Uradna predloga PPT za predstavitve SAOP...24.7.2012 3 Z vami tkemo poti zaupanja KNJIGOVODSKE NAPAKE • to so napake, ki se pojavljajo v knjigovodstvu in so posledica napačnega

24.7.2012

1

Poletni seminar

Osnove računovodstva

Z vami tkemo poti zaupanja

DNEVNI RED

1. Splošno: spoznavanje terminologije in osnovnih pravil

računovodstva

2. Odmor

3. Primeri knjiženja raznih poslovnih dogodkov

4. Odmor

5. Bilanca stanja in izkaz uspeha


RAČUNOVODSTVO

Računovodstvo lahko opredelimo kot dejavnosti, ki vključuje:

• računovodsko spremljanje poslovanja

• Predračunavanje

• Knjigovodstvo

• računovodsko proučevanje poslovanja

• Nadziranje

• Analiziranje

• računovodsko informiranje

Računovodstvo ima pomembno vlogo pri zagotavljanju informacij o poslovnem procesu in njegovem financiranju različnim udeležencem: lastnikom, strankam, konkurentom, zaposlenim, državi, investitorjem, dobaviteljem, posojilodajalcem, vodjem. Lastniki s pomočjo računovodstva ugotavljajo učinkovitost in uspešnost

managerjev ter ocenjujejo tveganja vračila vložka v prihodnosti. Managerji potrebujejo računovodstvo pri oblikovanju odločitev, načrtovanju in spremljanju

uresničevanja načrtovanega poslovanja.

24.7.2012

2


KNJIGOVODSTVO Knjigovodstvo je temeljni in zgodovinsko najstarejši del

računovodstva. Je tesno povezan z vsemi deli računovodstva

(predračunavanjem, nadziranjem, informiranjem in

analiziranjem).

• usmerjeno je v pretekla dogajanja

• strogo formalno evidentiranje poslovnih dogodkov, procesov

in stanj

• zaradi stroge formalnosti ima naravo pravnega dokaznega

sredstva


KNJIGOVODSKA LISTINA

Knjigovodska listina je pisno izražena trditev, da je nastal

poslovni dogodek. Poslovni dogodek se knjiži na podlagi

knjigovodskih listin (knjigovodskih temeljnic, dokazil in drugih

listin). Nalog za knjiženje je lahko izdan na podlagi

knjigovodske listine.

Knjigovodske listine lahko razdelimo na:

• Izvirne knjigovodske listine sestavljajo (zunanji)

udeleženci poslovnega dogodka (npr. prejet račun

dobavitelja),

• izvedene pa se izdajajo v knjigovodstvu na podlagi izvirnih

knjigovodskih listin ali podatkov iz poslovnih knjig

(specifikacije, rekapitulacije …).


PODATKI, KI JIH MORAJO VSEBOVATI

KNJIGOVODSKE LISTINE • podatki o podjetju, pri katerem nastajajo poslovni dogodki in

o odgovornih osebah (splošni podatki)

• podatki o poslovnem dogodku (vsebinski podatki)

• v denarju izražen obseg sprememb poslovnega dogodka

(vrednostni podatki)

• podatki o datumu in kraju izdaje listine (časovni podatki)

24.7.2012

3


KNJIGOVODSKE NAPAKE

• to so napake, ki se pojavljajo v knjigovodstvu in so

posledica napačnega zapisovanja podatkov o poslovnem

dogodku iz knjigovodske listine v poslovne knjige ali pri

vsebinskem oblikovanju računovodskih poročil

• razlikovati moramo računske, oblikovne in vsebinske

napake


ORGANIZIRANJE KNJIGOVODSTVA V POSLOVNEM SUBJEKTU

KNJIGOVODSKI TOK

GLAVNA KNJIGA

ZAČETNA BILANCA

ANALITIČNA KNJIGOVODSTVA

KNJIGOVODSKE LISTINE

ZAKLJUČNI LIST

1

2 3

6

7

5

8 4

INVENTURA


RAČUNOVODSTVO PO SISTEMU DVOSTAVNEGA

KNJIGOVODSTVA • najpogostejša oblika organiziranja računovodstva

• temelji na dveh temeljnih poslovnih knjigah: glavni knjigi in

dnevniku, po potrebi vodimo tudi pomožne knjige

• vsak poslovni dogodek evidentiramo vrednostno dvakrat, po

načelu povezanosti gospodarskih kategorij

• popis sredstev in obveznosti izvajamo zaradi

računovodskega nadzora

24.7.2012

4


KNJIGOVODSKI PODATKI

• so v denarni merski enoti izraženi podatki o poslovnem

dogodku, ki vstopajo v knjigovodstvo na podlagi izvirne

knjigovodske listine

• še niso ovrednoteni in pripravljeni za sprejem kakršnekoli

poslovne odločitve


KNJIGOVODSKE INFORMACIJE

• so usmerjena in naslovljena sporočila o preteklih procesih

in stanjih

• pripravljene so v knjigovodstvu na podlagi knjigovodskih

podatkov

• dostavljene so njihovim uporabnikom za potrebe pri

odločanju,

• ali pa so v tak namen shranjene v okviru knjigovodstva.


Povzetek izrazoslovja

Poslovni dogodek 1, 2, 3

Knjigovodske listine 1,2,3

KNJIGOVODSTVO Knjigovodski podatek

Knjigovodske informacije

RAČUNOVODSTVO

Računovodske informacije

24.7.2012

5


KNJIGOVODSKI ZNESEK

• je znesek, s katerim je neka gospodarska kategorija

prikazana v knjigovodstvu

• npr.: osnovno sredstvo po odštetju popravka vrednosti, ki se

nanaša nanj


SESTAVLJANJE KNJIGOVODSKIH LISTIN

• knjigodovska listina se sestavi za vsak poslovni dogodek

(tudi za poslovne dogodke, ki so predmet zunajbilančne

evidence) - temeljnica

• lahko so ročno sestavljene

• najpogosteje računalniško

• popravljanje knjigovodskih listin – knjigovodski storno


GIBANJE KNJIGOVODSKIH LISTIN

• Rok za oddajanje knjigovodskih listin za knjiženje v

knjigovodstvo je takoj, to je brez zadrževanja na mestih, prek

katerih se giblje

• po sistemu ažurnega knjiženja naj bi bile knjigovodske

listine poknjižene v roku 8 dni

24.7.2012

6


POSLOVNE KNJIGE

• so vir informacij za odločanje

• omogočajo vpogled v stanje in gibanje ekonomskih

kategorij, ki jih spremlja računovodstvo

• delimo jih na:

• temeljne poslovne knjige

• pomožne poslovne knjige


BISTVENE RAZLIKE MED TEMELJNIMI IN

POMOŽNIMI KNJIGAMI

TEMELJNE KNJIGE POMOŽNE KNJIGE

zapisujejo se samo vrednostni podatki

o poslovnih dogodkih

poleg vrednostnih se zapisujejo tudi

količinski podatki

spremljamo samo zgoščene

(sintetične) ekonomske kategorije

spremljamo podrobne (analitične)

ekonomske kategorije

dogodke zapisujemo na povezani,

dvostavni zasnovi

dogodke zapisujemo na enostavni

zasnovi


GLAVNA KNJIGA

• glavno knjigo tvorijo konti, ki vsebujejo postavke sredstev,

obveznosti do virov sredstev, prihodkov in odhodkov ter

zunajbilančne evidence

• za posamezne konte se vodijo temeljni konti in konti

popravkov

• poslovne dogodke oz. spremembe ekonomskih kategorij

spremljamo na dvostavni osnovi

• stanje na kontih glavne knjige mora biti usklajeno s stanjem

v pomožnih knjigah

24.7.2012

7


POMOŽNE POSLOVNE KNJIGE

So analitične in druge pomožne knjige. Analitične evidence so razčlenitve temeljnih kontov glavne knjige. Poznamo:

• knjigovodstvo osnovnih sredstev

• materialno knjigovodstvo (drobni inventar, material, povratne embalaže)

• knjigovodstvo plač

• blagovno knjigovodstvo (proizvodov, polproizvodov, trgovskega blaga)

• saldakonti (knjigovodstvo) kupcev

• saldakonti (knjigovodstvo) dobaviteljev


DRUGE POMOŽNE POSLOVNE KNJIGE

• register opredmetenih osnovnih sredstev

• blagajniška knjiga

• knjiga prejetih računov

• knjiga izdanih računov

•druge knjige po potrebi


ODPIRANJE IN ZAKLJUČEVANJE POSLOVNIH

KNJIG

• poslovne knjige se odprejo in zaključijo vsako poslovno

leto

• izjema je register osnovnih sredstev, kjer odpiranje in

zapiranje nista vezana na poslovno leto. Ta poslovna knjiga

je odprta in se vodi, dokler se osnovna sredstva uporabljajo.

• po vseh knjiženjih za poslovno leto in kontroliranju

izkazanih stanj se poslovne knjige zaključijo.

24.7.2012

8


KNJIGOVODSKI RAČUN - KONTO

Konto je knjigovodski račun, ki je namenjen beleženju vseh sprememb,

povzročenih zaradi poslovnih dogodkov. Oblike zapisa konta so različne.

Lahko je v obliki črke T, lahko je v tabelarični obliki. Ne glede na obliko ima

konto dve strani:

- leva DEBET (v breme)

in

- desna KREDIT (v dobro)

Vsak poslovni dogodek se evidentira v skupaj enakih vrednostih na

debetno in kreditno stran.


VRSTE KONTOV GLEDE NA FUNKCIJO

1. Konti stanja, izkazana stanja na določen trenutek (direktno povezani z bilanco stanja, imajo začetno stanje, medletne spremembe in končno stanje)

• aktivni, na katerega se beležijo sredstva in vse spremembe, ki so povezane s sredstvi (R0, R1, R3, R6)

• pasivni, na katerega se beležijo obveznosti do virov sredstev in vse spremembe, ki so z njimi povezane (R2, R9)

2. Stroškovni konti, na katere se beležijo stroški (R4)

3. Konti uspeha, izkazani so kumulativno (nabrano) v določenih obdobjih

• konti prihodkov (R7)

• konti odhodkov (R7)

4. Obračunski konti, so namenjeni ugotavljanju dobička ali izgube in prenosom ustreznih postavk (R8)


ZGRADBA ŠIFRE KONTA

00000-99999

0000-9999

000-999

00-99

0-9

KONTO

SKUPINA

RAZRED

ANALITIKA

ANALITIKA

24.7.2012

9


KONTNI OKVIR IN KONTNI NAČRT

• KONTNI OKVIR je seznam obveznih skupin kontov, ki

ustrezajo obveznim skupinam postavk v bilanci stanja in

izkazu uspeha. V Sloveniji ga s praviloma dvoštevilčnimi

oznakami pripravi Slovenski inštitut za revizijo in je objavljen v

Slovenskih računovodskih standardih.

• KONTNI NAČRT je seznam kontov, ki jih uporablja

posamezno podjetje in temelji na kontnem okvirju


RAZREDI KONTNEGA NAČRTA

•RAZRED 0 DOLGOROČNA SREDSTVA (KONTO STANJA, AKTIVEN)

•RAZRED 1 KRATKOROČNA SREDSTVA, RAZEN ZALOG, IN AČR (KONTO STANJA, AKTIVEN)

•RAZRED 2 KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN PČR (KONTO STANJA, PASIVEN)

•RAZRED 3 ZALOGE SUROVIN IN MATERIALA (KONTO STANJA, AKTIVEN)

•RAZRED 4 STROŠKI (STROŠKOVNI KONTO)

•RAZRED 5 UPORABA TEGA RAZREDA JE PROSTA

•RAZRED 6 ZALOGE PROIZVODOV IN BLAGA (KONTO STANJA, AKTIVEN)

•RAZRED 7 ODHODKI IN PRIHODKI (KONTI USPEHA)

•RAZRED 8 POSLOVNI IZID (OBRAČUNSKI KONTO)

•RAZRED 9 KAPITAL, DOLGOROČNE OBVEZNOSTI IN REZERVACIJE (KONTO

STANJA, PASIVEN)

PRAVILA ZA KNJIŽENJE NA KONTIH

Pri knjiženju poslovnih dogodkov upoštevamo bilančno ravnotežje:

vsaka debetna knjižba ima svojo kreditno protiknjižbo (ali obratno).

Kotni so med sabo povezani tako, da se v vsakem trenutku

ohrani bilančno ravnotežje.

pri kontih debet (v breme) kredit (v dobro)

Sredstev (konti stanja,

aktivni)

začetna stanja in

povečanja

zmanjšanja

obveznosti do virov

sredstev (konti stanja,

pasivni)

zmanjšanja začetna stanja in

povečanja

Odhodkov (konti

uspeha)

povečanja

Prihodkov (konti

uspeha)

povečanja

24.7.2012

10


PRIMERI KNJIŽENJA RAZNIH POSLOVNIH

DOGODKOV

II. del

KNJIŽENJE STROŠKOV – ELEKTRIČNA

ENERGIJA

Konto Breme Dobro

Znesek prejetega

računa 2200 1.578,66

Strošek 4020 1.315,55

DDV 1600 263,11

Skupaj

1.578,66

1.578,66

KNJIŽENJE STROŠKOV –

REPREZENTANCA

Konto Breme Dobro

Znesek prejetega

računa 2200 237,74

Strošek 4170 198,12

DDV (se ne odbija) 4170 39,62

Skupaj

237,74

237,74

24.7.2012

11


KAJ JE OSNOVNO SREDSTVO? Opredmeteno osnovno sredstvo je sredstvo v lasti ali

finančnem najemu, ki se uporablja pri ustvarjanju proizvodov

ali opravljanju storitev oz. dajanju v najem, ter se bo po

pričakovanju uporabljalo v več kot enem obračunskem letu. To

so zemljišča, zgradbe, proizvajalna oprema, druga oprema in

biološka sredstva.

Neopredmeteno sredstvo je razpoznavno nedenarno sredstvo,

ki praviloma fizično ne obstaja. Praviloma se pojavlja kot

neopredmeteno dolgoročno sredstvo. To so lahko odloženi

stroški razvijanja, dolgoročne pravice do industrijske lastnine

(koncesija, patenti, licence, blagovne znamke)

NABAVA OSNOVNEGA SREDSTVA

Konto Breme Dobro

Znesek prejetega računa 2200 1.860,00

Oprema v gradnji oz.

izdelavi

0470

0270

1.550,00

DDV 1600 310,00

Oprema v gradnji oz.

izdelavi

0470

0270

1.550,00

Oprema 0400

0210

1.550,00

Skupaj 3.410,00 3.410,00


AMORTIZACIJA OSNOVNEGA SREDSTVA

Strošek amortizacije je znesek nabavne vrednosti osnovnih

sredstev, ki v posameznih obračunskih obdobjih prehaja iz

sredstva v nastajajoče poslovne učinke.

Metode amortiziranja:

•Časovno amortiziranje je obračunavanje amortizacije glede

na dobo koristnosti (enakomerna časovna amortizacija,

metoda padajočega amortiziranja).

•Amortizacija po metodi proizvedenih enot (funkcionalna

amortizacija) zneski amortizacije temeljijo na pričakovani

uporabi ali učinkih sredstva.

24.7.2012

12


IZRAČUN AMORTIZACIJE

•Primer:

25.02.09 nabavimo osnovno sredstvo, katerega vrednost

brez DDV-ja znaša 1.550,00 EUR. Amortizacijska stopnja, ki

jo bomo uporabljali je 50%.

Izračun amortizacije:

Mesečna amortizacija: (1.550,00 * 50%)/12 =64,58

Amortizacija za navedeno osnovno sredstvo znaša:

64,58*10 = 645,83

KNJIŽENJE STROŠKOV AMORTIZACIJE

Konto Breme Dobro

Popravek vrednosti

opredmetenega osnovnega

sredstva

0500

0350

645,83

Strošek amortizacije 4320

4310

645,83

Skupaj 645,83 645,83


Tečajne razlike

. TEČAJNE RAZLIKE , ki jih obračunamo konec leta

. TEČAJNE RAZLIKE, ki nastajajo ob knjiženju plačil

24.7.2012

13


Tečajne razlike – konec leta Terjatve v tuji denarni enoti

Terjatve, izražene v tuji valuti, se v skladu s slovenskim

računovodskim standardom 5 na dan bilance stanja

preračunajo v domačo valuto. Povečanje terjatev povečuje

finančne prihodke (konto 777), zmanjšanje terjatev pa

povečuje finančne odhodke (konto 74).

Kratkoročni dolgovi v tuji denarni enoti

Kratkoročni dolgovi, izraženi v tuji valuti, se na dan bilance

stanja preračunajo v domačo valuto. Povečanje kratkoročnih

dolgov povečuje redne finančne odhodke (74), zmanjšanje

kratkoročnih dolgov pa redne finančne prihodke (777).


Tečajne razlike konec leta - primer

• Družba v Sloveniji je dne 14 oktobra izstavila račun družbi s

sedežem v Angliji za opravljeno storitev v znesku 90.000,00 GBP.

Na dan izstavitve računa je znašal srednji tečaj Banke Slovenije 1

EUR je 0,833900 GBP. Na dan 31.12. je bila postavka še odprta,

tečaj je znašal 0,874800 GBP.

• 90.000 * 0,8339 = 75.051

• 90.000 * 0,8748 = 78.732

• 78.732 - 75.051 = 3.681

Št. Dokume

nt

besedilo Znesek Breme Dobro

1 IR Knjiženje IR – terjatev se preračuna v

EUR po srednjem tečaju BS

75.051 1210 7610

2 TROP Na dan 31.12.xx znaša tečaj 0,8339

Znesek terjatve se preračuna v domačo

DE po tem tečaju

3.681

1210 7770


Tečajne razlike – pri knjiženju plačil Kratkoročni dolgovi

Prejeti račun se knjiži po srednjem tečaju BS na datum računa.

Plačila se knjižijo po tečaju, ki ga da banka. Običajno ta dva

tečaja nista enaka zato prihaja do tečajnih razlik.

24.7.2012

14


Tečajne razlike pri plačilih – primer – pozitivna

tečajna razlika

• Družba v Sloveniji je dne 14 oktobra prejela račun od

družbe s sedežem v Angliji za opravljeno storitev v znesku

90.000,00 GBP. Na dan računa je znašal srednji tečaj

Banke Slovenije 1 EUR je 0,833900 GBP. Na dan plačila

tega računa je banka uporabila tečaj 0,874800 GBP.

Št. Dokument Besedilo Znesek Konto Breme Konto

Dobro

1 IR Knjiženje IR – terjatev se preračuna v EUR

po srednjem tečaju BS

75.051 1210 7610

2 IZP Knjiženje plačila računa 78.732 1100 1210

2 TEC.R. Na dan plačila 12.12.xx znaša tečaj 0,87480

Znesek terjatve se preračuna v domačo DE

po tem tečaju

3.681 -1210

7770


Tečajne razlike pri plačilih – primer – negativna

tečajna razlika

• Družba v Sloveniji je dne 14 oktobra prejela račun od

družbe s sedežem v Angliji za opravljeno storitev v znesku

90.000,00 GBP. Na dan računa je znašal srednji tečaj

Banke Slovenije 1 EUR je 0,874800 GBP. Na dan plačila

tega računa je banka uporabila tečaj 0,833900 GBP.

Št. Dokument Besedilo Znesek Konto Breme Konto

Dobro

1 IR Knjiženje IR – terjatev se preračuna v EUR

po srednjem tečaju BS

78.732 1210 7610

2 IZP Knjiženje plačila računa 75.051 1100 1210

2 TROP Na dan plačila 12.12.xx znaša tečaj 0,8339

Znesek terjatve se preračuna v domačo DE

po tem tečaju

3.681 7460 1210


STROŠKI DELA IN STROŠKI POVRAČIL ZAPOSLENCEM

Stroški dela so:

• Plače, ki pripadajo zaposlencem v kosmatem znesku (kosmata plača je plača, ki poleg neto plače vsebuje še dajatve za socialno varnost)

• Nadomestila plač (kosmati zaslužek zaposlenca), ki pripadajo zaposlencem za obdobje ko ne delajo (bolezen, letni dopust, praznik,…)

• Dajatve v naravi, darila in nagrade zaposlencem

• Odpravnine

• Dajatve, ki se dodatno obračunavajo in bremenijo delodajalca (dajatve za socialno varnost)

24.7.2012

15



Prispevki za socialno varnost

Plača delavec po

stopnji

Naziv prispevka Plača delodajalec po

stopnji

15,5 % Prispevek za pokojninsko in

invalidsko zavarovanje 8,85 %

6,36 % Prispevek za zdravstveno

zavarovanje 6,56 %

0,00 % Prispevek za poškodbe pri

delu in poklicne bolezni 0,53 %

0,10 % Prispevek za starševsko

varstvo 0,10 %

0,14 % Prispevek za zaposlovanje 0,06 %

22,10 % SKUPAJ 16,10 %


Dohodnina

1. Glavni delodajalec / drugi delodajalec

2. Olajšave:

− Splošna olajšava

− Dodatna splošna olajšava

− Osebne olajšave (invalid 100% telesno okvaro, po

dopolnjenem 65. letu starosti)

− Posebne olajšave (vzdrževani družinski člani)

− Olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje

24.7.2012

16


Lestvica • Stopnje dohodnine

Če znaša neto letna

davčna osnova v EUR

Znaša dohodnina v EUR

Nad Do

7.840,53 16 %

7.840,53 15.681,03 1.254,48 + 27 % nad 7.840,53

15.681,03 3.371,42 + 41 % nad 15.681,03

Če znaša neto mesečna

davčna osnova v EUR

Znaša dohodnina v EUR

Nad Do

653,38 16 %

653,38 1.306,75 104,54 + 27 % nad 653,38

1.306,75 280,95 + 41 % nad 1.306,75


OBRAČUNSKI LIST ZAPOSLENEGA

KNJIŽENJE PLAČE

Konto Naziv konta Breme Dobro

4700 Stroški plač zaposlencev 2.090,00

2500 Kratkoročne obveznosti za vračunane in neobračunane plače 2.090,00

2500 Kratkoročne obveznosti za vračunane in neobračunane plače 2.090,00

2510 Obveznosti za čiste plače 1.305,68

2530 Obveznosti za prispevke iz kosmatih plač in nadomestila plač (prispevki za

socialno varnost iz plač)

461,89

2540 Obveznosti za davke iz kosmatih plač in nadomestila plač (dohodnina) 322,43

4740 Stroški delodajalčevih prispevkov od plač, nadomestila plač, bonitet,.. 336,49

2620 Obveznosti za prispevke izplačevalca (prispevki za socialno varnost na plače) 336,49

4730 Stroški povračil (prevoz, prehrana) 280,80

2551 Kratkoročne obveznosti za druge prejemke iz delovnega razmerja 280,80

Skupaj 4.797,29

4.797,29

24.7.2012

17


PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST SAMOZAPOSLENIH

Zavezanci, zasebniki plačujejo:

prispevek za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje 24,35% (iz in na zavarovalno osnovo)

prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje in nezgode pri delu 13,45% (iz in na zavarovalno osnovo)

prispevek za starševsko varstvo in prispevek za zaposlovanje 0,40% (iz in na zavarovalno osnovo)

prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni 0,53%

Osnova za plačilo prispevkov se določi glede na davčno osnovo preteklega leta in glede na podatke o povprečni plači oz. minimalni plači za leto.


PRISPEVKI ZASEBNIKA

KNJIŽENJE PRISPEVKOV ZA ZASEBNIKA

Konto Breme Dobro

Kratkoročne obveznosti za prispevke za

socialno varnost podjetnika - drugi

prispevki

2820 5,12


socialno varnost podjetnika - pokojninsko

in invalidsko zavarovanje

2821 311,89


socialno varnost podjetnika – obvezno

zdravstveno zavarovanje

2822 172,28

Stroški prispevkov za socialno

varnost podjetnika 4840 489,29

Skupaj 489,29

489,29

24.7.2012

18

KNJIŽENJE PLAČIL ZA PLAČO

Konto Naziv konta Breme Dobro

2510 Obveznosti za čiste plače 1.305,68

2530 Obveznosti za prispevke iz kosmatih plač in nadomestila plač – prispevek za

zaposlovanje

2,93


starševsko varstvo

2,09


zdravstveno zavarovanje

132,92


pokojninsko in invalidsko zavarovanje

323,95

2540 Obveznosti za davke iz kosmatih plač in nadomestila plač (dohodnina) 322,43

2620 Obveznosti za prispevke izplačevalca – prispevek za zaposlovanje 1,25

2620 Obveznosti za prispevke izplačevalca – prispevek za starševsko varstvo 2,09

2620 Obveznosti za prispevke izplačevalca – prispevek za zdravstveno zavarovanje 137,10

2620 Obveznosti za prispevke izplačevalca – prispevek za poškodbe pri delu 11,08

2620 Obveznosti za prispevke izplačevalca – prispevek za pokojninsko in invalidsko 184,97

2551 Obveznosti za druge prejemke iz delovnega razmerja 280,80

1100 Dobroimetje pri bankah 2.707,29

Skupaj 2.707,29 2.707,29

KNJIŽENJE PLAČIL OBVEZNOSTI

Konto Breme Dobro

Obveznost do dobaviteljev 2200 1.578,60

Obveznost do dobaviteljev 2200 237,74

Obveznost do dobaviteljev 2200 1.860,00

Dobroimetje pri bankah 1100 3.676,34

Skupaj 3.676,34 3.676,34

KNJIŽENJE PLAČIL TERJATEV

Konto Breme Dobro

Terjatev do kupcev 1200 1.578,60

Dobroimetje pri bankah 1100 1.578,60

Skupaj 1.578,60 1.578,60

24.7.2012

19


DDV

Davek na dodano vrednost (DDV, angl. Value Added Tax –

VAT) je obvezna vrsta prometnega davka v vseh članicah

EU in je splošen davek na potrošnjo.

Davek na dodano vrednost je oblika prometnega davka

(nadomestil je prometni davek), s katerim se obdavčuje

promet blaga, materiala, opreme, storitev ipd. Pomembno je,

da je promet obdavčen v vseh svojih fazah, zato ta davek

imenujemo tudi vsefazni oz. stopenjski davek.


Poenostavljen prikaz delovanja sistema DDV


DDV

DDV se izračuna v vsaki fazi (na ceno blaga oz. storitve), bodisi po splošni (20%) bodisi po znižani stopnji (8,5%).

Zavezanec davek zaračuna kupcu, vendar pa pobrani davek ni njegov prihodek, pač pa obveznost do države (prihodek države).

Zavezancu pa ni potrebno plačati celotnega pobranega davka, saj ima zavezanec pravico, da odšteje tisti davek, ki ga je on plačal svojemu dobavitelju (terjatev do države) za blago in storitve, ki jih potrebuje za opravljanje svoje dejavnosti.

Vsak davčni zavezanec mora davčnemu organu predložiti obračun DDV. Obračun mora zavezanec predložiti mesec dni po preteku davčnega obdobja. Davčno obdobje je lahko koledarski mesec ali koledarsko trimesečje.

24.7.2012

20

DDV – IZRAČUN DAVČNE OBVEZNOSTI

Izdani račun – izstopni DDV

(obveznost do države konto 260)

Prejeti računi – vstopni DDV

(terjatev do države konto 160)

Znesek

računa

Osnova DDV Znesek

računa

Osnova DDV

480,00 400,00 80,00 120 100 20

360,00 300,00 60,00 204 170 34

Skupaj Izstopni DDV 140,00 Skupaj vstopni DDV 54,00

Obračun DDV = 140,00 – 54,00 = 86

1. Izstopni DDV > Vstopni DDV (davčna obveznost)

2. Izstopni DDV < Vstopni DDV (davčna terjatev)

KNJIŽENJE OBRAČUNA DDV

Konto Breme Dobro

Obveznost do države za

izstopni DDV (DDV v izdanih

računih)

2600 140,00

Terjatev do države za vstopni

DDV (DDV v prejetih računih) 1600 54,00

Obveznost do DURS 2608 86,00

Skupaj 140,00 140,00


BILANCA STANJA IN IZKAZ USPEHA

III. del

24.7.2012

21


BILANCA STANJA Bilanca stanja je temeljni računovodski izkaz stanja sredstev in

obveznosti do njihovih virov v določenem trenutku (konec

poslovnega leta oz. na dan 31. 12. ali med letom na katerikoli dan).

Za bilanco stanja vedno velja:

SREDSTVA = OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

Temeljno bilančno načelo, ki ga moramo upoštevati pri sestavljanju

bilance stanja, je BILANČNO RAVNOVESJE in pomeni, da je aktiva

vedno enaka pasivi, oziroma da ima vsako sredstvo svoj vir.

AKTIVA = PASIVA


BILANCA STANJA

V I R I S R E D S T E V

DOLGOR. SREDSTVA

KRATKOR. SREDSTVA

S R E D S T V A

S

KAPITAL

K

OBVEZ NOSTI

O

OPREDMETENA OSNOVNA

SREDSTVA

NEOPREDMETENA

SREDSTVA IN DOL.AČR

NALOŽBENE

NEPREMIČNINE

DENARNA

SREDSTVA

KRATKOROČNE POSLOVNE

TERJATVE

KRATKOROČNE AČR

ZALOGE

KRATKOROČNE FINANČNE

NALOŽBE

OSNOVNI KAPITAL

REZERVE

PREVREDNOTOVANJE

KRATKO ROČNE

OBVEZ NOSTI

DOLGO ROČNE

OBVEZ NOSTI

DOLG.POSLOVNE OBV.

DOLG.FINANČNE NALOŽBE

DOLGOROČNE POSLOVNE

TERJETVE

ODLOŽENE TERJATVE

ZA DAVEK

REZULTAT POSLOVANJA

KRATKOROČNE

POSLOVNE OBVEZ.

KRATKOROČNE

FINANČNE OBVEZ.

DOLG.FINANČNE OBV.

BILANČNE SPREMEMBE

VRSTA SPREMEMBE BILANČNE SPREMEMBE AKTIVA PASIVA

SPREMEMBA JE

SAMO NA AKTIVI

Povečanje in zmanjšanje sredstev

+/-

SPREMEMBA JE NA

AKTIVI IN PASIVI

Povečanje sredstev in obveznosti do virov

sredstev + +

Zmanjšanje sredstev in zmanjšanje

obveznosti do virov sredstev - -

SPREMEMBA JE

SAMO NA PASIVI

Povečanje obveznosti do virov sredstev in

zmanjšanje obveznosti do virov sredstev +/-

24.7.2012

22

Primer bilance stanja Obveznosti do virov sredstev

Kapital 95.000,00

Osnovni kapital 95.000,00

Kratkoročne obveznosti 9.500,00

Kratkoročne obveznosti do

dobaviteljev

9.500,00

Dolgoročne obveznosti 85.850,00

Dolgoročne finančne

obveznosti do bank

85.850,00

Skupaj obveznosti

(pasiva)

190.350,00

Sredstva

Dolgoročna sredstva 168.800,00

Opredmetena OS 168.800,00

Zgradbe 123.000,00

Proizvajalne naprave 45.800,00

Kratkoročna sredstva 21.550,00

Terjatve do kupcev 12.800,00

Denarna sredstva 8.750,00

Skupaj sredstva (aktiva) 190.350,00

BILANČNA SPREMEMBA SAMO NA

AKTIVI

Primer: kupci poravnajo svoje terjatve v znesku 4.220,00 EUR

Sredstva



Zgradbe 123.000,00






Obveznosti do virov sredstev

Kapital 95.000,00




dobaviteljev

9.500,00


Dolgoročne finančne obveznosti

do bank

85.850,00

Skupaj obveznosti (pasiva) 190.350,00

BILANČNA SPREMEMBA NA AKTIVI IN PASIVI

(POZITIVNA)

Primer: podjetje kupi stroj v vrednosti 3.200,00 EUR in zanj prejme račun

Sredstva



Zgradbe 123.000,00







Kapital 95.000,00




dobaviteljev

12.700,00



do bank

85.850,00

Skupaj obveznosti

(pasiva)

193.550,00

24.7.2012

23

BILANČNA SPREMEMBA NA AKTIVI IN PASIVI

(NEGATIVNA)

Primer: podjetje plača dobaviteljem račune v vrednosti 1.450,00 EUR

Sredstva



Zgradbe 123.000,00







Kapital 95.000,00




dobaviteljev

11.250,00



do bank

85.850,00


BILANČNA SPREMEMBA SAMO NA

PASIVI Primer: podjetje je najelo kratkoročno bančno posojilo v višini 3.000,00 EUR, pri čemer se je z banko dogovorilo, da ta denar nakaže direktno dobaviteljem.

Sredstva



Zgradbe 123.000,00







Kapital 95.000,00




dobaviteljev

8.250,00

Kratkoročne finančne

obveznosti do bank

3.000,00


Dolgoročne finančne

obveznosti do bank

85.850,00



IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA (IZKAZ USPEHA)

je podrobneje razčlenjen na prihodke in odhodke, ki se naprej

delijo na: POSLOVNE, OD FINANCIRANJA in IZREDNE.

Razčlenitev nam pokaže ali je podjetje dosegalo dobiček ali

izgubo:

iz poslovanja (dejavnost, ki jo opravljamo, je pripeljala do

dobička - to pomeni, da delamo prave stvari na pravi način).

iz financiranja (udeležba v drugih podjetjih, obresti,…)

izredni prihodki (dobiček zaradi izrednih dogodkov, ki se ne

bodo ponovili

24.7.2012

24


POSLOVNI IZID

Poslovni izid (dobiček ali izguba) je razlika med prihodki in odhodki v obračunskem obdobju.

Poslovni izid = prihodki – odhodki

Dobiček: prihodki > odhodki

Izguba: prihodki < odhodki

Poslovni izid je redko enak davčnemu izidu. Zakon o dohodku pravnih oseb namreč izvzema ali omejuje določene vrste odhodkov in prihodkov, kot npr. stroške reprezentance, ki so v davčnem obračunu priznani le v

višini 50 %.

Lahko se zgodi, da je računovodski poslovni izid negativen (izguba), davčni poslovni izid pa pozitiven.

KONTI USPEHA – PRIMER 1

Podjetje je izstavilo račun za opravljeno storitev v višini 900,00

EUR z vključenim 20% DDV-jem (750,00 (osnova), 150,00 (DDV):

Nazii konta Tip konta Konto Breme Dobro

Terjatve do kupcev Aktivni konto 1200 900

Prihodki od prodaje Konto

prihodkov

7600 750,00

Obveznost za DDV Pasivni konto 2600 150,00

Skupaj 900,00 900,00


Zaradi napake pri opravljeni storitvi (primer 1) so kupcu priznali

popust v znesku (v obliki dobropisa) oziroma 12,00 EUR z vključenim

20% DDV-jem:

Naziv konta Tip konta Konto Breme Dobro

Terjatve do kupcev Aktivni konto 1200 -12,00

Prihodki od prodaje Konto

prihodkov

7600 -10,00

Obveznost za DDV Pasivni konto 2600 -2,00

Skupaj -12,00 -12,00

24.7.2012

25


Kupec zamuja s plačilom 60 dni, zato so mu zaračunali zamudne

obresti v višini 7,5 EUR: povečajo se finančni prihodki iz poslovnih

terjatev in kratkoročne terjatve za obresti.


Kratkoročne terjatve

povezane s finančnimi

prihodki

Aktivni konto 155 7,50

Finančni prihodki iz

poslovnih terjatev

Konto

prihodkov

777 7,50

Skupaj 7,50 7,05


Podjetje kupi blago za nadaljnjo prodajo in od dobavitelja prejme

račun za blago v višini 10.000,00 EUR. Na vrednost blaga je

zaračunan 20% DDV.


Kratkoročne obveznosti

do dobaviteljev

Pasivni konto 220 12.000,00

Terjatve za vstopni DDV Aktivni konto 160 2.000,00

Vrednost blaga po

obračunu dobavitelja

Aktivni konto 650 10.000,00

Skupaj 12.000,00 12.000,00


Podjetje prejme račun za prevoz blaga (ki ga je prejelo pod točko 1)

v višini 180,00 EUR z vštetim 20% DDV-jem:


Kratkoročne obveznosti

do dobaviteljev

Pasivni konto 220 180,00

Terjatve za vstopni DDV Aktivni konto 160 30,00

Odvisni stroški nabave

blaga

Aktivni konto 651 150,00

Skupaj 180,00 180,00

24.7.2012

26


V podjetju blago uskladiščijo:


Obračun nabave blaga Aktivni konto 659 10.150,00

Blago v lastnem

skladišču


Skupaj 10.150,00 10.150,00


Podjetje proda kupcem četrtino nabavljenega blaga po prodajni

vrednosti 3.000,00 EUR, na katero zaračuna še 20% DDV:


Terjatve do kupcev Aktivni konto 120 3.600,00

Prihodek od prodaje

blaga

Konto

prihodka

762 3.000,00

Obveznost za DDV Pasivni

konto

260 600,00

Blago v lastnem

skladišču


Nabavna vrednost

prodanega blaga

Konto

odhodkov

702 2.537,50

Skupaj 6.137,50 6.137,50

Izkaz poslovnega izida

Konto Postovka Vpliv na

poslovni izid

Znesek

76 Prihodki od prodaje (+) 4.340,00

777 Finančni prih. iz posl. ter. do

drugih

(+) 7,50

702 Nabavna vrednost prodanega

blaga

(-) 2.537,50

Dobiček 1.810,00

24.7.2012

27


Hvala za vašo pozornost in lep

preostanek dneva!

Documents

Uradna predloga PPT za predstavitve SAOP...24.7.2012 3 Z vami tkemo poti zaupanja KNJIGOVODSKE NAPAKE • to so napake, ki se pojavljajo v knjigovodstvu in so posledica napačnega