Univerza v Mariboru

Fakulteta za varnostne vede

DIPLOMSKO DELO

Vloga detektiva pri ugotavljanju disciplinskih kršitev

(delovno – pravni postopki)

Aleš Janić

Mentor: dr. Andrej Sotlar, docent

marec, 2009 Somentor: Franc Razdrih

2

ZAHVALA

Zahvaljujem se svojemu mentorju dr. Andreju Sotlarju, ki mi je pri pisanju diplomskega

dela potrpežljivo pomagal.

Zahvaljujem se tudi svojemu somentorju, detektivu in pravniku Francu Razdrihu, ki mi je

pri nalogi pomagal predvsem s praktičnimi nasveti in konkretnimi dejstvi glede

detektivskega dela in disciplinskih krišitev.

Na koncu pa bi se rad zahvalil tudi svoji družini, ki mi je pri nastajanju naloge ves čas

stala ob strani in me moralno podpirala.

3

KAZALO VSEBINE

Povzetek ............................................................................................................................ 4 Summary ........................................................................................................................... 5 1 UVOD ....................................................................................................................... 6 2 METODOLOŠKI PRISTOP ..................................................................................... 6

2.1 Predmet in cilj naloge ......................................................................................... 6 2.2 Hipoteze .............................................................................................................. 6 2.3 Uporabljene metode ............................................................................................ 7

3 TEORETIČNO O DETEKTIVSKI DEJAVNOSTI ................................................. 8 3.1 Detektivska dejavnost ......................................................................................... 8 3.2 Vloga Detektivske zbornice .............................................................................. 10 3.3 Področja dela detektiva in viri pridobivanja informacij ................................... 11 3.4 Detektivska taktika in metodika dela ter uporaba nekaterih tehničnih sredstev

pri nadzoru osebe .............................................................................................. 15 3.4.1 Prevzem naloge, načrt dela in analiza ....................................................... 15 3.4.2 Terensko delo ............................................................................................ 16 3.4.3 Nadzor osebe in posegi v zasebnost le–te ................................................. 17 3.4.4 Uporaba daljnogleda in fotoaparata .......................................................... 18

3.5 Vloga inšpekcijskega nadzora in informacijskega pooblaščenca pri nadzoru dela detektivov ......................................................................................................... 20

4 POSEGI DETEKTIVA V ZASEBNOST NADZOROVANE OSEBE ................. 22 4.1 Sodbi sodišč v primerih domnevnih posegov detektivov v zasebnost

nadzorovane osebe ............................................................................................ 25 4.1.1 Sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani – 1 .............. 25 4.1.2 Sodba Višjega sodišča v Ljubljani – 2 ..................................................... 27

5 VLOGA DETEKTIVA PRI UGOTAVLJANJU DISCIPLINSKIH KRŠITEV .... 29 5.1 Disciplinske kršitve .......................................................................................... 29 5.2 Opredelitev disciplinskih kršitev po Zakonu o delovnih razmerjih .................. 30 5.3 Opredelitev disciplinskih kršitev po Zakonu o javnih uslužbencih .................. 31

6 NADZOR BOLNIŠKEGA STALEŽA................................................................... 34 7 IZREDNA ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI ........................................... 37

7.1 Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlogi na strani delavca .................. 38 7.2 Sodna praksa na področju zlorabe bolniškega staleža ...................................... 41 7.3 Primeri sodb na področju zlorab bolniškega staleža ......................................... 42

8 ZAKLJUČEK ......................................................................................................... 45 8.1 Verifikacija hipotez .......................................................................................... 45 8.2 Povzetek temeljnih spoznanj ............................................................................ 47

9 LITERATURA IN VIRI ......................................................................................... 50

4

Povzetek Detektivska dejavnost je v Sloveniji uradno prisotna od leta 1994, ko je bil sprejet prvi

Zakon o detektivski dejavnosti in ustanovljena Detektivska zbornica Republike Slovenije.

Gre za poizvedovalno dejavnost in večji obseg dela detektivov predstavlja prav

ugotavljanje disciplinskih kršitev, delovno pravne zakonodaje zaposlenih tako v javnem

kot privatnem sektorju. Krištev določil delovne pogodbe lahko za zaposlenega pomeni

celo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi in prav zato se vse več podjetij v Sloveniji

odloča za najem detektiva v primerih, ko zaposleni namenoma izkoriščajo svoje pravice.

Detektivi tako pri tovrstnih poslih opravljajo kontrole bolniškega dopusta, stroške

prevoza na delo in iz dela, alkoholiziranost zaposlenih na delovnem mestu ipd. Same

disciplinske kršitve so opredeljene tako v Zakonu o delovnih razmerjih kot tudi v Zakonu

o javnih uslužbencih. Pri tovrstnih nalogah morajo biti detektivi še posebej previdni pri

morebitnih posegih v zasebnost posameznika in se morajo striktno držati tako zakonodaje

kot judikatov delovnih in socialnih sodišč, ki v sodbah konkretno pričajo o tem, katere

metode dela so dovoljene in katere prepovedane. Kršitve delovne zakonodaje pomenijo

tako za delodajalca kot tudi za državo nepotreben strošek, zato bi se tovrstni nadzori po

mnenju mnogih morali nujno razširiti tudi na javno upravo, za katero je že sprejeta

zakonodaja, vendar se dejansko skorajda ne izvaja. Preverjanje disciplinskih krišitev

pomeni za marsikaterega detektiva glavni vir dohodka, obenem pa tudi osrednjo dilemo

pri vprašanju zasebnosti; kaj je še dovoljeno in kaj prepovedano.

Ključne besede: detektiv, detektivska dejavnost, disciplinske kršitve

5

Detective's role in dealing with discipline violation (legal proceedings in the field of work)

Summary

Detective work has been officially present in Slovenia since 1994 when the first Law

/legislation on Detective Activity came into force and Detective Chamber of The

Republic of Slovenia was founded./ It is a fact – finding activity. A huge extent of

detective's work is based on finding employee's disciplinary violation of labour – legal

legislation in public as well as in private sector. The violation of provisions in the

employment contract can even lead to giving notice, which is the reason why more and

more companies decide to engage a private detective in cases when employees

deliberately take advantage of their rights. In this line of work detectives check sick leave,

costs of transport to and from work, alcohol intoxication at work etc. Disciplinary

violations are defined in The Law of Contractual Employment Relationship as well as in

The Law of Civil Officials. Considering the right of every induvidual to privacy the

performance of such tasks requires particular caution. Detectives must consistently stick

to legislation and take into consideration the decisions of labour and social court of justice

where the premitted and prohibited procedures are stated. The violation of labour

legislation means superfluous costs for employers as well as for the state, which is

according to many the reason for spreading such checks also to civil administration where

the legislation has actually not been executed. Checking disciplinary violations means for

many detectives the main source of income as well as the main dilemma at deciding

wheather an action is permitted or prohibited.

Key words: detective, detective work, disciplinary violation

6

1 UVOD

2 METODOLOŠKI PRISTOP

2.1 Predmet in cilj naloge

Predmet naloge je taktika in metodika dela detektivov na področju ugotavljanja

disciplinskih kršitev in primerjava detektivskega dela z delom represivnih organov ter

ponazoritev dovoljenih in prepovedanih dejanj v primerih posegov v zasebnost

posameznika kot eno izmed ustavno varovanih pravic.

Glavni cilj naloge je predstavitev vloge detektiva pri ugotavljanju disciplinskih kršitev in

ponazoritev pojma zasebnosti skozi primerjavo posegov v zasebnost represivnih organov

in detektivov. Prav tako je cilj naloge malo podrobnejša predstavitev Zakona o

detektivski dejavnosti (Ur. l. RS, št. 96/2007) (v nadaljevanju: ZDD), Zakona o delovnih

razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/2002) (v nadaljevanju: ZDR) in Zakona o javnih uslužbencih

(Ur. l. RS, št.63 /2007) (v nadaljevanju: ZJU) ter izredne odpovedi pogodbe po ZDR, vse

skupaj pa podkrepiti z nekaterimi sodbami delovnih in socialnih sodišč.

2.2 Hipoteze

Prva hipoteza:

Ugotovitve detektivov so na področju ugotavljanja disciplinskih kršitev v večini primerov

odločilne za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Druga hipoteza:

Detektivi pri zbiranju informacij posegajo v zasebnost posameznika, vendar ne tako

močno in s takimi pooblastili, kot jih uporablja policija in drugi represivni organi.

7

2.3 Uporabljene metode

Pri pisanju diplomske naloge sem uporabil tako internetne kot pisane vire strokovne

literature, v pomoč pa so mi bile tudi nekatere diplomske naloge, ki zajemajo podobno

vsebino. V nalogo so vključeni tudi ustni viri, ki sem jih pridobil s pomočjo svojega

somentorja, detektiva in pravnika, ki mi je postregel predvsem s praktičnimi

informacijami in kritičnim pogledom na detektivsko dejavnost. V nalogo sem želel

vključiti tudi poglede drugih detektivov v Sloveniji, ki sem jim preko interneta poslal

vprašalnik, vendar je bil odziv številčno premajhen za kakršnokoli resno analizo.

8

3 TEORETIČNO O DETEKTIVSKI DEJAVNOSTI

3.1 Detektivska dejavnost

Detektivska dejavnost po zakonu pomeni zbiranje in posredovanje informacij,

pridobljenih v skladu z zakonom in pooblastili, ki jih le–ta dopušča. V Sloveniji je precej

mlada dejavnost saj njen, tudi zakonski, začetek postavljamo v leto 1994, ko je bil sprejet

ZDD in ustanovljena Detektivska zbornica Republike Slovenije. ZDD opredeljuje, da je

detektiv svoboden pri opravljanju svojega poklica, katerega lahko opravlja samostojno ali

pa v sklopu detektivske družbe. Detektivi se morajo obvezno združevati v Detektivsko

zbornico. Kakšna je vloga Detektivske zbornice bo kasneje predstavljeno v naslednjem

poglavju. Detektiv opravlja svojo dejavnost na podlagi pisne pogodbe med njim in

stranko ter na podlagi pisnega pooblastila (Bizjak, 2008).

Oseba, ki želi postati detektiv, mora izpoljevati naslednje pogoje, in sicer da:

je državljan Republike Slovenije,

ima končano višjo ali visoko šolo ter opravljen detektivski izpit,

da ni pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti,

da v zadnjih dveh letih ni opravljal nalog pooblaščenih uradnih oseb Ministrstva

za notranje zadeve ali obveščevalno–varnostnih služb,

da aktivno obvlada slovenski jezik,

da je vreden zaupanja za opravljanje detektivske dejavnosti,

detektiv mora za opravljanje dejavnosti pridobiti licenco, ki jo izda Detektivska

zbornica Republike Slovenije in opraviti detektivski izpit, ki pa ga opravi pred

komisijo sestavljeno iz:

dveh predstavnikov zbornice,

dveh predstavnikov Ministrstva za notranje zadeve

(Zakon o detektivski dejavnosti, 8. člen).

9. člen ZDD opredeljuje, da detektivi zbirajo informacije preko javno dostopnih virov,

neposredno od oseb na katere se podatki nanašajo in od drugih oseb, ki podatke

posredujejo prostovoljno.

9

Detektivi zbirajo informacije:

o osebah, ki so pogrešane ali skrite, o dolžnikih, o avtorjih anonimnih pisem in o

povzročiteljih materialnih in nematerialnih škod,

o predmetih, ki so ukradeni ali izgubljeni,

o dokaznem gradivu, potrebnem za dokazovanje ali zavarovanje pravic in

upravičenj stranke pred pravosodnimi in drugimi organi oziroma organizacijami,

ki v postopkih odločajo o teh pravicah,

o zvestobi delavcev pri izvajanju konkurenčne klavzule,

o podatkih o uspešnosti in poslovnosti pravnih oseb,

o kaznivih dejanjih, ki se preganjajo na zasebno tožbo, ter o njihovih storilcih,

o zlorabah pravice do zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, zlorabah

uveljavljanja pravice do povračila stroškov prevoza na delo in z dela ter o drugih

disciplinskih kršitvah in kršilcih,

o kandidatih za zaposlitev, v okviru vsebine pisnega soglasja kandidata za

zaposlitev

(Zakon o detektivski dejavnosti, 9. člen).

Detektiv je pri svojem delu zavezan k molčečnosti, prav tako pa je dolžan spoštovati

Kodeks poklicne etike detektivov ter Zakon o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št.

94/2007) (v nadaljevanju: ZVOP). Zbrani podatki se štejejo za poslovno tajnost in se ne

smejo posredovati tretjim osebam, sama zaupnost zbranih informacij pa se po končani

nalogi ne prekine, še več-detektivi so po spremembi ZDD leta 2002 vse zbrane podatke

po opravljeni nalogi dolžni izročiti stranki. V kolikor pride detektiv pri svojem delu do

podatka o storitvi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni doložnosti je po 12. členu

ZDD dolžan podati ovadbo pristojnemu organu.

Kodeks poklicne etike detektivov le–tem zapoveduje, da morajo opravljati poklicne

dolžnosti v skladu z najvišjimi moralnimi in etičnimi načeli in ne smejo omadeževati

poklica detektiv in detektivske zbornice. Detektivi se med drugimi v kodeksu zavežejo,

da bodo stranko pred podpisom pogodbe seznanili s svojimi možnostmi in omejitvami

delovanja, da ne bodo obljubljali uspeha, kadar je to nemogoče. Kodeks med drugimi

zavezuje detektive tudi, da pri svojem delu ne smejo uporabljati protizakonitih in

neetičnih metod dela itd.

10

Po ZDD lahko detektivske storitve opravljajo tudi tuji detektivi, in sicer tisti, ki so

državljani ene izmed držav članic Evropske unije. Tuji detektivi morajo imeti v svoji

matični državi opravljen detektivski izpit in imeti morajo detektivsko licenco, v Sloveniji

pa opravljajo naloge pod nazivom "detektiv". Pred začetkom opravljanja detektivske

dejavnosti morajo na Detektivski zbornici pred komisijo opraviti preizkusni izpit iz

poznavanja pravnega reda Republike Slovenije. Na podlagi predložitev vseh potrebnih

dokumentov in uspešno prestanega preverjanja znanja Detektivska zbornica RS tujemu

detektivu prav tako podeli licenco, na podlagi katere lahko z vsemi pravicami in

dolžnostmi opravlja ta posel pri nas.

3.2 Vloga Detektivske zbornice

Zbornica opravlja naslednje naloge, in sicer:

daje in odvzema licenco detektivu,

v soglasju z ministrstvom, pristojnim za notranje zadeve določi program

detektivskega izpita in način opravljanja le–tega,

spremlja in obravnava delo članov,

sprejema Kodeks poklicne etike in ukrepe ob njegovem kršenju,

vodi evidence detektivov,

opravlja druge naloge, določene s statutom in predpisi državnih organov,

opravlja nadzor nad delom članov,

določi obrazec izkaznice

(Zakon o detektivski dejavnosti, 5. člen).

Zbornica je torej pravna oseba, soglasja k njenemu statutu pa daje Vlada RS.

Zbornica lahko odvzame licenco detektivu, če:

ugotovi, da so podatki in dokazila, na podlagi katerih je licenca izdana, lažni

oziroma ponarejeni,

je detektiv pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po

uradni dolžnosti, z nepogojno kaznijo več kot 6 mesecev,

se ugotovi, da detektiv ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev za

opravljanje detektivske dejavnosti,

11

detektiv izgubi poslovno sposobnost,

detektiv postane trajno nezmožen za opravljanje dejavnosti,

je detektivu izrečen varnostni oziroma varstveni ukrep prepovedi opravljanja

detektivske dejavnosti,

je bilo o odvzemu licence zaradi disciplinske kršitve dokončno odločeno v

postopku pred častnim razsodiščem zbornice,

detektiv umre,

pisno izjavi, da ne želi več opravljati detektivske dejavnosti

(Zakon o detektivski dejavnosti, 15. člen).

Organi zbornice so:

skupščina (je najvišji organ zbornice, v katero so vključeni vsi detektivi),

upravni odbor (sestavlja ga 9 članov, ki so izvoljeni s strani skupščine za dobo 4

let, predsednik in podpredsednik zbornice sta člana upravnega odbora),

predsednik zbornice,

nadzorni odbor (sestavljajo ga 4 člani, predsednik zbornice je član le–tega,

izvoljen za dobo 4 let),

častno razsodišče (7 članov izvoljenih za 4 leta) (Bizjak, 2008).

3.3 Področja dela detektiva in viri pridobivanja informacij

Detektiv v civilni družbi predstavlja pravzaprav zasebnega preiskovalca z opravljenim

detektivskim izpitom, dovoljenjem za opravljanje detektivske dejavnosti s pooblastili,

pravicami in dolžnostmi. Detektiv išče in zbira podatke, ki jih kasneje napiše in priloži

kot dokaz na sodišču v konkretnem postopku. Velikokrat imajo prav ti podatki zbrani s

strani detektivov ključno vlogo pri tem ali določena stranka sodbo dobi ali izgubi. Pri

vdoru v zasebnost posameznika imajo detektivi enake možnosti kot vsi ostali prebivalci.

Kljub vsemu pa je njihova vloga zelo pomembna zaenkrat samo na področju civilnega

prava, saj nove smernice narekujejo tudi dejstvu, da bi bilo zelo učinkovito, v kolikor bi

se lahko detektivi ukvarjali tudi s področji, ki jih pokriva policija, vendar bi bila

konkurenca državi v tem primeru kajpak vsaj zaenkrat prehuda saj je detektiv plačan od

svojega učinka in ne od dejstva, da je zaposlen in da opravlja svoje naloge, kot so to

policisti. Detektivi so pravzaprav zasebni preiskovalci, ki so kajpak še kako zelo odvisni

12

od zadovoljstva stranke in si preprosto ne smejo in ne morejo privoščiti napak, saj jih le-

te lahko stanejo zaslužka in izgube posla.

Področja dela detektiva se tako raztezajo na vse veje civilnega prava, in sicer na:

izvršilne postopke (izvensodne poravnave, izterjave dolgov v izvršilnih postopkih,

rubeži in izvršilne prodaje),

delovno pravne postopke (kontrole bolniške odsotnosti in ugotavljanje

disciplinskih kršitev in alkoholiziranosti ter notranje kontrole v delovnih okoljih,

postopki ob inšpekcijskih pregledih),

družinsko pravo (razveze, delitve premoženja, preživnine, skrbništvo nad otroci),

civilno pravne postopke (zbiranje dokazov in okoliščin v sodnih postopkih),

protiprisluškovalni pregledi prostorov in telefonskih aparatov ter vozil,

iskanje, zavarovanje in dokumentiranje sledi in dokazne kriminalistične

fotografije,

ugotavljanje dejanskega stanja in dejstev s pomočjo poligrafa,

preiskovanje prometnih nesreč in prometnih prekrškov ter drugih škodnih

dogodkov za odškodninske postopke,

izvajanje upravnih postopkov (Bizjak, 2008).

Po količini opravljenega posla med približno 40 aktivnimi detektivi v Sloveniji

prednjačita področja delovno pravnih postopkov (75 %) in izvršilnih postopkov (67,87

%). Zelo malo detektivov posveča svojo pozornost upravnim postopkom (3,57 %),

protiprisluškovalnim pregledom prostorov in telefonskih aparatov ter vozil (7,14 %) in pa

družinskemu pravu (10, 71 %) ter ugotavljanju dejanskega stanja s pomočjo poligrafa.

Iskanju, zavarovanju in dokumentiranju sledov in dokazni kriminalistični fotografiji

posveča pozornost malenkost več kot 28 % detektivov. Civilno pravnim postopkom

pozornost posveča približno 50 % detektivov, za malenkost manj se pravi 46,43 % pa se

jih ukvarja tudi s preiskovanjem prometnih nesreč in prometnih prekrškov ter drugih

škodnih dogodkov za odškodninske postopke (Bizjak, 2008).

Bistvo detektivskega posla je, kot sem že zapisal, iskanje in zbiranje informacij o točno

določeni stvari in kasneje seveda uporaba le–teh za potrebe stranke, ki detektiva najame.

13

Zbiranje in pridobivanje informacij:

Zbiranje informacij od oseb

Pri tovrstnem zbiranju je delo detektiva precej omejeno, saj morajo te informacije dati

osebe prostovoljno. Detektivu se načeloma ni potrebno izkazati z značko in izkaznico,

razen kadar se sklicuje na svoja pooblastila, ali kadar oseba to od njega zahteva, vsekakor

pa se detektiv mora vedno izkazati z izkaznico na zahtevo inšpektorja za zasebno varstvo

ali policista. Zelo je pomembno načrtovanje razgovora, analiza, izdelava taktičnega načrta

samega razgovora, čas in kraj razgovora ter preučitev osebnostnih lastnosti osebe.

Detektiv mora imeti sposobnost vživljanja v drugega človeka, to pa pomeni, da mora biti

sposoben takojšnje zaznave sprememb vedenja, barve glasu, obrazne mimike in kretenj

človeka, s katerim je v kontaktu. Najlažje je zbiranje informacij kar na domu osebe, saj se

tam le–ta počuti najbolj varno. Potrebno je biti pozoren, da osebi ne vsiljuje svojih

prepričanj in pogledov na svet saj se v tem trenutku oseba lahko ustraši in zapre vase, s

tem pa se izgubi morda edina priložnost pridobiti koristne podatke. Pomembno je, da se

detektiv poskuša čim bolj približati razmišljanju osebe, ki jo sprašuje, saj si le v tem

primeru lahko obeta korist od časa, ki ga nameni tej dejavnosti. Kadar detektiv

poizveduje o drugi osebi, je potrebno, da čim prej začuti, v kakšnem odnosu je

intervjuvana oseba s 3. osebo in temu primerno prilagoditi način spraševanja. Kot vidimo,

je torej za uspešno delo potrebnega tudi nekaj znanja psihologije odnosov in

komunikologije. Vsekakor so tako direktno pridobljene informacije največkrat ključ do

rešitve naloge in prihranijo veliko časa, ki bi ga detektiv porabil, da bi do istih informacij

prišel preko pisnih virov. Detektiv lahko zbira informacije tudi od priprtih oseb in od

oseb, ki so na prestajanju zaporne kazni, za katere pa mora pridobiti dovoljenje

preiskovalnega sodnika, dajanje informacij pa je prav tako prostovoljno (Bizjak, 2008).

Zbiranje informacij iz evidenc

Po ZDD lahko detektiv zahteva podatke od upravljalcev zbirk podatkov Ministrstva,

Upravne enote, Zavoda za zdravstveno zavarovanje itd. Upravljalci zbirk so na podlagi

detektivove zahteve le–temu dolžni v roku 15 dni izročiti podatke iz evidenc registriranih

vozil (podatke o registrski označbi, o lastniku in vozilu), registra stalnega prebivalstva ali

centralnega registra prebivalstva (podatke o začasnem in stalnem prebivališču), evidenc

14

zavarovancev (podatki o zaposlitvi, delodajalcu in delovnem mestu), Slovenskega

ladijskega registra in registra zrakoplovov (podatke o plovilu)

(Bizjak, 2008).

Zbiranje informacij iz sodnih in upravnih spisov

Detektiv ima pravico do vpogleda v sodne in upravne spise v tistih primerih, ko ima isto

pravico stranka, ki je pooblastila detektiva. Zakon o pravdnem postopku narekuje tudi, da

ima stranka pravico prepisovanja spisov, pregleda dokumentov in preslikanja, v kolikor

izkaže pravni interes (Bizjak, 2008).

Zbiranje informacij v zemljiški knjigi

Zemljiška knjiga je javna knjiga, v kateri lahko vsak pridobiva podatke in si jih izpiše po

novem tudi preko spleta. Zemljiška knjiga je vodena po katastrskih občinah, vpisi v

zemljiško knjigo pa so obvezni. V njej mora biti vpisana vsaka nepremičnina in

sprememba narejena na njej, sestavljena pa je iz glavne knjige ter zbirke listin. V glavni

knjigi so vsebovani podatki o nepremičnini, o lastništvu na nepremičninah in o zapisanih

bremenih na nepremičninah (Bizjak, 2008)

Zbiranje informacij v sodnem registru

Sodni register je prav tako kot zemljiška knjiga javno dostopen vir podatkov, ki vsebuje

podatke o pravno pomembnih dejstvih družb in drugih subjektov. Prav tako je sestavljen

iz glavne knjige in zbirke listin. V sodni register se vpisujejo podatki gospodarskih

subjektov tako osebnih kot kapitalskih družb (Bizjak, 2008).

Zbiranje informacij preko spleta

V današnjih dneh si življenje brez interneta ne more predstavljati pravzaprav nihče več, ki

je kakorkoli povezan v katerokoli dejavnost. Internet se je začel razvijati v Ameriki v 70.

letih prejšnjega stoletja in v dobrih 30 letih prodrl do praktično vseh gospodinjstev po

svetu. Internet predstavlja ogromno bazo podatkov, ki pa se dnevno spreminja

(zamenjuje, briše, nastajajo nove). Za detektivsko delo predstavlja dostop do interneta

15

obvezen pripomoček za uspešno delo, saj lahko iskanje po spletu marsikatero nalogo

skrajša za nekaj ur ali celo dni in prihrani veliko denarja, ki bi ga sicer detektiv moral

nameniti za potne stroške in terensko delo. Detektivi se pri svojem delu z internetom

največkrat poslužujejo javnih baz podatkov, AJPESA, PIRSA, Registra transakcijskih

računov, časopisa, televizije, telefonskega imenika in še in še (Bizjak, 2008).

3.4 Detektivska taktika in metodika dela ter uporaba nekaterih tehničnih sredstev pri nadzoru osebe

3.4.1 Prevzem naloge, načrt dela in analiza

Opravljanje detektivskih nalog je vsekakor drugačno od običajne službe, kjer

posamezniki delajo v urejenem delovnem času navadno 8 ali 9 ur dnevno, vikendi pa so

navadno prosti. Pri detektivskem poslu je stvar precej drugačna, saj detektiv dela po

potrebi in želji stranke in si vsekakor prizadeva, da nalogo opravi čim hitreje in seveda

kvalitetno, saj je od tega odvisno zadovoljstvo stranke in nadaljni dogovori za nove

naloge. V 1. fazi mora detektiv čim več podatkov zbrati s pomočjo telefonov, interneta in

drugih podatkovih baz. Pridobivanje takih podatkov je navadno mnogo hitrejše in cenejše

kot kasneje, ko mora detekiv fizično na teren. Omenil sem že, da je detektivsko delo

precej fleksibilno, kar pa pomeni tudi bolj stresno, sama pripravljenost detektiva pa mora

biti vedno profesionalna, strokovna in kakovostna. Prav zaradi tega mora detektiv

obvladati široko področje psihologije, predvsem za svojo sprostitev, kdaj pa kdaj si mora

privoščiti tudi izklop iz posla in nekaj časa počivati ter nabirati novih moči. Delo mora

biti razporejeno racionalno in strateško načrtovano vse z namenom, da se v čim krajšem

času čim več naredi in pridobi.

Shema načrtovanja dela predstavlja postopek izvršitve neke naloge od začetka do konca.

Na prvi stopnji detektiv prevzame nalogo ter se seznani z zadevo ter prične z zbiranjem

podatkov in informacij. V naslednjem koraku si postavi konkretne cilje, določi prioritete

ter si organizira čas izvedbe naloge. Za tem večinoma pisarniškim delom sledi terensko

delo, ki pa vključuje razgovore z vnaprej določenimi osebami ter posvetovanje s

sodelavci. Na koncu vsega poizvedovanje mora detektiv za uspešen zaključek naloge

16

analizirati vse zbrane informacije ter jih združiti v strokovnem poročilu, katerega tudi

odda naročniku (Bizjak, 2008).

3.4.2 Terensko delo

Kljub temu, da je koristno čim več informacij pridobiti preko interneta in ostalih

modernih pripomočkov, je za detektivsko delo še vedno ključnega pomena terensko delo.

Na terenu detektiv opazuje, opravlja razgovore z osebami, fotografira, snema z

videokamero in vse zbrane podatke ustrezno shranjuje. Pri tovrstnem delu sta pomembni

dve stvari, in sicer, da detektiv deluje čim manj izstopajoče od okolja, v katerem se nahaja

in da ne poseže v zasebno sfero posameznika, o čemer bo govora kasneje. Pri sami

opaznosti detektiva je zelo pomembno, da se ta zna zliti z okoljem, v katerem deluje.

Prioritetno načelo detektiva je torej, da ostane čim manj opazen, saj lahko le na ta način

tudi nadzoruje nekoga oz. ga spremlja. Zakonodaja je pripeljala stvari tako daleč, da

pomeni poseg v zasebnost že dejstvo, da opazovana oseba ve, da je nadzorovana oz. da ji

nekdo sledi in jo po možnosti še slika ali celo snema. Podatki in informacije, ki so

pridobljeni na nezakonit način, izgubijo prav vsako veljavo v sodnih postopkih. Zelo

pomembne so informacije, ki jih detektiv zbere s pomočjo razgovorov z različnimi

osebami. Zelo je pomembno dobro poznavanje veščin komuniciranja in psihologije

odnosov, saj pri tovrstnih aktivnostih kajpak detektiv stopa v odnos z osebo, ki je sicer ne

pozna in o njej ne ve praktično ničesar in je zaradi tega še kako pomembno, da čim hitreje

spozna posamezne psihološke značilnosti. Razgovor se lahko po potrebi tudi glasovno

posname, za kar pa je potrebno seveda pridobiti dovoljenje osebe, s katero se razgovor

opravlja. Razgovori niso enaki zaslišanjem policistov na policijski postaji, oseba daje

informacije prostovoljno in lahko kadar koli prekine razgovor in odslovi detektiva. Prav

zaradi teh dejstev je pomembno, da detektiv naredi čim manj napak pri tovrstnih

aktivnostih. Vprašanja morajo biti zastavljena kratko in jasno, predvsem pa razumljivo za

izpraševanca. Pri razgovoru je potrebno biti pozoren na obrazno mimiko, telesne kretnje,

barvno in ton glasu, morebitno razdraženost in / ali prestrašenost izpraševanca in še na

mnogo drugih psihološko pogojenih elementov. Prav zaradi teh dejstev zahteva tovrstno

delo od detektiva stalno izpopolnjevanje, čas in izkušnje (Bizjak, 2008).

17

3.4.3 Nadzor osebe in posegi v zasebnost le–te Pooblastila detektivov so dokaj šibka in se nikakor ne morejo primerjati s policijskimi.

Detektivi so pri svojem delu zelo omejeni, saj do vseh podatkov dostopajo izključno

preko javno dostopnih virov in preko informacij, ki jih dobijo od oseb na prostovoljni

ravni. Prav zaradi tega dejstva morajo biti detektivi še posebej dobro pravno podkovani in

hkrati pazljivi, da ne prestopijo meje dovoljnega.

Med glavne metode dela vsekakor uštevamo metodo spremljanja in nadzorovanja, tudi pri

ugotavljanju disciplinskih kršitev je ta metoda dela neizbežna.

Nadzor definiramo kot neprekinjeno opazovanje oseb, krajev, vozil in objektov, ki se

uporablja predvsem za:

pridobivanje podatkov povezanih z njihovimi aktivnostmi ali aktivnostmi, ki se

dogajajo na opazovanem območju,

ugotavljanje identite posameznika,

pridobivanje dokaznega gradiva, potrebnega za dokazovanje pravic in upravičenj

naročnika detektivske storitve,

iskanje pogrešane osebe,

pridobivanje informacij, ki so potrebne za kasnejši intervju (Dvoršak, 2002).

Nadzor razdelimo na 3 oblike in sicer na statičnega, premičnega in tehničnega. Pri statični

obliki nadzora detektiv z enega mesta opazuje nadzorovani subjekt ali objekt, medtem ko

pri premičnem nadzoru detektiv peš ali s prevoznim sredstvom spremlja subjekt ali

objekt. Tehnični nadzor označuje vsako nadzorovanje, ki vključuje tehnična sredstva, ki

jih detektiv lahko legalno uporablja v skladu z zakonom (Dvoršak, 2002).

Detektivska taktika in metodika dela zahteva veliko znanja še več pa izkušenj, ki se jih da

kajpak pridobiti le s prakso in vztrajnim izboljševanjem svojih metod. Osebe, ki jih

nadzorujejo detektivi, navadno ne vedo, da so nadzorovane, saj niso storilke kaznivih

dejanj in potemtakem navadno ne pričakujejo kakršnegakoli nadzora. Drugače in torej

težje pa je policistom, ki nadzorujejo osebe, ki se preganjajo zaradi kaznivih dejanj in so

navadno že nekoliko bolj izkušene v proti nadzorovanih tehnikah. Pomembno dejstvo pri

nadzoru osebe je predvsem to, da detektiv ne sme izstopati iz okolja, v katerem deluje, to

18

pa pomeni, da se mora obnašati čim bolj sproščeno, hkrati pa mora biti ves čas pripravljen

na odločilni trenutek, ko naredi bodisi fotografski posnetek ali pa mora spremeniti svojo

lokacijo nadzora.

Za nadzor osebe so potrebne vnaprejšnje priprave, ki zajemajo naslednje podatke:

ime in naslov objekta ter pot, po kateri se mu približamo,

opis okolice objekta, možne lokacije za nadzor in možne poti za umik,

možnost opazovanja dostopnih poti in možnost jasnega ter razločnega opazovanja,

navedba ustrezne opreme, kraja za počitek itd (Dvoršak, 2002).

Detektiv se mora znati prilagoditi okolju in okoliščinam kjer izvaja nadzor. To pomeni,

da mora biti vedno pripravljen, da se naprimer preobleče, vstopi v katerikoli objekt itd.

Pri nadzoru osebe, ki krši določila zaposlitvene pogodbe in s tem izvaja disciplinsko

kršitev, je največkrat potreben dober daljnogled in fotoaparat in / ali kamera.

3.4.4 Uporaba daljnogleda in fotoaparata

Daljnogled

Daljnogled ali dvogled spada med tiste tehnične pripomočke, ki detektvu omogočajo

jasno opazovanje oddaljene osebe ali objekta, ki ga nadzoruje. Seveda je potrebno vnaprej

predvideti, katera vrsta daljnogleda bo za posamezno nalogo bolj učinkovita, v praksi pa

se navadno najbolj uporabljajo tako imenovani mini dvogledi 8x25 ali 10x25, pri čemer

prva številka pomeni povečavo, druga pa premer objektiva. Seveda so tovrstni daljnogledi

primerni izključno za dnevno opazovanje, za opazovanje oz. nadzor v maraku pa se

uporabljajo dvogledi 7x50, 8x63, 9x63, 15x80. Povsem drugače pa je potrebno postopati

pri izbiri daljnogleda, kadar gre za nočno opazovanje. V teh primerih je potrebno izbrati

za to posebej izdelane dvoglede za nočno opazovanje, ki izrabljajo nočne vire svetlobe,

mesečino in zvezdno svetlobo, ki jo lahko dopolnjuje še infrardeča svetloba. Najpogosteje

je videz skozi tak daljnogled v nekoliko zelenkasti barvi, tak tehnični pripomoček pa je

uporaben za opazovanje do 100 metrov od oddaljenosti opazovanega objekta ali subjekta.

19

Fotoaparat

Ker slika pove več kot 1000 besed, je za detektiva, in pa kasneje za stranko, lahko slika

ključnega pomena za odlično opravljeno nalogo. Prav zaradi tega dejstva je potrebno pri

fotografiranju upoštevati, da so fotografije, ki jih detektiv preda stranki, enake velikosti,

da nakazujejo kronološko zaporednje dogodkov, da jasno kažejo na predmet nadzora in

da vsebujejo morebitne tehnične dodatke, s katerimi se nazorneje prikaže tisto, kar

želimo. V sodobnem času so mnogo bolj uporabni digitalni fotoaparati, ker za razliko od

starih ne potrebujejo filma, na spominsko kartico je možno spraviti precej več kot 36

fotografij, celo do nekaj sto, so navadno lažji, manjši in z njimi hitreje nastavljamo

nastavitve glede svetlobe, zoom objektiva, ostrine slike itd.

Kvalitetna fotografija zahteva izkušenega fotografa, kar pomeni, da morajo imeti

detektivi tudi nekaj osnovnega znanja, da bi lahko naredili tako dobro fotografijo, s katero

bo na koncu zadovoljna predvsem stranka.

Ključni elementi fotografije

Svetloba

Pri svetlobi je pomembna nastavitev občutljivosti senzorja – ISO, le ta je ob dobrih

svetlobnih pogojih 50, 100 ob slabih pa 800, 1000, 1600...). Pomembno dejstvo, ki izhaja

iz tega, je, da povečanje občutljivosti aparata na svetlobo zmanjša samo kvaliteto slike,

kar imenujemo šum ali zrnatost fotografije. Pri fotografiranju je zelo pomemben kot

slikanja in dejstvo, da nismo obrnjeni neposredno proti močnemu viru svetlobe, kot je

sonce, saj le ta močno zmanjša kvaliteto posnetka.

Čas

Fotoaparati, ki imajo dolg čas med pritiskom na sprožilec in slikanjem, so navadno

neuporabni, saj so slike zamegljene zaradi rahle spremembe položaja rok med slikanjem.

Priporoča se uporaba fotoaparatov, ki imajo S250, S500 ali S1000.

20

Zaslonka

Zaslonka je pomembna pri ostrini slike in se razlikuje glede na dejstvo, v kakšnih pogojih

slikamo. V kolikor je potrebno fotografiranje v slabših svetlobnih pogojih, se navadno

uporablja F 2,8 kadar pa gre za boljše svetlobne pogoje, pa uporabimo fotoaparat F 16 ali

F 22 (Bizjak, 2008).

3.5 Vloga inšpekcijskega nadzora in informacijskega pooblaščenca pri nadzoru dela detektivov

Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določil Zakona o detektivski dejavnosti opravljajo

inšpektorji za zasebno varstvo v okviru Ministrstva za notranje zadeve. Inšpektorji

samostojno opravljajo naloge in izdajajo odločbe ter sklepe v upravnem postopku.

Inšpektor torej:

preverja obstoj in veljavnost licence za opravljanje detektivske dejavnosti,

ugotavlja opravljanje nedovoljenih dejavnosti,

ugotavlja način pridobivanja in vrsto pridobljenih informacij,

ugotavlja način varovanja podatkov pri detektivu, pridobljenih pri opravljanju

detektivske dejavnosti ali v zvezi z njo,

pri izvajanju inšpekcijskega nadzora sodeluje z državnimi organi in

organizacijami ter organizacijami z javnimi pooblastili itd

(Zakon o detektivski dejavnosti, 22. člen).

Kot sem že zapisal, je glavna naloga vsakega detektiva zbiranje in analiza informacij ter

podatkov. Prav zaradi tega dejstva se detektivi pri svojem delu večkrat srečujejo s

skušnjavo, da bi podatke pridobili na nelegalen oz. nezakonit način z metodami dela, ki

jih uporabljajo tako policija kot obveščevalno - varnostne službe in drugi represivni

organi. Vloga informacijskega pooblaščenca je prav na tem področju zelo pomembna.

Informacijski pooblaščenec je samostojen in neodvisen državni organ, ki je bil

ustanovljen leta 2005 z Zakonom o informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št.

113/2005) (v nadaljevanju: ZinfP), ki določa njegove pristojnosti in pooblastila.

Informacijski pooblaščenec se ukvarja s področjem, ki ureja ZVOP in iznos le–teh iz RS.

21

Obravnava prijave, pritožbe, sporočila in druge vloge, pri katerih gre za sum kršitve

ZVOP (Sprinčnik, 2008).

V uradu informacijskega pooblaščenca so zaposleni državni nadzorniki, ki v okviru

inšpekcijskega nadzora nadzorujejo zakonitost obdelave osebnih podatkov, ustreznost

ukrepov za zavarovanje osebnih podatkov ter ustreznost izvajanja določb zakonov, ki

urejajo katalog zbirke osebnih podatkov, registra zbirk osebnih podatkov ipd. Državni

nadzorniki nadzorujejo tudi izvajanje določb zakona glede iznosa osebnih podatkov v

tretjo državo

(http://www.ip-rs.si/).

Nadzorniki so pri svojem delu upravičeni:

pregledovati dokumentacijo, ki se nanaša na osebne podatke ne glede na stopnjo

tajnosti in zaupnosti,

pregledovati vsebino zbirk osebnih podatkov ne glede na stopno tajnosti ali

zaupnosti,

pregledovati dokumentacijo in akte, ki urejajo zavarovanje osebnih podatkov,

pregledovati prostore, v katerih se obdelujejo osebni podatki, računalniško in

drugo opremo,

preverjati ukrepe in postopke za zavarovanje osebnih podatkov

(http://www.ip-rs.si/).

22

4 POSEGI DETEKTIVA V ZASEBNOST NADZOROVANE OSEBE

Zasebnost je ena izmed temeljnih človekovih pravic in je kot taka v vsaki pravni,

demokratično urejeni državi varovana in zaščitena. Posegi v zasebnost veljajo za zelo

grobe vdore v osebno sfero posameznika. Že Ustava (Ur. l. št. 33/91) v 34. členu

zagotavlja pravico do osebnega dostojanstva in varnosti, v 35. členu pa varuje človekovo

duševno in telesno celovitost, ter njegovo zasebnost in osebnostne pravice. 36. člen

Ustave zagotavlja nedotakljivost stanovanja, kar pomeni, da nihče ne sme brez odločbe

sodišča vstopiti v tuje stanovanje niti ga preiskati, razen kadar je to neizogibno potrebno

za zavarovanje življenja ljudi in premoženja, ter kadar nekdo vpije na pomoč ali je

potrebno prijeti storilca kaznivega dejanja, ki se je tja zatekel. Pri preiskavi stanovanja

mora biti navzoč lastnik le–tega in po želji tudi odvetnik ter 2 polnoletni priči.

Zasebnost delimo na teritorialno, komunikacijsko in informacijsko, pomemben pa je

predvsem koncept utemeljenega pričakovanja zasebnosti, ki govori o tem, da pravo ne

ščiti zgolj prostorov, lastnikov ali lastnine temveč posameznike, ki v določenem prostoru

ali pri določenem ravnanju upravičeno pričakujejo svojo zasebnost. Ključno je torej

vprašanje, kdaj in kje nekdo pričakuje zasebnost.

Policisti lahko pod določenimi pogoji posegajo v zasebnost posameznika, če imajo za to

zakonsko podlago in primerno stopnjo suma za izvršitev določenega pooblastila. Med

policijske posege tako uštevamo: hišno preiskavo, vstop v tuje stanovaje, pregled in

preiskava prevoznih sredstev, osebna preiskava, varnostni pregled, prikriti preiskovalni

ukrepi (v nadaljevanju: PPU) itd. Navadno pri vseh posegih v zasebnost prevladuje

načelo sorazmernosti, ki govori o tem, da hujši, ko je poseg, večja stopnja suma mora

obstajati.

Poznamo 5 stopenj suma, in sicer:

verjetnost (večina pooblastil po ZoPol),

razlogi za sum (predkazenski postopek 148. člen ZKP),

utemeljen razlog za sum (pri utemeljenem sklepanju),

utemeljen sum (pripor, preiskovalna dejanja, telesni pregledi itd. – najhujši

posegi),

onstran razumnega dvoma (obsodba) (Klemenčič, 2007).

23

Velikokrat se zgodi, da policiji in ostalim represivnim organom tovrstna pooblastila ne

prinesejo kaj dosti uporabnih podatkov. V tovrstnih primerih je potrebno poseči v

zasebnost s PPU. PPU so največji možni še zakonsko podprti vdori v zasebnost. Za

odobritev posameznega ukrepa veljajo posebna pravila in sodni postopki, v katera se ne bi

podrobneje spuščal in bi jih kot taka le naštel.

Zakon o kazenskem postopku (Ur. l. RS, št. 63/1994) določa oz. dovoljuje pod določenimi

pogoji izvedbo naslednjih prikritih preiskovalnih ukrepov:

tajno opazovanje (149. a člen ZKP),

nadzor prometnih in lokacijskih telekomunikacijskih podatkov (149. b člen ZKP),

nadzor elektronskih komunikacij s prisluškovanjem in snemanjem ter kontrola in

zaznavanje dokazov o vseh oblikah komuniciranja, ki se prenašajo v elektronskem

komunikacijskem omrežju (150. člen ZKP),

kontrola pisem in drugih pošiljk (150. člen ZKP),

kontrola računalniškega sistema banke ali druge pravne osebe, ki opravlja

finančno ali drugo gospodarsko dejavnost (150. člen ZKP),

prisluškovanje in snemanje pogovorov s privolitvijo vsaj ene osebe, udeležene v

pogovoru (150. člen ZKP),

prisluškovanje in opazovanje v tujem stanovanju ali drugih tujih prostorih, z

uporabo tehničnih sredstev za dokumentiranje in po potrebi s tajnim vstopom v

navedene prostore (151. člen ZKP),

navidezen odkup, navidezno sprejemanje oziroma dajanje daril ali navidezno

jemanje oziroma dajanje podkupnine (155. člen ZKP),

tajno delovanje (155a. člen ZKP),

nadzor finančnih podatkov in transakcij (156. člen ZKP).

Slabosti prikritih preiskovalnih ukrepov:

Kljub vsej svoji razsežnosti prikriti preiskovalni ukrepi ne vplivajo kaj dosti na

zmanjšanje kriminalitete, še več, kriminaliteta se vsepovsod vedno bolj širi in razvija ter

povezuje. Nekateri ugledni strokovnjaki so enotnega stališča, da so tovrstni ukrepi

pravzaprav nepotrebni in neučinkoviti ter, da vse preveč posegajo v zasebnost

posameznika, ki je vedno bolj nadzorovan in preverjan na vsakem koraku. Tovrstni

ukrepi so torej le navidezna rešitev in lažno varstvo družbe pred kriminalom. Na pojav

kriminalitete vplivajo povsem drugi elementi, kot so: socialna ureditev države, višina

24

dohodka na prebivalca, stopnja zaposlenosti, izobrazbena stopnja, moralne norme itd.

Tako imenovano proaktivno delovanje policije se vedno bolj osredotoča na osebe, ki bi

lahko storile kaznivo dejanje, kraje, kjer naj bi se izvrševala kazniva dejanja ter

aktivnosti, ki napeljujejo na izvršitev kaznivega dejanja. Tovrstni pristop je sicer boljši od

sedanjega, ki je skoraj vselej posledični, in s tem ne preprečuje kriminalitete, ampak jo

zgolj preganja in beleži. Slabost takega pristopa pa se kaže v večji možnosti korupcije

represivnih organov in slabšemu nadzoru sodne veje oblasti nad delom teh organov.

Vsekakor je dejstvo, da nam država s svojo močjo in oblastjo vedno bolj posega v

zasebnost in omejuje tiste ustavne pravice, ki so načelno neodtujljive, resnično.

Tudi detektivi se dostikrat pri opravljanju svojih nalog srečujejo s problemom kaj je

dovoljeno, kje je meja posega v zasebnost in kaj pomeni nezakonito delovanje. Gre za

problem zakonske nejasnosti, načeloma pa velja pravilo, da vse, kar lahko opazuje in

slika navadni državljan, lahko počne tudi detektiv. Predvsem zaradi teh dejstev so

pomembne sodbe sodišč, ki so v konkretnih primerih opozorile, ali je bilo določeno

dejanje zakonito ali pa je že šlo za poseg v zasebnost. Prav zaradi tega sem se odločil

malce bolj natančno definirati, kaj detektiv lahko počne in česa ne.

Dopustna dejanja detektiva:

detektiv lahko posname vse, kar vidi in kar vidi tudi vsaka druga oseba, na primer

mimoidoči, sprehajalec, turist ali sosed, ki stanuje nasproti kraja dogajanja v

višjem nadstropju,

detektiv lahko posname tudi vse kar se dogaja v zgradbi ali šotoru, pri odprtem ali

nezastrtem oknu oziroma vhodu v šotor in kar lahko vidi vsak, ki pride mimo, se

sprehaja nasproti ali od daleč gleda proti hiši, ne da bi moral za to uporabiti

različne pripomočke, kot so lestev, plezanje na drevo ali streho avtomobila,

plezanje na žerjav ali drug gradbeni stroj ali vrtanje luknje v ograjo, premikanje

opek ograje itd (Dvoršak, 2002).

Nedopustna dejanja detektiva:

detektiv ne sme vstopiti na tujo posest, kamor je vstop prepovedan in je to

označeno s tablo ali celo ograjo,

detektiv prav tako ne sme slikati oseb v tistih prostorih, kjer vsakdo pričakuje

zasebnost kot naprimer: v toaletnih prostorih, slačilnicah, ambulantah itd.,

25

nedopustno je snemanje oseb, za ograjo oz. s premikanjem in odstranjevanjem

preprek,

detektiv ne sme uporabljati posebnih pripomočkov (lestev, stol, plezanje na drevo,

vrtanje luknje v leseno ograjo ali zid), ki omogočajo pogled na kraj dogajanja,

detektiv se prav tako ne sme izdajati za uradno osebo naprimer za policista ali

uslužbenca SOVE, inšpektorja itd (Dvoršak, 2002).

4.1 Sodbi sodišč v primerih domnevnih posegov detektivov v

zasebnost nadzorovane osebe

Glede na to, da je pravica do zasebnosti varovana že po Ustavi, je več kot pravilno, da je

ta pravica spoštovana v največji možni meri in da so določila, kaj pomeni poseg v

zasebnost in kaj zgolj opazovanje, natančno določena. Tudi detektivi morajo pri svojem

delu izredno paziti, da ne posežejo v zasebno sfero posameznika, saj so tako pridobljeni

dokazi nični in za naročnika storitve neuporabni. Detektivom je dosedaj uspelo doseči to,

da se je Ministrstvo za notranje zadeve oprlo na dejstvo, da lahko disciplinske kršitve npr.

nadzor bolniškega staleža, prevoza na delo in iz dela itd. opravljajo izključno detektivi z

veljavno licenco in nikakor ne razne varnostne agencije, katerih glavna naloga je

varovanje in zaščita zasebenga premoženja in tudi zaposleni praviloma nimajo niti znanja,

niti sposobnosti, še manj pa primerne izobrazbe, da bi lahko opravljali tovrstno dejavnost.

4.1.1 Sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani – 1 (sodba Pdp 1171/2001, evidenčna številka: VDS 2360 – 9. 5. 2003)

V tem primeru je bil tožnik v delovnem razmerju pri delodajalcu in je nastopil bolniški

dopust. Delodajalec je posumil, da delavec neupravičeno koristi bolniški stalež in se v

tem času ukvarja s pridobitno dejavnostjo zaradi česar pa sledi po Zakonu o delovnih

razmerjih (Ur. l. RS št. 42/2002) ukrep izredne odpovedi pogodbe brez odpovednega

roka. Delodajalec je najel detektiva in z njim sklenil pogodbo za izvajanje "laične

kontrole" bolniškega dopusta. Detektiv je ob določenih dnevih kontoliral in nadzoroval

tožnika in ugotovil, da je ta opravljal pridobitno dejavnost na kmetiji in odhajal na

26

upravno enoto, kjer je urejal svoje zasebne zadeve. Detektiv je na podlagi pridobljenih

dejstev in dokazov napisal poročilo, delodajalec pa je tožniku izrekel disciplinski ukrep

prenehanja delovnega razmerja. Tožnik se je na sklep pritožil, vendar je delodajalčeva

komisija za ugovore potrdila sklep disciplinske komisije. Tožnik je vložil tožbo na

prvostopenjsko sodišče, kjer je bil zavrnjen, prav tako pa je bil zavrnjen na Višjem

delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, ki je zgolj potrdilo sodbo prvostopenjskega

sodišča. Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani je svojo odločitev obrazložilo

predvsem s tem, da na podlagi 1. odstavka 266. člena Pravil o obveznem zdravstvenem

zavarovanju ( Ur. l. RS, št. 30/2003) lahko zavod izvaja kontrolo začasne zadržanosti od

dela zaradi bolniške odsotnosti, lahko pa s pogodbo pooblasti ustrezne pravne ali fizične

osebe ("laična kontrola"), v kolikor zadržanost traja nad 30 dni. V konkretnem primeru se

je sodišče odločilo, da je bil nadzor upravičen kljub dejstvu, da je bolniški stalež trajal

manj kot 30 dni. Sodišče je nadalje svojo sodbo utemeljilo tudi z dejstvom, da je

delodajalec ravnal pravilno in pravno dopustno, ker je najel detektiva in z njim sklenil

pogodbo, ta pa mu je za plačilo pridobil dokaze, tako da je bilo dokazno breme na strani

delodajalca. Vsekakor je bilo sodišče pri presoji pozorno na način pridobivanja dokazov s

strani detektiva, saj ima vsakdo pravico do zasebnosti, hkrati pa ima delodajalec pravico

do izvajanja kontrole delavčeve bolniške odsotnosti, saj jo on plačuje, res pa je, da te

pravice ne more in ne sme neomejeno uresničevati. Sodišče je tako iskalo ravnovesje med

pravico delodajalca do pridobitve dokazov na eni strani ter pravico do zasebnosti tožnika

na drugi strani. Sodišče je jasno ugotovilo, da detektiv s svojimi metodami in sredstvi

dela ni posegal v zasebno sfero tožnika.

Delavec je izgubil službo in podal zahtevek za revizijo še na Vrhovno sodišče RS, ki se je

nanašala na sodbo višjega delovnega sodišča. Tožnik je vložil revizijo iz razlogov krištve

določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Po mnenju tožnika je

bil pravdni postopek kršen, ker ni imel vseh zakonsko opredeljenih sestavin, prav tako pa

iz izreka disciplinske kršitve odločbe ni bilo razvidno, s kakšnimi dejanji naj bi tožnik

storil očitano disciplinsko kršitev, prav tako pa naj bi bili dokazi pridobljeni s kršitvijo

ustavne pravice do zasebnosti. Revizijsko sodišče je v celoti soglašalo z razlogi, ki jih je

navedlo sodišče druge stopnje, saj je bila tožena stranka, torej delodajalec, v času

delojemalčeve odsotnosti dolžna plačevati nadomestilo plače in in tako upravičena do

možnosti kontrole začasne zadržanosti z dela zaradi bolezni, ki jo določa 274. člen

Pravilnika obveznega zdravstvenega zavarovanja. Sodišče je nadalje tudi potrdilo

27

popolnoma zakonito zbiranje dokazov detektiva, saj ta ni kršil ustavne pravice do

zasebnosti, ker je delojemalca spremljal in nadzoroval na javno dostopnih krajih, kar

lahko počne praktično vsak drug in to še ne pomeni tajnega sledenja, kot ga opredeljuje

ZKP, ki v 149 a. členu navaja, "da se tajno opazovanje izvaja z neprekinjenim ali

ponavaljajočim opazovanjem ali sledenjem z uporabo tehničnih naprav za ugotavljanje

položaja in gibanja ter tehničnih naprav za prenos in snemanje glasu, fotografiranjem ter

videosnemanjem, in je osredotočeno na spremljanje položaja, gibanja ter aktivnosti osebe

iz prejšnjih odstavkov. Tajno opazovanje se sme izvajati na javnih ter javno dostopnih

odprtih in zaprtih prostorih ter krajih in prostorih, ki so vidni z javno dostopnega kraja

oziroma prostora." Detektiv mora pri svojem delu paziti, da opazuje na nemoteč način in,

da se opazovanje odvija na vsakomur dostopnem kraju z vsakomur dostopne točke, ne da

bi zanj uporabili posebne tehnične naprave, kot naprimer lestev, dvigalo, plezanje na

drevo ali kak drug visok predmet, ki omogoča poglede preko ograje ali v stanovanje itd.

4.1.2 Sodba Višjega sodišča v Ljubljani – 2 (opravilna številka VSL sodba II Cp 1269/2004 z dne 13. 4. 2005)

V tem primeru je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je imel detektiv z naročnikom

sklenjeno pogodbo o izvajanju detektivskih storitev, katere predmet je bil nadzor

bolniškega dopusta zaposlenih oziroma zbiranje informacij ter dokaznega gradiva o

disciplinskih kršitvah in kršiteljih na podlagi vsakokratnega konkretnega naročila

kontakne osebe. V konkretnem primeru je detektiv tožnika na skrivaj opazoval oziroma

sledil njegovemu avtomobilu in ugotovil, da je tožnik v času bolniškega dopusta

pogodbeno delal kot voznik inštruktor. Sodišče je nadalje ugotovilo, da se je detektiv

posluževal ukrepa tajnega opazovanja in sledenja, ki mu ni dovoljeno, ker je lahko

odobreno le Policiji. Z omenjeno dejavnostjo je detektiv očitno nesorazmerno posegel v

delavčevo zasebnost, saj je bilo sodišče mnenja, da lahko posameznik tudi na javnih

krajih, utemeljeno pričakuje, da ne bo izpostavljen posegom v svojo zasebnost. Sodišče je

zaključilo, da kljub omenjeni protipravnosti posega ni nastala pravno priznana škoda in je

na podlagi vsega navedenega tožbeni zahtevek zavrnilo. Tožnik je pravočasno vložil

pritožbo, v kateri je navedel vse pritožbene razloge po Zakonu o pravdnem postopku in

predlagal razveljavitev sodbe ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Tožnik je menil, da so bili narejeni videoposnetki pa tudi fotografije in da morajo pri

28

tovrstnih posegih v osebno svobodo veljati drugačni standardi kot v primeru

odškodninskih zadev. Prepričan je bil, da je predvsem zaradi nedopustnega ravnanja

toženca in njegovega poročila ostal brez službe, sklenjene s pogodbo za nedoločen čas.

Pritožbeno sodišče, torej Višje sodišče v Ljubljani, je odločitev prvostopenjskega sodišča

odločilo kot pravilno. V svoji obrazložitvi je navedlo, da je pravica do zasebnosti deležna

ustavnega varstva po 35. členu Ustave. Nadalje je višje sodišče ugotovilo, da je šlo pri

zbiranju informacij za informacije, ki so v tesni povezavi s tožnikovim delovnim

razmerjem, ne pa tudi s tožnikovo ustavno pravico do socialne varnosti (50. člen Ustave

RS) in pravico do zdravstvenega varstva (51. člen Ustave RS). Sodišče je zaključilo z

obrazložitvijo, da je pravica do zasebnosti nedotakljiva, vendar se nanjo ne more

sklicevati nekdo, ki je kršil moralne in pravne norme oziroma, ki je zlorabil svojo pravico

iz dela in pravico do zdravstvenega varstva. Delodajalec, ki delavcu izplačuje

nadomestilo plače iz lastnih sredsteve v primerih nezmožnosti delavca za delo zaradi

njegove bolezni ali poškodbe, ima pravico organizirati in izvajati nadzor nad

uveljavljanjem te delavčeve pravice. Sodišče je bilo tako mnenja, da delodajalec ima

pravico do nadzora, ne pa tudi pravico do nadzora samega zdravstvenega stanja delavca

ali do vpogleda v zdravstveno dokumentacijo oziroma kartoteko.

Detektiv je opravil nalogo delodajalca s tem, ko je izvajal kontrolo bolniške odsotnosti

delavca in ni opravljal naloge, za katero bi bili pooblaščeni le z zakonom določeni

policijski in pravosodni organi v smislu 13. člena ZDD, kot je menilo sodišče prve

stopnje. V zaključku je pritožbeno sodišče tako ugotovilo, da detektiv ni posegel v

tožnikovo zasebnost in njegovemu delu ni mogoče očitati protipravnosti.

29

5 VLOGA DETEKTIVA PRI UGOTAVLJANJU DISCIPLINSKIH KRŠITEV

5.1 Disciplinske kršitve

Disciplinske kršitve so po Zakonu o javnih uslužbencih bistveno bolje razdeljene kot po

Zakonu o delovnih razmerjih. Disciplinske kršitve so v grobem povedano vsa tista

ravnanja delojemalca, ki so v nasprotju z določili pogodbe, ki jo podpiše in se zaveže k

njenemu spoštovanju. Kadar delodajalec posumi, da delavec ne upošteva pogodbenih

določil, lahko za ugotavljanje nepravilnosti najame detektiva, ki tak sum potrdi ali ovrže

oz. to kasneje stori sodišče. V kolikor delodajelec sprejme delavca v službo in mu s

podpisom pogodbe omogoči tako delo kot denar, je ta dolžan delati in nima pravice do

neopravičenih izostankov. Največkrat se tovrstne kršitve pojavljajo na področju

neopravičene odsotnosti z dela zaradi bolezni ali namernega nedoseganja delovne norme

ter neekonomične izrabe delovnega časa.

Pomembno dejstvo je, da Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju

(Ur. l. RS, št. 72/2006) (v nadaljevanju: ZZVZZ) v 35. členu določa, da zavarovanec ni

upravičen do nadomestila med začasno zadržanostjo od dela, v kolikor pooblaščeni

zdravnik, zdravniška komisija ali nadzorni organ ugotovi, da se zavarovanec ne ravna po

navodilih za zdravljenje ali če brez dovoljenja zdravnika odpotuje iz kraja stalnega

bivališča. Zavod za zdravstveno zavarovanje ima tako po 266. členu Pravilnika

obveznega zdravstvenega zavarovanja (Ur. l. RS, št.35/2003) možnost, da izvaja t.i.

"laično kontrolo" v primeru začasne zadržanosti od dela. To v praksi pomeni, da navadno

tako nalogo opravi detektiv, za kar je najbolje usposobljen, pomembno dejstvo pa je tudi,

da mora biti detektiv pred začetkom storitve take kontrole natančno seznanjem s tem,

kakšnih aktivnosti se oseba na bolniškem dopustu lahko poslužuje in katerih ne.

Bistvena razlika je namreč, ali je nekdo na bolniškem dopustu zaradi zloma roke ali

zaradi angine. Za detektiva so ti podatki pomembni, namreč, če je nekdo na bolniškem

dopustu ker ima vnetje dihal in mu osebni zdravnik predpiše terapijo, ki strogo

prepoveduje sprehode v naravo, potem je dokaz, da je bila oseba na sprehodu, kršitev, v

kolikor pa zdravnik s terapijo priporoči nekajkrat tedenske kratke sprehode v naravo, pa

30

tak dokaz nima veljave na sodišču oz. delojemalec v tem primeru ni kršil navodil

zdravnika. Največkrat se zgodi, kar bo kasneje prikazano tudi z nekaterimi sodbami

delovnih in socialnih sodišč, da zaposleni izrabljajo bolniški dopust zaradi neke druge

pridobitne dejavnosti ali zgolj kot podaljšan dopust – to pa je vsekakor nedopustno in z

vidika delodajalca pomeni neopravičen strošek. Pravila obveznega zdravstvenega

zavarovanja v 12. poglavju od 137. – 147. člena naštevajo, v katerih primerih je

delojemalec upravičen do bolniškega dopusta, koliko največ lahko znaša tovrstna

odsotnost in kolikšen odstotek osnovne plače mu pripada ter kdo jo krije.

5.2 Opredelitev disciplinskih kršitev po Zakonu o delovnih

razmerjih

ZDR v svojem 12. poglavju govori o disciplinski odgovornosti delavca. 174. člen govori

o tem, da je delavec za neizpolnjevanje pogodbenih in drugih obveznosti disciplinsko

odgovoren. Disciplinsko odgovornemu delavcu se lahko po zakonu izreče opomin ali

druge sankcije, ki so navadno v pogodbi določene kot denarne kazni ali odvzem

določenih bonitet, ki jih delavec uživa v pogodbenem razmerju. V kolikor delodajalec

pride do dokaza o obstoju disciplinske kršitve, ki ga največkrat priskrbi prav detektiv,

mora v disciplinskem postopku po 177. členu ZDR delavcu pisno vročiti obdolžitev ter

določiti čas in kraj, kjer lahko delavec poda svoj zagovor. Sklep o disciplinski

odgovornosti mora vsebovati izrek, obrazložitev ter pravni pouk, delavcu pa mora biti

vročen osebno, praviloma v prostorih podjetja ali na naslovu prebivališča. Delodajalec

mora sklep vročati po pravilih pravdnega postopka, v vednost pa ga more poslati tudi

sindikatu. Delodajalec mora v okviru disciplinskega delavcu omogočiti zagovor razen če

ga ta izrecno odkloni ali se neopravičeno ne odzove povabilu na zagovor. Pri izbiri

disciplinske sankcije mora delodajelec upoštevati stopnjo krivde delavca, subjektivne in

objektivne okoliščine, v katerih je bila kršitev storjena ter individualne lastnosti delavca.

Sindikat lahko poda svoje mnenje o disciplinski kršitvi najkasneje v roku 8 dni,

delodajalec pa se mora prav tako v roku 8 dni opredeliti do navedb sindikata.

Uvedba disciplinskega postopka zastara v roku enega meseca od dneva, ko se je izvedelo

za disciplinsko kršitev oz. v treh mesecih od dneva, ko je bila kršitev storjena. Vodenje

31

disciplinskega postopka zastara v roku 3 mesecev od uvedbe postopka, to je od datuma

pisne vročitve. Zastaralni rok ne teče v času postopka pred delovnim sodiščem, izvršitev

disciplinske sankcije pa zastara v 30 dneh po vročitvi sklepa

(vir: Ur. l. RS, št. 42/2002).

5.3 Opredelitev disciplinskih kršitev po Zakonu o javnih

uslužbencih

Zakon o javnih uslužbencih (Ur. l. RS, št. 63/2007) nekoliko bolje opredeljuje

disciplinske kršitve kot Zakon o delovnih razmerjih in sicer v 17. poglavju zakona. Po

127. členu ZJU so disciplinske kršitve razdeljene na lažje in težje, disciplinska

odgovornost pa je podana v primerih, ko delojemalec stori kršitev z naklepom ali iz

malomarnosti.

V 123. členu zakona so opredeljene tako lažje kot težje disciplinske kršitve. Med lažje

spadajo:

kršitve delovnih obveznosti, določenih s predpisi, kolektivno pogodbo in pogodbo

o zaposlitvi ter splošnimi in posamičnimi akti organa,

nedostojno vedenje do strank ali sodelavcev pri opravljanju dela,

obnašanje, ki je v nasprotju s kodeksom etike javnih uslužbencev.

Težje disciplinske kršitve pa so:

dejanja na delu ali v zvezi z delom, ki ima znake kaznivega dejanja, ki se preganja

po uradni dolžnosti,

nezakonito ravnanje pri opravljanju dela,

nezakonito ali nenamensko razpolaganje z javnimi sredstvi,

prekoračitev, opustitev ali drugačna zloraba pravic, obveznosti in odgovornosti iz

delovnega razmerja,

kršitev načela nepristranskosti in politične nevtralnosti,

krišitev pravic javnih uslužbencev,

kršitev načela varovanja tajnosti,

kršitev dolžnosti in omejitev v zvezi s sprejemanjem daril,

32

hudo nedostojno, nasilno ali žaljivo obnašanje do stranke ali sodelavcev pri

opravljanju dela,

ponavljanje lažjih disciplinskih kršitev, ugotovljenih z dokončnim sklepom,

kršitev delovnih obveznosti, določenih s predpisi, kolektivno pogodbo in pogodbo

o zaposlitvi, ki ima težje posledice za stranke ali za poslovanje organa,

kršitev prepovedi iz tretjega, petega in šestega odstavka 100. člena tega zakona v

zvezi z omejitvijo opravljanja drugih dejavnosti oziroma funkcije in kršitev

dolžnosti obveščanja o konfliktu interesov po 7. odstavku 100. člena tega zakona.

Disciplinska ukrepa za lažje disciplinske kršitve sta opomin in denarna kazen, ki ne sme

preseči višine 15% plače za polni delovni čas meseca, v katerem je bila kršitev storjena.

Pri težjih disciplinskih kršitvah se lahko izreče ukrep denarne kazni, ki ne sme presegati

višine 30% plače za polni delovni čas meseca, v katerem se je kršitev zgodila, odvzem

položaja oziroma razrešitev s položaja, razrešitev naziva in imenovanje v eno stopnjo

nižji naziv ter odpoved pogodbe o zaposlitvi. Odpoved pogodbe se lahko izreče le v

primerih, ko je bila kršitev storjena iz naklepa ali hude malomarnosti.

V kolikor je disciplinski ukrep dokončen, se vpiše v kadrovsko evidenco. V kolikor javni

uslužbenec v roku enega leta od pravnomočnosti izreka za lažjo disciplinsko krišitev in v

roku 2 let od izreka za težjo disciplinsko kršitev ne stori nobene druge disciplinske

kršitve, se mu disciplinski ukrep izbriše iz kadrovske evidence in se šteje, da ni bil

kaznovan.

Kadar je delavcu dokazana disciplinska kršitev, se pri izbiri ukrepa upošteva tako stopnja

odgovornosti kot stopnja krivde ter teža nastalih posledic in pa subjektivne ter objektivne

okoliščine, v katerih je bila kršitev storjena. Pri izbiri disciplinskega ukrepa se upošteva

tudi dejstvo, ali je bil javni uslužbenec že kdaj prej kaznovan, v kolikor ni, je ukrep

zastaran in tako izbrisan iz evidence.

Uvedba disciplinskega postopka za lažjo disciplinsko kršitev zastara v roku enega meseca

od dneva, ko se je za kršitev izvedelo, oziroma v roku dveh mesecev, odkar je bila

storjena. Za težje disciplinske kršitve pa uvedba postopka zastara v roku treh mesecev

odkar se je izvedelo, oziroma v roku šestih mesecev, odkar se je kršitev zgodila.

Zastaranje ne teče v času, ko disciplinskega postopka ni mogoče uvesti oziroma voditi, v

33

vsakem primeru pa vodenje postopka zastara, ko preteče trikrat toliko časa, kot ga navaja

zakon, oziroma po enem letu, odkar se je izvedelo za kršitev. V kolikor ima kršitev znake

kaznivega dejanja, se uporabljajo določila Kazenskega zakonika.

Disciplinski postopek uvede predstojnik na lastno pobudo ali na predlog osebe, ki je

kršitelju nadrejena, inšpektorja ali reprezentativnega sindikata v organu. Predlog mora

vsebovati opis očitane kršitve in dokazila, postopek pa se uvede s pisnim sklepom, ki se

ga vroči javnemu uslužbencu in zoper katerega ni dovoljena posebna pritožba.

Disciplinske ukrepe izvršuje predstojnik, člani disciplinske komisije pa morajo imeti

najmanj visoko strokovno izobrazbo ter najmanj 5 let delovnih izkušenj. Na obravnavi o

disciplinski kršitvi ima javni uslužbenec pravico do zagovora. Lahko se zagovarja sam,

po odvetniku ali drugemu pooblaščencu, lahko pa se obravnave ne udeleži in pošlje samo

pisni zagovor. V kolikor se pri obravnavi ugotovi, da disciplinska kršitev vsebuje

elemente kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, je potrebno ovadbo

nemudoma poslati državnemu tožilcu.

34

6 NADZOR BOLNIŠKEGA STALEŽA

Detektivi se pri svojem delovanju nadzora disciplinskih kršitev mnogokrat srečajo prav s

preverjanjem bolniške odsotnosti. Detektiv mora v tem primeru opravljati ali kontorolo

ali nadzor, najpogosteje pa oboje skupaj. Kontrola in nadzor nista dve identični

dejavnosti, saj kontrola v praksi pomeni, da detektiv pride na naslov stalnega bivališča

preverjane osebe in preveri, ali je ta doma oz. kje se nahaja. V kolikor ugotovi da osebe ni

doma, mu pusti obvestilo o svojem obisku in oseba ga, ko pride domov pokliče, ter

največkrat pove, da je bila pri zdravniku - kaj pa če je bila v gostilni? Prav zaradi tega

vprašanja je največkrat potrebno opravljati tudi nadzor oziroma osebo, ki krši upravičeno

bolniško odsotnost, tudi spremljati in fotografirati. Le na podlagi tovrstno zbranih

podatkov lahko kasneje detektiv napiše poročilo, s katerega je jasno razvidno ali je oseba

upoštevala predpisano terapijo zdravljenja lečečega zdravnika ali ne. Tovrstne kontrole pa

se v praksi največkrat opravljajo v večernih urah, saj takrat posebej mlajše osebe

največkrat odidejo na zabavo, čeprav so na bolniškem dopustu, kar pa je z vidika

delodajalca vsekakor nedopustno.

Pri nadzoru bolniškega staleža se je dolga leta ugibalo, ali lahko tovrstne poizvebe

opravljajo tudi razne zasebno varnostne agencije oziroma zaposleni varnostniki. Stališče

nekdanjega glavnega republiškega inšpektorja Štefana Gostiča je bil odločno proti taki

ureditvi in je zadevo pojasnil tudi v reviji Detektiv leta 2006. Pri tovrstnem nadzoru je

potrebno zbrati verodostojne informacije oziroma obvestila, ki pa se zbirajo s pomočjo

opazovanja osebe, iz sredstev javnega obveščanja, z neposrednim razgovorom z osebo,

itd. torej s tako imenovano poizvedovalno dejavnostjo. Neposredno izvajanje tovrstne

dejavnosti pa avtomatično pomeni tudi poseg v posameznikovo zasebnost, ki pa je z

Ustavo RS varovana pravica. Sam nadzor bolniškega staleža je opredeljen v Pravilih

obveznega zdravstvenega zavarovanja v 266. členu, ki opredeljuje, kdo lahko izvaja tak

nadzor in kakšna pooblastila ima, glasi pa se takole: "Zavod izvaja kontrolo začasne

zadržanosti od dela (laično kontrolo), lahko pa za to s pogodbo pooblasti ustrezne pravne

ali fizične osebe. Laično kontrolo naroči za vsak primer posebej imenovani zdravnik. Pri

nadzoru izvajalci kontrole ugotavljajo, ali je ravnanje zavarovanca v skladu z navodili

osebnega zdravnika oziroma imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije. Izvajalci

laične kontrole nimajo pravice vpogleda v medicinsko dokumentacijo." Zakon torej jasno

navaja, da morajo biti osebe, ki izvajajo tovrsten nadzor ustrezne, kar pa pomeni, da

35

morajo imeti zakonsko opredeljene predpostavke, ki jim tako dejavnost tudi dopušča.

Detektivi vsekakor imajo zakonsko podlago, in sicer v 8. členu ZDD, ki jasno navaja, da

detektiv sme pridobivati informacije na podlagi pisne pogodbe o opravljanju detektivske

storitve za stranko in njenega pisnega pooblastila. Varnostniki in zasebno varnostne

agencije pri svojem delovanju niso zavezani z ZDD, vendar z Zakonom o zasebnem

varovanju, ki pa tovrstne aktivnosti ne ureja, saj vsebina dejavnosti oziroma storitev

tovrstnih podjetij pomeni varovanje ljudi in njihovega premoženja pred uničenjem,

tatvino, poškodovanjem ali drugimi škodljivimi učinki, in ne poizvedovanje ali zbiranje

informacij za potrebe konkretnega naročnika (varovanje ni poizvedovanje in obratno).

»Pri izvajanju dejavnosti t.i. laičnega nadzora gre namreč za zbiranje informacij oziroma

tudi za zbiranje osebnih podatkov, gre torej za, kot sem že zapisal, poizvedovalno

dejavnost in za poseg v področje osebnih podatkov. Informacije, ki jih oseba zbere pri

tovrstni aktivnosti, ne pomenijo nič drugega kot obdelava osebnih podatkov, torej

informacij, ki kažejo na lastnost ali stanje določene osebe. Sama obdelava osebnih

podatkov je opredeljena v 3. točki 6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov in pomeni

kakršnokoli delovanje ali niz delovanja, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so

avtomatizirano obdelani ali, ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov, zlasti

zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje,

priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom sporočanja, širjenje ali drugo dajanje

na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje;

obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana. « (Gostič, 2006).

Zbrani podatki so torej lahko precej osebne oziroma intimne narave in kažejo na neko

lastnost osebe, stanja ter razmerja posameznikov, zaradi česar lahko pomeni njihova

javna uporaba ali zloraba kršitev človekovega dostojanstva, osebnosti, informacijske

zasebnosti ter človekove duševne in telesne integritete. Zasebno varnostne agencije torej

nimajo zakonske podlage za opravljanje tovrstnih dejavnosti niti nimajo zaposlenega

primernega kadra, torej ljudi s končano najmanj višjo šolo in opravljenim detektivskim

izpitom. Varnostnik, ki vseeno ugotavlja pristojnost zavarovanca na domu, torej stori

prekršek, ki se kaznuje z denarno kaznijo, ker nima detektivske licence, lahko pa

varnostnik v takem primeru stori tudi kaznivo dejanje npr. prisiljenje, protipraven odvzem

prostosti, ogrožanje varnosti itd. Tako pridobljene informacije s strani varnostnika so

pridobljene na nezakonit način in se kot take nikakor ne smejo upoštevati na sodišču in s

36

pomočjo takih dokazov torej ne sme priti do morebitne izredne odpovedi pogodbe s strani

delodajalca (Gostič, 2006).

37

7 IZREDNA ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI

Izredna odpoved pogodbe je pomemben člen oziroma poglavje ZDR predvsem s stališča

disciplinskih kršitev in vloge detektiva pri ugotavljanju disciplinskih kršitev. Gre za

novost delovnopravne zakonodaje in ga lahko primerjamo z dosedaj poznanim institutom

disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja, katerega izvršitev ni bila pogojno

odložena. Pri izredni odpovedi pogodbe delavcu preneha delovno razmerje brez

odpovednega roka oziroma naslednji dan po vročitvi. Izredno odpoved lahko da tako

delavec kot delodajalec. Po 110. členu tega zakona lahko delavec ali delodajalec izredno

odpovesta pogodbo o zaposlitvi, če obstajajo razlogi, določeni s tem zakonom in če ob

upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati

delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je

bila sklenjena pogodba o zaposlitvi.

Izredno odpoved pogodbe je potrebno podati najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga

za izredno odpoved, in najkasneje v 6 mesecih od nastanka razloga. V primeru krivdnega

razloga na strani delavca ali delodajalca, ki ima vse znake kaznivega dejanja, pogodbena

stranka lahko odpove pogodbo o zaposlitvi v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno

odpoved in storilca ves čas, ko je možen kazenski pregon. Posebnost tovrstne odpovedi

pogodbe je kot sem že zapisal v tem, da ni odpovednega roka, to pa zaradi tega, ker se

zaradi narave kršitve šteje, da je zaupanje med pogodbenima strankama porušeno do te

mere, da delovnega razmerja ni možno nadaljevati niti za čas odpovednega roka. Pri

izredni odpovedi pogodbe morajo tako obstajati okoliščine oziroma posebej utemeljeni

razlogi, zaradi katerih ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja niti za čas odpovednega

roka seveda pa je pri tem potrebna presoja takih okoliščin, ki so specifične za vsak

konkreten primer posebej in jih ni mogoče abstraktno naštevati.

Izredna odpoved pogodbe mora biti podana v pisni obliki znotraj zakonsko določenih

rokov, katere sem že naštel, in ustrezno utemeljena. Pri odpovedi poznamo tako

subjektivni kot objektivni rok. Subjektivni začne teči s trenutkom, ko je stranka pogodbe

o zaposlitvi ugotovila razloge, zaradi katerih nadaljevanje delovnega razmerja ni več

mogoče in ta rok se je tudi podaljšal s 15 na 30 dni predvsem zaradi sodne prakse

tovrstnih postopkov. Objektivni rok začne teči z dnem, ko nastane razlog za izredno

odpoved pogodbe oziroma z dnem nastanka kršitve obveznosti pogodbe naštete v 111. in

38

112. členu tega zakona. Tako subjektivni kot tudi objektivni rok imata naravo

prekluzivnosti – absolutne zastaranosti, kar pomeni, da je izredna odpoved pogodbe, ki je

vročena po 30 dneh za subjektivni rok in po 6 mesecih za objektivni rok, nezakonita

(vir: Bečan in drugi, 2008).

7.1 Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlogi na strani delavca

Delavec krši pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja in ima kršitev

vse znake kaznivega dejanja.

V tem primeru delodajalec za odpoved pogodbe ne potrebuje sodbe sodišča o kazenski

odgovornosti delavca. Delodajalec mora pri tej odpovedi pogodbe navesti znake katerega

kaznivega dejanja je s svojim ravnanjem izpolnil delavec, to je razumljivo še posebej v

primerih, ko delavec stori dejanje, ki ima vse znake kaznivega dejanja na škodo

delodajalca ali celo sodelavcev (Bečan in drugi, 2008).

Delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge

obveznosti iz delovnega razmerja.

Delavec je pri delu dolžan ravnati z določeno skrbnostjo in se vzdržati vseh ravnanj, ki

delodajalcu škodijo moralno ali materialno. Dejanje je storjeno z naklepom, če je storilec

vedel za posledico, ki bo nastala iz njegovega dejanja, pa jo je kljub temu hotel. Naklep je

lahko direkten ali eventualen. Razlika med tema dvema vrstama naklepa je zgolj v

intenzivnosti hotenja nastanka končne posledice – pri direktnem naklepu obstaja interes

nastanka posledice, medtem ko pri eventualnem naklepu storilec nima interesa do

nastanka posledice. Pri malomarnosti gre za manjšo stopnjo storilčeve krivde za nastanek

posledice. Pri malomarnosti se storilec zaveda nastanka škodljive posledice, vendar

lahkomiselno misli, da jo bo lahko s svojm dejanjem preprečil ali da do nje ne bo prišlo.

Delimo jo na zavedno in nezavedno. (Bečan in drugi, 2008).

39

Delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo

odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti.

Pomembno določilo tega odstavka člena je v zaporednosti, kar pomeni, da če delavec

ostane odsoten od dela neopravičljivo zaporedno 4 delovne dni, to ne pomeni izredne

odpovedi pogodbe, lahko pa se mu pri ponavljanju tovrstne kršitve redno odpove

pogodbo. Delodajalcu tudi ni potrebno izplačati nadomestila plače ali plačo za tovrstno

neopravičeno odsotnost. Pri tovrstni odpovedi se pri vročitvi za dan s katerim preneha

delovno razmerje, upošteva prvi delovni dan izostanka z dela

(Bečan in drugi, 2008).

Delavcu pravnomočna odločba prepove opravljanje določenega dela v delovnem

razmerju ali če je izrečen vzgojni, varnostni ali varstveni ukrep oziroma sankcija

za prekršek, zaradi katerega ne more opravljati dela dalj kot 6 mesecev, ali če

mora biti zaradi prestajanja zaporne kazni več kot 6 mesecev odsoten z dela.

V primeru pravnomočne sodbe sodišča v skladu z 51. členom tega zakona nastopi

suspenz pogodbe o zaposlitvi. V kolikor pa delavec ne more opravljati dela, zaradi

katerega izmed ukrepov več kot 6 mesecev delodajalec lahko, ni pa nujno, izredno

odpove pogodbo o zaposlitvi. Med varnostne ukrepe uštevamo obvezno psihiatrično

zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu, obvezno zdravljenje alkoholikov in

narkomanov, prepoved opravljanja poklica, odvzem vozniškega dovoljenja

(Bečan in drugi, 2008).

Delavec ne opravi uspešno poskusnega dela.

Za utemeljenost tega odpovednega razloga bo delodajalec moral pravilno določiti

poskusno delo, kar pomeni, da bo moral pogoj poskusnega dela navesti v razpisu za

prosto delovno mesto, ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi pogoj poskusnega dela zapisati v

pogodbo o zaposlitvi, pravilno določiti čas trajanja poskusnega dela, določiti osebo –

mentorja ter pripraviti oceno poskusnega dela s poročilom (Bečan in drugi, 2008).

40

Delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil

pristojnega zdravnika oziroma pristojne zdravniške komisije ali če v tem času

opravlja pridobitno delo ali brez odobritve pristojnega zdravnika oziroma

pristojne zdravniške komisije odpotuje iz kraja svojega bivanja.

V tem primeru gre za kršitev bolniškega reda. Zakon tako izrecno določa, da mora

delavec spoštovati bolniški red v času bolezni ali poškodbe. Seveda gre tudi pri teh

primerih odsotnosti z dela za izjeme, ko je lahko delavec odsoten, naprimer zaradi

darovanja tkiva ali zaradi nege družinskega člana. Tako pri bolezni kot tudi pri poškodbi

gre za stanje, ko delavec ni sposoben opravljati svojega dela in prav zato mora spoštovati

navodila pristojnega zdravnika ali zdravniške komisije, če gre za odsotnost daljšo od 30

dni. Osebni zdravnik je tako na zahtevo delodajalca dolžan po zakonu posredovati,

kakšna navodila v zvezi z zdravljenjem je dal delavcu, seveda pa ni dolžan posredovati,

za kakšno diagnozo oziroma terapijo gre, saj je to osebni podatek. Po 233. členu Pravil

obveznega zdravstvenega zavarovanja mora osebni zdravnik ali zdravstvena komisija

zavarovancu dati navodila o ravnanju v času zadržanosti z dela (režim življenja, strogo

ležanje, počitek, sprehodi...).

V času zadržanosti z dela zaradi bolezni, poškodbe ali nege mora zavarovanec, ki se

zdravi doma, v času takšne zadržanosti biti na svojem domu. Odsotnost z doma je možna

ob odhodu na zdravniški pregled, terapijo oziroma v primerih, ko odsotnost ne vpliva

negativno na potek zdravljenja oziroma, če zdravnik ali zdravstvena komisija to odredita

ali dovolita. Za odhod izven kraja bivanja je vedno potrebna odobritev osebnega

zdravnika. V primerih kršenja navodil mora imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija

pozvati zavarovano osebo na sejo senata in ugotoviti, ali so še podani razlogi za začasno

nezmožnost za delo. V skladu s sodno prakso lahko delavec opravlja delo zase, seveda le

pod pogojem, da to delo ne vpliva (poslabšuje) na njegovo zdravstveno stanje oziroma

potek bolezni. To pomeni, da delavec lahko opravlja delo, naprimer v svojem domu zase,

v kolikor ta dejavnost ne predstavlja zaslužka.

V tretjem odstavku ZDR je določeno, da delodajalec delavcu prepove opravljanje dela ob

uvedbi postopka izredne odpovedi pogodbe. Ta prepoved se lahko izreče, če je delavec

storil naprimer kaznivo dejanje, zaradi hujše kršitve obveznosti, ki je storjena naklepoma

ali iz hude malomarnosti, po pravnomočni odločbi sodišča ali zaradi vzgojnega,

41

varnostnega ali varstvenega ukrepa oziroma sankcije za prekršek, ki preprečuje delavcu

opravljati delo več kot 6 mesecev. V času tovrstne prepovedi je delavec upravičen do

nadomestila plače, ki znaša polovico njegove povprečne (bruto) plače v zadnjih 3

mesecih pred uvedbo postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Delavec se v času

prepovedi ne sme zadrževati v prostorih delodajalca ali celo opravljati delo, lahko pa v

tem času naprimer odpotuje iz kraja bivanja. To določilo ponazarja, da delavec v takem

primeru ni dolžan biti doma. Sam postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni

nujno, da se vedno zaključi z izdajo odpovedi pogodbe. Če delodajalec ugotovi, da

delavec ni storil kršitve, bo postopek ustavil, lahko bo delavcu le izdal opozorilo pred

odpovedjo pogodbe, v kolikor pa ima delavec prepoved opravljanja dela in se na koncu

izkaže, da kršitev ni bila storjena, oziroma da niso bili podani utemeljeni razlogi za

izredno odpoved pogodbe, pa je delavec opravičen do izplačila preostanka plače (Bečan

in drugi, 2008).

7.2 Sodna praksa na področju zlorabe bolniškega staleža

V enem izmed prejšnjih poglavij sem opisal nekatere primere sodb delovnih in socialnih

sodišč v primerih izredne odpovedi pogodbe oziroma v primerih disciplinskih kršitev

zaposlenih. ZDR v poglavju izredne odpovedi pogodbe opisuje tudi, kakšna je sodna

praksa s tega področja. Pri pisanju se bom dotaknil le zlorabe bolniškega staleža, katere

preverbe največkrat ugotavljajo prav detektivi in je na tem področju vedno več zanimanja

s strani podjetij za svoje zaposlene, kar kaže na dejstvo, da očitno zaposleni zlorabljajo

bolniški dopust predvsem za pridobitno dejavnost ali nekajdnevni oddih.

V kolikor je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu že vročena, potem je za kasnejši

preklic te odpovedi in vzpostavitev prejšnjega stanja potrebna vedno tudi delavčeva

privolitev oziroma njegovo soglasje. Ne more pa delodajalec napak pri redni ali izredni

odpovedi pogodbe o zaposlitvi sanirati tako, da po vložitvi tožbe enostavno prekliče

odpoved pogodbe o zaposlitvi in pozove delavca nazaj na delo

(Višje delovno in socialno sodišče, sodba Pdp 3/2006).

42

Za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi mora biti izpolnjen tudi pogoj,

določen v 1. odstavku 110. člena ZDR – da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov

obeh pogodbenih strank delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati do izteka

odpovednega roka. Navedene okoliščine je potrebno ugotavljati in presojati glede na

naravo, težo in posledice kršitve, kakor tudi glede na to, kako je kršitev vplivala na

razmerje strank, medsebojno zaupanje, možnost nadaljnega sodelovanja in podobno

(Višje delovno in socialno sodišče, sodba Pdp 1140/2005).

Pri zlorabah bolniškega staleža so sodišča prišla do nekaterih ugotovitev s konkretnimi

sodbami primerov, kdaj in v katerih okoliščinah neka dejavnost delavca na bolniškem

dopustu pomeni kršenje navodil zdravnika oziroma zdravniške komisije. Vedno je torej

potrebno biti pozoren, zaradi česa je delavec na bolniškem dopustu, katere dejavnosti

lahko opravlja in kaj se smatra kot samoumevno prepovedano in kaj je še dopustno za

opravičen izostanek od dela.

7.3 Primeri sodb na področju zlorab bolniškega staleža

Višje delovno in socialno sodišče, sodba Pdp 729/2006:

Tožnik s tem, ko je na njivi blizu doma pobral par krompirjev, ni kršil navodil pristojnega

zdravnika oziroma navodil pristojne zdravniške komisije, saj posebnih navodil o ravnanju

v času bolniškega staleža ni dobil, njegovo ravnanje pa ni bilo v nasprotju s splošnimi

navodili (počitek, hlajenje z ledom, jemanje analgetikov) oziroma ni bilo tako, da bi mu

bilo zaradi poškodbe komolca prepovedano. Trditev, da je tožnik s pobiranjem krompirja

opravljal pridobitno dejavnost, je brezpredmetna, saj tožena stranka tega v postopku

izredne odpovedi tožniku ni očitala. V sodnem postopku ni dovoljeno širiti razlogov za

izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi; sodišče presoja le zakonitost tistih razlogov,

zaradi katerih je bila delavcu odpovedana pogodba o zaposlitvi.

43

Višje delovno in socialno sodišče, sodba Pdp 966/2006:

Delodajalec tožniku v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi neutemeljeno očita, da je

odpotoval iz kraja svojega bivanja, saj se je zunaj kraja svojega stalnega prebivališča

zgolj zdravil, o čemer je toženo stranko tudi obvestil. Dejstvo, da se delavec zdravi na

drugem naslovu, kot je naslov njegovega stalnega bivališča, ne pomeni kršitve pogodbe o

zaposlitvi v smislu 6. alineje 1. odstavka 111. člena ZDR, če se delavec tam, kjer živi v

času bolniškega staleža, drži navodil pristojnega zdravnika oziroma zdravniške komisije.

Višje delovno in socialno sodišče, sklep Pdb1059/2004:

Ker delodajalec plačuje nadomestilo plače za čas delavčeve odsotnosti z dela zaradi

bolezni, tudi za njega veljajo smiselna pravila o nadzoru nad uresničevanjem pravice iz

zdravstvenega zavarovanja, kot so ta urejena v 265. - 276. členu Pravil obveznega

zdravstvenega zavarovanja, zato lahko skladno s svojimi internimi akti tudi opravlja

nadzor delavcev, ki so v bolniškem staležu. Arogantno, nestrpno ter neprimerno

obnašanje delavca do svojih sodelavcev, ki po navodilih delodajalca opravljajo kontrolo

bolniškega staleža na delavčevem domu, je po oceni pritožbenega sodišča mogoče

opredeliti kot kršenje obveznosti iz delovnega razmerja, čeprav delavec tega ne stori v

delovnem času na svojem delovnem mestu. Med delavčeve obveznosti je mogoče uvrstiti

tudi njegovo obnašanje v času kontrole odsotnosti z dela zaradi zdravstvene nezmožnosti

in oviranje sodelavcev pri izvajanju kontrole.

Višje delovno in socialno sodišče, sklep Pdp 256/2005:

Zdravnikova navodila, ki jih je delavec dolžan spoštovati v času bolniškega staleža, niso

le tista, ki jih je zdravnik pacientu izrecno dal (npr. da v času bolniškega staleža ne sme

opravljati gradbenih del), ampak tudi tista, za katera je logično, da so obsežena že v

dejstvu, da je nekomu odobren bolniški stalež in predpisano zdravljenje. Ob omejitvah, ki

so bile tožniku predpisane že z odločbo ZPIS in glede na dejstvo, da je bil tožnik v

bolniškem staležu zaradi težav, ki jih ima kot invalid III. kategorije (povišan krvni tlak,

težave s hrbtenico), dodatno pa zaradi poškodbe rame in možnost možganske kapi, ni bilo

44

potrebno posebno navodilo, da se je dolžan vzdržati gradbenih del, saj je logično samo po

sebi. Navodilo, naj se takega dela vzdrži, je lahko obseženo že z odobritvijo bolniškega

staleža in s predpisanim zdravljenjem.

45

8 ZAKLJUČEK

8.1 Verifikacija hipotez Uvodoma sem postavil dve hipotezi. Prva se je glasila:

"Ugotovitve detektivov so na področju ugotavljanja disciplinskih kršitev v večini

primerov odločilne za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi."

Konkretno lahko hipotezo potrdim z dvema sodbama delovnih in socialnih sodišč, ki

potrjujeta dejstvu, da so v številnih primerih oziroma skoraj vedno, ko detektiv ugotovi

disciplinsko kršitev delavca, te razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. V

Zakonu o delovnih razmerjih je bila uvedena novost v letu 2008 glede instituta izredne

odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki se lahko primerja z dosedaj poznanim institutom

disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja, katerega izvršitev ni bila pogojno

odložena. Nova zakonodaja tako delodajalcu dopušča možnost, da v primeru zaznave

določenih disciplinskih kršitev delavcu takoj prekine delovno razmerje brez odpovednega

roka oziroma naslednji dan po vročitvi.

Druga hipoteza se je glasila:

"Detektivi pri zbiranju informacij posegajo v zasebnost posameznika, vendar ne tako

močno in s takimi pooblastili, kot jih uporablja policija in drugi represivni organi."

Detektivi so pri posegu v zasebnost posameznika veliko bolj omejeni kot policija in drugi

državni organi. Zakon o detektivski dejavnosti detektivom sicer omogoča, da pridobivajo

informacije od oseb vendar zgolj na prostovoljni ravni, medtem, ko policija vabi osebe na

zaslišanja, ima pravico osebo pridržati, ji odvzeti prostost, ji tajno slediti, prisluškovati in

uporabljati druge prikrite preiskovalne ukrepe. Zakon detektivom jasno narekuje, da pri

svojem delu ne smejo uporabljati prikritih preiskovalnih ukrepov, metod in sredstev, ki

jih v skladu z zakonom uporabljajo službe državnih organov. Seveda obstaja problem

postavitve meje dopustnega pri vdoru v zasebnost posameznika in vse je navadno odvisno

od konkretnega primera in sodnika (npr. za določenega sodnika pomeni slikanje oz.

46

snemanje na ulici vdor v zasebnost in nedopustno dejanje, za drugega sodnika pa je to

povsem legitimno dejanje). Hipoteza tako zgolj potrjuje dejstvu, da se detektivi pri delu

ne smejo posluževati metod prikritih preiskovalnih ukrepov, ker zato nimajo niti

zakonske podlage, niti drugih za te ukrepe potrebnih dovoljenj. Največji problem se še

vedno kaže v nedorečeni zakonodaji detektivske dejavnosti in dejstvu, da si vsak detektiv

zakon razlaga drugače. Zakon bi moral biti vsaj v teh primerih posega v zasebnost bolj

definiran.

47

8.2 Povzetek temeljnih spoznanj Osrednja tema naloge se ukvarja z vprašanjem, kakšna je vloga detektiva pri ugotavljanju

disciplinskih kršitev, na kakšen način mora detektiv zbirati podatke o izvajanju

disciplinskih kršitev, česa se pri svojem delu ne sme posluževati in kakšne so največkrat

posledice za delavca, ki krši določila pogodbe. Tako Zakon o javnih uslužbencih kot tudi

Zakon o delovnih razmejih opredeljujeta disciplinske kršitve in navajata posledice ter

postopke ob morebitnih kršitvah. Disciplinske kršitve pomenijo tako za delodajalca kot za

državo dodaten strošek in prav zaradi tega se vedno več podjetij v Sloveniji odloča za

najem detektiva, kadar posumijo, da zaposleni neupravičeno izrabljajo bolniški dopust,

nepravilno prikazujejo stroške prevoza na delo in z dela in tudi za ugotavljanje pravilnega

izvajanja delovnih procesov v času delovnega časa.

Detektivi se pri tovrstnih nalogah poslužujejo tehničnih sredstev kot so daljnogled,

fotoaparat in videokamera in uporabljajo tako statično kot premično obliko nadzorovanja,

s pomočjo katere osebo opazujejo na mestu, ali pa ji sledijo. Največji delež tovrstnih

nalog se opravlja prav na področju kontrole bolniške odsotnosti, saj zaposleni velikokrat

izkoristijo bolniški dopust za opravljanje pridobitne dejavnosti doma ali pri konkurenci.

Zakon o detektivski dejavnosti od leta 2007 dalje jasno dopušča detektivom nadzorovanje

javnih uslužbencev, vendar je tovrstnih naročil s strani javne uprave zanemarljiv.

Zakon o delovnih razmerjih je v poglavju izredne odpovedi pogodbe jasen, ko določa, da

tovrstna odpoved sledi tistemu delavcu, ki 5 zaporednih dni ne pride na delo in svoje

odsotnosti ne opraviči, ko je neupravičeno odsoten zaradi bolezni in v tem času opravlja

pridobitno dejavnost ali odpotuje iz kraja bivanja in se ne drži navodil zdravnika in/ali

zdravniške komisije. Tako Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju

kot tudi Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja predpisujejo, kako se mora delavec

obnašati v času bolniškega dopusta in do česa vse je upravičen. Delodajalec ima v tem

času pravico izvajanja kotrole, kaj delavec počne oziroma, če spoštuje navodila lečečega

zdravnika to t.i. "laično kontrolo" bolniške odsotnosti, pa lahko opravlja sam ali pa

pooblasti primerno pravno ali fizično osebo, torej detektiva. Za ugotavljanje disciplinskih

kršitev so strokovno primerni edino detektivi, ki so zavezani tako Zakonu o detektivski

dejavnosti kot tudi Zakonu o varstvu osebnih podatkov in ne zasebni varnostniki, saj gre

za poizvedovalno dejavnost in obdelavo osebnih podatkov in ne za varnostno dejavnost.

48

Na koncu naj napišem še nekatere pomisleke glede prihodnosti detektivske dejavnosti v

Sloveniji, in sicer glede:

možnega ustanavljanja detektivskih agencij kot vseh oblik družbe,

združljivosti detektivske dejavnosti z drugimi dejavnostmi,

prenosa nekaterih policijskih pooblastil na detektive

17. člen ZDD navaja, da je detektivska družba pravna oseba in se lahko v skladu z

zakonom o gospodarskih družbah ustanovi kot osebna družba. To določilo zakona se mi

zdi osebno nesmiselno in nepotrebno, saj ne vidim nobene ovire, da bi bila detektivska

družba lahko tudi organizirana kot gospodarska družba ali kako drugače. Gre za milo

rečeno diskriminacijo v tem pogledu do detektivov, ker lahko ustanovijo detektivsko

družbo le kot obliko osebne družbe (d.n.o.), pa zato ni prav nobenega posebnega razloga.

Tak odnos države do detektivske dejavnosti jo zatira in ovira pri razvoju. Snovalci zakona

so tako odločitev sprejeli, ker ljudje na začetku razvoja detektivske dejavnosti detektivom

menda niso zaupali in so menili, da je le osebna družba, kjer detektiv jamči z vsem svojim

premoženjem primerna. Nasprotovali so tudi predlogu svobodne izbire oblike

gospodarske družbe, ki bi se ukvarjala z detektivsko dejavnostjo, saj bi v primeru

ustanovitve detektivskih kapitalskih družb tudi tujci lahko ustanavljali detektivske

agencije na območju Republike Slovenije in preko teh družb bi lahko tuje obveščevalne

službe prihajale legalno do podatkov, ki bi jih zanimali (Dvoršak, 2000).

Kar se tiče zaupanja, je stvar smešna, saj so detektivi ljudje z vsaj višješolsko izobrazbo

in navadno prihajajo iz vrst policije ali obveščevalnih služb, torej so to ljudje, ki so

varnostno preverjani in prvi, ki morajo spoštovati zakone že apriori. Mislim torej, da je

taka bojazen odveč, pa tudi bojazen po ustanavljanju detektivskih družb iz tujine in

pridobivanje podatkov domačih obveščevanih služb. Pri vsej stvari se je potrebno

zavedati, da je detektivska družba popolnoma navadna družba, ki prav tako potrebuje

dobre menedžerje in organizatorje dela prav tako kot ostale zasebne družbe. Gre za

pomembno dejstvo saj je nekdo lahko zelo dober menedžer in dober organizator dela, pa

vendar ni operativno uspešen, kar pa za detektivsko dejavnost, ki je v osnovi

poizvedovalna dejavnost, mora biti. Po sedanjem zakonu torej mora biti oseba, ki

ustanovi detektivsko družbo, detektiv, menedžer, organizator dela, tajnica in po možnosti

še snažilka – torej vse osebe v eni. S tem karikiranjem sem zgolj želel poudariti, da je to

praktično nemogoče oziroma, da je takih oseb malo in premalo za uspešen razvoj

49

dejavnosti nasploh. Moj zaključek tega člena je torej jasen – detektivske družbe bi morale

biti dopustno organizirane v vseh oblikah kapitalskih in osebnih družb, tisti, ki pa bi

opravljali detektivsko dejavnost, bi seveda morali biti zato primerno usposobljeni in imeti

veljavno licenco za opravljanje detektivske dejavnosti.

19. člen ZDD govori o tem, da je dejavnost detektivske družbe omejena na opravljanje

detektivskega poklica. To v prevodu pomeni, da se detektivska družba ne more in ne sme

ukvarjati z ničemer drugim kot zgolj in samo z detektivstvom. Osebno menim, da je tudi

ta določba povsem odvečna saj ne vidim nobenega pravega razloga, da naprimer

detektivska družba ne bi smela poleg detektivskih storitev ponujati tudi naprimer,

varnostne storitve ali kaj temu podobnega. Seveda bi v takem primeru morala veljati

stroga pravila, da lahko v taki družbi detektivske posle opravljajo izključno licincirani

detektivi, posle varovanja pa zasebni varnostniki, saj kot sem že zapisal v enem izmed

prejšnjih poglavij, je poizvedovalna dejavnost, eno varnostna dejavnost pa drugo in temu

primerno obstajata tudi 2 različna zakona.

Po sedanjem zakonu so detektivi omejeni zgolj na preiskovanje kaznivih dejanj, ki se

preganjajo na zasebno tožbo. To pomeni, da lahko delujejo v skadu z zakonom v tistih

primerih, ko policija nima pooblastil niti interesa raziskovanja. Glede na dejstvo, da se

kriminaliteta nasplošno iz leta v leto povečuje tudi pri nas in glede na podatke, ki kažejo

na to, da je preiskanost samih kaznivih dejanj ista ali celo slabša, nikakor pa ne boljša,

menim, da bi detektivi pri nekaterih procesnih dejanjih lahko veliko pripomogli k dvigu

preiskanosti kaznivih dejanj, saj so plačani po svojem učinku in morajo biti uspešni, če

želijo održati posel in stranke, medtem ko policija dela tisto, kar sodi v njen okvir in če

nekega dejanja ne uspejo raziskati, primer zaključijo kot nerešen. Seveda bi v tem

primeru bilo potrebno spremeniti tudi nadzor nad delom detektivov, s tem bi se

definitivno izboljšalo sodelovanje detektivov s policisti, ker kot je zapisal eden od

detektivov, policija in MNZ še vedno ljubosumno nagajajo detektivom pri njihovem delu

v smislu, da jim ne želijo izročati določenih podatkov, ki jih ti potrebujejo za uspešno

delo.

50

9 LITERATURA IN VIRI

Anžič, A. (1997). Zasebno varovanje in detektivska dejavnost: dileme in

perspektive. Zbornik strokovno znanstvenih razprav. Oktober, Portorož. Ljubljana,

Fakulteta za varnostne vede.

Pisni viri:

Bečan in drugi (2008). Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem. Ljubljana, GV

založba.

Bizjak, N. (2008). Detektiv v izvršilnem postopku. Specialistično delo, Ljubljana,

Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede.

Bogovič, B. (1995). Detektivi in zasebni varnostniki: kršitve človekovih pravic in

temeljnih svoboščin. Diplomsko delo, Ljubljana, Univerza v Mariboru, Fakulteta

za varnostne vede.

Čas, T. (2006). Pravice detektivov: sodna praksa. Detektiv, 11/12 (06), 51 – 52.

Dvoršak, A. (2006). Od vohunskega do družinskega fotoaparata: digitalna

fotografija. Detektiv, 11/12 (06), 13 – 14.

Dvoršak, A. (2002). Detektiv: taktika in metodika poizvedovanja & primeri:

knjiga o detektivih in detektivstvu v elektronski obliki. Ljubljana, Sad.

Gostič, Š. (2006). Nadzor bolniškega staleža: stališča glavnega inšpektorja.

Detektiv, 11/12 (06), 49 – 50.

Grudina, S. (1994). Zasebni varnostniki in detektivi: kršitve pravice zasebnosti.

Diplomsko delo, Ljubljana, Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede.

Kotnik, S. (1994). Zasebno varovanje in detektivska dejavnost. Peter Umek. Dan

raziskovalne enote. 30. novemeber, Ljubljana. Ljubljana, Fakulteta za varnostne

vede.

Makoter, J. (2003). Strokovna in nadzorna vloga Ministrstva za notranje zadeve

na področju zasebnega varovanja. Diplomsko delo, Ljubljana, Univerza v

Mariboru, Fakulteta za varnostne vede.

Nađ, S. (2007). Zasebni detektivi in analize njihove dejavnosti. Diplomsko delo,

Ljubljana, Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede.

Plavčak, T. (2007). Nadzor detektivov nad javnimi uslužbenci. Diplomsko delo,

Ljubljana, Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede.

51

Sotlar, A. (1998). V A. Anžič, A. (ur.), Profesionalizacija zasebnega varovanja in

detektivske dejavnosti v Sloveniji. Zbornik strokovno znanstvenih razprav.

Oktober, Portorož. Ljubljana, Fakulteta za varnostne vede.

Sotlar, A. (2000). Normativna in funkcionalna ureditev zasebnega varstva – med

željami in možnostmi. Zbornik posveta. November, Portorož. Ljubljana, Fakulteta

za varnostne vede.

Sprinčnik, T. (2008). Inšpekcijski nadzor nad detektivsko dejavnostjo v Republiki

Sloveniji. Diplomsko delo, Ljubljana, Univerza v Mariboru, Fakulteta za

varnostne vede.

Šmid, P. (2007). Taktika in metodika dela detektivov. Diplomsko delo, Ljubljana,

Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede.

Švajger, H. (2006). Dopustno videosnemanje in fotografiranje: sodna praksa v

korist detektivov in njihovih strank. Detektiv, 11/12 (06), 43 – 44.

Tajnšek, T. (2006). Kontrola ali nadzor bolniške odsotnosti. Sintalček, 6 (06),

stran 7.

Trebše, V. (1993). Zasebno izvajanje detektivske dejavnosti. Diplomsko delo,

Ljubljana, Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede.

Kodeks poklicne etike detektivov,

Zakonski viri:

Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (Ur. l. RS, št. 35/2003),

Ustava RS (Ur. l. RS, št. 33/1991),

Zakon o javnih uslužbencih (Ur. l. RS, št.63 /2007),

Zakon o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/2007),

Zakon o detektivski dejavnosti (Ur. l. RS, št. 96/2007),

Zakon o policiji (Ur. l. RS, št. 107/2006),

Zakon o kazenskem postopku (Ur. l. RS, št. 32/2007),

Zakon o zdravstevenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur.

l. RS, št. 72/2006),

Zakon o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/2002),

Zakon o informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005).

52

Internetni viri:

http://www.ip-rs.si/,

http://www.detektivska-zbornica-rs.si/,

sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani – 1 (sodba Pdp

1171/2001, evidenčna številka: VDS 2360 – 9. 5. 2003). Sodba je bila dobljena

12. 1. 2009 na

http://www.sodnapraksa.si/default.asp?k=doc_content&baza=VDSS&oid=277&

highlight=1171%2F2001,

sodba Višjega sodišča v Ljubljani – 2 (opravilna številka VLS sodba II Cp

1269/2004 z dne 13. 4. 2005). Sodba je bila dobljena 12. 1. 2009 na

http://www.sodnapraksa.si/default.asp?k=doc_content&baza=IESP&oid=1736&hi

ghlight=1269%2F2004+.

53

Delovni življenjepis Rodil sem se 27.4.1985 v Kranju. Osnovno šolo sem obiskoval v Smledniku, nadalje pa

sem šolanje nadaljeval na srednji ekonomski šoli v Kamniku. Leta 2004 sem opravil

poklicno maturo in se istega leta vpisal na Fakulteto za varnostne vede na 3 letni

strokovni visokošolski program varstvoslovje. 3. letnik študija sem zaključil v letu 2008,

v diplomski nalogi pa sem pisal o detektivski dejavnosti, in sicer o vlogi detektiva pri

ugotavljanju disciplinskih kršitev (delovno – pravne zakonodaje).

54

Izjava o avtorstvu Izjavljam, da je zaključno delo z naslovom »Vloga detektiva pri ugotavljanju

disciplinskih kršitev (delovno – pravni postopki)« rezultat lastnega dela in da so

rezultati korektno navedeni.

Aleš Janić