Uradni list RS 113/2013, Uredbeni del– pritožbe za ukrepe iz prve do četrte alineje te točke, ki jim je bilo ugodeno; b) 272.112.973 eurov za: – obveznosti za ukrep kmetijsko

Št. 113 Ljubljana, ponedeljek

30. 12. 2013 ISSN 1318-0576 Leto XXIII

4293. Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 v letih 2010–2014

Na podlagi 10. in 12. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12 in 90/12 – ZdZPVHVVR) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B Oo plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja

podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 v letih 2010–2014

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen(vsebina)

(1) Ta uredba določa ukrepe osi 2, ki se v letih 2010–2014 izvajajo kot ukrepi razvoja podeželja (v nadaljnjem besedilu: ukrepi osi 2) v skladu z 22. členom Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12 in 90/12 – ZdZPVHVVR; v nadaljnjem besedilu: zakon) in Programom razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 za izvajanje:

– Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijske-ga sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 277 z dne 21. 10. 2005, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) št. 1312/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. de-cembra 2011 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede nekaterih določb o finančnem upravljanju za nekatere države članice, ki imajo ali jim grozijo resne težave v zvezi z njihovo finančno stabilnostjo (UL L št. 339 z dne 21. 12. 2011, str. 1),

– Uredbe Komisije (ES) št. 1320/2006 z dne 5. septembra 2006 o pravilih za prehod na podporo za razvoj podeželja, do-ločeno v Uredbi Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L št. 243 z dne 6. 9. 2006, str. 6),

– Uredbe Komisije (ES) št. 1974/2006 z dne 15. decem-bra 2006 o podrobnih pravilih glede uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 368 z dne 23. 12. 2006, str. 15), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 335/2013 z dne 12. aprila 2013 o spremembi Uredbe (ES) št. 1974/2006 o podrobnih pravilih glede uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za

razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 105 z dne 13. 4. 2013, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1974/2006/ES),

– Uredbe Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in nav-zkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja (UL L št. 25 z dne 28. 1. 2011, str. 8), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 937/2012 z dne 12. ok-tobra 2012 o spremembi uredb (ES) št. 1122/2009 in (EU) št. 65/2011 glede načina za določanje uporabljene obrestne mere za neupravičena plačila, ki se izterjajo od upravičencev sheme neposrednih podpor za kmete iz Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009, podpore za razvoj podeželja iz Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 in podpore za vinski sektor iz Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 (UL L št. 280 z dne 13. 10. 2012, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 65/2011/EU),

– Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj pode-želja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 487) in

– Uredbe (EU) št. 1310/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o določitvi nekaterih preho-dnih določb glede podpore za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), o spremembi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede sredstev in njihove razdelitve za leto 2014 in o spremem-bi Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 in uredb (EU) št. 1307/2013, (EU) št. 1306/2013 in (EU) št. 1308/2013 Evropskega parla-menta in Sveta v zvezi z njihovo uporabo v letu 2014 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 865).

(2) Program razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013, potrjen z Odločbo Komisije z dne 10. septembra 2007 o odobritvi programa razvoja podeželja Slovenije za programsko obdobje 2007–2013, št. CCI 2007 SI 06 RPO 001, zadnjič spremenjen s potrditvijo Komisije št. Ares(2013)2087409 z dne 13. 6. 2013 (v nadaljnjem be-sedilu: PRP 2007–2013), je dostopen na spletnih straneh mi-nistrstva, pristojnega za kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), in izpostavah kmetijske svetovalne službe.

2. člen(ukrepi)

Na podlagi te uredbe se izvajajo naslednji ukrepi osi 2:– izravnalna plačila za območja z omejenimi možnostmi

za kmetijsko dejavnost,

VLADA

Uradni listRepublike Slovenije

Internet: www.uradni-list.si e-pošta: [email protected]

Stran 13428 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije

– kmetijsko okoljska plačila, ki vključujejo 24 kmetij-sko okoljskih podukrepov (v nadaljnjem besedilu: podukrepi KOP‑a).

3. člen(upravičenci)

(1) Upravičenci za pridobitev plačil iz te uredbe so kmetij-ska gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: KMG), ki so določe-na z zakonom in to uredbo ter izpolnjujejo pogoje iz te uredbe.

(2) Nosilci KMG‑jev, določeni z zakonom, so nosilci pravic in obveznosti upravičencev po tej uredbi.

4. člen(sredstva)

(1) V letih 2010–2013 se skladno s PRP‑jem 2007–2013 ukrepi osi 2 financirajo iz sredstev proračuna Republike Slo-venije v višini vsaj 20 odstotkov in iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v višini do 80 odstotkov.

(2) V letu 2014 se skladno s Programom razvoja podeže-lja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (v nadaljnjem besedilu: PRP 2014–2020) ukrepi osi 2 financirajo iz sredstev proračuna Republike Slovenije v višini vsaj 25 odstotkov in iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v višini do 75 odstotkov.

(3) Za obveznosti za ukrepe osi 2, prevzete v letih 2007 in 2008 v skladu s predpisom, ki ureja plačila za ukrepe osi 2 iz PRP 2007–2013 v letih 2007–2013 (v nadaljnjem besedilu: predpis za ukrepe osi 2 v letih 2007–2013), obveznosti za ukrepe osi 2, prevzete v letu 2009 v skladu s predpisom, ki ureja plačila za ukrepe osi 2 iz PRP 2007–2013 v letih 2009–2013 (v nadaljnjem besedilu: predpis za ukrepe osi 2 v letih 2009–2013), obveznosti za ukrepe osi 2, prevzete v letih 2010–2013 v skladu s to uredbo, obveznosti za kmetij-sko okoljske ukrepe, prevzete v letih 2007 in 2008 v skladu s predpisom, ki ureja plačila za kmetijsko okoljske ukrepe iz Pro-grama razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004–2006 v letih 2007–2010 (v nadaljnjem besedilu: predpis za kmetijsko okoljske ukrepe v letih 2007–2010), kmetijsko okoljske ukrepe iz predpisa, ki ureja plačila za kmetijsko okoljske ukrepe iz Pro-grama razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004–2006 v letih 2009–2010 (v nadaljnjem besedilu: predpis za kmetij-sko okoljske ukrepe v letih 2009–2010), ukrepe iz predpisov, ki urejajo plačila za ukrepe iz Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004–2006 za programsko obdobje 2004–2006, za katere so bile odločbe izdane do 31. decem-bra 2006 (v nadaljnjem besedilu: predpisi za ukrepe v letih 2004–2006), in za pritožbe za ukrepe iz tega odstavka, ki jim je bilo ugodeno, je za programsko obdobje 2007–2013 skladno s PRP‑jem 2007–2013 skupno namenjenih do 574.440.943 eurov, od katerih se namenja do:

a) 302.327.970 eurov za:– obveznosti za ukrep izravnalnih plačil za območja z

omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, prevzete v letih 2007 in 2008 v skladu s predpisom za ukrepe osi 2 v letih 2007–2013,

– obveznosti za ukrep izravnalnih plačil za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, prevzete v letu 2009 v skladu s predpisom za ukrepe osi 2 v letih 2009–2013,

– obveznosti za ukrep izravnalnih plačil za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, prevzete v letih 2010–2013 v skladu s to uredbo,

– ukrep izravnalnih plačil iz predpisov za ukrepe v letih 2004–2006 in

– pritožbe za ukrepe iz prve do četrte alineje te točke, ki jim je bilo ugodeno;

b) 272.112.973 eurov za:– obveznosti za ukrep kmetijsko okoljskih plačil iz PRP‑ja

2007–2013, prevzete v letih 2007 in 2008 v skladu s predpisom za ukrepe osi 2 v letih 2007–2013,

– obveznosti za ukrep kmetijsko okoljskih plačil iz PRP‑ja 2007–2013, prevzete v letu 2009 v skladu s predpisom za ukrepe osi 2 v letih 2009–2013,

– obveznosti za ukrep kmetijsko okoljskih plačil iz PRP‑ja 2007–2013, prevzete v letih 2010–2013 v skladu s to uredbo,

– kmetijsko okoljske ukrepe, prevzete v letih 2007 in 2008 v skladu s predpisom za kmetijsko okoljske ukrepe v letih 2007–2010,

– kmetijsko okoljske ukrepe iz predpisa za kmetijsko okoljske ukrepe v letih 2009–2010,

– kmetijsko okoljske ukrepe iz predpisov za ukrepe v letih 2004–2006 in

– pritožbe za ukrepe iz prve do šeste alineje te točke, ki jim je bilo ugodeno.

(4) Za ukrepe iz prve do četrte alineje točke a) prejšnjega odstavka se namenja do:

– 47 milijonov eurov za obveznosti, prevzete v letu 2010,– 46.358.046 eurov za obveznosti, prevzete v letu 2011,– 42.516.337 eurov za obveznosti, prevzete v letu 2012,

in– 45.006.059 eurov za obveznosti, prevzete v letu 2013.(5) Za ukrepe iz prve do šeste alineje točke b) tretjega

odstavka tega člena se namenja do:– 44 milijonov eurov za obveznosti, prevzete v letu 2010,– 39.181.446 eurov za obveznosti, prevzete v letu 2011,– 40.874.819 eurov za obveznosti, prevzete v letu 2012,

in– 34.078.738 eurov za obveznosti, prevzete v letu 2013.(6) Za ukrepe iz 11. in 15. člena te uredbe se sredstva

za obveznosti, prevzete v letu 2014, namenjajo v skladu s PRP‑jem 2014–2020.

(7) V tekočem letu se v primeru pritožb, ki jim je bilo ugo-deno, za obveznosti iz prve do četrte alineje točke a) in prve do šeste alineje točke b) tretjega odstavka tega člena višina sredstev iz četrtega in petega odstavka tega člena zniža za znesek pritožb za te ukrepe, ki jim je bilo ugodeno.

(8) Če v tekočem letu vsota zahtevkov za ukrepe iz tre-tjega odstavka tega člena in pritožbe za te ukrepe, ki jim je bilo ugodeno, preseže višino sredstev iz četrtega in petega odstav-ka tega člena, se ciljna vrednost plačila v okviru posameznega ukrepa za tekoče leto sorazmerno zniža.

(9) Plačila za izvajanje ukrepov iz četrtega in petega od-stavka tega člena se za posamezno leto izplačajo najpozneje v obdobju tekočega leta in dveh naslednjih let (obdobje n + 2).

(10) V skladu s tretjim, četrtim in petim odstavkom tega člena se višina plačil za ukrepe iz tretje alineje točke b) tretje-ga odstavka tega člena v tekočem letu lahko zviša do višine najvišjega mogočega plačila iz preglednice 3 iz priloge 1, ki je sestavni del te uredbe.

(11) Sredstva iz tretjega odstavka tega člena ne sme-jo biti presežena, pri čemer je treba upoštevati tudi prevze-te obveznosti iz točke a) in točke b) tretjega odstavka tega člena.

(12) Če sredstva, namenjena za posamezne ukrepe osi 2, v tekočem letu niso v celoti porabljena, se lahko v skladu s tretjim, devetim, desetim in enajstim odstavkom tega člena sredstva med temi ukrepi za tekoče leto prerazporedijo.

(13) Sredstva iz četrtega in petega odstavka tega člena vključujejo tudi neporabljena sredstva za ukrepe osi 2 iz prete-klih let, določena s PRP‑jem 2007–2013.

(14) Neporabljena sredstva iz četrtega in petega odstavka tega člena se lahko prenašajo do konca programskega obdo-bja do skupne višine sredstev, namenjenih ukrepom osi 2 za programsko obdobje 2007–2013.

5. člen(ukrepi samoupravnih lokalnih skupnosti)

Samoupravne lokalne skupnosti ne morejo izvajati ukre-pov iz te uredbe.

Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13429

II. IZRAVNALNA PLAČILA ZA OBMOČJA Z OMEJENIMI MOŽNOSTMI ZA KMETIJSKO DEJAVNOST

6. člen(namen ukrepa)

Namen ukrepa izravnalnih plačil za območja z omejeni-mi možnostmi za kmetijsko dejavnost (v nadaljnjem besedilu: ukrep OMD‑ja) je izravnava stroškov pridelave zaradi težjih pridelovalnih razmer, da se ustvarijo pogoji za kmetovanje in zagotavljanje primerne obdelanosti kmetijskih zemljišč na ob-močjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost.

7. člen(razvrstitev in seznam območij)

(1) Območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejav-nost se delijo na hribovska in gorska območja, druga območja in območja s posebnimi omejitvami.

(2) Seznam območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost je kot priloga 2 sestavni del te uredbe.

(3) Natančnejši vpogled v seznam območij iz prejšnjega odstavka je mogoč na spletnih straneh ministrstva.

8. člen(točkovanje KMG‑jev na območjih

z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost)(1) V skladu s predpisom, ki ureja razvrstitev KMG‑jev

na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, se točkovanje KMG‑jev na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost opravi za vse KMG‑je, ki imajo na teh območjih kmetijska zemljišča v uporabi.

(2) Število točk se za vsak KMG vodi v registru kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: RKG).

(3) Razvrstitev KMG‑jev na območjih z omejenimi mo-žnostmi za kmetijsko dejavnost iz prvega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za kmetijstvo (v nadaljnjem bese-dilu: minister).


(1) Do izravnalnih plačil so za kmetijska zemljišča v upora-bi na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, opredeljenih na seznamu območij iz priloge 2 te uredbe, v skladu s to uredbo upravičeni:

– KMG‑ji,– kmetijska gospodarstva planine (v nadaljnjem besedilu:

KMG planina) za kmetijska zemljišča v uporabi, na katerih se izvaja planinska paša, in

– kmetijska gospodarstva skupni pašniki (v nadaljnjem besedilu: KMG skupni pašnik).

(2) Nosilci KMG‑jev lahko uveljavljajo izravnalna plačila le za zemljišča na območju Republike Slovenije.

10. člen(pogoji)

(1) Upravičenci lahko pridobijo plačilo za ukrep OMD‑ja za kmetijska zemljišča v uporabi, za katera vlagajo zahtevek, pod naslednjimi pogoji:

– velikost grafične enote rabe zemljišč kmetijskega go-spodarstva (v nadaljnjem besedilu: GERK), za katero se lahko uveljavlja plačilo za ukrep OMD‑ja, je lahko manjša od 0,1 hek-tarja (v nadaljnjem besedilu: ha), najmanjša skupna površina na KMG‑ju, za katero je mogoče pridobiti plačilo za ukrep OMD‑ja, pa je 1 ha in

– upravičenec se mora zavezati, da bo opravljal kmetijsko dejavnost na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko

dejavnost še najmanj pet let od prejema prvega izravnalnega plačila za ta namen, razen če prvo izravnalno plačilo prejme za leto 2014.

(2) Na GERK‑ih s šifro »1430 – ekstenzivni kraški pašnik« izravnalnih plačil za ukrep OMD‑ja ni mogoče uveljavljati.

(3) Površina zemljišča, ki je v tekočem letu vključena v ukrep OMD‑ja, je površina zemljišča, ki je za tekoče leto ugo-tovljena z administrativno kontrolo velikosti površine oziroma s kontrolo velikosti površine na kraju samem.

11. člen(izravnalna plačila)

(1) Višina izravnalnega plačila na območjih iz prvega odstavka 7. člena te uredbe se določi tako, da se sešteje fiksni in variabilni del izravnalnega plačila.

(2) Skupni fiksni del izravnalnega plačila pomeni 55 od-stotkov vseh izravnalnih plačil.

(3) Fiksni del izravnalnega plačila se določi glede na po-datke elaborata »Območja z omejenimi naravnimi dejavniki za kmetijstvo v Republiki Sloveniji« po stanju na dan 15. februar 2003, tako da vrednost fiksnega dela izravnalnega plačila na ha površin kmetijskih zemljišč v uporabi v letih 2010–2014 znaša za:

– gorsko višinske KMG‑je: 114,45 eura/ha,– KMG‑je planine: 114,45 eura/ha,– strme KMG‑je: 85,69 eura/ha,– kraške KMG‑je: 99,18 eura/ha,– gričevnato hribovite KMG‑je: 70,49 eura/ha,– različne neugodne pogoje (drugi KMG‑ji): 34,43 eura/ha,– osnovne KMG‑je (KMG‑ji, ki v elaborat niso vključeni,

njihova zemljišča pa so na seznamu območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost iz priloge 2 te uredbe): 13,66 eura/ha.

(4) Variabilni del izravnalnega plačila se izračuna po na-slednji formuli:

variabilni del plačila izravnalnega plačila = število točk KMG‑ja na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost x vrednost točke.

(5) Skupni variabilni del izravnalnega plačila pomeni 45 odstotkov vseh izravnalnih plačil.

(6) Izravnalno plačilo se določi po naslednji formuli:izravnalno plačilo v eurih/ha na leto = fiksni del + (število

točk KMG‑ja x vrednost točke x odstotek variabilnega dela).(7) Vrednost točke v skladu s PRP‑jem 2007–2013 znaša

0,43 eura.(8) V tekočem letu se višina izravnalnega plačila za tra-

vinje na planinah pri obtežbi vsaj ene glave velike živine na hektar (v nadaljnjem besedilu: GVŽ/ha) travinja obračuna tako, da se upošteva dejanska površina travinja, prijavljenega na obrazcu prijave površin kmetijskih rastlin ter zahtevkov na po-vršino iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto. Če obtežba ne dosega 1 GVŽ‑ja/ha, se višina izravnalnega plačila obračuna le za površine, za katere je za-gotovljena obtežba 1 GVŽ‑ja/ha.

(9) Obtežba iz prejšnjega odstavka se izračuna tako, da se pri dejanskem izračunu števila glav velike živine (v nadaljnjem besedilu: GVŽ) za posamezno vrsto živali upoštevajo koeficien-ti, navedeni na obrazcu zapisnika o prigonu živali na pašo na planino ali skupni pašnik iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto. Če je na KMG‑ju planini oziro-ma KMG‑ju skupnem pašniku med pašo izvedena tudi kontrola na kraju samem, se pri izračunu obtežbe upošteva tudi število živali, ki jih na dan kontrole na kraju samem ugotovi kontrolor.

(10) Če na KMG‑ju obseg kmetijskih zemljišč v upora-bi, vključenih v ukrep OMD‑ja, presega 100 ha, se znesek izravnalnih plačil zniža za 50 odstotkov za tiste površine, ki presegajo 100 ha.


III. KMETIJSKO OKOLJSKA PLAČILA

12. člen(namen ukrepa)

Namen ukrepa kmetijsko okoljskih plačil, ki vključuje 24 podukrepov KOP‑a, je popularizacija kmetijske pridelave, ki ustreza potrebam potrošnikov in varuje zdravje ljudi, zagota-vlja trajnostno rabo naravnih virov ter omogoča zmanjševanje negativnih vplivov kmetijstva na okolje, ohranjanje naravnih danosti, biotske raznovrstnosti, rodovitnosti tal in tradicionalne kulturne krajine ter varovanje zavarovanih območij.


(1) Upravičenci lahko za tekoče leto pridobijo plačila za podukrepe KOP‑a na način, kot ga določata predpis, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto, in ta uredba, ter pod pogoji, določenimi v prilogi 1 te uredbe.

(2) Upravičenci ne morejo prevzemati novih obveznosti za izvajanje podukrepov KOP‑a, razen za podukrepe 214‑I/7, 214‑I/8, 214‑II/2, 214‑II/4, 214‑II/5, 214‑II/6, 214‑II/10, 214‑III/2, 214‑III/3, 214‑III/4 in 214‑III/5 iz 15. člena te uredbe.

(3) Za izvajanje podukrepa 214‑II/2 iz 15. člena te uredbe upravičenci lahko prevzamejo novo obveznost le v letu 2012.

(4) Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena lahko upravičenci na območjih vodnih teles podzemnih voda Dravske, Murske in Savinjske kotline ter prispevnih območjih zadrževalni-kov Šmartinsko, Perniško, Gajševsko in Ledavsko jezero iz priloge 3, ki je sestavni del te uredbe, prevzemajo nove obveznosti tudi za podukrepa 214‑I/1 in 214‑I/2 iz 15. člena te uredbe.

(5) Na območjih, na katerih se območja iz prejšnjega odstavka prekrivajo z območji iz šestega odstavka 14. člena te uredbe, upravičenci ne morejo prevzemati novih obveznosti za podukrep 214‑I/2 iz 15. člena te uredbe.

14. člen(podaljšanje obveznosti za podukrepe KOP‑a)

(1) Zaključena petletna obveznost za izvajanje posame-znih podukrepov KOP‑a iz 15. člena te uredbe in za dve leti podaljšana obveznost iz tretjega odstavka tega člena se lahko v letih 2012–2014 podaljšata ali končata, pri čemer je mogoče podaljšati le celotno obveznost, sicer se podaljšanje obveznosti zavrne.

(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se zaklju-čena petletna obveznost za izvajanje podukrepa 214‑II/6 reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali iz 15. člena te uredbe lahko podaljša, če število v ta podukrep vključenih živali ni manjše od 1 GVŽ‑ja.

(3) Obveznost izvajanja podukrepov KOP‑a iz 15. člena te uredbe je mogoče v letu 2012 podaljšati za dve leti in v letu 2014 še za eno leto, če se petletna obveznost konča z letom 2011.

(4) Nosilci KMG‑jev, ki so v letih 2011, 2012 in 2013 na določenih površinah KMG‑ja izvajali podukrepe KOP‑a iz 15. člena te uredbe in se petletna obveznost za izvajanje teh podukrepov z leti 2011, 2012 in 2013 konča, lahko te površine v letih 2012, 2013 in 2014 vključijo v podaljšanje obveznosti tudi s prenosom obveznosti na druge KMG‑je na podlagi obrazca prodaje ali odstopa zemljišč, vključenih v podukrepe KOP v predhodnem letu, drugemu KMG‑ju iz predpisa, ki ureja izved-bo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto.

(5) Ne glede na določbe prvega in tretjega odstavka tega člena zaradi spremenjenega načina ugotavljanja nagiba strmih travnikov zaključene petletne obveznosti za izvajanje podu-krepa 214‑II/2 iz 15. člena te uredbe v letu 2012 ni mogoče podaljšati, ampak je v ta podukrep mogoče vstopiti na novo, kot je določeno v tretjem odstavku prejšnjega člena.

(6) Ne glede na določbe tretjega in četrtega odstavka tega člena na najožjih vodovarstvenih območjih za vodno telo vodonosnikov Ljubljanskega polja, Selniške dobrave, Ruš,

Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja, Dravsko‑Ptujskega polja, Apaškega polja, Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane, Rižane ter vodonosnikov za območja občin Šmartno ob Paki, Polzela in Braslovče, Jezersko in Jesenice, upravičenci zaključene petletne obveznosti za izvajanje po-dukrepov KOP‑a 214‑I/2 in 214‑III/6 iz 15. člena te uredbe ne morejo podaljšati. Natančnejši vpogled v evidenco teh vodo-varstvenih območij je mogoč na spletnih straneh ministrstva.

(7) Pri podaljšanju obveznosti izvajanja podukrepov KOP‑a iz 15. člena te uredbe je plačilo mogoče uveljavljati za vključeno površino podukrepa KOP‑a, ki se lahko poveča za največ 2 ha oziroma 20 odstotkov, pri čemer se upošteva dovo-ljen obseg povečanja površin, ki je ugodnejši za upravičenca. Ne glede na določbo prejšnjega stavka v letu 2014 povečanje površine podukrepa KOP‑a ni mogoče.

(8) Pri podaljšanju obveznosti izvajanja podukrepov KOP‑a iz 15. člena te uredbe je površine mogoče zmanjšati za največ deset odstotkov.

(9) Upravičenci zaključeno petletno obveznost za izvaja-nje podukrepov KOP‑a iz 15. člena te uredbe podaljšajo tako, da podajo izjavo na obrazcu izjav nosilca kmetijskega gospo-darstva iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto, zahtevek pa vložijo v skladu s prvim odstavkom 23. člena te uredbe.

15. člen(podukrepi KOP‑a in plačila)

(1) Ciljne vrednosti plačil za izvajanje podukrepov KOP‑a znašajo:

I. skupina – zmanjševanje negativnih vplivov kmetij-stva na okolje:

214‑I/1 ohranjanje kolobarja: 91,84 eura/hektar (v nadalj-njem besedilu: eura/ha) letno;

214‑I/2 ozelenitev njivskih površin: 172,2 eura/ha letno;214‑I/3 integrirano poljedelstvo: 197,21 eura/ha letno;214‑I/4 integrirano sadjarstvo: 336,61 eura/ha letno;214‑I/5 integrirano vinogradništvo: 381,71 eura/ha letno;214‑I/6 integrirano vrtnarstvo (na prostem in v zavarova-

nih prostorih): 184,91 eura/ha letno;214‑I/7 ekološko kmetovanje:1. izvajanje:– njive‑poljščine: 298,07 eura/ha letno,– vrtnine na prostem: 551,45 eura/ha letno,– vrtnine v zavarovanih prostorih: 487,90 eura/ha letno,– oljčniki z gostoto najmanj 150 dreves/ha, nasadi sa-

dovnjakov z gostoto najmanj 100 dreves/ha pri orehu in ko-stanju ter najmanj 200 dreves/ha pri ostalih sadnih vrstah: 554,73 eura/ha letno,

– travniški visokodebelni sadovnjaki z gostoto 50‑200 dreves/ha: 237,80 eura/ha letno,

– vinogradi, hmeljišča, drevesnice: 578,92 eura/ha letno,– travinje (trave in travno deteljne mešanice na njivah,

trajno travinje):a) obtežba 0,2‑0,5 GVŽ‑ja/ha: 213,20 eura/ha letno,b) obtežba 0,5‑1,9 GVŽ‑ja/ha: 227,55 eura/ha letno;

2. preusmerjanje:– njive‑poljščine: 357,52 eura/ha letno,– vrtnine na prostem: 600 eurov/ha letno,– vrtnine v zavarovanih prostorih: 600 eurov/ha letno,– oljčniki z gostoto najmanj 150 dreves/ha, nasadi sa-

dovnjakov z gostoto najmanj 100 dreves/ha pri orehu in ko-stanju ter najmanj 200 dreves/ha pri ostalih sadnih vrstah: 753,58 eura/ha letno,

– travniški visokodebelni sadovnjaki z gostoto 50‑200 dre-ves/ha: 411,23 eura/ha letno,

– vinogradi, hmeljišča, drevesnice: 635,91 eura/ha letno,– travinje (trave in travno deteljne mešanice na njivah,

trajno travinje):a) obtežba 0,2‑0,5 GVŽ‑ja/ha: 197,21 eura/ha letno,b) obtežba 0,5‑1,9 GVŽ‑ja/ha: 450 eurov/ha letno;

214‑I/8 neprezimni posevki: 61,09 eura/ha;


II. skupina – ohranjanje naravnih danosti, biotske raznovrstnosti, rodovitnosti tal in tradicionalne kulturne krajine:

214‑II/1 planinska paša:– brez pastirja: 61,09 eura/ha letno,– s pastirjem: 72,57 eura/ha letno;214‑II/2 košnja strmih travnikov:– nagib 35‑50 odstotkov: 90,20 eura/ha letno,– nagib nad 50 odstotkov: 142,27 eura/ha letno;214‑II/3 košnja grbinastih travnikov: 132,84 eura/ha letno;214‑II/4 travniški sadovnjaki: 93,89 eura/ha letno;214‑II/5 strmi vinogradi:– nagib 30‑40 odstotkov: 326,77 eura/ha letno,– nagib nad 40 odstotkov: 900 eurov/ha letno;214‑II/6 reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih

živali: 89,38 eura/GVŽ letno;214‑II/7 pridelava avtohtonih in tradicionalnih sort kmetij-

skih rastlin: 102,91 eura/ha letno;214‑II/8 sonaravna reja domačih živali: 84,46 eura/ha

letno;214‑II/9 ohranjanje ekstenzivnega travinja: 48,38 eura/ha

letno;214‑II/10 ohranjanje ekstenzivnih kraških pašnikov:

191,40 eura/ha letno;III. skupina – varovanje zavarovanih območij:214‑III/1 reja domačih živali v osrednjem območju poja-

vljanja velikih zveri: 29,11 eura/ha letno;214‑III/2 ohranjanje posebnih traviščnih habitatov:

121,36 eura/ha letno;214‑III/3 ohranjanje traviščnih habitatov metuljev:

121,36 eura/ha letno;214‑III/4 ohranjanje steljnikov: 198,44 eura/ha letno;214‑III/5 ohranjanje habitatov ptic vlažnih ekstenzivnih

travnikov na območjih Natura 2000: 83,23 eura/ha letno;214‑III/6 pokritost tal na vodovarstvenem območju:– njive: 83,64 eura/ha letno,– trajni nasadi: 184,50 eura/ha letno,– travinje (trave in travno deteljne mešanice na njivah,

trajno travinje): 31,57 eura/ha letno.(2) Za površino GERK‑a, ki je delno v ekološki pridelavi

in delno v preusmerjanju v ekološko kmetovanje, se za celotno površino GERK‑a dodeli plačilo za ekološko kmetovanje – iz-vajanje.

(3) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena na najožjih vodovarstvenih območjih, na katerih zaradi prekriva-nja zahtev z zahtevami iz predpisov, ki urejajo vodovarstvena območja, prihaja do prekrivanja zahteve po prepovedi upo-rabe fitofarmacevtskih sredstev, plačila za podukrep KOP‑a 214‑III/6 pokritost tal na vodovarstvenem območju znašajo za:

– njive: 55,76 eura/ha letno,– trajne nasade: 140,63 eura/ha letno,– travinje (trave in travno deteljne mešanice na njivah,

trajno travinje): 31,57 eura/ha letno.(4) Vodovarstvena območja iz prejšnjega odstavka so

določena v prilogi 1 te uredbe.

16. člen(pogoji)

(1) Za površine, za katere upravičenci v tekočem letu uve-ljavljajo plačila za podukrep 214‑I/2 iz prejšnjega člena, lahko v naslednjih letih, do izteka obveznosti, uveljavljajo plačila za podukrep 214‑I/1 iz prejšnjega člena. Če upravičenci na teh površinah v naslednjih letih ne uveljavljajo plačil za podukrep 214‑I/1 oziroma 214‑I/2 iz prejšnjega člena, morajo na teh površinah izvajati vsaj enostaven kolobar, ki vključuje najmanj tri različne poljščine.

(2) Pri podukrepu 214‑I/2 iz prejšnjega člena se šteje, da je zahteva glede pokritosti tal s prezimnimi poljščinami izpol-njena, če pokrovnost ozelenjene površine s temi poljščinami dosega vsaj 70 odstotkov.

(3) Za površine, ki so jih upravičenci v tekočem letu vklju-čili v podukrep 214‑I/3 iz prejšnjega člena, lahko v naslednjih letih uveljavljajo plačila za podukrep 214‑I/6 iz prejšnjega člena in obratno.

(4) Za površine, na katerih so upravičenci v preteklem letu pridelovali jagode in so jih vključili v podukrep 214‑I/4 iz prejšnjega člena, lahko v tekočem letu uveljavljajo plačila za podukrep 214‑I/3 ali 214‑I/6 iz prejšnjega člena in obratno.

(5) Za pridobitev plačil za izvajanje podukrepov 214‑I/3, 214‑I/4, 214‑I/5, 214‑I/6 in 214‑I/7 iz prejšnjega člena v teko-čem letu se morajo upravičenci vključiti v kontrolo integrirane pridelave oziroma ekološke pridelave in predelave najpozneje do 31. decembra preteklega leta za tekoče leto.

(6) Upravičenci iz prejšnjega odstavka ne morejo za-menjati organizacije za kontrolo in certificiranje integrirane pridelave oziroma ekološke pridelave in predelave v tekočem letu, lahko pa jo zamenjajo med posameznimi leti. Zamenjava je mogoča do 31. decembra tekočega leta za naslednje leto.

(7) Če se upravičenci do plačil za izvajanje podukrepov 214‑I/3, 214‑I/4, 214‑I/5 in 214‑I/6 iz prejšnjega člena vključijo v kontrolo pri več organizacijah za kontrolo in certificiranje in-tegrirane pridelave, morajo za pridobitev plačil za te podukrepe pridobiti certifikate o integrirani pridelavi od vseh organizacij, pri katerih so vključeni v kontrolo, sicer se šteje, da za te podukre-pe ne izpolnjujejo pogojev iz priloge 1 te uredbe.

(8) Če se upravičenci do plačil za izvajanje podukrepa 214‑I/7 iz prejšnjega člena vključijo v kontrolo pri več organi-zacijah za kontrolo in certificiranje ekološke pridelave oziroma predelave, morajo za pridobitev plačil za ta podukrep pridobiti certifikate o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil ali potrdila o ekološki pridelavi in predelavi kme-tijskih pridelkov oziroma živil v obdobju preusmerjanja od vseh organizacij, pri katerih so vključeni v kontrolo, sicer se šteje, da za ta podukrep ne izpolnjujejo pogojev iz priloge 1 te uredbe.

(9) Pri podukrepu 214‑I/8 iz prejšnjega člena se šteje, da je zahteva glede pokritosti tal z neprezimnimi posevki iz-polnjena, če pokrovnost površine s temi posevki dosega vsaj 70 odstotkov.

(10) Pri podukrepu 214‑II/1 iz prejšnjega člena lahko upra-vičenci uveljavljajo plačilo za planinsko pašo brez dodatka za pastirja ali plačilo za planinsko pašo z dodatkom za pastirja, pri čemer je ta dodatek mogoče uveljavljati samo za enega pastirja na planini. Upravičenci morajo fotokopijo pogodbe s pastirjem poslati Agenciji Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: agencija) v roku in na način, ki ju določa predpis, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto.

(11) Plačila za podukrep 214‑II/2 iz prejšnjega člena lahko upravičenci uveljavljajo za celotno površino GERK‑a ali pa za del GERK‑a z vrsto dejanske rabe »1300 – trajni travnik« z nagibom 35–50 odstotkov ali nad 50 odstotkov. Upošteva se podatek o nagibu GERK‑a ali dela GERK‑a, ki se povzame iz grafične evidence strmin iz 20. člena te uredbe. Izven ob-močij, določenih v grafični evidenci strmin, plačil ni mogoče uveljavljati.

(12) Plačila za podukrep 214‑II/3 iz prejšnjega člena lahko uveljavljajo upravičenci, katerih GERK‑i so na območjih, ki so določena v prilogi 1 te uredbe.

(13) Plačila za podukrep 214‑II/5 iz prejšnjega člena lahko upravičenci uveljavljajo za celotno površino GERK‑a z vrsto de-janske rabe »1211 – vinograd« z nagibom 30–40 odstotkov ali nad 40 odstotkov. Upošteva se podatek o povprečnem nagibu GERK‑a, ki se povzame iz RKG‑ja.

(14) Plačila za podukrep 214‑II/6 iz prejšnjega člena lah-ko upravičenci uveljavljajo za najmanj en GVŽ za avtohtone in tradicionalne pasme domačih živali iz priloge 1 te uredbe. Število živali posamezne vrste domačih živali, ki so vključene v navedeni podukrep v letu vstopa v ta podukrep, mora biti v reji pet let od vstopa v podukrep, pri čemer se te živali lahko na-domestijo z živalmi druge avtohtone ali tradicionalne pasme te vrste. Število živali se lahko poveča do obtežbe 1,9 GVŽ‑ja/ha.


Glede na število živali posamezne vrste domačih živali, ki ga je KMG vključil v podukrep 214‑II/6 iz prejšnjega člena v letu vstopa v ta podukrep, se lahko število v ta podukrep vključenih živali te vrste v okviru obstoječe obveznosti skupno zmanjša za največ deset odstotkov, vendar po zmanjšanju stalež avtoh-tonih in tradicionalnih pasem domačih živali ne sme biti manjši od enega GVŽ‑ja oziroma na način, kot je določen v prilogi 1 te uredbe. V obdobju, ko so živali določene vrste domačih živali, ki jih je KMG vključil v podukrep 214‑II/6 iz prejšnjega člena, na paši na KMG‑ju planini ali KMG‑ju skupnem pašniku, se za te živali šteje, da ne zmanjšujejo števila živali te vrste na osnovnem KMG‑ju. Če ena žival posamezne vrste pomeni več kot deset odstotkov vseh živali te vrste, vključenih v podukrep 214‑II/6 iz prejšnjega člena, se vključeno število živali te vrste v tekočem letu glede na leto vstopa v ta podukrep lahko zmanjša za eno žival. Za število živali posamezne vrste, ki je v tekočem letu vključeno v podukrep 214‑II/6 iz prejšnjega člena, se šteje število živali, ki je na KMG‑ju za tekoče leto ugotovljeno z ad-ministrativno kontrolo števila živali te vrste oziroma s kontrolo števila živali te vrste na kraju samem.

(15) Za izračun plačil za podukrep 214‑II/6 iz prejšnjega člena se za preračun števila živali v GVŽ‑je v skladu s Prilogo V Uredbe 1974/2006/ES, upoštevajo naslednji koeficienti:

– biki, krave in drugo govedo, starejše od dveh let, konji, starejši od šestih mesecev: 1,0,

– govedo, staro od šestih mesecev do dveh let: 0,6,– govedo, mlajše od šestih mesecev: 0,4,– konji, mlajši od šestih mesecev: 0,4,– ovce: 0,15,– koze: 0,15,– plemenske svinje nad 50 kg: 0,5,– ostali prašiči: 0,3,– kokoši nesnice: 0,014,– ostala perutnina: 0,003.(16) Plačila za podukrep 214‑II/7 iz prejšnjega člena lah-

ko upravičenci uveljavljajo za avtohtone in tradicionalne sorte kmetijskih rastlin iz priloge 1 te uredbe. Na isti površini GERK‑a lahko upravičenec, odvisno od vrste posevka, uveljavlja plačilo samo za glavni ali prezimni ali neprezimni posevek.

(17) Če zaradi sprememb tržnih razmer ni na razpolago semenskega oziroma sadilnega materiala avtohtonih in tradici-onalnih sort kmetijskih rastlin, morajo upravičenci pri podukrepu 214‑II/7 iz prejšnjega člena izvajati vsaj enostaven kolobar, ki vključuje najmanj tri različne poljščine. V tem primeru se plačilo v zadevnem letu zniža za 60 odstotkov.

(18) Plačila za podukrep 214‑II/10 iz prejšnjega člena lahko upravičenci uveljavljajo za GERK s šifro »1430 – ek-stenzivni kraški pašnik«, ki lahko vključuje naslednje vrste dejanske rabe: »1300 – trajni travnik«, »1410 – kmetijsko ze-mljišče v zaraščanju«, »1500 – drevesa in grmičevje«, »1600 – neobdelano kmetijsko zemljišče« oziroma »1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem«, če so njihovi GERK‑i v katastrskih občinah na območju ekstenzivnih kraških pašnikov iz priloge 1 te uredbe. Delež površin z vrsto dejanske rabe »1300 – trajni travnik« oziroma »1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem« mora ob vstopu v podukrep zna-šati vsaj 20 odstotkov.

(19) Če v katastrski občini na območju ekstenzivnih kra-ških pašnikov iz priloge 1 te uredbe leži del GERK‑a s šifro »1430 – ekstenzivni kraški pašnik«, se plačila za podukrep 214‑II/10 iz prejšnjega člena lahko uveljavljajo za celoten GERK.

(20) KMG planina in KMG skupni pašnik ne moreta uvelja-vljati plačil za podukrep 214‑II/10 iz prejšnjega člena.

(21) Plačila za podukrep 214‑III/1 iz prejšnjega člena lahko upravičenci uveljavljajo za trajno travinje, če so njihovi GERK‑i v katastrskih občinah iz priloge 1 te uredbe.

(22) Plačila za podukrepe 214‑III/2, 214‑III/3 in 214‑III/4 iz prejšnjega člena lahko uveljavljajo upravičenci, katerih GERK‑i so na ekološko pomembnih območjih, ki so določena v prilogi 1 te uredbe.

(23) Plačila za podukrep 214‑III/5 iz prejšnjega člena lahko uveljavljajo upravičenci, katerih GERK‑i so na osrednjih območjih pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov na območjih Natura 2000 iz priloge 1 te uredbe.

(24) Plačila za podukrep 214‑III/6 iz prejšnjega člena lahko uveljavljajo upravičenci, katerih GERK‑i so na najožjih vodovarstvenih območjih po tej uredbi. Natančnejši vpogled v ta območja je mogoč na spletnih straneh ministrstva.

(25) Upravičenci lahko plačila za travniški sadovnjak uve-ljavljajo, če je v travniškem sadovnjaku vsaj ena od naslednjih sadnih vrst: jablana, hruška, češnja, višnja, breskev, nektarina, sliva, češplja, ringlo, kaki, kutina, marelica, citrusi, oreh, man-delj, leska, kostanj, bezeg, smokva, oljka, nešplja, skorš, žižula, murva. V travniškem sadovnjaku so lahko tudi posamična dre-vesa in grmičevje drugih vrst, mejice ter drevesa in grmovje, ki pomenijo obvodno vegetacijo. Visokodebelna sadna drevesa oziroma druge plodonosne sadne vrste morajo biti zasajene na ustreznih podlagah. Seznam podlag je objavljen na spletnih straneh ministrstva.

(26) Upravičenci lahko za travinje na zemljiščih z vrsto de-janske rabe »1222 – ekstenzivni oziroma travniški sadovnjak« uveljavljajo naslednje podukrepe KOP‑a iz prejšnjega člena: 214‑I/7, 214‑II/2, 214‑II/8, 214‑II/9, 214‑III/1, 214‑III/2, 214‑III/3, 214‑III/4, 214‑III/5 in 214‑III/6.

(27) Pri podukrepih KOP‑a iz prejšnjega člena se pri izra-čunu obtežbe upoštevajo podatki o staležu živali in zemljiščih iz zbirne vloge za posamezno leto v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto.

(28) Če pri izvajanju podukrepov KOP‑a iz prejšnjega člena upravičenci ne uporabljajo:

– mineralnih gnojil, izdelava letnega gnojilnega načrta ter izvajanje kontrole rodovitnosti tal in gnojenja nista potrebna;

– živinskih gnojil, evidence uporabe teh gnojil ni treba voditi.(29) Najmanjša površina kmetijskega zemljišča znotraj

GERK‑a, za katero je mogoče pridobiti plačilo za en podukrep KOP‑a, je določena v prilogi 1 te uredbe.

(30) Upravičenci se lahko v podukrepe KOP‑a iz prej-šnjega člena vključijo s povečanim obsegom površin, kot je določeno v prilogi 1 te uredbe v skladu s 45. členom Uredbe 1974/2006/ES.

(31) Površine zemljišč, ki so bile vključene v podukrep KOP‑a v prvem letu obveznosti (v nadaljnjem besedilu: vstopna površina podukrepa), lahko upravičenec v prvih štirih letih izva-janja podukrepa KOP‑a v okviru obstoječe petletne obveznosti skupno poveča za največ 2 ha oziroma 20 odstotkov, pri čemer se upošteva dovoljen obseg povečanja površin, ki je ugodnejši za upravičenca, njegova obveznost iz prvega leta petletne obveznosti pa se nadaljuje. Ne glede na določbo prejšnjega stavka upravičenec, ki v obdobju obveznosti vstopno površino podukrepov KOP‑a iz drugega in četrtega odstavka 13. člena te uredbe za tekoče leto poveča za več kot 2 ha oziroma 20 od-stotkov, s tem letom prevzame novo petletno obveznost za izvajanje teh podukrepov za celoten obseg površin, ki vključuje obstoječe in povečane površine.

(32) Vstopne površine podukrepa KOP‑a iz prejšnjega člena lahko upravičenec v okviru obstoječe obveznosti skupno zmanjša za največ deset odstotkov na način, kot je določen v prilogi 1 te uredbe.

(33) Sprememba lokacije površine zemljišča, ki je vključe-na v podukrep KOP‑a v tekočem letu, glede na lokacijo površi-ne zemljišča, ki je bila vključena v podukrep KOP‑a v preteklem letu, pomeni zmanjšanje površine zemljišča, ki je bila vključena v podukrep KOP‑a v preteklem letu, in hkratno povečanje po-vršine zemljišča, ki je vključena v podukrep KOP‑a v tekočem letu, razen v primerih, določenih v prilogi 1 te uredbe. Zamik lokacije zemljišča v uradnih evidencah iz 20. člena te uredbe in drugih uradnih evidencah se ne upošteva kot sprememba lokacije površine zemljišča.

(34) V primeru pojava koruznega hrošča podukrepa 214‑II/8 iz prejšnjega člena ni treba izvajati na isti površini ves čas trajanja obveznosti.


(35) Če agencija na določenem kmetijskem zemljišču, ki je vključeno v podukrep 214‑II/8 iz prejšnjega člena, prizna po-jav koruznega hrošča, se ne glede na določbo enaintridesetega odstavka tega člena sprememba lokacije te površine zemljišča ne upošteva kot povečanje in hkratno zmanjšanje površine zemljišča, ki je vključena v ta podukrep.

(36) Če v primeru višje sile ali izrednih okoliščin, ki se nanašajo na razlastitev velikega dela KMG‑ja, če tega ni bilo mogoče pričakovati na dan sprejetja obveznosti, hudo naravno nesrečo, ki resno prizadene kmetijsko zemljišče KMG‑ja, napad bolezni oziroma škodljivcev v trajnem nasadu, zaradi katerih je treba ta trajni nasad uničiti, komasacije, zemljiške operacije, denacionalizacijski postopek, prisilno dražbo ali dedovanje, upravičenci nadaljujejo z izvajanjem podukrepov KOP‑a iz prej-šnjega člena na drugih površinah kmetijskih zemljišč, kot je to določeno v prilogi 1 te uredbe, se ne glede na določbo triintride-setega odstavka tega člena sprememba lokacije površin tega zemljišča ne upošteva kot povečanje in hkratno zmanjšanje površin zemljišča, ki so vključene v te podukrepe.

(37) Površina zemljišča, ki je v tekočem letu vključena v podukrep KOP‑a iz prejšnjega člena (v nadaljnjem besedilu: vključena površina podukrepa), je površina zemljišča, ki je za tekoče leto ugotovljena z administrativno kontrolo velikosti povr-šine oziroma s kontrolo velikosti površine na kraju samem. Upra-vičenec prevzame petletno obveznost za izvajanje podukrepa KOP‑a iz prejšnjega člena na vstopni površini tega podukrepa.

(38) Upravičenci do plačil za podukrepe KOP‑a iz prej-šnjega člena morajo med trajanjem obveznosti opraviti izobra-ževalni program v obsegu najmanj štiri ure letno. Kot izpolnitev obveznosti za tekoče leto se upošteva, če je od 1. septembra preteklega leta do 31. avgusta tekočega leta izobraževanje opravil upravičenec do plačil za podukrepe KOP‑a, katerikoli član kmetije oziroma oseba, ki se ukvarja s kmetijsko dejavno-stjo na zadevnem KMG‑ju (v nadaljnjem besedilu: udeleženec izobraževanja). Prisotnost na izobraževalnem programu za tekoče leto se za posamezen KMG prizna le enkrat.

(39) V primeru KMG‑ja planine se kot opravljena ob-veznost izobraževanja iz prejšnjega odstavka upošteva tudi izobraževanje, ki je bilo opravljeno za osnovni KMG, pri čemer se mora udeleženec izobraževanja ukvarjati s kmetijsko dejav-nostjo na osnovnem KMG‑ju in KMG‑ju planini.

17. člen(dokazila)

(1) Za namene izvajanja te uredbe je treba za podukrepe KOP‑a, navedene v tem odstavku, posebna dokazila oziroma izpolnjevanje pogojev za posamezen podukrep KOP‑a vpisati v ustrezno evidenco, in sicer za:

– podukrep 214‑I/3 iz 15. člena te uredbe – organizaci-je, ki opravljajo kontrolo in certificiranje integrirane pridelave poljščin, morajo za upravičence, ki so se prijavili v kontrolo najpozneje do 31. decembra preteklega leta in v tekočem letu pridelujejo poljščine v skladu s predpisom, ki ureja integrirano pridelavo poljščin, v evidenco pridelovalcev integriranih kmetij-skih pridelkov vpisati: najpozneje do 25. oktobra tekočega leta, podatke o izdanih certifikatih za integrirano pridelavo poljščin za tekoče leto;

– podukrep 214‑I/4 iz 15. člena te uredbe – organizacije, ki opravljajo kontrolo in certificiranje integrirane pridelave sadja, morajo za upravičence, ki so se prijavili v kontrolo najpozneje do 31. decembra preteklega leta in v tekočem letu pridelujejo sadje v skladu s predpisom, ki ureja integrirano pridelavo sadja, v evidenco pridelovalcev integriranih kmetijskih pridelkov vpisa-ti: najpozneje do 25. oktobra tekočega leta, podatke o izdanih certifikatih za integrirano pridelavo sadja za tekoče leto;

– podukrep 214‑I/5 iz 15. člena te uredbe – organizaci-je, ki opravljajo kontrolo in certificiranje integrirane pridelave grozdja, morajo za upravičence, ki so se prijavili v kontrolo najpozneje do 31. decembra preteklega leta in v tekočem letu pridelujejo grozdje in vino v skladu s predpisom, ki ureja integrirano pridelavo grozdja in vina, v evidenco pridelovalcev

integriranih kmetijskih pridelkov vpisati: najpozneje do 25. ok-tobra tekočega leta, podatke o izdanih certifikatih za integrirano pridelavo grozdja za tekoče leto;

– podukrep 214‑I/6 iz 15. člena te uredbe – organizaci-je, ki opravljajo kontrolo in certificiranje integrirane pridelave zelenjave, morajo za upravičence, ki so se prijavili v kontrolo najpozneje do 31. decembra preteklega leta in v tekočem letu pridelujejo zelenjavo v skladu s predpisom, ki ureja integrirano pridelavo zelenjave, v evidenco pridelovalcev integriranih kme-tijskih pridelkov vpisati: najpozneje do 25. oktobra tekočega leta, podatke o izdanih certifikatih za integrirano pridelavo zelenjave za tekoče leto;

– podukrep 214‑I/7 iz 15. člena te uredbe – organizacije za kontrolo in certificiranje ekoloških kmetijskih pridelkov in živil morajo za upravičence, ki so se prijavili v kontrolo najpozneje do 31. decembra preteklega leta in v tekočem letu kmetujejo v skladu s predpisi, ki urejajo ekološko pridelavo in predelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil, v evidenco pridelovalcev in predelovalcev ekoloških kmetijskih pridelkov oziroma živil vpisati: najpozneje do 25. oktobra tekočega leta, podatke o izdanih certifikatih ali potrdilih za ekološko pridelavo oziroma predelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil za tekoče leto.

(2) Podatke iz prejšnjega odstavka v zahtevani strukturi, ki jo določi agencija, agenciji pošlje ministrstvo najpozneje do 10. novembra tekočega leta.

(3) Certifikat, ki je izdan v tekočem letu, se za namen iz-plačila zahtevkov za podukrepe KOP‑a 214‑I/3, 214‑I/4, 214‑I/5 in 214‑I/6 iz 15. člena te uredbe upošteva za obdobje od 1. ja-nuarja do 31. decembra tekočega leta.

(4) Certifikat ali potrdilo, ki je izdano v tekočem letu, se za namen izplačila zahtevkov za podukrep KOP‑a 214‑I/7 iz 15. člena te uredbe upošteva za obdobje od 1. januarja do 31. decembra tekočega leta.

(5) Izvajalci izobraževalnih programov morajo za ude-ležence izobraževanja, ki od 1. septembra preteklega leta do 31. avgusta tekočega leta opravijo izobraževalne tečaje za potrebe podukrepov KOP‑a, najpozneje do 30. septembra tekočega leta v evidenco izobraževanj vpisati podatke o izpol-njevanju pogojev in izdanih potrdilih.

(6) Agencija za udeležence izobraževalnih programov iz osemintridesetega odstavka prejšnjega člena iz evidence izobraževanj 1. oktobra tekočega leta prevzame naslednja podatka o opravljenem izobraževanju za zadevni KMG: številko KMG‑MID in število opravljenih ur izobraževanja.

18. člen(izvajanje in kombinacije podukrepov KOP‑a)

(1) Na istih površinah upravičenci lahko izvajajo več po-dukrepov KOP‑a iz 15. člena te uredbe, na način in pod pogoji, kot jih za posamezen podukrep določa ta uredba.

(2) Najvišji zneski plačil na ha zemljišč upravičenca, ki jih je mogoče pridobiti s kombinacijo podukrepov KOP‑a, znašajo:

– njivske površine: 600 eurov/ha letno,– trajni nasadi: 900 eurov/ha letno,– travinje (trave in travno deteljne mešanice na njivah,

trajno travinje): 450 eurov/ha letno.

19. člen(zamenjave podukrepov KOP‑a)

(1) Med trajanjem obveznosti se en podukrep KOP‑a lahko zamenja z drugim podukrepom KOP‑a, kot je določeno v prilogi 1 te uredbe.

(2) Mogoče zamenjave podukrepov KOP‑a so navedene v prilogi 4, ki je sestavni del te uredbe.

(3) Med trajanjem obveznosti se pri podukrepu 214‑II/6 iz 15. člena te uredbe pasme znotraj posamezne vrste domačih živali iz štirinajstega odstavka 15. člena te uredbe in pri podu-krepu 214‑II/7 iz 15. člena te uredbe vrste in sorte kmetijskih rastlin iz šestnajstega odstavka 15. člena te uredbe lahko zamenjajo.


20. člen(uradne evidence)

(1) Za namene izvajanja podukrepov KOP‑a iz 15. člena te uredbe se v digitalni grafični obliki v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto, uporabljajo:

– grafična evidenca strmin, ki jo agenciji za posamezno leto pošlje ministrstvo,

– uradne evidence območij grbinastih travnikov, ekološko pomembnih območij, osrednjih območij pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov na območjih Natura 2000, najožjih vo-dovarstvenih območij in območij vodnih teles podzemnih voda Dravske, Murske in Savinjske kotline ter prispevnih območij zadrževalnikov Šmartinsko, Perniško, Gajševsko in Ledavsko jezero, ki jih ministrstvu za posamezno leto pošlje ministrstvo, pristojno za okolje, in

– uradna evidenca osrednjega območja pojavljanja veli-kih zveri, ki jo ministrstvu za posamezno leto pošlje Zavod za gozdove Slovenije.

(2) Grafična evidenca strmin vsebuje podatke o površi-nah z nagibom 35–50 odstotkov ali nad 50 odstotkov. Nagibi se izračunajo na podlagi digitalnega modela višin 5 x 5 m, ki ga ministrstvu pošlje Geodetska uprava Republike Slovenije.

(3) Natančnejši vpogled v evidence iz prejšnjega odstavka je mogoč na spletnih straneh ministrstva.

IV. POROČANJE

21. člen(poročanje o ukrepih osi 2)

(1) Agencija stalno spremlja izvajanje posameznih ukre-pov osi 2 in ministrstvu poroča v skladu z obveznim navodilom za delo, ki ga sprejme minister.

(2) Agencija podatke za poročilo o izvajanju ukrepov osi 2 za preteklo leto pošlje ministrstvu najpozneje do 15. maja tekočega leta.

(3) Strukturo zahtevanih podatkov za poročilo iz prej-šnjega odstavka določi ministrstvo najpozneje do 15. marca tekočega leta.

(4) Organizacije, ki opravljajo kontrolo in certificiranje in-tegrirane pridelave poljščin, sadja, grozdja oziroma zelenjave, ter organizacije za kontrolo in certificiranje ekoloških kmetijskih pridelkov in živil morajo za upravičence, ki uveljavljajo plačila za podukrepe 214‑I/3, 214‑I/4, 214‑I/5, 214‑I/6 in 214‑I/7 iz 15. člena te uredbe, do 25. oktobra tekočega leta ministrstvu poslati podatke o ugotovljenih nepravilnostih.

(5) Podatke iz prejšnjega odstavka v strukturi, ki jo določi agencija, agenciji pošlje ministrstvo najpozneje do 31. oktobra tekočega leta.

V. SKUPNE DOLOČBE

22. člen(navzkrižna skladnost)

(1) Upravičenci, ki uveljavljajo plačila za ukrepe iz 11. in 15. člena te uredbe, morajo kmetovati v skladu z zahtevami navzkrižne skladnosti iz predpisa, ki ureja predpisane zahteve ravnanja ter dobre kmetijske in okoljske pogoje pri kmetovanju, ter Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, spremembi uredb (ES) št. 1290/2005, (ES) št. 247/2006, (ES) št. 378/2007 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1782/2003 (UL L št. 30 z dne 31. 1. 2009, str. 16), zadnjič spremenjene z Uredbo Sveta (EU) št. 517/2013 z dne 13. maja 2013 o prilagoditvi nekaterih uredb ter odločb in sklepov na področjih prostega pretoka blaga, prostega gibanja oseb, prava

družb, politike konkurence, kmetijstva, varnosti hrane, veteri-narske in fitosanitarne politike, prometne politike, energetike, obdavčitve, statistike, vseevropskih omrežij, pravosodja in te-meljnih pravic, pravice, svobode in varnosti, okolja, carinske unije, zunanjih odnosov, zunanje, varnostne in obrambne po-litike ter institucij zaradi pristopa Republike Hrvaške (UL L št. 158 z dne 10. 6. 2013, str. 1).

(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka upravičen-cem, ki uveljavljajo plačila za podukrep 214‑II/10 iz 15. člena te uredbe, ni treba izpolnjevati zahtev standardov iz predpisa, ki ureja predpisane zahteve ravnanja ter dobre kmetijske in okoljske pogoje pri kmetovanju, in sicer v okviru standarda za:

– ohranjanje habitatov, zahteve, ki določa, da morajo biti travniške površine vzdrževane vsaj enkrat na leto,

– dobre kmetijske in okoljske pogoje, zahteve, ki določa, da morajo biti kmetijska zemljišča obdelana vsako leto.

23. člen(vlaganje zahtevkov)

(1) Postopek in roki za vlaganje zahtevkov za dodelitev plačil za ukrepe osi 2 iz te uredbe so določeni s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto.

(2) Ne glede na roke iz prejšnjega odstavka morajo za leto 2013 upravičenci do plačil za določene podukrepe KOP‑a iz 15. člena te uredbe oziroma če pri izvajanju podukrepov KOP‑a uporabljajo mineralna gnojila, do vključno 10. januarja 2014 vložiti izjavo o izpolnjevanju splošnih zahtev pri izvaja-nju posameznih podukrepov KOP‑a (v nadaljnjem besedilu: izjava) tako, da po postopku iz prejšnjega odstavka dajo izjavo, da:

– imajo za izvajanje podukrepov KOP‑a 214‑I/1, 214‑I/2, 214‑I/3, 214‑I/6, 214‑I/8, 214‑II/7 in 214‑III/6 iz 15. člena te uredbe izdelane zasnove petletnih kolobarjev,

– uporabljajo mineralna gnojila v skladu z gnojilnimi načrti, ki so pripravljeni na podlagi analiz tal.

(3) Če upravičenci do plačil iz prejšnjega odstavka ne vložijo izjave v skladu s prvim odstavkom tega člena, ob upo-števanju roka iz prejšnjega odstavka, se to šteje za kršitev pri izvajanju podukrepa KOP‑a, ki se sankcionira v skladu s katalo-gom kršitev in sankcij, ki je kot priloga 5 sestavni del te uredbe.

(4) Če upravičenci do plačil iz drugega odstavka tega člena za leto 2014 ne vložijo izjave v skladu s prvim odstav-kom tega člena, se to šteje za kršitev pri izvajanju podukrepa KOP‑a, ki se sankcionira v skladu s prilogo 5 te uredbe.

(5) Upravičenci, ki v času trajanja petletne obveznosti ali v času podaljšane obveznosti za tekoče leto za podukrepe KOP‑a iz 15. člena te uredbe ne uveljavljajo plačil, morajo izpolnjevati vse zahteve za izvajanje podukrepov KOP‑a in na agencijo vložiti obvezne sestavine zbirne vloge v roku in na način, ki ju določa predpis, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto.

(6) Agencija upravičence iz prejšnjega odstavka, ki ne vložijo obveznih sestavin zbirne vloge, sankcionira v skladu s prilogo 5 te uredbe.

(7) Če zaradi primerov višje sile ali izrednih okoliščin iz šestintridesetega odstavka 16. člena te uredbe upravičenci v tekočem letu začnejo izvajati posamezen podukrep KOP‑a iz 15. člena te uredbe na površini, ki je manjša od površine v zahtevku za plačilo tega podukrepa, morajo ta zahtevek za tekoče leto ustrezno znižati ali o zahtevi za znižanje zahtevka agencijo pisno obvestiti v desetih delovnih dneh od dneva, ko to lahko storijo.

(8) Upravičenec mora vložiti vlogo za spremembo kmetij-ske rastline po oddaji zbirne vloge iz predpisa, ki ureja izved-bo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto, če spremenjena kmetijska rastlina ne izpolnjuje pogojev v zvezi z izvajanjem zahtevanega kolobarja pri podukrepih KOP‑a iz 15. člena te uredbe.

(9) Agencija upravičence iz prejšnjega odstavka, ki ne vložijo vloge za spremembo kmetijske rastline, sankcionira v skladu s prilogo 5 te uredbe.


24. člen(GVŽ‑ji za obtežbo pri podukrepih KOP‑a)

(1) Pri izračunu povprečnega števila GVŽ‑jev se upo-števajo podatki o številu živali posameznih kategorij govedi in posameznih kategorij drugih rejnih živali. Povprečno števi-lo GVŽ‑jev posameznega KMG‑ja je seštevek povprečnega števila GVŽ‑jev goveda in števila GVŽ‑jev drugih rejnih živali. Podatke o govedu agencija prevzame iz centralnega registra govedi po stanju na dan 1. februar tekočega leta in na štiri reprezentativne naključno izbrane datume, ki jih določi in ob-javi na svoji spletni strani ne prej kakor dva tedna po njihovi določitvi. Podatki o drugih rejnih živalih se upoštevajo na dan 1. februar tekočega leta, ki jih na obrazcu staleža rejnih živali na KMG‑ju iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto (v nadaljnjem besedilu: obrazec staleža rejnih živali), predloži upravičenec.

(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka upraviče-nec, ki redi prašiče in perutnino v turnusih, na obrazcu staleža rejnih živali navede tudi povprečno število teh živali v turnusu in skupno število dni vseh turnusov v tekočem koledarskem letu, ki jih agencija upošteva pri izračunu povprečnega števila GVŽ‑jev.

(3) Pri izračunu GVŽ‑jev se upoštevajo koeficienti GVŽ‑jev iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za te-koče leto.

(4) Ne glede na določbe prvega, drugega in tretjega od-stavka tega člena se za KMG planino oziroma KMG skupni pa-šnik število GVŽ‑jev za izračun obtežbe za podukrepe KOP‑a iz 15. člena te uredbe izračuna z upoštevanjem podatkov o številu živali in koeficientov GVŽ‑jev iz obrazca zapisnika o prigonu živali na pašo na planino ali skupni pašnik iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto.

(5) Ne glede na določbo prvega, drugega in četrtega odstavka tega člena se za KMG, KMG planino oziroma KMG skupni pašnik, za katere je izvedena kontrola na kraju samem, za izpolnjevanje pogojev za obtežbo za podukrepe KOP‑a iz 15. člena te uredbe upošteva tudi število vseh rejnih živali, ki ga ugotovi kontrolor.

(6) Kot izpolnjevanje pogojev za obtežbo za podukrepe KOP‑a iz 15. člena te uredbe se upošteva povprečna letna obtežba, ki se izračuna na način, določen v prilogi 6, ki je se-stavni del te uredbe.

(7) Če se živali KMG‑ja pasejo na KMG‑ju planini ali KMG‑ju skupnem pašniku, se povprečna letna obtežba pri podukrepu KOP‑a 214‑I/7 iz 15. člena te uredbe izračuna na način, določen v prilogi 6 te uredbe brez upoštevanja datumov, ko se živali KMG‑ja pasejo na KMG‑ju planini ali KMG‑ju sku-pnem pašniku.

25. člen(sprememba zaradi pojava koruznega hrošča)

Upravičenci za tekoče leto uveljavljajo spremembo zaradi pojava koruznega hrošča iz petintridesetega odstavka 16. čle-na te uredbe v roku in na način, ki ju določa predpis, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto.

26. člen(sistem kontrol in sankcij)

(1) Sistem kontrol in sankcij je opredeljen v predpisu, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto, predpi-su, ki ureja predpisane zahteve ravnanja ter dobre kmetijske in okoljske pogoje pri kmetovanju, Uredbi 65/2011/EU in prilogi 1 te uredbe.

(2) Če KMG za tekoče leto ne izpolnjuje katerega koli pogoja za ukrep OMD‑ja iz te uredbe, razen nepravilnosti iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto, in zahtev navzkrižne skladnosti, se za zahtevek oziroma del zahtevka, ki ne izpolnjuje pogojev upravičenosti, plačilo za ta ukrep za tekoče leto ne dodeli, razen v primeru, navedenem v prilogi 5 te uredbe.

(3) Če KMG za tekoče leto ne izpolnjuje pogojev upravi-čenosti za posamezen podukrep KOP‑a, razen pogojev upra-vičenosti v zvezi z velikostjo prijavljene površine, številom pri-javljenih živali, zahtev navzkrižne skladnosti, minimalnih zahtev za uporabo gnojil in zahtev pri gnojenju s fosforjem iz živinskih gnojil iz te uredbe, se za zahtevek oziroma za del zahtevka, ki ne izpolnjuje pogojev upravičenosti, plačilo za ta podukrep KOP‑a za tekoče leto ne dodeli, razen v primerih, navedenih v prilogi 5 te uredbe.

27. člen(višja sila ali izredne okoliščine)

(1) Primeri višje sile ali izrednih okoliščin, ki vplivajo na pogoje upravičenosti do plačil za ukrepe osi 2, se obravnavajo v skladu s prilogo 1 te uredbe in prilogo 7, ki je sestavni del te uredbe.

(2) Primere višje sile ali izrednih okoliščin iz prejšnjega odstavka upravičenci lahko sporočijo agenciji na obrazcu iz priloge 8, ki je sestavni del te uredbe.

(3) Upravičenci lahko uveljavljajo primer višje sile zaradi smrti člana kmetije ali njegove dolgotrajne nezmožnosti za delo, če je obseg dela tega člana kmetije na zadevnem KMG‑ju znašal vsaj 0,5 polnovrednih delovnih moči (v nadaljnjem be-sedilu: PDM), član kmetije pa je ob uveljavljanju tega primera višje sile vpisan v RKG‑ju. Za obseg dela 0,5 PDM‑ja se upo-števa, da ga dosega vsaka oseba, ki je starejša od 15 let in je vpisana v RKG‑ju.

(4) Če zaradi priznanega primera višje sile pri izvajanju podukrepa KOP‑a 214‑I/7 iz 15. člena te uredbe ni mogoče izračunati povprečne letne obtežbe v skladu s prilogo 6 te uredbe, upravičenec obdrži pravico do pomoči, ki se izračuna na podlagi povprečne letne obtežbe, ki je enaka ali večja od 0,2 in manjša od 0,5 GVŽ‑ja/ha travinja.

(5) Upravičenci, ki uveljavljajo primere višje sile ali izre-dnih okoliščin in v skladu s prilogo 1 te uredbe začasno prekine-jo izvajanje podukrepov KOP‑a iz 15. člena te uredbe, morajo na agencijo vložiti obvezne sestavine zbirne vloge v roku in na način, ki ju določa predpis, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto.

(6) Agencija upravičence iz prejšnjega odstavka, ki ne vložijo obveznih sestavin zbirne vloge, sankcionira v skladu s prilogo 5 te uredbe.

28. člen(znižanja in izključitve)

(1) Znižanja in izključitve za ukrepe osi 2 se obravnavajo v skladu z določbami Uredbe 65/2011/EU.

(2) Znižanja in izključitve v primeru čezmernih prijav, ki se nanašajo na živali in niso opredeljene v prvem podod-stavku prvega odstavka 17. člena Uredbe 65/2011/EU, se smiselno obravnavajo tako, kot je določeno v 17. členu Uredbe 65/2011/EU za govedo.

29. člen(nadomestitev živali)

(1) V primeru pogina živali zaradi bolezni, ki vpliva na pogoje upravičenosti do plačil za določene ukrepe osi 2 iz te uredbe, je treba žival nadomestiti v 20 dneh od dneva njenega pogina.

(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je treba po-ginulo žival avtohtone ali tradicionalne pasme domačih živali, ki je bila vključena v podukrep 214‑II/6 iz 15. člena te uredbe, nadomestiti v 60 dneh od dneva njenega pogina.

(3) V primeru prodaje živali avtohtone ali tradicionalne pasme domačih živali, ki je bila vključena v podukrep 214‑II/6 iz 15. člena te uredbe, je treba to žival nadomestiti v 30 dneh po izločitvi.

(4) O izločitvi živali iz tega člena mora upravičenec agen-cijo pisno obvestiti in priložiti ustrezna dokazila v desetih de-


lovnih dneh od dneva pogina živali oziroma izločitve zaradi prodaje živali in o nadomestitvi živali v desetih delovnih dneh po nadomestitvi. Obvestilo o izločitvi in nadomestitvi živali se pošlje na obrazcu obvestila o izločitvi ali nadomestitvi živali iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto.

30. člen(poročilo o zahtevkih in pritožbah)

(1) Poročilo o obsegu zahtevanih površin (število ha), zahtevanem številu živali in oceni potrebnih sredstev za plačila za posamezne ukrepe osi 2 za tekoče leto agencija pošlje mi-nistrstvu najpozneje do 31. avgusta tekočega leta.

(2) Poročilo o obsegu odobrenih površin (število ha), odobrenem številu živali in dejanskih potrebnih sredstvih za plačila za posamezne ukrepe osi 2 za tekoče leto agencija pošlje ministrstvu najpozneje do 1. decembra tekočega leta.

(3) Poročilo o številu pritožb za posamezne ukrepe osi 2, ki jim je bilo ugodeno, in o potrebnih sredstvih za plačila teh pritožb agencija pošlje ministrstvu najpozneje do 1. decembra tekočega leta.

31. člen(spremembe uradnih evidenc)

Če zaradi sprememb seznama iz priloge 2 te uredbe in uradnih evidenc iz prvega odstavka 20. člena te uredbe upravičenci iz 3. člena te uredbe niso več upravičeni do plačil za ukrepe osi 2, nimajo nikakršnih dolžnosti glede prevzetih obveznosti in tudi ne dolžnosti vračila že prejetih sredstev.

VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

32. člen(plačila za ekološko kmetovanje)

(1) Površine, ki so od 1. januarja 2012 do uveljavitve te uredbe pridobile plačilo za ekološko kmetovanje – izvajanje, ne morejo več pridobiti plačila za ekološko kmetovanje – preu-smerjanje iz 15. člena te uredbe, razen na območjih, določenih s predpisom, ki ureja degradirana območja.

(2) Površine, na katerih je bila od 1. januarja 2013 ugoto-vljena kršitev pravil za ekološko kmetovanje in so označena s statusom »K« v skladu s predpisi, ki urejajo ekološko kmeto-vanje, ne morejo več pridobiti plačila za ekološko kmetovanje – preusmerjanje iz 15. člena te uredbe.

(3) KMG‑ji, ki so od 1. januarja 2007 v celoti kadar koli izgubili certifikat o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil zaradi kršitve predpisov, ki urejajo eko-loško kmetovanje, ne morejo več pridobiti plačila za ekološko kmetovanje – preusmerjanje iz 15. člena te uredbe.

33. člen(uskladitev GERK‑ov z evidenco

dejanske rabe)(1) Če je zaradi odprave mostičkov – ozkih povezovalnih

pasov med dvema površinama z isto vrsto dejanske rabe (v na-daljnjem besedilu: mostički) – v postopku uskladitve GERK‑ov z evidenco dejanske rabe na dan 17. januarja 2010 v skladu s predpisom, ki ureja RKG, ali odprave mostičkov po tem datumu in do oddaje zbirne vloge za leto 2011 prišlo do zmanjšanja

vključene površine, na kateri se izvajajo podukrepi KOP‑a iz 15. člena te uredbe, se to zmanjšanje ne šteje:

– kot zmanjšanje prevzete obveznosti,– v dovoljen obseg zmanjšanja vstopne površine iz dva-

intridesetega odstavka 16. člena te uredbe.(2) Ne glede na določbo prve alineje prejšnjega odstavka

obveznost izvajanja podukrepov KOP‑a iz 15. člena te uredbe na površinah, ki ne izpolnjujejo več pogojev glede velikosti iz devetindvajsetega odstavka 16. člena te uredbe, preneha, razen za podukrepe KOP‑a 214‑I/3, 214‑I/4, 214‑I/5 in 214‑I/6 iz 15. člena te uredbe.

(3) Če je GERK razpadel na dva ali več manjših delov zaradi odprave mostičkov na podlagi ugotovitve kontrole na kraju samem za ukrepe leta 2010 in 2011 in je površina posa-meznega tako nastalega dela GERK‑a manjša od površine iz tridesetega odstavka 16. člena te uredbe, obveznost izvajanja podukrepov KOP‑a iz 15. člena te uredbe na teh GERK‑ih preneha, razen za podukrepe KOP‑a 214‑I/3, 214‑I/4, 214‑I/5 in 214‑I/6 iz 15. člena te uredbe.

34. člen(začeti postopki)

Postopki, začeti pred uveljavitvijo te uredbe, se dokončajo po dosedanjih predpisih.

35. člen(sredstva)

(1) Določbe te uredbe, ki se nanašajo na PRP 2014–2020, se začnejo uporabljati, ko je PRP 2014–2020 potrjen s strani Evropske komisije.

(2) Minister objavi potrditev iz prejšnjega odstavka v Ura-dnem listu Republike Slovenije.

(3) Za ukrepe iz 11. in 15. člena te uredbe se plačila za obveznosti, prevzete v letu 2014, izplačajo v skladu s PRP‑jem 2014–2020, potrjenim v skladu s prvim odstavkom tega člena.

(4) Plačila za obveznosti iz prejšnjega odstavka se izpla-čajo v skladu z razpoložljivimi pravicami porabe za te ukrepe v posameznem proračunskem letu.

36. člen(prenehanje veljavnosti)

Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republi-ke Slovenije za obdobje 2007–2013 v letih 2010–2013 (Uradni list RS, št. 14/10, 60/10, 12/11, 30/11, 98/11, 8/12, 30/12, 64/12, 87/12 in 1/13).

37. člen(začetek veljavnosti)

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Ura-dnem listu Republike Slovenije.

Št. 00728‑66/2013Ljubljana, dne 27. decembra 2013EVA 2013‑2330‑0097

Vlada Republike Slovenije

mag. Alenka Bratušek l.r.Predsednica

Priloga


Priloga 1: Pogoji za izvajanje podukrepov KOP-a A. Zahteve, ki se nanašajo na vse podukrepe KOP-a (1) Do kmetijsko okoljskih plačil, ki vključujejo 23 podukrepov KOP-a, so upravičeni KMG-ji, ki izvajajo vsaj enega od teh podukrepov ter pri različnih načinih kmetovanja upoštevajo zahteve varovanja okolja, vzdržujejo življenjski prostor mnogih rastlinskih in živalskih vrst ter s tem prispevajo k ohranjanju poseljenosti in obdelanosti podeželja. Pristop v ukrep kmetijsko okoljskih plačil je prostovoljen, upravičenci sami izberejo podukrepe, ki jih izvajajo na delu ali celotni kmetiji, in se obvežejo, da bodo ves čas trajanja obveznosti skladno s predpisanimi pogoji izvajali podukrep oziroma podukrepe, s katerimi so se vključili v ukrep kmetijsko okoljskih plačil. Pri izvajanju podukrepov morajo upravičenci dosledno izpolnjevati vse pogoje, ki so določeni pri posameznih podukrepih, ter ves čas trajanja obveznosti obvezno in sproti voditi evidenco o vseh delovnih opravilih, ki se izvajajo pri izbranih podukrepih. Kmetijsko okoljska plačila se dodelijo upravičencem na ravni cele države, z izjemo nekaterih podukrepov, ki so vezani na določena območja (npr. območja grbinastih travnikov, osrednje območje pojavljanja velikih zveri, ekološko pomembna območja, osrednja območja pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov na Naturi 2000, vodovarstvena območja). Plačila se izplačajo kot podpore za tekoče leto. (2) KMG, ki izvaja podukrepe KOP-a, mora izpolnjevati tudi zahteve navzkrižne skladnosti, kakor tudi dodatne minimalne zahteve za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ter zahteve glede gnojenja s fosforjem in izpolnjevati vse zahteve, ki jih določa Integrirani administrativni in kontrolni sistem (v nadaljnjem besedilu: IAKS), za celoten čas trajanja obveznosti. (3) Ukrep kmetijsko okoljskih plačil se izvaja celotno programsko obdobje, zaveze za izvajanje ukrepa kmetijsko okoljskih plačil pa trajajo pet let, z možnostjo podaljšanja. – Podrobnosti pogojev upravičenosti 1. Upravičenci do plačil (1) Upravičenci do plačil za podukrepe KOP-a so KMG-ji, ki so vpisani v RKG, v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev, ter se v izvajanje teh podukrepov vključijo prostovoljno in izpolnjujejo predpisane pogoje. Nosilci pravic in obveznosti upravičencev do plačil za podukrepe KOP-a so nosilci KMG-jev. (2) Nosilci KMG-jev lahko uveljavljajo plačila za podukrepe KOP-a samo za zemljišča na območju Republike Slovenije. 2. Velikost kmetijskih zemljišč Najmanjša površina kmetijskega zemljišča z isto vrsto dejanske rabe, za katero je mogoče pridobiti plačilo za en podukrep KOP-a je 0,1 ha, na KMG-ju pa mora biti skupno vsaj 0,3 ha kmetijskih zemljišč za ta podukrep, razen če s pogoji za posamezne podukrepe KOP-a ni drugače določeno. 3. Trajanje obveznosti (1) Upravičenec se z vstopom v ukrep kmetijsko okoljskih plačil obveže, da bo na KMG-ju podukrepe KOP-a izvajal ves čas trajanja obveznosti (najmanj pet let), in sicer skladno z izpolnjevanjem pogojev za pridobitev plačila za določen podukrep. Odstopanja od te obveznosti so dovoljena le v naslednjih primerih: če po štiriletnem obdobju izpolnjevanja obveznosti upravičenec dokončno preneha s kmetovanjem

oziroma če njegov naslednik ni sposoben izpolnjevati te obveznosti; če se med trajanjem obveznosti površine KMG-ja povečajo, se upravičenec lahko vključi v podukrepe

KOP-a s povečanim obsegom površin, v kolikor to povečanje površin prispeva k nedvoumnemu varovanju okolja glede na naravo podukrepov in zahtevane pogoje ter še naprej zagotavlja učinkovito kontrolo nad izvajanjem teh podukrepov; če se upravičenec s povečanim obsegom površin ne vključi v podukrepe KOP-a mora na teh površinah upoštevati zahteve navzkrižne skladnosti, dodatne minimalne zahteve za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ter zahteve glede gnojenja s fosforjem, pri čemer se učinkovitost izvajanja in kontrole ostalih podukrepov KOP-a ne sme poslabšati;

če se med trajanjem obveznosti površine KMG-ja zmanjšajo in to ne poslabša učinkovitosti izvajanja in kontrole podukrepov KOP-a;

če ob sklenitvi obveznosti, spremembe, ki vplivajo na kasnejše izvajanje podukrepov KOP-a še niso bile znane, oziroma v primeru višje sile ali izrednih okoliščin, kot to določa 47. člen Uredbe 1974/2006/ES.


(2) V skladu s 47. členom Uredbe 1974/2006/ES so primeri višje sile ali izrednih okoliščin zlasti naslednji: a) smrt upravičenca, b) dolgotrajna nezmožnost upravičenca za delo, c) smrt člana kmetije, d) dolgotrajna nezmožnost člana kmetije za delo, e) razlastitev velikega dela KMG-ja, če tega ni bilo mogoče pričakovati na dan sprejetja obveznosti, f) huda naravna nesreča, ki resno prizadene kmetijsko zemljišče gospodarstva, g) uničenje hlevov na KMG-ju zaradi nesreče, h) kužna bolezen, ki prizadene vso živino upravičenca ali njen del, i) izguba ali pogin domačih živali zaradi napada divjih zveri, kljub izvedbi vseh predpisanih ukrepov, j) pogin domačih živali zaradi nesreče (požar, udar strele, električni udar, padci ipd.), k) škoda na površinah, ki jo povzročijo divje živali, l) napad bolezni oziroma škodljivcev v trajnem nasadu zaradi katerih je potrebno ta trajni nasad uničiti, m) sprememba obsega kmetijskih zemljišč na KMG-ju, vrste dejanske rabe ali načina kmetovanja

neodvisno od upravičenca (komasacije, zemljiške operacije, denacionalizacijski postopek, prisilna dražba, dedovanje) v skladu s četrtim odstavkom 45. člena Uredbe 1974/2006/ES.

(3) Če gre za smrt ali dolgotrajno nezmožnost člana kmetije za delo, se primer višje sile upošteva, če je obseg dela tega člana kmetije na zadevnem KMG-ju znašal vsaj 0,5 PDM1. Član kmetije, za katerega se uveljavlja primer višje sile zaradi smrti ali dolgotrajne nezmožnosti za delo, mora biti ob uveljavljanju tega primera višje sile vpisan v RKG. (4) V primeru razlastitve velikega dela KMG-ja se šteje, da je razlaščen velik del, če je razlastitvi podvrženih najmanj 30 odstotkov kmetijskih zemljišč, ki morajo biti ob uveljavljanju tega primera višje sile vpisana v RKG. (5) Naravne nesreče so: potres, snežni ali zemeljski plaz, udor ali poplava, neugodne vremenske razmere, kot so zmrzal, toča, led ali žled, deževje (neurje, ki skupaj z močnim

dežjem povzroči škodo v kmetijski proizvodnji) ali suša, slana, če povzroči zimsko ali spomladansko pozebo na kmetijskih rastlinah,

množičen izbruh rastlinskih škodljivih organizmov ter živalskih bolezni, če povzročijo škodo v kmetijski proizvodnji.

(6) Za hudo naravno nesrečo se šteje, če je na KMG-ju zaradi te nesreče prizadetih najmanj 30 odstotkov kmetijskih zemljišč, ki morajo biti ob uveljavljanju tega primera višje sile vpisana v RKG. (7) Če upravičenec uveljavlja primer višje sile ali izrednih okoliščin, razen v primeru izredne okoliščine škode na površinah, ki so jo povzročile divje živali, lahko: dokončno preneha z izvajanjem vseh ali posameznih podukrepov KOP-a, če zaradi primera višje sile ali

izrednih okoliščin prevzete obveznosti ni mogoče zaključiti, dokončno preneha z izvajanjem tistih podukrepov KOP-a, ki so vezani na prizadete površine ali živali, v zadevnem letu prekine z izvajanjem vseh ali posameznih podukrepov KOP-a in po odpravi posledic

primera višje sile ali izrednih okoliščin nadaljuje z izvajanjem teh podukrepov do zaključka prevzete obveznosti,

zmanjša obseg površin ali število živali, ki so vključene v podukrepe KOP-a katerih izvajanje je zaradi primera višje sile ali izrednih okoliščin prizadeto ali onemogočeno.

(8) Če je v primeru razlastitve KMG-ja ali naravne nesreče prizadetih manj kot 30 odstotkov kmetijskih zemljišč, se višja sila lahko uveljavlja le za tiste podukrepe KOP-a, ki se izvajajo na prizadetih zemljiščih. (9) Če upravičenec uveljavlja primer izredne okoliščine škode na površinah, ki so jo povzročile divje živali, v zadevnem letu lahko prekine z izvajanjem tistih podukrepov KOP-a, ki so vezani na prizadete površine, po odpravi posledic te izredne okoliščine pa mora nadaljevati z izvajanjem teh podukrepov do zaključka prevzete obveznosti. (10) Če pride do primera višje sile ali izrednih okoliščin iz točk e), f), l) in m) iz drugega odstavka, upravičenec prizadete površine lahko nadomesti z drugimi površinami, na katerih nadaljuje z izvajanjem podukrepa KOP-a do zaključka prevzete obveznosti.

1 Izražanje obsega dela v koeficientih polnovrednih delovnih moči (PDM) temelji na razmerju med številom ur, letno porabljenih za delo na kmetiji, in enoletnim obsegom dela polno zaposlene osebe (1.800 ur = 1 PDM), ki ga uporablja nacionalna statistika delovne sile. Po popisu iz leta 2000 v Sloveniji PDM v povprečju znaša 1,2.


(11) V primeru višje sile oziroma zgoraj navedenih okoliščin, razen v primeru komasacij, mora upravičenec agencijo pisno obvestiti ter ji posredovati ustrezne dokaze v roku 10 delovnih dni od dneva, ko to lahko stori. (12) Če upravičenec v tekočem letu ne more izpolnjevati svojih obveznosti zaradi višje sile ali izrednih okoliščin, upravičenec obdrži pravico do pomoči v zvezi s površino ali živalmi, upravičenimi v času primera višje sile ali izrednih okoliščin, če je upravičenec za to leto vložil zbirno vlogo z zahtevkom za podukrep KOP-a in v primeru zahtevane setve, če je bila na tej površini pred nastankom primera višje sile ali izrednih okoliščin opravljena setev kmetijske rastline v skladu z zahtevami tega podukrepa, ter je upravičenec agenciji v predpisanem roku in načinu sporočil primer nastanka višje sile ali izrednih okoliščin ter predložil ustrezna dokazila. (13) V primeru višje sile ali izrednih okoliščin, ko se ne oceni škoda v skladu s predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter o odpravi posledic naravnih nesreč, se kot dokazilo upošteva tudi izjava o ogledu škode na kraju samem in o oceni škode, ki ju opravi kmetijsko svetovalna služba. (14) V primeru izredne okoliščine škode na površinah, ki so jo povzročile divje živali v zadevnem letu, se kljub spremembi stanja na teh površinah plačilo za to leto dodeli v celoti. Upravičenec mora v naslednjem letu površine sanirati do roka za oddajo zbirne vloge v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike, in nadaljevati s prevzeto obveznostjo. Če je upravičenec v naslednjem letu površine pričel sanirati, vendar sanacije ne bo zaključil do navedenega roka, do plačila v tem letu ni upravičen. (15) Vsako odstopanje od obveznosti se na podlagi ustrezne vloge upravičenca, posredovani agenciji, rešuje individualno. (16) Če gre za dokazan primer višje sile ali izrednih okoliščin, se neizpolnjevanje zahtevanih pogojev ne upošteva kot kršitev in sankcij ni. 4. Splošni pogoji Poleg pogojev za posamezen podukrep KOP-a, mora upravičenec izpolnjevati tudi naslednje splošne zahteve: Posamezne podukrepe KOP-a je treba izvajati na isti površini ves čas trajanja obveznosti, razen

podukrepov 214-I/2 ozelenitev njivskih površin, 214-I/8 neprezimni posevki in 214-II/7 pridelava avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin ter v primeru pojava koruznega hrošča na določenem območju.

Pri izvajanju podukrepov KOP-a mora upravičenec do plačil dosledno upoštevati zahteve navzkrižne skladnosti, dodatne minimalne zahteve za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ter kmetijska zemljišča ustrezno obdelovati, pri čemer mora kmetijsko proizvodnjo prilagoditi ekološkim in talnim razmeram, uporabljati zemljiščem in kraju primerne metode za preprečevanje zbitosti tal, erozije in onesnaževanja ter zagotavljati trajno rodovitnost zemljišč. Upravičenec mora pri izvajanju podukrepov KOP-a poleg tega obvezno upoštevati vso veljavno kmetijsko zakonodajo, kakor tudi zakonodajo s področja varovanja okolja, zdravstva, veterine ter izpolnjevati tudi vsa ostala zakonska določila.

Tudi na površinah, ki niso vključene v ukrep kmetijsko okoljskih plačil, kmetovanje ne sme negativno vplivati na okolje in zmanjšati učinkovitosti izvajanja podukrepov KOP-a na površinah, ki so vključene v ukrep kmetijsko okoljskih plačil.

Upravičenec se obveže, da bo ves čas trajanja obveznosti skladno s predpisanimi pogoji izvajal podukrep oziroma podukrepe KOP-a, s katerimi se je vključil v ukrep kmetijsko okoljskih plačil. Med trajanjem obveznosti se med posameznimi leti (in ne med letom) en podukrep KOP-a lahko zamenja z drugim, če ta sprememba prispeva k bistvenemu izboljšanju varovanja okolja. Vsako odstopanje od obveznosti v smislu zamenjave enega podukrepa KOP-a z drugim podukrepom KOP-a, se na podlagi ustrezne vloge upravičenca rešuje individualno.

Obtežba z živino na KMG-ju pri izvajanju podukrepa KOP-a ne sme preseči 1,9 GVŽ-ja/ha. Pri podukrepih KOP-a 214-I/1 ohranjanje kolobarja, 214-I/2 ozelenitev njivskih površin, 214-I/3 integrirano poljedelstvo, 214-I/4 integrirano sadjarstvo, 214-I/5 integrirano vinogradništvo, 214-I/6 integrirano vrtnarstvo, 214-I/7 ekološko kmetovanje, razen za travinje, 214-I/8 neprezimni posevki, 214-II/2 košnja strmih travnikov, 214-II/3 košnja grbinastih travnikov, 214-II/5 strmi vinogradi, 214-II/7 pridelava avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin in 214-III/6 pokritost tal na vodovarstvenem območju, razen za travinje pogoja glede obtežbe ni potrebno izpolnjevati. Obtežba se določi v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto, in z uredbo, ki ureja plačila za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2010-2014 (v nadaljnjem besedilu: uredba za ukrepe osi 2).

Pri izvajanju podukrepov KOP-a KMG ne sme proizvajati presežkov živinskih gnojil.


Če se na KMG-ju uporabljajo mineralna gnojila, je kontrolo rodovitnosti tal in gnojenja potrebno izvajati vsakih pet let, z mineralnimi gnojili pa je potrebno gnojiti na podlagi letnega gnojilnega načrta.

Pri izvajanju podukrepov KOP-a uporaba blata iz čistilnih naprav, mulja in ostankov iz ribogojnic ni dovoljena, uporablja pa se lahko samo kompost pridelan na KMG-jih.

Upravičenec, ki zaprosi za plačila iz naslova podukrepov KOP-a, mora poleg evidence o uporabi živinskih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ves čas trajanja obveznosti obvezno in sproti voditi tudi evidenco o vseh delovnih opravilih, ki se izvajajo pri izbranih podukrepih KOP-a, pri čemer lahko uporabi obrazce ministrstva »Evidence o delovnih opravilih«, ali pa lastne zapise. Za podukrepe KOP-a 214-I/3 integrirano poljedelstvo, 214-I/4 integrirano sadjarstvo, 214-I/5 integrirano vinogradništvo in 214-I/6 integrirano vrtnarstvo ustrezajo evidence, ki jih določajo predpis, ki ureja integrirano pridelavo poljščin, predpis, ki ureja integrirano pridelavo sadja, predpis, ki ureja integrirano pridelavo grozdja in vina ter predpis, ki ureja integrirano pridelavo zelenjave. Za podukrep KOP-a 214-I/7 ekološko kmetovanje ustreza vodenje evidenc, ki jih predpiše organizacija za kontrolo ekoloških kmetijskih pridelkov oziroma živil.

Če upravičenec redi prašiče v turnusih, mora pri izvajanju podukrepov KOP-a voditi register prašičev na gospodarstvu.

Upravičenec do plačil iz naslova podukrepov KOP-a mora v času trajanja obveznosti opraviti izobraževalni program v obsegu najmanj štiri ure letno, in sicer v obdobju, ki je določeno z uredbo za ukrepe osi 2. Po končanem izobraževalnem procesu upravičenec lahko prejme potrdilo o vsebini, izvajalcu in številu opravljenih ur izobraževanja.

Upravičenec, ki mu bodo izplačana plačila iz naslova podukrepov KOP-a, je dolžan na KMG-ju hraniti vse evidence (zasnova kolobarja, zapisi o delovnih opravilih) ves čas trajanja obveznosti ter nato še štiri leta od dneva zadnje pridobitve plačil.

KMG, ki izvaja podukrepe KOP-a, mora izpolnjevati tudi vse pogoje, ki jih zahteva IAKS, za celoten čas trajanja obveznosti, kot je to določeno v predpisih o dodeljevanju plačil.

5. Administrativni postopki (1) Administrativne postopke za dodeljevanje sredstev za podukrepe KOP-a izvaja agencija ob uporabi IAKS-a. Agencija izvaja tudi kontrolo na kraju samem. (2) Na podlagi ustrezne vloge na predpisanem obrazcu, se upravičenec v izvajanje podukrepov KOP-a vključi prostovoljno in se zaveže k izpolnjevanju vseh pogojev in določil za ves čas trajanja obveznosti. (3) Način vlaganja zahtevkov za plačila iz naslova podukrepov KOP-a je določen s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike, dodelitev sredstev pa poteka skladno z uredbo za ukrepe osi 2. 6. Kontrola in sankcioniranje (1) Kontrolo nad izvajanjem podukrepov KOP-a in spremljanje porabe sredstev izvaja agencija skladno z Uredbo 65/2011/EU in Uredbo 796/2004/ES. (2) Agencija preverja izpolnjevanje pogojev na KMG-ju, zlasti izpolnjevanje predpisanih pogojev za posamezne podukrepe KOP-a in upravičenost do zaprošenih ali že izplačanih plačil. (3) Sistem sankcij je določen z IAKS-om in se uporablja za vse nepravilnosti, ki zadevajo izplačila na podlagi površin in/ali živali. Za te namene je agencija izdelala navodila v skladu z Uredbo 796/2004/ES. Vse ostale nepravilnosti (kršenje minimalnih zahtev za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev in ostalih pogojev za podukrepe KOP-a) v postopku izvajanja kontrol pred in po izplačilih se sankcionirajo na podlagi Kataloga kršitev in sankcij, ki je določen z uredbo za ukrepe osi 2. (4) Kontrola, ki se izvaja v okviru kontrolnih organizacij za integrirano in ekološko pridelavo z namenom pridobitve certifikata poteka ločeno od kontrole izvajanja in izpolnjevanja pogojev za dodelitev sredstev za posamezne podukrepe KOP-a, ki jih izvaja agencija. (5) Upravičenec mora vrniti vsa od prevzema obveznosti izplačana plačila za izvajanje podukrepov KOP-a, če: ne omogoči oziroma ne dovoli vpogleda v ustrezno dokumentacijo na KMG-ju oziroma dostopa do

kmetijskih zemljišč in zgradb za namene IAKS-a in kontrole izvajanja podukrepov; ne izpolnjuje splošnih določil in ne izvaja podukrepov KOP-a, za katere je pridobil plačila, skladno s

predpisanimi pogoji; v obdobju, predpisanem za hranjenje dokumentacije ni možno preveriti upravičenosti do že izplačanih

plačil.


(6) V primeru, da v tekočem letu KMG ne izpolnjuje pogojev upravičenosti za posamezen podukrep KOP-a, razen pogojev upravičenosti v zvezi z velikostjo prijavljene površine ali številom prijavljenih živali, se plačilo za ta podukrep za tekoče leto zniža ali zavrne. (7) V skladu z 18. členom Uredbe 65/2011/EU so v odvisnosti od resnosti kršitev, le-te razdeljene v štiri skupine, vsaki skupini kršitev pa so pripisane odgovarjajoče sankcije, tako da se za ugotovljeno istovrstno kršitev plačila znižajo kot sledi:

Skupina kršitev 1. leto 2. leto 3. leto 4. leto 5. leto I. 5% 20% 40% 100% 100% II. 20% 40% 100% 100% 100% III. 40% 100% 100% 100% 100% IV. 100% 100% 100% 100% 100%

(8) Če pri izvajanju integrirane pridelave oziroma ekološkega kmetovanja, upravičenec že prejme certifikat organizacije za kontrolo integrirane pridelave oziroma certifikat ali potrdilo za ekološko pridelavo in predelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil organizacije za kontrolo ekološkega kmetovanja, kmetijski inšpektor pa z naknadno kontrolo ugotovi odstopanje od predpisanih zahtev in se certifikat oziroma potrdilo razveljavi, je upravičenec na podlagi odločbe agencije dolžan vrniti morebitno že izplačana plačila. (9) Če agencija upravičenca pisno obvesti, da mu je bilo plačilo pomotoma izplačano, upravičenec nakazana sredstva vrne skupaj z obrestmi, kot to določa Uredba 796/2004/ES v določilu o vrnitvi neupravičeno izplačanih sredstev. (10) Upravičenec je oproščen vračila sredstev v vseh primerih, navedenih v točki 3. Trajanje obveznosti. 7. Kombinacije podukrepov KOP-a (1) Možnosti kombiniranja podukrepov KOP-a na istih površinah so prikazane v preglednici 1. Da bi preprečili preplačila, so možne samo nekatere kombinacije podukrepov KOP-a. S tem namenom so omejeni tudi najvišji zneski plačil na hektar kmetijskih zemljišč upravičenca, ki jih je možno pridobiti s kombinacijo podukrepov KOP-a. (2) Pri plačilu za kombinacijo podukrepov KOP-a se skupni znesek plačila zmanjša za znesek stroškov, ki so vključeni v izračun višine plačila pri podukrepih KOP-a, ki so predmet kombinacije (npr. pri kombinaciji podukrepov 214-I/2 ozelenitev njivskih površin, 214-I/3 integrirano poljedelstvo in 214-II/7 pridelava avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin, se od skupnega plačila dvakrat odšteje znesek stroškov izobraževanja, ki so vključeni v izračun višine plačila pri vseh treh podukrepih). (3) Če pri posameznem podukrepu KOP-a ni drugače navedeno, je zahtevek za plačila v okviru podukrepov KOP-a mogoče uveljavljati tudi za površine, za katere se uveljavlja izravnalno plačilo za ukrep OMD-ja in/ali za površine, za katere se uveljavlja enotno plačilo na površino.


Pre

gled

nica

1: K

ombi

naci

je p

oduk

repo

v K

OP

-a n

a is

ti po

vrši

ni

KOL

ZEL

IPL

IPS

IVG

IVR

EK

NEP

PP

PPP

S35

S50

GRB

TSA

V30

V40

SOR

REJ

ETA

EKP

ZVE

HAB

MET

STE

VTR

VVO

214-

I/1

214-

I/2

214-

I/3

214-

I/4

214-

I/5

214-

I/6

214-

I/7

214-

I/8

214-

II/1

214-

II/1

214-

II/2

214-

II/2

214-

II/3

214-

II/4

214-

II/5

214-

II/5

214-

II/7

214-

II/8

214-

II/9

214-

II/10

21

4-III

/1

214-

III/2

21

4-III

/3

214-

III/4

21

4-III

/5

214-

III/6

KO

L 21

4-I/1

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

214-

I/1

ZEL

214-

I/2

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

21

4-I/2

IP

L 21

4-I/3

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

214-

I/3

IPS

214-

I/4

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

214-

I/4

IVG

21

4-I/5

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

21

4-I/5

IV

R

214-

I/6

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

21

4-I/6

E

K 21

4-I/7

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

214-

I/7

NE

P

214-

I/8

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

21

4-I/8

P

P 21

4-II/

1 N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

214-

II/1

PP

P 21

4-II/

1 N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

214-

II/1

S35

21

4-II/

2 N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

21

4-II/

2 S

50

214-

II/2

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

214-

II/2

GR

B

214-

II/3

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

21

4-II/

3 TS

A 21

4-II/

4 N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

214-

II/4

V30

21

4-II/

5 N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

21

4-II/

5 V

40

214-

II/5

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

214-

II/5

SO

R

214-

II/7

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

21

4-II/

7 R

EJ

214-

II/8

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

214-

II/8

ETA

21

4-II/

9 N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

214-

II/9

EK

P 21

4-II/

10

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

21

4-II/

10

ZVE

214-

III/1

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

21

4-III

/1

HA

B

214-

III/2

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

214-

III/2

M

ET

214-

III/3

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

214-

III/3

S

TE

214-

III/4

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

214-

III/4

V

TR

214-

III/5

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

214-

III/5

V

VO

21

4-III

/6

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

N

21

4-III

/6

214-

I/1

214-

I/2

214-

I/3

214-

I/4

214-

I/5

214-

I/6

214-

I/7

214-

I/8

214-

II/1

214-

II/1

214-

II/2

214-

II/2

214-

II/3

214-

II/4

214-

II/5

214-

II/5

214-

II/7

214-

II/8

214-

II/9

214-

II/10

21

4-III

/1

214-

III/2

21

4-III

/3

214-

III/4

21

4-III

/5

214-

III/6

N: K

ombi

naci

ja n

i mož

na

: K

ombi

naci

ja je

mož

na

Pod

ukre

pi K

OP

-a:

KO

L O

hran

janj

e ko

loba

rja

PP

P P

lani

nska

paš

a s

past

irjem

E

TA

Ohr

anja

nje

ekst

enzi

vneg

a tra

vinj

a ZE

L O

zele

nite

v nj

ivsk

ih p

ovrš

in

S35

K

ošnj

a st

rmih

trav

niko

v z

nagi

bom

35-

50 o

dsto

tkov

E

KP

Ohr

anja

nje

ekst

enzi

vnih

kra

ških

paš

niko

v IP

L In

tegr

irano

pol

jede

lstv

o S

50

Koš

nja

strm

ih tr

avni

kov

z na

gibo

m n

ad 5

0 od

stot

kov

ZVE

R

eja

dom

ačih

živ

ali v

osr

ednj

em o

bmoč

ju p

ojav

ljanj

a ve

likih

zve

ri IP

S In

tegr

irano

sad

jars

tvo

GR

B

Koš

nja

grbi

nast

ih tr

avni

kov

HA

B

Ohr

anja

nje

pose

bnih

trav

iščn

ih h

abita

tov

IVG

In

tegr

irano

vin

ogra

dniš

tvo

TSA

Tr

avni

ški s

adov

njak

i M

ET

Ohr

anja

nje

travi

ščni

h ha

bita

tov

met

ulje

v IV

R

Inte

grira

no v

rtnar

stvo

V

30

Strm

i vin

ogra

di z

nag

ibom

30-

40 o

dsto

tkov

S

TE

Ohr

anja

nje

stel

jnik

ov

EK

E

kolo

ško

kmet

ovan

je

V40

S

trmi v

inog

radi

z n

agib

om n

ad 4

0 od

stot

kov

VTR

O

hran

janj

e ha

bita

tov

ptic

vla

žnih

eks

tenz

ivni

h tra

vnik

ov n

a ob

moč

jih N

atur

a 20

00

NE

P

Nep

rezi

mni

pos

evki

S

OR

P

ridel

ava

avto

hton

ih in

trad

icio

naln

ih s

ort k

met

ijski

h ra

stlin

V

VO

P

okrit

ost t

al n

a vo

dova

rstv

enem

obm

očju

P

P

Pla

nins

ka p

aša

brez

pas

tirja

R

EJ

Son

arav

na re

ja d

omač

ih ž

ival

i


– Prilagoditev obveznosti Kmetijsko okoljske obveznosti se v času izvajanja lahko prilagodijo, če je prilagoditev teh obveznosti ustrezno utemeljena glede na zastavljene cilje. Te prilagoditve se nanašajo tudi na uporabo novih tehnologij in pripomočkov pri izvajanju podukrepov KOP-a ter podaljšanje trajanja obveznosti. – Spremembe nacionalne zakonodaje in zakonodaje Skupnosti V primeru sprememb nacionalne zakonodaje in zakonodaje Skupnosti, se obstoječe kmetijsko okoljske obveznosti uskladijo s temi spremembami. Obveznosti, prevzete na podlagi določil 39. člena Uredbe 1698/2005/ES, se v primeru sprememb ustreznih obveznih standardov in zahtev iz 39.(3) člena navedene uredbe, vzpostavljenih na podlagi 4. in 5. člena Uredbe 1782/2003/ES in Prilog III in IV te uredbe, ter dodatnih minimalnih zahtev za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev in drugih obveznih zahtev, ki jih predpisuje nacionalna zakonodaja, lahko prilagodijo tem spremembam. Če upravičenec take prilagoditve ne sprejme, njegova obveznost izvajanja podukrepov KOP-a preneha, pri čemer mu prejetih sredstev za obdobje, ko je obveznost veljala, ni potrebno vrniti. B. Zahteve, ki se nanašajo na posamezne podukrepe KOP-a Skupina I.: Zmanjševanje negativnih vplivov kmetijstva na okolje Podukrep 214-I/1 Ohranjanje kolobarja Zahteve pri izvajanju podukrepa so: v podukrep morajo biti vključene vse njivske površine; v petletno kolobarjenje morajo biti vključene najmanj tri poljščine, delež žit ne sme preseči 60 odstotkov,

v petletnem kolobarju pa morajo biti vsaj enkrat prisotne metuljnice; strniščni posevki se upoštevajo kot ena od treh različnih poljščin, ki morajo biti vključene v petletni

kolobar, koruza pa kot okopavina. Kot metuljnice se upoštevajo tudi deteljno travne mešanice, pri čemer mora delež metuljnic v tej mešanici dosegati vsaj 50 odstotkov;

kolobar mora biti zasnovan že ob vstopu v podukrep; v primeru višje sile ali spremembe tržnih razmer, morebitna zamenjava poljščin v kolobarju ne sme

poslabšati kolobarja in negativno vplivati na okolje oziroma zmanjšati učinkovitosti izvajanja podukrepa; v primeru, da se uporabljajo samo mineralna gnojila, količina uporabljenega dušika iz mineralnih gnojil

ne sme presegati 170 kg/ha letno oziroma vrednosti iz stolpca »Skupni dušik (standard)« iz preglednice 2, če je ta vrednost manjša od 170 kg/ha letno;

pri pridelavi pšenice, rži, ječmena, ovsa in tritikale uporaba regulatorjev rasti ni dovoljena. Podukrep 214-I/2 Ozelenitev njivskih površin Zahteve pri izvajanju podukrepa so: v petletni kolobar morajo biti vključene najmanj tri poljščine; kmetijska rastlina, namenjena ozelenitvi njivskih površin se upošteva kot ena od treh različnih poljščin, ki

morajo biti vključene v petletni kolobar; kolobar mora biti zasnovan že ob vstopu v podukrep; v primeru višje sile ali spremembe tržnih razmer, morebitna zamenjava poljščin v kolobarju ne sme

poslabšati kolobarja in negativno vplivati na okolje oziroma zmanjšati učinkovitosti izvajanja podukrepa; obvezna je pokritost tal s prezimnimi poljščinami preko jeseni in zime; setev prezimnih poljščin je potrebno opraviti v obdobju od 1.7. do 25.10. tekočega leta; živa (prezimna) zelena odeja mora pokrivati njivske površine od 15.11. tekočega leta do 15.2.

naslednjega leta; obdelava ozelenjenih njivskih površinah je možna od 15.2. naslednjega leta; v primeru, da se uporabljajo samo mineralna gnojila, količina uporabljenega dušika iz mineralnih gnojil

ne sme presegati 170 kg/ha letno oziroma vrednosti iz stolpca »Skupni dušik (standard)« iz preglednice 2, če je ta vrednost manjša od 170 kg/ha letno;

pri pridelavi pšenice, rži, ječmena, ovsa in tritikale uporaba regulatorjev rasti ni dovoljena. Za površine, za katere upravičenci v tekočem letu uveljavljajo plačila za podukrep 214-I/2 ozelenitev njivskih površin, lahko v naslednjih letih uveljavljajo plačila za podukrep 214-I/1 ohranjanje kolobarja. Če upravičenci na teh površinah v naslednjih letih ne uveljavljajo plačil za podukrep 214-I/1 ohranjanje kolobarja oziroma


214-I/2 ozelenitev njivskih površin, morajo na teh površinah izvajati vsaj enostaven kolobar, ki vključuje najmanj tri različne poljščine. Podukrep 214-I/3 Integrirano poljedelstvo Pri izvajanju podukrepa je potrebno upoštevati predpis, ki ureja integrirano pridelavo poljščin, in tehnološka navodila za integrirano pridelavo poljščin, v skladu s katerimi mora upravičenec med drugim: v integrirano pridelavo poljščin vključiti vse površine, na katerih prideluje poljščine v tekočem letu in so v

njegovi lasti, zakupu ali najemu, razen površin, ki so v preusmerjanju v ekološke ali so ekološke v skladu s predpisi, ki urejajo ekološko pridelavo, in na katerih se prideluje zelenjava v kolobarju v okviru podukrepa 214-I/3 integrirano poljedelstvo, ali površin, ki so vključene v podukrep 214-I/4 integrirano sadjarstvo - jagode, ali 214-I/6 integrirano vrtnarstvo;

slediti napovedim opazovalno napovedovalne službe za določitev ukrepov zdravstvenega varstva poljščin, ki so navedeni v tehnoloških navodilih, in upoštevati dejansko stanje posevkov;

določiti dejansko stanje posevkov s pregledom poljščin in z uporabo ustreznih pripomočkov; izvajati kemične ukrepe oziroma uporabljati fitofarmacevtska sredstva, če je mehanske, biološke in

biotehnične ukrepe pri zatiranju škodljivih organizmov že izčrpal; uporabljati samo fitofarmacevtska sredstva iz tehnoloških navodil ali pa fitofarmacevtska sredstva in

druge pripravke za varstvo rastlin, ki so dovoljeni v ekološki pridelavi, v skladu s predpisi, ki urejajo ekološko pridelavo;

pri kemičnem zatiranju škodljivih organizmov, za katere je v tehnoloških navodilih določen prag škodljivosti, na obrazcih, ki mu jih posreduje organizacija za kontrolo, zagotoviti podatek o škodljivem organizmu in preseženem pragu škodljivosti za ta organizem, da upraviči uporabo fitofarmacevtskih sredstev;

gnojiti v skladu z gnojilnim načrtom; opraviti analizo tal vsakih pet let; uporabljati samo gnojila iz tehnoloških navodil in gnojila, ki so dovoljena v ekološki pridelavi, v skladu s

predpisi, ki urejajo ekološko pridelavo; izdelati petletni načrt kolobarja; ob morebitni prekoračitvi mejnih vrednosti mineralnega dušika v tleh opustiti gnojenje z dušičnimi gnojili

za naslednjo kulturo oziroma v kolobar vključiti vmesni posevek, ki porablja dušik, da se le-ta ne izpira v podtalje;

prijaviti v kontrolo pooblaščeni organizaciji za kontrolo integrirane pridelave poljščin najpozneje do 31. decembra tekočega leta za kontrolo v naslednjem letu;

voditi evidence in hraniti dokumentacijo, kar omogoča organizaciji za kontrolo preverjanje vrste, količine in uporabe nabavljenega materiala (fitofarmacevtska sredstva, gnojila) ter preverjanje vrste in količine prodanih poljščin;

evidence hraniti najmanj pet let, dokumentacijo pa najmanj eno leto; evidence in dokumentacijo na zahtevo organizacije za kontrolo in pristojne inšpekcije dati na vpogled; zagotavljati sledljivost v prometu integrirano pridelanih poljščin. Pri izvajanju podukrepa mora upravičenec upoštevati tudi, da: je prepovedana uporaba vseh gnojil z visokim deležem težkih kovin; se lahko uporabljajo samo gnojila v skladu s tehnološkimi navodili za integrirano pridelavo poljščin ali pa

gnojila, ki so dovoljena v ekološki pridelavi, v skladu s Prilogo I Uredbe Komisije (ES) št. 889/2008 z dne 5. septembra 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov glede ekološke pridelave, označevanja in nadzora (UL L št. 250 z dne 18.9.2008, str. 1), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 505/2012 z dne 14. junija 2012 o spremembi in popravku Uredbe (ES) št. 889/2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov glede ekološke pridelave, označevanja in nadzora (UL L št. 154 z dne 15.6.2012, str. 12), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 889/2008/ES);

v primeru, da se uporabljajo samo mineralna gnojila, količina uporabljenega dušika iz mineralnih gnojil ne sme presegati 170 kg/ha letno oziroma vrednosti iz stolpca »Skupni dušik (standard)« iz preglednice 2, če je ta vrednost manjša od 170 kg/ha letno;

se kmetovanje izvaja v skladu s posebnimi tehnološkimi navodili za integrirano pridelavo poljščin; se lahko uporabljajo samo fitofarmacevtska sredstva iz tehnoloških navodil za integrirano pridelavo

poljščin ali pa fitofarmacevtska sredstva in drugi pripravki za varstvo rastlin, ki so dovoljeni v ekološki pridelavi, v skladu s Prilogo II Uredbe 889/2008/ES;

je uporaba določenih aktivnih snovi omejena, omejeno pa je tudi število tretiranj; imajo pri zatiranju plevelov, bolezni in škodljivcev prednost mehanski/fizikalni in biotični ukrepi; je uporaba regulatorjev rasti prepovedana; je na vseh njivskih površinah obvezen petletni kolobar;


so na njivah, kjer ni gnojenja z živinskimi gnojili, metuljnice obvezni del kolobarja; je potrebno v tleh z manj kot 1,5 odstotka vsebnostjo humusa obvezno na njivi pustiti vse žetvene

ostanke, sejati rastline za podor in/ali prekrivne rastline in/ali vrniti na njivo odvzeto organsko snov s hlevskim gnojem;

je žetvene ostanke potrebno zaoravati že jeseni (vendar ne v zamrznjena tla), da ne predstavljajo vira za razvoj škodljivcev;

je potrebno za plačila iz naslova podukrepa obvezno pridobiti certifikat o integrirani pridelavi poljščin; je prepovedano monokulturno pridelovanje posameznih poljščin in sorodnih rastlinskih vrst (isti rodovi),

razen hmelja. Podukrep 214-I/4 Integrirano sadjarstvo Pri izvajanju podukrepa je potrebno upoštevati predpis, ki ureja integrirano pridelavo sadja, in tehnološka navodila za integrirano pridelavo sadja, v skladu s katerimi mora upravičenec med drugim: v integrirano pridelavo vključiti vse sadovnjake, ki jih obdeluje in so vpisani v RKG, razen intenzivnih

sadovnjakov, ki so v preusmerjanju v ekološke ali so ekološki v skladu s predpisi, ki urejajo ekološko pridelavo;

upoštevati, da mora število dreves znašati najmanj 150 dreves/ha pri oljki, najmanj 100 dreves/ha pri orehu in kostanju ter najmanj 200 dreves/ha pri ostalih sadnih vrstah;

slediti napovedim opazovalno napovedovalne službe za določitev ukrepov zdravstvenega varstva sadnega drevja in jagodičevja, ki so navedeni v tehnoloških navodilih in upoštevati dejansko stanje v sadovnjaku ali nasadu;

določiti dejansko stanje v sadovnjaku ali nasadu s pregledom sadnega drevja in jagodičja ter z uporabo ustreznih pripomočkov;

izvajati kemične ukrepe oziroma uporabljati fitofarmacevtska sredstva, če je mehanske, biološke in biotehnične ukrepe pri zatiranju škodljivih organizmov že izčrpal;

uporabljati samo fitofarmacevtska sredstva iz tehnoloških navodil ali pa fitofarmacevtska sredstva in druge pripravke za varstvo rastlin, ki so dovoljeni v ekološki pridelavi, v skladu s predpisi, ki urejajo ekološko pridelavo;


uporabljati samo gnojila iz tehnoloških navodil in gnojila, ki so dovoljena v ekološki pridelavi, v skladu s predpisi, ki urejajo ekološko pridelavo;

prijaviti v kontrolo pooblaščeni organizaciji za kontrolo integrirane pridelave sadja najpozneje do 31. decembra tekočega leta za kontrolo v naslednjem letu;

voditi evidence in hraniti dokumentacijo, kar omogoča organizaciji za kontrolo preverjanje vrste, količine in uporabe nabavljenega materiala (fitofarmacevtska sredstva, gnojila) ter preverjanje vrste in količine prodanega sadja;

evidence hraniti najmanj pet let, dokumentacijo pa najmanj eno leto; evidence in dokumentacijo na zahtevo organizacije za kontrolo in pristojne inšpekcije dati na vpogled; zagotavljati sledljivost v prometu integrirano pridelanega sadja. Pri izvajanju podukrepa mora upravičenec upoštevati tudi, da: je pridelovalec dolžan vpisovati v evidenco vsa gnojila, ki jih vnaša v sadovnjake; je prepovedana uporaba vseh gnojil z visokim deležem težkih kovin; se lahko uporabljajo samo gnojila v skladu s tehnološkimi navodili za integrirano pridelavo sadja ali pa

gnojila, ki so dovoljena v ekološki pridelavi, v skladu s Prilogo I Uredbe 889/2008/ES; se kmetovanje izvaja v skladu s posebnimi tehnološkimi navodili za integrirano pridelavo sadja; se lahko uporabljajo samo fitofarmacevtska sredstva iz tehnoloških navodil za integrirano pridelavo sadja

ali pa fitofarmacevtska sredstva in drugi pripravki za varstvo rastlin, ki so dovoljeni v ekološki pridelavi, v skladu s Prilogo II Uredbe 889/2008/ES;

je uporaba določenih aktivnih snovi omejena, omejeno pa je tudi število tretiranj; imajo pri zatiranju plevelov, bolezni in škodljivcev prednost mehanski/fizikalni in biotični ukrepi; mora pridelovalec evidentirati vrsto, količino in čas uporabljene kemikalije in nato sadje najmanj tri

mesece po tretiranju skladiščiti ločeno, če je sadje pred skladiščenjem kemično zaščiteno; širina herbicidnega pasu ne sme presegati v nasadu v povprečju ene tretjine medvrstne razdalje (izjema

za starejše večvrstne nasade: do 45 odstotkov); je ciljna vsebnost humusa v tleh 2 do 4 odstotke; količina uporabljenega dušika ne sme presegati vrednosti iz stolpca »Skupni dušik za podukrepe*« iz

preglednice 2;


v obdobju od odpadanja listja do cvetenja sadnega drevja ali ozelenitve negovane ledine dodajanje dušičnih gnojil ni dovoljeno, prav tako tudi ni dovoljeno v obdobju od konca junija do jeseni. Izjema so češnje, ki jih je dovoljeno dognojiti po obiranju; oljke pridelovalec lahko gnoji z dušikom od konca februarja do sredine junija, orehe pa od konca marca do sredine junija;

je potrebno za plačila iz naslova podukrepa obvezno pridobiti certifikat o integrirani pridelavi sadja; mora vzdrževati sistem negovane ledine tudi v medvrstnem prostoru, razen izjem (nasadi jagod; mladi

nasadi v času, ko formirajo rodni volumen; tereni za breskve in marelice na Primorskem, kjer ni možno namakanje);

mora zaradi zaprtega krogotoka snovi pokošeno travo puščati v nasadu; je v novih nasadih obvezno takojšnje zatravljanje (izjeme so v nasadih breskev do 3. leta, češenj, višenj,

sliv in češpelj do 5. leta, kakija do 6. leta, oljk do 7. leta in aktinidije do 4. leta); je obvezna košnja nabrežin teras, kadar je nasad na terasah. Skupna površina sadovnjakov posamezne sadne vrste, za katero se lahko uveljavlja plačilo za podukrep, mora biti najmanj 0,3 ha. Najmanjša velikost enote kmetijskega zemljišča iste rabe (posameznega sadovnjaka) pa mora biti najmanj 0,1 ha. Podukrep 214-I/5 Integrirano vinogradništvo Pri izvajanju podukrepa je potrebno upoštevati predpis, ki ureja integrirano pridelavo grozdja in vina, ter tehnološka navodila za integrirano pridelavo grozdja, v skladu s katerimi mora upravičenec med drugim: v integrirano pridelavo vključiti vse vinograde, ki jih obdeluje in so vpisani v RKG, razen vinogradov, ki so

v preusmerjanju v ekološke ali so ekološki v skladu s predpisi, ki urejajo ekološko pridelavo; slediti napovedim opazovalno napovedovalne službe za določitev ukrepov zdravstvenega varstva vinske

trte, ki so navedeni v tehnoloških navodilih in upoštevati dejansko stanje v vinogradu; določiti dejansko stanje v vinogradu s pregledom vinske trte in z uporabo ustreznih pripomočkov; izvajati kemične ukrepe oziroma uporabljati fitofarmacevtska sredstva, če je mehanske, biološke in





prijaviti v kontrolo pooblaščeni organizaciji za kontrolo integrirane pridelave grozdja najpozneje do 31. decembra tekočega leta za kontrolo v naslednjem letu;

voditi evidence in hraniti dokumentacijo, kar omogoča organizaciji za kontrolo preverjanje vrste, količine in uporabe nabavljenega materiala (fitofarmacevtska sredstva, gnojila) ter preverjanje vrste in količine pridelanega grozdja in vina, v skladu s predpisi, ki urejajo kletarsko evidenco in register;

evidence hraniti najmanj pet let, dokumentacijo pa najmanj eno leto; evidence in dokumentacijo na zahtevo organizacije za kontrolo in pristojne inšpekcije dati na vpogled; zagotavljati sledljivost v prometu integrirano pridelanega grozdja in vina. Pri izvajanju podukrepa mora upravičenec upoštevati tudi, da: se lahko uporabljajo samo gnojila v skladu s tehnološkimi navodili za integrirano pridelavo grozdja ali pa

gnojila, ki so dovoljena v ekološki pridelavi, v skladu s Prilogo I Uredbe 889/2008/ES; se kmetovanje izvaja v skladu s posebnimi tehnološkimi navodili za integrirano pridelavo grozdja; se lahko uporabljajo samo fitofarmacevtska sredstva iz tehnoloških navodil za integrirano pridelavo

grozdja ali pa fitofarmacevtska sredstva in drugi pripravki za varstvo rastlin, ki so dovoljeni v ekološki pridelavi, v skladu s Prilogo II Uredbe 889/2008/ES;

je potrebno zmanjševanje števila uporab fitofarmacevtskih sredstev; imajo prednost mehanski/fizikalni in biotični ukrepi zatiranje plevelov, bolezni in škodljivcev ter ukrepi, s

pomočjo katerih se zmanjša uporaba fitofarmacevtskih sredstev (izbira ustreznega rastišča in lege, izbira ustrezne podlage in klonov, usklajeno gnojenje - še posebej z dušikom);

je potrebno odstranjevanje listja iz območja grozdja za dosego dobre prezračenosti, in da je šele po resnični potrebi dovoljena uporaba kemičnih sredstev za varstvo rastlin;

se fitofarmacevtska sredstva uporabijo šele takrat, ko so izčrpane vse druge možnosti, in ko so škodljivi organizmi presegli prag škodljivosti, kar velja predvsem za škodljivce;

je potrebno sistematično menjavanje pripravkov;


je potrebno kombiniranje pripravkov iz različnih kemičnih skupin, kolobarjenje s fitofarmacevtskimi sredstvi, ne samo z aktivnimi snovmi;

se v pasu pod trtami lahko plevele odstranjuje le mehansko, le v primeru da to ne zadostuje, se lahko tretira s herbicidi, vendar pa je širina tretiranega pasu pod trtami lahko največ 25 odstotkov neto površine vinograda;

je uporaba herbicidov lahko le dopolni ukrep; je uporaba herbicidov dovoljena le do 15. julija (izjema so vinogradi, kjer se pojavljajo posamezne

bolezni, npr. rumenica); so določeni tudi posebni ukrepi za varstvo pred posameznimi boleznimi; je potrebno za plačila iz naslova podukrepa obvezno pridobiti certifikat o integrirani pridelavi grozdja; količina uporabljenega dušika ne sme presegati vrednosti iz stolpca »Skupni dušik za podukrepe*« iz

preglednice 2; je prepovedano talno mehansko obdelovanje tal preko vsega leta; je v integrirani pridelavi grozdja obvezna trajna ozelenitev (setev travno deteljnih mešanic ali naravna

ozelenitev, kjer gre za kontroliran razvoj plevelov oziroma travne ruše), kratkotrajna ozelenitev (podorine, s setvijo ali naravna), obdelava tal (grobo rahljanje tal v vsaki drugi vrsti) in pokrivanje tal (slama, lubje);

morajo biti tla v medvrstnem prostoru od 1. novembra do fenološke faze vinske trte B-C zatravljena ali ustrezno pokrita;

če pridelovalec izkrči vinograd in zemljišče, ga mora v naslednjem letu ponovno zasaditi, preko zime pa mora tla zavarovati pred erozijo;

je še posebej pomembno izvajanje zelenih del kot varstveni ukrep pred pojavom okužb (vršičkanje, pletje ipd.);

število mladik ne sme presegati 20 mladik na tekoči meter vrste. Podukrep 214-I/6 Integrirano vrtnarstvo Pri izvajanju podukrepa je potrebno upoštevati predpis, ki ureja integrirano pridelavo zelenjave, in tehnološka navodila za integrirano pridelavo zelenjave, v skladu s katerimi mora upravičenec med drugim: v integrirano pridelavo zelenjave vključiti vse površine, na katerih prideluje zelenjavo v tekočem letu in so

v njegovi lasti, zakupu ali najemu, razen površin, ki so v preusmerjanju v ekološke ali so ekološke v skladu s predpisi, ki urejajo ekološko pridelavo in površin, ki so vključene v podukrep 214-I/3 integrirano poljedelstvo;

slediti napovedim opazovalno napovedovalne službe za določitev ukrepov zdravstvenega varstva zelenjave, ki so navedeni v tehnoloških navodilih;

določiti dejansko stanje posevka s pregledom posevka in z uporabo ustreznih pripomočkov; izvajati kemične ukrepe oziroma uporabljati fitofarmacevtska sredstva, če je mehanske, biološke in





ob morebitni prekoračitvi mejnih vrednosti mineralnega dušika v tleh opustiti gnojenje z dušičnimi gnojili za naslednjo kulturo oziroma v kolobar vključiti vmesni posevek, ki porablja dušik, da se le-ta ne izpira v podtalje;

prijaviti v kontrolo pooblaščeni organizaciji za kontrolo integrirane pridelave zelenjave najpozneje do 31. decembra tekočega leta za kontrolo v naslednjem letu;

voditi evidence in hraniti dokumentacijo, kar omogoča organizaciji za kontrolo preverjanje vrste, količine in uporabe nabavljenega materiala (fitofarmacevtska sredstva, gnojila) ter preverjanje vrste in količine prodane zelenjave;

evidence hraniti najmanj pet let, dokumentacijo pa najmanj eno leto; evidence in dokumentacijo na zahtevo organizacije za kontrolo in pristojne inšpekcije dati na vpogled; zagotavljati sledljivost v prometu integrirano pridelane zelenjave. Pri izvajanju podukrepa mora upravičenec upoštevati tudi, da: je prepovedana uporaba mulja in kompostov iz mulja čistilnih naprav; je dovoljeno uporabljati izključno organska gnojila in materiale, ki ne vsebujejo nezaželenih tujih snovi

(npr. težkih kovin);


se lahko uporabljajo samo gnojila v skladu s tehnološkimi navodili za integrirano pridelavo zelenjave ali pa gnojila, ki so dovoljena v ekološki pridelavi, v skladu s Prilogo I Uredbe 889/2008/ES;

se kmetovanje izvaja v skladu s posebnimi tehnološkimi navodili za integrirano pridelavo zelenjave; je potrebno za plačila iz naslova podukrepa obvezno pridobiti certifikat o integrirani pridelavi zelenjave; morajo biti pri obdelavi tal vsi ukrepi usmerjeni v ohranjanje in izboljšanje rodovitnosti tal; je potrebno preprečevati nastanek plaznine in zbijanja tal; je tla pri nagnjenih površinah potrebno obdelovati prečno na pobočje (preprečevanje erozije); je potrebno izvajati globinsko rahljanje, vendar izključno pri optimalnih talnih razmerah; je jeseni potrebno čim kasnejše zaoravanje ostankov pridelka; je potrebno preprečevati zimsko praho (preko zime neposejane površine) v skladu s tehnološkimi

navodili za integrirano pridelavo zelenjave; je potrebno izvajati tako obdelavo tal, ki ohranja njihovo strukturo; ko je potrebna zimska brazda, jo je treba zaorati čim kasneje; je obvezen več kot triletni kolobar, ki mora biti široko zastavljen in raznolik; količina uporabljenega dušika ne sme presegati vrednosti iz stolpca »Skupni dušik za podukrepe*« iz

preglednice 2; se lahko uporabljajo samo fitofarmacevtska sredstva iz tehnoloških navodil za integrirano pridelavo

zelenjave ali pa fitofarmacevtska sredstva in drugi pripravki za varstvo rastlin, ki so dovoljeni v ekološki pridelavi, v skladu s Prilogo II Uredbe 889/2008/ES;

je uporaba določenih aktivnih snovi omejena, omejeno pa je tudi število tretiranj. Podukrep 214-I/7 Ekološko kmetovanje Pri izvajanju podukrepa je potrebno upoštevati predpis, ki ureja ekološko pridelavo in predelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil in predpis, ki ureja določitev območij v Republiki Sloveniji, ki so primerna za ekološko čebelarjenje. Pri izvajanju podukrepa mora upravičenec upoštevati tudi, da: je v skladu z Uredbo 889/2008/ES potrebno voditi podrobno tudi evidence o pridelavi in predelavi; so v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju

ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2092/91 (UL L št. 189 z dne 20.7.2007, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Sveta (ES) št. 967/2008 z dne 29. septembra 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 834/2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov (UL L št. 264 z dne 3.10.2008, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 834/2007/ES) in Uredbo 889/2008/ES pri ekološkem kmetovanju pomembne omejitve pri uporabi gnojil, omejena je tudi uporaba nesintetičnih gnojil in hlevskega gnoja;

je dovoljena samo uporaba ekološko pridelanih semen in vegetativnega razmnoževalnega materiala, razen izjem;

so v skladu z Uredbo 834/2007/ES in Uredbo 889/2008/ES pri ekološkem kmetovanju pomembne omejitve pri uporabi fitofarmacevtskih sredstev in drugih sredstev za varstvo rastlin;

je uporaba regulatorjev rasti prepovedana; mora proizvajalec vsako leto izdelati letni načrt pridelave in načrt upravljanja ekološke živinoreje v skladu

z Uredbo 889/2008/ES; v skladu z Uredbo 834/2007/ES uporaba gensko spremenjenih organizmov in izdelkov pridobljenih iz

njih ni dovoljena; je potrebno za plačila iz naslova podukrepa obvezno pridobiti potrdilo za ekološko pridelavo oziroma

predelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil ali certifikat; lahko uveljavlja plačila za travinje v uporabi le za ekološko rejo živine z obtežbo 0,2-0,5 GVŽ-ja/ha ali z

obtežbo 0,5-1,9 GVŽ-ja/ha, razen ko so živali na paši na planini ali skupnem pašniku in obtežba na osnovnem KMG-ju lahko znaša 0-1,9 GVŽ-ja/ha;

je ekološko čebelarjenje dovoljeno samo na območju, ki ga predpiše minister, pristojen za kmetijstvo; je v skladu z Uredbo 834/2007/ES pri ekološki živinoreji prepovedana vezana reja, določene pa so tudi

druge omejitve v zvezi s krmo, pašo, zdravljenjem bolezni ipd. Plačila za ekološko kmetovanje je možno pridobiti za: njive-poljščine; vrtnine na prostem, vrtnine v zavarovanih prostorih; oljčnike z gostoto najmanj 150 dreves/ha, nasade sadovnjakov z gostoto najmanj 100 dreves/ha pri

orehu in kostanju ter najmanj 200 dreves/ha pri ostalih sadnih vrstah; travniške visokodebelne sadovnjake z gostoto 50-200 dreves/ha; vinograde, hmeljišča, drevesnice; travinje (trave in travno deteljne mešanice na njivah, trajno travinje);


njive-poljščine - preusmerjanje; vrtnine na prostem - preusmerjanje vrtnine v zavarovanih prostorih - preusmerjanje; oljčnike z gostoto najmanj 150 dreves/ha, nasade sadovnjakov z gostoto najmanj 100 dreves/ha pri

orehu in kostanju ter najmanj 200 dreves/ha pri ostalih sadnih vrstah - preusmerjanje; travniške visokodebelne sadovnjake z gostoto 50-200 dreves/ha - preusmerjanje; vinograde, hmeljišča, drevesnice - preusmerjanje; travinje (trave in travno deteljne mešanice na njivah, trajno travinje) - preusmerjanje. Pri izvajanju podukrepa je potrebno upoštevati predpis, ki ureja ekološko pridelavo in predelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil in predpis, ki ureja določitev območij v Republiki Sloveniji, ki so primerna za ekološko čebelarjenje. Za travniške sadovnjake upravičenci lahko uveljavljajo plačila, če upoštevajo tudi naslednje pogoje: gostota dreves mora znašati najmanj 50 in največ 200 dreves/ha; vzdrževanje visokodebelnih ekstenzivnih sadovnjakov, ki vključuje tudi nego dreves in obnovo nasadov

(dopolnjevanje praznih mest); oživitvena rez mora biti opravljena v prvem oziroma drugem letu vključitve v podukrep (za upravičence,

ki so staro shemo kmetijsko okoljskih ukrepov nadomestili z novo shemo kmetijsko okoljskih podukrepov, se šteje, da je pogoj izpolnjen, če so oživitveno rez opravili v prvem oziroma drugem letu vključitve v kmetijsko okoljski ukrep iz stare sheme);

pri obnovi nasadov ni dovoljeno uporabljati šibkih podlag; zatravljenost sadovnjakov z negovano ledino; kosna ali pašna raba zatravljenih površin (tudi pod krošnjami dreves); uporaba fitofarmacevtskih sredstev v skladu s Prilogo II Uredbe 889/2008/ES. Velikost skupne površine, ne glede na vrsto rabe, za katero se lahko uveljavlja plačilo za podukrep, mora biti najmanj 0,3 ha. Najmanjša velikost površine kmetijskega zemljišča iste rabe ne sme biti manjša od 0,1 ha, medtem ko je najmanjša upravičena površina posameznega travniškega sadovnjaka 0,05 ha. Podukrep 214-I/8 Neprezimni posevki Zahteve pri izvajanju podukrepa so: v petletni kolobar morajo biti vključene najmanj tri poljščine; neprezimni posevek se upošteva kot ena od treh različnih poljščin, ki morajo biti vključene v petletni

kolobar; kolobar mora biti zasnovan že ob vstopu v podukrep; v primeru višje sile ali spremembe tržnih razmer morebitna zamenjava poljščin v kolobarju ne sme

poslabšati kolobarja in negativno vplivati na okolje oziroma zmanjšati učinkovitosti izvajanja podukrepa; obvezna je pokritost tal z neprezimnimi posevki preko poletja in jeseni; setev neprezimnih posevkov je treba opraviti najpozneje do 1.9. tekočega leta; obdelava tal ozelenjenih njivskih površin je mogoča od 16.10. tekočega leta; če se uporabljajo samo mineralna gnojila, količina uporabljenega dušika iz mineralnih gnojil ne sme

presegati 170 kg/ha letno oziroma vrednosti iz stolpca »Skupni dušik (standard)« iz preglednice 2, če je ta vrednost manjša od 170 kg/ha letno;

pri pridelavi pšenice, rži, ječmena, ovsa in tritikale uporaba regulatorjev rasti ni dovoljena. Skupina II.: Ohranjanje naravnih danosti, biotske raznovrstnosti, rodovitnosti tal in tradicionalne kulturne krajine Podukrep 214-II/1 Planinska paša Zahteve pri izvajanju podukrepa so: če gre za skupno uporabo planine ali planinskega pašnika mora biti izdelan pašni red; uporabljajo se lahko samo gnojila, ki so dovoljena v ekološki pridelavi, v skladu s Prilogo I Uredbe

889/2008/ES; obdelava travnatih površin se izvaja samo na tradicionalen način ob prisotnosti živali; obtežba z živino v pašni sezoni mora biti od 0,5-1,9 GVŽ-ja/ha (ob upoštevanju vseh živali na paši); pri planinski paši s pastirjem je prisotnost pastirja na planini obvezna; s pastirjem mora biti sklenjena pogodba; uporabljajo se lahko samo fitofarmacevtska sredstva in drugi pripravki za varstvo rastlin, ki so dovoljeni v

ekološki pridelavi, v skladu s Prilogo II Uredbe 889/2008/ES; po zaključku pašne sezone je potrebno obvezno izvesti ročno čiščenje grmičevja in plevelov.


Planina, na kateri se izvaja planinska paša, mora poleg navedenih zahtev izpolnjevati tudi naslednje pogoje: da je tradicionalna oblika individualne ali skupinske rabe kmetijskih zemljišč v gorskem svetu Slovenije; da predstavlja geografsko zaokroženo posest, ki ima lahko gospodarske objekte (hlevi, mlekarne),

stanovanjske objekte (stanovi, pastirske koče), lastno oskrbo z vodo za ljudi in živali; da ima krajšo vegetacijsko dobo, pestre klimatske in talne razmere, raznovrstni živalski in rastlinski svet; da je na njej organizirana sezonska paša živali brez vsakodnevnega vračanja živali v domačo oskrbo; da se živali na planini pasejo vsaj 80 dni na minimalno 5 ha travnatih površinah v rabi. Podukrep 214-II/2 Košnja strmih travnikov Zahteve pri izvajanju podukrepa so: obvezna sta najmanj enkratna košnja (ročna, s samohodno kosilnico ali specialno mehanizacijo) ter

spravilo (ročno ali s specialno mehanizacijo) letno; količina uporabljenega dušika ne sme presegati vrednosti iz stolpca »Skupni dušik za podukrepe*« iz

preglednice 2. Plačila za košnjo strmih travnikov je možno pridobiti za travnike z nagibom 35-50 odstotkov in za travnike z nagibom nad 50 odstotkov. Podukrep 214-II/3 Košnja grbinastih travnikov Zahteve pri izvajanju podukrepa so: KMG oziroma posamezne površine KMG-ja se morajo nahajati na območjih grbinastih travnikov iz

uradne evidence območij grbinastih travnikov; obvezna sta najmanj enkratna ročna košnja in spravilo letno; uporaba mineralnih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ni dovoljena. Plačila za podukrep lahko uveljavljajo upravičenci, katerih površine so na naslednjih območjih grbinastih travnikov iz uradne evidence območij grbinastih travnikov, ki jo v digitalni grafični obliki vodi ministrstvo, pristojno za okolje:

OBČINA KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME

003 BLED 2194 BOHINJSKA BELA 004 BOHINJ 2195 GORJUŠE

2196 BOHINJSKA ČEŠNJICA 2197 BOHINJSKA SREDNJA VAS 2198 STUDOR 2199 SAVICA

006 BOVEC 2203 TRENTA LEVA 2204 TRENTA DESNA 2206 LOG POD MANGARTOM 2207 BOVEC 2209 SOČA DESNA 2210 SOČA LEVA 2213 SRPENICA

046 KOBARID 2215 ROBIDIŠČE 2216 LOGJE 2218 BORJANA 2225 DREŽNICA

053 KRANJSKA GORA 2171 DOVJE 2644 VIŠELNICA II

128 TOLMIN 2238 PODMELEC 2240 RUT

207 GORJE 2185 SPODNJE GORJE 2186 VIŠELNICA I 2187 ZGORNJE GORJE

Podukrep 214-II/4 Travniški sadovnjaki Zahteve pri izvajanju podukrepa so:


potrebna je zatravljenost sadovnjakov z negovano ledino; izvajati je potrebno kosno ali pašno rabo zatravljenih površin (tudi pod krošnjami dreves); pri obnovi nasadov ni dovoljeno uporabljati šibkih podlag; potrebno je vzdrževanje visokodebelnih travniških sadovnjakov, ki vključuje tudi nego dreves in obnovo

nasadov (npr. dopolnjevanje praznih mest); v travniškem sadovnjaku mora biti najmanj 50 in največ 200 dreves/ha, oživitvena rez mora biti opravljena v prvem oziroma drugem letu vključitve v podukrep (za upravičence,

ki so staro shemo kmetijsko okoljskih ukrepov nadomestili z novo shemo kmetijsko okoljskih podukrepov, se šteje, da je pogoj izpolnjen, če so oživitveno rez opravili v prvem oziroma drugem letu vključitve v kmetijsko okoljski ukrep iz stare sheme);

kosna ali pašna raba zatravljenih površin (tudi pod krošnjami dreves); količina uporabljenega dušika ne sme presegati vrednosti iz stolpca »Skupni dušik za podukrepe*« iz

preglednice 2. Najmanjša upravičena površina posameznega travniškega sadovnjaka je 0,05 ha. Podukrep 214-II/5 Strmi vinogradi Zahteve pri izvajanju podukrepa so: fungicide z enako sistemično komponento se lahko uporablja največ trikrat v rastni sezoni; zaradi zmanjšanja negativnih stranskih učinkov na koristne plenilske pršice, je potrebno omejiti uporabo

fungicidov iz skupine ditiokarbamatov (aktivne snovi mankozeb, metiram ali propineb); pripravke z aktivno snovjo ditiokarbamati je v rastni sezoni dovoljeno uporabiti štirikrat: največ dvakrat

letno kot čiste pripravke in dodatno še dvakrat letno kot sestavljene fungicide, ki poleg drugih aktivnih snovi vsebujejo tudi ditiokarbamate; ta omejitev velja tudi v primeru uporabe samo sestavljenih pripravkov, ki vsebujejo aktivno snov ditiokarbamati;

raba herbicidov je dovoljena le v vrsti v pasu do 80 cm in ne sme posegati na kolotečine; dovoljeno je uporabiti le herbicide na osnovi MCPA-ja, glifosata, glufosinata, oksifluorfena, pendimetalina

in piraflufen-etila; herbicide na podlagi MCPA-ja, oksifluorfena in pendimetalina je dovoljeno uporabiti enkrat letno; proti grozdnemu sukaču sta dovoljeni največ dve tretiranji z insekticidi letno; količina vnesenega bakra ne sme presegati 6 kg/ha letno; količina uporabljenega dušika ne sme presegati vrednosti iz stolpca »Skupni dušik za podukrepe*« iz

preglednice 2; vinograd mora biti trajno ozelenjen, razen v primeru zidanih brežin; pri terasnih sistemih zasaditve mora

biti brežina trajno ozelenjena, terasna ploskev pa je lahko obdelana; v pasu pod trtami je največ do 25 odstotkov neto površine vinograda lahko neozelenjene; obvezna sta najmanj enkratna košnja med vrstami in najmanj enkratna košnja brežin; v času trajanja obveznosti se vinograda ne sme krčiti, obnova vinograda pa je dovoljena; brežine morajo biti vzdrževane. Plačila je možno pridobiti za vinograde z nagibom 30-40 odstotkov in za vinograde z nagibom nad 40 odstotkov. Podukrep 214-II/6 Reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali Zahteve pri izvajanju podukrepa so: upravičenci lahko uveljavljajo plačila za najmanj 1 GVŽ; pri vzreji perutnine morajo upravičenci rediti vsaj 100 odraslih živali; za živali, ki so predmet podpore po Programu genske banke, ni možno uveljavljati plačil iz naslova

podukrepa; obvezno je vodenje evidence nakupa krme na KMG-jih, ki krmo dokupujejo; obvezna je reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali, ki so navedene v posebnem seznamu; živali morajo biti vpisane v rodovniško knjigo oziroma register; pri govedu, konjih in drobnici je dovoljen nakup največ 1.200 kg krmnih mešanic, žit, oljnih tropin in

druge močne krme na GVŽ letno; pri prašičih je dovoljen nakup največ 2.100 kg krmnih mešanic, žit, oljnih tropin in druge močne krme na

GVŽ letno; pri perutnini je za kokoši nesnice dovoljen nakup največ 7.000 kg, za pitovne piščance največ 6.500 kg

in za pure največ 4.000 kg krmnih mešanic, žit, oljnih tropin in druge močne krme na GVŽ letno; krma in krmni dodatki, ki se uporabljajo za prehrano živali na KMG-ju morajo biti pridelani oziroma

proizvedeni v skladu s prvo točko 9. člena Uredbe 834/2007/ES; število živali mora biti v reji pet let od vstopa v podukrep.


Plačila se lahko uveljavljajo za naslednje avtohtone in tradicionalne pasme domačih živali: govedo:

- cikasto govedo; konji:

- lipicanski konj, - posavski konj, - slovenski hladnokrvni konj, - ljutomerski kasač, - haflinški konj;

prašiči: - krškopoljski prašič, - slovenska landrace (linija 11), - slovenska landrace (linija 55), - large white (linija 22);

ovce: - jezersko-solčavska ovca, - bovška ovca, - istrska pramenka - istrijanka, - belokranjska pramenka, - oplemenjena jezersko-solčavska ovca;

koze: - drežniška koza, - slovenska sanska pasma, - slovenska srnasta pasma;

perutnina: - štajerska kokoš - štajerka, - slovenska grahasta kokoš, - slovenska srebrna kokoš, - slovenska rjava kokoš, - slovenska zgodaj operjena kokoš, - slovenska pozno operjena kokoš, - slovenska pitovna kokoš.

V evidenci nakupa krme za živino se evidentira nakup krmnih mešanic, žit, semena oljnic in stročnic, stranskih proizvodov mlevske industrije in oljarstva ter posušenih proizvodov industrije sladkorja in pivovarstva. Evidence se nanašajo tako na nakup na trgu, kot tudi na nakup od drugih KMG-jev. Nakup od drugega KMG-ja je dovoljen le, če je ta KMG vključen v ekološko kmetovanje ali integrirano pridelavo. Evidenca mora vsebovati naslednje podatke: vrsta krme ali krmila, količina (kg), datum nakupa, naziv oziroma ime in priimek ter naslov prodajalca in številka KMG-MID, če je prodajalec KMG. Za krmo, kupljeno na trgu, morata biti evidenci priložena račun in deklaracija. Nakup koruzne silaže je dovoljen le od drugega KMG-ja, ki je vključen v ekološko kmetovanje ali integrirano pridelavo, in količinsko ni omejen. V evidenco je potrebno vpisati le vrsto krme, datum nakupa, naziv oziroma ime in priimek ter naslov prodajalca in njegovo številko KMG-MID. Nakup mrve in travne silaže je neomejen. Podukrep 214-II/7 Pridelava avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin Zahteve pri izvajanju podukrepa so: količina uporabljenega dušika ne sme presegati vrednosti iz stolpca »Skupni dušik za podukrepe*« iz

preglednice 2; obvezen je petletni kolobar, v katerega morajo biti vključene najmanj tri avtohtone ali tradicionalne sorte

poljščin; strniščni posevki se upoštevajo kot ena od treh različnih poljščin, ki morajo biti vključene v petletni

kolobar; kolobar mora biti zasnovan že ob vstopu v podukrep; v primeru višje sile ali spremembe tržnih razmer, morebitna zamenjava poljščin v kolobarju ne sme

poslabšati kolobarja in negativno vplivati na okolje oziroma zmanjšati učinkovitosti izvajanja podukrepa;


gostota dreves avtohtonih in tradicionalnih sort sadnih rastlin mora znašati 50-200 dreves/ha pri travniških visokodebelnih sadovnjakih in v nasadih pri oljčnikih najmanj 150 dreves/ha, pri orehu in kostanju najmanj 100 dreves/ha ter pri ostalih sadnih vrstah najmanj 200 dreves/ha;

uporaba regulatorjev rasti ni dovoljena. Plačila se lahko uveljavljajo za naslednje avtohtone in tradicionalne sorte kmetijskih rastlin: žita:

- ajda: 'Darja', 'Siva', 'Črna gorenjska', 'Čebelica', - proso: 'Sonček';

koruza: - 'Lj-275 t', 'Lj-180';

krmne rastline: - visoka pahovka: 'Sora', - rdeča bilnica: 'Jasna', - travniška bilnica: 'Jabeljska', - mnogocvetna ljuljka: 'Draga', - trpežna ljuljka: 'Ilirka', - pasja trava: 'Kopa', - travniški mačji rep: 'Krim', - krmna ogrščica: 'Starška', 'Daniela', - strniščna repa: 'Kranjska okrogla', 'Kranjska podolgovata', - podzemna koleraba: 'Rumena maslena', - črna detelja: 'Živa', 'Poljanka', - inkarnatka: 'Inkara', - lucerna: 'Bistra', 'Soča', 'Krima';

vrtnine: - čebula: 'Belokranjka', 'Ptujska rdeča', 'Tera', - česen: 'Ptujski jesenski', 'Ptujski spomladanski', - korenje: 'Ljubljansko rumeno', 'Semor', - belo zelje: 'Kranjsko okroglo', 'Emona', 'Ljubljansko', 'Varaždinsko', - radič: 'Anivip', 'Monivip', 'Solkanski', - glavnata solata: 'Dalmatinska ledenka', 'Leda', 'Bistra', - motovilec: 'Ljubljanski', 'Žličar', - preklarji, visoki stročji fižol in visoki fižol za zrnje: 'Jabelski stročnik', 'Jabelski pisanec',

'Jeruzalemski', 'Klemen', 'Semenarna 22', 'Ptujski maslenec', 'Maslenec rani', - nizki fižol: 'Češnjevec', 'Zorin', - paprika - feferoni: 'Ferdi', - paradižnik: 'Val';

krompir: - 'Kresnik', 'Jana', 'Cvetnik', 'Vesna';

oljnice: - oljna buča: 'Slovenska golica';

hmelj: - 'Savinjski golding';

sadne rastline: - jablana: 'Dolenjska voščenka', 'Gorenjska voščenka', 'Goriška sevka', 'Lonjon', 'Majda', 'Priolov

delišes', 'Bobovec', 'Boskop', 'Beličnik', 'Carjevič', 'Grafenštajnc', 'Kanadka', 'Krivopecelj', 'Londonski peping', 'Štajerski mošancelj', 'Ovčji nos', 'Pisani kardinal', 'Zlata parmena', 'Jonatan', 'Legro', 'Krvavka', 'Bužlovka', 'Jakobovka', 'Rožmarinka', 'Špička', 'Čebulka', 'Peteršiljka', 'Maslenka', 'Grinštantin', 'Klanferca, sladka jabolka', 'Rožnik, rožinski', 'Rambura', 'Lovrenčovka', 'Rdeči bobovec', 'Železnica', 'Vrtnica', 'Vinšca - štrudlovka', 'Brtavka', 'Citronka', 'Štupanka', 'Prsnika', 'Ferdekelca', 'Damasonski kosmač', 'Harbertova reneta', 'Pogačar',

- hruška: 'Tepka', 'Rjavka', 'Pohorska moštnica', 'Vinska moštnica', 'Mlečnica ali bela tepka', 'Kraljica julija', 'Šmarjetnica', 'Rožmarinka', 'Vinogradovka', 'Kravšca', 'Špehovka', 'Debela Rupret', 'Pituralke', 'Avranška', 'Druardova maslenka', 'Lukasova',

- sliva: 'Domača češplja', - češnja: 'Vipavka', 'Vigred', 'Brusniška hrustavka', 'Kozanka', 'Črna cepika', 'Čufarca', 'Divjaka',

'Terčentka', 'Petrovka', 'Francoska', 'Popovka', 'Napoleonova', - breskev: 'Veteran', 'Triogem', - marelica: 'Pišeška', 'Catarji', 'Domači flokarji', 'Ogrska', - oreh: 'Elit', 'Haloze', 'Maribor-24', 'Petovio', 'Rače-866', - leska: 'Istrski dolgi', 'Istrski okrogli', - kostanj: 'Vitovski maron',


- oljka: 'Istrska belica', 'Črnica', 'Buga', 'Štorta'; vinska trta:

- 'Maločrn', 'Pinela', 'Ranfol', 'Radgonska ranina', 'Rebula', 'Refošk', 'Rumeni plavec', 'Šipon', 'Zelen', 'Žametovka', 'Kraljevina', 'Malvazija', 'Vitovska grganja', 'Cipro', 'Klarnica', 'Pergolin', 'Poljšakica'.

Če zaradi sprememb tržnih razmer ni na razpolago semenskega oziroma sadilnega materiala avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin, morajo upravičenci izvajati vsaj enostaven kolobar, ki vključuje najmanj tri različne poljščine. V tem primeru se plačilo zniža za 60 odstotkov. Obvestilo o nerazpoložljivosti semenskega oziroma sadilnega materiala avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin agencija objavi na svojih spletnih straneh. Podukrep 214-II/8 Sonaravna reja domačih živali Zahteve pri izvajanju podukrepa so: obvezno je vodenje evidence nakupa krme na KMG-jih, ki krmo dokupujejo; obvezna sta najmanj enkratna raba (paša ali košnja) in spravilo letno; obtežba z živino na KMG-ju mora biti 0,5-1,9 GVŽ-ja/ha, razen ko so živali na paši na planini ali

skupnem pašniku in obtežba na osnovnem KMG-ju lahko znaša 0-1,9 GVŽ-ja/ha; količina uporabljenega dušika ne sme presegati vrednosti iz stolpca »Skupni dušik za podukrepe*« iz

preglednice 2; pri govedu, konjih in drobnici je dovoljen nakup največ 1.200 kg krmnih mešanic, žit, oljnih tropin in

druge močne krme na GVŽ letno; pri prašičih je dovoljen nakup največ 2.100 kg krmnih mešanic, žit, oljnih tropin in druge močne krme na

GVŽ letno; pri perutnini je za kokoši nesnice dovoljen nakup največ 7.000 kg, za pitovne piščance največ 6.500 kg

in za pure največ 4.000 kg krmnih mešanic, žit, oljnih tropin in druge močne krme na GVŽ letno; krma in krmni dodatki, ki se uporabljajo za prehrano živali na KMG-ju morajo biti pridelani oziroma

proizvedeni v skladu s prvo točko 9. člena Uredbe 834/2007/ES. V evidenci nakupa krme za živino se evidentira nakup krmnih mešanic, žit, semena oljnic in stročnic, stranskih proizvodov mlevske industrije in oljarstva ter posušenih proizvodov industrije sladkorja in pivovarstva. Evidence se nanašajo tako na nakup na trgu, kot tudi na nakup od drugih KMG-jev. Nakup od drugega KMG-ja je dovoljen le, če je ta KMG vključen v ekološko kmetovanje ali integrirano pridelavo. Evidenca mora vsebovati naslednje podatke: vrsta krme ali krmila, količina (kg), datum nakupa, naziv oziroma ime in priimek ter naslov prodajalca in številka KMG-MID, če je prodajalec KMG. Za krmo, kupljeno na trgu, morata biti evidenci priložena račun in deklaracija. Nakup koruzne silaže je dovoljen le od drugega KMG-ja, ki je vključen v ekološko kmetovanje ali integrirano pridelavo, in količinsko ni omejen. V evidenco je potrebno vpisati le vrsto krme, datum nakupa, naziv oziroma ime in priimek ter naslov prodajalca in njegovo številko KMG-MID. Nakup mrve in travne silaže je neomejen. Podukrep 214-II/9 Ohranjanje ekstenzivnega travinja Zahteve pri izvajanju podukrepa so: obtežba z živino na KMG-ju mora biti 0-0,5 GVŽ-ja/ha; obvezna sta najmanj enkratna raba (paša ali košnja) in spravilo letno; košnja se izvaja v obdobju po polnem cvetenju glavnih vrst trav; seno se spravlja na tradicionalne načine; uporaba mineralnih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ni dovoljena. Podukrep 214-II/10 Ohranjanje ekstenzivnih kraških pašnikov Zahteve pri izvajanju podukrepa so: obtežba z živino na KMG-ju mora biti 0,2-1,9 GVŽ-ja/ha; gnojenje z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik ni dovoljeno; uporaba fitofarmacevtskih sredstev ni dovoljena; voditi je potrebno dnevnik paše, ki vključuje najmanj podatke o obdobju paše, številu živali in obsegu

pašnih površin. Površine je potrebno vzdrževati s pašo ali čiščenjem.


Pri vzdrževanje površin s pašo: je potrebno obvezno pripraviti načrt ureditve pašnika in paše; mora biti površina, kjer se pasejo živali ograjena in razdeljena na čredinke; obdobje paše znotraj čredinke ne sme presegati 90 normalnih pašnih dni (normalni pašni dan je 1

GVŽ/dan); mora paša na površini, ki je vključena v podukrep dosegati najmanj 60 normalnih pašnih dni; se na pa pašniku ne smejo pojavljati znaki preobremenjenosti ali degradiranosti površin. Z normalnim pašnim dnem se podaja količina krme, ki jo za en dan potrebuje 1 GVŽ za vzdrževanje, prirejo mleka in lasten prirast žive teže ter teže na pašniku rojenih telet za živali, ki se pasejo. Število normalnih pašnih dni se izračuna po naslednji formuli: število normalnih pašnih dni = teža črede izražena v GVŽ-jih x število dni paše te črede na določenem zemljišču. V normalnih razmerah za pašo, žival za en dan potrebuje toliko krme, kot jo predstavlja 3 odstotke njene žive teže. Zato je normalni pašni dan podan z 1 GVŽ-jem na dan paše. Pri vzdrževanje površin s čiščenjem: čiščenja zarasti ni dovoljeno izvajati med 1. marcem in 15. avgustom, razen s pašo, ki je dovoljena preko

celega leta; je potrebno obvezno izvajati dodatno čiščenje in krčenje neželenih rastlin in grmičevja, ki se pojavi

naknadno; je dovoljena ozelenitev očiščenih površin s trosenjem senenega drobirja lokalnega izvora; požiganje ni dovoljeno, dovoljeno pa je nadzorovano kurjenje lesnatih ostankov; je potrebno ohranjati obstoječe mejice; je obrezovanje in redčenje mejic potrebno izvajati vsako drugo leto, teh del pa ni dovoljeno izvajati od 1.

marca do 30. septembra; na pašniku ni dovoljeno sajenje drevesnih in grmovnih vrst, razen naslednjih: puhasti hrast (Quercus

pubescens), cer (Quercus cerris), kraški gaber (Carpinus orientalis), črni gaber (Ostrya caprinifolia), mali jesen (Fraxinus ornus), divja češnja (Prunus avium var. sylvestris), skorš (Sorbus domestica), brek (Sorbus torminalis), jerebika (Sorbus aucuparia), mokovec (Sorbus aria), breza (Betula pendula), glog (Crataegus sp.) in navadni brin (Juniperus communis);

se prednostno odstranjuje robinija (Robinia pseudoacacia), veliki pajesen (Ailanthus altissima), navadni derak (Paliurus spina - christi) in črni bor (Pinus nigra),

se prednostno ohranja brinje, če je prisotno na travniku; je v primeru strojnega čiščenja (mulčenja) dovoljeno čiščenje, ki odstrani samo površinsko zarast, travna

ruša pa se ohrani. Plačilo se lahko uveljavlja za ekstenzivni kraški pašnik z vrsto dejanske rabe »1300 - trajni travnik«, »1410 - kmetijsko zemljišče v zaraščanju«, »1500 - drevesa in grmičevje«, »1600 - neobdelano kmetijsko zemljišče« oziroma »1800 - kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem«. Najmanjša upravičena površina posameznega ekstenzivnega kraškega pašnika je 1 ha. Plačila za podukrep lahko uveljavljajo upravičenci, katerih površine so v naslednjih katastrskih občinah območja ekstenzivnih kraških pašnikov:

KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME

1302 CERKLJE 1303 BUŠEČA VAS 1304 STOJANSKI VRH 1305 GLOBOČICE 1306 ČATEŽ 1307 CERINA 1308 VELIKA DOLINA 1309 KORITNO 1310 NOVA VAS 1331 KOSTANJEVICA 1332 PODBOČJE


1333 PLANINA 1334 ČRNEČA VAS 1335 OŠTRC 1336 OREHOVEC 1398 BISTRICA 1400 STRAŽA 1404 DOLGA NJIVA 1405 MALI VIDEM 1406 ŠKOVEC 1407 ROJE 1408 ŠEVNICA



1409 BREZOVICA 1410 MIRNA 1411 OSTROŽNIK 1412 MOKRONOG 1413 LAKNICE 1414 JELŠEVEC 1415 TREBELNO 1416 STARO ZABUKOVJE 1417 ORNUŠKA VAS 1418 LUKOVEK 1419 PONIKVE 1420 ČEŠNJEVEK 1421 MEDVEDJE SELO 1422 TREBNJE 1423 VRHTREBNJE 1424 ŠTEFAN 1425 VELIKA LOKA 1426 PRAPREČE 1427 VELIKI GABER 1428 ZAGORICA 1429 STEHANJA VAS 1430 KNEŽJA VAS 1431 DOBRNIČ 1432 KORITA 1433 SELA PRI ŠUMBERKU 1434 GORNJI KRIŽ 1435 REBER 1436 ŽUŽEMBERK 1437 ŠMIHEL PRI ŽUŽEMBERKU 1438 ŽVIRČE 1439 HINJE 1440 SELA PRI HINJAH 1441 VELIKO LIPJE 1442 STAVČA VAS 1443 DVOR 1444 AJDOVEC 1445 BREZOVA REBER 1446 GORENJE POLJE 1447 GORENJA STRAŽA 1448 PREČNA 1449 GLOBODOL 1450 GOLOBINJEK 1451 MIRNA PEČ 1452 HMELJČIČ 1453 ZAGORICA 1454 DALJNJI VRH 1455 BRŠLJIN 1456 NOVO MESTO 1457 ŽDINJA VAS 1458 ČREŠNJICE 1459 HERINJA VAS 1460 ŠENTPETER 1461 ŽALOVIČE 1462 ZBURE 1466 GORENJA VAS 1467 DRUŽINSKA VAS 1472 OSTROG 1474 POLHOVICA 1475 GORENJA OREHOVICA


1476 ŠENTJERNEJ 1477 VRHPOLJE 1478 GABRJE 1479 BRUSNICE 1480 POTOV VRH 1481 SMOLENJA VAS 1482 RAGOVO 1483 KANDIJA 1484 ŠMIHEL PRI NOVEM MESTU 1485 GOTNA VAS 1486 STOPIČE 1487 ZAJČJI VRH 1488 HRUŠICA 1489 CEROVEC 1490 TEŽKA VODA 1491 LAKOVNICE 1492 STRANSKA VAS 1493 VELIKI PODLJUBEN 1494 JURKA VAS 1495 TOPLICE 1496 PODTURN 1497 PODSTENICE 1498 POLJANE 1499 STARE ŽAGE 1500 DOBINDOL 1501 VINJA VAS 1502 DOLE 1503 SEKULIČI 1504 HRAST PRI JUGORJU 1505 BUŠINJA VAS 1506 LOKVICA 1507 GABROVEC 1508 BOJANJA VAS 1509 RADOVICA 1510 SLAMNA VAS 1511 DRAŠIČI 1512 BOŽAKOVO 1513 RADOVIČI 1514 ROSALNICE 1515 METLIKA 1516 PRIMOSTEK 1517 DOBRAVICE 1518 GRADAC 1519 PODZEMELJ 1520 ŠTALE 1521 ČRMOŠNJICE 1522 PRIBIŠJE 1523 ŠTREKLJEVEC 1524 SODJI VRH 1525 ČREŠNJEVEC 1526 VINJI VRH 1527 SEMIČ 1528 BREZJE PRI VINJEM VRHU 1529 KOT 1530 BLATNIK 1531 GOLOBINJEK 1532 PLANINA 1533 KLEČ 1534 PETROVA VAS



1535 ČRNOMELJ 1536 TALČJI VRH 1537 BUKOVA GORA 1538 DOLENJA PODGORA 1539 MAVRLEN 1540 DOBLIČE 1541 LOKA 1542 ZASTAVA 1543 KRASINEC 1544 GRIBLJE 1545 BEDENJ 1546 TRIBUČE 1547 BUTORAJ 1548 GOLEK 1549 TANČA GORA 1550 DRAGATUŠ 1551 BELČJI VRH 1552 ADLEŠIČI 1553 BOJANCI 1554 HRAST PRI VINICI 1555 NOVA LIPA 1556 STARA LIPA 1557 STARI TRG OB KOLPI 1558 SODEVCI 1559 RADENCI 1560 SINJI VRH 1561 DAMELJ 1562 UČAKOVCI 1563 VINICA 1564 PRELOKA 1565 MARINDOL 1566 ŽUNIČI 1567 POTISKAVEC 1568 PODTABOR 1569 POLOM 1570 STARI LOG 1571 SMUKA 1572 ROG 1573 MALA GORA 1574 KOBLARJI 1575 STARA CERKEV 1576 MAHOVNIK 1577 KOČEVJE 1578 ŽELJNE 1579 RAJHENAV 1580 ONEK 1581 LIVOLD 1582 KOČE 1583 GOTENICA 1584 DRAGA 1585 TRAVA 1586 ŽURGE 1587 OSILNICA 1588 BOSLJIVA LOKA 1589 BOROVEC 1590 KOČEVSKA REKA 1591 NOVI LAZI 1592 ŠTALCERJI 1593 ČRNI POTOK


1594 MOZELJ 1595 KUMROVA VAS 1596 BREZJE 1597 KOPRIVNIK 1598 HRIB 1599 NEMŠKA LOKA 1600 KNEŽJA LIPA 1601 ČEPLJE 1602 PREDGRAD 1603 DOL 1604 SPODNJI LOG 1605 RAJNDOL 1606 ŠKRILJ 1607 SUHOR 1608 BRIGA 1609 BANJA LOKA 1610 VRH 1611 FARA 1612 PIRČE 1613 KUŽELJ 1614 SLEMENA 1615 PODPOLJANE 1616 VELIKE POLJANE 1617 SUŠJE 1618 VINICE 1619 SODRAŽICA 1620 ŽIMARICE 1621 GORA 1622 ZAMOSTEC 1623 JURJEVICA 1624 GORENJA VAS 1625 RIBNICA 1626 GORIČA VAS 1627 PRIGORICA 1628 DANE 1629 DOLENJA VAS 1630 RAKITNICA 1631 GRČARICE 1632 OTOK I 1633 GORENJE JEZERO 1634 DANE 1635 PODCERKEV 1636 LOŽ 1637 STARI TRG PRI LOŽU 1638 KNEŽJA NJIVA 1639 VRHNIKA 1640 RETJE 1641 HRIB 1642 TRAVNIK 1643 POLJANE 1644 IGA VAS 1645 VIŠEVEK 1646 PUDOB 1647 NADLESK 1648 KOZARIŠČE 1649 VRH 1650 BABNA POLICA 1651 BABNO POLJE 1652 RAKITNA



1653 OSREDEK 1654 ŽILCE 1655 KRANJČE 1656 OTAVE 1657 KOŽLJEK 1658 BEZULJAK 1659 RAKEK 1660 UNEC 1661 BEGUNJE PRI CERKNICI 1662 SELŠČEK 1663 CAJNARJE 1664 ŠTRUKLJEVA VAS 1665 JERŠIČE 1666 RAVNE PRI ŽILCAH 1667 HITENO 1668 ZALES 1669 KREMENCA 1670 ULAKA 1671 GRADIŠKO 1672 RAVNIK 1673 VELIKE BLOKE 1674 RADLEK 1675 GRAHOVO 1676 CERKNICA 1677 DOLENJA VAS 1678 OTOK II 1679 LIPSENJ 1680 ŽEROVNICA 1681 BLOČICE 1682 STUDENO 1683 NOVA VAS 1684 VOLČJE 1685 KRAJIČ 1686 STRMCA 1687 VELIKI VRH 1688 RUNARSKO 1689 BENETE 1690 STUDENEC 1691 HUDI VRH 1692 METULJE 1693 TOPOL 1694 RAVNE PRI TOPOLU 1697 LANIŠČE 1698 PIJAVA GORICA 1699 DOBRAVICA 1700 IG 1702 TOMIŠELJ 1703 JEZERO 1704 KAMNIK 1705 PRESERJE 1706 VRBLJENE 1707 IŠKA VAS 1708 GOLO 1709 ŽELIMLJE 1710 GRADIŠČE 1711 TURJAK 1712 ZAPOTOK 1713 KRVAVA PEČ 1714 SELO PRI ROBU


1715 OSOLNIK 1716 ULAKA 1717 VELIKE LAŠČE 1718 DVORSKA VAS 1719 LUŽARJI 1781 POLICA 1782 STARA VAS 1783 GROSUPLJE - NASELJE 1784 STRANSKA VAS 1785 SELA 1786 ŠMARJE 1787 MALI VRH 1788 VINO 1789 PONOVA VAS 1790 SLIVNICA 1791 ŽALNA 1792 LUČE 1793 ILOVA GORA 1794 RAČNA 1795 VELIKE LIPLJENE 1796 CESTA 1797 ZDENSKA VAS 1798 ZAGORICA 1799 VIDEM DOBREPOLJE 1800 PODGORA 1801 KOMPOLJE 1804 ČEŠNJICE 1805 BUKOVICA 1807 TEMENICA 1808 MALE DOLE 1809 ŠENTVID 1810 STIČNA 1811 DOBRAVA 1812 DEDNI DOL 1813 VIŠNJA GORA 1814 KRIŠKA VAS 1815 DRAGA 1816 HUDO 1817 RADOHOVA VAS 1818 PODBORŠT 1819 VELIKE PECE 1820 GORENJA VAS 1821 VRHE 1822 MULJAVA 1823 DOB 1824 VALIČNA VAS 1825 ZAGRADEC 1826 SUŠICA 1827 KRKA 1828 PODBUKOVJE 1829 VELIKO GLOBOKO 1830 AMBRUS 1831 VIŠNJE 2000 ZAPLANA 2002 VRHNIKA 2003 VERD 2004 BOROVNICA 2005 BREG 2006 ZABOČEVO



2009 PETKOVEC 2010 ŽIBRŠE 2011 MEDVEDJE BRDO 2012 NOVI SVET 2013 HOTEDRŠICA 2014 RAVNIK 2015 GORENJI LOGATEC 2016 BLEKOVA VAS 2017 DOLENJI LOGATEC 2018 LAZE 2019 GRČAREVEC 2238 PODMELEC 2239 KNEŽA 2244 GRAHOVO 2245 PONIKVE 2246 MOST NA SOČI 2249 VOLČE 2252 ČIGINJ 2253 RUTE 2254 SELA 2255 LOM 2256 IDRIJA PRI BAČI 2257 SLAP 2258 PEČINE 2259 ŠENTVIŠKA GORA 2260 PRAPETNO BRDO 2261 GORENJA TREBUŠA 2262 KAL NAD KANALOM 2263 AVČE 2264 DOBLAR 2265 ROČINJ 2266 AJBA 2267 BODREŽ 2268 VRH KANALSKI 2269 KANAL 2270 MORSKO 2271 GORENJA VAS 2272 IDRIJA NAD KANALOM 2273 UKANJE 2274 ANHOVO 2275 PLAVE 2276 DESKLE 2277 MIRNIK 2278 KOŽBANA 2279 KRASNO 2280 VRHOVLJE 2281 ŠMARTNO 2282 VEDRIJAN 2283 VIŠNJEVIK 2284 NEBLO 2285 BILJANA 2286 MEDANA 2287 VIPOLŽE 2288 KOZANA 2289 CEROVO 2290 KOJSKO 2291 PODSABOTIN 2292 ŠMAVER 2293 GRGAR


2294 BATE 2295 BANJŠICE 2296 LOKOVEC 2297 ČEPOVAN 2298 LAZNA 2299 LOKVE 2300 TRNOVO 2301 RAVNICA 2302 KROMBERK 2303 SOLKAN 2304 NOVA GORICA 2306 ROŽNA DOLINA 2307 STARA GORA 2308 LOKE 2309 ŠMIHEL 2310 OZELJAN 2311 VITOVLJE 2312 OSEK 2313 ŠEMPAS 2314 VOGRSKO 2315 ŠEMPETER 2316 VRTOJBA 2318 BILJE 2319 BUKOVICA 2320 PRVAČINA 2321 GRADIŠČE 2322 RENČE 2323 VRTOČE 2324 OREHOVLJE 2325 MIREN 2326 RUPA 2327 GABRJE OB VIPAVI 2328 OPATJE SELO 2329 NOVA VAS 2330 SELA NA KRASU 2331 VOJŠČICA 2332 KOSTANJEVICA NA KRASU 2333 TEMNICA 2334 LIPA 2335 DORNBERK 2336 BRANIK 2337 BUKOVO 2347 POLICE 2348 REKA - RAVNE 2349 ŠEBRELJE 2350 OTALEŽ 2351 IDRIJSKE KRNICE 2352 SPODNJA KANOMLJA 2353 SREDNJA KANOMLJA 2354 GORENJA KANOMLJA 2355 VOJSKO 2356 ČEKOVNIK 2357 IDRIJA - MESTO 2358 SPODNJA IDRIJA 2362 JELIČNI VRH 2363 IDRIJSKI LOG 2364 GODOVIČ 2365 ČRNI VRH 2366 ZADLOG



2367 KANJI DOL 2368 LOME 2369 JAVORNIK 2370 DOL-OTLICA 2371 KOVK 2372 KRIŽNA GORA 2373 COL 2374 VODICE 2375 PODKRAJ 2376 VIŠNJE 2377 SANABOR 2378 VRHPOLJE 2379 BUDANJE 2380 ŠTURJE 2381 LOKAVEC 2382 STOMAŽ 2383 VRTOVIN 2384 ČRNIČE 2385 GOJAČE 2386 BATUJE 2387 SELO 2388 KAMNJE 2389 SKRILJE 2390 DOBRAVLJE 2391 VIPAVSKI KRIŽ 2392 AJDOVŠČINA 2393 USTJE 2394 VELIKE ŽABLJE 2395 BRJE 2396 ŠMARJE 2397 GABERJE 2398 ERZELJ 2399 PLANINA 2400 SLAP 2401 VIPAVA 2402 LOŽE 2403 GOČE 2404 PODRAGA 2405 PODNANOS 2406 NANOS 2407 LOZICE 2408 BRESTOVICA 2409 IVANJI GRAD 2410 SVETO 2411 ŠKRBINA 2412 KOMEN 2413 MALI DOL 2414 TOMAČEVICA 2415 KOBJEGLAVA 2416 ŠTANJEL 2417 HRUŠEVICA 2418 KOBDILJ 2419 KOBOLI 2420 ŠTJAK 2421 AVBER 2422 KOPRIVA 2423 GABROVICA 2424 VOLČJI GRAD 2425 GORJANSKO


2426 BRJE 2427 VELIKI DOL 2428 SALEŽ 2429 PLISKOVICA 2430 KRAJNA VAS 2431 SKOPO 2432 DUTOVLJE 2433 VELIKI REPEN 2434 VOGLJE 2435 KRIŽ 2436 TOMAJ 2437 UTOVLJE 2438 KAZLJE 2439 GRIŽE 2440 VELIKO POLJE 2441 DOLENJA VAS 2442 ŠTORJE 2443 SENADOLE 2444 GABRČE 2445 POTOČE 2446 LAŽE 2447 SENOŽEČE 2448 GORNJE VREME 2449 VREMSKI BRITOF 2450 FAMLJE 2451 DOLNJE LEŽEČE 2452 DIVAČA 2453 POVIR 2454 MERČE 2455 SEŽANA 2456 TREBČE 2457 GROPADA 2458 BAZOVICA 2459 LOKEV 2460 NAKLO 2461 DANE 2462 PODGRAD 2463 ŠKOFLJE 2464 BARKA 2465 VAREJE 2466 MISLIČE 2467 VATOVLJE 2468 KOZJANE 2469 DOLENJA PLANINA 2470 GORENJA PLANINA 2471 KAČJA VAS 2472 STRMICA 2473 STUDENO 2474 BUKOVJE 2475 ŠMIHEL POD NANOSOM 2476 LANDOL 2477 ZAGON 2478 HRAŠČE 2479 STUDENEC 2480 HRENOVICE 2481 VELIKA BRDA 2482 STRANE 2483 RAZDRTO 2484 HRUŠEVJE



2485 RAKULIK 2486 OREHEK 2487 RAKITNIK 2488 ZALOG 2489 STARA VAS 2490 POSTOJNA 2491 MATENJA VAS 2492 SLAVINA 2493 VOLČE 2494 KOŠANA 2495 SUHORJE 2496 STARA SUŠICA 2497 NADANJE SELO 2498 NARIN 2499 KAL 2500 SELCE 2501 PETELINJE 2502 RADOHOVA VAS 2503 PARJE 2504 ZAGORJE 2505 JURIŠČE 2506 PALČJE 2507 TRNJE 2508 SNEŽNIK 2509 BAČ 2510 KORITNICE 2511 KNEŽAK 2512 ŠEMBIJE 2513 PODSTENJE 2514 MEREČE 2515 RATEČEVO BRDO 2516 KILOVČE 2517 PREM 2518 JANEŽEVO BRDO 2519 OSTROŽNO BRDO 2520 PRELOŽE 2521 ČELJE 2522 SMRJE 2523 TOPOLC 2524 TRNOVO 2525 ILIRSKA BISTRICA 2526 VRBOVO 2527 JASEN 2528 KOSEZE 2529 ZAREČICA 2530 DOBROPOLJE 2531 ZAREČJE 2532 BRCE 2533 ZAJELŠJE 2534 TOMINJE 2535 HARIJE 2536 SABONJE 2537 PAVLICA 2538 STUDENA GORA 2539 VELIKA BUKOVICA 2540 MALA BUKOVICA 2541 DOLNJI ZEMON 2542 GORNJI ZEMON 2543 JABLANICA


2544 TRPČANE 2545 PODGRAJE 2546 ZABIČE 2547 SUŠAK 2548 NOVOKRAČINE 2549 JELŠANE 2550 DOLENJE 2551 VELIKO BRDO 2552 STAROD 2553 GROČANA 2554 RODIK 2555 DRAGA 2557 OCIZLA 2558 PREŠNICA 2559 MATERIJA 2560 HRPELJE 2561 BREZOVICA 2562 ARTVIŽE 2563 TATRE 2564 RJAVČE 2565 PREGARJE 2566 GABERK 2567 HUJE 2568 MALE LOČE 2569 JAVORJE 2570 RITOMEČE 2571 KOVČICE 2572 HOTIČNA 2573 SLIVJE 2574 MARKOVŠČINA 2575 GRADIŠČE 2576 OBROV 2577 HRUŠICA 2578 PODBEŽE 2579 PODGRAD 2580 RAČICE 2581 POLJANE 2582 GOLAC 2583 PODGORJE 2584 ZAZID 2585 RAKITOVEC 2589 PLAVJE 2590 HRIBI 2592 JERNEJ 2593 OLTRA 2594 ANKARAN 2595 ŠKOFIJE 2596 TINJAN 2597 OSP 2598 SOCERB 2599 ČRNOTIČE 2600 ČRNI KAL 2601 GABROVICA 2602 ROŽAR 2603 DEKANI 2604 BERTOKI 2605 KOPER 2606 SEMEDELA 2607 GAŽON



2608 ŠMARJE 2609 POMJAN 2610 VANGANEL 2611 MAREZIGE 2612 SVETI ANTON 2613 TRUŠKE 2614 KUBED 2615 LOKA 2616 PODPEČ 2617 HRASTOVLJE 2618 MOVRAŽ 2619 SOČERGA 2620 PREGARA 2621 GRADIN 2622 TOPOLOVEC 2623 BORŠT 2624 KOŠTABONA 2625 KRKAVČE 2626 IZOLA 2628 MALIJA 2629 DVORI NAD IZOLO 2631 PORTOROŽ 2632 SEČOVLJE 2633 RAVEN 2634 NOVA VAS 2642 GROSUPLJE 2663 MRAVLJEVI 2664 SPODNJA BRANICA 2675 VRANOVIČI 2676 CERKVIŠČE 2684 DRENIK 2693 LOG 2696 VOJŠČICA 2697 KANALSKI LOM 2698 BUKOVSKI VRH 2699 UTRE 2700 RAKOV ŠKOCJAN 2701 DOLANCI 2702 KODRETI 2703 HRUŠICA 2704 JURJEVA DOLINA 2705 LESKOVA DOLINA 2709 JAVORJE 2710 GLAŽUTA 2715 CETORE

Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13463 Priporočila in usmeritve za izvajanje podukrepa: 1. Čiščenje površin Čiščenje zaraščenih površin in vzdrževanje ekstenzivnih kraških pašnikov je odvisno od višine zarasti, sposobnosti odganjanja rastlin iz panjev ter užitnosti oziroma hranilne vrednosti dreves in grmov: Grmovne vrste nižje rasti (do 2 m), ki so sposobne intenzivnega odganjanja iz podzemnih delov:

potrebno je večletno odstranjevanje nadzemnih delov ročno, s pomočjo strojev (mulčenje) ali z živalmi (koze s pašo, ostale živali z gaženjem). Pri mulčenju je potrebno biti pozoren na izključno pozitivne učinke te dejavnosti, kar pa ni enako pri vseh rastlinskih vrstah. Opravljanje odstranjevanja nadzemnih delov se odsvetuje spomladi, ko gnezdijo ptice, in v času semenitve zelnatih rastlin.

Srednje visoke grmovnate in drevesne vrste, ki odganjajo iz panja in so užitne za domače živali: te vrste ob izsekavanju odženejo hranljive poganjke, ki so dodatna krma za živali v poletni suši. Hrast tvori plodove, ki so lahko dodatna hrana jeseni. Drevesa iz te skupine so najbolj optimalna za drevesno-pašno rabo, ki je na Krasu priporočena kot učinkovit način za zmanjševanje moči vetra in erozije tal. Odstranjevanje teh vrst je pri manjši debelini lahko opravljeno z mulčenjem, pri večji debelini pa z motorno žago. Površina pod drevjem listopadnih vrst je običajno ustrezno prekrita s travno rušo, zato dodatno zatravljanje ni potrebno.

Drevesne in grmovne vrste, ki ne odganjajo iz panjev: enkratno izsekavanje je dovolj, da se površino razredči na primerno gostoto. Pri večji gostoti te vrste ne omogočajo dovolj svetlobe za razvoj goste ruše v podrasti, odpadle iglice pa zavirajo kalitev in rast zelenih rastlin. V primeru slabše pokritosti z zelinjem, je po izsekavanju potrebno zagotoviti dodatno zatravljanje in ozelenitev (trosenje senenega drobirja, preprečevanje prevelike obremenitve na daljše obdobje).

2. Način čiščenja površin Za čiščenje površin se lahko uporabi stroje, živali ali kombinacijo obojega: Strojni način (redčenje in obžagovanje dreves, mulčenje), kadar je površina tako gosto poraščena z

drevesi, da je potrebno podiranje večjega števila dreves: podre naj se toliko dreves, da se lahko vzpostavi dejanska raba »1800 - kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem«. Drevesom se obžaga veje do višine 2 m, kar omogoča dobre pogoje za uspevanje travne ruše pod njimi, več svetlobe, padavin, zmanjšanje vetrne erozije in zaščito za živali pred neugodnimi zunanjimi razmerami.

Z živalmi se lahko ohranja pašne površine, kjer se pojavljajo zgolj listnate vrste nizkih ali visokih grmov in dreves: na takšnih površinah je primerna paša za krave, telice, konje in drobnico. Potrebna je nadzorovana paša s pregrajevanjem (začasna ali stalna elektro ograja) in ustrezen čas zasedbe ograde z živalmi.

Kombinacija uporabe živali in strojev, kjer živali ne morejo dovolj učinkovito popasti rastlinja (preprečiti širjenje s semeni in vegetativno): mulčenje je potrebno, kjer poteka paša ene vrste živali, goveda ali konj. Te vrste živali s pašo in z gaženjem ne zaustavijo širjenja vseh rastlin, zato je na takih površinah primerna paša koz in oslov, ki zaustavi prekomerno širjenje neželenih rastlin in postopno zmanjša njihov delež. Prav tako je potrebno sprotno spremljanje negativnih učinkov mulčenja izbranih rastlinskih vrst, kot so prekomerno razmnoževanje in ne zmanjševanje.

Skupina III.: Varovanje zavarovanih območij Podukrep 214-III/1 Reja domačih živali v osrednjem območju pojavljanja velikih zveri Zahteve pri izvajanju podukrepa so: upravičenci lahko uveljavljajo plačilo samo za pašne površine, ki jih živali v pašni sezoni popasejo; KMG oziroma posamezne površine KMG-ja se morajo nahajati na osrednjem območju pojavljanja velikih

zveri iz uradne evidence osrednjih območij pojavljanja velikih zveri, ki jo v digitalni grafični obliki vodi Zavod za gozdove Slovenije, in je določena v Seznamu katastrskih občin osrednjega območja pojavljanja velikih zveri (Uradni list RS, št. 65/03);

izvajati je potrebno pašo živine (travnate površine morajo biti popasene); obtežba z živino na KMG-ju mora biti 0,5-1,9 GVŽ-ja/ha; drobnica na paši mora biti stalno varovana (obvezna prisotnost pastirja); kjer je le mogoče, je potrebno uporabljati premične varovalne ograje in mreže. Podukrep 214-III/2 Ohranjanje posebnih traviščnih habitatov Zahteve pri izvajanju podukrepa so: KMG oziroma posamezne površine KMG-ja se morajo nahajati na ekološko pomembnih območjih iz

uradne evidence ekološko pomembnih območjih;


raba ruše, vključno s pašo in košnjo, ni dovoljena pred cvetenjem trav in speljavo mladičev ogroženih vrst ptic (pred 15. julijem);

paša ali košnja in spravilo se opravita po cvetenju trav in speljavi mladičev ogroženih vrst ptic (po 15. juliju);

osnovna obtežba z živino na KMG-ju mora biti 0,2-1,9 GVŽ-ja/ha; obstoječe robne pasove dreves in živih mej je potrebno obrezovati in redčiti vsako drugo leto; uporaba mineralnih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ni dovoljena. Plačila za podukrep lahko uveljavljajo upravičenci, katerih površine so na naslednjih ekološko pomembnih območjih iz uradne evidence ekološko pomembnih območij, ki jo v digitalni grafični obliki vodi ministrstvo, pristojno za okolje:

ŠIFRA IME OBMOČJA VKLJUČENOST 57100 AJŠEVICA CEL EPO 53500 BANJŠICE CEL EPO 17900 BLAGOVNA-RIBNIKI CEL EPO 19500 BOLETINA CEL EPO 78300 DEBELI RTIČ CEL EPO 45100 DEVINA CEL EPO 66300 DOBLIČICA CEL EPO 44700 DOLGA BRDA - STROJNA CEL EPO 41500 DRAVA - SPODNJA CEL EPO 44100 DRAVINJSKA DOLINA CEL EPO, RAZEN CONE MET 42500 DRAVSKO POLJE CEL EPO 44400 FRAM CEL EPO 59500 GORSKA GRAPA CEL EPO 63500 JOVSI CEL EPO 58700 KOBARIŠKO BLATO CEL EPO 17800 KOŠNICA PRI CELJU CEL EPO 12200 KOZJANSKO – SOTLA CEL EPO 45200 LIČENCA CEL EPO, RAZEN CONE MET 35100 LOŠKO POLJE CEL EPO 31400 LJUBLJANSKO BARJE CEL EPO, RAZEN CONE MET 45300 MEDVEDCE CEL EPO 65500 MIRNA CEL EPO 36500 MIŠJA DOLINA Z VELIKIMI LOGI CEL EPO 57700 MLAKE PRI VIPAVI CEL EPO 42100 MURA - RADMOŽANCI CEL EPO, RAZEN CONE MET 54500 NANOŠČICA - POREČJE CEL EPO 31300 NOTRANJSKI TRIKOTNIK CEL EPO 28900 PODHOM CEL EPO 37500 POTISKAVEC CEL EPO 45400 RAČKI RIBNIKI - POŽEG CEL EPO 63600 RADULJA CEL EPO 46100 RAZVANJE CEL EPO 53600 REKA (VELIKA VODA) CEL EPO 34500 RIBNIŠKA DOLINA CEL EPO 25300 SAVA BOHINJKA IN SAVA DOLINKA - ŠIRŠE OBMOČJE SOTOČJA CEL EPO 33500 SAVA OD MAVČIČ DO SAVE CEL EPO 63700 SAVA OD RADEČ DO DRŽAVNE MEJE CEL EPO 42600 SLOVENSKE GORICE - OSREDNJI DEL CEL EPO 37700 SRAČJA DOLINA CEL EPO 46700 STREJACI CEL EPO 78400 STRUNJANSKE SOLINE S STJUŽO CEL EPO 44200 ŠČAVNIŠKA DOLINA CEL EPO 63400 ŠENTJERNEJSKO POLJE CEL EPO 34400 ŠMARNA GORA - SKARUČENSKA RAVAN CEL EPO 18700 ŠMIHEL NAD LAŠKIM CEL EPO 62300 TEMENICA CEL EPO 26300 TUNJŠČICA CEL EPO 42400 HALOZE - VINORODNE CEL EPO, RAZEN CONE MET 17500 VRBJE PRI ŽALCU CEL EPO 38600 ZELENA DOLINA CEL EPO 27700 ZELENCI IN LEDINE POD RATEČAMI CEL EPO 38200 ŽEJNA DOLINA CEL EPO 17600 ŽOVNEŠKO JEZERO CEL EPO


Podukrep 214-III/3 Ohranjanje traviščnih habitatov metuljev Zahteve pri izvajanju podukrepa so: KMG oziroma posamezne površine KMG-ja se morajo nahajati na ekološko pomembnih območjih iz

uradne evidence ekološko pomembnih območjih; med 1. julijem in 20. avgustom, v času razvoja metuljev na travniških hranilnih rastlinah, košnja in paša

nista dovoljeni; paša ali košnja in spravilo se lahko izvajata pred 1. julijem in po 20. avgustu; obstoječe robne pasove dreves in živih mej je potrebno obrezovati in redčiti vsako drugo leto; osnovna obtežba z živino na KMG-ju mora biti 0,2-1,9 GVŽ-ja/ha; uporaba mineralnih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ni dovoljena. Plačila za podukrep lahko uveljavljajo upravičenci, katerih površine so na naslednjih ekološko pomembnih območjih iz uradne evidence ekološko pomembnih območij, ki jo v digitalni grafični obliki vodi ministrstvo, pristojno za okolje:

ŠIFRA IME OBMOČJA VKLJUČENOST 34800 BLOŠČICA CEL EPO 25600 BRDO - GRAD PRI KRANJU SAMO CONA MET 34900 BRIŠE CEL EPO 35600 BUTAJNOVA CEL EPO 39400 ČRNA DOLINA PRI GROSUPLJU CEL EPO 18900 DOBJE (CEROVEC) CEL EPO 71500 DRAGONJA - POREČJE CEL EPO 44100 DRAVINJSKA DOLINA SAMO CONA MET 41300 GORIČKO CEL EPO 42400 HALOZE - VINORODNE SAMO CONA MET 41400 KOBANSKO CEL EPO 64800 LAHINJA CEL EPO 45200 LIČENCA SAMO CONA MET 31400 LJUBLJANSKO BARJE SAMO CONA MET 42100 MURA - RADMOŽANCI SAMO CONA MET 48100 PAVLOVSKI POTOK (LIBANJA) SAMO CONA MET 13600 POSAVSKO HRIBOVJE - SEVERNO OSTENJE - MRZLICA SAMO CONA MET 35400 RADENSKO POLJE - BIČJE CEL EPO 34300 RAŠICA, DOBENO, GOBAVICA SAMO CONA MET 51200 SNEŽNIK - PIVKA SAMO CONA MET 11500 VELENJSKO KONJIŠKO HRIBOVJE SAMO CONA MET 17700 VOLČEKE CEL EPO

Podukrep 214-III/4 Ohranjanje steljnikov Zahteve pri izvajanju podukrepa so: KMG oziroma posamezne površine KMG-ja se morajo nahajati na ekološko pomembnih območjih iz

uradne evidence ekološko pomembnih območjih; paša in košnja nista dovoljeni do 25. avgusta; obvezna sta paša ali košnja in spravilo po 25. avgustu; obtežba z živino na KMG-ju mora biti 0,2-1,9 GVŽ-ja/ha; obstoječe robne pasove dreves in živih mej je potrebno obrezovati in redčiti vsako drugo leto; uporaba mineralnih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ni dovoljena. Plačila za podukrep lahko uveljavljajo upravičenci, katerih površine so na naslednjih ekološko pomembnih območjih iz uradne evidence ekološko pomembnih območij, ki jo v digitalni grafični obliki vodi ministrstvo, pristojno za okolje:

ŠIFRA IME OBMOČJA VKLJUČENOST 41300 GORIČKO CEL EPO 31400 LJUBLJANSKO BARJE SAMO CONA STE 54500 NANOŠČICA - POREČJE SAMO CONA STE 53600 REKA (VELIKA VODA) SAMO CONA STE 39500 SKOBČEV MLIN CEL EPO


Podukrep 214-III/5 Ohranjanje habitatov ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov na območjih Natura 2000 Zahteve pri izvajanju podukrepa so: KMG oziroma posamezne površine KMG-ja se morajo nahajati na osrednjih območjih pojavljanja ptic

vlažnih ekstenzivnih travnikov na Naturi 2000 iz uradne evidence osrednjih območjih pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov na Naturi 2000;

opraviti je potrebno najmanj enkratno košnjo in spravilo letno; prva košnja je možna šele po 1. avgustu; pašna raba ni možna; za GERK, katerega površina presega velikost 1 ha, je obvezno izvajanje tipa košnje iz sredine travnika

navzven; osnovna obtežba na KMG-ju mora biti 0-1,9 GVŽ-ja/ha; uporaba mineralnih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ni dovoljena. Plačila za podukrep lahko uveljavljajo upravičenci, katerih površine so na naslednjih osrednjih območjih pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov na Naturi 2000 iz uradne evidence osrednjih območjih pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov na Naturi 2000, ki jo v digitalni grafični obliki vodi ministrstvo, pristojno za okolje:

OBMOČJE KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME VKLJUČENOSTVTR01 LJUBLJANSKO 2003 VERD DEL

BARJE 1997 BLATNA BREZOVICA DEL 2004 BOROVNICA DEL 2005 BREG DEL 1996 LOG DEL 1724 BREZOVICA DEL 1704 KAMNIK DEL 1703 JEZERO DEL 1702 TOMIŠELJ DEL 1722 TRNOVSKO PREDMESTJE DEL 1695 KARLOVŠKO PREDMESTJE DEL 1701 IŠKA LOKA DEL 1700 IG DEL 1696 RUDNIK DEL 1697 LANIŠČE DEL 1709 ŽELIMLJE DEL

VTR02 CERKNIŠKO JEZERO 1677 DOLENJA VAS DEL 1632 OTOK 1 DEL 1678 OTOK 2 DEL 1633 GORENJE JEZERO DEL

VTR03 REKA - DOLINA 2530 DOBROPOLJE DEL 2524 TRNOVO DEL 2529 ZAREČICA DEL 2525 ILIRSKA BISTRICA DEL 2528 KOSEZE DEL 2539 VELIKA BUKOVICA DEL 2527 JASEN DEL 2541 DOLNJI ZEMON DEL 2526 VRBOVO DEL 2543 JABLANICA DEL 2542 GORNJI ZEMON DEL

VTR04 SNEŽNIK - PIVKA 2488 ZALOG DEL 2489 STARA VAS DEL 2487 RAKITNIK DEL 2492 SLAVINA DEL 2500 SELCE DEL 2501 PETELINJE DEL 2507 TRNJE DEL 2502 RADOHOVA VAS DEL 2506 PALČJE DEL 2503 PARJE DEL 2504 ZAGORJE DEL

VTR05 NANOŠČICA - 2475 ŠMIHEL POD NANOSOM DEL POREČJE 2481 VELIKA BRDA DEL 2484 HRUŠEVJE DEL 2480 HRENOVICE DEL


OBMOČJE KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME VKLJUČENOST

2476 LANDOL DEL 2478 HRAŠČE DEL 2477 ZAGON DEL

VTR06 PLANINSKO 2469 DOLENJA PLANINA DEL POLJE 2470 GORENJA PLANINA DEL

VTR07 KOZJANSKO - 1288 JERESLAVEC DEL DOBRAVA - JOVSI 1293 VELIKI OBREŽ DEL

Priporočila: uporaba strižne kosilnice pri zmanjšani hitrosti; košnja na višini vsaj 10 cm nad tlemi; puščanje 3 do 5 m širokih nepokošenih pasov (primerno za GERK s površino, večjo od 5 ha); enakomerno puščanje in vzdrževanje posameznih grmišč in dreves sredi GERK-a širine 5 do 15 m

(skupna površina elementov ne sme znašati več kot 3 odstotke celotnega GERK-a). Podukrep 214-III/6 Pokritost tal na vodovarstvenem območju Zahteve pri izvajanju podukrepa so: KMG oziroma posamezne površine KMG-ja se morajo nahajati na najožjih vodovarstvenih območjih iz

uradne evidence najožjih vodovarstvenih območij, ki jo vodi ministrstvo, pristojno za okolje; v podukrepe KOP-a mora biti vključen celoten KMG, če leži na najožjem vodovarstvenem območju

oziroma vsa tista kmetijska zemljišča, ki se nahajajo na najožjem vodovarstvenem območju; uporablja se lahko le na KMG-ju pridelana organska masa (odpadki); uporabljajo se lahko samo gnojila, ki so dovoljena v ekološki pridelavi, v skladu s Prilogo I Uredbe

889/2008/ES; uporabljajo se lahko samo fitofarmacevtska sredstva in drugi pripravki za varstvo rastlin, ki so dovoljeni v

ekološki pridelavi, v skladu s Prilogo II Uredbe 889/2008/ES; v petletno kolobarjenje morajo biti vključene najmanj tri poljščine; strniščni posevki se upoštevajo kot ena od treh različnih poljščin, ki morajo biti vključene v petletni

kolobar; kolobar mora biti zasnovan že ob vstopu v podukrep; v primeru višje sile ali spremembe tržnih razmer, morebitna zamenjava poljščin v kolobarju ne sme

poslabšati kolobarja in negativno vplivati na okolje oziroma zmanjšati učinkovitosti izvajanja podukrepa; obvezen je celoletni zeleni pokrov; za celoletni zeleni pokrov so primerni posevki trav, detelj, lucerne, travno deteljnih mešanic, deteljno

travnih mešanic, ozimnih žit, krmnih koševin in drugih prezimnih poljščin; obdelava površin mora biti primerna posevkom, stanju tal in času; na travinju sta obvezna vsaj dvakratna košnja in spravilo letno; enkratni odmerek dušika ne sme preseči 30 kg/ha; gostota dreves mora znašati 50-200 dreves/ha pri travniških visokodebelnih sadovnjakih, v nasadih pri

oljčnikih najmanj 150 dreves/ha, pri orehu in kostanju najmanj 100 dreves/ha ter pri ostalih sadnih vrstah najmanj 200 dreves/ha.

Plačila za podukrep lahko uveljavljajo upravičenci, katerih površine so na najožjih vodovarstvenih območjih iz uradne evidence najožjih vodovarstvenih območij, ki jo v digitalni grafični obliki vodi ministrstvo, pristojno za okolje. Natančnejši vpogled v evidenco teh območij je mogoč na spletnih straneh ministrstva. Na najožjih vodovarstvenih območjih za vodno telo vodonosnikov Ljubljanskega polja, Selniške dobrave, Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja, Dravsko-ptujskega polja, Apaškega polja, Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane ter Rižane, na katerih zaradi prekrivanja zahtev z zahtevami iz predpisov, ki urejajo vodovarstvena območja, prihaja do prekrivanja zahteve glede prepovedi uporabe fitofarmacevtskih sredstev, se plačila znižajo. Ta najožja vodovarstvena območja iz uradne evidence najožjih vodovarstvenih območij, ki jo v digitalni grafični obliki vodi ministrstvo, pristojno za okolje, so:


195 APAČE 181 APAČE 182 SEGOVCI 183 LUTVERCI

5 BOROVNICA 2004 BOROVNICA 2005 BREG



2006 ZABOČEVO 8 BREZOVICA 1652 RAKITNA 1703 JEZERO 1724 BREZOVICA

13 CERKNICA 1652 RAKITNA 1656 OTAVE

21 DOBROVA - POLHOV GRADEC 1989 ŠENTJOŠT 2692 SMREČJE

29 GORNJA RADGONA 189 HERCEGOVŠČAK 190 LOMANOŠE

159 HAJDINA 394 GEREČJA VAS 396 SKORBA 397 HAJDINA 399 DRAŽENCI 421 LANCOVA VAS

160 HOČE - SLIVNICA 695 BOHOVA 698 PIVOLA 699 HOČKO POHORJE 700 SLIVNIŠKO POHORJE 701 POLANA

35 HRPELJE - KOZINA 2557 OCIZLA 2561 BREZOVICA 2562 ARTVIŽE 2572 HOTIČNA 2573 SLIVJE 2582 GOLAC

37 IG 1700 IG 1701 IŠKA LOKA 1702 TOMIŠELJ 1706 VRBLJENE 1707 IŠKA VAS 1708 GOLO 1709 ŽELIMLJE 1712 ZAPOTOK

45 KIDRIČEVO 434 PONGRCE 435 ŠIKOLE

50 KOPER 2614 KUBED 2615 LOKA 2616 PODPEČ 2617 HRASTOVLJE

61 LJUBLJANA 1702 TOMIŠELJ 1729 ŠMARTNO OB SAVI 1734 JEŽICA 1735 STOŽICE 1738 DRAVLJE 1739 ZGORNJA ŠIŠKA 1749 GAMELJNE 1754 ŠENTVID NAD LJUBLJANO 1757 NADGORICA 1770 KAŠELJ 1774 PODMOLNIK 1775 SOSTRO 1776 LIPOGLAV 1777 JAVOR 1778 VOLAVLJE 1779 TREBELJEVO

64 LOGATEC 2008 ROVTE 208 LOG - DRAGOMER 1724 BREZOVICA

1996 LOG 70 MARIBOR 636 KAMNICA

637 ROŠPOH 638 KRČEVINA 658 KOROŠKA VRATA 678 SPODNJE RADVANJE 679 RAZVANJE 680 TEZNO



695 BOHOVA 108 RUŠE 665 RUŠE 178 SELNICA OB DRAVI 630 GEREČJA VAS 123 ŠKOFLJICA 1696 RUDNIK

1697 LANIŠČE 1698 PIJAVA GORICA 1709 ŽELIMLJE 2684 DRENIK

135 VIDEM 421 LANCOVA VAS 140 VRHNIKA 1997 BLATNA BREZOVICA

1998 VELIKA LIGOJNA 2000 ZAPLANA 2002 VRHNIKA 2004 BOROVNICA 2692 SMREČJE

Minimalne zahteve za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ter druge obvezne zahteve: Kmetijsko okoljska plačila se nanašajo samo na tiste obveznosti, ki presegajo ustrezne obvezne standarde, določene na podlagi 4. in 5. člena ter Prilog III in IV Uredbe 1782/2003/ES, Uredbe o predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju (Uradni list RS, št. 11/09, z vsemi spremembami), kakor tudi minimalne zahteve za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ter druge ustrezne obvezne zahteve, ki so določene v nacionalni zakonodaji in predpisih ES. Minimalne zahteve za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev pomenijo, da mora kmet izvajati vsaj minimalne tehnološke postopke pridelave, ki bi jih izvajal razumen kmet ob upoštevanju kmetijske zakonodaje. To pa pomeni, da ekonomske aktivnosti izvaja tako, da s kmetijskimi zemljišči ravna gospodarno brez dolgoročnih negativnih vplivov kmetovanja na okolje, zlasti še na tla, vodo in rastline. Minimalne zahteve za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev pomenijo odgovorno ravnanje, ki v skrbi za rodovitna tla, zdrave posevke in čisto okolje, omogočajo pridelavo kakovostne hrane. – Minimalne zahteve za uporabo gnojil Upoštevanje minimalnih zahtev za uporabo gnojil pomeni strokovno utemeljeno uporabo rastlinskih hranil, ki: zmanjšuje tveganje za onesnaževanje kmetijskih tal in voda z ostanki hranil, varuje naravne vire pred potencialnim kmetijskim onesnaženjem, dopušča gospodarno kmetijsko pridelavo, kar se izvaja preko: zahtev navzkrižne skladnosti, ki so določene v Uredbi o predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih

kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju (Uradni list RS, št. 7/10, z vsemi spremembami), minimalnih zahtev za uporabo gnojil, ki se nanašajo na evidenco uporabe živinskih gnojil, ki jo mora

voditi KMG in iz katere morajo biti razvidni najmanj količina in vrsta živinskega gnoja, čas gnojenja ter podatki o površini, kjer se ta gnojila uporabljajo, ter na gnojenje z dušikom, pri čemer uporabljena količina skupnega dušika iz mineralnih in živinskih gnojil ne sme presegati vrednosti iz stolpca »Skupni dušik za podukrepe*« iz preglednice 2.

Preglednica 2: Mejne vrednosti letnega vnosa dušika v tla (kg/ha)

Rastlina Skupni dušik (standard)

Skupni dušik za podukrepe*

Krma s trajnih travnikov in pašnikov 2-kosni travnik 170 115 3-kosni travnik 240 165 4-kosni travnik 320 220 Pašno-kosna raba 240 165 Detelje in deteljne mešanice 80 55 Deteljno travne mešanice 240 165 Trave, travne mešanice in travno deteljne mešanice 320 220 Koruza za zrnje 270 185


Rastlina Skupni dušik (standard)

Skupni dušik za podukrepe*

Koruza za silažo 270 185 Krompir 240 165 Pšenica 180 125 Ječmen 150 105 Tritikala 150 105 Oves 120 80 Rž 120 80 Druga žita 120 80 Oljna ogrščica 200 140 Druge oljnice 80 55 Hmelj 270 185 Soja 80 55 Sončnice 150 105 Krmne korenovke 200 140 Drugi enoletni posevki 200 140 Sadne rastline Sadno drevje 150 105 Oljke 100 70 Drugo sadje (jagode, borovnice) 80 55 Vinska trta 100 70 Zelenjadnice Plodovke 250 175 Korenovke in gomoljnice 170 115 Solatnice 150 105 Kapusnice 300 210 Čebulnice 120 80 Čebulnice - por 250 175 Stročnice 60 40 *: Ne velja za podukrepe KOP-a 214-I/1 ohranjanje kolobarja, 214-I/2 ozelenitev njivskih površin in 214-I/3 integrirano poljedelstvo in 214-I/8 neprezimni posevki, pri katerih količina uporabljenega dušika iz mineralnih gnojil ne sme presegati 170 kg/ha letno oziroma vrednosti iz stolpca »Skupni dušik (standard)«, če je ta vrednost manjša od 170 kg/ha letno. – Minimalne zahteve za uporabo fitofarmacevtskih sredstev Minimalne zahteve za uporabo fitofarmacevtskih sredstev določajo, da je ta sredstva potrebno uporabljati tako, da: ne ogrožajo biotske raznovrstnosti širšega biotopa, v najmanjši možni meri obremenjujejo okolje, ne ogrožajo virov pitne vode, ne ogrožajo zdravja izvajalcev ukrepov varstva rastlin in potrošnikov, kar se izvaja preko: zahtev navzkrižne skladnosti, ki so določene v Uredbi o predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih

kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju (Uradni list RS, št. 7/10, z vsemi spremembami), minimalnih zahtev za uporabo fitofarmacevtskih sredstev, ki se nanašajo na:

– vodenje evidence o uporabi fitofarmacevtskih sredstev v skladu s Prilogo 1 Pravilnika o dolžnostih uporabnikov fitofarmacevtskih sredstev (Uradni list RS, št. 62/03, z vsemi spremembami), iz katere morajo biti razvidni podatki o površinah in kulturah, kjer se ta sredstva uporabljajo, pri čemer se te evidence hranijo najmanj pet let,

– opravljen tečaj preverjanja znanja iz fitomedicine, ki ga morajo opraviti izvajalci varstva rastlin skladno s Pravilnikom o strokovnem usposabljanju in preverjanju znanja iz fitomedicine (Uradni list RS, št. 36/02, z vsemi spremembami),

– uporabo naprav, ki so redno pregledane in imajo znak o rednem pregledu, katerega morajo imetniki naprav pridobiti vsaki dve leti, pri čemer se prvi redni pregled naprav opravi tri leta po prvi pridobitvi znaka o rednem pregledu za nove naprave, za katere je bil pridobljen certifikat v skladu z Zakonom o fitofarmacevtskih sredstvih (Uradni list RS, št. 35/07 – uradno prečiščeno besedilo, z vsemi spremembami).

– Onesnaženje s fosforjem Da bi preprečili onesnaženje okolja s fosforjem iz kmetijskega izvora, je potrebno pri gnojenju s fosforjem upoštevati:


strokovna priporočila za gnojenje s fosforjem, da je s fosforjem iz mineralnih gnojil mogoče gnojiti le na podlagi analize tal in gnojilnega načrta, da letni vnos fosforja pri gnojenju z živinskimi gnojili ne sme presegati mejne vrednosti 120 kg P2O5/ha. Višina podpor: Višina plačil za podukrepe KOP-a znaša: Preglednica 3: Višina plačil za podukrepe KOP-a Skupina podukrepov

Podukrep Izračunana višina plačila

po modelni kalkulaciji

Najvišje možno plačilo glede na Prilogo Uredbe

1698/2005/ES

Enotno plačilo na površino*

Najvišje možno plačilo

Plačilo Pričakovani ha (število

živali) (2013)

Skupina I: Zmanjševanje negativnih vplivov kmetijstva na okolje

214-I/1 Ohranjanje kolobarja

224 €/ha 600 €/ha - 224 €/ha 91,84 €/ha 17.000 ha

214-I/2 Ozelenitev njivskih površin

420 €/ha 600 €/ha - 420 €/ha 172,20 €/ha 60.000 ha

214-I/3 Integrirano poljedelstvo

481 €/ha 600 €/ha - 481 €/ha 197,21 €/ha 43.000 ha

214-I/4 Integrirano sadjarstvo

821 €/ha 900 €/ha - 821 €/ha 336,61 €/ha 3.000 ha

214-I/5 Integrirano vinogradništvo

931 €/ha 900 €/ha - 900 €/ha 381,71 €/ha 7.500 ha

214-I/6 Integrirano vrtnarstvo

451 €/ha 600 €/ha - 451 €/ha 184,91 €/ha 800 ha

214-I/7 Ekološko kmetovanje

35.000 ha

- Njive-poljščine: 727 €/ha 600 €/ha - 600 €/ha 298,07 €/ha - Vrtnine: na prostem: 1.345 €/ha 600 €/ha - 600 €/ha 551,45 €/ha - Vrtnine: v

zavarovanih prostorih:

1.190 €/ha 600 €/ha - 600 €/ha 487,90 €/ha

- Oljčniki z gostoto najmanj 150 dreves/ha, nasadi sadovnjakov z gostoto najmanj 100 dreves/ha pri orehu in kostanju ter najmanj 200 dreves/ha pri ostalih sadnih vrstah:

1.353 €/ha 900 €/ha - 900 €/ha 554,73 €/ha

- Travniški visokodebelni sadovnjaki z gostoto 50-200 dreves/ha:

580 €/ha 900 €/ha - 580 €/ha 237,80 €/ha

- Vinogradi, hmeljišča, drevesnice:

1.412 €/ha 900 €/ha - 900 €/ha 578,92 €/ha

- Travinje**: - Obtežba 0,2-0,5

GVŽ/ha 520 €/ha 450 €/ha 450 €/ha 213,20 €/ha

- Obtežba 0,5-1,9 GVŽ/ha

555 €/ha 450 €/ha - 450 €/ha 227,55 €/ha

- Njive-poljščine - preusmerjanje:

872 €/ha 600 €/ha - 600 €/ha 357,52 €/ha

- Vrtnine: na prostem - preusmerjanje:

2.506 €/ha 600 €/ha - 600 €/ha 600 €/ha

- Vrtnine: v zavarovanih prostorih - preusmerjanje:

2.159 €/ha 600 €/ha - 600 €/ha 600 €/ha

- Oljčniki z gostoto najmanj 150 dreves/ha, nasadi sadovnjakov z gostoto najmanj 100 dreves/ha pri orehu in kostanju ter najmanj 200 dreves/ha pri ostalih sadnih vrstah - preusmerjanje:

1.838 €/ha 900 €/ha - 753,58 €/ha

753,58 €/ha

- Travniški visokodebelni sadovnjaki z gostoto 50-200 dreves/ha - preusmerjanje:

1.003 €/ha 900 €/ha - 411,23 €/ha

411,23 €/ha

- Vinogradi, hmeljišča, drevesnice - preusmerjanje:

1.551 €/ha 900 €/ha - 635,91 €/ha

635,91 €/ha

- Travinje**: - Obtežba 0,2-0,5

GVŽ/ha 481 €/ha 450 €/ha - 450 €/ha 197,21 €/ha

- Obtežba 0,5-1,9 GVŽ/ha

1.358 €/ha 450 €/ha - 450 €/ha 450 €/ha


Skupina podukrepov

Podukrep Izračunana višina plačila

po modelni kalkulaciji

Najvišje možno plačilo glede na Prilogo Uredbe

1698/2005/ES

Enotno plačilo na površino*

Najvišje možno plačilo

Plačilo Pričakovani ha (število

živali) (2013)

214-I/8 Neprezimni posevki

149 €/ha 600 €/ha - 149 €/ha 61,09 €/ha 3.500 ha

Skupina II: Ohranjanje naravnih danosti, biotske raznovrstnosti, rodovitnosti tal in tradicionalne kulturne krajine

214-II/1 Planinska paša

- Planinska paša brez pastirja:

282 €/ha 450 €/ha 133 €/ha 149 €/ha 61,09 €/ha 500 ha

- Planinska paša s pastirjem:

310 €/ha 450 €/ha 133 €/ha 177 €/ha 72,57 €/ha 5.000 ha

214-II/2 Košnja strmih travnikov

- Nagib strmih travnikov 35-50 odstotkov:

353 €/ha 450 €/ha 133 €/ha 220 €/ha 90,20 €/ha 12.000 ha

- Nagib strmih travnikov nad 50 odstotkov:

480 €/ha 450 €/ha 133 €/ha 347 €/ha 142,27 €/ha 4.200 ha

214-II/3 Košnja grbinastih travnikov

457 €/ha 450 €/ha 133 €/ha 324 €/ha 132,84 €/ha 50 ha

214-II/4 Travniški sadovnjaki

230 €/ha 900 €/ha - 230 €/ha 93,89 €/ha 700 ha

214-II/5 Strmi vinogradi

- Nagib strmih vinogradov 30-40 odstotkov:

797 €/ha 900 €/ha - 900 €/ha 326,77 €/ha 1.500 ha

- Nagib strmih vinogradov nad 40 odstotkov:

2.940 €/ha 900 €/ha - 900 €/ha 900 €/ha 500 ha

214-II/6 Reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali

218 €/GVŽ 200 €/GVŽ - 200 €/GVŽ 89,38 €/GVŽ 16.000 živali

214-II/7 Pridelava avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin

251 €/ha 600 €/ha - 251 €/ha 102,91 €/ha 6.000 ha

214-II/8 Sonaravna reja domačih živali

206 €/ha 450 €/ha - 206 €/ha 84,46 €/ha 70.000 ha

214-II/9 Ohranjanje ekstenzivnega travinja

251 €/ha 450 €/ha 133 €/ha 118 €/ha 48,38 €/ha 6.500 ha

214-II/10 Ohranjanje ekstenzivnih kraških pašnikov

382,80 €/ha 450 €/ha - 382,80 €/ha

191,40 €/ha 800 ha

Skupina III: Varovanje zavarovanih območij

214-III/1 Reja domačih živali v osrednjem območju pojavljanja velikih zveri

71 €/ha 450 €/ha - 71 €/ha 29,11 €/ha 7.000 ha

214-III/2 Ohranjanje posebnih traviščnih habitatov

296 €/ha 450 €/ha - 296 €/ha 121,36 €/ha 2.040 ha

214-III/3 Ohranjanje traviščnih habitatov metuljev

296 €/ha 450 €/ha - 296 €/ha 121,36 €/ha 3.030 ha

214-III/4 Ohranjanje steljnikov

484 €/ha 450 €/ha - 484 €/ha 198,44 €/ha 460 ha

214-III/5 Ohranjanje habitatov ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov na območjih Natura 2000

336 €/ha 450 €/ha 133 €/ha 203 €/ha 83,23 €/ha 3.500 ha

214-III/6 Pokritost tal na vodovarstvenem območju

600 ha

- Njive: 204 €/ha 136 €/ha***

600 €/ha

-

204 €/ha 136 €/ha***

83,64 €/ha 55,76 €/ha***

- Trajni nasadi: 450 €/ha 343 €/ha***

900 €/ha

-

450 €/ha 343 €/ha***

184,50 €/ha 140,63 €/ha***

- Travinje**: 210 €/ha 210 €/ha***

450 €/ha

133 €/ha

77 €/ha 77 €/ha***

31,57 €/ha 31,57 €/ha***

*: Enotno plačilo na površino v višini 133 €/ha je določeno z Uredbo o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu (UL RS, št. 99/06, z vsemi spremembami) in se odšteje od izračunane višine plačila pri tistih podukrepih, kjer reja živali ni obvezna (podukrepi: 214-II/2 Košnja strmih travnikov, 214-II/3 Košnja grbinastih travnikov, 214-II/9 Ohranjanje ekstenzivnega travinja, 214-III/5 Ohranjanje habitatov ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov na območjih Natura 2000, 214-III/6 Pokritost tal na vodovarstvenem območju - travinje) oziroma so živali vezane na osnovni KMG (podukrep 214-II/1 Planinska paša), ki pridobi le enotno plačilo na površino. **: Trave in travno deteljne mešanice na njivah, trajno travinje. ***: Plačilo na najožjih vodovarstvenih območjih, na katerih zaradi prekrivanja zahtev z zahtevami iz predpisov, ki urejajo vodovarstvena območja za vodno telo vodonosnikov Ljubljanskega polja, Selniške dobrave, Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja, Dravsko-ptujskega polja, Apaškega polja, Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane ter Rižane, prihaja do prekrivanja zahteve glede prepovedi uporabe fitofarmacevtskih sredstev.


Letno višino plačila za posamezne podukrepe KOP-a določa uredba za ukrepe osi 2. Financiranje: – Stopnja sofinanciranja s strani Skupnosti Podukrepi KOP-a se financirajo iz javnih sredstev, pri čemer se do 80 odstotkov sredstev sofinancira iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, vsaj 20 odstotkov pa iz proračuna Republike Slovenije. – Najmanjši/največji upravičeni stroški Najvišji zneski plačil na hektar zemljišč upravičenca, ki jih je možno pridobiti s kombinacijo podukrepov KOP-a, znašajo: Preglednica 4: Najvišji zneski plačil pri kombinaciji podukrepov KOP-a Površina Znesek Njivske površine 600 €/ha Trajni nasadi 900 €/ha Travinje (trave in travno deteljne mešanice na njivah, trajno travinje) 450 €/ha Če na KMG-ju skupni obseg kmetijskih zemljišč, vključenih v podukrepe KOP-a, presega 100 ha, se znesek plačil za te podukrepe zniža za 50 odstotkov za tiste površine, ki presegajo 100 ha.


Priloga 2: Seznam območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost – Hribovska in gorska območja

OBČINA KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME VKLJUČENOST POVRŠINA (ha)

001 AJDOVŠČINA 2395 BRJE CELA 550 2379 BUDANJE DEL 588 2373 COL CELA 1.337 2384 ČRNIČE DEL 1.381 2370 DOL-OTLICA CELA 2.570 2397 GABERJE CELA 458 2385 GOJAČE CELA 570 2388 KAMNJE DEL 535 2371 KOVK CELA 875 2372 KRIŽNA GORA CELA 1.516 2381 LOKAVEC DEL 1.269 2399 PLANINA DEL 714 2375 PODKRAJ CELA 1.944 2382 STOMAŽ CELA 1.457 2396 ŠMARJE CELA 1.032 2380 ŠTURJE DEL 702 2394 VELIKE ŽABLJE DEL 214 2376 VIŠNJE CELA 858 2374 VODICE CELA 667 2383 VRTOVIN DEL 1.522

195 APAČE 171 VRATJI VRH CELA 79149 BISTRICA OB SOTLI 1246 DEKMANCA CELA 665

1248 HRASTJE CELA 372 1250 KUNŠPERK CELA 882 1249 PLES CELA 288 1247 TREBČE CELA 518 1251 ZAGAJ CELA 386

003 BLED 2194 BOHINJSKA BELA CELA 2.498 2189 REČICA CELA 299 2193 SELO PRI BLEDU CELA 4.033 2183 ZASIP CELA 431 2191 ŽELEČE DEL 295

150 BLOKE 1689 BENETE CELA 157 1671 GRADIŠKO CELA 333 1667 HITENO CELA 567 1691 HUDI VRH CELA 279 1685 KRAJIČ CELA 437 1692 METULJE CELA 491 1683 NOVA VAS CELA 499 1674 RADLEK CELA 344 1694 RAVNE PRI TOPOLU CELA 509 1672 RAVNIK CELA 384 1688 RUNARSKO CELA 215 1686 STRMCA CELA 339 1690 STUDENEC CELA 268 1682 STUDENO CELA 257 1693 TOPOL CELA 254 1673 VELIKE BLOKE CELA 637 1687 VELIKI VRH CELA 320 1684 VOLČJE CELA 366 1668 ZALES CELA 364

004 BOHINJ 2200 BOHINJSKA BISTRICA CELA 1.867 2196 BOHINJSKA ČEŠNJICA CELA 2.710 2197 BOHINJSKA SREDNJA VAS CELA 2.774 2195 GORJUŠE CELA 1.383 2202 NEMŠKI ROVT CELA 2.626 2201 NOMENJ CELA 2.255 2199 SAVICA CELA 3.800 2198 STUDOR CELA 13.043

005 BOROVNICA 2005 BREG DEL 395 2006 ZABOČEVO CELA 2.187



006 BOVEC 2207 BOVEC CELA 7.725 2211 ČEZSOČA CELA 3.574 2208 KORITNICA CELA 787 2206 LOG POD MANGARTOM CELA 2.619 2209 SOČA DESNA CELA 1.369 2210 SOČA LEVA CELA 4.831 2213 SRPENICA CELA 1.323 2205 STRMEC CELA 2.639 2204 TRENTA DESNA CELA 3.309 2203 TRENTA LEVA CELA 5.977 2212 ŽAGA CELA 2.578

151 BRASLOVČE 985 DOBROVLJE CELA 1.380 1007 GRAJSKA VAS DEL 137 984 LETUŠ DEL 256 986 PODVRH DEL 655

007 BRDA 2285 BILJANA CELA 975 2289 CEROVO CELA 464 2290 KOJSKO CELA 487 2288 KOZANA CELA 369 2278 KOŽBANA CELA 939 2279 KRASNO CELA 253 2286 MEDANA CELA 329 2277 MIRNIK CELA 781 2284 NEBLO CELA 421 2291 PODSABOTIN CELA 555 2281 ŠMARTNO CELA 370 2282 VEDRIJAN CELA 178 2287 VIPOLŽE CELA 223 2283 VIŠNJEVIK CELA 315 2280 VRHOVLJE CELA 536

008 BREZOVICA 1703 JEZERO DEL 554 1704 KAMNIK DEL 1.041 1705 PRESERJE DEL 1.907 1652 RAKITNA CELA 2.098

009 BREŽICE 1264 ARNOVO SELO DEL 200 1257 BIZELJSKO CELA 854 1267 BLATNO CELA 352 1274 BOJSNO DEL 219 1270 BREZJE CELA 165 1256 BREZOVICA CELA 180 1254 BUKOVJE CELA 305 1303 BUŠEČA VAS DEL 420 1307 CERINA CELA 1.016 1266 CURNOVEC CELA 446 1306 ČATEŽ CELA 900 1268 DEDNJA VAS CELA 270 1255 DRENOVEC CELA 395 1305 GLOBOČICE CELA 811 1309 KORITNO CELA 966 1252 KRIŽE CELA 754 1277 MALI VRH DEL 184 1310 NOVA VAS CELA 633 1263 OKLUKOVA GORA CELA 131 1253 OREŠJE CELA 391 1259 PAVLOVA VAS CELA 668 1269 PIŠECE CELA 374 1258 PODGORJE CELA 684 1260 SILOVEC CELA 129 1261 SROMLJE CELA 249 1272 STARA VAS CELA 463 1304 STOJANSKI VRH CELA 625 1308 VELIKA DOLINA CELA 1.105 1271 VITNA VAS CELA 480 1265 VOLČJE CELA 418 1262 ZGORNJA POHANCA CELA 294

011 CELJE 1067 BREZOVA DEL 179 1083 BUKOVŽLAK DEL 138



1079 KOŠNICA CELA 598 1078 LISCE CELA 434 1058 ROŽNI VRH CELA 340 1057 RUPE CELA 278 1069 ŠENTJUNGERT DEL 235 1068 ŠMARTNO DEL 286 1072 ŠMIKLAVŽ DEL 372 1082 TEHARJE DEL 90 1080 TREMERJE CELA 274 1081 ZAGRAD CELA 775 2639 ZVODNO CELA 488

012 CERKLJE NA GORENJSKEM 2110 GRAD CELA 539 2111 PŠATA CELA 173 2079 ŠENTURŠKA GORA CELA 2.015 2112 ŠMARTNO DEL 244 2080 ŠTEFANJA GORA CELA 402

013 CERKNICA 1661 BEGUNJE PRI CERKNICI CELA 871 1658 BEZULJAK CELA 2.805 1681 BLOČICE CELA 849 1663 CAJNARJE CELA 309 1676 CERKNICA CELA 1.487 1677 DOLENJA VAS CELA 1.613 2710 GLAŽUTA CELA 197 1633 GORENJE JEZERO CELA 257 1675 GRAHOVO CELA 1.126 1665 JERŠIČE CELA 165 1657 KOŽLJEK CELA 615 1655 KRANJČE CELA 430 1669 KREMENCA CELA 354 1679 LIPSENJ CELA 530 1653 OSREDEK CELA 502 1656 OTAVE CELA 926 1632 OTOK I CELA 1.541 1678 OTOK II CELA 1.851 1659 RAKEK CELA 1.800 2700 RAKOV ŠKOCJAN CELA 1.928 1666 RAVNE PRI ŽILCAH CELA 486 1662 SELŠČEK CELA 1.074 1664 ŠTRUKLJEVA VAS CELA 421 1670 ULAKA CELA 1.012 1660 UNEC CELA 539 1680 ŽEROVNICA CELA 521 1654 ŽILCE CELA 433

014 CERKNO 2337 BUKOVO CELA 1.114 2344 CERKNO CELA 1.047 2341 DOLENJI NOVAKI CELA 413 2342 GORENJI NOVAKI CELA 1.225 2339 GORJE CELA 1.140 2338 JESENICA CELA 667 2340 LABINJE CELA 549 2346 OREHEK CELA 388 2350 OTALEŽ CELA 3.309 2343 PLANINA CELA 1.029 2347 POLICE CELA 483 2348 REKA - RAVNE CELA 914 2349 ŠEBRELJE CELA 2.178 2345 ZAKRIŽ CELA 366

196 CIRKULANE 473 BREZOVEC CELA 332 474 CIRKULANE CELA 255 462 DOLANE CELA 234 461 GRADIŠČA CELA 478 475 GRUŠKOVEC CELA 265 482 MALI OKIČ CELA 192 477 MEDRIBNIK CELA 337 476 MEJE CELA 63 478 PARADIŽ CELA 241 480 POHORJE CELA 161



479 PRISTAVA CELA 231 481 SLATINA CELA 186 463 VELIKI VRH CELA 271

016 ČRNA NA KOROŠKEM 905 BISTRA CELA 2.632 906 ČRNA CELA 437 908 JAVORJE CELA 2.401 904 KOPRIVNA CELA 2.967 907 LUDRANSKI VRH CELA 1.898 902 PODPECA CELA 1.904 903 TOPLA CELA 1.343 899 URŠLJA GORA II CELA 916 900 ŽERJAV CELA 1.098

017 ČRNOMELJ 1537 BUKOVA GORA CELA 1.538 1561 DAMELJ CELA 477 1538 DOLENJA PODGORA CELA 918 1559 RADENCI CELA 837 1560 SINJI VRH CELA 1.868

019 DIVAČA 2464 BARKA CELA 1.023 2441 DOLENJA VAS CELA 1.918 2450 FAMLJE CELA 811 2444 GABRČE CELA 474 2448 GORNJE VREME CELA 769 2468 KOZJANE CELA 525 2446 LAŽE CELA 751 2466 MISLIČE CELA 254 2462 PODGRAD CELA 464 2445 POTOČE CELA 390 2443 SENADOLE CELA 499 2447 SENOŽEČE CELA 1.963 2465 VAREJE CELA 311 2467 VATOVLJE CELA 174 2449 VREMSKI BRITOF CELA 661

154 DOBJE 1151 BREZJE CELA 506 2670 LAŽIŠE CELA 337 1152 SUHO CELA 685

020 DOBREPOLJE 1801 KOMPOLJE CELA 1.199 1800 PODGORA CELA 901 1568 PODTABOR CELA 1.121 1567 POTISKAVEC CELA 1.766 1799 VIDEM DOBREPOLJE CELA 567

155 DOBRNA 1044 BRDCE NAD DOBRNO CELA 1.777 1056 DOBRNA CELA 809 1045 KLANC CELA 322 1046 ZAVRH CELA 258

021 DOBROVA-POLHOV GRADEC

1983 BABNA GORA CELA 1.486 1988 BUTAJNOVA CELA 990 1985 ČRNI VRH CELA 2.285 1994 DOBROVA DEL 1.384 1995 PODSMREKA CELA 563 1986 POLHOV GRADEC CELA 807 1984 SELO NAD POLHOVIM

GRADCEM CELA 1.075

1987 SETNIK CELA 1.310 1989 ŠENTJOŠT CELA 756 1982 ŠUJICA CELA 1.361

022 DOL PRI LJUBLJANI 1764 KRIŽEVSKA VAS CELA 278 1769 LAZE CELA 384 1766 PETELINJE DEL 48 1762 PODGORA CELA 202 1768 SENOŽETI CELA 392 1765 VINJE CELA 514

157 DOLENJSKE TOPLICE 1446 GORENJE POLJE CELA 702 1497 PODSTENICE CELA 5.006 1496 PODTURN CELA 2.468 1498 POLJANE CELA 965 1499 STARE ŽAGE CELA 1.088



1495 TOPLICE DEL 43023 DOMŽALE 1965 BRDO CELA 372

1958 BREZOVICA DEL 464 1964 IHAN DEL 43 1935 ROVA CELA 999 1957 TROJICA CELA 318

025 DRAVOGRAD 828 ČRNEČE CELA 377 827 ČRNEŠKA GORA CELA 590 839 DANIJEL PRI TRBONJAH CELA 1.343 842 DOBROVA CELA 402 829 DRAVOGRAD CELA 209 834 DUH NA OJSTRICI CELA 537 832 GORIŠKI VRH CELA 1.047 830 GRAD CELA 43 836 KOZJI VRH CELA 837 825 LIBELIČE CELA 331 826 LIBELIŠKA GORA CELA 638 833 OJSTRICA CELA 638 840 OTIŠKI VRH I CELA 1.045 841 OTIŠKI VRH II CELA 265 843 SELOVEC CELA 755 844 ŠENTJANŽ PRI

DRAVOGRADU CELA 285

838 TRBONJE CELA 220 835 VELKA CELA 418 831 VIČ CELA 201 837 VRATA CELA 320

026 DUPLEK 685 ZAVRŠKA VAS DEL 121 686 ZGORNJI DUPLEK DEL 125

027 GORENJA VAS-POLJANE 2047 DOBJE CELA 943 2038 DOLENČICE CELA 566 2058 DOLENJA DOBRAVA CELA 1.310 2048 DOLENJE BRDO CELA 581 2039 GORENJA RAVAN CELA 1.200 2057 GORENJA VAS CELA 864 2049 HOTAVLJE CELA 1.397 2053 JAVORJEV DOL CELA 149 2052 LANIŠE CELA 283 2050 LESKOVICA CELA 2.172 2059 LUČINE CELA 1.521 2051 PODJELOVO BRDO CELA 435 2040 PODOBENO CELA 990 2037 PODVRH CELA 802 2055 STARA OSELICA CELA 1.296 2056 TREBIJA CELA 941

207 GORJE 2184 PODHOM CELA 167 2188 POLJŠICA CELA 359 2185 SPODNJE GORJE CELA 2.289 2186 VIŠELNICA I CELA 1.124 2187 ZGORNJE GORJE CELA 7.738

029 GORNJA RADGONA 195 ZBIGOVCI CELA 275030 GORNJI GRAD 941 BOČNA CELA 1.868

930 FLORJAN PRI GORNJEM GRADU

CELA 1.135

942 GORNJI GRAD CELA 1.095 929 LENART PRI GORNJEM

GRADU CELA 1.358

943 ŠMIKLAVŽ CELA 2.106 944 TIROSEK CELA 1.448

158 GRAD 38 GRAD CELA 942032 GROSUPLJE 1780 BLEČJI VRH CELA 962

2642 GROSUPLJE DEL 73 1792 LUČE DEL 101 1787 MALI VRH CELA 388 1781 POLICA DEL 550 1785 SELA DEL 458 1782 STARA VAS CELA 656



1786 ŠMARJE DEL 63 1791 ŽALNA DEL 417

160 HOČE-SLIVNICA 704 ČRETA CELA 352 699 HOČKO POHORJE CELA 1.134 698 PIVOLA DEL 367 701 POLANA CELA 126 703 RADIZEL CELA 274 700 SLIVNIŠKO POHORJE CELA 1.051

162 HORJUL 1992 HORJUL CELA 976 1991 VRZDENEC CELA 1.102 1993 ZAKLANEC CELA 687 1990 ŽAŽAR CELA 490

034 HRASTNIK 2687 BOBEN CELA 446 1856 DOL PRI HRASTNIKU CELA 1.020 1859 GORE CELA 835 2640 HRASTNIK CELA 530 1855 HRASTNIK-MESTO CELA 165 1857 MARNO CELA 600 1863 PODKRAJ CELA 1.051 2688 STUDENCE CELA 101 2685 ŠAVNA PEČ CELA 211 1858 TURJE CELA 900

035 HRPELJE-KOZINA 2562 ARTVIŽE CELA 571 2561 BREZOVICA CELA 1.459 2555 DRAGA CELA 397 2582 GOLAC CELA 2.421 2575 GRADIŠČE CELA 695 2553 GROČANA CELA 651 2572 HOTIČNA CELA 439 2560 HRPELJE CELA 1.220 2569 JAVORJE CELA 449 2571 KOVČICE CELA 516 2574 MARKOVŠČINA CELA 1.728 2559 MATERIJA CELA 1.484 2576 OBROV CELA 645 2557 OCIZLA CELA 1.568 2581 POLJANE CELA 917 2558 PREŠNICA CELA 1.715 2570 RITOMEČE CELA 99 2573 SLIVJE CELA 332 2563 TATRE CELA 1.089

036 IDRIJA 2356 ČEKOVNIK CELA 3.858 2365 ČRNI VRH CELA 1.421 2361 DOLE CELA 1.859 2364 GODOVIČ CELA 1.513 2354 GORENJA KANOMLJA CELA 1.327 2357 IDRIJA – MESTO CELA 329 2351 IDRIJSKE KRNICE CELA 718 2363 IDRIJSKI LOG CELA 1.857 2369 JAVORNIK CELA 746 2362 JELIČNI VRH CELA 1.506 2367 KANJI DOL CELA 621 2359 LEDINE CELA 836 2368 LOME CELA 1.101 2358 SPODNJA IDRIJA CELA 642 2352 SPODNJA KANOMLJA CELA 1.283 2353 SREDNJA KANOMLJA CELA 1.534 2355 VOJSKO CELA 3.651 2696 VOJŠČICA CELA 292 2360 VRSNIK I CELA 785 2366 ZADLOG CELA 1.828

037 IG 1699 DOBRAVICA DEL 566 1708 GOLO CELA 1.611 1700 IG DEL 493 1707 IŠKA VAS DEL 1.631 1702 TOMIŠELJ DEL 517 1706 VRBLJENE DEL 733



1712 ZAPOTOK CELA 1.022038 ILIRSKA BISTRICA 2509 BAČ CELA 2.661

2532 BRCE CELA 153 2521 ČELJE CELA 548 2530 DOBROPOLJE CELA 167 2550 DOLENJE CELA 695 2541 DOLNJI ZEMON CELA 535 2566 GABERK CELA 167 2542 GORNJI ZEMON CELA 524 2535 HARIJE CELA 529 2577 HRUŠICA CELA 1.199 2567 HUJE CELA 277 2525 ILIRSKA BISTRICA CELA 1.797 2543 JABLANICA CELA 879 2518 JANEŽEVO BRDO CELA 248 2527 JASEN CELA 226 2549 JELŠANE CELA 634 2516 KILOVČE CELA 328 2511 KNEŽAK CELA 1.199 2510 KORITNICE CELA 3.760 2528 KOSEZE CELA 217 2540 MALA BUKOVICA CELA 372 2568 MALE LOČE CELA 229 2514 MEREČE CELA 292 2548 NOVOKRAČINE CELA 905 2519 OSTROŽNO BRDO CELA 932 2537 PAVLICA CELA 74 2578 PODBEŽE CELA 563 2579 PODGRAD CELA 1.216 2545 PODGRAJE CELA 766 2513 PODSTENJE CELA 198 2565 PREGARJE CELA 787 2520 PRELOŽE CELA 382 2517 PREM CELA 320 2580 RAČICE CELA 1.194 2515 RATEČEVO BRDO CELA 417 2564 RJAVČE CELA 407 2536 SABONJE CELA 619 2522 SMRJE CELA 509 2508 SNEŽNIK CELA 9.494 2552 STAROD CELA 1.159 2538 STUDENA GORA CELA 172 2547 SUŠAK CELA 630 2512 ŠEMBIJE CELA 1.187 2534 TOMINJE CELA 410 2523 TOPOLC CELA 358 2524 TRNOVO CELA 1.682 2544 TRPČANE CELA 1.774 2539 VELIKA BUKOVICA CELA 428 2551 VELIKO BRDO CELA 707 2526 VRBOVO CELA 551 2546 ZABIČE CELA 1.807 2533 ZAJELŠJE CELA 223 2529 ZAREČICA CELA 177 2531 ZAREČJE CELA 319

039 IVANČNA GORICA 1805 BUKOVICA DEL 508 1804 ČEŠNJICE DEL 225 1812 DEDNI DOL CELA 742 1811 DOBRAVA CELA 446 1815 DRAGA CELA 603 1814 KRIŠKA VAS CELA 553 1802 LESKOVEC CELA 834 1803 METNAJ CELA 1.249 1806 SOBRAČE CELA 570 1810 STIČNA DEL 656 1807 TEMENICA CELA 463 1813 VIŠNJA GORA CELA 23



040 IZOLA 2629 DVORI NAD IZOLO CELA 494 2626 IZOLA CELA 328 2628 MALIJA CELA 867 2715 CETORE CELA 1.167

041 JESENICE 2176 BLEJSKA DOBRAVA CELA 803 2172 HRUŠICA CELA 959 2177 JAVORNIŠKI ROVT CELA 747 2175 JESENICE CELA 370 2178 KOROŠKA BELA CELA 1.637 2174 PLANINA CELA 1.130 2173 PLAVŠKI ROVT CELA 406 2638 PODMEŽAKLJA CELA 408 2179 POTOKI CELA 388 2637 PRIHODI CELA 728

163 JEZERSKO 2077 SPODNJE JEZERSKO CELA 2.784 2076 ZGORNJE JEZERSKO CELA 4.097

042 JURŠINCI 360 GRADIŠČAK CELA 31043 KAMNIK 1892 BISTRIČICA CELA 856

1890 ČRNA CELA 1.874 1894 GODIČ CELA 521 2668 GOJŠKA PLANINA CELA 223 1895 GOZD CELA 344 1920 HRIBI CELA 1.012 1915 HRUŠEVKA CELA 920 1911 KAMNIK CELA 801 1899 KOŠIŠE CELA 189 1916 LOKE CELA 824 1898 MEKINJE CELA 323 1923 MOTNIK CELA 371 1897 NEVLJE CELA 514 1912 PALOVČE CELA 509 1913 PODHRUŠKA CELA 503 1918 PŠAJNOVICA CELA 327 2691 RAKITOVEC CELA 279 1893 STRANJE CELA 294 1917 ŠMARTNO V TUHINJU CELA 707 1921 ŠPITALIČ CELA 2.979 1896 TUČNA CELA 393 1900 TUNJICE CELA 704 1910 VOLČJI POTOK DEL 326 1922 ZGORNJI MOTNIK CELA 465 1919 ZGORNJI TUHINJ CELA 1.158 1914 ZNOJILE CELA 738 1891 ŽUPANJE NJIVE CELA 7.194

044 KANAL 2266 AJBA CELA 2.235 2274 ANHOVO CELA 761 2263 AVČE CELA 1.029 2267 BODREŽ CELA 345 2276 DESKLE CELA 2.128 2264 DOBLAR CELA 270 2271 GORENJA VAS CELA 589 2272 IDRIJA NAD KANALOM CELA 318 2262 KAL NAD KANALOM CELA 3.045 2269 KANAL CELA 235 2270 MORSKO CELA 347 2275 PLAVE CELA 1.798 2265 ROČINJ CELA 694 2273 UKANJE CELA 475 2268 VRH KANALSKI CELA 452

046 KOBARID 2218 BORJANA CELA 1.142 2214 BREGINJ CELA 1.908 2225 DREŽNICA CELA 3.635 2229 IDRSKO CELA 1.123 2223 KOBARID CELA 457 2219 KRED CELA 1.157 2228 LADRA CELA 346 2230 LIVEK CELA 1.135



2216 LOGJE CELA 842 2215 ROBIDIŠČE CELA 141 2217 SEDLO CELA 1.221 2227 SMAST CELA 610 2220 STARO SELO CELA 650 2221 SUŽID CELA 583 2222 SVINO CELA 410 2224 TRNOVO CELA 1.051 2226 VRSNO CELA 3.065

048 KOČEVJE 1589 BOROVEC CELA 2.125 1596 BREZJE CELA 731 1608 BRIGA CELA 1.419 1601 ČEPLJE CELA 1.195 1593 ČRNI POTOK CELA 959 1603 DOL CELA 608 1583 GOTENICA CELA 2.375 1598 HRIB CELA 640 1600 KNEŽJA LIPA CELA 1.669 1574 KOBLARJI CELA 1.996 1582 KOČE CELA 2.964 1577 KOČEVJE CELA 1.559 1590 KOČEVSKA REKA CELA 2.165 1597 KOPRIVNIK CELA 1.203 1595 KUMROVA VAS CELA 737 1581 LIVOLD CELA 2.045 1576 MAHOVNIK CELA 554 1573 MALA GORA CELA 1.654 1594 MOZELJ CELA 2.347 1599 NEMŠKA LOKA CELA 809 1591 NOVI LAZI CELA 2.170 1580 ONEK CELA 2.115 1569 POLOM CELA 2.328 1602 PREDGRAD CELA 1.279 1579 RAJHENAV CELA 2.196 1605 RAJNDOL CELA 1.707 1572 ROG CELA 2.138 1571 SMUKA CELA 2.215 1604 SPODNJI LOG CELA 1.375 1575 STARA CERKEV CELA 1.535 1570 STARI LOG CELA 3.302 1606 ŠKRILJ CELA 829 1592 ŠTALCERJI CELA 1.293 1578 ŽELJNE CELA 2.228

049 KOMEN 2701 DOLANCI CELA 95 2419 KOBOLI CELA 97 2702 KODRETI CELA 104 2416 ŠTANJEL CELA 565

050 KOPER 2623 BORŠT CELA 944 2600 ČRNI KAL CELA 255 2599 ČRNOTIČE CELA 745 2603 DEKANI DEL 427 2601 GABROVICA CELA 253 2607 GAŽON CELA 330 2621 GRADIN CELA 1.228 2617 HRASTOVLJE CELA 639 2624 KOŠTABONA CELA 1.051 2625 KRKAVČE CELA 645 2614 KUBED CELA 1.255 2615 LOKA CELA 481 2611 MAREZIGE CELA 709 2618 MOVRAŽ CELA 1.788 2597 OSP CELA 634 2589 PLAVJE DEL 281 2583 PODGORJE CELA 1.819 2616 PODPEČ CELA 843 2609 POMJAN CELA 724 2620 PREGARA CELA 805



2585 RAKITOVEC CELA 936 2602 ROŽAR CELA 530 2606 SEMEDELA CELA 1.530 2598 SOCERB CELA 741 2619 SOČERGA CELA 1.100 2612 SVETI ANTON CELA 701 2595 ŠKOFIJE DEL 233 2608 ŠMARJE CELA 661 2596 TINJAN CELA 472 2622 TOPOLOVEC CELA 780 2613 TRUŠKE CELA 1.682 2610 VANGANEL CELA 355 2584 ZAZID CELA 1.326

197 KOSTANJEVICA NA KRKI 1334 ČRNEČA VAS CELA 1.195 1331 KOSTANJEVICA DEL 137 1336 OREHOVEC CELA 1.465 1335 OŠTRC CELA 1.096

165 KOSTEL 1609 BANJA LOKA CELA 1.744 1611 FARA CELA 265 1613 KUŽELJ CELA 836 1612 PIRČE CELA 598 1607 SUHOR CELA 1.175 1610 VRH CELA 614

051 KOZJE 1234 BUČE CELA 246 1232 DOBLEŽIČE CELA 257 1235 DRENSKO REBRO CELA 643 1244 GORJANE CELA 748 1242 KOZJE CELA 884 2658 OSREDEK CELA 951 1237 PILŠTANJ CELA 1.047 1245 PODSREDA CELA 1.178 1243 VETRNIK CELA 1.206 1239 VRENSKA GORCA CELA 358 1236 ZAGORJE CELA 942 1238 ZDOLE CELA 581

052 KRANJ 2085 BABNI VRT CELA 1.123 2087 GOLNIK CELA 276 2127 NEMILJE CELA 1.178 2695 PLANICA CELA 317 2130 PŠEVO CELA 466 2129 SPODNJA BESNICA CELA 194 2086 SREDNJA VAS CELA 608 2131 STRAŽIŠČE DEL 218 2128 ZGORNJA BESNICA CELA 1.686

053 KRANJSKA GORA 2171 DOVJE CELA 10.290 2170 GOZD CELA 5.945 2169 KRANJSKA GORA CELA 4.709 2168 PODKOREN CELA 1.366 2167 RATEČE CELA 2.647 2644 VIŠELNICA II CELA 682

054 KRŠKO 1355 ANŽE CELA 292 1351 ARMEŠKO CELA 205 1357 BRESTANICA CELA 267 1348 BREZJE CELA 184 1338 DOBROVA CELA 945 1358 DOLNJI LESKOVEC CELA 495 1349 DOVŠKO CELA 333 1354 GORICA CELA 165 1346 GORNJI LESKOVEC CELA 285 1347 KALIŠOVEC CELA 148 1341 KOPRIVNICA CELA 167 1311 KOSTANJEK CELA 732 1322 KRŠKO CELA 1.461 1352 LOKVE CELA 188 1344 MALI KAMEN CELA 440 1340 MRČNA SELA CELA 382 1333 PLANINA CELA 1.003



1332 PODBOČJE DEL 658 1359 PRESLADOL CELA 453 1326 RAKA DEL 968 1324 RAVNE CELA 1.332 1353 RAZTEZ CELA 265 1339 REŠTANJ CELA 934 1360 ROŽNO CELA 393 1350 SENOVO CELA 211 1325 SENUŠE DEL 33 1314 SREMIČ CELA 403 1356 STOLOVNIK CELA 314 1337 STRANJE CELA 606 1345 ŠEDEM CELA 186 1342 VELIKI DOL CELA 277 1343 VELIKI KAMEN CELA 303 1323 VELIKI TRN CELA 1.603 1315 VIDEM DEL 109

055 KUNGOTA 587 CIRINGA CELA 233 604 GRADIŠKA CELA 298 598 GRUŠENA CELA 189 597 JEDLOVNIK CELA 181 599 JURSKI VRH CELA 206 603 KOZJAK CELA 699 620 MALI ROŠPOH CELA 228 600 PESNICA CELA 333 592 PLAČ CELA 267 595 PLINTOVEC CELA 270 586 PODIGRAC CELA 132 589 SLATINA CELA 111 591 SLATINSKI DOL CELA 263 594 SPODNJE VRTIČE CELA 216 588 SVEČINA CELA 216 590 ŠPIČNIK CELA 268 601 VRŠNIK CELA 293 596 ZGORNJA KUNGOTA CELA 364 593 ZGORNJE VRTIČE CELA 129

056 KUZMA 25 DOLIČ CELA 611 24 MATJAŠEVCI CELA 340 23 TRDKOVA CELA 501

057 LAŠKO 2650 DEBRO CELA 244 1035 JURKLOŠTER CELA 898 1030 LAHOMNO CELA 471 1029 LAHOMŠEK CELA 435 1026 LAŠKO CELA 132 1037 LAŽIŠE CELA 563 1041 LOKAVEC CELA 1.059 1040 LOŽE CELA 625 1043 MARIJINA VAS CELA 754 1034 MRZLO POLJE CELA 682 1861 OBREŽJE CELA 626 1031 OLEŠČE CELA 942 1042 PANEČE CELA 2.229 1038 PLAZOVJE CELA 449 2651 POŽNICA CELA 225 1022 REČICA CELA 1.517 1025 REKA CELA 606 1024 RIFENGOZD CELA 945 1039 RIMSKE TOPLICE CELA 639 1028 SEDRAŽ CELA 805 1023 SLIVNO CELA 912 1032 ŠENTRUPERT CELA 579 1860 ŠIRJE CELA 1.049 1027 ŠMIHEL CELA 544 1033 TROBNI DOL CELA 1.200 1036 VRH NAD LAŠKIM CELA 779

058 LENART 527 ZGORNJI GASTERAJ CELA 229060 LITIJA 1842 DOLE PRI LITIJI CELA 2.484



1835 HOTIČ CELA 1.136 1834 KONJ CELA 1.850 1888 KONJŠICA CELA 1.200 1836 KRESNICE CELA 631 1837 KRESNIŠKI VRH CELA 1.446 1838 LITIJA CELA 982 1845 MORAVČE CELA 1.534 1853 OKROG CELA 809 2657 PEČICE CELA 297 1840 POLŠNIK CELA 2.909 1843 PRELESJE CELA 1.484 2656 RIBČE CELA 201 1833 SAVA PRI LITIJI CELA 804 1854 TIHABOJ CELA 554 1832 VAČE CELA 1.427 1841 VELIKA GOBA CELA 1.767 1844 VODICE CELA 599

061 LJUBLJANA 1755 GLINCE CELA 779 2678 GOLOVEC CELA 54 1777 JAVOR CELA 1.142 1695 KARLOVŠKO PREDMESTJE DEL 106 1770 KAŠELJ DEL 621 1776 LIPOGLAV CELA 1.063 1774 PODMOLNIK CELA 506 1746 RAŠICA CELA 189 1775 SOSTRO CELA 1.061 1752 STANEŽIČE DEL 481 1779 TREBELJEVO CELA 607 1778 VOLAVLJE CELA 3.920

062 LJUBNO 923 LJUBNO CELA 98 913 PRIMOŽ PRI LJUBNEM CELA 1.676 931 RADMIRJE CELA 494 924 SAVINA CELA 1.180 914 TER CELA 4.113

063 LJUTOMER 274 GLOBOKA CELA 317 265 GRESOVŠČAK CELA 336 267 ILOVCI CELA 210 270 NUNSKA GRABA CELA 125 266 PLEŠIVICA CELA 176 271 PRESIKA CELA 92 269 RINČETOVA GRABA CELA 129 268 SLAMNJAK DEL 271

064 LOGATEC 2016 BLEKOVA VAS CELA 1.059 2017 DOLENJI LOGATEC CELA 2.011 2015 GORENJI LOGATEC CELA 1.597 2019 GRČAREVEC CELA 386 2013 HOTEDRŠICA CELA 423 2703 HRUŠICA CELA 917 2018 LAZE CELA 2.052 2693 LOG CELA 172 2011 MEDVEDJE BRDO CELA 958 2012 NOVI SVET CELA 2.154 2009 PETKOVEC CELA 764 2014 RAVNIK CELA 495 2008 ROVTE CELA 1.695 2007 VRH CELA 849 2010 ŽIBRŠE CELA 1.779

065 LOŠKA DOLINA 1650 BABNA POLICA CELA 1.235 1651 BABNO POLJE CELA 1.640 1634 DANE CELA 930 1644 IGA VAS CELA 618 2709 JAVORJE CELA 580 1638 KNEŽJA NJIVA CELA 739 1648 KOZARIŠČE CELA 1.471 2705 LESKOVA DOLINA CELA 3.113 1636 LOŽ CELA 1.013 1647 NADLESK CELA 909



1635 PODCERKEV CELA 568 1643 POLJANE CELA 840 1646 PUDOB CELA 131 1637 STARI TRG PRI LOŽU CELA 229 1645 VIŠEVEK CELA 223 1649 VRH CELA 1.466 1639 VRHNIKA CELA 952

066 LOŠKI POTOK 1584 DRAGA CELA 5.333 1641 HRIB CELA 1.521 1640 RETJE CELA 1.966 1585 TRAVA CELA 2.604 1642 TRAVNIK CELA 1.826

167 LOVRENC NA POHORJU 666 ČINŽAT CELA 334 671 KUMEN CELA 4.103 669 LOVRENC NA POHORJU CELA 315 668 RDEČI BREG CELA 1.618 670 RECENJAK CELA 1.479 667 RUTA CELA 697

067 LUČE 912 KONJSKI VRH CELA 2.586 925 KRNICA CELA 1.581 926 LUČE CELA 41 927 PODVEŽA CELA 3.839 928 PODVOLOVLJEK CELA 1.890 911 RADUHA CELA 1.007

068 LUKOVICA 1927 BLAGOVICA CELA 1.407 1928 ČEŠNJICE CELA 274 1929 KORENO CELA 573 1931 KRAŠNJA CELA 536 1933 LUKOVICA DEL 539 1934 RAFOLČE CELA 382 1947 SPODNJE KOSEZE DEL 388 1926 ŠENTOŽBOLT CELA 903 1924 TROJANE CELA 786 1925 UČAK CELA 154 1932 ZLATO POLJE CELA 786 1930 ŽIROVŠE CELA 137

069 MAJŠPERK 500 BOLFENK CELA 548 443 JANŠKI VRH CELA 504 503 KUPČINJI VRH CELA 569 499 SITEŽ CELA 759 442 SKRBLJE CELA 524 502 STOPERCE CELA 1.099 501 SVEČA CELA 503

198 MAKOLE 775 DEŽNO CELA 719 776 JELOVEC CELA 452 785 STARI GRAD CELA 1.022

070 MARIBOR 635 BRESTRNICA CELA 584 649 CELESTRINA CELA 127 602 GAJ NAD MARIBOROM CELA 715 645 GRUŠOVA DEL 148 675 HRASTJE CELA 511 651 HRENCA CELA 108 634 JELOVEC CELA 102 636 KAMNICA CELA 541 653 KOŠAKI CELA 232 638 KRČEVINA CELA 424 662 LAZNICA DEL 89 661 LIMBUŠ DEL 137 650 MALEČNIK CELA 122 646 METAVA CELA 297 621 MORSKI JAREK CELA 323 648 NEBOVA CELA 129 654 OREŠJE CELA 229 640 PEKEL CELA 217 676 PEKRE DEL 285 639 POČEHOVA CELA 238 679 RAZVANJE DEL 244



637 ROŠPOH CELA 450 644 RUPERČE DEL 265 678 SPODNJE RADVANJE DEL 180 633 SREDNJE CELA 420 622 ŠOBER CELA 1.203 647 TRČOVA CELA 201 652 VODOLE CELA 185 677 ZGORNJE RADVANJE DEL 181 674 ZGORNJI VRHOV DOL CELA 336 2674 ŽAVCARJEV VRH CELA 629

071 MEDVODE 1981 GOLO BRDO CELA 621 1977 SORA CELA 285 1978 STUDENČICE CELA 1.397 1980 TOPOL CELA 737 1979 ŽLEBE CELA 491

072 MENGEŠ 1939 DOBENO CELA 181073 METLIKA 1502 DOLE CELA 745

1504 HRAST PRI JUGORJU CELA 448 1503 SEKULIČI CELA 342

074 MEŽICA 887 LOM CELA 377 890 MEŽA ONKRAJ CELA 370 888 MEŽA TAKRAJ CELA 1.066 889 MEŽICA CELA 175 901 PLAT CELA 656

075 MIREN-KOSTANJEVICA 2323 VRTOČE CELA 275170 MIRNA PEČ 1450 GOLOBINJEK DEL 1.622

1452 HMELJČIČ CELA 838076 MISLINJA 865 GORNJI DOLIČ CELA 566

868 KOZJAK CELA 1.286 864 MISLINJA CELA 5.446 2645 PAKA II CELA 362 2646 SREDNJI DOLIČ CELA 500 863 ŠENTILJ POD TURJAKOM CELA 1.577 866 ŠENTVID NAD VALDEKOM CELA 1.191 867 ZAVRŠE CELA 289

199 MOKRONOG-TREBELNO 1414 JELŠEVEC CELA 1.145 1413 LAKNICE CELA 828 1412 MOKRONOG CELA 762 1417 ORNUŠKA VAS CELA 991 1411 OSTROŽNIK CELA 763 1416 STARO ZABUKOVJE CELA 895 1415 TREBELNO CELA 2.029

077 MORAVČE 1953 DRTIJA CELA 784 1950 LIMBARSKA GORA CELA 639 1955 MORAVČE DEL 227 1949 NEGASTRN CELA 715 1952 PEČE CELA 1.016 1954 VELIKA VAS CELA 672 1956 VRHPOLJE CELA 779 1951 ZGORNJE KOSEZE CELA 547

079 MOZIRJE 919 BREZJE CELA 579 917 LEPA NJIVA CELA 1.166 918 LJUBIJA CELA 433 937 LOKE CELA 739 920 MOZIRJE CELA 268 915 RADEGUNDA CELA 1.004 916 ŠMIHEL CELA 1.164

081 MUTA 788 BRANIK CELA 711 786 MLAKE CELA 320 787 PERNICE CELA 799 789 PODLIPJE CELA 829 810 SPODNJA GORTINA CELA 397 807 SPODNJA MUTA CELA 157 809 ZGORNJA GORTINA CELA 453 808 ZGORNJA MUTA CELA 211

082 NAKLO 2091 VOJVODIN BORŠT II CELA 443



083 NAZARJE 938 KOKARJE CELA 808 936 PRIHOVA CELA 660 939 PUSTO POLJE CELA 845 940 ŠMARTNO OB DRETI CELA 1.925

084 NOVA GORICA 2295 BANJŠICE CELA 1.434 2294 BATE CELA 2.347 2336 BRANIK CELA 1.722 2297 ČEPOVAN CELA 2.015 2335 DORNBERK CELA 1.444 2321 GRADIŠČE DEL 214 2293 GRGAR CELA 1.828 2302 KROMBERK CELA 834 2298 LAZNA CELA 1.119 2308 LOKE CELA 370 2296 LOKOVEC CELA 1.988 2299 LOKVE CELA 2.715 2663 MRAVLJEVI CELA 287 2312 OSEK DEL 560 2301 RAVNICA CELA 744 2303 SOLKAN CELA 430 2664 SPODNJA BRANICA CELA 108 2292 ŠMAVER CELA 400 2309 ŠMIHEL CELA 489 2300 TRNOVO CELA 2.565 2311 VITOVLJE DEL 1.054

085 NOVO MESTO 1479 BRUSNICE CELA 1.780 1489 CEROVEC CELA 1.745 1458 ČREŠNJICE CELA 828 1478 GABRJE CELA 1.672 1459 HERINJA VAS CELA 502 1488 HRUŠICA CELA 345 1474 POLHOVICA DEL 18 1480 POTOV VRH DEL 645 1481 SMOLENJA VAS DEL 300 1486 STOPIČE DEL 111 1460 ŠENTPETER DEL 41 1501 VINJA VAS CELA 2.766 1453 ZAGORICA DEL 874 1487 ZAJČJI VRH CELA 588 1457 ŽDINJA VAS DEL 516

171 OPLOTNICA 761 BOŽJE CELA 258 762 BREZJE PRI OPLOTNICI CELA 606 760 KORITNO CELA 380 758 OKOŠKA VAS CELA 203 763 OPLOTNICA DEL 449 764 ZGORNJE GRUŠOVJE DEL 127 759 ZLOGONA GORA CELA 258

067 ORMOŽ 299 MALI BREBROVNIK CELA 239 292 RUNEČ CELA 192 293 STANOVNO CELA 296 321 ŠARDINJE CELA 276 297 VELIČANE CELA 265

088 OSILNICA 1588 BOSLJIVA LOKA CELA 1.820 1587 OSILNICA CELA 943 1586 ŽURGE CELA 1.336

089 PESNICA 619 DOLNJA POČEHOVA DEL 101 641 DRAGUČOVA DEL 270 613 FLEKUŠEK CELA 172 610 JARENINSKI VRH CELA 161 616 KUŠERNIK CELA 56 643 LOŽANE DEL 146 642 PERNICA DEL 187 574 POČENIK CELA 261 578 POLIČKA VAS CELA 289 579 POLIČKI VRH CELA 188 606 RANCA DEL 266 571 ROČICA DEL 74



605 SPODNJE DOBRENJE CELA 395 572 SPODNJE HLAPJE CELA 181 580 VAJGEN DEL 162 615 VUKOVJE DEL 282 612 VUKOVSKI DOL CELA 262 611 VUKOVSKI VRH CELA 229 573 ZGORNJE HLAPJE CELA 243 577 ZGORNJI JAKOBSKI DOL CELA 610

090 PIRAN 2634 NOVA VAS CELA 670 2631 PORTOROŽ CELA 1.352 2633 RAVEN CELA 784 2632 SEČOVLJE CELA 1.560

091 PIVKA 2505 JURIŠČE CELA 1.143 2704 JURJEVA DOLINA CELA 2.066 2499 KAL CELA 847 2494 KOŠANA CELA 1.403 2497 NADANJE SELO CELA 791 2498 NARIN CELA 1.067 2506 PALČJE CELA 1.896 2503 PARJE CELA 711 2501 PETELINJE CELA 991 2502 RADOHOVA VAS CELA 722 2500 SELCE CELA 1.030 2496 STARA SUŠICA CELA 999 2495 SUHORJE CELA 567 2507 TRNJE CELA 5.208 2493 VOLČE CELA 1.758 2504 ZAGORJE CELA 1.128

092 PODČETRTEK 1218 EMA CELA 138 1230 IMENO CELA 589 1241 LASTNIČ CELA 705 1212 NEZBIŠE CELA 194 1229 PODČETRTEK CELA 420 1220 ROGINSKA GORCA CELA 748 1240 SEDLARJEVO CELA 403 1219 SODNA VAS CELA 322 1228 SOPOTE CELA 986 1233 VERAČE CELA 589 1216 VIDOVICA CELA 234 1231 VIRŠTANJ CELA 463 1217 VONARJE CELA 275

172 PODLEHNIK 456 DEŽNO CELA 266 451 GORCA CELA 611 492 GRUŠKOVJE CELA 1.076 454 JABLOVEC CELA 198 495 KOZMINCI CELA 161 491 LOŽINA CELA 364 457 PODLEHNIK CELA 419 453 RODNI VRH CELA 385 493 SEDLAŠEK CELA 622 494 STANOŠINA CELA 333 496 STRAJNA CELA 346 455 ZAKL CELA 182

093 PODVELKA 801 BREZNO CELA 736 819 JANŽEVSKI VRH CELA 1.258 800 JAVNIK CELA 666 822 LEHEN CELA 1.543 799 OŽBALT CELA 841 820 PODVELKA CELA 426 821 RDEČI BREG II CELA 1.286 797 SPODNJA KAPLA CELA 1.671 796 ZGORNJA KAPLA CELA 1.387 798 ZGORNJI VURMAT CELA 1.210

200 POLJČANE 784 HRASTOVEC CELA 641 782 POLJČANE CELA 851 783 STUDENICE CELA 506

173 POLZELA 980 ANDRAŽ CELA 1.118



981 DOBRIČ CELA 623 982 PODVIN DEL 255 993 ZALOŽE DEL 571

094 POSTOJNA 2474 BUKOVJE CELA 4.096 2469 DOLENJA PLANINA CELA 558 2470 GORENJA PLANINA CELA 252 2478 HRAŠČE CELA 657 2480 HRENOVICE CELA 407 2484 HRUŠEVJE CELA 551 2471 KAČJA VAS CELA 3.455 2476 LANDOL CELA 428 2491 MATENJA VAS CELA 2.215 2486 OREHEK CELA 909 2490 POSTOJNA CELA 4.127 2487 RAKITNIK CELA 471 2485 RAKULIK CELA 1.375 2483 RAZDRTO CELA 1.390 2492 SLAVINA CELA 1.443 2489 STARA VAS CELA 131 2482 STRANE CELA 613 2472 STRMICA CELA 427 2479 STUDENEC CELA 244 2473 STUDENO CELA 898 2475 ŠMIHEL POD NANOSOM CELA 1.098 2481 VELIKA BRDA CELA 448 2477 ZAGON CELA 537 2488 ZALOG CELA 257

174 PREBOLD 1004 GORNJA VAS DEL 170 1006 LATKOVA VAS DEL 157 1018 MARIJA REKA CELA 1.964 1019 MATKE CELA 767 1005 PREBOLD DEL 130

095 PREDDVOR 2084 BELA CELA 1.184 2083 BREG OB KOKRI CELA 1.824 2078 KOKRA CELA 5.403 2082 TUPALIČE CELA 414

175 PREVALJE 869 BELŠAK CELA 228 876 BREZNICA CELA 498 875 DOLGA BRDA CELA 593 884 FARNA VAS CELA 198 870 JAMNICA CELA 604 892 LEŠE CELA 805 886 LOKOVICA CELA 331 885 POLJANA CELA 199 891 PREVALJE CELA 330 873 SUHI VRH CELA 489 874 ŠENTANEL CELA 448 893 ZAGRAD CELA 635

098 RAČE-FRAM 717 FRAM DEL 287 718 KOPIVNIK CELA 242 720 LOKA PRI FRAMU CELA 297 721 MORJE DEL 321 719 PLANICA CELA 372 702 RANČE CELA 306

099 RADEČE 1866 HOTEMEŽ CELA 945 1865 NJIVICE CELA 898 1862 RADEČE CELA 246 1864 SVIBNO CELA 2.302 1867 VRHOVO CELA 383 2686 ZAVRATE CELA 260

101 RADLJE OB DRAVI 795 BREZNI VRH CELA 758 790 BREZOVEC CELA 935 805 DOBRAVA CELA 348 802 KOZJI VRH CELA 661 818 ORLICA CELA 1.318 816 PLANINA CELA 2.148 792 RADELCA CELA 592



804 RADLJE OB DRAVI CELA 134 794 REMŠNIK CELA 682 803 SPODNJA VIŽINGA CELA 234 791 SUHI VRH CELA 1.178 793 VAS CELA 581 817 VUHRED CELA 514 806 ZGORNJA VIŽINGA CELA 185

102 RADOVLJICA 2151 BEGUNJE CELA 2.346 2166 ČEŠNJICA PRI KROPI CELA 1.129 2163 KAMNA GORICA CELA 508 2165 KROPA CELA 481 2164 LANCOVO CELA 3.310 2160 LJUBNO DEL 541 2153 OTOK CELA 494 2648 PERAČICA CELA 348 2152 SREDNJA VAS CELA 633

103 RAVNE NA KOROŠKEM 880 BRDINJE CELA 571 883 DOBJA VAS CELA 112 879 KOROŠKI SELOVEC CELA 345 896 KOTLJE CELA 144 894 NAVRŠKI VRH CELA 330 897 PODGORA CELA 948 895 PREŠKI VRH CELA 265 882 RAVNE CELA 204 877 STRAŽIŠČE CELA 384 871 STROJNA CELA 743 878 TOLSTI VRH CELA 1.306 898 URŠLJA GORA I CELA 918 872 ZELEN BREG CELA 525

209 REČICA OB SAVINJI 933 HOMEC CELA 526 922 POLJANE CELA 1.072 921 REČICA OB SAVINJI CELA 688 935 SPODNJA REČICA CELA 316 932 ŠENTJANŽ CELA 529 934 ZGORNJE POBREŽJE CELA 312

201 RENČE-VOGRSKO 2322 RENČE CELA 1.233104 RIBNICA 1628 DANE CELA 1.986

1629 DOLENJA VAS CELA 1.228 1624 GORENJA VAS CELA 1.286 1626 GORIČA VAS CELA 1.879 1631 GRČARICE CELA 1.463 1623 JURJEVICA CELA 995 1615 PODPOLJANE CELA 601 1627 PRIGORICA CELA 1.242 1630 RAKITNICA CELA 639 1625 RIBNICA CELA 1.119 1614 SLEMENA CELA 1.115 1617 SUŠJE CELA 267 1616 VELIKE POLJANE CELA 1.470

177 RIBNICA NA POHORJU 824 HUDI KOT CELA 3.899 823 RIBNICA NA POHORJU CELA 520

106 ROGAŠKA SLATINA 1196 BRESTOVEC CELA 120 1169 CEROVEC CELA 811 1197 CESTE CELA 145 1166 ČAČA VAS CELA 581 1165 DREVENIK CELA 631 1192 KAČJI DOL CELA 164 1213 KAMENCE CELA 154 1193 MALE RODNE CELA 146 1167 NEGONJE CELA 395 1215 NIMNO CELA 120 1198 PLAT CELA 253 1214 RAJNKOVEC CELA 227 1168 RATANSKA VAS CELA 92 1195 RJAVICA CELA 206 2635 ROGAŠKA SLATINA CELA 385 1182 SPODNJA KOSTRIVNICA CELA 368



1170 SPODNJE SEČOVO CELA 333 1172 STRMEC CELA 433 1171 SVETI FLORIJAN CELA 720 1181 TEKAČEVO CELA 160 1180 TOPOLE CELA 102 1179 TRŽIŠČE CELA 136 1194 VELIKE RODNE CELA 165 1164 ZGORNJI GABRNIK CELA 495

107 ROGATEC 1177 DOBOVEC CELA 349 1175 DONAČKA GORA CELA 621 1178 ROGATEC CELA 435 1173 TLAKE CELA 474 1176 TRLIČNO CELA 1.497 1174 TRŠKA GORCA CELA 394

108 RUŠE 663 BISTRICA PRI LIMBUŠU CELA 116 664 BISTRICA PRI RUŠAH CELA 354 673 LOBNICA CELA 1.691 665 RUŠE CELA 447 672 SMOLNIK CELA 3.231 2711 SPODNJI VRHOV DOL CELA 138

178 SELNICA OB DRAVI 625 GRADIŠČE CELA 794 630 GEREČJA VAS CELA 479 629 JANŽEVA GORA CELA 205 631 SPODNJA SELNICA CELA 269 627 SPODNJI BOČ CELA 607 632 SPODNJI SLEMEN CELA 1.106 2667 SPODNJI VURMAT CELA 505 624 VELIKI BOČ CELA 623 628 ZGORNJA SELNICA CELA 177 626 ZGORNJI BOČ CELA 1.241 623 ZGORNJI SLEMEN CELA 440

109 SEMIČ 1530 BLATNIK CELA 730 1521 ČRMOŠNJICE CELA 1.633 1531 GOLOBINJEK CELA 1.206 1533 KLEČ CELA 720 1529 KOT CELA 333 1532 PLANINA CELA 1.511 1522 PRIBIŠJE CELA 2.072 1520 ŠTALE CELA 1.539 1523 ŠTREKLJEVEC CELA 1.203

110 SEVNICA 1377 BLANCA CELA 233 1381 BOŠTANJ CELA 499 1365 BREG CELA 337 1378 BREZOVO CELA 447 1383 CEROVEC CELA 810 1387 CIRNIK CELA 794 1389 GOVEJI DOL CELA 671 1392 HUBAJNICA CELA 988 1386 KAL CELA 1.193 1376 KLADJE CELA 231 1382 KOMPOLJE CELA 1.426 1374 KRAJNA BRDA CELA 171 1396 KRSINJI VRH CELA 599 1366 LEDINA CELA 767 1391 LOG CELA 1.292 1364 LOKA PRI ZIDANEM MOSTU CELA 371 2662 MALKOVEC CELA 584 1371 METNI VRH CELA 785 1362 OKROGLICE CELA 824 1388 PIJAVICE CELA 666 1385 PODBORŠT CELA 715 1361 PODGORJE CELA 976 1370 PODVRH CELA 555 1368 POKLEK CELA 628 1363 RADEŽ CELA 914 1375 SELCE CELA 90 1379 SEVNICA CELA 416



1393 STUDENEC CELA 1.642 1384 ŠENTJANŽ CELA 577 1380 ŠMARJE CELA 289 1395 TELČE CELA 945 1369 TRNOVEC CELA 436 1397 TRŽIŠČE CELA 1.269 1390 VRH CELA 1.803 1367 ZABUKOVJE CELA 1.520 1373 ŽIGRSKI VRH CELA 704 1372 ŽURKOV DOL CELA 259

111 SEŽANA 2439 GRIŽE CELA 1.050 2420 ŠTJAK CELA 1.456 2440 VELIKO POLJE CELA 1.193

112 SLOVENJ GRADEC 862 BRDA CELA 410 861 DOBRAVA CELA 773 852 GOLAVABUKA CELA 982 846 GRADIŠČE CELA 2.172 858 GRAŠKA GORA CELA 370 851 LEGEN CELA 828 845 PAMEČE CELA 1.437 854 PODGORJE CELA 2.151 848 SELE CELA 1.143 850 SLOVENJ GRADEC CELA 215 856 SPODNJI RAZBOR CELA 1.043 849 STARI TRG CELA 684 853 ŠMARTNO PRI SLOVENJ

GRADCU CELA 629

860 ŠMIKLAVŽ CELA 457 857 VELUNA CELA 403 859 VODRIŽ CELA 358 847 VRHE CELA 1.519 855 ZGORNJI RAZBOR CELA 1.797

113 SLOVENSKA BISTRICA 728 BOJTINA CELA 999 741 BUKOVEC CELA 218 729 FRAJHAJM CELA 1.478 743 GABERNIK CELA 197 737 JURIŠNA VAS CELA 376 739 KALŠE CELA 510 725 KOT CELA 3.995 745 KOVAČA VAS DEL 267 734 MALO TINJE CELA 293 740 OGLJENŠAK CELA 267 731 OŠELJ CELA 580 726 PLANINA CELA 2.331 738 PREBUKOVJE CELA 580 733 REP CELA 149 744 RITOZNOJ CELA 211 727 SMREČNO CELA 525 730 ŠMARTNO NA POHORJU CELA 314 735 TINJSKA GORA CELA 286 732 URH CELA 290 736 VISOLE CELA 198 765 VRHOLE PRI KONJICAH DEL 209 754 ZGORNJA BISTRICA DEL 114

114 SLOVENSKE KONJICE 1106 BEZINA DEL 148 1114 KONJIŠKA VAS DEL 302 1118 LIPOGLAV CELA 933 1104 PRELOGE CELA 1.102 1116 SLEMENE CELA 1.052 1115 SLOVENSKE KONJICE CELA 901 1105 ŠKALCE DEL 81 1117 TOLSTI VRH CELA 524 1121 ZBELOVSKA GORA CELA 740 1113 ŽIČE DEL 370

179 SODRAŽICA 1621 GORA CELA 906 1619 SODRAŽICA CELA 1.405 1618 VINICE CELA 522



1622 ZAMOSTEC CELA 1.006 1620 ŽIMARICE CELA 1.183

180 SOLČAVA 909 LOGARSKA DOLINA CELA 5.020 910 SOLČAVA CELA 5.255

203 STRAŽA 1447 GORENJA STRAŽA DEL 185181 SVETA ANA 514 KRIVI VRH CELA 66118 ŠENTILJ 563 CERŠAK CELA 600

583 CIRKNICA CELA 240 581 KANIŽA DEL 107 585 KRESNICA CELA 400 570 PLODERŠNICA CELA 374 565 SELNICA OB MURI CELA 761 566 SLADKI VRH CELA 555 569 SPODNJA VELKA CELA 629 576 SREBOTJE CELA 132 564 ŠENTILJ V SLOVENSKIH

GORICAH CELA 575

575 ŠOMAT CELA 225 582 ŠTRIHOVEC CELA 267 567 ZGORNJA VELKA CELA 796 584 ZGORNJE DOBRENJE CELA 183

119 ŠENTJERNEJ 1475 GORENJA OREHOVICA DEL 730 1472 OSTROG DEL 30 1476 ŠENTJERNEJ DEL 204 1477 VRHPOLJE CELA 3.240

120 ŠENTJUR 2647 BEZOVJE CELA 186 1154 DOBRINA CELA 960 1126 DOLGA GORA CELA 463 1122 DRAMLJE CELA 888 1162 GOLOBINJEK CELA 1.273 1143 GORICA PRI SLIVNICI CELA 443 1148 JAVORJE CELA 475 1150 KALOBJE CELA 871 1140 KRAJNČICA CELA 414 1155 LOKA PRI ŽUSMU CELA 892 1160 LOKE PRI PLANINI CELA 539 1156 LOPACA CELA 444 1131 MARIJA DOBJE DEL 262 1125 OSTROŽNO CELA 298 1153 PARIDOL CELA 768 1161 PLANINA CELA 164 1145 PLANINCA CELA 249 1159 PLANINSKA VAS CELA 362 1123 PLETOVARJE CELA 472 1139 PODGRAD DEL 362 2671 PODPEČ CELA 158 1127 PONKVICA CELA 450 2672 PRAPRETNO CELA 356 1158 PRESEČNO CELA 530 1141 RIFNIK CELA 438 1124 SLATINA CELA 477 1147 SLIVNICA PRI CELJU CELA 373 1157 STRAŠKA GORCA CELA 348 1163 ŠENTVID PRI PLANINI CELA 1.297 1142 TRATNA DEL 326 1146 VEZOVJE CELA 263 1144 VODRUŽ CELA 606 1149 VODUCE CELA 448 1130 VODULE DEL 313 1129 ZAGAJ DEL 329 1134 ZLATEČE DEL 164

211 ŠENTRUPERT 1398 BISTRICA CELA 1.195 1401 NOVO ZABUKOVJE CELA 394 1400 STRAŽA CELA 1.152 1399 ŠENTRUPERT CELA 1.706

121 ŠKOCJAN 1394 BUČKA CELA 1.874 1464 DOLE CELA 718



1465 STARA VAS DEL 370 1463 ZAGRAD CELA 1.078

122 ŠKOFJA LOKA 2043 BARBARA CELA 824 2067 BUKOVICA CELA 769 2065 BUKOVŠČICA CELA 1.036 2033 DRAGA CELA 601 2046 KOVSKI VRH CELA 967 2133 KRIŽNA GORA CELA 241 2069 LENART CELA 801 2044 OŽBOLT CELA 1.272 2026 PEVNO CELA 565 2034 PUŠTAL CELA 427 2036 SOPOTNICA CELA 1.485 2045 STANIŠE CELA 848 2027 STARA LOKA DEL 269 2035 ŠKOFJA LOKA CELA 599 2041 VISOKO CELA 445 2068 ZGORNJA LUŠA CELA 977 2042 ZMINEC CELA 892

123 ŠKOFLJICA 2684 DRENIK DEL 72 1710 GRADIŠČE DEL 240 1697 LANIŠČE DEL 962 1696 RUDNIK DEL 978 1709 ŽELIMLJE CELA 1.042

124 ŠMARJE PRI JELŠAH 1226 BABNA GORA CELA 732 1224 BABNA REKA CELA 433 1189 BOBOVO CELA 244 1203 BODREŽ CELA 568 1207 BRECLJEVO CELA 123 1208 DOL CELA 289 1188 DVOR CELA 262 1191 GRLIČE CELA 220 1225 GROBELCE CELA 359 1211 HAJNSKO CELA 230 1206 JEŠOVEC CELA 593 1209 KORETNO CELA 349 1199 KRISTAN VRH CELA 281 1183 LEMBERG OKOLICA CELA 509 1184 LEMBERG TRG CELA 236 1223 OREHOVEC CELA 339 1185 PIJOVCI CELA 585 1205 PLATINOVEC CELA 656 1190 PRELOGE CELA 330 1210 PRISTAVA CELA 326 1202 SENOVICA CELA 236 1186 SLADKA GORA CELA 370 2660 SPODNJA PONKVICA CELA 185 2659 SPODNJE SELCE CELA 184 1200 ŠMARJE PRI JELŠAH CELA 366 1227 TINSKO CELA 547 1187 VRH CELA 371 1222 VRŠNA VAS CELA 260 1201 ZADRŽE CELA 216 1221 ZIBIKA CELA 294

206 ŠMARJEŠKE TOPLICE 1468 BELA CERKEV CELA 333 1462 ZBURE DEL 901 1461 ŽALOVIČE DEL 836

125 ŠMARTNO OB PAKI 970 GAVCE CELA 133 962 GORENJE CELA 412 973 REČICA OB PAKI DEL 274 972 ŠMARTNO OB PAKI DEL 97 969 VELIKI VRH CELA 494

194 ŠMARTNO PRI LITIJI 2654 GOZD REKA CELA 648 1851 GRADIŠČE CELA 504 1839 JABLANICA CELA 1.321 1850 JEŽNI VRH CELA 516 1846 LIBERGA CELA 1.529



1852 POLJANE CELA 588 2655 RAČICA CELA 408 1847 ŠMARTNO CELA 1.255 1848 ŠTANGA CELA 1.593 1849 VINTARJEVEC CELA 1.713

126 ŠOŠTANJ 945 BELE VODE CELA 2.412 960 FLORJAN PRI ŠOŠTANJU CELA 377 958 GABERKE CELA 525 963 LOKOVICA CELA 903 949 RAVNE CELA 1.482 961 SKORNO PRI ŠOŠTANJU CELA 466 946 ŠENTVID PRI ZAVODNJAH CELA 931 959 ŠOŠTANJ CELA 253 948 TOPOLŠICA CELA 1.176 947 ZAVODNJE CELA 1.033

127 ŠTORE 1085 KOMPOLE CELA 605 2652 OGOREVC CELA 103 1084 PEČOVJE CELA 216 1086 PROŽINSKA VAS CELA 549 1087 SVETINA CELA 1.159

184 TABOR 1016 ČRNI VRH CELA 1.383 1017 MIKLAVŽ CELA 1.287 1009 OJSTRIŠKA VAS DEL 62

128 TOLMIN 2698 BUKOVSKI VRH CELA 316 2235 ČADRG CELA 2.161 2252 ČIGINJ CELA 491 2233 DOLJE CELA 690 2261 GORENJA TREBUŠA CELA 2.342 2244 GRAHOVO CELA 1.215 2256 IDRIJA PRI BAČI CELA 503 2231 KAMNO CELA 798 2697 KANALSKI LOM CELA 703 2239 KNEŽA CELA 1.864 2251 KOZARŠČE CELA 252 2237 LJUBINJ CELA 1.032 2255 LOM CELA 989 2250 MODREJCE CELA 304 2246 MOST NA SOČI CELA 741 2243 OBLOKE CELA 607 2258 PEČINE CELA 490 2242 PODBRDO CELA 2.779 2238 PODMELEC CELA 2.217 2247 POLJUBINJ CELA 862 2245 PONIKVE CELA 1.186 2260 PRAPETNO BRDO CELA 1.976 2240 RUT CELA 1.684 2253 RUTE CELA 403 2254 SELA CELA 430 2257 SLAP CELA 878 2241 STRŽIŠČE CELA 1.412 2259 ŠENTVIŠKA GORA CELA 1.874 2248 TOLMIN CELA 275 2699 UTRE CELA 500 2232 VOLARJE CELA 504 2249 VOLČE CELA 1.460 2234 ZATOLMIN CELA 1.919 2236 ŽABČE CELA 2.096

129 TRBOVLJE 2707 BEVŠKO CELA 111 2689 ČEBINE CELA 364 1869 ČEČE CELA 580 1872 DOBOVEC CELA 2.238 1868 KNEZDOL CELA 919 1870 OJSTRO CELA 149 2690 PRAPREČE CELA 218 1871 TRBOVLJE CELA 1.074 1877 VRHE I CELA 131

130 TREBNJE 1409 BREZOVICA DEL 709



1403 ČATEŽ CELA 845 1420 ČEŠNJEVEK DEL 102 1404 DOLGA NJIVA CELA 420 1418 LUKOVEK CELA 1.189 1405 MALI VIDEM DEL 231 1410 MIRNA CELA 1.162 1407 ROJE CELA 298 1402 SELO-MIRNA CELA 590 1408 ŠEVNICA DEL 194 1427 VELIKI GABER DEL 92

131 TRŽIČ 2144 BISTRICA CELA 981 2146 KOVOR CELA 430 2147 KRIŽE CELA 778 2145 LEŠE CELA 460 2142 LOM POD STORŽIČEM CELA 7.569 2141 PODLJUBELJ CELA 3.965 2148 SENIČNO CELA 345 2143 TRŽIČ CELA 484 2150 ZVIRČE DEL 113 2149 ŽIGANJA VAS DEL 142

133 VELENJE 955 BEVČE CELA 216 952 CIRKOVCE CELA 378 976 ČRNOVA CELA 378 951 HRASTOVEC CELA 597 967 KAVČE CELA 112 965 LAZE CELA 495 954 LIPJE CELA 400 966 LOŽNICA CELA 483 953 PAKA CELA 789 2669 PAŠKI KOZJAK CELA 569 950 PLEŠIVEC CELA 909 968 PODKRAJ CELA 451 974 PRELSKA CELA 477 957 ŠKALE CELA 794 964 VELENJE CELA 1.082 975 VINSKA GORA CELA 219

134 VELIKE LAŠČE 1718 DVORSKA VAS CELA 1.034 1713 KRVAVA PEČ CELA 2.045 1719 LUŽARJI CELA 1.072 1715 OSOLNIK CELA 840 1714 SELO PRI ROBU CELA 1.787 1711 TURJAK CELA 1.838 1716 ULAKA CELA 719 1717 VELIKE LAŠČE CELA 984

135 VIDEM 486 BELAVŠEK CELA 163 452 DOLENA CELA 667 460 DRAVCI CELA 248 447 DRAVINJSKI VRH CELA 265 484 GRADIŠČE CELA 145 449 LJUBSTAVA CELA 240 450 MAJSKI VRH CELA 221 489 MALA VARNICA CELA 220 459 REPIŠČE CELA 180 485 SKORIŠNJAK CELA 130 458 SPODNJI LESKOVEC CELA 487 488 TRDOBOJCI CELA 106 448 VAREJA CELA 423 490 VELIKA VARNICA CELA 573 483 VELIKI OKIČ CELA 259 487 ZGORNJI LESKOVEC CELA 147

136 VIPAVA 2398 ERZELJ CELA 385 2403 GOČE CELA 452 2407 LOZICE CELA 866 2406 NANOS CELA 3.813 2405 PODNANOS DEL 1.136 2404 PODRAGA DEL 496 2377 SANABOR CELA 536



2401 VIPAVA DEL 721 2378 VRHPOLJE DEL 390

137 VITANJE 1094 BREZEN CELA 1.099 1091 HUDINJA CELA 2.250 1097 LJUBNICA CELA 681 1092 PAKA I CELA 867 1093 SPODNJI DOLIČ CELA 678 1096 STENICA CELA 654 1095 VITANJE CELA 173

139 VOJNIK 1063 BEZOVICA CELA 321 1047 ČREŠKOVA CELA 389 1050 DOL CELA 136 1055 HOMEC CELA 315 1059 LEMBERG CELA 450 1049 LIPA CELA 328 1053 LOKA CELA 319 1062 MALE DOLE CELA 563 1054 NOVAKE CELA 458 1052 PODGORJE CELA 595 1048 SOCKA CELA 414 1060 STRMEC PRI VOJNIKU DEL 128 1064 TOMAŽ CELA 286 1051 VERPETE CELA 682 1061 VIŠNJA VAS DEL 338 1066 VOJNIK OKOLICA DEL 214

189 VRANSKO 1013 JERONIM CELA 1.423 1014 LOČICA CELA 1.098 1010 PREKOPA DEL 572 1011 TEŠOVA CELA 618 1012 VRANSKO CELA 309 1015 ZAPLANINA CELA 1.044

140 VRHNIKA 2004 BOROVNICA DEL 2.465 1999 PODLIPA CELA 556 2692 SMREČJE CELA 645 2001 STARA VRHNIKA DEL 667 2003 VERD DEL 1.776 2002 VRHNIKA DEL 1.754 2000 ZAPLANA CELA 1.117

141 VUZENICA 811 DRAVČE CELA 610 815 PRIMOŽ NA POHORJU CELA 1.646 812 ŠENTJANŽ NAD DRAVČAMI CELA 1.527 814 ŠENTVID CELA 1.015 813 VUZENICA CELA 213

142 ZAGORJE OB SAVI 1874 BREZJE CELA 382 1875 ČEMŠENIK CELA 370 1873 HRASTNIK PRI TROJANAH CELA 520 2649 IZLAKE CELA 109 1876 JESENOVO CELA 400 1881 KANDRŠE CELA 1.346 1880 KOLOVRAT CELA 1.272 1878 KOTREDEŽ CELA 1.137 1884 LOKE PRI ZAGORJU CELA 583 1889 PODKUM CELA 2.164 1885 POTOŠKA VAS CELA 434 2708 RODEŽ CELA 620 1879 RŽIŠE CELA 726 1883 ŠEMNIK CELA 445 1887 ŠENTLAMBERT CELA 2.528 2714 VRHE II CELA 91 1882 ZABAVA CELA 621 2641 ZAGORJE CELA 825 1886 ZAGORJE-MESTO CELA 141

143 ZAVRČ 464 BELSKI VRH CELA 139 468 DRENOVEC CELA 77 472 GORENJSKI VRH CELA 179 467 GORIČAK CELA 174 465 HRASTOVEC CELA 416



470 KORENJAK CELA 232 471 PESTIKE CELA 136 469 TURŠKI VRH CELA 421 466 ZAVRČ CELA 159

144 ZREČE 1099 GORENJE PRI ZREČAH CELA 569 1102 KRIŽEVEC CELA 278 1098 LOŠKA GORA CELA 507 1088 PADEŠKI VRH CELA 969 1101 RADANA VAS CELA 155 1089 RESNIK CELA 648 1090 SKOMARJE CELA 885 1103 STRANICE CELA 794 1100 ZREČE CELA 604

190 ŽALEC 997 GOTOVLJE DEL 503 1002 KASAZE DEL 456 1021 LIBOJE CELA 944 1020 PONGRAC CELA 1.406 979 PONIKVA CELA 865 978 STUDENCE CELA 984 998 VELIKA PIREŠICA DEL 308 1003 ZABUKOVICA DEL 574 994 ZALOG DEL 177 977 ŽELEZNO CELA 1.335

146 ŽELEZNIKI 2073 DANJE CELA 1.407 2075 DAVČA CELA 1.955 2066 DOLENJA VAS CELA 729 2060 DRAŽGOŠE CELA 2.050 2063 KALIŠE CELA 341 2070 MARTINJ VRH CELA 1.583 2061 PODLONK CELA 1.458 2064 SELCA CELA 622 2074 SORICA CELA 2.104 2062 STUDENO CELA 1.009 2072 ZALI LOG CELA 1.469 2071 ŽELEZNIKI CELA 849

191 ŽETALE 505 ČERMOŽIŠE CELA 774 497 DOBRINA CELA 687 498 KOČICE CELA 645 504 NADOLE CELA 431 506 ŽETALE CELA 1.266

147 ŽIRI 2021 DOBRAČEVA CELA 639 2054 KOPRIVNIK CELA 707 2020 LEDINICA CELA 432 2025 OPALE CELA 707 2024 VRSNIK II CELA 363 2023 ŽIRI CELA 766 2022 ŽIROVSKI VRH CELA 1.308

192 ŽIROVNICA 2182 DOSLOVČE CELA 2.233 2181 ZABREZNICA CELA 849 2180 ŽIROVNICA CELA 1.177

– Druga območja z omejenimi možnostmi


017 ČRNOMELJ 1552 ADLEŠIČI CELA 1.554 1545 BEDENJ CELA 732 1551 BELČJI VRH CELA 875 1553 BOJANCI CELA 756 1547 BUTORAJ CELA 837 2676 CERKVIŠČE CELA 577 1535 ČRNOMELJ CELA 648 1540 DOBLIČE CELA 641 1550 DRAGATUŠ CELA 2.003 1548 GOLEK CELA 713 1544 GRIBLJE CELA 699



1554 HRAST PRI VINICI CELA 892 1541 LOKA CELA 1.264 1565 MARINDOL CELA 1.157 1539 MAVRLEN CELA 1.732 1555 NOVA LIPA CELA 548 1534 PETROVA VAS CELA 1.121 1564 PRELOKA CELA 1.503 1558 SODEVCI CELA 350 1556 STARA LIPA CELA 874 1557 STARI TRG OB KOLPI CELA 1.554 1536 TALČJI VRH CELA 1.367 1549 TANČA GORA CELA 1.404 1546 TRIBUČE CELA 907 1562 UČAKOVCI CELA 1.089 1563 VINICA CELA 1.365 2675 VRANOVIČI CELA 262 1542 ZASTAVA CELA 749 1566 ŽUNIČI CELA 155

020 DOBREPOLJE 1796 CESTA CELA 1.714 1798 ZAGORICA CELA 971 1797 ZDENSKA VAS CELA 1.577

032 GROSUPLJE 1793 ILOVA GORA CELA 374 1794 RAČNA CELA 1.236 1795 VELIKE LIPLJENE CELA 1.288

039 IVANČNA GORICA 1830 AMBRUS CELA 1.394 1827 KRKA CELA 579 1828 PODBUKOVJE CELA 928 1826 SUŠICA CELA 480 1824 VALIČNA VAS CELA 627 1829 VELIKO GLOBOKO CELA 1.498 1831 VIŠNJE CELA 1.299 1821 VRHE CELA 1.353 1825 ZAGRADEC CELA 776

073 METLIKA 1508 BOJANJA VAS CELA 462 1512 BOŽAKOVO CELA 460 1505 BUŠINJA VAS CELA 726 1517 DOBRAVICE CELA 683 1511 DRAŠIČI CELA 841 1507 GABROVEC CELA 383 1518 GRADAC CELA 764 1543 KRASINEC CELA 477 1506 LOKVICA CELA 640 1515 METLIKA CELA 1.313 1519 PODZEMELJ CELA 750 1516 PRIMOSTEK CELA 492 1509 RADOVICA CELA 434 1513 RADOVIČI CELA 115 1514 ROSALNICE CELA 381 1510 SLAMNA VAS CELA 430

109 SEMIČ 1528 BREZJE PRI VINJEM VRHU CELA 460 1525 ČREŠNJEVEC CELA 848 1527 SEMIČ CELA 859 1524 SODJI VRH CELA 478 1526 VINJI VRH CELA 1.074

130 TREBNJE 1431 DOBRNIČ CELA 1.396 1430 KNEŽJA VAS CELA 1.302 1432 KORITA CELA 1.554 1433 SELA PRI ŠUMBERKU CELA 1.676 1429 STEHANJA VAS CELA 673 1423 VRHTREBNJE CELA 291 1428 ZAGORICA CELA 565

193 ŽUŽEMBERK 1444 AJDOVEC CELA 1.786 1445 BREZOVA REBER CELA 1.667 1443 DVOR CELA 1.277 1434 GORNJI KRIŽ CELA 602 1439 HINJE CELA 1.033 1435 REBER CELA 591



1440 SELA PRI HINJAH CELA 1.427 1442 STAVČA VAS CELA 1.654 1437 ŠMIHEL PRI ŽUŽEMBERKU CELA 1.591 1441 VELIKO LIPJE CELA 1.248 1436 ŽUŽEMBERK CELA 1.192 1438 ŽVIRČE CELA 2.366

– Območja s posebnimi omejitvami


001 AJDOVŠČINA 2392 AJDOVŠČINA CELA 266 2386 BATUJE CELA 282 2379 BUDANJE DEL 147 2384 ČRNIČE DEL 405 2390 DOBRAVLJE CELA 349 2388 KAMNJE DEL 212 2381 LOKAVEC DEL 178 2399 PLANINA DEL 50 2387 SELO CELA 404 2389 SKRILJE CELA 155 2380 ŠTURJE DEL 140 2393 USTJE CELA 273 2394 VELIKE ŽABLJE DEL 76 2391 VIPAVSKI KRIŽ CELA 834 2383 VRTOVIN DEL 66

195 APAČE 176 GRABE CELA 217148 BENEDIKT 520 BENEDIKT CELA 754

516 DRVANJA CELA 544 517 IHOVA CELA 328 521 SPODNJA ROČICA CELA 170 518 TRIJE KRALJI CELA 289 519 TROTKOVA CELA 330

153 CERKVENJAK 542 ANDRENCI CELA 340 539 BRENGOVA CELA 550 541 CERKVENJAK CELA 291 540 COGETINCI CELA 526 545 ČAGONA CELA 243 544 SMOLINCI CELA 104 543 ŽUPETINCI CELA 250

005 BOROVNICA 2005 BREG DEL 197008 BREZOVICA 1724 BREZOVICA CELA 2.873

1703 JEZERO DEL 135 1704 KAMNIK DEL 454 1705 PRESERJE DEL 39

152 CANKOVA 66 DOMAJINCI CELA 346 50 GERLINCI CELA 570 67 GORNJI ČRNCI CELA 159 51 KRAŠČI CELA 339

018 DESTRNIK 352 DESENCI CELA 241 363 DESTRNIK CELA 73 362 DOLIČ CELA 138 368 DRSTELJA CELA 285 369 JANEŽOVCI CELA 590 370 JANEŽOVSKI VRH CELA 149 365 JIRŠOVCI CELA 554 361 LEVANJCI CELA 432 349 LOČKI VRH CELA 80 351 SVETINCI CELA 290 364 VINTAROVCI CELA 311 371 ZGORNJI VELOVLEK CELA 255

019 DIVAČA 2461 DANE CELA 887 2452 DIVAČA CELA 780 2451 DOLNJE LEŽEČE CELA 851



2460 NAKLO CELA 554 2463 ŠKOFLJE CELA 446

021 DOBROVA-POLHOV GRADEC 1994 DOBROVA DEL 425024 DORNAVA 378 BRATISLAVCI CELA 390

379 POLENCI CELA 630 377 POLENŠAK CELA 160 380 PRERAD CELA 127 382 SLOMI CELA 616

028 GORIŠNICA 381 TIBOLCI CELA 260 409 ZAMUŠANI DEL 162

029 GORNJA RADGONA 210 GORNJI IVANJCI CELA 299 206 IVANJŠEVCI CELA 555 209 KUNOVA CELA 311 194 LASTOMERCI CELA 228 208 NEGOVA CELA 746 203 OČESLAVCI CELA 312 197 OREHOVCI CELA 325 196 OREHOVSKI VRH CELA 177 192 PLITVIČKI VRH CELA 170 188 POLICE CELA 524 207 RADVENCI CELA 275 193 SPODNJA ŠČAVNICA CELA 973 211 SPODNJI IVANJCI CELA 390 205 STAVEŠINCI CELA 345

031 GORNJI PETROVCI 15 ADRIJANCI CELA 531 10 BOREČA CELA 349 14 GORNJI PETROVCI CELA 534 57 KOŠAROVCI CELA 289 20 KRIŽEVCI CELA 1.337 22 KUKEČ CELA 330 7 LUCOVA CELA 266 9 MARTINJE CELA 326 8 NERADNOVCI CELA 407 21 PANOVCI CELA 352 16 PESKOVCI CELA 378 13 STANJEVCI CELA 669 12 ŠULINCI CELA 564 11 ŽENAVLJE CELA 353

158 GRAD 37 DOLNJI SLAVEČI CELA 552 43 KOVAČEVCI CELA 311 46 KRUPLIVNIK CELA 376 47 MOTOVILCI CELA 351 45 RADOVCI CELA 486 39 VIDONCI CELA 721

032 GROSUPLJE 1792 LUČE DEL 407 1789 PONOVA VAS CELA 1023 1790 SLIVNICA CELA 1305 1791 ŽALNA DEL 735

161 HODOŠ 1 HODOŠ CELA 1.252 18 KRPLIVNIK CELA 560

035 HRPELJE-KOZINA 2554 RODIK CELA 1.099037 IG 1699 DOBRAVICA DEL 290

1700 IG DEL 910 1701 IŠKA LOKA CELA 759 1707 IŠKA VAS DEL 133 1702 TOMIŠELJ DEL 1.436 1706 VRBLJENE DEL 188

039 IVANČNA GORICA 1823 DOB CELA 1.148 1808 MALE DOLE CELA 528 1817 RADOHOVA VAS CELA 437 1809 ŠENTVID CELA 535 1819 VELIKE PECE CELA 740

042 JURŠINCI 357 BODKOVCI CELA 273 359 DRAGOVIČ CELA 146 353 GRLINCI CELA 338



376 HLAPONCI CELA 461 358 JURŠINCI CELA 299 374 KUKAVA CELA 200 373 MOSTJE CELA 802 375 ROTMAN CELA 165 356 SAKUŠAK CELA 243 355 SENČAK CELA 205 354 ZAGORCI CELA 461

047 KOBILJE 144 KOBILJE CELA 1.974049 KOMEN 2408 BRESTOVICA CELA 1.392

2423 GABROVICA CELA 619 2425 GORJANSKO CELA 1.200 2417 HRUŠEVICA CELA 399 2409 IVANJI GRAD CELA 497 2418 KOBDILJ CELA 582 2415 KOBJEGLAVA CELA 958 2412 KOMEN CELA 777 2413 MALI DOL CELA 159 2410 SVETO CELA 546 2411 ŠKRBINA CELA 876 2414 TOMAČEVICA CELA 421 2424 VOLČJI GRAD CELA 480

166 KRIŽEVCI 2643 ZASADI CELA 56197 KOSTANJEVICA NA KRKI 1331 KOSTANJEVICA DEL 218056 KUZMA 27 GORNJI SLAVEČI CELA 471

26 KUZMA CELA 363058 LENART 559 ČRMLJENŠAK CELA 237

557 NADBIŠEC CELA 145 562 ROGOZNICA CELA 263 2666 SELCE CELA 643 554 SPODNJA VOLIČINA CELA 495 522 SPODNJI ŽERJAVCI CELA 241 561 STRAŽE CELA 72 531 VARDA CELA 215 552 VINIČKA VAS CELA 221 558 ZAVRH CELA 158 553 ZGORNJA VOLIČINA CELA 769 523 ZGORNJI ŽERJAVCI CELA 559 511 ŽITENCE CELA 492

061 LJUBLJANA 1695 KARLOVŠKO PREDMESTJE DEL 823 1722 TRNOVSKO PREDMESTJE CELA 1.692 1723 VIČ DEL 297

063 LJUTOMER 252 BUČKOVCI CELA 339 262 DESNJAK CELA 202 253 DRAKOVCI CELA 418 255 GODEMARCI CELA 600 260 KAMENŠČAK CELA 297 249 KURŠINCI CELA 376 263 MEKOTNJAK CELA 273 254 MORAVCI CELA 432 248 PRECETINCI CELA 167 264 RADOMERJE CELA 327 261 STARA CESTA CELA 301

208 LOG-DRAGOMER 1996 LOG CELA 1.291069 MAJŠPERK 444 BOLEČKA VAS CELA 203

440 DOKLECE CELA 455 438 LEŠJE CELA 428 437 PODLOŽE CELA 708 439 PTUJSKA GORA CELA 87 436 SESTRŽE CELA 752 441 STOGOVCI CELA 141

198 MAKOLE 773 PEČKE CELA 488 774 STOPNO CELA 347 772 ŠTATENBERG CELA 666

075 MIREN-KOSTANJEVICA 2332 KOSTANJEVICA NA KRASU CELA 1.434



2334 LIPA CELA 628 2329 NOVA VAS CELA 301 2328 OPATJE SELO CELA 981 2330 SELA NA KRASU CELA 635 2333 TEMNICA CELA 722 2331 VOJŠČICA CELA 696

078 MORAVSKE TOPLICE 91 ANDREJCI CELA 507 85 BERKOVCI CELA 162 98 BUKOVNICA CELA 385 95 ČIKEČKA VAS CELA 427 90 FOKOVCI CELA 603 86 IVANJŠEVCI CELA 235 81 IVANOVCI CELA 378 82 KANČEVCI CELA 410 80 KRNCI CELA 263 83 LONČAROVCI CELA 341 92 MORAVCI DEL 332 97 MOTVARJEVCI CELA 1.019 96 PORDAŠINCI CELA 243 88 PROSENJAKOVCI CELA 667 84 RATKOVCI CELA 277 89 SELO CELA 923 87 SREDIŠČE CELA 381 2 SUHI VRH CELA 317 94 VUČJA GOMILA CELA 998

084 NOVA GORICA 2304 NOVA GORICA CELA 425 2312 OSEK DEL 305 2310 OZELJAN CELA 387 2306 ROŽNA DOLINA CELA 599 2307 STARA GORA CELA 695 2313 ŠEMPAS CELA 590 2311 VITOVLJE DEL 115

085 NOVO MESTO 1500 DOBINDOL CELA 1.964 1491 LAKOVNICE CELA 1.007 1486 STOPIČE DEL 528 1492 STRANSKA VAS CELA 1.005 1490 TEŽKA VODA CELA 489

087 ORMOŽ 326 BRESNICA CELA 473 296 CEROVEC - STANKA VRAZA CELA 142 304 GOMILA CELA 206 318 HARDEK CELA 323 303 HERMANCI CELA 264 314 HUM CELA 383 294 IVANJKOVCI CELA 223 310 JASTREBCI CELA 182 307 KAJŽAR CELA 86 287 KLJUČAROVCI PRI ORMOŽU CELA 623 305 KOG CELA 274 309 LAČAVES CELA 150 290 LAHONCI CELA 403 320 LEŠNICA PRI ORMOŽU CELA 484 316 LIBANJA CELA 206 319 LITMERK CELA 398 298 MIHALOVCI CELA 261 302 MIKLAVŽ CELA 432 317 PAVLOVCI CELA 279 315 PAVLOVSKI VRH CELA 155 327 PODGORCI DEL 242 323 SENEŠCI DEL 129 324 SODINCI DEL 226 325 STRJANCI CELA 222 331 VELIKA NEDELJA DEL 318 300 VELIKI BREBROVNIK CELA 303 322 VIČANCI CELA 368 301 VINSKI VRH CELA 446 312 VITAN CELA 241 311 VODRANCI CELA 555



306 VUZMETINCI CELA 214 308 ZASAVCI CELA 170 295 ŽEROVINCI CELA 372 291 ŽVAB CELA 78

200 POLJČANE 778 BREZJE PRI POLJČANAH CELA 464 781 LUŠEČKA VAS CELA 201 777 MODRAŽE CELA 328 779 PEKEL CELA 408 780 STANOVSKO CELA 351

096 PTUJ 391 GRAJENA CELA 178 367 GRAJENŠČAK CELA 442 387 KICAR CELA 249 366 KRČEVINA PRI VURBERGU CELA 970 390 MESTNI VRH CELA 530 372 SPODNJI VELOVLEK CELA 407

097 PUCONCI 53 BODONCI CELA 737 79 BOKRAČI CELA 284 55 DANKOVCI CELA 420 58 DOLINA CELA 333 56 KUŠTANOVCI CELA 587 41 MAČKOVCI CELA 555 59 MOŠČANCI CELA 322 40 OTOVCI CELA 679 54 PEČAROVCI CELA 811 44 POZNANOVCI CELA 373 42 PROSEČKA VAS CELA 415 61 ŠALAMENCI CELA 552 52 VADARCI CELA 575 60 VANEČA CELA 592

100 RADENCI 216 HRAŠENSKI-RAČKI VRH CELA 93 204 JANŽEV VRH CELA 271 202 KAPELSKI VRH CELA 298 219 MURSKI VRH CELA 218 217 MURŠČAK CELA 35 212 OKOSLAVCI CELA 275 200 RADENCI DEL 245 201 RIHTAROVCI DEL 129

105 ROGAŠOVCI 35 FIKŠINCI CELA 302 31 KRAMAROVCI CELA 194 32 NUSKOVA CELA 288 30 OCINJE CELA 295 48 PERTOČA CELA 473 33 ROGAŠOVCI CELA 295 49 ROPOČA CELA 328 29 SERDICA CELA 499 28 SOTINA CELA 436 34 SVETI JURIJ CELA 392 36 VEČESLAVCI CELA 514

111 SEŽANA 2421 AVBER CELA 934 2458 BAZOVICA CELA 762 2426 BRJE CELA 655 2432 DUTOVLJE CELA 1.186 2457 GROPADA CELA 294 2438 KAZLJE CELA 725 2422 KOPRIVA CELA 605 2430 KRAJNA VAS CELA 347 2435 KRIŽ CELA 1.001 2459 LOKEV CELA 1.833 2454 MERČE CELA 638 2429 PLISKOVICA CELA 1.222 2453 POVIR CELA 1.889 2428 SALEŽ CELA 8 2455 SEŽANA CELA 2.401

2431 SKOPO CELA 431 2442 ŠTORJE CELA 1.163 2436 TOMAJ CELA 593 2456 TREBČE CELA 226


OBČINA KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME VKLJUČENOST POVRŠINA (ha) 2437 UTOVLJE CELA 651 2427 VELIKI DOL CELA 575 2433 VELIKI REPEN CELA 20 2434 VOGLJE CELA 390

113 SLOVENSKA BISTRICA 768 HOŠNICA CELA 567 769 LAPORJE CELA 375 771 PRETREŽ CELA 452 765 VRHOLE PRI KONJICAH DEL 821 770 VRHOLE PRI LAPORJU CELA 595 767 ŽABLJEK CELA 586

114 SLOVENSKE KONJICE 1111 JERNEJ PRI LOČAH CELA 420 1110 LIČENCA CELA 464 1119 LOČE CELA 355 1120 ZGORNJE LAŽE CELA 577

202 SREDIŠČE OB DRAVI 313 ŠALOVCI PRI SREDIŠČU CELA 584182 SV. ANDRAŽ V SLOVENSKIH

GORICAH 344 DRBETINCI CELA 235

342 HVALETINCI CELA 405 339 NOVINCI CELA 318 341 RJAVCI CELA 210 340 SLAVŠINA CELA 144 343 VITOMARCI CELA 449

204 SV. TROJICA V SLOV. GORICAH

556 GOČOVA CELA 422 538 OSEK CELA 602 534 ZGORNJI PORČIČ CELA 230

181 SVETA ANA 513 KREMBERK CELA 234 512 LEDINEK CELA 345 507 LOKAVEC CELA 290 508 ROŽENGRUNT CELA 355 510 SPODNJI DRAŽEN VRH CELA 340 515 ZGORNJA ROČICA CELA 418 509 ZGORNJA ŠČAVNICA CELA 1.234 524 ŽICE CELA 435

116 SVETI JURIJ 213 DRAGOTINCI CELA 370 228 GALUŠAK CELA 328 224 GRABONOŠ CELA 508 229 KOKOLAJNŠČAK CELA 405 225 KRALJEVCI CELA 446 214 ROŽIČKI VRH CELA 133 220 SELIŠČI DEL 156 226 SOVJAK CELA 215 215 STANETINCI CELA 268 227 TERBEGOVCI CELA 385

210 SVETI JURIJ V SLOV. 529 JUROVSKI DOL CELA 574 GORICAH 528 MALNA CELA 442 530 PARTINJE CELA 928 525 SPODNJI GASTERAJ CELA 432 526 SREDNJI GASTERAJ CELA 146

205 SVETI TOMAŽ 285 BRATONEČICE CELA 517 288 KORAČICE CELA 712 284 MALA VAS CELA 137 289 PRŠETINCI CELA 221 281 RAKOVCI CELA 171 280 RUCMANCI CELA 474 282 SAVCI CELA 587 286 SENIK PRI TOMAŽU CELA 149 283 TOMAŽ CELA 182 279 TRNOVCI CELA 365

033 ŠALOVCI 4 BUDINCI CELA 617 6 ČEPINCI CELA 918 3 DOLENCI CELA 772 19 DOMANJŠEVCI CELA 1.158 5 MARKOVCI CELA 817 17 ŠALOVCI CELA 1.535

118 ŠENTILJ 568 TRATE CELA 447 2665 ZGORNJI DRAŽEN VRH CELA 196



119 ŠENTJERNEJ 1473 GRADIŠČE DEL 357 1472 OSTROG DEL 105

120 ŠENTJUR PRI CELJU 1133 GORIČICA CELA 543 1137 GROBELNO CELA 445 1136 KAMENO CELA 271 1135 LOKARJE CELA 131 1131 MARIJA DOBJE DEL 515 1139 PODGRAD DEL 10 1128 PONIKVA CELA 607 1132 PRIMOŽ CELA 881 1138 ŠENTJUR PRI CELJU CELA 234 1142 TRATNA DEL 228 1130 VODULE DEL 181 1129 ZAGAJ DEL 577 1204 ZGORNJE SELCE CELA 104 1134 ZLATEČE DEL 56

121 ŠKOCJAN 1470 DOBRAVA DEL 45 1471 MRŠEČA VAS DEL 535 1465 STARA VAS DEL 55 1469 TOMAŽJA VAS DEL 19

123 ŠKOFLJICA 2684 DRENIK DEL 16 1697 LANIŠČE DEL 442 1698 PIJAVA GORICA CELA 369 1696 RUDNIK DEL 515

130 TREBNJE 1409 BREZOVICA DEL 155 1420 ČEŠNJEVEK DEL 361 1405 MALI VIDEM DEL 179 1421 MEDVEDJE SELO CELA 652 1419 PONIKVE CELA 762 1426 PRAPREČE CELA 364 1408 ŠEVNICA DEL 521 1406 ŠKOVEC CELA 299 1424 ŠTEFAN CELA 729 1422 TREBNJE CELA 482 1425 VELIKA LOKA CELA 601 1427 VELIKI GABER DEL 546

185 TRNOVSKA VAS 346 BIŠ CELA 690 347 BIŠEČKI VRH CELA 474 350 LOČIČ CELA 314 345 TRNOVSKA VAS CELA 568 348 TRNOVSKI VRH CELA 279

135 VIDEM 446 JUROVCI CELA 361 445 ZGORNJA PRISTAVA CELA 728

136 VIPAVA 2402 LOŽE CELA 391 2405 PODNANOS DEL 105 2404 PODRAGA DEL 194 2400 SLAP CELA 513 2401 VIPAVA DEL 393 2378 VRHPOLJE DEL 244

140 VRHNIKA 1997 BLATNA BREZOVICA CELA 1.561 2004 BOROVNICA DEL 648 2001 STARA VRHNIKA DEL 117 1998 VELIKA LIGOJNA CELA 981 2003 VERD DEL 445 2002 VRHNIKA DEL 128


Priloga 3: Območja vodnih teles podzemnih voda Dravske, Murske in Savinjske kotline ter prispevna območja zadrževalnikov Šmartinsko, Perniško, Gajševsko in Ledavsko jezero Območja vodnih teles podzemnih voda Dravske, Murske in Savinjske kotline ter prispevna območja zadrževalnikov Šmartinsko, Perniško, Gajševsko in Ledavsko jezero iz uradne evidence, ki jo v digitalni grafični obliki vodi ministrstvo, pristojno za okolje, so:


195 APAČE 171 VRATJI VRH 172 VRATJA VAS 173 PODGORJE 174 KONJIŠČE 175 DROBTINCI 176 GRABE 177 NASOVA 178 ŽIBERCI 179 ŽEPOVCI 180 ČRNCI 181 APAČE 182 SEGOVCI 183 LUTVERCI 191 PLITVICA

2 BELTINCI 129 GANČANI 130 LIPA 131 BELTINCI 132 BRATONCI 133 LIPOVCI 134 DOKLEŽOVJE 135 IŽAKOVCI 136 MELINCI

151 BRASLOVČE 971 PAŠKA VAS 983 MALE BRASLOVČE 984 LETUŠ 986 PODVRH 987 BRASLOVČE 988 SPODNJE GORČE 989 ŠMATEVŽ 990 TRNAVA 991 ORLA VAS 1007 GRAJSKA VAS 1008 GOMILSKO

152 CANKOVA 51 KRAŠČI 65 TOPOLOVCI 66 DOMAJINCI 69 CANKOVA 70 SKAKOVCI

11 CELJE 1057 RUPE 1058 ROŽNI VRH 1067 BREZOVA 1068 ŠMARTNO 1069 ŠENTJUNGERT 1071 ŠKOFJA VAS 1072 ŠMIKLAVŽ 1073 TRNOVLJE 1074 SPODNJA HUDINJA 1075 OSTROŽNO 1076 MEDLOG 1077 CELJE 1078 LISCE 1081 ZAGRAD 1082 TEHARJE 1083 BUKOVŽLAK 2639 ZVODNO

196 CIRKULANE 461 GRADIŠČA 462 DOLANE 463 VELIKI VRH

15 ČRENŠOVCI 138 TRNJE V PREKMURJU



139 ŽIŽKI 140 ČRENŠOVCI 141 GORNJA BISTRICA 142 SREDNJA BISTRICA 143 DOLNJA BISTRICA

155 DOBRNA 1056 DOBRNA 156 DOBROVNIK 145 ŽITKOVCI

146 DOBROVNIK 147 STREHOVCI

24 DORNAVA 383 MEZGOVCI 384 DORNAVA

26 DUPLEK 684 ZGORNJI DUPLEK 685 ZAVRŠKA VAS 686 ZIMICA 689 SPODNJA KORENA 691 CIGLENCE 692 SPODNJI DUPLEK 710 DVORJANE 711 VURBERK

28 GORIŠNICA 406 ZAGOJIČI 407 MOŠKANJCI 408 GORIŠNICA 409 ZAMUŠANI 410 FORMIN 411 GAJEVCI 412 MALA VAS 413 MURETINCI

29 GORNJA RADGONA 184 GORNJA RADGONA 186 MELE 187 ČREŠNJEVCI 188 POLICE 189 HERCEGOVŠČAK 190 LOMANOŠE 192 PLITVIČKI VRH 197 OREHOVCI

159 HAJDINA 393 SLOVENJA VAS 395 HAJDOŠE 396 SKORBA 397 HAJDINA 399 DRAŽENCI

160 HOČE-SLIVNICA 694 ROGOZA 695 BOHOVA 696 SPODNJE HOČE 697 ZGORNJE HOČE 698 PIVOLA 703 RADIZEL 704 ČRETA 705 SLIVNICA 706 OREHOVA VAS 707 HOTINJA VAS

45 KIDRIČEVO 394 GEREČJA VAS 424 APAČE 425 LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU 426 ŽUPEČJA VAS 427 PLETERJE 428 MIHOVCE 429 DRAGONJA VAS 430 CIRKOVCE 431 STAROŠINCE 432 SPODNJE JABLANE 433 ZGORNJE JABLANE 434 PONGRCE 435 ŠIKOLE 749 STRAŽGONJCA

59 KOBILJE 144 KOBILJE 166 KRIŽEVCI 230 VUČJA VAS



231 BUČEČOVCI 232 STARA NOVA VAS 235 ILJAŠEVCI 236 KRIŽEVCI 244 LUKAVCI 245 KLJUČAROVCI PRI LJUTOMERU 246 BORECI 247 LOGAROVCI

59 LENDAVA 153 RADMOŽANCI 154 KAMOVCI 155 GENTEROVCI 156 MOSTJE PRI LENDAVI 157 DOLGA VAS PRI LENDAVI 158 BANUTA 161 HOTIZA 162 KAPCA 163 KOT PRI MURI 164 GABERJE 165 LAKOŠ 166 LENDAVA 167 ČENTIBA 168 DOLINA PRI LENDAVI 169 PETIŠOVCI 170 PINCE

63 LJUTOMER 238 KRIŠTANCI 239 KRAPJE 240 MOTA 241 CVEN 242 BABINCI 243 NORŠINCI 256 RADOSLAVCI 257 BRANOSLAVCI 259 LJUTOMER 272 STROČJA VAS 273 PRISTAVA 274 GLOBOKA

69 MAJŠPERK 437 PODLOŽE 438 LEŠJE 439 PTUJSKA GORA 440 DOKLECE 444 BOLEČKA VAS

70 MARIBOR 633 SREDNJE 634 JELOVEC 635 BRESTRNICA 636 KAMNICA 637 ROŠPOH 638 KRČEVINA 647 TRČOVA 649 CELESTRINA 650 MALEČNIK 654 OREŠJE 655 MELJE 656 BREZJE 657 MARIBOR-GRAD 658 KOROŠKA VRATA 659 TABOR 660 STUDENCI 661 LIMBUŠ 662 LAZNICA 675 HRASTJE 676 PEKRE 677 ZGORNJE RADVANJE 678 SPODNJE RADVANJE 679 RAZVANJE 680 TEZNO 681 POBREŽJE 682 ZRKOVCI



683 DOGOŠE 2712 DOBRAVA 2713 OB ŽELEZNICI

168 MARKOVCI 403 BOROVCI 404 PRVENCI 405 SOBETINCI 414 STOJNCI 415 BUKOVCI 416 NOVA VAS PRI MARKOVCIH 417 MARKOVCI 418 ZABOVCI

169 MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU 693 MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU 708 SKOKE

78 MORAVSKE TOPLICE 78 SEBEBORCI 92 MORAVCI 93 TEŠANOVCI 94 VUČJA GOMILA 99 FILOVCI 100 BOGOJINA 101 IVANCI 102 MLAJTINCI 103 LUKAČEVCI 106 NORŠINCI 107 MARTJANCI

80 MURSKA SOBOTA 104 RAKIČAN 105 MURSKA SOBOTA 108 NEMČAVCI 109 MARKIŠAVCI 110 POLANA 111 ČERNELAVCI 112 VEŠČICA 113 KUPŠINCI 127 KROG 128 BAKOVCI

86 ODRANCI 137 ODRANCI 87 ORMOŽ 318 HARDEK

323 SENEŠCI 324 SODINCI 327 PODGORCI 328 OSLUŠEVCI 329 CVETKOVCI 330 TRGOVIŠČE 331 VELIKA NEDELJA 332 ORMOŽ 333 PUŠENCI 334 FRANKOVCI 335 LOPERŠICE

89 PESNICA 577 ZGORNJI JAKOBSKI DOL 578 POLIČKA VAS 579 POLIČKI VRH 580 VAJGEN 608 GAČNIK 609 JARENINSKI DOL 610 JARENINSKI VRH 611 VUKOVSKI VRH 612 VUKOVSKI DOL 613 FLEKUŠEK 615 VUKOVJE 616 KUŠERNIK 617 VOSEK 642 PERNICA

172 PODLEHNIK 451 GORCA 457 PODLEHNIK

173 POLZELA 982 PODVIN 992 POLZELA 993 ZALOŽE



174 PREBOLD 1004 GORNJA VAS 1005 PREBOLD 1006 LATKOVA VAS

96 PTUJ 366 KRČEVINA PRI VURBERKU 385 PODVINCI 386 PACINJE 388 ROGOZNICA 391 GRAJENA 392 KRČEVINA PRI PTUJU 400 PTUJ 401 BRSTJE 402 SPUHLJA

97 PUCONCI 62 ZENKOVCI 64 BEZNOVCI 71 STRUKOVCI 72 PUŽEVCI 73 LEMERJE 74 BREZOVCI 75 PREDANOVCI 76 GORICA 77 PUCONCI

98 RAČE-FRAM 716 RAČE 717 FRAM 721 MORJE 722 JEŠENCA 723 PODOVA 724 GORICA

100 RADENCI 198 BORAČEVA 199 ŠRATOVCI 200 RADENCI 201 RIHTAROVCI 218 HRASTJE-MOTA

176 RAZKRIŽJE 275 VEŠČICA 276 RAZKRIŽJE 277 ŠAFARSKO 278 GIBINA

105 ROGAŠOVCI 49 ROPOČA 108 RUŠE 663 BISTRICA PRI LIMBUŠU

664 BISTRICA PRI RUŠAH 665 RUŠE 666 ČINŽAT 667 RUTA 672 SMOLNIK 673 LOBNICA

178 SELNICA OB DRAVI 626 ZGORNJI BOČ 627 SPODNJI BOČ 628 ZGORNJA SELNICA 629 JANŽEVA GORA 630 GEREČJA VAS 631 SPODNJA SELNICA 632 SPODNJI SLEMEN

113 SLOVENSKA BISTRICA 741 BUKOVEC 742 ZGORNJA POLSKAVA 748 SPODNJA POLSKAVA

202 SREDIŠČE OB DRAVI 336 OBREŽ 337 GRABE PRI SREDIŠČU 338 SREDIŠČE

115 STARŠE 709 LOKA PRI ROŠNJI 712 STARŠE 713 ZLATOLIČJE 714 PREPOLJE 715 MARJETA NA DRAVSKEM POLJU

118 ŠENTILJ 564 ŠENTILJ V SLOVENSKIH GORICAH 565 SELNICA OB MURI 576 SREBOTJE 581 KANIŽA



582 ŠTRIHOVEC 120 ŠENTJUR 1133 GORIČICA 125 ŠMARTNO OB PAKI 972 ŠMARTNO OB PAKI

973 REČICA OB PAKI 127 ŠTORE 1084 PEČOVJE

1085 KOMPOLE 1086 PROŽINSKA VAS

184 TABOR 1009 OJSTRIŠKA VAS 1016 ČRNI VRH 1017 MIKLAVŽ

10 TIŠINA 114 VANČA VAS 115 RANKOVCI 116 BOREJCI 117 KRAJNA 118 GEDEROVCI 119 SODIŠINCI 120 MURSKI PETROVCI 121 PETANJCI 122 TIŠINA 123 TROPOVCI 124 GRADIŠČE 125 MURSKI ČRNCI 126 SATAHOVCI

132 TURNIŠČE 148 RENKOVCI 149 TURNIŠČE 150 GOMILICA 152 NEDELICA

187 VELIKA POLANA 151 BREZOVICA V PREKMURJU 159 MALA POLANA 160 VELIKA POLANA

188 VERŽEJ 233 BUNČANI 234 VERŽEJ 237 GRLAVA

135 VIDEM 419 ŠTURMOVCI 420 POBREŽJE 421 LANCOVA VAS 422 SELA 423 TRNOVEC 445 ZGORNJA PRISTAVA 446 JUROVCI 447 DRAVINJSKI VRH 448 VAREJA 450 MAJSKI VRH 460 DRAVCI

139 VOJNIK 1053 LOKA 1054 NOVAKE 1059 LEMBERG 1060 STRMEC PRI VOJNIKU 1061 VIŠNJA VAS 1065 VOJNIK TRG 1066 VOJNIK OKOLICA 1070 ARCLIN

189 VRANSKO 1010 PREKOPA 1011 TEŠOVA 1012 VRANSKO 1013 JERONIM

143 ZAVRČ 465 HRASTOVEC 466 ZAVRČ

190 ŽALEC 977 ŽELEZNO 994 ZALOG 995 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI 996 ŽALEC 997 GOTOVLJE 999 GORICA 1000 LEVEC 1001 PETROVČE



1002 KASAZE 1003 ZABUKOVICA 1020 PONGRAC


Priloga 4: Zamenjave podukrepov KOP-a Za površine, ki so jih upravičenci v preteklem letu vključili v posamezne podukrepe KOP-a, so v tekočem letu mogoče naslednje zamenjave podukrepov:

Preteklo leto Tekoče leto 1. zmanjševanje negativnih vplivov kmetijstva na okolje - 214-I/1 ohranjanje kolobarja - 214-I/3 integrirano poljedelstvo

- 214-I/6 integrirano vrtnarstvo (na prostem in v zavarovanih prostorih)

- 214-I/7 ekološko kmetovanje - 214-III/6 pokritost tal na vodovarstvenem območju

- 214-I/2 ozelenitev njivskih površin - 214-I/1 ohranjanje kolobarja - 214-I/3 integrirano poljedelstvo - 214-I/6 integrirano vrtnarstvo (na prostem in v zavarovanih

prostorih) - 214-I/7 ekološko kmetovanje - 214-III/6 pokritost tal na vodovarstvenem območju

- 214-I/3 integrirano poljedelstvo - 214-I/4 integrirano sadjarstvo - 214-I/5 integrirano vinogradništvo - 214-I/6 integrirano vrtnarstvo (na prostem in v zavarovanih


- 214-I/4 integrirano sadjarstvo - 214-I/3 integrirano poljedelstvo - 214-I/5 integrirano vinogradništvo - 214-I/6 integrirano vrtnarstvo (na prostem in v zavarovanih


- 214-I/5 integrirano vinogradništvo - 214-I/3 integrirano poljedelstvo - 214-I/4 integrirano sadjarstvo - 214-I/6 integrirano vrtnarstvo (na prostem in v zavarovanih


- 214-I/6 integrirano vrtnarstvo (na prostem in v zavarovanih prostorih)

- 214-I/3 integrirano poljedelstvo - 214-I/4 integrirano sadjarstvo - 214-I/5 integrirano vinogradništvo - 214-I/7 ekološko kmetovanje - 214-III/6 pokritost tal na vodovarstvenem območju

- 214-I/7 ekološko kmetovanje - 214-II/10 ohranjanje ekstenzivnih kraških pašnikov - 214-I/8 neprezimni posevki - 214-I/1 ohranjanje kolobarja 2. ohranjanje naravnih danosti, biotske raznovrstnosti, rodovitnosti tal in tradicionalne kulturne krajine - 214-II/1 planinska paša brez pastirja - 214-II/1 planinska paša s pastirjem - 214-II/1 planinska paša s pastirjem - 214-II/1 planinska paša brez pastirja - 214-II/2 košnja strmih travnikov z nagibom

35-50 odstotkov - 214-I/7 ekološko kmetovanje - 214-II/2 košnja strmih travnikov z nagibom nad 50 odstotkov - 214-II/4 travniški sadovnjaki - 214-II/8 sonaravna reja domačih živali - 214-II/9 ohranjanje ekstenzivnega travinja - 214-II/10 ohranjanje ekstenzivnih kraških pašnikov - 214-III/1 reja domačih živali v osrednjem območju pojavljanja

velikih zveri - 214-III/2 ohranjanje posebnih traviščnih habitatov - 214-III/3 ohranjanje traviščnih habitatov metuljev - 214-III/4 ohranjanje steljnikov - 214-III/5 ohranjanje habitatov ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov

na območjih Natura 2000 - 214-III/6 pokritost tal na vodovarstvenem območju

- 214-II/2 košnja strmih travnikov z nagibom nad 50 odstotkov

- 214-I/7 ekološko kmetovanje - 214-II/4 travniški sadovnjaki - 214-II/8 sonaravna reja domačih živali - 214-II/9 ohranjanje ekstenzivnega travinja - 214-II/10 ohranjanje ekstenzivnih kraških pašnikov - 214-III/1 reja domačih živali v osrednjem območju pojavljanja

velikih zveri - 214-III/2 ohranjanje posebnih traviščnih habitatov - 214-III/3 ohranjanje traviščnih habitatov metuljev


Preteklo leto Tekoče leto - 214-III/4 ohranjanje steljnikov - 214-III/5 ohranjanje habitatov ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov


- 214-II/3 košnja grbinastih travnikov - 214-I/7 ekološko kmetovanje - 214-II/8 sonaravna reja domačih živali - 214-II/9 ohranjanje ekstenzivnega travinja - 214-III/1 reja domačih živali v osrednjem območju pojavljanja

velikih zveri - 214-III/2 ohranjanje posebnih traviščnih habitatov - 214-III/3 ohranjanje traviščnih habitatov metuljev - 214-III/5 ohranjanje habitatov ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov


- 214-II/4 travniški sadovnjaki - 214-I/7 ekološko kmetovanje - 214-III/6 pokritost tal na vodovarstvenem območju

- 214-II/5 strmi vinogradi - 214-I/5 integrirano vinogradništvo - 214-I/7 ekološko kmetovanje

- 214-II/6 reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali

- zamenjava z drugimi podukrepi KOP-a ni možna

- 214-II/7 pridelava avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin


- 214-II/8 sonaravna reja domačih živali - 214-I/7 ekološko kmetovanje - 214-II/10 ohranjanje ekstenzivnih kraških pašnikov - 214-III/1 reja domačih živali v osrednjem območju pojavljanja



- 214-II/9 ohranjanje ekstenzivnega travinja - 214-I/7 ekološko kmetovanje - 214-II/2 košnja strmih travnikov - 214-II/3 košnja grbinastih travnikov - 214-II/8 sonaravna reja domačih živali - 214-II/10 ohranjanje ekstenzivnih kraških pašnikov - 214-III/1 reja domačih živali v osrednjem območju pojavljanja



- 214-II/10 ohranjanje ekstenzivnih kraških pašnikov


3. varovanje zavarovanih območij - 214-III/1 reja domačih živali v osrednjem

območju pojavljanja velikih zveri - 214-I/7 ekološko kmetovanje - 214-II/10 ohranjanje ekstenzivnih kraških pašnikov - 214-III/2 ohranjanje posebnih traviščnih habitatov - 214-III/3 ohranjanje traviščnih habitatov metuljev - 214-III/4 ohranjanje steljnikov - 214-III/5 ohranjanje habitatov ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov


- 214-IIII/2 ohranjanje posebnih traviščnih habitatov

- 214-II/9 ohranjanje ekstenzivnega travinja - 214-II/10 ohranjanje ekstenzivnih kraških pašnikov

- 214-III/3 ohranjanje traviščnih habitatov metuljev


- 214-III/4 ohranjanje steljnikov - 214-II/9 ohranjanje ekstenzivnega travinja - 214-II/10 ohranjanje ekstenzivnih kraških pašnikov

- 214-III/5 ohranjanje habitatov ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov na območjih Natura 2000


- 214-III/6 pokritost tal na vodovarstvenem območju

- 214-I/3 integrirano poljedelstvo - 214-I/7 ekološko kmetovanje - 214-II/10 ohranjanje ekstenzivnih kraških pašnikov


Priloga 5: Katalog kršitev in sankcij Katalog kršitev in sankcij za ukrepe osi 2 iz PRP-ja 2007–2013 vključuje kršitve in sankcije za: – izravnalna plačila za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, – kmetijsko okoljska plačila (24 podukrepov KOP-a), – minimalne zahteve za uporabo gnojil, – zahteve glede gnojenja s fosforjem iz živinskih gnojil. A. Kršitve in sankcije pri ukrepu OMD-ja Upravičenec do plačila za ukrep OMD-ja na podlagi PRP-ja 2007–2013, ki pred potekom petih let, šteto od leta za katero je prejel prvo izravnalno plačilo za ukrep OMD-ja na podlagi PRP-ja 2007–2013, preneha opravljati kmetijsko dejavnost na območju z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, mora vrniti izplačana plačila, ki jih je prejel za ukrep OMD-ja na podlagi PRP-ja 2007–2013. B. Kršitve in sankcije pri podukrepih KOP-a (1) Če KMG za tekoče leto ne izpolnjuje pogojev upravičenosti za posamezen podukrep KOP-a, razen pogojev upravičenosti v zvezi z velikostjo prijavljene površine ali številom prijavljenih živali ter zahtev navzkrižne skladnosti oziroma zahtev iz točk C. in D. iz te priloge, določenih v PRP-ju 2007–2013 oziroma v uredbi, ki ureja plačila za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 v letih 2007–2013 (v nadaljnjem besedilu: uredba za ukrepe osi 2), se zahtevek za ta podukrep KOP-a za tekoče leto zniža ali zavrne. (2) Če je pri kontroli na kraju samem za podukrepe KOP-a ugotovljena kršitev zahtev navzkrižne skladnosti, ki se nanašajo na predpisane zahteve ravnanja za odpadno blato, nitrate, fitofarmacevtska sredstva in/ali dobro počutje živali ter standardov za dobre kmetijske in okoljske pogoje pri kmetovanju, ki se nanašajo na triletni kolobar, se ta kršitev sankcionira tudi v skladu s predpisom, ki ureja predpisane zahteve ravnanja ter dobre kmetijske in okoljske pogoje pri kmetovanju. (3) V skladu z 18. členom Uredbe 65/2011/ES so kršitve razdeljene v štiri skupine, pri čemer se za ugotovljeno istovrstno kršitev plačila znižajo kot sledi: Skupina kršitev 1. leto 2. leto 3. leto 4. leto 5. letoI. 5% 20% 40% 100% 100% II. 20% 40% 100% 100% 100% III. 40% 100% 100% 100% 100% IV. 100% 100% 100% 100% 100% (4) Če je v tekočem letu pri določenem podukrepu KOP-a ugotovljenih več kršitev, se za ta podukrep uporabi znižanje z najvišjim odstotkom znižanja plačila. (5) Posamezna kršitev, ki se upošteva kot kršitev za celoten podukrep KOP-a, se v prvem letu ugotovljene kršitve sankcionira kot sledi:

Skupina kršitev Opis neizpolnjene obveznosti ali neupoštevanega merila/pogoja

Znižanje plačila v 1.

letu (%) Podukrep

KOP-a

I. Zasnova petletnega kolobarja ni izdelana že ob vstopu v podukrep. 5 KOL, ZEL, IPL, IVR,

NEP, SOR, VVO

Fitofarmacevtska sredstva se ne uporabljajo ustrezno. 5 KOL, ZEL, NEP, S35, S50, TSA, SOR, REJ

Kmetovanje se ne izvaja v skladu s tehnološkimi navodili za integrirano pridelavo in pravilnikom, ki ureja integrirano pridelavo.

5 IPL, IPS, IVG, IVR

Kmetovanje se ne izvaja v skladu s predpisi, ki urejajo ekološko 5 EK




letu (%) Podukrep

KOP-a

pridelavo. Za skupno rabo planine ali planinskega pašnika ni izdelan pašni red

(potreben je samo, če planino uporablja več KMG-jev). 5 PP, PPP

Evidenca o nakupu krme in krmil se ne vodi. 5 PAS, REJ Dnevnik paše se ne vodi oziroma načrt ureditve pašnika in paše ni

izdelan. 5 EKP

Evidence o vseh delovnih opravilih, ki se izvajajo pri podukrepu, se ne vodijo oziroma ne hranijo.

5 VSI

Izobraževalni program v obsegu najmanj štiri ure letno ni opravljen. 5 VSI II. Obdobje paše znotraj čredinke presega 90 normalnih pašnih dni

oziroma paša na površini, ki je vključena v podukrep, traja manj kot 60 pašnih dni.

20 EKP

Pojavljajo se znaki preobremenjenosti in degradiranosti. 20 EKP Petletni kolobar se ne izvaja na vseh njivskih površinah. 20 KOL, IPL Na KMG-ju nakup krmnih mešanic, žit, oljnih tropin in druge močne

krme presega 1.200 kg na GVŽ letno pri govedu, konjih in drobnici, 2.100 kg na GVŽ letno pri prašičih, 7.000 kg na GVŽ letno pri kokoših nesnicah, 6.500 kg na GVŽ letno pri pitovnih piščancih in 4.000 kg na GVŽ letno pri purah.

20 PAS, REJ

Uporablja se krma in krmni dodatki, ki vsebujejo gensko spremenjene organizme oziroma izdelke pridobljene iz njih.

20 PAS, REJ

KMG, od katerega je bila odkupljena koruzna silaža, ni vključeno v integrirano ali ekološko pridelavo.

20 PAS, REJ

Za krmo, kupljeno na trgu evidenci o nakupu krme in krmil nista priložena račun in deklaracija.

20 PAS, REJ

Organizirana je sezonska paša živali z vsakodnevnim vračanjem živali v domačo oskrbo.

20 PP, PPP

Po zaključku pašne sezone na planinskem pašniku ni opravljeno ročno čiščenje grmičevja in plevelov.

20 PP, PPP

Pri planinski paši s pastirjem pastir na planini ni stalno prisoten. 20 PPP S pastirjem ni sklenjena pogodba (vložen je zahtevek za podukrep

KOP-a 214-II/1 planinska paša s pastirjem, ni pa priložena pogodba s pastirjem).

20 PPP

Upravičenec nima gnojilnega načrta veljavnega za leto vlaganja zahtevka na podlagi analize tal, ki ni starejša od petih let (potrebno le, če se gnoji z mineralnimi gnojili) oziroma se gnojenje ne izvaja v skladu z gnojilnim načrtom.

20 VSI, razen GRB, PAS, ETA, HAB, MET, STE,

VTR Na površinah, ki ležijo na vodovarstvenem območju, se ne izvaja vsaj

en podukrep KOP-a. 20 VVO

III. Uporabljajo se mineralna gnojila, ki vsebujejo dušik. 40 EKP Uporabljajo se fitofarmacevtska sredstva. 40 GRB, ETA,

EKP, HAB, MET, STE,

VTR Uporabljajo se mineralna gnojila. 40 GRB, ETA,

HAB, MET, STE, VTR

Količina uporabljenega dušika presega vrednost iz stolpca »Skupni dušik za podukrepe*« iz preglednice 2 priloge 1 iz uredbe za ukrepe osi 2.

40 IPS, IVG, IVR, S35, S50, TSA, V30, V40, SOR, REJ

Količina uporabljenega dušika iz mineralnih gnojil presega 170 kg/ha letno oziroma vrednost iz stolpca »Skupni dušik (standard)« iz preglednice 2 priloge 1 iz uredbe za ukrepe osi 2, če je ta vrednost manjša od 170 kg/ha letno.

40 KOL, ZEL, IPL, NEP

Pri pridelavi pšenice, rži, ječmena, ovsa in tritikale se uporabljajo regulatorji rasti.

40 KOL, ZEL, NEP, SOR

Količina vnesenega bakra presega 6 kg/ha letno. 40 V30, V40 Uporaba insekticidov proti grozdnemu sukaču ni ustrezna. 40 V30, V40 Uporaba predpisanih fungicidov ni ustrezna. 40 V30, V40 Uporaba predpisanih herbicidov ni ustrezna. 40 V30, V40 Enkratni odmerek dušika na posamezni površini z zahtevkom za

podukrep VVO presega 30 kg N/ha. 40 VVO




letu (%) Podukrep

KOP-a

IV. Uporabljajo se fitofarmacevtska sredstva, ki niso dovoljena v ekološki pridelavi.

100 PP, PPP, VVO

Uporabljajo se gnojila, ki niso dovoljena v ekološki pridelavi. 100 PP, PPP, VVO

Uporablja se blato iz čistilnih naprav, mulj in ostanki iz ribogojnic oziroma kompost, ki ni pridelan na KMG-ju.

100 VSI, razen PAS, VVO

Upravičenec ne omogoči oziroma ne dovoli vpogleda v ustrezno dokumentacijo na KMG-ju oziroma dostopa do kmetijskih zemljišč in zgradb za namene IAKS in kontrole izvajanja podukrepov KOP-a (upravičenec ne omogoči inšpekcijskega pregleda).

100 VSI

Upravičenec ni pridobil certifikata o integrirani pridelavi. 100 IPL, IPS, IVG, IVR

Upravičenec ni pridobil certifikata oziroma potrdila za ekološko pridelavo oziroma predelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil.

100 EK

Ne uporablja se le na KMG pridelana organska masa (odpadki). 100 VVO

KOL Ohranjanje kolobarja V30 Strmi vinogradi z nagibom 30-40 odstotkov ZEL Ozelenitev njivskih površin V40 Strmi vinogradi z nagibom nad 40 odstotkov IPL Integrirano poljedelstvo PAS Reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali IPS Integrirano sadjarstvo SOR Pridelava avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin IVG Integrirano vinogradništvo REJ Sonaravna reja domačih živali IVR Integrirano vrtnarstvo ETA Ohranjanje ekstenzivnega travinja EK Ekološko kmetovanje EKP Ohranjanje ekstenzivnih kraških pašnikov PP Planinska paša brez pastirja ZVE Reja domačih živali v osrednjem območju pojavljanja velikih zveri NEP Neprezimni posevki HAB Ohranjanje posebnih traviščnih habitatov PPP Planinska paša s pastirjem MET Ohranjanje traviščnih habitatov metuljev S35 Košnja strmih travnikov z nagibom 35-50 odstotkov STE Ohranjanje steljnikov S50 Košnja strmih travnikov z nagibom nad 50

odstotkov VTR Ohranjanje habitatov ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov na območjih Natura

2000 GRB Košnja grbinastih travnikov VVO Pokritost tal na vodovarstvenem območju TSA Travniški sadovnjaki

(6) Če je pri podkrepu 214-I/1 ohranjanje kolobarja v petem letu obveznosti izvajanja tega podukrepa z administrativno kontrolo ugotovljeno, da so kršene zahteve, da: – morajo biti v petletni kolobar vključene najmanj tri različne poljščine, – delež žit v petletnem kolobarju ne sme presegati 60 odstotkov, – morajo biti v petletnem kolobarju vsaj enkrat prisotne metuljnice, se te kršitve v petem letu sankcionirajo z 20 odstotnim znižanjem plačila. (7) Če organizacija za kontrolo in certificiranje integrirane pridelave za tekoče leto ugotovi, da KMG ne kmetuje v skladu s tehnološkimi navodili za integrirano pridelavo in predpisom, ki ureja integrirano pridelavo, vendar certifikat o integrirani pridelavi vseeno podeli, se plačilo za podukrepe 214-I/3 integrirano poljedelstvo, 214-I/4 integrirano sadjarstvo, 214-I/5 integrirano vinogradništvo in 214-I/6 integrirano vrtnarstvo za tekoče leto zniža za 5 odstotkov. (8) Pri podukrepu 214-I/4 integrirano sadjarstvo se zmanjšanje v ta podukrep vključene površine zaradi obnove sadovnjaka ne upošteva kot kršitev pogojev in sankcij ni, če: – površina ni zasajena s sadno vrsto le nekaj mesecev in je sadovnjak obnovljen ter podatki o

sadovnjaku in sadilnem materialu vpisani v RKG v tekočem letu, vendar najpozneje en dan pred elektronskim izpolnjevanjem zbirne vloge. Nosilec KMG-ja je upravičen do plačila za ta podukrep za tekoče leto, če prejme certifikat organizacije za kontrolo in certificiranje, ki potrjuje, da na nezasajenih površinah ni izvajal kakršnih koli ukrepov, ki so v nasprotju s predpisom, ki ureja integrirano pridelavo sadja;

– obnova izkrčene površine sadovnjaka sledi po datumu oddaje zbirne vloge tekočega leta, vendar ne kasneje kot v dveh letih od krčitve. Nosilec KMG-ja za površine v mirovanju v obdobju do ponovne zasaditve sadovnjaka ni upravičen do plačila za ta podukrep, mora pa za posamezno leto v obdobju mirovanja prejeti certifikat organizacije za kontrolo in certificiranje, ki potrjuje, da na površinah v mirovanju ni izvajal kakršnih koli ukrepov, ki so v nasprotju s predpisom, ki ureja integrirano pridelavo sadja. Če po končanem obdobju mirovanja upravičenec tega podukrepa ne izvaja, agencija upravičenca izključi iz nadaljnjega izvajanja podukrepa in zahteva vračilo že izplačanih plačil v preteklih letih.


(9) Pri podukrepu 214-I/5 integrirano vinogradništvo se zmanjšanje v ta podukrep vključene površine zaradi obnove vinograda ne upošteva kot kršitev pogojev in sankcij ni, če: – površina ni zasajena z vinsko trto le nekaj mesecev in je vinograd obnovljen ter podatki o vinogradu

in sadilnem materialu vpisani v RKG v tekočem vinskem letu, vendar najpozneje en dan pred elektronskim izpolnjevanjem zbirne vloge. Nosilec KMG-ja je upravičen do plačila za ta podukrep za tekoče leto, če prejme certifikat organizacije za kontrolo in certificiranje, ki potrjuje, da na nezasajenih površinah ni izvajal kakršnih koli ukrepov, ki so v nasprotju s predpisom, ki ureja integrirano pridelavo grozdja in vina;

– obnova izkrčene površine vinograda sledi po datumu oddaje zbirne vloge tekočega vinskega leta, vendar ne kasneje kot v dveh vinskih letih od krčitve. Nosilec KMG-ja za površine v mirovanju v obdobju do ponovne zasaditve vinograda ni upravičen do plačila za ta podukrep, mora pa za posamezno leto v obdobju mirovanja prejeti certifikat organizacije za kontrolo in certificiranje, ki potrjuje, da na površinah v mirovanju ni izvajal kakršnih koli ukrepov, ki so v nasprotju s predpisom, ki ureja integrirano pridelavo grozdja in vina. Če po končanem obdobju mirovanja upravičenec tega podukrepa ne izvaja, agencija upravičenca izključi iz nadaljnjega izvajanja podukrepa in zahteva vračilo že izplačanih plačil v preteklih letih.

(10) Pri podukrepu 214-I/7 ekološko kmetovanje se zmanjšanje v ta podukrep vključene površine zaradi obnove: 1. sadovnjaka ne upošteva kot kršitev pogojev in sankcij ni, če:

– površina ni zasajena s sadno vrsto le nekaj mesecev in je sadovnjak obnovljen ter podatki o sadovnjaku in sadilnem materialu vpisani v RKG v tekočem letu, vendar najpozneje en dan pred elektronskim izpolnjevanjem zbirne vloge. Nosilec KMG-ja je upravičen do plačila za ta podukrep za tekoče leto, če prejme certifikat ali potrdilo organizacije za kontrolo in certificiranje, ki potrjuje, da na nezasajenih površinah ni izvajal kakršnih koli ukrepov, ki so v nasprotju s predpisom, ki ureja ekološko pridelavo in predelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil;

– obnova izkrčene površine sadovnjaka sledi po datumu oddaje zbirne vloge tekočega leta, vendar ne kasneje kot v dveh letih od krčitve. Nosilec KMG-ja za površine v mirovanju v obdobju do ponovne zasaditve sadovnjaka ni upravičen do plačila za ta podukrep, mora pa za posamezno leto v obdobju mirovanja prejeti certifikat ali potrdilo organizacije za kontrolo in certificiranje, ki potrjuje, da na površinah v mirovanju ni izvajal kakršnih koli ukrepov, ki so v nasprotju s predpisom, ki ureja ekološko pridelavo in predelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil. Če po končanem obdobju mirovanja upravičenec tega podukrepa ne izvaja, agencija upravičenca izključi iz nadaljnjega izvajanja podukrepa in zahteva vračilo že izplačanih plačil v preteklih letih.

2. vinograda ne upošteva kot kršitev pogojev in sankcij ni, če:

– površina ni zasajena z vinsko trto le nekaj mesecev in je vinograd obnovljen ter podatki o vinogradu in sadilnem materialu vpisani v RKG v tekočem vinskem letu, vendar najpozneje en dan pred elektronskim izpolnjevanjem zbirne vloge. Nosilec KMG-ja je upravičen do plačila za ta podukrep za tekoče leto, če prejme certifikat ali potrdilo organizacije za kontrolo in certificiranje, ki potrjuje, da na nezasajenih površinah ni izvajal kakršnih koli ukrepov, ki so v nasprotju s predpisom, ki ureja ekološko pridelavo in predelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil;

– obnova izkrčene površine vinograda sledi po datumu oddaje zbirne vloge tekočega vinskega leta, vendar ne kasneje kot v dveh vinskih letih od krčitve. Nosilec KMG-ja za površine v mirovanju v obdobju do ponovne zasaditve vinograda ni upravičen do plačila za ta podukrep, mora pa za posamezno leto v obdobju mirovanja prejeti certifikat ali potrdilo organizacije za kontrolo in certificiranje, ki potrjuje, da na površinah v mirovanju ni izvajal kakršnih koli ukrepov, ki so v nasprotju s predpisom, ki ureja ekološko pridelavo in predelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil. Če po končanem obdobju mirovanja upravičenec tega podukrepa ne izvaja, agencija upravičenca izključi iz nadaljnjega izvajanja podukrepa in zahteva vračilo že izplačanih plačil v preteklih letih.


3. travniškega sadovnjaka ne upošteva kot kršitev pogojev in sankcij ni, če: – površina ni zasajena s sadno vrsto le nekaj mesecev in je travniški sadovnjak obnovljen ter

podatki o travniškem sadovnjaku in sadilnem materialu vpisani v RKG v tekočem letu, vendar najpozneje en dan pred elektronskim izpolnjevanjem zbirne vloge. Nosilec KMG-ja je upravičen do plačila za ta podukrep za tekoče leto, če prejme certifikat ali potrdilo organizacije za kontrolo in certificiranje, ki potrjuje, da na nezasajenih površinah ni izvajal kakršnih koli ukrepov, ki so v nasprotju s predpisom, ki ureja ekološko pridelavo in predelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil;

– obnova izkrčene površine travniškega sadovnjaka sledi po datumu oddaje zbirne vloge tekočega leta, vendar ne kasneje kot v dveh letih od krčitve. Nosilec KMG-ja za površine v mirovanju v obdobju do ponovne zasaditve travniškega sadovnjaka ni upravičen do plačila za ta podukrep, mora pa za posamezno leto v obdobju mirovanja prejeti certifikat ali potrdilo organizacije za kontrolo in certificiranje, ki potrjuje, da na površinah v mirovanju ni izvajal kakršnih koli ukrepov, ki so v nasprotju s predpisom, ki ureja ekološko pridelavo in predelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil. Če po končanem obdobju mirovanja upravičenec tega podukrepa ne izvaja, agencija upravičenca izključi iz nadaljnjega izvajanja podukrepa in zahteva vračilo že izplačanih plačil v preteklih letih.

(11) Če organizacija za kontrolo in certificiranje ekološke pridelave oziroma predelave za tekoče leto ugotovi, da KMG ne kmetuje v skladu s predpisom, ki ureja ekološko pridelavo in predelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil, vendar certifikat ali potrdilo o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil vseeno podeli, se plačilo za podukrep 214-I/7 ekološko kmetovanje za tekoče leto zniža za 5 odstotkov. (12) Če organizacija za za kontrolo in certificiranje ekološke pridelave oziroma predelave KMG-ju za tekoče leto podeli delni certifikat ali delno potrdilo o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil, se plačilo za podukrep 214-I/7 ekološko kmetovanje za tekoče leto zniža za 20 odstotkov. (13) Pri podukrepu 214-II/4 travniški sadovnjaki se zmanjšanje v ta podukrep vključene površine zaradi obnove travniškega sadovnjaka ne upošteva kot kršitev pogojev in sankcij ni, če: – površina ni zasajena s sadno vrsto le nekaj mesecev in je travniški sadovnjak obnovljen ter podatki o

travniškem sadovnjaku in sadilnem materialu vpisani v RKG v tekočem letu, vendar najpozneje en dan pred elektronskim izpolnjevanjem zbirne vloge, pri čemer je nosilec KMG-ja upravičen do plačila za ta podukrep za tekoče leto;

– obnova izkrčene površine travniškega sadovnjaka sledi po datumu oddaje zbirne vloge tekočega leta, vendar ne kasneje kot v dveh letih od krčitve, pri čemer nosilec KMG-ja za površine v mirovanju v obdobju do ponovne zasaditve travniškega sadovnjaka ni upravičen do plačila za ta podukrep. Če po končanem obdobju mirovanja upravičenec tega podukrepa ne izvaja, agencija upravičenca izključi iz nadaljnjega izvajanja podukrepa in zahteva vračilo že izplačanih plačil v preteklih letih.

(14) Pri podukrepu 214-II/5 strmi vinogradi se zmanjšanje v ta podukrep vključene površine zaradi obnove vinograda ne upošteva kot kršitev in sankcij ni, če: – površina ni zasajena z vinsko trto le nekaj mesecev in je vinograd obnovljen ter podatki o vinogradu

in sadilnem materialu vpisani v RKG v tekočem vinskem letu, vendar najpozneje en dan pred elektronskim izpolnjevanjem zbirne vloge, pri čemer je nosilec KMG-ja upravičen do plačila za ta podukrep za tekoče leto;

– obnova izkrčene površine vinograda sledi po datumu oddaje zbirne vloge tekočega vinskega leta, vendar ne kasneje kot v dveh vinskih letih od krčitve, pri čemer nosilec KMG-ja za površine v mirovanju v obdobju do ponovne zasaditve vinograda ni upravičen do plačila za ta podukrep. Če po končanem obdobju mirovanja upravičenec tega podukrepa ne izvaja, agencija upravičenca izključi iz nadaljnjega izvajanja podukrepa in zahteva vračilo že izplačanih plačil v preteklih letih.

(15) Če se število živali posamezne vrste, ki jih je KMG v tekočem letu vključil v podukrep 214-II/6 reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali, glede na leto vstopa v ta podukrep zmanjša za več kot 10 odstotkov oziroma je število živali, ki so vključene v ta podukrep manjše od 1 GVŽ-ja, mora upravičenec vrniti znesek, ki ustreza vsoti neupravičenih delov že izplačanih plačil. Če ena žival posamezne vrste


predstavlja več kot 10 odstotkov vseh živali te vrste vključenih v ta podukrep, se število živali te vrste glede na leto vstopa v ta podukrep v obdobju petletne obveznosti lahko zmanjša za eno žival. (16) Če se površine zemljišč, ki jih je KMG v tekočem letu vključil v podukrep KOP-a, glede na leto vstopa v ta podukrep zmanjšajo za več kot 10 odstotkov, mora upravičenec vrniti znesek, ki ustreza vsoti neupravičenih delov že izplačanih plačil. Ne glede na določbo prejšnjega stavka, upravičencu ni potrebno vrniti tistih delov izplačanih plačil za površine, ki so zaradi sprememb uradnih evidenc območij grbinastih travnikov, osrednjega območja pojavljanja velikih zveri, ekološko pomembnih območij, osrednjih območij pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov na Naturi 2000 in najožjih vodovarstvenih območij, v celoti ali delno izpadle iz teh evidenc, in v primeru zmanjšanja površin zaradi priznanega pojava koruznega hrošča. (17) Pri podukrepih KOP-a, pri katerih je pogoj za upravičenost do plačila tudi celoletno vzdrževanje zahtevane povprečne letne obtežbe z živino na KMG-ju, se zmanjšanje obtežbe pod dovoljeno spodnjo mejo ne upošteva kot kršitev pogojev in sankcij ni, če nosilec KMG-ja neizpolnjevanje pogoja pisno sporoči agenciji v roku 10 delovnih dni od dneva neizpolnjevanja tega pogoja ter priloži ustrezna dokazila o obnovi hleva, in če obnova hleva traja: – le nekaj mesecev, tako da je pogoj glede spodnje meje povprečne letne obtežbe izpolnjen za tekoče

leto, pri čemer je nosilec KMG-ja upravičen do plačila za ta podukrep za tekoče leto; – daljše obdobje, tako da je pogoj glede spodnje meje povprečne letne obtežbe izpolnjen za naslednje

leto. Nosilec KMG-ja v obdobju mirovanja do ponovnega izpolnjevanja pogoja glede spodnje meje obtežbe ni upravičen do plačila za ta podukrep. Če po končanem obdobju mirovanja upravičenec tega podukrepa ne izvaja, agencija upravičenca izključi iz nadaljnjega izvajanja podukrepa in zahteva vračilo že izplačanih plačil v preteklih letih.

(18) Pri podukrepih KOP-a, pri katerih je pogoj za upravičenost do plačila tudi celoletno vzdrževanje minimalne zahtevane povprečne letne obtežbe z živino na KMG-ju, se obtežba preverja v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto, in uredbo za ukrepe osi 2. Če ob tem preverjanju obtežbe pogoj glede zahtevane spodnje meje povprečne letne obtežbe za tekoče leto ni izpolnjen, in je minimalna zahtevana povprečna letna obtežba pri podukrepih: 214-I/7 ekološko kmetovanje - travinje, 214-III/2 ohranjanje posebnih traviščnih habitatov, 214-III/3

ohranjanje traviščnih habitatov metuljev in 214-III/4 ohranjane steljnikov: – manjša od 0,2 GVŽ-ja/ha, vendar enaka ali večja od 0,15 GVŽ-ja/ha, se plačilo za tekoče leto

zniža za 20 odstotkov, – manjša od 0,15 GVŽ-ja/ha, se plačilo za tekoče leto ne dodeli;

214-II/8 sonaravna reja domačih živali in 214-III/1 reja domačih živali v osrednjem območju pojavljanja velikih zveri:

– manjša od 0,5 GVŽ-ja/ha, vendar enaka ali večja od 0,4 GVŽ-jev/ha, se plačilo za tekoče leto zniža za 20 odstotkov,

– manjša od 0,4 GVŽ-ja/ha, se plačilo za tekoče leto ne dodeli. (19) Če je za tekoče leto zgornja meja povprečne letne obtežbe z živino na KMG-ju pri podukrepih KOP-a, razen pri podukrepih 214-I/1 ohranjanje kolobarja, 214-I/2 ozelenitev njivskih površin, 214-I/3 integrirano poljedelstvo, 214-I/4 integrirano sadjarstvo, 214-I/5 integrirano vinogradništvo, 214-I/6 integrirano vrtnarstvo, 214-I/7 ekološko kmetovanje, razen za travinje, 214-I/8 neprezimni posevki, 214-II/2 košnja strmih travnikov, 214-II/3 košnja grbinastih travnikov, 214-II/5 strmi vinogradi, 214-II/7 pridelava avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin, 214-II/9 ohranjanje ekstenzivnega travinja in 214-III/6 pokritost tal na vodovarstvenem območju, razen za travinje, ki se preverja v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto, in uredbo za ukrepe osi 2: večja od 1,9 GVŽ-ja/ha, vendar manjša ali enaka 2,1 GVŽ-ja/ha, se plačilo za tekoče leto zniža za

20 odstotkov, večja od 2,1 GVŽ-ja/ha, se plačilo za tekoče leto ne dodeli. (20) Če je za tekoče leto zgornja meja povprečne letne obtežbe z živino na KMG-ju pri podukrepu 214-II/9 ohranjanje ekstenzivnega travinja, ki se preverja v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto, in uredbo za ukrepe osi 2:


večja od 0,5 GVŽ-ja/ha, vendar manjša ali enaka 0,6 GVŽ-ja/ha, se plačilo za tekoče leto zniža za

20 odstotkov, večja od 0,6 GVŽ-ja/ha, se plačilo za tekoče leto ne dodeli. (21) Če je za tekoče leto spodnja meja obtežbe z živino na KMG planina in KMG skupni pašnik pri podukrepu 214-II/1 planinska paša (s pastirjem ali brez pastirja), ki se preverja v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto, in uredbo za ukrepe osi 2: manjša od 0,5 GVŽ-ja/ha, vendar enaka ali večja od 0,4 GVŽ-ja/ha, se plačilo za tekoče leto zniža

za 20 odstotkov, manjša od 0,4 GVŽ-ja/ha, se plačilo za tekoče leto ne dodeli. (22) Pri podukrepu KOP-a se zmanjšanje v ta podukrep vključene površine, ki se začasno ne uporablja zaradi gradnje infrastrukture, ne upošteva kot kršitev pogojev in sankcij ni, če: – podukrepa ni mogoče izvajati le nekaj mesecev in je površina sanirana ter podatki o tej površini

vpisani v RKG v tekočem letu, vendar najpozneje en dan pred elektronskim izpolnjevanjem zbirne vloge, pri čemer je nosilec KMG-ja upravičen do plačila za ta podukrep za tekoče leto;

– sanacija površine sledi po datumu oddaje zbirne vloge tekočega leta, vendar ne kasneje kot v dveh letih od začetka gradnje infrastrukture, pri čemer nosilec KMG-ja za površino v mirovanju v obdobju do zaključka sanacije te površine ni upravičen do plačila za ta podukrep. Če po končanem obdobju mirovanja upravičenec tega podukrepa ne izvaja, agencija upravičenca izključi iz nadaljnjega izvajanja podukrepa in zahteva vračilo že izplačanih plačil v preteklih letih.

(23) Če je v primeru podaljšanja zaključene petletne obveznosti za izvajanje podukrepov KOP-a ugotovljeno, da upravičenec ne izpolnjuje pogojev za izvajanje teh podukrepov, agencija te kršitve sankcionira v skladu z določbami te priloge, ob upoštevanju ugotovljenih kršitev za leto 2011, 2012 oziroma 2013. (24) Če upravičenec v primeru podaljšanja zaključene petletne obveznosti za izvajanje podukrepov KOP-a, v letu 2013 ugotovljene površine iz leta 2012 zmanjša za več kot 10 odstotkov, mora vrniti neupravičen del že izplačanega plačila za leto 2012. (25) Če upravičenec v posameznem letu za izvajanje podukrepa KOP-a ne uveljavlja plačil, se to ne upošteva kot kršitev in sankcij ni, razen v primeru kršitev pogojev pri izvajanju tega podukrepa, razen zahtev navzkrižne skladnosti oziroma zahtev iz točk C. in D. iz te priloge, določenih v PRP-ju 2007-2013 oziroma v uredbi za ukrepe osi 2, ugotovljenih z administrativno kontrolo oziroma s kontrolo na kraju samem. Te kršitve agencija sankcionira v skladu z določbami te priloge. (26) Če upravičenec za tekoče leto ne uveljavlja plačila za podukrep KOP-a in na agencijo v skladu z uredbo za ukrepe osi 2 ne vloži obveznih sestavin zbirne vloge, se to upošteva kot kršitev vseh pogojev pri izvajanju podukrepa KOP-a. (27) Če upravičenec, ki uveljavlja primere višje sile ali izrednih okoliščin, začasno prekine z izvajanjem podukrepov KOP-a in na agencijo v skladu z uredbo za ukrepe osi 2 ne vloži obveznih sestavin zbirne vloge, se to upošteva kot kršitev vseh pogojev pri izvajanju podukrepov KOP-a, razen tistih pogojev, ki jih zaradi priznanega primera višje sile ali izrednih okoliščin ne more izpolnjevati.


C. Kršitve in sankcije minimalnih zahtev za uporabo gnojil PODROČJE A: Varovanje okolja Predpis ES Zahteve iz predpisov ES, ki

se upoštevajo pri navzkrižni skladnosti

Nacionalni predpisi Republike Slovenije, ki povzemajo zahteve iz predpisov ES

Izvajanje zahtev iz nacionalnih predpisov na ravni KMG-ja

Zahteve iz nacionalnih predpisov, ki jih mora izpolnjevati upravičenec in jih preverja kontrolor

Stopnja kršitve zahtev iz nacionalnih predpisov, izražena z oceno

Direktiva Sveta z dne 12. decembra 1991 o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (91/676 EGS) (UL L št. 375 z dne 31.12.1991, str. 1)

Člen 4 1. Države članice za zagotovitev splošne ravni varstva pred onesnaževanjem za vse vode v dveh letih po notifikaciji te direktive sprejmejo naslednje ukrepe: (a) izdelajo kodeks ali kodekse dobre kmetijske prakse, ki jih bodo kmetje izvajali prostovoljno in naj bi vključevali določbe, ki zajemajo vsaj točke iz Priloge II A. Člen 5 1. Države članice za uresničitev ciljev iz člena 1 v dveh letih po prvem imenovanju iz člena 3(2) ali v enem letu od vsakega dodatnega imenovanja iz člena 3(4) izdelajo delovne programe za imenovana ranljiva območja. 4. Delovni programi se izvedejo v štirih letih od izdelave in so sestavljeni iz naslednjih obvezujočih ukrepov: (a) ukrepov iz Priloge III; (b) ukrepov, ki so jih države članice predpisale v kodeksu (-ih) dobre kmetijske prakse, izdelanih skladno s členom 4, razen tistih, ki so bili nadomeščeni z ukrepi iz Priloge III.

PRP 2007-2013 (Odločba Komisije z dne 10.9.2007 o odobritvi programa razvoja podeželja Slovenije za programsko obdobje 2007-2013, št. CCI 2007 SI 06 RPO 001), z vsemi spremembami

KMG mora voditi evidenco uporabe živinskih gnojil iz katere morajo biti razvidni najmanj količina in vrsta živinskega gnoja, čas gnojenja ter podatki o površini, kjer se ta gnojila uporabljajo.

KMG mora voditi evidenco uporabe živinskih gnojil iz katere morajo biti razvidni najmanj podatki o: GERK-PID-u in domačem imenu GERK-a, količini in vrsti živinskega gnoja ter času gnojenja.

50

D. Kršitve in sankcije pri gnojenju s fosforjem iz živinskih gnojil PODROČJE A: Varovanje okolja Predpis ES Zahteve iz predpisov ES, ki

se upoštevajo pri navzkrižni skladnosti





PRP 2007-2013 (Odločba Komisije z dne 10.9.2007 o odobritvi programa razvoja podeželja Slovenije za

Pri gnojenju z živinskimi gnojili letni vnos fosforja ne sme presegati 120 kg P2O5/ha.

Na KMG letni vnos fosforja pri gnojenju z živinskimi gnojili ne presega 120 kg P2O5/ha.

10


Predpis ES Zahteve iz predpisov ES, ki se upoštevajo pri navzkrižni skladnosti





programsko obdobje 2007-2013, št. CCI 2007 SI 06 RPO 001), z vsemi spremembami

Kršitve minimalnih zahtev za uporabo gnojil in zahtev gnojenja s fosforjem iz živinskih gnojil se prištejejo h kršitvam navzkrižne skladnosti in se vrednotijo skupaj z navzkrižno skladnostjo. Pri obravnavi zahtevkov agencija upošteva tudi nepravilnosti, ugotovljene v drugih uradnih postopkih.


Priloga 6: Izračun povprečne letne obtežbe na KMG-ju za podukrepe KOP-a Za podukrepe KOP-a se kot izpolnjevanje pogojev za obtežbo upošteva povprečna letna obtežba na KMG-ju. Izpolnjevanje tega pogoja agencija preverja z administrativno kontrolo in kontrolo na kraju samem. A. Preverjanje obtežbe z administrativno kontrolo Pri izračunu povprečne letne obtežbe na KMG-ju za podukrepe KOP-a agencija upošteva pet različnih datumov, in sicer: 1. februar tekočega leta, štiri reprezentativne naključno izbrane datume, ki jih določi in objavi na svoji spletni strani ne prej

kakor dva tedna po njihovi določitvi. Povprečna letna obtežba je količnik med povprečnim letnim številom GVŽ-jev (v nadaljnjem besedilu: PGVŽ) in ugotovljenimi površinami kmetijskih zemljišč v uporabi in ekstenzivnih kraških pašnikov iz obrazca prijave površin kmetijskih rastlin in zahtevkov na površino iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto (v nadaljnjem besedilu: ugotovljena površina). Povprečna letna obtežba je = PGVŽ / ugotovljena površina PGVŽ = PGVŽ(GOV) + PGVŽ(DRŽ) + PGVŽ(TR), pri čemer je: PGVŽ(GOV): povprečno letno število GVŽ-jev govedi, PGVŽ(DRŽ): povprečno letno število GVŽ-jev drugih rejnih živali, PGVŽ(TR): povprečno letno število GVŽ-jev živali v turnusni reji. Povprečno letno število GVŽ-jev za posamezne vrste rejnih živali se izračuna na naslednji način: 1. Govedo Povprečno letno število GVŽ-jev govedi se izračuna kot aritmetično povprečje seštevka zmnožkov števila govedi posameznih kategorij iz centralnega registra govedi po stanju na dan 1. februar tekočega leta in štiri reprezentativne naključno izbrane datume ter ustreznih koeficientov GVŽ-jev iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto. PGVŽ(GOV) = (GVŽ(1.2.) + GVŽ(D1) + GVŽ(D2) + GVŽ(D3) + GVŽ(D4)) / 5, pri čemer je: PGVŽ(GOV): povprečno letno število GVŽ-jev govedi, GVŽ(1.2.): število GVŽ-jev goveda po stanju na dan 1. februar tekočega leta, GVŽ(D1): število GVŽ-jev goveda po stanju na prvega od štirih reprezentativnih naključno izbranih

datumov, GVŽ(D2): število GVŽ-jev goveda po stanju na drugega od štirih reprezentativnih naključno izbranih

datumov, GVŽ(D3): število GVŽ-jev goveda po stanju na tretjega od štirih reprezentativnih naključno izbranih

datumov, GVŽ(D4): število GVŽ-jev goveda po stanju na četrtega od štirih reprezentativnih naključno izbranih

datumov.


2. Druge rejne živali Podatke o številu drugih rejnih živali posameznih kategorij agencija povzame iz obrazca staleža rejnih živali na KMG-ju iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto po stanju na dan 1. februar tekočega leta. Povprečno letno število GVŽ-jev drugih rejnih živali se izračuna tako, da se število drugih rejnih živali posameznih kategorij pomnoži z ustreznimi koeficienti GVŽ-jev iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto. PGVŽ(DRŽ) = GVŽ(1.2.), pri čemer je: PGVŽ(DRŽ): povprečno letno število GVŽ-jev drugih rejnih živali, GVŽ(1.2.): število GVŽ-jev drugih rejnih živali po stanju na dan 1. februar tekočega leta. 3. Turnusna reja Povprečno letno število GVŽ-jev živali v turnusni reji se izračuna kot seštevek povprečnega letnega števila posameznih kategorij živali v turnusni reji. PGVŽ(TR) = PGVŽ(TR)1 +…+ PGVŽ (TR)n, pri čemer je: PGVŽ(TR): povprečno letno število GVŽ-jev živali v turnusni reji, PGVŽ(TR)1 … PGVŽ(TR)n: povprečno letno število GVŽ-jev posameznih kategorij živali v turnusni

reji. Povprečno letno število GVŽ-jev posameznih kategorij živali v turnusni reji se izračuna po naslednji formuli: PGVŽ(TR)k = (PŠŽk x D) / 365, pri čemer je: PGVŽ(TR)k: povprečno letno število GVŽ-jev posameznih kategorij živali v turnusni reji, PŠŽk: povprečno letno število GVŽ-jev živali posamezne kategorije v turnusu, D: skupno število dni vseh turnusov posamezne kategorije živali v tekočem koledarskem letu. B. Preverjanje obtežbe s kontrolo na kraju samem Izpolnjevanje pogoja glede zahtevane spodnje in zgornje meje povprečne letne obtežbe na KMG-ju pri podukrepih KOP-a se preverja tudi s kontrolo na kraju samem. Za KMG-je za katere je izvedena kontrola na kraju samem, se v izračunu povprečne letne obtežbe upošteva tudi število vseh rejnih živali, ki jih na dan kontrole na kraju samem ugotovi kontrolor. 1. Govedo PGVŽ(GOV) = (GVŽ(1.2.) + GVŽ(D1) + GVŽ(D2) + GVŽ(D3) + GVŽ (D4) + GVŽ(DK)) / 6, pri čemer je: PGVŽ(GOV): povprečno letno število GVŽ-jev govedi, GVŽ(1.2.): število GVŽ-jev goveda po stanju na dan 1. februar tekočega leta,


GVŽ(D1): število GVŽ-jev goveda po stanju na prvega od štirih reprezentativnih naključno izbranih datumov,

GVŽ(D2): število GVŽ-jev goveda po stanju na drugega od štirih reprezentativnih naključno izbranih datumov,

GVŽ(D3): število GVŽ-jev goveda po stanju na tretjega od štirih reprezentativnih naključno izbranih datumov,

GVŽ(D4): število GVŽ-jev goveda po stanju na četrtega od štirih reprezentativnih naključno izbranih datumov,

GVŽ(DK): število GVŽ-jev goveda ugotovljenih na dan kontrole na kraju samem. 2. Druge rejne živali PGVŽ(DRŽ) = (GVŽ(1.2.) + GVŽ(DK)) / 2, pri čemer je: PGVŽ(DRŽ): povprečno letno število GVŽ-jev drugih rejnih živali, GVŽ(1.2.): število GVŽ-jev drugih rejnih živali po stanju na dan 1. februar tekočega leta, GVŽ(DK): število GVŽ-jev drugih rejnih živali ugotovljenih na dan kontrole na kraju samem. Pri turnusni reji kontrolor na podlagi verodostojnih listin KMG-ja o turnusni reji, preveri točnost podatkov na obrazcu staleža rejnih živali na KMG-ju iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto. C. KMG planina, KMG skupni pašnik Za KMG planino oziroma KMG skupni pašnik se obtežba za podukrepe KOP-a izračuna tako, da se število GVŽ-jev vseh rejnih živali iz obrazca zapisnika o prigonu živali na pašo na planino in skupni pašnik iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto, deli z ugotovljenimi površinami kmetijskih zemljišč na KMG planini oziroma KMG skupnem pašniku. Če je na KMG planini oziroma KMG skupnem pašniku v času paše izvedena tudi kontrola na kraju samem, se pri izračunu obtežbe za podukrepe KOP-a iz prejšnjega stavka upošteva tudi število živali posameznih kategorij, ki jih na dan kontrole na kraju samem ugotovi kontrolor.


Priloga 7: Višja sila ali izredne okoliščine pri ukrepu OMD-ja (1) V skladu s 47. členom Uredbe 1974/2006/ES so primeri višje sile ali izrednih okoliščin zlasti naslednji: a) smrt upravičenca, b) dolgotrajna nezmožnost upravičenca za delo, c) smrt člana kmetije, d) dolgotrajna nezmožnost člana kmetije za delo, e) razlastitev velikega dela KMG-ja, če tega ni bilo mogoče pričakovati na dan sprejetja obveznosti, f) huda naravna nesreča, ki resno prizadene kmetijsko zemljišče gospodarstva, g) uničenje hlevov na KMG-ju zaradi nesreče, h) kužna bolezen, ki prizadene vso živino upravičenca ali njen del, i) izguba ali pogin domačih živali zaradi napada divjih zveri, kljub izvedbi vseh predpisanih ukrepov, j) pogin domačih živali zaradi nesreče (požar, udar strele, električni udar, padci ipd.), k) napad bolezni oziroma škodljivcev v trajnem nasadu zaradi katerih je potrebno ta trajni nasad uničiti, l) sprememba obsega kmetijskih zemljišč na KMG-ju, vrste dejanske rabe ali načina kmetovanja

neodvisno od upravičenca (komasacije, zemljiške operacije, denacionalizacijski postopek, prisilna dražba, dedovanje) v skladu s četrtim odstavkom 45. člena Uredbe 1974/2006/ES.

(2) Če gre za smrt ali dolgotrajno nezmožnost člana kmetije za delo, se primer višje sile upošteva, če je obseg dela tega člana kmetije na zadevnem KMG-ju znašal vsaj 0,5 PDM1. (3) Član kmetije, za katerega se uveljavlja primer višje sile zaradi smrti ali dolgotrajne nezmožnosti za delo, mora biti ob uveljavljanju tega primera višje sile vpisan v RKG. (4) V primeru razlastitve velikega dela KMG-ja se šteje, da je razlaščen velik del, če je razlastitvi podvrženih najmanj 30 odstotkov kmetijskih zemljišč v uporabi, ki morajo biti ob uveljavljanju tega primera višje sile vpisana v RKG. (5) Naravne nesreče so: • potres, snežni ali zemeljski plaz, udor ali poplava, • neugodne vremenske razmere, kot so zmrzal, toča, led ali žled, deževje (neurje, ki skupaj z močnim

dežjem povzroči škodo v kmetijski proizvodnji) ali suša, slana, če povzroči zimsko ali spomladansko pozebo na kmetijskih rastlinah,

• množičen izbruh rastlinskih škodljivih organizmov ter živalskih bolezni, če povzročijo škodo v kmetijski proizvodnji.

(6) Za hudo naravno nesrečo se šteje, če je na KMG-ju zaradi te nesreče prizadetih najmanj 30 odstotkov kmetijskih zemljišč v uporabi, ki morajo biti ob uveljavljanju tega primera višje sile vpisana v RKG. (7) V primeru višje sile ali izrednih okoliščin, razen v primeru komasacij, mora upravičenec agencijo pisno obvestiti ter ji posredovati ustrezne dokaze v roku 10 delovnih dni od dneva, ko to lahko stori. (8) Če gre za dokazan primer višje sile ali izrednih okoliščin, se plačilo za leto, v katerem je prišlo do primera višje sile ali izrednih okoliščin dodeli v celoti, če je upravičenec za to leto vložil zbirno vlogo z zahtevkom ter agenciji v predpisanem roku in načinu sporočil primer nastanka višje sile ali izrednih okoliščin. (9) Vsako odstopanje od obveznosti se na podlagi ustrezne vloge upravičenca, posredovani agenciji, rešuje individualno. (10) Če gre za dokazan primer višje sile ali izrednih okoliščin, se neizpolnjevanje zahtevanih pogojev ne upošteva kot kršitev in sankcij ni.

1 Izražanje obsega dela v koeficientih polnovrednih delovnih moči (PDM) temelji na razmerju med številom ur, letno porabljenih za delo na kmetiji, in enoletnim obsegom dela polno zaposlene osebe (1.800 ur = 1 PDM), ki ga uporablja nacionalna statistika delovne sile. Po popisu iz leta 2000 v Sloveniji PDM v povprečju znaša 1,2.

Stran 13530 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije P

rilog

a 8:

Obr

azec

»U

velja

vlja

nje

odst

opan

ja o

d ob

vezn

osti

izva

janj

a uk

repo

v os

i 2 iz

Pro

gram

a ra

zvoj

a po

deže

lja R

epub

like

Slo

veni

je z

a ob

dobj

e 20

07-2

013

v pr

imer

u vi

šje

sile

ali

izre

dnih

oko

lišči

n«

N

osile

c km

et. g

ospo

dars

tva

Prii

mek

in im

e/na

ziv:

Nas

lov:

Davčn

a št

evilk

a:

E

MŠ

O o

z. M

ŠO

:

Tel.:

*

K

MG

-M

ID:

PR

OS

TOR

ZA

NA

LEP

KO

S

ČR

TNO

KO

DO

U

VELJ

AVL

JAN

JE O

DST

OPA

NJA

OD

OB

VEZN

OST

I IZV

AJA

NJA

UK

REP

OV

OSI

2 IZ

PR

OG

RA

MA

RA

ZVO

JA P

OD

EŽEL

JA R

EPU

BLI

KE

SLO

VEN

IJE

ZA

OB

DO

BJE

200

7-20

13 V

PR

IMER

U V

IŠJE

SIL

E A

LI IZ

RED

NIH

OK

OLI

ŠČIN

P

odpi

sani

nos

ilec

kmet

ijske

ga g

ospo

dars

tva

uvel

javl

jam

prim

er v

išje

sile

ali

izre

dnih

oko

lišči

n za

ukr

ep:

1.

izra

vnal

nih

plač

il za

obm

očja

z o

mej

enim

i mož

nost

mi z

a km

etijs

ko d

ejav

nost

(ukr

ep O

MD

) zar

adi:

smrti

upr

avič

enca

,

dolg

otra

jne

nezm

ožno

sti u

prav

ičen

ca z

a de

lo,

smrti

čla

na k

met

ije,

dolg

otra

jne

nezm

ožno

sti č

lana

km

etije

za

delo

,

razl

astit

ve v

elik

ega

dela

KM

G-ja

, če

tega

ni b

ilo m

ogoč

e pr

ičak

ovat

i na

dan

spre

jetja

obv

ezno

sti,

hude

nar

avne

nes

reče

, ki j

e re

sno

priz

adel

a km

etijs

ko z

emljišče

gos

poda

rstv

a,

unič

enja

hle

vov

na K

MG

-ju z

arad

i nes

reče

,

* P

odat

ek n

i obv

ezen

. Nam

enje

ni je

lažj

i in

hitre

jši k

omun

ikac

iji, k

i bi s

e vr

šila

pre

ko te

lefo

na.


kužn

e bo

lezn

i, ki

je p

rizad

ela

vso

živi

no u

prav

ičen

ca a

li nj

en d

el,

izgu

be a

li po

gina

dom

ačih

živ

ali z

arad

i nap

ada

divj

ih z

veri,

klju

b iz

vedb

i vse

h pr

edpi

sani

h uk

repo

v,

pogi

na d

omač

ih ž

ival

i zar

adi n

esreče

(pož

ar, u

dar s

trele

, ele

ktrič

ni u

dar,

padc

i ipd

.),

napa

da b

olez

ni o

ziro

ma

škod

ljivc

ev v

traj

nem

nas

adu

zara

di k

ater

ih je

pot

rebn

o ta

traj

ni n

asad

uniči

ti,

spre

mem

be o

bseg

a km

etijs

kih

zem

ljišč

na

KM

G-ju

, vrs

te d

ejan

ske

rabe

ali

nači

na k

met

ovan

ja n

eodv

isno

od

upra

viče

nca

(kom

asac

ije, z

emljiš

ke o

pera

cije

, de

naci

onal

izac

ijski

pos

tope

k, p

risiln

a dr

ažba

, ded

ovan

je),

v sk

ladu

s č

etrti

m o

dsta

vkom

45.

čle

na U

redb

e 19

74/2

006/

ES

. 2.

km

etijs

ko o

koljs

kih

plač

il (p

oduk

repi

KO

P-a)

iz P

rogr

ama

razv

oja

pode

želja

Rep

ublik

e Sl

oven

ije z

a ob

dobj

e 20

07-2

013

zara

di:

če p

o št

irile

tnem

obd

obju

izpo

lnje

vanj

a ob

vezn

osti

upra

viče

nec

doko

nčno

pre

neha

s k

met

ovan

jem

, ozi

rom

a če

nje

gov

nasl

edni

k ni

spo

sobe

n iz

poln

jeva

ti te

ob

vezn

osti,

smrti

upr

avič

enca

,

dolg

otra

jne

nezm

ožno

sti u

prav

ičen

ca z

a de

lo,

smrti

čla

na k

met

ije,

dolg

otra

jne

nezm

ožno

sti č

lana

km

etije

za

delo

,

razl

astit

ve v

elik

ega

dela

KM

G-ja

, če

tega

ni b

ilo m

ogoč

e pr

ičak

ovat

i na

dan

spre

jetja

obv

ezno

sti,

hude

nar

avne

nes

reče

, ki j

e re

sno

priz

adel

a km

etijs

ko z

emljišče

gos

poda

rstv

a,

unič

enja

hle

vov

na K

MG

-ju z

arad

i nes

reče

,

kužn

e bo

lezn

i, ki

je p

rizad

ela

vso

živi

no u

prav

ičen

ca a

li nj

en d

el,

izgu

be a

li po

gina

dom

ačih

živ

ali z

arad

i nap

ada

divj

ih z

veri,

klju

b iz

vedb

i vse

h pr

edpi

sani

h uk

repo

v,

pogi

na d

omač

ih ž

ival

i zar

adi n

esreče

(pož

ar, u

dar s

trele

, ele

ktrič

ni u

dar,

padc

i ipd

.),

škod

e na

pov

ršin

ah, k

i so

jo p

ovzr

očile

div

je ž

ival

i,

napa

da b

olez

ni o

ziro

ma

škod

ljivc

ev v

traj

nem

nas

adu

zara

di k

ater

ih je

pot

rebn

o ta

traj

ni n

asad

uniči

ti,

spre

mem

be o

bseg

a km

etijs

kih

zem

ljišč

na

KM

G, v

rste

dej

ansk

e ra

be a

li nači

na k

met

ovan

ja n

eodv

isno

od

upra

viče

nca

(kom

asac

ije, z

emljiš

ke o

pera

cije

, de

naci

onal

izac

ijski

pos

tope

k, p

risiln

a dr

ažba

, ded

ovan

je),

v sk

ladu

s č

etrti

m o

dsta

vkom

45.

čle

na U

redb

e 19

74/2

006/

ES

.

Stran 13532 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike SlovenijeO

d ob

vezn

osti

izva

janj

a po

dukr

epov

KO

P-a

odst

opam

, tak

o da

: a)

z

izva

janj

em p

rene

ham

dok

ončn

o v

celo

ti:

z vs

emi p

oduk

repi

KO

P-a

s po

sam

ezni

mi p

oduk

repi

KO

P-a

1 , in

sice

r:

,

,

,

,

,

,

,

,

b)

v za

devn

em le

tu iz

vaja

nje

prek

inem

in p

o od

prav

i pos

ledi

c pr

imer

a vi

šje

sile

ali

izre

dnih

oko

lišči

n iz

vaja

nje

prev

zete

obv

ezno

sti n

adal

juje

m:

z vs

emi p

oduk

repi

KO

P-a

s po

sam

ezni

mi p

oduk

repi

KO

P-a

2 , in

sice

r:

,

,

,

,

,

,

,

,

c)

zman

jšam

obs

eg p

ovrš

in a

li št

evilo

živ

ali z

a:

• po

dukr

epe

KOP

-a v

ezan

e na

pov

ršin

o:

Podu

krep

K

OP-

a G

ERK

_PID

D

omač

e im

e G

ERK

-a

Povr

šina

K

atas

trsk

a ob

čina

3 Pa

rcel

na š

tevi

lka4

ha

a

1 Č

e se

dok

ončn

o pr

eneh

a z

izva

janj

em p

osam

ezni

h po

dukr

epov

KO

P-a

, je

potre

bno

nave

sti s

kat

erim

i pod

ukre

pi s

e od

stop

a.

2 Če

se v

zad

evne

m le

tu z

izva

janj

em p

osam

ezni

h po

dukr

epov

KO

P-a

pre

kine

in p

o od

prav

i pos

ledi

c pr

imer

a vi

šje

sile

ali

izre

dnih

oko

lišči

n z

izva

janj

em p

revz

ete

obve

znos

ti na

dalju

je, j

e po

trebn

o na

vest

i na

kate

re p

oduk

repe

KO

P-a

se

to n

anaš

a.

3 Kat

astrs

ka o

bčin

a se

nav

eden

e v

prim

eru,

ko

se d

okaz

ilo o

prim

eru

višj

e si

le a

li iz

redn

ih o

kolišči

n na

naša

na

kata

strs

ko o

bčin

o.

4 Par

celn

a št

evilk

a se

nav

eden

e v

prim

eru,

ko

se d

okaz

ilo o

prim

eru

višj

e si

le a

li iz

redn

ih o

kolišči

n na

naša

na

parc

elno

šte

vilk

o.

Uradni list Republike Slovenije Št. 113 / 30. 12. 2013 / Stran 13533 Po

dukr

ep

KO

P-a

GER

K_P

ID

Dom

ače

ime

GER

K-a

Po

vrši

na

Kat

astr

ska

obči

na3

Parc

elna

šte

vilk

a4 ha

a

• po

dukr

ep K

OP

-a v

ezan

na

živa

li:

Po

dukr

ep K

OP-

a: re

ja a

vtoh

toni

h in

trad

icio

naln

ih p

asem

dom

ačih

živ

ali (

PAS)

A

vtoh

tona

/ tr

adic

iona

lna

pasm

a do

mač

ih ž

ival

i Št

evilo

živ

ali

3.

Opi

s pr

imer

a vi

šje

sile

ali

izre

dnih

oko

lišči

n, k

i se

uvel

javl

ja p

od to

čko

1. o

ziro

ma

pod

točk

o 2.

:

Stran 13534 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije 4.

D

okaz

ila, k

i so

prilo

žena

vlo

gi:

V PR

IMER

U V

IŠJE

SIL

E O

ZIR

OM

A IZ

RED

NIH

OK

OLI

ŠČIN

, RA

ZEN

V P

RIM

ERU

KO

MA

SAC

IJ, M

OR

A U

PRA

VIČ

ENEC

AG

ENC

IJO

RS

ZA K

MET

IJSK

E TR

GE

IN R

AZV

OJ

POD

EŽEL

JA P

ISN

O O

BVE

STIT

I TER

JI P

OSR

EDO

VATI

UST

REZ

NE

DO

KA

ZE V

RO

KU

10

DEL

OVN

IH D

NI O

D D

NEV

A, K

O T

O L

AH

KO

STO

RI.

da

n

mes

ec

le

to

Datum

:

.

.

Po

dpis

(žig

) nos

ilca:


4294. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2014

Na podlagi 10., 11. in 12. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12 in 90/12 – ZdZPVHVVR) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B Oo izvedbi ukrepov kmetijske politike

za leto 2014

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen(vsebina)

(1) Ta uredba določa natančnejše postopke v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom (v nadalj-njem besedilu: IAKS) ter podrobna pravila v zvezi z navzkrižno skladnostjo za izvajanje:

– Uredbe (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. julija 2000 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo govedi ter o označevanju govejega mesa in pro-izvodov iz govejega mesa in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) 820/97 (UL L št. 204 z dne 11. 8. 2000, str. 1), zadnjič spreme-njene z Uredbo Sveta (EU) št. 517/2013 z dne 13. maja 2013 o prilagoditvi nekaterih uredb ter odločb in sklepov na področjih prostega pretoka blaga, prostega gibanja oseb, prava družb, politike konkurence, kmetijstva, varnosti hrane, veterinarske in fitosanitarne politike, prometne politike, energetike, obdav-čitve, statistike, vseevropskih omrežij, pravosodja in temeljnih pravic, pravice, svobode in varnosti, okolja, carinske unije, zunanjih odnosov, zunanje, varnostne in obrambne politike ter institucij zaradi pristopa Republike Hrvaške (UL L št. 158 z dne 10. 6. 2013, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1760/2000/ES);

– Uredbe Sveta (ES) št. 21/2004 z dne 17. decembra 2003 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo ovc in koz ter o spremembi Uredbe (ES) št. 1782/2003 in direktiv 92/102/EGS in 64/432/EGS (UL L št. 5 z dne 9. 1. 2004, str. 8), zadnjič spremenjene z Uredbo Sveta (EU) št. 517/2013 z dne 13. maja 2013 o prilagoditvi nekaterih uredb ter odločb in sklepov na področjih prostega pretoka blaga, prostega gibanja oseb, prava družb, politike konkurence, kmetijstva, varnosti hrane, veterinarske in fitosanitarne politike, prometne politi-ke, energetike, obdavčitve, statistike, vseevropskih omrežij, pravosodja in temeljnih pravic, pravice, svobode in varnosti, okolja, carinske unije, zunanjih odnosov, zunanje, varnostne in obrambne politike ter institucij zaradi pristopa Republike Hrvaške (UL L št. 158 z dne 10. 6. 2013, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 21/2004/ES);

– Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike (UL L št. 209 z dne 11. 8. 2005, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) št. 121/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. febru-arja 2012 o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 1234/2007 glede razdeljevanja prehrambnih proizvodov naj-bolj ogroženim osebam v Uniji (UL L št. 44 z dne 16. 2. 2012, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1290/2005/ES);

– Uredbe Komisije (ES) št. 885/2006 z dne 21. junija 2006 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 glede akreditacije plačilnih agencij in dru-gih organov ter potrditve obračunov Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 171 z dne 23. 6. 2006, str. 90), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 375/2012 z dne 2. maja 2012 o spremembi Uredbe (ES) št. 885/2006 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 glede akreditacije plačilnih

agencij in drugih organov ter potrditve obračunov Evropske-ga kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 118 z dne 3. 5. 2012, str. 4), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 885/2006/ES);

– Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, spremembi uredb (ES) št. 1290/2005, (ES) št. 247/2006, (ES) št. 378/2007 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1782/2003 (UL L št. 30 z dne 31. 1. 2009, str. 16), za-dnjič spremenjene z Uredbo Sveta (EU) št. 517/2013 z dne 13. maja 2013 o prilagoditvi nekaterih uredb ter odločb in sklepov na področjih prostega pretoka blaga, prostega gibanja oseb, prava družb, politike konkurence, kmetijstva, varnosti hrane, veterinarske in fitosanitarne politike, prometne politi-ke, energetike, obdavčitve, statistike, vseevropskih omrežij, pravosodja in temeljnih pravic, pravice, svobode in varnosti, okolja, carinske unije, zunanjih odnosov, zunanje, varnostne in obrambne politike ter institucij zaradi pristopa Republike Hrvaške (UL L št. 158 z dne 10. 6. 2013, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 73/2009/ES);

– Uredbe Komisije (ES) št. 288/2009 z dne 7. aprila 2009 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 v zvezi s pomočjo Skupnosti za oskrbo otrok v izobraževalnih ustanovah s sadjem in zelenjavo, predelanim sadjem in zelenjavo ter proizvodi iz banan na podlagi siste-ma razdeljevanja sadja v šolah (UL L št. 94 z dne 8. 4. 2009, str. 38), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 30/2013 z dne 17. januarja 2013 o spremembi Ured-be Komisije (ES) št. 288/2009 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 v zvezi s pomo-čjo Skupnosti za oskrbo otrok v izobraževalnih ustanovah s sadjem in zelenjavo, predelanim sadjem in zelenjavo ter proizvodi iz banan na podlagi sistema razdeljevanja sadja v šolah ter odstopanju od Uredbe (ES) št. 288/2009 (UL L št. 14 z dne 18. 1. 2013, str. 7), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 288/2009/ES);

– Uredbe Komisije (ES) št. 1120/2009 z dne 29. oktobra 2009 o podrobnih pravilih za izvajanje sheme enotnega plačila iz naslova III Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 o skupnih pravi-lih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (UL L št. 316 z dne 2. 12. 2009, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 426/2013 z dne 8. maja 2013 o pri-lagoditvi uredb (ES) št. 1120/2009, (ES) št. 1121/2009 in (ES) št. 1122/2009 v zvezi s pravili za izvajanje neposrednih plačil na Hrvaškem (UL L št. 127 z dne 9. 5. 2013, str. 17), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1120/2009/ES);

– Uredbe Komisije (ES) št. 1121/2009 z dne 29. oktobra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 v zvezi s shemami podpor za kmete iz naslo-vov IV in V Uredbe (UL L št. 316 z dne 2. 12. 2009, str. 27), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 426/2013 z dne 8. maja 2013 o prilagoditvi uredb (ES) št. 1120/2009, (ES) št. 1121/2009 in (ES) št. 1122/2009 v zvezi s pravili za izvajanje neposrednih plačil na Hrvaškem (UL L št. 127, z dne 9. 5. 2013, str. 17), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1121/2009/ES);

– Uredbe Komisije (ES) št. 1122/2009 z dne 30. novem-bra 2009 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 v zvezi z navzkrižno skladnostjo, modulacijo ter integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom v okviru shem neposrednih podpor za kmete, določenih za navedeno uredbo, ter za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 v zvezi z navzkrižno skladnostjo v okviru sheme podpore, določene za sektor vina (UL L št. 316 z dne 2. 12. 2009, str. 65), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 649/2013 z dne 8. julija 2013 o odstopanju od Uredb (ES) št. 1122/2009 in (EU) št. 65/2011 glede znižanja zneskov pomoči za pozno predložene enotne zahtevke v zvezi z viso-kogorskimi pašniki v goratih predelih Avstrije za leto 2013 (UL L


št. 188 z dne 9. 7. 2013, str. 5), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1122/2009/ES);

– Uredbe Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in nav-zkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja (UL L št. 25 z dne 28. 1. 2011, str. 8), zadnjič spremenjene z Iz-vedbeno uredbo Komisije (EU) št. 649/2013 z dne 8. julija 2013 o odstopanju od Uredb (ES) št. 1122/2009 in (EU) št. 65/2011 glede znižanja zneskov pomoči za pozno predložene enotne zahtevke v zvezi z visokogorskimi pašniki v goratih predelih Avstrije za leto 2013 (UL L št. 188 z dne 9. 7. 2013, str. 5), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 65/2011/EU) in

– Uredbe (EU) št. 1310/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o določitvi nekaterih preho-dnih določb glede podpore za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), o spremembi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede sredstev in njihove razdelitve za leto 2014 in o spremem-bi Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 in uredb (EU) št. 1307/2013, (EU) št. 1306/2013 in (EU) št. 1308/2013 Evropskega parla-menta in Sveta v zvezi z njihovo uporabo v letu 2014 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 865).

(2) Elementi IAKS‑a iz 15. člena Uredbe 73/2009/ES se uporabljajo za:

– uveljavljanje neposrednih plačil iz predpisa, ki ureja neposredna plačila v kmetijstvu in

– uveljavljanje plačil iz predpisa, ki ureja ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 v letih 2010–2014 (v nadaljnjem besedilu: ukrepi osi 2).

(3) Posamezni elementi IAKS‑a iz 15. člena Uredbe 73/2009/ES se v celoti ali delno uporabijo tudi za:

– uveljavljanje ukrepov iz predpisa, ki ureja ukrepe 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013, ki se nanašajo na posamezno kmetijsko gospodarstvo;

– uveljavljanje podpore za prestrukturiranje vinogradni-ških površin iz predpisa, ki ureja trg z vinom;

– vračila neupravičenih plačil zneskov pomoči Evropske unije za oskrbo otrok v izobraževalnih ustanovah s sadjem in zelenjavo, predelanim sadjem in zelenjavo ter proizvodi iz ba-nan na podlagi sistema razdeljevanja sadja v šolah iz predpisa, ki ureja ureditev trga s svežim sadjem in zelenjavo;

– ukrepe kmetijske politike iz predpisa, ki ureja finančne pomoči ob nepredvidljivih dogodkih v kmetijstvu, ki se nanašajo na posamezna kmetijska gospodarstva, in

– državne pomoči s področja kmetijstva.(4) V predpisih, ki določajo ukrepe iz prejšnjega odstavka,

se določi, kateri elementi IAKS‑a in v kolikšnem obsegu se uporabijo pri posameznem ukrepu.

2. člen(pomen izrazov)

(1) Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:a) navzkrižna skladnost so predpisane zahteve ravnanja

ter dobri kmetijski in okoljski pogoji, določeni v predpisu, ki ure-ja predpisane zahteve ravnanja ter dobre kmetijske in okoljske pogoje pri kmetovanju, in v predpisu, ki ureja ukrepe osi 2;

b) skupina rastlin je skupina posevkov iz 56. člena Uredbe 1122/2009/ES oziroma 16. člena Uredbe 65/2011/EU;

c) kmetijska parcela je enota rabe ali poljina iz 1. točke 2. člena Uredbe 1122/2009/ES in pomeni strnjeno površino zemljišča znotraj grafične enote rabe zemljišča kmetijskega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: GERK), na kateri se goji ena skupina rastlin. Če se zahteva ločena prijava kmetijske rastline znotraj skupine rastlin, potem ta prijava razmeji kme-tijsko parcelo;

d) poljina je strnjena površina posamezne kmetijske ra-stline na njivi ali hmeljišču v premeni znotraj enega GERK‑a;

e) kmetijsko zemljišče je orno zemljišče iz točke a) 2. čle-na Uredbe 1120/2009/ES in pomeni kmetijsko zemljišče v upo-rabi kmetijskega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: KZU), ki ga nosilec tega gospodarstva prijavi v register kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: RKG) kot GERK‑e z naslednjimi vrstami dejanske rabe: 1100 – njiva, 1180 – trajne rastline na njivskih površinah, če poteka pridelava na zemljišču, 1190 – rastlinjak, če poteka pridelava na zemljišču, 1300 – trajni travnik, 1321 – barjanski travnik, 1211 – vinograd, 1212 – matičnjak, 1221 – intenzivni sadovnjak, 1222 – ekstenzivni oziroma travniški sadovnjak, 1160 – hmeljišče, 1230 – oljčnik, 1240 – ostali trajni nasadi in 1800 – kmetijsko zemljišče, pora-slo z gozdnim drevjem;

f) trajni travnik je trajni pašnik iz 2. točke 2. člena Uredbe 1122/2009/ES in vključuje GERK‑e z vrsto dejanske rabe 1300 – trajni travnik, 1321 – barjanski travnik ali 1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem;

g) trajni nasadi so vinogradi, hmeljišča, intenzivni sadov-njaki, vključno z nasadi jagod, oljčniki in ekstenzivni oziroma travniški sadovnjaki, ki so vpisani v RKG;

h) ugotovljena površina KZU je tista površina KZU, ki je ugotovljena po izvedenih administrativnih kontrolah in kontro-lah na kraju samem ter pomeni površino iz 23. točke 2. člena Uredbe 1122/2009/ES oziroma iz točke c) drugega odstavka 6. člena Uredbe 65/2011/EU;

i) ugotovljena površina ekstenzivnega kraškega pašnika je tista površina ekstenzivnega kraškega pašnika, ki je ugoto-vljena po izvedenih administrativnih kontrolah in kontrolah na kraju samem in pomeni površino iz točke c) drugega odstavka 6. člena Uredbe 65/2011/EU;

j) zbirna vloga je enotni zahtevek iz 10. člena Uredbe 1122/2009/ES;

k) zapisnik o kontroli je poročilo o kontroli iz 32. in 54. člena Uredbe 1122/2009/ES oziroma 13. člena Uredbe 65/2011/EU in

l) potencialno upravičena žival za ukrep dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi je žensko govedo, ki teli od 2. septembra 2013 do 1. septembra leta 2014 in je hkrati mesne pasme ali rojeno s križanjem z mesno pasmo, vendar morajo biti križanci najmanj 50 odstotkov mesne pasme (k me-snim pasmam spadajo vse pasme, ki niso navedene v Prilogi IV Uredbe 1121/2009/ES).

(2) Obrazca B1 in B2 iz točke c) četrtega odstavka 10. čle-na te uredbe sta po vsebini ustrezna Prilogi 3 iz predpisa, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov.

3. člen(pristojni organ)

Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: agencija) je pristojni organ za izvajanje IAKS‑a, vključno s kontrolo upravičenosti in nav-zkrižne skladnosti.

4. člen(nosilec kmetijskega gospodarstva)

(1) Za kmetijsko gospodarstvo vlaga zbirno vlogo in zah-tevke za ukrepe kmetijske politike (v nadaljnjem besedilu: zah-tevek) nosilec kmetijskega gospodarstva, ki je tudi prejemnik sredstev, razen če je s predpisi iz drugega in tretjega odstavka 1. člena te uredbe določeno drugače.

(2) Vlagatelji iz prejšnjega odstavka morajo pri izpolnjeva-nju zahtevkov uporabljati identifikacijsko številko kmetijskega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: KMG‑MID).

(3) Ne glede na določbo prvega odstavka 11. člena Ured-be 1122/2009/ES lahko nosilec kmetijskega gospodarstva, ki je hkrati tudi nosilec kmetijskega gospodarstva – planina (v nadaljnjem besedilu: KMG – planina) ali kmetijskega gospo-darstva – skupni pašnik (v nadaljnjem besedilu: KMG – skupni pašnik), v posameznem letu vloži zbirne vloge za vsa kmetijska


gospodarstva, na katerih je v RKG določen za nosilca kmetij-skega gospodarstva.

(4) Nosilec kmetijskega gospodarstva, ki je v postopku izbrisa iz RKG in je v letu 2013 za nekatere površine uveljavljal kmetijsko okoljske podukrepe iz predpisa, ki ureja ukrepe osi 2 (v nadaljnjem besedilu: podukrepi KOP), v letu 2014 pa iste površine uporablja drugo kmetijsko gospodarstvo, elektronsko izpolni obrazec F iz petega odstavka 11. člena te uredbe in ga pošlje agenciji praviloma v elektronski obliki od 26. februarja do vključno 31. avgusta 2014.

(5) Agencija nakazuje sredstva za ukrepe kmetijske poli-tike iz drugega in tretjega odstavka 1. člena te uredbe nosilcu kmetijskega gospodarstva na transakcijski račun, ki ga nosilec navede na obrazcu A iz točke a) četrtega odstavka 10. člena te uredbe.

5. člen(identifikacijski sistem za zemljišča)

(1) Identifikacijski sistem za zemljišča, ki se uporablja v okviru IAKS‑a, temelji na GERK‑ih. GERK je referenčna par-cela za IAKS in je enolično določen z identifikacijsko oznako GERK‑PID.

(2) V zbirni vlogi in zahtevkih iz te uredbe se za posame-zen GERK obvezno navede GERK‑PID, domače ime GERK‑a, vrsta dejanske rabe in površina.

(3) Če je na GERK‑u z vrsto dejanske rabe 1100 – njiva ali 1160 – hmeljišče, ki je v premeni, več poljin, se meje med njimi pri vnosu v zbirno vlogo vnesejo grafično. Površina tako opredeljene poljine je podlaga za uveljavljanje zahtevkov.

(4) Površina poljine se izračunana iz ravninskih koordinat točk, ki določajo mejo poljine, in je izražena v m2.

(5) Podatki o površinah zahtevkov se navedejo v hektarjih na dve decimalki.

6. člen(splošna načela v zvezi s kmetijskimi zemljišči)

(1) Za izvajanje devetega odstavka 13. člena Uredbe 1122/2009/ES je najmanjša površina kmetijske parcele, za katero se lahko uveljavlja zahtevek, 0,1 hektarja, razen če je v predpisih, ki urejajo ukrepe iz drugega in tretjega odstavka 1. člena te uredbe, določeno drugače.

(2) Kmetijsko zemljišče, ki leži v sosednji državi in je v RKG vpisano kot del kmetijskega gospodarstva, se pri obrav-navi zahtevkov upošteva pri izračunu obtežbe za podukrepe KOP, pri izračunu letnega vnosa dušika iz 7. člena te uredbe in pri izračunu obtežbe za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi iz predpisa, ki ureja neposredna plačila v kme-tijstvu, če leži v neposredni bližini kmetijskega gospodarstva in če nosilec kmetijskega gospodarstva priloži izjavo, da za to zemljišče ne uveljavlja pomoči v sosednji državi.

(3) Če ima kmetijsko gospodarstvo živali na paši na trajnih travnikih v skupni rabi vsaj 80 dni na KMG – planina ali KMG – skupni pašnik, se mu sorazmerni delež površin v skupni rabi upošteva pri izračunu obtežbe za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi iz predpisa, ki ureja neposredna plačila v kmetijstvu. Sorazmerni delež površin trajnih travnikov, ki se pri-ključijo posameznemu kmetijskemu gospodarstvu, se izračuna tako, da se upošteva delež površine, ki ga na KMG – planina ali KMG – skupni pašnik uporabljajo živali posameznega kmetijskega gospodarstva. Pri izračunu se upoštevajo podatki o površinah trajnih travnikov z obrazca D – Prijava površin kmetijskih rastlin in zahtevkov na površino za KMG – planina ali KMG – skupni pa-šnik, vse živali, navedene na obrazcu Zapisnik o prigonu živali na pašo na planino ali skupni pašnik, z upoštevanjem koeficientov za preračun v število glav velike živine (v nadaljnjem besedilu: GVŽ), navedenih na tem obrazcu, in število dni, ko so živali na paši.

(4) Določbe prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo za KMG – planina v individualni rabi.

(5) Površina avtohtonih in tradicionalnih sort v trajnem nasadu se izračuna po enačbi:

površina avtohtonih in tradicionalnih sort =površina GERK‑a X število sadik avtohtonih in tradicionalnih sort

število vseh sadik v trajnem nasadu.

7. člen(letni vnos dušika iz živinskih gnojil)

(1) Letni vnos dušika na posameznem kmetijskem gospo-darstvu se izračuna tako, da se seštejejo letni vnosi dušika, iz-računani po postopku iz šestega odstavka tega člena, ki jih pri-spevajo posamezne vrste in kategorije rejnih živali, ter delijo z ugotovljeno površino KZU in ugotovljeno površino ekstenzivnih kraških pašnikov za GERK‑e z obrazca D iz točke d) četrtega odstavka 10. člena te uredbe. Pri kmetijskih gospodarstvih, ki v tekočem letu oddajajo ali nabavljajo živinska gnojila oziroma digestat, se pri izračunu letnega vnosa dušika upoštevajo tudi podatki o količini oddanih ali nabavljenih živinskih gnojil z obrazca B1 in oddanih ali prejetih količinah digestata z obrazca B2 iz točke c) četrtega odstavka 10. člena te uredbe in vseb-nost dušika v teh gnojilih iz predpisa, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov. Letni vnosa dušika se izračuna z upoštevanjem GVŽ oziroma v primeru digestata z upoštevanjem količine dušika, ki izvira iz živinskih gnojil.

(2) GVŽ posameznih vrst in kategorij rejnih živali se izračuna posebej za govedo, posebej za druge rejne živali in posebej za živali, ki se redijo v turnusih. Za izračun GVŽ za govedo agencija prevzame podatke iz centralnega regi-stra govedi (v nadaljnjem besedilu: CRG) po stanju na dan 1. februar 2014 in na štiri naključno izbrane datume, ki jih določi in objavi na svoji spletni strani ne prej kakor dva tedna po njihovi določitvi. Za izračun GVŽ za druge rejne živali se upoštevajo podatki o številu živali na dan 1. februar 2014, ki jih na obrazcu B iz točke b) četrtega odstavka 10. člena te uredbe predloži nosilec kmetijskega gospodarstva. Za prašiče


pitance in perutnino, ki se redijo v turnusih, se pri izračunu GVŽ upoštevajo podatki o povprečnem številu živali v turnusu in skupno število dni vseh turnusov, ki jih na obrazcu B iz toč-ke b) četrtega odstavka 10. člena te uredbe predloži nosilec kmetijskega gospodarstva.

(3) GVŽ goveda se izračuna kot aritmetično povprečje zmnožkov števila živali posameznih kategorij govedi iz CRG na pet datumov iz drugega odstavka tega člena in ustreznih koeficientov GVŽ iz priloge 1, ki je sestavni del te uredbe. GVŽ drugih rejnih živali se izračuna tako, da se število drugih rejnih živali pomnoži z ustreznimi koeficienti GVŽ iz priloge 1. GVŽ prašičev pitancev in perutnine, ki se redijo v turnusih, se izra-čuna tako, da se povprečno število živali v turnusu pomnoži s skupnim številom dni vseh turnusov in ustreznim koeficientom GVŽ iz priloge 1 ter deli s 365.

(4) Ne glede na določbe drugega in tretjega odstavka tega člena se GVŽ za KMG – planina oziroma KMG – skupni pašnik izračuna z upoštevanjem podatkov o številu živali, ki izpolnju-jejo pogoje iz predpisa, ki ureja ukrepe osi 2, in številu dni, ko so živali na paši, ter koeficientov GVŽ iz Zapisnika o prigonu živali na pašo na planino ali skupni pašnik.

(5) Ne glede na določbo drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena se za kmetijsko gospodarstvo in KMG – planina oziroma KMG – skupni pašnik, za katero je izvedena kontrola rejnih živali na kraju samem, pri računanju GVŽ upo-števajo tudi ugotovitve kontrolorja o številu živali posameznih kategorij goveda, številu drugih rejnih živali, povprečnem števi-lu živali v turnusu in skupnem številu dni vseh turnusov.

(6) Letni vnos dušika za posamezno vrsto ali kategorije živali se izračuna po enačbi:

LVN (kg N) = n x LKN (kg), pri čemer je:– LVN: letni vnos dušika za posamezno vrsto ali kategorijo

rejnih živali,– n: GVŽ posamezne vrste oziroma kategorije živali, izra-

čunan po postopku iz drugega do petega odstavka tega člena,– LKN: letna količina dušika za en GVŽ posamezne vrste

ali kategorije živali iz sedmega odstavka tega člena.(7) Letna količina dušika za en GVŽ goveda, drobnice,

kuncev in jelenjadi je 70 kg, za en GVŽ konjev, oslov, mezgov in mul 60 kg, za en GVŽ prašičev 80 kg in za en GVŽ perutnine 85 kg, razen za kokoši nesnice, za katere je 105 kg.

(8) Za kmetijsko gospodarstvo, ki za del leta premesti svo-je živali na pašo na KMG – planina ali KMG – skupni pašnik, se količina letnega vnosa dušika zmanjša za količino, ki jo te živali prispevajo k izračunu letnega vnosa dušika za KMG – planina ali KMG – skupni pašnik.

II. VLOGE IN ZAHTEVKI

1. Splošno

8. člen(vlaganje vlog)

(1) Vloge v skladu s to uredbo so: zbirna vloga iz 10. člena te uredbe, priloge iz 11. člena te uredbe, spremembe zbirne vloge iz 12. člena te uredbe in umiki zahtevkov iz 13. člena te uredbe.

(2) Nosilec kmetijskega gospodarstva, ki uveljavlja kateri koli ukrep iz drugega in tretjega odstavka 1. člena te uredbe, mora biti vpisan v RKG v skladu s predpisom, ki ureja RKG, in mora imeti v RKG prijavljena vsa KZU v Republiki Sloveniji. Podatke v RKG, ki so neusklajeni z določbami predpisa, ki ureja RKG, mora nosilec kmetijskega gospodarstva urediti na pristojni upravni enoti najpozneje en dan pred elektronskim izpolnjeva-njem zbirne vloge.

(3) V skladu s poenostavitvami postopkov iz prvega od-stavka 20. člena Uredbe 1122/2009/ES nosilec kmetijskega gospodarstva vloge iz prvega odstavka tega člena izpolnjuje

elektronsko in jih pošlje agenciji v elektronski obliki, podpisane z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom, ali kot podpisan računalniški izpis, razen obrazca B2 iz točke c) drugega odstavka 10. člena te uredbe, ki se pošlje agenciji v fizični obliki.

(4) Za elektronsko izpolnjevanje in elektronsko vložitev vlog iz prvega odstavka tega člena agencija vzpostavi spletno vstopno mesto na naslovu: http://e‑kmetija.gov.si, prek katere-ga se nosilec kmetijskega gospodarstva ali njegov pooblašče-nec za elektronsko vložitev z uporabo varnega elektronskega podpisa s kvalificiranim potrdilom prijavi v informacijski sistem agencije, ima dostop do vseh podatkov, ki se nanašajo na nje-govo kmetijsko gospodarstvo in so potrebni za izpolnitev vlog, izvede elektronski vnos, vključno z varnim elektronskim pod-pisom s kvalificiranim potrdilom, in vloži vlogo v informacijski sistem agencije, ki mu izda potrdilo o uspešni vložitvi.

(5) Pooblaščenec za elektronsko izpolnjevanje in elek-tronsko vložitev vlog je lahko le oseba zaposlena v javni službi za kmetijsko svetovanje.

(6) Če vlaga vloge pooblaščenec za elektronsko vložitev, se mora pred elektronsko vložitvijo vloge registrirati na agenciji. Šteje se, da je pooblastilo za vlogo, ki je vložena v elektronski obliki in podpisana z varnim elektronskim podpisom s kvali-ficiranim potrdilom, dano skupaj z vlogo in nosilcu k vlogi ni treba priložiti pooblastila v fizični obliki. Nosilec kmetijskega gospodarstva in pooblaščenec morata hraniti pooblastilo še najmanj pet let od dneva, ko nosilec kmetijskega gospodarstva pridobi sredstva.

(7) S podpisom na zbirni vlogi ali na posameznem zahtev-ku nosilec kmetijskega gospodarstva ali njegov pooblaščenec potrdi pravilnost vnosa opisnih podatkov in pravilnost morebi-tnega grafičnega vnosa.

(8) V skladu s predpisi iz drugega in tretjega odstavka 1. člena te uredbe se za ukrepe kmetijske politike za leto 2014 upoštevajo podatki o GERK‑ih za KZU, podatki o GERK‑ih 1430 – ekstenzivni kraški pašnik, ki izpolnjujejo pogoje za prijavo podukrepa KOP ohranjanje ekstenzivnih kraških pašni-kov (EKP), podatki o avtohtonih in tradicionalnih sortah sadnih rastlin, vinske trte, hmelja in oljk, podatki o sadni vrsti in številu dreves ali grmov na hektar, podatki o razvrstitvi kmetijskih gospodarstev iz Elaborata območij z omejenimi naravnimi de-javniki za kmetijstvo v Republiki Sloveniji z dne 15. februarja 2003, podatki o točkah kmetijskega gospodarstva v območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (v nadaljnjem besedilu: OMD) in podatki o vključenosti GERK‑ov v OMD, ki jih agencija na stanje en dan pred elektronskim izpolnjevanjem zbirne vloge prenese iz RKG v svoj informacijski sistem v skla-du s poenostavitvami postopkov iz drugega in ob upoštevanju prvega odstavka 20. člena Uredbe 1122/2009/ES.

(9) Pri izpolnjevanju vlog iz prvega odstavka tega člena se uporabljajo: Šifrant vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin ter pomoči, Šifrant avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin ter pomoči in Šifrant avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali.

9. člen(objava podatkov)

(1) Agencija pred rokom za vložitev zbirne vloge za kmetij-ska gospodarstva, za katera so bila v letu 2013 oddane zbirne vloge, pripravi in na svoji spletni strani objavi opisne podatke o kmetijskem gospodarstvu, ki vključujejo stanje podatkov iz RKG na dan 12. januar 2014 in informacije o vključenosti GERK‑a v posamezna območja. Grafični podatki o zemljiščih, ki jih ima kmetijsko gospodarstvo prijavljene v RKG, so dostopni na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo in okolje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo): http://rkg.gov.si/GERK/viewer.jsp, podatki o plačilnih pravicah pa na spletni strani agencije: http://pregled.arsktrp.gov.si/rpp.php. Dostop do podatkov, objavljenih na spletu, je mogoč z navedbo KMG‑MID‑a.

http://rkg.gov.si/GERK/viewer.jsp

http://pregled.arsktrp.gov.si/rpp.php

http://pregled.arsktrp.gov.si/rpp.php


(2) Opisni podatki o kmetijskem gospodarstvu vključujejo:a) podatke o vrsti kmetijskega gospodarstva;b) podatke o KZU:– GERK‑PID,– domače ime GERK‑a,– vrsto dejanske rabe GERK‑a,– površino GERK‑a,– podatek o povprečnem nagibu GERK‑a, če je ta večji

od 20 odstotkov,– podatke o krajinskih značilnostih na posameznem

GERK‑u za krajinske značilnosti, določene v predpisu, ki ureja predpisane zahteve ravnanja ter dobre kmetijske in okoljske pogoje pri kmetovanju;

c) podatke o točkah kmetijskega gospodarstva v območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost;

d) podatke o razvrstitvi kmetijskih gospodarstev na pod-lagi Elaborata območij z omejenimi naravnimi dejavniki za kmetijstvo v Republiki Sloveniji z dne 15. februarja 2003 in

e) podatek o vključenosti GERK‑a v območja, za katera veljajo določene zahteve v zvezi z navzkrižno skladnostjo (vodovarstvena območja (VVO_14) in območje NATURA 2000 (NATURA_14)).

(3) Če so podatki v RKG neusklajeni, je navedena tudi informacija o neusklajenosti.

(4) Neusklajene podatke iz prejšnjega odstavka nosilec kmetijskega gospodarstva uredi na pristojni upravni enoti vsaj en dan pred elektronskim izpolnjevanjem zbirne vloge.

2. Zbirna vloga in zahtevki

10. člen(zbirna vloga)

(1) Nosilci kmetijskih gospodarstev, vključno z nosilci KMG – planina in KMG – skupni pašnik, morajo od 26. febru-arja do 6. maja 2014 pri agenciji vložiti zbirno vlogo, če:

– uveljavljajo katerega od ukrepov kmetijske politike iz tretjega odstavka 1. člena te uredbe ali imajo obveznosti za izvajanje podukrepov KOP in v tem letu za te podukrepe ne uveljavljajo zahtevkov,

– uveljavljajo katerega od ukrepov kmetijske politike iz tretjega odstavka 1. člena te uredbe in opravljajo kmetijsko de-javnost na KZU v skladu s točko c) 2. člena Uredbe 73/2009/ES oziroma na ekstenzivnih kraških pašnikih ali redijo živali,

– so zavezanci za izpolnjevanje zahtev navzkrižne skla-dnosti,

– dajejo v promet živinska gnojila kmetijskim gospodar-stvom ali

– bodo postali člani organizacije proizvajalcev v sektorju zelenjave v skladu s predpisom o priznavanju organizacije proizvajalcev.

(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka nosilcem kmetijskih gospodarstev, ki imajo v uporabi do 0,3 ha kmetijskih zemljišč ter vzrejajo samo čebele in uveljavljajo le ukrepe iz programa za čebelarstvo, ni treba vložiti zbirne vloge.

(3) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena no-silcem kmetijskih gospodarstev, ki uveljavljajo ukrepe iz tretjega odstavka 1. člena te uredbe, ni treba vložiti zbirne vloge, če je v predpisih, ki urejajo te ukrepe, določeno, da se za administra-tivno kontrolo posameznega ukrepa lahko uporabijo podatki iz RKG ali drugih evidenc.

(4) Zbirno vlogo sestavljajo:a) obrazec A – Izjave nosilca kmetijskega gospodarstva

(v nadaljnjem besedilu: obrazec A);b) obrazec B – Stalež rejnih živali na kmetijskem gospo-

darstvu (v nadaljnjem besedilu: obrazec B);c) obrazec B1 – Oddaja in nabava živinskih gnojil (v na-

daljnjem besedilu: obrazec B1) in če oddaja ali prejema dige-stat tudi obrazec B2 – Oddaja/prejem digestata (v nadaljnjem besedilu: obrazec B2);

d) obrazec D – Prijava površin kmetijskih rastlin in zah-tevkov na površino (v nadaljnjem besedilu: obrazec D), ki vključuje:

– zahtevke za plačila na površino za ukrepe osi 2 in– prijavo upravičenih površin za izplačilo plačilnih pravic;e) obrazec G – Zahtevek za podukrep KOP – reja av-

tohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali (v nadaljnjem besedilu: obrazec G);

f) obrazec E – Zahtevek za podukrep KOP – ozelenitev njivskih površin (v nadaljnjem besedilu: obrazec E);

g) obrazec H – Zahtevek za podukrepe KOP za neprezi-mne posevke (v nadaljnjem besedilu: obrazec H) in

h) obrazec Zahtevek za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi in Zahtevek za dodatno plačilo za mleko za gorsko višinska in strma kmetijska gospodarstva.

(5) Če po izvedenih kontrolah iz III. poglavja te uredbe agencija v skladu s predpisom, ki ureja ukrepe osi 2, ugotovi, da se je nosilec kmetijskega gospodarstva z vložitvijo zahtevka za posamezen podukrep KOP prvič vključil v izvajanje tega podukrepa, se v skladu z izjavo pod točko 5 z obrazca A šteje, da se nosilec z letom 2014 obveže prevzeti nove obveznosti za izvajanje tega podukrepa v skladu s predpisanimi pogoji.

(6) Obvezne sestavine zbirne vloge so obrazci A, B, B1 in B2 ter na obrazcu D prijava vseh površin, kmetijskih rastlin in sort, če tako določajo predpisi, ki urejajo ukrepe iz drugega odstavka 1. člena te uredbe. Oddaja obrazca B1 je obvezna, če kmetijsko gospodarstvo oddaja živinska gnojila, oddaja obraz-ca B2 pa, če oddaja ali prejema vsaj 1 m3 digestata.

(7) Na obrazcu B nosilec kmetijskega gospodarstva v razdelku »drugo« lahko navede samo naslednje rejne živali: gosi, race, pegatke, jerebice, prepelice, golobe, pave, činčile, lame in drugo rastlinojedo divjad za prirejo mesa.

(8) Ne glede na določbo šestega odstavka tega člena se obrazec B ne izpolnjuje, če na kmetijskem gospodarstvu ne redijo živali. V tem primeru se ob vnosu zbirne vloge v evidenco o finanč-nih pomočeh navede, da kmetijsko gospodarstvo ne redi živali.

(9) Ne glede na določbo šestega odstavka tega člena se obrazec D ne izpolnjuje, če kmetijsko gospodarstvo nima KZU oziroma ekstenzivnih kraških pašnikov.

(10) Obrazec B1 vloži nosilec kmetijskega gospodarstva, ki oddaja živinska gnojila, obrazec B2 pa nosilec kmetijskega gospodarstva, ki oddaja ali prejema digestat. Prejemnik ži-vinskih gnojil s podpisom računalniškega izpisa obrazca B1 potrdi prejem gnojil. Prejemnik digestata s podpisom obrazca B2 potrdi prejem digestata. Podatki iz obrazca B1 in B2 se upoštevajo pri izpolnjevanju pogojev za posamezne ukrepe kmetijske politike za kmetijsko gospodarstvo, ki oddaja živinska gnojila in digestat in za kmetijsko gospodarstvo, ki je prejemnik živinskih gnojil in digestata.

(11) Ne glede na rok za oddajo zbirne vloge iz prvega odstavka tega člena lahko nosilec kmetijskega gospodarstva obrazec B1 vloži na agencijo najpozneje do 30. septembra 2014, obrazec B2 pa najpozneje do 15. novembra oziroma v katastrskih občinah iz Priloge 2 predpisa, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov najpozneje do 1. decembra 2014.

(12) Zbirna vloga mora biti v celoti pravilno izpolnjena. Na obrazec B se ob vnosu zbirne vloge prevzamejo podatki o govedu iz CRG po stanju na dan 1. februar 2014. Na obrazcu D nosilec kmetijskega gospodarstva navede kmetijske rastline in, če je predpisano, tudi sorte rastlin, ki jih poseje jeseni leta 2013 ali spomladi leta 2014. Na obrazcu E nosilec kmetijskega gospodarstva navede kmetijske rastline, za katere uveljavlja podukrep KOP ozelenitev njivskih površin (ZEL) oziroma podu-krep KOP pridelava avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin (SOR) iz predpisa, ki ureja ukrepe osi 2. Na obrazcu H nosilec kmetijskega gospodarstva navede kmetijske rastline za neprezimne posevke, za katere uveljavlja podukrep KOP neprezimni posevki (NEP) oziroma podukrep KOP pridelava avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin (SOR) iz predpisa, ki ureja ukrepe osi 2.


11. člen(priloge zbirne vloge)

(1) Kadar je na obrazcu D prijavljena konoplja, nosilec kmetijskega gospodarstva na tem obrazcu navede tudi sorte. Vsa potrebna dokazila za pridelavo konoplje iz prvega odstavka 13. člena Uredbe 1122/2009/ES ministrstvo posreduje agenciji najpozneje do 31. julija 2014.

(2) Kadar je na obrazcu D prijavljen vrtni mak, nosilec kmetijskega gospodarstva na tem obrazcu navede tudi sorte. Vsa potrebna dokazila za pridelavo vrtnega maka ministrstvo posreduje agenciji najpozneje do 31. julija 2014.

(3) Pri uveljavljanju izravnalnih plačil za OMD in plačil za podukrep KOP za planinsko pašo nosilec kmetijskega gospodar-stva za KMG – planina ali KMG – skupni pašnik najpozneje do 30. junija 2014 pošlje agenciji Zapisnik o prigonu živali na pašo na planino ali skupni pašnik, če za podukrep KOP za planinsko pašo uveljavlja dodatek za pastirja, pa tudi kopijo pogodbe s pastirjem.

(4) Podatki z obrazca Zapisnik o prigonu živali na pašo na planino ali skupni pašnik se v skladu z Odločbo Komisije 2001/672/ES z dne 20. avgusta 2001 o določitvi posebnih pravil za premike govedi na poletno pašo v gorskih območjih (UL L št. 235 z dne 4. 9. 2001, str. 23), zadnjič spremenjeno s Sklepom Komisije 2010/300/ES z dne 25. maja 2010 (UL L št. 127 z dne 26. 5. 2010, str. 19), uporabijo za sporočanje po-datkov o premiku govedi v skladu s predpisom o identifikaciji in registraciji govedi. V tem primeru mora nosilec KMG – planina ali KMG – skupni pašnik poslati en izvod tega obrazca poobla-ščeni veterinarski organizacijo najpozneje v sedmih dneh po prigonu živali na pašo.

(5) Nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so v letu 2013 na določenih površinah kmetijskega gospodarstva uveljavljali po-dukrepe KOP, v letu 2014 pa na istih površinah uveljavljajo po-dukrepe KOP druga kmetijska gospodarstva, vložijo kot prilogo zbirne vloge obrazec F – Prodaja/odstop zemljišč, vključenih v podukrepe KOP v predhodnem letu, drugemu kmetijskemu gospodarstvu.

(6) Nosilci kmetijskih gospodarstev, ki v skladu s pred-pisom, ki ureja ukrepe osi 2, na določeni površini uveljavljajo spremembo pri podukrepu KOP sonaravna reja domačih živali (REJ) zaradi pojava koruznega hrošča, priložijo k zbirni vlogi tudi obrazec Vloga za uveljavljanje sprememb pri izvajanju podukre-pov KOP zaradi pojava koruznega hrošča.

(7) Priloge iz tega člena nosilci kmetijskih gospodarstev pošljejo agenciji na način iz tretjega do šestega odstavka 8. čle-na te uredbe.

12. člen(spremembe zbirne vloge)

(1) Spremembe zbirne vloge po poteku roka za vlaganje iz prvega odstavka 10. člena te uredbe vloži nosilec kmetijskega gospodarstva najpozneje do 31. maja 2014 na agencijo v skladu s tretjim do šestim odstavkom 8. člena te uredbe in ob upošteva-nju določb 14. člena Uredbe 1122/2009/ES.

(2) Ne glede na rok iz prejšnjega odstavka mora nosilec kmetijskega gospodarstva v skladu s predpisom, ki ureja ukrepe osi 2, vložiti vlogo za spremembo kmetijske rastline po oddaji zbirne vloge le, če spremenjena kmetijska rastlina vpliva na višino plačila ali izpolnjevanje pogojev v zvezi z izvajanjem zah-tevanega kolobarja pri naslednjih podukrepih KOP: ohranjanje kolobarja (KOL), ozelenitev njivskih površin (ZEL), integrirano poljedelstvo (IPL), integrirano vrtnarstvo (IVR), ekološko kmeto-vanje (EK), neprezimni posevki (NEP) in pridelava avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin (SOR).

(3) Ne glede na rok iz prvega odstavka tega člena mora nosilec kmetijskega gospodarstva vložiti vlogo za spremembo kmetijske rastline po oddaji zbirne vloge, če gre za konopljo ali vrtni mak. Vlogo za spremembo kmetijske rastline mora nosilec kmetijskega gospodarstva vložiti vedno tudi, kadar katero koli drugo kmetijsko rastlino nadomesti s konopljo ali vrtnim makom.

(4) Ne glede na rok iz prvega odstavka tega člena nosilec kmetijskega gospodarstva vloži vlogo za spremembo zbirne vlo-ge tudi v primerih, ko podukrepe KOP: ozelenitev njivskih površin (ZEL), neprezimni posevki (NEP) oziroma pridelava avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin (SOR) na obrazcih E ali H, za enako površino kot je bila prvotno prijavljena na zbirni vlogi, premakne na drugo prijavljeno površino.

13. člen(umik zahtevkov)

(1) Umik zahtevka za pomoč iz 25. člena Uredbe 1122/2009/ES nosilec vloži elektronsko na način iz tretjega do šestega odstavka 8. člena te uredbe.

(2) Za potencialno upravičene živali iz točke l) 2. člena te uredbe se premik ženskega goveda ali njenega teleta na drugo lokacijo v obdobju obvezne reje, ki je sporočen v CRG, šteje kot pisni umik zahtevka, razen pri premikih na KMG‑planino ali na KMG‑ skupni pašnik ali na sejem ali na razstavo.

14. člen(nakazila sredstev)

Če zahtevke za uveljavljanje ukrepov kmetijske politike vla-ga pooblaščenec nosilca kmetijskega gospodarstva, se sredstva nakažejo neposredno nosilcu kmetijskega gospodarstva.

15. člen(javna služba za kmetijsko svetovanje)

(1) Če javna služba za kmetijsko svetovanje elektronsko izpolni in vloži zbirno vlogo iz 10. člena te uredbe, nosilec kme-tijskega gospodarstva financira stroške vnosa v višini 15,70 eura na vsakih začetih trideset minut vnosa.

(2) Oseba, zaposlena v javni službi za kmetijsko svetova-nje, ima za opravljanje nalog iz te uredbe in nalog, določenih v predpisih iz drugega in tretjega odstavka 1. člena te uredbe, možnost vpogleda v:

– podatke iz RKG,– podatke iz evidence o finančnih pomočeh za tekoče in

predhodna leta,– podatke o individualnih referenčnih količinah mleka,– podatke iz CRG,– podatke iz centralnega registra drobnice (v nadaljnjem

besedilu: CRD),– podatke iz centralnega registra prašičev (v nadaljnjem

besedilu: CRPš),– podatke iz centralnega registra kopitarjev (v nadaljnjem

besedilu: CRK),– evidence, ki se uporabljajo za kontrolo navzkrižne skla-

dnost in podukrepov KOP,– podatke zemljiškega katastra in– druge grafične podatke: zemljiškokatastrski prikaz, or-

tofoto in dejansko rabo iz evidence dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč.

III. KONTROLE

1. Splošno

16. člen(kontrole)

(1) Agencija v skladu z akreditacijskimi merili za kontrole, določenimi v Uredbi 885/2006/ES, za posamezna kmetijska go-spodarstva, za katera je bila v tekočem letu izvedena kontrola na kraju samem, opravi dodatno preverjanje v skladu s točko C. (vi) priloge I Uredbe 885/2006/ES (v nadaljnjem besedilu: superkon-trola). S superkontrolo se delno ali v celoti ponovijo že izvedene kontrole na kraju samem zaradi dodatnega preverjanja dela posameznih kontrolorjev in za izboljšanje učinkovitosti kontrole.

(2) Zahtevki za zadevno pomoč se zavrnejo, če nosilec kmetijskega gospodarstva ali njegov pooblaščenec prepreči iz-


vedbo kontrole na kraju samem, zlasti tako, da ne dovoli ali ne omogoči izvedbe kontrole.

2. Kontrole upravičenosti

17. člen(administrativne kontrole)

Agencija navzkrižno preverjanje iz 28. člena Uredbe 1122/2009/ES, administrativne kontrole za ukrepe osi 2 iz pred-pisa, ki ureja ukrepe osi 2 iz 11. člena Uredbe 65/2011/EU, in administrativne kontrole posebnih podpor iz 29. člena Uredbe 1122/2009/ES izvaja tako, da preverja podatke iz vlog glede na podatke iz podatkovnih zbirk ministrstva in drugih državnih organov, in sicer:

– podatke o zemljiščih in trajnih nasadih glede na podatke o GERK‑ih iz RKG‑ja;

– podatke o plačilnih pravicah, za katere se zahteva izpla-čilo, glede na podatke iz registra plačilnih pravic;

– pri zahtevkih za posebne plačilne pravice brez upraviče-nih površin se preveri GVŽ iz referenčnih obdobij glede na GVŽ na kmetijskem gospodarstvu za leto 2014, tako kot je določeno v predpisu, ki ureja neposredna plačila v kmetijstvu, pri čemer se za govedo uporabijo podatki iz CRG, za drobnico pa podatki z obrazca B;

– zahtevke za ekstenzivno rejo ženskih govedi glede na podatke iz CRG na dan 1. december 2014 in na podatke o indivi-dualnih referenčnih količinah mleka po stanju na dan 1. april 2014;

– zahtevke za dodatno plačilo za mleko za gorsko višinska in strma kmetijska gospodarstva glede na podatke o individual-nih referenčnih količinah mleka po stanju na dan 1. april 2014 in podatke o razvrstitvi kmetijskih gospodarstev na podlagi Ela-borata območij z omejenimi naravnimi dejavniki za kmetijstvo v Republiki Sloveniji z dne 15. februarja 2003;

– zahtevke za izravnalna plačila za OMD glede na podatke o razvrstitvi kmetijskih gospodarstev iz Elaborata območij z ome-jenimi naravnimi dejavniki za kmetijstvo v Republiki Sloveniji z dne 15. februarja 2003, podatke o vključenosti GERK‑ov v OMD in podatke o točkah kmetijskega gospodarstva v OMD iz RKG v skladu s predpisom, ki ureja razvrstitev kmetijskih gospodarstev v OMD;

– posamezne zahtevke za podukrepe KOP glede na po-datke iz naslednjih uradnih evidenc: evidence območij grbinastih travnikov (GRB_12), evidence osrednjega območja pojavljanja velikih zveri (ZVE_06), evidence ekološko pomembnih obmo-čij – ohranjanje posebnih traviščnih habitatov (HAB_14), evi-dence ekološko pomembnih območij – ohranjanje traviščnih habitatov metuljev (MET_14), evidence ekološko pomembnih območij – ohranjanje območja steljnikov (STE_14), evidence osrednjih območij pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov na območju NATURA 2000 (VTR_14), grafične evidence strmin in evidence najožjih vodovarstvenih območij razdeljenih na dva sloja (VVO_1_14_in VVO_1_14 _KOP) v skladu s predpisom, ki ureja ukrepe osi 2, in območij vodnih teles (VOD_14), določenih v predpisu, ki ureja ukrepe osi 2;

– zahtevke za podukrep KOP – reja avtohtonih in tradici-onalnih pasem domačih živali, za govedi glede na podatke iz CRG;

– zahtevke za podukrepe KOP za integrirano in ekološko pridelavo glede na podatke o izdanih certifikatih za integrirano pridelavo in podatke o izdanih certifikatih ali potrdilih za ekološko pridelavo oziroma predelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil iz evidence pridelovalcev ekoloških ali integriranih kmetijskih pridelkov oziroma živil;

– zahtevke za podukrepe KOP glede na evidenco izobra-ževanja kmetijskih gospodarstev;

– okoljevarstveno dovoljenje za uporabnike komposta ali digestata 1. razreda kakovosti, ki ni proizvod, če vsebuje blato komunalnih čistilnih naprav glede na podatke o izdanih okolje-varstvenih dovoljenjih za kompost ali digestat 1. razreda kako-vosti, ki ni proizvod, če vsebuje blato komunalnih čistilnih naprav

iz predpisa, ki ureja predelavo biološko razgradljivih odpadkov in uporabo komposta ali digestata; podatke iz zahtevkov, če je tako določeno v predpisih iz drugega in tretjega odstavka 1. člena te uredbe, glede na evidenco o finančnih podporah in ugotovitvah inšpekcijskega nadzora RKG;

– ime in priimek, enotno matično številko (EMŠO), davčno številko ter naslov nosilca kmetijskega gospodarstva in članov kmetije glede na podatke iz RKG;

– podatke o poslovnih subjektih glede na podatke iz poslov-nega registra Slovenije.

18. člen(kontrole na kraju samem za živali)

(1) Kontrole na kraju samem za živali se izvajajo v skladu z 41. do 45. členom Uredbe 1122/2009/ES in hkrati tudi za na-mene, določene v:

– Uredbi Komisije (ES) št. 1082/2003 z dne 23. junija 2003 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta o najnižji ravni pregledov, ki jih je treba opraviti v okviru sistema za identifikacijo in registracijo govedi (UL L št. 156 z dne 25. 6. 2003, str. 9), zadnjič spreme-njeni z Uredbo Komisije (EU) št. 1034/2010 z dne 15. novembra 2010 o spremembi Uredbe (ES) št. 1082/2003 o pregledih glede zahtev za identifikacijo in registracijo goveda (UL L št. 298 z dne 16. 11. 2010, str. 7);

– Uredbi Komisije (ES) št. 1505/2006 z dne 11. oktobra 2006 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 21/2004 glede najnižje ravni pregledov, ki jih je treba opraviti v zvezi z identifikacijo in registracijo ovc in koz (UL L št. 280 z dne 12. 10. 2006, str. 3), zadnjič spremenjeni z Uredbo Komisije (EU) št. 1033/2010 z dne 15. novembra 2010 o spremembi Uredbe (ES) št. 1505/2006 gle-de letnih poročil držav članic o rezultatih pregledov opravljenih v zvezi z identifikacijo in registracijo ovc in koz (UL L št. 298 z dne 16. 11. 2010, str. 5);

– predpisu, ki ureja ukrepe osi 2.(2) Pri izračunu pomoči, znižanj in izključitev za plačila iz

drugega odstavka 1. člena te uredbe se upoštevajo tudi podatki o nadzoru, ki ga opravijo uradni veterinarji organa, pristojnega za veterinarstvo, in podatki o nadzoru, ki ga opravi Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo in okolje (v nadaljnjem bese-dilu: IRSKO).

19. člen(kontrola na kraju samem za površine)

Kontrole na kraju samem za sheme pomoči na površino in ugotovitev površin na kraju samem izvede kontrolor v skla-du s 33. in 34. členom Uredbe 1122/2009/ES oziroma 14. in 15. členom Uredbe 65/2011/EU, pri čemer upošteva tudi določbe predpisa, ki ureja RKG.

20. člen(preverjanje konoplje na kraju samem)

Inšpektor IRSKO v skladu s 40. členom Uredbe 1122/2009/ES in v skladu s predpisom, ki določa pogoje za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje in maka, opravi in-špekcijski pregled ter ugotovitve preverjanja za konopljo predloži ministrstvu in agenciji, ki jih upoštevata v skladu s predpisi.

21. člen(stopnja kontrole in izbira vzorca za kontrolo na kraju samem)

(1) Agencija skupno število kontrol na kraju samem določi v skladu s 30. členom Uredbe 1122/2009/ES, za ukrepe osi 2 v skladu z 12. členom Uredbe 65/2011/EU in v skladu z določbami tega člena.

(2) Skupno število kontrol vključuje vsaj:– 20 odstotkov površin s konopljo v skladu z 39. členom

Uredbe 73/2009/ES;– pet odstotkov kmetijskih gospodarstev, ki vlagajo zahtev-

ke za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi;


– pet odstotkov kmetijskih gospodarstev, ki vlagajo zah-tevke za dodatno plačilo za mleko za gorsko višinska in strma kmetijska gospodarstva;

– pet odstotkov kmetijskih gospodarstev, ki vlagajo zahtev-ke za posebne plačilne pravice brez upravičenih površin.

22. člen(daljinsko zaznavanje)

(1) Agencija izvede del kontrol površin na kraju samem z daljinskim zaznavanjem v skladu s 35. členom Uredbe 1122/2009/ES.

(2) Kontrola z daljinskim zaznavanjem vključuje fotointer-pretacijo prijavljenih zahtevkov na ortofotih, narejenih iz sate-litskih ali letalskih posnetkov tekočega leta z namenom ugota-vljanja vrste dejanske rabe, vrste kmetijskih rastlin in merjenja površin.

(3) Če s fotointerpretacijo ni mogoče nedvoumno potrditi pravilnosti prijav dejanske rabe, vrste kmetijske rastline ali po-vršine zahtevkov na posameznem GERK‑u, je treba za zadevni GERK opraviti hiter terenski ogled, ki je sestavni del kontrole z daljinskim zaznavanjem. Kontrolor o izvedbi hitrega terenskega ogleda na kraju samem ne obvešča nosilca kmetijskega gospo-darstva in lahko opravi ogled brez njegove navzočnosti.

23. člen(zapisnik o kontroli)

(1) Kontrolor vse ugotovitve kontrole na kraju samem navede v zapisnik v skladu z 32. in 54. členom Uredbe 1122/2009/ES oziroma 13. in 19. členom Uredbe 65/2011/EU ter določbami tega člena. Zapisnik o kontroli podpiše nosilec kmetijskega gospodarstva ali njegov pooblaščenec, če je bil navzoč pri izvedbi kontrole.

(2) Pri kontroli z daljinskim zaznavanjem iz prejšnjega člena, pri kateri niso bile ugotovljene nobene nepravilnosti ozi-roma ni bila ugotovljena neustrezno prijavljena dejanska raba GERK‑a in v primeru, ko ugotovitve superkontrole z daljinskim zaznavanjem ne odstopajo od ugotovitve kontrole z daljinskim zaznavanjem, podpis nosilca kmetijskega gospodarstva v zapi-sniku o kontroli ni potreben.

(3) Če je ugotovitev neskladja pri kontroli na kraju samem, ki se nanaša na posamezen GERK, prostorsko opredeljena, je sestavni del zapisnika tudi grafični podatek o GERK‑u, vključno z umestitvijo v prostor s koordinatami točk v državnem koordi-natnem sistemu.

(4) Če je po izvedeni kontroli na kraju samem ponovno izvedena kontrola ali superkontrola na kraju samem za pre-veritev izpolnjevanja pogojev za posamezen ukrep iz drugega odstavka 1. člena te uredbe, se v skladu s pogoji za posamezen ukrep upoštevajo ugotovitve vseh izvedenih kontrol. Ne glede na določbe prejšnjega stavka se pri kontroli površine in vrste dejanske rabe GERK‑a upošteva ugotovitev zadnje izvedene kontrole za posamezno površino, razen v primeru, ko je nosilec na zadnji zapisnik podal pripombe glede ugotovitev površine ozi-roma vrste dejanske rabe GERK‑a. V tem primeru se presojajo vse izvedene kontrole.

(5) Če je po izvedeni kontroli na kraju samem ponovno izvedena kontrola ali pa superkontrola na kraju samem za iz-polnjevanje zahtev in standardov navzkrižne skladnosti, se v skladu z zahtevami navzkrižne skladnosti upoštevajo ugotovitve vseh kontrol.

3. Kontrole in način izračuna za posebne podpore

24. člen(kontrola zahtevkov za posebne podpore)

(1) Za izvajanje 46. člena Uredbe 1122/2009/ES se kon-trola zahtevkov za posebne podpore iz predpisa, ki ureja ne-posredna plačila v kmetijstvu, izvaja z uporabo določb, ki se nanašajo na kontrolo živali iz 16., 19., 20., 21. in prejšnjega

člena te uredbe ter določb tega člena. Kontrola se izvede pred izplačilom zahtevkov za posebne podpore.

(2) Za ukrep dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi iz predpisa, ki ureja neposredna plačila v kmetijstvu se upošteva kontrola izpolnjevanja pogojev v zvezi s KZU, ki se izvede na kraju samem hkrati s kontrolo površin. Pri izbiri vzorca kmetijskih parcel v skladu s 33. členom Uredbe 1122/2009/ES se za kontrolo na kraju samem vključi vsaj en GERK z dejan-sko rabo 1300 – trajni travnik, 1321 – barjanski travnik, 1222 – ekstenzivni oziroma travniški sadovnjak ali 1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem.

(3) Za ukrep dodatno plačilo za mleko za gorsko višinska in strma kmetijska gospodarstva iz predpisa, ki ureja neposredna plačila v kmetijstvu se kontrola na kraju samem izvede v sklopu kontrole mlečnih kvot za kvotno leto 2013/14.

25. člen(izračuni za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo

ženskih govedi)(1) Zgornja meja obtežbe iz predpisa, ki ureja neposredna

plačila v kmetijstvu, se za posamezno kmetijsko gospodarstvo preveri tako, da se ta meja pomnoži z ugotovljenimi površinami KZU in primerja z GVŽ, ki se izračuna v skladu s predpisom, ki ureja neposredna plačila v kmetijstvu. Če je zgornja meja obtež-be presežena, se zahtevek zavrne ter se zanj ne upoštevajo zni-žanja in izključitve, določene v 65. členu Uredbe 1122/2009/EU.

(2) Če posamezno kmetijsko gospodarstvo ne izpolnju-je deleža ugotovljenih kmetijskih zemljišč iz predpisa, ki ureja neposredna plačila v kmetijstvu, se zahtevek za dodatno pla-čilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi zavrne ter se zanj ne upoštevajo znižanja in izključitve, določene v 65. členu Uredbe 1122/2009/EU.

(3) Če so na posameznem kmetijskem gospodarstvu živali, ki spadajo v čredo krav molznic, in živali, ki spadajo v čredo, namenjeno reji telet za prirejo mesa, se število krav molznic in število krav, ki spadajo v čredo, namenjeno reji telet za prirejo mesa določita po postopku, iz predpisa, ki ureja neposredna pla-čila v kmetijstvu, pri čemer se upošteva povprečno število krav iz CRG na pet datumov iz postopka določitve GVŽ, ki se izračuna v skladu s predpisom, ki ureja neposredna plačila v kmetijstvu.

(4) Če je za potencialno upravičene živali za ekstenzivno rejo ženskih govedi ali njihova teleta pri kontroli na kraju samem ugotovljeno, da niso pravilno identificirani in registrirani v skladu s predpisi, ki urejajo identifikacijo in registracijo govedi, se zanje uporabijo znižanja in izključitve pomoči, določene v 65. členu Uredbe 1122/2009/ES.

(5) Nepravilnosti iz prejšnjega odstavka, ki so ugotovljene na kraju samem, se v primerih iz tretjega odstavka tega člena so-razmerno porazdelijo med živali, ki spadajo v čredo krav molznic, in živali, ki spadajo v čredo, namenjeno reji telet za prirejo mesa.

26. člen(izračuni dodatnega plačila za mleko za gorsko višinska

in strma kmetijska gospodarstva)Če se za kmetijsko gospodarstvo, ki vloži zahtevek za

dodatno plačilo za mleko za gorsko višinska in strma kmetijska gospodarstva, pri kontroli ugotovi, da ne izpolnjuje pogojev iz predpisa, ki ureja neposredna plačila v kmetijstvu, se zahtevek zavrne ter se zanj ne upoštevajo znižanja in izključitve pomoči iz Uredbe 1122/2009/ES.

4. Kontrole v zvezi z navzkrižno skladnostjo

27. člen(kontrolni sistem v zvezi z navzkrižno skladnostjo)

(1) Agencija izvaja vse kontrole navzkrižne skladnosti v skladu z drugim odstavkom 48. člena Uredbe 1122/2009/ES. Za preverjanje izpolnjevanja določb navzkrižne skladnosti v skladu z 22. členom Uredbe 73/2009/ES uporablja administrativni in kontrolni sistem po tej uredbi.


(2) Pristojni organi za preverjanje izvajanja predpisov, ki se upoštevajo pri izpolnjevanju pogojev za navzkrižno skla-dnost, morajo v skladu z medsebojnim sporazumom poslati agenciji podatke v zvezi z ugotovljenimi kršitvami.

(3) Agencija pri določanju znižanj in izključitev zaradi neiz-polnjevanja navzkrižne skladnosti upošteva podatke o kršitvah iz prejšnjega odstavka.

(4) Če se za posamezno kmetijsko gospodarstvo pri kon-troli ekstenzivne reje ženskih govedi ugotovi neizpolnjevanje pogoja upravičenosti in je navedeni pogoj tudi kršitev nav-zkrižne skladnosti, se v skladu s 77. in 78. členom Uredbe 1122/2009/ES ta kršitev pri navzkrižni skladnosti za ekstenziv-no rejo ženskih govedi ne upošteva, upošteva pa se kot kršitev navzkrižne skladnosti pri vseh drugih shemah pomoči tega kmetijskega gospodarstva.

28. člen(kontrola navzkrižne skladnosti)

(1) Agencija izvaja kontrolo navzkrižne skladnosti v skla-du s 47. do 54. členom Uredbe 1122/2009/ES in v skladu s predpisom, ki ureja predpisane zahteve ravnanja ter dobre kmetijske in okoljske pogoje, ter za ukrepe osi 2 iz predpisa, ki ureja ukrepe osi 2, tudi v skladu z 19. in 20. členom Uredbe 65/2011/EU, za podukrepe KOP pa tudi v skladu s predpisom, ki ureja ukrepe osi 2.

(2) Za kontrolo navzkrižne skladnosti se uporabljajo na-slednji podatki: vodovarstvena območja (VVO_14), območje NATURA 2000 (NATURA_14), naravne vrednote iz registra naravnih vrednot, ki se v skladu s predpisom, ki ureja predpisa-ne zahteve ravnanja ter dobre kmetijske in okoljske pogoje pri kmetovanju, štejejo za krajinske značilnosti, podatki z obrazca B in iz CRG, CRD, CRPš, podatki z obrazca B1, B2, podatki z Zapisnika o prigonu živali na pašo na planino ali skupni pašnik, podatki o površini KZU z obrazca D, podatki o uporabi kompo-sta ali digestata 1. razreda kakovosti, ki ni proizvod, če vsebuje blato komunalnih čistilnih naprav z obrazca A, podatki o izdanih okoljevarstvenih dovoljenjih za kompost ali digestat 1. razreda kakovosti, ki ni proizvod, če vsebuje blato komunalnih čistilnih naprav, podatki o nadzoru, ki ga opravijo uradni veterinarji or-gana, pristojnega za veterinarstvo, in podatki o nadzoru, ki ga opravi inšpektorat IRSKO.

(3) Kontrola navzkrižne skladnosti za letni vnos dušika pri gnojenju z živinskimi gnojili se izvede za vsa kmetij-ska gospodarstva na način, določen v 49. členu Uredbe 1122/2009/ES, ki redijo živali, nabavljajo ali oddajajo živinska gnojila tako, da se letni vnosa dušika izračuna po postopku iz 7. člena te uredbe.

(4) Najmanjša stopnja kontrole navzkrižne skladnosti za pravočasnost priglašanja dogodkov v CRG, CRD in CRPš iz 50. člena Uredbe 1122/2009/ES se izvede na način, določen v 49. členu Uredbe 1122/2009/ES.

(5) Pravočasnost priglasitve dogodkov v CRG, CRD in CRPš za leto 2014 se kontrolira za obdobje od 1. septembra 2013 do 31. avgusta 2014.

(6) Pravočasnost priglasitve dogodkov v CRG, CRD in CRPš za leto 2015 se kontrolira za obdobje od 1. septembra 2014 do 31. avgusta 2015.

(7) Podatke o kršitvah pravočasnosti priglasitev dogodkov v CRG, CRD in CRPš ministrstvo predloži agenciji do 30. sep-tembra 2014.

29. člen(male kršitve)

(1) Za izvajanje drugega odstavka 24. člena Ured-be 73/2009/ES in drugega odstavka 54. člena Uredbe 1122/2009/ES agencija male kršitve iz predpisa, ki ureja pred-pisane zahteve ravnanja ter dobre kmetijske in okoljske pogoje pri kmetovanju, ki se nanašajo na pravočasnost priglasitve govedi v CRG, drobnice v CRD in prašičev v CRPš, ugotavlja z administrativno kontrolo podatkov v CRG, CRD in CRPš.

(2) Nosilca kmetijskega gospodarstva o malih kršitvah iz prejšnjega odstavka ni treba posebej obveščati.

(3) Druge male kršitve iz predpisa, ki ureja predpisane zahteve ravnanja ter dobre kmetijske in okoljske pogoje pri kme-tovanju, ki niso navedene v prvem odstavku tega člena, kontrolor ugotavlja na kraju samem in jih navede v zapisniku o kontroli na kraju samem. Če nosilec kmetijskega gospodarstva odpravi malo kršitev med kontrolo na kraju samem, kontrolor to navede v zapisniku. Če pa mala kršitev med kontrolo na kraju samem ni odpravljena, jo mora nosilec kmetijskega gospodarstva odpraviti in pisno poslati agenciji dokaze o njeni odpravi v 15 dneh od dneva, ko je bil z zapisnikom obveščen o tej kršitvi.

(4) Odpravo malih kršitev iz prejšnjega odstavka agencija preveri z dokazi, ki jih nosilec kmetijskega gospodarstva pošlje agenciji. Kot dokazi iz tega odstavka se štejejo kopije listin ali iz-jave zavezanca, iz katerih je razvidno, da je kršitev odpravljena.

(5) Če v roku iz tretjega odstavka tega člena mala kršitev ni bila ustrezno odpravljena in nosilec kmetijskega gospodarstva ni poslal dokazov o njeni odpravi, se ne šteje več za malo kršitev in se ugotovitve kontrole na kraju samem v zvezi s to kršitvijo upoštevajo v skladu s 70. do 72. členom Uredbe 1122/2009/ES.

IV. IZRAČUN POMOČI, ZNIŽANJA IN IZKLJUČITVE

30. člen(neprijava vseh KZU)

(1) Za izvedbo 55. člena Uredbe 1122/2009/ES se nosilcu kmetijskega gospodarstva, ki ni prijavil vseh KZU iz drugega od-stavka 8. člena te uredbe ter pri katerem je razlika med skupno prijavljeno površino KZU na zbirni vlogi in površino vseh KZU več kot tri odstotke ter ne več kot 20 odstotkov skupne prijavljene po-vršine KZU, znesek neposrednih plačil zmanjša za en odstotek.

(2) Če je razlika med skupno prijavljeno površino KZU na zbirni vlogi in površino vseh KZU več kot 20 odstotkov in ne več kot 50 odstotkov skupne prijavljene površine KZU, se znesek neposrednih plačil zmanjša za dva odstotka. Če je razlika med skupno prijavljeno površino KZU na zbirni vlogi in površino vseh KZU več kot 50 odstotkov skupne prijavljene površine KZU, se znesek neposrednih plačil zmanjša za tri odstotke.

31. člen(ugotovitve v zvezi z upravičenostjo)

(1) Za ugotovitve v zvezi z upravičenostjo in uporabo zni-žanj in izključitev pri čezmernih prijavah se uporabljajo določbe 56. do 58. člena Uredbe 1122/2009/ES, določbe 16. do 18. člena Uredbe 65/2011/EU in določbe tega člena.

(2) Če nosilec kmetijskega gospodarstva vloži zahtevek za KZU ali za kmetijsko rastlino, pri kateri zadevni zahtevek ni mogoč, se tak zahtevek le zavrne in se ta površina ne šteje kot prijavljena površina. Določba tega odstavka se ne uporablja, če je to neskladje ugotovljeno s kontrolo na kraju samem.

(3) Zahtevki za kmetijske parcele, ki so manjše od površi-ne, določene v prvem odstavku 6. člena te uredbe, se zavrnejo in ta površina se ne šteje kot prijavljena površina za posamezno skupino rastlin.

(4) Če je na posameznem GERK‑u ali kmetijski parceli, pri-javljeni na zbirni vlogi, ugotovljena površina manjša od površine, določene v prvem odstavku 6. člena te uredbe, se zavrne celotna prijavljena površina na tej kmetijski parceli ali na tem GERK‑u. Če je znotraj posameznega GERK‑a oziroma kmetijske parcele, prijavljene na zbirni vlogi, ugotovljena površina druge dejanske rabe, ki bi v skladu z določbami predpisa, ki ureja RKG, morala sestavljati svoj GERK, in je ta površina manjša od površine, določene v prvem odstavku 6. člena te uredbe, se ugotovljena površina, ki bi morala sestavljati svoj GERK, zavrne. Za tako za-vrnjeno površino se uporabijo znižanja in izključitve iz 58. člena Uredbe 1122/2009/ES in 16. člena Uredbe 65/2011/EU.

(5) Za prekrivajoče GERK‑e ni mogoče uveljavljati zahtev-kov in to zemljišče se ne upošteva kot KZU.


(6) Če nosilci kmetijskih gospodarstev, ki niso upravičeni do plačil zaradi dvojne prijave zahtevkov na istih zemljiščih, ne umaknejo zahtevkov in zemljišč, prijavljenih na vlogah, se za zavrnjeno površino zemljišča uporabijo znižanja in izključitve v skladu z 58. členom Uredbe 1122/2009/ES, pri ukrepih osi 2 pa v skladu s 16. členom Uredbe 65/2011/EU.

32. člen(namerne čezmerne prijave)

(1) Če agencija za GERK, prijavljen na zbirni vlogi, po kontroli na kraju samem ugotovi, da je izjava nosilca kmetijskega gospodarstva o dejanskem stanju v naravi, ki jo je dal ob vpisu ali spremembi GERK‑a v RKG, v očitnem neskladju z dejanskim stanjem, se navedena kršitev šteje kot namerna čezmerna prija-va površin, za katere se pri izračunu pomoči uporabijo znižanja in izključitve plačil v skladu s 60. členom Uredbe 1122/2009/ES oziroma 16. členom Uredbe 65/2011/EU.

(2) Šteje se da je izjava nosilca kmetijskega gospodarstva o dejanskem stanju v naravi iz prejšnjega odstavka v očitnem neskladju z dejanskim stanjem, če agencija ugotovi:

– da površina posameznega GERK‑a, za katero je nosilec kmetijskega gospodarstva dal izjavo ali izjave o dejanskem sta-nju v naravi v skladu s predpisom, ki ureja RKG, ni v kmetijski rabi v obsegu, večjem od 1 ha, ali

– da več kot 80 odstotkov površine posameznega GERK‑a, za katero je nosilec kmetijskega gospodarstva dal izjavo ali iz-jave o dejanskem stanju v naravi v skladu s predpisom, ki ureja RKG, ni v kmetijski rabi in je hkrati ta površina večja od tehnične tolerance GERK‑a kot jo določa predpis, ki ureja metode merje-nja zemljišč in tehnične tolerance meritev.

(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se izjava no-silca kmetijskega gospodarstva o dejanskem stanju v naravi ne šteje da je v očitnem neskladju z dejanskim stanjem, če agencija s kontrolo na kraju samem za površino posameznega GERK‑a, za katero je nosilec kmetijskega gospodarstva dal izjavo o de-janskem stanju v naravi v skladu s predpisom, ki ureja RKG, ugotovi površino, ki se v skladu s predpisom, ki določa evidenco dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč uvršča v dejansko rabo 1600 – neobdelana kmetijska zemljišča.

(4) Ne glede na določbe o posamičnih primerih namernih čezmernih prijav iz prvega, drugega in prejšnjega odstavka tega člena lahko agencija v postopku obravnave zahtevkov ugotovi tudi druge primere namernih čezmernih prijav. Če agencija v postopku obravnave zahtevkov in po predhodnem opozorilu, naj se odpravijo točno določene nepravilnosti, navedene v zapisniku o kontroli na kraju samem, ali po pisnem pozivu, naj se razja-sni dejansko stanje, ugotovi, da gre za namerno ali namerno ponavljajoče se kršenje predpisov glede izpolnjevanja pogojev za določen zahtevek za ukrepe iz drugega in tretjega odstavka 1. člena te uredbe, nosilcu pa v postopku ne uspe dokazati nasprotnega, se uporabijo znižanja in izključitve za površine iz 60. člena Uredbe 1122/2009/ES oziroma 16., 18. in 30. člena Uredbe 65/2011/EU, za živali pa iz četrtega odstavka 65. člena Uredbe 1122/2009/ES oziroma 17., 18. in 30. člena Uredbe 65/2011/EU.

V. SKUPNE DOLOČBE

33. člen(sporočanje višje sile ter izjemnih in naravnih okoliščin)(1) Če zaradi višje sile ali izjemnih okoliščin, določenih v

31. členu Uredbe 73/2009/ES oziroma v predpisih za ukrepe osi 2, nosilec kmetijskega gospodarstva ne more izpolniti svojih obveznosti v zvezi z zahtevki za pomoč na površino oziroma živali za ukrepe iz drugega odstavka 1. člena te uredbe ali ob-veznosti v zvezi z obdobjem obvezne reje za krave, za katere je vložen zahtevek za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih

govedi, obdrži pravico do pomoči v zvezi z upravičeno površino oziroma številom upravičenih živali ob času višje sile ali izjemnih okoliščin, če v desetih delovnih dneh od datuma, ko to lahko sto-ri, primere višje sile ali izjemnih okoliščin pisno sporoči agenciji in priloži ustrezna dokazila.

(2) Nosilec kmetijskega gospodarstva neizpolnitev obve-znosti obdobja obvezne reje za ukrep ekstenzivne reje ženskih govedi zaradi višje sile ali izjemnih okoliščin iz prejšnjega odstav-ka sporoči agenciji na obrazcu Obvestilo o izločitvi ali nadome-stitvi živali in priloži ustrezna dokazila.

(3) Nosilec kmetijskega gospodarstva izločitev in nadome-stitev živali v primeru neizpolnjevanja pogojev upravičenosti za ukrepe osi 2 zaradi pogina živali zaradi bolezni sporoči agenciji na obrazcu Obvestilo o izločitvi ali nadomestitvi živali in priloži ustrezna dokazila.

34. člen(povrnitev neupravičenih plačil in neupravičeno dodeljenih

plačilnih pravic)(1) Neupravičeno izplačana plačila mora nosilec kmetij-

skega gospodarstva povrniti v skladu z 80. členom Uredbe 1122/2009/ES.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek agencija v skladu s 5.a členom Uredbe 885/2006/ES za neupravičeno izplačan zne-sek, ki brez obresti ne presega 100 eurov, ne zahteva vračila.

(3) Agencija ne odvzame neupravičeno dodeljenih plačil-nih pravic, če je skupni znesek vrednosti plačilnih pravic, ki je bil nosilcu kmetijskega gospodarstva neupravičeno dodeljen, 50 eurov ali manj.

35. člen(roki za izdajo odločb)

(1) Odločbe o izplačilu plačilnih pravic, odločbe o izplačilu dodatnega plačila za gorsko višinska in strma kmetijska gospo-darstva ter odločbe o izplačilu dodatnega plačila za ekstenzivno rejo ženskih govedi se izdajo najpozneje do 30. aprila 2015.

(2) Odločbe o izplačilu izravnalnih plačilih za OMD in od-ločbe o izplačilu za podukrepe KOP se izdajo najpozneje do 30. junija 2015.

36. člen(priloge)

Obrazci in šifranti, ki jih določa ta uredba, so kot priloga 2 sestavni del te uredbe ter so dostopni tudi na spletni strani agencije.

37. člen(navodila)

Navodila za izvajanje IAKS‑a po tej uredbi se objavijo na spletni strani ministrstva.

VI. KONČNA DOLOČBA


Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Ura-dnem listu Republike Slovenije.




Priloga


Priloga 1: Koeficienti za izračun GVŽ za posamezne vrste in kategorije rejnih živali Vrste in kategorije rejnih živali Koeficient GVŽ

GOVEDO

teleta do šest mesecev 0,15 mlado govedo od šest mesecev do enega leta 0,3 mlado govedo od enega do dveh let 0,6 govedo nad dve leti 1 pritlikavi zebu do dveh let 0,2 pritlikavi zebu nad dve leti 0,4

DROBNICA

jagnjeta do enega leta 0 ovce, starejše od enega leta oziroma so že jagnjile 0,15 ovni, starejši od enega leta 0,15 kozlički do enega leta 0 koze, starejše od enega leta oziroma so že jarile 0,15 kozli, starejši od enega leta 0,15 lame 0,25

KONJI

žrebeta do enega leta 0,5 poniji 0,5 konji, starejši od enega leta 1 osli, mezgi in mule 0,5

PRAŠIČI

pujski do 20 kg 0 mladi prašiči od 20 do 110 kg 0,13 plemenski merjasci 0,34 mladice 0,23 plemenske svinje 0,32

PERUTNINA

kokoši nesnice 0,004 pitovni piščanci 0,002 purani 0,02 purice 0,009 noji 0,25 pitovni noji, stari manj kot eno leto 0,08 jarkice 0,0016 druge kokoši (težke, petelini, ...) 0,004 gosi 0,01 race 0,004 pegatke 0,0035 jerebice 0,0003 prepelice 0,0003 golobi 0,0003 pavi 0,006

KUNCI plemenski kunci 0,006 kunci v pitanju 0,0024 činčile 0,001

JELENJAD damjaki in mufloni 0,1 navadna jelenjad 0,14 druga rastlinojeda divjad za prirejo mesa 0,14


��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

�

��

��

��

��

� �

��

��

��

��

��

��

��

� �

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

�

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

�

��

��

��

��

� ��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

�

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

�

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

� ��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

� ��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

� ��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

� ��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

�

��

��

��

��

��

��

��

� ��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

� ��

��

��

��

��

��

��

��

� ��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

� ��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

� ��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

�

��

��

��

��

��

��

��

��

� ��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

� ��

��

��

��

��

��

��

��

��

� ��

��

��

��

��

�

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

� ��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

� ��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

� ��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

�

��

��

��

��

��

��

��

��

��


��

��

�

��

��

��

��

��

��

� ��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

� ��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

� ��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

�

� ��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

�

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

�

�

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

� ��

��

��

��

��

��

��

�

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

� ��

��

��

��

��

��

��

� ��

��

��

��

�

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

� ��

��

� ��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

� ��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

� ��

��

��

��

��

��

��

�

��

��

��

��

��

��

��

�

��

��

��

��

��

��

��

��

� ��

�

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

�

��

��

� �

� ��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

� ��

��

��

��

�

��

��

��

��

��

��

�

��

�

��

��

��

��

��

�

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

� ��

��

��

��

��

��

� ��

��

��

��

��

�

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

�

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

�

��

��

��

��

��

��

��

� ��

��

��

��

��

��

��


��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��


��

��

��

��

��

��

��

� ��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

Stran 13550 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike Slovenije��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

�

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

�

��

��

�

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

� �

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

�

��

��

��

��

� ��

��

��

��

��

��

��

� �

��

��

��

��

��

��

��

��

��

�

��

��

��

��

��

��

��

��

��

�

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

� �

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

�

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

�

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

� � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � �

� � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � �

� � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � �

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

�

� � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � �

� � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � �

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

�

��

��

��

��

��

��

��

� ��

��

��

��

��

��

��


��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��


��

��

��

��

��

��

��

��

�

��

��

��

� ��

��

��

��

��

��

��

� ��

��

��

��

��

��

��


��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��


��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��


��

��

��

��

��

��

��

��

�

��

��

��

��

��

��

��


��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

� ��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��


��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��


��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

�

��

��

��

��

�

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

� ��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

�

��

��

��

�

��

��

��

��

��

��

��

��

� ��

��

��

��

��

�

��

��

��

�

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

� ��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

� ��

��

��

��

��

�

��

�

��

�

��

�

��

�

��

�

��

�

��

�

��

�

��

�

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

�

��

��

��

��

��

��

��

� ��

��

��

��

��

��

��


��

��

��

��

��

��

��

� �

� �

� �

��

� �

��

��

��

��

��

��

� �

� �

� �

� �

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

�

��

�

��

�

�

��

��

��

�

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��


ŠIFRANT VRST KMETIJSKIH RASTLIN IN POMOČI

Šifra kmet. rastline

Vrsta dejanske rabe

Vrsta kmetijske rastline

Skupina kmetijskih rastlin

VRSTE POMOČI

EKO 0 Ukrep OMD

Podukrepi KOP

I. POLJŠČINE 001 1100 N/

1160 HM pšenica žita R OMD KOL

(B) ZEL (G)

IPL EK VVO

025 1100 N/ 1160 HM

trda pšenica žita R OMD KOL (B)

ZEL (G)

IPL EK VVO

002 1100 N/ 1160 HM

rž žita R OMD KOL (B)

ZEL (G)

IPL EK VVO

003 1100 N/ 1160 HM pira žita R OMD KOL

(B) ZEL (G)

IPL EK VVO

004 1100 N/ 1160 HM

ajda žita R OMD KOL (B)

IPL EK NEP (H)

VVO

005 1100 N/ 1160 HM

koruza za zrnje

žita R OMD KOL (B)

IPL EK VVO

006 1100 N/ 1160 HM

silažna koruza žita R OMD KOL (B)

IPL EK VVO

007 1100 N/ 1160 HM

tritikala žita R OMD KOL (B)

ZEL (G)

IPL EK VVO

008 1100 N/ 1160 HM

oves žita R OMD KOL (B)

ZEL (G)

IPL EK NEP(H,K)

VVO

009 1100 N/ 1160 HM

ječmen žita R OMD KOL (B)

ZEL (G)

IPL EK VVO

010 1100 N/ 1160 HM

proso žita R OMD KOL (B)

IPL EK NEP (H)

VVO

011 1100 N/ 1160 HM

mešanica žit (1)

žita R OMD KOL (B)

ZEL (G)

IPL EK VVO

021 1100 N/ 1160 HM

soržica žita R OMD KOL (B)

ZEL (G)

IPL EK VVO

022 1100 N/ 1160 HM

ptičje seme žita R OMD KOL (B)

IPL EK VVO

023 1100 N/ 1160 HM

sladka koruza žita R OMD KOL (B)

IPL EK VVO

024 1100 N/ 1160 HM

sirek žita R OMD KOL (B)

IPL EK VVO

032 1100 N/ 1160 HM

bar žita R OMD KOL (B)

IPL EK NEP (H)

VVO

012 1100 N/ 1160 HM

sončnice oljnice R OMD KOL (B)

IPL EK NEP (H)

VVO

013 1100 N/ 1160 HM

oljna buča oljnice R OMD KOL (B)

IPL EK VVO

014 1100 N/ 1160 HM

oljna ogrščica oljnice R OMD KOL (B)

ZEL (G)

IPL EK VVO

015 1100 N/ 1160 HM soja oljnice R OMD KOL

(B) IPL EK NEP

(H) VVO

034 1100 N/ 1160 HM

rjava indijska gorčica

oljnice R OMD KOL (B)

IPL EK NE (H)P

VVO

030 1100 N/ 1160 HM

soja stročnica R OMD KOL (B)

IPL EK NEP (H)

VVO

016 1100 N/ 1160 HM

grah stročnica R OMD KOL (B)

ZEL (G)

IPL EK VVO

017 1100 N/ 1160 HM

krmni bob stročnica R OMD KOL (B)

IPL EK NEP (H)

VVO

018 1100 N/ 1160 HM

lupina stročnica R OMD KOL (B)

IPL EK NEP (H)

VVO

033 1100 N/ 1160 HM

krmni grah stročnica R OMD KOL (B)

IPL EK NEP (H)

VVO

027 1100 N/ 1160 HM

konoplja konoplja R OMD KOL (B)

IPL EK NEP(H)

VVO

031 1100 N/ 1160 HM

vrtni mak poljščine R OMD KOL (B)

ZEL (G)

IPL EK VVO

028 1100 N/ 1160 HM

lan lan R OMD KOL (B)

IPL EK NEP (H)

VVO

035 1100 N/ 1160 HM

kamut žita R OMD KOL (B)

ZEL (G)

IPL EK VVO

036 1100 N/ 1160 HM

riček oljnice R OMD KOL (B)

IPL EK VVO

101 1100 N/ 1160 HM

krmna pesa krmne rastline

R OMD KOL (B)

IPL EK VVO

102 1100 N/ 1160 HM

krmna repa krmne rastline

R OMD KOL (B)

IPL EK VVO

103 1100 N/ 1160 HM

krmna ogrščica

krmne rastline

R OMD KOL (B)

ZEL (G)

IPL EK NEP (H,K)

VVO

104 1100 N/ 1160 HM

krmna repica krmne rastline

R OMD KOL (B)

ZEL (G)

IPL EK NEP(H,K)

VVO

105 1100 N/ 1160 HM

krmni ohrovt krmne rastline

R OMD KOL (B)

ZEL (G)

IPL EK VVO

106 1100 N/ 1160 HM

krmni radič krmne rastline

R OMD KOL (B)

IPL EK NEP (H)

VVO

107 1100 N/ 1160 HM

krmno korenje

krmne rastline

R OMD KOL (B)

IPL EK NEP (H)

VVO

108 1100 N/ 1160 HM

podzemna koleraba

krmne rastline

R OMD KOL (B)

IPL EK NEP (H)

VVO

109 1100 N/ 1160 HM

strniščna repa krmne rastline

R OMD KOL (B)

IPL EK NEP (H)

VVO

110 1100 N/ 1160 HM

grašica krmne metuljnice

R OMD KOL (B)

ZEL (G)

IPL EK VVO

111 1100 N/ 1160 HM

bela gorjušica krmne rastline

R OMD KOL (B)

IPL EK NEP (H)

VVO

112 1100 N/ 1160 HM

krmni sirek krmne rastline

R OMD KOL (B)

IPL EK NEP (H)

VVO

113 1100 N/ 1160 HM

oljna redkev krmne rastline

R OMD KOL (B)

IPL EK NEP (H)

VVO

114 1100 N/ 1160 HM

druge rastine za krmo na njivah (2)

krmne rastline

R OMD KOL (B)

ZEL (G)

IPL EK VVO

115 1100 N/ 1160 HM

abesinska gizotija

krmne rastline

R OMD KOL (B)

IPL EK NEP (H)

VVO

116 1100 N/ 1160 HM

sudanska trava

krmne rastline

R OMD KOL (A,B)

IPL EK NEP(,H)

VVO

117 1100 N/ 1160 HM

westerwoldska ljuljka

krmne rastline

R OMD KOL (A,B)

IPL EK NEP(,H)

VVO

206 1100 N/ 1160 HM

deteljnotravne mešanice

krmne rastline

R OMD KOL (B)

ZEL (G)

IPL EK VVO



Vrsta dejanske rabe



VRSTE POMOČI

EKO 0 Ukrep OMD

Podukrepi KOP

207 1100 N/ 1160 HM detelja

krmne metuljnice

R OMD KOL (B)

ZEL (G)

IPL EK VVO

208 1100 N/ 1160 HM

lucerna krmne metuljnice

R OMD KOL (B)

ZEL (G)

IPL EK VVO

209 1100 N/ 1160 HM

njivska grašica (ki ni požeta pri polni zrelosti)

krmne metuljnice

R OMD KOL (B)

IPL EK NEP (H,K)

VVO

210 1100 N/ 1160 HM

volčji bob krmne metuljnice

R OMD KOL (B)

IPL EK NEP (H)

VVO

211 1100 N/ 1160 HM

grahor krmne metuljnice

R OMD KOL (B)

IPL EK NEP (H)

VVO

212 1100 N/ 1160 HM

medena detelja

krmne metuljnice

R OMD KOL (B)

ZEL (G)

IPL EK VVO

213 1100 N/ 1160 HM

turška detelja krmne metuljnice

R OMD KOL (B)

IPL EK NEP (H)

VVO

214 1100 N/ 1160 HM

šmarna detelja krmne metuljnice

R OMD KOL (B)

ZEL (G)

IPL EK VVO

215 1100 N/ 1160 HM

medenica krmne metuljnice

R OMD KOL (B)

ZEL (G)

IPL EK VVO

216 1100 N/ 1160 HM

navadna nokota

krmne metuljnice

R OMD KOL (B)

ZEL (G)

IPL EK VVO

217 1100 N/ 1160 HM

vzhodna jastrebina

krmne metuljnice

R OMD KOL (B)

IPL EK VVO

218 1100 N/ 1160 HM

sabljasti triplat

krmne metuljnice

R OMD KOL (B)

IPL EK VVO

219 1100 N/ 1160 HM

facelija krmne metuljnice

R OMD KOL (B)

IPL EK NEP (H)

VVO

220 1100 N/ 1160 HM

aleksandrijska detelja

krmne metuljnice

R OMD KOL (B)

IPL EK NEP (H)

VVO

221 1100 N/ 1160 HM

perzijska detelja

krmne metuljnice

R OMD KOL (B)

IPL EK NEP (H)

VVO

406 1100 N/ 1160 HM

mešanice za neprezimno ozelenitev (12)

R OMD KOL (A,B)

IVR EK NEP (,H,K)

VVO

026 1100 N/ 1160 HM

njiva v prahi R OMD

019 1100 N/ 1160 HM

sladkorna pesa

sladkorna pesa

R OMD KOL (B)

IPL EK VVO

020 1100 N/ 1160 HM

krompir R OMD KOL (B)

IPL EK IVR (I)

VVO

029 1100 N/ 1160 HM

ukorenišče hmeljnih sadik (9)

R OMD EK VVO

II. VRTNINE

401

1190 N/ 1100 N

vrtnine v zavarovanem prostoru (3) (12 )

vrtnine R OMD KOL (D)

IVR EK VVO

402 1100 N/ 1160 HM

vrtnine na prostem (3)

vrtnine R OMD KOL (B)

ZEL (E,G)

IVR EK NEP(M)

VVO

403 1190 N/ 1100 N

njivska zelišča v zavarovanem prostoru (7) (11)

vrtnine R OMD KOL (D)

IVR EK VVO

404 1100 N/ 1160 HM 1180 N

njivska zelišča na prostem (7)


IVR EK NEP(O)

VVO

405 1100 N/ 1160 HM/ 1190 N

mešana raba (vrtnine, poljščine, dišavnice, zdrav.zelišča na prostem) (8) (11)


IVR EK VVO

703 1160 HM/ 1180 N

šparglji vrtnine R OMD IVR EK VVO

733 1180 N artičoka vrtnine R OMD IVR EK VVO 734 1160 HM/

1180 N rabarbara vrtnine R OMD IVR EK VVO

735 1100 N/ 1180 N/ 1190 N

okrasne rastline (11)

R OMD

III. HMELJ 501 1160 HM hmelj R OMD IPL EK VVO IV. SADNE VRSTE 601 1221 IS jablana sadne vrste R OMD IPS EK VVO 601 1222 SD jablana sadne vrste R OMD EK TSA MET STE S35 S50 VVO HAB ETA REJ ZVE VTR 602 1221 IS hruška sadne vrste R OMD IPS EK VVO 602 1222 SD hruška sadne vrste R OMD EK TSA MET STE S35 S50 VVO HAB ETA REJ ZVE VTR 603 1221 IS češnja sadne vrste R OMD IPS EK VVO 603 1222 SD češnja sadne vrste R OMD EK TSA MET STE S35 S50 VVO HAB ETA REJ ZVE VTR 604 1221 IS breskev sadne vrste R OMD IPS EK VVO 604 1222 SD breskev sadne vrste R OMD EK TSA MET STE S35 S50 VVO HAB ETA REJ ZVE VTR 605 1221 IS nektarina sadne vrste R OMD IPS EK VVO 605 1222 SD nektarina sadne vrste R OMD EK TSA MET STE S35 S50 VVO HAB ETA REJ ZVE VTR 627 1221 IS breskev in

nektarina sadne vrste R OMD IPS EK VVO

627 1222 SD breskev in nektarina

sadne vrste R OMD EK TSA MET STE S35 S50 VVO HAB ETA REJ ZVE VTR

606 1221 IS sliva ali češplja

sadne vrste R OMD IPS EK VVO

606 1222 SD sliva ali češplja


607 1221 IS oreh sadne vrste R OMD IPS EK VVO 607 1222 SD oreh sadne vrste R OMD EK TSA MET STE S35 S50 VVO HAB ETA REJ ZVE VTR 608 1221 IS marelica sadne vrste R OMD IPS EK VVO 608 1222 SD marelica sadne vrste R OMD EK TSA MET STE S35 S50 VVO HAB ETA REJ ZVE VTR 609 1221 IS kaki sadne vrste R OMD IPS EK VVO 609 1222 SD kaki sadne vrste R OMD EK TSA MET STE S35 S50 VVO HAB ETA REJ ZVE VTR 610 1221 IS mandelj sadne vrste R OMD IPS EK VVO 610 1222 SD mandelj sadne vrste R OMD EK TSA MET STE S35 S50 VVO HAB ETA REJ ZVE VTR 611 1221 IS kutina sadne vrste R OMD IPS EK VVO 611 1222 SD kutina sadne vrste R OMD EK TSA MET STE S35 S50 VVO HAB ETA REJ ZVE VTR 612 1221 IS citrusi sadne vrste R OMD IPS EK VVO



Vrsta dejanske rabe



VRSTE POMOČI

EKO 0 Ukrep OMD

Podukrepi KOP

612 1222 SD citrusi sadne vrste R OMD EK TSA MET STE S35 S50 VVO HAB ETA REJ ZVE VTR 613 1230 O oljka sadne vrste R OMD IPS EK VVO 614 1221 IS višnja sadne vrste R OMD IPS EK VVO 614 1222 SD višnja sadne vrste R OMD EK TSA MET STE S35 S50 VVO HAB ETA REJ ZVE VTR 615 1221 IS leska sadne vrste R OMD IPS EK VVO

615 1222 SD leska sadne vrste R OMD EK TSA MET STE S35 S50 VVO HAB ETA REJ ZVE VTR 616 1221 IS aktinidija sadne vrste R OMD IPS EK VVO 617 1221 IS kostanj sadne vrste R OMD IPS EK VVO 617 1222 SD kostanj sadne vrste R OMD EK TSA MET STE S35 S50 VVO HAB ETA REJ ZVE VTR 618 1100 N/

1190 N jagode sadne vrste R OMD IPS EK VVO

619 1221 IS maline sadne vrste R OMD IPS EK VVO 620 1221 IS robide sadne vrste R OMD IPS EK VVO 621 1221 IS rdeči ribez sadne vrste R OMD IPS EK VVO 622 1221 IS črni ribez sadne vrste R OMD IPS EK VVO 623 1221 IS bezeg sadne vrste R OMD IPS EK VVO 623 1222 SD bezeg sadne vrste R OMD EK TSA MET STE S35 S50 VVO HAB ETA REJ ZVE VTR 624 1221 IS ameriške

borovnice sadne vrste R OMD IPS EK VVO

628 1221 IS aronija sadne vrste R OMD IPS EK VVO 625 1221 IS smokva sadne vrste R OMD IPS EK VVO 625 1222 SD smokva sadne vrste R OMD EK TSA MET STE S35 S50 VVO HAB ETA REJ ZVE VTR 626 1222 SD travniški

sadovnjak različnih sadnih vrst(5)


629 1221 IS namizno grozdje

sadne vrste R OMD IVG (J)

EK (L)

VVO

630 1222 SD mešani lupinarji


630 1221 IS mešani lupinarji

sadne vrste R IPS EK VVO

631 1221 IS kosmulje sadne vrste R OMD IPS EK VVO 632 1221 IS murva sadne vrste R OMD IPS EK VVO 632 1222 SD murva sadne vrste R OMD EK TSA MET STE S35 S50 VVO HAB ETA REJ ZVE VTR 633 1221 IS granatno

jabolko sadne vrste R OMD IPS EK VVO

633 1222 SD granatno jabolko


634 1221 IS naši sadne vrste R OMD IPS EK VVO 634 1222 SD naši sadne vrste R OMD EK TSA MET STE S35 S50 VVO HAB ETA REJ ZVE VTR 635 1221 IS goji sadne vrste R OMD IPS EK VVO 636 1221 IS asimina sadne vrste R V. DRUGI TRAJNI NASADI 701 1211 V vinska trta R OMD V 30 V 40 IVG EK VVO 706 1240 OT trta za drugo

rabo, ki ni vino ali namizno grozdje

R OMD EK VVO

702 1180 N drevesnice R OMD EK VVO 704 1180 N trsnice R OMD EK VVO 707 1212 VM matičnjaki (4) R OMD EK VVO 708 1180 N nasadi

matičnih rastlin (6)

R OMD EK VVO

VI. TRAVINJE 201 1100 N/

1160 HM trave krmne

rastline R OMD KOL

(A,B) ZEL (F,G)

EK VVO REJ

203 1100 N/ 1160 HM

travnodeteljne mešanice

krmne rastline

R OMD KOL (A,B)

ZEL (F,G)

EK VVO REJ

204 1300 T/ 1321 T/ 1800 T

trajno travinje krmne rastline

R OMD GRB EK PP PPP MET STE S35 S50 VVO HAB ETA REJ ZVE VTR

205 1430 T ekstenzivno kraško travinje

EKP (10)

VII. OSTANEK 904 1100 N/

1160 HM neozelenjeni del enote rabe

999 1100 N/ 1160 HM

enostavni kolobar

444 1180 N/ 1190 N

pridelava ni v tleh

VIII. PRIDELAVA SEMENA 301 1100 N/

1160 HM krompir – semenski nasadi

R OMD KOL (B)

IPL EK IVR (I)

VVO

302 1100 N/ 1160 HM

krompir – nasadi v 100-metrskem izolacijskem pasu

R OMD KOL (B)

IPL EK IVR (I)

VVO

Pri rabi HM (razen šifra 501) je v hmeljiščih na površinah v premeni mogoče uveljavljati plačila za podukrep KOP 2007–2013, če je na teh površinah 5-letna premena. Podukrep ZEL je mogoče uveljavljati za vse vrste kmetijskih rastlin, ki imajo v Šifrantu vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin ter pomoči pripisan podukrep ZEL, pri čemer morajo biti te rastline prezimne in posejane od 1.7. do 25.10. v tekočem letu. Podukrep NEP je mogoče uveljavljati za vse vrste kmetijskih rastlin, ki imajo v Šifrantu vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin ter pomoči pripisan podukrep NEP, pri čemer morajo biti te rastline neprezimne in posejane do 1.9. v tekočem letu. LEGENDA:

(1) Vključno z mešanicami stročnic in žit. Pri uveljavljanju podukrepa ZEL mora biti posevek prezimen. (2) Druge rastline za krmo na njivah: sem spadajo tudi mešanice krmnih rastlin s travo oziroma deteljo, mešanice krmnih rastlin in žit, krmnih rastlin in stročnic in druge mešanice, ki

vsebujejo več kot 50% trave, detelje ali krmnih rastlin in se pridelujejo za krmo živali. Pri uveljavljanju podukrepa ZEL mora biti posevek prezimen. (3) Vrtnine: paradižnik, čebula, šalotka, česen, por, zimski luk, zelje, kitajsko zelje, cvetača, brokoli, kolerabica, ohrovt (glavnati, listni, brstični), solata, radič, endivija, motovilec, rukola,

korenček in korenje, repa (nekrmna), rdeča pesa, črni koren, redkev, redkvica, peteršilj, pastinak, koleraba, hren, zelena (gomoljna, belušna, listna), kumare in kumarice, stročnice v strokih ali zrnu (grah, fižol in druge stročnice), jajčevec, gobe (le na kmetijskih zemljiščih), paprika, feferoni, špinača, blitva, sladki janež, bučke (vse Cucurbita spp., tudi muškatna buča), melone, lubenice.


(4) Matičnjak (raba 1212) je površina, zasajena z matičnimi rastlinami, namenjenimi za pridelavo ključev podlag vinske trte, vključno z obračališči in potmi. (5) Travniški sadovnjak, v katerem so različne vrste visokodebelnih sadnih dreves. (6) Nasad matičnih rastlin (raba 1180) je njivska površina, na kateri se gojijo matične rastline, iz katerih se jemlje material za vegetativno razmnoževanje rastlin. (7) Njivska zelišča: arnika, bazilika, baldrijan, bela mrtva kopriva, beli vratič, bolhač, borago, citronka, divja mačeha, dobra misel, drobnocvetni vrbovec, dveletni svetlin, drobnjak, gabez,

gorski vrednik, gosji peteroprstnik, gozdni koren oziroma angelika, gozdni slezenovec, hermelika, indijski trpotec, izop - ožepek, janež, jeglič, jetičnik, kamilica, kitajski ožep, klasasta meta, kolmež, komarček, koper, kopriva, kordabevedikta, koriander, kumina, luštrek, majaron, melisa, milnica, muškatna kadulja, ognjič, origano, ozkolistni ameriški slamnik, ozkolistni trpotec, pegasti badelj, pehtran, pelin, plahtica, plavica, poprova meta, purpurni ameriški slamnik, repik, regrat, rman, rožmarin, rumeni svišč oziroma košutnik, sivka, sladki koren, slez, slezenovec, srčnica, šentjanževka, šetraj, tagetes (žametnica), tavžentroža, timijan, triplat, velecvetni lučnik, veliki oman, vinska rutica, zlata rozga, žafranika, žajbelj

(8) Mešana raba (vrtnine, poljščine, dišavnice oziroma zdravilna zelišča) vključujejo mešano rabo poljščin z vrtninami oziroma dišavnicami ali zdravilnimi zelišči, pri čemer prevladujejo vrtnine in površina poljščin ne sme presegati 0,1 ha.

(9) Ukorenišče hmeljnih sadik je njivska površina, na kateri dve leti niso rasle hmeljne rastline in je neokužena v skladu s predpisi, ki urejajo preprečevanje in zatiranje hmeljeve uvelosti.

V ukorenišču certificirane sadike A in B donegujejo eno leto pred sajenjem v proizvodno zemljišče. (10) Upravičenci plačila lahko uveljavljajo za GERK s šifro »1430 – ekstenzivni kraški pašnik«, ki lahko vključuje te vrste dejanske rabe: »1300 – trajni travnik«, »1410 – kmetijsko

zemljišče v zaraščanju«, »1500 – drevesa in grmičevje«, »1600 – neobdelano kmetijsko zemljišče« oziroma »1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem«, če so njihovi GERK-i v katastrskih občinah na območju ekstenzivnih kraških pašnikov. Delež površin z dejansko vrsto rabe »1300 – trajni travnik« oziroma« ,1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem« mora znašati vsaj 20%.

(11) Če pridelava vrtnin, njivskih zelišč ali okrasnih rastlin NE poteka v tleh, temveč v lončkih, zabojčkih, hidroponsko, ipd., to ni upravičena površina in se navede ločeno pod šifro kmetijske rastline »444«.

(12) Mešanice za neprezimno ozelenitev vključujejo tiste vrste kmetijskih rastlin, za katere je mogoče uveljavljati podukrep NEP. KOL (A) Podukrep KOL je za trave ali travno-deteljne mešanice na njivah mogoče uveljavljati enkrat v petih letih trajanja obveznosti izvajanja podukrepov KOP 2007-2013. KOL (B) Pri rabi HM je podukrep KOL mogoče uveljavljati v hmeljiščih na površinah v premeni, za trave ali travno-deteljne mešanice pa le enkrat v petih letih trajanja obveznosti izvajanja

poukrepov KOP 2007-2013. KOL (D) Podukrep KOL je mogoče uveljavljati, če pridelujete dišavnice oziroma zdravilna zelišča ali vrtnine, razen špargljev, pod premičnimi nadkritimi prostori na njivskih površinah (tuneli

ipd.). ZEL (E) Podukrep ZEL je mogoče uveljavljati, če je posajena vrtnina motovilec, radič, rukola. ZEL (F) Podukrep ZEL je za trave ali travno-deteljne mešanice na njivah mogoče uveljavljati enkrat v petih letih trajanja obveznosti izvajanja podukrepov KOP 2007-2013. ZEL (G) Pri rabi HM je podukrep ZEL mogoče uveljavljati v hmeljiščih na površinah v premeni za prezimne poljščine, motovilec, radič ali rukolo, za trave ali travno-deteljne mešanice pa le

enkrat v petih letih trajanja obveznosti izvajanja podukrepov KOP 2007-2013. IVR (I) Podukrep IVR je mogoče uveljavljati, če se prideluje zgodnji krompir. NEP (H) Pri rabi HM je podukrep NEP mogoče uveljavljati v hmeljiščih na površinah v premeni, za trave ali travno-deteljne mešanice le enkrat v petih letih trajanja obveznosti izvajanja

podukrepov KOP 2007-2013. NEP (K) Podukrep NEP je mogoče uveljaviti le, če gre za neprezimni (jari) posevek. NEP (M) Podukrep NEP je mogoče uveljaviti le za vrtno redkvico. NEP (O) Podukrep NEP je mogoče uveljaviti le za gozdni slezenovec. 904 Vpisuje se le na obrazec E – Zahtevek za podukrep KOP – ozelenitev njivskih površin za tekoče leto. 999 - Vpisuje se na obrazec E – Zahtevek za podukrep KOP – ozelenitev njivskih površin za tekoče leto. Če na površini, vključeni v podukrep ZEL, v tekočem letu tega podukrepa ne

uveljavljate, vpišite šifro kmetijske rastline 999. Na tej površini morate v tekočem koledarskem letu izvajati vsaj enostavni kolobar, ki vključuje najmanj tri različne poljščine v obdobju obveznosti podukrepa ZEL. - Vpisuje se na obrazec H – Zahtevek za podukrepe KOP – pridelava neprezimnih posevkov. Če na površini, vključeni v podukrepa NEP oziroma SOR, v tekočem letu podukrepa NEP oziroma SOR ne uveljavljate, vpišite šifro kmetijske rastline 999. Na tej površini morate v tekočem koledarskem letu izvajati vsaj enostavni kolobar, ki vključuje najmanj tri različne poljščine v obdobju obveznosti podukrepa NEP oziroma SOR.

444 Vpisuje se na rabi 1180 ali 1190 v primerih, ko pridelava ne poteka v tleh, temveč v lončkih, zabojčkih, hidroponsko in podobno. I. EKO 0 - Neposredna plačila:

R – upravičena površina za izplačilo plačilnih pravic

II. Ukrep OMD – Izravnalna plačila za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, opredeljena v Uredbi o plačilih za ukrepe 2. osi iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2010-2014. III. Podukrepi KOP – Plačila za podukrepe KOP, opredeljena v Uredbi o plačilih za ukrepe 2. osi iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2010-2014.

KOL – ohranjanje kolobarja V 30 – strmi vinogradi z nagibom 30-40% ZEL – ozelenitev njivskih površin V 40 – strmi vinogradi z nagibom nad 40% IPL – integrirano poljedelstvo PAS – reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali IPS – integrirano sadjarstvo SOR – pridelava avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin IVG – integrirano vinogradništvo REJ – sonaravna reja domačih živali IVR – integrirano vrtnarstvo ETA – ohranjanje ekstenzivnega travinja EK – ekološko kmetovanje (izvajanje ali preusmerjanje) EKP – ohranjanje ekstenzivnih kraških pašnikov NEP – neprezimni posevki ZVE – reja domačih živali v osrednjem območju pojavljanja velikih zveri PP – planinska paša brez pastirja HAB – ohranjanje posebnih traviščnih habitatov PPP – planinska paša s pastirjem MET – ohranjanje traviščnih habitatov metuljev S 35 – košnja strmih travnikov z nagibom 35-50% STE – ohranjanje steljnikov S 50 – košnja strmih travnikov z nagibom nad 50% VTR – ohranjanje habitatov ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov na območjih Natura 2000 GRB – košnja grbinastih travnikov VVO – pokritost tal na vodovarstvenem območju TSA – travniški sadovnjaki


ŠIFRANT AVTOHTONIH IN TRADICIONALNIH SORT KMETIJSKIH RASTLIN TER POMOČI 2007–2013

Šifra kmetijske rastline

Vrsta dejanske rabe

Vrsta kmetijskih rastlin


Sorta VRSTE POMOČI

EKO 0 Ukrep OMD Podukrepi KOP

I. POLJŠČINE 004 1100 N/

1160 HM ajda žita darja, siva,

črna gorenjska, čebelica

R OMD KOL (B) IPL EK NEP (H)

SOR (N) VVO

005 1100 N/ 1160 HM

koruza za zrnje koruza Lj-275 t (FAO 200), Lj-180

R OMD KOL (B) IPL EK SOR (N) VVO

010 1100 N/ 1160 HM

proso žita sonček R OMD KOL (B) IPL EK NEP (H)

SOR (N) VVO

013 1100 N/ 1160 HM

oljna buča oljnice slovenska golica

R OMD KOL (B) IPL EK SOR (N) VVO

103 1100 N/ 1160 HM

krmna ogrščica krmne rastline

starška, daniela

R OMD KOL (B) ZEL (G) IPL EK NEP (H,K)

SOR (N) VVO

108 1100 N/ 1160 HM

podzemna koleraba

krmne rastline

rumena maslena


SOR (N) VVO

109 1100 N/ 1160 HM

strniščna repa krmne rastline

kranjska okrogla, kranjska podolgovata


SOR (N) VVO

207 1100 N/ 1160 HM

črna detelja krmne metuljnice

živa, poljanka R OMD KOL (B) ZEL (G) IPL EK SOR (N) VVO

207 1100 N/ 1160 HM

inkarnatka krmne metuljnice

inkara R OMD KOL (B) ZEL (G) IPL EK SOR (N) VVO

208 1100 N/ 1160 HM

lucerna krmne metuljnice

bistra, soča, krma

R OMD KOL (B) ZEL (G) IPL EK SOR (N) VVO

020 1100 N/ 1160 HM

krompir kresnik, jana, cvetnik, vesna

R OMD KOL (B) IPL IVR(I) EK SOR (N) VVO

II. VRTNINE 401 1190 N/

1100 N čebula (v zavarovanem prostoru) (2)

vrtnine belokranjka, ptujska rdeča, tera

R OMD KOL (D) IVR EK SOR (N) VVO

402 1100 N/ 1160 HM

čebula (na prostem)

vrtnine belokranjka, ptujska rdeča, tera

R OMD KOL (B) IVR EK SOR (N) VVO

401 1190 N/ 1100 N

česen (v zavarovanem prostoru) (2)

vrtnine ptujski jesenski, ptujski spomladanski


402 1100 N/ 1160 HM

česen (na prostem)

vrtnine ptujski jesenski, ptujski spomladanski


401 1190 N/ 1100 N

korenje (v zavarovanem prostoru) (2)

vrtnine ljubljansko rumeno


402 1100 N/ 1160 HM

korenje (na prostem)

vrtnine ljubljansko rumeno


401 1190 N/ 1100 N

belo zelje (v zavarovanem prostoru) (2)

vrtnine kranjsko okroglo, emona, ljubljansko, varaždinsko


402 1100 N/ 1160 HM

belo zelje (na prostem)

vrtnine kranjsko okroglo, emona, ljubljansko, varaždinsko


401 1190 N/ 1100 N

radič (v zavarovanem prostoru) (2)

vrtnine anivip, monivip, solkanski


402 1100 N/ 1160 HM

radič (na prostem)

vrtnine anivip, monivip, solkanski

R OMD KOL (B) ZEL(E,G) IVR EK SOR (N) VVO

401 1190 N/ 1100 N

glavnata solata (v zavarovanem prostoru) (2)

vrtnine dalmatinska ledenka, leda, bistra


402 1100 N/ 1160 HM

glavnata solata (na prostem)

vrtnine dalmatinska ledenka, leda, bistra


401 1190 N/ 1100 N

motovilec (v zavarovanem prostoru) (2)

vrtnine ljubljanski motovilec, žličar


402 1100 N/ 1160 HM

motovilec (na prostem)

vrtnine ljubljanski motovilec, žličar

R OMD KOL (B) ZEL(E,G) IVR EK SOR (N) VVO

401 1190 N/ 1100 N

fižol (v zavarovanem prostoru) (2)

vrtnine sorta* R OMD KOL (D) IVR EK SOR (N) VVO

*jabelski stročnik, jabelski pisanec, jeruzalemski, klemen, semenarna 22, ptujski maslenec, maslenec rani, češnjevec, zorin 402 1100 N/

1160 HM fižol (na prostem)

vrtnine sorta* R OMD KOL (B) IVR EK SOR (N) VVO

*jabelski stročnik, jabelski pisanec, jeruzalemski, klemen, semenarna 22, ptujski maslenec, maslenec rani, češnjevec, zorin 401 1190 N/

1100 N paprika – feferoni (v zavarovanem prostoru) (2)

vrtnine ferdi R OMD KOL (D) IVR EK SOR (N) VVO

402 1100 N/ 1160 HM

paprika – feferoni (na prostem)

vrtnine ferdi R OMD KOL (B) IVR EK SOR (N) VVO

401 1190 N/ 1100 N

paradižnik (v zavarovanem

vrtnine val R OMD KOL (D) IVR EK SOR (N) VVO



Vrsta dejanske rabe



Sorta VRSTE POMOČI


prostoru) (2) 402 1100 N/

1160 HM paradižnik (na prostem)

vrtnine val R OMD KOL (B) IVR EK SOR (N) VVO

III. HMELJ 501 1160 HM hmelj savinjski

golding R OMD IPL EK SOR (N) VVO

IV. SADNE VRSTE 601 1221 IS jablana sadne vrste sorta* R OMD IPS EK SOR (N) VVO

*bobovec, boskopski kosmač, beličnik, carjevič, dolenjska voščenka – sevniška voščenka, gorenjska voščenka – besniška voščenka, goriška sevka – tolminka, grafenštajnc, kanadka, krivopecelj, londonski peping, štajerski mošancelj – zimski mošancelj, lonjon, majda, ovčji nos, pisani kardinal, zlata parmena, priolov delišes, citronka, damasonski kosmač, harbert reneta, štajerski pogačar

601 1222 SD jablana sadne vrste sorta* R OMD MET STE VTR ETA ZVE REJ EK S35 S50 TSA SOR (N) HAB VVO *bobovec, boskopski kosmač, beličnik, carjevič, dolenjska voščenka – sevniška voščenka, gorenjska voščenka – besniška voščenka, goriška sevka – tolminka, grafenštajnc, kanadka, krivopecelj, londonski peping, štajerski mošancelj – zimski mošancelj, lonjon, majda, ovčji nos, pisani kardinal, zlata parmena, priolov delišes, legro, krvavka, bužlovka, jakobovka, rožmarinka, špička, čebulka, peteršiljka, maslenka, grinštanin, klanferca (sladka jabolka), rožnik (rožinski), rambura, lovrenčkova, rdeči bobovec, zeleznica, vrtnica, vinšca – štrudlovka, brtavka, citronka, prsnika, ferdekelca,damasonski kosmač, harbert reneta, štajerski pogačar

602 1221 IS hruška sadne vrste sorta* R OMD IPS EK SOR (N) VVO *tepka, rjavka, pohorska moštnica, vinska moštnica, dobra luisa, druardova, aleksander lukas

602 1222 SD hruška sadne vrste sorta* R OMD MET STE VTR ETA ZVE REJ EK S35 S50 TSA SOR (N) HAB VVO *tepka, rjavka, pohorska moštnica, vinska moštnica, mlečnica ali bela tepka, kraljica julija, šmarjetnica, rožmarinka, vinogradovka, kravšca, špehovka, debela rupret, pituralke, dobra luisa, druardova, aleksander lukas

603 1221 IS češnja sadne vrste sorta* R OMD IPS EK SOR (N) VVO *vipavka, vigred, brusniška hrustavka, kozanka, črna cepika, čufarca, divjaka, terčentka, petrovka, francoska, popovka, napoleonova

603 1222 SD češnja sadne vrste sorta* R

OMD MET STE VTR ETA ZVE REJ EK S35 S50 TSA SOR (N) HAB VVO

*vipavka, vigred, brusniška hrustavka, kozanka, črna cepika, čufarca, divjaka, terčentka, petrovka, francoska, popovka, napoleonova 604 1221 IS breskev sadne vrste veteran,

triogem R OMD IPS EK SOR (N) VVO

604 1222 SD breskev sadne vrste veteran, triogem

R


606 1221 IS sliva sadne vrste domača češplja

R OMD IPS EK SOR (N) VVO

606 1222 SD sliva sadne vrste domača češplja

R


607 1221 IS oreh sadne vrste elit, haloze, MB-24, petovio, rače-866


607 1222 SD oreh sadne vrste elit, haloze, MB-24, petovio, rače-866

R OMD MET STE VTR ETA ZVE REJ EK S35 S50 TSA SOR (N) HAB VVO

608 1221 IS marelica sadne vrste pišeška, catarji, flokarji, ogrska


608 1222 SD marelica sadne vrste pišeška, catarji, fokarji, ogrska


613 1230 O oljka sadne vrste istrska belica, črnica, buga, štorta


615 1221 IS leska sadne vrste istrska dolgoplodna (debeloplodna) leska, Istrska okrogloplodna leska


615 1222 SD leska sadne vrste istrska dolgoplodna (debeloplodna) leska, Istrska okrogloplodna leska


617 1221 IS kostanj sadne vrste vitoveljski maron


617 1222 SD kostanj sadne vrste vitoveljski maron


626 1222 SD travniški sadovnjak različnih sadnihvrst (1)

sadne vrste različne avtohtone in tradicionalne sorte sadnih vrst


V. DRUGI TRAJNI NASADI 701 1211 V vinska trta sorta* OMD V 30 V 40 IVG EK SOR (N) VVO

*maločrn, pinela, ranfol, radgonska ranina, rebula, refošk, rumeni plavec, šipon, zelen, žametovka, kraljevina, malvazija, vitovska grganja, cipro, klarnica, pergolin, poljšakica

702 1180 N drevesnice različne avtohtone in tradicionalne sorte sadnih vrst

R OMD EK VVO

704 1180 N trsnice različne avtohtone in tradicionalne sorte vinske trte

R OMD EK VVO

VI. TRAVINJE 201 1100 N/

1160 HM trave – visoka pahovka

krmne rastline

sora R OMD KOL (A,B) ZEL (F,G)

EK SOR (N) REJ VVO

201 1100 N/ trave –rdeča krmne jasna R OMD KOL (A,B) ZEL EK SOR (N) REJ VVO



Vrsta dejanske rabe



Sorta VRSTE POMOČI


1160 HM bilnica rastline (F,G) 201 1100 N/

1160 HM trave – travniška bilnica

krmne rastline

jabelska R OMD KOL (A,B) ZEL (F,G)

EK SOR (N) REJ VVO

201 1100 N/ 1160 HM

trave – mnogocvetna ljuljka

krmne rastline

draga R OMD KOL (A,B) ZEL (F,G)

EK SOR (N) REJ VVO

201 1100 N/ 1160 HM

trave – trpežna ljuljka

krmne rastline

ilirka R OMD KOL (A,B) ZEL (F,G)

EK SOR (N) REJ VVO

201 1100 N/ 1160 HM

trave – pasja trava

krmne rastline

kopa R OMD KOL (A,B) ZEL (F,G)

EK SOR (N) REJ VVO

201 1100 N/ 1160 HM

trave – travniški mačji rep

krmne rastline

krim R OMD KOL (A,B) ZEL (F,G)

EK SOR (N) REJ VVO

VII. OSTANEK 904 1100 N/

1160 HM neozelenjeni del enote rabe

999 1100 N/ 1160 HM

enostavni kolobar

444 1180 N/ 1190 N

pridelava ni v tleh

VIII. PRIDELAVA SEMENA 301 1100 N/

1160 HM krompir – semenski nasadi

kresnik, jana, cvetnik, vesna

R OMD KOL (B) IPL IVR (I) EK SOR (N) VVO

302 1100 N/ 1160 HM

krompir – nasadi v 100-metrskem izolacijskem pasu

kresnik, jana, cvetnik, vesna

R OMD KOL (B) IPL IVR (I) EK SOR (N) VVO

Pri rabi HM (razen šifra 501) je v hmeljiščih na površinah v premeni mogoče uveljavljati plačila za podukrep KOP 2007-2013, če je na teh površinah petletna premena. Podukrep ZEL je mogoče uveljavljati za vse vrste kmetijskih rastlin, ki imajo v Šifrantu avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin ter pomoči pripisan podukrep ZEL, pri čemer morajo biti te rastline prezimne in posejane od 1.7. do 25.10. v tekočem letu. Podukrep NEP je mogoče uveljavljati za vse vrste kmetijskih rastlin, ki imajo v Šifrantu avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin ter pomoči pripisan podukrep NEP, pri čemer morajo biti te rastline neprezimne in posejane do 1.9. v tekočem letu. LEGENDA: (1) Travniški sadovnjak, v katerem so različne vrste visokodebelnih sadnih dreves. (2) Če pridelava vrtnin, njivskih zelišč ali okrasnih rastlin NE poteka v tleh, temveč v lončkih, zabojčkih, hidroponsko, ipd., to ni upravičena površina in se navede ločeno pod šifro

kmetijske rastline »444«. KOL (A) Podukrep KOL je za trave ali travno-deteljne mešanice na njivah mogoče uveljavljati enkrat v petih letih trajanja obveznosti izvajanja podukrepov KOP 2007–2013. KOL (B) Pri rabi HM je podukrep KOL mogoče uveljavljati v hmeljiščih na površinah v premeni, za trave pa le enkrat v petih letih trajanja obveznosti izvajanja podukrepov KOP 2007–

2013. KOL (D) Podukrep KOL je mogoče uveljavljati, če pridelujete vrtnine pod premičnimi nadkritimi prostori na njivskih površinah (tuneli ipd.). ZEL (E) Podukrep ZEL je mogoče uveljavljati, če je posajena vrtnina motovilec, radič. ZEL (F) Podukrep ZEL je za trave na njivah mogoče uveljavljati enkrat v petih letih trajanja obveznosti izvajanja podukrepov KOP 2007-2013. ZEL (G) Pri rabi HM je podukrep ZEL mogoče uveljavljati v hmeljiščih na površinah v premeni, za trave pa le enkrat v petih letih trajanja obveznosti izvajanja podukrepov KOP 2007-

2013. NEP (H) Pri rabi HM je podukrep NEP mogoče uveljavljati v hmeljiščih na površinah v premeni. NEP (K) Podukrep NEP je mogoče uveljaviti le, če gre za neprezimni (jari) posevek. IVR (I) Podukrep IVR je mogoče uveljavljati, če se prideluje zgodnji krompir. SOR (N) Plačila za podukrep SOR je na isti površini mogoče uveljavljati samo enkrat (ali na obrazcu D ali na obrazcu H ali na obrazcu E), odvisno od vrste posevka: glavni posevek na

obrazcu D, prezimni posevek na obrazcu E in neprezimni posevek na obrazcu H. 904 Vpisuje se le na obrazec E - Zahtevek za podukrep KOP - ozelenitev njivskih površin za tekoče leto. 999 - Vpisuje se na obrazec E - Zahtevek za podukrep KOP - ozelenitev njivskih površin za tekoče leto. Če na površini, vključeni v podukrep ZEL, v tekočem letu tega podukrepa ne

uveljavljate, vpišite šifro kmetijske rastline 999. Na tej površini morate v tekočem koledarskem letu izvajati vsaj enostavni kolobar, ki vključuje najmanj tri različne poljščine v obdobju obveznosti podukrepa ZEL. - Vpisuje se na obrazec H - Zahtevek za podukrepe KOP - pridelava neprezimnih posevkov. Če na površini, vključeni v podukrepa NEP oziroma SOR, v tekočem letu podukrepa NEP oziroma SOR ne uveljavljate, vpišite šifro kmetijske rastline 999. Na tej površini morate v tekočem koledarskem letu izvajati vsaj enostavni kolobar, ki vključuje najmanj tri različne poljščine v obdobju obveznosti podukrepa NEP oziroma SOR.

444 Vpisuje se na rabi 1180 ali 1190 v primerih, ko pridelava ne poteka v tleh, temveč v lončkih, zabojčkih, hidroponsko in podobno. I. EKO 0 ukrepi – plačila na površino:

R – upravičena površina za izplačilo plačilnih pravic II. Ukrep OMD – Izravnalna plačila za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, opredeljena v Uredbi o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2010-2014. III. Podukrepi KOP – Plačila za podukrepe KOP, opredeljena v Uredbi o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2010-2014. KOL – ohranjanje kolobarja V30 – strmi vinogradi z nagibom 30-40% ZEL - ozelenitev njivskih površin V40 – strmi vinogradi z nagibom nad 40% IPL – integrirano poljedelstvo PAS – reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali IPS – integrirano sadjarstvo SOR – pridelava avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin IVG – integrirano vinogradništvo REJ – sonaravna reja domačih živali IVR – integrirano vrtnarstvo ETA – ohranjanje ekstenzivnega travinja EK – ekološko kmetovanje (izvajanje ali preusmerjanje) EKP – ohranjanje ekstenzivnih kraških pašnikov NEP – neprezimni posevki ZVE – reja domačih živali v osrednjem območju pojavljanja velikih zveri PP – planinska paša brez pastirja HAB – ohranjanje posebnih traviščnih habitatov PPP – planinska paša s pastirjem MET – ohranjanje traviščnih habitatov metuljev S35 – košnja strmih travnikov z nagibom 35-50% STE – ohranjanje steljnikov S50 – košnja strmih travnikov z nagibom nad 50% VTR – ohranjanje habitatov ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov na območjih Natura 2000 GRB – košnja grbinastih travnikov VVO – pokritost tal na vodovarstvenem območju TSA – travniški sadovnjaki


ŠIFRANT AVTOHTONIH IN TRADICIONALNIH PASEM DOMAČIH ŽIVALI (PRP 2007–2013)

ŠIFRA PASMA

KOEFICIENT GVŽ

GOVEDO CK1 cikasto govedo, mlajše od šest mesecev 0,4 CK2 cikasto govedo, staro od šest mesecev do dveh let 0,6 CK3 cikasto govedo, starejše od dveh let 1

KONJI

HK haflinški konj 1 HK06 haflinški konj, mlajši od šest mesecev 0,4

HP posavski konj 1 HP06 posavski konj, mlajši od šest mesecev 0,4

L lipicanski konj 1 LUK ljutomerski kasač 1

LUK06 ljutomerski kasač, mlajši od šest mesecev 0,4 L06 lipicanski konj, mlajši od šest mesecev 0,4 SHL slovenski hladnokrvni konj 1

SHL06 slovenski hladnokrvni konj, mlajši od šest mesecev 0,4

KOZE DRK drežniška koza 0,15 SAN slovenska sanska koza 0,15 SRN slovenska srnasta koza 0,15

OVCE

BKP belokranjska pramenka 0,15 BVO bovška ovca 0,15 IST istrska pramenka – istrijanka 0,15 JSO jezersko-solčavska ovca 0,15

OJSO oplemenjena jezersko-solčavska ovca 0,15

PERUTNINA

POK1 slovenska pozno operjena kokoš (kokoši nesnice) 0,014 POK2 slovenska pozno operjena kokoš (preostala perutnina) 0,03 SGK1 slovenska grahasta kokoš (kokoši nesnice) 0,014 SGK2 slovenska grahasta kokoš (preostala perutnina) 0,03 SK1 štajerska kokoš (kokoši nesnice) 0,014 SK2 štajerska kokoš (preostala perutnina) 0,03

SPK1 slovenska pitovna kokoš (kokoši nesnice) 0,014 SPK2 slovenska pitovna kokoš (preostala perutnina) 0,03 SRK1 slovenska rjava kokoš (kokoši nesnice) 0,014 SRK2 slovenska rjava kokoš (preostala perutnina) 0,03 SSK1 slovenska srebrna kokoš (kokoši nesnice) 0,014 SSK2 slovenska srebrna kokoš (preostala perutnina) 0,03 ZOK1 slovenska zgodaj operjena kokoš (kokoši nesnice) 0,014 ZOK2 slovenska zgodaj operjena kokoš (preostala perutnina) 0,03

PRAŠIČI

KP1 krškopoljski prašič (plemenske svinje nad 50 kg) 0,5 KP2 krškopoljski prašič (drugi prašiči) 0,3

SL111 slovenska landrace (linija 11) (plemenske svinje nad 50 kg) 0,5 SL112 slovenska landrace (linija 11) (drugi prašiči) 0,3 SL551 slovenska landrace (linija 55) (plemenske svinje nad 50 kg) 0,5 SL552 slovenska landrace (linija 55) (drugi prašiči) 0,3 VBP1 veliki beli prašič (plemenske svinje nad 50 kg) 0,5 VBP2 veliki beli prašič (drugi prašiči) 0,3


4295. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o neposrednih plačilih v kmetijstvu

Na podlagi 10. in 11. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12 in 90/12 – ZdZPVHVVR) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B Oo spremembah in dopolnitvah Uredbe

o neposrednih plačilih v kmetijstvu1. člen

V Uredbi o neposrednih plačilih v kmetijstvu (Uradni list RS, št. 113/09, 62/10, 4/11, 81/11, 98/11, 80/12 in 85/13) se 1. člen spremeni tako, da se glasi:

»1. člen(vsebina)

Ta uredba določa shemo enotnega plačila, posebne pre-mije za bike in vole, posebne podpore in druge sheme pomoči oziroma podpor za izvajanje:

– Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, spremembi uredb (ES) št. 1290/2005, (ES) št. 247/2006, (ES) št. 378/2007 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1782/2003 (UL L št. 30 z dne 31. 1. 2009, str. 16), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 929/2013 z dne 26. septembra 2013 o spremembi Priloge VIII k Uredbi Sveta (ES) št. 73/2009 o skupnih pravilih za sheme nepo-srednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike (UL L št. 255 z dne 27. 9. 2013, str. 5), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 73/2009/ES);

– Uredbe Komisije (ES) št. 1120/2009 z dne 29. oktobra 2009 o podrobnih pravilih za izvajanje sheme enotnega plačila iz naslova III Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 o skupnih pravi-lih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (UL L št. 316 z dne 2. 12. 2009, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 426/2013 z dne 8. maja 2013 o pri-lagoditvi uredb (ES) št. 1120/2009, (ES) št. 1121/2009 in (ES) št. 1122/2009 v zvezi s pravili za izvajanje neposrednih plačil na Hrvaškem (UL L št. 127 z dne 9. 5. 2013, str. 17), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1120/2009/ES);

– Uredbe Komisije (ES) št. 1121/2009 z dne 29. okto-bra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 v zvezi s shemami podpor za kmete iz naslovov IV in V Uredbe (UL L št. 316 z dne 2. 12. 2009, str. 27), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 1147/2013 z dne 14. novembra 2013 o spremembi Uredbe (ES) št. 1121/2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 v zvezi s shemo enotnega plačila na površino za kmete na Cipru (UL L št. 305 z dne 15. 11. 2013, str. 3), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1121/2009/ES);

– Uredbe Komisije (ES) št. 1122/2009 z dne 30. novem-bra 2009 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 v zvezi z navzkrižno skladnostjo, modulacijo ter integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom v okviru shem neposrednih podpor za kmete, določenih za navedeno uredbo, ter za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 v zvezi z navzkrižno skladnostjo v okviru sheme podpore, dolo-čene za sektor vina (UL L št. 316 z dne 2. 12. 2009, str. 65), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 426/2013 z dne 8. maja 2013 o prilagoditvi uredb (ES) št. 1120/2009, (ES) št. 1121/2009 in (ES) št. 1122/2009 v zvezi s pravili za izvajanje neposrednih plačil na Hrvaškem (UL L št. 127 z dne 9. 5. 2013, str. 17), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1122/2009/ES) in

– Uredbe (EU) št. 1310/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o določitvi nekaterih preho-

dnih določb glede podpore za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), o spremembi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede sredstev in njihove razdelitve za leto 2014 in o spremem-bi Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 in uredb (EU) št. 1307/2013, (EU) št. 1306/2013 in (EU) št. 1308/2013 Evropskega parla-menta in Sveta v zvezi z njihovo uporabo v letu 2014 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 865; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1310/2013/EU).«.

2. členZa četrtim odstavkom 18. člena se doda novi peti odsta-

vek, ki se glasi:»(5) Za zahtevke iz 7. člena te uredbe, ki se vlagajo v

letu 2014, se v skladu s 6. členom Uredbe 1310/2013/EU zniža vrednost regionalnega plačila plačilnim pravicam, ki jih ima kmetijsko gospodarstvo v registru plačilnih pravic na dan 1. oktober 2014.«.

3. členV 21. členu se besedilo »6.624.100 eurov« nadomesti z

besedilom »6.380.938,49 eura«.

4. členV drugem odstavku 23.a člena se druga alinea spremeni

tako, da se glasi:»– biti mesne pasme ali rojeno s križanjem z mesno pa-

smo, vendar morajo biti križanci najmanj 50 odstotkov mesne pasme (k mesnim pasmam spadajo vse pasme, ki niso nave-dene v Prilogi IV Uredbe 1121/2009/ES);«.

Na koncu osme alinee se pika nadomesti s podpičjem in doda nova deveta alinea, ki se glasi:

»– za leto 2014 teliti od 2. septembra 2013 do 1. septem-bra 2014.«.

Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:»(4) Za kmetijska gospodarstva, ki imajo individualno re-

ferenčno količino mleka, se za leto 2014 število ženskih govedi, upravičenih za ukrep ekstenzivna reja ženskih govedi, določi tako, da se na podlagi individualne referenčne količine mleka na dan 1. aprila 2014 koledarskega leta in povprečne mlečnosti v Republiki Sloveniji, ki znaša 4 787 kg, ugotovita število živali, ki spadajo v čredo krav molznic, in število živali, namenjenih reji telet za prirejo mesa.«.

Peti odstavek se črta.Dosedanji šesti, sedmi, osmi in deveti odstavek postanejo

peti, šesti, sedmi in osmi odstavek.

5. členV četrtem odstavku 25. člena se besedilo »2.000.000

eurov« nadomesti z besedilom »1.926.611,86 eura«.

6. členV prvem odstavku 26. člena se besedilo »5.800.000 eu-

rov« nadomesti z besedilom »5.587.174,40 eura«.

7. členV 29. členu se za petim odstavkom doda novi šesti od-

stavek, ki se glasi:»(6) V letu 2014 nosilci kmetijskih gospodarstev v zbirni

vlogi vložijo zahtevke v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike, za:

– izplačilo plačilnih pravic z vsemi dodatki in posebnih plačilnih pravic iz te uredbe;

– dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi in– dodatno plačilo za mleko za gorsko višinska in strma

kmetijska gospodarstva.«.

8. členV Prilogi 3 se naslov spremeni tako, da se glasi:»Pretvorbena tabela: koeficienti, ki se upoštevajo pri iz-

računu GVŽ v skladu s četrtim odstavkom 23. člena te uredbe in petim odstavkom 23.a člena te uredbe«.


9. členTa uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Ura-

dnem listu Republike Slovenije.




4296. Uredba o spremembah Uredbe o predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju

Na podlagi 10. člena ter v zvezi z 11. in 12. členom Za-kona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12 in 90/12 – ZdZPVHVVR) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B Oo spremembah Uredbe o predpisanih zahtevah

ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju

1. členV Uredbi o predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih

kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju (Uradni list RS, št. 98/11 in 1/13) se v prvem odstavku 1. člena prva do četrta alinea spremenijo tako, da se glasijo:

»– III. pododdelka oddelka IVa III. poglavja in oddelka IVb IV. poglavja naslova I II. dela Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetij-skih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proi-zvode (Uredba o enotni SUT), (UL L št. 299 z dne 16. 11. 2007, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Sveta (EU) št. 517/2013 z dne 13. maja 2013 o prilagoditvi nekaterih uredb ter odločb in sklepov na področjih prostega pretoka blaga, prostega gibanja oseb, prava družb, politike konkurence, kmetijstva, varnosti hrane, veterinarske in fitosanitarne politike, prometne politi-ke, energetike, obdavčitve, statistike, vseevropskih omrežij, pravosodja in temeljnih pravic, pravice, svobode in varnosti, okolja, carinske unije, zunanjih odnosov, zunanje, varnostne in obrambne politike ter institucij zaradi pristopa Republike Hrvaške (UL L št. 158 z dne 10. 6. 2013, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1234/2007/ES);

– Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, spremembi uredb (ES) št. 1290/2005, (ES) št. 247/2006, (ES) št. 378/2007 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1782/2003 (UL L št. 30 z dne 31. 1. 2009, str. 16), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 929/2013 z dne 26. septembra 2013 o spremembi Priloge VIII k Uredbi

Sveta (ES) št. 73/2009 o skupnih pravilih za sheme nepo-srednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike (UL L št. 255 z dne 27. 9. 2013, str. 5), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 73/2009/ES);

– Uredbe Komisije (ES) št. 1122/2009 z dne 30. novem-bra 2009 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 v zvezi z navzkrižno skladnostjo, modulacijo ter integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom v okviru shem neposrednih podpor za kmete, določenih za navedeno uredbo, ter za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 v zvezi z navzkrižno skladnostjo v okviru sheme podpore, dolo-čene za sektor vina (UL L št. 316 z dne 2. 12. 2009, str. 65), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 426/2013 z dne 8. maja 2013 o prilagoditvi uredb (ES) št. 1120/2009, (ES) št. 1121/2009 in (ES) št. 1122/2009 v zvezi s pravili za izvajanje neposrednih plačil na Hrvaškem (UL L št. 127 z dne 9. 5. 2013, str. 17), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1122/2009/ES);

– Uredbe Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in nav-zkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja (UL L št. 25 z dne 28. 1. 2011, str. 8), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 937/2012 z dne 12. ok-tobra 2012 o spremembi uredb (ES) št. 1122/2009 in (EU) št. 65/2011 glede načina za določanje uporabljene obrestne mere za neupravičena plačila, ki se izterjajo od upravičencev sheme neposrednih podpor za kmete iz Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009, podpore za razvoj podeželja iz Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 in podpore za vinski sektor iz Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 (UL L št. 280 z dne 13. 10. 2012, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 65/2011/EU) in

– Uredbe (EU) št. 1310/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o določitvi nekaterih preho-dnih določb glede podpore za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), o spremembi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede sredstev in njihove razdelitve za leto 2014 in o spremem-bi Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 in uredb (EU) št. 1307/2013, (EU) št. 1306/2013 in (EU) št. 1308/2013 Evropskega parla-menta in Sveta v zvezi z njihovo uporabo v letu 2014 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 865).«.

2. členPrilogi 1 in 2 se nadomestita z novima prilogama 1 in 2,

ki sta kot priloga sestavni del te uredbe.


Ta uredba začne veljati 1. januarja 2014.




Priloga

Stran 13570 / Št. 113 / 30. 12. 2013 Uradni list Republike SlovenijePR

ILO

GA

: »P

rilog

a 1:

Sez

nam

pre

dpis

anih

zah

tev

ravn

anja

K

ratic

e S

, L in

T v

sto

lpcu

STO

PN

JA K

RŠ

ITV

E p

omen

ijo:

S –

sre

dnja

sto

pnja

krš

itve

L –

lažj

a st

opnj

a kr

šitv

e T

– te

žja

stop

nja

krši

tve

POD

RO

JE A

: Var

ovan

je o

kolja

I. P

redp

isan

e za

htev

e ra

vnan

ja z

a oh

ranj

anje

živ

alsk

ih in

rast

linsk

ih v

rst

PR

ED

PIS

EU

ZA

HTE

VE

za

htev

e iz

pre

dpis

ov E

U, k

i se

upoš

teva

jo p

ri na

vzkr

ižni

skl

adno

sti

DO

MA

I PR

ED

PIS

pr

edpi

si R

epub

like

Slo

veni

je, k

i pov

zem

ajo

zaht

eve

iz p

redp

isov

EU

IZV

AJA

NJE

ZA

HTE

V

izva

janj

e za

htev

iz p

redp

isov

RS

na

ravn

i km

etijs

kega

gos

poda

rstv

a

ZAH

TEV

E

zaht

eve

iz p

redp

isov

RS

, ki

jih m

ora

izpo

lnje

vati

zave

zane

c in

jih

prev

erja

ko

ntro

lor

STO

PN

JA

KR

ŠIT

VE

krši

tve

zaht

ev iz

pr

edpi

sov

RS

, iz

raže

ne z

oce

no

L S

T

Dire

ktiv

a S

veta

409

/79

(EG

S) z

dn

e 2.

apr

ila 1

979

o oh

ranj

anju

pr

osto

živ

eih

ptic

(UL

L št

. 103

z

dne

25. 4

. 197

9, s

tr. 1

) ra

zvel

javl

jena

z D

irekt

ivo

2009

/147

/ES

Evr

opsk

ega

parla

men

ta in

Sve

ta z

dne

30.

no

vem

bra

2009

o o

hran

janj

u pr

osto

živ

eih

ptic

(UL

L 20

z d

ne

26. 1

. 201

0, s

tr. 7

) pr

vi o

dsta

vek

3.

lena

, to

ka (b

) dr

ugeg

a od

stav

ka 3

. le

na, p

rvi,

drug

i in

etrti

ods

tave

k 4.

le

na te

r to

ke (a

), (b

) in

(d) p

rveg

a od

stav

ka 5

. le

na

3.

len

1.

Gle

de n

a za

htev

e iz

le

na 2

drž

ave

lani

ce

spre

jmej

o po

trebn

e uk

repe

za

ohra

nite

v,

vzdr

ževa

nje

ali p

onov

no v

zpos

tavi

tev

zado

stne

ra

znov

rstn

osti

in p

ovrš

ine

habi

tato

v za

vse

vrs

te

ptic

iz

lena

1.

2. O

hran

janj

e, v

zdrž

evan

je in

pon

ovno

vz

post

avlja

nje

biot

opov

in h

abita

tov

vklju

ujej

o zl

asti

nasl

ednj

e uk

repe

: (a

) ust

anov

itev

zava

rova

nih

obm

oij;

(b

) vzd

ržev

anje

in u

prav

ljanj

e ha

bita

tov

v sk

ladu

z

ekol

oški

mi z

ahte

vam

i na

zava

rova

nih

obm

ojih

in

izve

n nj

ih;

(c) p

onov

no v

zpos

tavi

tev

uni

enih

bio

topo

v;

(d) u

stva

rjanj

e bi

otop

ov.

4.

len

1.

Vrs

te iz

Pril

oge

I so

pred

met

pos

ebni

h uk

repo

v za

ohr

anite

v nj

ihov

ih h

abita

tov,

da

se z

agot

ovi

Ure

dba

o za

varo

vani

h pr

osto

živ

eih

živ

alsk

ih

vrst

ah

(Ura

dni l

ist R

S, š

t. 46

/04,

10

9/04

, 84/

05, 1

15/0

7,

96/0

8, 3

6/09

in 1

02/1

1)

Ure

dba

o za

varo

vani

h pr

osto

živ

eih

rast

linsk

ih

vrst

ah

(Ura

dni l

ist R

S, š

t. 46

/04,

11

0/04

, 115

/07

in 3

6/09

)

Za v

se z

avez

ance

iz 3

. le

na te

ure

dbe

velja

, da

jim n

e sm

e bi

ti iz

reen

a pr

avno

mo

na s

odba

za

kazn

ivo

deja

nje

zara

di k

ršite

v na

sled

njih

pre

dpis

ov:

– 5.

, 10.

, 13.

in 1

4.

lena

Ure

dbe

o za

varo

vani

h pr

osto

živ

eih

živ

alsk

ih v

rsta

h za

vrs

te p

tic, k

i so

zava

rova

ne in

so

v P

rilog

i 1 o

men

jene

ure

dbe

(to s

o vs

e, k

i ni

so lo

vne

– na

vede

ne v

4.

lenu

Ure

dbe

o do

loitv

i div

jadi

in lo

vnih

dob

); to

pom

eni

brez

ust

rezn

ega

dovo

ljenj

a al

i v n

eskl

adju

z

izda

nim

dov

olje

njem

zav

estn

o po

škod

ovat

i, za

stru

piti,

usm

rtiti,

odv

zeti

iz

nara

ve, l

oviti

, uje

ti, v

znem

irjat

i, un

iev

ati

gnez

da, z

adrž

evat

i v u

jetn

ištv

u, p

reva

žati,

pr

enaš

ati,

prod

ati,

zam

enje

vati,

pon

ujat

i

1. P

ravn

omo

na s

odba

za

kazn

ivo

deja

nje

ni b

ila

izda

na.

100


pr

eživ

etje

in ra

zmno

ževa

nje

teh

vrst

na

njih

ovem

ob

mo

ju ra

zširj

enos

ti. V

zve

zi s

tem

se

upoš

teva

jo:

br

ez u

stre

zneg

a do

volje

nja

ali v

nes

klad

ju

z iz

dani

m d

ovol

jenj

em z

aves

tno

uni

evat

i, zl

asti

trgat

i, re

zati,

ruva

ti in

odv

zem

ati i

z na

rave

, poš

kodo

vati

ali z

bira

ti te

rast

line,

te

r pos

edov

ati t

e, o

dvze

te iz

nar

ave.

(a

) vrs

te, k

i jim

gro

zi iz

umrtj

e;

(b) v

rste

, ob

utlji

ve n

a do

loen

e sp

rem

embe

v

svoj

ih h

abita

tih;

(c) v

rste

, za

kate

re s

e št

eje,

da

so re

dke,

ker

so

njih

ove

popu

laci

je

maj

hne

ali p

a so

om

ejen

o lo

kaln

o ra

zširj

ene;

(d

) dru

ge v

rste

, ki z

ahte

vajo

pos

ebno

poz

orno

st

zara

di p

oseb

ne n

arav

e sv

ojih

hab

itato

v. K

ot

osno

va z

a vr

edno

tenj

e se

upo

štev

ajo

trend

i in

niha

nja

popu

laci

jski

h ni

voje

v. D

ržav

e la

nice

ra

zvrs

tijo

zlas

ti oz

emlja

, ki s

o gl

ede

na š

tevi

lo in

ve

likos

t naj

prim

erne

jša,

kot

pos

ebna

obm

oja

va

rstv

a za

ohr

anja

nje

teh

vrst

, upo

štev

aje

vars

tven

e za

htev

e te

h vr

st n

a ge

ogra

fske

m

obm

oju

mor

ja in

kop

nega

, kje

r se

upor

ablja

ta

dire

ktiv

a.

2. D

ržav

e la

nice

spr

ejm

ejo

podo

bne

ukre

pe z

a re

dno

poja

vlja

joe

se s

elitv

ene

vrst

e, k

i nis

o na

vede

ne v

Pril

ogi I

, upo

štev

aje

njih

ovo

potre

bo

po v

arst

vu n

a ge

ogra

fske

m o

bmo

ju m

orja

in

kopn

ega,

kje

r se

upor

ablja

ta d

irekt

iva,

kar

zad

eva

njih

ova

obm

oja

za

razm

nože

vanj

e, g

olje

nje

in

prez

imov

anje

ter p

oiv

ališ

a na

njih

ovih

sel

itven

ih

pote

h. D

ržav

e la

nice

zat

o po

svet

ijo p

oseb

no

pozo

rnos

t var

ovan

ju m

okriš

ter z

last

i mok

riš

med

naro

dneg

a po

men

a.

Zako

n o

divj

adi i

n lo

vstv

u (U

radn

i lis

t RS

, št.

16/0

4,

120/

06 –

odl

. US

in 1

7/08

) U

redb

a o

dolo

itvi d

ivja

di

in lo

vnih

dob

(U

radn

i lis

t RS

, št.

101/

04)

za p

roda

jo a

li za

men

javo

te v

rste

; –

44.

lena

Zak

ona

o di

vjad

i in

lovs

tvu

za

vrst

e pt

ic, k

i so

zava

rova

ne; t

o po

men

i kr

šiti

prep

oved

i pri

lovu

na

vrst

e pt

ic, k

i so

zava

rova

ne;

– 44

. le

na Z

akon

a o

divj

adi i

n lo

vstv

u, 1

. le

na, 2

4. to

ke, n

e gl

ede

na v

rsto

živ

ali,

to p

omen

i upo

rabl

jati

past

i sto

palk

e in

pa

sti,

ki n

e om

ogo

ajo

sele

ktiv

nega

lova

; –

4.

lena

Ure

dbe

o do

loitv

i div

jadi

in

lovn

ih d

ob z

a pt

ice;

to p

omen

i zun

aj lo

vne

dobe

lovi

ti lo

vne

vrst

e pt

ic;

– 4.

in 9

. le

na U

redb

e o

zava

rova

nih

pros

to ž

ive

ih ra

stlin

skih

vrs

tah

za

rast

line,

ki s

o za

varo

vane

in s

o v

pogl

avju

A

Pril

oge

omen

jene

ure

dbe;

to p

omen

i


3. D

ržav

e la

nice

pre

dlož

ijo K

omis

iji v

se u

stre

zne

info

rmac

ije, t

ako

da la

hko

spre

jme

prim

erne

po

bude

za

uskl

ajev

anje

, pot

rebn

o za

zag

otov

itev,

da

obm

oja

, pre

dvid

ena

v od

stav

kih

1 in

2, t

vorij

o ja

sno

celo

to, k

i izp

olnj

uje

vars

tven

e za

htev

e te

h vr

st n

a ge

ogra

fske

m o

bmo

ju m

orja

in k

opne

ga,

kjer

se

upor

ablja

ta d

irekt

iva.

4.

V z

vezi

z o

bmo

ji va

rstv

a iz

ods

tavk

ov 1

in 2

dr

žave

la

nice

spr

ejm

ejo

prim

erne

ukr

epe,

da

ne

prid

e do

one

snaž

enja

ali

posl

abša

nja

stan

ja

habi

tato

v al

i kak

ršni

h ko

li m

oten

j, ki

v ta

ki m

eri

vpliv

ajo

na p

tice,

da

bi b

ilo to

pom

embn

o gl

ede

na

cilje

tega

le

na. D

ržav

e la

nice

si p

rizad

evaj

o, d

a ne

bi p

rišlo

do

ones

naže

nja

ali p

osla

bšan

ja s

tanj

a ha

bita

tov

tudi

izve

n te

h ob

mo

ij va

rstv

a.

5.

len

Dire

ktiv

e 79

/409

/EG

S z

ahte

va, d

a dr

žave

la

nice

pre

pove

jo (r

azen

kad

ar je

izda

no u

stre

zno

dovo

ljenj

e in

raze

n ka

dar s

e lo

vijo

lovn

e vr

ste

ptic

v

asu

lovn

e do

be v

skl

adu

s le

nom

7 o

men

jene

di

rekt

ive)

za

vse

pros

to ž

ive

e vr

ste

ptic

nam

erno

ub

itje

ali u

jetje

s k

akrš

no k

oli m

etod

o, u

nien

je a

li po

škod

ovan

je g

nezd

in ja

jc a

li od

stra

njev

anje

gn

ezd,

odv

zem

jajc

iz n

arav

e in

zad

ržev

anje

teh

jajc

, nam

erno

vzn

emirj

anje

ptic

, zla

sti v

as

u ra

zmno

ževa

nja

in v

zrej

e m

ladi

ev, i

n za

drže

vanj

e te

h pt

ic.

Za v

se z

avez

ance

iz 3

. le

na te

ure

dbe

velja

, da

jim n

e sm

e bi

ti iz

reen

a pr

avno

mo

na o

dlo

ba a

li so

dba

za

prek

ršek

zar

adi k

ršite

v v

prej

šnje

m s

tolp

cu

nave

deni

h pr

edpi

sov.

2. P

ravn

omo

na o

dlo

ba

ali

sodb

a za

pre

krše

k ni

bi

la iz

dana

.

50


II. P

redp

isan

e za

htev

e ra

vnan

ja z

a po

dzem

ne v

ode

PR

ED

PIS

EU

ZA

HTE

VE

za

htev

e iz

pre

dpis

ov E

U, k

i se

upoš

teva

jo p

ri na

vzkr

ižni

skl

adno

sti

DO

MA

I PR

ED

PIS

pr

edpi

si R

epub

like

Slo

veni

je, k

i pov

zem

ajo

zaht

eve

iz p

redp

isov

EU

IZV

AJA

NJE

ZA

HTE

V

izva

janj

e za

htev

iz p

redp

isov

RS

na

ravn

i km

etijs

kega

gos

poda

rstv

a

ZAH

TEV

E

zaht

eve

iz p

redp

isov

RS

, ki

jih m

ora

izpo

lnje

vati

zave

zane

c in

jih

prev

erja

ko

ntro

lor

STO

PN

JA K

RŠ

ITV

E

krši

tve

zaht

ev iz

pre

dpis

ov

RS

, izr

ažen

e z

ocen

o

L S

T

- -

- -

- -

- -


III.

Pre

dpis

ane

zaht

eve

ravn

anja

za

odpa

dno

blat

o

PR

ED

PIS

EU

ZA

HTE

VE

za

htev

e iz

pre

dpis

ov E

U, k

i se

upoš

teva

jo p

ri na

vzkr

ižni

skl

adno

sti

DO

MA

I PR

ED

PIS

pr

edpi

si R

epub

like

Slo

veni

je, k

i pov

zem

ajo

zaht

eve

iz p

redp

isov

EU

IZV

AJA

NJE

ZA

HTE

V

izva

janj

e za

htev

iz p

redp

isov

RS

na

ravn

i km

etijs

kega

gos

poda

rstv

a

ZAH

TEV

E

zaht

eve

iz p

redp

isov

RS

, ki j

ih m

ora

izpo

lnje

vati

zave

zane

c in

jih

prev

erja

ko

ntro

lor

STO

PN

JA K

RŠ

ITV

E

krši

tve

zaht

ev iz

pre

dpis

ov R

S,

izra

žene

z o

ceno

L S

T

Dire

ktiv

a S

veta

86

/278

/EG

S z

dne

12

. ju

nija

19

86

o va

rstv

u ok

olja

, zl

asti

tal,

kada

r se

bl

ato

iz

istil

nih

napr

av u

pora

blja

v

kmet

ijstv

u (U

L L

št.

181

z dn

e 4.

7.

19

86,

str.

6),

zadn

ji

spre

men

jena

z

Ure

dbo

(ES

) št

. 21

9/20

09

Evr

opsk

ega

parla

men

ta

in

Sve

ta

z dn

e 11

. m

arca

200

9 (U

L L

št.

87 z

dne

31.

3.

2009

, str.

109

) 3.

le

n

3.

len

1.

Bla

to iz

le

na 2

(a)(

i) se

sm

e up

orab

ljati

v km

etijs

tvu

sam

o v

skla

du s

to d

irekt

ivo.

2.

Bre

z po

sega

nja

v di

rekt

ivi 7

5/44

2/E

GS

in

78/3

19/E

GS

: –

se b

lato

iz

lena

2(a

)(ii)

sm

e up

orab

ljati

v km

etijs

tvu

pod

pogo

ji, z

a ka

tere

zad

evna

dr

žava

la

nica

men

i, da

so

nujn

i za

varo

vanj

e zd

ravj

a lju

di in

oko

lja,

– se

bla

to iz

le

na 2

(a)(

iii) s

me

upor

ablja

ti v

kmet

ijstv

u sa

mo,

e

je z

adev

na d

ržav

a la

nica

s

pred

pisi

ure

dila

nje

govo

upo

rabo

. 2(

a).

len

(i)

odp

adno

bla

to iz

is

tilni

h na

prav

za

išen

je

odpa

dnih

vod

iz g

ospo

dinj

stev

ali

kom

unal

nih

odpa

dnih

vod

in iz

dru

gih

istil

nih

napr

av z

a iš

enje

odp

adni

h vo

d po

dobn

e se

stav

e, k

ot s

o od

padn

e vo

de iz

gos

podi

njst

ev in

kom

unal

ne

odpa

dne

vode

; (ii

) odp

adno

bla

to iz

pre

toni

h gr

ezni

c in

dru

gih

podo

bnih

nap

rav

za

išen

je o

dpad

nih

voda

; (i

ii) o

dpad

no b

lato

iz

istil

nih

napr

av, k

i nis

o

Ure

dba

o up

orab

i bla

ta

iz k

omun

alni

h is

tilni

h na

prav

v k

met

ijstv

u (U

radn

i lis

t RS

, št.

62/0

8)

2.

len

(upo

raba

) (1

) Bla

to iz

kom

unal

nih

istil

nih

napr

av,

mal

ih k

omun

alni

h is

tilni

h na

prav

ali

skup

nih

istil

nih

napr

av s

e sm

e up

orab

ljati

v km

etijs

tvu

kot g

nojil

o sa

mo

v sk

ladu

s to

ur

edbo

. (2

) Bla

to iz

is

tilne

nap

rave

, ki n

i ko

mun

alna

is

tilna

nap

rava

, mal

a ko

mun

alna

is

tilna

nap

rava

ali

skup

na

istil

na n

apra

va, s

e la

hko

upor

ablja

kot

gn

ojilo

v k

met

ijstv

u,

e je

obd

elan

o v

skla

du s

pre

dpis

om, k

i ure

ja o

bdel

avo

biol

oško

razg

radl

jivih

odp

adko

v.

(3) Z

a ra

vnan

je z

bla

tom

iz p

rveg

a in

tre

tjega

ods

tavk

a te

ga

lena

, ki n

i upo

raba

bl

ata

za g

nojil

o v

kmet

ijstv

u, s

e up

orab

lja

pred

pis,

ki u

reja

obd

elav

o bi

ološ

ko

razg

radl

jivih

odp

adko

v, a

li e

se b

lato

ne

obde

luje

s p

osto

pki b

iolo

ške

razg

radn

je,

pred

pis,

ki u

reja

ravn

anje

z o

dpad

ki.

6.

le

n (p

ogoj

i za

upor

abo

blat

a v

kmet

ijstv

u)

(1) O

seba

, ki n

amer

ava

blat

o iz

ko

mun

alne

is

tilne

nap

rave

, mal

e ko

mun

alne

is

tilne

nap

rave

, sku

pne

istil

ne n

apra

ve a

li dr

uge

istil

ne n

apra

ve

sam

a up

orab

iti v

km

etijs

tvu

ali g

a da

ti v

prom

et z

arad

i upo

rabe

v k

met

ijstv

u, m

ora

zago

tovi

ti nj

egov

o ob

dela

vo.

(2) O

bdel

ava

blat

a iz

pre

jšnj

ega

odst

avka

je

aer

obna

ali

anae

robn

a ob

dela

va b

lata

v

3. Z

a up

orab

o ko

mpo

sta

ali d

iges

tata

1.

razr

eda

kako

vost

i, ki

ni p

roiz

vod

na

kmet

ijski

h po

vrši

nah

(za

potre

be te

ur

edbe

sam

o,

e vs

ebuj

ejo

blat

o ko

mun

alni

h is

tilni

h na

prav

) iz

Ure

dbe

o pr

edel

avi b

iolo

ško

razg

radl

jivih

od

padk

ov je

bilo

izda

no

okol

jeva

rstv

eno

dovo

ljenj

e

100

4. K

ompo

st a

li di

gest

at 1

. raz

reda

ka

kovo

sti,

ki n

i pro

izvo

d (z

a po

trebe

te

ured

be s

amo,

e

vseb

ujej

o bl

ato

kom

unal

nih

istil

nih

napr

av),

se n

a km

etijs

kih

povr

šina

h up

orab

lja v

skl

adu

z ok

olje

vars

tven

im d

ovol

jenj

em

50

100

na

vodo

vars

tve

nih

obm

ojih


nave

dene

v (i

) in

(ii)]

Ure

dba

o pr

edel

avi

biol

oško

razg

radl

jivih

od

padk

ov i

n up

orab

i od

padk

ov a

li di

gest

ata

(Ura

dni l

ist R

S, š

t. 99

/13)

skla

du s

pre

dpis

om, k

i ure

ja o

bdel

avo

biol

oško

razg

radl

jivih

odp

adko

v,

e za

gota

vlja

, da

obde

lano

bla

to iz

poln

juje

za

htev

e za

1. a

li 2.

razr

ed o

koljs

ke

kako

vost

i kom

post

a al

i pre

gnite

ga b

lata

iz

tega

pre

dpis

a.

(3) O

bdel

ava

blat

a iz

prv

ega

odst

avka

te

ga

lena

je tu

di k

ater

a ko

li ke

mi

na a

li to

plot

na o

bdel

ava

ali d

olgo

rono

sk

ladi

šen

je b

lata

ali

kate

ra k

oli d

ruga

ob

dela

va, k

i zag

otav

lja a

erob

ni a

li an

aero

bni o

bdel

avi b

lata

ena

kovr

edno

st

abili

zaci

jo, h

igie

niza

cijo

in iz

poln

jeva

nje

zaht

ev z

a ok

oljs

ko k

akov

ost.

(4

) Za

obra

tova

nje

napr

ave

za o

bdel

avo

blat

a iz

pre

jšnj

ega

odst

avka

je tr

eba

prid

obiti

oko

ljeva

rstv

eno

dovo

ljenj

e za

pr

edel

avo

odpa

dkov

po

post

opku

z

ozna

ko R

3 v

skla

du s

pre

dpis

om, k

i ure

ja

ravn

anje

z o

dpad

ki. Z

a pr

edel

avo

odpa

dkov

po

post

opku

z o

znak

o R

3 št

eje

tudi

prip

rava

bla

ta z

a nj

egov

o pr

edel

avo

v gn

ojilo

.

20.

len

(oko

ljeva

rstv

eno

dovo

ljenj

e)

(1)

Upo

rabn

ik

kom

post

a al

i di

gest

ata

lahk

o up

orab

lja

kom

post

al

i di

gest

at

v sk

ladu

z

25.

ali

26.

leno

m,

e im

a ok

olje

vars

tven

o do

volje

nje

v sk

ladu

s

pred

piso

m, k

i ure

ja o

dpad

ke.

(2)

Ne

gled

e na

pr

ejšn

ji od

stav

ek

vlag

atel

ju

vlog

e za

pr

idob

itev

okol

jeva

rstv

eneg

a do

volje

nja

ni

treba

iz

poln

jeva

ti po

goja

, ki

se

na

naša

na

re

gist

raci

jo

za

izva

janj

e de

javn

osti

obde

lave

odp

adko

v v

skla

du s

pre

dpis

om,

ki

urej

a od

padk

e,

e gr

e za

up

orab

o ko

mpo

sta

ali

dige

stat

a v

skla

du s

25.

ali

26.

leno

m te

ure

dbe.


IV. P

redp

isan

e za

htev

e ra

vnan

ja z

a ni

trate

PR

EDPISEU

ZAHT

EVE

zahteveizpred

pisovEU

,kise

upoštevajoprin

avzkrižni

skladn

osti

DOMA

IPRE

DPIS

pred

pisiRS,kipovzemajo

zahteveizpred

pisovEU

IZVA

JANJE

ZAHT

EV

izvajanjezahtev

izpred

pisovRS

naravnikmetijskega

gospod

arstva

ZAHT

EVE

zahteveizpred

pisovRS,kijih

moraizp

olnjevatizavezanec

injih

preverjakontrolor

STO

PN

JA K

RŠ

ITV

E

kršitve

zahtev

izpred

pisovRS,izražen

ezo

ceno

LS

T

DirektivaSveta91

/676

/EGS

zdne

12.

decembra19

91ovarstvuvoda

pred

onesna

ževanjem

znitratiiz

kmetijskihvirov

(ULLšt.375

zdne

31.12.19

91,str.

1),

zadn

jispremen

jena

zUredb

o(ES)št.

1137

/200

8Evropskega

parla

men

tain

Svetazd

ne22

.oktob

ra20

08(ULLšt.

311zd

ne21.11.20

08,str.1)

4.in5.

len

4.len

1.Države

lanice

zazagotovitev

splošneravnivarstva

pred

onesna

ževanjem

zavsevode

vdveh

letih

pono

tifikacijite

direktivesprejm

ejonasle

dnje

ukrepe

:

(a)izdelajokode

ksalikod

ekse

dobrekm

etijske

prakse,kijih

bodo

kmetjeizv

ajaliprostovoljno

innajbivklju

evalidolobe

,ki

zajemajovsajto

keizPriloge

IIA.

5.len

1.Države

lanice

zauresni

itev

ciljeviz

lena

1vdveh

letih

poprvem

imen

ovanjuiz

lena

3(2)

aliv

enem

letu

odvsakega

dodatnegaim

enovanjaiz

lena

3(4)

izdelajode

lovneprograme

zaim

enovanaranljivaob

moja.

4.De

lovniprogram

iseizv

edejov

štirihletih

odizd

elaveinso

sestavljeniiznasle

dnjih

obvezujo

ihukrepo

v:

(a)u

krep

ovizPriloge

III;

(b)u

krep

ov,kisojih

države

lanice

pred

pisalevkode

ksu(

ih)

Uredb

aovarstvuvoda

pred

onesna

ževanjem

znitratiizk

metijskihvirov

(Uradn

ilist

RS,št.11

3/09

in05/13)

3.len

Zaradivarstvavoda

pred

onesna

ževanjem

znitratiiz

kmetijskihvirovjecelotno

obmojeRe

publikeSloven

ijeop

rede

ljeno

kotran

ljivo

obmoje.

8.len

(1)G

nojenjestekoim

iorganskimigno

jilijena

kmetijskihzemljiših

prep

oved

anood

15.novem

bra

do15

.feb

ruarja.

(2)N

egled

ena

prejšnji

odstavek

jegnojen

jestekoim

iorganskimigno

jilinakm

etijskih

zemljišihbrez

zelene

odejev

katastrskihob

inah,doloen

ihvPrilogi2,kijesestavnide

lte

ured

be,prepo

vedano

od1.

decembrado

31.januarja

.

(3)N

egled

ena

prviod

stavek

tega

lena

jegnojen

jes

teko

imiorganskim

igno

jilina

kmetijskihzemljišihnad

nadm

orskovišin

o80

0m

prep

oved

anood

15.novem

bra

do1.marca.

(4)

asovne

prep

oved

iiz

prvega

odstavka

tega

lena

ne

5.Teko

aorganska

gnojila

sene

uporablja

vob

dobjuprep

oved

i.

Minister,pristojenza

kmetijstvo,

lahkodo

volipo

daljšanjeob

dobja

gnojen

jastekoim

iorganskim

ignojiliza

najve

trideset

dniob

upoštevanjune

pred

vide

nihali

izjem

nihrazm

er.

50


dobrekm

etijske

prakse,izdelanih

skladn

os

leno

m4,razentistih

,kiso

bilinado

meš

eniz

ukrepiiz

Priloge

III.

PRILOGA

IIKO

DEKS(I)D

OBR

EKM

ETIJS

KEPR

AKSE

A.Ko

deks

alikod

eksido

bre

kmetijske

prakse,katerihciljje

zmanjša

tion

esna

ževanjezn

itrati

inkiup

oštevajorazm

erev

razli

nihregijahSkup

nosti,najbi

vseb

ovalidolobe

,kivklju

ujejo

nasle

dnjeto

ke,eso

pomem

bne:

1.ob

dobja,ko

jevn

osgnojilvtla

neprim

eren

;

2.vnos

gnojilvtla

nastrm

ihpo

bojih;

3.vnos

gnojilvtla

,nasien

az

vodo

,pop

lavljena

,zmrznjen

aali

pokrita

ssne

gom;

4.po

gojeza

vnos

gnojilvtla

blizu

vodo

toko

v;

5.zm

ogljivo

stinzgradb

opo

sod

zaskladišen

ježiv

inskihgnojil,

vklju

nozu

krep

iza

prep

reevan

jeon

esna

ževanja

vode

spov

ršinskim

odtokom

inpron

icanjem

teko

in,kivsebu

jejo

živinskagnojila,inod

plak,

nastalihprishran

jevanju

rastlinskih

materialov,kotje

silaža,vpo

dzem

nevo

dein

veljajoza

gnojen

jestekoim

iorganskimigno

jilinakm

etijskih

zemljišihzz

elen

ood

ejov

katastrskihob

inah,doloen

ihvPrilogi2te

ured

be.

(5)N

egled

ena

prviindrugi

odstavek

tega

lena

lahko

minister,pristojenza

kmetijstvo,

dovo

lipo

daljšanje

obdo

bjagnojen

jastekoim

iorganskimigno

jilizana

jve

trideset

dninapriza

detih

obmojih,egreza

nepred

vide

nealiizjem

neokoliš

inezaradi

poplav

inso

bilakm

etijska

zemljiša

poplavljena

intla

zasi

enaz

vodo

vob

dobjudv

ajsetih

dni

pred

zaetkom

prep

oved

iiz

prvega

indrugegaod

stavka

tega

lena

terzatorazvoz

gnojil

ingnojen

jevpred

pisanihrokih

nistabilamogoa.

8.a

len

(1)G

nojenjesh

levskim

gnojem

jena

njivah

prep

oved

anood

1.de

cembrado

15.feb

ruarja.

(2)N

egled

ena

dolo

boprejšnjega

odstavka

jegnojen

jesh

levskim

gnojem

nanjivah

dovo

ljeno

tudiod

1.de

cembra

do15

.feb

ruarja,evrem

enske

intalnerazm

ereom

ogoajo

zimskoob

delavo

talin

eje

hlevskigno

jzaorannajpozne

je

6.Hlevskigno

jsene

uporablja

vob

dobjuprep

oved

i.

50


površin

skovodo

;

6.po

stop

keza

vnos

vtla

,vklju

noss

topn

join

enakom

erno

stjona

nosa

mineralnihin

živinskihgnojil,pri

katerih

boizg

ubahranilvvodo

ostalana

sprejemljiviravni.

PRILOGA

III

UKR

EPI,KIJIH

JEPO

LENU

5(4)(a)T

REBA

VKLJU

ITIV

DELO

VNEPR

OGR

AME

1.Ukrep

ivklju

ujejopravila

vzveziz:

1.ob

dobji,ko

jevnos

nekaterih

vrstgnojilvtla

prep

oved

an;

2.zm

ogljivostmiposod

za

vtreh

dneh

.


skladišen

ježiv

inskihgnojil;

zmog

ljivo

stmorabitive

jaod

tiste,kijepo

treb

naza

skladišen

jemed

najdaljšim

obdo

bjem

,vkaterem

jevnos

vtla

naranljivem

obmoju

prep

oved

an,razen

kadarsepristojne

muorganu

lahk

odo

kaže,dabo

kakršnakoli

koliinagn

ojil,kipresega

dejansko

zmog

ljivo

stskladišen

ja,o

dstran

jena

nana

in,kinebo

škod

ovalokolju;

3.om

ejitv

ijovn

osagnojilvtla

,ki

jeskladn

azd

obro

kmetijsko

prakso

inup

ošteva

znailn

osti

ranljivegaob

moja,zlasti:

(a)razmerevtle

h,tip

talinnagib;

(b)p

odne

bnerazm

ere,pa

davine

innamakanje;

(c)rabozemljiš

inkm

etijsko

prakso,vklju

nosk

olob

arjenjem

;

tertem

eljina

ravn

otežju

med

:

(i)pred

vidljivopo

treb

opo

sevkov

podu

šikuin

(ii)p

reskrbopo

sevkov

zdušikom

iztalinzg

nojenjem

,kiu

streza:

–koliinidušikavtle

hvtren

utku

,ko

gapo

sevekza

neizr

abljativ

znatnimeri(preo

stalakoliinaob

koncuzim

e),

–preskrbizd

ušikom

prekone

tomineraliza

cijezalogorganskega

9.len

(1)G

nojenjezm

ineralnimi

gnojili,kivsebu

jejo

dušik

,je

prep

oved

anood

15.n

ovem

bra

do1.

marca,razen

egreza

gnojen

jekm

etijskihrastlin

vrastlin

jakih.

(2)N

egled

ena

dolo

boprejšnjega

odstavka

jegnojen

jeozim

inzm

ineralnimigno

jili,ki

vseb

ujejodu

šik,p

repo

veda

nood

1.de

cembrado

15.

februarja

.

7.Vob

dobjuprep

oved

isene

gnojiz

mineralnimigno

jili,ki

vseb

ujejodu

šik,razen

ese

gnoji

kmetijske

rastlin

evrastlin

jakih.

50

8.Vob

dobjuprep

oved

isene

gnojiozim

inezm

ineralnimi

gnojili,kivsebu

jejodu

šik.

10.len

(1)G

nojenjezo

rganskim

iin

9.Organskainmineralna

gnojila

sene

uporabljajona

poplavljenih

tleh,na

tleh,nasi

enihzv

odo,na

5010

0

na


dušik

avtle

h,

–do

danim

dušik

ovim

spojinam

zživ

inskim

igno

jili,

–do

danim

dušik

ovim

spojinam

zmineralnimiindrugim

igno

jili.

2.Tiukrepibo

doza

vsak

kmetijskialiživinorejskiobrat

zagotovili,da

koliinaživ

inskega

gnojila,vne

sene

gavtla

vsako

leto,tud

ipreko

živalisam

ih,ne

bopresegalanatanno

dolo

ene

koliinena

hektar.

Takoliinana

hektar

jekoliina

gnojila,kivsebu

je17

0kg

N.

3.Države

lanice

lahkoizraun

ajo

koliineizod

stavka

2na

podlagi

števila

živali.

mineralnimigno

jilije

prep

oved

anona

poplavljenih

tleh,na

tleh,nasi

enihzv

odo,

natle

h,prekritihss

nežno

odejo,inna

zamrznjen

ihtle

h.

tleh,prekritihss

nežnood

ejo,in

nazamrznjen

ihtle

h.vodo

varstven

ihob

mojih

10.len

(2)N

astrm

ihzemljiših,kjer

obstajane

varnosto

dtekanja

teko

ihorganskihgnojilv

površin

skevode

,jetreb

aod

merke

teko

ihorganskih

gnojilrazdeliti

vve

delovtako,

dapo

samezniod

merek

nepresega80

kgN/ha.

(3)P

oleg

zahtev

izprejšnjega

odstavka

jetreb

ana

njivah,ki

sona

strm

ihzemljiših,

nagnjenihkpo

vršin

skim

vodam,pripo

ljšinah

spo

asnim

spom

lada

nskim

razvojem

(koruza,pe

sa)o

bgnojen

justekoim

iorganskim

ialim

ineralnimigno

jili,ki

vseb

ujejodu

šik,zagotoviti

enegaod

nasle

dnjih

ukrepo

v:

–njivamorabitirazm

ejen

as

prenimiozelenjen

imipasovi,

kiprep

reujejood

plavljanje

gnojil,ali

–med

njivoinpo

vršin

skovodo

morabitinajm

anj15m

širok

10.N

akm

etijskihgospod

arstvih,

kiob

delujejoGER

Kes

povpre

nim

nagibo

mnad20

%,

nakaterih

obstajane

varnost

odtekanjateko

ihorganskih

gnojilvpo

vršin

skevode

,od

merek

dušik

aob

posamezne

mgnojen

june

preseže80

kg/ha.

Zapo

treb

esle

denjapred

pisanim

najvejim

odmerkom

dušik

aob

posamezne

mgnojen

juse

vodi

eviden

caovrsti,koliiniino

asu

uporabeteko

egaorganskega

gnojila.

Zahtevavode

njaeviden

ceovrsti,

koliiniin

asuup

orabeteko

ega

organskega

gnojila

velja

leza

kmetijska

gospod

arstva,ki

uporabljajotakšna

gnojila

naGE

RKihsp

ovprenim

nagibo

mnad20

%,nakaterih

obstaja

nevarnosto

dtekanjateko

ihorganskihgnojilvpo

vršin

ske

vode

.

Eviden

case

nevodi

ažurno

20

Eviden

case

nevodi

50

Odm

erek

jepresežen

100


pasz

emljiša,po

raselz

zeleno

odejoalidrugimikmetijskimi

rastlinam

i,razenpo

ljšinam

ispo

asnim

spom

lada

nskim

razvojem

ali

–njivamorabitiob

delana

preno

nastrm

inoali

–njivamorabitiprekozim

eprekritazz

elen

ood

ejo.

11.Na

kmetijskih

zemljiših

zrabo

njivaspo

vpre

nim

nagibo

mnad

20%,na

katerih

obstaja

nevarnost

odtekanja

teko

ihorganskihalimineralnihgnojilv

površin

ske

vode

,se

pri

poljš

inah

spo

asnim

spom

ladanskim

razvojem

(koruza,

pesa)up

orablja

teko

aorganska

alim

ineralna

gnojila,k

ivseb

ujejodu

šik,lena

njivah,kjer

jezagotovljened

enod

nasle

dnjih

ukrepo

v:

–njiva

mora

biti

razm

ejen

as

prenimiozelen

jenimipasovi,ki

prep

reujejo

odplavljanje

gnojil,

ali

–med

njivoin

površin

skovodo

morabitinajm

anj1

5m

širok

pas

zemljiša,

poraselz

zeleno

odejo

alidrugimikmetijskimirastlinami,

razen

poljš

inam

is

poasnim

spom

ladanskim

razvojem

ali

–njivamorabitiob

delana

preno

nastrm

inoali

–njiva

mora

biti

preko

zime

prekritazz

elen

ood

ejo.

.

5010

0

na vodo

varstven

ihob

mojih

11.len

(4)O

bvodo

tokihje

prep

oved

anvnos

gnojilna

priobalnihzemljišihvtlo

risni

širini,do

loen

izzakono

m,ki

12.O

bvodo

tokihse

negnojiv

tlorisniširini5

mod

vodo

tokov2.

reda

in15

mod

vodo

tokov1.

reda.

20 do20

%

pasu

50 20,1do

80%

100

vekot8

0%

pasu


urejavode

.pasu

12.len

(1)Ž

ivinskagn

ojila

inbiop

linska

gnojevka,etud

itane

vseb

uje

živinskih

gnojil,se

morajo

skladišiti

vzbira

lnikih

teko

ihživ

inskih

gnojil,na

gnojiš

ihali

vdrug

ihvo

dotesnih

objektih(v

nadaljnjem

besedilu:sklad

iša

zaživ

inskagn

ojila).Skladišaza

živinskagn

ojila

morajobiti

umeš

enavprostorter

grajen

ainup

ravljana

tako

,dane

pride

done

nadzorovanegaiztekan

jain

onesna

ženjavode

alital.B

itimorajovo

dotesna,stab

ilnain

odpo

rnaprotim

ehan

skim

,toplotnim

alikem

inim

vplivom

.Sklad

išaza

živinska

gnojila

morajobitiredn

ovzdrževana

.Obpo

škod

bahje

treb

aživ

inskagn

ojila

ali

biop

linskogn

ojevko

hitroin

varnoup

orab

itialisklad

išiti

drugjetako

,dane

pridedo

onesna

ževanjavode

alital.

(2)P

reto

nikana

liin

cevo

vodi,

kipo

vezujejo

hlevein

skladiša

zaživ

inskagn

ojila

alisklad

iša

zaživ

inskagn

ojila

med

sebo

j,morajobitivo

dotesni,stab

ilni,

neprem

ini

inod

pornip

roti

meh

anskim

,top

lotnim

ali

keminim

vplivom

.Preto

nikana

liin

cevo

vodimorajobiti

redn

ovzdrževani.P

ripo

škod

bahkana

laalicevovod

apretakan

jeteko

ihorganskih

gnojilnido

voljeno

..

13.Povizualni

ocen

isoskladišni

prostoriza

živinskagn

ojila

inbiop

linskogn

ojevko

izdelan

itako

,dajeprep

reen

oizlivan

je,

izpira

njealio

dtekan

jeizc

edko

vv

površin

skealipod

zemne

vode

ali

okolje.

5010

0


12.len

(3)Zmogljivostskladišaza

živinskagnojila

morabiti

prilagojena

številu

invrstiživali

nakm

etijskem

gospod

arstvu

inmorazagotavljatiskladišne

zmogljivostizanajm

anj

šestmeseno

skladišen

je.

Najmanjše

potreb

nezm

ogljivostiskladiš

zaživ

inska

gnojila

sodo

loen

ev

pregledn

ici3

izPriloge

1te

ured

be.

ekm

etijsko

gospod

arstvo

nimado

volj

velikegaskladišaza

živinska

gnojila,lahko

manjkajoe

zmogljivostinajam

e,karm

ora

bitiizk

azanozn

ajem

nopo

godb

o.

(4)

ese

nakm

etijskem

gospod

arstvu

uporabljajo

razli

nina

inizbiranjaživ

inskih

gnojil,se

najm

anjšepo

treb

nezm

ogljivostiskladiš

zaživ

inska

gnojila,kisodo

loen

ev

pregledn

ici3

izPriloge

1te

ured

be,ustreznopreraun

ajo.

ese

razli

nina

inizbiranja

živinskihgnojilup

orabljajoza

razli

nevrstealikategorije

rejnih

živali,se

potreb

epo

zmogljivostihza

gnojevko,

gnojnico

alihlevskignoj

raun

ajoza

vsakovrstoali

kategorijoživ

aliposeb

ejinse

nakoncuseštejejo.

ese

izlokiistekategoriježiv

ali

zbira

jona

razli

nena

ine(npr.

gnojevka

naho

dnikuob

krmilni

mizi

inglob

okinastil

naležalnem

prostoru),po

tem

14.Kmetijsko

gospod

arstvo

ima

zado

stne

skladišne

zmogljivosti

zaživ

inskagnojila

inbiop

linsko

gnojevko.

Nakm

etijskem

gospod

arstvu

somanjše

skladišne

zmogljivostiod

pred

pisanih,kerk

metijsko

gospod

arstvo

živinskagnojila

pred

elujeinjih

vrazli

nihob

likah

prod

ajana

trgu,alikerživinska

gnojila

odstranjujepo

pred

pisih

,kiurejajoravnanjezo

dpadki,kar

jeizk

azanosP

rilogo3Uredb

eo

varstvuvoda

pred

onesna

ževanjem

znitratiiz

kmetijskihvirov,z

eviden

nimi

listialidrugimiknjigovod

skim

ilistin

ami,izkaterih

jerazvidna

tudikoliinapred

elanih,prodanih

alidruga

eod

stranjen

ihživ

inskih

gnojil

20 do5%

manjša

zmogljivost

50 5,1–50

%manjša

zmogljivost

100

vekot5

0%

manjša

zmogljivost


morakombinacijavseh

nainov

skladišen

jaživ

inskihgnojil

zado

stiti

potreb

nim

zmogljivostim

izpregledn

ice3

izPriloge

1te

ured

be.

(7)P

rirejina

glob

okem

nastilu

sehlevskigno

jlahko

skladiši

tudivhlevu.Vtem

prim

eruse

zahtevanazm

ogljivostskladiš

zaživ

inskagnojila

iztretjega

odstavka

tega

lena

zmanjša

zaprostorninoskladišavhlevu.

(8)P

rirejiživ

ali,kise

pasejo

osem

mesecev

alive,nitreba

zagotavljatiskladišnih

zmog

ljivo

sti,kijih

dolo

apregledn

ica3izPriloge

1te

ured

be.V

tem

prim

erujetreb

aza

vsak

mesec

bivanjaživ

aliv

hlevuzagotovitišestino

zmog

ljivo

sti,kiso

dolo

enev

pregledn

ici3

izPriloge

1te

ured

be.

(9)Skladiš

eza

gnojnico

ali

gnojevko

nipo

treb

no,ezaradi

posebn

ihna

inov

rejein

skladišen

jagnojazn

astilom

gnojevka

aligno

jnicane

nastajata.

(10)

Negled

ena

dolo

betretjega

odstavka

tega

lena

solahkozm

ogljivostiskladiš

zaživ

inskagnojila

tudi

man

jše,

kakorsodo

loen

evpregledn

ici

3izPriloge

1te

ured

be,e

kmetijsko

gospod

arstvo

živinskagnojila

pred

elujeinjih

vrazli

nihob

likah

prod

ajana

trgu

alieživ

inskagnojila

odstranjujepo

pred

pisih

,ki


urejajoravnanjezo

dpadki,kar

morabitiizk

azanoz

eviden

nimilistialidrugim

iknjigovod

skim

ilistinam

i,iz

katerih

morabitirazvidna

tudi

koliinapred

elanih,prodanih

alidruga

eod

stranjen

ihživ

inskihgnojil.

(11)

Negled

ena

dolo

betretjega

odstavka

tega

lena

jena

obmojukatastrskihob

iniz

Priloge

2te

ured

betreb

azagotovitiskladišne

zmogljivostizanajm

anjštiri

mesece,karp

omen

idve

tretjiniskladiš

nihzm

ogljivosti,

kakorsodo

loen

evpregledn

ici

3izPriloge

1te

ured

be.«.

12.a

len

(1)D

olobe

prejšnjega

lena

sene

uporabljajoza

kmetijska

gospod

arstva,nakaterih

skup

naletnakoliinadu

šikaiz

živinskihgnojilne

presega15

0kg

inna

katerih

letnakoliina

dušik

aizživ

inskihgnojil,kiga

prisp

evajopo

samezne

vrstein

kategorijerejnih

živali,ne

presegajo:

–12

0kg

dušik

aprigoved

u,drob

niciinkonjih,

–60

kgdu

šikapripraši

ihin

–20

kgdu

šikapriperutniniin

kuncih.

(2)N

egled

ena

dolo

beprejšnjega

odstavka

morabiti

skladišen

ježiv

inskihgnojil


urejen

otako,dajeprep

reen

oizlivanje,izpira

njealiodtekanje

izced

kovgnojnice

aliizced

kov

hlevskegagnojavpo

vršin

ske

alipod

zemne

vode

aliokolje.

(3)D

olobe

tega

lena

sene

uporabljajoza

nainerejez

zbira

njem

gnojevke.«.


12.len

(5)U

ležanhlevskigno

jselahk

oza

asno

shranjujena

kmetijskem

zemljišuv

uporab

i,vend

arne

dljekakor

dvamesecazo

bvezno

men

javo

lokacijevsakoleto.Zaasno

shranjevan

jeuležan

ega

hlevskegagn

ojamorabitiod

teko

ihalistoje

ihvo

daod

daljeno

najm

anj25m.

(6)Z

aasno

shranjevan

jeuležan

egahlevskeg

agn

ojaje

prep

oved

anovrazdalji100m

odob

jektaza

zajem

pitne

vode

,kijevklju

envsis

tem

javn

eoskrbe

spitn

ovo

do,e

zaob

mojeokolitegaob

jektas

posebn

imip

redp

isinido

loen

vodo

varstven

irežim

.

15.U

ležanhlevskigno

jse

zaasno

shranjujena

GERK

ih,d

ase

vode

neon

esna

žujejo.

5010

0

na vodo

varstven

emob

moju


5.len

(1)N

aob

mojuiz3.

lena

teured

beletnivno

sdušikaiz

živinskihgnojilne

sme

presegati170

kgN/ha

kmetijskihzemljiš

vup

orabi

naravnikmetijskega

gospod

arstva.

Zakm

etijska

gospod

arstva,ki

prem

ešajosvoježiv

alina

planinealiskupn

epašnike,se

koliinagnojilmed

preb

ivanjem

naplan

inah

ali

skup

nihpa

šnikihne

upošteva

nasamem

gospod

arstvu.

6.len

(1)K

metijsko

gospod

arstvo,na

katerem

nastajajoživ

inska

gnojila

vkoliinah

,kipresegajo

dovoljeniletnivno

sdušikaiz

prvega

odstavka

prejšnjega

lena,m

orazagotoviti:

–od

dajo

presežko

vživ

inskih

gnojildrugim

uporabnikom

kmetijskihzemljiš,

–pred

elavopresežko

vživ

inskih

gnojilin

njihov

oprod

ajona

trgu

vrazli

nihob

likah

ali

–od

stranitevpresežko

vživ

inskihgnojilna

drug

nainv

skladu

spredp

isi,kiurejajo

ravnanjezo

dpadki.

(2)K

oliinaod

dane

ga,

prod

anegaalinadrug

nain

odstranjen

egadu

šikaiz

živinskihgnojilse

izraun

ana

16.N

akm

etijskem

gospod

arstvu

letnivno

sdušikaizživ

inskih

gnojilne

presega17

0kg

N/ha

kmetijskihzemljiš

vup

orabi.

Kmetijsko

gospod

arstvo,na

katerem

nastajajoživ

inskagnojila

vkoliinah

,kipresegajodo

voljeni

letnivno

sdušika,im

aza

oddane

,prod

anealinadrug

nain

odstranjen

eviškeživ

inskihgnojil

izpolnjen

obrazecizPriloge

3Uredb

eovarstvuvoda

pred

onesna

ževanjem

izkm

etijskih

virov.

20 do5%

presežka

50 5,1–20

%presežka

100

vekot2

0%

presežka


podlagivsebn

ostidu

šikav

živinskih

gnojilihizpregledn

ice

2Priloge

1te

ured

bealina

podlagianalizedu

šikavteh

gnojilih.

(3)K

oliinaod

danih,

prod

anih

alinadrug

nain

odstranjen

ihživ

inskihgnojilmorabiti

izkazanana

obrazcuizPriloge

3te

ured

be.

6.a

len

(1)K

metijsko

gospod

arstvo

,ki

uporablja

kupljena

aliizven

lastne

gakm

etijskega

gospod

arstva

pridob

ljena

živinskaalidruga

organska

gnojila,m

orakoliino

kupljene

gaaliizven

lastne

gakm

etijskega

gospod

arstva

pridob

ljene

gagnojila

izkazati

naob

razcuiztretjega

odstavka

prejšnjega

lena

.

17.Kmetijsko

gospod

arstvo

,ki

uporablja

kupljena

alizun

ajlastne

gakm

etijskega

gospod

arstva

pridob

ljena

organska

gnojila,imaza

nakupali

prejem

organskihgnojilizp

olnjen

obrazecizPriloge

3,Uredb

eo

varstvuvoda

pred

onesna

ževanjem

izkm

etijskih

virov.

20


13.len

(1)G

nojilajetreb

aup

orabljati

vskladu

spotrebamirastlin.Te

sedo

loijo

napo

dlagi

priakovanihpridelkov,tip

ovtal,razm

ervtle

h,po

dneb

nih

razm

er,rabezemljiš

indrugih

pridelovalnihrazm

er.O

bup

oštevanjunavede

nih

dejavnikov

mejna

vred

nost

vnosadu

šikavtla

napo

samezno

enotorabe

kmetijskihzemljiš

prigno

jenju

posameznihvrstkm

etijskih

rastlin

nesm

epresegatim

ejnih

vred

nosti,kiso

navede

nev

pregledn

ici4

izPriloge

1te

ured

be.

18.Skupn

iletnivnos

dušik

apri

gnojen

jupo

sameznihvrst

kmetijskihrastlin

nepresega

pred

pisanihmejnihvred

nosti,ki

sonavede

nevpregledn

ici4

izPriloge

1Uredb

eovarstvuvoda

pred

onesna

ževanjem

izkm

etijskihvirov.

Zahtevavelja

zavsezavezanceza

vode

njeeviden

ceizpriloge

3te

ured

be.

20 do5%

presežka

50 5,1–20

%presežka

100

vekot2

0%

presežka

13.len

(2)Letnivnos

dušik

aiz

organskihgnojilna

posamezno

enotorabe

kmetijskihzemljiš

nesm

epresegati250

kgN/ha.

19.Letnivnos

dušik

aizorganskih

gnojilna

posamezno

enotorabe

kmetijskihzemljiš

vup

orabiin

eksten

zivnihkraškihpašnikov

nepresega25

0kg

N/ha.

Zahtevavelja

zavsezavezanceza

vode

njeeviden

ceizpriloge

3te

ured

be.

20 do5%

presežka

50 5,1–20

%presežka

100

vekot2

0%

presežka


13.len

(3)Letnivnos

dušik

aizživ

inskih

gnojilna

posamezno

enoto

rabe

kmetijskihzemljiš

seizraun

ana

podlagivsebn

osti

dušik

avživ

inskih

gnojilihiz

pregledn

ice2izPriloge

1te

ured

bealinapo

dlagianalize

dušik

avtehgn

ojilih.

(4)K

metijsko

gospod

arstvo,na

katerem

letnivno

sdušikaiz

živinskihgnojilizdrugega

odstavka

5.lena

teured

bepresega35

0kg

N/le

to,h

krati

paletnaob

remen

itevz

živinskim

igno

jilipresega

140

kgN/hakm

etijske

zemlje

vup

orabi,moravoditipo

datkeo

uporabiživinskihgnojilvpisni

obliki.Po

datkim

orajo

vseb

ovatiseznam

enot

rabe

kmetijskihzemljiš,gno

jenihz

živinskim

igno

jili,terk

oliino,

asinvrstoup

orab

ljenihgnojil.

20.Kmetijsko

gospod

arstvo

vodi

eviden

coup

orab

eživ

inskihin

mineralnihgnojilna

obrazcuiz

Priloge

3te

ured

be.

Vode

njeev

iden

ceizPrilo

ge3te

ured

beje

obve

znoza

vsa

kmetijska

gospod

arstva,n

aka

terih

letnivno

sdušikaiz

živinskihgn

ojilpreseg

a35

0kg

N/leto,

hkratipa

letna

obremen

itevzž

ivinskim

igno

jili

preseg

a14

0kg

N/hakm

etijskih

zemljiš

vup

orab

iin

eksten

zivn

ihkraškihpa

šnikov

.

20 nepo

polna

eviden

ca

50 sene

vodi

eviden

ca

14.len

(1)M

ineralna

inorganska

gnojila

morajobitipo

površin

i,kise

gnoji,raztrošena

enakom

erno

.Priprevozuin

gnojen

jujetreb

aprep

reiti

nenadzorovanoraztrošanje

gnojilingnojen

jezunaj

pred

vide

nega

obmoja

gnojen

ja.

(2)Zagnojen

jezm

ineralnimi

gnojilijedo

voljeno

uporabljati

21.M

ineralna

inorganska

gnojila

sopo

površin

i,kise

gnoji,

enakom

erno

raztrošena.Pri

prevozuingnojen

juni

nenadzorovanegaraztrosa

gnojil

ingnojen

jazunajpredviden

ega

obmojagnojen

ja.

50


široketrosilnike,metalne

trosilnikezv

rteoen

ojno

ali

dvojno

ploš

o(cen

trifu

galni

ploš

nitrosilniki),

metalne

trosilnikezn

ihajno

cevjo,

pnevmatine

trosilnike,

trosilnikesp

olžastim

transporterje

minnapraveza

teko

egnojen

je.Zagnojen

jes

hlevskim

gnojem

indrugim

ine

teko

imiorganskim

igno

jili

jedo

voljeno

uporab

ljati

trosilnikestrosilno

napravos

horizon

talnim

ialivertikalnimi

trosilnim

ivalji,trosilnikes

trosilnonapravozv

rteo

ploš

ointrosilnikezb

ono

izmetalno

napravo.

Zagnojen

jestekoim

iorganskim

igno

jilije

dovoljeno

uporabljaticisterne

zrazpršilnoploš

o,cisterne

zrazpršilnim

topo

m,cisterne

zananašanjeteko

ihorganskih

gnojilvpasovih(vle

eneceviin

vleen

esani),cisterne

zaplite

vvnos

teko

ihorganskihgnojilv

tlazo

dprtim

irežam

ializ

zapiranjem

režincisterne

zaglob

okvnos

teko

ihorganskih

gnojilvtla

.Poleg

cisternje

dovoljeno

zagnojen

jes

teko

imiorganskim

igno

jili

uporabljatitudinapraves

priklju

kom

naceviza

distrib

ucijo

teko

ihorganskih

gnojil.

(3)N

egled

ena

prejšnji

odstavek

jeza

gnojen

jez

mineralnimiorganskim

igno

jili

dovoljentudiro

niraztros.


(4)N

aprave

zagnojen

jene

smejoim

etipoškodo

vanih

tistih

delov,kilahkovplivajona

enakom

erno

straztrosa,

zagotavljatimorajopravilne

odmerke

innjihovo

porazdelite

vterim

manjše

izgub

eprivno

su.


V. P

redp

isan

e za

htev

e ra

vnan

ja z

a oh

ranj

anje

hab

itato

v P

RE

DP

IS E

U

ZAH

TEV

E

zaht

eve

iz p

redp

isov

EU

, ki s

e up

ošte

vajo

pri

navz

križ

ni

skla

dnos

ti

DO

MA

I PR

ED

PIS

pr

edpi

si R

epub

like

Slo

veni

je, k

i pov

zem

ajo

zaht

eve

iz p

redp

isov

EU

IZV

AJA

NJE

ZA

HTE

V

izva

janj

e za

htev

iz p

redp

isov

RS

na

ravn

i km

etijs

kega

gos

poda

rstv

a

ZAH

TEV

E

zaht

eve

iz p

redp

isov

R

S, k

i jih

mor

a iz

poln

jeva

ti za

veza

nec

in ji

h pr

ever

ja k

ontro

lor

STO

PN

JA K

RŠ

ITV

E

krši

tve

zaht

ev iz

pr

edpi

sov

RS

, iz

raže

ne z

oce

no

L

S

T

Dire

ktiv

a Sv

eta

92/4

3/EG

S z

dne

21. m

aja

1992

o

ohra

njan

ju

nara

vnih

hab

itato

v te

r pr

osto

živ

eih

živ

alsk

ih in

ra

stlin

skih

vrs

t (U

L L

št. 2

06 z

dne

22.

7.

1992

, str.

7),

zadn

ji

spre

men

jena

z D

irekt

ivo

Svet

a 20

06/1

05/E

S z

dne

20. n

ovem

bra

2006

(UL

L št

. 363

z d

ne 2

0. 1

2. 2

006,

st

r. 36

8)

6.

len

in to

ka (a

) prv

ega

odst

avka

13.

le

na

6.

len

1.

Za

pose

bna

ohra

nitv

ena

obm

oja

drž

ave

lani

ce d

olo

ijo

potre

bne

ohra

nitv

ene

ukre

pe, k

i po

potre

bi v

klju

ujej

o us

trezn

e na

rte u

prav

ljanj

a, p

ripra

vlje

ne p

oseb

ej z

a ta

obm

oja

ali

zaje

te v

dru

gih

razv

ojni

h na

rtih,

ter u

stre

zne

zako

nske

, up

ravn

e al

i pog

odbe

ne u

krep

e, k

i ust

reza

jo e

kolo

škim

za

htev

am n

arav

nih

habi

tatn

ih ti

pov

iz P

rilog

e I i

n vr

st iz

Pril

oge

II na

teh

obm

ojih

. 2.

Drž

ave

lani

ce s

torij

o vs

e po

trebn

o, d

a na

pos

ebni

h oh

rani

tven

ih o

bmo

jih p

repr

eijo

sla

bšan

je s

tanj

a na

ravn

ih

habi

tato

v in

hab

itato

v vr

st te

r vzn

emirj

anje

vrs

t, za

kat

ere

so

bila

obm

oja

dol

oen

a, k

olik

or b

i tak

o vz

nem

irjan

je la

hko

pom

embn

o vp

lival

o na

cilj

e te

dire

ktiv

e.

3. P

ri vs

akem

na

rtu a

li pr

ojek

tu, k

i ni n

epos

redn

o po

veza

n z

upra

vlja

njem

obm

oja

ali

zanj

pot

rebe

n, p

a bi

sam

ali

v po

veza

vi z

dru

gim

i na

rti a

li pr

ojek

ti la

hko

pom

embn

o vp

lival

na

obm

oje

, je

treba

opr

aviti

ust

rezn

o pr

esoj

o nj

egov

ih

posl

edic

gle

de n

a ci

lje o

hran

janj

a te

ga o

bmo

ja. G

lede

na

ugot

ovitv

e pr

esoj

e po

sled

ic z

a ob

mo

je in

ob

upoš

teva

nju

dolo

b od

stav

ka 4

pris

tojn

i nac

iona

lni o

rgan

i sog

laša

jo z

na

rtom

ali

proj

ekto

m š

ele

pote

m, k

o se

pre

pri

ajo,

da

ne b

o šk

odov

al c

elov

itost

i zad

evne

ga o

bmo

ja, i

n,

e je

prim

erno

, ko

prid

obijo

mne

nje

javn

osti.

4.

e

je tr

eba

klju

b ne

gativ

ni p

reso

ji po

sled

ic z

a ob

mo

je

Ure

dba

o ek

ološ

ko

pom

embn

ih o

bmo

jih

(Ura

dni l

ist R

S, š

t. 48

/04

in

33/1

3)

Ure

dba

o po

sebn

ih

vars

tven

ih o

bmo

jih

(obm

ojih

Nat

ura

2000

) (U

radn

i lis

t RS

, št.

49/0

4,

110/

04, 5

9/07

, 43/

08, 8

/12

in 3

3/13

)

Na

vseh

obm

ojih

Nat

ura

(obm

oja

iz

Pril

oge

1 U

redb

e o

pose

bnih

var

stve

nih

obm

ojih

(obm

oja

Nat

ura

2000

)) z

va

rstv

enim

i cilj

i ohr

aniti

sed

anji

obse

g al

i po

veat

i obs

eg tr

ajni

h tra

vnik

ov, k

ot s

o do

loen

i v 8

. le

nu te

ure

dbe,

ali

ohra

niti

obst

oje

e ra

zmer

je m

ed g

ozdn

imi i

n tra

vniš

kim

i pov

ršin

ami,

ali o

hran

iti

obst

oje

e ek

ološ

ke z

nailn

osti

ekst

enzi

vno

obde

lova

nih

travi

š v

elja

za

vse

zave

zanc

e iz

3.

lena

te u

redb

e, k

i im

ajo

v ob

dela

vi (l

asti

ali n

ajem

u)

travn

iške

pov

ršin

e, d

a de

leža

teh

povr

šin

ne s

mej

o zm

anjš

ati n

a ra

un p

ovrš

in v

za

raš

anju

.

22.

Trav

nišk

e po

vrši

ne

so

vzdr

ževa

ne

vsaj

en

krat

letn

o, n

ajpo

znej

e do

15

. 10

. te

koeg

a le

ta.

20

Na

vseh

obm

ojih

Nat

ura

z va

rstv

enim

ci

ljem

ohr

aniti

sed

anji

dele

ž ek

sten

zivn

ih

sado

vnja

kov

velja

za

vse

zave

zanc

e iz

3.

lena

te u

redb

e, k

i im

ajo

v ob

dela

vi (l

asti

ali n

ajem

u) ta

ke s

adov

njak

e, d

a se

po

vrši

ne n

e sm

ejo

zman

jšat

i na

raun

po

vrši

n v

zara

šan

ju.

23. Z

atra

vlje

na

povr

šina

eks

tenz

ivni

h sa

dovn

jako

v je

vz

drže

vana

vsa

j enk

rat

letn

o, n

ajpo

znej

e do

15.

10

. tek

oeg

a le

ta.

20


izve

sti n

art

ali p

roje

kt iz

nuj

nih

razl

ogov

pre

vlad

ujo

ega

javn

ega

inte

resa

, vkl

juno

tist

ih s

ocia

lne

ali g

ospo

dars

ke

nara

ve, i

n ni

dru

gih

ustre

znih

reši

tev,

drž

ava

lani

ca iz

vede

vs

e iz

ravn

alne

ukr

epe,

pot

rebn

e za

zag

otov

itev

vars

tva

celo

vite

usk

laje

nost

i Nat

ure

2000

. O s

prej

etih

izra

vnal

nih

ukre

pih

obve

sti K

omis

ijo.

e je

zad

evno

obm

oje

obm

oje

s

pred

nost

nim

nar

avni

m h

abita

tnim

tipo

m in

/ali

pred

nost

no v

rsto

, se

lahk

o up

ošte

vajo

le ra

zlog

i, po

veza

ni z

zdr

avje

m lj

udi,

ali

javn

o va

rnos

tjo, a

li ko

ristn

imi p

osle

dica

mi b

istv

eneg

a po

men

a za

oko

lje a

li dr

ugim

i, po

pre

dhod

nem

mne

nju

Kom

isije

nuj

nim

i ra

zlog

i pre

vlad

ujo

ega

javn

ega

inte

resa

. 13

. le

n

1. D

ržav

e la

nice

spr

ejm

ejo

potre

bne

ukre

pe, d

a vz

post

avijo

si

stem

stro

gega

var

stva

rast

linsk

ih v

rst i

z P

rilog

e IV

(b),

ki

prep

oved

uje

nasl

ednj

e:

(a) n

amer

no tr

ganj

e, z

bira

nje,

reza

nje,

ruva

nje

ali u

niev

anje

te

h ra

stlin

v n

arav

i na

njih

ovem

nar

avne

m o

bmo

ju

razš

irjen

osti;

(b

) pos

edov

anje

, pre

voz

in p

roda

jo a

li iz

men

javo

ose

bkov

teh

vrst

, vze

tih iz

nar

ave,

in n

jihov

o po

nuja

nje

za p

roda

jo a

li iz

men

javo

, raz

en z

a os

ebke

, ki s

o bi

li za

koni

to v

zeti

iz n

arav

e pr

ed z

aet

kom

izva

janj

a te

dire

ktiv

e.

2. P

repo

vedi

iz o

dsta

vka

1(a)

in (b

) se

upor

ablja

jo z

a vs

e ra

zvoj

ne o

blik

e ra

stlin

, za

kate

re v

elja

ta

len.

Na

vseh

obm

ojih

Nat

ura

obre

zova

nje

in

red

enje

mej

ic n

ista

dov

olje

ni o

d ob

dobj

a ol

ista

nja

mej

ice

do 3

0. s

epte

mbr

a, ra

zen

na P

rimor

skem

, kje

r nis

ta d

ovol

jeni

od

15.

mar

ca d

o 30

. sep

tem

bra.

24.

Obr

ezov

anje

in

re

den

je

sam

o v

dovo

ljene

m

asu.

50


POD

RO

JE B

: Var

ovan

je z

drav

ja lj

udi i

n ži

vali

V

I. P

redp

isan

e za

htev

e ra

vnan

ja z

a id

entif

ikac

ijo in

regi

stra

cijo

pra

šiev

PR

ED

PIS

EU

ZA

HTE

VE

za

htev

e iz

pre

dpis

ov E

U, k

i se

upoš

teva

jo p

ri na

vzkr

ižni

skl

adno

sti

DO

MA

I PR

ED

PIS

pr

edpi

si R

epub

like

Slo

veni

je, k

i po

vzem

ajo

zaht

eve

iz p

redp

isov

E

U

IZV

AJA

NJE

ZA

HTE

V

izva

janj

e za

htev

iz p

redp

isov

RS

na

ravn

i km

etijs

kega

gos

poda

rstv

a

ZAH

TEV

E

zaht

eve

iz p

redp

isov

R

S, k

i jih

mor

a iz

poln

jeva

ti za

veza

nec

in ji

h pr

ever

ja k

ontro

lor

STO

PN

JA K

RŠ

ITV

E

krši

tve

zaht

ev iz

pre

dpis

ov R

S,

izra

žene

z o

ceno

L

S

T

Dire

ktiv

a S

veta

20

08/7

1/E

S z

dne

15.

ju

lija

2008

o id

entif

ikac

iji

in re

gist

raci

ji pr

aši

ev

(UL

L št

. 213

z d

ne 8

. 8.

2008

, str.

31)

3., 4

. in

5.

len

Evi

denc

a im

etni

kov

rejn

ih ž

ival

i (E

IRŽ)

O

zna

itev

živa

li V

oden

je re

gist

ra p

raši

ev (v

na

daljn

jem

bes

edilu

: RP

G) n

a go

spod

arst

vu

Pra

viln

ik o

iden

tifik

aciji

in

regi

stra

ciji

praš

iev

(Ura

dni l

ist

RS

, št.

4/11

)

1. V

evi

denc

o im

etni

kov

rejn

ih ž

ival

i (E

IRŽ)

m

oraj

o bi

ti vp

isan

a vs

a go

spod

arst

va, n

a ka

terih

se

redi

jo p

raši

i, in

vsi

imet

niki

pra

šiev

. G

ospo

dars

tva,

na

kate

rih s

e na

enkr

at re

di n

ajve

en

pra

ši z

a la

stno

dom

ao

upor

abo

in s

e ži

val z

nj

ih n

e pr

emik

a, s

e v

EIR

Ž vp

išej

o na

pod

lagi

pr

ijave

pre

mik

a ži

vali

na to

gos

poda

rstv

o.

2. Ž

ival

i je

treba

ozn

aiti

im

pre

j po

rojs

tvu,

ve

ndar

naj

pozn

eje

pred

pre

mik

om z

rojs

tneg

a na

dr

ugo

gosp

odar

stvo

. 3.

Živ

ali s

e oz

nauj

ejo

z na

mes

titvi

jo u

šesn

e zn

amke

v d

esno

uho

, lah

ko tu

di s

teto

vira

njem

v

desn

o uh

o al

i na

desn

o st

ran

hrbt

a tik

za

ple

etom

. 4.

e

se o

zna

itev

pri ž

ival

ih iz

gubi

ali

post

ane

neitl

jiva,

se

živa

l na

gosp

odar

stvu

, na

kate

rem

je

bilo

to o

paže

no, n

emud

oma

ozna

i na

novo

. U

pora

bi s

e id

entif

ikac

ijska

ozn

aka,

ki s

e up

orab

lja

na g

ospo

dars

tvu,

na

kate

rem

se

živa

l ozn

auj

e.

5. V

sak

imet

nik

praš

iev

, raz

en p

revo

znik

ov,

mor

a sp

roti

dopo

lnje

vati

RP

G.

25. I

met

nik

je v

pisa

n v

EIR

Ž ko

t im

etni

k pr

aši

ev.

50

26. O

zna

itev

živa

li (v

sku

pno

štev

ilo ž

ival

i se

šte

jejo

sam

o tis

te,

ki m

oraj

o bi

ti oz

naen

e v

skla

du s

pre

dpis

i – in

si

cer n

ajpo

znej

e,

pred

en z

apus

tijo

gosp

odar

stvo

).

10

od v

klju

no

80, a

man

j ko

t 100

%

ozna

enih

ži

vali

20

od v

klju

no

50, a

man

j ko

t 80

%

ozna

enih

ži

vali

50

man

j kot

50

%

ozna

enih

živ

ali


Spo

roan

je p

rem

ikov

pra

šiev

S

prem

ni id

entif

ikac

ijski

dok

umen

t

6. Iz

RP

G m

oraj

o bi

ti ra

zvid

ni tr

enut

ni s

tale

ž ži

vali,

kr

onol

oško

vod

eni z

apis

i o p

rihod

ih ž

ival

i na

gosp

odar

stvo

in o

dhod

ih z

nje

ga te

r o p

onov

nih

ozna

itvah

živ

ali.

7. V

se s

prem

embe

mor

ajo

biti

redn

o vp

isan

e v

CR

Pš,

naj

pozn

eje

v se

dmih

dne

h.

8. V

sak

imet

nik

praš

iev

mor

a v

CR

Pš

spor

oat

i po

datk

e o

odho

dih

živa

li z

gosp

odar

stva

in

prih

odih

nan

j naj

pozn

eje

v se

dmih

dne

h po

pr

emik

u ži

vali.

9.

Živ

al m

ora

v R

epub

liki S

love

niji

spre

mlja

ti do

kum

ent (

spre

mni

list

) z iz

poln

jeni

mi o

bvez

nim

i po

datk

i. 10

. Dok

umen

t nap

iše

in s

pod

piso

m p

otrd

i im

etni

k, k

i živ

al o

ddaj

a.

27. R

egis

ter p

raši

ev

na R

PG

.

20

se n

e vo

di

ažur

no in

v

skla

du s

pr

edpi

s

50

se n

e vo

di

28. P

rem

iki s

e sp

oro

ajo

v C

RP

š, k

ot

je p

redp

isan

o

(naj

višj

e št

evilo

za

muj

enih

dni

pr

igla

sitv

e pr

emik

a m

ed v

sem

i pre

mik

i na

gosp

odar

stvu

v

obdo

bju,

dol

oen

em s

pr

edpi

som

, ki u

reja

iz

vedb

o uk

repo

v km

etijs

ke p

oliti

ke).

(MK

)

do 2

1 dn

i

20

22 d

ni a

li ve


VII.

Pre

dpis

ane

zaht

eve

ravn

anja

za

iden

tifik

acijo

in re

gist

raci

jo g

oved

i P

RE

DP

IS E

U

ZAH

TEV

E

zaht

eve

iz p

redp

isov

EU

, ki s

e up

ošte

vajo

pri

navz

križ

ni s

klad

nost

i

DO

MA

I PR

ED

PIS

pr

edpi

si R

epub

like

Slo

veni

je,

ki p

ovze

maj

o za

htev

e iz

pr

edpi

sov

EU

IZV

AJA

NJE

ZA

HTE

V

izva

janj

e za

htev

iz p

redp

isov

RS

na

ravn

i km

etijs

kega

gos

poda

rstv

a

ZAH

TEV

E

zaht

eve

iz p

redp

isov

RS

, ki

jih m

ora

izpo

lnje

vati

zave

zane

c in

jih

prev

erja

ko

ntro

lor

STO

PN

JA K

RŠ

ITV

E

krši

tve

zaht

ev iz

pre

dpis

ov R

S,

izra

žene

z o

ceno

L

S

T

UR

ED

BA

(ES

) št.

1760

/200

0 E

VR

OP

SK

EG

A

PA

RLA

ME

NTA

IN

SV

ETA

z d

ne 1

7. ju

lija

2000

o u

vedb

i sis

tem

a za

iden

tifik

acijo

in

regi

stra

cijo

gov

edi t

er o

oz

naev

anju

gov

ejeg

a m

esa

in p

roiz

vodo

v iz

go

veje

ga m

esa

in

razv

elja

vitv

i Ure

dbe

Sve

ta (E

S) š

t. 82

0/97

z

dne

17. j

ulija

(U

L L

št. 2

04 z

dne

11.

8.

200

0, s

tr. 1

), za

dnji

sp

rem

enje

na z

Ure

dbo

Sve

ta (E

S) š

t. 17

91/2

006

z dn

e 20

. no

vem

bra

2006

(UL

L št

. 363

z d

ne 2

0. 1

2.

2006

, str.

1)

4. in

7.

len

Ozn

aite

v go

vedi

R

egis

traci

ja g

oved

i O

zna

itev

in r

egis

traci

ja g

oved

a, k

i pr

ihaj

a na

ob

mo

je

Rep

ublik

e S

love

nije

iz

dr

žav

lani

c Ev

rops

ke u

nije

(v n

adal

jnje

m b

esed

ilu:

EU

) O

zna

itev

in re

gist

raci

ja u

vože

nega

gov

eda

Pot

ni li

st

Pra

viln

ik o

iden

tifik

aciji

in

regi

stra

ciji

gove

d (U

radn

i lis

t RS

, št.

16/0

3 in

45

/08

– ZK

me-

1)

1. G

oved

o m

ora

biti

ozna

eno

im p

rej

po ro

jstv

u oz

irom

a pr

eden

se

prem

akne

dr

ugam

, naj

pozn

eje

pa d

o st

aros

ti 20

dn

i.

2.

e se

uše

sna

znam

ka iz

gubi

, mo

no

pošk

oduj

e al

i pos

tane

ne

itljiv

a, jo

mor

a im

etni

k im

pre

j, na

jpoz

neje

pa

v št

irih

tedn

ih o

d dn

eva,

ko

to o

pazi

, na

dom

estit

i z n

jeni

m d

vojn

ikom

. Id

entif

ikac

ijska

šte

vilk

a ži

vali

mor

a bi

ti is

ta k

akor

na

izvi

rnik

u.

3. O

b oz

naitv

i gov

edi,

roje

nih

v R

epub

liki S

love

niji,

mor

a nj

ihov

imet

nik

posk

rbet

i tud

i za

njih

ovo

regi

stra

cijo

, kar

m

ora

stor

iti v

roku

, dol

oen

em z

a sp

oro

anje

pod

atko

v v

cent

raln

i reg

iste

r go

vedi

(v n

adal

jnje

m b

esed

ilu: C

RG

).

4. G

oved

o, k

i prih

aja

v R

epub

liko

Slo

veni

jo iz

drž

av

lani

c E

U, m

ora

biti

ozna

eno,

spr

emlja

ti pa

ga

mor

a po

tni

list,

izda

n v

drža

vi, i

z ka

tere

prih

aja.

Iz

spre

mlja

joe

doku

men

taci

je m

ora

biti

razv

iden

tudi

dat

um n

jego

vega

prih

oda

v R

epub

liko

Slo

veni

jo.

5. U

vože

no g

oved

o, k

i ne

prih

aja

iz

drža

v la

nic

EU

, dob

i nov

o oz

nako

, ra

zen

e je

nam

enje

no z

a za

kol i

n je

za

klan

o v

20 d

neh

po o

prav

ljeni

h

29. O

zna

itev

gove

di

(v s

kupn

o št

evilo

živ

ali n

a go

spod

arst

vu s

e št

ejej

o sa

mo

tiste

, ki s

o st

arej

še o

d 20

dni

).

10

od

vkl

juno

80,

a

man

j kot

100

%

ozna

enih

živ

ali

20

od v

klju

no 5

0, a

m

anj k

ot 8

0 %

oz

naen

ih ž

ival

i

50

m

anj k

ot

50 %

oz

naen

ih

živa

li


Izgu

ba p

otne

ga li

sta

Pre

mik

i gov

edi

Reg

iste

r gov

edi n

a go

spod

arst

vu (v

na

daljn

jem

bes

edilu

: RG

G)

Rok

i za

spor

oan

je p

odat

kov

o ko

titva

h, p

ogin

ih in

pre

mik

ih g

oved

a

zdra

vstv

enih

pre

gled

ih v

kar

ante

ni.

6. M

inis

trstv

o za

km

etijs

tvo,

goz

dars

tvo

in p

rehr

ano

(v n

adal

jnje

m b

esed

ilu:

min

istrs

tvo)

izda

pot

ni li

st n

a po

dlag

i re

gist

raci

je g

oved

i v C

RG

. 7.

Imet

nik

gove

da h

rani

pot

ni li

st n

a go

spod

arst

vu, n

a ka

tere

m je

gov

edo.

8.

Pot

ni li

st m

ora

spre

mlja

ti go

vedo

pri

vsak

em p

rem

iku.

9.

Vsa

k na

sled

nji i

met

nik

gove

da m

ora

v po

tni l

ist t

akoj

po

prej

emu

vpis

ati

poda

tke

o sv

ojem

gos

poda

rstv

u in

da

tum

pre

jem

a go

veda

ter s

e po

dpis

ati.

10

. e

imet

nik

gove

da iz

gubi

pot

ni li

st,

mor

a na

jpoz

neje

v s

edm

ih d

neh

od d

ne,

ko je

izgu

bo o

pazi

l, za

pros

iti z

a dv

ojni

k po

tneg

a lis

ta.

11. P

otni

list

mor

a bi

ti vr

njen

min

istrs

tvu

v se

dmih

dne

h od

dne

va iz

voza

, zak

ola,

po

gina

, kra

je a

li iz

gube

gov

eda.

12

. Im

etni

k go

veda

sm

e na

go

spod

arst

vo a

li z

njeg

a sp

reje

ti al

i pr

emak

niti

le o

zna

eno

gove

do, k

i ga

spre

mlja

vel

javn

i pot

ni li

st.

30. P

otni

list

i za

gove

do

(v s

kupn

o št

evilo

živ

ali s

e št

ejej

o sa

mo

tiste

, ki m

oraj

o im

eti p

redp

isan

pot

ni li

st).

10

od v

klju

no 8

0,

a m

anj k

ot 1

00

% ž

ival

i im

a po

tni l

ist

20

od v

klju

no 5

0,

a m

anj k

ot 8

0 %

ži

vali

ima

potn

i lis

t

50

man

j kot

50

%

živa

li im

a po

tni l

ist

31. P

ravo

asno

st o

zna

itve

ter p

rigla

sitv

e oz

naitv

e in

pr

emik

ov g

oved

i (n

ajvi

šje

mog

oe

štev

ilo

zam

ujen

ih d

ni o

zna

itve

ali

prig

lasi

tve

ozna

itve

ali

prig

lasi

tve

prem

ikov

v C

RG

na

živ

al n

a go

spod

arst

vu v

ob

dobj

u, d

olo

enem

s

pred

piso

m, k

i ure

ja iz

vedb

o uk

repo

v km

etijs

ke p

oliti

ke).

(MK

) do

14

dni

10

od 1

5 do

42

dni

20

od 4

3 do

90

dni

ali e

n pr

emik

, ki

je e

vide

ntira

n ko

t ne

prav

ilnos

t

50

nad

90

dni a

li 2

oziro

ma

ve

prem

ikov

, ki

so

evid

entir

ani

kot

ne

prav

ilno

st


13. V

sak

imet

nik

gove

di, r

azen

pr

evoz

nika

, mor

a sp

roti

dopo

lnje

vati

RG

G.

14. R

GG

mor

a im

etni

k hr

aniti

tam

, kje

r je

gov

edo

oziro

ma

tako

, da

je p

rakt

ino

do

stop

en.

15. R

oki z

a sp

oro

anje

in v

pis

poda

tkov

v

CR

G je

7 (s

edem

) dni

od

dogo

dka

oziro

ma

pred

pre

mik

om g

oved

i dru

gam

.

32. R

egis

ter g

oved

i na

gosp

odar

stvu

(RG

G).

20

se n

e vo

di

spro

ti in

v

skla

du s

pr

edpi

si

50

se n

e vo

di


VIII

. Pre

dpis

ane

zaht

eve

ravn

anja

za

iden

tifik

acijo

in re

gist

raci

jo d

robn

ice

PR

ED

PIS

EU

ZA

HTE

VE

za

htev

e iz

pre

dpis

ov E

U, k

i se

upoš

teva

jo p

ri na

vzkr

ižni

skl

adno

sti

DO

MA

I PR

ED

PIS

pr

edpi

si R

epub

like

Slo

veni

je, k

i po

vzem

ajo

zaht

eve

iz p

redp

isov

E

U

IZV

AJA

NJE

ZA

HTE

V

izva

janj

e za

htev

iz p

redp

isov

RS

na

ravn

i km

etijs

kega

gos

poda

rstv

a

ZAH

TEV

E

zaht

eve

iz p

redp

isov

RS

, ki

jih m

ora

izpo

lnje

vati

zave

zane

c in

jih

prev

erja

ko

ntro

lor

STO

PN

JA K

RŠ

ITV

E

krši

tve

zaht

ev iz

pre

dpis

ov R

S,

izra

žene

z o

ceno

L S

T

Ure

dba

Sve

ta (E

S) š

t. 21

/200

4 z

dne

17.

dece

mbr

a 20

03 o

uv

edbi

sis

tem

a za

id

entif

ikac

ijo in

re

gist

raci

jo o

vc in

koz

te

r o s

prem

embi

U

redb

e (E

S)

1782

/200

3 in

dire

ktiv

92

/102

/EG

S in

64

/432

/EG

S (U

L L

št.

5 z

dne

9. 1

. 200

4,

str.

8), z

adnj

i

spre

men

jena

z

Izve

dben

o ur

edbo

K

omis

ije (E

U) š

t. 45

/201

2 z

dne

19.

janu

arja

201

2 (U

L L

št. 1

7 z

dne

20. 1

. 20

12, s

tr. 1

)

Evi

denc

a im

etni

kov

rejn

ih ž

ival

i (E

IRŽ)

O

zna

itev

živa

li R

egis

ter d

robn

ice

na g

ospo

dars

tvu

Pra

viln

ik o

iden

tifik

aciji

in

regi

stra

ciji

drob

nice

(U

radn

i lis

t RS

, št.

75/1

0)

1 V

evi

denc

o im

etni

kov

rejn

ih ž

ival

i mor

ajo

biti

vpis

ani v

si im

etni

ki d

robn

ice

in v

sa

gosp

odar

stva

, na

kate

rih s

o ži

vali.

2

Živa

l je

treba

ozn

aiti

im

pre

j po

rojs

tvu,

na

jpoz

neje

do

star

osti

šest

ih m

esec

ev.

3 Ži

vali,

ki s

e re

dijo

v e

kste

nziv

nih

razm

erah

oz

irom

a na

pro

stem

, se

lahk

o oz

naijo

na

jpoz

neje

do

star

osti

deve

tih m

esec

ev.

4 Ja

gnje

ta o

ziro

ma

kozl

ie,

nam

enje

ne z

a za

kol p

red

dvan

ajst

im m

esec

em in

nis

o na

men

jeni

trgo

vanj

u na

oze

mlju

EU

ali

izvo

zu v

tre

tje d

ržav

e, s

e la

hko

ozna

uje

z en

o uš

esno

zn

amko

, na

kate

ri je

sku

pna

iden

tifik

acijs

ka

ozna

ka.

5 e

živa

l uše

sno

znam

ko iz

gubi

ali

ta p

osta

ne

neitl

jiva,

mor

a im

etni

k dr

obni

ce u

šesn

o zn

amko

im

pre

j, na

jpoz

neje

pa

v št

irih

tedn

ih

od d

neva

, ko

to o

pazi

, nad

omes

titi z

dvo

jnik

om

ušes

ne z

nam

ke. I

met

nik

mor

a na

jpoz

neje

v

sedm

ih d

neh

od d

neva

, ko

to o

pazi

, nar

oiti

dv

ojni

k uš

esne

zna

mke

in g

a vs

tavi

ti v

uho

tako

j ozi

rom

a na

jpoz

neje

v s

edm

ih d

neh

od

33. I

met

nik

je v

pisa

n v

EIR

Ž ko

t im

etni

k dr

obni

ce.

50

34. O

zna

itev

živa

li (v s

kupn

o št

evilo

živ

ali s

e št

ejej

o sa

mo

tiste

, ki

mor

ajo

biti

ozna

ene

v sk

ladu

s p

redp

isi).

10

od v

klju

no

80, a

man

j ko

t 100

%

ozna

enih

ži

vali

20

od v

klju

no

50, a

man

j ko

t 80

%

ozna

enih

ži

vali

50

man

j kot

50

%

ozna

enih

živ

ali


3., 4

. in

5.

len

Spo

roan

je p

rem

ikov

živ

ali

Spo

roan

je s

tale

ža ž

ival

i

dnev

a pr

ejem

a dv

ojni

ka u

šesn

e zn

amke

. Iz

gubl

jena

uše

sna

znam

ka s

e la

hko,

pod

po

goje

m, d

a sl

edlji

vost

ni o

grož

ena,

nad

omes

ti tu

di z

nov

im p

arom

uše

snih

zna

mk,

na

kate

rih

je o

dtis

njen

a dr

uga

iden

tifik

acijs

ka š

tevi

lka.

P

reos

talo

sta

ro z

nam

ko m

ora

v te

m p

rimer

u im

etni

k od

stra

niti

iz u

šesa

. 6

Vsa

k im

etni

k dr

obni

ce, r

azen

pre

vozn

ika,

m

ora

vodi

ti re

gist

er d

robn

ice

na g

ospo

dars

tvu

(v n

adal

jeva

nju

RD

G),

v ka

tere

ga m

ora

vpis

ovat

i pod

atke

naj

pozn

eje

v se

dmih

dne

h po

do

godk

u.

7 V

sak

imet

nik

drob

nice

mor

a v

cent

raln

i re

gist

er d

robn

ice

(v n

adal

jeva

nju

CR

D)

spor

oiti

pod

atke

o p

rem

ikih

živ

ali n

a ob

razc

ih

(spr

emni

list

) v s

edm

ih d

neh

po p

rem

iku.

8

Živa

l mor

a pr

i pre

mik

ih z

ene

ga n

a dr

ugo

gosp

odar

stvo

spr

emlja

ti sp

rem

ni li

st, k

i ga

napi

še in

s p

odpi

som

pot

rdi i

met

nik,

ki o

ddaj

a ži

val.

9

Pre

jem

nik

živa

li m

ora

hran

iti s

prem

ni li

st š

e na

jman

j tri

leta

po

prej

emu

živa

li.

10 V

sak

imet

nik

drob

nice

mor

a en

krat

letn

o v

CR

D s

poro

iti p

odat

ke o

sta

ležu

na

svoj

em

gosp

odar

stvu

.

35. R

egis

ter d

robn

ice

na

gosp

odar

stvu

.

20

se n

e vo

di

ažur

no in

v

skla

du s

pr

edpi

si

50

se n

e vo

di

36. P

rem

iki s

e sp

oro

ajo

za C

RD

, kot

je

pred

pisa

no

(mak

sim

alno

šte

vilo

za

muj

enih

dni

prig

lasi

tve

prem

ika

med

vse

mi

prem

iki n

a go

spod

arst

vu v

ob

dobj

u, d

olo

enem

s

pred

piso

m, k

i ure

ja

izve

dbo

ukre

pov

kmet

ijske

po

litik

e).

(MK

)

do 2

1 dn

i

20

22 d

ni a

li ve


IX. P

redp

isan

e za

htev

e ra

vnan

ja z

a fit

ofar

mac

evts

ka s

reds

tva

PR

ED

PIS

EU

ZA

HTE

VE

za

htev

e iz

pre

dpis

ov E

U, k

i se

upoš

teva

jo p

ri na

vzkr

ižni

skl

adno

sti

DO

MA

I PR

ED

PIS

pr

edpi

si R

epub

like

Slo

veni

je, k

i pov

zem

ajo

zaht

eve

iz p

redp

isov

EU

IZV

AJA

NJE

ZA

HTE

V

izva

janj

e za

htev

iz p

redp

isov

RS

na

ravn

i km

etijs

kega

gos

poda

rstv

a

ZAH

TEV

E

zaht

eve

iz p

redp

isov

RS

, ki j

ih

mor

a iz

poln

jeva

ti za

veza

nec

in ji

h pr

ever

ja k

ontro

lor

STO

PN

JA K

RŠ

ITV

E

krši

tve

zaht

ev iz

pre

dpis

ov

RS

, izr

ažen

e z

ocen

o

L

S

T

Ure

dba

(ES

) št.

1107

/200

9 E

vrop

skeg

a pa

rlam

enta

in S

veta

z

dne

21. o

ktob

ra 2

009

o da

janj

u fit

ofar

mac

evts

kih

sred

stev

v p

rom

et in

ra

zvel

javi

tvi d

irekt

iv

Sve

ta 7

9/11

7/E

GS

in

91/4

14/E

GS

(UL

L št

. 30

9 z

dne

24. 1

1.

2009

, str.

1),

zadn

ji

spre

men

jena

z U

redb

o Sv

eta

(EU

) št 5

18/2

013

z dn

e 13

. maj

a 20

13 o

pr

ilago

ditv

i Ure

dbe

(ES)

št. 1

107/

2009

Ev

rops

kega

par

lam

enta

in

Sve

ta z

arad

i pris

topa

R

epub

like

Hrv

aške

(U

L L

158,

10.

6.20

13,

str.

72)

55.

len

(prv

i in

drug

i st

avek

)

len

55

Fito

farm

acev

tska

sre

dstv

a se

pra

viln

o up

orab

ljajo

. P

ravi

lna

upor

aba

vklju

uje

upor

abo

nael

dob

re p

raks

e va

rstv

a ra

stlin

in s

klad

nost

s p

ogoj

i iz

lena

31,

ki s

o na

vede

ni n

a et

iket

i.

Zako

n o

fitof

arm

acev

tski

h sr

edst

vih

(Ura

dni l

ist

RS

, št.

83/1

2)

Pra

viln

ik o

dol

žnos

tih

upor

abni

kov

fitof

arm

acev

tski

h sr

edst

ev (U

radn

i lis

t R

S, š

t. 62

/03,

5/0

7,

30/0

9 in

83/

12 –

ZFf

S-

1)

Fito

farm

acev

tski

h sr

edst

ev,

ki

niso

re

gist

riran

a v

RS

, ni d

ovol

jeno

upo

rabl

jati.

37. U

pora

ba s

amo

regi

strir

anih

fit

ofar

mac

evts

kih

sred

stev

ali

sred

stev

, za

kate

ra je

bilo

izda

no

izje

mno

dov

olje

nje,

dov

olje

nje

za

razš

irite

v up

orab

e v

RS

ali

dovo

ljenj

e za

pro

met

iden

tini

h FF

S iz

dru

gih

drža

v la

nic

EU

.

10

0

FFS

se

m

oraj

o pr

aviln

o up

orab

ljati

v sk

ladu

z

navo

dilo

m

za

upor

abo

in

nave

dbo

na e

tiket

i s s

pošt

ovan

jem

na

el

dobr

e km

etijs

ke p

raks

e va

rstv

a ra

stlin

v

skla

du

s P

ravi

lnik

om

o do

lžno

stih

up

orab

niko

v fit

ofar

mac

evts

kih

sred

stev

.

38.

Reg

istri

rana

fito

farm

acev

tska

sr

edst

va

je

treba

pr

aviln

o up

orab

ljati

v sk

ladu

z n

avod

ilom

za

upo

rabo

, nav

edbo

na

etik

eti a

li s

poda

tki v

dov

olje

nju

za u

pora

bo.

50

39.

Fito

farm

acev

tsko

sre

dstv

o je

sh

ranj

eno

v iz

virn

i em

bala

ži,

loen

o od

ži

vil

in

drug

ih

pred

met

ov

splo

šne

rabe

, zu

naj

dose

ga

otro

k,

pri

ustre

zni

tem

pera

turi,

vl

agi

in

svet

lobi

v

skla

du

z na

vedb

ami

v na

vodi

lu

proi

zvaj

alca

.

40.

Izva

jale

c va

rstv

a ra

stlin

na

km

etijs

kem

go

spod

arst

vu

ima

velja

vno

potrd

ilo

o pr

idob

itvi

znan

ja iz

fito

med

icin

e.

41.

Za

vars

tvo

rast

lin

se

upor

ablja

jo

sam

o re

dno

preg

leda

ne

napr

ave,

ki

im

ajo

znak

o re

dnem

pre

gled

u.


42. M

ed c

vete

njem

goj

enih

ras

tlin

se

ne

upor

ablja

jo

sist

emsk

a,

ebel

am n

evar

na F

FS, k

onta

ktna

, eb

elam

ne

varn

a FF

S

pa

se

upor

ablja

jo s

amo

pono

i dv

e ur

i po

son

nem

zah

odu

do d

ve u

ri pr

ed s

onni

m v

zhod

om.

43.

Na

parc

elah

v b

ližin

i vod

a se

up

ošte

va v

arov

alni

pas

v s

klad

u z

navo

dili

za u

pora

bo in

nav

edba

mi

na e

tiket

i. N

a pr

ioba

lnih

zem

ljiš

ih

v tlo

risni

ši

rini

15

m

od

mej

e br

ega

voda

1.

reda

in

5 m

od

voda

2.

reda

se

fitof

arm

acev

tska

sr

edst

va n

e up

orab

ljajo

.

44.

Na

kmet

ijske

m g

ospo

dars

tvu

se v

odijo

evi

denc

e o

upor

abi F

FS

na

pros

tem

in

v

zava

rova

nih

pros

torih

te

r o

upor

abi

obde

lane

ga

sem

ena

po

GE

RK

-P

ID-u

in

ku

ltura

h (v

sk

ladu

s

prilo

go I

Pra

viln

ika

o do

lžno

stih

up

orab

niko

v FF

S).

Evi

denc

e se

hr

anijo

naj

man

j pet

let.


X. P

redp

isan

e za

htev

e ra

vnan

ja z

a zd

ravs

tven

o va

rstv

o lju

di in

živ

ali

Za te

pre

dpis

ane

zaht

eve

ravn

anja

se

upor

ablja

ta o

pred

elite

v:

– pr

omet

je k

omer

cial

ni p

rem

ik ž

ival

i in

živa

lski

h pr

oizv

odov

, ki n

iso

nam

enje

ni p

rehr

ani l

judi

, živ

alsk

ih p

roiz

vodo

v, k

rme

in n

ekat

erih

ses

tavi

n za

pro

dajo

, vk

ljuno

s p

onuj

anje

m z

a pr

odaj

o al

i vse

mi d

rugi

mi o

blik

ami p

reno

sa, b

rezp

lano

ali

za p

lailo

, pa

tudi

pro

daja

, dis

tribu

cija

in d

ruge

obl

ike

njih

oveg

a pr

enos

a v

EU.

PR

ED

PIS

EU

ZA

HTE

VE

za

htev

e iz

pre

dpis

ov E

U, k

i se

upoš

teva

jo p

ri na

vzkr

ižni

skl

adno

sti

DO

MA

I PR

EDPI

S pr

edpi

si R

epub

like

Slov

enije

, ki p

ovze

maj

o za

htev

e iz

pre

dpis

ov E

U

IZV

AJA

NJE

ZA

HTE

V

izva

janj

e za

htev

iz p

redp

isov

RS

na

ravn

i km

etijs

kega

gos

poda

rstv

a

ZAH

TEV

E

zaht

eve

iz p

redp

isov

RS

, ki j

ih m

ora

izpo

lnje

vati

zave

zane

c in

jih

prev

erja

ko

ntro

lor

STO

PN

JA K

RŠ

ITV

E

krši

tve

zaht

ev iz

pre

dpis

ov

RS

, izr

ažen

e z

ocen

o

L

S

T

Dire

ktiv

a Sv

eta

96/2

2/ES

z d

ne 2

9.

april

a 19

96 o

pre

pove

di

upor

abe

v ži

vino

reji

dolo

enih

snov

i, ki

im

ajo

horm

onal

no a

li tir

osta

tino

del

ovan

je,

in b

eta-

agon

isto

v te

r o

razv

elja

vitv

i dire

ktiv

81

/602

/EG

S,

88/1

46/E

GS

in

88/2

99/E

GS

(UL

L št

. 12

5 z

dne

23. 5

. 199

6,

str.

3), z

adnj

i

spre

men

jena

z D

irekt

ivo

2008

/97/

ES E

vrop

skeg

a pa

rlam

enta

in S

veta

z

dne

19. n

ovem

bra

2008

(U

L L

št. 3

18 z

dne

28.

11

. 200

8, st

r. 9)

to

ke (

a), (

b), (

d) i

n (e

) 3.

le

na t

er 4

., 5.

in

7.

len

3.

len

D

ržav

e la

nice

pre

pove

jo, z

a sn

ovi i

z Pr

iloge

II, i

n za

asno

pre

pove

jo, z

a sn

ovi i

z Pr

iloge

III:

(a) d

ajan

je n

aved

enih

snov

i far

msk

im ž

ival

im in

ži

valim

iz ri

bogo

jstv

a, p

o ka

kršn

ih k

oli m

etod

ah;

(b) –

rejo

, raz

en p

od u

radn

im n

adzo

rom

, živ

ali i

z to

ke (a

) na

gosp

odar

stvu

in

– d

ajan

je n

a trg

ali

v za

kol z

a pr

ehra

no lj

udi

farm

skih

živ

ali,

ki v

sebu

jejo

snov

i iz

Prilo

ge II

in

Prilo

ge II

I ali

v ka

terih

je b

ila u

goto

vlje

na p

risot

nost

na

vede

nih

snov

i, ra

zen

e je

mog

oe

doka

zati,

da

so

bile

zad

evne

živ

ali z

drav

ljene

v sk

ladu

s le

ni 4

, 5

ali 5

a;

(c) d

ajan

je n

a trg

za

preh

rano

ljud

i živ

ali i

z rib

ogoj

stva

, kat

erim

so b

ile d

ane

zgor

aj n

aved

ene

snov

i, in

pre

dela

nih

izde

lkov

, prid

oblje

nih

iz

nave

deni

h ži

vali;

(d

) daj

anje

na

trg m

esa

živa

li iz

toke

(b);

(e

) pre

dela

vo m

esa

iz to

ke (d

). Pr

ilog

a II

: Se

znam

pre

pove

dani

h sn

ovi:

S

ezna

m A:

–

tir

eost

atsk

e sn

ovi

– s

tilb

eni,

der

ivat

i st

ilbe

nov,

nj

ihov

e so

li i

n es

tri

Sez

nam

B:

– e

stra

diol

17ß

in

njeg

ovi

estr

om

podo

bni

deri

vati

–

bet

a-ag

onis

ti

Pril

oga

III:

Sez

nam

zaas

no

prep

oved

anih

sno

vi,

dokl

er K

omis

ija

EU n

e do

loi

drug

ae:

–

sno

vi z

est

roge

nim

(raz

en

estr

adio

l 17

ß in

nje

govi

est

rom

podo

bni

deri

vati

), a

ndro

geni

m al

i

Pra

viln

ik o

pre

pove

di

upor

abe

dolo

enih

sno

vi

s ho

rmon

skim

ali

tireo

stat

skim

del

ovan

jem

in

bet

a-ag

onis

tov

v ži

vino

reji

(Ura

dni l

ist R

S, š

t. 4/

09)

Imet

niki

živ

ali n

e sm

ejo

upor

ablja

ti sn

ovi i

n pr

ipra

vkov

, ki v

sebu

jejo

sno

vi iz

pril

og 1

in

2 pr

aviln

ika.

Im

etni

ki ž

ival

i ne

smej

o da

ti v

prom

et z

a pr

ehra

no lj

udi a

kvak

ultu

r, ži

vali

ali i

zdel

kov

iz n

jih,

e so

bili

obd

elan

i s s

novm

i iz

prilo

g 1

ali p

rilog

e 2

prav

ilnik

a.

Pre

pove

dan

je p

rom

et z

akv

akul

tura

mi i

n m

esom

ter p

rede

lava

mes

a ži

vali,

e

so

bile

obd

elan

e s

snov

mi i

z pr

iloge

1 a

li pr

iloge

2 p

ravi

lnik

a.

Sam

o ve

terin

ar s

me

živa

lim n

a km

etiji

za

tera

pevt

ske

nam

ene

daja

ti te

stos

tero

n in

45. U

pošt

evan

a je

pre

pove

d up

orab

e pr

epov

edan

ih s

novi

pri

farm

skih

živ

alih

ali

akva

kultu

rah.

46

. Živ

ali,

ki s

o bi

le o

bdel

ane

s pr

epov

edan

imi s

novm

i, se

ne

daje

jo v

pr

omet

za

preh

rano

ljud

i. 47

. Akv

akul

ture

ali

mes

o ži

vali,

ki j

e bi

lo

obde

lano

s p

repo

veda

nim

i sno

vmi,

se n

e da

je v

pro

met

in n

e pr

edel

uje.

48

. S

amo

vete

rinar

da

je

prep

arat

e,

ki

vseb

ujej

o te

stos

tero

n in

pro

gest

eron

ter

20

50

100

100


gest

agen

im d

elov

anje

m.

4.

len

Ne

gled

e na

le

na 2

in 3

sm

ejo

drža

ve

lani

ce

dovo

liti:

daja

nje

živa

lim n

a km

etiji

, za

tera

pevt

ske

nam

ene,

test

oste

rona

in

prog

este

rona

ter d

eriv

atov

, ki p

o ab

sorp

ciji

na

mes

tu u

pora

be h

itro

razp

adej

o v

izho

dne

(sta

ršev

ske)

kom

pone

nte.

Zdr

avila

za

upor

abo

v ve

terin

arsk

i med

icin

i, ki

se

upor

ablja

jo z

a zd

ravl

jenj

e, m

oraj

o bi

ti v

skla

du z

zah

teva

mi v

pr

omet

u, p

redp

isan

imi v

Dire

ktiv

i 81/

851/

EG

S,

in ji

h la

hko

da s

amo

vete

rinar

, z in

jekc

ijo a

li v

oblik

i nož

nini

h sp

iral p

ri zd

ravl

jenj

u di

sfun

kcije

ja

jni

kov,

ni p

a do

volje

no d

ajan

je z

drav

il v

oblik

i po

dkož

nih

vsta

vkov

živ

alim

na

kmet

iji, k

i so

bile

ne

dvou

mno

iden

tific

irane

. Zdr

avlje

nje

iden

tific

irani

h ži

vali

mor

a ev

iden

tirat

i odg

ovor

ni

vete

rinar

. Zab

elež

iti m

ora

vsaj

nas

ledn

je

poda

tke

v re

gist

ru, k

i je

lahk

o re

gist

er,

pred

pisa

n v

Dire

ktiv

i 81/

851/

EG

S:

– na

in z

drav

ljenj

a,

– vr

sto

zdra

vila

za

upor

abo

v ve

terin

arsk

i m

edic

i, ki

ima

dovo

ljenj

e za

pro

met

, ki j

e bi

lo

upor

ablje

no,

– da

tum

zdr

avlje

nja,

–

iden

titet

o zd

ravl

jeni

h ži

vali.

R

egis

ter

mor

a bi

ti na

vol

jo p

risto

jnem

u or

ganu

, e

ga ta

zah

teva

.

2. Z

a te

rape

vtsk

e na

men

e da

janj

e zd

ravi

l za

upor

abo

v ve

terin

arsk

i med

icin

i z d

ovol

jenj

em

za p

rom

et, k

i vse

buje

jo:

i) al

il tre

nbol

on, k

i se

daje

ora

lno,

ali

beta

-ag

onis

te, k

opita

rjem

in h

išni

m lj

ublje

nko

m –

e

se u

pora

blja

jo v

skl

adu

z na

vodi

li pr

oizv

ajal

ca;

ii) b

eta-

agon

iste

v o

blik

i inj

ekci

je z

a sp

roža

nje

prog

este

ron

ter

deriv

ate,

ki

po a

bsor

pciji

na

kr

aju

upor

abe

hitro

ra

zpad

ejo

v iz

hodn

e (s

tarš

evsk

e) s

esta

vine

.

Zdra

vila

, ki

vs

ebuj

ejo

alilt

renb

olon

al

i be

taag

onis

te,

sme

daja

ti ko

pita

rjem

in

hi

šnim

ljub

ljen

kom

le v

eter

inar

ali

oseb

a z

nepo

sred

no o

dgov

orno

stjo

vet

erin

arja

.

Imet

niki

živ

ali n

e sm

ejo

imet

i zdr

avil

za

upor

abo

v ve

terin

arsk

i med

icin

i z

vseb

nost

jo b

etaa

goni

stov

, ki s

e la

hko

upor

abijo

za

indu

kcijo

toko

lize.

deriv

ate.


toko

lize

pri k

rava

h, k

i se

telij

o.

Take

sno

vi m

ora

daja

ti ve

terin

ar, a

li, p

ri zd

ravi

lih z

a up

orab

o v

vete

rinar

ski m

edic

ini,

nave

deni

h po

d (i)

, na

njeg

ovo

nepo

sred

no

odgo

vorn

ost;

zdra

vlje

nje

mor

a ev

iden

tirat

i od

govo

rni v

eter

inar

, ki m

ora

zabe

leži

ti vs

aj

poda

tke

iz to

ke 1

. K

met

om je

pre

pove

dano

pos

edov

anje

zdr

avil

za u

pora

bo v

vet

erin

arsk

i med

icin

i, ki

vse

buje

jo

beta

-ago

nist

e, k

i se

lahk

o up

orab

ljajo

za

indu

kcijo

pri

zdra

vlje

nju

toko

lize.

V

enda

r pa

je b

rez

pose

ganj

a v

dolo

be p

rveg

a po

dods

tavk

a to

ke

2(ii)

pr

epov

edan

o zd

ravl

jenj

e ži

vali

za

proi

zvod

njo,

vk

ljuno

s

plem

ensk

imi

živa

lmi,

ki s

e ne

upo

rabl

jajo

ve

za

razp

lod.

5.

len

N

e gl

ede

na

len

3(a)

in b

rez

vpliv

a na

le

n 2

lahk

o dr

žave

la

nice

dov

olijo

daj

anje

farm

skim

živ

alim

, za

zoo

tehn

ino

upo

rabo

, zdr

avil

za u

pora

bo v

ve

terin

arsk

i med

icin

i z e

stro

geni

m (r

azen

est

radi

ola

17ß

in n

jego

vih

estro

m p

odob

nih

deriv

atov

), an

drog

enim

ali

gest

agen

im d

elov

anje

m, k

i so

dovo

ljena

v sk

ladu

z D

irekt

ivo

2001

/82/

ES

Evro

pske

ga p

arla

men

ta in

Sve

ta z

dne

6. n

ovem

bra

2001

o k

odek

su S

kupn

osti

v zv

ezi z

zdr

avili

za

upor

abo

v ve

terin

arsk

i med

icin

i* . V

enda

r pa

lah

ko d

ržav

e la

nice

dov

olijo

, da

si

nhro

niza

cijo

est

rusa

in

prip

ravo

dar

oval

k in

pr

ejem

nic

za

pres

ajan

je

zaro

dka

ne

opra

vi

vete

rinar

sa

m,

tem

ve

da

se

to

opra

vi

na

njeg

ovo

odgo

vorn

ost.

V

eter

inar

sm

e za

zoo

tehn

ino

upo

rabo

pri

farm

skih

ži

valih

da

jati

zdra

vila

z

estro

geni

m

(raz

en

estra

diol

a 17

ß in

nj

egov

ih

estro

m

podo

bnih

de

rivat

ov),

andr

ogen

im a

li ge

stag

enim

uin

kova

njem

, e

imaj

o do

volje

nje

za p

rom

et i

n e

so

živa

li ja

sno

ozna

ene.

Za

sinh

roni

zaci

jo

estru

sa

in

prip

ravo

ži

vali

daro

valk

in

pr

ejem

nic

za p

resa

dite

v za

rodk

ov l

ahko

zd

ravi

la d

aje

tudi

dru

ga o

seba

, za

kat

ero

je n

epos

redn

o od

govo

ren

vete

rinar

. V

eter

inar

sm

e v

zvez

i z a

kvak

ultu

ro d

ajat

i m

ladi

m

ribam

v

prvi

h tre

h m

esec

ih

živl

jenj

a za

radi

spr

emem

be s

pola

zdr

avila

za

up

orab

o v

vete

rinar

ski

med

icin

i z

andr

ogen

im

delo

vanj

em,

e im

ajo

dovo

ljenj

e za

pro

met

Zoot

ehni

na u

pora

ba z

drav

il z

estro

geni

m

(raz

en e

stra

diol

17

ß in

nje

gove

est

rom

po

dobn

e de

rivat

e),

andr

ogen

im

ali

gest

agen

im

uin

kova

njem

je

pr

epov

edan

a pr

i pr

oizv

odni

h ži

valih

, vk

ljuno

s

plem

ensk

imi

živa

lmi

med

pi

tanj

em

prot

i ko

ncu

razp

lodn

ega

obdo

bja.

Vet

erin

ar sm

e za

zdr

avlje

nje

farm

skih

živ

ali

ob m

acer

aciji

ali

mum

ifika

ciji

plod

u pr

i go

vedu

ali

za z

drav

ljenj

e pi

omet

re p

ri go

vedu

da

ti zd

ravi

la z

a up

orab

o v

vete

rinar

ski

med

icin

i, ki

vse

buje

jo e

stra

diol

17

ß al

i nj

egov

e es

trom

pod

obne

der

ivat

e v

skla

du z

D

irekt

ivo

2001

/82/

ES.

Vet

erin

ar sm

e za

indu

kcijo

est

rusa

pri

gove

du,

konj

ih, o

vcah

ali

koza

h da

ti zd

ravi

la z

a up

orab

o v

vete

rinar

ski m

edic

ini,

ki v

sebu

jejo

es

tradi

ol 1

7 ß

ali n

jego

ve e

stro

m p

odob

ne

deriv

ate,

ven

dar n

ajpo

znej

e do

14.

okt

obra

20

06 in

v sk

ladu

z D

irekt

ivo

2001

/82/

ES.

Imet

niki

živ

ali

ne s

mej

o im

eti

zdra

vil

za

upor

abo

v ve

terin

arsk

i m

edic

ini,

ki

vseb

ujej

o es

tradi

ol

17

ß al

i nj

egov

e

49. L

e ve

terin

ar a

li os

eba

z ne

posr

edno

od

govo

rnos

tjo v

eter

inar

ja d

aje

konj

em

oral

na z

drav

ila, k

i vse

buje

jo a

lil tr

enbo

lon

ali b

etea

goni

ste.

50

. Nim

a zd

ravi

l, ki

vse

buje

jo

beta

agon

iste

, ki s

e la

hko

upor

abijo

za

indu

kcijo

toko

lize.

51

. Im

etni

k ži

vali

daje

sno

vi z

a si

nhro

niza

cijo

est

rusa

in p

ripra

vo ž

ival

i da

rova

lk in

pre

jem

nic

za p

resa

dite

v za

rodk

ov s

amo

z ne

posr

edni

m

dovo

ljenj

em v

eter

inar

ja.

52. I

met

nik

živa

li ni

ma

zdra

vil z

a up

orab

o v

vete

rinar

ski

med

icin

i, ki

vs

ebuj

ejo

50

50

50

50


Pri

vodn

ih

živa

lih

je

dovo

ljeno

, da

se

za

sp

rem

embo

spo

la m

ladi

m r

ibam

v p

rvih

tre

h m

esec

ih ž

ivlje

nja

daje

jo z

drav

ila z

a up

orab

o v

vete

rinar

ski

med

icin

i, ki

im

ajo

andr

ogen

o de

lova

nje

in k

i im

ajo

dovo

ljenj

e za

pro

met

v

skla

du

z do

loba

mi

dire

ktiv

81

/851

/EG

S

in

81/8

52/E

GS

.

V p

rimer

ih,

pred

vide

nih

v te

m

lenu

, ve

terin

ar

napi

še r

ecep

t za

enk

ratn

o up

orab

o, v

kat

erem

op

rede

li zd

ravl

jenj

e oz

. uk

repe

in

ko

liin

o po

trebn

ega

proi

zvod

a te

r evi

dent

ira p

redp

isan

e pr

oizv

ode.

Ven

dar

pa s

o pr

epov

edan

i zo

oteh

nini

ukr

epi

pri ž

ival

ih z

a pr

oizv

odnj

o, in

tudi

v

asu

pita

nja

pri p

lem

ensk

ih ž

ival

ih, k

i se

ne u

pora

blja

jo v

e

za ra

zplo

d.

7.

len

1.

Za

nam

ene

trgov

ine

lahk

o dr

žave

la

nice

do

volij

o da

janj

e na

trg

živa

li, n

amen

jeni

h za

pl

eme,

in p

lem

ensk

ih ž

ival

i pro

ti ko

ncu

njih

oveg

a ra

zplo

dneg

a ob

dobj

a ži

vlje

nja,

ki s

o bi

le v

nav

eden

em o

bdob

ju z

drav

ljene

v s

klad

u s

leni

4, 5

ali

5a, i

n la

hko

dovo

lijo

tudi

za

Sku

pnos

t vel

javn

o oz

naev

anje

zdr

avst

vene

us

trezn

osti

mes

a, p

ridob

ljene

ga o

d ta

kih

živa

li,

e so

izpo

lnje

ni p

ogoj

i, pr

edpi

sani

v

leni

h 4,

5

ali 5

a, in

je b

ila u

pošt

evan

a ka

renc

a, d

olo

ena

v do

volje

nju

za p

rom

et z

zdr

avilo

m.

Ven

dar

pa je

dov

olje

na tr

govi

na z

dra

goce

nim

i ko

nji

in z

last

i di

rkal

nim

i in

tek

mov

alni

mi

konj

i,

estro

m p

odob

ne d

eriv

ate.

Z

živa

lmi,

nam

enje

nim

i za

plem

e, in

pl

emen

skim

i živ

alm

i pro

ti ko

ncu

njih

oveg

a ra

zplo

dneg

a ob

dobj

a ži

vlje

nja

je p

rom

et

dovo

ljen,

e

so b

ili u

pošt

evan

i pre

j naš

teti

pogo

ji.

Mes

o te

h ži

vali

lahk

o do

bi v

eter

inar

sko

ozna

ko,

e so

izpo

lnje

ni p

ogoj

i iz

4., 5

. ali

6.

lena

pra

viln

ika,

upo

štev

ana

pa m

ora

biti

kare

nca,

dol

oen

a v

dovo

ljenj

u za

pr

omet

z z

drav

ilom

. P

rom

et z

dra

goce

nim

i kon

ji te

r pos

ebno

di

rkal

nim

i in

tekm

oval

nim

i kon

ji, c

irkuš

kim

i ko

nji a

li s

konj

i, na

men

jeni

mi z

a ra

zplo

d al

i ra

zsta

ve, v

klju

no z

regi

strir

anim

i kop

itarji

, ki

jim

je b

ilo d

ano

zdra

vilo

za

upor

abo

v ve

terin

arsk

i med

icin

i z v

sebn

ostjo

al

iltre

nbol

ona

ali b

etaa

goni

stov

v s

klad

u in

za

nam

ene

iz 4

. le

na te

ga p

ravi

lnik

a, je

do

volje

n tu

di p

red

pote

kom

kar

ence

, ve

ndar

mor

a bi

ti do

kaza

no, d

a so

iz

poln

jeni

vsi

pog

oji z

a da

janj

e v

prom

et in

da

sta

v v

eter

inar

skem

spr

iev

alu

ali

potn

em li

stu,

e

vseb

uje

vete

rinar

sko

spri

eval

o, k

i spr

emlja

te ž

ival

i, na

vede

na

datu

m in

vrs

ta z

drav

ljenj

a.

Mes

o in

izde

lki ž

ival

i, ki

jim

je b

ila d

ana

snov

z e

stro

geni

m, a

ndro

geni

m a

li ge

stag

enim

uin

kom

ali

so ji

m b

ili d

ani

beta

agon

isti

v sk

ladu

s te

m p

ravi

lnik

om,

se n

e sm

ejo

daja

ti v

prom

et z

a pr

ehra

no

estra

diol

17

ß al

i nje

gove

est

rom

pod

obne

de

rivat

e.

53. I

met

nik

živa

li ne

daj

e ži

vali,

na

men

jene

za

plem

e, in

ple

men

skih

živ

ali,

ki ji

m je

vet

erin

ar d

ajal

sno

vi s

ho

rmon

skim

ali

tireo

stat

skim

del

ovan

jem

in

bet

aago

nist

e, v

pro

met

za

preh

rano

lju

di p

red

pote

kom

kar

ence

. 54

. Im

etni

k ži

vali

skrb

i, da

dra

goce

ne

konj

e te

r dirk

alne

in te

kmov

alne

kon

je a

li ko

nje,

nam

enje

ne z

a ra

zplo

d al

i raz

stav

e,

vklju

no z

regi

strir

anim

i kop

itarji

, ki j

im je

bi

lo d

ano

zdra

vilo

za

upor

abo

v ve

terin

arsk

i med

icin

i z v

sebn

ostjo

al

iltre

nbol

ona

ali b

etaa

goni

stov

, spr

emlja

ve

terin

arsk

o sp

riev

alo

ali p

otni

list

s

poda

tki o

zdr

avlje

nju.

55

. Mes

o in

izde

lki ž

ival

i, ki

so

jim b

ile

dane

sno

vi z

est

roge

nim

, and

roge

nim

ali

gest

agen

im u

inko

m a

li be

taag

onis

ti, s

e ne

daj

ejo

v pr

omet

za

preh

rano

ljud

i,

50

50

100


cirk

uški

mi

konj

i in

ko

nji

za

vzre

jo

ali

za

razs

tave

, vkl

juno

z re

gist

riran

imi k

opita

rji, k

i so

jim b

ila z

a na

men

e iz

le

na 4

dan

a zd

ravi

la z

a up

orab

o v

vete

rinar

ski m

edic

ini,

ki v

sebu

jejo

alil

tre

nbol

on a

li be

ta-a

goni

ste,

še

pred

kon

cem

ka

renc

e zd

ravi

l za

up

orab

o v

vete

rinar

ski

med

icin

i, e

so

izpo

lnje

ni

pogo

ji,

ki

urej

ajo

upor

abo

zdra

vil,

in

e st

a na

po

trdilu

o

zdra

vstv

enem

st

anju

al

i na

po

tnem

lis

tu,

ki

spre

mlja

ži

vali,

na

pisa

na

vrst

a in

da

tum

zd

ravl

jenj

a.

2. M

eso

ali p

roiz

vodi

živ

ali,

ki s

o jim

bile

dan

e sn

ovi z

est

roge

nim

, and

roge

nim

ali

gest

agen

im

delo

vanj

em

ali

beta

-ago

nist

i, v

skla

du

s fa

rmak

opej

skim

i do

loba

mi

te

dire

ktiv

e,

ne

smej

o bi

ti da

ni v

pro

dajo

na

trg z

a pr

ehra

no

ljudi

, ra

zen

e so

živ

ali

dobi

vale

zdr

avila

za

upor

abo

v ve

terin

arsk

i m

edic

ini,

ki i

zpol

njuj

ejo

zaht

eve

lena

6,

in

e je

bila

pre

d za

kolo

m

živa

li up

ošte

vana

pre

dpis

ana

kare

nca.

ljudi

, raz

en

e je

bilo

živ

alim

dan

o zd

ravi

lo

za u

pora

bo v

vet

erin

arsk

i med

icin

i, ki

ima

dovo

ljenj

e za

pro

met

, in

e je

upo

štev

ana

kare

nca,

pre

den

so b

ile z

akla

ne.

raze

n e

je ž

ival

i zdr

avil

vete

rinar

in je

up

ošte

vana

kar

enca

, pre

den

so b

ile

zakl

ane.


XI.

Pre

dpis

ane

zaht

eve

ravn

anja

za

varn

o hr

ano

in k

rmo

Za

te p

redp

isan

e za

htev

e ra

vnan

ja s

e up

orab

lja ta

opr

edel

itev:

–

prim

arna

pro

izvo

dnja

– p

ridel

ava

kmet

ijski

h pr

idel

kov

in k

rme

–

tržni

prid

elov

alci

– v

si p

ridel

oval

ci k

met

ijski

prid

elko

v al

i krm

e, k

i jih

pro

daja

jo k

ot h

rano

ali

krm

o ko

nni

m p

otro

šnik

om n

a lo

kaln

ih tr

gih

PR

ED

PIS

EU

ZA

HTE

VE

za

htev

e iz

pre

dpis

ov E

U, k

i se

upoš

teva

jo p

ri na

vzkr

ižni

skl

adno

sti

DO

MA

I PR

EDPI

S pr

edpi

si R

epub

like

Slov

enije

, ki

pov

zem

ajo

zaht

eve

iz

pred

piso

v EU

IZV

AJA

NJE

ZA

HTE

V

izva

janj

e za

htev

iz p

redp

isov

RS

na

ravn

i km

etijs

kega

gos

poda

rstv

a

ZAH

TEV

E

zaht

eve

iz p

redp

isov

RS

, ki j

ih m

ora

izpo

lnje

vati

zave

zane

c in

jih

prev

erja

ko

ntro

lor

STO

PN

JA K

RŠ

ITV

E

krši

tve

zaht

ev iz

pre

dpis

ov R

S,

izra

žene

z o

ceno

L

S

T

Ure

dba

(ES

) št.

178/

2002

E

vrop

skeg

a pa

rlam

enta

in

Sve

ta z

dne

28.

ja

nuar

ja 2

002

o do

loitv

i spl

ošni

h na

el in

zah

teva

h ži

vils

ke

zako

noda

je,

usta

novi

tvi

Evr

opsk

e ag

enci

je

za v

arno

st h

rane

in

post

opki

h, k

i za

deva

jo v

arno

st

hran

e (U

L L

št. 3

1 z

dne

1. 2

. 200

2,

str.

1), z

adnj

i

spre

men

jena

z

Ure

dbo

(ES

) št.

596/

2009

E

vrop

skeg

a pa

rlam

enta

in

Sve

ta z

dne

18.

14.

len

Za

htev

e gl

ede

varn

osti

živi

l

Živi

la, k

i nis

o va

rna,

se

ne s

mej

o da

jati

v pr

omet

. 15

. le

n Za

htev

e gl

ede

varn

osti

krm

e K

rma,

ki n

i var

na, s

e ne

sm

e da

jati

v pr

omet

ali

z nj

o se

ne

sme

krm

iti ž

ival

i za

prid

obiv

anje

hra

ne.

17(1

). le

n Pr

isto

jnos

ti 1.

Nos

ilci ž

ivils

ke d

ejav

nost

i in

deja

vnos

ti pr

oizv

odnj

e kr

me

v vs

eh

faza

h pr

idel

ave,

pre

dela

ve in

di

strib

ucije

v p

odje

tjih

pod

njih

ovim

na

dzor

om z

agot

avlja

jo, d

a ži

vila

in k

rma

izpo

lnju

jejo

zah

teve

živ

ilske

za

kono

daje

, ki v

elja

jo z

a nj

ihov

e de

javn

osti,

in p

reve

rjajo

izpo

lnje

vanj

e

Ure

dba

o iz

vaja

nju

delo

v do

loen

ih u

redb

Sku

pnos

ti gl

ede

urad

nega

nad

zora

in

obv

ezno

sti n

osilc

ev

deja

vnos

ti v

prim

arni

pr

oizv

odnj

i živ

il in

krm

e (U

radn

i lis

t RS

, št.

120/

05)

Zako

n o

vete

rinar

skih

m

erili

h sk

ladn

osti

(Ura

dni l

ist R

S, š

t. 93

/05)

P

ravi

lnik

o p

itni v

odi

(Ura

dni l

ist R

S, š

t. 19

/04,

35

/04,

26/

06, 9

2/06

in

25/0

9)

Zako

n o

krm

i (U

radn

i lis

t RS

, št.

127/

06)

Pra

viln

ik o

pog

ojih

za

zago

tavl

janj

e va

rnos

ti kr

me

(Ura

dni l

ist R

S, š

t. 58

/11)

ŽIVI

LA

Zaht

eve

se p

reve

rjajo

v c

elot

ni p

rimar

ni

proi

zvod

nji h

rane

in v

nas

ledn

jih z

njo

po

veza

nih

post

opki

h:

(a) p

revo

z, s

klad

išen

je in

ravn

anje

s

prim

arni

mi p

roiz

vodi

na

kraj

u pr

oizv

odnj

e,

e to

ne

spre

men

i bis

tven

o nj

ihov

ih

last

nost

i; (b

) pre

voz

živi

h ži

vali;

(c

) pre

voz

proi

zvod

ov ra

stlin

skeg

a iz

vora

, rib

iški

h pr

oizv

odov

in d

ivja

di z

arad

i njih

ove

dost

ave

v ob

rate

za

nada

ljnjo

pre

dela

vo.

Sle

dljiv

ost ž

ivil:

N

osilc

i dej

avno

sti p

ridel

ave

živi

l vz

post

avijo

sis

tem

e in

pos

topk

e za

do

loite

v pr

ejem

niko

v nj

ihov

ih p

roiz

vodo

v,

raze

n ob

dob

avi t

eh ž

ivil

nepo

sred

no

kon

nem

u po

trošn

iku.

Te

poda

tke

dajo

na

voljo

pris

tojn

im o

rgan

om n

a nj

ihov

o za

htev

o.

56. (

MK

) Gos

poda

rski

pro

stor

i, na

prav

e in

del

ovna

opr

ema,

ki s

e up

orab

ljajo

in p

ridej

o v

nepo

sred

en s

tik s

pro

izvo

dom

v

prim

arni

rast

linsk

i ali

živa

lski

pr

idel

avi (

proi

zvod

nji)

in p

rimar

ni

proi

zvod

nji k

rme,

so

isti,

ure

jeni

in

vzd

ržev

ani p

o ob

iaj

nih

nael

ih

kmet

ovan

ja, k

i jih

upo

štev

a pr

euda

ren

kmet

na

posa

mez

nem

ob

mo

ju.

57. N

osile

c de

javn

osti

ob s

umu

ali

ugot

ovitv

i, da

nje

gova

krm

a/ži

vilo

ni

varn

o, s

prej

me

ustre

zne

ukre

pe

(obv

ešan

je k

upce

v, u

mik

in

odpo

klic

) ali

obve

sti o

tem

pris

tojn

e or

gane

(npr

. o p

oziti

vnem

izvi

du

notra

nje

kont

role

).

20

Pra

vnom

ona

od

loba

za

prek

ršek

je

izda

na.

50


juni

ja 2

009

(UL

L št

. 188

z d

ne 1

8. 7

. 20

09, s

tr. 1

4)

14. i

n 15

. le

n,

toka

(1 ) prv

ega

odst

avka

17.

le

na

ter 1

8., 1

9. in

20.

le

n

teh

zaht

ev.

ZAH

TEV

E Ž

IVIL

A:

Ure

dba

Evr

opsk

ega

parla

men

ta in

S

veta

(ES

) št.

852/

2004

z d

ne 2

9. a

prila

20

04 o

hig

ieni

živ

il (U

L L

št. 1

39 z

dne

30

. 4. 2

004,

str.

1),

zadn

ji

spre

men

jena

z U

redb

o (E

S) š

t. 21

9/20

09 E

vrop

skeg

a pa

rlam

enta

in

Sve

ta z

dne

11.

mar

ca 2

009

(UL

L št

. 87

z d

ne 3

1. 3

. 200

9, s

tr. 1

09):

len

4(1)

in d

el A

Pril

oge

I (II

4 (g

, h, j

), 5

(f,

h), 6

; III

8 (a

, b, d

, e),

9 (a

, c))

; U

redb

a (E

S) š

t. 85

3/20

04 E

vrop

skeg

a pa

rlam

enta

in S

veta

z d

ne 2

9. a

prila

20

04 o

pos

ebni

h hi

gien

skih

pra

vilih

za

živi

la ž

ival

skeg

a iz

vora

(UL

L št

. 139

z

dne

30. 4

. 200

4, s

tr. 5

5), z

adnj

i

spre

men

jena

z U

redb

o K

omis

ije (E

U)

št. 1

6/20

12 z

dne

11.

janu

arja

201

2 (U

L L

št. 8

z d

ne 1

2. 1

. 201

2, s

tr. 2

9):

len

3(1)

in p

ogla

vje

1 od

delk

a IX

Pril

oge

III

(I-1

b, c

, d, e

; I-2

a (i

, ii,

iii),

b (i,

ii),

c; I-

3; I-

4; I-

5; II

-A 1

, 2, 3

, 4; I

I-B 1

(a, d

), 2,

4

(a, b

)), p

ogla

vje

1 (1

) odd

elka

X

Pril

oge

III.

ZAH

TEV

E K

RM

A:

Ure

dba

Evro

pske

ga p

arla

men

ta in

Sv

eta

(ES)

št.

183/

2005

z d

ne 1

2.

janu

arja

200

5 o

zaht

evah

gle

de

higi

ene

krm

e (U

L L

št. 3

5 z

dne

8. 2

. 20

05, s

tr. 1

), za

dnji

spr

emen

jena

z

Ure

dbo

Kom

isije

(EU

) št.

225/

2012

z

dne

15. m

arca

201

2 (U

L L

št. 7

7 z

dne

16. 3

. 201

2, s

tr. 1

): le

n 5(

1) in

del

A

Pra

viln

ik o

regi

stra

ciji

in

odob

ritvi

obr

atov

nos

ilcev

de

javn

osti

na p

odro

ju

krm

e (U

radn

i lis

t RS

, št.

44/0

6 in

87/

10)

Prav

ilnik

o s

ledl

jivos

ti pr

omet

a in

upo

rabe

ter

sh

ranj

evan

ju v

eter

inar

skih

zd

ravi

l (U

radn

i lis

t RS

, št.

38

/09)

KRMA

Za

htev

e se

pre

verja

jo v

cel

otni

prim

arni

pr

oizv

odnj

i krm

e in

v n

asle

dnjih

z n

jo

pove

zani

h po

stop

kih:

(a

) pre

voz,

skl

adiš

enje

in ra

vnan

je s

pr

imar

nim

i pro

izvo

di n

a kr

aju

proi

zvod

nje;

(b

) pre

voz

prim

arni

h pr

oizv

odov

z m

esta

pr

oizv

odnj

e v

obra

t; (c

) meš

anje

krm

e za

izkl

june

pot

rebe

la

stne

ga g

ospo

dars

tva

brez

upo

rabe

do

datk

ov ra

zen

doda

tkov

za

silir

anje

; (d

) krm

ljenj

e ži

vali,

nam

enje

nih

za

proi

zvod

njo

hran

e za

daj

anje

na

trg.

Sle

dljiv

ost k

rme:

Za

vso

krm

o, n

amen

jeno

živ

alim

za

prid

obiv

anje

hra

ne, m

ora

biti

nosi

lec

deja

vnos

ti sp

osob

en d

olo

iti v

sako

ose

bo,

ki m

u je

dob

avila

krm

o.

Nos

ilci d

ejav

nost

i pro

izvo

dnje

krm

e vz

post

avijo

sis

tem

e in

pos

topk

e za

do

loite

v pr

ejem

niko

v nj

ihov

ih p

roiz

vodo

v.

Te p

odat

ke d

ajo

na v

oljo

pris

tojn

im

orga

nom

na

njih

ovo

zaht

evo.

D

olo

be o

hig

ieni

živ

il in

krm

e

58. N

osile

c de

javn

osti

ne d

aje

na tr

g kr

me/

živi

la,

e ve

ali

utem

elje

no

sum

i, da

nis

o va

rna.

59

. (M

K) Z

agot

ovlje

na je

hig

iena

de

lovn

ih p

osto

pkov

pri

prim

arni

pr

oizv

odnj

i živ

il in

krm

e, p

revo

zu in

sk

ladi

šen

ju ra

stlin

skih

in ž

ival

skih

pr

oizv

odov

(živ

il ra

stlin

skeg

a in

ži

vals

kega

izvo

ra te

r krm

e).

60. N

osilc

i dej

avno

sti p

ridel

ave

živi

l im

ajo

vzpo

stav

ljen

sist

em z

a do

loite

v pr

ejem

niko

v sv

ojih

pr

oizv

odov

(km

etijs

kih

prid

elko

v),

raze

n ob

dob

avi t

eh ž

ivil

nepo

sred

no

kon

nem

u po

trošn

iku.

61

. (M

K) Z

a vs

o do

bavl

jeno

krm

o,

nam

enje

no ž

ival

im z

a pr

idob

ivan

je

hran

e, n

osile

c de

javn

osti

zago

tavl

ja

sled

ljivo

st.

62. (

MK

) Nos

ilci d

ejav

nost

i pr

oizv

odnj

e kr

me

imaj

o vz

post

avlje

n

20

20

20

Pra

vnom

ona

od

loba

za

prek

ršek

je

izda

na.

50

50


Prilo

ge I

(I-4

e, g

; II-2

a, b

, e).

len

5:

1. Z

a po

sle

na ra

vni p

rimar

ne p

ridel

ave

krm

e in

nas

ledn

je p

ovez

ane

posl

e:

(a) t

rans

port,

shr

anje

vanj

e in

ravn

anje

s

prim

arni

mi p

roiz

vodi

na

mes

tu

proi

zvod

nje;

(b

) tra

nspo

rtne

posl

e za

dob

avo

prim

arni

h pr

oizv

odov

z m

esta

pr

oizv

odnj

e v

obra

t; (c

) meš

anje

krm

e za

izkl

june

pot

rebe

la

stne

ga g

ospo

dars

tva

brez

upo

rabe

do

datk

ov a

li pr

edm

ešan

ic d

odat

kov,

ra

zen

doda

tkov

za

silir

anje

, iz

poln

juje

jo n

osilc

i dej

avno

sti

posl

ovan

ja s

krm

o do

lobe

Pril

oge

I, ka

dar j

e to

pot

rebn

o za

pos

le, k

i se

izva

jajo

. P

rilog

a I

4. P

o po

trebi

nos

ilci d

ejav

nost

i po

slov

anja

s k

rmo

spre

jmej

o us

trezn

e uk

repe

, ki z

last

i vkl

juuj

ejo:

(e

) lo

eno

in v

arno

ravn

anje

in

shra

njev

anje

odp

adko

v te

r nev

arni

h sn

ovi z

arad

i pre

pre

itve

neva

rne

kont

amin

acije

; (g

) upo

štev

anje

rezu

ltato

v vs

eh

ustre

znih

ana

liz, i

zved

enih

na

vzor

cih,

od

vzet

ih iz

prim

arni

h pr

oizv

odov

, ali

drug

ih

vzor

cih,

ki s

o po

mem

bni z

a va

rnos

t kr

me.

2.

Nos

ilci d

ejav

nost

i pos

lova

nja

s kr

mo

mor

ajo

zlas

ti vo

diti

evid

ence

o:

Nosi

lci

prim

arne

pro

izvo

dnje

kr

me i

n ži

vil

mora

jo p

o mo

žnos

ti z

agot

ovit

i, d

a so

pr

imar

ni p

roiz

vodi

zaš

iten

i pr

ed k

onta

mina

cijo

ob

upoš

teva

nju

kakr

šnih

kol

i po

stop

kov

njih

ove

nada

ljnj

e pr

edel

ave.

V

ta n

amen

mor

ajo

nosi

lci

prim

arne

pro

izvo

dnje

živ

il i

n kr

me s

prej

eti

vse

potr

ebne

uk

repe

za:

(a

) vzd

ržev

anje

is

toe

vseh

obj

ekto

v,

napr

av, o

prem

e, p

osod

e, z

aboj

ev in

voz

il (p

lovi

l), k

i se

upor

ablja

jo p

ri pr

imar

ni

proi

zvod

nji i

n kr

mlje

nju,

ter p

o po

trebi

za

prim

eren

na

in n

jihov

ega

razk

užev

anja

po

išen

ju;

(b) z

agot

ovite

v hi

gien

ske

proi

zvod

nje,

pr

evoz

a in

skl

adiš

enja

ter

isto

o ra

stlin

skih

pro

izvo

dov;

(c

) upo

rabo

pitn

e vo

de a

li is

te v

ode,

ka

dar j

e po

trebn

o za

pre

pre

itev

kont

amin

acije

; (d

) zag

otov

itev,

da

je o

sebj

e, k

i rav

na z

ži

vili,

zdr

avo

in d

a po

zna

zdra

vstv

ena

tveg

anja

; (e

) po

mož

nost

i pre

pre

evan

je, d

a bi

živ

ali

in š

kodl

jivci

pov

zro

ili k

onta

min

acijo

; (f)

pre

pre

evan

je b

olez

ni, k

i se

s pr

imar

nim

i pro

izvo

di ž

ival

skeg

a iz

vora

pr

enaš

ajo

na lj

udi;

(g) t

ak n

ain

ravn

anja

in s

klad

išen

ja s

sist

em z

a do

loite

v po

djet

ij,

prej

emni

kov

njih

ovih

pro

izvo

dov

(krm

e).

63. (

MK

) Gos

poda

rstv

o sk

rbi z

a za

šito

pre

d šk

odlji

vci,

tako

da

odpr

avlja

razm

ere,

ki o

mog

oaj

o ra

zvoj

ško

dljiv

cev,

po

potre

bi

nast

avlja

vab

e te

r pre

pre

uje

dost

op

škod

ljivce

v do

živ

il in

krm

e, o

prem

e in

nap

rav,

kad

ar s

e sk

ladi

šijo

. 64

. Sno

vi, k

i pom

enijo

tveg

anje

za

varn

ost ž

ivil

in k

rme,

mor

ajo

biti

skla

diš

ene

tako

, da

ni k

onta

min

acije

ži

vil i

n kr

me.

65

. (M

K) N

a km

etijs

kem

go

spod

arst

vu s

e vo

dijo

pre

dpis

ane

evid

ence

, ki s

o us

klaj

ene

z za

htev

ami z

a po

sam

ezno

vrs

to

prim

arne

pro

izvo

dnje

živ

il in

krm

e (z

ahte

va n

e ve

lja z

a ev

iden

ce iz

pr

edpi

sani

h za

htev

ravn

anja

za

fitof

arm

acev

tska

sre

dstv

a te

r id

entif

ikac

ije in

regi

stra

cije

živ

ali).

66

. Nos

ilci d

ejav

nost

i nab

avlja

jo

krm

o sa

mo

iz o

brat

ov, k

i so

regi

strir

ani a

li od

obre

ni p

ri pr

isto

jnih

20

20

50

50


(a) m

oreb

itni u

pora

bi p

roiz

vodo

v za

za

šito

rast

lin in

bio

cido

v;

(b) u

pora

bi g

enet

sko

spre

men

jeni

h se

men

; (e

) viru

in k

oli

ini v

seh

suro

vin

za k

rmo

ter n

amem

bnem

kra

ju in

kol

iin

i vse

pr

oizv

eden

e kr

me.

U

redb

a (E

S) š

t. 18

3/20

05,

len

5(5)

in

Pril

oga

III (1

, 2),

le

n 5

5. K

met

je u

pošt

evaj

o do

lobe

, op

rede

ljene

v P

rilog

i III,

kad

ar k

rmijo

ži

vali

za p

rehr

ano.

P

rilog

a III

1.

Shr

anje

vanj

e K

rmo

je tr

eba

shra

njev

ati l

oen

o od

ke

mi

nih

sred

stev

in d

rugi

h pr

oizv

odov

, ki

se

ne s

mej

o up

orab

ljati

za ž

ival

sko

snov

mi,

ki la

hko

pom

enijo

tveg

anje

, da

je

varn

ost ž

ivil

in k

rme

zago

tovl

jena

. Vo

denj

e ev

iden

c za

živ

ila

Nos

ilci p

rimar

ne p

roiz

vodn

je m

oraj

o vo

diti

evid

ence

, ki s

e na

naša

jo n

a uk

repe

, sp

reje

te z

a na

dzor

nad

tveg

anji

v pr

imar

ni

proi

zvod

nji.

Te e

vide

nce

mor

ajo

biti

na

razp

olag

o pr

isto

jnim

org

anom

in n

osilc

u ži

vils

ke d

ejav

nost

i, ki

opr

avlja

nad

aljn

je

post

opke

obd

elav

e, p

rede

lave

in

dist

ribuc

ije p

rimar

nih

proi

zvod

ov.

Nos

ilci p

rimar

ne p

roiz

vodn

je m

oraj

o vo

diti

evid

ence

o:

(a) u

pora

bi fi

tofa

rmac

evts

kih

sred

stev

in

bioc

idov

pri

proi

zvod

nji r

astli

nski

h pr

oizv

odov

orga

nih,

raze

n e

se re

gist

raci

ja v

sk

ladu

z U

redb

o 18

3/20

05 E

S n

e za

htev

a.


krm

o.

Skl

adiš

na o

bmo

ja in

vse

bnik

i mor

ajo

biti

isti

in s

uhi,

po p

otre

bi s

e iz

vede

jo

ustre

zni u

krep

i za

zatir

anje

ško

dljiv

cev.

S

klad

išna

obm

oja

in v

sebn

ike

je

treba

redn

o is

titi,

zato

da

se p

repr

ei

nepo

trebn

a na

vzkr

ižna

kon

tam

inac

ija.

Sem

ena

je tr

eba

prav

ilno

hran

iti ta

ko,

da n

iso

dose

gljiv

a ži

valim

. M

edic

irana

krm

a in

nem

edic

irana

krm

a za

razl

ine

kat

egor

ije a

li vr

ste

živa

li se

sh

ranj

uje

tako

, da

se z

man

jša

tveg

anje

kr

mlje

nja

živa

li, k

i jim

taka

krm

a ni

na

men

jena

. 2.

Dis

trib

ucija

S

iste

m d

istri

buci

je k

rme

na k

met

iji m

ora

zago

tovi

ti, d

a je

pra

va k

rma

posl

ana

na

prav

o na

mem

bno

mes

to. M

ed

dist

ribuc

ijo

in k

rmlje

njem

se

s kr

mo

ravn

a na

na

in,

ki z

agot

avlja

, da

ne p

ride

do

kont

amin

acije

iz o

nesn

ažen

ih

skla

diš

nih

obm

oij

in o

prem

e. N

emed

icira

na k

rma

se o

brav

nava

loen

o od

med

icira

ne

krm

e, z

ato

da s

e pr

epre

i ko

ntam

inac

ija.

Voz

ila z

a pr

evoz

krm

e na

km

etiji

in

opre

ma

za k

rmlje

nje

se p

erio

dino

is

tijo,

zla

sti k

adar

se

upor

abijo

za

dost

avo

in d

istri

buci

jo m

edic

irane

krm

e.

Ure

dba

(ES

) št.

183/

2005

, le

n 5(

6);n

le

n 5:

6.

Nos

ilci d

ejav

nost

i pos

lova

nja

s kr

mo

in k

met

je p

ridob

ivaj

o

(b) v

sake

m p

ojav

u šk

odlji

vcev

ali

bole

zni,

ki la

hko

vpliv

ajo

na v

arno

st ra

stlin

skih

pr

oizv

odov

; (c

) vrs

ti in

izvo

ru k

rme,

ki j

o da

jejo

živ

alim

; (d

) zdr

avili

h za

upo

rabo

v v

eter

inar

ski

med

icin

i, m

edic

irani

krm

i ali

drug

ih

sred

stvi

h, d

anih

živ

alim

, dat

umih

daj

anja

in

kar

enca

h;

(e) i

zsle

dkih

vse

h an

aliz

, pom

embn

ih z

a zd

ravj

e lju

di, o

prav

ljeni

h na

živ

alih

ali

rast

linah

; (f

) vs

eh p

oro

ilih

o

prev

erja

njih

, op

ravl

jeni

h na

ži

vali

h in

živ

alsk

ih

proi

zvod

ih;

Vode

nje

evid

enc

za k

rmo

Nosi

lci

deja

vnos

ti p

oslo

vanj

a s

krmo

mor

ajo

zlas

ti v

odit

i ev

iden

ce o

: a)

mor

ebit

ni u

pora

bi p

roiz

vodo

v za

zaš

ito

rast

lin

in b

ioci

dov;

(b

) up

orab

i ge

nets

ko

spre

menj

enih

sem

en;

(c)

more

bitn

ih š

kodl

jivc

ih a

li

bole

zni,

ki

lahk

o vp

liva

na

varn

ost

prim

arni

h pr

oizv

odov

; (d

) iz

sled

ki v

seh

anal

iz,

nare

jeni

h na

vzo

rcih

, od

vzet

ih

iz p

rima

rnih

pro

izvo

dov,

ali

dr

ugih

vzo

rcih

, od

vzet

ih z

a di

agno

sti

ne n

amen

e, k

i so

po

memb

ni z

a va

rnos

t kr

me.

((e)

vir

u in

kol

iin

i vs

eh

doku

plje

nih

suro

vin

za k

rmo

ter

name

mbne

m kr

aju

in k

oli

ini

vse


in u

pora

blja

jo k

rmo

sam

o iz

obr

atov

, ki

so re

gist

riran

i in/

ali o

dobr

eni v

skl

adu

s to

ure

dbo.

18

. le

n Sl

edlji

vost

1. Z

a vs

a ži

vila

, krm

o, ž

ival

i za

prid

obiv

anje

hra

ne in

vse

dru

ge s

novi

, na

men

jene

upo

rabi

ali

za k

ater

e se

pr

iak

uje,

da

se b

odo

upor

abile

v ž

ivili

h al

i krm

i, se

zag

otov

i sle

dljiv

ost v

vse

h fa

zah

prid

elav

e, p

rede

lave

in

dist

ribuc

ije.

2. N

osilc

em ž

ivils

ke d

ejav

nost

i in

deja

vnos

ti pr

oizv

odnj

e kr

me

mor

a bi

ti om

ogo

eno

dolo

iti v

sako

ose

bo, k

i jim

je

dob

avila

živ

ilo, k

rmo,

živ

al z

a pr

idob

ivan

je h

rane

ali

snov

, nam

enje

no

upor

abi a

li za

kat

ero

se p

riak

uje,

da

se

bo u

pora

bila

v ž

ivilu

ali

krm

i. N

osilc

i dej

avno

sti z

ato

vzpo

stav

ijo

sist

eme

in p

osto

pke,

ki o

mog

oaj

o sp

oro

anje

teh

info

rmac

ij pr

isto

jnim

or

gano

m n

a nj

ihov

o za

htev

o.

3. N

osilc

i živ

ilske

dej

avno

sti i

n de

javn

osti

proi

zvod

nje

krm

e vz

post

avijo

si

stem

e in

pos

topk

e za

dol

oite

v po

djet

ij, p

reje

mni

kov

njih

ovih

pr

oizv

odov

. Te

poda

tke

dajo

na

voljo

pr

isto

jnim

org

anom

na

njih

ovo

zaht

evo.

4.

Živ

ila in

krm

a, k

i se

daje

jo v

pro

met

al

i se

bodo

ver

jetn

o da

jali

v pr

omet

v

Sku

pnos

ti, s

e us

trezn

o oz

naijo

ali

proi

zved

ene

krme

. No

silc

i de

javn

osti

lah

ko n

abav

ljaj

o kr

mo s

amo

iz o

brat

ov,

ki s

o re

gist

rira

ni a

li o

dobr

eni

pri

pris

tojn

ih o

rgan

ih,

raze

n ka

dar

se p

o ur

edbi

183

/200

5 ES

re

gist

raci

ja n

e za

htev

a.

Pro

izvo

di

za

preh

rano

ži

vali,

ki

se

up

orab

ljajo

za

preh

rano

živ

ali,

ne s

mej

o po

men

iti n

evar

nost

i za

zdra

vje

ljudi

, ži

vali

in

okol

je

ali

škod

ljivo

vp

livat

i na

pr

oizv

odno

st re

jnih

živ

ali.

Va

rnos

t kr

me

je z

agot

ovlje

na,

e iz

poln

juje

m

erila

iz

15.

lena

Ure

dbe

178/

2002

ES

in

mer

ila i

z 4.

le

na P

ravi

lnik

a o

pogo

jih z

a za

gota

vlja

nje

varn

osti

krm

e gl

ede

.

najv

išjih

do

volje

nih

vseb

nost

i ne

zaže

leni

h sn

ovi,

. m

ikro

biol

oški

h m

eril,

.

drug

ih

snov

i, ka

terih

na

jviš

ja

vseb

nost

ni p

redp

isan

a, v

enda

r se

z oc

eno

tveg

anja

pot

rdi t

vega

nje.

V

pr

odaj

i in

up

orab

i je

la

hko

sam

o m

edic

irana

kr

ma,

ki

je

pr

oizv

eden

a v

skla

du s

pra

viln

ikom

, ki u

reja

pro

izvo

dnjo

, pr

omet

in u

pora

bo m

edic

irane

krm

e.


opre

delij

o za

lažj

o sl

edljiv

ost z

ust

rezn

o do

kum

enta

cijo

ali

info

rmac

ijam

i skl

adno

z

ustre

znim

i zah

teva

mi p

oseb

nih

dolo

b.

19.

len

Odg

ovor

nost

i za

živi

la: n

osilc

i živ

ilske

de

javn

osti

1.

e no

sile

c ži

vils

ke d

ejav

nost

i pre

sodi

al

i ute

mel

jeno

men

i, da

živ

ilo, k

i ga

je

uvoz

il, p

ridel

al, p

rede

lal,

proi

zved

el a

li di

strib

uira

l, ni

v s

klad

u z

zaht

evam

i va

rnos

ti ži

vil,

tako

j spr

oži p

osto

pke

za

umik

zad

evne

ga ž

ivila

iz p

rom

eta,

e

živi

lo n

i ve

pod

nep

osre

dnim

na

dzor

om te

ga z

aet

nega

nos

ilca

živi

lske

dej

avno

sti,

ter o

tem

obv

esti

pris

tojn

e or

gane

. e

je p

roiz

vod

mor

da

že la

hko

v ro

kah

potro

šnik

a, n

osile

c ži

vils

ke d

ejav

nost

i uin

kovi

to in

na

tan

no o

bves

ti po

trošn

ike

o ra

zlog

ih

za u

mik

živ

ila in

po

potre

bi o

dpok

lie

že

doba

vlje

ne iz

delk

e,

e dr

ugi u

krep

i ne

zado

šaj

o za

dos

egan

je v

isok

e ra

vni

varo

vanj

a zd

ravj

a.

2. N

osile

c ži

vils

ke d

ejav

nost

i, od

govo

ren

za d

ejav

nost

i pro

daje

na

drob

no a

li di

strib

ucije

, ki n

e vp

livaj

o na

pa

kira

nje,

ozn

aev

anje

, var

nost

in

neop

ore

nost

teh

živi

l, v

mej

ah s

voje

vs

akok

ratn

e de

javn

osti

spro

ži p

osto

pke

za u

mik

iz p

rom

eta

proi

zvod

ov, k

i nis

o v

skla

du z

zah

teva

mi v

arno

sti ž

ivil,

in

sode

luje

ter p

rispe

va k

var

nost

i živ

il s


posr

edov

anje

m u

stre

znih

info

rmac

ij,

potre

bnih

za

sled

ljivo

st ž

ivila

, ter

so

delu

je p

ri uk

repi

h, k

i jih

spr

ejm

ejo

prid

elov

alci

, pre

delo

valc

i, pr

oizv

ajal

ci

in/a

li pr

isto

jni o

rgan

i. 3.

Nos

ilec

živi

lske

dej

avno

sti m

ora

tako

j ob

vest

iti p

risto

jne

orga

ne,

e pr

esod

i ali

utem

elje

no m

eni,

da ž

ivilo

, ki g

a je

dal

v

prom

et, l

ahko

ško

di z

drav

ju lj

udi.

Nos

ilci

deja

vnos

ti ob

vest

ijo p

risto

jne

orga

ne o

uk

repi

h, s

prej

etih

za

prep

reev

anje

tv

egan

ja z

a ko

nne

ga p

otro

šnik

a, in

ni

kom

ur n

e pr

epre

ujej

o al

i ga

odvr

aaj

o od

sod

elov

anja

s p

risto

jnim

i or

gani

v s

klad

u z

naci

onal

no

zako

noda

jo in

pra

vno

prak

so, k

adar

to

lahk

o pr

epre

i, zm

anjš

a al

i odp

ravi

tv

egan

je, p

ovez

ano

z ži

vilo

m.

4. N

osilc

i živ

ilske

dej

avno

sti s

odel

ujej

o s

pris

tojn

imi o

rgan

i pri

spre

jetih

ukr

epih

za

pre

pre

evan

je a

li zm

anjš

evan

je

tveg

anja

, pov

ezan

ega

z ži

vilo

m, k

i ga

doba

vlja

jo a

li so

ga

doba

vili.

20

. le

n O

dgov

orno

sti z

a kr

mo:

nos

ilci

deja

vnos

ti pr

oizv

odnj

e kr

me

1.

e no

sile

c de

javn

osti

proi

zvod

nje

krm

e pr

esod

i ali

utem

elje

no m

eni,

da

krm

a, k

i jo

je u

vozi

l, pr

idel

al, p

rede

lal,

proi

zved

el a

li di

strib

uira

l, ne

izpo

lnju

je

zaht

ev v

arno

sti k

rme,

tako

j spr

oži

post

opke

za

umik

zad

evne

krm

e s

trga

in o

tem

obv

esti

pris

tojn

e or

gane

. V te

h


okol

išin

ah a

li v

prim

eru

lena

15(

3), t

j. ka

dar s

erija

, par

tija

ali p

ošilj

ka n

e iz

poln

juje

zah

tev

varn

osti

krm

e, s

e ta

kr

ma

uni

i, e

pris

tojn

i org

an n

e do

loi

drug

ae.

Nos

ilec

deja

vnos

ti u

inko

vito

in

nat

anno

obv

esti

upor

abni

ke k

rme

o vz

roku

za

njen

um

ik in

po

potre

bi

odpo

kli

e že

dob

avlje

ne iz

delk

e,

e dr

ugi u

krep

i ne

zado

šaj

o za

dos

egan

je

viso

ke ra

vni v

arov

anja

zdr

avja

. 2.

Nos

ilec

deja

vnos

ti pr

oizv

odnj

e kr

me,

od

govo

ren

za d

ejav

nost

i pro

daje

na

drob

no a

li di

strib

ucije

, ki n

e vp

livaj

o na

pa

kira

nje,

ozn

aev

anje

, var

nost

in

neop

ore

nost

te k

rme,

v m

ejah

svo

je

vsak

okra

tne

deja

vnos

ti sp

roži

pos

topk

e za

um

ik iz

pro

met

a pr

oizv

odov

, ki n

iso

v sk

ladu

z z

ahte

vam

i var

nost

i krm

e, in

so

delu

je te

r pris

peva

k v

arno

sti k

rme

s po

sred

ovan

jem

ust

rezn

ih in

form

acij,

po

trebn

ih z

a sl

edlji

vost

krm

e, te

r so

delu

je v

ukr

epih

, ki j

ih s

prej

mej

o pr

idel

oval

ci, p

rede

lova

lci,

proi

zvaj

alci

in

/ali

pris

tojn

i org

ani.

3. N

osile

c de

javn

osti

proi

zvod

nje

krm

e m

ora

tako

j obv

estit

i pris

tojn

e or

gane

, e

pres

odi a

li ut

emel

jeno

men

i, da

krm

a, k

i jo

je d

al v

pro

met

, ne

izpo

lnju

je z

ahte

v va

rnos

ti kr

me.

Pris

tojn

e or

gane

obv

esti

o sp

reje

tih u

krep

ih z

a pr

epre

itev

tveg

anja

pri

upor

abi t

ake

krm

e in

ni

kom

ur n

e pr

epre

uje

ali g

a od

vra

a od

sod

elov

anja

s p

risto

jnim

i org

ani v

sk

ladu

z n

acio

naln

o za

kono

dajo

in

prav

no p

raks

o, k

adar

to la

hko

prep

rei,


zman

jša

ali o

dpra

vi tv

egan

je, p

ovez

ano

s kr

mo.

4.

Nos

ilci d

ejav

nost

i pro

izvo

dnje

krm

e so

delu

jejo

s p

risto

jnim

i org

ani p

ri uk

repi

h, s

prej

etih

za

prep

reev

anje

ali

zman

jšev

anje

tveg

anja

, pov

ezan

ega

s kr

mo,

ki j

o do

bavl

jajo

ali

so jo

dob

avili

.


XII.

Pre

dpis

ane

zaht

eve

ravn

anja

za

prep

reev

anje

širj

enja

TS

E P

RE

DP

IS E

U

ZAH

TEV

E

zaht

eve

iz p

redp

isov

EU

, ki s

e up

ošte

vajo

pr

i nav

zkriž

ni s

klad

nost

i

DO

MA

I PR

EDPI

S pr

edpi

si R

epub

like

Slov

enije

, ki p

ovze

maj

o za

htev

e iz

pre

dpis

ov E

U

IZV

AJA

NJE

ZA

HTE

V

izva

janj

e za

htev

iz p

redp

isov

RS

na

ravn

i km

etijs

kega

gos

poda

rstv

a

ZAH

TEV

E

zaht

eve

iz p

redp

isov

RS

, ki

jih m

ora

izpo

lnje

vati

zave

zane

c in

jih

prev

erja

ko

ntro

lor

STO

PN

JA K

RŠ

ITV

E

krši

tve

zaht

ev iz

pr

edpi

sov

RS

, izr

ažen

e z

ocen

o

L

S

T

Ure

dba

Evr

opsk

ega

parla

men

ta in

Sve

ta

(ES

) št.

999/

2001

z d

ne

22. m

aja

2001

o

dolo

itvi p

redp

isov

za

prep

reev

anje

, nad

zor i

n iz

kore

ninj

enje

nek

ater

ih

trans

mis

ivni

h sp

ongi

form

nih

ence

falo

patij

(UL

L št

. 14

7 z

dne

31. 5

. 200

1,

str.

1), z

adnj

i

spre

men

jena

z U

redb

a K

omis

ije (E

U) š

t. 63

0/20

13 z

dne

28.

ju

nija

201

3 o

spre

mem

bi

prilo

g k

Ure

dbi

Evr

opsk

ega

parla

men

ta

in S

veta

(ES

) št.

999/

2001

o d

olo

itvi

pred

piso

v za

pr

epre

evan

je, n

adzo

r in

izko

reni

njen

je n

ekat

erih

tra

nsm

isiv

nih

spon

gifo

rmni

h en

cefa

lopa

tij B

esed

ilo

velja

za

EG

P

7.

len

Pre

pove

di v

zve

zi s

krm

ljenj

em ž

ival

i 1.

Pre

pove

dano

je k

rmlje

nje

prež

veko

valc

ev z

bel

jako

vina

mi,

prid

oblje

nim

i iz

živa

li.

2. P

repo

ved

iz o

dsta

vka

1 se

razš

iri tu

di

na d

ruge

živ

ali,

raze

n pr

ežve

kova

lcev

, in

se v

zve

zi s

krm

ljenj

em ta

kih

živa

li om

eji

na p

roiz

vode

živ

alsk

ega

izvo

ra v

skl

adu

s P

rilog

o IV

. 3.

Ods

tavk

a 1

in 2

se

upor

ablja

ta b

rez

pose

ganj

a v

dolo

be iz

Pril

oge

IV o

ods

topa

njih

od

prep

oved

i iz

omen

jeni

h od

stav

kov.

Zako

n o

vete

rinar

skih

mer

ilih

skla

dnos

ti (U

radn

i lis

t RS

, št.

93/0

5)

28. i

n 33

. le

n P

ravi

lnik

o n

ekat

erih

ukr

epih

za

prep

reev

anje

, nad

zor i

n iz

kore

ninj

enje

tra

nsm

isiv

nim

ih s

pong

iform

nim

ih

ence

falo

patij

(Ura

dni l

ist R

S, š

t. 37

/10,

52/

11

in 7

4/20

13)

Pra

viln

ik o

pog

ojih

za

upor

abo

in

skla

diš

enje

ribj

e m

oke,

mle

nih

nado

mes

tkov

z ri

bjo

mok

o, d

ikal

cije

vega

fo

sfat

a in

trik

alci

jeve

ga fo

sfat

a ži

vals

kega

iz

vora

, krv

ne m

oke,

krv

nih

proi

zvod

ov in

nj

ihov

ih k

rmni

h m

ešan

ic n

a km

etijs

kem

go

spod

arst

vu (U

radn

i lis

t RS

, št.

30/0

9)

Pra

viln

ik o

pog

ojih

za

zago

tavl

janj

e va

rnos

ti kr

me

(Ura

dni l

ist R

S, š

t. 58

/11

V s

klad

u s

7.

leno

m U

redb

e 99

9/20

01 E

S je

pre

pove

dano

kr

mlje

nje

prež

veko

valc

ev z

be

ljako

vina

mi,

prid

oblje

nim

i iz

živa

li iz

vrs

t ses

alce

v.

KR

MLJ

EN

JE Ž

IVA

LI

1. P

repo

ved,

pre

dvid

ena

v pr

vem

od

stav

ku 7

. le

na, s

e ra

zširi

na

krm

ljenj

e:

(a) r

ejni

h ži

vali,

raze

n kr

mlje

nja

mes

ojed

ih ž

ival

i, ki

se

gojij

o za

ko

žuh,

s:

– pr

edel

anim

i živ

alsk

imi

belja

kovi

nam

i; –

žela

tino,

prid

oblje

no iz

pr

ežve

kova

lcev

; –

krvn

imi p

roiz

vodi

; –

hidr

oliz

irani

mi b

elja

kovi

nam

i; –

dika

lcije

vim

fosf

atom

in

trika

lcije

vim

fosf

atom

ži

vals

kega

izvo

ra (d

ikal

cije

v fo

sfat

in tr

ikal

cije

v fo

sfat

); –

krm

o, k

i vse

buje

bel

jako

vine

, na

štet

e v

toka

h od

i do

v;.

(b) p

režv

ekov

alce

v z

živa

lski

mi

belja

kovi

nam

i in

krm

ili, k

i vse

buje

jo

take

bel

jako

vine

. 2.

I O

dmik

i od

prep

oved

i skl

adno

s

prvi

m in

dru

gim

ods

tavk

om 7

. le

na

67. P

režv

ekov

alci

se

ne

krm

ijo z

bel

jako

vina

mi,

prid

oblje

nim

i iz

živa

li iz

vrs

t se

salc

ev.

68. F

arm

ske

živa

li se

ne

krm

ijo s

pro

izvo

di

živa

lske

ga iz

vora

, raz

en

izje

m iz

pril

oge

IV U

redb

e 99

9/20

01.

50

100


(UL

L 17

9, 2

9.6.

2013

, st

r. 60

) 7.

, 11.

, 12.

, 13.

in 1

5.

len

in p

oseb

ne z

ahte

ve z

a nj

ihov

o up

orab

o.

Pre

pove

di, p

redv

iden

e v

prve

m in

dr

ugem

ods

tavk

u 7.

le

na u

redb

e 99

9/20

01 E

S, s

e ne

upo

rabl

jajo

za:

(a

) krm

ljenj

e re

jnih

živ

ali z

be

ljako

vina

mi i

z to

k i,

ii, ii

i in

iv te

r kr

mili

, prid

oblje

nim

i iz

taki

h be

ljako

vin:

(i)

mle

ko, n

jego

vi iz

delk

i in

kolo

stru

m;

(ii) j

ajca

in ja

jni

izde

lki;

(iii)

žela

tina,

prid

oblje

na iz

ne

prež

veko

valc

ev;

(iv) h

idro

lizira

ne b

elja

kovi

ne,

prid

oblje

ne iz

del

ov

nepr

ežve

kova

lcev

in

kož

(vel

ikih

in m

alih

) pr

ežve

kova

lcev

; (b

) krm

ljenj

e re

jnih

nep

režv

ekov

alce

v z

belja

kovi

nam

i iz

tok

i, ii

in

iii te

r izd

elki

, ki s

o pr

idob

ljeni

iz ta

kih

belja

kovi

n:

(i) ri

bja

mok

a v

skla

du s

pog

oji,

dolo

enim

i v to

ki B

pril

oge

IV

Ure

dbe

999/

2001

ES

; (ii

) dik

alci

jev

fosf

at in

trik

alci

jev

fosf

at v

skl

adu

s po

goji,

do

loen

imi v

toki

C p

rilog

e IV

U

redb

e 99

9/20

01 E

S;

(iii)

krvn

i pro

izvo

di, p

ridob

ljeni

iz

nepr

ežve

kova

lcev

, v s

klad

u s

pogo

ji, d

olo

enim

i v to

ki D

pr

iloge

IV U

redb

e 99

9/20

01

ES

;


(c) k

rmlje

nje

rib s

krv

no m

oko,

pr

idob

ljeno

iz n

epre

žvek

oval

cev,

v

skla

du s

pog

oji,

dolo

enim

i v to

ki D

pr

iloge

IV U

redb

e 99

9/20

01 E

S;

(d) d

ržav

e la

nice

lahk

o do

volij

o kr

mlje

nje

rejn

ih ž

ival

i z g

omol

jnic

ami

in k

oren

ovka

mi t

er k

rmili

, ki v

sebu

jejo

ta

ke p

roiz

vode

, po

odkr

itju

kost

nih

iglic

, e

je b

ila p

reso

ja tv

egan

ja

ugod

na. P

ri pr

esoj

i tve

ganj

a se

up

ošte

vajo

vsa

j kol

iin

a in

mog

oi v

ir ok

užbe

ter k

onni

nam

embn

i kr

aj p

ošilj

ke.

(e) K

rmlje

nje

neod

stav

ljeni

h re

jnih

živ

ali

prež

veko

valc

ev z

ribj

o m

oko

v sk

ladu

s po

goji

iz to

ke B

A p

rilog

e IV

Ure

dbe

999/

2001

ES.

V

skl

adu

s P

ravi

lnik

om o

pog

ojih

za

upor

abo

in s

klad

išen

je ri

bje

mok

e,

mle

nih

nado

mes

tkov

z ri

bjo

mok

o,

dika

lcije

vega

fosf

ata

in tr

ikal

cije

vega

fo

sfat

a ži

vals

kega

izvo

ra, k

rvne

m

oke,

krv

nih

proi

zvod

ov in

njih

ovih

kr

mni

h m

ešan

ic n

a km

etijs

kem

go

spod

arst

vu n

osile

c km

etijs

kega

go

spod

arst

va p

otre

buje

dov

olje

nje

pris

tojn

ega

obm

one

ga u

rada

V

eter

inar

ske

upra

ve R

epub

like

Slo

veni

je z

a:

a) s

klad

išen

je in

upo

rabo

mle

nih

nado

mes

tkov

z ri

bjo

mok

o na

km

etijs

kih

gosp

odar

stvi

h, n

a ka

terih

se

vzr

ejaj

o pr

ežve

kova

lci;

b)

skl

adiš

enje

in u

pora

bo k

rmni

h


meš

anic

, ki v

sebu

jejo

ribj

o m

oko,

oz

irom

a D

CP

ozi

rom

a TC

P, n

a km

etijs

kih

gosp

odar

stvi

h, n

a ka

terih

se

redi

jo p

režv

ekov

alci

in

nepr

ežve

kova

lci;

c)

skl

adiš

enje

in u

pora

bo ri

bje

mok

e oz

irom

a D

CP

ozi

rom

a TC

P v

obl

iki

posa

mi

nih

krm

il za

pro

izvo

dnjo

kr

mni

h m

ešan

ic n

epre

žvek

oval

cev

na k

met

ijski

h go

spod

arst

vih,

na

kate

rih s

e re

dijo

le n

epre

žvek

oval

ci;

d) s

klad

išen

je in

upo

rabo

krm

nih

meš

anic

, ki v

sebu

jejo

krv

ne

proi

zvod

e ne

prež

veko

valc

ev, n

a km

etijs

kih

gosp

odar

stvi

h, n

a ka

terih

se

redi

jo p

režv

ekov

alci

in d

ruge

rejn

e ži

vali;

e)

skl

adiš

enje

in u

pora

bo k

rvni

h pr

oizv

odov

nep

režv

ekov

alce

v v

oblik

i po

sam

ini

h kr

mil

za p

roiz

vodn

jo

krm

nih

meš

anic

na

kmet

ijski

h go

spod

arst

vih,

na

kate

rih s

e ne

redi

jo

prež

veko

valc

i;

f) sk

ladi

šen

je in

upo

rabo

krv

ne

mok

e v

oblik

i pos

ami

nih

krm

il oz

irom

a kr

mni

h m

ešan

ic n

a km

etijs

kih

gosp

odar

stvi

h, n

a ka

terih

se

vzr

ejaj

o rib

e;

g) s

klad

išen

je in

upo

rabo

krm

nih

meš

anic

, ki v

sebu

jejo

krv

no m

oko

nepr

ežve

kova

lcev

, na

kmet

ijski

h go

spod

arst

vih,

na

kate

rih s

e re

dijo

rib

e, p

režv

ekov

alci

in d

ruge

rejn

e ži

vali.

(2

) Pos

ebno

dov

olje

nje

za

proi

zvod

njo

krm

nih

meš

anic

, ki

vseb

ujej

o rib

jo m

oko

oziro

ma

DC

P


oziro

ma

TCP

, se

ne z

ahte

va z

a km

etijs

ka g

ospo

dars

tva,

ki n

e re

dijo

pr

ežve

kova

lcev

in p

roiz

vaja

jo k

rmne

m

ešan

ice

le z

a po

trebe

last

ne re

je in

: –

v pr

oizv

odnj

i krm

nih

meš

anic

up

orab

ljajo

dop

olni

lno

krm

no

meš

anic

o z

ribjo

mok

o, k

i vse

buje

m

anj k

ot 5

0 %

sur

ovih

bel

jako

vin;

–

v pr

oizv

odnj

i krm

nih

meš

anic

up

orab

ljajo

dop

olni

lne

krm

ne

meš

anic

e z

DC

P a

li TC

P, k

i vse

buje

m

anj k

ot 1

0 %

cel

otne

ga fo

sfor

ja in

–

so p

rigla

sila

dej

avno

st p

oslo

vanj

a s

krm

o or

ganu

, pris

tojn

emu

po

pred

pisu

, ki u

reja

regi

stra

cijo

obr

atov

no

silc

ev d

ejav

nost

i, po

veza

nih

s kr

mo.

(3

) Km

etijs

ka g

ospo

dars

tva

iz

prej

šnje

ga o

dsta

vka

mor

ajo

prid

obiti

do

volje

nje

le, k

adar

upo

rabl

jajo

ribj

o m

oko

oziro

ma

DC

P o

ziro

ma

TCP

v

oblik

i pos

ami

nih

krm

il ko

t sur

ovin

o za

izde

lavo

krm

nih

meš

anic

. (4

) Pos

ebno

dov

olje

nje

za

proi

zvod

njo

krm

nih

meš

anic

, ki

vseb

ujej

o kr

vne

proi

zvod

e al

i krv

no

mok

o iz

nep

režv

ekov

alce

v, s

e ne

za

htev

a za

km

etijs

ka g

ospo

dars

tva:

–

ki re

dijo

le n

epre

žvek

oval

ce in

pr

oizv

ajaj

o kr

mne

meš

anic

e s

krvn

imi

proi

zvod

i nep

režv

ekov

alce

v le

za

last

no re

jo;

– za

km

etijs

ka g

ospo

dars

tva,

ki g

ojijo

le

ribe

in p

roiz

vaja

jo k

rmne

meš

anic

e s

krvn

o m

oko

nepr

ežve

kova

lcev

le z

a la

stno

rejo

; –

v pr

oizv

odnj

i krm

nih

meš

anic


upor

ablja

jo d

opol

niln

o kr

mno

m

ešan

ico

s kr

vnim

i pro

izvo

di a

li kr

vno

mok

o iz

nep

režv

ekov

alce

v, k

i vs

ebuj

e m

anj k

ot 5

0 %

sur

ovih

be

ljako

vin

in

– so

prig

lasi

la p

oslo

vanj

e s

krm

o or

ganu

, pris

tojn

emu

po p

redp

isu,

ki

urej

a re

gist

raci

jo o

brat

ov n

osilc

ev

deja

vnos

ti, p

ovez

ano

s kr

mo.

(5

) Km

etijs

ka g

ospo

dars

tva

iz

prej

šnje

ga o

dsta

vka

mor

ajo

prid

obiti

do

volje

nje

le, k

adar

upo

rabl

jajo

krv

ne

proi

zvod

e al

i krv

no m

oko

nepr

ežve

kova

lcev

v o

blik

i po

sam

ini

h kr

mil

kot s

urov

ino

za

izde

lavo

krm

nih

meš

anic

. (6

) Pos

ebno

dov

olje

nje

ni p

otre

bno

tudi

, kad

ar s

e na

km

etijs

kem

go

spod

arst

vu h

krat

i vzr

ejaj

o pr

ežve

kova

lci i

n ne

prež

veko

valc

i in

se k

rmne

meš

anic

e z

ribjo

mok

o oz

irom

a D

CP

ozi

rom

a TC

P o

ziro

ma

krvn

imi p

roiz

vodi

upo

rabl

jajo

iz

klju

no z

a kr

mlje

nje

hišn

ih ž

ival

i in

so ra

zgla

šene

kot

hra

na z

a hi

šne

živa

li.

N

AD

ZOR

IN IZ

KO

RE

NIN

JEN

JE T

SE

11

. le

n P

rijav

ljanj

e Br

ez p

oseg

anja

v D

irekt

ivo

82/8

94/E

GS

drža

ve

lani

ce z

agot

ovijo

, da

se p

risto

jnim

or

gano

m t

akoj

prij

avi ž

ival

, za

kate

ro s

e su

mi,

da je

oku

žena

s T

SE

Drž

ave

lani

ce re

dno

obve

šaj

o dr

uga

Zako

n o

vete

rinar

skih

mer

ilih

skla

dnos

ti (U

radn

i lis

t RS

, št.

93/0

5):

17.

len

in 2

6.

len

Pra

viln

ik o

bol

ezni

h ži

vali

(Ura

dni l

ist R

S, š

t. 81

/07

in 2

4/10

) P

ravi

lnik

o n

ekat

erih

ukr

epih

za

prep

reev

anje

, nad

zor i

n iz

kore

ninj

enje

tra

nsm

isiv

nim

ih s

pong

iform

nim

ih

ence

falo

patij

(Ura

dni l

ist R

S, š

t. 37

/10,

52/

11

17.

len

(poj

av b

olez

ni o

ziro

ma

sum

a bo

lezn

i) (1

) e

se p

ojav

i bo

leze

n al

i se

po

javi

jo z

naki

, na

pod

lagi

kat

erih

se

sum

i, da

je

živa

l zb

olel

a al

i po

gini

la

za b

olez

nijo

, m

ora

imet

nik

živa

li to

ta

koj

na

pred

pisa

n na

in

spor

oiti

ve

terin

arsk

i org

aniz

aciji

. (2

) Im

etni

k ži

vali

mor

a do

69. I

met

nik

živa

li pr

ijavi

su

m b

olez

ni in

pog

in ž

ival

i ve

terin

arsk

i org

aniz

aciji

.

50


drug

o in

Kom

isijo

o p

rijav

ljeni

h pr

imer

ih

TSE

P

risto

jni o

rgan

nem

udom

a iz

vede

ukr

epe,

pr

edpi

sane

v

lenu

12

te u

redb

e, s

kupa

j z

vsem

i dru

gim

i pot

rebn

imi u

krep

i

in 7

4/20

13)

prih

oda

vete

rinar

ja

oziro

ma

vete

rinar

ke z

avar

ovat

i te

r pr

epre

iti

drug

im o

seba

m in

živ

alim

dos

top

do

priz

adet

e ži

vali,

re

de,

jate

, eb

elnj

aka

oziro

ma

trupl

a po

ginu

le

živa

li.

(3)

Pod

robn

ejši

na

in

spor

oan

ja iz

prv

ega

odst

avka

tega

le

na p

redp

iše

min

iste

r.

26.

len

(trup

la p

ogin

ulih

živ

ali i

n V

HS

) (1

) Im

etni

ki ž

ival

i ozi

rom

a dr

uge

fizi

ne in

pra

vne

oseb

e m

oraj

o na

pre

dpis

an n

ain

prij

aviti

pog

in

živa

li oz

irom

a tru

plo

živa

li or

gani

zaci

ji, k

i izv

aja

vete

rinar

sko

higi

ensk

o sl

užbo

(v n

adal

jnje

m

bese

dilu

: VH

S) k

ot ja

vno

služ

bo v

sk

ladu

s p

redp

isi,

ki u

reja

jo

vete

rinar

ske

deja

vnos

ti, in

ji tr

uplo

po

ginu

le ž

ival

i pre

dati.

Pre

d od

dajo

tru

pla

mor

ajo

imet

niki

z n

jim ra

vnat

i na

pre

dpis

an n

ain

.

12

. le

n U

krep

i pri

živa

lih, p

ri ka

terih

obs

taja

sum

TS

E

Za v

sako

živ

al, p

ri ka

teri

obst

aja

sum

, da

je o

kuže

na z

TSE

, je

odre

jena

ura

dna

omej

itev

giba

nja,

dok

ler

niso

zna

ni

rezu

ltati

klin

ine

ga in

epi

dem

iolo

škeg

a pr

egle

da, k

i ga

izve

de p

risto

jni o

rgan

, ali

dokl

er n

i pok

onan

a za

labo

rato

rijsk

e

Zako

n o

vete

rinar

skih

mer

ilih

skla

dnos

ti (U

radn

i lis

t RS

, št.

93/0

5)

17.–

18.

len

Pra

viln

ik o

nek

ater

ih u

krep

ih z

a pr

epre

evan

je, n

adzo

r in

izko

reni

njen

je

trans

mis

ivni

mih

spo

ngifo

rmni

mih

en

cefa

lopa

tij (U

radn

i lis

t RS

, št.

37/1

0 52

/11

in 7

4/20

13)

17.

len

(poj

av b

olez

ni o

ziro

ma

sum

a bo

lezn

i) (1

) e

se p

ojav

i bo

leze

n al

i se

po

javi

jo z

naki

, na

pod

lagi

kat

erih

se

sum

i, da

je

živa

l zb

olel

a al

i po

gini

la

za b

olez

nijo

, m

ora

imet

nik

živa

li to

ta

koj

na

pred

pisa

ni

nain

sp

oro

iti

vete

rinar

ski o

rgan

izac

iji.

70. I

met

nik

živa

li iz

vaja

pr

edpi

sane

ukr

epe

ob

sum

u bo

lezn

i TS

E.

P

ravn

omo

na

odlo

ba

za

prek

ršek

je

iz

dana

. 10

0


prei

skav

e po

d ur

adni

m n

adzo

rom

e ob

staj

a su

m B

SE

pri

živa

li iz

vrs

t go

vedi

na

gosp

odar

stvu

v d

ržav

i la

nici

, se

vse

dru

ge ž

ival

i iz

vrst

gov

edi n

a te

m

gosp

odar

stvu

pod

redi

jo u

radn

i om

ejitv

i gi

banj

a, d

okle

r nis

o na

vol

jo re

zulta

ti pr

eisk

av.

e

obst

aja

sum

BS

E p

ri en

i živ

ali i

z vr

st

ovac

ali

koz

na g

ospo

dars

tvu

v dr

žavi

la

nici

na

podl

agi o

bjek

tivni

h do

kazo

v,

kakr

šni s

o re

zulta

ti te

stov

, ki l

ahko

pr

akti

no ra

zlo

ujej

o m

ed ra

znim

i obl

ikam

i TS

E, s

e vs

e dr

uge

živa

li iz

vrs

t ova

c in

koz

na

gos

poda

rstv

u po

dred

ijo u

radn

i om

ejitv

i gi

banj

a, d

okle

r nis

o na

vol

jo re

zulta

ti pr

eisk

av.

e

obst

aja

doka

z, d

a go

spod

arst

vo, k

jer j

e bi

la ž

ival

pris

otna

ob

sum

u na

BS

E,

verje

tno

ni g

ospo

dars

tvo,

na

kate

rem

bi

živa

l lah

ko b

ila iz

post

avlje

na B

SE

, pris

tojn

i or

gan

lahk

o od

loi,

da s

e ur

adni

om

ejitv

i gi

banj

a po

dred

i le

živa

l, pr

i kat

eri o

bsta

ja

sum

oku

žbe

e

men

ijo, d

a je

pot

rebn

o, p

risto

jni o

rgan

la

hko

odlo

i, da

se

urad

nem

u na

dzor

u po

dred

ijo tu

di d

ruga

gos

poda

rstv

a al

i pa

le

izpo

stav

ljeno

gos

poda

rtsvo

, odv

isno

od

razp

olož

ljivi

h ep

idem

iolo

ških

info

rmac

ij.

Skl

adno

s p

osto

pkom

iz

lena

24(

2) in

z

odst

opan

jem

od

zaht

ev d

ruge

ga, t

retje

ga

in

etrte

ga p

odod

stav

ka te

ga o

dsta

vka,

je

lahk

o dr

žava

la

nica

opr

ošen

a up

orab

e ur

adni

h om

ejite

v pr

emik

ov ž

ival

i, e

Pra

viln

ik o

bol

ezni

h ži

vali

(Ura

dni l

ist R

S, š

t. 81

/07

in 2

4/10

)

(2)

Imet

nik

živa

li m

ora

do

prih

oda

vete

rinar

ja

oziro

ma

vete

rinar

ke z

avar

ovat

i te

r pr

epre

iti

drug

im o

seba

m in

živ

alim

dos

top

do

priz

adet

e ži

vali,

re

de,

jate

, eb

elnj

aka

oziro

ma

trupl

a po

ginu

le

živa

li.

(3)

Pod

robn

ejši

na

in

spor

oan

ja iz

prv

ega

odst

avka

tega

le

na p

redp

iše

min

iste

r.

18.

len

(ugo

tovi

tev

bole

zni)

(1)

Vet

erin

ar

oziro

ma

vete

rinar

ka,

dolo

ena

s pr

edpi

si,

ki

urej

ajo

vete

rinar

ske

deja

vnos

ti (v

na

daljn

jem

be

sedi

lu:

vete

rinar

), ki

po

sum

i na

bo

leze

n iz

pr

vega

od

stav

ka 1

5.

lena

, m

ora

s pi

snim

na

vodi

lom

v d

nevn

iku

vete

rinar

skih

po

sego

v do

loiti

pr

edpi

sane

ve

terin

arsk

e uk

repe

, o

tem

na

pr

edpi

sani

na

in o

bves

titi

VU

RS

ter

po

skrb

eti,

da

se

sum

na

bo

leze

n po

trdi a

li ov

rže

oziro

ma

ugot

ovi v

zrok

po

gina

živ

ali.

Vete

rinar

mor

a iz

vest

i vs

e po

trebn

e uk

repe

, da

sa

m

ne

pred

stav

lja

vira

ra

znos

a bo

lezn

i. P

isno

nav

odilo

je

za i

met

nika

živ

ali

obve

zno.

(2

) P

odro

bnej

ši

nain

ob

veš

anja

V

UR

S,

ukre

pe

vete

rinar

ja,

nain

pre

voza

mat

eria

la


upor

abi u

krep

e, k

i zag

otav

ljajo

en

akov

redn

o za

šito

2.

e

pris

tojn

i org

an o

blas

ti ug

otov

i, da

ni

mog

oe

izkl

juiti

mož

nost

i oku

žbe

z en

o od

obl

ik T

SE

, je

treba

živ

al p

okon

ati,

e je

še

živa

njen

e m

ožga

ne in

vsa

dru

ga

tkiv

a, k

i jih

dol

oi p

risto

jni o

rgan

, je

treba

od

stra

niti

in p

osla

ti v

urad

no o

dobr

eni

labo

rato

rij, n

acio

naln

i ref

eren

ni

labo

rato

rij, p

redv

iden

v

lenu

19(

1), a

li v

refe

ren

ni la

bora

torij

Sku

pnos

ti, p

redv

iden

v

lenu

19(

2), n

a pr

egle

de v

skl

adu

z la

bora

torij

skim

i met

odam

i, do

loen

imi v

le

nu 2

0.

3. V

si d

eli t

rupa

živ

ali,

za k

ater

o je

po

stav

ljen

sum

TS

E, v

klju

no s

kož

o, s

e za

drži

jo p

od u

radn

im n

adzo

rom

, dok

ler n

i ug

otov

ljena

neg

ativ

na d

iagn

oza,

ali

pa s

e un

iijo

v s

klad

u s

toko

3 a

li 4

Pril

oge

V.

4. P

ravi

la z

a iz

vaja

nje

tega

le

na s

e sp

rejm

ejo

v sk

ladu

s p

osto

pkom

iz

lena

24

(2).

in

ugot

avlja

nja

bole

zni

ter

nain

fin

anci

ranj

a pr

edpi

še m

inis

ter.

13

. le

n U

krep

i po

potrd

itvi p

risot

nost

i TSE

1.

Ko

je u

radn

o po

trjen

a pr

isot

nost

TS

E, j

e tre

ba k

ar n

ajhi

treje

upo

rabi

ti na

sled

nje

ukre

pe:

Zako

n o

vete

rinar

skih

mer

ilih

skla

dnos

ti (U

radn

i lis

t RS

, št.

93/0

5)

20.

len

20.

len

(ukr

epi)

(1)

Ko

se u

goto

vi b

olez

en i

n za

as

tra

janj

a ne

varn

osti,

ur

adni

ve

terin

ar

gled

e na

bo

leze

n od

redi

pr

edpi

sane

uk

repe

te

r po

roa

na

71. I

met

nik

živa

li iz

vaja

pr

edpi

sane

ukr

epe

po

potrd

itvi T

SE

.

P

ravn

omo

na

odlo

ba

za

prek

ršek

je


(a) v

si d

eli t

rupa

živ

ali s

e po

poln

oma

uni

ijo v

skl

adu

s P

rilog

o V

raze

n sn

ovi,

ki

se z

adrž

ijo z

a ev

iden

co v

skl

adu

s po

glav

jem

B, I

II, 2

Pril

oge

III;

(b) o

prav

i se

poiz

vedb

a za

ugo

tavl

janj

e vs

eh o

grož

enih

živ

ali v

skl

adu

s to

ko 1

P

rilog

e V

II;

c) v

se ž

ival

i in

proi

zvod

i živ

alsk

ega

izvo

ra

iz to

ke 2

Pril

oge

VII,

ki s

o bi

li ug

otov

ljeni

ko

t ogr

ožen

i s p

oizv

edbo

iz (b

), se

po

kon

ajo

in p

opol

nom

a un

iijo

v s

klad

u s

toka

ma

3 in

4 P

rilog

e V

. Z

odst

opan

jem

od

tega

ods

tavk

a la

hko

drža

ve

lani

ce u

pora

bijo

ukr

epe,

ki

ponu

jajo

ena

kovr

edno

sto

pnjo

zaš

ite,

e so

ti u

krep

i pre

dhod

no o

dobr

eni v

skl

adu

s po

stop

kom

iz

lena

24(

2).

2. D

o iz

vedb

e uk

repo

v iz

ods

tavk

a 1(

b) in

(c

) se

gosp

odar

stvo

, na

kate

rem

je b

ila

živa

l nav

zoa,

ko

je b

ila p

otrje

na

pris

otno

st T

SE

, pod

redi

ura

dnem

u na

dzor

u, v

se p

rem

ike

živa

li, d

ovze

tnih

za

TSE

, in

proi

zvod

ov ž

ival

skeg

a iz

vora

, pr

idob

ljeni

h iz

njih

, z g

ospo

dars

tva

ali n

a go

spod

arst

vo p

a m

ora

odob

riti p

risto

jni

orga

n, z

ato

da s

e za

goto

vi n

epos

redn

a sl

edlji

vost

in id

entif

ikac

ija z

adev

nih

živa

li in

pro

izvo

dov

živa

lske

ga iz

vora

.

e ob

staj

a do

kaz,

da

gosp

odar

stvo

, na

kate

rem

je b

ila o

kuže

na ž

ival

pris

otna

ob

potrd

itvi T

SE

, po

vsej

ver

jetn

osti

ni

gosp

odar

stvo

, na

kate

rem

je b

ila ž

ival

iz

post

avlje

na T

SE

, pris

tojn

i org

an la

hko

Pra

viln

ik o

nek

ater

ih u

krep

ih z

a pr

epre

evan

je, n

adzo

r in

izko

reni

njen

je

trans

mis

ivni

mih

spo

ngifo

rmni

mih

en

cefa

lopa

tij (U

radn

i lis

t RS

, št.

37/1

0 52

/11

in 7

4/20

13)

Pra

viln

ik o

bol

ezni

h ži

vali

(Ura

dni l

ist R

S, š

t. 81

/07

in 2

4/10

)

pred

pisa

ni n

ain

. (2

) N

atan

nejš

i uk

repi

za

ug

otav

ljanj

e,

prep

reev

anje

ši

rjenj

a in

za

tiran

ja

bole

zni,

pogo

ji za

pr

eneh

anje

ve

ljave

uk

repo

v za

radi

bo

lezn

i te

r na

in

poro

anja

in

ob

veš

anja

so

do

loen

i s

pred

pisi

S

kupn

osti

oziro

ma

jih

pred

piše

m

inis

ter,

e pr

edpi

si

Sku

pnos

ti ne

do

loaj

o dr

uga

e.

Ukr

epi,

ki j

ih j

e po

trebn

o iz

vest

i po

po

trditv

i TS

E,

so

pred

pisa

ni

v 13

. le

nu in

pril

ogi V

II U

redb

e 99

9/20

01.

izda

na.

100


odlo

i, da

se

urad

nem

u na

dzor

u po

dred

ita

obe

gosp

odar

stvi

ali

le iz

post

avlje

no

gosp

odar

stvo

. 3.

Drž

ave

lani

ce, k

i so

izve

dle

nado

mes

tni p

rogr

am z

ena

kovr

edno

za

šito

, pre

dvid

eno

v pe

tem

pod

odst

avku

le

na 1

2(1)

, so

lahk

o z

odst

opan

jem

od

zaht

ev iz

ods

tavk

a 1(

b) in

(c) o

proš

ene,

v

skla

du s

pos

topk

om iz

le

na 2

4(2)

, za

htev

e po

upo

rabi

ura

dnih

om

ejite

v pr

emik

ov ž

ival

i ter

zah

teve

po

poko

nan

ju

in u

nien

ju ž

ival

i. 4.

Las

tnik

i nem

udom

a pr

ejm

ejo

odšk

odni

no z

a iz

gubo

živ

ali,

ki s

o bi

le

poko

nan

e, a

li pr

oizv

ode

živa

lske

ga

izvo

ra, k

i so

bili

uni

eni v

skl

adu

s le

nom

12

(2) t

er o

dsta

vkom

1(a

) in

(c) t

ega

lena

. 5.

Bre

z po

sega

nja

v D

irekt

ivo

82/8

94/E

GS

se

obv

ešan

je K

omis

ije o

pot

rjeni

pr

isot

nost

i kat

ere

koli

oblik

e TS

E ra

zen

BS

E iz

vaja

na

letn

i osn

ovi.

6. P

ravi

la z

a iz

vaja

nje

tega

le

na s

e sp

rejm

ejo

v sk

ladu

s p

osto

pkom

iz

lena

24

(2).

D

AJA

NJE

NA

TR

G IN

IZV

OZ

15.

len

Žive

živ

ali,

njih

ovo

sem

e, z

arod

ki in

jaj

ne

celic

e

Zako

n o

vete

rinar

skih

mer

ilih

skla

dnos

ti (U

radn

i lis

t RS

, št.

93/0

5)

9.

len

Pra

viln

ik o

nek

ater

ih u

krep

ih z

a pr

epre

evan

je, n

adzo

r in

izko

reni

njen

je

9.

len

(pog

oji z

a pr

emik

e)

(1)

Nek

omer

cial

ni

prem

iki

se

izva

jajo

v

skla

du

s po

goji,

ki

so

do

loen

i s

pred

pisi

S

kupn

osti

72. R

ejec

pri

daja

nju

živa

li na

trg

upoš

teva

pre

dpis

ane

pogo

je z

a pr

emik

e ži

vali

iz

9.

lena

Zak

ona

o

50


1. D

ajan

je n

a tr

g al

i po

potr

ebi i

zvoz

živ

ali

iz v

rst

gove

di, o

vac

ali k

oz in

njih

oveg

a se

men

a, z

arod

kov

in ja

jni

h ce

lic s

e iz

vaja

ta p

od p

ogoj

i, do

loen

imi v

Pril

ogi

VIII

, ali

pri u

vozu

pod

pog

oji,

dolo

enim

i v

Prilo

gi I

X. Ž

ive

živa

li in

njih

ove

zaro

dke

in

jaj

ne c

elic

e m

oraj

o sp

rem

ljati

ustr

ezna

sp

riev

ala

o zd

ravs

tven

em s

tanj

u, k

akor

jih

zah

teva

zak

onod

aja

Skup

nost

i, v

skla

du s

le

nom

17

ali p

ri uv

ozu

v sk

ladu

s

leno

m 1

8.

2. D

ajan

je n

a trg

pot

omst

va p

rve

gene

raci

je, s

emen

a, z

arod

kov

in ja

jni

h ce

lic ž

ival

i, pr

i kat

erih

je o

bsta

jal a

li bi

l po

trjen

sum

TS

E, s

e po

dred

i pog

ojem

, do

loen

im v

pog

lavj

u B

Pril

oge

VIII

. 3.

Pra

vila

za

izva

janj

e te

ga

lena

se

spre

jmej

o v

skla

du s

pos

topk

om iz

le

na

24(2

)

trans

mis

ivni

mih

spo

ngifo

rmni

mih

en

cefa

lopa

tij (U

radn

i lis

t RS

, št.

37/1

0 52

/11

in 7

4/20

13)

oziro

ma

jih

pred

piše

m

inis

ter,

e pr

edpi

si

Sku

pnos

ti ne

do

loaj

o dr

uga

e.

Pri

spre

jetju

dr

žavn

ega

prog

ram

a iz

kore

ninj

enja

pos

amez

ne

bole

zni

za

prid

obite

v po

sebn

ega

stat

usa

gled

e zd

ravs

tven

ega

stan

ja

(v n

adal

jnje

m b

esed

ilu:

stat

us)

lahk

o m

inis

ter

pred

piše

do

datn

e oz

irom

a po

sebn

e po

goje

za

tovr

stne

pre

mik

e.

(2)

Pro

met

z

živa

lmi

mor

a bi

ti us

klaj

ena

s po

goji,

ki

jih

pr

edpi

še

min

iste

r, e

ni s

pre

dpis

i S

kupn

osti

dolo

eno

drug

ae.

O

b sp

reje

tju

drža

vneg

a pr

ogra

ma

izko

reni

njen

ja

posa

mez

ne

bole

zni

za

prid

obite

v st

atus

a la

hko

min

iste

r pr

edpi

še

doda

tne

oziro

ma

pose

bne

pogo

je

prom

eta.

(3

) Z

živa

lmi s

e trg

uje

pod

pogo

ji,

ki j

ih p

redp

iše

min

iste

r v

skla

du s

pr

edpi

si S

kupn

osti.

Pri

posa

mez

nih

bole

znih

je

za

trg

ovan

je

treba

iz

poln

jeva

ti tu

di

pogo

je

gled

e st

atus

ov i

z 15

. le

na t

ega

zako

na,

doda

tna

jam

stva

al

i dr

uge

pred

pisa

ne

pogo

je,

ki

se

lahk

o na

naša

jo

na

drža

vo,

regi

jo,

gosp

odar

stvo

, re

do a

li ži

val.

(4)

Pre

mik

živ

ali i

n pr

oizv

odov

je

dovo

ljen

sam

o,

e v

izvo

rni d

ržav

i ali

regi

ji oz

irom

a na

gos

poda

rstv

u iz

vora

na

oze

mlju

Sku

pnos

ti ni

om

ejite

v pr

i trg

ovan

ju

oziro

ma

niso

uv

eden

i za

šitn

i uk

repi

zar

adi

bole

zni

živa

li.

vete

rinar

skih

mer

ilih

skla

dnos

ti in

Ure

dbe

999/

2001

.


Bol

ezni

živ

ali,

zara

di k

ater

ih s

e la

hko

uved

ejo

omej

itve

pri

trgov

anju

oz

irom

a se

za

radi

nj

ih

uved

ejo

zaš

itni

ukre

pi,

ter

obm

oja

, na

ka

terih

ve

ljajo

om

ejitv

e oz

irom

a za

šitn

i ukr

epi,

so d

olo

eni s

pre

dpis

i S

kupn

osti.

(5

) B

olez

ni

in

obm

oja

te

r do

datn

i in

pose

bni p

ogoj

i so

dolo

eni

s pr

edpi

si

Sku

pnos

ti oz

irom

a jih

pr

edpi

še m

inis

ter,

e ni

s p

redp

isi

Sku

pnos

ti do

loen

o dr

uga

e.

(6)

Izvo

z se

do

izst

opne

to

ke z

oz

emlja

EU

odv

ija v

skl

adu

s po

goji,

ki

vel

jajo

za

trgov

anje

, po

izst

opu

pa

se

s po

šiljk

ami

ravn

a,

kot

je

to

dolo

eno

v pr

edpi

sih

nam

embn

e oz

irom

a tra

nzitn

ih

drža

v zu

naj

obm

oja

EU

. P

ogoj

i za

daja

nje

na tr

g in

izvo

z ži

vih

živa

li, n

jihov

ega

sem

en, z

arod

kov

in

jaj

nih

celic

so

pred

pisa

ni v

15.

le

nu

in P

rilog

i VIII

Ure

dbe

999/

01.


XIII

. Pre

dpis

ane

zaht

eve

ravn

anja

za

prija

vo b

olez

ni s

linav

ke in

par

klje

vke

P

RE

DP

IS E

U

ZAH

TEV

E

zaht

eve

iz p

redp

isov

EU

, ki s

e up

ošte

vajo

pri

navz

križ

ni s

klad

nost

i

DO

MA

I PR

EDPI

S pr

edpi

si R

epub

like

Slov

enije

, ki p

ovze

maj

o za

htev

e iz

pre

dpis

ov E

U

IZV

AJA

NJE

ZA

HTE

V

izva

janj

e za

htev

iz p

redp

isov

RS

na

ravn

i km

etijs

kega

gos

poda

rstv

a

ZAH

TEV

E

zaht

eve

iz p

redp

isov

RS

, ki j

ih m

ora

izpo

lnje

vati

zave

zane

c in

jih

prev

erja

ko

ntro

lor

STO

PN

JA K

RŠ

ITV

E

krši

tve

zaht

ev iz

pr

edpi

sov

RS

, iz

raže

ne z

oce

no

L S

T

Dire

ktiv

a Sv

eta

85/5

11/E

GS

z dn

e 18

. no

vem

bra

1985

o

uved

bi u

krep

ov

Skup

nost

i za

obvl

adov

anje

slin

avke

in

par

klje

vke

(UL

L št

. 31

5 z

dne

26. 1

1. 1

985,

st

r. 11

), za

dnji

sp

rem

enje

na z

Ure

dbo

Svet

a (E

S) št

. 807

/200

3 z

dne

14. a

prila

200

3 o

prila

godi

tvi d

olo

b gl

ede

odbo

rov,

ki

pom

agaj

o K

omis

iji p

ri ur

esni

evan

ju n

jeni

h iz

vedb

enih

poo

blas

til,

pred

vide

nih

v ak

tih

Svet

a, k

i se

spre

jem

ajo

v po

stop

ku

posv

etov

anja

(sog

lasj

e),

Skle

pu 1

999/

468/

ES

(UL

L št

. 122

z d

ne 1

6.

5. 2

003,

str.

36)

3.

len

3.

len

Prij

avlja

nje

slin

avke

in p

arkl

jevk

e 1.

Drž

ave

lani

ce z

agot

ovijo

, da:

(a

) pris

tojn

i org

an s

linav

ko in

par

klje

vko

uvrs

ti m

ed

obve

zno

prija

vljiv

e bo

lezn

i; (b

) la

stni

k al

i vsa

kdo,

ki s

krbi

za

živa

li, s

prem

lja ž

ival

i al

i skr

bi z

anje

med

pre

vozo

m, p

risto

jni o

rgan

ali

urad

nega

vet

erin

arja

tak

oj u

radn

o ob

vest

i o p

risot

nost

i al

i sum

u pr

isot

nost

i slin

avke

in p

arkl

jevk

e, in

živ

ali,

okuž

ene

s sl

inav

ko in

par

klje

vko

ali z

a ka

tere

obs

taja

su

m, d

a so

oku

žene

, nas

tani

loen

o od

živ

ali d

ovze

tnih

vr

st, z

a ka

tere

obs

taja

tve

ganj

e, d

a bi

se

okuž

ile a

li ko

ntam

inira

le z

viru

som

slin

avke

in p

arkl

jevk

e;

(c) v

eter

inar

ji pr

aktik

i, ur

adni

vet

erin

arji,

vod

stve

no

oseb

je v

eter

inar

skih

ali

drug

ih u

radn

ih a

li za

sebn

ih

labo

rato

rijev

ter v

saka

ose

ba, k

i je

pri s

voji

pokl

icni

de

javn

osti

v st

iku

z ži

valm

i dov

zetn

ih v

rst a

li s

proi

zvod

i, pr

idob

ljeni

mi i

z om

enje

nih

živa

li, ta

koj

obve

zno

urad

no o

bves

tijo

pris

tojn

i org

an o

vsa

kem

su

mu

ali p

risot

nost

i slin

avke

in p

arkl

jevk

e, o

kat

erih

so

obve

šen

i še

pred

ura

dnim

pos

egom

v o

kviru

te

dire

ktiv

e.

2. B

rez

pose

ganj

a v

obst

oje

o za

kono

dajo

Sku

pnos

ti o

prija

vlja

nju

izbr

uhov

živ

alsk

ih b

olez

ni m

ora

drža

va

lani

ca, n

a ka

tere

oze

mlju

je p

otrje

n iz

bruh

slin

avke

in

park

ljevk

e al

i prim

arni

prim

er s

linav

ke in

par

klje

vke

pri

divj

ih ž

ival

ih, p

rijav

iti b

olez

en te

r pos

lati

poda

tke

in

pisn

a po

roila

Kom

isiji

in d

rugi

m d

ržav

am

lani

cam

v

skla

du s

Pril

ogo

II.

Pra

viln

ik o

ukr

epih

za

nadz

or, z

atira

nje

in

prep

reev

anje

širj

enja

sl

inav

ke in

par

klje

vke

(Ura

dni l

ist R

S, š

t. 75

/05)

Last

nik

ali v

sakd

o, k

i skr

bi z

a ži

vali,

spr

emlja

ži

vali

ali s

krbi

zan

je m

ed p

revo

zom

, pris

tojn

i or

gan

ali u

radn

ega

vete

rinar

ja ta

koj u

radn

o ob

vest

i o p

risot

nost

i ali

sum

u pr

isot

nost

i sl

inav

ke in

par

klje

vke

in ž

ival

i, ok

užen

e s

slin

avko

in p

arkl

jevk

o al

i za

kate

re o

bsta

ja

sum

, da

so o

kuže

ne, n

asta

ni lo

eno

od ž

ival

i do

vzet

nih

vrst

, za

kate

re o

bsta

ja tv

egan

je,

da b

i se

okuž

ile.

73. I

met

nik

živa

li vs

ak s

um k

užne

bo

lezn

i pri

živa

lih p

rijav

i vet

erin

arsk

i or

gani

zaci

ji.

10

0


XIV

. Pre

dpis

ane

zaht

eve

ravn

anja

za

prija

vo b

olez

ni s

vinj

ske

kuge

P

RE

DP

IS E

U

ZAH

TEV

E

zaht

eve

iz p

redp

isov

EU

, ki s

e up

ošte

vajo

pri

navz

križ

ni s

klad

nost

i

DO

MA

I PR

EDPI

S pr

edpi

si R

epub

like

Slov

enije

, ki p

ovze

maj

o za

htev

e iz

pre

dpis

ov E

U

IZP

OLN

JEV

AN

JE Z

AH

TEV

iz

poln

jeva

nje

zaht

ev iz

pre

dpis

ov R

S n

a ra

vni k

met

ijske

ga g

ospo

dars

tva

ZAH

TEV

E

zaht

eve

iz p

redp

isov

RS

, ki j

ih m

ora

izpo

lnje

vati

zave

zane

c in

jih

prev

erja

ko

ntro

lor

STO

PN

JA K

RŠ

ITV

E

krši

tve

zaht

ev iz

no

tranj

ih p

redp

isov

, iz

raže

nih

z oc

eno

L S

T

Dire

ktiv

a Sv

eta

92/1

19/E

GS

z dn

e 17

. de

cem

bra

1992

o

splo

šnih

ukr

epih

Sk

upno

sti z

a na

dzor

nad

do

loen

imi ž

ival

skim

i bo

lezn

imi i

n o

pose

bnih

uk

repi

h v

prim

eru

vezi

kula

rne

bole

zni

praš

iev

(UL

L št

. 62

z dn

e 15

. 3. 1

993,

str.

69),

naza

dnje

spre

men

jena

z

Dire

ktiv

o Sv

eta

2008

/73/

ES z

dne

15.

ju

lija

2008

(UL

L št

. 21

9 z

dne

14. 8

. 200

8,

str.

40)

3.

len

3.

len

Prij

avlja

nje

afriš

ke p

raši

je k

uge

(1) D

ržav

e la

nice

mor

ajo

zago

tovi

ti, d

a se

pris

tojn

emu

orga

nu o

bvez

no in

nem

udom

a pr

ijavi

poj

av a

li su

m n

a af

riško

pra

šijo

kug

o.

Ne

gled

e na

dos

edan

je p

redp

ise

Sku

pnos

ti o

prija

vlja

nju

izbr

uhov

živ

alsk

ih b

olez

ni m

ora

drža

va

lani

ca, n

a oz

emlju

kat

ere

se p

otrd

i afri

ška

praš

ija

ku

ga:

(a) p

rijav

iti b

olez

en in

pos

redo

vati

Kom

isiji

in d

rugi

m

drža

vam

la

nica

m v

skl

adu

s P

rilog

o I p

odat

ke o

: –

izbr

uhih

afri

ške

praš

ije

kug

e, k

i so

potrj

eni n

a go

spod

arst

vih,

–

prim

erih

afri

ške

praš

ije

kug

e, k

i so

potrj

eni n

a kl

avni

ci a

li pr

evoz

nih

sred

stvi

h,

– pr

imar

nih

poja

vih

afriš

ke p

raši

je k

uge,

ki s

o po

trjen

i pr

i div

jih p

raši

ih,

– re

zulta

tih e

pizo

otio

lošk

e po

izve

dbe,

izve

dene

v

skla

du s

le

nom

8;

(b) v

skl

adu

s le

nom

16(

3)(a

) in

(4) p

osre

dova

ti po

datk

e K

omis

iji in

dru

gim

drž

avam

la

nica

m o

na

daljn

jih p

otrje

nih

prim

erih

afri

ške

praš

ije

kug

e pr

i di

vjih

pra

šiih

na

okuž

enem

obm

oju

.

Prav

ilnik

o u

krep

ih z

a ug

otav

ljanj

e,

prep

reev

anje

in z

atira

nje

afriš

ke p

raši

je k

uge

(Ura

dni l

ist R

S, št

. 136

/06

in 4

2/10

)

Vsa

k po

jav

ali s

um a

frišk

e pr

aši

je k

uge

je

treba

nem

udom

a ja

viti

VU

RS

.

74. I

met

nik

živa

li vs

ak s

um k

užne

bo

lezn

i pri

živa

lih p

rijav

i vet

erin

arsk

i or

gani

zaci

ji.

10

0


XV

. Pre

dpis

ane

zaht

eve

ravn

anja

za

prija

vo b

olez

ni m

odrik

aste

ga je

zika

P

RE

DP

IS E

U

ZAH

TEV

E

zaht

eve

iz p

redp

isov

EU

, ki s

e up

ošte

vajo

pri

navz

križ

ni s

klad

nost

i

DO

MA

I PR

EDPI

S pr

edpi

si R

epub

like

Slov

enije

, ki p

ovze

maj

o za

htev

e iz

pre

dpis

ov E

U

IZP

OLN

JEV

AN

JE Z

AH

TEV

iz

poln

jeva

nje

zaht

ev iz

pre

dpis

ov R

S n

a ra

vni k

met

ijske

ga g

ospo

dars

tva

ZAH

TEV

E

zaht

eve

iz p

redp

isov

RS

, ki j

ih m

ora

izpo

lnje

vati

zave

zane

c in

jih

prev

erja

ko

ntro

lor

STO

PN

JA K

RŠ

ITV

E

krši

tve

zaht

ev iz

pr

edpi

sov

RS

, iz

raže

nih

z oc

eno

L S

T

Dire

ktiv

a Sv

eta

2000

/75/

ES z

dne

20.

no

vem

bra

2000

o

dolo

itvi p

oseb

nih

dolo

b za

boj

zop

er in

iz

kore

ninj

enje

bol

ezni

m

odrik

aste

ga je

zika

(U

L L

št. 3

27 z

dne

22.

12

. 200

0, st

r. 74

), za

dnji

spre

men

jena

z

Dire

ktiv

o 20

12/5

/EU

Ev

rops

kega

par

lam

enta

in

Sve

ta z

dne

14.

mar

ca

2012

o sp

rem

emba

h D

irekt

ive

Svet

a 20

00/7

5/ES

gle

de

cepl

jenj

a pr

oti b

olez

ni

mod

rikas

tega

jezi

ka

(UL

L št

. 81

z dn

e 21

. 3.

2012

, str.

1)

3.

len

3.

len

Drž

ave

lani

ce z

agot

ovijo

, da

se p

risto

jni o

rgan

ob

vezn

o ta

koj o

bves

ti,

e ob

staj

a su

m p

risot

nost

i vi

rusa

bol

ezni

mod

rikas

tega

jezi

ka a

li e

je p

risot

nost

vi

rusa

pot

rjena

.

Prav

ilnik

o u

krep

ih z

a ug

otav

ljanj

e,

prep

reev

anje

in z

atira

nje

bole

zni m

odrik

aste

ga

jezi

ka (U

radn

i lis

t RS,

št.

73/1

2)

Vsa

k po

jav

ali

sum

bol

ezni

mod

rikas

tega

je

zika

je tr

eba

nem

udom

a pr

ijavi

ti V

UR

S.

75. I

met

nik

živa

li vs

ak s

um k

užne

bo

lezn

i pri

živa

lih p

rijav

i vet

erin

arsk

i or

gani

zaci

ji.

100


POD

RO

JE C

: Dob

ro p

out

je ž

ival

i X

VI.

Pre

dpis

ane

zaht

eve

ravn

anja

za

dobr

o po

utje

tele

t P

RE

DP

IS E

U

ZAH

TEV

E

zaht

eve

iz p

redp

isov

EU

, ki s

e up

ošte

vajo

pri

navz

križ

ni s

klad

nost

i

DO

MA

I PR

EDPI

S pr

edpi

si R

epub

like

Slov

enije

, ki

pov

zem

ajo

zaht

eve

iz

pred

piso

v EU

IZV

AJA

NJE

ZA

HTE

V

izva

janj

e za

htev

iz p

redp

isov

RS

na

ravn

i km

etijs

kega

gos

poda

rstv

a

ZAH

TEV

E

zaht

eve

iz p

redp

isov

RS

, ki

jih m

ora

izpo

lnje

vati

zave

zane

c in

jih

prev

erja

ko

ntro

lor

STO

PN

JA K

RŠ

ITV

E

krši

tve

zaht

ev iz

pre

dpis

ov R

S,

izra

žene

z o

ceno

L S

H

Dire

ktiv

a Sv

eta

91/6

29/E

GS

z dn

e 19

. no

vem

bra

1991

o

dolo

itvi

min

imal

nih

pogo

jev

za

zaš

ito t

elet

(U

L L

št. 3

40 z

dne

11

. 12.

199

1, s

tr.

28),

zad

nji

sp

rem

enje

na z

U

redb

o Sv

eta

(ES)

št.

806

/200

3 z

dne

14. a

prila

20

03 (

UL

L št

. 12

2 z

dne

16. 5

. 20

03, s

tr. 1

)

3. in

4.

len

3.

len

1.

Drž

ave

lani

ce z

agot

ovijo

, da

od

1. ja

nuar

ja 1

994

in z

a pr

ehod

no

obdo

bje

štiri

h le

t vs

a no

vozg

raje

na

ali p

reno

vlje

na g

ospo

dars

tva

in/a

li ta

ka, k

i se

zane

jo p

rvi

upo

rabl

jati

po t

em d

atum

u, iz

poln

juje

jo v

saj

nasl

ednj

e za

htev

e:

– kj

er s

o te

leta

nas

tanj

ena

v sk

upin

ah, m

oraj

o im

eti d

ovol

j pr

osto

ra, d

a se

lahk

o ne

ovira

no

obra

ajo

in le

gajo

, in

sice

r na

jman

j 1,

5 m

2 za

vsak

o te

le z

živ

o m

aso

150

kg,

– kj

er s

o te

leta

nas

tanj

ena

v po

sam

ini

h bo

ksih

ali

priv

ezan

a v

stoj

iših

, mor

ajo

imet

i bok

si a

li st

ojiš

a pe

rfor

irane

ste

ne in

njih

ova

širin

a ne

sm

e bi

ti m

anj k

akor

90

cm

plus

ali

min

us 1

0 %

ali

0,80

-kra

t vi

šina

pri

vihr

u.

2. D

olo

be iz

ods

tavk

a 1

se n

e up

orab

ljajo

za

gosp

odar

stva

z m

anj

kot

šest

imi t

elet

i. 3.

Od

1. ja

nuar

ja 1

998

velja

jo z

a vs

a na

nov

o zg

raje

na a

li

Prav

ilnik

o z

ašiti

rej

nih

živa

li (U

radn

i lis

t RS

, št.

51

/10

in 7

0/10

)

16.

len

Tele

je

gove

do d

o še

steg

a m

esec

a st

aros

ti (

dru

ga t

oka

2.

le

na).

(1)

Indi

vidu

alni

bo

ksi

za

tele

ta,

raze

n bo

ksov

za

bo

lna

tele

ta,

mor

ajo

imet

i ta

ke p

regr

adne

ste

ne,

da s

e la

hko

tele

ta m

ed s

eboj

vid

ijo

in d

otik

ajo.

(

2)

Širin

a in

divi

dual

nega

bo

ksa

mor

a bi

ti vs

aj

enak

a vi

šini

vi

hra

tele

ta,

dolž

ina

indi

vidu

alne

ga b

oksa

m

ora

biti

vsaj

ena

ka d

olži

ni t

elet

a od

kon

ice

nosu

do

sedn

ine

gr

e,

pom

nože

ni s

fak

torj

em 1

,1.

(3)

Na

gosp

odar

stvi

h z

ve k

ot p

et

tele

ti m

oraj

o bi

ti te

leta

, st

arej

ša o

d os

em

tedn

ov,

nam

ešen

a v

skup

inah

. Vs

a te

leta

v

skup

ini

mor

ajo

imet

i do

volj

pros

tora

, da

se

brez

tež

av o

bra

ajo,

vst

ajaj

o, le

gajo

in

ne

guje

jo.

Min

imal

na

neov

irana

ta

lna

povr

šina

, ki

jo

m

ora

imet

i vs

ako

tele

v s

kupi

ni, j

e na

jman

j Ži

va t

eža

tele

ta

v kg

N

ajm

anjš

a ta

lna

povr

šina

na

živa

l v

m2

man

j kot

150

1,

5 15

0–22

0 1,

7 22

0 in

ve

1,

8

76. (

MK

) e

so t

elet

a do

os

em t

edno

v st

aros

ti na

meš

ena

posa

mez

no,

imaj

o po

sam

ezni

bok

si z

a zd

rava

tel

eta

take

pr

egra

de, d

a se

tel

eta

med

seb

oj v

idijo

, za

znav

ajo

in d

otik

ajo

ter

ustr

ezaj

o pr

edpi

sani

širi

ni

in d

olži

ni

(ne

velja

za

gosp

odar

stva

, ki

imaj

o na

dan

pre

gled

a m

anj k

ot š

est

tele

t in

se

sna

tele

ta, k

i so

ob

mat

eri).

(T

elet

a, m

lajš

a od

ose

m

tedn

ov, s

o la

hko

nam

ešen

a v

skup

inah

.)

20

77. (

MK

) Tel

eta,

sta

rejš

a od

ose

m t

edno

v, m

oraj

o bi

ti na

meš

ena

v sk

upin

ah

(ne

velja

za

gosp

odar

stva

, ki

imaj

o na

dan

pre

gled

a m

anj k

ot š

est

tele

t, in

50


obno

vlje

na

gosp

odar

stva

in z

a vs

a tis

ta, k

i se

bodo

po

tem

dat

umu

upor

ablja

la

prvi

, nas

ledn

je d

olo

be:

(a)

tele

ta, s

tare

jša

od o

sem

te

dnov

, ne

smej

o bi

ti na

stan

jena

v

indi

vidu

alni

h bo

ksih

, raz

en

e ve

terin

ar p

otrd

i, da

je ž

ival

zar

adi

njen

ega

zdra

vja

ali v

eden

ja p

otre

bno

izol

irati,

da

bi s

e jo

lahk

o zd

ravi

lo.

Širin

a vs

akeg

a in

divi

dual

nega

bo

ksa,

v k

ater

em je

nas

tanj

eno

tele

, je

ena

ka n

ajm

anj v

išin

i tel

eta

pri

vihr

u, m

erje

ni v

sto

jeem

pol

ožaj

u,

viši

na p

a na

jman

j tel

esni

dol

žini

te

leta

, mer

jeni

od

koni

ce n

osu

do

repn

ega

roba

tub

er is

chii

(sed

nina

gr

a), p

omno

ženo

z 1

,1.

Indi

vidu

alni

bok

si z

a te

leta

(ra

zen

tistih

, ki s

e up

orab

ljajo

za

izol

acijo

bo

lnih

živ

ali)

ne s

mej

o im

eti p

olni

h st

en, t

emve

per

forir

ane,

ki

tele

tom

om

ogo

ajo,

da

lahk

o dr

ug

drug

ega

vidi

jo in

se

med

seb

oj

dotik

ajo;

(4)

Tele

ta iz

pre

jšnj

ega

odst

avka

se

lahk

o na

mes

ti v

indi

vidu

alne

bok

se

v pr

imer

ih,

kada

r ve

terin

ar p

reso

di,

da

je

izol

acija

po

treb

na

zara

di

zdra

vstv

enih

ali

etol

oški

h za

htev

. (5

) D

olo

be

tega

le

na

se

ne

upor

ablja

jo z

a se

sna

tele

ta,

ki s

o ob

m

ater

i.

sesn

a te

leta

, ki s

o ob

m

ater

i).

78. V

sa t

elet

a v

skup

ini

imaj

o do

volj

pros

tora

, da

se b

rez

teža

v ob

raaj

o,

vsta

jajo

in le

gajo

ter

imaj

o na

vol

jo n

ajm

anj

pred

pisa

no p

ovrš

ino

gled

e na

tež

o.

20

e je

od

mik

1

0 %

50

e je

od

mik

>

10 %

(b

) Za

tel

eta,

nas

tanj

ena

v sk

upin

ah, m

eri n

eovi

rani

pro

stor

, ki

je n

a vo

ljo v

sake

mu

tele

tu, n

ajm

anj 1

,5

m2 z

a te

le z

živ

o m

aso

pod

150

kilo

gram

i, na

jman

j 1,7

m2 z

a te

le z

ži

vo m

aso

150

kilo

gram

ov a

li ve

in m

anj k

akor

220

kilo

gram

ov

ter

najm

anj 1

,8 m

2 za

tele

z ž

ivo


mas

o 22

0 al

i ve

kilo

gram

ov.

Vend

ar p

a se

dol

obe

iz t

ega

odst

avka

ne

upor

ablja

jo z

a:

– go

spod

arst

va z

man

j kot

šes

timi

tele

ti,

– se

sna

tele

ta, n

asta

njen

a sk

upaj

z

mat

erjo

. O

d 31

. dec

embr

a 20

06 s

e up

orab

ljajo

zgo

raj n

aved

ene

dolo

be z

a vs

a go

spod

arst

va.

4. T

raja

nje

upor

abe

obje

ktov

, zg

raje

nih

– pr

ed 1

. jan

uarj

em 1

994,

ki n

e iz

poln

juje

jo z

ahte

v iz

ods

tavk

a 1,

do

loi p

risto

jni o

rgan

na

podl

agi

rezu

ltato

v pr

egle

dov

iz

lena

7(1

) in

pod

nob

enim

pog

ojem

ne

traj

a dl

je k

ot d

o 31

. dec

embr

a 20

03.

4.

len

1. D

ržav

e la

nice

zag

otov

ijo, d

a po

goji

za r

ejo

tele

t iz

poln

juje

jo

splo

šne

dolo

be iz

Pril

oge.

Prav

ilnik

o z

ašiti

rej

nih

živa

li (U

radn

i lis

t RS

, št.

51

/10

in 7

0/10

) 6.

le

n, 8

. le

n, p

rvi,

tret

ji in

pet

i ods

tave

k 9.

le

na, p

rvi o

dsta

vek

11.

lena

, 15.

le

n, 1

7.

len,

18

. le

n, 1

9.

len,

20.

le

n in

21.

le

n

Mat

eria

li za

gra

dnjo

obj

ekto

v,

boks

ov in

opr

eme,

s k

ater

imi

prid

ejo

živa

li v

stik

, ne

smej

o bi

ti šk

odlji

vi z

a ži

vali.

Biti

mor

ajo

dovo

lj od

porn

i in

prim

erni

za

enos

tavn

o iš

enje

in r

azku

ževa

nje.


PRIL

OG

A

1. M

ater

iali,

ki s

e up

orab

ljajo

za

grad

njo

pros

toro

v za

tel

eta

ter

zlas

ti bo

ksov

in

opre

me,

s k

ater

o la

hko

tele

ta

prid

ejo

v st

ik, n

e sm

ejo

biti

škod

ljivi

za

tel

eta

in

mog

oe

jih m

ora

biti

povs

em

ois

titi i

n ra

zkuž

iti.

2.

Do

dolo

itve

prav

il Sk

upno

sti o

te

j zad

evi m

oraj

o bi

ti el

ektr

ina

ve

zja

in

opre

ma

nam

ešen

i v s

klad

u z

velja

vnim

i nac

iona

lnim

i pra

vili,

da

se p

repr

eijo

el

ektr

ošok

i.

peti

odst

avek

9.

lena

El

ektr

ina

nap

elja

va o

ziro

ma

elek

tri

no o

rodj

e m

ora

biti

nam

ešen

o ta

ko, d

a ne

pre

dsta

vlja

ne

varn

osti

za ž

ival

i.

79. E

lekt

rina

nap

elja

va je

ur

ejen

a ta

ko, d

a pr

eboj

el

ektr

ike

na ž

ival

ni m

ogo

(p

repr

een

i ele

ktro

šoki

).

50

5.

Tel

eta

ne s

mej

o bi

ti ne

nehn

o v

tem

i. Za

zad

ovol

jeva

nje

njih

ovih

ve

denj

skih

in fiz

iolo

ških

pot

reb

je

treb

a po

skrb

eti,

ob u

pošt

evan

ju

razl

ini

h po

dneb

nih

spre

mem

b v

drža

vah

lani

cah,

za

prim

erno

na

ravn

o al

i um

etno

osv

etlit

ev;

sled

nja

mor

a de

lova

ti na

jman

j to

liko,

kol

ikor

tra

ja o

bdob

je

nara

vne

svet

lobe

, ki j

e na

vadn

o na

17.

len

Tele

ta v

obj

ektih

ne

smej

o bi

ti v

stal

ni t

emi.

Zago

tovl

jena

mor

a bi

ti za

dovo

ljiva

nar

avna

ali

umet

na

osve

tlite

v v

jako

sti n

ajm

anj 8

0 lx

. Pr

i um

etni

osv

etlit

vi m

ora

ustr

ezat

i na

jman

j nar

avni

osv

etlit

vi o

d 9.

do

17. u

re.

80. P

ri na

ravn

i osv

etlit

vi

so 1

/20

taln

e po

vrši

ne

odpr

tine

v st

eni (

okna

in

vrat

a).

Pri u

met

ni o

svet

litvi

je

zago

tovl

jeni

h 80

lux

ali 1

1 W

/m2 . O

svet

litev

v

sled

njem

prim

eru

ustr

eza

nara

vni o

svet

litvi

od

9. d

o 17

. ure

.


voljo

med

9. i

n 17

. uro

. Pol

eg t

ega

mor

a bi

ti na

vol

jo d

ovol

j mo

na

prim

erna

osv

etlit

ev (

pritr

jena

ali

pren

osna

), k

i om

ogo

a pr

ever

janj

e te

let

kada

r ko

li.

6.

Las

tnik

ali

oseb

a, k

i je

odgo

vorn

a za

živ

ali,

vsa

tele

ta v

hl

evsk

i rej

i pre

gled

a na

jman

j dva

krat

na

dan,

tel

eta

v pa

šni r

eji p

a na

jman

j enk

rat

na

dan.

Tel

eta,

ki

kaže

jo z

nake

bol

ezni

ali

pošk

odbe

, se

tak

oj u

stre

zno

zdra

vijo

, pri

emer

se

za v

sako

tel

e, k

i se

na

oskr

bo s

krbn

ika

ne o

dziv

a,

im p

rej

pokl

ie

vete

rinar

ja.

Kada

r je

to

potr

ebno

, se

boln

a al

i po

škod

ovan

a te

leta

izol

irajo

v

prim

erni

h pr

osto

rih s

suh

im in

udo

bnim

na

stilj

em.

18.

len,

6.

len

Vsa

tele

ta v

obj

ektu

mor

ajo

biti

vsaj

dv

akra

t dn

evno

pod

nad

zoro

m

skrb

nika

. Vs

a te

leta

, ki s

o na

meš

ena

zuna

j ob

jekt

a, m

oraj

o bi

ti vs

aj e

nkra

t dn

evno

pod

nad

zoro

m s

krbn

ika.

Bo

lne,

poš

kodo

vane

in o

nem

ogle

ži

vali

mor

ajo

biti

tako

j ust

rezn

o os

krbl

jene

, tak

o da

se

prep

rei

njih

ovo

nepo

treb

no t

rplje

nje.

Za

goto

vlje

na m

ora

biti

ustr

ezna

lo

ena

nam

estit

ev b

olni

h,

pošk

odov

anih

ali

onem

oglih

živ

ali.

Skrb

nik

živa

li m

ora

prav

oas

no

zaht

evat

i vet

erin

arsk

o po

mo

in

oskr

bo b

olni

h al

i poš

kodo

vani

h ži

vali,

vet

erin

arsk

o po

mo

pri

poro

dih,

kad

ar je

pot

rebn

a, t

er

ustr

ezno

neg

o bo

lnih

, poš

kodo

vani

h in

one

mog

lih ž

ival

i.

81. V

sa t

elet

a v

obje

ktu

so

vsaj

dva

krat

dne

vno

pod

nadz

orom

skr

bnik

a.

Vsa

tele

ta, k

i so

nam

ešen

a zu

naj o

bjek

ta,

so v

saj e

nkra

t dn

evno

pod

na

dzor

om s

krbn

ika.

Za

goto

vlje

na m

ora

biti

loen

a na

mes

titev

bol

nih,

po

škod

ovan

ih a

li on

emog

lih ž

ival

i v b

oksi

h s

stel

jo.

50

8.

Tel

eta

se n

e sm

e pr

ivez

ovat

i, ra

zen

tele

t v

skup

ni h

levs

ki r

eji,

ki

so la

hko

med

pitj

em m

leka

ali

mle

nih

nado

mes

tkov

priv

ezan

a za

na

jve

eno

uro

. Prip

rave

za

priv

ez

na t

elet

ih n

e sm

ejo

povz

roat

i po

škod

b in

se

mor

ajo

redn

o pr

egle

dova

ti in

po

potr

ebi

nara

vnat

i, ta

ko d

a se

udo

bno

prile

gajo

tel

esu.

Vsa

ka p

ripra

va z

a pr

ivez

mor

a bi

ti na

reje

na t

ako,

da

15.

len

Tele

t se

ne

sme

priv

ezov

ati.

Priv

ezov

anje

je d

opus

tno

le v

as

u

napa

janj

a z

mle

kom

ali

mle

nim

na

dom

estk

om, v

enda

r ne

ve

kot

za

eno

uro

. Priv

ezi t

elet

om n

e sm

ejo

povz

roat

i poš

kodb

in

pret

irane

ga z

ateg

ovan

ja, d

opuš

ati

mor

ajo

nem

oten

o vs

taja

nje,

le

ganj

e, s

tanj

e, le

žanj

e in

neg

o te

lesa

. Priv

eze

je t

reba

red

no

preg

ledo

vati.

82. (

MK

) Tel

eta

se n

e pr

ivez

ujej

o.

(Med

na

paja

njem

je

do

volje

no t

elet

a pr

ivez

ati,

vend

ar

ne

ve

kot

eno

uro.

)

50


se t

ele

ne m

ore

zadu

šiti

ali

pošk

odov

ati i

n da

tel

etu

omog

oa

giba

nje

v sk

ladu

s t

oko

.

9.

Nam

estit

veni

obj

ekti,

bok

si,

opre

ma

in p

ripom

oki

za

tele

ta

mor

ajo

biti

ustr

ezno

iš

eni i

n ra

zkuž

eni,

da s

e pr

epre

i oku

žba

prek

njih

in

kopi

enje

or

gani

zmov

, ki p

rena

šajo

bol

ezni

. Iz

treb

ke, u

rin t

er n

epoj

eden

o al

i ra

ztre

seno

krm

o je

tre

ba

im

pogo

stej

e od

stra

njev

ati,

da s

e im

bo

lj zm

anjš

a sm

rad

in p

repr

ei

zbira

nje

muh

ali

glod

alce

v.

19.

len

Boks

e, o

prem

o in

pos

odo,

ki s

e up

orab

ljajo

za

tele

ta, j

e tr

eba

redn

o is

titi i

n ra

zkuž

evat

i, da

se

prep

rei

pren

os b

olez

ni.

Blat

o, u

rin t

er p

olito

ali

razt

rese

no

krm

o je

tre

ba r

edno

ods

tran

jeva

ti,

da s

e pr

epre

i pre

nos

bole

zni.

83. (

MK

) Bok

si, o

prem

a in

po

soda

, ki s

e up

orab

ljajo

za

tel

eta,

se

redn

o is

tijo.

Bl

ato,

urin

in p

olita

ali

razt

rese

na k

rma

se r

edno

od

stra

njuj

ejo.

Nav

eden

o se

izva

ja s

klad

no z

na

inom

rej

e.

20

10

. Tla

mor

ajo

biti

glad

ka, t

oda

ne

spol

zka,

da

se t

elet

a ne

po

škod

ujej

o, in

za

snov

ana

tako

, da

ne m

orej

o po

vzro

iti p

oško

db a

li bo

lein

te

leto

m, k

i na

njih

sto

jijo

ali l

ežijo

. Ust

reza

ti m

oraj

o ve

likos

ti in

mas

i tel

et t

er

imet

i trd

no,

ravn

o in

sta

biln

o po

vrši

no. L

ežiš

e m

ora

biti

udob

no,

isto

in im

eti

prim

erne

odt

oke

ter

ne s

me

škod

ljivo

vpl

ivat

i na

tele

ta. V

sem

te

leto

m, m

lajš

im o

d dv

eh t

edno

v,

je t

reba

zag

otov

iti p

rimer

no s

teljo

.

20.

len

Tla

mor

ajo

biti

taka

, da

tele

tom

ne

povz

roaj

o po

škod

b, b

olez

ni in

ne

ugod

ja.

Vsa

tele

ta m

oraj

o im

eti v

es

as

neom

ejen

dos

top

do le

žiš

a, k

i m

ora

biti

udob

no,

isto

, suh

o in

ne

sme

škod

ljivo

vpl

ivat

i na

tele

ta.

Vsem

tel

etom

, mla

jšim

od

dveh

te

dnov

, je

treb

a za

goto

viti

prim

erno

, is

to, s

uho

in z

drav

ju

tele

t ne

škod

ljivo

ste

ljo.

84. (

MK

) Vse

m t

elet

om,

mla

jšim

od

dveh

ted

nov,

je

zag

otov

ljena

ste

lja.

11

. Z n

amen

om s

podb

ujan

ja

zdra

vja

in d

obre

ga p

out

ja s

e vs

em

tele

tom

zag

otov

i ust

rezn

a pr

ehra

na, p

rilag

ojen

a nj

ihov

i st

aros

ti, t

eles

ni m

asi t

er

vede

njsk

im in

fiz

iolo

škim

pot

reba

m.

V ta

nam

en k

rma

za t

elet

a vs

ebuj

e

prvi

do

etrt

i ods

tave

k 21

. le

na

Tele

tom

je t

reba

zag

otov

iti u

stre

zno

preh

rano

, prim

erno

njih

ovi s

taro

sti,

tele

sni t

eži t

er e

tolo

škim

in

fizio

lošk

im p

otre

bam

. Kr

ma

za t

elet

a m

ora

vseb

ovat

i do

volj

žele

za, k

i zag

otav

lja

povp

reno

sto

pnjo

krv

nega

85. (

MK

) Tel

eta

od v

saj

drug

ega

tedn

a im

ajo

na

razp

olag

o do

volj

stru

ktur

ne k

rme.


zado

stne

ko

liin

e že

leza

, ki z

agot

avlja

, da

znaš

a po

vpre

na v

redn

ost

krvn

ega

hem

oglo

bina

naj

man

j 4,5

mm

ol/l,

vs

akem

u te

letu

, sta

rejš

emu

od

dveh

ted

nov,

pa

se z

agot

ovi

najm

anjš

i dne

vni o

brok

vla

knin

aste

kr

me,

ki s

e za

tel

eta,

sta

ra o

d os

em d

o dv

ajse

t te

dnov

, pov

ea

za

50 g

do

250

g na

dan

. Tel

etom

se

ne s

me

natik

ati n

agob

nik.

hem

oglo

bina

naj

man

j 4,5

mm

ol/l.

Te

leta

, sta

rejš

a od

dve

h te

dnov

, m

oraj

o im

eti p

onuj

eno

mrv

o pr

imer

ne k

akov

osti,

tak

o da

jo

lahk

o za

uživ

ajo,

kad

ar ž

elijo

. V

obdo

bju

od o

smeg

a do

20.

ted

na

star

osti

se k

oli

ina

mrv

e zv

išuj

e od

50

g n

a 25

0 g

na d

an.

Tele

tom

je p

repo

veda

no n

atik

ati

nago

bni

ke.

12

. Vsa

tel

eta

se m

oraj

o kr

miti

na

jman

j dva

krat

na

dan.

e

so

tele

ta n

asta

njen

a v

skup

inah

in s

e ne

krm

ijo p

o že

lji a

li pr

ek

avto

mat

skeg

a si

stem

a za

kr

mlje

nje,

mor

a im

eti v

sako

tel

e do

stop

do

krm

e so

asno

kot

dru

ga

v sk

upin

i.

peti

odst

avek

21.

le

na

Vsa

tele

ta m

oraj

o bi

ti kr

mlje

na

najm

anj d

vakr

at d

nevn

o. V

sk

upin

ski r

eji i

n pr

i om

ejev

alne

m

krm

ljenj

u br

ez e

lekt

rons

kih

krm

ilnih

po

staj

mor

ajo

imet

i vsa

tel

eta

isto

asno

nem

oten

dos

top

do k

rme.

86. V

sa t

elet

a so

krm

ljena

na

jman

j dva

krat

dne

vno.

20

87. V

sku

pins

ki r

eji i

n pr

i om

ejev

alne

m k

rmlje

nju

brez

ele

ktro

nski

h kr

miln

ih

post

aj im

ajo

vsa

tele

ta

isto

asno

nem

oten

dos

top

do k

rme.

13. V

sa t

elet

a, s

tare

jša

od d

veh

tedn

ov, m

oraj

o im

eti d

osto

p do

za

dost

ne k

oli

ine

svež

e vo

de a

li pa

po

treb

e po

nap

ajan

ju z

ados

titi s

pi

tjem

dru

gih

teko

in. V

enda

r pa

se

tele

tom

, ki s

o iz

post

avlje

na v

isok

im

tem

pera

tura

m a

li ki

so

boln

a,

zago

tovi

sta

len

dost

op d

o sv

eže

pitn

e vo

de.

šest

i ods

tave

k 21

. le

na

Vsa

tele

ta m

oraj

o im

eti d

osto

p do

sv

eže

in

iste

pitn

e vo

de v

za

dost

nih

koli

inah

ali

pa m

oraj

o bi

ti nj

ihov

e po

treb

e po

tek

oin

i za

dovo

ljene

s p

omo

jo d

rugi

h, z

a na

paja

nje

prim

erni

h te

koin

.

88. V

sa t

elet

a im

ajo

dost

op d

o sv

eže

in

iste

pi

tne

vode

v z

ados

tnih

ko

liin

i ali

pa z

adov

oljij

o po

treb

e po

tek

oin

i z

drug

imi,

za n

apaj

anje

pr

imer

nim

i tek

oin

ami.

14

. Opr

ema

za k

rmlje

nje

in

napa

janj

e m

ora

biti

nart

ovan

a,

kons

trui

rana

, nam

ešen

a in

vz

drže

vana

tak

o, d

a se

im

bol

j zm

anjš

a ko

ntam

inac

ija k

rme

in

vode

za

tele

ta.

sedm

i ods

tave

k 21

. le

na

Opr

ema

za n

apaj

anje

in k

rmlje

nje

mor

a bi

ti ob

likov

ana,

gra

jena

, na

meš

ena

in z

ašite

na t

ako,

da

je

ones

naže

nje

vode

in k

rme

im

man

jše.

15

. Vsa

ko t

ele

prej

me

kolo

stru

m

im p

rej p

o ro

jstv

u in

v v

sake

m

osm

i ods

tave

k 21

. le

na

Vsak

o te

le m

ora

prej

eti g

ovej

i ko

lost

rum

im

pre

j po

rojs

tvu,


prim

eru

v pr

vih

šest

ih u

rah

živl

jenj

a.

vsek

akor

pa

v pr

vih

šest

ih u

rah

živl

jenj

a.


XVII .

Pre

dpis

ane

zaht

eve

ravn

anja

za

dobr

o po

utje

pra

šiev

P

RE

DP

IS E

U

ZAH

TEV

E

zaht

eve

iz p

redp

isov

EU

, ki s

e up

ošte

vajo

pri

navz

križ

ni s

klad

nost

i

DO

MA

I PR

EDPI

S pr

edpi

si R

epub

like

Slov

enije

, ki

pov

zem

ajo

zaht

eve

iz

pred

piso

v EU

IZV

AJA

NJE

ZA

HTE

V

izva

janj

e za

htev

iz p

redp

isov

RS

na

ravn

i km

etijs

kega

gos

poda

rstv

a

ZAH

TEV

E

zaht

eve

iz p

redp

isov

RS

, ki

jih m

ora

izpo

lnje

vati

zave

zane

c in

jih

prev

erja

ko

ntro

lor

STO

PN

JA K

RŠ

ITV

E

krši

tve

zaht

ev iz

pre

dpis

ov R

S, i

zraž

ene

z oc

eno

L S

T

Dire

ktiv

a Sv

eta

91/6

30/E

GS

z dn

e 19

. nov

embr

a 19

91 o

dol

oitv

i m

inim

alni

h po

goje

v za

zaš

ito

praš

iev

(U

L L

št.

340

z dn

e 11

. 12.

19

91, s

tr. 3

3),

zadn

ji

spre

men

jena

z

Ure

dbo

Svet

a (E

S) š

t. 8

06/2

003

z dn

e 14

. apr

ila

2003

(U

L L

št.

3.

len

Drž

ave

lani

ce z

agot

ovijo

da:

1.

vsa

gos

poda

rstv

a iz

poln

juje

jo

nasl

ednj

e za

htev

e:

(a)

vsak

emu

teka

u al

i pita

ncu,

ki

živi

v s

kupi

ni, r

azen

mla

dica

m p

o os

emen

itvi i

n sv

inja

m, m

ora

biti

na

voljo

neo

vira

na t

alna

po

vrši

na, k

i mer

i naj

man

j:

živa

mas

a, k

g m

2 do

10

0,15

na

d 10

do

20 0

,20

Prav

ilnik

o z

ašiti

rej

nih

živa

li (U

radn

i lis

t RS

, št.

51

/10

in 7

0/10

)

22.

len,

26.

le

n, t

retji

od

stav

ek 2

7.

lena

, prv

i od

stav

ek 3

0.

lena

, prv

i, dr

ugi,

etrt

i in

sedm

i od

stav

ek 3

3.

lena

, prv

i od

stav

ek 5

5.

lena

Naj

man

jša

taln

a po

vrši

na, k

i jo

mor

a im

eti v

sak

teka

ali

pita

nec

v sk

upin

i, ra

zen

mla

dice

po

osem

enitv

i in

svin

je, j

e:

teža

(kg

) m

2 do

10

…..

0,15

10

–20

..… 0

,20

20–3

0 ..…

0,3

0 30

–50

…..

0,40

50

–85

…..

0,55

85

–110

..…

0,6

5 ve

kot

110

… 1

,00

89. Z

agot

ovlje

na je

na

jman

jša

pred

pisa

na

povr

šina

10

e je

odm

ik

10

%

20

10 %

< o

dmik

3

0 %

50

30 %

<


122

z dn

e 16

. 5.

2003

, str

. 1)

3.

len

in p

rvi

odst

avek

4.

lena

nad

20 d

o 30

0,3

0 na

d 30

do

50 0

,40

nad

50 d

o 85

0,5

5 na

d 85

do

110

0,65

na

d 11

0 1,

00

(b)

skup

na n

eovi

rana

tal

na

povr

šina

, ki j

e na

vol

jo v

saki

m

ladi

ci p

o os

emen

itvi i

n vs

aki s

vinj

i, ka

dar

so

mla

dice

in/a

li sv

inje

v is

tih

skup

inah

, mor

a m

eriti

naj

man

j 1,6

4 m

2 ozi

rom

a 2,

25 m

2 . e

so

živa

li na

stan

jene

v s

kupi

nah

z m

anj

kot

6 ži

valm

i, m

ora

biti

neov

irana

tal

na p

ovrš

ina

veja

za

10 %

. e

so ž

ival

i nas

tanj

ene

v sk

upin

ah s

40

ali v

e ž

ival

mi,

je

lahk

o ne

ovira

na p

ovrš

ina

man

jša

za 1

0 %

.

Naj

man

jša

taln

a po

vrši

na z

a ži

vali

v sk

upin

i mor

a bi

ti na

mla

dico

po

osem

enitv

i 1,6

4 m

2 , na

svin

jo p

a 2,

25 m

2 .

e je

v s

kupi

ni p

et a

li m

anj ž

ival

i, m

ora

biti

taln

a po

vrši

na n

a ži

val

veja

za

10 %

.

e je

v s

kupi

ni 4

0 al

i ve

živ

ali,

je

lahk

o ta

lna

povr

šina

na

živa

l m

anjš

a za

10

%.

Za b

reje

živ

ali m

ora

biti

najm

anjš

a po

vrši

na p

olni

h ta

l 0,9

5 m

2 na

mla

dico

in 1

,30

m2 n

a sv

injo

. N

ajve

15

% t

e po

vrši

ne je

lahk

o za

dre

nažn

e od

prtin

e.

2.

pov

ršin

e iz

poln

juje

jo n

asle

dnje

za

htev

e:

(a)

za m

ladi

ce p

o os

emen

itvi i

n br

eje

svin

je:

na c

elot

nem

del

u ta

lne

povr

šine

iz 1

(b),

ki m

eri n

ajm

anj

0,95

m2 z

a m

ladi

co in

naj

man

j 1,

3 m

2 za

svin

jo, m

oraj

o bi

ti po

lna

tla, p

ri ka

terih

je la

hko

najv

e

15 %

nam

enje

nih

dren

ažni

m

odpr

tinam

; (b

) ka

dar

se b

eton

ske

reše

tke

upor

ablja

jo z

a pr

aši

e v

skup

inah

, (i)

naj

veja

širi

na r

ež m

ed

reše

tkam

i ne

sme

pres

egat

i: –

11 m

m z

a pu

jske

,

e

se u

pora

blja

jo b

eton

ske

reše

tke

za p

raši

e v

skup

ini,

mor

a bi

ti:

a) n

ajve

ja š

irina

rež

med

re

šetk

ami:

vrst

a pr

aši

ev

najv

eja

ši

rina

rež

(mm

) pu

jski

11

te

kai

14

pita

nci

18

mla

dice

in

svin

je

20

b) n

ajm

anjš

a ši

rina

reše

tk:

vrst

a pr

aši

ev

najv

eja

90. N

ajve

ja š

irina

rež

in

najm

anjš

a ši

rina

reše

tk

ustr

ezat

a pr

edpi

sani

m

velik

ostim

.

20


– 14

mm

za

odst

avlje

nce,

–

18 m

m z

a pi

tanc

e,

– 20

mm

za

mla

dice

po

parj

enju

in

svin

je;

(ii)

mor

a ši

rina

reše

tke

znaš

ati

najm

anj:

–

50 m

m z

a pu

jske

in o

dsta

vlje

nce

ter

– 80

mm

za

pita

nce,

mla

dice

po

osem

enitv

i in

svin

je;

širin

a re

šetk

(m

m)

pujs

ki in

tek

ai

50pi

tanc

i, m

ladi

ce

in s

vinj

e 80

3.

gra

dnja

ali

pred

elav

a ob

jekt

ov, v

ka

terih

so

svin

je in

mla

dice

pr

ivez

ane,

je

pre

pove

dana

. Od

1. ja

nuar

ja

2006

dal

je je

priv

ezov

anje

svi

nj

in m

ladi

c pr

epov

edan

o;

G

radn

ja in

ure

dite

v ob

jekt

ov, v

ka

terih

so

svin

je in

mla

dice

pr

ivez

ane,

sta

pre

pove

dani

. Pr

epov

edan

o je

priv

ezov

anje

svi

nj

in m

ladi

c.

91. (

MK

) Svi

nje

in m

ladi

ce

niso

priv

ezan

e.

20

4)

(a)

svi

nje

in m

ladi

ce s

e v

obdo

bju

od 4

ted

nov

po p

arje

nju

do 1

te

dna

pred

pre

dvid

eno

pras

itvijo

re

dijo

v s

kupi

nah.

Str

anic

e bo

ksa,

v k

ater

em je

nas

tanj

ena

skup

ina,

mor

ajo

biti

daljš

e od

2,

8 m

. e

je v

sku

pini

man

j kot

6

živa

li, m

oraj

o bi

ti st

rani

ce

boks

a, v

kat

eri j

e na

stan

jena

sk

upin

a, d

aljš

e od

2,4

m;

(b)

z o

dsto

panj

em o

d do

lob

iz (

a)

so la

hko

svin

je in

mla

dice

, ki s

e re

dijo

na

gosp

odar

stvi

h z

man

j kot

10

svi

njam

i, v

obdo

bju

iz (

a)

nast

anje

ne in

divi

dual

no, p

od

pogo

jem

, da

se v

bok

sih

lahk

o ne

ovira

no o

bra

ajo;

Sv

inje

in m

ladi

ce m

oraj

o bi

ti od

št

irih

tedn

ov p

o os

emen

itvi d

o en

ega

tedn

a pr

ed p

riak

ovan

o pr

asitv

ijo n

ameš

ene

v sk

upin

e.

Stra

nice

bok

sa, v

kat

erem

je

skup

ina

šest

ih a

li ve

živ

ali,

mor

ajo

biti

daljš

e od

2,8

m. S

tran

ice

boks

a, v

kat

erem

je n

ameš

enih

pe

t al

i man

j živ

ali,

mor

ajo

biti

daljš

e od

2,4

m.

Ne

gled

e na

pre

jšnj

i ods

tave

k so

na

gosp

odar

stvi

h z

man

j kot

des

etim

i sv

inja

mi i

n m

ladi

cam

i živ

ali o

d št

irih

tedn

ov p

o os

emen

itvi d

o en

ega

tedn

a pr

ed p

riak

ovan

o pr

asitv

ijo

lahk

o tu

di v

pos

amez

nih

boks

ih, v

ka

terih

imaj

o do

volj

pros

tora

za

obra

anje

. Tre

ba je

skr

beti,

da

med

živ

alm

i v s

kupi

ni n

i

92. S

vinj

e in

mla

dice

so

od š

tirih

ted

nov

po

osem

enitv

i do

eneg

a te

dna

pred

pri

akov

ano

pras

itvijo

nam

ešen

e v

skup

ine.

Vel

ikos

t bo

ksov

us

trez

a pr

edpi

sani

m

zaht

evam

. N

a go

spod

arst

vih

z de

setim

i svi

njam

i in

mla

dica

mi a

li m

anj s

o la

hko

živa

li tu

di v

po

sam

ezni

h bo

ksih

, v

kate

rih im

ajo

dovo

lj pr

osto

ra z

a ob

raan

je.

20


m

edse

bojn

ega

napa

daln

ega

vede

nja.

5. b

rez

pose

ganj

a v

zaht

eve

iz

Prilo

ge s

e sv

inja

m in

mla

dica

m

omog

oi t

raje

n do

stop

do

mat

eria

la, s

kat

erim

se

lahk

o uk

varj

ajo

in k

i izp

olnj

uje

vsaj

us

trez

ne z

ahte

ve iz

Pril

oge;

Vs

i pr

aši

i m

oraj

o im

eti

na

voljo

sl

amo

ali

drug

m

ater

ial

oziro

ma

pred

met

e za

za

dost

itev

njih

ovih

et

ološ

kih

potr

eb

in

s te

m

prep

reev

anje

gr

izen

ja

repo

v in

dr

ugih

mot

enj v

obn

ašan

ju.

93. (

MK

) Vsi

pra

šii i

maj

o na

vol

jo p

rim

eren

m

ater

ial o

ziro

ma

pred

met

e za

zad

ostit

ev

svoj

ih e

tolo

ških

pot

reb

skla

dno

z na

inom

re

je.

20

6.

krm

ljenj

e sv

inj i

n m

ladi

c v

skup

inah

mor

a po

teka

ti na

na

in, k

i vs

aki ž

ival

i zag

otov

i zad

ostn

o ko

liin

o kr

me,

tud

i e

se z

anjo

hk

rati

pote

guje

jo d

ruge

živ

ali;

Pr

aši

e je

tr

eba

krm

iti

najm

anj

enkr

at d

nevn

o. V

sku

pins

ki r

eji

in

pri

omej

eval

nem

kr

mlje

nju

brez

el

ektr

onsk

ih k

rmiln

ih p

osta

j m

oraj

o im

eti v

se ž

ival

i ist

oas

en d

osto

p do

kr

me.

94. P

raši

i se

krm

ijo

najm

anj e

nkra

t dn

evno

.

50

95. V

sku

pins

ki r

eji,

pri

kate

ri je

krm

ljenj

e ko

liin

sko

omej

eno,

imaj

o vs

e ži

vali

isto

asen

dos

top

do k

rme.

7. z

a po

teši

tev

lako

te in

pot

rebe

po

žve

enju

mor

ajo

vse

brej

e sv

inje

in

mla

dice

dob

iti z

ados

tno

koli

ino

volu

min

ozne

ali

viso

ko v

lakn

inas

te

krm

e in

vis

okoe

nerg

etsk

e kr

me;

Ži

valim

je t

reba

pok

lada

ti do

volj

krm

e. V

se b

reje

živ

ali m

oraj

o im

eti

dovo

lj kr

me

z vi

soki

m d

elež

em

suro

ve v

lakn

ine

kot

tudi

dov

olj

mo

nih

krm

il, d

a bi

se

nasi

tile

in

zado

volji

le p

otre

bo p

o žv

een

ju.

96. V

se

brej

e sv

inje

in

mla

dice

mor

ajo

za

pote

šite

v la

kote

in p

otre

be

po ž

veen

ju d

obiti

za

dost

no k

oli

ino

volu

min

ozne

ali

viso

ko

vlak

nina

ste

krm

e in

vi

soko

ener

gets

ke k

rme.

50

8.

pra

šii,

ki m

oraj

o ži

veti

v sk

upin

ah, m

ono

agr

esiv

ni p

raši

i, pr

aši

i, ki

so

jih n

apad

li dr

ugi

praš

ii t

er b

olni

ali

pošk

odov

ani

praš

ii s

o la

hko

zaas

no n

asta

njen

i v

indi

vidu

alni

h bo

ksih

. V t

em

prim

eru

indi

vidu

alni

bok

s ži

vali

omog

oa

neov

irano

obr

aan

je,

e to

ni v

nas

prot

ju s

pos

ebni

mi

Pr

aši

e, k

i so

pret

irano

nap

adal

ni

do d

rugi

h al

i so

pret

irano

iz

post

avlje

ni n

apad

anju

dru

gih,

je

treb

a od

stra

niti

iz s

kupi

ne t

er ji

h za

asno

nam

estit

i v p

osam

ezne

bo

kse.

V t

em p

rimer

u m

oraj

o bi

ti bo

ksi t

ako

velik

i, da

se

lahk

o pr

aši

ne

mot

eno

obra

a, v

staj

a in

lega

.


vete

rinar

skim

i nas

veti;

len

4 1.

Drž

ave

lani

ce z

agot

ovijo

, da

pogo

ji za

rej

o pr

aši

ev u

stre

zajo

sp

lošn

im d

olo

bam

, dol

oen

im v

Pr

ilogi

. Ve

ndar

pa

do 3

0. ju

nija

199

5 pr

isto

jni o

rgan

i drž

av

lani

c la

hko

odob

rijo

odst

opan

je o

d od

stav

kov

3, 5

, 8 in

11

pogl

avja

I.

PRIL

OG

A

POG

LAVJ

E I

SPLO

ŠNI

PO

GO

JI

Pole

g us

trez

nih

dolo

b Pr

iloge

k

Dire

ktiv

i 98/

58/E

S se

upo

rabl

jajo

na

sled

nje

zaht

eve:

2.

Pra

šii m

oraj

o bi

ti na

jman

j ose

m

ur n

a da

n na

stan

jeni

pri

svet

lobi

z

mo

jo

najm

anj 4

0 lu

ksov

.

Prav

ilnik

o z

ašiti

rej

nih

živa

li (U

radn

i lis

t RS

, št.

51

/10

in 7

0/10

): 2

3.

len,

24.

le

n, 2

6.

len,

pr

vi d

o pe

ti od

stav

ek

29.

lena

, 30.

le

n, 3

1,

len,

32.

le

n, t

retji

do

sedm

i ods

tave

k 33

. le

na, 3

4.

len

in 3

5.

len

Praš

ii

v ob

jekt

ih

ne

smej

o bi

ti st

alno

v t

emi.

Zago

tovl

jena

mor

a bi

ti na

jman

j os

vetli

tev

40

lx

najm

anj

osem

ur

dnev

no.

Na

voljo

m

ora

biti

stal

en d

ovol

j m

oen

vir

svet

lobe

, ta

ko

da

je

ob

vsak

em

asu

mog

o p

regl

ed p

raši

ev.

97. Z

agot

ovlje

na je

na

jman

j osv

etlit

ev 4

0 lu

ksov

ali

5,7

W/m

2 na

jman

j ose

m u

r dn

evno

.

20

3.

Pro

stor

i za

praš

ie

mor

ajo

biti

zgra

jeni

tak

o, d

a ži

valim

om

ogo

ajo:

–

dost

op d

o le

žiš

a, k

i je

prim

erno

gl

ede

velik

osti

in t

empe

ratu

re t

er

isto

in

opre

mlje

no z

ust

rezn

im s

iste

mom

od

vaja

nja,

tak

o da

lahk

o vs

e ži

vali

leži

jo

isto

asno

, –

da la

hko

leži

jo in

nor

mal

no

Tl

a m

oraj

o bi

ti ta

ka, d

a ži

valim

ne

povz

roaj

o po

škod

b, b

olez

ni in

ne

ugod

ja. U

stre

zati

mor

ajo

velik

osti

in t

eži ž

ival

i. Vs

i pra

šii

mor

ajo

imet

i dos

top

do le

žiš

a, k

i m

ora

biti

udob

no,

isto

, suh

o in

ne

sme

škod

ljivo

vpl

ivat

i nan

je. B

iti

mor

a do

volj

pros

tora

, da

lahk

o vs

i pr

aši

i ist

oas

no le

žijo

, nor

mal

no

vsta

jajo

in le

gajo

.


vsta

jajo

, –

da la

hko

vidi

jo d

ruge

pra

šie,

pri

emer

so

lahk

o v

tedn

u pr

ed

nart

ovan

o pr

asitv

ijo in

med

pra

sitv

ijo s

vinj

e in

m

ladi

ce lo

ene

od s

ovrs

tnik

ov.

8.

Vsi

pos

egi,

ki s

e ne

opr

avlja

jo z

a te

rape

vtsk

e al

i dia

gnos

tine

na

men

e al

i ki n

iso

nam

enje

ni

ozna

evan

ju p

raši

ev v

skl

adu

z us

trez

no z

akon

odaj

o, k

i pri

živa

lih

povz

roijo

poš

kodb

o al

i izg

ubo

obut

ljive

ga d

ela

tele

sa a

li sp

rem

embo

zgr

adbe

kos

ti, s

o pr

epov

edan

i, ra

zen:

–

enak

omer

nega

skr

ajša

nja

podo

niko

v z

bruš

enje

m a

li š

ipan

jem

pri

pujs

kih,

ki n

iso

star

i ve

kot

sed

em d

ni, p

ri em

er s

e m

ora

oblik

ovat

i nep

oško

dova

na

glad

ka p

ovrš

ina;

pri

mer

jasc

ih s

e la

hko

ekan

i skr

ajša

jo, k

jer

je t

o po

treb

no z

arad

i pre

pre

evan

ja

pošk

odb

pri d

rugi

h ži

vali

ali z

arad

i va

rnos

ti,

– kr

ajša

nje

dela

rep

a,

– ka

stra

cije

sam

cev

na n

ain

, ki n

e vk

ljuuj

e pr

etrg

anja

tki

va,

– na

meš

anja

nos

nih

obro

ev s

amo

pri ž

ival

ih, k

i se

redi

jo n

a pr

oste

m,

in v

skl

adu

z na

cion

alno

za

kono

dajo

. Kr

ajša

nje

repa

in k

rajš

anje

po

doni

kov

se n

e sm

eta

opra

vlja

ti ru

tinsk

o, t

emve

sam

o ta

krat

, ka

dar

se la

hko

doka

že, d

a so

na

sesk

ih s

vinj

ali

na u

hljih

ali

repi

h

Ka

stra

cijo

sam

cev

do v

klju

no

sedm

ega

dnev

a st

aros

ti la

hko

na

nain

, ki n

e vk

ljuuj

e tr

ganj

a tk

iva,

op

ravi

vet

erin

ar a

li dr

uga

oseb

a v

skla

du z

zak

onom

, ki u

reja

ve

terin

arst

vo. P

ri pr

aši

ih, k

i so

star

ejši

od

sedm

ih d

ni, l

ahko

opr

avi

kast

raci

jo le

vet

erin

ar z

upo

rabo

an

este

zije

in d

odat

ne d

olgo

traj

ne

anal

gezi

je.

Kraj

šanj

e de

la r

epa

oziro

ma

enak

omer

no k

rajš

anje

pod

oni

kov

z br

ušen

jem

je d

ovol

jeno

opr

avlja

ti sa

mo

v pr

imer

ih, k

adar

skr

bnik

ži

vali

doka

že, d

a v

nasp

rotn

em

prim

eru

lahk

o pr

ide

do h

ujši

h po

škod

b na

ses

kih

svin

j ali

na

uhlji

h oz

irom

a re

pih

drug

ih

praš

iev

. Pre

d iz

vaja

njem

tak

šnih

po

sego

v m

ora

skrb

nik

živa

li do

kaza

ti, d

a je

izve

del d

ruge

uk

repe

za

prep

reev

anje

griz

enja

re

pov

in d

rugi

h ve

denj

skih

mot

enj,

pri

emer

upo

štev

a ok

olje

in

gost

oto

nase

ljeno

sti.

Kraj

šanj

e de

la

repa

in e

nako

mer

no k

rajš

anje

po

doni

kov

do v

klju

no s

edm

ega

dnev

a st

aros

ti pr

aši

a la

hko

opra

vlja

vet

erin

ar a

li us

trez

no

uspo

sobl

jen

skrb

nik

živa

li v

skla

du

98. K

astr

acija

se

opra

vlja

do

sed

meg

a dn

eva

star

osti.

Po

sedm

em

dnev

u jo

opr

avlja

ve

terin

ar z

upo

rabo

an

este

zije

in d

odat

ne

dolg

otra

jne

anal

gezi

je.

50

99. R

epi s

e kr

ajša

jo p

ri se

snih

živ

alih

do

star

osti

sede

m d

ni. P

ri st

arej

ših

živa

lih o

prav

lja t

o le

ve

terin

ar.

Repi

se

ne k

rajš

ajo

rutin

sko.

Zo

bje

se p

ri pr

aši

ih z

a pi

tanj

e br

usijo

ali

šip

ajo

do s

edm

ega

dnev

a st

aros

ti.

50


drug

ih p

raši

ev n

asta

le p

oško

dbe.

Pr

ed iz

vaja

njem

tak

šnih

pos

egov

se

spre

jmej

o dr

ugi u

krep

i za

prep

reev

anje

griz

enja

rep

ov in

dr

ugih

ved

enjs

kih

mot

enj,

pri

emer

se

upoš

teva

ta o

kolje

in

gost

ota

živa

li. Z

arad

i teg

a se

m

oraj

o ne

prim

erne

biv

alne

raz

mer

e na

stan

itve

ali s

iste

mi r

eje

spre

men

iti.

Vse

zgor

aj n

aved

ene

pose

ge la

hko

opra

vi s

amo

vete

rinar

ali

skla

dno

s le

nom

5 t

e di

rekt

ive

uspo

sobl

jena

os

eba

z iz

kušn

jam

i pri

opra

vlja

nju

takš

nih

pose

gov

z us

trez

nim

i sr

edst

vi in

pod

ust

rezn

imi

higi

ensk

imi p

ogoj

i. Ka

stra

cijo

ali

kraj

šanj

e re

pov

pri p

ujsk

ih, s

tarih

ve

kot

sed

em d

ni, l

ahko

opr

avi

sam

o ve

terin

ar z

upo

rabo

an

este

zije

ali

doda

tne

dolg

otra

jne

anal

gezi

je.

z za

kono

m, k

i ure

ja ž

ivin

orej

o. P

ri pr

aši

ih, k

i so

star

ejši

od

sedm

ih

dni,

lahk

o op

ravi

kra

jšan

je r

epa

ali

kraj

šanj

e zo

b le

vet

erin

ar z

up

orab

o an

este

zije

in d

odat

ne

dolg

otra

jne

anal

gezi

je.

PO

GLA

VJE

II

PO

SEB

NE

DO

LOB

E ZA

R

AZL

IN

E K

ATE

GO

RIJ

E P

RA

ŠIEV

A.

MER

JASC

I Bo

ksi z

a m

erja

sce

mor

ajo

biti

post

avlje

ni in

zgr

ajen

i tak

o, d

a se

v

njih

m

erja

sec

lahk

o ob

raa

ter

sliš

i, vo

ha in

vid

i dru

ge p

raši

e.

Odr

asle

mu

mer

jasc

u m

ora

biti

na v

oljo

ne

ovira

na p

ovrš

ina,

ki m

eri

2.

Pos

ebne

zah

teve

za

razl

ine

vr

ste

praš

iev

Bo

ksi z

a m

erja

sce

mor

ajo

biti

nam

ešen

i in

zgra

jeni

tak

o, d

a se

la

hko

mer

jasc

i obr

aaj

o, s

lišijo

, vo

hajo

in v

idijo

dru

ge p

raši

e.

Na

voljo

mor

ajo

imet

i is

t,

prim

erno

suh

in u

dobe

n pr

osto

r za

le

žanj

e.

Taln

a po

vrši

na b

oksa

za

odra

sleg

a m

erja

sca

mor

a bi

ti na

jman

j 6 m

2 . e

je b

oks

za m

erja

sce

nam

enje

n tu

di z

a pr

ipus

t, m

ora

biti

taln

a

100.

Tal

na p

ovrš

ina

boks

a za

odr

asle

ga m

erja

sca

je

najm

anj 6

m2 a

li 10

m2 ,

e se

bok

s up

orab

lja t

udi z

a pr

ipus

t.

20

e je

od

mik

1

0 %

50

e je

odm

ik >

10

%


najm

anj 6

m2 .

e se

bok

si u

pora

blja

jo t

udi z

a pr

ipus

t, m

ora

povr

šina

, ki j

e na

vo

ljo o

dras

lem

u m

erja

scu,

mer

iti n

ajm

anj 1

0 m

2 , bo

ks p

a ne

sm

e im

eti o

vir.

Od

1.

janu

arja

20

03 d

alje

vel

ja t

a do

loba

za

vsa

na n

ovo

zgra

jena

ali

obno

vlje

na

gosp

odar

stva

ali

gosp

odar

stva

, ki

se b

odo

po t

em d

atum

u up

orab

ljala

pr

vi. O

d 1.

janu

arja

200

5 ve

lja t

a do

loba

za

vsa

gosp

odar

stva

.

povr

šina

bok

sa z

a od

rasl

ega

mer

jasc

a na

jman

j 10

m2 .

B.

SVI

NJE

IN

MLA

DIC

E 1.

Spr

ejm

ejo

se u

krep

i za

zman

jšan

je a

gres

ivno

sti v

sk

upin

ah.

2.

e je

pot

rebn

o, s

e m

oraj

o br

eje

svin

je in

mla

dice

tre

tirat

i pre

d zu

nanj

imi

in n

otra

njim

i zaj

edav

ci.

e so

na

stan

jene

v p

rasi

tven

ih b

oksi

h, je

tr

eba

brej

e sv

inje

in m

ladi

ce t

emel

jito

ois

titi.

Tr

eba

je s

krbe

ti, d

a m

ed ž

ival

mi v

sk

upin

i ni m

edse

bojn

ega

napa

daln

ega

vede

nja.

Br

ejim

svi

njam

in m

ladi

cam

je

treb

a,

e je

pot

rebn

o, o

dpra

viti

zuna

nje

in n

otra

nje

zaje

davc

e.

Brej

e sv

inje

in m

ladi

ce je

tre

ba

pred

nam

estit

vijo

v p

rasi

tven

e bo

kse

tem

eljit

o o

istit

i.

3.

V t

ednu

pre

d pr

edvi

deno

pr

asitv

ijo m

oraj

o sv

inje

in m

ladi

ce

dobi

ti na

ra

zpol

ago

zado

stne

kol

iin

e us

trez

nega

mat

eria

la z

a iz

dela

vo

gnez

da, r

azen

ka

dar

to z

arad

i sis

tem

a za

od

vaja

nje

gnoj

evke

, ki s

e up

orab

lja

na o

brat

u,

ni t

ehni

no iz

vedl

jivo.

Na

voljo

mor

ajo

imet

i is

t,

prim

erno

suh

in u

dobe

n pr

osto

r za

po

itek

ter

prim

eren

mat

eria

l za

grad

njo

gnez

da,

e to

ni

onem

ogo

eno

zara

di s

iste

ma

prel

uknj

anih

tal

in g

noje

vke.

101.

Svi

nje

imaj

o v

tedn

u pr

ed p

rasi

tvijo

na

voljo

m

ater

ial (

slam

o) z

a gr

adnj

o gn

ezda

, raz

en

e up

orab

e m

ater

iala

ne

dopu

ša

nain

rej

e (s

iste

m p

relu

knja

nih

tal i

n si

stem

odg

noje

vanj

a).

20

4.

Za

svin

jo a

li m

ladi

co m

ora

biti

neov

iran

pros

tor,

ki o

mog

oa

lažj

i

Za le

žiš

em v

sake

bre

je s

vinj

e al

i m

ladi

ce m

ora

biti

na r

azpo

lago

10

2. L

ežiš

e br

eje

svin

je

ali m

ladi

ce je

dov

olj

20


pote

k na

ravn

e pr

asitv

e al

i pra

sitv

e, p

ri ka

teri

je p

otre

bna

pom

o.

5. P

rasi

tven

i bok

si, v

kat

erih

se

svin

je la

hko

pros

to g

iblje

jo, m

oraj

o om

ogo

ati

zaš

ito p

ujsk

ov, n

a pr

imer

z

zaš

itnim

i reš

etka

mi.

dovo

lj ve

lik p

rost

or, k

i om

ogo

a ne

mot

eno

pras

itev

ali p

omo

pri

pras

itvi.

Pras

itven

i bok

si m

oraj

o im

eti p

regr

ado,

ki l

ouj

e gn

ezdo

od

preo

stal

ega

dela

bok

sa.

velik

o, d

a om

ogo

a ne

mot

eno

pras

itev

ali

pom

o p

ri pr

asitv

i. V

pras

itven

ih b

oksi

h je

pu

jsko

m z

agot

ovlje

na

mož

nost

um

ika.

C.

SES

NI

PUJS

KI

1. D

el c

elot

ne p

ovrš

ine

tal,

ki

živa

lim o

mog

oa,

da

lahk

o le

žijo

is

toas

no,

mor

a bi

ti po

ln a

li pr

ekrit

z b

lazi

no,

slam

o al

i dru

gim

prim

erni

m

mat

eria

lom

2.

Kad

ar s

e up

orab

lja p

rasi

tven

i bo

ks, m

oraj

o im

eti p

ujsk

i dov

olj

pros

tora

, da

lahk

o se

sajo

bre

z te

žav.

3.

Ses

ni p

ujsk

i, m

lajš

i od

28 d

ni, n

e sm

ejo

biti

odst

avlje

ni o

d sv

inje

, ra

zen

kada

r bi

nad

aljn

je s

esan

je š

kodl

jivo

vpliv

alo

na d

obro

po

utje

ali

zdra

vje

svin

je a

li pu

jska

. Ve

ndar

pa

se la

hko

sesn

i puj

ski

odst

avijo

do

sede

m d

ni p

rej,

e se

pr

emes

tijo

v po

sebn

e pr

osto

re, k

i se

pre

d na

stan

itvijo

nov

e sk

upin

e iz

praz

nijo

, tem

eljit

o o

istij

o in

ra

zkuž

ijo t

er s

o lo

eni o

d pr

osto

rov,

v

kate

rih s

e na

haja

jo s

vinj

e, z

na

men

om z

man

jšev

anja

mož

nost

i pr

enos

a bo

lezn

i na

pujs

ke.

Se

snim

puj

skom

mor

a bi

ti v

gnez

du

zago

tovl

jeno

top

lotn

o ug

odje

. G

nezd

o m

ora

biti

isto

, suh

o in

ud

obno

ter

loen

o od

pro

stor

a za

sv

injo

. Tla

v g

nezd

u m

oraj

o bi

ti po

lna

(nep

erfo

riran

a).

e so

tla

v

gnez

du p

erfo

riran

a, m

oraj

o bi

ti po

krita

z b

lazi

no, s

lam

o al

i dru

gim

pr

imer

nim

mat

eria

lom

. Vsi

puj

ski

mor

ajo

imet

i mož

nost

isto

asne

ga

poiv

anja

. Pri

ukle

šen

ih s

vinj

ah

mor

ajo

imet

i puj

ski m

ožno

st, d

a ne

mot

eno

sesa

jo.

Pujs

ke je

dov

olje

no o

dsta

vlja

ti po

28

. dne

vu s

taro

sti.

Ne

gled

e na

pre

jšnj

i ods

tave

k je

pu

jske

dov

olje

no o

dsta

viti

tudi

do

sede

m d

ni p

rej,

e so

pre

selje

ni v

o

išen

a in

raz

kuže

na v

zrej

ališ

a,

loen

a od

obj

ekto

v za

svi

nje.

Iz

jem

oma

je o

dsta

vite

v do

volje

na

tudi

pre

j, e

je p

otre

bno

zara

di

dobr

ega

pout

ja a

li zd

ravj

a ži

vali.

103.

(MK

) Tla

v g

nezd

u so

po

lna

(nep

relu

knja

na).

e

so p

relu

knja

na, s

o po

krita

z

blaz

ino,

sla

mo

ali d

rugi

m

prim

erni

m m

ater

ialo

m. V

si

pujs

ki im

ajo

mož

nost

is

toas

nega

po

ivan

ja.

Pri u

kleš

enih

svi

njah

im

ajo

pujs

ki m

ožno

st, d

a ne

mot

eno

sesa

jo.

20

104.

Puj

ski s

e ne

od

stav

ljajo

pre

d 21

. dne

m

star

osti,

raz

en iz

zd

ravs

tven

ih r

azlo

gov

in

zara

di d

obre

ga p

out

ja.

e

se o

dsta

vijo

med

21.

in

28 d

nem

, jih

pre

mes

tijo

v po

sebn

e pr

osto

re, k

i se

pred

nas

tani

tvijo

nov

e sk

upin

e iz

praz

nijo

, te

mel

jito

ois

tijo

in

razk

užijo

ter

so

loen

i od

pros

toro

v, v

kat

erih

so

svin

je.

20

D

. TEK

AI

IN P

ITAN

CI

1.

e se

pra

šii r

edijo

v s

kupi

nah,

Teka

e je

tre

ba n

ames

titi v

sku

pine

im

pre

j po

odst

avitv

i. Te

kai i

n 10

5. P

ri re

ji te

kaev

in

pita

ncev

so

vzpo

stav

ljene

50


se m

oraj

o sp

reje

ti uk

repi

za

prep

reev

anje

med

sebo

jnih

sp

opad

ov, k

i pre

sega

jo m

ero

norm

alne

ga v

eden

ja.

2. P

raši

i mor

ajo

biti

nast

anje

ni v

sk

upin

ah, k

i se,

kol

ikor

je m

ogo

e,

med

seb

oj n

e m

ešaj

o.

e se

m

oraj

o pr

aši

i, ki

se

ne p

ozna

jo,

zdru

žiti

v sk

upin

o, s

e m

ora

to

zgod

iti v

kar

se

da z

godn

ji st

aros

ti,

po m

ožno

sti n

ajka

snej

e v

enem

te

dnu

po o

dsta

vitv

i. Ka

dar

se

skup

ine

praš

iev

meš

ajo,

se

jim n

a pr

imer

en n

ain

om

ogo

i, da

se

lahk

o um

akne

jo in

skr

ijejo

pre

d dr

ugim

i pra

šii.

3. O

b zn

akih

hud

ih s

popa

dov

med

pr

aši

i se

nem

udom

a pr

euijo

vz

roki

zan

je in

spr

ejm

ejo

ustr

ezni

uk

repi

, kot

na

prim

er z

agot

ovite

v za

dost

ne k

oli

ine

slam

e al

i dru

gih

mat

eria

lov,

ki j

ih ž

ival

i lah

ko

razi

skuj

ejo.

Ogr

ožen

e ži

vali

ali

posa

mez

ne a

gres

ivne

živ

ali s

e lo

ijo o

d sk

upin

e.

4. U

pora

ba p

omirj

eval

z n

amen

om

lažj

ega

prila

gaja

nja

živa

li na

ži

vlje

nje

v sk

upin

i se

dovo

li sa

mo

v iz

jem

nih

prim

erih

in p

o po

svet

ovan

ju z

vet

erin

arje

m.

pita

nci m

oraj

o bi

ti na

meš

eni v

st

abiln

ih s

kupi

nah

s im

man

j m

ešan

ja.

e je

tre

ba p

raši

e, k

i se

ne p

ozna

jo, z

druž

iti v

sku

pino

, je

treb

a to

sto

riti

im p

rej,

najk

asne

je

v se

dmih

dne

h po

ods

tavi

tvi.

V te

h pr

imer

ih je

tre

ba v

sem

pra

šiem

na

prim

eren

na

in o

mog

oiti

, da

se

lahk

o um

akne

jo in

skr

ijejo

pre

d dr

ugim

i pra

šii.

Pr

i rej

i pra

šiev

v s

kupi

nah

je t

reba

z

ustr

ezni

mi u

krep

i pre

pre

iti

med

sebo

jne

spop

ade,

ki p

rese

gajo

m

ejo

norm

alne

ga v

eden

ja.

Praš

ie,

ki s

o pr

etira

no n

apad

alni

do

dru

gih

ali s

o pr

etira

no

izpo

stav

ljeni

nap

adal

nost

i dru

gih,

je

tre

ba o

dstr

aniti

iz s

kupi

ne t

er ji

h za

asno

nam

estit

i v p

osam

ezne

bo

kse.

V t

em p

rimer

u m

oraj

o bi

ti bo

ksi t

ako

velik

i, da

se

praš

i la

hko

nem

oten

o ob

raa,

vst

aja

in le

ga.

Upo

raba

pom

irjev

al z

arad

i laj

šanj

a pr

ilago

ditv

e te

kaev

in p

itanc

ev r

eji

v sk

upin

i se

upor

ablja

sam

o iz

jem

oma,

e

vete

rinar

pre

sodi

, da

je u

pora

ba p

omirj

eval

upr

avi

ena.

stab

ilne

soci

alne

sku

pine

. Pr

aši

i iz

razl

ini

h so

cial

nih

skup

in s

e ne

sm

ejo

meš

ati

med

seb

oj.


XVIII

. Pre

dpis

ane

zaht

eve

ravn

anja

za

dobr

o po

utje

rejn

ih ž

ival

i P

RE

DP

IS E

U

ZAH

TEV

E

zaht

eve

iz p

redp

isov

EU

, ki s

e up

ošte

vajo

pri

navz

križ

ni s

klad

nost

i

DO

MA

I PR

EDPI

S PR

EDPI

SI R

epub

like

Slov

enije

, ki p

ovze

maj

o za

htev

e iz

pre

dpis

ov E

U

IZV

AJA

NJE

ZA

HTE

V

izva

janj

e za

htev

iz p

redp

isov

RS

na

ravn

i km

etijs

kega

gos

poda

rstv

a

ZAH

TEV

E

zaht

eve

iz p

redp

isov

RS

, ki

jih m

ora

izpo

lnje

vati

zave

zane

c in

jih

prev

erja

ko

ntro

lor

STO

PN

JA K

RŠ

ITV

E

krši

tve

zaht

ev iz

pre

dpis

ov R

S,

izra

žene

z o

ceno

L S

T

Dire

ktiv

a Sv

eta

98/5

8/ES

z d

ne

20. j

ulija

199

8 o

zaš

iti r

ejni

h ži

vali

(UL

L št

. 221

z

dne

8. 8

. 199

8,

str.

23)

, zad

nji

sp

rem

enje

na z

U

redb

o Sv

eta

(ES)

št.

806

/200

3 z

dne

14. a

prila

20

03 (

UL

L št

. 12

2 z

dne

16. 5

. 20

03, s

tr. 1

) 4.

le

n

4.

len

Drž

ave

lani

ce z

agot

ovijo

, da

so

pogo

ji, p

od k

ater

imi s

e ži

vali

(raz

en

rib, p

lazi

lcev

ali

dvož

ivk)

ob

upoš

teva

nju

njih

ove

vrst

e, s

topn

je

razv

oja,

pril

agod

itve

in

udom

aen

osti

ter

fizio

lošk

ih in

et

ološ

kih

potr

eb v

zrej

ajo

ali r

edijo

v

skla

du z

obs

toje

o pr

akso

in

znan

stve

nim

i dog

nanj

i, us

klaj

eni z

do

loba

mi i

z te

pril

oge.

PRIL

OG

A

Ose

bje

1. Z

a ži

vali

skrb

i dov

olj š

tevi

lno

oseb

je, k

i im

a za

to

potr

ebne

sp

osob

nost

i, zn

anje

in s

trok

ovno

us

poso

blje

nost

.

Preg

ledi

2. V

se ž

ival

i v s

iste

mih

rej

e, v

ka

tere

m je

njih

ovo

dobr

o po

utje

od

visn

o od

pog

oste

lo

vešk

e os

krbe

, se

preg

leda

jo n

ajm

anj

enkr

at n

a da

n. Ž

ival

i v d

rugi

h si

stem

ih s

e pr

egle

dajo

v t

akšn

ih

Prav

ilnik

o z

ašiti

rej

nih

živa

li (U

radn

i lis

t RS

, št.

51/1

0 in

70/

10)

4., 5

., 6.

, 7.,

8., 9

., 10

., 11

., 12

., 13

. le

n

Zako

na o

zaš

iti ž

ival

i (U

radn

i lis

t RS

, št.

98

/99,

126

/03,

14/

07 in

23

/13)

tr

etji

odst

avek

8.

lena

4.

le

n 5.

, 6.

len

Skrb

nik

živa

li m

ora

stor

iti v

se, d

a za

goto

vi d

obro

bit

živa

li, k

i so

v nj

egov

i osk

rbi.

Prep

reev

ati m

ora

vzro

ke, k

i lah

ko p

ri ži

valih

po

vzro

ijo b

ole

ine,

poš

kodb

e,

bole

zni o

ziro

ma

mot

nje

v ob

naša

nju.

Za

živ

ali m

ora

skrb

eti p

rimer

no

štev

ilo lj

udi z

ust

rezn

im z

nanj

em,

uspo

sobl

jeno

stjo

ter

odg

ovor

nim

od

noso

m d

o ži

vali.

Vs

e re

jne

živa

li m

oraj

o bi

ti vs

aj

enkr

at d

nevn

o po

d re

dnim

na

dzor

stvo

m o

skrb

oval

cev.

106.

Na

kmet

ijske

m

gosp

odar

stvu

je d

olo

ena

odgo

vorn

a os

eba

za

ustr

ezno

osk

rbo

živa

li, k

i so

vsa

j enk

rat

dnev

no p

od

njen

im r

edni

m n

adzo

rom

(n

e ve

lja z

a te

leta

).

20


asov

nih

pres

ledk

ih, d

a se

pre

pre

i vs

akrš

no t

rplje

nje

živa

li.

3.

Na

voljo

je u

stre

zna

razs

vetlj

ava

(nam

ešen

a al

i pre

nosn

a), d

a se

la

hko

kada

r ko

li op

ravi

jo t

emel

jiti

preg

ledi

živ

ali.

5., 6

. le

n Za

vsa

kodn

evni

nad

zor,

ki g

a op

ravl

ja s

krbn

ik ž

ival

i, m

oraj

o bi

ti za

goto

vlje

ni p

ogoj

i za

potr

ebne

pr

egle

de, v

klju

no z

zad

ostn

o os

vetli

tvijo

obj

ekta

, tak

o da

je

mož

no o

prav

iti p

regl

ed ž

ival

i ob

vsak

em

asu.

4.

Za

vsak

o ži

val,

ki k

aže

znak

e bo

lezn

i ali

pošk

odbe

, je

treb

a ne

mud

oma

ustr

ezno

pos

krbe

ti, in

e

se ž

ival

na

takš

no o

skrb

o ne

od

ziva

, je

treb

a im

pre

j poi

skat

i na

svet

vet

erin

arja

. Kad

ar je

to

potr

ebno

, se

boln

e al

i poš

kodo

vane

ži

vali

izol

irajo

v p

rimer

nih

pros

torih

s

suhi

m in

udo

bnim

nas

tilje

m.

5., 6

. le

n Bo

lne,

poš

kodo

vane

in o

nem

ogle

ži

vali

mor

ajo

biti

tako

j ust

rezn

o os

krbl

jene

, tak

o da

se

prep

rei

njih

ovo

nepo

treb

no t

rplje

nje.

Zago

tovl

jena

mor

a bi

ti us

trez

na

loen

a na

mes

titev

bol

nih,

po

škod

ovan

ih a

li on

emog

lih ž

ival

i v

prim

erni

h pr

osto

rih s

suh

o in

ud

obno

ste

ljo.

Skrb

nik

živa

li m

ora

prav

oas

no

zaht

evat

i vet

erin

arsk

o po

mo

in

oskr

bo b

olni

h al

i poš

kodo

vani

h ži

vali,

po

potr

ebi v

eter

inar

sko

pom

o p

ri po

rodi

h te

r us

trez

no

nego

bol

nih,

poš

kodo

vani

h in

on

emog

lih ž

ival

i.

107.

Bol

ne, p

oško

dova

ne

in o

nem

ogle

živ

ali s

e ta

koj

ustr

ezno

osk

rbijo

in,

e je

tr

eba,

loen

o na

mes

tijo

v pr

osto

rih a

li pr

imer

nih

kraj

ih s

suh

o in

udo

bno

stel

jo

(ne

velja

za

tele

ta).

50

Vo

denj

e ev

iden

ce

5. L

astn

ik a

li re

jec

živa

li vo

di

evid

enco

o z

drav

ljenj

u in

o š

tevi

lu

smrt

nih

prim

erov

, odk

ritih

pri

vsak

em p

regl

edu.

e

je t

reba

en

ake

poda

tke

hran

iti v

dru

ge

nam

ene,

ti p

rav

tako

zad

ošaj

o za

na

men

e te

dire

ktiv

e.

7.

len

in e

vide

nca

zdra

vlje

nj

(dne

vnik

vet

erin

arsk

ih

pose

gov)

se

vodi

skl

adno

s

15.

leno

m P

ravi

lnik

a o

sled

ljivo

sti p

rom

eta

in

upor

abe

ter

shra

njev

anju

vete

rinar

skih

zdr

avil

(Ura

dni l

ist

RS, š

t.

38/0

9)

Skrb

nik

živa

li m

ora

na

gosp

odar

stvu

vod

iti d

nevn

ik

vete

rinar

skih

pos

egov

v s

klad

u s

pred

piso

m, k

i ure

ja iz

jem

no

upor

abo

zdra

vil z

a zd

ravl

jenj

e ži

vali,

in v

oditi

evi

denc

e o

zdra

vlje

nju

živa

li.

Skrb

nik

živa

li m

ora

redn

o vo

diti

evid

enco

o p

ogin

ih ž

ival

i, ki

jih

odkr

ije p

ri vs

akem

pre

gled

u.

108.

Skr

bnik

živ

ali v

odi

dnev

nik

vete

rinar

skih

po

sego

v v

skla

du s

pr

edpi

som

, ki u

reja

iz

jem

no u

pora

bo z

drav

il za

zd

ravl

jenj

e ži

vali.

Vod

i tud

i ev

iden

co o

pog

inih

živ

ali.

20


Evid

enca

mor

a vs

ebov

ati n

ajm

anj

datu

m p

regl

eda

in š

tevi

lo p

ogin

ulih

ži

vali

oziro

ma

iden

tifik

acijs

ko

ozna

ko ž

ival

i.

6. T

akšn

i pod

atki

se

hran

ijo v

saj t

ri le

ta in

so

na v

oljo

pris

tojn

emu

orga

nu m

ed iz

vaja

njem

in

špek

cijs

kega

pre

gled

a al

i e

se

drug

ae

zaht

eva.

7.

len

Evid

enco

o p

ogin

ih m

ora

skrb

nik

živa

li hr

aniti

naj

man

j tri

leta

od

zadn

jega

vpi

sa t

er jo

je d

olža

n na

za

htev

o pr

edlo

žiti

urad

nem

u ve

terin

arju

na

vpog

led.

Dne

vnik

vet

erin

arsk

ih p

oseg

ov

mor

a sk

rbni

k ži

vali

hran

iti n

ajm

anj

pet

let

od z

adnj

ega

vpis

a te

r ga

m

ora

na z

ahte

vo p

redl

ožiti

pr

isto

jnem

u in

špek

torj

u na

vp

ogle

d.

109.

Skr

bnik

živ

ali h

rani

dn

evni

k ve

terin

arsk

ih

pose

gov

najm

anj t

ri le

ta

od z

adnj

ega

vpis

a za

po

treb

e te

ure

dbe,

ev

iden

co p

ogin

ov p

a pr

av

tako

naj

man

j tri

leta

od

zadn

jega

vpi

sa.

Sv

obod

a gi

banj

a

7. O

b up

ošte

vanj

u vr

ste

živa

li in

v

skla

du s

prid

oblje

nim

i izk

ušnj

ami i

n zn

anst

veni

mi d

ogna

nji s

e sv

obod

nega

gib

anja

živ

ali n

e sm

e om

ejev

ati n

a na

in, p

ri ka

tere

m b

i se

pov

zro

ilo n

epot

rebn

o tr

plje

nje

ali p

oško

dbe

živa

li.

e je

živ

al s

taln

o al

i red

no

priv

ezan

a al

i zap

rta,

ji je

tre

ba

gled

e na

prid

oblje

ne iz

kušn

je in

zn

anst

vena

dog

nanj

a da

ti do

volj

pros

tora

v s

klad

u z

njen

imi

fizio

lošk

imi i

n et

ološ

kim

i pot

reba

mi.

8.

len

Živa

lim m

ora

biti

zago

tovl

jena

sv

obod

a gi

banj

a, p

rimer

na n

jihov

i vr

sti,

pasm

i, st

aros

ti, s

topn

ji ra

zvoj

a, p

rilag

oditv

i in

udom

aitv

i, ki

pre

pre

uje

nepo

treb

no t

rplje

nje

ali p

oško

dbe

živa

li.

e je

živ

al s

taln

o al

i red

no

priv

ezan

a al

i zap

rta,

ji je

tre

ba d

ati

dovo

lj pr

osto

ra v

skl

adu

z nj

enim

i fiz

iolo

škim

i in

etol

oški

mi p

otre

bam

i.

110.

Živ

alim

je

zago

tovl

jena

prim

erna

sv

obod

a gi

banj

a,

e so

ra

zmer

e v

boks

u vs

aj t

ake,

da

nem

oten

o le

gajo

, vs

taja

jo, s

e ob

raaj

o in

op

ravl

jajo

fiz

iolo

ške

potr

ebe

v sk

ladu

z

nain

om r

eje.

e

so

priv

ezan

e, p

rivez

i om

ogo

ajo

nem

oten

o le

ganj

e in

vst

ajan

je in

nis

o pr

etes

ni.

50

O

bjek

ti in

pro

stor

i za

nast

anite

v

8. M

ater

iali,

ki s

e up

orab

ljajo

za

grad

njo

obje

ktov

in p

rost

orov

za

9.

len

Mat

eria

l za

grad

njo

obje

ktov

, bo

ksov

in o

prem

e, s

kat

erim

pr

idej

o ži

vali

v st

ik, n

e sm

e bi

ti šk

odlji

v za

živ

ali.

Biti

mor

a do

volj

odpo

ren

in p

rimer

en z

a en

osta

vno


nast

anite

v te

r zl

asti

hlev

ov in

op

rem

e, s

kat

erim

i lah

ko p

ridej

o ži

vali

v st

ik, n

e sm

ejo

biti

škod

ljivi

za

živ

ali i

n m

oraj

o bi

ti ta

kšni

, da

se

jih d

a te

mel

jito

ois

titi i

n ra

zkuž

iti.

išen

je in

raz

kuže

vanj

e.

9.

Nas

tani

tev

in p

ribor

za

zava

rova

nje

živa

li se

zgr

adita

in

vzdr

žuje

ta t

ako,

da

ni o

strih

rob

ov

ali i

zbo

enih

del

ov, k

i bi l

ahko

po

škod

oval

i živ

ali.

9.

len

Obj

ekti

in o

prem

a m

oraj

o bi

ti ur

ejen

i tak

o, d

a ne

poš

kodu

jejo

ži

vali.

10

. Kro

ženj

e zr

aka,

kon

cent

raci

jo

prah

u v

zrak

u, t

empe

ratu

ro,

rela

tivno

vla

žnos

t zr

aka

in

konc

entr

acije

plin

a je

tre

ba

ohra

njat

i v m

ejah

, ki n

e šk

odijo

ži

valim

. 11

. Živ

ali v

sta

vbah

ne

smej

o bi

ti na

stan

jene

niti

v s

taln

i tem

i niti

ne

nehn

o po

d um

etno

raz

svet

ljavo

br

ez u

stre

zne

prek

initv

e.

e na

ravn

a sv

etlo

ba, k

i je

na v

oljo

, ne

zado

ša

fizio

lošk

im in

eto

lošk

im

potr

ebam

živ

ali,

se z

agot

ovi

ustr

ezna

um

etna

raz

svet

ljava

.

9.

len

Topl

ota,

vla

žnos

t, k

rože

nje

zrak

a,

zra

enje

, kon

cent

raci

ja p

linov

, hi

gien

a in

inte

nziv

nost

hru

pa v

pr

osto

rih, v

kat

erih

so

živa

li,

mor

ajo

ustr

ezat

i njih

ovi v

rsti

in

stop

nji r

azvo

ja, p

rilag

oditv

i in

udom

aitv

i, fiz

iolo

škim

in e

tolo

škim

po

treb

am t

er p

redp

isan

im

higi

ensk

im r

azm

eram

. Ži

vali

v ob

jekt

ih n

e sm

ejo

biti

stal

no v

tem

i. e

ni d

ovol

j nar

avne

sv

etlo

be, m

ora

biti

zago

tovl

jena

pr

imer

na u

met

na s

vetlo

ba. P

ri up

orab

i um

etne

sve

tlobe

je t

reba

do

loiti

as

za

poite

k, k

o m

oraj

o bi

ti ži

vali

v te

mi.

111.

Zah

tevi

po

svet

lobi

in

zra

enju

ust

reza

pog

oj, d

a so

1/2

0 ta

lne

povr

šine

od

prtin

e v

sten

i (ok

na in

vr

ata)

ali

vir

umet

ne

osve

tlitv

e (v

jako

sti 8

0 lu

x al

i 11

W/m

2 ) al

i um

etne

ga

zra

enja

, prim

erne

ga v

rsti

živa

li. Z

a pi

tovn

e pi

šan

ce

in k

okoš

i nes

nice

vel

jajo

po

goji,

zap

isan

i v

Prav

ilnik

u o

zaš

iti r

ejni

h ži

vali.

Ži

vali

v ob

jekt

ih n

e sm

ejo

biti

stal

no v

tem

i. Pr

i up

orab

i um

etne

sve

tlobe

je

tre

ba d

olo

iti

as z

a po

itek,

ko

mor

ajo

biti

živa

li v

tem

i. Ta

zah

teva

ne

velja

za

tele

ta in

pra

šie.

20

Ži

vali

nast

anje

ne iz

ven

obje

ktov

12. Ž

ival

i, ki

nis

o na

stan

jene

v

zgra

dbah

, se,

kad

ar je

pot

rebn

o in

m

ogo

e, z

avar

ujej

o pr

ed

neug

odni

mi v

rem

ensk

imi v

pliv

i,

10.

len

Živa

li, n

asta

njen

e iz

ven

obje

ktov

, m

oraj

o bi

ti, k

adar

je t

o po

treb

no,

zava

rova

ne p

red

neug

odni

mi

vrem

ensk

imi r

azm

eram

i, pl

enilc

i in

drug

imi n

evar

nost

mi.

V ne

ugod

nih

vrem

ensk

ih r

azm

erah

mor

ajo

imet

i

112.

Živ

ali,

nast

anje

ne

zuna

j obj

ekto

v, s

o, k

adar

je

pot

rebn

o in

mog

oe,

za

varo

vane

pre

d ne

ugod

nim

i vre

men

skim

i ra

zmer

ami,

plen

ilci i

n

20


plen

ilci i

n tv

egan

ji za

njih

ovo

zdra

vje.

na

vol

jo n

ajm

anj z

ašito

pre

d m

oni

m v

etro

m a

li so

ncem

in s

uh

pros

tor

oziro

ma

suho

mes

to z

a po

itek.

drug

imi n

evar

nost

mi.

Av

tom

atsk

a al

i meh

ansk

a op

rem

a

13. V

so a

vtom

atsk

o al

i meh

ansk

o op

rem

o, n

ujno

za

zdra

vje

in d

obro

po

utje

živ

ali,

je t

reba

pre

gled

ati

najm

anj e

nkra

t na

dan

. e

se

ugot

ovijo

okv

are,

jih

je t

reba

ne

mud

oma

odpr

aviti

ali,

e

to n

i m

ogo

e, s

prej

eti u

stre

zne

ukre

pe

za v

arov

anje

zdr

avja

in d

obre

ga

pout

ja ž

ival

i.

e st

a zd

ravj

e in

dob

ro p

out

je

živa

li od

visn

a od

um

etne

ga s

iste

ma

prez

raev

anja

, je

treb

a za

goto

viti

ustr

ezen

rez

ervn

i sis

tem

za

zago

tavl

janj

e za

dost

nega

kro

ženj

a zr

aka,

da

se o

hran

i zdr

avje

in

dobr

o po

utje

živ

ali,

tudi

e

se

sist

em p

okva

ri, in

ala

rmni

sis

tem

za

opoz

arja

nje

na o

kvar

o. A

larm

ni

sist

em je

tre

ba r

edno

pre

izku

šati.

11.

len

Skrb

nik

živa

li m

ora

posk

rbet

i, da

je

tehn

ina

opr

ema

v ob

jekt

ih e

nkra

t dn

evno

pre

gled

ana.

Mor

ebitn

e ok

vare

mor

ajo

biti

odpr

avlje

ne v

na

jkra

jšem

as

u. D

o po

prav

ila

mor

ajo

biti

zago

tovl

jene

mož

nost

i za

zag

otav

ljanj

e zd

ravj

a in

dob

rega

po

utja

živ

ali.

Pri u

met

nem

zra

enju

obj

ekto

v m

ora

biti

zago

tovl

jen

alar

mni

si

stem

, ki o

poza

rja

skrb

nika

živ

ali

na o

kvar

o v

prez

raev

alne

m

sist

emu.

Ala

rmni

sis

tem

mor

a bi

ti re

dno

vzdr

ževa

n in

pre

izku

šen

v sk

ladu

z n

avod

ili p

roiz

vaja

lca.

Za

goto

vlje

n m

ora

biti

reze

rvni

si

stem

zra

enja

, ki z

adoš

a za

oh

rani

tev

zdra

vja

in d

obre

ga

pout

ja ž

ival

i do

odpr

ave

napa

ke

na o

snov

nem

sis

tem

u.

113.

e

se u

pora

blja

el

ektr

onsk

o vo

deni

sis

tem

pr

ezra

evan

ja, j

e za

goto

vlje

n al

arm

ni

sist

em, k

i opo

zarj

a na

ok

varo

.

20

Kr

ma,

vod

a in

dru

ge s

novi

14. Ž

ival

i mor

ajo

imet

i kak

ovos

tno

preh

rano

, ki u

stre

za n

jihov

i sta

rost

i in

vrs

ti in

je v

zad

ostn

ih k

oli

inah

, za

ohr

anja

nje

zdra

vja

in d

a za

dost

ijo s

vojim

pot

reba

m p

o hr

anje

nju.

Živ

ali n

e do

biva

jo h

rane

al

i tek

oin

e na

na

in o

ziro

ma

hran

a

12.

len

Skrb

nik

živa

li m

ora

živa

lim

zago

tovi

ti pr

imer

no

kako

vost

in

ko

liin

o us

trez

ne k

rme

ter

prim

eren

na

in

krm

ljenj

a in

na

paja

nja

za

ohra

njan

je

zdra

vja

ter

zado

volje

vanj

e et

ološ

kih

potr

eb o

b kr

mlje

nju.


ali t

eko

ina

ne v

sebu

je s

novi

, ki b

i la

hko

povz

roile

nep

otre

bno

trpl

jenj

e al

i poš

kodb

e.

15

. Vse

živ

ali m

oraj

o im

eti d

osto

p do

krm

e v

asov

nih

inte

rval

ih, k

i us

trez

ajo

njih

ovim

fiz

iolo

škim

po

treb

am.

12.

len

Vse

živa

li m

oraj

o im

eti

dost

op d

o kr

me

v as

ovni

h pr

esle

dkih

, ki

us

trez

ajo

njih

ovim

fiz

iolo

škim

po

treb

am.

16

. Vse

živ

ali m

oraj

o im

eti d

osto

p do

ust

rezn

ega

dovo

da v

ode

ali p

a jim

mor

a bi

ti om

ogo

eno,

da

svoj

e po

treb

e po

tek

oin

i zad

ovol

jijo

na

drug

ane

na

ine

17. O

prem

a za

krm

ljenj

e in

na

paja

nje

mor

a bi

ti na

rtov

ana,

zg

raje

na in

nam

ešen

a ta

ko, d

a so

m

ožno

st k

onta

min

acije

vod

e in

kr

me

in p

oško

dbe

zara

di p

reriv

anja

za

vod

o in

krm

o m

ed ž

ival

mi

im

man

jše.

12.

len

Vse

živa

li m

oraj

o im

eti d

osto

p do

pr

imer

nega

vod

nega

vira

ali

pa ji

m

mor

a bi

ti om

ogo

en d

osto

p do

na

paja

nja

na d

rug

nain

. O

prem

a za

nap

ajan

je in

krm

ljenj

e m

ora

biti

oblik

ovan

a, g

raje

na in

na

meš

ena

tako

, da

se p

repr

euj

e on

esna

ženj

e vo

de in

krm

e te

r da

so

pošk

odbe

zar

adi p

reriv

anja

za

vodo

in

krm

o m

ed ž

ival

mi

im m

anjš

e.

114.

Vse

živ

ali m

oraj

o im

eti d

osto

p do

pr

imer

nega

vod

nega

vira

al

i pa

jim m

ora

biti

omog

oen

dos

top

do

napa

janj

a na

dru

g na

in

(ne

velja

za

tele

ta).

20

18

. Živ

alim

ni d

ovol

jeno

daj

ati

nobe

nih

drug

ih s

novi

, raz

en t

istih

za

ter

apev

tske

ali

prev

entiv

ne

nam

ene

ali z

a zo

oteh

nino

zd

ravl

jenj

e, k

ot je

dol

oen

o v

lenu

1(

2)(c

) D

irekt

ive

96/2

2/EG

S [1

],

raze

n e

so z

nans

tven

e št

udije

o

dobr

em p

out

ju ž

ival

i ali

prak

tine

iz

kušn

je p

okaz

ale,

da

uin

ki

omen

jene

sno

vi n

e šk

oduj

ejo

zdra

vju

ali d

obre

mu

pout

ju ž

ival

i.

12.

len

Krm

a m

ora

izpo

lnje

vati

zaht

eve,

pr

edpi

sane

z

Ure

dbo

Evro

pske

ga

parla

men

ta

in

Svet

a (E

S)

št.

183/

2005

z d

ne 1

2. j

anua

rja

2005

o

zaht

evah

gle

de h

igie

ne k

rme

(UL

L št

. 35

z d

ne 8

. 2.

200

5, s

tr.

1),

zadn

ji

spre

men

jene

z

Ure

dbo

Kom

isije

(EU

) št

. 22

5/20

12 z

dne

15

. m

arca

201

2 (U

L L

št.

77 z

dne

16

. 3. 2

012,

str

. 1).

115.

V p

rehr

ano

živa

li se

sm

ejo

vklju

evat

i do

volje

ne s

novi

le z

a do

volje

ne p

reve

ntiv

ne,

tera

pevt

ske

ali

zoot

ehni

ške

nam

ene.

Prav

nom

ona

od

loba

al

i so

dba

za p

rekr

šek

ni b

ila

izda

na

50

Po

habl

jenj

a Za

kon

o za

šiti

živ

ali

(Ura

dni l

ist

RS, š

t.

Popo

lno

ali d

elno

am

putir

anje

te

lesn

ih d

elov

in p

opol

ni a

li de

lni

116.

Na

živa

lih n

iso

vidn

e po

sled

ice

nam

erne

ga

50


19. P

red

spre

jetje

m p

oseb

nih

dolo

b o

poha

blje

njih

v s

klad

u s

post

opko

m iz

le

na 5

in b

rez

vpliv

a na

Dire

ktiv

o 91

/630

/EG

S ve

ljajo

us

trez

ne n

acio

naln

e do

lobe

v

skla

du s

spl

ošni

mi p

ravi

li.

43/0

7 –

UPB

-2)

20.

len

odvz

em a

li un

ien

je o

rgan

ov a

li tk

iv

vret

enar

jev,

sto

rjen

o na

klep

no, j

e pr

epov

edan

o in

se

štej

e za

m

uen

je ž

ival

i. Pr

epov

edan

i so:

–

ampu

taci

je

ali

kast

raci

je

z el

asti

nim

obr

oko

m;

– kr

ajša

nje

uhlje

v ži

valim

, ra

zen

e je

pos

eg v

kor

ist

živa

li.

poha

blja

nja

(man

jka

uhel

j, re

p, o

kon

ina

...).

Iz

jem

a so

paš

ne ž

ival

i, ki

si

sam

e po

škod

ujej

o de

le

tele

sa.

Izje

ma

so p

oško

dbe

uhlje

v za

radi

za

trga

nja

ušes

nih

štev

ilk.

Po

stop

ki r

eje

20. M

etod

e ek

sten

zivn

e in

in

tenz

ivne

rej

e, k

i pov

zro

ajo

ali

lahk

o po

vzro

ijo t

rplje

nje

ali

pošk

odbo

kat

ere

koli

zade

vne

živa

li, n

iso

dovo

ljen.

Ta d

olo

ba n

e iz

klju

uje

upor

abe

neka

terih

pos

topk

ov, k

i bi l

ahko

po

vzro

ili m

inim

alno

ali

tren

utno

tr

plje

nje

ali p

oško

dbo

ali k

i bi l

ahko

za

htev

ali p

oseg

e, k

i ne

bi p

ovzr

oili

tr

ajne

poš

kodb

e,

e to

dov

olju

jejo

na

cion

alne

dol

obe

.

13.

len

Reja

in p

osto

pki z

živ

alm

i, ki

lahk

o po

vzro

ijo ž

ival

im n

epot

rebn

o tr

plje

nje

ali š

kodl

jivo

vpliv

ajo

na

pout

je ž

ival

i, vk

ljuno

z z

drav

jem

, so

pre

pove

dani

. Izj

emom

a so

do

volje

ni p

osto

pki,

ki p

omen

ijo z

a ži

val k

ratk

otra

jno

obre

men

itev,

ve

ndar

pa

ne p

ovzr

oaj

o tr

ajni

h po

škod

b.

117.

Na

živa

lih n

i oitn

ih

znak

ov p

oško

db z

arad

i ne

ustr

ezne

ga s

iste

ma

reje

.

21

. Nob

ena

živa

l se

ne s

me

redi

ti,

raze

n e

se n

a po

dlag

i nje

nega

ge

notip

a al

i fen

otip

a la

hko

upra

vien

o pr

iak

uje,

da

reja

ne

mor

e šk

odlji

vo v

pliv

ati n

a nj

eno

zdra

vje

ali d

obro

po

utje

.

13.

len

Živa

li se

sm

ejo

redi

ti le

, e

je n

a po

dlag

i njih

oveg

a ge

notip

a al

i fe

notip

a m

ogo

e pr

iak

ovat

i, da

to

ne š

kodu

je n

jihov

emu

zdra

vju

in

dobr

emu

pout

ju.


Prilo

ga 2

: Sta

ndar

di z

a do

bre

kmet

ijske

in o

koljs

ke p

ogoj

e pr

i km

etov

anju

Po

dro

je D

: Dob

ri km

etijs

ki in

oko

ljski

pog

oji

Tem

a N

ain

del

ovan

ja

Ukr

ep

Smer

nice

Z

ahte

ve

Stop

nja

krši

tve

L

S T

1.

Ero

zija

tal:

zaš

ita ta

l s p

rimer

nim

i uk

repi

– M

inim

alna

taln

a od

eja

–

Ohr

anja

nje

tera

s

– M

inim

alno

upr

avlja

nje

zem

ljiš

, ki u

pošt

eva

pose

bne

razm

ere

na z

emlji

šu

Km

etijs

ka

zem

ljiš

a je

tre

ba o

bdel

ovat

i ta

ko,

da

bo m

ožno

st e

rozi

je ta

l im

m

anjš

a,

in

hkra

ti up

orab

ljati

agro

tehn

ine

uk

repe

, ki

zm

anjš

ujej

o nj

en u

inek

.

Ero

zija

tal

je

razp

adan

je i

n pr

emeš

anje

tal

nih

delc

ev z

arad

i de

lova

nja

vode

ali

vetra

na

tla.

Pri

narto

vanj

u va

rova

nja

tal

pred

er

ozijo

je

tre

ba

pred

vsem

up

ošte

vati

nakl

on

kmet

ijske

ga

zem

ljiš

a, n

jego

vo i

zpos

tavl

jeno

st v

odni

ali

vetrn

i er

oziji

te

r as

in

na

in

obde

lave

ta

l (p

oleg

pr

eost

alih

dej

avni

kov)

. Z

oran

jem

po

plas

tnic

ah

pre

no n

a na

klon

ob

upoš

teva

nju

prav

ega

asa

prec

ej p

repr

eim

o vo

dno

eroz

ijo (

ki j

e v

naši

h kr

ajih

naj

pogo

stej

ša).

Za

radi

za

šite

ta

l pr

ed

eroz

ijo

se

zago

tavl

ja

pokr

itost

ta

l z

rast

linam

i al

i za

stirk

o v

vege

taci

jske

m o

bdob

ju.

IXX.

Sta

ndar

d za

min

imal

no ta

lno

odej

o 11

8. M

ed ra

stno

dob

o so

km

etijs

ka z

emlji

ša

pokr

ita z

rast

linsk

im p

okro

vom

.

50

XX. S

tand

ard

za o

hran

janj

e te

ras

119.

Ohr

anja

nje

tera

s za

radi

zaš

ite p

red

eroz

ijo.

50

XXI.

Stan

dard

za

min

imal

no u

prav

ljanj

e ze

mlji

š

120.

Na

GE

RK

-ih z

rabo

na

njiv

ah, k

i im

ajo

sred

nji n

aklo

n 20

% a

li ve

, je

treba

med

15.

no

vem

brom

in 1

5. fe

brua

rjem

upo

štev

ati v

saj

eneg

a od

teh

ukre

pov:

–

ali o

ranj

e po

pla

stni

cah

– al

i ohr

aniti

strn

iše

– al

i pos

krbe

ti za

oze

leni

tev.

50


2. O

rgan

ska

snov

v tl

eh:

ohra

njan

je ra

vni

orga

nske

sno

vi v

tleh

s

prim

erno

dej

avno

stjo

– U

prav

ljanj

e z

orni

mi s

trniš

i

– S

tand

ardi

za

kolo

barje

nje

Obv

ezen

je u

stre

zen

kolo

bar n

a na

jman

j 50

%

njiv

skih

pov

ršin

cel

otne

ga

kmet

ijske

ga g

ospo

dars

tva.

K

ot u

stre

zen

se š

teje

vsa

k ko

loba

r, ki

ust

reza

izbr

ani

tehn

olog

iji p

ridel

ave,

in k

ot

take

ga la

hko

štej

emo

že

dvel

etni

kol

obar

, pr

ipor

olji

v pa

je tr

iletn

i. Tr

ave,

det

elje

, tra

vno-

dete

ljne

meš

anic

e in

de

teljn

o-tra

vne

meš

anic

e na

njiv

skih

pov

ršin

ah s

o de

l kol

obar

ja in

so

lahk

o na

isti

povr

šini

ve

kot

tri

leta

. Pra

ha, p

odse

vki i

n do

sevk

i se

štej

ejo

kot

kolo

barn

i le

ni. K

oruz

a na

vs

eh n

jivsk

ih p

ovrš

inah

go

spod

arst

va s

e la

hko

v m

onok

ultu

ri pr

idel

uje

najv

e tr

i let

a.

Del

ež o

rgan

ske

snov

i in

hum

usa

v tle

h je

pos

ledi

ca

delo

vanj

a po

dneb

ja i

n ra

stlin

ja n

a m

ati

no p

odla

go.

Raz

grad

nja

orga

nski

h os

tank

ov in

bio

kem

ini

pro

cesi

v

tleh

so n

ajpo

mem

bnej

ši z

a ro

dovi

tnos

t in

sta

biln

ost

taln

ega

ekos

iste

ma.

Gos

poda

rjenj

e z

orga

nsko

sno

vjo

v tle

h je

pom

embn

o za

pre

pre

evan

je e

rozi

je i

n dr

ugih

sl

abih

vpl

ivov

na

tla (s

labš

anje

stru

ktur

e, s

poso

bnos

t za

zadr

ževa

nje

vode

), še

pos

ebno

e

so p

litva

, la

hka

in

hidr

omor

fna.

Za

na

rtova

nje

pove

evan

ja

in/a

li vz

drže

vanj

a de

leža

org

ansk

e sn

ovi i

n hu

mus

a v

tleh

se

pred

vsem

up

ošte

vajo

ko

loba

r, za

orav

anje

že

tven

ih

osta

nkov

, re

dna

in

urav

note

žena

up

orab

a ži

vins

kih

gnoj

il al

i vkl

juev

anje

met

uljn

ic v

kol

obar

. Za

htev

a se

nad

zira

na

kraj

u sa

mem

na

podl

agi

preg

leda

vsa

kole

tnih

zbi

rnih

vlo

g oz

irom

a dr

ugih

evi

denc

, ki j

ih h

rani

km

et. H

ranj

enje

dr

ugih

evi

denc

zar

adi n

avzk

rižne

skla

dnos

ti ni

ob

vezn

o, je

pa

prip

oro

ljivo

.

XII.

Stan

dard

za

kolo

barje

nje

121.

V tr

iletn

em o

bdob

ju je

upo

štev

an u

stre

zen

kolo

bar.

50

Žetv

eni

osta

nki

na

njiv

ah s

e ne

sm

ejo

kurit

i.

X

XII

I. St

anda

rd z

a up

ravl

janj

e z

orni

mi

strn

iši

122.

Žet

veni

ost

anki

na

njiv

ah s

e ne

sm

ejo

kurit

i.

20


3. S

trukt

ura

tal:

ohra

njan

je s

trukt

ure

tal s

pr

imer

nim

i ukr

epi

– P

rimer

na u

pora

ba s

troje

v Pr

i obd

elav

i tal

je

treba

upo

štev

ati

njih

ovo

razm

oen

ost.

Glo

bina

kol

esni

c na

pr

etež

nem

del

u pa

rcel

e ne

sme

pres

egat

i 20

cm.

Zbito

st t

al je

naj

vekr

at p

osle

dica

ez

mer

ne

upor

abe

kmet

ijski

h st

roje

v v

nepr

imer

nem

as

u.

Ob

utlji

vost

tal

za

zbija

nje

se p

ove

uje

z ve

jim

dele

žem

glin

e v

njih

in n

eust

rezn

o se

tven

o se

stav

o (m

onok

ultu

re in

ozk

i spe

cial

izira

ni k

olob

arji)

. Pr

i pr

epre

evan

ju n

asta

janj

a zb

itih

tal s

e ob

njih

ovem

tip

u up

ošte

vajo

tud

i rab

a pr

imer

nih

kmet

ijski

h st

roje

v v

prim

erne

m s

tanj

u ta

l, ko

loba

r, r

azli

na in

s

potr

ebam

i ras

tlin

uskl

ajen

a gl

obin

a or

anja

, ob

asno

glo

boko

rah

ljanj

e in

vzd

ržev

anje

dre

naže

.

XXIV

. Sta

ndar

d za

prim

erno

upo

rabo

str

ojev

12

3. N

a pr

etež

nem

del

u ze

mlji

ša

ni o

itnih

sle

di

zara

di n

eprim

erne

upo

rabe

meh

aniz

acije

.

20

4. M

inim

alna

rave

n vz

drže

vanj

a:

zago

tavl

janj

e m

inim

alne

ra

vni o

hran

janj

a,

vzdr

ževa

nja

in p

repr

eiti

po

slab

šanj

e st

anja

ha

bita

tov

– O

hran

janj

e kr

ajin

skih

zna

ilnos

ti,

vklju

no z

, e

je u

stre

zno,

živ

imi

mej

ami,

ribni

ki, j

arki

in d

reve

si v

vr

sti,

skup

ini a

li po

sam

ino

–

Min

imal

ne o

brem

enitv

e ži

vine

in/

ali u

stre

zni r

ežim

i –

Prep

reev

anje

širit

ve n

ezaž

elen

e ve

geta

cije

na

kmet

ijsko

zem

ljiš

e

– Pr

epov

ed iz

kren

ja o

ljk

– Za

šita

traj

nih

pašn

ikov

– V

zdrž

evan

je o

ljni

h na

sado

v in

trt

e v

dobr

em ra

stne

m s

tanj

u

Pov

ršin

e v

zara

šan

ju s

e ne

sm

ejo

pove

evat

i. U

pošt

eva

se p

odat

ek iz

zb

irne

vlog

e za

leto

200

5;

e v

letu

200

5 ni

bila

vl

ožen

a, s

e up

ošte

va le

to

njen

e pr

ve v

loži

tve

po le

tu

2005

. Izj

ema

so

zara

šen

e po

vrši

ne, k

i jih

km

etijs

ko g

ospo

dars

tvo

prid

obi i

n jih

mor

a o

istit

i v

dveh

letih

od

prid

obitv

e.

Dob

er

gosp

odar

na

km

etijs

kih

zem

ljiš

ih

pri

rabi

op

ravl

ja

najn

ujne

jše

ukre

pe

skla

dno

z us

trezn

o te

hnol

ogijo

, zla

sti t

ako

da:

– re

dno

obde

luje

in v

zdrž

uje

kmet

ijska

zem

ljiš

a;

– za

gota

vlja

ohr

anite

v al

i izb

oljš

evan

je r

odov

itnos

ti ta

l z

ustre

znim

na

inom

rabe

; –

ne ra

zvre

dnot

i zem

ljiš

(ero

zija

, zbi

tost

, one

snaž

enje

) z

neus

trezn

o te

hnol

ogijo

; –

zgle

dno

in st

alno

vzd

ržuj

e ze

mlji

ša;

–

obde

luje

zem

ljiš

a ta

ko,

da j

e ob

upo

rabi

ust

rezn

e ag

rote

hnik

e m

ogo

a ka

r na

jbol

jša

in n

ajgo

spod

arne

jša

prid

elav

a;

– up

ravl

ja v

sa z

emlji

ša,

ki

prip

adaj

o km

etijs

kem

u go

spod

arst

vu,

tako

da

ni

og

rože

na

vita

lnos

t go

spod

arst

va;

ob s

voji

nezm

ožno

sti

za d

elo

ali

daljš

i od

sotn

osti

posk

rbi z

a us

trezn

o ob

dela

vo z

emlji

š;

– vz

držu

je o

ljne

nas

ade

v do

brem

rast

nem

stan

ju;

– vz

držu

je o

ljne

nas

ade

in s

kupi

ne o

ljni

h dr

eves

pri

tradi

cion

alne

m

goje

nju

oljk

v

sred

ozem

skem

pa

su

Slov

enije

; –

ohra

nja

kraj

insk

e zn

ailn

osti

na s

voje

m g

ospo

dars

tvu.

Pr

i te

m u

pora

blja

Nac

iona

lne

smer

nice

za

kraj

insk

e zn

ailn

osti,

ki

so

ob

javl

jene

na

sp

letn

em

mes

tu

Min

istrs

tva

za k

met

ijstv

o in

oko

lje,

kjer

so

dolo

eni

posa

mez

ni ti

pi k

rajin

skih

zna

ilnos

ti in

na

in n

jihov

ega

vzdr

ževa

nja.

XXV.

Sta

ndar

d za

pre

pre

evan

je š

iritv

e ne

zaže

lene

ga ra

stja

12

4. K

met

ijska

zem

ljiš

a so

obd

elan

a vs

ako

leto

(r

azen

na

obm

ojih

iz p

redp

isan

ih z

ahte

v ra

vnan

ja z

a oh

ranj

anje

hab

itato

v) n

ajpo

znej

e do

15

. 10.

teko

ega

leta

.

50

125.

Obd

elan

ost t

ravi

nja

se z

agot

avlja

s p

ašo,

ko

šnjo

ali

kom

bina

cijo

paš

e in

koš

nje

najp

ozne

je

do 1

5. 1

0. te

koeg

a le

ta.

(raz

en n

a ob

mo

jih iz

pre

dpis

anih

zah

tev

ravn

anja

za

ohra

njan

je h

abita

tov)

XXVI

. Sta

ndar

d za

min

imal

ne o

brem

enitv

e z

živi

no in

/ali

ustr

ezni

reži

mi

126.

Min

imal

na o

brem

enite

v po

vrši

n z

dom

aim

i ži

valm

i, e

so n

a km

etijs

kem

gos

poda

rstv

u.

e ži

vali

ni, s

e tra

vinj

e vz

držu

je s

kat

ero

koli

oblik

o ko

šnje

(r

azen

na

obm

ojih

iz p

redp

isan

ih z

ahte

v ra

vnan

ja z

a oh

ranj

anje

hab

itato

v).


XXVI

I. St

anda

rd z

a za

šito

traj

nih

trav

niko

v 12

7. T

rajn

i tra

vnik

i se

ohra

njaj

o s

pašo

, koš

njo

ali k

ombi

naci

jo p

aše

in k

ošnj

e na

jpoz

neje

do

15.

10. t

eko

ega

leta

(r

azen

na

obm

ojih

iz p

redp

isan

ih z

ahte

v ra

vnan

ja z

a oh

ranj

anje

hab

itato

v).

XXVI

II. S

tand

ard

za o

hran

janj

e kr

ajin

skih

zn

ailn

osti

128.

Na

zem

ljiš

ih k

met

ijske

ga g

ospo

dars

tva

se

ohra

njaj

o kr

ajin

ske

zna

ilnos

ti

50

IXXX

. Sta

ndar

d za

vzd

ržev

anje

olj

nih

nasa

dov

in tr

t v d

obre

m ra

stne

m s

tanj

u.

129.

Olj

niki

in v

inog

radi

mor

ajo

biti

oskr

bova

ni/o

bdel

ani.

20

5. Z

ašita

in u

prav

ljanj

e z

vodn

imi v

iri:

zaš

ita v

odni

h vi

rov

pred

on

esnaže

vanj

em

in o

dpla

kam

i ter

up

ravl

janj

e up

orab

e vo

de

Vod

no d

ovol

jenj

e

Za u

pora

bo v

ode

za

nam

akan

je je

pot

rebn

o do

volje

nje,

kar

pom

eni

ravn

anje

v sk

ladu

s po

stop

ki

za d

odel

itev

dovo

ljenj

a. Z

a up

orab

o ka

pnic

e vo

dno

dovo

ljenj

e ni

pot

rebn

o.

Vod

a je

spl

ošna

dob

rina,

zat

o je

z n

jo t

reba

rav

nati

gosp

odar

no. N

jena

raz

polo

žljiv

ost v

pliv

a na

ras

tline

in

živa

li.

Zara

di

ohra

njan

ja

vode

za

nj

ihov

o os

novn

o pr

eživ

etje

je

potre

bno

za v

sako

rab

o vo

de u

stre

zno

z Za

kono

m o

vod

ah p

redp

isan

o do

volje

nje.

XXX.

Sta

ndar

d za

vod

na d

ovol

jenj

a 13

0. V

odno

dov

olje

nje

za n

amak

anje

km

etijs

kih

povr

šin

mor

a bi

ti iz

dano

.

50

V

arov

alni

pas

ovi o

b vo

doto

kih

Vzp

osta

vite

v va

rova

lnih

pa

sov

ob v

odot

okih

Var

oval

ni p

asov

i ob

vod

otok

ih s

o ra

zli

no š

irok

pas

zem

ljiš

a, k

jer j

e pr

epov

edan

a up

orab

a sr

edst

ev, k

i bi s

e s

povr

šine

ali

podz

emno

lah

ko i

zliv

ala

v vo

doto

ke i

n og

rozi

la ž

ivlje

nje

v vo

di a

li ob

nje

j.

Var

oval

ni p

asov

i se

vzpo

stav

ijo v

skl

adu

z Za

kono

m o

vo

dah

(Ura

dni l

ist R

S, š

t. 67

/02,

110

/02

– ZG

O-1

, 2/0

4 –

ZZdr

l-A, 4

1/04

– Z

VO

-1, 5

7/08

in 5

7/12

). V

arov

alni

pas

je la

hko

zara

šen

s tr

avo,

div

je ra

sto

imi

rast

linam

i, gr

mov

jem

ali

drev

esi,

lahk

o pa

se

obde

luje

. B

iti m

ora

vzdr

ževa

n v

skla

du z

dob

ro k

met

ijsko

pra

kso.

Pr

edvs

em p

a je

v v

arov

alne

m p

asu

treb

a up

ošte

vati

pred

pisa

ni r

ežim

del

ovan

ja.

XXXI

. Sta

ndar

d za

var

oval

ne p

asov

e ob

vo

doto

kih

131.

Var

oval

ni p

asov

i ob

vodn

ih te

lesi

h po

vrši

nski

h vo

da m

oraj

o bi

ti vz

post

avlje

ni

(raz

en o

b vo

dnih

tele

sih

povr

šins

kih

voda

iz

pred

pisa

nih

zaht

ev ra

vnan

ja z

a ni

trate

in

pred

pisa

nih

zaht

ev ra

vnan

ja z

a fit

ofar

mac

evts

ka

sred

stva

).

100


Za

šita

pod

taln

ice

pred

on

esna

ževa

njem

: pre

pove

d ne

posr

edne

ga iz

pust

a v

podt

alni

co

in u

krep

i za

prep

reev

anje

po

sred

nega

one

snaž

evan

ja

podt

alni

ce z

izpu

stom

v tl

a in

pr

onic

anje

m s

kozi

tla

neva

rnih

sn

ovi,

nave

deni

h v

Pril

ogi k

D

irekt

ivi 8

0/68

/EG

S v

razl

iic

i, ki

je

vel

jala

na

zadn

ji da

n nj

ene

velja

vnos

ti, k

ar z

adev

a km

etijs

ko d

ejav

nost

Pre

pre

evan

je

nepo

sred

nih

izpu

stov

šk

odlji

vih

snov

i iz

km

etijs

kih

viro

v v

podt

alni

co

Slov

enija

im

a iz

datn

e in

sor

azm

erno

dob

ro o

hran

jene

za

loge

pod

zem

nih

voda

, iz

kat

erih

se

oskr

buje

oko

li 97

% p

rebi

valc

ev.

Podz

emne

vod

e so

pom

embn

e tu

di

kot

tehn

ološ

ke v

ode

za i

ndus

trijo

ter

v k

met

ijstv

u za

na

mak

anje

, vo

de

iz

glob

ljih

vodo

nosn

ikov

pa

za

zd

ravi

liški

turiz

em in

kot

min

eral

ne v

ode.

D

a se

dob

ro s

tanj

e po

dzem

nih

voda

lah

ko o

hran

i, je

po

trebn

o pr

epre

evat

i nep

osre

dne

izpu

ste

(za

potre

be te

ur

edbe

iz

km

etijs

kih

viro

v)

škod

ljivi

h sn

ovi

v po

dtal

nico

.

XXXI

I. St

anda

rd z

a po

dzem

ne v

ode

132.

Na

kmet

ijske

m g

ospo

dars

tvu

ni o

dlag

ališ

ne

varn

ih o

dpad

kov,

ki v

sebu

jejo

sno

vi s

se

znam

ov I

in II

, ki s

ta s

esta

vni d

el D

irekt

ive

Sve

ta 8

0/68

/EG

S.

50

10

0

na

vodo

var

stve

nih

obm

oji

h

133.

Pra

vnom

ona

odl

oba

o p

rekr

šku

gled

e em

isij

neva

rnih

sn

ovi

v ok

olje

ko

t po

sled

ice

kmet

ijske

dej

avno

sti n

i bila

izda

na.

50

«


Izdajatelj Služba Vlade RS za zakonodajo – direktorica Ksenija Mihovar Globokar • Založnik Uradni list Re publike Slove nije d.o.o. – direktorica mag. Špela Munih Stanič • Priprava Uradni list Republike Slovenije d.o.o. • Naročnina za obdobje 1. 1. do 31. 12. 2013 je 364 EUR (brez DDV), v ceno posameznega Uradnega lista Repub like Slovenije je vračunan 9,5% DDV. • Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke • Uredništvo in uprava Ljubljana, Dunajska cesta 167 • Poštni predal 379 • Telefon tajništvo (01) 425 14 19, računovodstvo (01) 200 18 22, naročnine (01) 425 23 57, telefaks (01) 200 18 25, prodaja (01) 200 18 38, preklici (01) 200 18 42, telefaks (01) 425 01 99, uredništvo (01) 425 73 08, uredništvo (javni razpisi …) (01) 200 18 32, uredništvo – telefaks (01) 425 01 99 • Internet: www.urad ni‑list.si – uredništvo e‑pošta: objave@urad ni‑list.si • Transakcijski račun 02922‑0011569767

VSEBINA

VLADA4293. Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa

razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 v letih 2010–2014 13427

4294. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2014 13535

4295. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o neposrednih plačilih v kmetijstvu 13568

4296. Uredba o spremembah Uredbe o predpisanih zah-tevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju 13569

Documents

Uradni list RS 113/2013, Uredbeni del– pritožbe za ukrepe iz prve do četrte alineje te točke, ki jim je bilo ugodeno; b) 272.112.973 eurov za: – obveznosti za ukrep kmetijsko