UNIVERZA V MARIBORU - CORE · pripravi ISO cut datoteke. Opisan in prikazan je postopek izrisa moške suknje, priprava krojnih delov in avtomatska izdelava krojne slike v Audaces

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO

Robert ŠKET

UVAJANJE CAD/CAM SISTEMA

V PROIZVODNJO OBLAČIL

Diplomsko delo

visokošolskega strokovnega študijskega programa

Tekstilstvo

Maribor, junij 2016

UVAJANJE CAD/CAM SISTEMA

V PROIZVODNJO OBLAČIL

Diplomsko delo

Študent: Robert ŠKET

Študijski program: Visokošolski strokovni študijski program Tekstilstvo

Smer: Konstrukcija in modeliranje oblačil

Mentor: Izr. prof. dr., Zoran STJEPANOVIĆ

Somentor: Doc. dr., Andreja RUDOLF

Maribor, junij 2016

I Z J A V A

Podpisani, Robert ŠKET, izjavljam, da:

je diplomsko delo rezultat lastnega raziskovalnega dela,

da je predloženo delo v celoti ali v delih in ni bilo predloženo za pridobitev kakršnekoli

izobrazbe po študijskem programu druge fakultete ali univerze,

da so rezultati korektno navedeni,

da nisem kršil avtorskih pravic in intelektualne lastnine drugih,

da soglašam z javno dostopnostjo diplomskega dela v Knjižnici tehniških fakultet ter

Digitalni knjižnici Univerze v Mariboru v skladu z Izjavo o istovetnosti tiskane in

elektronske verzije zaključnega dela.

Maribor, 1. junij 2016 Podpis: ________________________

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju izr. prof. dr. Zoranu

STJEPANOVIĆU in somentorici doc. dr. Andreji RUDOLF

za pomoč in vodenje pri opravljanju diplomskega dela.

Zahvaljujem se tudi svojim staršem, Marjani in Slavku,

za podporo v času študija in pri izdelavi diplome.

Prav tako se zahvaljujem podjetju Rigo d.o.o., Komen,

za podporo ter podjetju Ozo Oroslavje iz Hrvaške za

možnost opravljanja praktičnega dela v njihovem

podjetju.

UVAJANJE CAD/CAM SISTEMA V PROIZVODNJO OBLAČIL

Ključne besede: CAD/CAM sistemi, računalniško krojenje, razrez

UDK: 004.896:687.021(043.2)

POVZETEK

Zaradi poslabšanja kvalitete tekstilnih izdelkov je pomembno, da je trenutna proizvodnja

hitra in čim bolj odzivna. Z uvajanjem in avtomatizacijo CAD/CAM sistemov ta proces

pospešimo in tako zadovoljimo trg, istočasno pa zmanjšamo proizvodne stroške v podjetjih.

Diplomska naloga opisuje postopek uvajanja CAD/CAM sistema v proizvodnjo oblačil, CAD

programa Audaces ter ga primerja s konkurenčnim programom Optitex, predvsem pri končni

pripravi ISO cut datoteke. Opisan in prikazan je postopek izrisa moške suknje, priprava

krojnih delov in avtomatska izdelava krojne slike v Audaces Markerju 13. Iz programa smo

izvozili ISO cut datoteko ter jo uvozili v avtomatski krojilni stroj Unicut 3C50. Namen

diplomske naloge je preveriti kompatibilnost med CAD/CAM sistemi, preveriti njihovo

kvaliteto pri razrezu krojne slike ter preveriti, kakšen vpliv imajo parametri v CAM sistemu na

končni rezultat razreza na avtomatskem krojilnem stroju.

Z rezultati smo bili zadovoljni, saj je kompatibilnost v večji meri precej dodelana. Skoraj vse

spremembe, ki smo jih uvedli v krojni sliki CAD sistema Audaces, so bile upoštevane tudi v

CAM sistemu avtomatskega krojilnega stroja Unicut. Upoštevane so bile vse CAM točke, tako

za polni kot polovični razrez krojnih delov. Sistem ni zaznal le vrstnega reda razreza krojnih

delov, vendar se ta nastavitev lahko definira tudi na samem avtomatskem krojilnem stroju.

Ko smo primerjali Audaces in Optitex CAD programa, smo prišli do ugotovitve, da je potrebno

pri Audaces Markerju 13 nekatere stvari še dodelati. V primeru, da je potrebno na krojnih

delih definirati več smeri rezreza, Audaces Marker 13 tega ne omogoča, kar lahko v nekaterih

primerih povzroči slabšo kvaliteto razreza krojnih delov. Pri končnem razrezu na

avtomatskem krojilnem stroju je zelo pomembno, da uporabimo parametre, ki najbolje

vplivajo na razrez krojne slike. Te pa najpogosteje pridobimo s prakso.

INTRODUCING CAD/CAM SYSTEMS IN THE GARMENT PRODUCTION

Key words: CAD/CAM systems, computer tailoring, cutting

UDK: 004.896:687.021(043.2)

ABSTRACT

Because of deterioration of today’s clothes, it’s important, that we speed up the process of

manufacturing textile products. The only solution is CAM/CAM production.

The thesis describes full process of CAD/CAM system in the production of clothings. We also

compared two competitive CAD programs, Audaces and Optitex in association with

preparing Marker and ISO cut file. This file is needed in CAM production, so it’s important

how is created and also, how is recognized in the CAM software.

In Audaces we described and illustrated full procedure of preparing men suite and how to

create automatic marker for cutter. We export the ISO cut file and import it in automatic

cutting machine, Unicut 3C50.

The main point of thesis is check the compatibility between CAD and CAM software and

check the quality of cutting depend on ISO cut file import and cutter parameters. The cutting

was satisfying, because all the CAM points were recognized, full and half cut. The only

information that was lost, was cutting order of the patterns.

KAZALO

1 UVOD ......................................................................................................... 1

1.1 Namen razvoja CAD/CAM sistemov za krojenje tekstilnih materialov ............................... 1

1.2 Opredelitev dela .................................................................................................................. 1

1.3 Struktura diplomskega dela ................................................................................................. 2

2 TEORETIČNI DEL .......................................................................................... 3

2.1 Razvoj CAD/CAM sistemov .................................................................................................. 3

2.2 Uporaba, delovanje in funkcije CAD/CAM sistemov ........................................................... 3

2.3 Opis CAD programa Audaces Pattern 13 ............................................................................. 5

2.4 Opis CAD programa Audaces Marker 13 ........................................................................... 12

2.5 Dekoderji in njihovo delovanje med programi .................................................................. 15

2.6 Opis CAD programa Unicut, verzija 3.2.1 .......................................................................... 16

2.6.1 Vnos datoteke za razrez ................................................................................................. 17

2.6.2 Bazni podatki parametrov .............................................................................................. 18

2.6.3 Parametri krojenja .......................................................................................................... 18

2.6.4 Operacijski gumbi ........................................................................................................... 20

2.6.5 Izkoristek ......................................................................................................................... 21

2.6.6 Pozicija in gibanje krojilne glave ..................................................................................... 21

2.6.7 Delovno območje krojenja ............................................................................................. 22

2.6.8 Informacije o krojni sliki ................................................................................................. 22

2.7 Opis CAM avtomatskega rezalnega stroja Unicut 3C50 .................................................... 24

2.7.1 Tehnični parametri in dodatne opcije ............................................................................ 27

3 PRAKTIČNI DEL ...........................................................................................29

3.1 Konstruiranje temeljnega kroja moškega suknjiča s programom Audaces Pattern 13 .... 29

3.2 Priprava krojnih delov moškega suknjiča .......................................................................... 32

3.3 Priprava krojne slike v CAD programu Audaces Marker 13 .............................................. 35

3.4 Primerjava med programoma Audaces Pattern 13 in Optitex PDS 11 .............................. 38

3.5 Izvoz ISO datoteke iz Audaces Marker 13 in uvoz v CAM sistem Unicut .......................... 43

3.6 Uvoz ISO cut datoteke in nastavitev parametrov razreza na avtomatskem krojilnem stroju

Unicut ...................................................................................................................................... 49

3.7 Priprava in potek razreza slike na CAM stroju Unicut ....................................................... 51

4 REZULTATI Z DISKUSIJO .............................................................................65

4.1 Primerjava uporabljenih CAD programov Audaces in Optitex .......................................... 65

4.2.1 Rezultati in analiza ISO cut datoteke med programoma Audaces in Optitex ................ 66

4.2.2 Kompatibilnost programov pri izvozu in uvozu datoteke .............................................. 66

4.2 Analiza razreza krojne slike ............................................................................................... 67

5 ZAKLJUČEK O CAD/CAM SISTEMIH .............................................................71

6 SEZNAM VIROV V SKLADU S FORMATOM IEEE ......................................... 72

UPORABLJENE KRATICE

ADS Audaces Design System

CAD Computer Aided Design (Računalniško podprto oblikovanje in konstruiranje)

CAM Computer Aided Manufacturing (Računalniško podprta proizvodnja)

DM Dolžina modela

FS Fakulteta za strojništvo

GR Globina sedala

HD Hrbtna dolžina

HŠ Hrbtna širina

ISO cut Mednarodna organizacija za standardizacijo, datoteka za razrez

(ang. International Organisation for Standardization cutting file)

KoG Kolčna globina

PDS Pattern Making Suite

PrG Prsna globina

PrŠ Prsna širina

ŠRI Širina rokavnega izreza

1 UVOD

1.1 Namen razvoja CAD/CAM sistemov za krojenje tekstilnih materialov

S trenutnim pričakovanjem potrošnikov o stalnem pritoku novih modelov oblačil za učinkovit

rezultat potrebujemo programsko opremo, ki je kos takšnim zahtevam. Da še naprej

ostajamo konkurenčni, je potreben kvaliteten CAD/CAM sistem [1].

Ker se je kakovost tekstilnih izdelkov v zadnjih nekaj letih občutno poslabšala, je pomembno,

da je proizvodnja oblačil hitra, čim bolj odzivna ter stroškovno ugodna. Veliko podjetij je

danes razširjenih po celem svetu, kar pomeni, da morajo zapolniti trg v vseh prisotnih

državah naenkrat. Proizvodnja na več lokacijah po svetu je tako le delna rešitev takšnega izziva,

zagotovo pa ni dovolj za trajno rešitev [1].

CAD sistem, ki je posebej prilagodljiv našim potrebam, omogoča pripravo novih ali obstoječih

modelov oblačil hitro in kvalitetno. Izdelava krojnih slik z zahtevnimi računskimi algoritmi

zagotavlja visoko učinkovitost sestavljanja krojne slike in zmanjšuje napake, s tem pa se

posledično prispeva k zmanjšanju proizvodnih stroškov. Za nemoteno delo v šivalnicah pa

poskrbijo CAM krojilni sistemi, ki krojne slike izrežejo hitro in kakovostno [1].

1.2 Opredelitev dela

Cilj diplomskega dela je izvedba in analiza procesa izdelave kroja za primer moškega suknjiča

in priprava njegovih krojnih delov za izdelavo krojne slike in njen razrez. Uporabili smo dva

različna CAD programa in primerjali, kakšne so razlike med njima, preden ISO datoteko

izvozimo do CAM avtomatskega krojilnega sistema. Kvaliteta in čas razreza krojne slike se

namreč lahko spreminjata glede na kvaliteto in kompatibilnost ISO datoteke, ki jo prejmemo

v CAM sistem. Nekatere od teh informacij, ki smo jih definirali na krojni sliki, se lahko

izgubijo, še preden krojne dele dejansko razrežemo, kar pa posledično lahko poslabša

kvaliteto avtomatskega razreza krojnih delov oz. še več, povzroči kar nekaj nevšečnosti v

sami proizvodnji, kar pa posledično povzroči izgubo v podjetju.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

2

Za izdelavo krojne slike smo uporabili model moškega suknjiča, ki smo ga konstruirali v

brazilskem CAD programu Audaces Pattern. Krojne dele smo nato ustrezno definirali za

pripravo krojne slike, nato smo krojno sliko sestavili ter jo izvozili še v program Optitex PDS.

Tako smo pripravili dve različni datoteki, v Audaces Marker 13 in Optitex PDS 11, ter ju nato

primerjali glede na razrez z Unicut 3C 50 avtomatskim krojilnim strojem.

1.3 Struktura diplomskega dela

V teoretičnem delu je predstavljeno delovanje CAD in CAM sistemov, kakšna je njihova

razlika in kako delujejo. Predstavljen je program Audaces Pattern 13, s katerim smo

konstruirali model moškega suknjiča ter njegove funkcionalnosti, prednosti in slabosti.

Predstavili smo tudi drugi program Audaces Marker 13 za avtomatsko izdelavo krojne slike.

Na kratko so predstavljeni in našteti še ostali proizvajalci in njihovi CAD programi, kakšni so

njihovi datotečni formati in kako med seboj delujejo ter kako so kompatibilni njihovi formati.

Na kratko je opisan tudi program CAM sistema in samo delovanje avtomatskega krojilnega

stroja, kakšni so programski parametri, ki jih nastavimo pred krojenjem, kako jih nastavimo

ter na kaj je potrebno biti pozoren pred samim delovanjem krojilnega stroja. Nekaj besed

smo namenili tudi tekstilnim materialom, ki jih lahko razrežemo na avtomatskih krojilnih

strojih.

Tretje poglavje je namenjeno praktičnemu delu konstruiranja modela moškega suknjiča.

Predstavljen je celotni proces izrisa v CAD programu Audaces Pattern 13 ter avtomatska

priprava krojne slike v Pattern Marker 13, priprava in izvoz DXF in ISO cut datotek v Audaces

Marker 13 in primerjava s programom Optitex Marker 11. V nadaljevanju je predstavljen

avtomatski krojilni stroj Unicut in razrez krojne slike.

V poglavju rezultati z diskusijo so zbrani rezultati ter izvedena primerjava in analiza

uporabljenih CAD programov.

Diplomsko delo obsega še sklep in seznam uporabljenih virov.


3

2 TEORETIČNI DEL

2.1 Razvoj CAD/CAM sistemov

Računalniško podprti informacijski sistemi so se začeli uporabljati proti koncu sedemdesetih

in v začetku osemdesetih let 20. stoletja. Proizvajalci tovrstnih informacijskih sistemov in

računalniške opreme so se uspešno prilagodili posebnim zahtevam tekstilstva in z uvajanjem

novih računalniških tehnologij znatno povečali produktivnost in kakovost dela na področju

celotne tekstilne in oblačilne industrije. Tako se je iz tradicionalne, delovno intenzivne

panoge, proizvodnja spremenila v visoko avtomatizirano računalniško podprto industrijsko

vejo. Z nadaljnjim razvojem je CAD postala pomembna računalniško podprta tehnologija na

področju oblikovanja in konstruiranja tekstilij in oblačil, saj je oblikovalcem omogočala

učinkovito oblikovanje in razvoj virtualnih vzorcev ter njihovo upodabljanje in simulacijo brez

potrebe po izdelavi realnih vzorcev. Tako je možno povečati učinkovitost dela in zmanjšati

proizvodne stroške. Napredek v razvoju pa je še dodatno pospešil celotni razvojni cikel

CAD/CAM proizvodnje in tako povečal kreativnost, posledično pa še dodatno zmanjšal

stroške, saj je bila s CAM tehnologijo omogočena masovna proizvodnja. CAM tehnologijo

lahko definiramo kot sklop tehnologij, uporabljenih za nadzor in upravljanje proizvodnih

strojev in naprav. Računalniško podprti stroji se danes uporabljajo za izdelavo prej, tkanin,

pletiv, netkanih tekstilij ter drugih tridimenzionalnih tekstilnih tvorb. Lahko rečemo, da so

praktično prisotni v celotni proizvodni verigi. Tako je CAM zaradi neposredne in učinkovite

uporabe računalniške podpore v proizvodnji eden ključnih delov računalniške integrirane

proizvodnje [2].

Z nadaljnjim razvojem pa je danes vedno več poudarka tudi na 3D tehnologiji prototipiranja

oblačil, ki je še bistveno poenostavila delo na področju CAD proizvodnje [3].

2.2 Uporaba, delovanje in funkcije CAD/CAM sistemov

Z razvojem sodobnih računalniških tehnologij je neposredno z napredkom povezan tako

programski kot tudi strojni del računalniške opreme. Strojna oprema računalniških sistemov

zajema razen samega računalnika v ožjem pomenu besede (centralna procesna enota,


4

delovni pomnilnik, zunanji pomnilniki, grafični zaslon) tudi splošne in posebne grafične vhodne

in izhodne naprave nove generacije (tipkovnica, miška, grafična tablica, grafično

pero, digitalna kamera, 2D/3D skener, digitalizator, fotoaparat, 2D/3D tiskalnik, risalnik,

avtomatski rezalni stroj) [2].

Moderni CAD programi omogočajo tako dva kot tudi tridimenzionalno risanje. Z izdelavo

računalniško podprtih virtualnih vzorcev oblačil dosegamo večjo natančnost, se popolnoma

izognemo ročni izdelavi in popravilom prototipov oblačil. Istočasno je tako povečana

produktivnost ter omogočena dobra organizacija in preglednost informacij. Običajno tovrstni

programi delujejo v pogovornem načinu in jih uporabljamo za tehnično pripravo. Stroške

izdelka lahko preračunamo s sistemom za upravljanje, parametri in specifikacijami. Čeprav

nam program znatno olajša delo, pa je še vedno potrebno, da ima uporabnik predznanje iz

področja konstrukcije in modeliranja oblačil, kot osnovno znanje pri uporabi računalnika.

Šele takrat je pripravljen na usposabljanje v samem CAD programu [3].

Danes na področju CAD sistemov obstaja kar zajetno število programov, ti pa se razlikujejo

predvsem na kvaliteti. Temu je seveda primerna tudi cena. Programi so v večini primerov

razdeljeni po modulih, ti pa se aktivirajo glede na potrebe in zahteve kupca. Našteli bomo le

najbolj znana podjetja, ki pokrivajo to področje. To so: Lectra, Optitex, Assyst-Bulmer,

Audaces, Gemini CAD systems, Investronica Sistemas SA / Invescol, Rich Peace technology

Limited ter druga podjetja [4].

Mi se bomo osredotočali na podjetje Audaces iz Brazilije, ki je v Evropi manj poznano, vendar

prav tako zelo uspešno podjetje v Južni Ameriki, ki si šele utrjuje pot v Evropi.

Programi CAD omogočajo izvajati vse naloge oblikovanja – izrisati celotno oblačilo, vključno z

notranjimi linijami, ustvariti vizualizacijo in vzorce, oblikovati krojne dele, jih razširiti iz 2D v

3D, krojne dele gradirati, izrisati le posamezne krojne dele, izvoziti in uvoziti datoteke iz

različnih CAD programov, določiti smer teka niti, osnove ter simetrijo, določiti tip in vrsto

materialov, smer polaganja in še veliko več [3].


5

Opis CAD programa Audaces Pattern 13

Audaces Pattern je z naprednim vmesnikom enostaven in intuitiven za uporabo. Sestavljen je

iz palet, zavihkov, bližnjic, različnih možnosti pogleda, menija o izdelku, opcijskega menija,

vzorčnega menija, orodij za povečevanje in pomanjševanje, opcij za ogled in delovnega

namizja, slika 2-1 [5].

Slika 2-1: Vmesnik programa Audaces Pattern 13

Znotraj aplikacije vsak klik miške predstavlja drugo funkcijo. Levi klik je uporabljen

najpogosteje in omogoča orodja in pozicioniranje izbranih krojnih delov. Ko je orodje že

izbrano, lahko uporabimo razne opcije še s pomočjo leve tipke na miški. Če levo tipko na

miški držimo, lahko vzorec oz. krojni del premaknemo na želeno pozicijo. Ko je objekt enkrat

že izbran, lahko na namizju odpremo dodatne funkcije, kot so lastnosti, lupo, kopiraj, prilepi


6

in drugo. Če uporabimo kolešček miške (sredinski gumb) naprej in nazaj, vklopimo lupo za

povečevanje in pomanjševanje delovnega namizja. Če istočasno med vrtenjem koleščka na

tipkovnici pritisnemo tipko ´Shift´, premikamo delovno površino horizontalno, če med

vrtenjem koleščka istočasno pritisnemo tipko Ćtrl´, pa delovno površino premikamo

vertikalno [5].

Tako kot vsi CAD programi ima Audaces zelo velik nabor funkcij, zato jim bomo le našteli. V

programu Audaces Pattern 13 obstaja 6 glavnih skupin: domov (ang. Home), slika 2-2,

gradnja (ang. Building), slika 2-3, proizvodnja (ang. Produce), slika 2-4, oznake (ang. Marks),

slika 2-5, gradiranje (ang. Grading), slika 2-6, oblikovanje (ang. Manipulation), slika 2-7 in

konferenca oz. funkcije za merjenje (ang. Conference), slika 2-8. Osnovne funkcije so enake

kot pri večini programov, to je izbiranje krojnih delov, domov, izreži/prilepi, kopiraj, izbriši,

lastnosti … [5].

Slika: 2-2: Domov (ang. Home) – osnovni meni

V meniju ´Building´, slika 2-3, lahko izrisujemo linije (prostoročno ali s pomočjo

koordinatnega sistema), izrišemo kvadrate (kot linije ali kot objekt), krivulje, jih nato urejamo

oz. definiramo, izrišemo točke (po koordinatnem sistemu, v presečiščih, prosto ali glede na

definirano razdaljo), kroge, dodajamo tekst ali pa le-tega urejamo [5].


7

Slika 2-3: Meni – Gradnja (ang. Building)

V meniju ´Produce´, slika 2-4, oblikujemo že izrisane krojne dele. Iz raznih narisanih krivulj in

črt lahko ročno ali avtomatsko izvlečemo osnovni kroj, definiramo smer osnove, dodajamo

šive, zavihke, gube ali jih preoblikujemo, krojne dele razrežemo, sestavljamo ali pa jim

določimo simetrijo [5].


8

Slika 2-4: Meni – Proizvodnja (ang. Produce)

V meniju ´Marks´, slika 2-5, z isto funkcijo označujemo tako zunanje kot notranje označbe.

Na voljo imamo dodajanje, brisanje kontrolnih zarez in notranjih točk, imamo pa tudi

možnost za pisanje opomb. Poleg dodajanja kontrolnih zarez in notranjih točk lahko

dodajamo tudi več označb hkrati, namenjenih za označevanje gumbov in gumbnic. Pri

gradiranju se ponavadi kontrolne zareze premaknejo, zato obstaja funkcija, s katero

kontrolne zareze ponovno uskladimo. Na voljo pa imamo tudi funkcijo za spreminjanje

kontrolnih zarez npr. ´V´ zareza, dodajamo nove, jih zamenjamo ali pa spreminjamo njihov

kot [5].


9

Slika 2-5: Meni – Oznake (ang. Marks)

Peti meni se imenuje ´Grading´, slika 2-6, ki zajema vse funkcije gradiranja. Na voljo je kar

nekaj možnosti, najpomembnejša pa je zagotovo gradiranje z gradirno tabelo, ki vsebuje

vrednosti gradiranja posameznih gradirnih točk po X in Y osi. V tabeli je možno vrednosti

kopirati/prilepiti ter obrniti njihovo vrednost. Prav tako je mogoče uporabiti avtomatsko

gradiranje, gradiranje s pomočjo miške, po tangenti (npr. v ramenskem delu), po pravilih, ki

jih lahko poljubno dodajamo, odstranimo iz krojev vse gradiranje ali pa jih po velikosti

ločimo. Na voljo imamo tudi funkcijo ´Deduce´, kjer lahko v sistem vnesemo najmanjše in

največje velikostno število, program pa nato, ko dele definiramo, sam izdela vse vmesne

velikosti [5].


10

Slika 2-6: Meni – Gradiranje (ang. Grading)

Eden izmed pomembnih menijev v programu je zagotovo ´Manipulation´, slika 2-7, kjer

oblikujemo in neposredno spreminjamo linije krojnih delov. Na krojnih delih lahko

premikamo glavne ali pomožne točke, jih premikamo, izbrišemo ali dodajamo. Prav tako

lahko krojne dele rotiramo, jih preprosto kopiramo ali jih povečamo/pomanjšamo, vertikalno

ali horizontalno zrcalimo, definiramo, iz koliko točk so izrisane linije kroja, jih med seboj

usklajujemo (po X in Y osi) ter spreminjamo vogale v okrogline. Na voljo imamo tudi funkcijo

za izdelavo paralelnih linij in pa ograjo (ang. Fence), s katero izberemo vse točke, ki jih želimo

istočasno oblikovati [5].


11

Slika 2-7: Meni – Oblikovanje (ang. Manipulation)

Zadnji izmed menijev je Ćonference´, slika 2-8, orodje, ki je namenjeno merjenju tako linij in

krivulj kot celotnih krojnih delov. V tem meniju so na voljo tudi dolžinske informacije krojnih

delov ter njihova zgradba (ravna linija ali krivulja). Ena izmed pomembnih opcij je

medsebojna primerjava dveh krojnih delov, na voljo pa je tudi merjenje obsega s pomočjo

tabele. Na voljo je tudi funkcija za merjenje zračne razdalje, prav tako lahko meritve med seboj

primerjamo in izmerimo njihov kot [5].


12

Slika 2-8: Meni – Merjenje (ang. Conference)

2.4 Opis CAD programa Audaces Marker 13

Audaces Marker je bil razvit za pomoč pri pripravi končne krojne slike. Njegov vmesnik, slika

2-9, je izdelan tako, da olajša komunikacijo med uporabnikom in programom. Je enostaven

za uporabo, uporabniku pa omogoča, da program samodejno oceni najboljšo porabo

materiala v skladu s tkanino in lastnostmi, ki smo jih definirali. Programska oprema omogoča

več možnosti polaganja, tako ročno kot tudi avtomatsko, in glede na čas, ki ga definiramo, s

simulacijo prikaže trenutno stanje zlaganja krojne slike. Na voljo so nam tudi vse tehnične

informacije o modelu za maksimalni izkoristek programa [6].

Najbolj izpostavljena lastnost pri programu je definitivno enostaven in intuitivni sistem, ki

nas vodi, da izdelamo, popravimo ali prilagodimo izdelavo krojne slike. Lahko izdelamo

avtomatsko krojno sliko, kjer označimo defektna območja, šive in kreirane skupine.

Spremenimo lahko tudi lastnosti materiala, ki so bili definirani v Audaces Pattern ter

pripravljeno krojno sliko za avtomatski krojilni stroj hitro spremenimo v datoteko za izris na

risalniku ali ploterju [6].


13

Slika 2-9: Vmesnik programa Audaces Marker 13

Ker bomo v Audaces Markerju izdelali samo enostavno krojno sliko, se s podrobnostmi ne

bomo ukvarjali, pač pa bomo o programu razložili le osnovne funkcije in nekaj več besed

namenili v praktičnem delu [6].

Audaces Marker ima štiri glavne menije: domov, marker, definicija in kroji. Preden ostale

funkcije postanejo aktivne, je nujno, da najprej odpremo nov zavihek in v mapi poiščemo

model, ki smo ga pripravili v Audaces Pattern [6].

Ko izberemo model oblačila, definiramo še vse potrebne informacije o krojni sliki, kot so širina

materiala, način polaganja, velikostne številke, ki jih želimo polagati, njihovo količino in smer

polaganja. Enako velja tudi za ostale materiale, kot so podloga, žepovina, medvloga itd. Ko

imamo vse potrebne informacije definirane, v meniju ´Marks´ izberemo način polaganja

(ročno ali avtomatsko) [6].


14

Pri ročnem polaganju krojne dele s klikom izberemo in premaknemo na delovno površino. V

primeru avtomatskega polaganja pa enostavno izberemo opcijo Áutomatic marker´, slika 2-

10, kjer se nam odpre dodatno okno, v katerem nastavimo še dodatne opcije, med drugim

tudi čas polaganja [6].

Slika 2-10: Napredno okno za avtomatsko polaganje

Ko izberemo vse potrebne možnosti, avtomatsko polaganje potrdimo z ÓK´ ter počakamo, da

se izteče čas, ki smo ga izbrali. V izbranem času Audaces Marker ves čas računa najbolj

optimalno rešitev, ki jo zamenja takoj, ko najde bolj ekonomično verzijo krojne slike. Ta proces

se odvija tako dolgo, dokler ne preteče čas, ki smo ga izbrali pred samim začetkom

avtomatskega polaganja, slika 2-11 [6].


15

Slika 2-11: Izdelana krojna slika avtomatskega polaganja

Krojno sliko nato še samo poljubno izvozimo v potreben format ali jo direktno natisnemo na

risalniku oz. ploterju.

2.5 Dekoderji in njihovo delovanje med programi

Dekoderji so vezja, ki spremenijo kodo v niz signalov. Dekoderji se imenujejo zato, ker

delujejo obratno od kodiranja [9].

Najenostavnejši primer dekoderja je linijski dekoder, ki ima n-mestno binarno številko in ga

dekodiramo v 2n podatkovnih linijah. Najenostavnejši za razumevanje je iz 1 v 2 linijski

dekoder, primer 2-1 [9].


16

Primer 2-1: Iz 1 v 2 linijski dekoder

CAD datoteke pa je ravno zaradi dekoderjev možno uporabljati v različnih CAD programih.

Najbolj značilni formati so: Lectra MLD datoteke, Gerber zip datoteke in Investronica EXP

datoteke. Večina CAD programov pa omogoča izvoz tudi v standardnih formatih, kot so DXF

in AAMA [10].

Audaces Pattern uporablja format ADS, Audaces Marker pa AMK. Dekoderji niso zajeti v

osnovni verziji programa, ampak je potrebno vsak dekoder dokupiti posebej.

2.6 Opis CAM programa Unicut, verzija 3.2.1

Glavna stran programa, slika 2-12, se odpre takoj, ko vpišemo svoje uporabniško ime in

geslo. Je stran, od koder dostopamo v vse ostale menije in podmenije. Od tukaj je mogoče

naložiti ISO datoteko za razrez krojne slike, nastaviti glavne parametre za razrez, aktiviranje

rezanje krojne slike, preverjanje informacije o trenutnem stanju avtomatskega krojilnega

stroja in njegovih delov (nož in njegovo rezilo), pozicijo rezalne glave in delovno območje [8].


17

Slika 2-12: Glavna stran CAM programa

Program je sestavljen iz 8 ključnih elementov. Vnos datoteke za razrez (s končnico ISO, cut,

gbr ali txt), bazni podatki parametrov, parametri krojenja, operacijski gumbi, izkoristek,

pozicija in gibanje krojilne glave, delovna površina ter informacije o krojni sliki [8].

2.6.1 Vnos datoteke za razrez

To območje je razdeljeno na 3 dele. Na vrhu je raziskovalec, kjer poiščemo potrebne datoteke,

na levi strani imamo prikazano vsebino mape, na desni pa je delovna mapa, kjer

izberemo datoteke za razrez, slika 2-13. Program avtomatsko shrani in odpre datoteke za

razrez v delovni mapi [8].


18

Slika 2-13: Meni – Vnos datoteke (ang. Loading the file cut)

2.6.2 Bazni podatki parametrov

Tukaj so zbrani vsi shranjeni parametri, ki smo jih uporabili za določen tip materiala [8].

2.6.3 Parametri krojenja

Operacijski parametri, slika 2-14, vsebujejo najbolj pomembne nastavitve parametrov za

kvalitetno delo. Ti parametri se lahko spreminjajo pred ali v času rezanja avtomatskega

krojilnega stroja, vendar se sprememba upošteva šele pri naslednjem elementu – krojnem

delu. Ob vsaki spremembi je nastavitev potrebno še potrditi. Pomembni parametri za

kvalitetno delo so: vakuum, pritisk noža, hitrost rotacije noža, hitrost rezanja, pospeški,

brušenje noža, vhod/izhod rezilnega noža [8].


19

Slika 2-14: Meni – Parametri krojenja (ang. Parameters)

V kolikor te parametre pogosto uporabljamo, jih lahko posebej definiramo in shranimo, slika

2-15, tako da jih pri ponovni uporabi enostavno izberemo iz menija.


20

Slika 2-15: Vnos parametrov krojenja za nove materiale

2.6.4 Operacijski gumbi

Operacijski gumbi, slika 2-16, se uporabljajo za delo z glavnimi funkcijami stroja. Z gumbi lahko

resetiramo nastavitve, vklopimo končni rez, vklopimo/izklopimo vakuum, resetiramo

varnostne gumbe na stroju, premikamo rezalno glavo stroja, nastavljamo pozicije krojne slike,

se premaknemo v začetno pozicijo rezanja, aktiviramo kvadrat, preverimo rezanje s

simulacijo, nastavljamo nož in ustavimo stroj [8].


21

Slika 2-16: Meni – Operacijski gumbi (ang. Operating buttons)

2.6.5 Izkoristek

V tem meniju imamo indikator porabe, indikator ostrenja in indikator čiščenje noža, slika 2-

17. Ta nas opozarja, kdaj je potrebno zamenjati nož ali napravo za ostrenje noža [8].

Slika 2-17: Meni – Izkoristek (ang. Exploatation)

2.6.6 Pozicija in gibanje krojilne glave

Ta meni nam ponuja informacije o trenutnem položaju krojilne glave in transporta, slika 2-

18, prav tako pa lahko v meniju premikamo njihovo pozicijo kot tudi nož krojilne glave [8].


22

Slika 2-18: Meni – Pozicija in gibanje krojilne glave (ang. Position and movement)

2.6.7 Delovno območje krojenja

Na delovnem območju, slika 2-19, je vedno prikazana datoteka, ki je trenutno v uporabi. To so

linije in krivulje krojne slike, ki smo jo pripravili v enem izmed CAD programov. Barve

krojnih delov nakazujejo, kateri deli so že izrezani, kateri del se pravkar izrezuje in kateri

elementi še morajo biti izrezani. Krojno sliko lahko v tem polju tudi povečamo ali

pomanjšamo ter si jo natančneje pogledamo [8].

Slika 2-19: Meni – Delovno območje krojenja (ang. Work area)

2.6.8 Informacije o krojni sliki

Informacije, ki se nahajajo v tem delu, vsebujejo vse relevantne informacije trenutne krojne

slike, slika 2-20. Preverimo lahko dolžino in širino krojne slike, število elementov oz. krojnih

delov, število izrezanih krojnih delov, trenutni čas rezanja, indikator napredka in dolžino reza

[8].


23

Slika 2-20: Meni – Informacije o krojni sliki (ang. Marker data)

Program omogoča še nekaj dodatnih nastavitev, kot so predogled posameznih krojnih delov,

postavitev rezanja, vrstni red rezanja, nastavitev noža, poročilo, preverjanje krojnih delov,

analiza zarez, testiranje CAM opreme, vnos novih parametrov glede na vrsto materiala,

konfiguracija, kalibracija, označevanje delov (če je priložen tiskalnik), spreminjanje raznih

nastavitev, administracijska orodja in pomoč uporabnikom [8].


24

Slika 2-21: Osnovna delovna površina z delovnimi območji

2.7 Opis CAM avtomatskega rezalnega stroja Unicut 3C50

Avtomatski krojilni stroj Unicut 3C50, slika 2-22, je namenjen za krojenje različnih debelin

krojnih plasti kot tudi različnih vrst tekstilnih materialov. Z njim je mogoče rezati eno ali več

plasti (do višine 50 mm). Prav tako omogoča razrez različnih vrst materialov, kot so

pletenina, vata, tehnični materiali za oblazinjenje, kot je npr. umetno usnje ter sintetični in

elastični materiali [11].


25

Slika 2-22: Izgled avtomatskega krojilnega stroja Unicut, serija 3C50

Unicut 3C rezalna glava ima hitro in dinamično glavo. Na voljo je več različnih modelov. S

pomočjo programa je možno regulirati hitrost noža. Je zelo kvaliteten, zato ima dolgo

življenjsko dobo. Da je kvaliteta reza kar najboljša, ima avtomatski krojilni stroj vgrajeno

avtomatsko ostrenje. Svedrov za označevanje notranjih točk je na voljo v več velikosti, prav

tako pa se je možno prilagoditi stranki. V primeru rezanja sintetičnih materialov je možno

vgraditi tudi hladilni sistem, da pri rezanju ne zlepi krojnih delov, na voljo pa je tudi kamera,

v kolikor se uporabljajo vzorčasti materiali [11].

Program je intuitiven z vgrajenimi 3 različnimi moduli. Ima vgrajeno avtomatsko prilagajanje

parametrov glede na vrsto materiala, na voljo so poročila rezanja, prav tako pa je možno

prilagoditi funkcije potrebam strank [11].

Konstrukcija modela 3C50, slika 2-23, je izdelana iz nerjavečega jekla in omogoča zelo visoko

obstojnost in uporabo stroja. Prav tako so materiali odporni na praske [11].


26

Slika 2-23: Realistični izgled avtomatskega krojilnega stroja Unicut 3C

Operacijska plošča je ergonomska in funkcijska, omogoča tako vertikalno kot horizontalno

nastavitev kontrolne plošče, opremljena je s predalom za najnujnejša orodja in sponko za

pritrditev delovnih nalogov [11].

Postelja za raztovarjanje je obložena s posebno teksturo, ki nam olajša prenos zbranih in

izrezanih kosov materiala. Delovno območje je obdano z najlonskimi ščetkami, ki podaljšajo

uporabo. 2 nerjaveča glavnika s ščetinami pa čistita in varujeta pred poškodbami materiala in

delov. Prav tako je enostavna uporaba vakuuma in zračnih črpalk, istočasno pa čistijo

turbine, da sistem deluje tekoče in tako zmanjša stroške vzdrževanja [11].

Vgrajena folija preprečuje kompresijsko izgubo na delovnem območju, posledično pa tudi

zmanjša stroške elektrike in obremenjevanja turbin vakuuma [11].

Razširjen varnostni sistem ima kar 5 STOP gumbov, ki so locirani na vsaki strani

avtomatskega krojilnega stroja, v primeru težav pa ima stroj vgrajeno avtomatsko izključitev


27

sistema. Stroj prav tako upošteva vse evropske in mednarodne varnostne standarde ter

varnostna opozorila [11].

Vgrajena so še dodatna kontrolna orodja, in to kar 4, tako da lahko dostopamo do njih z vsake

strani stroja. Kontrolna plošča omogoča, da stroj ustavimo, premikamo transporte,

spreminjamo pozicijo glave, izrežemo material ter se vrnemo na začetno točko, kot je

nastavljena na računalniku [11].

2.7.1 Tehnični parametri in dodatne opcije

Dolžina delovne površine stroja je 175 cm, širine pa so lahko 175, 200 ali 220 cm. Dolžina

celotnega stroja je 405 cm, širina pa je odvisna od velikosti delovne površine, torej 197,2 ali

257,0 cm. Maksimalna višina reza, ko je vakuum že vključen, je lahko do 5 cm. Vgraditi je

možno od 1–4 svedre. Stroji tehtajo 2350 kg za najmanjšo izvedbo, 2650 kg za srednjo in

2950 kg za največjo izvedbo. Tlak črpalke omogoča 100 L/min pretočnega zraka pri 6 barih.

Glasnost stroja je 65 dB, poraba stroja pa je 16 kW [11].

Dodatne opcije, ki jih proizvajalec ponuja, so: operater lahko spreminja nivo vakuuma in pritisk

rezalne glave za določeno vrsto materiala, kar je še posebej pomembno pri mehkih in

elastičnih tkaninah in pleteninah. Vgradnja rezalnega pokrivala za stabiliziranje vakuuma

med rezanjem. Vgradnja transportnega sistema med krojilnim in polagalnim strojem, kar

omogoča kontinuirano delo. Dodatna opcija je tudi vgradnja ročnega ali avtomatskega

sistema za zaznavanje vzorcev. Hlajenje noža, ki je zelo pomembno pri rezanju sintetičnih

materialov. Dodatni LCD zaslon in dodaten modul, ki nam prikazuje lokacijo pripravljenega

krojnega dela. Tiskalnik, ki je sinhroniziran s procesom rezanja in omogoča identifikacijo

krojnih delov. Možna je dodatna opcija pri vgradnji svedra, ki je kompatibilen z ISO

datotekami, vsa dodatna orodja pa so vgrajena v rezalni glavi pod varnostnim pokrovom. Ob

nadgradnji programa je možno prejemati še dodatno poročilo, ki je lahko avtomatsko

posredovano preko elektronskega sporočila odgovorni osebi. Dodaten modul omogoča tudi

direktni servis s strani tehnične podpore Unicut, kjer lahko preverijo stanje avtomatskega

krojilnega stroja. Sistem pa omogoča tudi avtomatsko krojenje, glede na informacije, ki jih

stroj prejme preko črtnih kod z delovnega naloga [11].


28

3 PRAKTIČNI DEL

3.1 Konstruiranje temeljnega kroja moškega suknjiča s programom

Audaces Pattern 13

Za konstruiranje temeljnega kroja moškega suknjiča potrebujemo tabelo glavnih telesnih

mer. Ta je osnova za izračun proporcionalnih mer z uporabo izrazov izbranega

konstrukcijskega sistema.

Za konstruiranje temeljnega kroja moškega suknjiča v tem diplomskem delu smo uporabili

glavne telesne mere, zbrane v preglednici 3-1.

Preglednica 3-1: Glavne telesne mere

Mera Oznaka mere

Izmerjena mera (cm)

½ ¼ 1/8 1/10 1/20

Višina telesa VT 172,0 86,0 cm 43,0 cm 21,5 cm / /

Obseg prsi OPr 104,0 52,0 cm 26,0 cm 13,0 cm 10,4 cm 5,2 cm

Obseg pasu OPa 96,0 48,0 cm 24,0 cm / / /

Obseg bokov OBo 104,0 52,0 cm 26,0 cm / / /

Za konstruiranje temeljnega kroja moškega suknjiča je potrebno izračunati naslednje

proporcionalne mere :

GRI_Globina rokavnega izreza: 1/8 OPr + 12,0 cm = 25,0 cm

HD_Hrbtna dolžina: ¼ VT = 43,0 cm

GBo_Globina bokov: 3/8 VT = 64,5 cm

DM_Dolžina modela: 71,0 cm

ŠVI_Širina vratnega izreza: 1/20 OPr + 3,0 cm = 5,2 cm + 3,0 cm = 8,2 cm

PrG_Prsna globina: GRI + 2,0 cm = 25,0 cm + 2,0 cm = 27,0 cm

HŠ_Hrbtna širina: 2/10 OPr + 1,6 cm = 20,8 cm + 1,6 cm = 22,4 cm

ŠRI_Širina rokavnega izreza: 1/8 OPr + 5,5 cm = 13,0 cm + 5,5 cm = 18,5 cm

PrŠ _Prsna širina: 2/10 OPr + 2,6 cm = 20,4 cm + 2,6 cm = 23,0 cm


29

OPa(k)_Konstrukcijska mera obsega pasu: ¼ PaO + 0,5 cm (dodatek za udobje) = 24,5 cm

Za konstruiranje temeljnega kroja rokava moramo na sprednjem in zadnjem krojnem delu

suknjiča izmeriti naslednji meri:

- višina rokavnega izreza (VRI): 23,05 cm (zadnji del suknjiča) + 21,43 cm (sprednji del

suknjiča) = 44,48 cm,

- obseg rokavnega izreza (ORI): 16,89 cm (zadnji del) + 16,22 cm (stranski del) + 22,12 cm

(sprednji del) = 55,23 cm

in izračunati konstrukcijski meri rokava:

- višina rokavne okrogline (VRO): ½ VRI – (1/20 VRI + 1 cm) = 22,25 cm - 3,23 cm = 19,02 cm,

- prečna širina rokava (PŠR): ½ ORI + 1 cm = 27,60 cm + 1 cm = 28,60 cm.

Prav tako potrebujemo še mero dolžine rokava, ki za ta kroj znaša 64,0 cm, in obseg dolžine

rokava (31,0 cm).

Konstruiranje temeljnega kroja sprednjega in zadnjega dela moškega suknjiča in rokava je bilo

izvedeno s pomočjo pravil, povzetih iz vira .

Temeljni kroj sprednjega in zadnjega dela moškega suknjiča je prikazan na sliki 3-1 in temeljni

kroj rokava na sliki 3-2.


30

Slika 3-1: Konstrukcija temeljnega kroja sprednjega, stranskega in zadnjega dela moškega suknjiča


31

Slika 3-2: Konstrukcija temeljnega kroja rokava moškega suknjiča

3.2 Priprava krojnih delov moškega suknjiča

Ko smo izrisali temeljne krojne dele moškega suknjiča in rokava, jih je potrebno še izvleči iz

konstrukcijske mreže (avtomatsko ali ročno), slika 3-3 in jih ustrezno definirati z vsemi

potrebnimi podatki za izdelavo krojne slike, slika 3-4. Šele takrat dobimo uporabne krojne

dele, ki jih lahko kasneje uporabimo v proizvodnji za izdelavo in razrez krojne slike. Podatki, ki

jih je potrebno krojnim delom definirati, so: ime krojnega dela, določitev smeri teka osnovnih

niti, vrsta materiala (osnova, podloga, žepovina …), količina posameznih krojnih delov, smer

polaganja, način polaganja (vsi krojni deli ali v paru), morebiten pregib krojnih delov,

velikostna številka ter določitev začetne točke krojenja krojnih delov (samo v primeru,

če uporabljamo avtomatski krojilni stroj) [7].


32

Slika 3-3: Izvlečenje rokava iz izrisane konstrukcijske mreže rokava


33

Slika 3-4: Vnos osnovnih podatkov krojnim delom

Ko narišemo še vse manjkajoče krojne dele za model suknjiča, kot so žepi, poklopci, ovratnik

itd., moramo vse potrebne lastnosti definirati tudi tem. Krojne dele v celoti še enkrat

preverimo ter jim dodamo dodatke za šive.

V samem procesu priprave krojnih delov moškega suknjiča za krojno sliko je bilo izdelanih 28

krojnih delov za osnovni in pomožni (podloga) material, slika 3-5. To so: sprednji del s

fazono, obrobnik sprednjega dela, stranski del, zadnji del, sprednji del rokava, zadnji del

rokava, zgornji ovratnik, spodnji ovratnik, stranski našit žep, poklopec za stranski žep,

poklopec za prsni žep, paspula za prsni žep, sprednji del podloge, stranski del podloge, zadnji

del podloge in notranji prsni žep, prav tako iz podloge.


34

Slika 3-5: Krojni deli moškega suknjiča

3.3 Priprava krojne slike v CAD programu Audaces Marker 13

Shranjene krojne dele, ki smo jih pripravili v Audaces Pattern 13, nato odpremo v programu

Audaces Marker 13. Krojno sliko smo pripravili avtomatsko tako, da smo v programu najprej

odprli nov dokument in vanj vključili vse krojne dele, ki smo jih želeli sestaviti v eni krojni sliki.

V našem primeru smo izbrali krojne dele za osnovni material obravnavanega moškega

suknjiča. Kljub temu da smo osnovne informacije krojnih delov že definirali v programu

Audaces Pattern, lahko v tem programu krojnim delom definicije spremenimo. V programu

Audaces Marker 13 je potrebno definirati tudi lastnosti krojne slike, slika 3-6.


35

Slika 3-6: Vnos potrebnih informacij za pripravo krojne slike

Lastnosti, ki smo jih definirali krojni sliki, so: način polaganja (cela krojna slika), smer

polaganja (enosmerno), širina materiala (150 cm), širina krajnikov (1,5 cm) in količina (1

kom).

Ko so krojni deli in krojna slika definirani, zaženemo funkcijo avtomatskega polaganja, kjer

nam program sam zloži krojne dele v krojno sliko glede na lastnosti in čas polaganja, ki smo ga

definirali, slika 3-7. Želeno je, da se avtomatska priprava krojne slike izvaja nekje med 3–5

minut. Mi smo izbrali čas priprave krojne slike 10 minut.


36

Slika 3-7: Avtomatska priprava krojne slike

Krojna slika se izdela v razpoložljivem času tako, da program najde najboljšo rešitev oziroma

najmanjšo porabo materiala in najboljšo izkoriščenost krojne slike. V našem primeru je bila

izkoriščenost krojne slike za osnovni material 82,66 % in poraba materiala 157,09 cm, sliki 3-

8 in 3-9. Ker ima podloga majhno število krojnih delov, program ni potreboval dodatnega

časa za izdelavo krojne slike. Izkoriščenost krojne slike za podlogo je zato bila le 74,64 % in

poraba materiala 78,09 cm pri širini krojne slike 140 cm.

Slika 3-8: Informacije o krojni sliki – status


37

Slika 3-9: Avtomatsko sestavljena krojna slika moške suknje v Audaces Marker 13

Pripravljeno krojno sliko lahko nato preprosto pošljemo na ploter (plt. format) ali jo izvozimo

v ISO cut datoteko (txt. format), ki je potrebna za izrez na avtomatskem krojilnem stroju.

3.4 Primerjava med programoma Audaces Pattern 13 in Optitex PDS 11

Kljub temu da so si CAD programi med seboj zelo podobni, predvsem v naboru funkcij, pa

ima vsak izmed njih tudi nekaj slabosti in prednosti. Zato bomo v tem poglavju pogledali,

kakšne so glavne razlike med programom Audaces Pattern 13 in Optitex PDS 11. V

primerjavo smo vključili samo zadnjo fazo oziroma pripravo krojnih delov, preden dobimo

ustrezno datoteko za izvoz v program Marker in sestavljanje krojne slike za avtomatski razrez

na krojilnem stroju. Ta primerjava je pomembna predvsem zato, ker so med njima nekatere

razlike, ki pa v proizvodnji lahko pridejo še kako prav, predvsem takrat, ko avtomatski krojilni

stroj naleti na ovire oz. parametri, ki jih sam avtomatski krojilni stroj omogoča, niso dovolj.

Takrat je zelo pomembno, da imamo v CAD programu na voljo še nekaj dodatnih opcij, saj

nam ravno zaradi preprostih orodij, kot je smer rezanja, močno izboljšajo kvaliteto in tudi čas


38

razreza. Pomembna je tudi kompatibilnost, da spremembe, ki jih naredimo v CAD programu,

zazna tudi CAM sistem in te spremembe tudi upošteva pri samem krojenju.

V Optitexu PDS 11 se nam ob izbiri krojnega dela s strani odpre okno, kjer imamo na voljo

spreminjati oz. dodajati informacije krojnega dela. Tukaj lahko nastavimo, ali želimo izbrani

krojni del zaščititi pred izbrisom, dodati ime, količino, določimo, ali se kroji v paru ali enojno,

izberemo vrsto materiala, količino, zapišemo tekst (možnost prilagajanja), zaznavanje

sprememb, orientacijo krojnega dela, smer polaganja, pregib materiala in še več, slika 3-10.

Slika 3-10: Opcije, ki jih lahko definiramo – Optitex PDS 11

Možnosti, ki jih potrebujemo za kvalitetno pripravo krojnih delov za izdelavo krojne slike, so

na voljo tako v enem kot drugem programu. Kljub temu da se nahajajo na zelo različnem


39

delu vmesnika in se po izgledu in načinu uporabe med seboj razlikujejo, na koncu pridemo

do istih rezultatov, ki so potrebni za definiranje kvalitetne krojne slike.

Manjša razlika je predvsem v informacijah o pripravljenih krojnih delih, ki nam jih programa

ponujata oz. se le-te nahajajo na različnih mestih vmesnika.

Slika 3-11 pa nam prikazuje, kaj lahko definiramo v Audaces Pattern 13. Tako kot pri Optitex

PDS 11 lahko definiramo lastnosti za vsak krojni del posebej. Oba programa omogočata vnos

istih informacij, kot je vrsta materiala, rotacija, količina, enojno polaganje ali v paru, ime

krojnega dela itd. Informacije, ki jih v tem modulu ni mogoče vnesti, pa se nahajajo na drugi

lokaciji samega programa.

Slika 3-11: Definiranje krojnih delov – Audaces Pattern 13


40

Informacije, kot so razne dolžinske mere, površine krojnih delov in ostale potrebne

informacije, je pri Optitex PDS 11 to mogoče izvoziti še v Microsoft Excel, vendar moramo

pred tem imeti opravljeno inštalacijo Word Excel programa, slika 3-12.

Slika 3-12: Informacije o površini krojnih delov – izvoz informacij iz Optitex PDS 11 v Microsoft Excel

Izvozimo lahko tudi vsak posamezni krojni del, slika 3-13. Tako sliko krojnega dela kot tudi vse

informacije, kot so velikost, količina, število gradirnih točk, obseg, x in y dolžine itd.


41

Slika 3-13: Izvoz podatkov v Microsoft Excel – Levi sprednji del

Informacije, ki nam jih ponuja Audaces Pattern, so sicer malo drugačne in jih ni možno

izvoziti v program Microsoft Excel, vendar pa so na voljo za izpis na papir. Kljub temu da se

nekatere informacije nahajajo na različnih mestih, je mogoče najti vse informacije, ki jih

potrebujemo, saj so ti podatki nujno potrebni, da lahko kvalitetno pripravimo krojne dele.

V tem modulu lahko preverimo vse krojne dele, njihov obseg, vse točke, preverimo, kako so

linije med seboj definirane ter njihovo dolžino, slika 3-14.


42

Slika 3-14: Audaces Pattern 13 – Sprednji del s fazono

3.5 Izvoz ISO datoteke iz Audaces Marker 13 in uvoz v CAM sistem Unicut

Ena izmed večjih razlik med programom Audaces Marker 13 in programom Optitex Marker 11

je smer rezanja krojnih delov in označevanja CAM točk. CAM točke so začetne in hkrati

tudi končne točke vsakega posameznega krojnega dela, ki jih definira uporabnik oziroma

mesto, katerega avtomatski krojilni stroj najprej s krojilnim nožem vbode v material. Glede

na definirane informacije o razrezu krojnih delov je velikokrat odvisna končna kvaliteta

samega razreza na avtomatskem krojilnem stroju. Iz tega razloga je zaželeno, da imamo že v

samem CAD programu na voljo čim več možnosti spreminjanja nastavitev. Da imamo kar se da

kvaliteten razrez krojne slike, moramo upoštevati kar nekaj pomembnih dejavnikov, tako

v CAD programu kot tudi na samem avtomatskem krojilnem stroju. Iz tega razloga je

zaželeno, da je uporabnik seznanjen tako s CAD programom kot tudi s CAM napravo, saj je le

ob dobrem razumevanju celotnega CAD/CAM sistema možno pripraviti najbolj optimalno

rešitev avtomatskega razreza.

V programu Audaces Pattern in Marker imamo za določevanje CAM točk na voljo samo dve

možnosti, to sta polni in polovični razrez krojnih delov. S polnim rezom, slika 3-15, označimo

samo začetno točko za razrez na avtomatskem krojilnem stroju, kar pomeni, da se v isti točki


43

razrez tudi zaključi. Pri polovičnem razrezu pa moramo označiti dve CAM točki, začetno in

končno točko, slika 3-16. To pomeni, da krojilni nož začne rezati v začetni točki in zaključi v

končni točki ter se vrne na začetno točko in v nasprotni smeri nadaljuje razrez do končne

točke. To opcijo uporabimo predvsem za tiste krojne dele, ki so simetrični npr. ovratnik.

Takrat pričakujemo, da bo takšen tudi razrez, saj izključimo možnost, da bi bil krojni del na

enem vogalu deformiran. Kadar uporabljamo polni rez, je zaželeno, da je začetna točka

vedno v vogalu, saj je tako možnost napak manjša, začetno in končno točko pa krojilni nož

lažje zaključi. Pri polovičnem razrezu se CAM točke postavijo tam, kjer bi načeloma bil pregib

na krojnem delu.

Slika 3-15: Audaces Marker 13 – Polni razrez sprednjega dela s fazono


44

Slika 3-16: Audaces Marker 13 – Polovični razrez zgornjega ovratnika

Podobno, vendar boljšo rešitev pa nam ponuja program Optitex Marker 11, saj je na voljo

več orodij za pripravo razreza krojnega dela. Tukaj imamo na voljo orodja, kjer lahko

razdelimo linije krojnega dela na kar tri dele, kar pomeni, da lahko določimo vhod noža na

kar treh različnih mestih, neodvisno od zadnjega razreza. Prav tako lahko določimo smer

rezanja. Načeloma te možnosti pri običajnih tekstilnih materialih ne uporabljamo ravno

pogosto. Če imamo kot osnovni material umetno ustje, pa je skoraj zagotovo, da nam bo

ravno ta možnost močno olajšala razrez krojnih delov.

Pri običajnih tekstilnih materialih je razrez dokaj enostaven, saj vsi tkani materiali omogočajo

prepustnost zraka. To pa pomeni, da pri vklopu vakuuma iz materiala posrkamo ves zrak, s

tem pa preprečimo, da bi se sloji materiala med seboj premikali (med sloji preprečimo

drsenje). Rezultat tega je, da vse krojne sloje v krojni plasti razrežemo enakomerno, pri

čemer dobimo zaželen rezultat. Pri materialih, kot je umetno usnje, se v večini primerov

lahko sloji med seboj premikajo, saj umetno usnje ne omogoča zračne prepustnosti. Slabosti

umetnega usnja je več. Ena izmed slabosti je, da sta zgornji in spodnji sloj neenakomerno

razrezana. Druga zelo pogosta napaka pa je, da so pri manjših krojnih delih in ozkih vogalih

le-ti različno oblikovani. To je še posebej očitno, ko je krojni del na pregibu oz. ko je leva stran

enaka desni (npr. ovratniki, razni všitki). Delno lahko težavo odpravimo s povečanjem


45

vakuuma oz. zmanjšanjem hitrosti razreza, ključni dejavnik pa je seveda smer razreza

materiala. Takrat nam funkcije, slika 3-17, pridejo še kako prav, saj s spreminjanjem smeri

razreza v materialu vzpostavimo ravnovesje in enakomeren razrez.

Slika 3-17: Optitex Marker 11 – Optimizacija razreza krojnega dela

Na sliki 3-18 lahko vidimo postopek označevanja vsake linije krojenja posebej, od točke do

točke. Z nadaljnjim klikom lahko linijo podaljšujemo tako dolgo, dokler je to potrebno.


46

Slika 3-18: Optitex Marker 11 – Definiranje linije razreza

Slika 3-19: Optitex Marker 11 – Definiranje prve in druge linije razreza

Ko definiramo prvo linijo razreza in jo zaključimo, naslednjo linijo predstavlja druga barva.

Tako preprosto vemo, katera linija bo najprej izrezana in katera bo naslednja, slika 3-19. Prav

tako imamo na voljo spreminjanja smeri rezanja v smeri urinega kazalca ali obratno.

Zadnji korak v CAD sistemu je izvoz ISO datoteke, slika 3-20.


47

Slika 3-20: Audaces Marker – Izvoz ISO cut datoteke

Preden datoteko izvozimo v ISO cut dateko (končnica datoteke se spremeni v .txt), dobimo

predogled krojne slike, slika 3-21. Na voljo imamo še nekaj dodatnih nastavitev, kot so:

lokacija shranjevanja datoteke, vrsta razreza linij, določanje notranjih linij (se lahko izrežejo

ali ne), kompatibilnost z ostalimi modeli krojilnih strojev, vrstni red razreza krojnih delov,

definiranje kontrolnih zarez, koeficient velikosti krojnih delov in nastavitev dovoljenja ali

avtomatski krojilni stroj lahko uporablja negativne koordinate pri krojenju (x in y). V večini

primerov je potrebno te nastavitve nastaviti le prvič, z izjemo določanja vrstnega reda

razreza krojnih delov, saj se le-ti vedno spreminjajo z izdelavo nove krojne slike.


48

Slika 3-21: Audaces Marker 13 – Zadnji korak pred izvozom ISO cut datoteke

3.6 Uvoz ISO datoteke in nastavitev parametrov razreza na avtomatskem

krojilnem stroju Unicut

Z uvozom ISO cut datoteke preko medija (USB ključa) ali internetne mreže se ta prenese v

sistem avtomatskega krojilnega stroja. V glavnem meniju preko raziskovalca poiščemo

ustrezno datoteko ter jo izberemo. Program jo avtomatsko prebere, naloži v spomin

računalnika in njene informacije prikaže na zaslonu delovnega območja programa, slika 3-22.


49

Slika 3-22: Uvoz ISO cut datoteke v CAM sistem

Preden nadaljujemo z delom, še enkrat preverimo ali se informacije ujemajo z delovnim

nalogom ter izberemo ustrezne parametre krojilnega stroja. V našem primeru smo rezali le

en sloj osnovnega materiala iz 100-odstotnega bombaža, zato smo vakuum krojilne mize

nastavili na 25-odstotno moč, pritisk noge krojilnega noža na 0 in hitrost rotacije noža na

4000 obratov na minuto. Hitrost rezanja smo nastavili na 1000 vbodov na minuto, pospeške

navpičnega vboda noža pa na 50 % skupne moči, slika 3-23. Brušenje noža smo imeli že

nastavljeno na vsaka 2 m razrezane razdalje, zato tega nismo spreminjali, zamik vhoda in

izhoda noža pa smo nastavili na 2 mm in s tem zmanjšali možnost, da v vogalu krojnega dela,

kjer smo začeli in končali rezanje, ne bi ti bili v celoti izrezani.

To so nastavitve, ki smo jih uporabili pri rezanju enoslojne krojne slike. Ti parametri se

spreminjajo glede na vrsto in število krojnih slojev v krojni plasti materiala. Če parametri niso

pravilno izbrani, jih lahko še sproti prilagodimo.


50

Slika 3-23: Nastavitev parametrov rezanja

3.7 Priprava in potek razreza krojne slike na CAM stroju Unicut

Preden lahko izvedemo razrez krojne slike na avtomatskem krojilnem stroju je potrebno

izvesti polaganje krojnih slojev materiala v krojno plast. Kakšna je količina položenih slojev

materiala, je seveda odvisno od delovnega naloga. Pomembno je, da pri polaganju ne

presežemo maksimalno višino krojne plasti, ki je za uporabljen krojilni stroj 5 cm. Krojilni

stroj Unicut 3C 50 omogoča polaganje tudi enega sloja osnovnega materiala.

V večini primerov za polaganje krojnih slojev uporabljamo avtomatski polagalni stroj, ki je

vključen v delovni proces krojenja. V našem primeru smo to fazo izpustili. En sloj materiala

smo položili ročno.

Preden položimo material na delovno površino krojilne mize je potrebno najprej položiti

perforiran papir, slika 3-24. Perforiran papir omogoča, da se material pri rezanju ne

razteguje, skozi luknjice papirja pa vakuum kvalitetneje prisesa in učvrsti material na delovno

površino.


51

Slika 3-24: Perforiran papir za avtomatski krojilni stroj

Ko položimo perforiran papir, sledi polaganje osnovnega materiala in nanj folija. Ob vklopu

vakuuma se zaradi vrhnjega sloja folije izsesa zrak iz osnovnega materiala skozi perforiran

papir in prisesa krojno plast na delovno površino krojilnega stroja, ki je sestavljena iz

gumijastih iglic. Gumijaste iglice omogočajo, da vertikalni krojilni nož enostavno vbode v

notranjost delovne površine in v celoti razreže krojno plast, brez da bi nož zadel v kakršnokoli

trdo površino.

Krojilna glava stroja vsebuje laser, s katerim preverjamo začetno pozicijo noža. V glavi stroja

se nahaja tudi vertikalni nož, brus ter vbodna igla za označevanje položaja žepov, slika 3-25.


52

Slika 3-25: Krojilna glava avtomatskega krojilnega stroja

Vertikalni nož se nahaja v sami glavi avtomatskega krojilnega stroja in ima možnost vrtenja

glave za 360°, slika 3-26.

Delovna površina, slika 3-27 in slika 3-28, je povezana v celoto skupaj z avtomatskim

polagalnim sistemom, pri čemer je pomembno, da transport avtomatskega polagalnega

sistema in avtomatskega krojilnega sistema delujeta sinhrono. Oba transporta se morata

istočasno po potrebi premakniti naprej ali nazaj. Po avtomatskem krojenju se transporter

ponovno premakne in izrezan material transportira na odlagalno mesto, slika 3-29, kjer

delavec krojne dele označi in jih pripravi v naložke za nadaljnjo proizvodnjo.


53

Slika 3-26: Vertikalni krojilni nož avtomatskega krojilnega stroja

Slika 3-27: Delovna površina avtomatskega krojilnega stroja


54

Slika 3-28: Osnovni material in folija za vakuumiranje

Slika 3-29: Avtomatski polagalni stroj Unicut 3C 50

Preden začnemo pripravljati material, uvozimo ISO datoteko v Unicut sistem ter preverimo,

ali ustreza delovnemu nalogu, slika 3-30 ter s polagalnim sistemom položimo material. V

našem primeru smo to naredili ročno, slika 3-31. Material položimo na perforiran papir, na


55

material pa še tanko folijo, slika 3-32, ki je namenjena, da prepreči pretok zraka in material

močno pritrdi na delovno površino. Pri tem moramo biti pazljivi, da je folija v celoti prekrila

delovno površino.


56

Slika 3-30: Računalniška priprava krojne slike na avtomatskem krojilnem stroju

Slika 3-31: Ročna priprava osnovnega materiala na delovno površino


57

Slika 3-32: Polaganje folije pred vakuumom

Pred začetkom rezanja krojne slike je potrebno še pozicionirati glavo avtomatskega

krojilnega stroja, slika 3-33. Nastavimo koordinati x in y krojilnega noža ter s funkcijo, ki jo

aktiviramo na računalniškem zaslonu in laserjem, ki je vgrajen v glavo krojilnega noža,

preverimo celotno površino, ki jo mora izrezati. Tukaj predvsem preverimo (obhod krojilne

glave v obliki kvadrata), ali se začetna in končna točka krojilne glave še vedno nahaja na

osnovnem materialu in ali bodo s tem resnično izrezani vsi krojni deli. Vklopimo vakuum, ki ga

tvorimo s kompresorjem, slika 3-34, in začnemo z rezanjem.


58

Slika 3-33: Preverjanje začetne pozicije krojilne glave (s pomočjo laserja)

Slika 3-34: Vakuumski kompresor


59

Slika 3-35: Izrezana krojna slika

Izrezani krojni sliki odstranimo folijo, slika 3-35 in ostanke materiala ter jih recikliramo, slika

3-36.


60

Slika 3-36: Skrojeni krojni deli moškega suknjiča

Izvedli smo poskusno krojenje brez materiala, slika 3-37, da smo preverili potek in vrstni red

rezanja, saj smo pri razrezu osnovnega materiala posneli celotni proces krojenja. Čas

avtomatskega krojenja celotne krojne slike je bil 7 minut in 30 sekund ob upoštevanih

parametrih, ki smo jih nastavili na začetku in jih v času procesa razreza nismo spreminjali.


61

Slika 3-37: Prikaz poskusnega krojenja

Avtomatski krojilni stroj ima ob krojilni glavi pritrjeno še eno folijo, ki se s premikanjem glave

premika in sproti navija/odvija. Ta folija preprečuje izgubo vakuuma, ko je tkanina enkrat že

prerezana in s časom nastaja vedno večja prepustnost zraka, slika 3-38.


62

Slika 3-38: Avtomatsko krojenje – simulacija

Delovna površina avtomatskega krojilnega stroja je v večini primerov vedno manjša, kot je

potrebna za celotni razrez krojne slike. Ravno zato avtomatski krojilni stroj naprej izreže prvi

del krojev, se ustavi, premakne krojne dele naprej, nato pa nadaljuje z razrezom. Ta proces

se ponavlja tako dolgo, dokler ni izrezana celotna krojna slika. Na drugi strani pa imamo

površino, kjer se nahajajo že izrezani krojni deli. Delavec jih v času krojenja lahko sproti

odstrani, označi in zbira vse krojne dele v sveženj. Prednost sistema je tudi, da lahko ta

proces teče neprestano, saj se na drugi strani v času avtomatskega krojenja že pripravlja

novo polaganje krojnih slojev v krojno plast.


63

Ko je proces avtomatskega krojenja končan, o tem dobimo tudi obvestilo, slika 3-39. Krojne

dele nato odstranimo, označimo in zložimo v sveženj. Odpadno folijo, perforiran papir in

tekstilni material pa ločimo za reciklažo.

Slika 3-39: Obvestilo o končanem procesu krojenja


64

4 REZULTATI Z DISKUSIJO

V rezultatih z diskusijo so predstavljeni rezultati in analize celotnega procesa, od priprave do

razreza krojnih delov v CAD/CAM sistemu. Analizirali smo razlike med Audacas in Optitex

CAM sistemoma na področju samega razreza krojne slike in kako na rezultate vpliva

kompatibilnost med CAD in CAM sistemi ter kaj je pomembno za kvaliteten končni razrez

krojnih delov na avtomatskem krojilnem stroju.

4.1 Primerjava uporabljenih CAD programov Audaces in Optitex

Tako kot večina kvalitetnih CAD programov vsi med njimi omogočajo konstruiranje in

modeliranje krojnih delov in vnos vseh potrebnih informacij krojnim delom za kvalitetno

pripravo krojne slike. Natančne primerjave med programom Audaces Pattern 13 in Optitex

PDS 11 v tej raziskavi ne moremo narediti, saj je Audaces Pattern 13 zadnja verzija tega

programa, ki se trenutno uporablja, Optitex PDS 11 pa je nekoliko starejša različica

programa, ki nam je bila na voljo. Kljub temu pa je bilo mogoče pridobiti najpomembnejše

informacije, ki smo jih za raziskavo potrebovali.

Ni bilo naključje, da smo uporabili ravno CAD programa Optitex in Audaces. CAD program

Audaces smo v raziskavah uporabili zato, ker smo imeli dostop do najnovejše verzije, kot tudi

do vseh možnih dekoderjev. Optitex pa zato, ker se najpogosteje uporablja v kombinaciji z

avtomatskim krojilnim strojem Unicut, saj jih za sodelovanje obvezuje pogodba, kar pa

pomeni, da je 100-odstotno kompatibilen s CAM programom. Audaces medsebojne pogodbe

s podjetjem Unicut nima, zato vse do danes nismo vedeli, kakšni bodo dejanski rezultati pri

uvozu krojne slike v CAM sistem.

V primerjavi med CAD programoma v navezi z Unicut CAM programom je Optitex zagotovo v

prednosti pred Audacesom, predvsem zaradi kompatibilnosti z Unicut avtomatskim krojilnim

strojem. Audaces je podjetje, ki je v Evropi dokaj novo in si mora še povečati tako ugled kot

število uporabnikov, da bo lahko dovolj konkurenčno ostalim programom.

Podjetje Optitex je v Evropi zelo prepoznavno. Ukvarjajo se s CAD/CAM sistemi, ki so zelo

kompatibilni in zelo dodelani programi. Ko smo primerjali že izdelano krojno sliko, je Optitex


65

imel več orodij za definiranje CAM točk, kot nam to omogoča Audaces. V večini primerov to

ne povzroča nobenih nevšečnosti, saj je še vedno mogoče prilagoditi najpomembnejše

nastavitve, kot je izbira začetne točke rezanja ter določiti polni oz. polovični rez. Težava

nastane, ko moramo rezati kaj drugega kot enostavne tkanine. Do težav največkrat pride, ko

režemo umetno usnje in mora biti leva stran identična desni. V tem primeru se lahko zgodi,

da zaradi premalo nastavitev kroj ni pripravljen dovolj dobro, da nož avtomatskega

krojilnega stroja izreže kvaliteten krojni del. V tem primeru lahko podjetje izgubi posel, kar

pa je danes nesprejemljivo.

Kot smo že omenili, nam Optitex omogoča več možnosti nastavitev krojenja posameznega

krojnega dela. Nastavimo lahko tako začetno kot tudi končno točko rezanja in to kar na treh

različnih segmentih. Omogoča nam tudi določitev smeri rezanja in to za vsak segment

posebej, kar močno poenostavi in izboljša kvaliteto razreza.

4.2.1 Rezultati in analiza ISO cut datoteke med programoma Audaces in Optitex

Pri izvozu ISO cut datoteke iz programa Optitex zaradi njegove kompatibilnosti z Unicat

krojilnim strojem ni težav. Pri programu Audaces smo po testih in analizah ugotovili, da CAM

sistem Unicut večino nastavitev, ki smo jih definirali v CAD programu, upošteva, kar je zelo

ugodno. CAM program v sistemu Unicut tako zazna vse CAM točke, ki smo jih definirali v

programu Audaces, tako polni kot tudi polovični rez. Tako smo ugotovili, da je Audaces lahko

kompatibilen tudi brez medsebojnega sodelovanja.

4.2.2 Koompatibilnost pri uvozu in izvozu datoteke

Ko smo uvozili ISO datoteko iz programa Audaces v sistem Unicut, smo ugotovili sledeče:

Audaces in Unicut sta lahko kompatibilna tudi brez medsebojnega sodelovanja, kar je pri tako

veliki konkurenci, vrsti CAD in CAM programov, ugodno. Audaces je bil kompatibilen na

področju določanja CAM točk. Pri nadaljnjem analiziranju in testiranju pa smo ugotovili, da

CAM program Unicut ni zaznal oz. upošteval vrstni red rezanja krojnih delov, kljub temu da je

bil ta krojnim delom določen.

Za takšen razplet je lahko več možnosti. Ali ta opcija ni kompatibilna z Unicut programom ali

pa je program samodejno izbiral razrez krojnih delov glede na postavitev krojne slike.


66

Ne glede na rezultat v Unicut programu obstaja opcija, kjer lahko program sam določi vrstni

red rezanja ali pa ga izbere uporabnik. To pomeni, da je tudi vrstni red rezanja možno

določiti, v kolikor nam je pomemben.

Poudariti je potrebno, da je v večini primerov pomembno, kateri deli so najprej izrezani, ne

pa vedno. Načeloma je zaželeno, da se izrežejo najprej majhni krojni deli, saj je večja

možnost, da bi se le-ti zamaknili, ko postopoma z rezanjem linij upade pretok vakuuma.

Delno pa je odvisno tudi od moči vakuuma in samega krojenja (ustrezen nož, brušenje itd.).

Pri določanju vrstnega reda razreza krojnih delov je potrebno razmisliti, ali je vrstni red sploh

potrebno spreminjati, saj se s premikom krojilne glave po delovni površini, preden se izreže

naslednji krojni del, poveča čas razreza krojne slike. Upoštevati moramo tudi to, da si

avtomatski krojilni stroj skoraj zagotovo določi najboljši vrstni red razreza, saj se mora v

primeru, da je krojna slika večja od 1,5 m, kar v večini primerov tudi je, stroj ustaviti, v

delovno polje premakniti celotno krojno sliko za nadaljnjih 1,5 m krojne slike v začetno

mesto delovne površine in s tem postopkom nadaljevati tako dolgo, dokler ne pride do

zadnjega dela krojne slike.

V nadaljevanju smo ugotovili tudi, da Unicut ni upošteval dolžine kontrolnih zarez, ki smo jih

prav tako definirali v Audaces programu. Delno je možno to težavo rešiti v samem Unicut

programu, saj obstaja možnost definiranja dolžine kontrolnih zarez, vendar samo v primeru,

da so vse kontrolne zareze v krojni sliki enako dolge. Če se kontrolne zareze med seboj

razlikujejo, pa teh sprememb ne moremo izvesti.

4.2 Analiza razreza krojne slike

Če želimo pripraviti kvalitetno krojno sliko in na koncu kvalitetne krojne dele za šivalnico, je

zelo pomembno, da oseba, ki dela na CAD sistemu, zelo dobro pozna tudi CAM sistem in

obratno. Ne glede na to, ali to delo opravlja ena oseba ali več, morajo vsi zaposleni biti

seznanjeni tako z enim kot drugim procesom, saj se ta dva procesa med seboj ves čas

usklajujeta in dopolnjujeta ter morata biti enostavno povezana. Le tako lahko zmanjšamo oz.

popolnoma odpravimo napake, ki se pri pripravi dogajajo. Teh navadno ni malo, jih pa lahko

z izkušnjami zmanjšamo na minimum, kar posledično zmanjša tudi stroške v proizvodnji.


67

V našem primeru smo dobili dobro razrezano krojno sliko, slika 4-1, vendar pa bi lahko bila

še dosti boljša, če bi določene stvari prilagodili oz. spremenili. V kolikor bi dovolj dobro

poznali delovanje avtomatskega krojilnega stroja, bi nam zelo hitro postalo jasno, da

obstajajo nekatere omejitve, ki jih moramo pač enostavno upoštevati. Ena izmed teh stvari

je krojilni nož in njegova širina. V našem primeru je bila širina noža 6 mm. Če so krojni deli

zloženi eden tik drugega, je enostavno nemogoče, da ob razrezu s takšnim nožem ne bi

poškodovali sosednjega krojnega dela, slika 4-2. V tem primeru bi morali pripraviti krojno

sliko z določenim razmikom med krojnimi deli. Če bi to pri sestavljanju krojne slike

upoštevali, teh napak verjetno ne bi bilo.

Teh sprememb ni potrebno uvesti zmeraj za vse krojne dele. Razmik je navadno potreben na

tistih mestih, kjer so na krojnem delu kratke linije, krivulje in izbokline.

Ta napaka se lahko pojavi, če dobro ne poznamo delovanja avtomatskega krojilnega stroja in

jo s prakso hitro in preprosto odpravimo.


68

Slika 4-1: Avtomatski razrez krojnih delov

Slika 4-2: Poškodba sosednjega krojnega dela pri razrezu


69

Pri razrezu se nam je pojavila še ena napaka, slika 4-3, ki pa se zgodi ob pomanjkanju znanja

o samem avtomatskem krojilnem stroju. Ta napaka se pojavi, ko parametri na avtomatskem

krojilnem stroju ne ustrezajo zahtevam materiala, ki ga režemo. Napako odpravimo tako, da

prilagodimo parametre stroja zahtevam materiala. Tudi to je znanje, ki ga dobimo z

izkušnjami in prakso, zagotovo pa je težje najti primerne parametre, ko režemo samo en sloj

materiala.

V našem primeru bi verjetno morali povečati vakuum ali zmanjšati hitrost krojilnega noža.

Slika 4-3: Nekvaliteten razrez krojnega dela


70

5 SKLEP

CAD/CAM sistemi so nam zagotovo močno olajšali delo v oblačilni industriji in v večji meri

popolnoma spremenili način dela. Vse, kar je ostalo isto, je postopek konstruiranja krojev. V

prihodnosti se bo ta proces s 3D tehnologijo še bolj dodelal, kot je 3D konstruiranje, z

vizualizacijo in virtualnim pomerjanjem. Takrat bo odpadel tudi postopek ročnega

konstruiranja, ki ga danes še vedno izvajamo ročno ali v CAD programih.

Z začetkom uporabe CAD/CAM sistemov je zagotovo bilo kar nekaj težav na tem področju,

predvsem zaradi nekompatibilnosti in neenotnosti programskih paketov, ki jih je danes iz

dneva v dan več. Iz tega razloga se nekompatibilnost več ne izplača, zato vedno več podjetij,

ki se ukvarjajo z izdelavo takšnih programov, išče načine, kako se približati uporabnikom in

njihovim strankam olajšati delo. Iz tega razloga z njimi sodelujejo in skupaj iščejo načine,

kako izboljšati uporabniške izkušnje. S kvalitetnim programom istočasno povečajo

konkurenčnost, to pa prinese dodatni prihodek tako za izdelovalce CAD programov kot tudi

za podjetja, ki uporabljajo njihov program, zato bo težav s kompatibilnostjo med CAD/CAM

programi v prihodnosti še manj oz. bodo v celoti izginile. Tako so z vsakim novim modelom

avtomatskih krojilnih strojev in CAD/CAM programi uporabniške izkušnje boljše, njihovi

uporabniki in stranke pa vedno bolj zadovoljne.

Za kakovostno delo s CAD/CAM sistemi je ključnega pomena znanje zaposlenih. Če tega znanja

ni dovolj, vse prednosti v avtomatizirani proizvodnji močno upadejo. Zaradi masovne

proizvodnje produktov si velikih napak namreč ne smemo privoščiti, saj lahko pride do velike

izgube podjetja. Iz tega razloga je šolanje in izobraževanje zaposlenih na CAD/CAM sistemih

ključnega pomena.

S prilagajanjem in kompatibilnostjo programov pri CAD/CAM podjetjih z ene strani in z

nabiranjem novih izkušenj ter zadostnim znanjem v tekstilnih podjetjih z druge strani, z

medsebojnim sodelovanjem se tako povečuje proizvodnja in privarčuje tako na času kot

denarju. To v podjetja prinese večjo konkurenčnost, kar pa je tudi glavni razlog današnjega

razvoja, zato sem prepričan, da bo delovanje CAD/CAM sistemov v prihajajočih letih

popolnoma nemoten in zanesljiv proces pri izdelavi tekstilnih izdelkov.


71

6 SEZNAM VIROV V SKLADU S FORMATOM IEEE:

[1] Assyst-Bulmer, Clothing [online], Dosegljivo:

http://assystbullmer.co.uk/industries/clothing [Datum dostopa: 14. 3. 2016].

[2] RUDOLF, Andreja, JEVŠNIK, Simona, STJEPANOVIĆ, Zoran. Računalniška simulacija

tekstilnih form, Skripta. Maribor: Fakulteta za strojništvo, 2016. 135 str., ilustr. ISBN

978-961-248-502-3.

[3] I. Dabolina, A. Vilumsone, "The role of the latest clothing CAD/CAM system

applications in educational process," in Material science. Textile and clothing

technology, Riga Technician University, Latvia, 2012/7.

[4] Apparel Search, Computer Assisted Design Software – CAD Software for fasion design,

CAD software for the clothing and textile industry [online], Dosegljivo:

http://www.apparelsearch.com/computer_assisted_design.htm [Datum dostopa: 20.

3. 2016].

[5] Audaces manual version 11.2 – Pattern: Release Audaces Apparel 11.00.15-541.pdf.

[6] Audaces manual version 11.2 – Marker: Release Audaces Apparel 11.00.15-541.pdf.

[7] Ujević D., Rogale D., Hrastinski M.: Tehnike konstruiranja i modeliranja odjeće, Sveučilište u

Zagrebu, Tekstilno-tehnološki fakultet, Zagreb, 2000, strani 144–147.

[8] Unicut software manuals for Unicut CC50.pdf.

[9] All about circuits, Decoder, Chapter 9 – Combinational Logic Functions [online],

http://www.allaboutcircuits.com/textbook/digital/chpt-9/decoder [Datum dostopa: 3.

4. 2016].

[10] Optitex [online], Dosegljivo: http://optitex.com [Datum dostopa: 3. 4. 2016].

[11] Unicut Poljska – interni promocijski material za stranke.

http://assystbullmer.co.uk/industries/clothing

http://www.apparelsearch.com/computer_assisted_design.htm

UNIVERZA V MARIBORU

____________________________

IZJAVA O ISTOVETNOSTI TISKANE IN ELEKTRONSKE VERZIJE ZAKLJUČNEGA DELA IN OBJAVI OSEBNIH PODATKOV DIPLOMANTOV

Ime in priimek diplomanta-tke: Robert ŠKET Vpisna številka: 93557172 Študijski program: VS tekstilstvo Naslov diplomskega dela: Uvajanje CAD/CAM sistema v proizvodnjo oblačil Mentor: Izr. prof. dr., Zoran Stjepanović Somentor: Doc. dr., Andreja Rudolf Podpisani Robert Šket izjavljam, da sem za potrebe arhiviranja oddal elektronsko verzijo zaključnega dela v Digitalno knjižnico Univerze v Mariboru. Diplomsko delo sem izdelal-a sam-a ob pomoči mentorja. V skladu s 1. odstavkom 21. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah dovoljujem, da se zgoraj navedeno zaključno delo objavi na portalu Digitalne knjižnice Univerze v Mariboru. Tiskana verzija diplomskega dela je istovetna elektronski verziji, ki sem jo oddal za objavo v Digitalno knjižnico Univerze v Mariboru. _____________________________________________________________________________ Zaključno delo zaradi zagotavljanja konkurenčne prednosti, varstva industrijske lastnine ali tajnosti podatkov naročnika: _____________________________________________________ ne sme biti javno dostopno do __________________ (datum odloga javne objave ne sme biti daljši kot 3 leta od zagovora dela). ____________________________________________________________________________ Podpisani izjavljam, da dovoljujem objavo osebnih podatkov vezanih na zaključek študija (ime, priimek, leto in kraj rojstva, datum diplomiranja, naslov diplomskega dela) na spletnih straneh in v publikacijah UM.

Datum in kraj: Podpis diplomanta-tke:

_________________________ Podpis mentorja _________________________ (samo v primeru, če delo ne me biti javno dostopno): Podpis odgovorne osebe naročnika in žig: _______________________________________ (samo v primeru, če delo ne me biti javno dostopno)

Documents

UNIVERZA V MARIBORU - CORE · pripravi ISO cut datoteke. Opisan in prikazan je postopek izrisa moške suknje, priprava krojnih delov in avtomatska izdelava krojne slike v Audaces