UČINKOVITA RABA ENERGIJE IN OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE V … · 2017. 11. 28. · naravni plin so fosilna goriva, ki so nastala pred nekaj milijoni leti z izumiranjem rastlin in živali

Diplomsko delo univerzitetnega študija

Organizacija in management poslovnih in delovnih sistemov

UČINKOVITA RABA ENERGIJE IN

OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE V TERMAH

SNOVIK

Mentor: doc. dr. Marjan Senegačnik Kandidat: Uroš Tomec

Kranj, september 2015

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Marjanu Senegačniku.

Hvala g. Ivanu Hribarju, direktorju podjetja Terme Snovik- Kamnik d.o.o.ter mami

Pavli, sestri Katji in partnerki Mariji za vso pomoč in podporo.

POVZETEK

Diplomsko delo je razdeljeno na tri dele.

V prvem delu so predstavljeni obnovljivi viri energije in njihova uporaba v Sloveniji.

Država in občine s pomočjo evropskih sredstev spodbujajo prebivalce k uporabi

obnovljivih virov energije. Ob vgraditvi naprav, ki izkoriščajo obnovljive vire

energije dodelijo nepovratna sredstva, zaradi česar se vse več prebivalcev odloči za

vgradnjo.

V drugem delu jepredstavljena učinkovita rabo energije in obnovljivih virov energije

v podjetju Terme Snovik iz Tuhinjske doline. Terme Snovik že od svojega nastanka

stremijo k čim večji energetski učinkovitosti, uporabi okolju prijaznih tehnologij in

lokalno obnovljivih virov energije.

Največ energije za nemoteno delovanje pridobijo s pomočjo kotlovnice na biomaso

(sekanci), s toplotnima črpalkama zrak-voda ter voda-voda in sončnimi kolektorji. V

podjetju so večino razsvetljave nadgradili z energetsko učinkovitimi varčnimi

žarnicami, prav tako pa je apartmajski kompleks dober primer varčne ter učinkovite

rabe energije, saj s pomočjo inteligentnih sob prihranijo do 30% energije.

V zadnjem delu je predstavljena poraba različnih energentov v Termah Snovik med

leti 2008 in 2013. Najbolj, za skoraj 6% se je od leta 2008 do leta 2013 zvišala

uporaba kotlovnice na biomaso, za okrog 4% pa se je z leti znižala uporaba toplptne

črpalke voda-voda.

Kljub temu, da v Termah Snovik veliko vlagajo v uporabo obnovljivih virov energije

in učinkovite izrabe je podanih nekaj predlogov za še večjo izrabo obnovljivih virov

ter zmanjšanje stroškov obratovanja.

KLJUČNE BESEDE:

- energija - obnovljivi viri - Terme Snovik

ABSTRACT

The thesis is divided in three parts.

In the first part the renewable energy sources and their use in Slovenia are presented.

The state and communs through European funding encourage residents to use

renewable energy sources. At the installation of devices that use renewable energy

sources the grants are given, resulting in more and more residents to choose to

installation.

In the second part the efficient use of energy and renewable energy sources in the

company Terme Snovik from Tuhinj Valley are presented.Since its formation Terme

Snovik strives to maximize energy efficiency, the use of environment-friendly

technologies and local renewable energy sources.

The highest amount of energy for uninterrupted functioning is provided by boiler

biomass (wood chips) in addition to two heat pumps air-water and water-water and

sun collectors.

At the company the majority of lighting was upgraded with energy efficient lamps.

Therefore the apartment complex is a good example of energy saving and energy

efficiency, because they save up to 30% of energy by using intelligent rooms.

In the third part of the thesis, the use of various energy sources between 2008 and

2013 is compared. From 2008 to 2013 for almost 6% the use of biomass boiler was

increase and for around 4% the use of pumps toplptne water-water was reduced.

Despite the fact that in Terme Snovik invest a lot in renewable energy sources and

efficient use the suggestions for even greater use of renewable energy sources and

reduction of operating costs are also given.

KEYWORDS:

- energy - renewable energy sources - Terme Snovik

KAZALO

1. UVOD ............................................................................................................... 1

1.1. OPREDELITEV PROBLEMA ................................................................. 2

1.2. OPREDELITEV CILJEV NALOGE ........................................................ 2

2. OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE ...................................................................... 3

2.1. SONČNA ENERGIJA ............................................................................... 5

2.2. BIOMASA ................................................................................................. 8

2.3. VETRNA ENERGIJA ............................................................................. 11

2.4. GEOTERMALNA ENERGIJA ............................................................... 12

2.5. VODNA ENERGIJA ............................................................................... 12

3. ISO STANDARDI .......................................................................................... 13

3.1. ISO STANDARD 14000 ......................................................................... 13

4. EU MARJETICA ............................................................................................ 16

5. GEOTERMALNE VRTINE V TUHINJSKI DOLINI ................................... 17

6. TERME SNOVIK – RAZVOJ PODJETJA.................................................... 19

7. OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE V TERMAH SNOVIK .............................. 20

7.1. DOGREVANJE VODE ........................................................................... 20

7.2. RAZSVETLJAVA .................................................................................. 24

8. PORABA ENERGIJE PO ENERGENTIH .................................................... 26

8.1. KOTLOVNICA NA BIOMASO ............................................................. 27

8.2. TOPLOTNA ČRPALKA VODA-VODA ............................................... 28

8.3. TOPLOTNA ČRPALKA ZRAK-VODA ................................................ 29

8.4. SONČNI KOLEKTORJI ......................................................................... 30

9. MOŽNE IZBOLJŠAVE ................................................................................. 31

10. ZAKLJUČKI ............................................................................................... 32

10.1. OCENA UČINKOV ............................................................................ 32

10.2. POGOJI ZA UVEDBO ........................................................................ 33

10.3. MOŽNOSTI NADALJNEGA RAZVOJA .......................................... 34

LITERATURA IN VIRI ........................................................................................ 35

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija

Uroš Tomec: Učinkovita raba energije in obnovljivi viri energije v Termah Snovik stran 1

33%

24%

19%

15%

9%

Naftni proizvodi

Jedrska elektrarna

Obnovljivi viri

Premog

Zemeljski plin

1. UVOD

V Sloveniji razpolagamo s širokim naborom lokalno obnovljivih virov energije, ki

podjetjem ponujajo priložnost za povečanje konkurenčnosti z zniževanjem stroškov

obratovanja in okolju prijaznejšega delovanja.

"Večina energije, ki jo uporabljamo danes izvira iz fosilnih goriv. Premog, nafta in

naravni plin so fosilna goriva, ki so nastala pred nekaj milijoni leti z izumiranjem

rastlin in živali. Nahajajo se v zemeljski notranjosti. Čeprav fosilna goriva nastajajo

tudi danes, zaradi podzemne vročine in pritiska, jih trošimo veliko hitreje kot le-ta

nastajajo. Zaradi tega imenujemo fosilna goriva neobnovljivi viri, saj se ne obnovijo

tako hitro, kot se porabijo. Z uporabo jih bomo iztrošili. Vendar pa to ni edina slabost

neobnovljivih virov energije. Kurjenje fosilnih goriv namreč povzroča onesnaženost

in druge negativne okoljske, ekonomske in socialne učinke. Zaradi naše odvisnosti

od energije, potrebujemo vire, ki so obnovljivi, dostopni in okolju prijaznejši."

(Fokus društvo za sonaraven razvoj, 2015)

Članek na spletni strani Statističnega urada Republike Slovenije navaja, da je v letu

2014 Slovenija z lastnimi viri zadovoljila kar 56% potreb po energiji. K tej številki

sta prispevali velika hidrologija in s tem povezana proizvodnja električne energije v

hidroelektrarnah. Ta je bila rekordna, saj je bila za 32% višja kot v letu 2013 in kar

dvakrat višja kot v letu 2003. Nuklearna elektrarna Krško, ki je v letu 2014

neprekinjeno delovala je proizvedla za 20% več električne energije kot v letu 2013.

(Statistični urad Republike Slovenije, 2014)

Na spletni strani Statističnega urada Republike Slovenije (Slika 1) je navedeno, da so

v letu 2014 pri oskrbi z energijo v Sloveniji prevladovali naftni proizvodi (33%),

sledijo jedrska elektrarna (24%), obnovljivi viri (19%), premog (15%) ter zemeljski

plin (9%). (Statistični urad Republike Slovenije, 2014)

Slika 1: Oskrba z energijo, Slovenija 2014 (Vir: Energetika, Slovenija, 2014)



1.1. OPREDELITEV PROBLEMA

Problemi ekološke krize, ki so se danes nakopičili v svetu, od nas zahtevajo, da

spremenimo svoj odnos do narave. Vedno bolj jasno je, da z naravo ne smemo

ravnati kot smo do sedaj. V Termah Snovik že od samega začetka veliko vlagajo v

učinkovito rabo energije in obnovljive vire, ker pa znanje na tem področju stalno

napreduje je zelo pomembno planirati nove, še učinkovitejše rešitve.

1.2. OPREDELITEV CILJEV NALOGE

Cilj naloge je predstaviti trenutno stanje v Termah Snovik (Slika 2) na področju

učinkovite rabe energije in obnovljivih virov ter najti nove rešitve na področju izrabe

alternativnih virov.

Slika 2: Terme Snovik(Vir: Terme Snovik)



0%

2%

4%

6%

8%

10%

12%

14%

16%

18%

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013

Del

ež u

po

rab

e o

bn

ovlj

ivih

vir

ov e

ner

gij

e

Leto

2. OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE

Uporaba obnovljivih virov energije v Sloveniji z leti narašča. Najpomembnejša

lastnost obnovljivih virov energije je, da njihova raba minimalno onesnažuje okolje,

poleg tega pa ima tudi prednost manjše odvisnosti od uvoženih virov energije ter

izboljšano kakovost okolja.

Na grafu (Slika 3) je predstavljena uporaba obnovljivih virov energije med letoma

2000 in 2013. Iz grafa lahko razberemo, da se je v letu 2013, v primerjavi z letom

2000, uporaba obnovljivih virov energije povečala za okrog 5%. (Fokus društvo za

sonaraven razvoj, 2015)

Obnovljive vire energije ločimo na: sončna energija, biomasa, hidroenergija, energija

vetra ter geotermalna energija.

Slika 3: Uporaba obnovljivih virov med leti 2000 in 2013 (Vir: Fokus društvo za

sonaraven razvoj, 2015)



Od leta 1992 konstantno največ uporabljamo energijo iz lesa in druge trdne biomase

ter energijo, ki jo pridobimo iz hidroelektrarn, v zadnjih letih pa se povečuje uporaba

bioplina ter tekočih biogoriv, najmanj pa izkoriščamo geotermalno ter sončno

energijo.

Slika 4: Poraba energije po energentih (Vir: Fokus društvo za sonaraven razvoj,

2015)

0,00

200,00

400,00

600,00

800,00

1000,00

1200,00

Tis

oč

ton

ekviv

alen

ta n

afte

Leto

Les in druga trdna biomasa Bioplin HE

Geotermalna energija Sončna energija Tekoča biogoriva



2.1. SONČNA ENERGIJA

"Sonce je sferično telo, ki ga sestavljajo zelo vroči plini. V jedru je združene 40%

mase Sonca. Ocenjujejo, da so v Sončnem jedru temperature med 8-40∙106

K in z

veliko gostoto. Energija (90% energije Sonca se sprosti v jedru) prehaja iz notranjosti

proti površini. Prenos toplote poteka s sevanjem in konvekcijo v sevalnem in

konvektivnem področju." (Medved S., Novak P., 2000)

Na sliki (Slika 5) so prikazane izgube energije sončnega sevanja zaradi vpliva

različnih dejavnikov. Največje izgube so zaradi absorpcije v najvišjem delu

atmosfere (tudi do 30%), ostale pa so zaradi prašnih plasti, ozona ter vodne pare. Do

Zemlje v najslabšem primeru lahko pride le okrog 30% sončnega sevanja.

Slika 5: Izgube energije sončnega sevanja, (Vir: Neznan avtor: Sijaj, sijaj sončece…,

2015)



Na spodnji sliki (Slika 6) je predstavljeno povprečno trajanje sončnega obsevanja v

urah, v poletnem obdobju, med leti 1971 in 2000.

Slika 6: Povprečno trajanje sončnega obsevanja-poletje, 1971-2000 (Vir: ARSO,

2015)

Iz karte je razvidno, da sta najbolj obsevana dela Slovenije na JZ in SV, najmanj pa v

goratih območjih, predvsem na SZ. Podatki iz preteklosti nam povedo, da ima

Slovenija visok nivo obsevanja (v večjem delu je bilo vsaj 700 ali več ur), zaradi

česar bi bila smiselna uporaba tega vira energije.

Sončna energija se najpogosteje uporablja za:

pretvorbo v toplotno energijo v sistemih za ogrevanje ter pripravo tople vode pretvorbo v električno energijo

Pretvorba sončne energije v toplotno energijo

"Solarni toplotni sistem služi za zbiranje sevalne sončne energije in za njeno

pretvorbo v toplotno energijo, ki se jo potem lahko začasno shrani in uporabi za

pripravo sanitarne tople vode, podporo sistemu ogrevanja, ogrevanje bazenske vode,

proizvodnjo procesne toplote itd.



V osnovne dele solarnih toplotnih sistemov se uvrščajo:"(Papler 2012)

sprejemnik sončne energije (kolektor) solarni hranilnik tople vode cevni razvod solarna obtočna črpalka varnostna in regulacijska oprema

Slika 7: Shema toplotnega sistema (Vir: Solarni sistemi, 2015)

Sprejemnik (kolektor) sprejme energijo sonca, ki se prenese v solarni hranilnik. Iz

solarnega hranilnika pa se preko cevnih instalacij topla voda v skladu s potrebami

prenese na grelna telesa.

Pretvorba v električno energijo

"Omrežni fotonapetostni sistemi so tisti, v katerih se električna energija proizvaja za

pokrivanje potreb objekta, na katerih je sistem postavljen (družinske hiše,

stanovanjski bloki, poslovne in javne zgradbe, proizvodnji obrati, hoteli itd.), in

javnega elektroenergetskega omrežja ali pa samo javnega električnega omrežja. V

tem primeru se imenujejo fotonapetostna elektrarna. Omrežni sistemi se izvajajo

izključno samo za proizvodnjo izmeničnega toka, kar pomeni, da morajo biti vedno

opremljeni z razsmernikom."(Sončna energija, 2015)

Kotel

Solarni

hranilnik

Prenosnik

toplote v

hranilnik

Obtočna črpalka

solarnega kroga



2.2. BIOMASA

Biomasa je naraven material proizveden s fotosintezo, ki je eden najbolj pomembnih

naravnih procesov pretvorbe sončne energije. S fotosintezo poleg hrane pridobimo

tudi gorivo, kjer je v obliki kemične energije shranjena sončna energija. Ocenjujejo,

da se le en odstotek snovi, ki nastanejo s fotosintezo, uporabi za hrano, torej je

energetski potencial biomase velik. Za izkoriščanje in pripravo biomase v energetske

namene je potrebna energija. Glede na razmerje med vloženo in pridobljeno energijo,

ocenimo smiselnost izkoriščanja potencialnega energenta. Pri povrtninah je razmerje

manjše od 1, kar pomeni, da moramo vložiti več energije, kot jo pridobimo, medtem

ko je razmerje za les v gozdovih med 30 do 50, kar pomeni, da dobimo do 50krat več

energije, kot smo jo vložili. (povzeto po Medved S., Novak P., 2000)

Znanstveniki ocenjujejo, da se na zemlji s fotosintezo letno proizvede okoli 1∙1011

ton organskih snovi, kar pomeni, da je to okrog 10krat več od trenutnih svetovnih

energetskih porab. V državah v razvoju je biomasa primarni energetski vir, saj v

nekaterih državah nad 80% energije proizvedejo z biomaso. V Sloveniji ta delež

znaša okoli 4,5%. (povzeto po Medved S., Novak P., 2000)

Goriva, ki jih pridobimo iz biomase lahko razvrstimo v tri skupine:

trdna biomasa tekoča goriva iz biomase plini iz biomase

Trdna goriva

Kurilna vrednost trdnih goriv je odvisna predvsem od količine vsebovane vlage. V

spodnji tabeli (Tabela 1) so predstavljene vrednosti kurilnosti glede na vir energije.

Vidimo, da je kurilnost sveže posekanega lesa v primerjavi s suhim lesom manjša za

skoraj 2,5 krat. (povzeto po Medved S., Novak P., 2000)

Tabela 1: Kurilne vrednosti glede na vir energije (Vir: Medved S., Novak P., 2000)

Vir energije Kurilnost

Sveže posekan les (60% vlage) 7-8 MJ/kg

Suhi les (0% vlage) 19 MJ/kg

Sušen les (30% vlage) 12,2 MJ/kg

Suha slama 14 MJ/kg

Bambus 16 MJ/kg



Gozdna ali klasična biomasa

Slovenija spada med države z največ gozdovi v Evropi, saj jo pokriva 53% gozdov.

Ob poseku listavcev dobimo glede na sestavo približno 24% hlodov, ter 57% lesa za

kurjavo, pri iglavcih pa je delež hlodov do 68%. Les lahko kurimo, ko vsebuje manj

kot 30% vlage, to pa dosežemo, če naravno sušimo les približno eno leto. (povzeto

po Medved S., Novak P., 2000)

Odpadna gozdna in rastlinska biomasa

So sodobna lesna goriva, ki jih pridobimo iz ostankov gozdne biomase ali kmetijskih

pridelkov. Ločimo lesne sekance, pelete in brikete. Prednost teh goriva je, da jih lažje

transportiramo, kurilne naprave imajo boljše izkoristke ter manjše emisije škodljivih

snovi. Sekanci so koščki lesa, debeline in dolžine od nekaj milimetrov do nekaj

centimetrov. Paziti moramo, da jih skladiščimo osušene z manj kot 30% vlage, saj se

drugače lahko pojavi plesen in gnitje. Izdela se jih s sekatorji in drobilniki.

Peleti so oplemeniteno gorivo iz biomase, ki je stisnjena pod visokim tlakom.

Oblikovani so v majhne valjaste koščke premera nekaj milimetrov, brez dodanih

kemičnih snovi.

Briketi so večje kvadraste ali valjaste oblike, ki jih pridobimo z drobljenjem in

stiskanjem. (povzeto po Medved S., Novak P., 2000)

Energetske rastline

Energetske rastline sadimo zaradi presežka kmetijskih površin. V večini so to

nezahtevne rastline, ki za svojo rast ne potrebujejo visoko rodovitnih tal. Med nje

spadajo vrbe in topoli, kitajska trstika ter bambus. (povzeto po Medved S., Novak P.,

2000)

Alge

Alge so enostavne rastline brez pravih listov in korenin. Z uporabo biogoriva iz alg

se poskuša zmanjšati odvisnost od nafte, vendar je razvoj tega alternativnega vira še

v začetku, temu pa je primerna tudi cena. (povzeto po Medved S., Novak P., 2000)

Tekoča goriva iz biomase

Bioetanol

Pridobiva se s fermentacijo rastlin, ki vsebujejo sladkor, škrob ali celulozo. Po

fermentaciji v reaktorjih ostane okrog 90% vode in trdih ostankov, okrog 10% pa je

etanola. Do 20% bioetanola lahko brez sprememb na pogonskih motorjih z notranjim

izgorevanjem, dodamo bencinu.

V Braziliji je proizvodnja najbolj razširjena, saj pridelajo okrog 70% svetovne

proizvodnje, z njim pa nadomestijo okrog 60% bencina za pogon vozil. Kurilna

vrednost bioetanola je 26,7 MJ/kg. (povzeto po Medved S., Novak P., 2000)



Biometanol

Biometanol lahko pridobimo s pirolizo lesne biomase. Prav tako ga lahko

uporabljamo kot dodatek h gorivu, vendar ob tem lahko nastopijo določene težave,

kot je zmanjšana moč motorja. (povzeto po Medved S., Novak P., 2000)

Biodizel

Je gorivo, ki ga lahko pridobimo s predelavo rastlinskih olj. Na enem hektaru se

lahko pridobi 1500 litrov olja, od tega 900 litrov pogonskega goriva. Raziskave so

pokazale, da se ob uporabi dizelskega goriva zmanjšajo:

- SO2 za 99% - CO za 20% - Ogljikovodiki za 32% - Trdni delci za 39% (povzeto po Medved S., Novak P., 2000)

Plini iz biomase

Sintezni plin

Nastane, ko suho biomaso s postopkom pirolize (segrevanje pri visoki temperaturi do

1300°C, z omejeno količino kisika) uplinimo. Najprej biomaso drobimo in sušimo,

saj morajo biti delci majhni, da je proces segrevanja hitrejši, ter količina

pridobljenega plina večja. Drugi korak je piroliza. Zadnji korak je mehansko čiščenje

plina in dogorevanje saj ob dodajanju kisika. Na koncu dobimo plin s kurilnostjo

med 4-7 MJ/m3. Uporabljamo ga lahko za proizvodnjo toplote za ogrevanje ali za

proizvodnjo pare in pogon parne turbine ter generatorja v elektrarni. Problem

proizvodnje sinteznega plina nastane zaradi velike količine strupenih plinov (CO),

nevarnosti požara ter nastajanje strupenih snovi, ki se kondenzirajo.(povzeto po

Medved S., Novak P., 2000)

Sestava sinteznega plina:

Slika 8: Sestava sinteznega plina (Vir: Medved S., Novak P., 2000)

CO2

15%

CO

15%

H2

15% CH4

5%

N2

50%



CH4

70%

CO2

24%

H2

2% N2

2%

CO

1% H2S

1%

Bioplin

Bioplin je zmes plinov, ki nastanejo zaradi biološkega procesa, pri katerem bakterije

razgradijo vodno raztopino organskih odpadkov brez prisotnosti kisika. V naravi je

to pogost proces, s katerim se razgrajujejo organski odpadki. Vendar v tem primeru

nastalih produktov ne moremo koristno izrabiti. Glavni produkt anaerobne

razgradnje bioloških odpadkov je metan, ki pa ima v primeru, da nenadzorovano

uhaja v ozračje negativne učinke, saj ima velik toplogredni potencial. V primeru, da

anaerobna razgradnja bioloških odpadkov poteka nadzorovano in lahko plinaste

produkte zajamemo, pa s tem pridobimo bioplin, ki ga lahko uporabimo kot gorivo.

Po letu 1970 so ga začeli uporabljati v energetske namene, katerega kurilna vrednost

znaša 20MJ/m3. Najprej poteka hidroliza (razgradnja velikih molekul), nato

razgradnja beljakovin, maščob, ogljikovih hidratov v CO2, H2, NH3, nazadnje pa

razgradnja v bioplin z velikim deležem metana. Bioplin lahko utekočinimo šele pri

tlaku 240 barov, zaradi česar ga hranimo v plinasti fazi v plinohramih. V tujini veliko

uporabljajo tudi živalske fekalije, trdi ostanek pa uporabljajo kot kvalitetno gnojilo.

(povzeto po Medved S., Novak P., 2000)

Povprečna sestava bioplina:

2.3. VETRNA ENERGIJA

Veter nastaja zaradi temperaturnih razlik v zraku, kar povzroča gibanje zraka.

Energijo in moč vetra izkoriščamo z vetrnicami, kjer pretvarjamo kinetično energijo

v mehansko. Vetrnice morajo v okolju v katerem so postavljene izpolnjevati

naslednje pogoje:

Ne smejo ogrožati okolja (vetrnica je nevarna pticam zaradi možnih trkov ter zmanjšanja njihovega življenjskega prostora)

Odporne morajo biti na visoke hitrosti in sunke vetra Na listih rotorja ne smeta zamrzovati vodna para in dež Ne smejo povzročati previsokega hrupa Ne smejo biti postavljene med oddajnike in sprejemnike elektromagnetnih

signalov (povzročajo razpršitev valovanj)

Slika 9: Povprečna sestava bioplina (Vir: Medved S., Novak P., 2000)



Na svetu se z vetrnimi elektrarnami proizvede okrog 194 GW energije. Obstajata dve

vrsti elektrarn glede na prostor, kjer se nahajajo in sicer elektrarne na kopnem in

elektrarne na morju.

Največja proizvajalka vetrne energije je Kitajska, ki letno proizvede 45 GW energije,

sledita ji ZDA s 43 GW in Nemčija z 28 GW. (povzeto po: Neznan avtor: Kje na

svetu proizvedejo največ vetrne energije, 2011)

2.4. GEOTERMALNA ENERGIJA

"Geotermalna energija je toplota, ki nastaja in je shranjena v notranjosti Zemlje.

Izkoriščamo jo lahko neposredno z zajemom toplih vodnih ali parnih vrelcev

oziroma s hlajenjem vročih kamenin. Temperatura termalne vode pogojuje možnost

uporabe geotermalne energije. Ločimo visokotemperaturne in nizkotemperaturne

geotermalne vire. Pri prvih je temperatura vode nad 150°C in jih izrabljamo za

proizvodnjo elektrike, pri drugih pa je temperatura vode pod 150°C in jih izrabljamo

neposredno za ogrevanje. Možnost izkoriščanja geotermalne energije je na področju

Slovenije zaradi raznolike geološke sestave tal različna. Geotermalno najbogatejša in

tudi najbolj raziskana so naslednja območja: Panonska nižina, Krško-Brežiško polje,

Rogaško-Celjsko območje, Ljubljanska kotlina, slovenska Istra in območje zahodne

Slovenije. V Murski Soboti npr. termalno vodo uporabljajo za ogrevanje in pripravo

sanitarne vode in letno prihranijo do 2000 ton kurilnega olja." (Občina Kamnik,

2011)

2.5. VODNA ENERGIJA

"Voda je najpomembnejši obnovljivi vir energije in kar 21,6% vse električne energije

na svetu je proizvedeno z izkoriščanjem energije vode oziroma hidroenergije.

Pretvorba hidroenergije v električno energijo poteka v hidroelektrarnah. Količina

pridobljene energije je odvisna tako od količine vode kot od višinske razlike vodnega

padca. Glede na to razlikujemo različne tipe hidroelektrarn:" (Občina Kamnik, 2011)

"pretočne elektrarne, ki izkoriščajo veliko količino vode, ki ima relativno majhen padec, reko se zajezi, ne ustvarja pa se zaloga vode"(Občina Kamnik,

2011)

"akumulacijske hidroelektrarne, ki izkoriščajo manjše količine vode, ki pa ima velik višinski padec, pri teh elektrarnah akumuliramo vodo z nasipi ali s

poplavljanjem dolin in sotesk"(Občina Kamnik, 2011)

"pretočno-akumulacijske hidroelektrarne, ki so kombinacije prej omenjenih, gradijo se v verigi v kateri ima le prva elektrarna akumulacijsko

jezero"(Občina Kamnik, 2011)

"male hidroelektrarne so manjši objekti postavljeni na manjših vodotokih, v Sloveniji štejemo za male hidroelektrarne tiste, ki imajo moč do 10 MW. V

Sloveniji je v hidroelektrarnah proizvedeno 24,5% vse proizvedene električne

energije."(Občina Kamnik, 2011)



3. ISO STANDARDI

"Mednarodna organizacija za standardizacijo je bila ustanovljena leta 1947. Danes

ISO združuje 162 nacionalnih organov za standarde, ki v tej organizaciji

predstavljajo interese držav članic, iz katerih prihajajo. ISO sestavljajo tehnični

odbori, pododbori in delovne skupine, v katerih člani razvijajo in pripravljajo

mednarodne standarde. Poleg nacionalnih organov za standarde lahko pri razvoju

standardov v okviru ISO sodelujejo tudi druge mednarodne organizacije, ki imajo

status povezanih članic. ISO je za svoje delovanje razvil pravila, t.i. ISO/IEC

Directives, ki vsebujejo tudi zahteve za oblikovanje oziroma končni izgled

standardov." (Slovenski inštitut za standardizacijo, SIST, 2011)

Kratica ISO predstavlja standard, ki predstavlja kakovost, varnost in trdnost podjetja.

3.1. ISO STANDARD 14000

"Mednarodni standardi skupine ISO 14000 za ravnanje z okoljem so relativno novi v

primerjavi z drugimi standardi za vzorčenje, preskušanje in analitske metode za

spremljanje in nadzor posebnih okoljskih vidikov. Standardi za ravnanje z okoljem

so uporabni za vse organizacije in naj bi jim priskrbeli elemente učinkovitega

ravnanja z okoljem. Sistem ravnanja z okoljem omogoča organizacijam vzpostaviti

red in doslednost pri reševanju okoljskih vprašanj, primerno porazdeliti sredstva,

določiti odgovornosti in stalno ocenjevati ravnanje, postopke in procese."(Slovenski

inštitut za standardizacijo, SIST, 2011)

Slika 10: Razdelitev standardov ISO 14000 (Vir: povzeto po Praznik M., Novak P.,2000)



- ISO 14050: Okoljski management- slovar (Vuk D., 2000) - ISO 14001: Poglavitni namen standarda ISO 14001 je v preventivnem

delovanju na področju ravnanja z okoljem. Standard je uporabljen v vsaki

organizaciji, ki želi:

Izvajati, vzdrževati in izboljševati sistem ravnanja z okoljem(Vuk D., 2000)

Dokazati sama sebi, da njeno ravnanje ustreza okoljski politiki, za katero se je opredelila(Vuk D., 2000)

Prikazati tako ustreznost drugim (Vuk D., 2000) Pridobiti certifikacijo oziroma registracijo za svoj sistem ravnanja z

okoljem pri zunanji organizaciji (Vuk D., 2000)

Sprejeti lastno odločitev in izdati lastno izjavo, da je njen sistem ravnanja z okoljem v skladu s tem mednarodnim standardom (Vuk

D., 2000)

"Standard podrobno določa zahteve takega ravnanja z okoljem. Skupni cilj tega

mednarodnega standarda je podpreti varovanje in preprečevanje obremenjevanja v

ravnovesju z družbeno- gospodarskimi potrebami."(Vuk D., 2000)

Osnovni model sistema ravnanja z okoljem po ISO 14001(Slika 13):

Slika 11: Osnovni model sistema ravnanja z okoljem po ISO 14001(Vir: povzeto po

Vuk, 2000)



- ISO 14004: Sistemi ravnanja z okoljem- splošne smernice o načelih, sistemih in podpori tehnik (Praznik M., Novak P., 2000)

- ISO 14061: Informacije za pomoč gozdarskim organizacijam pri uporabi sistemov ravnanja z okoljem standardov ISO14001 in ISO14004 (Praznik M.,

Novak P., 2000)

- ISO 14010: Smernice za okoljsko presojanje- splošna načela okoljskega presojanja (Vuk D., 2000)

- ISO 14011: Smernice za okoljsko presojanje- postopki presojanja (Vuk D., 2000)

- ISO 14012: Smernice za okoljsko presojanje- kriteriji za usposobljenost okoljskih presojevalcev (Vuk D., 2000)

- ISO 14031: Smernice za ocenjevanje doseženih okoljskih rezultatov (Vuk D., 2000)

- ISO 14040: Sistemi ravnanja z okoljem- ocena življenjskega cikla- načela in okviri (Praznik M., Novak P., 2000)

- ISO 14041: Sistemi ravnanja z okoljem- ocena življenjskega cikla- opredelitev ciljev in področij uporabe ter analiza popisa (Praznik M., Novak

P., 2000)

- ISO 14042: Sistemi ravnanja z okoljem- ocena življenjskega cikla- presoja vpliva življenjskega cikla (Praznik M., Novak P., 2000)

- ISO 14043: Sistemi ravnanja z okoljem- ocena življenjskega cikla- razlaga življenjskega cikla (Praznik M., Novak P., 2000)

- ISO 14020: Okoljsko označevanje- splošna načela (Praznik M., Novak P., 2000)

- ISO 14021: Okoljsko označevanje- samodoločanje okoljskih zahtevkov (Praznik M., Novak P., 2000)

- ISO 14024: Okoljsko označevanje- programi za izvedence- glavna načela, postopki in postopki certifikacije v programih z več kriteriji (Praznik M.,

Novak P., 2000)

- ISO Guide 64: Vodič za vključitev okoljskih vidikov v standardne izdelke (Praznik M., Novak P., 2000)

Podjetje Terme Snovik ima pridobljena dva standarda, to sta ISO 14001 in ISO 9001.



4. EU MARJETICA

V letu 2007 je Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za turizem pripravil Program

ekološke ureditve in posodobitve slovenskih hotelov ter izvedel delavnice za ureditev

in posodobitev ekoloških standardov v slovenskih hotelih.

Na osnovi izvedenih delavnic so se v podjetju Terme Snovik odločili za postopek

pridobitve Znaka za okolje EU za turistične namestitve-EU Marjetico.

Podjetje Terme Snovik je v letu 2008 kot prvo v Sloveniji pridobilo znak EU

Marjetica za turistične namestitve, ki ga je podelilo Ministrstvo za okolje in prostor.

"Znak za okolje EU za turistične namestitve (The European Eco-label for tourist

accommodation service) je od leta 2003 uradni znak Evropske unije za okolju

prijazne turistične nastanitvene obrate." (Uradni slovenski turistični informacijski

portal, 2012)

"Podjetja, ki so pridobila znak za okolje EU za turistične namestitve, si prizadevajo

za: (Uradni slovenski turistični informacijski portal, 2012)

- nižje onesnaževanje zraka (povzročeno z barvami ter čistili z vsebnostjo sintetičnih topil);

- bolj varčno rabo energije in drugih naravnih virov; - manjše onesnaževanje okolja in okolice (odpovejo se uporabi pesticidov,

gnojil itd.);

- v ponudbi prehrane uporabljajo organsko pridelano hrano"



5. GEOTERMALNE VRTINE V TUHINJSKI DOLINI

"Območje Občine Kamnik ima, zaradi ugodne geološke in hidrogeološke zgradbe,

toplotne prevodnosti ter gibanja toplotnega toka v kamninah, manjši geotermalni

potencial a ne zanemarljiv. Prve raziskave o geotermalnem potencialu v občini

segajo že v prvo polovico 20. stoletja, ko so na območju Snovika, Potoka in

Vasenega v Tuhinjski dolini začeli postavljati prve vrtine." (Kraševec J., 2002)

"Terme Snovik za lastno uporabo izkorišča tri vrtine. To so vrtina V15 ter vrtini V 16

in V 17 v Vasenem v globini 106 m. Voda na črpališču ima do 30,6°C in je do Term

speljana po cevovodu, ki je položen po potoku Snoviček. Voda se poleti po cevovodu

ohladi do 25°C, pozimi pa na 22°C. Vrtina V 15 je v Snoviku v neposredni bližini

term. Meri v globino 980 m in ima le 22°C zaradi česar jo uporabljajo za sanitarno

vodo."(Kraševec J., 2002)

"Analize so pokazale, da je voda nizko mineralizirana in po kemični sestavi

kalcijevo-magnezijev-hidrogenkarbonatni tip srednje mehke oziroma precej trde

vodovodne vode."(Kraševec J., 2002)

Koncentracije zdravju škodljivih elementov v sledovih v vodi ne presegajo

dovoljenih vrednosti. Voda ne vsebuje železa, zato njegovo odstranjevanje ni

potrebno. Voda v vrtini V 17 vsebuje veliko magnezija, kalcija ter

hidrogenkarbonata. (Slika 15)



Analiza vode:

Slika 12: Glavne sestavine in ionska bilanca iz Analize poročila o fizikalno-kemični

preiskavi termalne vode iz vrtine V-17 (Vir: Kraševec J., 2002)



6. TERME SNOVIK – RAZVOJ PODJETJA

Začetki Term segajo v leto 1994, ko je bil zgrajen prvi poskusni plastični bazen. Do

leta 2001 so privabili že preko 70000 obiskovalcev. Največ obiskovalcev je bilo

domačinov iz Občine Kamnik ter Kranja in Ljubljane.

Leta 2000 se je pričela gradnja večjega bazena s preko 500m2

vodnih površin, ter

različnimi atrakcijami. Jeseni leta 2001 so ta bazen pokrili, število zaposlenih pa se je

iz enega povečalo na osem. V letu 2003 so postavili zunanji bazen s 530 m2

vodne

površine.

Posebnost zunanjih, rekreacijskega in otroškega bazena je, da sta zgrajena iz inox

materiala. Ta material omogoča lažje vzdrževanje, večjo čistočo ter daljšo

življenjsko dobo. V letu 2003 jih je obiskalo 172 tisoč ljudi. V letu 2004 so prejeli

certifikat kakovosti ISO 9001:2000. Leto kasneje je bilo za terme prelomno leto, saj

so zaključili s prvo fazo apartmajskega naselja. Dokončanih je bilo 24 novih

apartmajev s štirimi zvezdicami, ki so locirani nad obstoječim bazenskim

kompleksom na robu gozda, do leta 2007 so zaključili z izgradnjo celotnega

apartmajskega naselja. Na voljo je 74 apartmajev in 31 dvoposteljnih sob. Oprema

vseh je iz naravnih materialov. (povzeto po Terme Snovik- interno gradivo)

"Vizija term je ostati vodilne eko terme in vodilni ponudnik ekološki turističnih

storitev v Sloveniji in državah Vzhodne Evrope." (Terme Snovik- interno gradivo)

"Poslanstvo term je, da s svojimi aktivnostmi in delovanjem, vplivajo na ohranjanje

zdravja ljudi in narave." (Terme Snovik- interno gradivo)



7. OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE V TERMAH SNOVIK

Od leta 2008 se v Termah Snovik vodi energetsko knjigovodstvo, iz katerega je

razvidna poraba energentov, stroški le teh ter delež zmanjšane emisije CO2. Ko so v

Termah Snovik zgradili zunanje bazene, restavracijo, savne in prostore za terapijo, so

postavili sistem vakuumskih sončnih kolektorjev ter toplotni črpalki voda-voda in

zrak-voda. Ob zaključku izgradnje apartmajskega naselja so postavili kotlovnico na

biomaso. Apartmajsko naselje deluje tudi po sistemu inteligentne sobe. V projekt so

vključili tudi okoliške prebivalce, ki imajo vgrajene samovgradne sončne

sprejemnike ter jim zagotavljajo biomaso za kotlovnico. Za nadaljevanje razvoja,

oziroma izgradnje novih objektov pa načrtujejo tudi namestitev fotovoltaike in

povečanje kotlovnice s kogeneracijo. (povzeto po Terme Snovik- interno gradivo)

Na spodnji sliki (Slika 17) je predstavljena energetska shema Term Snovik.

7.1. DOGREVANJE VODE

Za dogrevanje bazenske vode in prostorov skrbi več različnih sistemov, ki delujejo

posamezno ali vzporedno. To je odvisno od vremenskih razmer. Bazensko vodo

ogrevajo naslednje naprave:

- Toplotna črpalka voda-voda - Toplotna črpalka zrak-voda - Kotlovnica na biomaso - Sončni kolektorji

Slika 13: Energetska shema Term Snovik (Vir: Terme Snovik)



Toplotna črpalka voda-voda

Toplotna črpalka odjema zalogo umazane vode in ogreva zalogo čiste vode.

Umazana voda, je voda, ki se porablja pri čiščenju filtrov in odpadna voda tušev in

umivalnikov. Voda se zbira v betonskem rezervoarju velikosti 33 m3. Količina vode

je časovno različna, v poletnem obdobju je na voljo cca 50 m3/dan, v zimskem pa cca

30 m3/dan. Odpadna voda je na razpolago tudi v zbirnem jašku odpadne vode pod

nivojem tal kleti. Tu se zbira topla voda iz tušev in od prelivov kompenzacijskih

bazenov.

Odpadna toplota se koristi za ogrevanje vstopne termalne vode, ki se porabi kot

dodajana voda v prelivne bazene in kot sanitarna topla voda, ki se v akumulatorjih

sanitarne tople vode še dogreva s pomočjo toplote iz kotlovnice na 60°C. Sveža

termalna voda ima na vstopu v napravo cca 24°C in se akumulira v dveh

akumulatorjih po 2000 litrov, na temperaturi 40°C.

Od tu se distribuira do potrošnikov, to je do akumulatorjev tople sanitarne vode in v

prelivne bazene za dopolnjevanje bazenske vode.

V zimskem in poletnem režimu je možno v rezervoar odpadne vode spuščati tudi

svežo termalno vodo in jo koristiti kot izvor energije. Naprava lahko namreč prečrpa

v celodnevnem delovanju skupaj 3,6*24=86,4m3/dan, kar je več kot je na voljo

odpadne vode, še posebej v zimskem režimu. (povzeto po Terme Snovik- interno

gradivo)

Slika 14: Toplotna črpalka voda-voda (Vir: Terme Snovik)



Toplotna črpalka zrak-voda

V tehničnem prostoru in hodniku je na razpolago višek toplote, ki se sprošča pri

delovanju hladilnih kompresorjev preko zračno hlajenih katalizatorjev v prostorski

zrak. Črpalka absorbira toploto iz zraka v kletnih prostorih, iz hladilnih naprav ter

kompresorjev za savno.

Temperatura sveže vode na vstopu je 24°C, na izstopu pa 40°C, temperatura zraka je

na vstopu 24°C, na izstopu pa 14 °C. (povzeto po Terme Snovik- interno gradivo)

Slika 15: Toplotna črpalka zrak-voda (Vir: Terme Snovik)

Kotlovnica na biomaso

V letu 2007 so zagnali novo 500 kW kotlovnico na lesno biomaso, ki je postavljena v

osmem objektu druge kleti apartmajskega naselja. Ogrevanje na lesno biomaso se

izvaja za celotni kompleks Term Snovik, ki poteka preko toplovodnega sistema iz

predizoliranih cevi.

Kotlovnica je opremljena z avtomatskim transportnim sistemom, varovanjem proti

povratnemu ognju, avtomatskim vžigom, multiciklonskim odstranjevalcem delcev iz

dimnih plinov, avtomatskim odpepeljevanjem, ustreznimi zvočnimi kompenzatorji

ter vizualizacijo in sistemom javljanja napak preko mobilnega telefona.

Z vgradnjo kotlovnice na biomaso so uporabo fosilnih goriv v celoti odpravili in

nadomestili energijo iz obnovljivih virov energije (biomasa, toplotne črpalke, sončna

energija).

Gorivo za kotlovnico so leseni ostanki v obliki sekancev, z 20-40% vrednosti vode,

velikosti delcev do 50mm.

Letno potrebo po sekancih ocenjujejo na 1500 – 2000 nm3 (odvisno od temperaturnih

razmer), s čimer bodo zmanjšali tudi izpuste toplogrednih plinov CO2 in NOx. (povzeto po Terme Snovik- interno gradivo)



Slika 16: Kotlovnica na biomaso v Termah Snovik (Vir: Terme Snovik)

Zalogovnik:

Je velikosti 6x6 metrov in višine 4 metre. Zalogo zalogovnika jev poletnih mescih

potrebno dopolnjevati enkrat mesečno, v zimskih pa dvakrat.

Sončni kolektorji

Nad restavracijo in recepcijo objekta Term Snovik so zgrajeni vakuumski cevni

kolektorji. Glede na razpoložljivost in ugodno lego so postavili 24 kolektorjev v

skupni neto kvadraturi 81m2. Kolektorji so povezani preko bakrenih cevi s solarno

postajo, ki je locirana v kleti. Cevi so izolirane s toplotno izolacijo od -40 do

+175C, saj doseže temperatura kolektorjev v poletnih mesecih tudi preko 150C.

Slika 17: Zalogovnik biomase v Termah Snovik (Vir: Terme Snovik)



Solarni sistem vsebuje dva toplotna izmenjevalca za bazene. V primarnem delu, od

kolektorjev do toplotnih izmenjevalcev, služi kot medij za prenos toplote proti

zamrzovalna tekočina glikol, v sekundarnem delu, od toplotnih izmenjevalcev na

porabnike toplote, pa je medij voda.

V poletnih mesecih s sončnimi kolektorji segrevajo zunanji bazen, v času ko je

zunanji bazen zaprt pa je prenos energije preusmerjen na segrevanje notranjega

bazena. Sistem delovanja sončnih kolektorjev je nastavljen tako, da se črpalke

vklopijo šele, ko temperatura v kolektorjih za pet stopinj preseže temperaturo v

sekundarnem delu cevovoda.

Letna pridobljena energija vgrajene površine 81m2 vakuumskih sončnih kolektorjev

je cca. 55-58 MWh.(povzeto po Terme Snovik- interno gradivo)

7.2. RAZSVETLJAVA

V Termah Snovik so z menjavo starih žarnic z varčnimi sijalkami zmanjšali stroške

električne energije. Želja je bila menjati bazenske luči, stropne luči in zunanjo

razsvetljavo. Bazenskih luči ni bilo možnosti menjati, ker niso našli primerne

alternative, primerjava stropne ter zunanje razsvetljave z alternativo pa je prikazana v

spodnjih tabelah (Tabeli 2 in 3) :

Predhodno stanje Sedanje stanje

Žarnica Philips Master 250 W Philips Led Gentlespace 145 W

Količina 12 10

Porabljena energija 7500 kWh 3625 kWh

Letni strošek električne

energije

Cca. 1000 EUR Cca. 470 EUR

Tabela 2: Stropne luči (Vir: Terme Snovik- interno gradiv)

Slika 18: Sončni kolektorji v Termah Snovik (Vir: Terme Snovik)



Predhodno stanje Sedanje stanje

Žarnica Philips 80 W Philips Street saver Led 60 W

Količina 49 49

Porabljena energija 15680 kWh 11760 kWh

Letni strošek električne

energije

Cca. 2050 EUR Cca. 1500 EUR

Tabela 3: Zunanja razsvetljava(Vir: Terme Snovik- interno gradiv)

Investicija zamenjave stropnih luči je bila 6.500 EUR, zamenjave zunanje

razsvetljave pa je bila 15.435 EUR.(povzeto po Terme Snovik- interno gradivo)

7.3. INTELIGENTNE SOBE V APARTMAJIH

Od leta 2004 do 2007 so v Termah Snovik zgradili petnajst apartmajskih objektov.

Od tega je 74 apartmajskih enot in 31 dvoposteljnih sob skupne kapacitete 371

ležišč. Vsi apartmaji in sobe so kategorije štiri zvezdice. Poleg tega pa je še en

nadstandardni apartma z imenom »Rajski apartma«.

V objektih se nahajata dva večnamenska prostora za potrebe seminarskega turizma.

Vsi objekti vsebujejo varčevalne »inteligentne« krmilnike energije, ki so vezani na

apartmaje in dvoposteljne sobe. Električna in toplotna energija v apartmajih se vklopi

samo ob prisotnosti gosta s pomočjo kartice. Takoj ko gostje zapustijo apartmaje se

apartma preneha ogrevati, pri tem pa se avtomatično izklopijo vsi električni

porabniki, tudi če jih gostje pozabijo izklopiti. V stanju delovanja ostane samo

hladilnik.

Ogrevanje obratuje v treh režimih delovanja in sicer:

- normalni režim delovanja: temperaturo v sobah gostje lahko spreminjajo v določenem območju

- reduciran režim delovanja: vklopi se, ko so apartmaji nezasedeni - proti zamrzovalni režim obratovanja: vklopi se ob odprtih oknih. Ogrevanje

preneha delovati, v kolikor so odprta okna ali balkonska vrata. S tem je

zagotovljena učinkovita raba električne in toplotne energije.

Prihranki pri porabi električne in toplotne energije zaradi izvedbe inteligentnih oz.

varčnih sob v apartmajih so tudi do 40%.(povzeto po Terme Snovik- interno gradivo)



8. PORABA ENERGIJE PO ENERGENTIH

Večino energije se pridobi s pomočjo kotlovnice na biomaso, poraba ostalih

energentov je manjša- največ proizvedejo s pomočjo toplotne črpalke voda-voda,

sledi toplotna črpalka zrak-voda ter solarni sistem. Proizvodnja energije s pomočjo

kotlovnice na utekočinjen naftni plin je zanemarljiva, uporablja se le, kot rezervni

sistem kotlovnice na biomaso. Analiza porabe energije posameznih energentov med

leti 2008 in 2013 je prikazana v spodnji tabeli (Tabela 4).

Leto

Kotlovnica na

biomaso

Kotlovnica

UNP

Solarni

sistem

TČ voda-

voda

TČ zrak-

voda

2008 81,00% 0,74% 1,50% 15,00% 1,90%

2009 81,50% 0,84% 1,69% 13,57% 2,40%

2010 82,00% 0,44% 1,31% 13,70% 2,55%

2011 82,04% 0,57% 1,66% 13,28% 2,45%

2012 83,56% 0,39% 1,51% 12,32% 2,22%

2013 85,96% 0,44% 1,19% 10,41% 1,99%

Tabela 4: Poraba energentov med leti 2008-2013 v Termah Snovik (Vir: Terme

Snovik- interno gradivo)

Poraba energentov je predstavljena na spodnjem grafu (Slika 19):

Slika 19: Poraba energentov med leti 2008-2013 v Termah Snovik (Vir: Terme


0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

2008 2009 2010 2011 2012 2013

Del

ež

Leto

TČ zrak-voda

TČ voda-voda

Solarni sistem

Kotlovnica UNP

Kotlovnica na biomaso



0

500

1000

1500

2000

2500

3000

3500

2008 2009 2010 2011 2012 2013

Leto

m³ strošek v 100 €

8.1. KOTLOVNICA NA BIOMASO

Poraba sekancev je najbolj odvisna od števila nočitev apartmajskih gostov- ogrevanje

apartmajev in sob. Prav tako je pomembno vlogo igralo vreme, saj se je leta 2013, po

žledolomu, zaradi cenovne dostopnosti, poraba sekancev povečala.

Leto m³

Strošek v 100

€

2008 2507 650

2009 2498 648

2010 2503 649

2011 2382 618

2012 2371 615

2013 2903 759

Tabela 5: Poraba in stroški sekancev med leti 2008-2013 (Vir: Terme Snovik-

interno gradivo)

Slika 20: Poraba in stroški sekancev med leti 2008-2013 (Vir: Terme Snovik-

interno gradivo)



50000

52000

54000

56000

58000

60000

62000

2008 2009 2010 2011 2012 2013

8.2. TOPLOTNA ČRPALKA VODA-VODA

Izraba energije toplotne črpalke voda-voda je bila najvišja v letu 2010 (primerjava od

leta 2008-2013), od takrat pa enakomerno pada, predvsem na račun povečanja

energije kotlovnice na sekance.

Leto Poraba (kWh)

2008 52200

2009 56510

2010 60050

2011 56830

2012 53370

2013 51210

Tabela 6: Izraba energije toplotne črpalke voda-voda med leti 2008-2013(vir: Terme


Slika 21: Izraba energije toplotne črpalke voda-voda med leti 2008-2013 (Vir: Terme




200000

250000

300000

350000

400000

450000

2008 2009 2010 2011 2012 2013

8.3. TOPLOTNA ČRPALKA ZRAK-VODA

Izraba energije toplotne črpalke zrak-voda z leti upada (primerjava od leta 2008-

2013), povečanje je možno ob predlagani gradnji dodatne toplotne črpalke.

Leto Poraba (kWh)

2008 404100

2009 322900

2010 322500

2011 307300

2012 296300

2013 267600

Tabela 7: Izraba energije toplotne črpalke zrak-voda med leti 2008-2013 (Vir:

Terme Snovik- interno gradivo)

Graf 1: Slika 22: Izraba energije toplotne črpalke zrak-voda med leti 2008-2013

(Vir: Terme Snovik- interno gradivo)



25000

27000

29000

31000

33000

35000

37000

39000

41000

2008 2009 2010 2011 2012 2013

8.4. SONČNI KOLEKTORJI

Izkoristek energije sonca je odvisen od vremenskih pogojev- števila sončnih dni.

Zaradi nepredvidljivega vremena porabe v prihodnosti ne moremo predvideti, to je

razvidno iz spodnjega grafa, kjer poraba niha neenakomerno.

Tabela 8: Izraba energije sonca med leti 2008-2013 (Vir: Terme Snovik- interno

gradivo)

Leto Poraba (kWh)

2008 39 549

2009 40 171

2010 31 272

2011 38 463

2012 36 414

2013 30 716

Slika 23: Izraba energije sonca med leti 2008-2013 (Vir:

Terme Snovik- interno gradivo)



9. MOŽNE IZBOLJŠAVE

Po podrobni predstavitvi Term Snovik so predlagane naslednje izboljšave:

- V strojnici so zaradi segrevanja električnih naprav, slabši pogoji za delovanje, zaradi česar je priporočljiva montaža dodatne toplotne črpalke zrak-voda.

- Toplotna črpalka voda-voda proizvede 13,7% celotne toplotne energije, vendar je njeno vzdrževanje s stroškovnega vidika zelo neugodno, zato

predlagam večjo uporabo ostalih virov energije.

- Večji zalogovnik za kotlovnico, saj jo je pozimi potrebno polniti dvakrat mesečno- optimizacija stroškov dostave.

- Večje število sončnih kolektorjev, saj so trenutno le na 81 m2 strehe bazenskega kompleksa.

- Izgradnja vetrne elektrarne, zaradi ugodne vetrovne lege Term - Zamenjava starih, nevarčnih žarnic z varčnimi. - Nekatere ogrevalne povezave so starejše, zato je priporočljiva obnova in s

tem preprečitev sevalne izgube toplotne energije v okolico.

Predlagane izboljšave za obratovanje podjetja niso ključnega pomena, vendar pa bi z

njihovo implementacijo poskrbeli za zmanjšanje stroškov ter manjšo obremenitev

okolja. Vsekakor so za vzpostavitev predlaganih rešitev potrebna finančna sredstva,

ki pa se po nekaj letih obrestujejo.



10. ZAKLJUČKI

Neobnovljive vire energije trošimo veliko hitreje, kot pa nastajajo. Evropska unija s

pomočjo nepovratnih sredstev spodbuja uporabo obnovljivih virov energije. Pri tem

sodelujejo občine, ki redno objavljajo razpise za dodelitev denarnih sredstev za

spodbujanje izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov

energije. Občina Kamnik je v letošnjem letu (2015) objavila razpis v višini 36.000

EUR (Občina Kamnik 2015). Nepovratna sredstva se delijo po naslednjem ključu:

vgradnja solarnih sistemov za ogrevanje sanitarne vode in podporo ogrevanju,

vgradnja specialnih kurilnih naprav za centralno ogrevanje na lesno biomaso ter

vgradnja toplotne izolacije fasade starejših eno ali dvostanovanjskih stavb.

V diplomskem delu je predstavljeno podjetje Terme Snovik iz Občine Kamnik.

Podjetje že od svojega začetka stremi k čim večji uporabi ter izrabi obnovljivih virov

energije, zaradi česar je pridobilo naziv Ekoterme, standard ISO 14 001 ter znak EU

Marjetica.

Za svoje delovanje podjetje uporablja naslednje obnovljive vire: kotlovnica na

biomaso, toplotna črpalka zrak-voda, toplotna črpalka voda-voda ter sončne

kolektorje. V letu 2013 je bilo okrog 86% energije proizvedene s kotlovnico na

biomaso, 10% s toplotno črpalko voda-voda, 2% s toplotno črpalko zrak-voda, dober

1% s sončnimi kolektorji ter manj kot 1% z rezervno kotlovnico na utekočinjen

naftni plin.

Podjetje Terme Snovik zaradi vgradnje sistema inteligentnih sob v apartmajskem

naselju letno prihrani tudi do 40% energije. Električna in toplotna energija v

apartmajih se vklopi samo ob prisotnosti gosta s pomočjo kartice. Takoj, ko gostje

zapustijo apartmaje se apartma preneha ogrevati, pri tem pa se avtomatično izklopijo

vsi električni porabniki razen hladilnika, tudi če jih gostje pozabijo izklopiti.

Kljub temu, da je podjetje zelo ozaveščeno na področju učinkovite rabe obnovljivih

virov energije, so v diplomskem delu predstavljene možne izboljšave, ki bi Termam

Snovik še bolj pomagale pri zmanjševanju stroškov ter manjši onesnaženosti.

10.1. OCENA UČINKOV

Prenovljeni proces na podlagi predlaganih izboljšav bi vplivali na poslovanje v

pozitivnem finančnem obratovalnem smislu- zmanjšanje obratovalnih stroškov. Na

drugi strani bi bila potrebna začetna investicija, ki se po več letih vsekakor povrne.

V nadaljevanju je podana ocena učinkov pri nekaterih predlaganih izboljšavah.

- Zamenjava starih, nevarčnih žarnic z varčnimi.

Meritve kažejo, da navadne žarnice pretvorijo le 10% električne energije v svetlobo

in 90% energije pa v toploto. Varčne sijalke pa energijo pretvarjajo v svetlobo.



Varčne žarnice so sicer dražje, imajo pa zato daljšo življenjsko dobo. V kolikor bi

zamenjali še 5% starih, nevarčnih žarnic z varčnimi, se ocenjuje, da bi bil prihranek

pri porabi električne energije približno 300€ letno.

- Večje število sončnih kolektorjev, saj so trenutno le na 81 m2 strehe bazenskega kompleksa.

Sončni kolektorji pretvarjajo energijo sončnega sevanja v toploto in prihranijo denar

ter pomagajo pri varovanju podnebja, saj velik del emisij toplogrednih plinov

ustvarjamo zaradi porabe energije za ogrevanja hiš.

Izkoriščanje energije sončnega sevanja ustvarja nadvse pozitiven zgled. Gre za čisto

in inovativno tehnologijo, ki je znak za napreden način razmišljanja. Stavbe, ki

izkoriščajo energijo sončnega sevanja imajo višjo vrednost, ne nazadnje, pa prinaša

solarna tehnika tudi veliko zadovoljstvo, in prvovrstno doživetje tihega, učinkovitega

in zanesljivega pridobivanja sončne energije.

Moč sončnega sevanja na kvadratni meter zemljine površine znaša v povprečju

približno 1000 W, odvisno od vremena, lokacije in orientacije.

Vsekakor bi bilo glede na to, da je na bazenskem kompleksu še prostor na strehi, bi

bilo smotrno dodati še kakšen sončni kolektor. Za dodatnih 10m2 sončnih

kolektorjev, bi pri tem izrabili dodatnih 3800 kWh.

Dolgoročno visok izkoristek sončnih kolektorjev in učinkovito izkoriščanje energije

sonca sta garancija za optimalno proizvodnjo toplote.

- Toplotna črpalka voda-voda proizvede 13,7% celotne toplotne energije, vendar je njeno vzdrževanje s stroškovnega vidika zelo neugodno, zato

predlagam večjo uporabo ostalih virov energije.

Z dodatno investicijo v sončne kolektorji bi lahko zmanjšali porabo toplotne črpalke

voda-voda. S tem bi zmanjšali stroške vzdrževanja.

- Redno vzdrževanje in obnova prevelikih porabnikov električne energije je redna naloga vzdrževalne službe. S tem se kratkoročno zvišujejo stroški

vzdrževalnega dela, dolgoročno pa zmanjšujejo obratovalni stroški. To je

stalni proces.

10.2. POGOJI ZA UVEDBO

Od samega začetka matično podjetje ZARJA KOVIS d.o.o. vodi izgradnjo TERM

SNOVIK. Gre za podjetje s tradicijo, izkušnjami in strokovnim kadrom. Torej pri

samih izboljšavah ni potrebe po zaposlovanju dodatnega strokovnega kadra.

Potrebna so le dodatna finančna sredstva po planu investicij in poslovanju podjetja.

https://sl.wikipedia.org/wiki/Kvadratni_meterhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Vat



10.3. MOŽNOSTI NADALJNEGA RAZVOJA

Nadaljni razvoj samega podjetja, pri tem je mišljeno dodatna gradnja dodatnih

objektov za širitev storitev, temelji na varovanju okolja in učinkoviti rabi obnovljivih

virov energije. Podjetje s tem simbolizira ekološko učinkovitost ter osveščanje

zaposlenih in gostov.



LITERATURA IN VIRI

- Agencija Republike Slovenije za okolje (2015): Kazalci okolja Slovenije, Obnovljivi viri energije, dostopno na spletu:

http://kazalci.arso.gov.si/kos2/print?ind_id=643&lang_id=302

- Fokus društvo za sonaraven razvoj (2015): Obnovljivi viri energije, dostopno na spletu: http://www.focus.si/ove/index.php?l1=energija

- Kraševec J., (2002): Balneomedicinska raziskava vrtin Term Snovik - Medved S., Novak P. (2000): Varstvo okolja in obnovljivi viri energije, Univerza v

Ljubljani, Fakulteta za strojništvo

- Neznan avtor (2011): Kje na svetu proizvedejo največ vetrne energije, dostopno na spletu: http://www.zelenaslovenija.si/novice/1285-kje-na-svetu-proizvedejo-najvec-

vetrne-energije

- Neznan avtor (2015): Sijaj, sijaj sončece…, dostopno na spletu: http://www.mojmikro.si/v_srediscu/tehnologije/sijaj_sijaj_soncece

- Neznan avtor (2015): Sončna energija, dostopno na spletu: http://elektrarna.feri.uni-mb.si/Soncna.asp

- Občina Kamnik (2011): Lokalni energetski koncept Občine Kamnik, dostopno na spletu:

http://www.kamnik.si/resources/files/doc/JANJA_2011/ODLOKI/LEK_Obine_Ka

mnik-konno_poroilo.pdf

- Občina Kamnik (2015): Razpis za dodelitev sredstev občinskega proračuna za spodbujanje izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov

energije v letu 2015

- Papler D. (2012): Osnove uporabe solarnih toplotnih in fotonapetostnih sistemov, Energetika marketing

- Praznik M., Novak P., (2000): ISO 14000- Namen okoljskega standarda in njegove posledice, Strojniški vestnik, št. 46, str. 35-43

- Slovenski inštitut za standardizacijo, SIST (2011): Ravnanje z okoljem, dostopno na spletu:

http://www.sist.si/index.php?option=com_content&view=article&id=113&catid=3

9&Itemid=161&lang=en

- Solarni sistemi (2015), dostopno na spletu: http://www.solarni-sistemi.co.rs/srpski/toplotni-sistemi

- Statistični urad Republike Slovenije (2014): Energetska odvisnost Slovenije je bila v 2014 rekordno nizka, 44-odstotna, dostopen na spletu:

http://www.stat.si/StatWeb/prikazi-novico?id=5190&naslov=Energetika-Slovenija-

2014

- Terme Snovik (poročila, zapisniki in ostala interna dokumentacija) - Uradni slovenski turistični informacijski portal (2012): O znaku EU marjetica,

dostopno na spletu: http://www.slovenia.info/?ps_eu_marjetica=2732&lng=1 EU

marjetka

- Vuk D.(2000): Uvod v ekološki management, Kranj : Moderna organizacija



KAZALO SLIK

Slika 1: Oskrba z energijo, Slovenija 2014 (Vir: Energetika, Slovenija, 2014) .......... 1

Slika 2: Terme Snovik(Vir: Terme Snovik) .................................................................. 2

Slika 3: Uporaba obnovljivih virov med leti 2000 in 2013 (Vir: Fokus društvo za

sonaraven razvoj, 2015) .............................................................................................. 3

Slika 4: Poraba energije po energentih (Vir: Fokus društvo za sonaraven razvoj,

2015) ............................................................................................................................ 4

Slika 5: Izgube energije sončnega sevanja, (Vir: Neznan avtor: Sijaj, sijaj sončece…,

2015) ............................................................................................................................ 5

Slika 6: Povprečno trajanje sončnega obsevanja-poletje, 1971-2000 (Vir: ARSO,

2015) ............................................................................................................................ 6

Slika 7: Shema toplotnega sistema (Vir: Solarni sistemi, 2015) ................................. 7

Slika 8: Sestava sinteznega plina (Vir: Medved S., Novak P., 2000) ........................ 10

Slika 9: Povprečna sestava bioplina (Vir: Medved S., Novak P., 2000) ................... 11

Slika 10: Razdelitev standardov ISO 14000 (Vir: povzeto po Praznik M., Novak

P.,2000) ...................................................................................................................... 13

Slika 11: Osnovni model sistema ravnanja z okoljem po ISO 14001(Vir: povzeto po

Vuk, 2000) .................................................................................................................. 14

Slika 12: Glavne sestavine in ionska bilanca iz Analize poročila o fizikalno-kemični

preiskavi termalne vode iz vrtine V-17 (Vir: Kraševec J., 2002) .............................. 18

Slika 13: Energetska shema Term Snovik (Vir: Terme Snovik) ................................. 20

Slika 14: Toplotna črpalka voda-voda (Vir: Terme Snovik) ...................................... 21

Slika 15: Toplotna črpalka zrak-voda (Vir: Terme Snovik) ...................................... 22

Slika 16: Kotlovnica na biomaso v Termah Snovik (Vir: Terme Snovik) .................. 23

Slika 17: Zalogovnik biomase v Termah Snovik (Vir: Terme Snovik) ....................... 23

Slika 18: Sončni kolektorji v Termah Snovik (Vir: Terme Snovik) ............................ 24

Slika 19: Poraba energentov med leti 2008-2013 v Termah Snovik (Vir: Terme

Snovik- interno gradivo) ............................................................................................ 26

Slika 20: Poraba in stroški sekancev med leti 2008-2013 (Vir: Terme Snovik- interno

gradivo) ...................................................................................................................... 27

Slika 21: Izraba energije toplotne črpalke voda-voda med leti 2008-2013 (Vir: Terme


Slika 22: Izraba energije toplotne črpalke zrak-voda med leti 2008-2013 (Vir: Terme


Slika 23: Izraba energije sonca med leti 2008-2013 (Vir: Terme Snovik- interno

gradivo) ...................................................................................................................... 30

file:///C:/Users/nadja/Downloads/Uroš%20Tomec,%20diplomsko%20delo%20(1)%20(1).docx%23_Toc431295883file:///C:/Users/nadja/Downloads/Uroš%20Tomec,%20diplomsko%20delo%20(1)%20(1).docx%23_Toc431295885file:///C:/Users/nadja/Downloads/Uroš%20Tomec,%20diplomsko%20delo%20(1)%20(1).docx%23_Toc431295885file:///C:/Users/nadja/Downloads/Uroš%20Tomec,%20diplomsko%20delo%20(1)%20(1).docx%23_Toc431295891file:///C:/Users/nadja/Downloads/Uroš%20Tomec,%20diplomsko%20delo%20(1)%20(1).docx%23_Toc431295892file:///C:/Users/nadja/Downloads/Uroš%20Tomec,%20diplomsko%20delo%20(1)%20(1).docx%23_Toc431295892file:///C:/Users/nadja/Downloads/Uroš%20Tomec,%20diplomsko%20delo%20(1)%20(1).docx%23_Toc431295895file:///C:/Users/nadja/Downloads/Uroš%20Tomec,%20diplomsko%20delo%20(1)%20(1).docx%23_Toc431295899file:///C:/Users/nadja/Downloads/Uroš%20Tomec,%20diplomsko%20delo%20(1)%20(1).docx%23_Toc431295900file:///C:/Users/nadja/Downloads/Uroš%20Tomec,%20diplomsko%20delo%20(1)%20(1).docx%23_Toc431295902file:///C:/Users/nadja/Downloads/Uroš%20Tomec,%20diplomsko%20delo%20(1)%20(1).docx%23_Toc431295902file:///C:/Users/nadja/Downloads/Uroš%20Tomec,%20diplomsko%20delo%20(1)%20(1).docx%23_Toc431295904file:///C:/Users/nadja/Downloads/Uroš%20Tomec,%20diplomsko%20delo%20(1)%20(1).docx%23_Toc431295904file:///C:/Users/nadja/Downloads/Uroš%20Tomec,%20diplomsko%20delo%20(1)%20(1).docx%23_Toc431295905file:///C:/Users/nadja/Downloads/Uroš%20Tomec,%20diplomsko%20delo%20(1)%20(1).docx%23_Toc431295905



KAZALO TABEL

Tabela 1: Kurilne vrednosti glede na vir energije (Vir: Medved S., Novak P., 2000) 8

Tabela 2: Stropne luči (Vir: Terme Snovik- interno gradiv) ..................................... 24

Tabela 3: Zunanja razsvetljava(Vir: Terme Snovik- interno gradiv) ........................ 25

Tabela 4: Poraba energentov med leti 2008-2013 v Termah Snovik (Vir: Terme


Tabela 5: Poraba in stroški sekancev med leti 2008-2013 (Vir: Terme Snovik-

interno gradivo) ......................................................................................................... 27

Tabela 6: Izraba energije toplotne črpalke voda-voda med leti 2008-2013(vir: Terme


Tabela 7: Izraba energije toplotne črpalke zrak-voda med leti 2008-2013 (Vir:

Terme Snovik- interno gradivo) ................................................................................. 29

Tabela 8: Izraba energije sonca med leti 2008-2013 (Vir: Terme Snovik- interno

gradivo) ...................................................................................................................... 30

Documents

UČINKOVITA RABA ENERGIJE IN OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE V … · 2017. 11. 28. · naravni plin so fosilna goriva, ki so nastala pred nekaj milijoni leti z izumiranjem rastlin in živali