Upload
others
View
5
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
UNIVERZA V MARIBORU
PRAVNA FAKULTETA
SERGEJA ŠATUR
DELOVNOPRAVNI POLOŽAJ VODILNIH
DELAVCEV PO SLOVENSKI IN NEMŠKI
PRAVNI UREDITVI
Diplomsko delo
Prevalje, 2011
2
UNIVERZA V MARIBORU
PRAVNA FAKULTETA
DIPLOMSKO DELO
DELOVNOPRAVNI POLOŽAJ VODILNIH
DELAVCEV PO SLOVENSKI IN NEMŠKI
PRAVNI UREDITVI
Študentka: Sergeja Šatur
Številka indeksa: 71162608
Študijski program: UNI-PRAVO
Študijska smer: Poslovno gospodarsko pravo
Mentorica: dr. Darja Senčur Peček
Lektorica: Tadeja Jezernik
Prevalje, julij 2011
3
Kazalo
POVZETEK .......................................................................................................................................................... 5
1. UVOD ................................................................................................................................................................. 7
2. DELOVNO IN GOSPODARSKO PRAVO .............................................................................................. 8
3. PRAVNI VIRI ............................................................................................................................................ 10
1. MEDNARODNI PRAVNI VIRI ...................................................................................................................... 10 2. NOTRANJI PRAVNI VIRI ............................................................................................................................ 12
4. OPREDELITEV POJMA VODILNI DELAVCI ................................................................................... 16
1. POJEM VODILNIH DELAVCEV V SLOVENSKI PRAVNI UREDITVI.................................................................. 16 1. Poslovodstvo, vodilni delavci ter ostali delavci ................................................................................. 16 2. Zakon o delovnih razmerjih ............................................................................................................... 18 3. Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju .................................................................................. 19 4. Drugi zakoni....................................................................................................................................... 19 5. Kolektivne pogodbe ............................................................................................................................ 19 6. Poslovna praksa ................................................................................................................................. 22 7. Sodna praksa ...................................................................................................................................... 23
2. POJEM VODILNIH DELAVCEV V NEMŠKI PRAVNI UREDITVI ............................................................................. 23 3. PRIMERJAVA UREDITVE POJMA VODILNIH DELAVCEV V SLOVENSKI IN NEMŠKI PRAVNI UREDITVI ................ 25
5. POLOŽAJ VODILNIH DELAVCEV V SLOVENIJI V LETIH OD 1945 DO 2003 .......................... 26
1. OBDOBJE PO DRUGI SVETOVNI VOJNI ............................................................................................................. 26 2. TEMELJNI ZAKON O GOSPODARJENJU Z DRŢAVNIMI GOSPODARSKIMI PODJETJI IN VIŠJIMI GOSPODARSKIMI
ZDRUŢENJI PO DELOVNIH KOLEKTIVIH .............................................................................................................. 26 3. ZAKON O DELOVNIH RAZMERJIH ................................................................................................................... 27 4. TEMELJNI ZAKON O DELOVNIH RAZMERJIH IN TEMELJNI ZAKON O PODJETJIH .............................................. 28 5. ZAKON O MEDSEBOJNIH RAZMERJIH DELAVCEV V ZDRUŢENEM DELU IN O DELOVNIH RAZMERJIH MED
DELAVCI IN ZASEBNIMI DELODAJALCI ............................................................................................................... 29 6. ZAKON O ZDRUŢENEM DELU IN ZAKON O DELOVNIH RAZMERJIH .................................................................. 31 7. ZAKON O PODJETJIH ...................................................................................................................................... 32 8. ZAKON O TEMELJNIH PRAVICAH IZ DELOVNEGA RAZMERJA IN ZAKON O DELOVNIH RAZMERJIH ................... 32 9.ČAS DO UVELJAVITVE NOVEGA ZDR LETA 2003 ........................................................................................... 35 10. GLAVNE ZNAČILNOSTI POLOŢAJA VODILNIH DELAVCEV SKOZI LETA .......................................................... 35
6. POSEBNOSTI PRAVNE UREDITVE VODILNIH DELAVCEV V SLOVENIJI ............................ 37
1. POGODBA O ZAPOSLITVI VODILNIH DELAVCEV .......................................................................................... 37 Splošno o pogodbi o zaposlitvi .................................................................................................................... 37 Pogodba o zaposlitvi z vodilnim delavcem po slovenski pravni ureditvi ..................................................... 38 Pogodba o zaposlitvi z vodilnim delavcem za določen čas .......................................................................... 39 Prenehanje pogodbe o zaposlitvi ................................................................................................................. 40
2. SODELOVANJE VODILNIH DELAVCEV PRI UPRAVLJANJU .......................................................................... 41 Svet delavcev in zbor delavcev družbe ......................................................................................................... 41 Sodelovanje vodilnih delavcev v organih delodajalca ................................................................................. 43
3. ZASTOPANJE DRUŢBE S STRANI VODILNIH DELAVCEV ............................................................................. 43 4. POSLOVNA SKRIVNOST IN VARSTVO KONKURENCE .................................................................................. 44 5. VODILNE DELAVKE .................................................................................................................................. 46 6. DELOVNI ČAS, NOČNO DELO, ODMOR TER DNEVNI IN TEDENSKI POČITEK ................................................ 47
7. POSEBNOSTI PRAVNE UREDITVE VODILNIH DELAVCEV V NEMČIJI ................................. 50
1. USTAVNI ZAKON O OBRATIH .................................................................................................................... 50 2. ZAKON O DELOVNEM ČASU ...................................................................................................................... 52 3. ZAKON O PREDSTAVNIŠKIH ODBORIH VODILNIH DELAVCEV .................................................................... 52 4. ZAKON O VARSTVU PRED ODPOVEDJO ..................................................................................................... 53 5. ZAKON O DELOVNIH SODIŠČIH IN ZAKON O SOCIALNIH SODIŠČIH ............................................................ 53 6. ZAKON O DELAVSKEM SOODLOČANJU ..................................................................................................... 54
4
8. ZAKLJUČEK .................................................................................................................................................. 55
9. BIBLIOGRAFIJA ........................................................................................................................................... 57
PRAVNI VIRI ..................................................................................................................................................... 57 Nacionalni pravni viri ................................................................................................................................. 57 Tuji pravni viri ............................................................................................................................................. 58
LITERATURA ..................................................................................................................................................... 59 SODNE ODLOČBE ............................................................................................................................................... 60 SPLETNI VIRI ..................................................................................................................................................... 60
5
Povzetek
Vodilni delavci so posebna kategorija delavcev. V Sloveniji so vodilni delavci opredeljeni v
ZDR, lahko pa jih opredelijo delodajalci sami, v aktih druţbe, v Nemčiji pa so vodilni delavci
opredeljeni v posameznih predpisih, ne obstaja pa enotna ureditev.
Za vodilne delavce so ţe od nekdaj obstajale določene posebnosti, na primer pri zaposlovanju,
pooblastilih ter delih, ki jih lahko opravljajo vodilne delavke.
Danes so v slovenskem pravnem redu posebnosti predvsem pri moţnosti zaposlitve za
določen čas ter posebnih ureditvah glede delovnega časa, počitka ter odmora. V nemškem
pravnem redu izstopa predvsem izključenost vodilnih delavcev iz obratnega sveta ter
zakonov, ki omejujejo delodajalca pri določanju delovnega časa in moţnosti odpovedi.
Ključne besede: delovno pravo, vodilni delavci, delavci s posebnimi pooblastili in
odgovornostmi, pravni poloţaj.
Die leitenden Angestellten sind eine besondere Gruppe von Angestellten. In Slowenien sind
dier leitneden Angestellten im ZDR1 definirt, Arbeitgeber können auch die leitenden
Angestellten in den Dokumenten des Betriebes definieren. In Deutschland sind die leitenden
Angestellten in mehreren Gesetzen definiert, aber es gibt keinen einheitlichen Begriff.
Für leitende Angestellte haben schon in der historischen Entwicklung einige Sonderregeln
gegellten, zum Beispiel für die Frauen, die leitende Angestellte waren oder die Gesetzliche
Entscheidungsbefugnis der leitenden Angestellten.
Für die leitenden Angestellten finden wir heute im slowenischen Recht nicht viele
Sonderregelungen. Am meisten zu beachten ist die Regel, das der Arbeitgeber mit ihnen einen
Arbeitsvertrag für einen bestimmten Zeitraum schließen kann. Signifikante regeln sind auch
über die Arbeitszeit, Pauze und Ruhe regelungen.
Im Deutschen recht ist die Regel zu beachten, dass die leitenden Angestellten von mehreren
Gesetzen ausgeschlossen sind. So gelten für sie nicht die Regeln, die der Betriebsrat vorgibt,
auch die Regulierung der Arbeitszeiten gilt für die leitenden Angestellten nicht.
1 Arbeitsrecht Gesetz.
6
Stichworte: leitende Angesstellte, rechtliche Stellung, besonderen Kompetenzen und
Verantwortlichkeiten,Arbeitsrecht.
7
1. Uvod
V današnjem času je vodenje gospodarske druţbe ena izmed najzahtevnejših nalog v
gospodarstvu. Poslovodje so izpostavljeni nenehnim pritiskom. Zaradi globalizacije je
konkurenca med podjetji večja kot kdajkoli prej. Poslovodje sami, predvsem v večjih druţbah,
teţko sprejemajo vse pomembne odločitve. Zato so toliko bolj pomembni vodilni delavci,2 na
katere sem se osredotočila v tej diplomski nalogi.
Najprej ţelim ugotoviti, kdo sploh so vodilni delavci in katere osebe lahko uvrščamo v ta
pojem. Zanima me, kako vodilne delavce ločimo od poslovodnih oseb in ostalih delavcev.
Na sedanji poloţaj vodilnih delavcev je vplival tudi razvoj delovnega prava pri nas. Zato bom
pogledala nekoliko nazaj in preverila poloţaj vodilnih delavcev od druge svetovne vojne do
danes.
Najbolj pa me zanima današnji poloţaj vodilnih delavcev. Ali so kakšne zakonske posebnosti
v ureditvi njihovega poloţaja? Kakšno avtonomijo imajo na tem področju sami delodajalci?
Koliko jih delovnopravna zakonodaja sploh omenja?
Glede na to, da je naš pravni sistem zelo podoben germanskim pravnim sistemom in naš
zakonodajalec veliko pravnih rešitev povzame prav iz nemške pravne ureditve, bom tudi sama
preverila, kakšen poloţaj imajo vodilni delavci v nemški druţbi.
2 Današnja pravna ureditev uporablja pojem vodilni delavec, nekoč pa se je uporabljal pojem delavec s
posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Izraza sta sopomenki.
8
2. Delovno in gospodarsko pravo
Da lahko pravilno spoznamo poloţaj vodilnih delavcev v samem delovnem procesu, moramo
najprej podrobneje spoznati delovno pravo. Ker pa so vodilni delavci močneje kot ostali
delavci povezani z druţbo, je smiselno, da spoznamo še osnove prava druţb.
Delovno pravo obsega pravna pravila, ki urejajo pravna razmerja na področju odvisnega dela.
Delovno pravo torej ne ureja dela na splošno, temveč le odvisno delo, delo, ki ga opravlja
delavec za delodajalca v okviru delovnega razmerja na podlagi pogodbe o zaposlitvi.3
Delovno pravo ureja razmerja med delavcem in delodajalcem:
- pred samo sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi oziroma v času sklepanja le te,
- v času opravljanja dela delavca za delodajalca,
- v času odsotnosti delavca npr. zaradi bolezni in
- po prenehanju samega delovnega razmerja.
Delovno pravo se nanaša tudi na pravna razmerja, ki se tičejo delavskih zdruţenj, organizacij,
zastopstev, npr. sindikatov, delodajalskih zdruţenj, sveta delavcev.4
Delovno pravo delimo na individualno delovno pravo in kolektivno delovno pravo.
Individualno delovno pravo obsega pravna pravila, ki urejajo razmerje med posameznim
delodajalcem in posameznim delojemalcem. Gre za pravila, ki urejajo pogodbo o zaposlitvi,
njeno sklenitev, pogodbeni stranki, obliko, vsebino, pravice in obveznosti pogodbenih strank
itd.
Kolektivno delovno pravo obsega pravila glede razmerij, ki nastanejo med več delavci na eni
strani in delodajalcem ali več delodajalci na drugi strani. Gre za pravila, ki urejajo sama
zdruţenja delavcev (sindikate) in zdruţenja delodajalcev, njihovo reprezentativnost,
sposobnost nastopanja v pravnih razmerjih in njihove pristojnosti, pravila glede sindikalne
svobode, kolektivne pogodbe in kolektivna pogajanja, stavke in sodelovanje delavcev pri
upravljanju.5
3 Kresal Barbara, Delovno pravo, druga izdaja, Fakulteta za socialno delo, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, 2009,
str. 5. V nadaljevanju: Kresal B., Delovno pravo. 4 Kresal B., Delovno pravo, str. 5.
5 Kresal B., Delovno pravo, str. 6.
9
Gospodarsko pravo je pravna disciplina, ki poleg predpisov o statusu druţb, zajema tudi druge
predpise s področja gospodarstva, npr. predpise o pogodbenih razmerjih v gospodarstvu,
urejenih v Obligacijskem zakoniku,6 registraciji gospodarskih subjektov, varstvu konkurence,
varstvu pravic intelektualne lastnine in posebnih ureditvah posameznih gospodarskih
dejavnosti.7
Pravo druţb, kot del gospodarskega prava, se ukvarja s pravnim poloţajem zasebnih zdruţenj
lastnikov kapitala, vloţenega v podjetja v različnih oblikah druţb, in poslovno kooperativnimi
obligacijskimi razmerji, ustanovljenimi zaradi uresničevanja določenih ciljev.8
Za gospodarsko pravo sta značilni predvsem kreativnost in medsebojna povezanost teorije in
prakse, ker zakonodaja ne razrešuje vseh vprašanj in tudi ni sposobna slediti vedno
dinamičnim spremembam na tem področju.9
Temeljni zakon na področju prava druţb je Zakon o gospodarskih druţbah.10
6 Obligacijski zakonik (OZ), Ur.l. RS, št. 83/2001, 32/2004, 28/2006, 29/2007, 40/2007, 97/2007-UPB1.
7 Ivanjko Šime, Kocbek Marjan, Prelič Saša, Korporacijsko pravo, Pravni poloţaj gospodarskih subjektov,
druga, dopolnjena in predelana izdaja, GV Zaloţba, Ljubljana 2009. str. 68. V nadaljevanju Ivanjko et al,
Korporacijsko pravo. 8 Ivanjko et al, Korporacijsko pravo, str. 63.
9 Ivanjko et al, Korporacijsko pravo, str. 67.
10 Zakon o gospodarskih druţbah (ZGD-1),Ur.l. RS, št. 42/2006 (60/2006 popr.), 33/2011, 91/2011.
10
3. Pravni viri
1. Mednarodni pravni viri
V skladu z določbo 8. člena Ustave Republike Slovenije11
morajo biti zakoni in drugi predpisi
v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in mednarodnimi pogodbami, ki
obvezujejo Slovenijo. Ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe se v Sloveniji
uporabljajo neposredno.
Najpomembnejši mednarodni dokumenti, ki zavezujejo Slovenijo na področju dela, so sprejeti
v okviru treh organizacij:
- Evropske unije,
- Sveta Evrope in
- Mednarodne organizacije dela.
1. Evropska unija (EU)
Drţave v Evropi so po drugi svetovni vojni spoznale, da je edina rešitev, ki vodi k miru,
sodelovanje med drţavami. Le to se je začelo leta 1951 z ustanovitvijo Evropske skupnosti za
premog in jeklo, katere članice so postale Nemčija, Francija, Belgija, Luxemburg, Italija ter
Nizozemska. Leta 1957 so to sodelovanje nadaljevali v Rimu z ustanovitvijo Evropske
gospodarske skupnosti, ki je omogočila skupni trg, uresničevanje prostega pretoka blaga,
delavcev, storitev in kapitala, ki je v kasnejših letih prerasla v Evropsko skupnost.
Evropsko gospodarsko sodelovanje se je pomembno okrepilo leta 1985 s projektom enotnega
evropskega trga, po podpisu Maastrichtske pogodbe 7. februarja 1992 pa se je razširilo še na
druga področja in dobilo sedanje ime: Evropska unija.
Za Slovenijo pravo EU velja od 1.5.2004, ko je postala članica EU.
Ločimo primarno in sekundarno pravo EU. Primarno pravo obsega ustanovitvene pogodbe, ki
jih sklepajo drţave članice. Sekundarno pravo EU obsega akte, ki jih sprejemajo organi
institucije EU. To so predvsem uredbe, ki učinkujejo neposredno, ter direktive, na podlagi
katerih drţave članice sprejmejo notranje pravne akte.
11
Ustava Republike Slovenije /URS/Ur.l. RS, št. 33I/1991, . 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 69/2004,
69/2004, 68/2006.
11
Na področje delovnega prava najštevilčnejše posegajo direktive,12
ki so razširjene na vsa
področja delovnega prava. Urejajo vprašanja v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu,
vprašanja posebnega varstva določenih, posebej ranljivih skupin delavcev, starševski dopust,
nadalje vprašanja v zvezi z varstvom delavcev, zaposlenih v nekaterih fleksibilnih oblikah
zaposlitve, pa tudi vprašanja glede urejanja delovnega časa, vprašanja v zvezi z obveščanjem
in posvetovanjem delavcev v podjetjih itd.13
2. Svet Evrope
Svet Evrope s sedeţem v Strasbourgu, Francija, ki danes šteje 47 drţav članic, zdruţuje tako
rekoč vso evropsko celino. Cilj te organizacije, ki jo je 5. maja 1949 ustanovilo 10 drţav
ustanoviteljic, je spodbujanje skupnega demokratičnega in pravnega prostora, ki deluje na
osnovi Evropske konvencije o človekovih pravicah in drugih referenčnih besedilih o zaščiti
posameznika. 14
Slovenija je članica postala leta 1993.
Najpomembnejši akt Sveta Evrope je Evropska konvencija o človekovih pravicah. Za
področje delovnega prava pa je pomembnejša spremenjena15
Evropska socialna listina.16
Listina določa nabor temeljnih socialnih pravic. Med njimi so za področje delovnega prava
pomembne zlasti pravica do dela, pravica do pravičnih pogojev dela, pravica do varnih in
zdravih delovnih pogojev, pravica do pravičnega plačila, pravica do organiziranja, pravica do
kolektivnega pogajanja, pravica otrok in mladostnikov do varstva, pravica do enakih moţnosti
in obravnavanja itd.17
Nadzor nad izvajanjem Listine ima Evropski odbor za socialne pravice.
12
Direktive EU s področja ZDR:
http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/delovna_razmerja_in_pravice_iz_dela/delovna_razmerja/zdr/zdr_
direktive/ (gledano 31.5.2011). 13
Kresal B., Delovno pravo, str. 24. 14
http://www.coe.int/aboutCoe/index.asp?page=quisommesnous&l=sl (gledano 26.5.2011).
15
Prvotna Evropska socialna listina je bila sklenjena 1961, spremenjena pa je bila leta 1996. 16
Ur. l. RS – Mednarodne pogodbe, št. 7/99. V nadaljevanju Listina. 17
Kresal B., Delovno pravo, str. 22.
12
3. Mednarodna organizacija dela
Mednarodna organizacija dela (MOD) je specializirana agencija Organizacije zdruţenih
narodov (OZN). Ustanovljena je bila leta 1919 z Versajsko pogodbo, leta 1946 pa je postala
prva specializirana agencija Organizacije zdruţenih narodov. Namen MOD je uveljavljanje
socialne pravičnosti in mednarodno priznanih človekovih in delovnih pravic.
V okviru OZN ima MOD edinstveno tripartitno strukturo, kar pomeni, da so predstavniki
vlad, delodajalcev in delojemalcev enakopravno zastopani v upravnih organih organizacije.
MOD postavlja mednarodne delovne standarde v obliki konvencij in priporočil, ki
predstavljajo minimalne standarde osnovnih delovnih pravic, kot so svoboda zdruţevanja,
pravica do organiziranja, pogajanja za sklenitev kolektivnih pogodb, odprava prisilnega dela,
enake moţnosti in enaka obravnava ter ostali standardi, ki uravnavajo pogoje, povezane z
različnimi vidiki področja dela.18
2. Notranji pravni viri
Notranji pravni viri so heteronomni in avtonomni. Heteronomne vire sprejme drţava kot
oblast, avtonomne pa sprejmejo udeleţenci, za katere veljajo.
Najvišji pravni vir v slovenski zakonodaji je Ustava Republike Slovenije. Vsi zakoni in ostali
akti na področju delovnega prava morajo biti v skladu z Ustavo.
Temeljni člen Ustave, ki ureja področje delovnega prava, je 49. člen in nosi naslov Svoboda
dela. V njem je določeno, da je v Republiki Sloveniji zagotovljena svoboda dela. Vsakdo
prosto izbira zaposlitev in ima enake pogoje za dostop do delovnega mesta. V Sloveniji
prisilnega dela ni. Drţava pa mora ustvarjati moţnosti za zaposlovanje in delo ter skrbeti za
njuno zakonsko varstvo.19
V Ustavi so navedene tudi tri temeljne pravice delavcev, ki so:
- moţnost soodločanja,20
ki ga podrobneje ureja zakon,21
- svobodno ustanavljanje, delovanje in včlanjevanje v sindikate22
in
18
http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/mednarodno_sodelovanje_in_evropske_zadeve/mednarodne_or
ganizacije/mod/ (gledano 26.5.2011). 19
Določba 66. člena Ustave. 20
Določba 75. člena Ustave. 21
Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju Ur. l. RS, št. 42/1993, 26/2007.
13
- pravica do stavke.23
Določbe Ustave se nanašajo še na delo tujcev v Sloveniji.24
Temeljni vir delovnega prava v Sloveniji, ki sistematično ureja to področje, je Zakon o
delovnih razmerjih,25
v nadaljevanju ZDR.
ZDR je bil sprejet 24. aprila 2002, veljati pa je začel 1. januarja 2003. S tem se je končala
prenova delovnega prava, prilagojena novemu gospodarskemu in lastninskemu sistemu.26
ZDR je nastal kot plod usklajevanja med socialnimi partnerji, ki so upoštevali dosedanji
zgodovinski razvoj delovnega prava v Sloveniji ter dokumente sprejete v mednarodnih
organizacijah.
ZDR je bil do sedaj spremenjen in dopolnjen enkrat. Drţavni zbor Republike Slovenije je
spremembe in dopolnitve ZDR sprejel 29. oktobra 2007, veljati pa so začele 28. novembra
2007.27
Zaposlovanje v javnem sektorju ureja Zakon o javnih usluţbencih,28
v nadaljevanju ZJU. ZJU
ureja delovna razmerja znotraj javne uprave, pri čemer nujnost posebnega urejanja delovnih
razmerij za javne usluţbence izhaja iz same velikosti sistema javnih usluţbencev, ki
predstavlja največji organizirani delovni proces v drţavi.29
Ustavno zagotovljeno soodločanje delavcev ureja Zakon o sodelovanju delavcev pri
upravljanju,30
v nadaljevanju ZSDU. Zakon je zapolnil pravno praznino v sistemu določb,
pred tem je bilo to področje namreč urejeno zelo nepopolno in obravnavano v več zakonih.31
ZSDU je splošen zakon, ki določa načine in pogoje za sodelovanje delavcev pri upravljanju
22
Določba 76. člena Ustave. 23
Določba 77. člena Ustave. 24
79. člen Ustave določa, da imajo v Sloveniji zaposleni tujci in člani njihovih druţin posebne pravice, določene
z zakonom. 25
Ur.l. RS, št. 42/2002. 26
Belopavlovič N., Zakon o delovnih razmerjih, Uvodna pojasnila, Ljubljana 2008, str. 23. 27
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-A), Uradni list RS, št. 103/2007
z dne 13. 11. 2007. 28
Zakon o javnih usluţbencih (ZJU-UPB3), Ur.l. RS, št. 63/2007, 65/2008. 29
Čater Natalija, Zakon o javnih usluţbencih v praksi s komentarjem in vzorci, Zaloţba Finac, Ljubljana, 2004,
str. 7. in 8. 30
Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU-UPB1), Ur.l. RS št. 42/2007. 31
Bolj podrobno o tem Meţnar Drago, Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju z uvodnimi pojasnili in
stvarnim kazalom (druga spremenjena in dopolnjena izdaja), Časopisni zavod Uradni list Republike Slovenije,
Ljubljana, 1996, str. 7. V nadaljevanju Meţnar Drago, ZSDU z uvodnimi pojasnili in stvarnim kazalom.
14
gospodarskih druţb, ne glede na obliko lastnine, samostojnih podjetnikov posameznikov z
najmanj 50 delavci in zadrug.32
ZSDU ureja tri modele delavske participacije:
- zastopanje delavcev v organih delodajalca (78. do 84. člen),
- sodelovanje delavcev prek posebnega organa, ki ga izvolijo zaposleni (8. do 68.
člen in 73. do 74. člen) in
- pogodbeno ureditev soupravljalskih upravičenj med delodajalcem in delojemalci
oz. njihovimi predstavniki (5. in 6. člen).
Delovno področje zajema še več zakonov, tukaj bo naštetih le nekaj pomembnejših:33
- Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Uradni list RS, št.
40/2006),
- Zakon o inšpekciji dela (Uradni list RS, št. 38/1994, 32/1997, 36/2000),
- Zakon o kolektivnih pogodbah (Uradni list RS, št. 43/2006),
- Zakon o minimalni plači (Uradni list RS, št. 13/2010),
- Zakon o stavki (Uradni list RS, št. 23/1991),
- Zakon o reprezentativnosti sindikatov (Uradni list RS, št. 13/1993) in
- Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 2/2004).
Med avtonomni pravnimi viri so najpomembnejše kolektivne pogodbe, ki jih sklepajo
sindikati, kot predstavniki delavcev, ter delodajalci oziroma zdruţenja delodajalcev.
Kolektivna pogodba34
velja za tiste delavce in tiste delodajalce, ki so člani zdruţenj, katera so
sklenila kolektivno pogodbo. Poznamo pa tudi splošno veljavne kolektivne pogodbe, ki
veljajo za vse delavce, ki so zaposleni pri delodajalcih, za katere pogodba velja, ne glede na to
ali so delavci člani sindikata, ki je sklenil kolektivno pogodbo ali ne.35
Zakon o kolektivnih pogodbah36
pozna tudi institut razširitve veljavnosti kolektivne pogodbe.
Minister razširi veljavnost kolektivne pogodbe na vse delodajalce v dejavnosti, za katero je
bila sklenjena kolektivna pogodba.
Med avtonomne pravne vire spadata še:
32
Določba 1. člena ZSDU. 33
Vse trenutno veljavne zakone in podzakonske akte lahko najdete na:
http://www.mddsz.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/veljavni_predpisi/ (gledano 26.5.2011). 34
Evidenca kolektivnih pogodb:
http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/delovna_razmerja_in_pravice_iz_dela/socialno_partnerstvo/evide
nca_kolektivnih_pogodb/ (gledano 26.5.2011). 35
Pogoj je, da jih je sklenil reprezentativni sindikat. 36
Ur.l. RS, št. 43/2006.
15
- sporazum med svetom delavcev in delodajalcev ter
- splošni akti delodajalca.
Pomemben dokument na področju delovnega prava je tudi socialni sporazum, ki sicer ni
formalni pravni vir. Socialno sporazumevanje v oţjem smislu je proces medsebojnega
dogovarjanja in usklajevanja med tremi socialnimi partnerji: predstavniki delavskih in
delodajalskih organizacij in drţave.37
37
Kresal B., Delovno pravo, str. 27.
16
4. Opredelitev pojma vodilni delavci
1. Pojem vodilnih delavcev v slovenski pravni ureditvi
Za popolno obravnavo pojma vodilnih delavcev moramo najprej spoznati njihovo vlogo v
druţbi kot pravni osebi ter jih razmejiti od poslovodstva in ostalih delavcev.
1. Poslovodstvo, vodilni delavci ter ostali delavci
Gospodarske druţbe vodi poslovodstvo. V določbi 10. člena ZGD-1 je določeno, da se za
poslovodstvo štejejo organi ali osebe, ki so po tem zakonu ali po aktih druţbe pooblaščeni, da
vodijo njene posle.
Zakon določa pri vsaki vrsti druţbe, kdo je upravičen voditi posle po samem zakonu.38
V delniški druţbi lahko vodi posle uprava ali upravni odbor. V druţbi z omejeno
odgovornostjo poslovodje, v druţbi z neomejeno odgovornostjo pa vodijo posle vsi
druţbeniki, razen če se drugače dogovorijo v druţbeni pogodbi.39
Komanditno druţbo vodi
komplementar, komanditist je izrecno izključen iz poslovodstva.40
Isto velja za komanditno
delniško druţbo.41
Poslovodne osebe v druţbi ne morejo sprejemati vseh odločitev. To se kaţe predvsem v
srednjih in velikih druţbah, kjer je vsakodnevno potrebno sprejeti toliko odločitev, da jih
poslovodna oseba sama ne zmore. Zato poslovodne osebe sprejemajo le najpomembnejše
odločitve, pooblastila za sprejetje ostalih pa prenesejo na druge osebe – vodilne delavce.
Sociološko gledano so poslovodne osebe v bistvu najvišji nivo vodilnih delavcev.42
V teoriji ne obstaja dvoma o razmejitvi med vodilnimi delavci in poslovodnimi osebami.
Bistveno pri razmejitvi je dejstvo, da imajo poslovodne osebe v gospodarski druţbi, ki jo
38
Ivanjko et al, Korporacijsko pravo, str. 183. 39
Določba 98. člena ZGD-1. 40
Določba 144. člena ZGD-1. 41
Določba 399. člena ZGD-1 glede zastopanja napotuje na uporabo določb o k.d. 42
Schaub Gunter, Koch Ulrich, Linck Rudiger, Vogelsang Hinrich, Arbetsrechts- Handbuch, Systematische
Darstellung und Nachschlagewerk fur die Praxis, 13., neu bearbeitete Auflage, Verlag C.H. Beck, Munchen,
2009, str. 113. V nadaljevanju Schaub et al.
17
vodijo, statusno-pravni poloţaj, ki izhaja iz ZGD-1, medtem ko vodilni delavci takšnega
poloţaja nimajo.43
Poslovodne osebe svoje pristojnosti in odgovornosti pridobijo po zakonu ali statusno-pravnem
aktu druţbe, medtem ko vodilni delavci svoje pristojnosti črpajo iz delovnega razmerja z
druţbo.
Izvršni direktorji
ZGD-1 je v slovensko pravno ureditev poleg dvotirnega sistema vnesel nov – enotirni sistem
upravljanja druţb. S tem se je pojavil tudi pojem izvršnih direktorjev.
V enotirnem sistemu upravljanja druţb vodi druţbo upravni odbor, ki je lahko sestavljen iz
izvršnih in neizvršnih direktorjev. Izvršni direktorji opravljajo naloge, povezane z vodenjem
tekočih poslov.44
Izvršni direktorji so lahko člani upravnega odbora, vendar to ni nujno.
Člani upravnega odbora se nesporno uvrščajo k poslovodnim osebam, glede izvršnih
direktorjev, ki niso člani upravnega odbora, pa v teoriji najdemo različna mnenja.
Prevladujoči del teorije uvršča k poslovodstvu tudi izvršne direktorje, ki niso člani upravnega
odbora.45
Nasprotno stališče, ki temelji na gramatikalni razlagi 10. člena ZGD-1, uvršča k poslovodstvu
le izvršne direktorje, ki so člani upravnega odbora, medtem ko ostale šteje k vodilnim
delavcem.46
Da se vsi izvršni direktorji štejejo k poslovodstvu nakazuje več dejstev. Vsi izvršni direktorji
na podlagi določb ZGD-1 lahko vodijo tekoče posle druţbe, zaradi česar jih je na podlagi
splošne opredelitve poslovodstva iz 10. člena ZGD-1 mogoče šteti za poslovodstvo druţbe.47
ZGD-1 poloţaj izvršnih direktorjev na več mestih ureja enako kot poloţaj članov upravnega
odbora. Izvršni direktorji morajo izpolnjevati enake pogoje, kot člani vodenja in nadzora, ter
so na poloţaj imenovani za enako obdobje. Njihovo imenovanje in obseg pooblastil se vpiše v
sodni register. 48
43
Senčur Peček Darja, Pojem poslovodne osebe, direktorja in vodilnega delavca v gospodarski druţbi, Delavci
in delodajalci, letnik 8, številka 1, str. 16. V nadaljevanju Senčur Peček D., Pojem poslovodne osebe, direktorja
in vodilnega delavca. 44
To je obvezno pri javnih druţbah,. 45
Na primer Kocbek M. et al, Veliki komentar Zakona o gospodarskih druţbah, GV Zaloţba, Ljubljana, 2007,
str. 290. 46
Samec N., Izbira upravljavskega sistema d.d. z vidika določitve plačil organov, str. 68. 47
Senčur Peček D., Pojem poslovodne osebe, direktorja in vodilnega delavca, str. 17. 48
Določba 290. člena ZGD-1.
18
ZGD-1 pri ureditvi pravnega poloţaja izvršnega direktorja (razen pri pooblastilu za
zastopanje) ne razlikuje med izvršnimi direktorji, imenovanimi izmed članov upravnega
odbora in ostalimi izvršnimi direktorji – za vse izvršne direktorje enotno ureja pogoje in način
imenovanja, odpoklic, moţne pristojnosti in odgovornosti.49
Iz navedenega je mogoče ugotoviti, da zakonodajalec ni ţelel razlikovati med izvršnimi
direktorji in ostalim poslovodstvom. Izvršni direktorji so v enakem poloţaju kot poslovodne
osebe, kar jih načelno razlikuje od vodilnih delavcev, zato jih ne moremo šteti med njih.
Vodilni delavci
Vodilni delavci so tako kot vsi ostali delavci z druţbo v delovnem razmerju. Razlike med
vodilnimi delavci in ostalimi delavci so obravnavane v nadaljevanju.
2. Zakon o delovnih razmerjih
Za ZDR lahko trdimo, da je zelo skop z določbami glede vodilnih delavcev. Vendar kljub tej
skoposti v njem najdemo opredelitev vodilnega delavca, ki se uporablja za namene tega
zakona.
Sam pojem vodilnega delavca se v ZDR pojavi pri urejanju določenih posebnosti delovnega
razmerja.
V določbi 52. člena ZDR je urejena pogodba o zaposlitvi za določen čas. Med moţnimi
razlogi50
za sklenitev te pogodbe je tudi zaposlitev tistega vodilnega delavca, ki vodi poslovno
področje ali organizacijsko enoto pri delodajalcu in ima pooblastila za sklepanje pravnih
poslov ali za samostojne kadrovske in organizacijske odločitve.
Na določbo 52. člena ZDR se navezuje tudi 157. člen ZDR, ki dovoljuje drugačno ureditev
delovnega časa, nočnega dela, odmora ter dnevnega in tedenskega počitka. Takšna drugačna
ureditev je mogoča tudi v primeru vodilnega delavca opredeljenega v določbi 52. člena ZDR.
ZDR zelo natančno opredeljuje skupino vodilnih delavcev, katerim se lahko določene prvine
delovno pravnega razmerja (na primer moţnost zaposlitve za določen čas) uredijo drugače,
kot ostalim delavcem.
49
Senčur Peček D., Pojem poslovodne osebe, direktorja in vodilnega delavca, str. 17. 50
To moţnost je v zakon vključila novela ZDR-A, ur. l. RS 103/2007.
19
Navedeno zakonsko ureditev je potrebno razumeti v smislu, da je dopustno pogodbo o
zaposlitvi za določen čas skleniti le s tistimi vodilnimi delavci, ki so glede na svoje
pristojnosti najbliţje poslovodnim osebam, zato so poslovodne osebe posebej zainteresirane,
da imajo vpliv na njihovo kadrovanje.51
ZDR se na vodilno delo sklicuje v določbi 153. člena, kjer pa ne definira, kaj vodilno delo je.
Ţenske lahko opravljajo nočno delo v industriji in gradbeništvu, če opravljajo vodilno delo ali
vodijo delovne enote ali opravljajo delo v zvezi z zagotavljanjem varnosti, zdravja ali
socialnega varstva delavcev.
Ţenske lahko opravljajo nočno delo, če so del poslovodstva ali pa so vodilne delavke, v
smislu določbe 52. člena ZDR.
3. Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju
V ZSDU ne najdemo definicije vodilnih delavcev.
V določbi 12. člena so opredeljene osebe, ki imajo pravico voliti predstavnike v svet delavcev
in osebe, ki te pravice nimajo. Pod le-te se uvrščajo, poleg direktorja, tudi delavci, ki imajo
sklenjeno pogodbo o zaposlitvi v skladu z 72. členom ZDR52
ter prokuristi in druţinski člani
teh oseb. Vse te osebe zakon imenuje vodilno osebje.
4. Drugi zakoni
V ostalih zakonih, ki urejajo področje dela, ne najdemo določb, ki bi neposredno urejala
poloţaj vodilnih delavcev, ali bi za njih določala posebnosti.
5. Kolektivne pogodbe
Kolektivne pogodbe podrobneje urejajo razmerja med delavci in delodajalci na določenem
področju. Kolektivne pogodbe lahko vsebuje le določbe, ki so za delavce ugodnejše od
51
Senčur Peček Darja, Vpliv novele ZDR-A na delovna razmerja, Nekatera vprašanja sklepanja pogodb o
zaposlitvi po noveli ZDR-A, Podjetje in delo, številka 6-7, 2008, str. 1210. V nadaljevanju Senčur Peček Darja,
Vpliv novele ZDR-A na delovna razmerja. 52
Po določbi 72. člena ZDR sklepajo pogodbe o zaposlitvi poslovodne osebe in prokuristi.
20
določb, vsebovanih v zakonih, razen v primeru, ko Zakon o delovnih razmerjih določa
drugače.53
Za kolektivne pogodbe ni nujno, da veljajo za vse delavce, mogoče so tudi izključitve. Tako
se glede vodilnih delavcev pojavljajo predvsem tri rešitve:
- kolektivna pogodba vodilnih delavcev ne omenja oziroma glede njih ne ureja
nobenih posebnosti,
- kolektivna pogodba za vodilne delavce izrecno velja in
- kolektivna pogodba vodilne delavce izvzema iz svoje veljave.
Situacijo, ko kolektivna pogodba ne omenja vodilnih delavcev, najdemo predvsem pri
novejših kolektivnih pogodbah, ki so bile sprejete po sprejetju ZDR leta 2002.54
V praksi pa še vedno najdemo veliko kolektivnih pogodb, ki izrecno določajo, da kolektivna
pogodba za vodilne delavce velja, vendar te kolektivne pogodbe omogočajo, da se vodilni
delavec in delodajalec o pravicah in dolţnostih, ki so urejene v kolektivni pogodbi, dogovorita
drugače.55
Tudi kolektivne pogodbe, ki vodilne delavce izvzemajo iz svoje veljave najdemo.56
V preteklosti, ko so imeli vodilni delavci nekoliko drugačen poloţaj v gospodarski druţbi57
, je
bil razlog za izvzetje v dejstvu, da so imeli vodilni delavci drugačen poloţaj od ostalih
delavcev, da so imeli močnejšo pogajalsko pozicijo pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi, zato
jim ni bilo potrebno zagotavljati minimalnega varstva, ki izhaja iz kolektivnih pogodb,
predvsem varstva v zvezi s plačo, po drugi pa jih ni bilo potrebno vsebinsko omejevati pri
sklepanju pogodbe o zaposlitvi.58
Danes, ko so vodilni delavci skoraj v vsem enaki z ostalimi
delavci, tudi glede vsebine pogodbe o zaposlitvi, je razlog za izvzetje iz veljavnosti kolektivne
pogodbe predvsem v tem, da se delodajalec in delavec sama dogovorita o dodatnih pravicah
oz. obveznostih v pogodbi o zaposlitvi, glede na specifičnost poloţaja vodilnega delavca.
53
Določba 4. člena Zakona o kolektivnih pogodbah. 54
Na primer Kolektivna pogodba dejavnosti bančništva Slovenije, Uradni list RS, št. 5/2011
z dne 24. 1. 2011. 55
Na primer Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije, Uradni list RS, št. 111/2006, 127/2006 – popr.,
109/2007, 21/2008 – razširjena veljavnost, 94/2008, 34/2009, 68/2009 – razlaga, 26/2011 – razlaga, 30/2011. 56
Na primer Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije, Uradni list RS, št.
14/2006, 87/2006, 76/2007, 46/2008, 70/2008, 53/2009- razširjena veljavnost, 10/2010, 70/2011, 84/2011. 57
Več o tem v nadaljevanju. 58
Senčur Peček D., Pojem in pravni poloţaj vodilnih delavcev v Republiki Sloveniji, Gospodarski subjekti na
trgu eno telo po vstopu v Evropsko unijo, 2005, str. 294.
21
Kolektivne pogodbe, ki vodilne delavce omenjajo kot posebno kategorijo delavcev, načeloma
same definirajo pojem vodilnih delavcev. Pri primerjavi lahko pridemo do zaključka, da
večina kolektivnih pogodb, ki pozna pojem vodilnih delavcev, le-te definira na enega od 4
načinov:
1. Definicije podobne ureditvi v ZDR
Nekatere kolektivne pogodbe opisno določajo kdo so vodilni delavci, pri tem določajo zelo
podobne ali enake rešitve kot določba 157. člena ZDR.
Kot primer lahko vzamemo Kolektivno pogodbo dejavnosti trgovine Slovenije in Kolektivno
pogodbo gradbenih dejavnosti.
Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije vodilne delavce opredeljuje kot delavce,
ki vodijo organizacijske enote in imajo pooblastila za samostojne odločitve in sklepanje
pogodb. Delodajalec jih določi s statutom, aktom o ustanovitvi druţbe, druţbeno pogodbo
oziroma pogodbo o ustanovitvi druţbe, zadruţnimi pravili ali sistemizacijo delovnih mest.
Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti59
jih definira podobno, saj določa, da se za vodilne
delavce štejejo poslovodne osebe in delavci, ki vodijo delovne enote, in imajo pooblastila za
samostojne odločitve.
Kot lahko vidimo sta definiciji zelo podobi zakonski rešitvi, čeprav se nanjo izrecno ne
sklicujeta.
2. Uporaba opredelitve 157. člena ZDR ter dodatek opredelitve delodajalca
Več kolektivnih pogodb se naslanja na opredelitev iz 157. člena ZDR. V vseh teh pogodbah
pa kot dopolnitev najdemo akte delodajalca, ki lahko samostojno opredeli vodilne delavce.
Kot primer lahko pogledamo Kolektivno pogodbo za dejavnost kovinskih materialov in livarn
Slovenije ter Kolektivno pogodbo za dejavnost elektroindustrije Slovenije,60
ki pojem
vodilnih delavcev opredeljujeta enako.
Kot vodilni delavci so tako v obeh pogodbah opredeljeni tisti delavci, ki so določeni z drugo
alinejo 157. člena Zakona o delovnih razmerjih ali tisti, ki jih določi delodajalec.
59
Uradni list RS, št. 1/2005, 100/2005, 83/2006, 71/2007, 18/2008, 76/2008, 64/2009- tarifna priloga. 60
Uradni list RS, št. 108/2005, 95/2006, 71/2007, 82/2007, 32/2008, 70/2008, 47/2009 – razširjena veljavnost,
75/2009, 10/2010.
22
3. Opredelitev delodajalca
Kolektivna pogodba časopisno-informativne, zaloţniške in knjigotrške dejavnosti61
opredeljuje izraz delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ki pomeni delavca, ki ga
delodajalec določi z aktom oziroma pogodbo o ustanovitvi druţbe, zadruţnimi pravili ali
statutom. Kolektivna pogodba za zavarovalstvo Slovenije62
v 5. členu določa, da izraz delavec
s posebnimi pooblastili in odgovornostmi pomeni delavca, ki ga delodajalec določi s splošnim
aktom.
V obeh primerih je določanje vodilnega delavca prepuščeno delodajalcu. Takšna ureditev ima
podlago v poslovni praksi, kar bomo spoznali v nadaljevanju.
4. Vodilni delavci niso opredeljeni
V praksi kolektivnih pogodb, npr. Kolektivna pogodba komunalnih dejavnosti,63
najdemo tudi
poloţaj, ko so vodilni delavci omenjeni kot posebna kategorija delavcev, vendar njihov pojem
ni definiran. Kakšno opredelitev vodilnih delavcev uporabljajo te kolektivne pogodbe je
nejasno.
6. Poslovna praksa
Poslovna praksa v Sloveniji je zaznamovana predvsem z ureditvijo delovnih razmerij pred
začetkom veljave ZDR. Zato je za razumevanje poslovnih navad potrebna preučitev razvoja
delovnega prava pri nas, kar bom storila v naslednjem poglavju.
Pred uveljavitvijo ZDR leta 2003 so poloţaj vodilnih delavcev urejale predvsem individualne
pogodbe o zaposlitvi, kajti vodilni delavci so bili izvzeti iz veljave Splošne kolektivne
pogodbe za gospodarsko dejavnost,64
ki je urejala pogodbo o zaposlitvi.
Tako je poslovna praksa sama uredila poloţaj vodilnih delavcev in poslovodnih oseb s
Pogodbo o minimalni vsebini individualnih pogodb o zaposlitvi poslovodnih oseb in delavcev
s posebnimi pooblastili65
in Kriteriji za individualne pogodbe manegerjev. 66
61
Uradni list RS, št. 43/2000, 77/2000 - popr., 24/2001, 46/2001, 78/2001, 33/2004, 117/2004, 79/2005,
95/2006, 118/2006, 10/2007, 93/2007, 35/2008, 97/2008. 62
Uradni list RS, št. 60/1998, 6/2005, 83/2005, 100/2006, 45/2008, 24/2011. 63
Uradni list RS, št. 94/2004, 8/2005, 71/2005, 14/2006, 82/2006, 66/2007, 18/2008, 5/2009, 10/2010, 10/2010 -
tarifna priloga, 95/2010, 14/2011 – tarifna priloga. 64
Ur.l. RS, št. 40/1997.
23
Kriteriji nam dajo tudi odgovor na opredelitve pojma vodilnih delavcev, kot ga vidi poslovna
praksa. Izraz delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi oziroma vodilni delavec
pomeni delavca, ki je kot takšen določen z aktom delodajalca, pogodbo o ustanovitvi druţbe
ali statutom druţbe.
7. Sodna praksa
V slovenski sodni praksi, se veliko primerov nanaša na delavce s posebnimi pooblastili in
odgovornostmi oziroma na vodilne delavce. Predvsem je praksa potrdila teoretično razliko
med poslovodnimi osebami ter vodilnimi delavci.67
Same opredelitve vodilnih delavcev v sodni praksi ne najdemo.
2. Pojem vodilnih delavcev v nemški pravni ureditvi
V nemški pravni ureditvi ni enotne razlage pojma vodilnih delavcev.68
Največjo veljavo ima
opredelitev pojma v Ustavnem zakonu o obratih (BetrVG),69
ostali zakoni pa vsebujejo
podobne opredelite, ki se nekoliko razlikujejo od le-te, tako da je pojem vodilnih delavcev v
njih razširjen ali pa zoţen. Zanimiv je primer Zakona o varstvu pred odpovedjo (KschG). 70
1. Ustavni zakon o obratih
Opredelitev vodilnih delavcev najdemo v določbi 3. odstavka 5. člena. Zakon vodilne delavce
izvzema iz svoje veljave, razen, če izrecno ni določeno drugače.
Vodilni delavec je, kdor je po pogodbi o zaposlitvi in glede na dejanski poloţaj v druţbi ali
obratu
1. upravičen samostojno odločati o zaposlovanju in odpuščanju zaposlenih v druţbi ali obratu
ali
2. ima splošno pooblastilo ali prokuro, in prokura tudi v razmerju do delodajalca ni
zanemarljiva ali
65
Ur.l. RS, št. 64/1997. 66
Ur.l. RS, št. 64/1997. 67
Na primer sodba VDSS Pdb 61/2005, z dne 20.10.2005. 68
V nemščini leitende Angesstellte. 69
Betriebsverfassungsgesetz, BGBI I 1972, 13. 70
Kundigungscshutzgesetz (KSchG), BGBI I 1951, 499.
24
3. redno opravlja naloge, ki so pomembne za obstoj in razvoj druţbe ali obrata, in za katere so
pomembna posebna znanja in izkušnje, pri tem pa odločitve v bistvu sprejema sam ali pa
nanje odločilno vpliva; tudi tako, da pripravlja osnutke ali smernice ali sodeluje z drugimi
vodilnimi delavci.
Naprej zakon določa tudi kriterije, kdaj se delavec šteje za vodilnega delavca, kadar obstaja
dvom v izpolnjevanje kriterijev 3. točke 5. člena. Za vodilnega delavca se tako šteje oseba, ki
je kot taka bila opredeljena s pravnomočno sodbo ali bila izbrana v predstavniški svet
vodilnih delavcev, pripada ravni v druţbi, kjer so preteţno vodilni delavci ali njen redni
zasluţek znaša toliko, kot je običajno za vodilne delavce v druţbi.
Predpis nudi točno razmejitev vodilnih delavcev od ostalih delavcev in jih izključuje iz
veljave zakona. S tem so vodilni delavci izključeni iz kolektivno pravnega varstvenega
sistema, zato je pojem v praksi potrebno razlagati restriktivno.71
Široko obravnavanje te
skupine delavcev tako lahko povzroči, da se nivo varstva vodilnih delavcev poslabša.
To opredelitev prevzemajo številni drugi zakoni, na primer Zakon o delovnem času
(ArbZG),72
Zakon o predstavniških odborih vodilnih delavcev (SprAuG), Zakon o delavskem
soodločanju (MitbestG).
2. Zakon o varstvu pred odpovedjo
V določbi 2. odstavka 14. člena najdemo opredelitev vodilnih delavcev, ki pa je nekoliko oţja
kot v Zakonu o obratih.
Vodilni delavci so poslovodje, vodje obratov ter podobni vodilni delavci, ki so upravičeni
samostojno odločati o zaposlovanju in odpuščanju zaposlenih delavcev.
V splošnem pomenu so vodilni delavci, delavci s specifičnimi interesi. Od ostalih delavcev se
ločijo, ker imajo v druţbi kot celoti ali njenem obratu veliko moţnosti lastnih odločitev.
Imeti morajo pristojnosti odločanja vsaj na delih področij v druţbi. Te so lahko neposredne
71
Däubler, Kittner, Klebe, Schneider (Hrsg.), Betriebsverfassingsgesetz mit Wahlordnung, Kommentar für die
Praxis, Bund-Verlag GmbH, Köln, 1992, str. 312. V nadaljevanju Daubler et al. 72
Arbeitszeitgesetz,BGBI I 1994, 1170, 1171.
25
pristojnosti ali pa takšne, ki imajo znaten vpliv na gospodarski, tehnični, znanstveni ali
organizacijski vpliv na vodenje druţbe.73
Pravna sluţba zveznega delovnega sodišča je kot pomembne značilnosti vodilnih delavcev
opredelila:
- postavitev določene meje dohodka,
- poloţaj na določenem nivoju v druţbi,
- izobrazba,
- odgovornosti v zvezi z zaposlenimi, denarjem ali stvarmi,
- samostojno delovanje oziroma neomejujoči nadrejeni in
- dojemanje nadzorstvenih funkcij.74
3. Primerjava ureditve pojma vodilnih delavcev v slovenski in
nemški pravni ureditvi
V slovenski zakonodaji najdemo definicijo v ZDR, ki pa velja le za ta zakon, vendar določeni
pravni akti to definicijo povzemajo (na primer kolektivne pogodbe). V nemški zakonodaji
najdemo pojem urejen v več pravnih aktih.
Definicija vodilnega delavca v nemški zakonodaji sodi v organizacijska pravila in je tako
kogentnega značaja. Zato te opredelitve ne morejo spreminjati kolektivne pogodbe ali
sporazumi v druţbi, niti pogodba o zaposlitvi ali podobni sporazumi. Drugačne opredelitve
vodilnih delavcev so nične, takšni sporazumi pa brez učinka.75
V RS tudi posamezne
kolektivne pogodbe in splošni akti delodajalca določajo pojem vodilnega delavca, a tako
opredeljenemu vodilnemu delavcu ni mogoče priznati manj pravic, kot jih določa ZDR in
drugi zakoni.
73
Schaub et al, str. 93. 74
Daubler e tal, str, 315. 75
Daubler et al, str. 316.
26
5. Položaj vodilnih delavcev v Sloveniji v letih od 1945 do 2003
1. Obdobje po drugi svetovni vojni
Do uveljavitve samoupravljanja je bilo delovno razmerje pogodbeno razmerje. Prvi predpisi,
ki so urejali delovno razmerje, zato niso posebej obravnavali civilnopravne pogodbe o delu.76
Področje dela so po koncu druge svetovne vojne urejali podzakonski akti, predvsem Uredbe.
Le-te vodilnih delavcev niso opredeljevale. Najti pa je določbe o tem, da so poleg direktorja
(ki je imel velika pooblastila v zvezi z delovnimi razmerji), v izjemnih primerih tudi druge
osebe imele določene pristojnosti. Tako je lahko, na primer, odpoved dala tudi odgovorna
oseba, določena v pravilih.77
2. Temeljni zakon o gospodarjenju z državnimi gospodarskimi
podjetji in višjimi gospodarskimi združenji po delovnih kolektivih78
Temeljni zakon o gospodarjenju z drţavnimi gospodarskimi podjetji in višjimi gospodarskimi
zdruţenji po delovnih kolektivih (v nadaljevanju Temeljni zakon o gospodarjenju) je pomenil
začetek samoupravljanja. Delovni kolektivi so gospodarili s splošnim ljudskim premoţenjem
v okviru drţavnega gospodarskega plana. Gospodarjenje je potekalo preko delavskih svetov
in upravnih odborov,79
proizvodnjo in poslovanje podjetja pa je vodil direktor podjetja.80
Temeljni zakon o gospodarjenju ni vseboval opredelitve vodilnih delavcev. Vseboval pa
določbo o postavljanju delavcev na vodilna delovna mesta. V določbi 27. člena je določal, da
je upravni odbor podjetja pooblaščen postavljati usluţbence na vodilna mesta v podjetju. To
je izjema, kajti načeloma postavlja delavce na delovna mesta direktor sam.81
76
Novak Janez, Delovna razmerja zastopnikov, Center za samoupravno normativno dejavnost, Ljubljana, 1979,
str. 90. V nadaljevanju Novak J., Delovna razmerja zastopnikov. 77
Senčur Peček Darja, Pravni poloţaj vodilnih delavcev v Republiki Sloveniji, Zbornik Pravne fakultete
Univerze v Mariboru, letnik 1, leto 2005, str. 298. V nadaljevanju Senčur Peček D., Pravni Poloţaj vodilnih
delavcv v Republiki Sloveniji. 78
Ur.l. FLRJ, št. 43/50. 79
Določba 1. člena Temeljnega zakona o gospodarjenju. 80
Določba 8. člena Temeljnega zakona o gospodarjenju. 81
Določba 38. člena Temeljnega zakona o gospodarjenju.
27
Temeljni zakon o gospodarjenju ni vseboval določb o pravicah in dolţnostih usluţbencev,
tako da ne najdemo izjem glede pravic in dolţnosti vodilnih delavcev.
3. Zakon o delovnih razmerjih82
Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR 57) je prvič po letu 1945 sistemsko uredil
področje dela. ZDR 57 je prinesel nekaj bistvenih novosti, med njimi tudi kolegijski način
odločanja in vodilne delavce.
ZDR 57 ni opredelil pojma vodilnih delavcev. Je pa primeroma določal osebe, ki so bili
vodilni delavci. Direktor DO je bil poleg kolegijskih organov pooblaščen odločati o delovnih
razmerjih. Enaka pooblastila kot direktor je lahko imel starešina gospodarske ali druge
organizacije,83
drugi vodilni delavec,84
ali druga pooblaščena oseba.85
Vse navedene osebe so
bili vodilni delavci, tak poloţaj pa so imeli še drugi delavci, npr. namestnik direktorja86
in
vodja knjigovodstva.87
ZDR 57 je posebnosti glede vodilnih delavcev uvedel predvsem glede sprejema na delovno
mesto in prenehanja delovnega razmerja.
Gospodarska organizacija je v pravilnikih sama določala, katera delovna mesta se zasedajo
preko razpisa. Določila je tudi vodilna mesta, za katera je bil razpis obligatoren. Razpis je
opravila komisija, ki je po končanem razpisu predlagala upravnemu odboru ustrezne
kandidate. Sporazum s sprejetim delavcem je sklenil direktor.88
Brez razpisa je na vodilno
delovno mesto lahko bil postavljen delavec iste gospodarske organizacije, če je izpolnjeval
pogoje za to delovno mesto.89
Tudi o prenehanju delovnega razmerja z vodilnim delavcem je odločal upravni odbor.
Odpoved je lahko upravnemu odboru predlagal direktor, ki je na podlagi sklepa upravnega
odbora tudi izdal odločbo o odpovedi.
82
Ur.l. FLRJ, št. 53/57. 83
Določba 80. člena ZDR 57. 84
Določba 138. člena ZDR 57. 85
Določbe 141, 178, 281, 282, 287, 294, 302, 304, 308, 310, 318, 319, 323 in 338 člena ZDR 57. 86
Določbi 181 in 344 člena ZDR 57. 87
Novak J., Delovna razmerja zastopnikov, str. 92. 88
Določba 144. člena ZDR 57. 89
Določba 142. člena ZDR 57.
28
Ţenske so bile varovane pred določenimi deli, ki so zdravju škodljiva, ţivljenju nevarna ali
posebno teţka fizična dela. Med slednja spadajo tudi podzemeljska dela v rudnikih. Izjemoma
so lahko v rudnikih delale vodilne delavke, ki pa niso smele opravljati fizičnih del.90
Prepoved dela na vodilnih delovnih mestih je bila določena za pripravnike, ki še niso opravili
strokovnega izpita.91
Za vse vodilne delavce, pa je veljala prepoved prejemanja osebnega
dohodka za nadurno delo, razen v zakonsko določenih primerih.92
ZDR 57 je v 273. členu navajal kazni, ki so se lahko izrekle zoper delavca, ki je kršil delovno
disciplino. Med moţnimi kaznimi je tudi odstranitev s poloţaja. Kazen odstranitve s poloţaja
se je lahko izrekla samo zoper delavca, ki je bil na vodilnem delovnem mestu. Kazen se je
smela izreči največ za tri leta.93
4. Temeljni zakon o delovnih razmerjih94 in Temeljni zakon o
podjetjih95
Temeljni zakon o podjetjih je statusnopravni predpis, ki je urejal poloţaj podjetij v pravnem
prometu. Čeprav ni bil delovnopravni predpis, se je klub temu v 56. členu nanašal na vodilne
delavce, ko jih je omenjal v zvezi z nadomeščanjem odsotnega direktorja.
Temeljni zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju TZDR) je bil prvi poskus urediti poloţaj
in razmerja v kakršnih so bili delovni ljudje, v delovnih skupnostih, z vidika samoupravljanja.
To se kaţe v načelni predpostavki, da je urejanje medsebojnih delovnih razmerij načeloma
predmet samoupravne normativne dejavnosti (torej predvsem avtonomnega delovnega
prava).96
Funkcija TZDR je bila poglavitna opredelitev značilnosti za poloţaj delavca
odločilnih pravic in dolţnosti ter z razčlenitvijo poglavitnih elementov, značilnih za status
delavcev, omogočiti delovnim skupinam, da samostojno urejajo medsebojna delovna
razmerja, ustrezno svojim razmeram in zahtevam.97
90
Določba 73. člena ZDR 57. 91
Določba 156. člena ZDR 57. 92
Določba 181. člena ZDR 57. 93
Določba 275. člena ZDR 57. 94
Ur.l. SFRJ, št. 17/65. 95
Ur.l. SFRJ, št. 17/65. 96
Kyovsky Rudi, Miklič Rado, Rozman Vilko, Temeljni zakon o delovnih razmerjih s komentarjem in sodno
prakso, druga spremenjena in dopolnjena izdaja, ČZP Gospodarski vestnik, Ljubljana, 1969, str. 17. V
nadaljevanju Kyovsky et al, Komentar TZDR. 97
Kyovsky et al, Komentar TZDR, str. 18.
29
Pojma vodilnih delavcev TZDR ni opredeljeval. V določbi 23. člena je določal, da se vodilna
delovna mesta opredelijo v statutu. Med vodilna delovna mesta, ki jih kot takšna določi
statut, so štela le tista pomembnejša delovna mesta, za katera je delovna organizacija sodila
glede na organizacijo poslovanja in notranje odnose za tako pomembna, da jih je določila, kot
vodilna.98
TZDR je vseboval določbe o zaposlitvi vodilnega delavca.
Delovna mesta, ki so bila po statutu vodilna, so se zasedala po razpisu. Le izjemoma je smel
izvršni svet delovna mesta drţavnih funkcionarjev zasesti brez razpisa.99
Vodilna delovna
mesta je morala delovna skupnost vsako četrto leto znova razpisati, kar imenujejo
reelekcija.100
Ob izteku vsakih štirih let so se štela ta mesta za prosta, čeprav so bila
zasedena.101
Delavec, ki je zasedal razpisano vodilno mesto, se je lahko znova prijavil na
razpis. V primeru, da ni bil izbran, ga je delovna skupnost razporedila na drugo delovno
mesto. Delavec, ki ni privolil v razporeditev na drugo delovno mesto, je prenehal biti član
delovne skupnosti oziroma mu je prenehalo delovno razmerje.
V času trajanja delovnega razmerja vodilnega delavca, TZDR ni določal posebnosti glede
njegovega poloţaja.
Posebno ureditev najdemo le v določbi 55. člena TZDR, ki ureja nočno delo delavk. Prepoved
nočnega dela ne velja za delavke na vodilnih delovnih mestih, za katerega so odgovorne.102
5. Zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in o
delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci103
Zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v zdruţenem delu in o delovnih razmerjih med
delavci in zasebnimi delodajalci (v nadaljevanju RZMRD) je republiški zakon, ki je bil sprejet
98
Kyovsky et al, Komentar TZDR, str. 81. 99
Določba 23. člena TZDR. 100
Določba 33. člena TZDR. 101
Kyovsky et al, Komentar TZDR, str. 107. 102
Kyovsky et al, Komentar TZDR, str. 157. 103
Ur.l. SRS, št. 18/1974.
30
na podlagi zveznega Zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v zdruţenem delu,104
in v
veliki meri povzema rešitve zveznega zakona.
Pravice in obveznosti delavcev so se urejale s samoupravnimi akti, v okviru organizacij
zdruţenega dela. 105
S samoupravnimi sporazumi so se posebej uredile tudi pravice in
obveznosti iz medsebojnih razmerij v zdruţenem delu za delavce, ki so delali na delovnih
mestih, na katerih so imeli posebne pravice in odgovornosti oziroma na vodilnih delovnih
mestih.106
RZMRD ni opredeljeval pojma vodilnega delavca, kar pa izhaja iz tega, da so se medsebojna
razmerja v organizaciji zdruţenega dela urejala s samoupravnimi sporazumi. Torej so tudi
pojem vodilnega delavca lahko opredeljevali s temi sporazumi.
Glede same zaposlitve vodilnih delavcev ni bilo zakonskih posebnosti. Lastnost delavca v
zdruţenem delu je delavec pridobil po postopku in ob pogojih, ki jih je določal samoupravni
sporazum v temeljni organizaciji zdruţenega dela.107
Objavil se je razpis o prostem delovnem
mestu, kar je veljalo za vse delavce, ne le za vodilna delovna mesta.
Posebnost ureditve vodilnih delovnih mest je bila v reelekciji. Delavci, ki so imeli posebne
pravice in odgovornosti, so bili podvrţeni ponovni izbiri na delovna mesta, ki se je opravila v
roku, določenim s samoupravnim sporazumom. Ta rok ni smel biti daljši od štirih let.108
Za
vodilne delavce je bil poseben tudi disciplinski ukrep odstranitve delavca z vodilnega
delovnega mesta, zaradi kršitve obveznosti.109
Vodilne delavke pa so lahko opravljale nočno
delo na področju industrije in gradbeništva.110
Novost, ki jo najdemo v ZMRD, ne pa v RZMRD, je v določitvi nalog in smotrov, ki jih je
moral izpolniti vodilni delavec v času do reelekcije. Vsako leto pa se je preizkušalo kako
izpolnjuje te naloge in dosega smotre.111
104
Ur.l. SFRJ, št. 22/73. 105
Določba 1. člena RZMRD. 106
Določba 3. člena RZMRD. 107
Določba 4. člena RZMRD. 108
Določba 7. člena RZMRD. 109
Določba 54. člena RZMRD. 110
Določba 34. člena ZMRD. 111
Določba 12. člena ZMRD.
31
6. Zakon o združenem delu112 in Zakon o delovnih razmerjih113
Zakon o zdruţenem delu (ZZD) in Zakon o delovnih razmerjih (ZDR 77) sta nastala na
podlagi sprememb ustave z leta 1971.
Pojema vodilnega delavca v ZZD in ZDR 77 ne najdemo, na mestu le-tega pa zakona
uporabljata pojem delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. V določbi 493. člena
ZZD je zakonodajalec naštel nekaj delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Ti so
bili namestnik in pomočniki poslovodnega organa, vodje posameznih sektorjev ali drugi v
statut temeljne organizacije in zakonu določeni delavci s posebnimi pooblastili in
odgovornostmi, ki so odgovorni neposredno delavskemu svetu.
Delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi se je lahko zaposlilo le prek javnega
razpisa.114
Izjemoma se je lahko sklenilo delovno razmerje brez javnega razpisa.115
Imenovanje na delovno mesto s posebnimi pravicami in obveznostmi je bilo le začasno, kar je
moralo biti navedeno ţe v samem javnem razpisu. Delavec, ki ni bil izbran, je imel pravico
opravljati druga dela, ki so ustrezala njegovi izobrazbi in izkušnjam.116
Zakon načeloma ni opredeljeval pravic in dolţnosti delavcev. V petem poglavju pa je urejal
varstvo pravic delavcev. Delavci so se lahko obrnili na samoupravne organe ali sodišča
zdruţenega dela, da so le ta odločila o njihovih pravicah. Pravnomočno izdane sodne odločbe
so v temeljni organizaciji izvrševali poslovodni organ ali pooblaščeni delavci. V primeru, da
odločbe niso izvršili, so zagrešili hujšo kršitev delovne obveznosti.117
Ukrepe za kršitev delovnih obveznosti najdemo v ZDR 77. Za delavce s posebnimi pooblastili
in odgovornostmi ni bil določen poseben ukrep, ampak so se lahko našteti ukrepi118
izrekli
vsakemu delavcu ne glede na njegova posebna pooblastila in odgovornosti.119
112
Ur.l. SFRJ, št. 53/76. 113
Ur.l. SRS, št. 24/77. 114
Določba 170. člena ZZD ter 22. člena ZDR 77. 115
Določba 24. člena ZDR 77. 116
Določba 171. člena ZZD. 117
Določbi 220. in 225. členov ZZD. 118
Ti ukrepi so: opomin, javni opomin, razporeditev na druga dela oz. naloge, denarna kazen, prenehanje
delovnega razmerja. 119
Določba 150. člena ZDR 77.
32
7. Zakon o podjetjih120
Zakon o podjetjih je v naš pravni sistem ponovno uvedel tradicionalne premoţenjsko pravne
institute in kategorije. Uvedel je trg in trţne zakonitosti, priznal podjetništvo na področju vseh
lastninskopravnih oblik, omogočal ustanavljanje podjetij v zasebni, mešani in druţbeni
lastnini.
Zakon o podjetjih je bil statusnopravni predpis, ki pa je vseboval nekaj določb tudi glede
vodilnih delavcev. Določal je predvsem, da delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
imenuje direktor,121
navodila in smernice pa delavcem s posebnimi pooblastili in
odgovornostmi lahko daje upravni odbor.122
8. Zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja123 in Zakon o
delovnih razmerjih124
Zvezni Zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (v nadaljevanju ZTPDR) je bil
podlaga za temeljno prenovo republiške delovnopravne zakonodaje. Zakon o delovnih
razmerjih (v nadaljevanju ZDR 90), je pomenil prvi korak k temu. Za celovito prenovo so bili
potrebni še številni drugi zakoni,125
uskladitev kolektivnih pogodb in splošnih aktov
organizacij, cilj pa je bil nov akt urejanja delovnega razmerja – pogodba o zaposlitvi, s katero
je narava delovnega razmerja opredeljena kot dvostranska.
Pogodbo o zaposlitvi je v naš pravni sistem uvedel ZTPDR in z njo na novo koncipiral
delovno razmerje kot dvostransko razmerje med delavcem in delodajalcem.126
ZDR 90 in ZTPDR sta se medsebojno dopolnjujeta, pri čemer je imel zakon o delovnih
razmerjih nasproti zveznemu zakonu značaj posebnega zakona, ki je veljal in se uporabljal za
120
Ur. list SFRJ, št. 77/88, 40/89, 46/90, 61/90. 121
Določba 57. člena ZP. 122
Določba 127. člena ZP. 123
Ur.l. SFRJ, št. 60/89. 124
Ur.l. RS, št. 14/90. 125
Na primer zakon o varstvu pri delu, zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, zakon o zaposlovanju
in zavarovanju v primeru brezposelnosti. 126
Korpič Horvat Etelka, Individualno delovno pravo, Študijsko gradivo za študij delovnega prava, Maribor,
2004, str. 10. V nadaljevanju Koprič Horvat E., Individualno delovno pravo.
33
urejanje delovnih razmerij delavcev, ki delajo pri organizacijah in delodajalcih v Republiki
Sloveniji.127
ZTPDR ni opredeljeval pojma delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, je pa zanje
določal nekatere posebnosti. Razpis za delovno mesto delavca s posebnimi pooblastili in
odgovornostmi je morala organizacija objaviti v sredstvih javnega obveščanja.128
Delavca je
izbral organ upravljanja na predlog poslovodnega organa.129
Delavci s posebnimi pooblastili
in odgovornostmi so bili na ta poloţaj imenovani za določen čas, po preteku katerega so bili
razporejeni na drugo delovno mesto, če niso bili ponovno izbrani.130
Leta 1990 je bila sprejeta novela ZTPDR,131
ki je prinesla velike spremembe na področju
zaposlitve delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Črtane so bile namreč določbe
glede objave razpisa, časa trajanja delovnega razmerja in reelekcije, ter posledično tudi glede
razporeditve na drugo delovno mesto, če delavec ni bil ponovno imenovan na delovno mesto s
posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Zakon je delavce s posebnimi pooblastili in
odgovornostmi glede sklenitve delovnega razmerja izenačil z ostalimi delavci, posebnosti so
veljale le za poslovodne organe.132
Delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi so imeli po ZTPDR nekatera posebna
pooblastila.
Glede na določbo 49. člena ZTPDR je lahko o prispevku delavca pri delu odločal poslovodni
organ ali delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi oziroma delodajalec v skladu s
splošnim aktom in kolektivno pogodbo.
V okviru disciplinskega postopka so lahko poslovodni organ svoja pooblastila glede
ugotavljanja disciplinske odgovornosti delavcev delno ali v celoti prenesli na določenega
delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Delavec s posebnimi pooblastili in
odgovornostmi lahko je lahko podal zahtevo za začetek disciplinskega postopka.133
127
Komentar ZDR 90, str. 8. 128
Določba 9. člena ZTPDR. 129
Določba 10. člena ZTPDR. 130
Določba 13. člena ZTPDR. 131
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona a temeljnih pravicah iz delovnega razmerja, Ur.l. SFRJ, št.
42/90. 132
Senčur Peček D., Pravni Poloţaj vodilnih delavcv v Republiki Sloveniji, str. 305. 133
Določbi 60. in 61. člena ZTPDR
34
Delavec s posebnimi pooblastili je imel nekatere pristojnosti glede določanja delovnega časa
daljšega od polnega in odsotnosti z dela.134
Po spremembah ZTPDR so delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi dobili še
dodatna pooblastila glede razporejanja delavcev in prerazporeditve delovnega časa.135
Na delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi se nanašajo tudi nekateri posebni
disciplinski ukrepi. Tako je v določbi 58. člena določeno, da se je ukrep prenehanja delovnega
razmerja lahko izrekel za hujše kršitve dolţnosti delovnih obveznosti, ki se nanašajo:
- na opustitev dejanj, ki jih poslovodni organ ali delavec s posebnimi pooblastili in
odgovornostmi mora storiti v okviru svojih pooblastil ali
- na zlorabo poloţaja in prekoračitev danega pooblastila.
V 45. členu ZTPDR je določeno nočno delo ţensk. Prepoved dela se ni nanašala na delavke,
ki so imele posebna pooblastila in odgovornosti.
ZDR 90 vsebuje le tri določbe, ki so namenjene delavcem s posebnimi pooblastili in
odgovornostmi.
Po določbi 4. člena ZDR 90 je lahko poslovodni organ pooblastilo za odločanje o posamičnih
pravicah in obveznostih delavcev, prenesel na delavce s posebnimi pooblastili in
odgovornostmi. Poslovodni organ je lahko torej vsa pooblastila, ki jih je imel sam po ZTPDR
in kolektivnih pogodbah, prenesel na vodilne delavce. Pri tem je razumeti prenos pooblastil v
skladu s kolektivno pogodbo v tem smislu, da prenos ni mogoč, če kolektivna pogodba ne
dopušča prenosa posameznih pooblastil, ki so sicer zakonsko zaupana poslovodnemu
organu.136
Poslovodni organ je lahko po določbi 49. člena ZDR 90 delavca s posebnimi pooblastili in
dolţnostmi pooblastil tudi, da odloča o delu prek polnega delovnega časa.
ZDR 90 je v 21. členu poskušal najti rešitev, ko delovno mesto s posebnimi pooblastili in
odgovornostmi ostane nezasedeno. To se je lahko zgodilo, če se na razpis ni prijavil nobeden
134
Določbi 24. in 33. členov ZTPDR. 135
Določba 6., 7. in 9. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o temeljnih pravicah iz delovnega
razmerja. 136
Meţnar Drago, Komentar republiškega zakona o delovnih razmerjih, Gospodarski vestnik, Ljubljana, 1990 str.
22. V nadaljevanju Meţnar D., Komentar republiškega ZDR.
35
kandidat, nobeden kandidat ni izpolnjeval predpisanih pogojev ali nobeden kandidat ni bil
izbran. V tem primeru se je na to delovno mesto začasno, vendar najdlje za eno leto,
razporedil drug delavec.
9. Čas do uveljavitve novega ZDR leta 2003
Do uveljavitve ZDR sta v Sloveniji področje delovnega prava urejala ZTPDR in ZDR 90. Ta
dva zakona sta urejala tako poloţaj vodilnih delavcev, kot tudi poslovodnih oseb, kar smo
spoznali ţe prej. Zakona pa nista urejala vsebine pogodbe o zaposlitvi, ki je bila prepuščena
ureditvi v kolektivnih pogodbah.
Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti,137
ki je urejala vsebino pogodbe o
zaposlitvi za delavce v gospodarski dejavnosti, je vodilne delavce v določbi 2. člena
izvzemala iz svoje veljave. Tako so bili vodilni delavci in delodajalci prosti pri pogodbenem
urejanju medsebojnih razmerij.
Zaradi večje pravne varnosti so predstavniki delodajalcev in predstavniki manegerjev138
,
sklenili Pogodbo o minimalni vsebini individualnih pogodb o zaposlitvi poslovodnih delavcev
in delavcev s posebnimi pooblastili. V pogodbi sta stranki določili minimalno vsebino
pogodbe o zaposlitvi, ki mora obsegati delovno mesto, za katerega je sklenjeno delovno
razmerje, plačo in nadomestila plače, trajanje pogodbe ter druge sestavine pogodbe o
zaposlitvi. Teh pojmov v tem aktu stranki nista podrobneje urejali, sta pa sprejeli Kriterije za
individualne pogodbe o zaposlitvi managerjev, v katerih sta sprejeli priporočilo
za določitev plače in drugih sestavin pogodb o zaposlitvi managerjev.
Omeniti velja da navedena Pogodba in Kriteriji še vedno veljajo, vendar je njihova uporaba
omejena. ZDR, ki velja tudi za vodilne delavce, namreč ureja pogodbo o zaposlitvi.
10. Glavne značilnosti položaja vodilnih delavcev skozi leta
Ureditve delovnega prava od druge svetovne vojne pa do danes so bile zelo različne. Vendar
vseeno lahko glede ureditve vodilnih delavcev najdemo 4 glavne značilnosti, ki se ponavljajo
skozi skoraj vsa obdobja:
137
Ur.l. RS, št. 40/1997, 5/1998, 39/1999-ZMPUPR, 98/1999, 98/1999, 98/1999, 98/1999, 10/2000, 10/2000,
10/2000, 31/2000, 31/2000, 54/2000, 64/2000, 64/2000, 62/2001, 45/2002, 113/2002, 38/2003, 90/2005. 138
Manegerji so poslovodne osebe in delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.
36
1. Ni opredelitve vodilnih delavcev
V nobenem zakonu ne najdemo opredelitve, kdo so vodilni delavci. Zakoni sicer večkrat
napotujejo na ureditev v samih druţbah,139
na primer samoupravnih aktih, statutih.
2. Zaposlovanje vodilnih delavcev
Od Zakona o delovnih razmerjih iz leta 1957 naprej je veljal za vodilne delavce poseben
sistem zaposlovanja. Vodilna delovna mesta so zapolnjevali prek javnega razpisa. Delovna
mesta so zasedali delavci za določen čas, v primeru, ko niso bili ponovno izbrani, pa so
zasedli drugo delovno mesto. Takšna ureditev je veljala vse do spremembe Temeljnega
zakona o pravicah in delovnega razmerja leta 1990, ko so bile določbe o razpisu in reelekciji
na vodilna mesta črtana iz zakona.
3. Posebna pooblastila
Vodilni delavci so vedno imeli posebna pooblastila, pristojnosti in dolţnosti, temu primerno
pa so bile zanje tudi sankcije v primeru kršitev. Posebna pooblastila so za vodilne delavce
zakoni določali na dva načina:
- pooblastila so določena za poslovodne osebe, dodano pa je, da jih lahko prenesejo
tudi na vodilne delavce oziroma delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
in
- posebna pooblastila in pristojnosti so določena prav za vodilne delavce.
4. Delo žensk
Zaradi varstva ţensk, so jim v vseh obdobjih prepovedali nekatera dela, predvsem posebno
teţka, na primer delov rudnikih, nočno delo ţensk v gradbeništvu in proizvodnji. Zakoni so
ţenskam takšno delo dovoljevali, v primeru, da je šlo za vodilne delavke.
139
Druţba je zgolj splošen pojem. Skozi čas so delovne aktivnosti potekale v različnih zdruţenjih, na primer
organizacijah zdruţenega dela.
37
6. Posebnosti pravne ureditve vodilnih delavcev v Sloveniji
1. Pogodba o zaposlitvi vodilnih delavcev
Splošno o pogodbi o zaposlitvi
Pogodba o zaposlitvi je akt, s katerim se sklene delovno razmerje in v katerem so podrobno
urejene pravice, obveznosti in odgovornosti delavca in delodajalca. Njene značilnosti so:
- podrejenost delavca,
- osebno opravljanje dela,
- trajnost in
- plačilo. 140
Pogodba o zaposlitvi je pogodba delovnega prava, vendar se zanjo smiselno uporabljajo
splošna pravila civilnega prava v obsegu, če posamezno vprašanje ni drugače urejeno s pravili
delovnega prava.141
Uporaba splošnih pravil civilnega prava velja predvsem glede sklepanja,
veljavnosti in prenehanja pogodbe o zaposlitvi.142
Je pravni temelj za vzpostavitev delovnega
razmerja oziroma je konstitutivni pravni akt s sklenitvijo katerega se prične delovno razmerje.
Pogodba se praviloma sklepa za nedoločen čas143
, za določen čas se lahko sklene le v
primerih, ko to določa zakon. Načeloma se sklepa v pisni obliki, vendar to ne predstavlja
konstitutivnega elementa sklenitve delovnega razmerja. Delovno razmerje vseeno obstaja, če
so podani elementi delovnega razmerja, ne glede na to, če pogodbeni stranki nista sklenili
pisne pogodbe o zaposlitvi ali če nista v pisni obliki izrazili vse njene vsebine.144
140
Koprič Horvat E., Individualno delovno pravo, str. 10. in 11. 141
Bohinc Rado, Delovna in usluţbenska razmerja, GV Zaloţba, Ljubljana, 2004, str. 212. 142
Določba 11. člena ZDR. 143
Pogodba o zaposlitvi je sklenjena za nedoločen tudi v primeru, če čas trajanja pogodbe ni pisno določen ali
pogodba o zaposlitvi za določen čas ni sklenjena v pisni obliki. 144
Korpič Horvat E., Individualno delovno pravo, str. 11.
38
Pogodba o zaposlitvi se vedno sklene med dvema subjektoma. Ena stranka (delavec) je vedno
fizična oseba, druga stranka (delodajalec) pa fizična ali pravna oseba.145
Pogodba o zaposlitvi z vodilnim delavcem po slovenski pravni ureditvi
ZDR pogodbe o zaposlitvi ne definira. V določbi 1. člena navaja, da je namen zakona urejanje
delovnih razmerij, ki se sklepajo s pogodbo o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem.146
V
9. členu, ki je naslovljen »pogodba o zaposlitvi« je uresničeno načelo, da se delovna razmerja
urejajo po pogodbenem načelu. Z dnem podpisa pogodbe, če ni v pogodbi določen drugačen
datum, se začnejo uresničevati pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, vključno s
pravicami iz socialnega zavarovanja.147
Zakon v 72. členu določa drugačno ureditev pogodbe o zaposlitvi poslovodnih oseb in
prokuristov. V primeru, da te osebe sklepajo pogodbo o zaposlitvi se lahko drugače uredi:
- delovni čas,
- pogoji in omejite delovnega razmerja za določen čas,
- zagotavljanje odmorov in počitkov,
- disciplinsko odgovornost in
- prenehanje pogodbe o zaposlitvi.
Glede pogodbe o zaposlitvi vodilnih delavcev ne najdemo v ZDR posebne ureditve. Iz tega
lahko izhajamo, da je zakonodajalec ţelel drugačno ureditev le za poslovodne osebe in
prokuriste, za vodilne delavce pa je potrebno upoštevati določbe ZDR. Vodilni delavec in
delodajalec sta dolţna upoštevati določbe ZDR, ratificiranih in objavljenih mednarodnih
pogodb, drugih predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov delodajalca. Kljub temu
lahko posamične pravice določita drugače, če so za vodilnega delavca ugodnejše.148
V pretekli zakonodaji149
so se vodilna mesta zasedala za določen čas, vodilni delavci, ki pa
niso bili ponovno izbrani, so bili premeščeni na druga delovna mesta. Po ureditvi ZDR s
pogodbo o zaposlitvi več ni mogoče določiti, da vodilni delavec, ki je v delovnem razmerju za
145
Korpič Horvat E., Individualno delovno pravo, str. 12. 146
V nadaljevanju navaja Direktive EU v skladu s katerimi so urejena delovna razmerja. 147
Bečan et al, Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem, str. 66. 148
Določba 7. člena ZDR. 149
Podrobneje v 5. poglavju te naloge.
39
nedoločen čas, vodilno delovno mesto opravlja določen čas (kar je bila prej običajna
praksa).150
Pogodba o zaposlitvi z vodilnim delavcem za določen čas
ZDR omejuje sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas. V 52. členu so taksativno našteti
primeri, v katerih se lahko sklene takšna pogodba. Za vsako pogodbo o zaposlitvi za določen
čas mora obstajati objektiven razlog, ki opravičuje izbiro te fleksibilne oblike zaposlitve.151
Eden izmed razlogov, zaradi katerega se lahko sklene pogodba o zaposlitvi je, če gre za
poslovodne osebe in za tistega vodilnega delavca, ki vodi poslovno področje ali
organizacijsko enoto pri delodajalcu in ima pooblastila za sklepanje pravnih poslov ali za
samostojne kadrovske in organizacijske odločitve.152
Navedeno zakonsko ureditev je mogoče razumeti v tem smislu, da je dopustno pogodbo o
zaposlitvi za določen čas skleniti le s tistimi vodilnimi delavci, ki so glede svoje pristojnosti
najbliţje poslovodnim osebam, zato so poslovodne osebe posebej zainteresirane, da imajo
vpliv na njihovo kadrovanje.153
Poslovodne osebe so namreč na svoj poloţaj imenovane za
določen mandat. Ob sebi pa ţelijo imeti zaupanja vredne sodelavce, ki jim pomagajo
uresničevati njihovo vizijo. To so načeloma vodilni delavci. Vendar to niso vsi vodilni
delavci, ki so zaposleni v druţbi, zato je smiselno, da je drugačna zakonska ureditev le za
omejen krog vodilnih delavcev.
Pogodba o zaposlitvi se lahko sklene le za omejen čas, ki ne sme biti daljši kot dve leti.
Vendar obstajajo zakonske izjeme, ki dopuščajo sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas
za daljše časovno obdobje od zakonskega. Tako so iz časovne omejitve izvzete tudi zaposlitve
poslovodnih oseb in vodilnih delavcev.154
Vendar moramo upoštevati, da je med
poslovodnimi osebami in vodilnimi delavci vseeno bistvena razlika. Poslovodne osebe so
namreč imenovane za določen mandat, vodilni delavci pa ne, torej ni jasno določeno za
kakšno časovno obdobje imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Za določitev tega obdobja si
lahko pomagamo z določbo 53. člena ZDR, ki določa, da se pogodba o zaposlitvi za določen
150
Senčur Peček D., Posebnosti delovnopravnega poloţaja direktorjev in vodilnih delavcev, str.189. 151
Bečan et al, Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem, str. 238. 152
Določba 52. člena ZDR. 153
Senčur Peček D., Posebnosti delovnopravnega poloţaja direktorjev in vodilnih delavcev, str. 189. 154
Določba 53. člena ZDR.
40
čas sklepa za omejen čas, ki je potreben, da se delo v primerih, ko je sklepanje tovrstne
pogodbe dopustno, opravi. Ob tem se odpira vprašanje, kako opredeliti to obdobje. Menim, da
je potrebno v pogodbi o zaposlitvi za določen čas natančno opredeliti to obdobje in ga vezati
na mandat poslovodne osebe. V tem primeru bi bilo potrebno zakonsko urediti tudi posledice,
ki nastanejo za vodilne delavce v primeru, ko so poslovodne osebe predčasno odpoklicane ali
po izteku mandatnega obdobja.
Tudi praksa je zainteresirana za rešitev, po kateri bi se pogodba o zaposlitvi z vodilnim
delavcem sklepala za čas mandata poslovodnih oseb, kar bi pomenilo, da je trajanje delovnega
razmerja vodilnih delavcev odvisno od trajanja delovnega razmerja poslovodnih oseb.155
.
Izjemo zaposlitve vodilnega delavca za določen čas, daljši od dveh let si lahko razlagamo kot
nujno, kajti poslovodne osebe so praviloma na poloţaj imenovane za več kot dve leti.
Razumljivo je, da ves čas trajanja mandata ob sebi ţelijo iste vodilne osebe, ki so seznanjene
z njihovim delovanjem. Problematična je določitev trajanja delovnega razmerja. Trenutno v
ZDR ne najdemo norme, po kateri bi lahko natančno določili trajanje pogodbe o zaposlitvi,
čeprav menim da bi bila takšna norma nujno potrebna za pravno varstvo vodilnih delavcev.
Prenehanje pogodbe o zaposlitvi
Pogodba o zaposlitvi preneha veljati:
- s potekom časa, za katerega je bila sklenjena,
- s smrtjo delavca ali delodajalca – fizične osebe,
- s sporazumom,
- z redno ali izredno odpovedjo,
- s sodbo sodišča,
- po samem zakonu, v primerih, ki jih določa ZDR in
- v drugih primerih, ki jih določa ZDR.156
Glede vodilnih delavcev zakon ne vsebuje posebnosti. Vodilnemu delavcu in delodajalcu ne
omogoča, da bi se dogovorila o drugačni moţnosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi, kot je
določena v zakonu. To potrjuje tudi sodna praksa.
155
Senčur Peček Darja, Vpliv novele ZDR-A na delovna razmerja, str. 1211. 156
Določba 75. člena ZDR.
41
Sodna praksa157
V tem primeru je bila toţnica vodilna delavka, zaposlena za nedoločen čas, druţba pa ji je
pogodbo o zaposlitvi odpovedala, brez da bi navedla odpovedni razlog. Druţba se je
sklicevala na to, da je imela delavka posebne pravice in obveznosti, vendar le za čas mandata,
ki pa je potekel, zato so delavko odpustili.
Sodišče je ugotovilo, da je vodilnemu delavcu mogoče odpovedati pogodbo o zaposlitvi le na
način in iz razlogov, ki so določeni v ZDR. Odpoved pogodbe o zaposlitvi, v kateri ni
naveden odpovedni razlog, ni zakonita.
Tudi v primeru, če bi stranki jasno in določno opredelili, kdaj in v katerih primerih je mogoče
toţnici odpovedati pogodbo o zaposlitvi, takšna določba po Zakonu o delovnih razmerjih ne
bi prišla v poštev za toţnico, ki ni imela statusa poslovodne osebe pri toţeni stranki.
2. Sodelovanje vodilnih delavcev pri upravljanju
Sodelovanje delavcev pri upravljanju v Sloveniji ureja Zakon o sodelovanju delavcev pri
upravljanju. Kot je navedeno ZSDU ureja tri modele delavske participacije.158
Svet delavcev in zbor delavcev družbe
Svet delavcev je organ delavcev v druţbi, ki delavcem omogoča, da aktivno sooblikujejo
delovanje druţbe. Svet delavcev ima naslednje pristojnosti:
- skrbi za pravilno izvajanje zakonov in drugih predpisov, sprejetih kolektivnih
pogodb ter doseţenih dogovorov med svetom delavcev in delodajalcem,
- predlaga ukrepe, ki so v korist delavcev,
- sprejema predloge in pobude delavcev in jih v primeru, da so upravičeni, upošteva
pri dogovarjanju z delodajalcem in
157
VDS sodba Pdp 61/2005 z dne 20.10.2005. 158
Glej str. 14.
42
- pomaga pri vključevanju v delo: invalidom, starejšim in drugim delavcem, ki jim
je zagotovljeno posebno varstvo.
Svet delavcev se oblikuje v druţbi, ki ima več kot 20 zaposlenih.159
Oblikovanje sveta je
pravica delavca in ne dolţnost, tako da ni nujno, da se v druţbi oblikuje svet. Pravico voliti
predstavnike v svet delavcev imajo vsi delavci, ki delajo v druţbi nepretrgoma najmanj šest
mesecev. Iz tega so izključeni: direktor, delavci, ki z druţbo sklenejo pogodbo o zaposlitvi po
določbah 72. člena ZDR ter prokuristi. Zakon zanje uporablja pojem vodilno osebje.160
Vodilno osebje se lahko udeleţi zasedanja sveta delavcev le, če jih le-ta povabi na svoje
seje.161
Zbor delavcev sestavljajo vsi zaposleni v druţbi, razen vodilnega osebja. Skliče ga svet
delavcev. Zbor lahko obravnava vprašanja iz pristojnosti sveta delavcev, vendar o njih ne sme
odločati.162
Vodilni delavci niso omenjeni v nobeni izmed določb, ki omejuje ali izključuje vodilno osebje
iz sodelovanja pri upravljanju druţbe. Vodilni delavci so v svet delavcev vključeni od novele
ZSDU-UPB1 leta 2007. Pred tem je ZSDU163
k vodilnemu osebje štel tudi vodilne delavce in
jim s tem onemogočal sodelovanje v delavskih organih druţbe.
Če torej primerjam ureditev pred letom 2007 in trenutno stanje, menim, da je dobro za vodilne
delavce, da so bili vključeni v svet delavcev. S tem lahko izvajajo svojo z ustavo zagotovljeno
pravico do soodločanja, česar pred tem niso mogli v takšni obliki. Kljub temu menim, da je ta
ureditev problematična. Vodilni delavci so sicer po zakonu res enaki ostalim delavcem, razen
določenih posebnosti, ki jih določa zakon. In ravno te posebnosti vodilne delavce toliko
razlikujejo od ostalih delavcev, da se mi ne zdi primerno, da vodilni delavci sodelujejo v svetu
delavcev. Zakonodajalec bi moral v tem primeru vodilnim delavcem omogočiti lasten
predstavniški organ, kjer bi uveljavljali svoje interese.
159
Določba 8. člena ZSDU. 160
Določba 12. člena ZSDU. 161
Določba 61. člena ZSDU. 162
Določba 69. člena ZSDU. 163
Ur.l. RS, št. 42/1993.
43
Sodelovanje vodilnih delavcev v organih delodajalca
Sodelovanje delavcev pri upravljanju v organih druţbe se uresničuje preko predstavnikov
delavcev v nadzornem svetu druţbe, lahko pa tudi preko predstavnika delavcev v upravi
druţbe. Predstavnik delavcev v upravi druţbe se imenuje delavski direktor.164
Zakon glede vodilnih delavcev v nadzornem svetu ali moţnosti, da je za delavskega direktorja
imenovan vodilni delavec, ne vsebuje določb. Zakon torej ne prepoveduje vodilnim delavcem
sodelovanja v organih delodajalca.
Predstavnike delavcev, ki so člani nadzornega sveta, izvoli in odpokliče svet delavcev in s
tem seznani skupščino druţbe.165
Druţba, kjer je zaposlenih več kot 500 delavcev, ima
delavskega direktorja, ki ga predlaga v upravo druţbe svet delavcev.166
Svet delavcev torej izbira delavce, ki bodo sodelovali v organih delodajalca. Pri tem ga zakon
ne omejuje, saj ne najdemo določb, kakšne delavce naj bi svet imenoval. V organe druţbe so
torej lahko imenovani tudi vodilni delavci.
3. Zastopanje družbe s strani vodilnih delavcev
Vodilni delavci delajo v druţbi na različnih poloţajih, kar je odvisno tudi od tega, kako jih
delodajalec definira v internih aktih druţbe. Vprašanje je, v kolikšni meri lahko vodilni
delavci zastopajo delodajalca v pravnih razmerjih, od kod njihova pravica do zastopanja in
kakšen je obseg te pravice.
Kadar gre za razmerja navzven, nasproti tretjim, je govor o zastopanju, kadar gre za notranje
razmerje, pa je govor o predstavljanju.167
Splošne določbe o zastopanju najdemo v Obligacijskem zakoniku, posebnosti v zvezi s tem pa
urejajo področni zakoni. Tako ZDR v določbi 18. člena, ki se nanaša na stranke pogodbe o
zaposlitvi, določa le, da v imenu delodajalca168
nastopa njegov zastopnik ali od njega pisno
pooblaščena oseba. Kdo je zastopnik delodajalca pa je urejeno v zakonih, ki urejajo določeno
164
Določba 78. člena ZSDU. 165
Določba 79. člena ZSDU. 166
Določba 81. člena ZSDU. 167
Ivanjko et al, Korporacijsko pravo str. 181. 168
Če je delodajalec pravna oseba, lokalna skupnost ali podruţnica tuje druţbe ali druge organizacije.
44
področje, za gospodarske druţbe najdemo ta predpis v ZGD-1. Zakonsko je gospodarske
druţbe upravičeno zastopati poslovodstvo.169
Pooblastilo je urejeno v Obligacijskem zakoniku (v nadaljevanju OZ). Pooblastilo je
upravičenost za zastopanje, ki jo da pooblastitelj s pravnim poslom pooblaščencu. Obstoj in
obseg pooblastila nista odvisna od pravnega razmerja, ki je bilo zanj podlaga.170
Po zakonu je
mogoče, da zastopnik daje dvoje vrst pooblastil:
- generalno pooblastilo (pooblaščenec lahko načeloma sklepa vse pr. posle, razen
zakonskih izjem) in
- posebno pooblastilo (pooblaščenec ima pooblastilo le za določene vrste pr.
poslov).171
Zakoniti zastopnik druţbe torej poslovodstvo lahko odloča o vseh pomembnih stvareh v
druţbi. Svoja pooblastila pa lahko brez omejitev prenese na druge osebe. To pomeni, da so
lahko vodilni delavci v druţbi pooblaščeni, da lahko odločajo o vseh stvareh. Poslovodja jim
lahko podeli prokuro, generalno pooblastilo ali posebno pooblastilo za odločanje le o
določenih stvareh. Vse je odvisno od ureditve v statutu druţbe oziroma drugem splošnem
aktu pravne osebe. Seveda pa lahko poslovodja pooblasti tudi druge delavce, ne le vodilne
delavce, za katere na tem področju ni posebne ureditve.
4. Poslovna skrivnost in varstvo konkurence
Druţba kot gospodarski subjekt lahko ohrani konkurenčne prednosti le, če ji uspe obvarovati
poslovne skrivnosti in če vodilno osebje pa tudi delavci ne sodelujejo z drugimi druţbami, s
katerimi je druţba v konkurenčnem razmerju.172
ZDR kot obveznost delavca določa prepoved škodljivega ravnanja. Delavec se je dolţan
vzdrţati vseh ravnanj, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja pri delodajalcu, materialno ali
moralno škodujejo ali bi lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca.173
Določba je
splošna in velja za vse delavce, vendar je potrebno upoštevati naravo dela, ki ga delavec
opravlja. Delavec se mora vzdrţati škodljivega ravnanja v sluţbi in zunaj nje. Kako daleč seţe
169
Določbe 98., 144., 399., 159., 406. in 266. členov ZGD-1. 170
Določba 74. člena OZ. 171
Ivanjko et al, Korporacijsko pravo, str. 185. 172
Ivanjko e tal, Korporacijsko pravo, str. 309. 173
Določba 35. člena ZDR.
45
delavčeva obveznost zunaj sluţbe, je treba presojati predvsem glede na poloţaj, ki ga ima
delavec pri delodajalcu. Nesporno so v tem smislu bolj izpostavljeni vodilni delavci.174
Delavčeva obveznost je tudi varovanje poslovne skrivnosti. To so skrivnosti, ki jih kot take
določi delodajalec ali podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje
izvedela nepooblaščena oseba.175
Delavec poslovne skrivnosti ne sme izkoriščati za osebne
namene, niti poslovne skrivnosti posredovati tretjim osebam. Varovanje poslovne skrivnosti
je zakonska dolţnost delavca, ves čas ko je v delovnem razmerju s delodajalcem. Delodajalec
pa ima interes, da bi se njegove poslovne skrivnosti ohranile tudi po koncu delovnega
razmerja. Zakon mu daje tudi to moţnost.
Konkurenčna klavzula je dogovor, ki ga delodajalec in delavec vključita v pogodbo o
zaposlitvi. V primeru, da delavec pri svojem delu ali v zvezi z delom pridobiva tehnična,
proizvodna ali poslovna znanja ter poslovne zveze, se lahko z delodajalcem dogovorita o
prepovedi opravljanja konkurenčne dejavnosti po prenehanju delovnega razmerja. Prepoved
lahko traja največ dve leti, delodajalec pa mora v zameno plačati primerno nadomestilo.
Konkurenčna klavzula velja le v primerih prenehanja pogodbe o zaposlitvi:
- s sporazumom strank,
- redne odpovedi s strani delavca,
- redne odpovedi delavcu iz krivdnega razloga in
- izredne odpovedi delavcu s strani delodajalca (razen izredne odpovedi iz pete
alineje prvega odstavka 111. člena ZDR). 176
Druţba torej lahko sklene konkurenčno klavzulo z vodilnim delavcem, ki je zaposlen za
nedoločen čas. Vprašanje pa je, kako je z vodilnim delavcem, ki z druţbo sklene pogodbo o
zaposlitvi za določen čas. Ta pogodba preneha po preteku časa, za katerega je bila sklenjena.
Pretek časa pa v 38. členu ni naveden kot moţnost za uveljavitev konkurenčne klavzule.
Čeprav bi lahko pretek časa uvrstili kot prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom
strank. Vprašljivo je, ali je bil zakonodajalčev namen res določiti, da se v primeru pogodbe o
zaposlitvi za določen čas, ki lahko traja tudi več let, o konkurenčni klavzuli ni mogoče
dogovoriti (razen če pogodba o zaposlitvi za določen čas preneha predčasno – na podlagi
sporazuma ali katere od odpovedi, ki so navedene zgoraj) ali pa je ta moţnost pomotoma
174
Bečan et al, Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem, str. 175. 175
Določba 36. člena ZDR. 176
Določba38. člena ZDR.
46
izostala. Določba, kot je zapisana, širše razlage, ki bi zajela tudi prenehanje pogodbe o
zaposlitvi za določen čas, ne dopušča, saj pogodba o zaposlitvi za določen čas ne preneha niti
z odpovedjo niti s sporazumom strank, ampak po zakonu, ko se izteče čas, za katerega je bila
sklenjena, ali ko odpade razlog, zaradi katerega je bila sklenjena. 177
Zakonodajalec je torej namerno ali nenamerno iz moţnosti uveljavitve konkurenčne klavzule
izpustil pogodbo o zaposlitvi za določen čas, kar lahko povzroči velike teţave delodajalcem.
Zakon posebej omejuje sklenitev pogodbe za določen čas vodilnim delavcem, tako da jo
lahko sklenejo res le tisti, ki so v najoţjem razmerju s poslovodjo. Ravno ti so po naravi stvari
največkrat seznanjeni s poslovnimi skrivnostmi. In ravno s temi delodajalec ne more skleniti
konkurenčne klavzule. Da pa je konkurenčna klavzula z vodilnim delavcem zelo pomembna
za delodajalce, nam kaţe tudi sodna praksa
Sodna praksa178
Da je konkurenčna klavzula pomembna predvsem v delovnih razmerjih z vodilnimi delavci,
nam kaţe naslednji primer Višjega delovnega in socialnega sodišča.
Druţbe, ki z vodilnim delavcem sklenejo pogodbo o zaposlitvi, ki vsebuje konkurenčno
klavzulo, včasih takšno omejitev določijo ţe v statutu druţbe.
Statut toţene stranke v tč. 9.1. določa, da delavci s posebnimi pooblastili (kar je bil tudi
toţnik) ne smejo ustanoviti podjetja z enako ali podobno dejavnostjo, imeti v takem podjetju
za odločanje pomemben deleţ, se ukvarjati z dejavnostjo oz. opraviti dejanje, ki bi pomenilo
dejansko konkurenco druţbi ali odvisnim podjetjem. V zadnjem odst. navedene tč. je tudi
določeno, da prepoved iz tega odst. velja še dve leti po prenehanju delovnega razmerja.
5. Vodilne delavke
Delavke so z razvojem delovnega prava dobile poseben poloţaj, ki jih ščiti pred najteţjimi
deli. Kljub temu so lahko določene ţenske vseeno opravljale teţja dela, če je zakon to
dovoljeval. Med njim so bile tudi vodilne delavke.
Tudi sedaj v ZDR najdemo določbe, ki urejajo le delo ţensk.
177
Bečan et al, Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem, str. 187. 178
VDS sodba Pdp 1562/99 z dne 8. 3. 2001.
47
V določbi 153. člena ZDR je urejeno nočno delo ţensk v industriji in gradbeništvu. To je
načeloma prepovedano, razen v taksativno naštetih zakonskih primerih, med katerimi je tudi
opravljanje vodilnega dela ali vodenje delovne enote. Gre za delavke, ki so članice
poslovodstva in druge vodilne delavke.179
Prepoved dela za ţenske velja tudi glede podzemnih del v rudnikih. Delo lahko opravljajo
delavke, ki so vodilne osebe oziroma vodijo delovne enote in imajo pooblastila za samostojne
odločitve.
Izjeme iz zakonske prepovedi opravljanja teh del so po mojem mnenju upravičene, saj imajo
delavke samo tako enake moţnosti zaposlitve na vodilnih delovnih mestih.
6. Delovni čas, nočno delo, odmor ter dnevni in tedenski počitek
Delovni čas je eden izmed bistvenih institutov delovnega prava. Definiran je kot:
- efektivni delovni čas,
- čas odmora in
- čas upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo
oziroma splošnim aktom.180
Delovni čas je v ZDR urejen v členih od 141. do 148. Urejena je definicija delovnega časa ter
efektivnega delovnega časa. V Sloveniji polni delovni čas znaša med 36 in 40 urami na teden.
Zakon določa nadurno delo in dodatno delo, ki se lahko opravlja le v zakonsko navedenih
primerih.
Nočno delo je delo, ki poteka med 23. in 6. uro naslednjega dne ne glede na to, koliko časa
traja ali sedem nepretrganih ur v času med 23. in 7. uro naslednjega dne v primeru nočne
delovne izmene.181
Nočno delo je za delavca napornejše od dela podnevi zato zakon vsebuje
določbe, ki omejujejo nočno delo.182
179
Bečan et al, Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem, str. 735. 180
Korpič Horvat E., Individualno delovno pravo, str. 116. 181
Določba 149. člena ZDR. 182
Določba 151. člena ZDR.
48
Odmor je prosti čas med dnevnim delom, počitek pa med dvema zaporednima dnevoma v
obdobju enega tedna. Med dnevnim delom ima delavec, ki dela polni delovni čas, pravico do
odmora, ki traja 30 minut.183
Delavec ima v obdobju 24 ur pravico do počitka, ki
nepretrgoma traja 12 ur, v obdobju sedmih zaporednih dni pa mu pripada pravica do počitka
najmanj 24 nepretrganih ur.184
Navedene določbe o delovnem času, nočnem delu, odmorih in počitkih so v ZDR urejene
predvsem zaradi varstva delavcev. Delodajalca omejujejo, da ne bi nerazumno urejal
omenjenih področij, ki bi škodljivo vplivali na delavca.
V določbi 157. člena ZDR pa najdemo kategorije oseb, za katere te določbe ne veljajo,
oziroma so lahko dogovorjene drugače. Med te spadajo tudi vodilni delavci, ki vodijo
poslovno področje ali organizacijsko enoto pri delodajalcu in imajo pooblastila za sklepanje
pravnih poslov ali za samostojne kadrovske in organizacijske odločitve.
Namen te zakonske določbe je upoštevanje specifičnosti poloţaja vodilnih delavcev, ki si
lahko delovni čas razporejajo samostojno ali jim ga ni mogoče vnaprej razporediti. Zato zanje
ne veljajo določbe:
- ki se nanašajo na omejitve delovnega časa (prvi odstavek 142. člena, tretji
odstavek 143. člena in peti odstavek 147. člena),
- glede nočnega dela (151. člen),
- glede odmora (154. člen) in185
- glede dnevnega (155. člen) in tedenskega počitka (156. člen).
Kljub temu, da za vodilne delavce ne veljajo te določbe, mora delodajalec poskrbeti, da je
vodilnim delavcem zagotovljena varnost in zdravje pri delu.
Sodna praksa186
Vodilna delavka in delodajalec sta sklenila pogodbo o zaposlitvi. V pogodbi sta se dogovorila
za plačo, v katero so zajeti "vsi dodatki po zakonu in kolektivni pogodbi, bruto mesečna
183
Določba 154. člena ZDR. 184
Določbi 155. in 156. členov ZDR. 185
Bečan et al, Komentar ZDR, STR. 748. 186
VDS sodba Pdp 1179/2006.
49
plača pa se ne poveča za ure, opravljene nad letno obveznostjo". Vodilna delavka je kasneje
vloţila toţbo proti delodajalcu za izplačilo nadur.
Sodišče je najprej ugotovilo, da je pogodba o zaposlitvi veljavno sklenjena, saj so upoštevane
minimalne delovnopravne norme ter kogentna zakonska ureditev. Pri tem delodajalcu ni
potrebno upoštevati določb zakona glede omejitve delovnega časa, nočnega dela, odmora,
dnevnega in tedenskega počitka v primeru pogodbe o zaposlitvi z delavci, ki vodijo delovne
enote in imajo pooblastila za samostojno odločanje, če delovnega časa ni mogoče vnaprej
razporediti oziroma če si delavec lahko razporeja delovni čas samostojno in če sta mu
zagotovljena varnost in zdravje pri delu. Prav zaradi tega je v pogodbi o zaposlitvi mogoč
dogovor, da so v plačo zajeti vsi posamezni dodatki – med njimi tudi plačilo za nadurno delo.
Vodilna delavka je bila pri razporejanju delovnega časa samostojna in ji po ugotovitvah
sodišča prve stopnje dela prek polnega delovnega časa oziroma podaljšanega delovnika ni
odredil delodajalec. Zato vodilna delavka ni bila upravičena do plačila nadur.
50
7. Posebnosti pravne ureditve vodilnih delavcev v Nemčiji
Vodilni delavci so v nemški zakonodaji načeloma izenačeni z ostalimi delavci. Vendar jih
posamezni zakoni, zaradi njihovega posebnega poloţaja izvzemajo iz svoje ali za njih
določajo posebnosti.
Razvoj delovnega prava v Nemčiji je vodilne delavce najprej izključil iz varovalnih zakonov,
ker je vladalo mnenje, da niso potrebni posebnega varstva. Tako so bili zaposleni, ki so
prekoračili določeno stopnjo zasluţka, izvzeti iz zakonskega socialnega zavarovanja. Z njimi
je bilo mogoče skleniti konkurenčne klavzule, brez da bi za to prejeli nadomestilo. Vodilni
delavci so bili bliţje delodajalcem, ker so bili vključeni v vodenje podjetij velikih druţb. V
novejši delovnopravni zakonodaji so bili ponovno pojmovani kot delojemalci. 187
Glede vodilnih delavcev v nemški pravni ureditvi veljajo številne posebnosti,
najpomembnejših je šest posebnosti.
1. Ustavni zakon o obratih
Opredelitev vodilnih delavcev najdemo v določbi 3. odstavka 5. člena. Zakon vodilne delavce
izvzema iz svoje veljave, razen če izrecno ni določeno drugače. To izhaja iz zgodovinskega
razvoja, ki je zaznamovan s tem, da se osebe kljub delovnopravnemu statusu delojemalca ne
štejejo k delovni sili, ki jo predstavlja obratni svet, v kolikor s funkcionalnega vidika
opravljajo naloge delodajalcev.188
Dejansko vodilni delavci v razmerju do delavcev velikokrat
predstavljajo delodajalca, na primer imajo pooblastila za sklenitev pogodbe o zaposlitvi ali
izrek disciplinskih ukrepov, zato je razumljivo, da so izključeni iz veljave tega zakona. V
nadaljevanju bodo navedeni postopki in dogodki, iz katerih so vodilni delavci izključeni po
tem zakonu.
187
Schaub et al, str. 84. 188
Daubler et al, str. 310.
51
Zbor delavcev je temeljna pravica delavcev in se ga lahko udeleţijo vsi delavci, tudi tisti, ki
niso upravičeni voliti. Vodilni delavci niso upravičeni voliti poleg tega pa so izključeni tudi iz
samega zbora delavcev.189
Zakon ureja v 102. členu odpoved. Določeno je, da mora delodajalec vsako odpoved
obrazloţiti obratnemu svetu. Brez obrazloţitve je odpoved nična. Obrazloţitev odpade v
primeru vodilnega delavca. V tem primeru mora delodajalec odpoved obratnem svetu le
sporočiti, ni pa mu potrebno počakati na mnenje obratnega sveta.190
V primeru načrtovanih sprememb druţbe lahko delodajalci in obratni svet sprejmejo socialni
načrt, ki naj omili gospodarske posledice, ki grozijo delojemalcem zaradi načrtovanih
sprememb.191
Ta socialni načrt v imenu delojemalcev sprejme obratni svet, ki pa nima
pooblastila, da bi le-tega sprejel tudi za vodilne delavce. Tako so vodilni delavci izključeni iz
socialnega načrta.
Zakon kljub načelni izključitvi vsebuje nekaj določb, ki ne nanašajo na vodilne delavce.
Na same vodilne delavce se nanaša določba 105. člena BetrVG. Obratnemu svetu je potrebno
pravočasno sporočiti, kadar se zaposluje nov vodilni delavec ali na vodilnem delovnem mestu
pride do kakih sprememb. Določba je sicer naslovljena vodilnim delavcem, vendar je njen
namen varstvo drugih delavcev, na poloţaj katerih bistveno vplivajo vodilni delavci.192
Vodilni delavci imajo po Zakonu o predstavniških odborih vodilnih delavcev193
pravico voliti
svoje predstavnike. Volitve v predstavniški odbor vodilnih delavcev in obratni svet naj bi
načeloma potekale istočasno. Zato je v 18. členu BetrVG urejeno, kako se določi kam spada
delavec oziroma vodilni delavec. To morata namreč urediti volilni komisiji obeh zdruţenj.
Vodilni delavci so lahko po določbi 107. člena BetrVG člani gospodarskega odbora, ki se
oblikuje v druţbi. Člane imenuje obratni svet. Na zasedanjih gospodarskega odbora mora
189
Določba 17. člena BetrVG. 190
Daubler et al, str. 1359. 191
Določbba 112. člena BetrVG. 192
Daubler et al, str. 1412. 193
Več o tem zakonu v nadaljevanju.
52
sodelovati poslovodna oseba ali njen namestnik, na zasedanja pa lahko povabi tudi vodilne
delavce, ki so strokovnjaki na tem področju.194
2. Zakon o delovnem času
Zakon o delovnem času, ki je pričel veljati 1.7.1994, je nastal z namenom zaščititi varnost in
zdravstveno varstvo delavcev pri oblikovanju delovnega časa in omogočiti fleksibilno
urejanje delovnega časa. Nedelje in drţavni prazniki naj bi bili dela prosti dnevi, ko se
delavcem omogoči duševen počitek.195
Zakon o delovnem času se ne uporablja za vodilne delavce, ki so opredeljeni v Ustavnem
zakonu o obratih.
Zakon torej ne varuje vodilnih delavcev pred delodajalcem, ki lahko samovoljno uredi delovni
čas. To je predvsem iz razloga, ker imajo vodilni delavci večjo pogajalsko moč v nasprotju z
drugimi delavci. Poleg tega so delavci v druţbi pomembnejši, in so morda potrebni ob več
priloţnostih, zato je potrebno, da je njihov delovni čas fleksibilnejši in ne omejen, vodilni
delavci pa si ga lahko oblikujejo sami, v skladu z potrebami.
3. Zakon o predstavniških odborih vodilnih delavcev196
Zakon o obratih iz svoje veljave izključuje vodilne delavce, zato je bil sprejet poseben zakon,
ki omogoča predstavljanje vodilnih delavcev v druţbi.
SprAuG vodilne delavce definira po določbi 5. člena Zakona o obratih. Če je v druţbi
zaposlenih vsaj 10 takih delavcev, se morajo v druţbi ustanoviti predstavniški odbori vodilnih
delavcev.197
Predstavnike v odbor volijo vodilni delavci.198
Naloge predstavniškega odbora vodilnih delavcev so podobne nalogam obratnega sveta.
Predstavniški odbor sodeluje z delodajalcem glede ureditve poloţaja vodilnih delavcev v
194
Določba 108. člena BetrVG. 195
Določba 1.člena ArbZG. 196
Gesezt uber Sprecherausschusse der leitender Angestellten (SprAuG), BGBI I 1988, 2312, 2316. 197
Določba 1. člena SprAuG. 198
Določba 3. člena SprAuG.
53
druţbi. Delodajalec mora, preden sklene z obratnim svetom socialni sporazum, ki vpliva tudi
na vodilne delavce, seznaniti s tem predstavniški svet in poslušati njihovo mnenje.
Obratni svet in predstavniški odbor naj bi v druţbi sodelovala, tudi tako, da nekateri člani
enega obiskujejo zasedanja drugega. Enkrat na leto naj bi potekalo skupno zasedanje
obratnega sveta in predstavniškega odbora.199
4. Zakon o varstvu pred odpovedjo
KSchG v 14. členu določa uporabo določb za vodilne delavce. Izključuje poslovodne osebe,
glede vodilnih delavcev pa določa, da se zakon uporabi, vendar so zanje v ureditvi določene
posebnosti.
Zanje ne velja 3. člen, ki določa, da se lahko delavec v primeru, ko meni, da je njegova
odpoved neupravičena, pritoţi obratnemu svetu. V primeru, da obratni svet meni, da je
pritoţba utemeljena lahko posreduje pri delodajalcu in poskuša doseči dogovor z njim.
Izvzetje vodilnih delavcev iz tega člena je razumljivo, kajti tudi v drugih primerih obratni svet
nima pristojnosti glede njih.
V primeru, da o odpovedi odloča sodišče, lahko le-to na prošnjo delodajalca razdre delovno
razmerje tudi brez bistvenega razloga po 9. členu KSchG, v primeru, da delodajalec plača
odškodnino.200
5. Zakon o delovnih sodiščih201 in Zakon o socialnih sodiščih202
Zakon o delovnih sodiščih kot vodilne delavce opredeljuje poslovodje, vodje obratov ali vodje
delavcev, ki so v druţbi pooblaščeni za zaposlovanje delavcev, prokuriste in generalne
pooblaščence druţbe. Te osebe lahko pred delovnim sodiščem sodelujejo kot prostovoljni
oziroma neprofesionalni sodniki na strani delodajalcev.203
Vidimo, da zakon vodilne delavce v tem primeru uvršča na stran delodajalcev in jim s tem
daje popolnoma drugačen poloţaj kot ostalim delavcem.
199
Določba 2. členaSprAuG. 200
Določba 9. člena KSchG. 201
Arbeitsgerichtsgesetz (ArbGG), BGBl. I S. 853, 1036. 202
Socialgerichtsgesetz (SGG), BGBI I S. 2535. 203
Določba 22. člena ArbGG. Isto določa tudi zakon o socialnih sodiščih v določbi 16. člena.
54
6. Zakon o delavskem soodločanju204
Zakon ureja volitve delavskih predstavnikov v nadzorni svet in soodločanje delavcev v
druţbi.
MitbestG se glede vodilnih delavcev navezuje na določbo 5. člena BetrVG, s tem da določa,
da se kot delojemalci štejejo tudi tam navedeni vodilni delavci.205
Vodilni delavci imajo pravico biti zastopani v nadzornem svetu,206
v skladu s svojim deleţem
zaposlenih v druţbi. V primeru, da je v druţbi vsaj pet zaposlenih vodilnih delavcev, v
nadzornem svetu pa delavce zastopa 9 delegatov, je en delegat izbran med vodilnimi
delavci.207
204
Gesezt uber die Mitbestimmung der Arbeitnehmer, BGBI I 1976, 1153. 205
Določba 3. člena MitbestG. 206
Določba 7. člena MitbestG. 207
Določba 11. člena MitbestG.
55
8. Zaključek
Vodilni delavci so posebna kategorija delavcev, ki so kot taki tudi opredeljeni v ZDR. Glede
na to opredelitev zanje veljajo določene posebnosti glede pogodbe o zaposlitvi za določen čas,
delovnega časa, nočnega dela ter odmora in počitka. Vodilne delavce lahko v svojih aktih
opredelijo tudi gospodarske druţbe, ki pa lahko vodilnim delavcem dajo le dodatne ugodnosti,
ne smejo pa jim kratit pravic, ki pripadajo vsem delavcem. Jasna je meja med poslovodnimi
osebami in vodilnimi delavci. Poslovodne osebe so za vodenje druţbe pooblaščene po zakonu
ali aktih druţbe, vodilni delavci pa svoja pooblastila dobijo iz pooblastila, ki jim ga dajo
poslovodne osebe. V nemški pravni ureditvi ne najdemo enotne opredelitve vodilnih
delavcev. Vsak zakon jih opredeljuje za lastno področje ali se sklicuje na drug predpis.
Pomembna razlika od naše ureditve pa je v tem, da nemški delodajalci ne morejo sami
opredeljevati vodilnih delavcev, ampak se morajo drţati zakonskih ureditev.
Opredelitve vodilnih delavcev ni mogoče najti skozi razvoj delovnega prava v Sloveniji. Je pa
razvoj pokazal nekatere posebnosti njihovega poloţaja. Posebno je bilo predvsem
zaposlovanje vodilnih delavcev, ki je potekalo prek javnega razpisa, vodilni delavci pa so bili
na delovno mesto imenovani za določen čas. V različnih obdobjih so jim predpisi podeljevali
posebna pooblastila ali določali katera pooblastila lahko nanje prenesejo poslovodne osebe.
Ves čas razvoja najdemo tudi poseben poloţaj vodilnih delavk (predvsem glede nočnega dela
in dela v pod zemljo):
Poseben poloţaj vodilnih delavk v nekaterih poklicih se je ohranil še danes, medtem ko se
posebnosti zaposlovanja in točno določena posebna pooblastila vodilnih delavcev niso
ohranila. Danes lahko posebnosti poloţaja vodilnih delavcev, ki ustrezajo opredelitvi iz ZDR
vidimo predvsem v njihovi moţnosti sklenite pogodbe o zaposlitvi za določen čas,
poslovodne osebe pa lahko nanje prenesejo pristojnost za kakršnokoli odločanje, za katero so
pooblaščene. Več svobode imajo tudi pri razporejanju delovnega časa, drugače pa je urejen
tudi njihov dnevni in tedenski počitek ter odmor med delom.
Več posebnosti v današnji ureditvi najdemo v nemški zakonodaji. Vodilni delavci ne smejo
sodelovati v obratnem svetu, vendar lahko ustanovijo predstavniški odbor vodilnih delavcev,
ki ščiti njihove interese. Delodajalci lahko samovoljno urejajo njihov delovni čas ter jim laţje
odpovejo pogodbo o zaposlitvi.
56
Menim, da so vodilni delavci pomemben člen v gospodarski druţbi, saj so po svojem poloţaju
blizu poslovodstvu, čeprav so po zakonski opredelitvi v večini pravic in dolţnosti enaki
ostalim delavcem v druţbi.
Mislim, da je v trenutni slovenski pravni ureditvi glede vodilnih delavcev nekaj
pomanjkljivosti, ki bi se dale odpraviti, tudi z zgledovanjem po nemški pravni ureditvi. Pri
tem bi kot problematično opredelila predvsem pogodbo o zaposlitvi za določen čas, oziroma
čas trajanja te pogodbe, ter sodelovanje vodilnih delavcev v svetu delavcev.
57
9. Bibliografija
Pravni viri
Nacionalni pravni viri
- Ustava Republike Slovenije, Ur.l. RS, št. 33I/1991, 42/1997, 66/2000, 24/2003,
69/2004, 69/2004, 69/2004, 68/2006.
- Temeljni zakon o gospodarjenju z drţavnimi gospodarskimi podjetji in višjimi
gospodarskimi zdruţenji po delovnih kolektivih, Ur.l. FLRJ, št. 43/50.
- Temeljni zakon o delovnih razmerjih, Ur.l. SFRJ, št. 17/65.
- Temeljni zakon o podjetjih, Ur.l. SFRJ, št. 17/65.
- Zakon o delovnih razmerjih, Ur. FLRJ, št. 53/57.
- Zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v zdruţenem delu in o delovnih razmerjih
med delavci in zasebnimi delodajalci, Ur.l. SRS, št. 18/1974.
- Zakon o zdruţenem delu, Ur.l. SFRJ, št. 53/76.
- Zakon o delovnih razmerjih, Ur.l. SRS, št. 24/77.
- Zakon o podjetjih, Ur. list SFRJ, št. 77/88, 40/89, 46/90, 61/90.
- Zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja, Ur.l. SFRJ, št. 60/89.
- Zakon o delovnih razmerjih, Ur.l. RS, št. 14/90.
- Zakon o delovnih razmerjih, Ur.l. RS, št. 42/2002.
- Zakon o javnih usluţbencih (ZJU-UPB3),Ur.l. RS, št. 63/2007, 65/2008.
- Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU-UPB1), Ur.l. RS št. 42/2007.
- Zakon o kolektivnih pogodbah, Ur.l. RS, št. 43/2006.
- Zakon o gospodarskih druţbah (ZGD-1),Ur.l. RS, št. 42/2006 (60/2006 popr.),
33/2011, 91/2011.
- Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije, Uradni list RS, št. 111/2006,
127/2006 – popr., 109/2007, 21/2008 – razširjena veljavnost, 94/2008, 34/2009,
68/2009 – razlaga, 26/2011 – razlaga, 30/2011.
- Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti, Uradni list RS, št. 1/2005, 100/2005,
83/2006, 71/2007, 18/2008, 76/2008, 64/2009- tarifna priloga.
58
- Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije, Uradni list
RS, št. 14/2006, 87/2006, 76/2007, 46/2008, 70/2008, 53/2009 – razširjena veljavnost,
10/2010.
- Kolektivna pogodba za dejavnost elektroindustrije Slovenije, Uradni list RS, št.
108/2005, 95/2006, 71/2007, 82/2007, 32/2008, 70/2008, 47/2009 – razširjena
veljavnost, 75/2009, 10/2010.
- Kolektivna pogodba časopisno-informativne, zaloţniške in knjigotrške dejavnosti,
Uradni list RS, št. 43/2000, 77/2000 - popr., 24/2001, 46/2001, 78/2001, 33/2004,
117/2004, 79/2005, 95/2006, 118/2006, 10/2007, 93/2007, 35/2008, 97/2008.
- Kolektivna pogodba za zavarovalstvo Slovenije, Uradni list RS, št. 60/1998, 6/2005,
83/2005, 100/2006, 45/2008, 24/2011.
- Kolektivna pogodba komunalnih dejavnosti, Uradni list RS, št. 94/2004, 8/2005,
71/2005, 14/2006, 82/2006, 66/2007, 18/2008, 5/2009, 10/2010, 10/2010 - tarifna
priloga, 95/2010, 14/2011 – tarifna priloga.
- Kriteriji za individualne pogodbe manegerjev, Ur.l. RS, št. 64/1997.
- Pogodba o minimalni vsebini individualnih pogodb o zaposlitvi poslovodnih oseb in
delavcev s posebnimi pooblastili, Ur.l. RS, št. 64/1997.
- Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti, Ur.l. RS, št. 40/1997, 5/1998,
39/1999-ZMPUPR, 98/1999, 98/1999, 98/1999, 98/1999, 10/2000, 10/2000, 10/2000,
31/2000, 31/2000, 54/2000, 64/2000, 64/2000, 62/2001, 45/2002, 113/2002, 38/2003,
90/2005.
Tuji pravni viri
- Arbeitszeitgesetz, BGBI I 1994, 1170, 1171.
- Arbeitsgerichtsgesetz (ArbGG), BGBl. I S. 853, 1036.
- Betriebsverfassungsgestz, BGBI I 1972, 13.
- Gesetz uber Sprecherausschusse der neintenden Angestellten, BGBI I 1988, 2312,
2316.
- Gesetz uber die Mitbestimmung der Arbeitnehmer, BGBI I 1976, 1153.
- Kundigungschutzgesetz, BGBI I 1951, 499.
- Socialgerichtsgesetz (SGG), BGBI I S. 2535.
59
Literatura
- Bečan I., Belopavlovič N., Cvetko A., Kalčič M., Klampfer M., Končar P., Korpič
Horvat E., Kresal B., Kresal Šoltes K., Novak J., Plešnik T., Senčur Peček D.,
Vodovnik Z., Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem, GV Zaloţba, Ljubljana,
2008.
- Belopavlovič Nataša, Zakon o delovnih razmerjih, Uvodna pojasnila, GV Zaloţba,
Ljubljana, 2008.
- Bohinc Rado, Delovna in usluţbenska razmerja, GV Zaloţba, Ljubljana, 2004.
- Bohinc Rado, Komentar zakona o podjetjih, dopolnjena izdaja, Gospodarski vestnik,
Ljubljana, 1991.
- Däubler, Kittner, Klebe, Schneider (Hrsg.), Betriebsverfassingsgesetz mit
Wahlordnung, Kommentar für die Praxis, Bund-Verlag GmbH, Köln, 1992.
- Čater Natalija, Zakon o javnih usluţbencih v praksi s komentarjem in vzorci, Zaloţba
Finac, Ljubljana, 2004.
- Ivanjko Šime, Kocbek Marjan, Prelič Saša, Korporacijsko pravo, Pravni poloţaj
gospodarskih subjekotv, Druga, dopolnjena in predelana izdaja, GV Zaloţba,
Ljubljana 2009.
- Korpič Horvat Etelka, Individualno delovno pravo, Študijsko gradivo za študij
delovnega prava, Maribor, 2004.
- Kresal Barbara, Delovno pravo, druga izdaja, Fakulteta za socialno delo, Univerza v
Ljubljani, Ljubljana, 2009.
- Kyovsky Rudi, Miklič Rado, Rozman Vilko, Temeljni zakon o delovnih razmerjih s
komentarjem in sodno prakso, druga spremenjena in dopolnjena izdaja, ČZP
Gospodarski vestnik, Ljubljana, 1969.
- Meţnar Drago, Komentar republiškega zakona o delovnih razmerjih, Gospodarski
vestnik, Ljubljana, 1990.
- Meţnar Drago, Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju, z uvodnimi pojasnili in
stvarnim kazalom (druga spremenjena in dopolnjena izdaja), Časopisni zavod Uradni
list Republike Slovenije, Ljubljana, 1996.
- Novak Janez, Delovna razmerja zastopnikov, Center za samoupravno normativno
dejavnost, Ljubljana, 1979.
60
- Schaub Gunter, Koch Ulrich, Linck Rudiger, Vogelsang Hinrich, Arbetsrechts-
Handbuch, Systematische Darstellung und Nachschlagewerk fur die Praxis, 13., neu
bearbeitete Auflage, Verlag C.H. Beck, Munchen, 2009.
- Senčur Peček Darja, Pravni poloţaj vodilnih delavcev v Republiki Sloveniji, Zbornik
Pravne fakultete Univerze v Mariboru, letnik 1, leto 2005, str. 295-326.
- Senčur Peček Darja, Pojem poslovodne osebe, direktorja in vodilnega delavca v
gospodarski druţbi, Delavci in delodajalci, letnik 8, številka 1, 2008, str. 7-28.
- Senčur Peček Darja, Vpliv novele ZDR-A na delovna razmerja, Nekatera vprašanja
sklepanja pogodb o zaposlitvi po noveli ZDR-A, Podjetje in delo, številka 6-7, 2008,
str. 1198-1212.
- Senčur Peček Darja, Posebnosti delovnopravnega poloţaja direktorjev (poslovodnih
oseb) in vodilnih delavcev, Pravosodni bilten, letnik 30, številka 4, 2009, str. 169-194.
Sodne odločbe
- VDSS Pdb 61/2005, z dne 20.10.2005.
- VSL sklep I Cpg 1074/2005.
- VDS sodba Pdp 386/2000 z dne 9.3.2000.
- VDS sodba Pdp 1562/99 z dne 8.3.2001.
- VDS sodba Pdp 61/2005 z dne 20.10.2005.
- VDS sodba Pdp 1179/2006.
Spletni viri
- http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/delovna_razmerja_in_pravice_iz_dela/d
elovna_razmerja/zdr/zdr_direktive/ (gledano 31.5.2011).
- http://www.coe.int/aboutCoe/index.asp?page=quisommesnous&l=sl (gledano
26.5.2011).
- http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/mednarodno_sodelovanje_in_evropske
_zadeve/mednarodne_organizacije/mod/ (gledano 26.5.2011).
- http://www.mddsz.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/veljavni_predpisi/ (gledano
26.5.2011).
- http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/delovna_razmerja_in_pravice_iz_dela/s
ocialno_partnerstvo/evidenca_kolektivnih_pogodb/ (gledano 26.5.2011).