UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE · 2017-11-27 · Sterilizacija je odstranitev in uničenje vseh oblik mikroorganizmov, tudi bakterijskih spor in virusov, ki so

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE

STERILIZACIJA KOT ELEMENT KAKOVOSTI PRI PREPREČEVANJU BOLNIŠNIČNIH OKUŽB V ZDRAVSTVENEM DOMU DR.

ADOLFA DROLCA MARIBOR

(Diplomsko delo)

Maribor, 2009 Kosi Marika


STERILIZACIJA KOT ELEMENT KAKOVOSTI PRI PREPREČEVANJU BOLNIŠNIČNIH OKUŽB V ZDRAVSTVENEM DOMU DR.

ADOLFA DROLCA MARIBOR

(Diplomsko delo)

Maribor, 2009 Kosi Marika


Mentorica: viš. predav. mag. Milica Lahe, univ. dipl. org. Somentorica: viš. predav. dr. Bojana Filej, univ. dipl. org

I

POVZETEK Sterilizacija je odstranitev in uničenje vseh oblik mikroorganizmov, tudi bakterijskih spor in virusov, ki so na določenem predmetu oziroma na določenem izdelku. Teoretični del diplomskega dela podrobneje obravnava pomembnost sterilizacije pri preprečevanju okužb v Zdravstvenem domu dr.Adolfa Drolca Maribor in zagotavljanje kakovosti sterilizacije, ki predstavlja: spremljanje in dokumentiranje celotnega sterilizacijskega procesa od sprejema in izdaje materiala, čiščenja in dezinfekcije, nadzora opreme, polnitve košar, vključno z nadzorom postopkov sterilizacije po predpisanih standardih, pravilnikih in zakonodaji. Opisani so tudi postopki in zaščitni pripomočki za preprečevanje bolnišničnih okužb ter moteči dejavniki v Centralni sterilizaciji. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki smo jo izvedli s pomočjo anketnih vprašalnikov med medicinskimi sestrami in zdravstvenimi tehniki, ki delujejo v osmih organizacijskih enotah Zdravstvenega doma Maribor. Namen raziskave je bil ugotoviti pomen sterilizacije kot elementa kakovosti v smislu preprečevanja bolnišničnih okužb in ugotoviti, kakšna je kakovost sterilizacijskega procesa. Rezultati kažejo, da se uporabniki zavedajo pomena sterilnosti v preprečevanju okužb in delajo v skladu s standardi. Ugotovili smo tudi, da je sterilizacija kot element kakovosti v smislu preprečevanja okužb pomembna in da so uporabniki z izdelki in storitvami Centralne sterilizacije zadovoljni. Iz kritik in predlogov pa smo dobili informacije za izboljšanje kakovosti dela v Centralni sterilizaciji. Ključne besede: sterilizacija, preprečevanje bolnišničnih okužb, kakovost, standardi.

II

ABSTRACT The main goal of sterilization process is elimination of microorganisms including bacterial spores and viruses, which can be found on the surface of particular object or inside of it. The theoretical part of diploma gives a detail discussion, emphasizing the importance of sterilization in order to prevent infections in the Health centre dr. Adolf Drolc of Maribor city and represents the following procedures: the admission and documentation of complete sterilization process from accepting to hand out the materials as well as cleaning, disinfection, the control of equipment, loading the baskets including the supervision of sterilization process according to safety regulations, standards and principles of labor legislation of this field. In the thesis are also described safety procedures for prevention of hospitality infections and other interference factors. In the empiric part of diploma assignment are represented the results of research study. Questionnaire was sent to nurses and medical technicians which are working in eight divisions of the medical health centre in our city. The key issue of research was to find out the importance of sterilization process as quality element. The results show that medical staff is aware of importance of sterilization process in order to prevent hospital infections and that they work and act by recommended standards. The research has also shown that the users of our services are content with the service of Central sterilization office. From given critics and recommendations we got useful information for improving quality of our work. Key words: sterilization, prevention of hospital infections, quality, standards.

III

KAZALO 1 UVOD ............................................................................................................................ 1 2 PROCES STERILIZACIJE ........................................................................................ 3

2.1 Čiščenje in dezinfekcija materiala ............................................................................. 3 2.2 Pakiranje materiala .................................................................................................... 5 2.3 Standardizacija setov ................................................................................................. 6 2.4 Postopek sterilizacije ................................................................................................. 7

2.4.1 Nadzor opreme aparatov in sterilizacije ......................................................... 10 2.4.2 Nadzor izpostavitve, polnitve košar in paketov ............................................... 11

2.5 Izdaja in transport sterilnega in nesterilnega materiala ........................................... 12 2.6 Dokumentiranje v sterilizaciji ................................................................................. 13

3 KAKOVOST V STERILIZACIJI ............................................................................ 14 3.1 Kakovost v Zdravstvenem domu Maribor ............................................................... 16 3.2 Preprečevanje bolnišničnih okužb kot element kakovosti ....................................... 17 3.3 Postopki za preprečevanje okužb ............................................................................ 18 3.4 Osebni zaščitni pripomočki za preprečevanje okužb .............................................. 21

4 MOTEČI DEJAVNIKI V CENTRALNI STERILIZACIJI .................................. 22 4.1 Hrup ......................................................................................................................... 22 4.2 Toplotne razmere ..................................................................................................... 23 4.3 Svetloba ................................................................................................................... 23 4.4 Velikost prostorov ................................................................................................... 24 4.5 Delo z visokotlačnimi kotli ..................................................................................... 25 4.6 Stres ......................................................................................................................... 25

5 EMPIRIČNI DEL ....................................................................................................... 27 5.1 Namen ...................................................................................................................... 27 5.2 Cilji .......................................................................................................................... 27 5.3 Hipoteze ................................................................................................................... 27 5.4 Materiali in metode .................................................................................................. 27 5.5 Vzorec raziskave ..................................................................................................... 28 5.6 Obdelava podatkov .................................................................................................. 28

6 REZULTATI .............................................................................................................. 29 7 RAZPRAVA ................................................................................................................ 37

7.1 Potrditev hipotez ...................................................................................................... 38 8 SKLEP ......................................................................................................................... 39 ZAHVALA ......................................................................................................................... 40 9 LITERATURA ........................................................................................................... 41 10 PRILOGE ...................................................................................................................... 1

10.1 Priloga 1: Anketni vprašalnik ................................................................................ 1 10.2 Priloga 2: Naročilnica za sterilizacijo .................................................................... 4 10.3 Priloga 3: Naročilnica za Centralno sterilizacijo ................................................... 5

IV

KAZALO GRAFIKONOV Graf 1: Organizacijske enote ............................................................................................... 29 Graf 2: Zavedanje pomena sterilnega materiala .................................................................. 29 Graf 3: Zadovoljstvo uporabnikov s storitvami Centralne sterilizacije ............................... 30 Graf 4: Razlika v kakovosti storitev pred petimi leti in sedaj ............................................. 30 Graf 5: Pomembnost sterilnega materiala ........................................................................... 31 Graf 6: Anketiranci vedo, kaj je sterilnost ........................................................................... 31 Graf 7: Zadovoljstvo uporabnikov s transportno službo ..................................................... 32 Graf 8: Spremembe v transportni službi .............................................................................. 32 Graf 9: Shranjevanje sterilnega materiala ........................................................................... 33 Graf 10: Zadovoljstvo z izbiro standardnih setov ............................................................... 33 Graf 11: Zadovoljstvo s seti po naročilu ............................................................................. 34 Graf 12: Uporaba standarda »Razkuževanje instrumentov kot element kakovosti za preprečevanje bolnišničnih okužb« ..................................................................................... 34 Graf 13: Potek razkuževanja instrumentov ......................................................................... 35 Graf 14: Pisanje naročilnice za sterilizacijo v treh izvodih ................................................. 35 KAZALO SLIK Slika 1: Manjši in večji vakuumski avtoklav......................................................................... 9 Slika 2: Bowie-Dick test ...................................................................................................... 11 Slika 3: Termalog – kemični indikator- integrator .............................................................. 12 Slika 4: Krog zagotavljanja kakovosti v zdravstveni negi po Normi Lang ......................... 15 Slika 5: Postopek higienskega umivanja rok ....................................................................... 19 Slika 6: Postopek higienskega razkuževanja rok ................................................................. 20

Marika Kosi: Sterilizacija kot element kakovosti pri preprečevanju bolnišničnih okužb v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor

1

1 UVOD

V petdesetih in šestdesetih letih dvajsetega stoletja se je zdelo, da nalezljive bolezni v razvitih področij sveta ne bodo več težava. Poznavanje vzrokov in načinov prenosa mnogih prenosljivih bolezni, zaščitna cepljenja, uporaba kemoterapevtikov in splošna higiena so prekinili širjenje nalezljivih bolezni v mnogih deželah. Bolnišnična okužba je vsaka mikrobna bolezen, ki jo je dobil bolnik med zdravljenjem in bivanjem v bolnišnici in ni bil že v inkubaciji za isto bolezen. Bolnišnična okužba je tudi bolezen, ki jo je dobil bolnik v bolnišnici, če se je pojavila ob prihodu domov (Dragaš, 1998, str. 142). Okužbam v zdravniških ordinacijah do nedavnega nismo posvečali posebne pozornosti. Na prvi pogled so manj opazne, zato o njih nismo razmišljali. Širjenje hepatitisa B in AIDS-a pa je vzpodbudilo zdravstveno osebje v ambulantah k večji pozornosti. Zdravstveno osebje je lahko vir okužbe bolnika, če ni strokovno izobraženo, osveščeno in samo disciplinirano. Nosilci stafilokokov v nosni votlini, hemolitičnega streptokoka A v žrelu, salmonel v črevesju in HBV antigena v krvi resno ogrožajo bolnika, če natančno ne upoštevajo predpisov o preprečevanju prenašanja nalezljivih bolezni ter strokovnih in higienskih navodil pri delu v zdravstvenih ustanovah (Dragaš, 1993). Za preprečevanje okužb v zdravstvenih ustanovah je potrebno upoštevati vrsto znanj in spoznanj, ki so jih razvili različni strokovnjaki, od znanstvenikov, zdravnikov in medicinskih sester do sanitarnih inženirjev. V tretjem tisočletju je jasno, da moramo posebno pozornost posvečati splošni higieni, osebni higieni in higienskim ukrepom, od katerih sta umivanje in razkuževanje rok na vrhu lestvice. Nesterilni instrumenti in nerazkužene in nesterilne naprave, okužene raztopine, razkužila in zdravila in pitna voda so pogosti možni viri okužb. Metode za odstranjevanje mikroorganizmov so čiščenje, razkuževanje in sterilizacija. Med najpomembnejše postopke, s katerimi preprečujemo prenos mikroorganizmov, štejemo sterilizacijo predmetov, naprav in tekočin. Sterilne predmete, tekočine in instrumente moramo uporabljati vedno, kadar posegamo v sterilne votline in tkiva ter skozi kožo ali sluznice. Mikroorganizmi najbolje uspevajo v toplem območju med 15 in 40°C, nad tem in pod tem začnejo hitreje ali počasneje propadati.Vročina najprej koagulira beljakovine v celicah, nato jih sežge. Voda pospeši koagulacijo. To danost izkorišča postopek, ki je sterilizacija (Dragaš, 1998). Če sodi sterilizacija med najpomembnejše postopke v smislu preprečevanja okužb, se sprašujemo, kakšna je kakovost dela v Centralni sterilizaciji v Zdravstvenem domu Maribor. Zagotavljanje kakovosti sterilizacije predstavlja: spremljanje in dokumentiranje celotnega sterilizacijskega procesa od sprejema in izdaje materiala, čiščenja in dezinfekcije, nadzora opreme, polnitve košar, vključno z nadzorom postopkov sterilizacije po predpisanih standardih, pravilnikih in zakonodaji.

Marika Kosi: Sterilizacija kot element kakovosti v preprečevanju bolnišničnih okužb v Zdravstvenem domu Maribor

2

V Centralni sterilizaciji sledimo sodobnim metodam dela, naše delo je strokovno in ustrezno dokumentirano. Pred približno desetimi leti je bila narava dela v Centralni sterilizaciji popolnoma drugačna; ni bilo materialov za enkratno uporabo ali pa so bili zelo redki. Material za sterilizacijo se je pakiral v kovinske bobniče (kasete) in ne v posamezne vrečke. Injekcijske igle in brizgalke so se prale, izdelovali so se tamponi in ostali obvezilni material iz tkanih grobih gaz. Uporabljali so se suhi sterilizatorji, ki niso bili ekonomični, in časovno zamudni. Z leti so ob napredku medicine tehnične možnosti omogočile lažji dostop različnim mikroorganizmom v sterilna področja človekovega telesa.. Vsaka fizična ali pravna oseba, ki opravlja zdravstveno dejavnost, izvaja program preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb. Pravni podlagi sta Zakon o nalezljivih bolezni ter Pravilnik o pogojih za pripravo za pripravo in izvajanje programa preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb (1999). Kakovost izdelka ali storitve lahko opredelimo kot relativno popolnost vseh sestavin lastnosti izdelka ali storitve glede na izpolnitev potreb in upravičenih pričakovanj kupcev oz. uporabnikov, ki uporabljajo izdelke v času življenjske dobe izdelka. Iz definicije lahko vidimo, da tisti, ki nudi izdelek ali storitev, nima končne besede o kakovosti, temveč je kupec oz. uporabnik izdelka ali storitve končni razsodnik o kakovosti izdelka ali storitve. Končno oceno kakovosti izdelka poda prav uporabnik. Zagotavljanje kakovosti je proces, ki zajema sistematično opisovanje, merjenje, vrednotenje in izvajanje ukrepov, s katerimi bomo dosegli predpisane zahteve kakovosti (Filej, Kadivec, Zupančič, 2000, str. 12 - 13).


3

2 PROCES STERILIZACIJE

Sterilizacija je odstranitev in uničenje vseh oblik mikroorganizmov, vključno bakterijskih spor in virusov, ki so na določenem predmetu ali na oziroma v določenem izdelku. Predmet ali izdelek je lahko steriliziran, ni pa sterilen, če ni brezhibno izpeljan celoten postopek sterilizacije. Noben način sterilizacije ni absoluten, vsi pa morajo vključevati indeks verjetnostnega učinka 1:106. To verjetnost, da bo enota ene serije, ki je bila sterilizirana, sterilna. Sterilnost merimo z uničenjem 106 bakterijskih spor na nosilcu, kar torej zagotavlja verjetnost, da bo od 106 steriliziranih predmetov manj kot eden nesterilen (Dragaš in Škerl, 2004, str. 54). Uspešnost sterilizacije je odvisna od čistosti predmeta, od števila in odpornosti navzočih mikroorganizmov, navzočnosti umazanije, organskih snovi, beljakovin, maščob in vrste sterilizacijskega postopka. Pred sterilizacijo morajo biti predmeti čisti, osušeni in primerno zaviti. Zavojni material mora ustrezati EU standardom 8DIN, BSI, EN ISO 11607 kar pomeni, da mora omogočati prodiranje sterilizacijskega sredstva in ne sme dopuščati kasnejše kontaminacije sterilnega materiala. Sterilizacijski postopek ne sme poškodovati predmetov in materialov, mora uničiti maksimalno število mikroorganizmov ne sme biti toksičen za okolje. Biti mora ekonomičen in stalno tehnično in mikrobiološko nadzorovan (evropske norme). Razlikujemo fizikalne (suha toplota, vodna para, sevanje) in fizikalnokemične (etilenoksid, formaldehid, plazma) načine sterilizacije. Posebno pozornost moramo posvetiti steriliziranim predmetom in materialom, da jih pravilno hranimo in transportiramo (Dragaš in Škerl, 2004, str. 55).

2.1 Čiščenje in dezinfekcija materiala

Čiščenje in dezinfekcijo medicinskih pripomočkov urejajo:

• direktiva o medicinskih pripomočkih, • priporočila državnih organov, • nacionalne smernice, • standard prEN ISO 15883 (Raake, 2005, str. 7).

Čiščenje instrumentov je postopek, s katerim odstranimo z instrumentov umazanijo, organske ostanke in mikrobe in je prvi in morda celo najpomembnejši korak v procesu razkuževanja. Mikroskopske količine krvi, kože, sluzi…, ki ostanejo na instrumentih zaradi neučinkovitega pranja, lahko resno ogrozijo sterilnost instrumentov. Take organske snovi običajno vsebujejo ogljikove hidrate, lipide in proteine. Za proteine velja, da jih je potrebno s površine oprati z vodo pri temperaturi 45°C, ker sicer lahko protein denaturira in ga je potem izredno težko odstraniti. Nasprotno pa je za ustrezno odstranjevanje lipidov potrebna visoka temperatura in pogosto tudi surfanktant (detergent).


4

Le, če so odstranjeni vsi ostanki ali najmanjše vidne količine telesnih snovi, sredstev zdravljenja, detergentov ali sestavin vode, lahko zagotovimo zanesljivost nadaljnjega procesa sterilizacije in varno uporabo, ki ne bo ogrožala pacienta. Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor ima svoj lastni standard »Razkuževanje instrumentov kot element kakovosti za preprečevanje okužb« (2003). Predstavlja in podaja razlago osnovnih terminoloških izrazov, kot so: čiščenje, razkuževanje ali dezinfekcija instrumentov in sterilizacija. Standard predstavlja strokovna izhodišča in cilje: kako izvesti postopke dekontaminacije, kako zmanjšati število mikroorganizmov na najmanjši možni nivo in kako zagotoviti uspešnost sterilizacije. Dezinfekcija ali razkuževanje je postopek, s katerim zmanjšamo število patogenih in oportunističnih mikrobov do stopnje, ko niso več škodljivi za zdravje in ne morejo povzročiti okužbe. Z razkuževanjem in mehanskim čiščenjem se odstranijo organski zaostanki, zmanjšajo število mikroorganizmov in s tem omogočimo optimalni učinek sterilizacije. Za razkuževanje in ročno čiščenje instrumentov mora biti za to namenjen poseben prostor, kjer je nameščeno pomivalno korito, odlagalne površine, sušilec, zagotovljeno pa mora biti tudi ustrezno naravno ali umetno zračenje. Ta prostor je namenjen tudi pripravi materiala za transport v sterilizacijo. Za razkuževanje uporabljajo sodobna dezinfekcijska sredstva, ki imajo dodane encime ali sredstva z aktivnimi učinkovinami, ki ne tvorijo netopnih polimerov z beljakovinskimi zaostanki. Razkužila morajo zagotoviti:

• visoko varnost pri delu, • visok spekter delovanja tudi pri kratkem kontaktnem času, • baktericidno, fungicidno, tuberkulocidno in virucidno učinkovanje, • inhibirati korozijo in zagotavljati nepoškodovanost po daljši uporabi, • ekološko razgradljivost in prijeten vonj (Kaučič, 2007).

Osebje, ki ročno čisti in razkužuje instrumente, mora biti usposobljeno za to delo. Obvezna je uporaba medicinskih rokavic in zaščitnega neprepustnega predpasnika, ter pri zelo okuženih instrumentih očala in maska. Razkužilo se pripravlja v skladu z navodili proizvajalca (upošteva se odvisnost koncentracije in kontaktnega časa) v razkuževalniku z mrežastim vložkom, ki mora ustrezati predpisanim standardom – temno ohišje in pokrov, ki preprečuje dostop svetlobe. Instrumenti se morajo takoj po uporabi dati v razkuževalnik z raztopino in počakati, da deluje. Če ima razkužilo dodatne čistilne komponente, se lahko instrumenti v njem tudi očistijo, dobro sperejo in so tako pripravljeni za sterilizacijo. Priložiti je potrebno le še standardizirani dokumentacijski obrazec za sterilizacijo. Razkužilo se menjava dnevno, oz po priporočilih proizvajalca razkužila. Sistematičen nadzor nad pravilnostjo priprave razkužila in celotnega postopka čiščenja in razkuževanja bistveno pripomore k zagotavljanju kakovosti in daljše dobe uporabnosti instrumentov ter preprečevanja okužb.


5

Iz posameznih delovišč v Zdravstvenem domu Maribor pripelje transportna služba v Centralno sterilizacijo očiščene in razkužene instrumente,in sicer v transportnih posodah. Instrumenti so v rdečih plastičnih vrečkah, kar pomeni, da so instrumenti nesterilni. Sterilne instrumente pa transportiramo v zelenih plastičnih vrečkah. V centralni sterilizaciji se instrumenti preštejejo in primerjajo s številom, ki je napisano na Naročilnici za sterilizacijo. Instrumenti se nato sortirajo, pregleda se tudi stanje instrumentov. Čeprav se instrumenti dekontaminirajo že po posameznih deloviščih, se iz preventivnih razlogov instrumenti, lončki in bruhalke v nečistem delu ponovno dekontaminirajo, operejo in osušijo. Za vse instrumente (peani, pincete, loparčki, bruhalke, lončki) uporabljamo razkužilo 5% Sekusept Plus - glutaraldehidno razkužilo z dodanimi tenzidi, ki ima dodatni čistilni učinek. Pri pripravi materialov za postopek steriliziranja uporabljamo termodezinfektor, ki postaja nenadomestljiv v delovnem procesu. Določene instrumente (ogledala za ORL, plastične maske za inhalacijo) pred pakiranjem še razkužujemo z 70% etanolom. V centralni sterilizaciji se očistijo in razkužijo tudi transportne posode za transport sterilnega materiala. Sterilizacija se izvaja tudi še na dveh zunanjih (dislociranih) manjših lokacijah v zobozdravstvu in sicer na Svetozarevski in Partizanski cesti. Tukaj medicinska sestra dekontaminira material že v zobni ambulanti in ga zapakira v pripravljene sterilizacijske rokave. Vsak sterilizacijski rokav se označi z datumom in podatki terapevta, ter nato material odpremi v sterilizacijo, kjer se sterilizacijski rokavi zavarijo in pripravijo za sterilizacijo.

2.2 Pakiranje materiala

Pred sterilizacijskim postopkom morajo biti predmeti čisti, osušeni in primerno zaviti. Pravilna izbira ovojnega materiala in načina zavijanja omogočata prehod sterilizacijskega agensa do materiala, ki ga steriliziramo. Zavojni material ščiti sterilen material pred vstopom mikroorganizmov iz zraka in okolja. Ohranja sterilnost medicinskih pripomočkov po končanem postopku sterilizacije do uporabe (Dragaš in Škerl, 2004). Zavojni material mora ustrezati EU- standardom (8DIN, BSI,CEN, ISO 13485, EN 868), zagotoviti pa je potrebno tudi ustrezno pečatenje in označevanje in ne sme se spremeniti v normalnih pogojih skladiščenja. Od leta 2007 se upošteva nova norma EN ISO 11607 pakiranja medicinskih pripomočkov. Sestoji iz dveh delov, pri čemer prvi del govori o materialih in sistemih pakiranja, drugi del pa ureja procedure dela v sterilizaciji. Norma delno nadomešča in nadgrajuje normo EN 868. Norma EN ISO 11607 za razliko od norme EN 868 ureja področje sterilizacije zelo na široko in je usmerjena v povečevanje organiziranosti, dokumentiranosti in sledljivosti aktivnosti ter predpisuje prevzem osebne odgovornosti vseh udeležencev v procesu sterilizacije. Namen norme EN ISO 11607 je dvojni:

• standarizacija – harmonizacija evropskih in mednarodnih pravil,


6

• razvoj dejavnosti – uvajanje novih materialov, procesov in opreme, pravil za postopke načrtovanja, sestavljanja in zapiranja izdelkov za sterilizacijo, doseganje in dokaz ponovljivosti s pomočjo Validacije procesov. Zahteve za validacijo formiranja, zapiranja in sestavljanja izdelkov, ki so namenjeni procesiranju v sterilizaciji (Kozin in Fangon, 2007).

Norma EN 11607 je precej zahteven dokument in kot navajata Kozin in Fangon (2007) ni zadostna informacija za konkretnejšo implementacijo norme v določeno delovno okolje. V Centralni sterilizaciji se v čistem delu čisti in suhi instrumenti zapakirajo v sterilizacijske rokave za enkratno uporabo. Uporabljamo Steriking ovojnine različnih dimenzij, kjer s tračnim varjenjem oblikujemo vrečko za posamezne sete instrumentov ali pripravljanje setov iz netkane gaze. Pripravljamo standardizirane sete in sete po naročilu posameznih ambulant. Steriking ovojnine so mehansko odporne, enostavne za zapiranje in odpiranje, stroškovno učinkovite in okolju prijazne. Enostransko prosojna sterilizacijska ovojnina ima vizualne pokazatelje sterilizacije oziroma indikatorje sterilizacije na sprednji prosojni strani, kar je prednost, saj skozi prosojno plast dobimo informacijo, kaj je v embalaži in preverimo indikator.

2.3 Standardizacija setov

S standardi dosežemo zmanjšanje nepotrebnega odstopanja pri opravljanju zdravstvene nege (Filej, Kladivec, Zupančič, 2000). V Centralni sterilizaciji se upošteva dokument »STANDRDIZACIJA SETOV« (2003), kjer je natančno opisana vsebina seta in količina. Vsebina seta Komadi Set preveza »A«

Netkana kompresa 5x5 cm 4 kom. Netkana kompresa 7,5x7,5 cm 3 kom. Netkana kompresa 10x10 cm 2 kom.

Set preveza »B«

Netkana kompresa 5x5 cm 2 kom. Netkana kompresa 7,5x7,5 cm 3 kom. Netkana kompresa 10x10 cm 2 kom. Tampon št. 3 3 kom.

Set preveza »C« Tampon (različne velikosti) 5 kom.


7

Set preveza »D« (set po naročilu OE Splošno zdravstveno varstvo (SZV) - za potrebe gerontološkega dispanzerja in Splošnih ambulant v Domovih starejših občanov)

Netkana kompresa 5x5 cm 3 kom. Netkana kompresa 7,5x7,5 cm 2 kom. Netkana kompresa 10x10 cm 3 kom. Tampon št. 4 5 kom.

Set preveza »E« (set po naročilu OE Medicine dela, prometa in športa (MDPŠ) – za potrebe fiziologije dela)

Netkana kompresa 10x10 cm 1 kom. Netkana kompresa 5x5 cm 2 kom. Tampon št. 3 3 kom.

Set preveza »F« (set po naročilu OE Patronažno varstvo (PV)

Visoko vpojna kompresa 15x20cm 1 kom. Netkana kompresa 10x20 cm 4 kom. Tampon št. 3 3 kom.

Set preveza »G« (vsebina seta po naročilu različnih ambulant) Set laboratorijski »H« (mali set)

Netkani tampon št. 3 30 kom. Set laboratorijski »I« (srednji set)

Netkani tampon št. 3 60 kom. Set laboratorijski »J« (veliki set)

Netkani tamponi št. 3 250 kom. Set laboratorijski »K« (mali set)

Netkani tampon št. 3 4 kom. Vsak set je opremljen z datumom sterilizacije in ustreznim kemičnim indikatorjem ter imenom ambulante in pripadajočo Naročilnico za sterilizacijo (priloga 2, priloga 3).

2.4 Postopek sterilizacije

Sterilizacijo lahko opredelimo z več različnih zornih kotov:

• je postopek, pri katerem uničimo vse oblike živih organizmov (ISO), • je validiran proces za pripravo izdelkov brez živih oblik mikroorganizmov, (ISO), • je dokončno uničenje ali inaktivacija mikroorganizmov z verjetnostjo 106.

Cilj sterilizacije je pripraviti sterilne izdelke na ekonomičen in časovno sprejemljiv način. Na voljo so nam različne vrste procesov. Če govorimo o industrijsko pripravljenih izdelkih


8

za enkratno uporabo, potem vidimo, da prednjačita plinska sterilizacija z etilen oksidom (EO) in sterilizacija z gama žarki (R) (Prešeren, 2007, str. 37). V zdravstvenih ustanovah je za pripravo izdelkov za večkratno uporabo na prvem mestu parna sterilizacija, ki je:

• široko priznana metoda, • z njo imamo dolgoletne izkušnje, • odlikuje jo visok potencial uničevanja mikroorganizmov, • nobenih zaostankov, nič odpadkov, • hitra penetracija v porozni material, • dobre možnosti kontrole, • hitra netoksična in poceni metoda.

Glavni faktorji, ki vplivajo na učinkovitost parne sterilizacije so:

• nasičena vodna para, • ustrezna temperatura, • čas izpostavitve (Prešeren, 2007, str. 37).

V parnem sterilizatorju (avtoklavu) se vodna para v neposrednem kontaktu s površino izdelka hladi in kondenzira. Pri tem se sprosti veliko energije, ki se »porabi« za denaturacijo mikroorganizmov. Pri kondenzaciji se ustvari parcialni podtlak, ki pritegne vedno novo količino pare v neposredni stik z materialom (Prešeren, 2007, str. 38). Najobičajnejši programi avtoklava so:

• 121ºC, 2 bara, 15-20 min.; • 134ºC, 3 bare, 3, 5-10 min. (pakirani izdelki); • 134ºC, 3 bare, 3 min. (nepakirani izdelki).

Dolžina »Ciklusa (programa) 134°C« je približno 35 minut. Predpriprava z značilnimi nihanji tlaka in temperature traja 8 minut, 3,5 minute traja izpostavitev vsem zahtevanim dejavnikom, ohlajanje in sušenje pa traja 20 minut. Sterilnost se v tem ciklusu doseže že po 50 sekundah. Iz tega sledi, da pri dejanski izpostavitvi parametrom za 3,5 min dosežemo 300 – 320% varnostni pas. Ker ne živimo v idealnem svetu in ker naši avtoklavi ne delujejo v idealnih pogojih, nas doseženi varnostni pas rešuje, kadar pride do odstopanja od nastavljenih parametrov. Omejitve parne sterilizacije:

• poškoduje termolabilne izdelke (npr. plastiko, gumo, tekočine, maščob, praškov …),

• korodira kovino (rezilo) (Prešeren, 2007, str. 37).


9

V Centralni sterilizaciji že od leta 1998 uporabljamo parni sterilizator – avtoklav z volumnom komore 100 litrov v velikosti 400 x 400 x 1000 mm (slika 1), ki tudi ustreza standardom EN 285.

Slika 1: Manjši in večji vakuumski avtoklav

Vir: Dragaš (1998, str. 151) Na lokacijah zobnih ambulant imamo več manjših sterilizatorjev (Melagovi vakuklavi), ki so v skladu s standardom EN 13060. Komoro imajo v velikosti manj kot »1 STE1« ( 300 x 300 x 600 mm). Maksimalni volumen komore pa je 60 litrov. Vrste ciklov ali funkcij postopkov steriliziranja v malih sterilizatorjih:

• B cikel, je cikel z več fazami pred vakuumi, ki odstranijo zrak iz komore in materiala in post vakuumi, ki material osušijo. Namenjen je vsem vrstam pakiranega in nepakiranega materiala, votlih instrumentov in poroznega materiala.

• N cikel, je cikel za nepakirane instrumente (brez vakuuma) za takojšnjo uporabo, ali za nesterilno skladiščenje in transport.

1 1 STE je minimalno ena sterilizacijska enota


10

• S cikel se uporablja za proizvode specificirane s strani proizvajalca (Janušič in Linder, 2007, str. 9).

2.4.1 Nadzor opreme aparatov in sterilizacije

Vsak postopek sterilizacije mora iti skozi nadzor (monitoring), ki je po definiciji programirana serija izzivov in testov, ki se jih izvaja v skladu z dokumentiranim protokolom v rednih časovnih razmakih (vsak ciklus, dnevno, tedensko…). Cilj nadzora je dokazati, da je nek proces tudi v zahtevnih okoliščinah zanesljiv in ponovljiv. Na drugi strani pomeni validacija postopek dokazovanja, da nek postopek, proces, aparat, material, dejavnost ali sistem dejansko vodi do pričakovanih rezultatov in jo opravlja občasno (pri inštalaciji nove opreme, po večjih popravilih…) samo pooblaščena oseba (Prešeren, 2008). Kontrolo sterilizacijskega postopka izvajamo z:

• mehanskimi in elektronskimi merilniki, • kemičnimi indikatorji in integratorji (EN 867/ISO 11140), • biološkimi indikatorji (EN866/11138).

Ker dejanske sterilnosti steriliziranega instrumenta iz praktičnih razlogov (instrument ne bi bil več uporaben) ni mogoče dokazati, zato si pomagamo z uporabo kemičnih in bioloških indikatorjev ter z mehanskimi merilniki. Mehanski in elektronski merilnik nam omogoča pridobivanje izpisov iz vsakega aparata za vsak cikel posebej. Kemični indikatorji merijo in registrirajo parametre postopka sterilizacije na principu reakcije in interakcije kemičnih substanc. Odčitavanje rezultatov temelji na optičnem načelu (sprememba barve indikatorja). Lastnosti in naloge kemičnih indikatorjev so:

• zaznati »lokalne« napake, ki potencialno ogrožajo uspešnost sterilizacije, • zaznati večino ali vse kritične parametre, potrebne za uspešno sterilizacijo, • informirati o kakovosti sterilizanta, • imajo diagnostično vrednost (Prešeren, 2008).

Biološki indikatorji so najbolj odporni mikroorganizmi oziroma spore, ki se uporabljajo kot testni mikroorganizmi za kontrolo posamezne sterilizacije. Mehanske napake avtoklava, kot so rezidualni (zaostali) zrak, nezadostno prodiranje sterilizanta v pakete in napake v kakovosti pare uspešno merimo in nadzorujemo s pomočjo kemičnih indikatorjev v obliki Bowie - Dick testov (slika 2). Na slovenskem tržišču je na voljo paleta testov te vrste (za male in velike sterilizatorje), s pomočjo katerih lahko zanesljivo in precizno spremljamo ustvarjene pogoje v komori avtoklavov, kjer poteka parna sterilizacija s pomočjo predvakuumskih faz.


11

Slika 2: Bowie-Dick test

Vir: Smrekar, (2008).

2.4.2 Nadzor izpostavitve, polnitve košar in paketov

Nadzor izpostavitve je metoda dela, ki nam omogoča jasno ločiti pakete, ki so bili v procesu sterilizacije, od tistih, ki še niso bili. Za to metodo se uporabljajo zunanji kemični indikatorji, to so lepilni trakovi ali nalepke npr. Mikuličev trak, kjer je indikator črnilo, ki je naneseno po vzorcu poševnih črtic. Indikator črnilo pod določenimi pogoji značilno spremeni barvo. Nadzor polnitve košare je poglaviten člen v verigi zagotavljanja kakovosti sterilizacijskih postopkov, kjer dobimo potrditev o doseženih parametrih v sterilizacijski komori. Osnovni indikatorji so biološki indikatorji, kot pomožne pa uporabljamo kemične integratorje. Kemični integrator je 3M™ Comply™ (Thermalog slika 3) parni kemični integrator 2134MM je uvrščen v razred D po EN 867-1 in v razred 5 po ISO 11140-1. Namenjen je nadzoru uspešnosti sterilizacijskega postopka v posameznih paketih za vse cikluse parne sterilizacije. Lahko pa se primerno zavitega uporablja tudi za nadzor polnitve (šarže). Za nadzor polnitve je potrebno integrator zaviti v testni paket in ga vstaviti v vsako polnitev med ostale pakete. Po končanem ciklusu sterilizacije se testni paket odpre in odčita testni integrator, ki se mora pravilno obarvati.


12

Evropska priporočila svetujejo uporabo bioloških indikatorjev v vsaki polnitvi. Na tržišču so na voljo biološki testi v različnih oblikah:

• klasična oblika so spore na trakcih, ki se jih po končan sterilizaciji pošlje v mikrobiološki laboratorij v analizo. V Centralni sterilizaciji izvajamo biološki nadzor enkrat mesečno s sporami Bacillus stearothermophilusa. Sedaj izvajamo te teste v vseh sterilizatorjih na vseh lokacijah zavoda. Izvedbo nadzora koordinira odgovorna medicinska sestra v Centralni sterilizaciji.

• modernejši biološki indikatorji, ki so pripravljeni industrijsko v obliki ampul (A- testi). Analizo lahko izvršimo kar v enoti sterilizacije, saj so na voljo priročni inkubatorji, (55°C), ki nam omogočajo odčitavanje po 24 – 48 urah, kar je znatno hitreje kot, če čakamo na rezultate iz mikrobiološkega laboratorija.

• najnovejša tehnologija omogoča hitro biološko kontrolo, kjer je rezultat na voljo že po treh ali štirih urah (Prešeren, 2008, str. 3).

Nadzor paketov je dopolnilo nadzoru polnitve košar. Za nadzor paketov uporabljamo kemične indikatorje znotraj vsakega paketa, kar omogoča končnemu uporabniku jasno in takojšnjo kontrolo penetracije sterilizanta skozi ovojnino paketa v postopku sterilizacije.

Slika 3: Termalog – kemični indikator- integrator

Vir: Dragaš (1998, str. 152)

2.5 Izdaja in transport sterilnega in nesterilnega materiala

Za sterilnost materialov ni pomembno le čiščenje, dezinfekcija, pakiranje, postopek sterilizacije in transport, temveč se krog kakovosti sklene s pravilnim skladiščenjem že steriliziranega materiala. Skladiščenje je pomemben faktor, ki vpliva tudi na rok sterilnosti, zato je zelo pomembno, kako je sterilni material skladiščen in kje. Skladiščni prostor mora biti opremljen s policami, biti mora hladen, suh in zračen ter z omejenim gibanjem osebja. Za rokovanje s sterilnim materialom morajo biti roke dezinficirane. V ambulantah in ordinacijah mora biti sterilni material shranjen v brezprašnih prostorih v zaprtih omarah, ki so namenjene izključno za shranjevanje sterilnega materiala. Idealne so omare s steklenimi vrati, kjer je omogočen nadzor količine in vrste materiala.


13

Pri izdaji materiala iz Centralne sterilizacije na posamezna delovišča je pomembno, da je material dobro pripravljen za transport. Velik pomen ima nepoškodovana ovojnina, priložena Naročilnica za sterilizacijo in evidenca odvoza materiala na posamezna delovišča. Leta 2007 smo zaradi pristopa kakovostnejšemu izvajanju delovnega procesa uvedli uporabo sodobnih transportnih posod za dostavo sterilnega materiala uporabnikom. Sterilni material transportiramo v plastičnih zelenih pokritih zabojnikih, v kateri je sterilni material v zelenih plastičnih vrečkah; nesterilni material pa ločimo z rdečimi plastičnimi vrečkami. V zavodu poteka transport sterilnega materiala po določenem urniku s pomočjo transportnih delavcev do vseh lokacij oz. ambulant, vključno do nekaterih zasebnikov. V dislociranih enotah – dveh zobnih sterilizacijah pa nesterilni material medicinske sestre iz ambulant prinesejo kar v njihovo sterilizacijo v zato posebej označenih posodah s priloženo Naročilnico za sterilizacijo. Sterilni material prav tako odnašajo same. V ta namen se vodi posebna evidenca zaradi sledljivosti materiala.

2.6 Dokumentiranje v sterilizaciji

Pomemben člen v sterilizacije je tudi dokumentiranje. Kot navaja Prešeren (2008) je program zagotavljanja kakovosti sterilizacijskega procesa sestavljen iz petih medsebojno povezanih stopenj, kot so nadzor opreme, nadzor izpostavitve, nadzor polnitve paketov in dokumentiranje. Z njihovo pomočjo spremljamo vse aspekte sterilizacijskega procesa, uvedemo, upravljamo in vzdržujemo zanesljiv protokol sterilizacije za zdravstveno ustanovo, v kateri delamo in za katero smo odgovorni. Prednosti beleženja nekega procesa in pozitivne strani dokumentiranja so:

• odkrivanje napak in izboljševanje oziroma vzdrževanje kakovosti, • nevidno delo postane vidno (količina, vrednost,…), • pomoč pri iskanju in dokazovanju odgovornosti, • dokumentacija je uporaben pripomoček za planiranje potrošnega materiala, kadra,

delovnih sredstev, tehničnega vzdrževanja itd., • zmanjševanje stroškov (Prešeren, 2008).

V Centralni sterilizaciji se v ta namen vodi sterilizacijski dnevnik, kamor se zabeleži zaporedna številka sterilizacije, datum, ura začetka in konca sterilizacijskega postopka, stanje vode in podpis izvajalca. Po uspešni sterilizaciji se v dnevnik prilepi del termaloga oziroma papirnatega traku (z imenom terapevta in datumom - v zobnih sterilizacijah) za vsako izvedeno polnitev. Vodi se tudi stroškovna evidenca po posameznih organizacijskih enotah, ki je osnova za mesečno poročilo. Dokumentirajo se tudi rezultati biološkega nadzora.


14

3 KAKOVOST V STERILIZACIJI

Kakovost izdelka ali storitve lahko opredelimo kot relativno popolnost vseh sestavin lastnosti izdelka ali storitve glede na izpolnitev potreb in upravičenih pričakovanj kupcev oz. uporabnikov, ki uporabljajo izdelke v času življenjske dobe izdelka. Končno oceno kakovosti izdelka poda prav uporabnik. Zagotavljanje kakovosti je proces, ki zajema sistematično opisovanje, merjenje, vrednotenje in izvajanje ukrepov, s katerimi bomo dosegli predpisane zahteve kakovosti (Filej, Kadivec, Zupančič, 2000, str.12). Razlikovati moramo med tremi pojmi in sicer:

• ocenjevanje kakovosti, • zagotavljanje kakovosti, • izboljševanje kakovosti.

Ocenjevanje kakovosti je postopek, pri katerem z uporabo primernih metod in izbranih kriterijev in standardov med seboj primerjamo opravljeno in dogovorjeno delo. V zdravstveni negi pomeni to primerjavo med resnično nudeno zdravstveno nego in izbranimi postavljenimi standardi in kriteriji. Zagotavljanje kakovosti je proces, ki zajema sistematično opisovanje, merjenje, vrednotenje, pa tudi izvajanje ukrepov za izboljšanje kakovosti. Zagotavljanje kakovosti je stalen proces, ki zahteva stalno izboljševanje lastnosti izdelkov ali storitev. Izboljšanje kakovosti je proces, ki sledi fazi ocenjevanja in zagotavljanja kakovosti ter odpravlja ugotovljene ovire ali težave in dviguje kakovost na višjo raven. Kakovost izdelkov ali storitev ustvarja podobo organizacije in če ta nudi uporabnikom tako raven kakovosti, da bodo zadovoljni, bo imela dober sloves (Filej, Kadivec, Zupančič, 2000). V zdravstveni negi poznamo krog zagotavljanja kakovosti po Normi Lang, ki ima tri faze s sedmimi stopnjami (slika 4).


15

Slika 4: Krog zagotavljanja kakovosti v zdravstveni negi po Normi Lang

Vir: Kitson v: Filej, Kadivec, Zupančič, (2000).

Kakovost je naloga vseh zdravstvenih strokovnjakov, v zagotavljanje in doseganje pa so vključeni tudi uporabniki zdravstvenih storitev. Za doseganje kakovosti je potrebno dodatno izobraževanje zaposlenih v zdravstveni negi. Vključene so vse ravni, raven kakovosti pa je zelo odvisna od managmenta (Filej, Kadivec, Zupančič, 2000, str. 37).

Standard je v krogu izvajalcev dogovorjena raven zdravstvene nege, s katerim želimo doseči popolnost, strokovnost in poenotenje dela. Kriterij je objektiven, merljiv element standarda. Mnogokrat že standardi sami, brez dodatnih dejavnosti zagotavljajo kakovost dela. Veljavnost standarda je določena tudi z razvojem znanstvenih spoznanj, zato jih je potrebno vedno dopolnjevati. Standardizacija je dejavnost vzpostavljanja usklajenih pravil in določil za ponavljajočo se uporabo, da se doseže optimalna stopnja urejenosti na danem področju. Dejavnost obsega predvsem procese priprave, izdajanja in uporabe standardov. Pomembne koristi standardizacije so izboljševanje primernosti proizvodov, procesov in storitev za njihove predvidene namene, preprečevanje ovir v trgovanju in podpora tehničnemu sodelovanju (Prešeren, 2008). Organizacije, ki skrbijo za standarde, delujejo na treh glavnih nivojih. Nacionalni nivo - predstavljajo organizacije za standardizacijo posameznih držav, npr. DIN za Nemčijo, BSI za Veliko Britanijo, ANSI za ZDA. V Sloveniji deluje SIST -slovenski nacionalni organ za standarde, ta pa tudi zastopa slovenske interese v mednarodnih, evropskih in nacionalnih organizacijah za standardizacijo.


16

Regionalni nivo - predstavlja CEN ali Evropski komite za standardizacijo v okviru EU. CEN standarde ali evropske norme (EN) so države članice obvezne prevzeti kot nacionalne standarde (SIST EN), sprejeti jih morajo v celoti, nespremenjene. Vse obstoječe nacionalne standarde, ki so v konfliktu z neko EN, je država obvezna ukiniti. Globalni nivo - predstavlja International Organisation Standardisation - ISO, v katerem se združujejo zastopniki nacionalnih organizacij za standardizacijo, večinoma iz Severne Amerike, Evrope, Japonske in Avstralije. ISO standarde lahko neka država prevzame kot nacionalne, lahko veljajo vzporedno z nacionalnimi oz. jih lahko prilagodijo v posamezni državi. Potrebno je omeniti tudi Direktivo sveta 93/42/ EGS, ki je od leta 1993 o medicinskih pripomočkih (MDD), ki za EU določa minimalne kriterije kakovosti za medicinske pripomočke, ki so na trgu EU. Taki izdelki nosijo CEN znak. Dunajski dogovor (The Viena Agreement) je prinesel povezavo med ISO in CEN in tako možnost poenotenja ISO standardov in evropskih norm. Sedaj ena od obeh organizacij prevzame odgovornost priprave harmoniziranega standarda za neko področje. Nato sledi skupno usklajevanje in na koncu za EU še glasovanje vseh članic o sprejemu končne verzije skupnega harmoniziranega standarda, ki ima oznako EN ISO (Prešeren, 2008, str. 32). Standardi pogosto, ne da bi mi zato sploh vedeli, življenje naredijo varnejše in manj zapleteno, izdelki in storitve pa postanejo učinkovitejši in bolj ustrezajo pričakovanjem uporabnikov.

3.1 Kakovost v Zdravstvenem domu Maribor

Zdravstveni dom Maribor je javni zavod, vključen v javno zdravstveno mrežo. Opravlja storitve osnovnega zdravstvenega varstva tako s preventivnega kot s kurativnega področja. ISO 90001:2000 je Zdravstveni dom Maribor pridobil (2003) in ga tudi uvedel na podlagi strateške odločitve vodstva in želje nenehnega izboljševanja učinkovitosti sistema vodenja kakovosti. Standard ISO 9001:2000 pravi, da mora organizacija nenehno izboljševati učinkovitost sistema vodenja kakovosti z uporabo politike kakovosti, ciljev kakovosti, rezultatov presoj, analiz podatkov, korektivnih in preventivnih ukrepov in vodstvenega pregled (Lubi in Kaučič, 2008). Krovni dokument sistema vodenja kakovosti je poslovnik kakovosti. Poslovnik je podlaga ter vodilo pri delu vsem zaposlenim. Opisuje pristop, s katerim obvladujemo zahteve standarda ISO 9001:2000 in ostalih referenčnih dokumentov. V njem so opredeljeni procesi, ki so vključeni v proces vodenja kakovosti, v nekaterih poglavjih pa tudi izvedba posameznih aktivnosti. Tam, kjer je podrobnejši opis sistema vodenja kakovosti opredeljen v dokumentih nižje ravni, je to navedeno v referenčnih dokumentih.


17

Dokumentacija sistema vodenja kakovosti je vsebinsko in oblikovno usklajena tako, da so dokumenti razumljivi in olajšujejo ravnanje. Dokumentacija se izdeluje in uporablja z namenom uskladiti in združiti ravnanje zaposlenih v Zdravstvenem domu Maribor v postopke, ki omogočajo lažje in kakovostno izvajanje storitev zdravstvenega varstva. Dokumentacija predstavlja sistem pravil in je nepogrešljiva pri vodenju kakovosti. Le z ustrezno dokumentacijo je mogoče doseči ponovljivost ustreznih postopkov ter izločiti neustrezne, ali obstoječe izboljšati. Dokumenti kakovosti predstavljajo vez med zamislijo in izvedbo, vez med številnimi izvajalci nalog in omogočajo razvidnost dela. Vsak zaposleni v Zdravstvenem domu Maribor je pomemben element v delovanju sistema vodenja kakovosti. Vodstvo zavoda prisluhne in podpira ideje, kreativnost in inovativnost zaposlenih, jih pri tem vzpodbuja in vlaga v njihov razvoj. Zaposlenim je na voljo obrazec »predlog po ukrepih«, na podlagi katerega lahko predlagajo svoj predlog izboljšav (predlog je zasnovan po japonskem modelu) (Lubi in Kaučič, 2008, str. 25).

3.2 Preprečevanje bolnišničnih okužb kot element kakovosti

Bolnišnična okužba je vsaka klinična mikrobna bolezen, ki jo je dobil bolnik med zdravljenjem in bivanjem v bolnišnici in ni bil že v inkubaciji za isto bolezen. Bolnišnično okužbo imenujemo tudi bolezen, ki jo je dobil bolnik v bolnišnici, čeprav se je pojavila po odpustu domov (do 12 mesecev pri vsadkih). Enako imenujemo tudi okužbo, ki jo dobi zdravstveno osebje pri delu v bolnišnici (Dragaš in Škerl, 2004). Vsaka fizična ali pravna oseba, ki opravlja zdravstveno dejavnost, izvaja program preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb. Pravni podlagi sta Zakon o nalezljivih boleznih ter Pravilnik o pogojih za pripravo in izvajanje programa preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb (1999). Po tem Pravilniku so se dolžni vsi delavci v zdravstvu izobraževati o načinu preprečevanja in obvladovanja okužb v zdravstvenih zavodih. V Zdravstvenem domu Maribor koordinira potrebne ukrepe za preprečevanje in obvladovanje okužb Komisija za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb (KOBO). Naloge komisije so:

• epidemiološko spremljanje bolnišničnih okužb ter ukrepanje v primeru njihovega pojava,

• priprava, spremljanje in nadzor nad izvajanjem doktrin s področja: − diagnostičnih, terapevtskih, negovalnih in ostalih postopkov, − sterilizacije, dezinfekcije, čiščenja in ravnanja z odpadki, − ravnanja s pacienti, zdravstvenimi delavci in sodelavci z okužbami,

• izdelava programov zaščite zdravstvenih delavcev in sodelavcev na delovnem mestu,

• izdelava programov usposabljanja zdravstvenih delavcev in drugih zaposlenih, • svetovanje ob nabavi osnovnih sredstev ter projektiranje prostorov, • raziskovalna dejavnost.


18

Za pregled uspešnosti ukrepov pri preprečevanju okužb je nujno potreben nadzor. Občasno se izvajajo mikrobiološki brisi snažnosti rok, površin in prostorov. Pri nadzoru imenovani člani komisije upoštevajo izvajanje Programa za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb, sprejetega na nivoju zavoda in ugotavljajo prenos vseh določil in priporočil v izvajanje delovnega procesa zdravstvenih delavcev. Po izvedbi nadzora, komisija pripravi poročilo in ga preda Komisiji za obvladovanje bolnišničnih okužb v zavodu. Zaradi kakovostnejšega izvajanja storitev v delovnem procesu v zavodu, se periodično odvzemajo tudi brisi snažnosti, naključno vzetje vzorcev iz različnih delovišč (Krajnc in Medved, str. 95, 2007).

3.3 Postopki za preprečevanje okužb

Na prvem mestu pri prenosu bolnišničnih okužb so kontaminirane roke, ki jih ne umivamo in ne razkužujemo in medicinske rokavice, ki jih ne menjavamo po vsakem posegu. Higiena rok je ključnega pomena pri preprečevanju okužb. V posameznih kulturah po svetu so že več tisoč let pred našim štetjem poznali higienske predpise, ki so vključevali tudi umivanje rok. Znanje o mikroorganizmih in prenosljivih bolezni je napredovalo v 19. stoletju, pa tudi okužbe v kirurgiji in porodništvu so obnovile potrebo po umivanju in dodatnem razkuževanju rok pri stiku z okuženimi bolniki. Že pred Semmelweisom so nekateri angleški in ameriški zdravniki opozorili na prenos poporodne mrzlice preko rok. Zasluga Semmelweisa pa je, da je zahteval umivanje rok in dodatno razkuževanje v 3% raztopini klorovega apna pred vaginalnim pregledom porodnic in po njem. Ljubljanski porodničar (19.st.) je podprl Semmelweisa in enako zahteval v svoji knjigi za babice. V začetku 20. stoletja se je razvila asepsa v kirurgiji, pri kateri so zahtevali natančno umivanje in nato dodatno razkuževanje rok z 70-80% etanolom. Razkuževanje rok z alkoholom pred kirurškimi posegi in pri stiku s kužnim bolnikom je bilo predpisano v učbenikih kirurgije in zdravstvene nege že v prvi tretjini 20. stoletja. (Dragaš in Škerl, 2004). V smislu preprečevanja bolnišničnih okužb razumemo sklop naslednjih postopkov:

• higiensko umivanje rok, • higiensko razkuževanje rok, • nega kože rok (Kaučič, 2007, str. 9).

Higiensko umivanje rok (slika 5) je eden od ukrepov za prekinitev verige širjenja in preprečevanja okužb. Cilj je odstranitev umazanije in del prehodne flore in zaščita pacientov ter izvajalcev zdravstvenih in negovalnih intervencij. Higiensko razkuževanje (dezinfekcija) rok (slika 6) je eden najpomembnejših in najbolj učinkovitih ukrepov za prekinitev verige širjenja in preprečevanja okužb. Cilj je, da odstranimo prehodno in del bakterijske populacije, da zaščitimo pacienta pred patogenimi


19

in oportunističnimi bakterijami2, da zaščitimo sebe pred bakterijami, ki smo jih dobili na roke ob stiku s kontaminiranimi osebami in predmeti. Slika 5: Postopek higienskega umivanja rok

Vir: Higiensko umivanje rok, (b.l.).

2 oportunistične bakterije povzročajo škodo le izjemno pod določenimi ugodnimi pogoji pri bolnikih z zmanjšanim imunskim sistemom. Navadno so neškodljive, večkrat za človeka tudi koristne.


20

Slika 6: Postopek higienskega razkuževanja rok

Vir: Higiensko razkuževanje rok, (b.l.).

Urejenost rok je zelo pomembna za pravilno higiensko vzdrževanje rok. Nohti na rokah morajo biti kratko pristriženi, urejeni, lakirani z nevpadljivo barvo, redno vzdrževani in ne smejo biti razpokani. Umetni nohti niso dovoljeni, ker povečujejo možnost glivičnih obolenj. Na rokah v delovnem času ni dovoljeno nositi nakita, ker se pod njim zadržujejo bakterije, ki jih ne moremo odstraniti in lahko pride do interakcije med kovino in razkužilom, z njimi lahko poškodujemo medicinske rokavice ali pacienta. Roke negujemo z losjonom za nego, ki je v razdelilniku ob umivalniku, ali s kremo v tubi, ki jo uporabljamo le, ko gremo na daljši odmor ali po zaključku dela.


21

3.4 Osebni zaščitni pripomočki za preprečevanje okužb

Med zaščitne pripomočke za preprečevanje okužb se štejejo: medicinske rokavice, zaščitna maska, zaščitna očala, zaščitna halja (predpasnik), zaščitno delovno oblačilo, obuvalo (Kaučič, 2007).

Medicinske rokavice se uporabljajo obvezno, če se pričakuje kontaminacija rok, na primer pri odvzemu krvi, pri punkcijah, intravenozni aplikaciji, dotiku ran in sluznic, dotiku s telesnimi tekočinami in kontaminiranim materialom, v primeru poškodovane lastne kože (ekcem, rane,. . .) in pri pacientih v izolaciji. Rokavice je potrebno zamenjati po vsakem stiku s pacientom. Uporabljamo jih le za en postopek pri posameznem pacientu in le za enega pacienta. Umivanje in razkuževanje rokavic je strokovna napaka, ker omogoča širjenje okužb nase, na druge in na okolje; olajša pa tudi prodiranje mikroorganizmov skozi rokavice in kožo rok. Pri delu s pacienti seje potrebno izogibati dotikanju ran ali bolezenskih sprememb, pacientovih izločkov in krvi, če je možno ne glede na to, ali imamo roke zaščitene z medicinskimi rokavicami ali ne. Zaščitna očala uporabljamo za zaščito pred aerosoli (zobozdravstvo,…), ki jih po vsaki uporabi razkužimo ali zavržemo, če so za enkratno uporabo Zaščitno masko uporabljamo za preprečevanje prenosa mikroorganizmov iz dihal zdravstvenih delavcev na dovzetnega pacienta in za preprečevanje aerogenega in kapljičnega prenosa nekaterih nalezljivih bolezni na dovzetnega zdravstvenega delavca. Maska mora biti iz materiala, ki ne prepušča mikroorganizmov, vsaj ne ustnih in kožnih bakterij in povzročiteljev okužb. Navadne maske iz blaga ali papirja ne ustrezajo. Uporabne so kirurške maske, ki ustrezajo kriterijem EN 149. Maska mora pokrivati usta, nos, brado ter dobro tesniti. Zamenjati jo moremo najpozneje po dveh urah oziroma takoj, če se omoči. Posebna tako imenovana respiratorna maska preprečuje širjenje aerosola in je neizogibna pri preprečevanju prenosa okužbe z bacilom tuberkoloze ali virusa SARSa.. Zaščitna halja oz. predpasnik, je potrebna pri delu v izolaciji. Uporabljamo jo, če obstaja nevarnost, da bi delovno obleko okužili, onesnažili ali zmočili. Halja mora biti spredaj ali zadaj zapeta. Pod delovnimi oblačili ali nad njimi ne nosimo zasebnih oblek, jopic, puloverjev, ipd. Zaščitni predpasnik je obvezen v pralnici pri sortiranju mokrega in okuženega perila, na terenu in ambulantah. Zaščitno delovno oblačilo in obuvalo se uporablja je v skladu z veljavnim pravilnikom zavoda (Kaučič, 2007).


22

4 MOTEČI DEJAVNIKI V CENTRALNI STERILIZACIJI

Za zdravo in prijetno delo je pomembno pravilno urejeno delovno mesto in organiziran delovni proces. Delovno okolje mora biti prostorno, zračno, svetlo in udobno ter ne preveč stresno. V primeru, ko gre za cel sklop obremenitev (hrup, visoke temperature, umetno svetlobo, prah, možnost okužbe, delo z razkužili, delo z visokotlačnimi kotli, dvigovanje in premeščanje bremen ter stres), je tudi večje tveganje, da pride do nastanka poškodb in okvare zdravja. Okoliščine, ki privedejo do poškodb, se imenujejo nevarnosti, medtem, ko tiste okoliščine, ki vodijo k okvaram zdravja, pa imenujemo škodljivosti. Okoliščine, ki so obremenjujoče, pa po dolgotrajnem ponavljajočem delovanju lahko ogrozijo zdravje kljub varnostnim ukrepom, in jih posameznik ne more preprečiti (Belšak, 2002).

4.1 Hrup

Hrup je vsak neželen zvok, ki vzbuja nemir, moti človeka ter škoduje njegovemu zdravju in počutju ali škodljivo vpliva na okolje. Jakost hrupa se meri v decibelih (dB). Jakost pa ni edini dejavnik, ki določa, ali je hrup nevaren. Pomembno je tudi trajanje izpostavljenosti, impulzivnost in frekvenca. Čezmerna obremenitev s hrupom v človekovem bivalnem in delovnem okolju lahko povzroči okvare sluha, ima negativen fiziološki učinek na srčno-žilni sistem, vpliva na povišanje krvnega tlaka, povzroča psihološke težave, kot so težave z dihanjem, napetost v mišicah, ter vpliva na nezgode pri delu (Železnik-Logar, 2005).

Dnevna izpostavljenost hrupu je raven hrupa, ki je preračunana na dejansko izpostavljenost delavca v enem dnevu in je dovoljena do 85 Db3. Raven tedenske izpostavljenosti hrupu je povprečje dnevnih izpostavljenosti v času osemurnega delavnika v petdnevnem delovnem tednu, kakor je definirano v Opombi 2 k točki 3.6 standarda SIST ISO 1999. Mejna vrednost izpostavljenosti je 87 Db (Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu, 2006). Vir hrupa v Centralni sterilizaciji so predvsem sterilizatorji in v manjši meri tudi termodezinfektorji. Hrup naj ne bi motil zbranosti in jezikovnega sporazumevanja med posamezniki.

3 decibelov


23

4.2 Toplotne razmere

Temperatura zraka v delovnih prostorih med delovnim časom mora ustrezati fiziološkim potrebam delavcev glede na naravo dela in fizične obremenitve pri delu. Temperatura zraka v delovnih prostorih ne sme presegati +28°C, vendar mora biti temperatura zraka v pomožnih prostorih, ki so v povezavi z vročimi delovnimi prostori največ + 20°C. Delodajalec, ki delovni prostor prezračuje s prezračevalno ali klimatsko napravo, mora zagotoviti, da naprava v prostor dovaja zrak s takšnim odstotkom relativne vlažnosti, ki zagotavlja delavcem udobje pri delu. Relativna vlažnost dovedenega zraka je odvisna od njegove temperature in ne sme presegati naslednjih vrednosti:

• 80% pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 20 °C; • 73% pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 22 °C; • 65% pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 24 °C; • 60% pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 26 °C; • 55% pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 28 °C.

Relativna vlažnost dovedenega zraka ne sme biti nižja od 30% (Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih, 1999). Delo v Centralni sterilizaciji je delo v zaprtem prostoru. Kljub dopustnim indeksom posamezni parametri toplotnega okolja niso v optimalnih mejah, še posebej takrat, ko se po končanem postopku sterilizacije odprejo vrata sterilizatorjev, katerih notranja temperatura je še vedno 70°C. Takrat je temperatura v njihovi neposredni bližini tudi 35° C in več.

4.3 Svetloba

Na človekovo počutje in učinkovitost vpliva tudi primerna svetloba. Razsvetljava mora zagotoviti zadostno osvetljenost na delovnem mestu, enakomerno razsvetljenost prostora, pravilno barvo svetlobe, zadostne kontraste za dobro označevanje predmetov ali drugih značilnosti, preprečiti škodljivo bleščanje, dovolj majhno utripanje, pravilno smer svetlobe, naravni razpored senc, zasenčenost proti direktnemu padu sončne svetlobe. V preteklosti je umetna razsvetljava predstavljala le alternativo v nočnem času, v zadnjih desetletjih pa večina prebivalstva razvitega sveta preživi večino delovnega dne v prostorih z umetno svetlobo. Človeško telo se lahko prilagodi različni osvetljenosti. Za prilagajanje potrebuje določen čas, tako se npr. od sončne svetlobe na trdo temo prilagaja kakšne pol ure, obratno pa se prilagodi veliko hitreje.

Razsvetljava je potrebna za opravljanje praktično vseh delovnih opravil. S poskusi je dokazano psihodinamogeno delovanje razsvetljave, s čimer vpliva tudi na delovni učinek. Pravilna razsvetljava vpliva na delovni učinek in na same delavce. Poleg direktnega vpliva


24

neadekvatne razsvetljave na vid vpliva tudi na številne psihofiziološke parametre. S porastjo razsvetljenosti raste hitrost zaznavanja, zmanjša se čas psihomotorične reakcije. Jasno je tudi, da sta normalna hitrost percepcije in normalna hitrost psihomotoričnih reakcij nujen pogoj za preprečevanje poklicnega travmatizma, posebno pri delu na strojih. Ugotovljeno je, da je neadekvatna razsvetljava direktni vzrok za 5% nezgod, indirektni pa kar za 20% nezgod pri delu. Optimalna razsvetljava je pomembna za ohranjanje normalnega vida delavcev, zmanjšanje števila nezgod pri delu, izboljšanje produktivnosti in kakovosti dela, odpravljanje nepotrebnega utrujanja delavcev in vzdrževanje čistoče v delovnih prostorih (Bilban, 2009).

Delodajalec mora zagotoviti, da so delovni prostori opremljeni z umetno razsvetljavo, in da glede na potrebe svetlobe na delovnih mestih ustrezajo veljavnim standardom. Na stalnih delovnih mestih mora znašati osvetljenost najmanj 200 luxov (Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja na delovnih mestih, 1999).

4.4 Velikost prostorov

V prostorih s stalnimi delovnimi mesti mora delodajalec zagotoviti, da pripada vsakemu delavcu najmanj naslednji prosti zračni volumen: 12 m3 pri lahkem fizičnem delu, 1m pri srednje težkem fizičnem delu, 18 m3 pri težkem fizičnem delu. Prostornina delovnega prostora, ki se naravno zrači, se mora zaradi začasne prisotnosti drugih delavcev povečati za 10 m3 na začasno prisotnega delavca. Delodajalec mora zagotoviti, da imajo delovni prostori takšno površino, ki delavcem omogoča neovirano gibanje in opravljanje dela brez tveganj za varnost in zdravje. Delovni prostor mora imeti vsaj 8 m2 osnovne površine. Delavci morajo imeti na razpolago garderobe, v katerih se preoblačijo in hranijo civilno in delovno obleko. Garderobe morajo biti ločene za moške in ženske. Izjemoma je dovoljeno za hranjenje civilne in delovne obleke uporabljati hodnike oziroma delovne prostore, če je delavcev manj kot 20, in če je delo take vrste, da ne zahteva obvezne uporabe kopalnice. Delavcem, ki imajo opravka s strupenimi, kužnimi ali radioaktivnimi snovmi, ali s snovmi, ki imajo neprijeten vonj, ter v obratih, v katerih so delavci pri delu izpostavljeni visokim temperaturam ali vlagi, mora delodajalec zagotoviti ločene garderobne omarice za delovno in navadno obleko. Garderobe morajo biti v bližini delovnih prostorov, v katerih delavci opravljajo takšna dela (Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja na delovnih mestih, 1999). V zadnjih letih se je obseg dela v Centralni sterilizaciji in v dislociranih enotah povečal, povečala se je zahteva po kakovostnih storitvah, zahteva po večji količini materiala in večjim številom kadra, kar pa narekuje tudi potrebo po večjih in sodobnejših prostorih.


25

4.5 Delo z visokotlačnimi kotli

Z vstopom Slovenije v Evropsko skupnost smo sprejeli evropske smernice, katerih vsebino povzemajo novi harmonizirani slovenski tehnični predpisi, ki določajo takšne zahteve, kot veljajo v evropski skupnosti in v Evropskem ekonomskem prostoru (EEA) in ki vsebujejo varnostne, zdravstvene, okoljevarstvene ali druge z zakonom določene zahteve za proizvode in storitve ali z njimi povezane procese in postopke izdelave, distribucije in uporabe izdelka (Šuklje, 2005, str. 35). Zaposleni, ki delajo pri sterilizatorjih, morajo biti poučeni o varnem rokovanju z njimi in s predpisi s področja tlačnih posod; to določa Pravilnik o strokovni izobrazbi, delovnih izkušnjah ter obveznem usposabljanju in načinu preizkusa znanj delavcev, ki opravljajo delo in naloge upravljanja energetskih naprav (1983). Vsi zaposleni v sterilizaciji zdravstvenega doma Maribor imajo redno organizirano izobraževanje o varstvu pri delu. Delovna oprema v sterilizaciji ima vse predpisane in veljavne dokumente o varnosti; dokumenti dokazujejo brezhibnost sterilizacijskih naprav, saj so redno letno servisirani od pooblaščenega servisa.

4.6 Stres

Fizična obremenitev, hrup, toksične snovi, mikrobiološke nevarnosti, utesnjeni prostori, niso edine nevarnosti s katerimi se soočajo zaposleni v sterilizaciji. Nevarnosti se zmanjšajo, če so delavci o njih dobro seznanjeni in če pravilno ravnajo na delovnem mestu in enako velja za stres in izgorevanje, ki sta prav tako potencialni nevarnosti za vse zdravstvene delavce (Belšak, 2002). Stres je neprijetno stanje napetosti, ki se pojavi pri človeku, kadar nastane neskladje med zaželenim stanjem oz. opravljenim delom in dejansko opravljenim delom oziroma pričakovanjem. Na začetku se na stres odzovemo z mišično napetostjo, s hiperaktivnostjo, z razdražljivostjo, razburjenostjo ali jezo. Sledi obdobje prilagajanja na stres, ki lahko traja nekaj tednov. Po dolgotrajnem stresu, ki traja leto ali več, ko izčrpamo svoje rezerve, postanemo pasivni, brezvoljni, pretirano utrujeni, malodušni, z depresivnimi občutki, vse bolj zaspani in izčrpani. Lovše (2006) pojasnjuje, da stres vpliva na našo delovno sposobnost in produktivnost, ki sta zaradi daljšega delovanja stresa manjši. V zadnjih letih se telesne in fizične obremenitve pri delu spreminjajo – vedno več je psihičnih obremenitev. »Stres je vzrok za dobro polovico sodobne patologije,« (Lovše 2006). Enako izpostavljeni so mu predstavniki obeh spolov in je predmet proučevanja številnih znanstvenih študij. Po podatkih raziskav Eurostata v državah EU trpi zaradi najrazličnejših oblik in posledic stresa od 65 do 70 odstotkov prebivalstva. Največkrat je povezan z razmerami na delovnem mestu, brezposelnostjo in denarno stisko. Zaradi stresa po mnenju strokovnjakov Svetovne banke in EU v državah članicah EU vsako leto izgubijo na milijone delovnih ur in več sto milijonov evrov narodnega dohodka. Ameriški strokovnjaki so izdelali tudi lestvico 50 najpomembnejših stresorjev; kar najviše so uvrščeni delo, posel, poklic in kariera ter dejavniki, povezani z njimi. Posledice pa so nemalokrat depresija in izgorelost.«


26

V sterilizaciji rešujemo problem stresa in preobremenjenosti zaposlenih predvsem z boljšo organiziranostjo dela in večjo kadrovsko zasedbo. V ta namen imamo z vodjo službe Higiensko oskrbovalnega oddelka redne mesečne sestanke, kjer obravnavamo tekoče probleme, predstavijo se strokovne teme, novosti v zavodu, razna vabila in informacije. Ob koncu leta pregledamo uspešnost našega dela, podajo se plani, vizija in cilji za naslednje leto. Nepogrešljiva tema pa je pogovor o strpnih medsebojnih odnosih, ki jih skupaj ustvarjamo, jih oblikujemo in spreminjamo. Pomemben začetek izboljševanja komunikacije in medsebojnih odnosov je v našem zavedanju, da smo za njihovo kakovost soodgovorni.


27

5 EMPIRIČNI DEL

5.1 Namen

Namen diplomskega dela je bil poudariti pomen sterilizacije kot elementa kakovosti v smislu preprečevanja bolnišničnih okužb v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor. Želeli smo ugotoviti, kakšna je kakovost sterilizacijskega procesa, in iz rezultatov ankete videti, kako ocenjujejo kakovost sterilizacije uporabniki.

5.2 Cilji

• Prikazati pomembnost sterilizacije v smislu preprečevanja okužb; • opisati kakovost posameznih postopkov dela v sterilizaciji; • preveriti kakovost dela v sterilizaciji z anketnimi vprašalniki, ki se nanašajo na

uporabnika.

5.3 Hipoteze

H1 Menimo, da je kakovostna sterilizacija pomemben element pri preprečevanju okužb. H2 Menimo, da uporabniki pravilno ravnajo s sterilnim materialom. H3 Domnevamo, da uporabniki izvajajo razkuževanje in čiščenje instrumentov po

standardu – »Razkuževanje instrumentov kot element kakovosti za preprečevanje okužb«.

H4 Ocenjujemo, da so uporabniki zadovoljni s kakovostjo steriliziranega materiala.

5.4 Materiali in metode

Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji, uporabljena je bila deskriptivna metoda. Podatke smo zbrali z delno zaprtim anketnim vprašalnikom s sedemnajstimi vprašanji. Anketni vprašalnik je bil anonimen in poslan anketirancem v pisemskih ovojnicah. Prav tako so bili vprašalniki vrnjeni v priloženi ovojnici z znamko. Pred pričetkom izvajanja raziskave smo pridobili soglasje vodstva Zdravstvenega doma Maribor za izvajanje raziskave. Anketirani so bili zaprošeni za sodelovanje. Pojasnjeno je bilo, da sodelujejo prostovoljno in da imajo možnost odklonitve. Anketa je bila izvedena meseca junija 2008.


28

5.5 Vzorec raziskave

Na vprašanja so odgovarjale medicinske sestre in zdravstveni tehniki na posameznih deloviščih. Poslanih je bilo 83 anketnih vprašalnikov po posameznih deloviščih v Zdravstvenem domu Maribor. Delovišča so: OE VŽ – Varstvo žensk, OE VOM – Varstvo otrok in mladine, OE PV– Patronažno varstvo, OE MDPŠ – Medicina dela, prometa in športa, OE ZV – Zobozdravstveno varstvo - Partizanska 14 a, OE ZV – Zobozdravstveno varstvo - Svetozarevska 21, OE NMP – Reševalna služba in Zasebniki. Vrnjenih anketnih vprašalnikov je bilo 60, kar predstavlja vzorec raziskave.

5.6 Obdelava podatkov

Podatki so bili obdelani in prikazani z grafi s pomočjo programa Microsoft Excel.


29

6 REZULTATI

Rezultati raziskave so predstavljeni po vprašanjih v istem zaporedju, kot so bili razvrščeni v vprašalniku.

Graf 1: Organizacijske enote

V OE SZV je bilo poslanih 18 vprašalnikov, vrnjenih pa 16 (88,89%), v OE VOM je bilo poslanih 9, vrnjenih 9 (100%). V OE MDPŠ je bilo poslanih 8 in vrnjenih 8 (100%). ZASEBNIKOM je bilo poslanih 10, vrnjeni 3 (30%), v OE VŽ poslanih 4 in prav toliko vrnjenih (100%), v OE PV je bil poslan 1 in 1 vrnjen (100%), v OE NMP je bil poslan 1 in 1 vrnjen (100%), v OE ZV je bilo poslanih 32, vrnjenih 18 (56,25%).

Graf 2: Zavedanje pomena sterilnega materiala

59 (98,33%) anketirancev se zaveda pomena sterilnega materiala in preprečevanja okužb.


30

Graf 3: Zadovoljstvo uporabnikov s storitvami Centralne sterilizacije

S storitvami Centralne sterilizacije je zadovoljnih 58 (96,67%) anketiranih, en anketirani ni zadovoljen, eden pa ne ve.

Graf 4: Razlika v kakovosti storitev pred petimi leti in sedaj

49 (81,67%) anketiranih občuti razliko v kakovosti storitev v Centralni sterilizaciji, 8 (13,33%) anketiranih je označilo, da ne ve, 3 (5%) anketirani pa ne občutijo razlike v kakovosti storitev.


31

Graf 5: Pomembnost sterilnega materiala

Vsi anketirani (100%) se zavedajo pomembnosti sterilnega materiala.

Graf 6: Anketiranci vedo, kaj je sterilnost

Vsi anketirani poznajo pojem sterilnost.


32

Graf 7: Zadovoljstvo uporabnikov s transportno službo

42 (70%) anketirancev je zadovoljnih s transportno službo, 10 (16,67%) je delno zadovoljnih, 8 (13,33%) pa jih ni.

Graf 8: Spremembe v transportni službi

Kot je razvidno iz grafa 7 je 42 (70%) anketirancev zadovoljnih s transportno službo, ostalih 18 (30%) anketirancev, ki so nezadovoljni ali delno zadovoljni, so na vprašanje 8: kaj bi bo njihovem mnenju spremenili, 4 (22,22%) odgovorili, da jim ne ustreza čas dostave (večkrat na teden dostava), 8 (44,44%) anketirancev transportno službo opravljajo sami. 4 (22,22%) anketirance moti lokacija odlaganja sterilnega in nesterilnega materiala, 1 (5,56%) anketiranca iz zunanjih ambulant moti organizacija transportne službe zaradi


33

pogostega pozabljanja na dostavo materiala, spremembo transportnih posod je obkrožil 1 (5,56%) anketiranec.

Graf 9: Shranjevanje sterilnega materiala

43 (71,67%) anketiranih je odgovorilo, da shranjuje sterilni material v zaprte omare; 15 (25%) anketirancev ga shranjuje na police in omare; 2 (3,33%) pa pustita sterilni material v transportnih posodah.

Graf 10: Zadovoljstvo z izbiro standardnih setov

54 (90%) anketiranih je zadovoljnih z izbiro standardnih setov, 6 (10%) jih je neopredeljenih, nihče ni nezadovoljen.


34

Graf 11: Zadovoljstvo s seti po naročilu

54 (90%) anketiranih je zadovoljnih s seti po naročilu, 6 (10%) jih je neopredeljenih, nezadovoljen ni nihče.

Graf 12: Uporaba standarda »Razkuževanje instrumentov kot element kakovosti za preprečevanje bolnišničnih okužb«

59 (98,33%) anketirancev je odgovorilo, da vedno razkužuje instrumente po standardu, 1 (1,67%), pa standarda ne uporablja.


35

Graf 13: Potek razkuževanja instrumentov

57 (95%) anketiranih uporabljene instrumente najprej dezinficira v razkužilu, nato jih očisti ročno, razen 3 (5%) iz delovišč OE VŽ, OE VOM in ZASEBNIK, ki po tem postopku delajo le včasih.

Graf 14: Pisanje naročilnice za sterilizacijo v treh izvodih

Naročilnice za sterilizacijo v treh izvodih piše 37 (61,67%) anketiranih, 23 (38,33%) jih pa ne piše.


36

Vprašanje 12 je bilo opisno, kjer so anketiranci izrazili želje po setih. Izpostavili so:

• sete z več tamponi in pinceto ter peanom, • večje sete za opekline in ulkuse, • sete po naročilu ambulante, • večje sete, • varčne sete,

Tudi 16. vprašanje je bilo opisno, in sicer zaprošeni so bili za predloge, pripombe in pohvale. V OE SZV so napisali:

• smo zadovoljni, Centralna sterilizacija dobro opravlja svoje delo, • nimamo pripomb, • medicinske sestre v Centralni sterilizaciji so zelo vljudne in korektne, kadarkoli

jih pokličem, so vedno pripravljene svetovati in pomagati, če kaj želim, iskrena jim hvala,

• zelo smo zadovoljni, še posebej za to, ker dobivamo, po novem sterilne lesene loparčke. Prej smo imeli samo kovinske, kjer je potrebno razkuževanje in čiščenje, ter steriliziranje.

• mislim, da delo dobro opravljajo, ste hitri v zadnjih treh letih- instrumentarij dobimo še isti dan, pohvala vsem, ki se trudite.

OE VŽ:

• vzorno sodelujemo, težave so le s transportom. OE VOM:

• vse se da dogovoriti, sem zelo vesela, • osebje je zelo prijazno in pripravljeno iti na »roke«.

OE PV:

• smo zelo zadovoljni z možnostjo nabave setov »po naročilu«, kar tudi koristimo. OE MDPŠ:

• sem dokaj zadovoljna z sterilizacijo, vendar bi lahko kakšno stvar izboljšali. OE ZV:

• več instrumentov, • želeli bi enake storitve, kot v Centralni sterilizaciji, tam se razkuženi in

sterilizirani instrumenti prinašajo in odnašajo; mi pa same pakiramo in transportiramo,

• zamudno preštevanje inštrumentov pred oddajo v sterilizacijo.


37

7 RAZPRAVA

Namen diplomskega dela je bil poudariti pomen sterilizacije kot elementa kakovosti v smislu preprečevanja bolnišničnih okužb v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor in iz rezultatov ankete videti, kako ocenjujejo kakovost sterilizacije uporabniki. Dobljeni podatki z anketnimi vprašalniki medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Zdravstvenega doma Maribor nam povedo, da so za vse uporabnike storitve Centralne sterilizacije pomembne, saj želijo sterilen material in vsi vedo, kaj je sterilnost, tako da tudi sami skrbijo za pravilno shranjevanje sterilnega materiala in upoštevajo standard uveljavljen v Zdravstvenem domu Maribor o razkuževanju instrumentov kot element kakovosti. Razlika v kakovosti storitev v Centralni sterilizaciji anketiranci ocenjujejo z izbiro setov, prav tako so zadovoljni z uvedbo lesenih loparčkov in hitre dostave sterilnega materiala. Iz kritik in pripomb smo ugotovili, da anketiranci na posameznih deloviščih premalo poznajo možnost naročanja setov . Nekatere medicinske sestre in zdravstveni tehniki iz posameznih delovišč so izrazili želje po setih z več tamponi, pinceto ter peanom, kar pa ni možno uresničiti, saj ima vsaka ambulanta določeno število pincet in peanov, za katere je zadolžena in jih daje sterilizirat. Dobiti pa je možno več tamponov po naročilnici; prav tako je možno dobiti večje sete po naročilu. Specifične sete za zobozdravstvo (bavški iz vate) delajo sami. Razmisliti velja o večjih setih za opekline. Ugotovili smo, da se pojavlja nekaj težav pri transportni službi sterilnega in nesterilnega materiala; gre predvsem za čas dostave ( večkrat na teden) in mesto odlaganja sterilnega in nesterilnega materiala. Največ pripomb je bilo iz OE ZV, in sicer glede potrebe po več instrumentih. Bila je tudi pripomba, da morajo sami prinašati in odnašati zobni instrumentarij v sterilizacijo. Pojasniti je potrebno, da je prišlo do sprememb posameznih delovišč s strani vodstva zdravstvenega doma Maribor. Od 01.03.2005 so se zobne sterilizacije priključile k Centralni sterilizaciji. Medicinske sestre in zdravstveni tehniki v zobnih ambulantah so do tedaj sterilizirali instrumente sami po posameznih ambulantah pretežno v suhih sterilizatorjih, ki pa se jih opušča, saj je suha toplota manj učinkovita od vlažne, zato je potrebno segrevati dve ali tri ure pri 180°C ali 160°C in je primerna le za steklovino, olja in praške. Na obeh lokacijah zobnih ambulant je obvezno, da zaradi specifičnosti dela po posameznih zobnih sterilizacijah sami pakirajo, prinašajo in odnašajo zobni instrumentarij v transportnih posodah. Prav tako so podali pripombo glede zamudnega štetja instrumentov pred oddajo v sterilizacijo. Štetje smo uvedli zaradi kakovostnejšega dela, boljše sledljivosti materiala in poenotenja dela na vseh lokacijah. Ugotovljeno je bilo, da več kot polovica delovišč upošteva pisanje Naročilnice za sterilizacijo v treh izvodih.


38

7.1 Potrditev hipotez

HIPOTEZA 1: Menimo, da je kakovostna sterilizacija pomemben element pri preprečevanju okužb. 59 (98,33%) anketirancev se zaveda pomena sterilnega materiala in preprečevanja okužb, zato smo hipotezo potrdili. HIPOTEZA 2: Menimo, da uporabniki pravilno skladiščijo sterilni material. 43 (71, 67%) anketiranih je odgovorilo, da shranjuje sterilni material v zaprte omare, zato je bila hipoteza 2 potrjena. HIPOTEZA 3: Domnevamo, da uporabniki izvajajo razkuževanje in čiščenje instrumentov po standardu » Razkuževanje instrumentov kot element kakovosti za preprečevanje okužb«. 59 (98,33%) anketirancev zmeraj razkužuje in čisti instrumente po standardu, zato smo hipotezo potrdili. HIPOTEZA 4: Ocenjujemo, da so uporabniki zadovoljni s kakovostjo izdelkov. 58 anketiranih (96,61%), je s storitvami Centralne sterilizacije zadovoljnih. 54 (90%) je zadovoljnih tudi z izbiro standardnih setov in setov po naročilu. Ocenili smo, da so uporabniki zadovoljni s kakovostjo izdelkov in storitev, tako smo hipotezo 4 potrdili.


39

8 SKLEP

V Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor se zdravstveni delavci zavedajo pomena sterilnega materiala v smislu preprečevanja okužb in zaposleni tudi sami pravilno ravnajo s sterilnim materialom. Iz anketnega vprašalnika, kjer so medicinske sestre in zdravstveni tehniki napisali kritike in predloge, smo pridobili informacije v premislek, kaj in kako lahko spremenimo, da se bo kakovost v sterilizaciji še izboljšala. Ugotovili smo, da zdravstveni delavci na posameznih deloviščih še premalo poznajo možnost naročanja setov po naročilu. Rešitev vidimo v tem, da ponovno pošljemo po deloviščih obvestilo o standardnih setih in o setih po želji. Potrebno bo tudi pogosteje dostavljati material na zunanje lokacije in določiti točen čas ter mesto dostave. Kakovost v zdravstvu je naloga vseh zdravstvenih delavcev, odvisna pa je od posluha delovne organizacije in motivacije zaposlenih. V zagotavljanje in doseganje kakovosti pa smo vključeni vsi zdravstveni delavci, ki skrbimo za paciente. Sterilizacija v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor je kot element kakovosti v smislu preprečevanja okužb pomembna. Sterilizacija je odstranitev in uničenje vseh oblik mikroorganizmov in njihovih spor. Je proces od sprejema do izdaje materiala, čiščenja in dezinfekcije že v ambulantah in potem kakovosten postopek steriliziranja v sterilizaciji z nadzorom opreme, polnitve košar in paketov, transporta in skladiščenja ter dokumentiranja.


40

ZAHVALA

Zahvalo sem dolžna zame posebno dragocenim ljudem, katerih podpora, ustvarjalnost in potrpežljivost so bili bistvenega pomena, da je ta naloga prepotovala pot od dispozicije do končne različice. Iskrena zahvala velja mentorici: gospe viš. predav. mag. Milici Lahe za potrpežljivost, nasvete in vzpodbude. Hvala tudi somentorici gospe viš. predav. dr. Bojani Filej. Zahvaljujem se vsem visokošolskim učiteljem Fakultete za zdravstvene vede, saj so mi s svojimi kakovostnimi predavanji razširili številna znanja. Zahvaljujem se vodstvu Zdravstvenega doma Maribor za finančno pomoč in razumevanje, medicinskim sestram in zdravstvenim tehnikom ter vodjem posameznih organizacijskih enot, ki so sodelovali in izpolnili anketni vprašalnik. Zahvalila bi se rada vsem sodelavkam v Centralni sterilizaciji in gospe Majdi Medved dipl. m. s., higienik, za nasvete in vzpodbude. Za podporo in vsestransko pomoč se zahvaljujem moji družini, možu Borisu, sinu Aljoši in snahi Jeleni, za pomoč pri računalniškem oblikovanju.


41

9 LITERATURA

1. Belšak M. Fizična obremenitev delavcev v sterilizaciji. Diplomska naloga. Maribor, Visoka zdravstvena šola, 2002.

2. Bilban M. Obremenitve in škodljivosti na delovnem mestu. Dosegljivo na: http:www.fe.uni-lj.si/zdravje/življenje/obremenitve.html (30.01.2009).

3. Dragaš A. Z. Preprečevanje infekcij v zdravniških ordinacijah. Ljubljana DZS, 1993.

4. Dragaš A. Z. Mikrobiologija z epidemiologijo. Ljubljana DZS, 1998.

5. Dragaš A. Z in Škerl. M. Higiena in obvladovanje bolnišničnih okužb. Izbrana poglavja, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2004.

6. Filej B., Kadivec S., Zupančič P., (UR.). Nacionalne smernice za zagotavljanje kakovosti v zdravstveni negi. Ljubljana, Zbornica zdravstvene nege Slovenije – Zveza društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije, 2000.

7. Higiensko razkuževanje rok. Standardna metoda higienskega umivanja rok. Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor, b.l. 8. Higiensko umivanje rok. Standardna metoda higienskega umivanja rok. Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor, b.l. 9. Janušič D., Linder G. Evropski standardi za male sterilizatorje EN 13060. Pomen učinkovite sterilizacije v zdravstvenih domovih in bolnišnicah Zbornik predavanj –Šmarješke toplice, april 2007, Ljubljana: Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v sterilizaciji, 2007: str. 9)..

10. Kaučič B. M. Higiena rok in osebna varovalna oprema. Program za preprečevanje bolnišničnih okužb v Zdravstvenem Domu Maribor: priročnik s področja preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb/ Anton Židanik…(et.al.). Maribor: Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca, Komisija za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb, 2007.

11. Krajnc A., Medved M. Nadzor. Program za preprečevanje in obvladovanje okužb v Zdravstvenem domu Maribor: priročnik s področja preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb/ Anton Židanik…(et.al.). Maribor: Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca, Komisija za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb, 2007.

12. Kozin P., Fangon M. EN ISO 11607 - Pakiranje medicinskih pripomočkov. V: Istenič I., Žagar A. (ur.). Zbornik predavanj. Pomen učinkovite sterilizacije v zdravstvenih domovih in bolnišnicah. Šmarješke toplice 19. in 20. april 2007. Ljubljana: Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v sterilizaciji, 2007: 23 – 24.

13. Lovše B. Konstanten stres na delovnem mestu – pot proti izgorelosti. Revija moje delo, 2006. Dosegljivo na: http://www.evija.mojedelo.com./konstanten-stres-na delovnem mestu – pot proti izgorelosti-471.aspx (21.01.2009).


42

14. Lubi T., Kaučič M. B.Izkušnje s standardom kakovosti ISO 9001: 2000 v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor- primer dobre prakse. Utrip – strokovno informativni bilten Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije. Leto XVl, številka 6, junij 2008.

15. Pravilnik o pogojih za pripravo in izvajanje programa preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb. Uradni list Republike Slovenije št. 74/1999.

16. Pravilnik o strokovni izobrazbi, delovnih izkušnjah ter obveznem usposabljanju in načinu preizkusa znanj delavcev, ki opravljajo delo in naloge upravljanja energetskih naprav. Uradni list Republike Slovenije št.30/1983. 17. Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu. Uradni list republike Slovenije, ŠT. 01701- 47/2005, Ljubljana, dne 6. februarja 2006. 18. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih. Uradni list Republike Slovenije, št. 89/1999. Dosegljivo na: http://www.uradnilist.si/1/objava.jsp?urlid=1999898strnila=4280 (30.01.2009). 19. Prešern M. Pomen učinkovite sterilizacije v zdravstvenih domovih in bolnišnicah Zbornik predavanj –Šmarješke toplice, april 2007, Ljubljana: Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v sterilizaciji, 2007: str. 37.

20. Prešern M. Veriga popolne zanesljivosti - program zagotavljanja kakovosti sterilizacijskega procesa. 3M 2008.3 M (east ) AG. Podružnica v Ljubljani, 2008.

21. Raake H. Zbornik- standardi v procesiranju materiala. V: Žagar A. (ur.). Zbornik predavanj. Standardi v procesiranju materiala. Terme Radenci 21. in 22. april 2005. Ljubljana: Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v sterilizaciji, 2005: 7 – 8.

22. Razkuževanje instrumentov kot element kakovosti za preprečevanje okužb. Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor, 2003.

23. Smrekar B. GKE, Medikotehnika. Bowie-Dick stimulation test. Ljubljana, 2008.

24. Standardizacija setov. Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor, 2003. 25. Šuklje A. Novosti v tehnični zakonodaji za področje opreme pod tlakom, varno delo s tlačnimi posodami. Zbornik - standardi v procesiranju materiala - Terme Radenci, april 2005, Ljubljana: Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v sterilizaciji, 2005.

26. Železnik- Logar K. Hrup na delovnem mestu. Revija Obrtnik, 2005. Dosegljivo na: http// www.ozs.si/obrtnik/prispevek.asp?IDpm=2677 (29.01.2009).

1

10 PRILOGE

• Anketni vprašalnik • Naročilnica za sterilizacijo – zobozdravstveno varstvo • Naročilnica za Centralno sterilizacijo

10.1 Priloga 1: Anketni vprašalnik

Spoštovani! Sem absolventka Fakultete za zdravstvene vede v Mariboru. Pripravljam diplomsko nalogo na temo »Sterilizacija kot element kakovosti pri preprečevanju bolnišničnih okužb v Zdravstvenem domu Maribor« in Vas prosim za sodelovanje v tej anketi. Vprašalnik je anonimen, razdeljen bo po organizacijskih enotah in deloviščih, zato mi dobljeni podatki ne omogočajo ugotovitve vaše osebne identitete. Vljudno Vas prosim za resničnost vaših odgovorov, saj bi s tem ugotovili naše pomanjkljivosti in preverili možnosti za kakovostnejše storitve. Za sodelovanje se Vam vnaprej zahvaljujem! Na vprašanja odgovarjajte tako, da obkrožite ustrezen odgovor oziroma dodate Vaš komentar. 1. Organizacijska enota OE SZV – Splošno zdravstveno varstvo, OE VŽ – Varstvo žensk, OE VOM – Varstvo otrok in mladine OE PV– Patronažno varstvo OE MDPŠ – Medicina dela, prometa in športa OE ZV – Zobozdravstveno varstvo - Partizanska 14 a OE ZV – Zobozdravstveno varstvo - Svetozarevska 21 OE NMP – Reševalna služba Zasebnik 2. Ali menite, da s sterilnim materialom preprečujete okužbe?

a. da b. ne

3. Ali ste zadovoljni s storitvami Centralne sterilizacije?

a. da b. ne c. delno

2

4. Ali občutite razliko v kakovosti storitev sterilizacije pred petimi leti in sedaj? a. da b. ne c. ne vem

5. Ali je za Vas pomembno, da dobite sterilen material?

a. da b. ne

6. Ali veste kaj je sterilnost?

a. da b. ne

7. Kako ste zadovoljni z organizacijo transportne službe?

a. smo zadovoljni b. nismo zadovoljni c. delno smo zadovoljni

8. Če niste zadovoljni, kaj bi po Vašem mnenju spremenili?

a. transportne posode b. čas dostave materiala c. lokacijo odlaganja sterilnega in nesterilnega materiala d. drugo

9. Kam shranjujete sterilni material?

a. na police b. v zaprte omare c. ostane v transportnih posodah

10. Ali ste zadovoljni z izbiro standardnih setov?

a. da b. ne

11. Ali ste zadovoljni s seti po naročilu?

a. da b. ne

12. Napišite prosim kakšne sete bi še želeli! 13. Ali uporabljate pri svojem delu standard »Razkuževanje instrumentov kot element kakovosti za preprečevanje okužb«?

a. da b. ne

3

14. Ali uporabljene instrumente dezinficirate v razkužilu in jih nato ročno očistite? a. vedno b. včasih c. nikoli

15. Ali pišete « Naročilnico za sterilizacijo« v treh izvodih?

a. da b. ne

16. Napišite prosim pripombe, predloge ali pohvale za storitve Centralne sterilizacije! ___________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ Vljudno Vas prosim, da izpolnjen vprašalnik pošljete v priloženi kuverti (modri kuverti). Hvala!

Kosi Marika

4

10.2 Priloga 2: Naročilnica za sterilizacijo

Organizacijska enota: ZOBOZDRAVSTVENO VARSTVO Ambulanta: _____________________________________________Telefon:__________ Datum oddaje materiala: _________________________________ Oddal: ____________________________ Datum sprejema materiala: _______________________________ Sprejel: ___________________________ PREDMET

POSLANO število komadov

IZDANO označi z »√«

PREDMET POSLANO število komadov

IZDANO označi z »√«

Adapter za vpenjanje svedrov

Opal tasa za svedre

Asphalin doza Ortodontske klešče Bobnič Ortodontski ključek Brusni kamen Ortodontsko merilo Brusni, polirni trak Pean Coronaflex (komplet) Pinceta za Breckete Držalo za …………. Pinceta za poene Držalo za …………. Pinceta (anatomska) Držalo za …………. Pinceta (kirurška) Držalo za …………. Pinceta (stomatološka) Eksvator (razni) Pritiskač za Breckete Fotobanjica Prijemalka Freza (kovinske) Profiflex (komplet) Injektor za karpule Polirna gumica Instrumenti za ČZK Posoda (razna) Instrumenti za demontažo Set z iglami Kirurška dleta Set za prvi stomatološki

pregled

Kirurški set Set za fiksni ortod. aparat Klešče (extracijske) Set s svedri Klešče (kostne) Set operacijski Kirurški plašč Set vatne kroglice (Bavški) Koferdam klešče Set za implantologijo Komprese Steklena ploščica Kovinski aspirator Sonda (navadna) Kovinska lopatica Sonda (lunaček) Kovinsko držalo za art. papir

Sonda (paradontološka)

Lopatica za plastične mase Svedri (posamezno) Medicinsko kladivo Šivalnik Nasadni instrumenti Škarje Nastavek za ……….. Tamponi Nastavek za ……….. Tehnične klešče Nastavek za ……….. Tlačilec Nastavek za ……….. Zobno ogledalo Nosilec za amalgam Žičnata krtačka Nož za vosek (modelirni) Odtisna žlica Datum izdaje materiala iz sterilizacije: _____________________ Izdal: ______________________________

5

10.3 Priloga 3: Naročilnica za Centralno sterilizacijo

Documents

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE · 2017-11-27 · Sterilizacija je odstranitev in uničenje vseh oblik mikroorganizmov, tudi bakterijskih spor in virusov, ki so