URSA SLOVENIJA, d.o.o. Povhova 2 8000 Novo mestoursa.tmedia.biz/si/prirocniktoplotna/zepni-prirocnik-o-izolacijah.pdf · Žepni priroènik VSE O IZOLACIJI URSA SLOVENIJA, d.o.o. Povhova

Žepni priroènik

VSE O IZOLACIJIwww.ursa.siwww.pureone.si

URSA SLOVENIJA, d.o.o.Povhova 28000 Novo mestoTel: 07 39 18 337 E-mail: [email protected]

Žep

ni p

riro

ènik

VSE

O I

ZO

LAC

IJI

C M Y CM MY CY CMY K

© URSA Insulation, S.A. Madrid (Spain) 2009

Vse intelektualne in materialne pravice pridržane. Kakršnokoli elektronsko ali fizično kopiranje, ponatis, spreminjanje ali distribucija te publikacije, delno ali v celoti, ni dovoljeno brez predhodnega pisnega privoljenja.


04 • Žepni pr i ročnik o izolaci jah


Zakaj sploh potrebujemo izolacijo?

1.1 Namen tega priročnika 81.2 Osnovni principi 91.3 Globalna energetska slika 181.4 Evropa: energetska učinkovitost zgradb 301.5 Vloga izolacije 371.6 Izolacija in trajnostni razvoj 471.7 Pogosta zmotna prepričanja o izolaciji 51

Kaj je izolacija?

2.1 Namen poglavja 622.2 Osnovni principi izoliranja objektov 632.3 Izolacija: kontekst in tipi izolacije 972.4 Uporaba v gradbeništvu 1162.5 Označevanje s CE oznako 128

Zakaj steklena volna?

3.1 Namen poglavja 1363.2 Zakaj URSA priporoča uporabo steklene volne 1373.3 Glavni razlogi 1383.4 Pogosta zmotna prepričanja o stekleni volni 155

Zakaj XPS?

4.1 Namen poglavja 1744.2 Zakaj URSA priporoča uporabo XPS 1754.3 Glavni razlogi 1804.4 Načini uporabe 1954.5 Pogosti zmotni predsodki o XPS 200


Zakaj sploh potrebujemo izolacijo?


Zaka

j spl

oh p

otre

buje

mo

izol

acijo

?

Vsebina

1.1 Namen poglavja1.2 Osnovna načela izoliranja objektov1.3 Globalna energetska slika1.4 Evropa: Energetska učinkovitost zgradb1.5 Vloga izolacije1.6 Izolacija in trajnostni razvoj1.7 Pogosti zmotni predsodki o izolaciji


Namen tega priročnikaKaj bi morali zvedeti v tem poglavju?

• Trend energetske porabe in njegov učinek na okolje.

• Delež zgradb pri skupni energetski porabi.

• Potencial izolacije pri izboljšanju energetske učinkovitosti objekta.

• Kako ovreči splošne zmotne predsodke o izolaciji in …

• ... končno, kako ovrednotiti potrebo po izolaciji objekta:

Izolacija je najcenejši načinza izboljšanje energetskeučinkovitosti objekta!



Osnovna načelaSpoznavamo osnovna načela izoliranja

Energetski viri, energetska učinkovitost, energetski pri-hranki, primarna energija, obnovljiva energija, izpusti CO ..2

Osnovna načela • 09

Za

kaj s

ploh

pot

rebu

jem

o iz

olac

ijo?

Kaj ti izrazi pravzaprav pomenijo?


Vrste energetskih virov

Obnovljivi energetski viri imajo lastnost regeneriranja in jih ni mogočeizčrpati (sonce, veter, biomasa in geotermalna energija).

Neobnovljivi energetski viri prihajajo iz zemlje v trdnem, tekočem aliplinastem stanju. Ti energetski viri nimajo regenerativnih lastnosti in soizrabljivi oziroma narava potrebuje veliko časa, da jih nadomesti. Teenergetske vire na splošno delimo v dve vrsti:

• Fosilna goriva (nafta, premog in plini)

• Nuklearna energija

Sončna energija Vetrna energija

Geotermalna energija Biomasa



Neobnovljivi energetski viri

Fosilna goriva so ogljikovodiki, predvsem premog in nafta (kurilno olje ali naravni plini), nastali iz fosilnih ostankov odmrlih rastlin in živali, sto in sto milijonov let izpostavljenih vročini in tlaku zemeljske skorje. V naravi ni mogoče najti elementov, ki bi v sebi združevali tolikšno količino energije in jih je mogoče tako zlahka kuriti.

Nuklearne energetske virepridobivamo s cepljenjem jederobogatenega urana, ki ga vnjegovi prvotni obliki najdemo v naravi.

Nafta Premog Naravni plini


Zaka

j spl

oh p

otre

buje

mo

izol

acijo

?


Energetska poraba in izpusti CO 2

Trg energije

Ponudba Povpraševanje

Neobnovljivi viri (92%)

Fosilna goriva (94%)

Nuklearna energ. (6%)

Obnovljivi viri (8%)

Vire izpustov CO zaradi kurjenja s fosilnimi gorivi delimo ponaslednjih kategorijah:

2

• Trda goriva (npr. premog): 29%

• Tekoča goriva (npr. nafta): 39%

• Plinasta goriva (npr. naravni plin): 26%

Vir: Uprava za energetsko informiranje


Kurilno olje

Premog

Naravni plin


OC 2 cikel Izpusti industrije

in transporta

Organski ogljikDihanježivali

Dihanje rastlin

Razpadanje organizmovMrtvi organizmi in odpadne snovi

Fosili in fosilna goriva

Dihanjekorenin

Sončna svetloba

Fotosinteza

Ogljikov cikel vključuje potrošnjo ogljikovega dioksida zaradi rastlin in konzumiranja živalskih organizmov, njegovo sproščanje v atmosfero z in razpadanjem organskih materialov. Člove-ške dejavnosti, kot je denimo , znatno prispevajo k izpustom ogljikovega dioksida v atmosfero.

fotosinteze

izdihovanjemkurjenje fosilnih goriv


Za

kaj s

ploh

pot

rebu

jem

o iz

olac

ijo?


Ogljikov dioksid: Pogosto ga poimenujemo kar z njegovo kemijsko formu-lo,CO . Ogljikov dioksid je naravno je prisoten v naši atmosferi v majhnih količinah, vendar pa je kurjenje fosilnih goriv in izsekovanje gozdnih površin znatno povečalo njegovo vsebnost v našem ozračju.

2

Ogljikov dioksid je zaradi svoje sposobnosti zadrževanja določenih valo-vnih dolžin infrardečega sevanja sončne svetlobe . Je tudi ključen dejavnik procesa fotosinteze pri rastlinah. Povečanjevsebnosti CO znatno prispeva k globalnemu segrevanju in zviševanjutemperatur na našem planetu.

pomemben toplogredni plin

2

Povečanje količine CO v ozračju je že povzročilo znatne klimatske spre-membe

2 . Številni znanstveniki pripisujejo povprečno zvišanje temperaturnašega planeta za 0.6 ºC v preteklem stoletju prav povečanju vsebnostiCO v našem ozračju.2



CO2 in učinek tople grede

Učinek tople grede je naravni pojav , ki zadržuje toploto sonca invzdržuje potrebno temperaturo zemeljskega površja na nivoju, ki jepotreben za obstoj življenja na našem planetu.

Sonce

UČINEK TOPLE GREDE

Večino sevanja absorbira zemeljskopovršje, ki se zatosegreva.

Infrardeče sevanje seodbija od zemeljskegapovršja, vendar ga zadrži sloj CO vozračju.

2

Sevanje soncaprehaja skozi atmosfero.

Nekaj infrardečega seva-nja prodre skozi atmosfero, nekaj pa ga absorbirajo in v vseh smereh oddajajo molekule toplogrednih plinov. Posledica tega je segrevanje zemeljskega površja in nižjih plasti atmosfere.

ATMOSFERA

Nekaj sončnega se-vanja se odbije odplaneta in njegoveatmosfere.


Za

kaj s

ploh

pot

rebu

jem

o iz

olac

ijo?


Svetlobna energija našega sonca seva z zemeljskega površja v obliki toplote. Večina se odbije v vesolje, nekaj pa jo ulovijo toplogredni plini v naši atmosferi. Ti plini vzdržujejo toplotno ravnotežje našega planeta. Po zaslugi teh plinov je naš planet za približno 33 stopinj toplejši, kot bi bil brez njih.

• Učinek tople grede pa se je v zadnjih desetletjih v primerjavi s stanjem iz predindustrijske dobe znatno povečal. Dokazano je, da so to poveča-nje povzročile človeške dejavnosti, še posebej kurjenje fosilnih goriv inkrčenje gozdnih površin.

• Poglavitna posledica tega je pojav, ki ga imenujemo globalnosegrevanje, zaradi katerega povprečne temperature zemeljskega površja počasi, toda vztrajno naraščajo.



w4

Energetska učinkovitost in energetski prihranki

Energetska učinkovitost je zmanjšanje porabe energije (in seveda posledično, prihranek denarja), ne da bi pri tem zmanjševali udobje in kvaliteto življenja, obenem pa varovanje našega okolja ter ohra-njanje trajnosti naših energetskih virov.

Energetski prihranek predstavlja tisto količino energije, ki jo, v primerjavi s prejšnjim načinom, po uvedbi učinkovitih energetskih ukrepov za isto udobje in isto kvaliteto življenja, porabimo manj.


Za

kaj s

ploh

pot

rebu

jem

o iz

olac

ijo?


Globalna energetska slika

Kakšen je trenutni svetovni energetski položaj?



Razporeditev bogastva in poraba energije

$45,000

$40,000

$35,000

$30,000

$25,000

$20,000

$15,000

$10,000

$5,000

$-

na o

sebo

/PD

B

JaponskaZDA

KanadaVB

Nemčija Francija Avstralija

Italija

Španija

KOreja

Savdska Arabija

RusijaJužna Afrika

Skupno povprečjeArgentina

Brazilija

Kitajska

0 2 4 6 8 10 12kWh letno/na osebo

Poraba energije na osebo v odvisnosti od BDP na osebo. Graf pri-kazuje več kot 90% svetovne populacije. Slika kaže, da je porabaenergije v močni odvisnosti od bogastva družbe.

Vir: Ključni svetovni statisični podatki 2008, Mednarodna agencija za energijo

Globalna energetska sl ika • 19

Zaka

j spl

oh p

otre

buje

mo

izol

acijo

?


Vsaka regija bo v prihodnosti porabila še več energije

Države v razvoju bodo v prihodnosti še posebej povečevale porabo energije. Naraščajoče globalno povpraševanje po energiji (v milija-rdah sodčkov nafte letno).

2005 2030 % = SPREMEMBA

20.9

25.7

+23%

Severna Amerika

14.015.9

+13%

Evropa3.9

6.3+61%

Srednji vzhod

8.711.9

+36%

FSU

11.6

26.8+131%

Kitajska

7.3

12.7+75%

Ostalo Azijsko-pacifiško območje

2.85.7

+105%

Indija

2.54.1

+66%

Afrika

4.0

6.6

+64%

Latinska Amerika

Vir: Mednarodna energetska slika 2008. Uprava za energetsko informiranje.


Svet skupaj: 2005 79.7 2030 119.8

Rast 50%

3.9 4.0

+4%

Japonska


Ekonomska rast po regijah v naslednjih desetletjih

Svetovna rast BDP po regijah (2005 glede na 2030, v mlrd dolarjev).

Vir: Mednarodna energetska slika 2008. Uprava za energetsko informiranje.

2005 2030 % = SPREMEMBA


Zaka

j spl

oh p

otre

buje

mo

izol

acijo

?

Svet skupaj: 2005 56.8 2030 150.2

Rast 164%

13.1

24.8

+89%

Severna Amerika

11.4

20.1+75%

Evropa1.6 4.2+169%

Srednji vzhod

3.6

10.4+191%

FSU

7.7

36.0

+368%

Kitajska

3.4 4.5

+30%

Japonska

6.1

17.7

+188%

Druga Azijsko-pacifička območja

4.1

16.5+307%

Indija

2.36.9

+200%

Afrika

3.59.3

+162%

Latinska Amerika


Svetovno povpraševanje po energiji se bo močno dvignilo

Poraba energije se bo v svetovnem obsegu še nadalje povečevala, šeposebej poraba fosilnih neobnovljivih virov.

18,000

16,000

14,000

12,000

10,000

8,000

6,000

4,000

2,000

0

lrd. t

onM

1970 1980 1990 2000 2010 2020 2030

Kurilno olje

Premog

Plin

Nuklearna

DrugoObnovljivi viri

Biomasa

Vir: Globalna energetska slika. IEA, 2008

V naslednjega četrt stoletja se bo povpraševanje po energiji, predvsem po trdih fosilnih gorivih povečalo za več kot polovico!


energija


Bližamo se vrhuncu energetske porabe...

Če se bo poraba povečevala v skladu s sedanjim trendom, bodo sve-tovne zaloge nafte zadoščale le za malce več kot 40 let...

Vir: AEREN (Združenje za raziskave energetskih virov), 2006

30

25

20

15

10

5

0

1930 1940 1950 1960 1970 1980 1990 2000 2010 2020 2030 2040 2050

Srednji vzhod

Drugi

Rusija

EvropaZDA (brez Aljaske)


Za

kaj s

ploh

pot

rebu

jem

o iz

olac

ijo?

Težka goriva

Rezerve v globokih oceanih

Polarna območja

Utekočinjen plin


17%29%

Severna Amerika

6%31%

7%

Srednji vzhod

61%6%19%

Evropa

1%

13%3%

Afrika

9%10%

30%

Azijsko-pacifiško območje

3%

8% 6%

Južna in SrednjaAmerika

9%

Svetovne zaloge nafte: 1,238.0 mlrd sodčkov

Proizvodnja na svetovni ravni: 81.53 mio sodčkov / dnevno

Poraba na svetovni ravni: 85.22 mio sodčkov / dnevno

Svetovne zaloge nafte se nahajajo na nestabilnih območjih

Poraba nafte je največja v območjih, kjer je malo zalog tega vira.

Vir: BP Globalni energetski statistični pregled, Junij 2008

Dnevna poraba nafte je že presegla njeno proizvodnjo, kar povzročaneravnotežje in visok dvig cen tega energenta.


16%5%

FSU

10%


Naftne rezerve in izpusti CO ter klimatske spremembe2

Povečana poraba energije povzroča zmanjševanje naftnih rezervin skokovit dvig izpustov CO2

Vir: AEREN (Združenje za raziskave energetskih virov), 2006

... in visoke koncentracije ogljikovega dioksida v ozračju povzroča-jo dvig povprečne temperature na našem planetu

120

100

80

60

40

20

01900 1925 1950 1975 2000

Naf

tne

reze

rve

v %

Naftne rezerve (%)

380

370

360

350

340

330

320

310

300O

C2

iz

pust

i v p

pm

CO2 izpusti

CO2 izpusti glede na naftne rezerve

0.6

0.3

0.0

-0.3

-0.61880 1900 1920 1940 1960 1980 2000

. v s

topi

njah

Cel

zija

pm eT

Svetovne temperature

380

355

330

305

280

OC

2

(n

a m

ilijo

n de

lcev

)

Ogljikov dioksid

Svetovne temperature in ogljikov dioksid


Za

kaj s

ploh

pot

rebu

jem

o iz

olac

ijo?


Posledice klimatskih sprememb

Topljenje ledu na tečajih

Poplave

Požari



Izsuševanje

Izumiranje živalskih vrst


Za

kaj s

ploh

pot

rebu

jem

o iz

olac

ijo?


Sprememba v letnem obsegu (%)

Padavine

Zvišanje temperatur in sprememba količine padavin

Glavne posledice klimatskih sprememb v Evropi do leta 2020:

Vir: Evvropska Komisija. Moč primera: Razvoj politike o klimatskih spremembah v EU do leta 2020

Temperature

Sprememba v povprečni letni temperaturi (ºC)



Učinki povišanja temperatur

Zmanjševanje dostopnosti vode in izsuševanje

Stotine milijonov ljudi izpostavljene pomanjkanju vode

Vsesplošno izumiranje koral

do 30% živalskihvrst grozi izumrtje

Znatno izumiranje vrstna našem planetu

Beljenje večine koral

Negativni lokalni vplivi na kmetijstvo in ribolovZmanjšana proizvodnja nekaterih žit na nižjih nadmorskih višinah

Zmanjšana proizvodnja vsehvrst žit na nižjih nadmorskih višinah

Naraščajoča škoda zaradi poplav in vremenskih katastrof

Obalne poplave prizadevajo milijone ljudi

Povečevanje podhranjenosti, diareje, kardio-respiratornih in infekcijskih bolezni

Povečana umrljivost zaradi polpav, vročinskih udarov in izsuševanja

ne

spre

meb

e gle

de n

a pr

edind

ustri

jsko

dobo

rutarepme T

0.76 ºC2001 - 2005povprečje

Vir: Povzeto po IPCC FAR, Sintetično poročilo, str. 11

Povišanje temperatur za 2ºC glede na predindustrijsko obdobjepredstavlja prag tolerance naših naravnih in ekonomskih sistemov

Učinki, ki se povečujejo ob zviševanju temperature

Učinki, ki se nanašajo na specifično temperaturo


Za

kaj s

ploh

pot

rebu

jem

o iz

olac

ijo?

0ºC 1ºC 2ºC 3ºC 4ºC 5ºC

1- voda

2- ekosistem

3- hrana

4- obale

5- zdravje


Evropa: energetska učinkovitost zgradbRaba energije: Prepričanja in realnost

Kaj ljudje menijo o svoji porabi energije? (Nemčija)

Prepričanja Realnost

Avto 14% 31%

Sanitarna voda 18% 8%

Ogrevanje 25% 53%

Električna oprema 39% 8%

Ne vem 3% n.a.



Raba energije: vloga objektov

Energetska učinkovitost zgradb - status

32% energije v EUporabimo v transportu

28% energije v EUporabimo v industriji

40% energije v EUporabimo v zgradbah

2/3 porabljene energije v zgradbah odpade na ogrevanje in hlajenje

2/3 porabljene energije v zgradbah odpade na majhne objekte < 1000m 2

Vir: EURIMA

Evropa: Energetska učinkovitost zgradb • 31

Za

kaj s

ploh

pot

rebu

jem

o iz

olac

ijo?


Potencial energetskih prihrankov v EU

Analiza po sektorjih kaže, da zgradbe (komercialni in stanovanjski objekti)predstavljajo večji potencial za energetske prihranke kot transport ali industrija.

Vir: Evropska Komisija “Moč primera: Razvoj politike klimatskih sprememb v EU do leta 2020”

Zgradbe = največji porabnik energije —>Zgradbe = največji potencial za prihranke

455

523.5

15%

Zgradbe

365427

17%

Transport

320367.4

15%

Industrija

2005 izhodišče za 2020 izhodišče za 2020 Prihranki

523.5

Zgradbe

108.5

Industrija

367.4

16.5

427

Transport

62.6

Predvidena poraba energije2005 – 2020 (m ton)

Potencial energetskih prihrankov do 2020 - najboljši scenarij (m ton)

21%

16%5%



Evropa je sprejela zakonodajo o energetski učinkovitostiobjektov …

Direktiva o energetski učinkovitosti objektov (EPBD) predstavljaključno zakonodajno komponento za aktivnosti energetske uči-nkovitosti v Evropski Uniji. Le-ta v svojem jedru vzpostavlja štiriglavne predpogoje, ki jih bodo morale prevzeti vse države članice:

Izračun

EPzahteve

Certifikati

Pregled

Vzpostavitev metodologije izračuna skupne energetske učinkovitosti zgradb in ne samo njenih posameznih delov.

Vzpostavitev minimalnih standardov za nove in obsto-ječe zgradbe.

Energetski certifikat zgradbe.

Pregled in ocenitev ustreznosti ogrevalnih in hladilnihinštalacij objekta.

Evropa: energetska učinkovi tost zgradb • 33

Za

kaj s

ploh

pot

rebu

jem

o iz

olac

ijo?

V tem trenutku je v postopku sprejema pri evropskih inštitucijah tudidopolnjena in posodobljena verzija Direktive EPBD.


Kljub vsemu pa obstoječa zakonodaja pokriva le 29% mogočega potenciala energetske učinkovitosti zgradb.

Trenutno veljavna zakonodaja EU pokriva 29% potenciala za izboljšanje energetske učinkovitosti zgradb, saj so iz zahtev trenutne Direktive glede adaptacij izvzeti manjši stanovanjski objekti.

Direktiva o energetski učinkovitosti zgradb se nanaša le na 29% vseskupne površine oziroma na 26% izpustov CO , ki nastajajo zaradi ogrevanja prostorov.

2

28%

Industrija

32%

Transport

40%

Zgradbe

Nep

okrit

o ob

moč

je

29%


Vir: Eurima


Učinek popolne uvedbe posodobljene Direktive EPBD

Dopolnitev Direktive EPBD vključuje zahteve po energetski učinkovi-tosti renoviranih objektov pod 1000 m .2

Primerna uvedba razširjene Direktive EPBD bi Evropi lahko prinesla:

• prihranek 25 milijard Evrov letno do leta 2020,

• zmanjšanje izpustov CO za vsaj 160 millijonov ton letno,2

• ekonomsko konkurenčnost,

• ustvarjanje novih delovnih mest (280,000 do 450,000) in

• zmanjšanje energetske odvisnosti.

Potencial zmanjšanja izpustov z Direktivo EPBD je bistveno večji, kot znaša skupna evropska zaveza k Kiotskemu sporazumu. Zma-njšanje izpustov toplogrednih plinov po Kiotskem sporazumu se ocenjuje na približno 340 milijon ton CO (v letih 2008 do 2012).2

Vir: www.eurima.org

Evropa: energetska učinkovi tost zgradb • 35

Za

kaj s

ploh

pot

rebu

jem

o iz

olac

ijo?



Rezultati uvajanja strožjih predpisov o energetski učinkovitosti

Razvoj predpisov o energetski učinkovitosti novih zgradb lahko najbolje opišemo z nemškim primerom.

Splošni trend je postopno zmanjševanje energetske porabe v zgradbah. V letih po uvedbi nove zakonodaje opazimo močan padec povpraševanja poenergiji. Pri tem povpraševanju vedno prednjači energija za ogrevanje pro-storov, kamor je usmerjeno vsaj 75% novih predpisov.

Prav zato je vloga izolacije tako pomembna!

© Dlpl. ing. Horst-P.Sohetter.-Köhler

350

300

250

200

150

100

50

0

1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 2015

Energetsko povpraševanje[kWh/(m2/y)]

Predpisi o toplotni izolaciji 1977



20092012

Nemčija

Predpisi o energetski učinkovitosti2002/2004/2007


Vloga izolacijeIzolacija zgradb, skriti potencial energetskih prihrankov

Večino vse energije v EU porabimo v zgradbah...

… na drugi strani pa prav zgradbe predstavljajo največji potencial zaenergetske prihranke.

Izolacija ima največji potencial za energetske prihranke v Evropi!

455

M / ton

524469

41540.0%

% skupnega povp.

39.7% 39.0% 39.0%

20052020 osnovna predpost.2020 energ. varčen scen.2020 najboljši scenarij

20052020 osnovna predpost.2020 energ. var. scen.2020 najboljši scenarij

64%

9%

23%

5%

Ogrevanje/hlajenje San. vodaOsvetlitev Ostalo

… ogrevanje in hlajenje predstavljata 64%energetske porabe v zgradbah. Z različnimienergetsko učinkovitimi ukrepi bi lahko pri-hranili vsaj polovico te energije!

Vir: DG TREN, 2005; Eurima, 2006

Vloga izolaci je • 37

Zaka

j spl

oh p

otre

buje

mo

izol

acijo

?


Izolacija objektov je najcenejši način za zmanjšanjeporabe energije in izpustov škodljivih snovi

Izmed vseh mogočih alternativ za povečanje energetske učinkovitostiobjektov prav izolacija predstavlja najcenejši in najučinkovitejši način, oziroma najmanjši strošek za največji mogoč prihranek energije!

Poleg vsega pa je strošek prihranjene tone CO najnižji prav ob upo-2rabi izolacije.

Primer: Če neodvisno zamenjate okna na vašem objektu, boste za vsako tono CO , ki jo boste s tem prihranili okolju v naslednjih 30 letih plačevali po 300 Evrov letno. Če v obstoječe obnavljanje objekta vključite še okna (do-daten, združen ukrep) boste z vgradnjo novih oken prihranili dodatnih 46 Evrov na tono CO . Za vsak kW prihra-njene energije boste plačali 6.9 centa in tako bo amortizacija stroška neodvisne menjave trajala 38 let.V primeru izolacije strehe finančni učinek prihranka energije znaša 4.2 centa, amortizacijska doba pa le 4 leta!

Neodvisen ukrep: vključuje vse stroške tega energetsko varčnega ukrepa.Dodaten ali združen ukrep: Objekt tako in tako obnavljamo, zato je upoštevan le direkten strošek dodatnega ene-rgetsko varčnega ukrepa.

2

2

Izolacija (zmerno območje)Izolacija Zamenjava

Zunanje Votle Notranje Strehe Tla Okna Kotli stene stene stene

Stroški zmanjšanja9 -187 - -185 -79 300 15(neodvisno) [ € /tCO2]

Stroški zmanjšanja-131 -187 -159 - - -46 -217(združeno) [€ /tCO2]

Strošek prihranjene energ.0.2 -4.3 - -4.2 -1.8 6.9 0.3(neodvisno) [cent/kWh]

Amortizacija18 4 - 4 12 38 14(neodvisno) [a]

Vir: Ecofys, 2005-2006



Izolacija je stroškovno najučinkovitejši način za povečanje energetskeučinkovitosti zgradbe!

Tu je konkreten primer iz raziskave, ki jo je opravil Ecofys, okoljskosvetovalno podjetje leta 2006:

• Streho enostanovanjske družinske hiše v zmernem klimatskem okolju izoliramo s stroškom 30 € / m2.

• Zaradi izolacije strehe bomo prihranili 7.5 € na m strehe letno. 2

Posledično se bo strošek investicije torej povrnil v štirih letih.

• V času trajanja življenjske dobe naše strehe bomo tako prihranili226 € / m2, kar pomeni, da se nam bo vsak evro, vložen v strešnoizolacijo, povrnil sedemkrat!

1 €, ki ga vložimo v izolacijo, se nam povrne sedemkratno!

Za 1 €, ki ga vložimo v strešno izolacijo, se nam povrne 7 €!

Vir: Ecofys VI, 2006


Za

kaj s

ploh

pot

rebu

jem

o iz

olac

ijo?


50

40

30

20

10

0

2006 2010 2015

mili

jard

letn

o)(

Letni strošek Finančni učinek letnega prihranka energije

18.00

45.49

9.71

24.28

2.89

7.10

Vir: Ecofys VI, 2006

Letni strošek kapitala napram letnemu prihrankuenergije (EU-25)



Izolacija je najcenejši in najučinkovitejši način za povečanje energetske učinkovitosti zgradb!

Zgradbe potrebujejo velikanske količine energije...

... izolacija predstavlja rešitev problema...

... a vendar, kateri način izoliranja zgradb jenajučinkovitejši?


Zaka

j spl

oh p

otre

buje

mo

izol

acijo

?


Načelo “Trias Energetica” nam kaže, kako se moramospopasti s prekomerno energetsko porabo na splošno

Trije koraki za doseganje načela Trias Energetica so:

• Najprej zmanjšajmo povpraše-vanje po energiji z uvedbo energetsko učinkovitihukrepov.

• Kot drugo, uporabljajmoenergijo iz obnovljivih virovnamesto fosilnih goriv.

• Tretjič, fosilna goriva poizvajajmo in uporabljajmo kar najmanj in kar

Trias Energetica je način upravljanja z energijo za dosego energetskihprihrankov, zmanjšanje energetske odvisnosti in uporabo okolju prijaznihtehnologij, ne da bi pri tem zmanjšali udobje in kvaliteto bivanja.

Vir: Globalni energetski pregled. IEA, 2008

Uporaba tega načela pri zgradbah z drugimi besedami pomeni, da dobra izolacija predstavlja predpogoj za trajnostni razvoj zgradb!

Energetskaučinkovitost

Obnovljiviviri

Fosilnagoriva


se da učinkovito.


Koncept Trias Energetica se je s primerom pasivnehiše spremenil v resničnost

Pasivno hišo na splošno lahko definiramo kot hišo brez tradicionalnegaogrevalnega sistema in brez sistema aktivnega hlajenja. To pomeni zelodobro izolacijo in mehanski prezračevalni sistem z učinkovito rekuperacijoenergije. Take hiše imenujemo tudi hiše z ničelno porabo energije alihiše brez potrebe po ogrevanju (Evropska Komisija).

• Pasivne hiše imajo zelo majhne toplotne izgube. Ta koncept minimizira stroške njihovega obratovanja in povečuje udobje bivanja ob enakem strošku izdelave.

• To v resnici pomeni, da se stroški, ki smo jih prihranili, ker nam ni treba kupiti dragega ogrevalnega ali hladilnega sistema kompenzirajo s stroški vgrajenih visokokvalitetnih materialov.

• Še več kot to! Ob bistveno manjši porabi energije v svoji življenjski dobi, pa pasivna hiša ne prispeva le k ohranjanju človekovega okolja ampak tudi k znatno nižjim stroškom uporabe

Super izolirana pasivna hiša

Vir: Evropske pasivne hiše (www.passivhaus.de)

Zasnova pasivne hiše je osredotočena predvsem na popolnomaizoliran in neprepusten ovoj hiše in učinkovito rekuperacijo.


Zaka

j spl

oh p

otre

buje

mo

izol

acijo

?


Popolnoma izoliran ovoj zelo nizko energetske zgradbe

Izolacijskiovoj

Zrakotesniovoj

Ključna mesta, na katerihje treba upoštevati pravila

preprečevanja toplotnih mostov

Streha 25%Vrzeli pri vratih 15 %

Stene 35%

Tla 15%

Okna 10%

Običajna hiša (brez izolacije) Nizko energetska zgradba

Energijske zahteve: običajno > 250 kWh/m2 a Energijske zahteve < 15 kWh/m 2 a

Pri nizkoenergetskem objektu je poraba energije v primerjavi sstandardno hišo manjša za približno 85%!


Vir: www.solihull.gov.uk


Energetske potrebe pasivnih hiš v primerjavi z ostalimizgradbami

Kvaliteta zgradb z ozirom na njihove energetske zahteve

250

200

150

100

50

0pred 1978 po letu 1984 po letu 1995 po letu 2002 Pasivna hiša

E

nerg

etsk

e za

htev

e K

Wh

(m /

letn

o)2

Sanitarna voda Ogrevanje

160

15

50

15

50

80

15

40

50

15

35

35

15

510

Prezračevanje


Zaka

j spl

oh p

otre

buje

mo

izol

acijo

?

Vir: www.passivhaus.de


Izolacija nosi izjemen potencial za boj proti klimatskim spremembam, energetski odvisnosti in ustvarjanjukonkurenčnosti

Vir: IEA/AIE Mednarodna agencija za energijo; Raziskava Ecofys; Eurima


Problem Rešitev Potencial izolacije

Popolna uvedba EPBD lahko

Zmanjšanje izpustov CO 2prinese večje rezultate kot

Vpliv na okoljeEvropska zaveza v Kiotu

smo se zavezali v Kiotskem sporazumu. Zmanjšanje izpu-stov CO za vsaj 160 milijonov t. 2

Z izolacijo lahko prihranimo

Naraščajoči stroški Manjša poraba energije 3.3 milijonov sodčkov nafte dnevno, oziroma 25 milijardletno do leta 2020.

Povečana energetska učikovi-

Manjša poraba = manjša

tost zmanjšuje odvisnost oduvoza energentov

energetska odvisnostEnergetska odvisnost

40% vse energije porabimo vzgradbah

naložba v izolacijo

Denar, prihranjen za energijo

( 1 investiran EUR = 7 EUR)

Ekonomska konkurenčnostUstvarjanje 280,000 do

lahko namenimo na druga področja ekonomije

450,000 novih delovnih mest

Amortizacijska doba investicijev izolacijo zgradbe z mineralnovolno je 4-8 let (raziskava Ecofys).


Izolacija in trajnostni razvojKaj je trajnostni razvoj?

Trajnostni razvoj pomeni razvoj v okviru sedanjih potreb, ne da bipri tem ogrožali možnost prihodnjih generacij za izpolnjevanjenjihovih potreb.*

Okolje Ljudje Ekonomija

Trajnostni razvoj predstavlja delovanje v vseh treh dimenzijah in iskanje dolgoročnih razvojnih rešitev, ki istočasno omogočajo ekonomsko rast in zaščito okolja ter nam obenem nudijo pogoje za izpolnjevanje našihsocialnih potreb.

Izolaci ja in t ra jnostni razvoj • 47

Zaka

j spl

oh p

otre

buje

mo

izol

acijo

?

* Vir: “Naša skupna prihodnost”, Poročilo Svetovne Komisije za okolje in razvoj, Združeni narodi, 1987.

Trije stebri trajnostnega razvoja


Kako izgleda naša prihodnost?

Naš planet ima omejen potencial, da v teku, denimo, enega leta rege-nerira vire, ki smo jih porabili in istočasno absorbira naše odpadke. Trenutno narava za to delo potrebuje eno leto in štiri mesece. V praksitorej prekomerno izkoriščamo naše naravne vire in jih s tem odvzema-

Vir: Global Footprint Network


Po zmernih scenarijih Združenih narodov naj bi ob trenutnih trendihdo sredine 2030 let porabili letno toliko virov, da bo planet potreboval dve leti za njihovo regeneracijo . To pa pomeni, da bomo v tem časupotrebovali kar dva planeta, če bomo želeli ohraniti svoj stil življenja.

mo oziroma dobesedno krademo prihodnjim generacijam.


Kakšen je torej naš cilj?

Spodnji diagram prikazuje soodvisnost med indeksom človeškega razvoja (HDI) in ekološkim odtisom posameznika v različnih državah.Ekološki odtis posameznika predstavlja potrebno površino zemlje zazadovoljitev potreb populacije.

Večina afriških držav, na primer, se nahaja na levi strani praga viso-kega človeškega razvoja (HDI 0,8), medtem ko je večina Evropskihna njegovi desni. Kljub temu pa lahko opazimo, da večji indeksi HDIpuščajo za sabo tudi precej večje ekološke odtise posameznika. Večkot 3,5 milijarde ljudi ali približno 50% populacije živi pod pragom visokega človeškega razvoja.

Naš cilj je vsakomur zagotoviti visok indeks človeškega razvoja, obenem pa tudi vzdržen ekološki odtis posameznika, ki znaša 1.8 ha na osebo.

Vse države tega sveta se morajo nadalje razvijati, vendar pa morajo ob tem upoštevati tudi naravne omejitve našega planeta

Izolaci ja in t ra jnostni razvoj • 49

Zaka

j spl

oh p

otre

buje

mo

izol

acijo

?

Vir: Global Footprint Network

AfrikaAzijsko - pacifiško območjeEvropa ostaliLatinska AmerikaSrednji vzhod / Centralna AzijaEvropa EUSeverna Amerika

0

2

4

6

8

1 0

12

14

0.2 0.3 1

Eko

lošk

i odt

is p

osam

ezni

ka

(v h

a ze

mlje

na

oseb

o)

Prag visokega človeškega razvoja, povzeto po UNDPSvetovna povprečna dostopna kapaciteta na osebo (brez upoštevanja divjih živalskih vrst)

UN - Indeks človeškega razvoja (HDI)0.4 0.5 0.6 0.7 0.8 0.9

CILJ


Trajnostni razvoj predstavlja jedro delovanja podjetja URSA

URSAproizvodi

URSA kotpodjetje

Trajnostni razvoj• Samo izoliranjezunanjih stenzgradbe nam pri-hrani toliko izpu-CO 2 , da je uči-nek isti, kot da biposadili 212 dre-ves.*

• Potencial za zaposlovanje v gradbeništvu• Izboljšanakvaliteta bivanja• Večja kvalitetaživljenja nasploh

• Energetska uči-nkovitost prinašaprihranek energije• Optimalni stroškiizvedbe• Izboljšana eko-nomska konkure-nčnost zaradi manjše energetskeodvisnosti.

Okolje Ljudje Ekonomija

• Stroga politikazaščite predonesnaževanjemokolja• Visok odstotekuporabe recikli-ranih materialov

• Nenehenrazvoj in usposa-bljanje osebja• Družbeno socia-lna odgovornostpodjetja (CSR)

• Investiranjev lokalneekonomije


Vir: Ta kalkulacija je zasnovana na podatkih iz http://www.ecologyfund.com/ecology/info_pol_bg.html.Hiša se nahaja v Franciji. Velikost fasade je: 4 stene, dolžine 15 metrov, ki so visoke 3 metre. Uporabljenizolacijski proizvod je panel iz steklene volne z vrednostjo lambda 0.032 W/mk.


Pogosta zmotna prepričanja o izolaciji

Najpogostejša zmotna prepričanjaali nepotrebne skrbi v zvezi zizolacijo in kako jih ovržemo

Pogosta zmotna prepr ičanja o izolaci j i • 51

Zaka

j spl

oh p

otre

buje

mo

izol

acijo

?


Stroški in doba vračila investicije za izolacijo

1. Izolacija je predraga. Če zamenjam moj ogrevalni kotel, bom prihranil bistveno več energije, saj lahko takoj vidim, da je poraba bistveno nižja že od prvegadneva dalje.

napačno

• Raziskave kažejo, da pravilno izvedena izolacija objekta prihrani večdenarja in izpustov ogljikovodikov kot katerikoli drug varčevalni ukrep.

• Proizvodi URSA GLASSWOOL, na primer, prihranijo 243 več primarneenergije, kot je je bilo porabljene za njihovo proizvodnjo, transport in

• Vsak evro, ki ga vložimo v izolacijo, se lahko povrne do sedemkratno.**

• Primer iz Nemčije: objekt (120m ) —> prihrani 379,767 kwh v 50 letih;2

če je cena litra kurilnega olja 0.6 centov = (379,767/10) * 0.6= € 22787 v 50 letih —> oziroma € 455 letno*.


* Raziskava Forschungszentrum Karlsruhe: Analiza proizvodov iz steklene volne za strešno izolacijo, upoštevajoč življenjski cikel proizvoda in rokovanje ter namestitev. ** Vir: Eurima

razgraditev. *


Izolacija in kondenziranje

1. Dodatna izolacija objekta lahko povzroči težave,saj se zaradi nje lahko začne ustvarjati kondenz, karznatno poslabša kvaliteto zraka v prostorih.

napačno

• Med izolacijo in prezračevanjem je velika razlika. Prezračevanjeuravnava pretok zraka, izolacija pa na pretok toplotne energije.

• Pravilno izolacijo vedno izvedemo tako, da zagotovimo tudi pri-meren nivo prezračevanja, ki omogoča kroženje zraka v objektu.

• Zrako-tesnost in prezračevanje nista nasprotna pojma ampak se med seboj dopolnjujeta. Ovoj zgradbe mora biti zračno zatesnjen,da preprečimo odtekanje energije iz objekta, pri tem pa moramonamestiti še primerno prezračevanje, ki zagotavlja ustrezno izme-

Pogosta zmotna prepr ičanja o izolaci j i i • 53

Zaka

j spl

oh p

otre

buje

mo

izol

acijo

?

njavo zraka.


Toplotna in zvočna izolacija

1. Z enim materialom ne moremo hkrati zagotoviti toplotne in zvočne izolacije.

napačno

• Obstajajo materiali, ki v sebi združujejo obe lastnosti, kot je, denimosteklena volna. To je izolacijski material, ki nas lahko zaščiti pred mrazomali vročino, obenem pa tudi pred nezaželjenim hrupom.



Izolacija ali obnovljivi viri energije

1. Izolacija ni tako pomembna kot dejstvo, da upora-bljamo čiste in/ali obnovljive energetske vire.

napačno

• Izolacija in obnovljivi viri nikakor nista nasprotna pojma. Kljub temupa moramo objekt najprej izolirati (glej načelo Trias energetica).

• Izolacija omogoča resnično učinkovito uporabo obnovljivih energetskihvirov. Ker preprečuje nepotrebno uhajanje energije, potrebujemo za enak učinek bistveno manjše količine energetskih virov.


Zaka

j spl

oh p

otre

buje

mo

izol

acijo

?


Stopnja izoliranosti objekta

1. Že majhna količina izolacije na moji strehi zadošča,vse ostalo pa lahko kompenziram z ostalimi različnimi energetsko učinkovitimi rešitvami v moji hiši.

napačno

• Raziskave kažejo, da zaželjen ekonomski učinek dobimo šele zvisoko stopnjo izoliranosti objekta. Ta je seveda odvisna od specifičnih klimatskih razmer.

• V zmernih klimatskih pogojih se toplotna izolacija vedno izplača. Ekonomski optimum dosežemo že z U-vrednostmi med 0.32 in 0.14 W/m K (…). Primerljiva rešitev je tudi izolacija objekta v 2

vročem klimatskem pasu. Ekonomski optimum lahko tu doseže-mo z U-vrednostmi med 0.50 in 0.20 W/m K. (...). V severni 2

Evropi pa je izolacija strehe ekonomična ob optimalni debeliniizolacije med 10 in 20 cm, ki zagotavlja U-vrednosti od 0.12 do0.22 W/m K.*2


* Ecofys, 2005


Izolacija in tople klimatske razmere

1. V moji deželi ni potrebno izolirati hiš, saj pri nas nikoli ni mrzlo.

napačno

• Kljub temu..., izolacija se še kako izplača...

• V mnogih državah je poraba energije v poletnem času višja kot v zimskem (hlajenje je namreč energetsko zahtevnejše in dražje, kotogrevanje). Toplotna izolacija zaščiti objekt pred mrazom in vročino.

• Primer: Pri enostanovanjski hiši v Sevilli, ki je bila brez izolacijein smo naknadno izolirali streho in fasado, smo zato prihranili 75% energije, ki je bila prej potrebna za hlajenje, da lahko objekt vzdržu- jemo na temperaturi 25 stopinj Celzija.

• Izolacija nas torej ščiti tudi pred pregrevanjem v poletnem času.

* Vir: Ecofys VIII


Zaka

j spl

oh p

otre

buje

mo

izol

acijo

?



C M Y MC YM YC YMC K

Izolirajte svojo hišo, prihranite denarin pomagajte okolju!

Samo z izoliranjem strehe vaše hiše s stekleno volno, lahkoletno prihranite do 550 litrov kurilnega olja! •

2

Ta energetski prihranek pa poleg tega za okolje predstavlja eno tono prihranjenih izpustov CO v življenjski dobi strehe! •


Kaj je izolacija?

Ali ste vedeli da ....?Vam izolacija pomaga:

prihraniti vaš denar in istočasno •

varovati naše okolje in planet •

Zaka

j spl

oh p

otre

buje

mo

izol

acijo

?

Ste lastnik hiše


Vsebina

2.1 Namen poglavja 2.2 Osnovna načela izoliranja objektov2.3 Izolacija: kontekst in tipi izolacije2.4 Uporaba v gradbeništvu2.5 Označevanje s CE oznako

K

aj je

izol

acija

?


Namen poglavjaOsnove izolacije

V tem delu boste spoznali ključna načela...toplotne izolacije

• Prenos toplote

• Toplotna izolacija

• Toplotna prevodnost

• Toplotna upornost

• Toplotna prehodnost

…zvočne izolacije

• Absorpcija zvoka

• Zvočna izolacija

• Prehajanje zvoka

…in požarne lastnosti izolacijskih materialov

• Odzivnost na ogenj

• Ognjeodpornost



Osnovna načela izoliranja objektovPrenos toplote

Prenos toplote je prenos toplotne energije iz toplejšega na hladnejšetelo.

Prenos toplote se v praksi izvaja na naslednje načine:

• Prevajanje – prenos toplote skozitrde / tekoče materiale z direktnopovezavo njihovih delcev. Taproces izenači njihovo temperaturo.Prenos toplote preko trdnih materi-alov, ki ne prepuščajo žarčenja, seodvija le s prevajanjem toplote.

• Odboj – prenos toplote skozi pre-mikajoče tekočine (tekočine in plini).Dogaja se s premikanjem delcevmed območji z različnimi tempera-turami.

Primeri: ogrevanje posode z vodo na plamenu,vroč zrak v prostoru se dviga, ohlaja in nato pada.

• Sevanje – prenos toplote s pomočjoelektromagnetnih valov ali premika-njem osnovnih atomskih delcev

Primeri: Sonce, ki prenaša svojo toploto z elektromagne-tnimi valovi; enak princip prenosa toplote uporabljamo v mikrovalovnih pečicah.

Prerez območja = A

Vroče MrzloPretok toplote

L

SonceZemlja

R

Osnovna načela izol i ranja objektov • 63

Kaj

je iz

olac

ija?

Hladilno navitje


Prenos toplote in toplotna izolacija [1/2]

Toplotna izolacija = zmanjšanje prenosa toplote.

Običajni izolacijski materiali delujejo na principu ulovitve zraka, karzmanjša odbojno in prevodno funkcijo prenosa toplote*.

To zmanjšanje je odvisno od:

• Stopnje do katere smo odstranili pretok zraka (velike celice ujetegazraka imajo svoje interne odbojne tokove, zato so primernejše ma-njše zračne celice).

• Prisotnosti kar najmanj trdnega materiala, ki obkroža ujeti zrak (veli-ke količine zraka so boljše, saj to zmanjšuje toplotne mostove v ma-terialu). Zato imajo vsi učinkoviti izolacijski materiali majhno gostoto.

* Radiacijskim (sevalnim) prenosom se izognemo z odbijanjem na celičnem nivoju.



Prenos toplote in toplotna izolacija [2/2]

Stopnja, do katere so lastnosti nekega materiala primerne za upo-rabo v izolaciji:

• Stabilnost pri delovnih temperaturah.

• Mehanske lastnosti (npr. tlačna odpornost, stisljivost).

• Življenjska doba (zaradi toplotnega stresa, vodoodpornosti aliodpornosti na mikrobiološko razgradnjo).

Splošni izolacijski materiali so vlaknasti (npr. steklena volna), celičasti (npr. plastične pene), ali zrnati (npr. perlit)

Vlaknena struktu-ra steklene volne

Celična strukturaXPS

Zrnata strukturaperlita


K

aj je

izol

acija

?


Kako merimo prenos toplote?Toplotna prevodnost / Vrednost Lambda

Izračun prenosa toplote je zelo zapleten, zato za njegov izračun toplotno prevodnost materialov .uporabimo

• Toplotna prevodnost je sposobnost materiala, da prevaja toploto.

• Toplotno prevodnost merimo kot količino toplote v W na uro, kipreide skozi 1 meter debelo plast s površino 1 m , kadar je razlika 2

v temperaturi na obeh straneh materiala ena stopinja Kelvina. Tolastnost predstavljamo z grško črko λ (lambda) in jo lahko izračuna-mo z uporabo naslednje formule:

W/mK Kjer je:

W = količina toplote na uro.m = debelina.K = razlika v temperaturi merjena v stopinjah Kelvina

enota Kelvin: je enota temperature na osnovi Celzijeve lestvice, ki se pričenja pri absolutni ničli (-273,15 º C) – najnižja možna temperatura; K = °C + 273.15

Nižja kot je vrednost , boljša je kvaliteta izolacijskega materiala. λ



Kako lahko interpretiramo vrednost lambda?

Če želimo razumeti pomen razpona vrednosti lambda pri različnihmaterialih, bo najbolje, da si ogledamo naslednjo tabelo:

Vrednost lambda pri tipičnih izolacijskih materialih je okrogλ = 0.03 - 0.06 W/m K .

Osnovna načela izol i ranja zgradb • 67

K

aj je

izol

acija

?

Material Lambda

Jeklo (ogljik) 36-54

Armirani beton(beton/kamen 1.70-1.80

Splošni

2400 kg/m3)

gradbeniStena iz klinkerja 1.05-1.15

materialiSilikatna stena 1.00-1.10

Steklo 0.8-1.10

Beton (ekspandirana glina0.72-.0.801400 kg/m3)

Voda 0.6

Penjeno steklo 0.05-0.07

Steklena volna 0.030-0.045

IzolacijskiKamena volna 0.032-0.045

materiali EPS 0.032-0.045

XPS 0.029-0.040

PUR/PIR 0.022-0.035

Aerogeli 0.003-0.010

Zrak Zrak 0.026


Omejitev prenosa toplote v materialih: toplotna upornost

Toplotna upornost je sposobnost materiala, da se upre pretoku toploteskozi sebe.

• Toplotno upornost običajno označujemo kot vrednost R.

• R-vrednost je odvisna od materialove vrednosti lambda in njegove debeline.

• R-vrednost lahko izračunamo po naslednji formuli:

R = d / λ [m2 K/W] kjer je:

d= debelina materiala (v metrih)

Ker je R=d/λ, bo večja debelina in/alimanjša vrednost lambda rezultirala vvečji vrednosti R.

Večja kot je vrednost R, boljša je izolacija!



Omejevanje prenosa toplote v delih zgradb: toplotnaprehodnost

Toplotna prehodnost: U - vrednost

• Koeficient prehodnosti toplote predstavlja količino toplote, kipreide skozi komponento zgradbe (npr. zunanjo steno) zaraditemperaturnih razlik na obeh straneh te komponente.

• U-vrednost lahko izračunamo po formuli:

U = 1/RT [W/m2 K] kjer je:

RT predstavlja R vrednost, ki jo dobimo s seštevkom po-

sameznih R vrednosti vseh elementov komponente.

Nižja kot je U-vrednost, boljša je izolacija!


Kaj

je iz

olac

ija?


Toplotna prehodnost / U-vrednost

Zahteve oziroma priporočila za U-vrednosti se lahko razlikujejo, v odvisnosti od tipa zgradbe, njegove starosti, itd. Iz tega razloga so podane le vrednosti "visoko" in "nizko" za posamezno komponento (stena, streha in tla). Te predstavljajo ekstreme podanih U-vrednosti.

Vir: EURIMA, informacija iz aprila 2007

Obstoječe zahteve za U-vrednost [W/m 2 K]Stena Streha Tla

Mesto Država nizko visoko nizko visoko nizko visokoBruselj BE 0.6 0.6 0.4 0.4 0.9 1.2Praga CZ 0.3 0.38 0.24 0.3 0.3 0.45Berlin DE 0.3 0.3 0.2 0.2 0.4 0.4Kopenhagen DK 0.2 0.4 0.15 0.25 0.12 0.3Madrid ES 0.66 0.66 0.38 0.38 0.66 0.66Pariz FR 0.36 0.36 0.2 0.2 0.27 0.27Atene GR 0.7 0.7 0.5 0.5 1.9 1.9Budimpešta HU 0.45 0.45 0.25 0.25 0.5 0.5Dublin IR 0.27 0.37 0.16 0.25 0.25 0.37Rim IT 0.5 0.5 0.46 0.46 0.46 0.46Amsterdam NL 0.37 0.37 0.37 0.37 0.37 0.37Varšava PL 0.3 0.5 0.3 0.3 0.6 0.6Lizbona PT 0.5 0.7 0.4 0.5 - -Stockholm SE 0.18 0.18 0.13 0.13 0.15 0.15London UK 0.25 0.35 0.13 0.2 0.2 0.25



Toplotni mostovi

Toplotni most se ustvari, kadar pridejo v stik materiali, ki so slabiizolatorji (npr. zunanji zrak, opečnastena in beton), in s tem omogočijotoploti pretok skozi ustvarjeno pot.

Tipični učinki toplotnih mostov so:

• Zmanjšane temperature površine v notranjosti objekta; v najslabšihprimerih se to odraža tudi v visokivlažnosti delov konstrukcije

• Znatno povečane toplotne izgube.

Kako se lahko izognemo toplotnim mostovom?

• To izvedemo z vgraditvijo dodatneizolacijske komponente, da s temustvarimo toplotno zaporo.

Osnovna načela izolaci je objektov • 71

Kaj

je iz

olac

ija?

Izolacijskiovoj

Zrakotesniovoj

Ključna mesta, kjer je trebaupoštevati pravila za izogibanje

toplotnim mostovom

Toplotne izgube


Povzetek: glavni toplotni parametri

Naziv Simbol Zaključek

Nižja, kot je λ

Toplotna Lambdavrednost, boljša

prevodnost vrednost λje izolacijska

kvalitetamateriala

Toplotna R-vrednostVišja, kot je R

upornost vrednost, boljšaje izolacija

Toplotna U-vrednostNižja, kot je U

prehodnost vrednost, boljšaje izolacija



Povzetek: Toplotna izolacija

• Prenos toplote je prenos toplote s toplejšega na hladnejše telo.Obstajajo trije načini prenosa toplote: prevajanje, odboj insevanje.

• Toplotna izolacija temelji na izogibanju prenosu toplote po principuujetja zraka za zmanjšanje odbojnih, prevodnih in sevalnihzmožnosti prenosa toplote.

• Toplotna prevodnost (λ) je sposobnost snovi za prevajanje toplote.

Nižja, kot je λ vrednost, boljša je izolacijska kvaliteta materiala.

• Toplotna upornost (R-vrednost) je sposobnost snovi, da se uprepretoku toplote skozi sebe. Odvisna je od debeline in λ vrednosti.

Višja, kot je R vrednost, boljša je izolacija.

• Toplotna prehodnost (U-vrednost): količina toplote, ki gre skozikomponento zgradbe (npr. zunanjo steno) zaradi temperaturnih razlik na obeh straneh. Povezana je z R-vrednostjo.

Nižja, kot je U vrednost, boljša je izolacija.

• Toplotni most: je prehod, ki se ustvari, kadar pridejo v stik snovi, kiso slabi izolatorji (npr. zunanji zrak, opečna stena in beton) in stem omogočijo pretok toplote. Toplotnim mostovom se lahko izo-gnemo le z dodatnimi izolacijskimi ukrepi.


Kaj

je iz

olac

ija?



V tem delu boste spoznali ključna načela...toplotne izolacije

• Prenos toplote











• Ognjeodpornost



Osnove zvočne izolacije: zaščita pred hrupom

Onesnaženje s hrupom v zgradbah je odvisno od prisotnosti virovmotečega hrupa. Motnje lahko povzročajo:

• Zunanji viri (recimo promet),

• Notranji viri (npr. aktivnosti v drugi sobi, storitvene dejavnosti, itd.)

Gledano s področja zaščite pred hrupom, v zgradbah obstajata dva

• Prostori, ki oddajajo hrup ali hrupna okolja (npr. kuhinja, dnevna soba, glasbena soba, itd.)

• Prostori, ki sprejemajo hrup ali počivalna okolja (npr. spalnice, itd.)


Kaj

je iz

olac

ija?

tipa prostorov:

VIBRACIJE IN HRUP PROMETA

VIBRACIJE IN HRUP RASTLINJAKA

HRUP VENTILACIJSKIH CEVI

HRUP LETAL

HRUP OTROŠKEGA IGRIŠČA

HRUP VREMENA IN DEŽJA

HRUP VODO- VODA

HRUPNIHODNIKI

VSTOP IN IZSTOPHRUPA SKOZI CEVI

HRUP SKOZI STENE IN VRATA

HRUP SKOZI ODPRTA OKNA HRUP VENTILACIJE


Nivo hrupa in udobje

Tabela nivojev hrupa L s pritiski ter intenzivnostjo zvoka

Primer Nivo zvočnega Zvočni tlak p Intenzivnost zvoka Itlaka Lp dBSPL N/m2 = Pa W/m 2

Reaktivno letalo, na 50 m 140 200 100

Prag bolečine 130 63.2 10

Prag neudobja 120 20 1

Motorna žaga, na 1 m razdalje 110 6.3 0.1

Disko, 1 m od zvočnikov 100 2 0.01

Dieselski kamion, na 10 m 90 0.63 0.001

pločnik prometne ceste, na 5 m 80 0.2 0.0001

Sesalec na razdalji 1m 70 0.063 0.00001

Pogovor, na razdalji 1 m 60 0.02 0.000001

Povprečno domovanje 50 0.0063 0.0000001

Tiha knjižnica 40 0.002 0.00000001

Tišina splanice v noči 30 0.00063 0.000000001

Ozadje v TV studiu 20 0.0002 0.0000000001

Šelestenje lista 10 0.000063 0.00000000001

Prag slišnosti 0 0.00002 0.000000000001



Opomba: RMS ali povprečje kvadrata (root mean square, okrajšano kot RMS ali rms), je statistična meritevmagnitude spreminjajočih količin. To nam pride še posebej prav kadar so nihanja pozitivna in negativna,

• Nivo zvočnega tlaka (SPL) ali nivo zvoka Lp je logaritmična meritevrms(*) zvočnega tlaka zvoka glede na referenčno vrednost.Merimo ga v decibelih (dB).

• Decibeli (dB): meritev nivoja zvočnega tlaka v decibelih, kjerje 0 dBSPL referenca za prag slišnosti.

• Zvočni tlak je odstopanje tlaka od tlaka lokalnega okolja, ki ga ustvarizvočni val. Enota za zvočni tlak je paskal (simbol Pa). Kalibracijopogosto izvajamo tako, da je 1 paskal enak 94 dBSPL.

• Intenziteta zvoka je akustična ali zvočna moč v (W) na enoto območja. SI-enota za intenzivnost zvoka je W/m .2.

• Zvočna moč je stopnja energije - energije zvoka na enoto časa (enote (J/s, W in SI) prihajajoča iz zvočnega vira.

• Lestvica dB je logaritemska; človeško uho zaznava zmanjšanje zvokaza 10dB kot polovično zmanjšanje hrupa - torej se nam hrup 40 dB subjektivno zdi le pol tako močan kot hrup pri 50 dB.


Kaj

je iz

olac

ija?

npr. pri zvočnih valovih.


V odnosu na zvok v zgradbah obstajata širjenja zvoka:dva tipa

Zvok, ki se prenaša po zraku: nanaša se na širjenje zvoka, ki gapovzroča struktura, ki vibrira pod vplivom zraka: govor ljudi, glasba, itd.Ta vključuje tudi prenašanje v sosednje prostore in odboje (odbijanje zvoka) v istem prostoru.

Zvok udarca: dogaja se kadar je vir zvoka dinamična sila, ki deluje direktnona konstrukcijo: padli predmeti, premikanje stolov, sprehajanje oseb vnadstropjih, sanitarna oprema, pritrjena na zidove in tla, zvočniki pritrjenina stene, ipd.

Širjenje zvoka

zvok, ki seprenaša po zraku

zvok udarca



Osnove zvočne izolacije: absorpcija zvoka

Absorpcija: Ko zvočni val zadane ob površino prostora, se bo del tegazvoka odbil. Preostanek bo absorbirala površina.

Akustična absorpcija je sposobnost materiala da zmanjša (absorbira) akustično energijo (zvok) in njegov prenos na druge površine.

• Akustične parametre nekega prostora (to je nivo zvoka, odbojni čas)lahko izboljšamo, če uporabimo akustično absorpcijske materiale.

• To je pomembno pri spuščenih stropovih, plavajočih tleh, stenah inkinodvoranah, avditorijih, snemalnih studjih, itd.

Osnovna načela izolaci je objekta • 79

Kaj

je iz

olac

ija?


Akustična uravnava prostora

Izboljšanje kvalitete slišnosti.

Zmanjšanje nivoja hrupa v hrupnih prostorih.

Akustično-absorpcijski koeficient = α Sabine

α = absorbirana energijaobstoječa energija if α = 0 brez absorpcije

α = 1 popolna absorpcija


Odbiti zvok Absorbirani zvok


Zmožnost absorpcije zvoka pri materialih iz steklene volne je odvisna od različnih parametrov

• frekvence

• gostote

• eventualne zunanje lupine (kaširane obloge)

• napolnjenosti

• kompaktnosti (ali gostote)

1.2

1

0.8

0.6

0.4

0.2

0

Koe

ficie

nt

100 125 160 200 250 315 400 500 630 800 1000 1250 1600 2000 2500 3150 4000 5000Frekvenca v Hz

Primer akustično absorpcijske krivulje

Osnovna načela izolaci je zgradb • 81

K

aj je

izol

acija

?

Akustično absorpcijo uporabljamo za uravnavo odbojnega časa zvoka v prostoru (in ne za zvočno izolacijomed prostori).


Sposobnost materiala za zvočno izolacijo določata dve latnosti:dinamična togost in upor zračnemu toku.

• Dinamična togost: ta karakteristika se nanaša na sposobnost materiala,da prenaša zvočne valove [s’=EqyN/d) in MN/m3 ]. Povezana je z ela-stičnostjo materiala, zato so gostejši (ali bolj togi) materiali boljši pre- vodniki zvoka (npr. če potrkamo na lesena vrata, se to sliši precej gla-sneje, kot če potrkamo na panel iz steklene volne).

• Upor zračnemu toku: Upor zračnemu toku [v KPa·s/m2] nam kaže, kakoabsorptiven je material in sicer z meritvijo, koliko zraka lahko stečeskozi nek material pri danem pretoku zraka. Povezan je s poroznostjoali odprtostjo celic in gostoto.• Lahka steklena volna v rolah ima idealne lastnosti * >5 KPa·s/m 2

• Na splošno pa debelejša izolacija pomeni boljše zvočno-izolativne lastnosti.

Dinamična togost in upor zračnemu toku

Opomba: Pri idealni izolaciji bi ta vrednost morala biti med 5 in 10 KPa·s/m2. Povečevanje kompaktnosti nadpotrebno mejo, da dosežemo rs – vrednosti, višje kot 5 kPa.s / m2, ne izboljšuje izolativnih lastnosti dvolistnekonstrukcije. Pri vrednostih nad 10 KPa·s/m2 pa se prenos zvoka vrši, kot da bi šlo za trdo telo (preveč gosto),v primerih z vrednostmi pod 5 KPa·s/m2, pa ima material premalo absorpcijskih lastnosti.



Zvočna izolacija v zgradbi je razlika v zvočnemtlaku med enim prostorom (oddajnikom) insosednjim prostorom (sprejemnikom).

• V moderni arhitekturi to najlažje dosežemoz uporabo načela , kjer masa-vzmet-masaje elastičen material nameščen med dvatrdna materiala, kar oslabi zvočne vibracijein s tem prenos zvoka med dvemi prostori.

• (ali indeksNa oslabitev zvočnega prenosa redukcije zvoka) vplivajo številni faktorjizgradbe, najpomembnejši med njimi so:

Akustična izolacija: načelo masa-vzmet-masa

Količina in tip mineralnevolne v sami konstrukciji

Tip prečnih nosilcev,ki jih uporabljamo

pri gradnjiPazljivo delo in

posvečanje detaljem

Osnovni pr incipi izolaci je objektov • 83

K

aj je

izol

acija

?


Osnove zvočne izolacije: zvočni mostovi

Zvočni most: je akustična prevodnostskozi izvotlino, luknjo ali trden spoj.V votlini brez mase se proizvaja zvok(denimo pri kitari).

Če želimo v zgradbi doseči dobro zvočnoizolacijo, moramo preprečiti vse neza-željene prenose zvoka. Prenos zvoka selahko zgodi na dva načina:

Puščanje: prenos zvoka skozi prezrače-valne kanale, skupne inštalacijske ceviTV napeljav, električnih inštalacij, itd. Temu se lahko izognemo z dobrim na-črtovanjem in izvedbo.

Bočni prenos: je način prenosa zvokamed dvema prostoroma, ki se lahkodogaja preko vmesnega bočnega elementa,kot je recimo zunanja stena ali strop.Temu se lahko ognemo s pravilno inštalacijo in upoštevanjem navodil proizvajalca.



Lastnosti, ki določajo sposobnost materiala za zvočno izolacijo:

• Dinamična togost: ta lastnost se nanaša na sposobnost materiala,da prenaša zvočne valove. Povezana je z elastičnostjo materiala.

• Upor zračnemu toku: Upor zračnemu toku pove, kako absorptiven jematerial z ocenitvijo, koliko zraka lahko preide skozenj ob danemzračnem pretoku. Povezan je s poroznostjo odprtih celic in

Debelejša kot je izolacija, boljše so njene zvočno izolativne

Povzetek: Zvočna izolacija [1]


Kaj

je iz

olac

ija?

debelino.

lastnosti.


Povzetek: Zvočna izolacija [2]

Zvočna izolacija v zgradbi je razlika v zvočnem tlaku med enimprostorom (oddajnikom) in sosednjim prostorom (sprejemnikom).

Masa-vzmet-masa je načelo, po katerem namestimo elastičenmaterial med dva trdna materiala in tako oslabimo zvočne vibracije,s tem pa prenos zvoka med dvema prostoroma.

Akustični mostovi so mesta zvočne prevodnosti skozi izvotline, luknjeali kakršnekoli trdne spoje. Votlina brez mase proizvaja zvok. Obsta-ta dva tipa nezaželjenega prenosa zvoka:

• Puščanje: prenos zvoka skozi ventilacijske kanale, inštalacijskecevi, itd.

• Bočni prenos: prenos zvoka med dvema prostoroma, ki se izvajapreko vmesnega bočnega gradbenega elementa, kot je, denimo,zunanja stena ali strop.




Po tem delu boste spoznali ključna načelatoplotne izolacije ...

• Prenos toplote











• Ognjeodpornost


Kaj

je iz

olac

ija?


Ogenj: definicija

Ogenj je kemijska reakcija, ki vključuje hitro oksidacijo ali gorenje goriva.Ogenj se pojavi le, kadar so v pravilnih pogojih in razmerju prisotni trijeelementi. Gorenje se prične, kadar bodisi gorljiv in/ali vnetljiv material obprimerni količini kisika ali drugega oksidanta izpostavimo zadostni vro-čini. Te lastnosti na splošno imenujemo požarni trikotnik.

• Gorivo: katerikoli vnetljivi material - bodisi trden, tekoč ali uplinjen.

• Toplota: energija, ki je potrebna, da poveča temperaturo goriva dotočke vžiga.

• Kisik: Zrak, ki ga dihamo, vsebuje približno 21 % kisika. Ogenj za go-renje potrebuje le približno 16 % kisika v zraku.

Skica: Požarni trikotnik



Razlika med gorenjem in topljenjem

Gorenje je oksidacijski proces izgorevanja, kar pomeni da gorivo (karkolipač gori) in kisik (običajno iz ozračja) reagirata in se spremenita v pro-dukta oksidacije, toploto in svetlobo.

Topljenje je proces, ki povzroči, da se neka snov spremeni iz trdnev tekočo snov. Interna energija trdne snovi se poveča (običajno z uporabo toplote) na specifično temperaturo (ki jo imenujemo tališče),pri kateri se ob tlaku ene atmosfere (tlak) spremeni v tekoče stanje.

Tališče kristalne trdne snovi je temperaturno območje, pri kateremse le-ta spremeni iz trdnega v tekoče stanje.

Primeri: 1,535ºC - tališče železa, 1,510ºC - tališče običajnega gra-dbenega jekla.

Gorenje je kemična reakcija, ki spreminja sestavo materiala, medtem ko sprememba agregatnega stanja, kot je denimo topljenje, nikoli nespremeni sestave materiala.

Tališče je v večini primerov uporabe izolacije v gradbeništvu nepo-membna protipožarna lastnost, kjer je pomembna predvsemodpornost neke gradbene komponente na ogenj, ne pa tudinjena odzivnost na ogenj.


Kaj

je iz

olac

ija?


Požarne lastnosti izolacijskih materialov:Odzivnost na ogenj – definiticija –

Odzivnost na ogenj je lastnost materiala, ki se uporablja, kadar želimoopisati, kako se material odziva, kadar ga izpostavimo ognju.

To lastnost merimo s standardiziranimi testi, s katerimi ocenjujemoodzivnost materialov na ogenj po naslednjih elementih:

• stopnja sproščanja vročine,

• stopnja širitve plamena,

• stopnja nastajanja dima, toksičnih plinov in

• stopnja nastajanja gorečih kapljic / delcev

Te parametre preverimo bodisi s testom negorljivosti, testom gorenja enega materiala ali testom vnetljivosti. Uporaba tega ali onega testa je odvisna od klasifikacije materiala v skladu s poenotenim sistemomtestiranja (Evropski požarni razredi).



Požarne lastnosti izolacijskih materialov:Odzivnost na ogenj – Evropski požarni razredi – [1/3]

Gradbene materiale delimo v razrede v odvisnosti od tega, kakona njih vpliva vžig plamena, širitev ognja in nastanek dima.

Razred Opis Požarni Toplotni Primer materialascenarij udar

A1Ne prispeva k Močan požar v Vsaj 60 kw/m 2

Proizvodi iz stekla in steklene volne,

ognju prostorunaravnega kamna in kamene volne, betona, opek, keramike, jekla in številnih ostalih kovinskih materialov.

A22 Materiali, podobni tistim v razredu

A1, ki imajo tudi majhno vsebnost organskih snovi.

BZelo malo Majhen požar 40 KW/m 2 na Mavčne plošče z različnimi

prispeva k v prostoru območju (tankimi) površinskimi oblogami.ognju

CMajhen požar 40 kW/m2 na Fenolne pene in mavčne plošče z

v prostoru območjurazličnimi površinskimi oblogami

(debelejšimi kot v razredu B).

DZnatno

Le gorenje 40 kW/m 2 naLesni izdelki z debelino manjšo, kot

prispeva kognja v prostoru območju

10 mm in gostoto, manjšo kot3ognju 400 Kg/m (odvisno od namena).

EZnaten Majhen udar Višina plamena Vlaknene plošče z nizko gostoto,

prispevek plamena 20 mm. plastični izolacijski materiali.

F Ni zahtev po Nepreizkušeni materiali (ni zahtev po požarnih last. kakršnihkoli protipožarnih lastnostih)

Osnovna načela izol i ranja zgradb • 91

Kaj

je iz

olac

ija?

Ne prispeva k Močan požar v Vsaj 60 kw/mognju prostoru

Zelo maloprispeva k

ognju



Dim in padajoče kapljice:

V sistemu evropske požarne klasifikacije se izolacijski proizvodi uvrstijov enega od sedmih razredov po odzivnosti na ogenj. Podatek o dimu insproščanju padajočih kapljic je dodan v pripisu (npr. A2 s1 d0).

Evropski razredi A1 A2 B C D E F

Dim

Padajoče kapljice

s1 s2 s3

Sproščanje dima Malo ali nič dima Precej dima Znatne količine dima

d0 d1 d2

Nivo sproščanja Brez Nekaj Znatnopadajočih delcev/kapljic




Energetski prispevek k ognju A-B-C-D-E-F Sproščanje dima s1, s2, s3 Padajoče kapljice d0-d1-d2

A1 Nevnetljivo Test ni potreben Test ni potreben

A2 s1 Malo ali nič d0 V 10 minutahdima ni kapljic

B

s2 Precej d1 Nekaj gorečihkapljic prej kot

C v 10 sekundah

D s3 Znatno d2 Znatno

E E Ni testa E Ni podatka ali d2

F Ni podanih lastnosti

NevnetljivoDaljša izpostavljenost ma-njšemu plamenu; objekt sene vname z omejitvijo tra-janja izpostavljenostiplamenu.Daljša izpostavljenost ma-njšemu plamenu; objekt sene vname z omejitvijo tra-janja izpostavljenostiplamenu.Prenaša kratko izpostavlje-nost manjšim plamenom z omejitvijo trajanja izposta-vljenosti plamenu in gorenju.

Kratka izpostavljenost ognjuz omejitvijo izpostavljenostiplamenu

Evropski požarni razredi A2, B, C in D se dopolnijo še z označbo spro-ščanja dima in padajočih gorečih delcev - kapljic.

Evropski razred E ima lahko dodatno pripisan pojav d2.


Kaj

je iz

olac

ija?


Požarne lastnosti izolacijskih materialov:Odzivnost na ogenj – materiali URSA –

Steklena volna

Evropski požarni razred A1 & A2s1d0

XPS

Evropski požarni razred E

Steklena volna lahko dosega najvišji možen evropski požarni razred: A (A1 & A2 s1 d0); XPS je klasificiran v razredu E



Požarne lastnosti izolacijskih materialov:Odzivnost na ogenj – kamena volna in EPS –

Kamena volna

Evropski požarni razred A1

EPS

Evropski požarni razred E

Kamena volna lahko doseže požarni razred A, EPS pa je klasificiran v evropskih razredih E in F


Kaj

je iz

olac

ija?


Požarne lastnosti gradbenih materialov:Ognjeodpornost

Ognjeodpornost je karakteristika gradbenih materialov.

Tipična oznaka za ognjeodpornost je – REI – razred

• R - Zmožnost obremenitve. To je minimalni čas (npr. 30 min), vkaterem lahko konstrukcija zdrži določeno požarno obremenitev.

• E – Integriteta - je minimalni čas (nap. 30 min), v katerm konstrukcijapreprečuje prehod požara.

• I - Izolacija – to je minimalni čas, ki ga potrebuje hladna stran ko-nstrukcije, da doseže določeno temperaturo, običajno 140 C.°

REI faktor se meri in podaja v minutah: 15, 30, 45, 60, 90, 120, 180,240.

Požarni razred gradbenega materiala (npr. suhomontažne konstrukcije), ni odvisen od tipa uporabljene mineralne volne, ampak od števila ma-včnih plošč in natančnosti izdelave. pri stekleni in kameni volni ni nika-kršnih razlik pri ognjeodpornosti. Za enake sisteme - običajne gradbeneelemente - imata oba izolacijska materiala enak faktor REI.

Gradbene komponente, ki uporabljajo mineralno volno, imajo visokefaktorje REI – npr. REI 120 – Tako steklena kot mineralna volna lahko pri teh komponentah dosegata enak REI.



Izolacija: kontekst in tipi izolacije Izolacija: kontekst in tipi izolacije: namen poglavja

V tem delu boste spoznali...

• konkurenčne prednosti izolacije v kontekstu energetske učinkovitostiDirektive o gradbeništvu ...

… kot tudi različne kategorije izolacijskih materialov…

• Mineralna volna

• Plastične pene

• ostalo

… in materiale v:

• stekleni volni, kameni volni

• XPS, EPS, PUR/PIR

• Perlitu, vermikulitu, penjenem steklu, itd

Izolaci ja: kontekst in t ip i izolaci je • 97

K

aj je

izol

acija

?


Konkurenčne prednosti izolacije: energetskaučinkovitost zgradb

40% vsega evropskega po- vpraševanja po energiji jeporabljeno v zgradbah.

V okviru sedanje evropskezakonodaje obstajajo različnemožnosti za izboljšanje splošneenergetske učinkovitosti zgradb(Direktiva o energetski učinko-vitosti zgradb).

Neodvisne raziskave kažejo, daje izolacija najcenejši način zaizboljšanje energetske učinkovi-tosti naših zgradb.

Kaj izgubljamo brez izolacije

Vir: Ecofys, 2005


Streha 25%Vrzeli okrog vrat 15 %

Stene 35%

Tla 15%

Okna 10%


Trg energije

Ponudba Povpraševanje

Neobnovljivi viri (92%) Transport (32%)

Obnovljivi viri (8%) Industrija (28%)

Zgradbe (40%)

Energetska učinkovitost zgradb

Okna Osvetlitev

Ogrevanje in hlajenje Senčenje

Izolacija

Mineralna volna Plastične pene Ostalo

Vir: Mednarodna agencija za energijo. Uprava za energetsko informiranje


Kaj

je iz

olac

ija?


Konkurenčno okolje: Nove tehnologije oken

Okna, ki jih vgrajujejo v sodobne stavbe, morajo zaradi novih zahtevizdelovati tako, da dosegajo nižje U-vrednosti v celotnem področju,vključno z okvirjem. Taka okna običajno vsebujejo trislojno izoliranozasteklitev (z dobrim koeficientom izkoristka sončne energije), polnje-na so z argonskim ali kriptonovim plinom, z zračnimi tesnili in posebejrazvitimi okvirji, ki preprečujejo toplotne mostove.

Energetsko učinkovitost obstoječih oken lahko izboljšamo z:

• Dodajanjem tretjega stekla (zmanjšuje prehod zraka in prenos toplote)

• Tesnjenjem (Zmanjšuje prehajanje zraka okrog oken)

• Uporabo okenskih premazov (Zmanjšuje izgube in/ali toplotni izkoristek)



Konkurenčno okolje: HVAC (ogrevanje, prezračevanje inklimatizacija)

Ogrevanje z vodo je mnoga leta predstavljalo standarden načinogrevanja objektov, danes pa postajajo bolj priljubljeni sistemi

prisilnim zrakom. Najbolj učinkovit način ogrevanjageotermalno ogrevanje.

• V sistemih ogrevanja z vodo termostati upravljajo mešalne ventile.

• V sistemih ogrevanja s prisilnim zrakom pa termostati upravljajo sekcijske zapore v ventilacijskem sistemu in selektivno blokirajo

Energetsko učinkovitost v sistemih centralnega ogrevanja ali hlaje-nja lahko še bolj izboljšamo z namestitvijo conskega ogrevanja in hlajenja, ki ga regulira več termostatov.


Kaj

je iz

olac

ija?

ogrevanja sdanes predstavlja

pretok zraka. POVRATNI ZRAČNI VOD

GLAVNI VOD

ZRAČNI FILTER

VENTILATOR

KURIŠČE

TLAČNA POSODA


Konkurenčno okolje: Osvetljevanje in električne naprave

Uporaba naprav za osvetljevanje in drugih električnih naprav (kot so pisarniška opre-ma, gospodinjski aparati, itd.) enako kot priogrevanju in hlajenju predstavlja znatnoin naraščajočo porabo energije v zgradbah.

Energijsko varčne žarnice: porabijo do 80%manj elektrike, kot standardna žarnica, pavendar proizvedejo enako količino toplote.

Kompaktne flourescentne svetilke (CFL) svetlobne diode (LED): porabijo manjenergije, kot so jo potrebovale standardneelektrične žarnice za enako količino svetlo-be in imajo 6 do 10 krat daljšo življenjsko

Pri zadnji generaciji hladilnikov se uvajaenergijski razred A+, v katerem so naprave,ki porabijo znatno manj energije.

4w


dobo.


Konkurenčno okolje: ostale alternative

Sistemi senčenja (zasenčevalne stene) se uporabljajo za zma-njševanje ali povečevanje toplotnih prispevkov direktnega sola-rnega sevanja in s tem zmanjšujejo potrebe po ogrevanju in hla-

Domotics je način uporabe računalniške in robotske tehnologijeza krmiljenje gospodinjskih naprav.


Kaj

je iz

olac

ija?

jenju.


Izolacija

Izolacija zgradbe ščiti notranji ovoj zgradbe in njene notranje elementepred toplotnimi iz zvočnimi izgubami.

Izolacija ima največji potencial za zmanjševanje energetske odvisnostiin izpustov CO .2

Energija, ki jo prihranimo z uporabo izolacije, daleč presega količino energi-je, ki jo porabimo za njeno izdelavo in namestitev.



Mineralna volna

Mineralna volna je anorganska snov, ki se uporablja predvsem za

• Beseda mineralna volna pomeni vlakna, narejena iz mineralov.

• Obe, steklena in kamena volna torej spadata k mineralnim volnam.

Izjemne lastnosti proizvodov iz mineralne volne omogočajo enkratnokombinacijo toplotne in zvočne izolacije, združene z izrednimi proti-požarnimi lastnostmi.


Kaj

je iz

olac

ija?

izolacijo.


Steklena volna – predstavitev materiala

Steklena volna je mineralna volna:

• Narejena je iz milijonov steklenih vlaken, ki so med seboj zvezanaz vezivom. Zračni žepki, ujeti v vlaknih preprečujejo prenos toplote.

Stekleno volno proizvajamo s fibrizacijo:

• Proizvodnja steklene volne se prične s tem, da kremenčev pesek,reciklirano steklo in potrebne aditive v peči stopimo v stekleno talino.

• Nato v fibrizacijskem procesu z veliko hitrostjo razdelimo staljeno ste-klo v milijone vlaken, ki jih nato poškropimo z raztopino veziva in formiramo na tekočem traku.

• Tak polizdelek nato na traku transportiramo skozi sušilno pečico inzatem razrežemo v željene dimenzije.

• V nekaterih primerih na površino steklene volne kaširamo tudi dodatne

Detajl strukturevlaken steklene volne


kaširne materiale - obloge.


soliS

Teht

nica

Mik

ser

Spr

ejem

sur

ovin

Pak

iranj

e na

pal

ete

Pro

ces

proi

zvod

nje

stek

lene

vol

ne Izolaci ja: kontekst in t ip i izolaci je • 107

K

aj je

izol

acija

?

Zvija

nje

Trdi

lno

- suš

ilna

kom

ora

Fibr

izac

ija

Talil

na k

omor

a

Talil

na p

eč

Rek

uper

ator


Plastične pene (EPS, XPS, PUR..)

Poznamo štiri glavne tipe trdih plastičnih pen, ki se na splošno uporabljajoza izolacijo v gradbeništvu in industriji: ekstrudirani polisteren (XPS), ekspandirani polisteren (EPS), poliuretan (PUR), in poliizocianuratna pena (PIR).

XPS

EPS

PUR


XPS: ekstrudirani polisteren je cenjen zaradidolge življenjske dobe in izjemne odpornosti na elementarne sile narave - čas, voda, mraz, toplota in tlak.

EPS: Izolacija iz ekspandiranega polisterena(stiroporja) ima osnovne lastnosti za prepre-čevanje prenosa toplote. Predstavlja cenejšo

PUR: PUR in PIR se uporablja za toplotnoizolacijo v gradbeništvu v obliki trdih pane-lov ali pa jo nanašamo s spreji direktno na mestu aplikacije.

in manj kvalitetno izbiro izolacije.


Ekstrudirani polisteren [XPS] – predstavitev materiala

XPS je penjena plastika:

• Vsebuje milijone zaprtih celic, kivsebujejo zrak in tako zmanjšu-jejo prenos toplote.

XPS proizvajamo s postopkom ekstrudiranja:

• S procesom ekstrudiranja na temperaturi in tlaku stopimo plastiko.

• V to talino nato vbrizgamo utekočinjen plin pod tlakom.

• Ko primešani plastični plin izhaja iz snovi in prehaja v običajen atmosferski tlak, se iz tekočine spremeni v paro in tako zapeni

Detajl celične strukture XPS


Kaj

je iz

olac

ija?

plastično maso.


Pro

ces

proi

zvod

nje

ekst

rudi

rane

ga p

olis

tere

na -

XP

S

S

urov

ine


Pre

preč

eval

ec

ognj

a in

bar

ve

Eks

trudi

ranj

e:to

plje

nje

plas

tike

s te

mpe

ratu

ro in

tlako

mP

enje

nje:

s po

moč

jo s

prem

embe

tlaka

in o

hlaj

evan

jem

Pre

d-ra

zrez

Sur

ovin

e - k

rista

lizira

ni p

olis

tere

n

Teko

či tr

ak

Pak

iranj

e in

pal

etira

nje

Sur

ovin

e - r

ecik

liran

i mat

eria

li

Teko

či tr

ak


Ostali izolacijski materiali

Izolacije, pridobljene iz organskih snovi:

• Ovčja volna

• Celuloza

• Laneni omoti in role

• Konopljini omoti

• Plošče iz lesnih vlaken

• Pernata izolacija

• Pluta

• Slama (uporablja se tudi za notranje pregradne stene)

Izolacija pridobljena iz anorganskih snovi:

• Penjeno steklo

• Perlit

• Eksfolirani vermikulit

• Spojine z ekspandirano glino


K

aj je

izol

acija

?



Ostali izolacijski materiali: “zelena izolacija”

Z ekonomskega in okoljevarstvenega vidika so vsi izolacijski materialidobri in primerni. V času svoje življenjske dobe namreč prihranijo mno-go več energije, kot smo je potrebovali za njihovo proizvodnjo, transpo-rt in namestitev.

Nekateri proizvajalci organskih izolacijskih materialov izjavljajo, da soti materiali okolju prijaznejši kot anorganske snovi.

Vendar pa analiza proizvoda v življenjskem ciklu takih proizvodov kaže, da ne obstaja znatna razlika v vplivu organskih ali anorganskih materi-alov na okolje.

Tako imenovani “bio” izolacijski materiali so podvrženi naravnim omeji-tvam, ki so posledica njihovega organskega izvora. Pogosto privlačijoparazite, so vnetljivi in zelo občutljivi na vlago.

Da bi prebrodili te ovire, se proizvajalci pogosto zatekajo k dodajanjukemičnih snovi, kot so biocidi (pesticidi, fungicidi in baktericidi). V ne-katerih primerih so te dodane kemične primesi klasificirane kot neva- rne substance.


Ostali izolacijski materiali: super-izolativni materiali

Ključ do učinkovite izolacije je toplotna prevodnost - nižja, kot je le-ta, boljša je izolacija - in super-izolacijske materiale cenimo prav po njihovi izjemno nizki toplotni prevodnosti.

• Vakumski sistemi* znatno znižujejo toplotno prevodnost, saj odso-tnost snovi preprečuje prenos toplote.

* Vakum je prostornina, ki je v bistvu brez kakršnekoli snovi, zato je njegov plinski tlak znatno nižji od standardnegaatmosferskega pritiska.

MaterialiHV SV NV

(visoki vakum) (mehki vakum) (brez vakuma)

Mikro-fiberglas •

Fini perlit •

LCI (Slojevita kompozitna izolacija) • •

Vakumski paneli • •

Aerogeli • • •


Kaj

je iz

olac

ija?


* Referenca: Fraunhofer Institut Bauphysik IBP report št. ES /01/2008; Fraunhofer Institut Bauphysik IBP reportšt. ES /02/2008; CSTB Primerjalne meritve porabe energije dveh celic v zunanjem okolju, 13 junij 2007. ** Referenca: idem.

MRF folije so zasnovane za izolacijo pred toplotnim sevanjem, ki je eden od treh na-činov prenosa toplote. To je lahko zelozelo uporabno v vesolju, kjer ni odboja inprevajanja toplote zaradi izjemnih vaku-mskih pogojev.

V običajni uporabi v zgradbah pa lahkotako izolacijo uporabimo le pri namestitviob zračne vrzeli, s pogojem, da prepreči-mo morebitno prašenje. Tudi v teh primerih je rezultat sistema, R vrednost (MRF+zračna vrzel), precej slabši, kot trdijo proizvajalci.

Na nekaterih tržiščih so MRF folije postale precejšen hit, še posebejmed uporabniki brez strokovnega znanja... Kakorkoli:

1. Izjave proizvajalcev o učinkovitosti folij MRF so z uradnimi razi-skavami preverili na številnih tržiščih. Priznani testni postopki,opravljeni na terenu ali v laboratorijih ** kažejo, da je toplotnaizolativnost folije MRF + zračne vrzeli le cca 1.75 m2·K/W, kar nezadosti predpisom o toplotnih izolacijah. Enak učinek dobimo z200 mm steklene volne z R-vrednostjo 5 m2 ·K/W.

2. Če tako izolacijo primerjamo s preizkušenimi klasičnimi metodami (npr. mineralne volne), je skupni strošek v življenjski dobi izolacije precej višji pri folijah MRF.

Ostala izolacija: multi-slojne odbojne folije (MRF)



Izolacijski materiali, pregled lastnosti

Imamo številne ključne lastnosti izolacijskih materialov.

V spodnji tabeli najdete pregled nekaterih najpomembnejših inrelativno učinkovitost različnih izolacijskih materialov:

Materiali Steklena Kamena XPS EPS PUR MRFvolna volna

Toplotna upornost •

Akustična izolacija • •

Odzivnost na ogenj • •

Odpornost na • stiskanje

Vodoodpornost •

Stisljivost • n.a.

Enostavnost uporabe • • in namestitve


Kaj

je iz

olac

ija?

Najboljši v razredu

Dobra učinkovitost

Srednja učinkovitost

Slaba učinkovitost


Uporaba v gradbeništvuUporaba v gradbeništvu: namen poglavja

V tem delu vas bomo seznanili z…

• Uporabo na področju gradbeništva.



Uporaba v stanovanjskih zgradbah

1 3 7

2

6

4

11

12 13

9 10

8

5

1 Skupna strešna izolacija2 Izolacija napuščev3 Stropi4 Notranje in zunanje stene5 Tla

URSA GLASSWOOL

6 Ravne obrnjene strehe 7 Izolacija balkonov in teras8 Izolacija toplotnih mostov9 Izolacija kleti in temeljev10 Zunanje stene v stiku z zemljo11 Tla12 Tla kleti v stiku z zemljo 13 Temeljne plošče

URSA XPS

Uporaba v gradbeništvu • 117

Kaj

je iz

olac

ija?


Uporaba v nestanovanjskih poslovnih zgradbah

1

2

3

4

109

7

812

6

5

11

1 Prezračevane fasade2 Notranje predelne

suhomontažne stene3 Zvočna izolacija

4 Tla5 A / C sistemi

URSA GLASSWOOL

6 Strehe - parkirišča7 Zunanje stene v ko-

ntaktu z zemljo8 Industrijski tlaki9 Kletni tlaki v stiku

z zemljo10 Temeljne plošče11 Zelene strehe

URSA XPS

12 Cevovodi

URSA TECH


stropov


3 1

6

4

15

2

1 Industrijske fasade2 Votle stene3 Trapezoidne

jeklene strehe

URSA GLASSWOOL

4 Ravne strehe speščenim nasipom

5 Industrijski tlaki

URSA XPS

6 Ravne strehe s peščenim ločilnimslojem

URSA SECO

Uporaba v industrijskih zgradbah


Kaj

je iz

olac

ija?


Uporaba v gradbeništvu I (Izolacija poševnih streh)

Zidana ali betonska streha:

1. Nenosilna izolacija med strešnimi nosilci s podporno konstrukcijo.

2. Izolacija, ki ločuje podpornokonstrukcijo in zunanjo kritino.

Kovinska streha:

3. Izolacija med dvema slojema pločevine.

4. Izolacija, ki ločuje strešne nosilce inzunanjo kritino.

5. Izolacija spuščenih industrijskih stropov.

Lesena streha:

6. Nenosilna izolacija med strešnimi nosilcis podporno konstrukcijo.

7. Izolacija, ki ločuje strešne nosilce inzunanjo kritino (npr. izvedba z letvami).

8. Izolacija med strešnimi nosilci.



Uporaba v gradbeništvu II [ravne strehe]

Zidane ali betonske strehe:

9. Obrnjena izolacija nadstrešno membrano za strešnevrtove in parkirišča.

10. Klasična izolacija s po strešno membrano.

Kovinske strehe:

11. Izolacija na kovinski površinipod strešno membrano.

Lesene strehe:

12. Izolacija med strešnimi nosilciali tramovi.


Kaj

je iz

olac

ija?


Uporaba v gradbeništvu III [Zunanje stene]

Zidane ali betonske stene:13. Zidana ali betonska stena z zunanjo izolacijo, prekrito z ometom.14. Zidana ali betonska stena z notranjo izolacijo s konstrukcijo, ki nosi

lahko notranjo zaščitno oblogo (npr. notranjo keramiko), izvedenalahko tudi s kovinskimi ali lesenimi nosilci.

15. Zidana ali betonska stena z notranjo izolacijo, ki nosi lahko zaščitnooblogo, delno podprta z nosilci.

16. Prezračevane fasade - izolacija med prezračevano plastjo zraka in

17. Neprezračevane fasade - izolacija med nosilnim zidom in obzidavo.

18. Zidana ali betonska stena - izolacija med prezračevano plastjo zrakain obešeno fasadno oblogo.

19. Izolacija med dvema zgradbama20. Kleti ali podhodi in dvorane v direktnem stiku z zemljo, interna izo-

lacija z ali brez obloge.Kovinske stene:21. Kovinska konstrukcija iz stebrov, pokritih z oblogo, izolacija med

stebri.22. Kovinska konstrukcija iz stebrov, pokritih z oblogo iz plošč, kjer

izolacijo nosijo plošče.Laesene stene:23. Konstrukcija iz lesenih nosilcev z zunanjo izolacijo in ometom, ki

jo nosijo nosilci lesene konstrukcije.24. Konstrukcija iz lesenih nosilcev, izolacija notranje strani z ometom.25. Konstrukcija iz lesenih nosilcev z oblogo iz plošč, kjer izolacijo

nosijo plošče.


obzidavo.


Upraba v gradbeništvu IV [Notranje stene]

Zidane ali betonske stene:

26. Zidana ali betonska konstru-kcija, izolacija nosi lahko oblogo ali omet ali izvedba znosilno konstrukcijo z nosilci,ki nosijo izolacijo in oblogo.

27. Izolacija med dvema enotamav isti zgradbi.

Suhomontažne stene:

28. Kovinska ali lesena stenskakonstrukcija z lahko oblogo,izolacija nameščena med obema stenama.


Kaj

je iz

olac

ija?


Uporaba v gradbeništvu V [Tlaki / stropovi]

Zidana ali betonska konstrukcija:

29. Izolacija pod nosilno konstru-kcijo tlakov.

Lesena konstrukcija:

30. Izolacija nad podporno ko-nstrukcijo ali med nosilci.



Uporaba v gradbeništvu VI [Stropi]

Zidana ali betonska konstrukcija:

31. Izolacija pod konstrukcijo.

32. Spuščeni stropovi, direktnoali indirektno podprti znosilno podkonstrukcijo, pri-trjeno na osnovno konstrukcijo(plošča, streha, tramovi in ste-ne) z nastavljivimi nosilci.


Kaj

je iz

olac

ija?


Uporaba v gradbeništvu VII [Temelji - preimeter]

Vertikalno:

33. Stene pod zemljo, zunanja izo-lacija za vodoodporno me-mbrano z mehansko zaščito.

34. Stene pod zemljo, zunanja izo-lacija v direktnem stiku z zemljo.

Horizontalno:

35. Beton, izolacija pod ploščo vdirektnem stiku z zemljo.

36. Beton, izolacija podprta sploščo, nad vodoodpornomembrano, pod nosilno talnokonstrukcijo.

37. Beton, izolacija pod ploščo innad vodoodporno membrano.

38. Izolacija za zaščito proti zamrzo-vanju v ali na zemlji.



Uporaba v gradbeništvu VIII [Klima]

Kanali iz steklene volne:

39. Konstrukcija kanala.

Kovinski kanali:

40. Zunanja izolacija kanala.

41. Notranja izolacija kanala.


Kaj

je iz

olac

ija?


Označevanje z oznako CENamen poglavja

V tem delu boste spoznali nekaj dejstev in ozadje označevanja z oznako CE

• Osnovne zahteve za gradbene proizvode, navedene vDirektivi o gradbenih proizvodih.

• Harmonizirani evropski standardi in vloga oznake CE.

• Razlika med oznako CE in nacionalnimi prostovoljnimi certifikati.



Direktiva o gradbenih proizvodih

CPD* ali Direktiva o gradbenih proizvodih definira "gradbeni pro-izvod" kot katerikoli proizvod, ki je bil proizveden z namenom trajnevgradnje v zgradb, upoštevajoč pri tem tako graditev objektov, kot tudi ostala gradbena dela.

Države članice so dolžne zagotoviti, da bodo na trg prišli le taki gra-dbeni proizvodi, ki ustrezajo temu namenu, to je, da bodo imeli take lastnosti, da bodo objekti, v katere bodo ti proizvodi vgrajeni, name- ščeni oziroma vključeni, v primeru pravilne vgradnje in izvedbeustrezali osnovnim zahtevam takih objektov v Direktivi.

Osnovne zahteve Direktive predpisujejo osnovne pogoje za zaščito varnosti in zdravja v šestih poglavjih:

• Mehanska odpornost in stabilnost• Požarna varnost• Higienske, zdravstvene in okoljske zahteve• Varnost pri uporabi• Zaščita pred hrupom• Energetska učinkovitost in toplotna izolacija

Označevanje s CE oznako • 129

Kaj

je iz

olac

ija?

* Evropska Komisija predlaga zamenjavo sedaj veljavne Direktive o gradbenih proizvodih (89/106/EEC) z novimiPredpisi o gradbenih proizvodih. Cilj novih predpisov je razjasniti zahteve sedanje Direktive, poenostaviti procesein izboljšati kredibilnost označevanja s CE oznako z uvedbo strožjih meril za organe, vključene v proces testiranjain certificiranja.Predlog vsebuje: 1. nove Osnovne zahteve za trajnostno izrabo naravnih virov; 2. popravek sedanjega osnovnegapredpisa o ”Higienskih, zdravstevenih in okoljskih zahtevah“ za gradnjo objektov in ostala gradbena dela. Predpisbo imel direkten vpliv na lokalne zakonodaje držav članic, za razliko od Direktive, ki od posameznih držav članic zahteva prenos in vključitev svojih zahtev v posamezne nacionalne zakonodaje. Novi predpis bo postal pravno za-vezujoč enkrat v sredini leta 2011.


Predstavitev oznake CE

Zakaj označevanje z oznako CE?

• Da bi poenostavili pretok blaga v evropski skupnosti je, evropska komisija uvedla harmonizirane standarde za številne proizvode, kijih lahko vsakdo trži na vseh tržiščih EU brez nacionalnih omejitev.

• Standardi toplotno izolacijskih proizvodov predpisujejo ustrezne lastno-sti teh proizvodov. Vzpostavljene so referenčne testne metode in ozna-ke ter nivoji zahtevanih lastnosti, v obliki mejnih vrednosti, še največkratpa v obliki klasifikacije po razredih.

Označevanje s CE oznako je način za zagotovitev, da bodo lastnostiproizvoda v celotni EU testirane in deklarirane na enak način.


Standardi toplotno izolacijskih materialov

Steklena volna

• Za izdelke iz mineralne volne, ki se uporabljajo za toplotno izolacijo zgradb, se uporablja Evropski standard EN13162

XPS

• Za izdelke iz ekstrudiranega polisterena, ki se uporabljajo za toplo-tno izolacijo zgradb, se uporablja Evropski standard EN13164.


Pre

gled

sis

tem

a st

anda

rdiz

acije

in c

ertif

icira

nja

v E

U

Evro

pska

Kom

isija

Di

rekti

va o

gra

dben

ih pr

oizvo

diht adna

m

acijs

kizidrad natS

ikati

f it reCm

eroN

Izdaja

telj

rija t su dn Ice

rtifik

ata

orga

ni

)CT( N EC

Evro

pska

zdru

ženja

Prigl

ašen

i

Ozna

ka C

EPo

enot

eni

vrop

ski

Eor

gani

in/ali

...

idradn a tsko

mite

za st

a-nd

ardiz

iranje

)itd

. , ab iX E , a

m iruE (

AT EGATE

A TOE

A TOE E

vrop

ski

proiz

vajal

ci)P AUC(

Evro

pska

Ev

rops

ke te

hničn

e

o

dobr

itve

Evro

pske

tehn

ične

s

mer

nice

za

odo

britv

e

orga

nizac

ija za

tehn

ične

odob

ritve

Pros

tovo

ljni c

ertifi

kati

pro

izvod

ovNa

ciona

lna

zdru

ženja

Prigl

ašen

i org

ani

in/a

li...

...OMOK , I

M RE CANa

ciona

lne te

hničn

e

sp

ecifik

acije

Loka

lne o

blasti

) SE( TID :Up

orab

a)RF( e uq in hc eT SIV A

) ED( g nussalu Z

Lokalni nivo Evropski nivo

(obvezno) (Prostovoljno) (Prostovoljno)

Žepni pr i ročnik o izolaci jah • 131

Kaj

je iz

olac

ija?




Z uvedbo steklene volne v svoj programboste zaslužili več denarja na m skladišča2

zaradi svoje visoke stisljivosti steklena volna: - zahteva manj prostora v skladišču, - omogoča manjše transportne stroške za količino materiala, ki zadošča za izolacijo enake površine fasade

•


Zakaj uporabiti stekleno volno?

...ali ste vedeli, da...vam steklena volna pomaga:

prihraniti prostor v vašem skladišču in •

prinaša večji zaslužek na kvadratni meter vaše zaloge? •

Kaj

je iz

olac

ija?

Ste inštalater...


Vsebina

3.1 Namen poglavja3.2 Zakaj URSA priporoča stekleno volno?3.3 Glavni razlogi3.4 Pogosta zmotna prepričanja o stekleni volni

Zaka

j stek

lena v

olna?


Namen poglavjaKaj bi morali vedeti po tem delu priročnika?

Zakaj naj za izolacijo objektaizberemo prav stekleno volno?

• Zakaj URSA priporoča stekleno volno?

• Štirje glavni razlogi za priporočilo

• Kako ovreči najpogostejše ''zmotne predsodke'' o stekleni volni?



Zakaj URSA priporoča uporabosteklene volneV prid stekleni volni govorijo številni razlogi in ob njihovem pozna-vanju postane le-ta zagotovo najboljša izbira za izolacijo objekta.

Na naslednjih straneh vam bomo pojasnili, zakaj URSA priporočauporabo steklene volne.

Ciljna področja uporabe: poševne strehe, notranji zidovi, zunanji zidovi.

Steklene volna je najučinkovitejši in uporabniku najprijaznejši material za toplotno in zvočno izolacijo objekta za predviden

namen uporabe*, gledano s stroškovnega ali okoljskega vidika.

Zakaj URSA pr iporoča uporabo steklene volne • 137

Zaka

j ste

klen

a vo

lna?


Razlogi za uporabo steklene volne kot materiala za izolacijo

Steklena volnanudi najboljšerazmerje medceno in učinko-vitostjo (2)*

* Raziskava inštituta Forschungszentrum Karlsruhe: "Analiza proizvodov iz steklene volne pri izolacijipoševnih streh z upoštevanjem življenjskega cikla, manipulacije in namestitve."(1) Na osnovi raziskave(2) za primerne načine uporabe

Glavni razlogi

Steklena volnaje idealen

material zazvočnoizolacijo

Steklena volnaima izjemno

okoljskobilanco (CO2)

(1) (2)*

Steklena volnanudi najnižje

stroške logistikein namestitve (1) (2)*



Steklena volna ponuja najboljše razmerje med ceno inučinkovitostjo izolacijskega materiala

Obstajajo različni pogledi na ceno in strošek

Proizvajalčev vidik

strošek / cena na kg

Distributerjev vidik

strošek / cena na m 3

Vidik končnega uporabnika

strošek / cena na m 2

Glavni razlogi • 139

Zaka

j ste

klen

a vo

lna?


Vloga debeline in faktorja lambda v odnosu na stroške,gledano z vidika končnega uporabnika

Debelina izolacije je običajno odvisna od predpisov in gradbenih pravil.Ta izražajo zahteve za toplotno izolacijo objekta z R in U vrednostmi.

Osnovna parametra za doseganje zahtevane R-vrednosti sta lambdain debelina. Boljša (nižja), kot je lambda vrednost, manjšo debelinoizolacije potrebujemo.

12345

1 m3 s 5 200mm ploščami

5*002 = m

m 000 1

1 m3 z 8125mm ploščami

Primer izolacije iz steklene volne: lambda 0.04 in zahtevana

R-vrednost 5

Primer izolacije s PUR materialom:lambda 0.025 in zahtevana

R-vrednost 5

Debelina = * R => 0.040*5 =0.200 (m) => 5 plošč

Debelina = * R => 0.025*5 =0.125 (m) => 8 plošč

12345678



Steklena volna nudi najboljše razmerje med ceno inučinkovitostjo toplotne izolacije

Pri končni ceni za uporabnika se vedno upošteva vrednost lambda.

Steklena volna je najboljša izbira za svoje predvidene namene uporabe.

Primer:Debelina = λ * R => 0.040*5 = 0,200 (m)Preračun iz debeline v € /m 3 : 3.9*(1000/200)Prikaz na osnovi povprečnih cen. Model izračuna. V nekaterih primerih izračunane debeline na tržišču ni mogoče nabaviti.

Ilustrativno


Zaka

j ste

klen

a vo

lna?

Proizvod iz Proizvod iz XPS CO2 XPS HR EPS PURsteklene v. kamene v.

Povprečna prodajna cena v € na m 2 3.9 4.9 15 14 6.75 13

Lambda 0.040 0.040 0.034 0.029 0.035 0.025

R=5 debelina v mm 200 200 170 145 175 125

Izračunana cena v € na m 3 19.5 24.5 88.2 96.6 38.6 104.0

% dražje od steklene volne n.a 26% 352% 395% 98% 433%


Steklena volna je idealen material za zvočno izolacijo

Številne podrobnosti določajo učinkovitost nekega sistema toplotneizolacije:

• Izolacijski material moramo izbrati po njegovi strukturi, ki je ključnega pomena za zvočno-izolativne lastnosti. Idealni materiali imajo elastičnostrukturo.

• Sposobnost izolacije, da popolnoma zapolni preazen prostor, ima pozitiven vpliv na izolacijske lastnosti sistema.

• Pravilna namestitev izolacije na mestih, kjer po pravilu nastajajozvočni mostovi.



Zvočna izolacija in gostota

• Elastičnost in struktura steklene volne zagotavljata absorpcijo in učinek vzmeti ali razpršilca. Večja, kot je togost materiala, slabšeso njegove zvočno-izolativne lastnosti. Zato plastične pene nisodobri zvočni izolatorji.

• Večja gostota ne prispeva k boljši zvočni izolaciji. Kamena volna z visoko gostoto ni popolnoma elastična in zato v primerjavi s stekleno volno ne omogoča dodatnih zvočno izolativnih prednosti.

Spodnji graf prikazuje zvočno reduktivni potencial dveh materialov,vgrajenih v istem sistemu. Skupna povprečna redukcija zvoka pristekleni volni je 59 dB. To pomeni, da ima za 12% boljši rezultat,kot kamena volna, ki dosega 52 dB.


Zaka

j ste

klen

a vo

lna?

Zvočno reduktivni potencial

Kamena volna

Steklena volna

Številke testovLGAI 97779LGAI 97821

Številke testovAC3-D12-02-XIVAC3-D12-02-XIX

Številke testovLabein 90.4432.0-III-CT-08/33Labein PO 0906-III-CM PDOBLE

0

10

20

30

40

50

60

mavčna plošča mavčna plošča+keramika opečna stena

4040

5151

5952


Steklena volna se razširi in popo-lnoma zapolni prazen prostor, kar zagotavlja dobro zvočno izo-

Kadar prazen prostor ni popolno-ma zapolnjena z izolacijo, bodo špranje omogočale prenos zvoka.


Detalj izolacije predelne stene

Običajno se ob izvedbi zvočne izolacije pojavi problem, ko v stenahnaletimo na ovire.

• Če uporabljamo mineralno volno visoke gostote, jo moramo na takih mestih zaradi relativne togosti materiala obrezati, sicer se lahko v sistemu pojavijo zvočni mostovi.

• V nasprotju s tem pa stekleno volno zaradi njene elastičnosti zlahka namestimo ob oviro. To minimizira možnost nastanka zvočnih mostov,preko katerih bi uhajal zvok.

Steklena volna je enostavna za delo. V primerjavi z drugimi materialijo precej lažje pravilno namestimo, kar zagotavlja boljše zvočno-izola-tivne lastnosti sistema.

• Steklena volna lahko zapolni prazen prostor kot noben drug izolacijski material. Zaradi svoje elastičnosti se širi in sama prilagaja dimenzijam praznega prostora.

lacijo.


Ognjeodpornost v predelnih stenah

Poleg svojih izjemnih zvočno-izolativnih lastnosti pa nam uporabasteklene volne v predelnih stenah zagotavlja še dodatno prednostustrezanja najstrožjim protipožarnim predpisom.

Testni rezultati kažejo, da ima steklena volna v predelnih stenah enake protipožarne lastnosti kot kamena volna. *

Ob uporabi kamene ali steklene volne v sistemih predelnih sten lahko dosežemo enake - najvišje uvrstitve po REI klasifikaciji.


Zaka

j ste

klen

a vo

lna?

Vir: Testna referenca je APPLUS, št. 5042796

REI 120


Steklena volna ima najboljšo okoljsko bilanco (ozirajoč se na

2izpuste CO )

Ocena izdelka v celotni življenjski dobi (LCA) je proces ocenitveučinkov proizvoda na okolje v celotnem obdobju njegove življenjskedobe. Uporabljamo jo za ugotavljanje okoljskega vpliva bodisi proi-zvoda ali pa funkcije njegove namembnosti. LCA običajno imenujemotudi analiza izdelka od "zibelke do groba“.

Ključni elementi analize LCA so:

(1) identifikacija in določitev okoljskih vplivov, ki se pojavijo; npr. porabljena energija in surovine, ustvarjeni izpusti ško-dljivih snovi in nastali odpadki;

(2) ovrednotenje potencialnega okoljskega vpliva teh bremen;

(3) ocenitev možnosti za zmanjšanje zaznanih okoljskih vplivov.

Analiza ''od zibelke do groba'' oziroma LCA analiza proizvoda, upoštevavse dejavnike - od pridobivanja materialov in energije do vračanja tehmaterialov v naravo, ko izdelek končno zavržemo.

Vir: Evropska okoljska agencija EEA

Proizvodnja Logistika Namestitev Uporaba zgradbe Zavrženje




Zaka

j ste

klen

a vo

lna?

URSA je naročila neodvisno raziskavo za ocenitevprihrankov, ki jih prinaša steklena volna

Da bi ovrednotila prihranke, ki jih prinaša steklena volna, je URSAnaročila izdelavo neodvisne raziskave v inštitutu ForschungszentrumKarlsruhe, Nemčija. Cilj raziskave je bil ocenitev funkcionalne enote steklene volne, nameščene v referenčnem okolju v času trajanjanjene življenjske dobe.

• Funkcionalna enota je definirana kot kvadratni meter izolacije zR-vrednostjo 5, ki je bila uporabljena za izolacijo poševne strehe.

• Analiza primerja porabo energije in izpuste CO , nastale ob pro-2izvodnji ene funkcionalne enote, s prihranki, ki smo jih ustvarili z njeno namestitvijo.

Pridobivanje Proizvodnja Logistika Namestitev

LCA

surovin


Steklena volna ima najboljšo okoljsko bilanco, gledanoz vidika ustvarjenih izpustov CO2

Glavni razlogi za tak izjemen rezultat so:

steklena volna

Steklena volna potrebuje zelo majhno maso zaeno funkcionalno enoto.

Stisljivost steklene volne omogoča znatne prihranke energije v logistični verigi.

URSA za proizvodnjo steklene volne uporablja50% recikliranega stekla.



Steklena volna ima izjemno okoljsko bilanco, saj se v njenem življe-

2njskem ciklu v okolje sprosti le malo CO .

V Franciji, denimo, steklena volna prihrani 243 krat več energije, kotjo je bilo potrebno porabiti za njeno izdelavo, transport in namestitev.

Ekološka bilanca družbe URSA: energija

-1 = +243

Pridobivanje Proizvodnja Logistika Namestitev

LCA

* Raziskava inštituta Forschungszentrum Karlsruhe: Analiza proizvoda iz steklene volne za izolacijo poševnestrehe, upoštevajoč njegovo celotno življenjsko dobo, manipulacijo in namestitev.


Zaka

j ste

klen

a vo

lna?

surovin


Glavni rezultati neodvisne raziskave

Izsledki raziskave proizvoda iz steklene volne:

1 porabljena enota energije = 243 enot prihranjene energije

1 enota izpusta CO v okolje = 121 prihranjenih enot izpustov CO2 2

Povračilna doba vložene energije = 1.47 mesecev

2Povračilna doba vloženih izpustov CO = 4.96 mesecev

* Raziskava inštituta Forschungszentrum Karlsruhe: Analiza proizvoda iz steklene volne za izolacijo poševnestrehe z upoštevanjem njegove življenjske dobe in manipulacije ter namestitve.* Delež proizvodnega procesa pri skupni porabi energije je 98%.



Steklena volna ima najnižje stroške logistike in namestitve

Ko pogledamo celotno dobavno verigo, nam to pokaže še mnogo več dodatnih prednosti steklene volne.

Proizvod GW Drug proizvod* drug proti GW

Skladišče izolacijskega materiala (eno nadstropje) 378 m2 180 m2 52.4%**manj m2

Čas, potreben za prenos na delovno mesto 19.38 min 77.54 min 300.1%

Čas, potreben za namestitev 125.02 min 183.49 min 46.8%

Skupni stroški namestitve 80.04 m 135.7 m 69.5%

Stroški specifičnega dela 0.73 m/m2 1.23 m/m2 68.5%

• Referenčni skladiščni pogoji: Poševna streha 2x6 x10; m 2 =120 m ,2

izolacija med strešnimi nosilci, širina: nosilci 60mm, izolacija 600mm.

• Referenčni inštalacijski pogoji: Shranjevalne police: 7.5 m , role2

steklene volne 21; druge role 84; čas za rolo 1.08 min.; cena ure dela ob namestitvi = 35 €.

* "drug proizvod" je nestisljiva mineralna volna.** Z ozirom na dimenzijo m2 = 1.32m na rolo 2 za drug proizvod; steklena volna = 5.4 m 2 na rolo.


Zaka

j ste

klen

a vo

lna?


Časovno-primerjalna študija

URSA je naročila neodvisno raziskavo za primerjavo porabljenega časaob izoliranju iste površine z različnimi materiali.

Izbrani materiali so bili:

• Visoko komprimirane role steklene volne

• Nekomprimirane role iz mineralne volne

• Nekomprimirane plošče iz mineralne volne

Da bi dobili resnično primerljive rezultate, so izbrali dva povsem ide-ntična objekta v Avstriji. Obe hiši sta imeli enako površino strehe(79.6 m 2 ), izolacija katere je bila predmet raziskave.

Študija je pokazala na znatne prednosti rol steklene volne družbe URSA v primerjavi z drugima proizvodoma iz mineralne volne.



V testnem primeru je trajalo 278 minut, da je ekipa v poševno streho namesti-la panele nestisljive mineralne volne.

Namestitev rol iz steklene volne na ena-ko poševno streho je trajala le 145 mi-nut. To kaže na nedvomno prednostrol steklene volne v primerjavi s paneliiz nestisljive mineralne volne.

Iz tega izhaja, da smo ob uporabi rolsteklene volne v primerjavi s paneli ne-stisljive mineralne volne dosegli 48% prihranek časa.

Tudi primerjava z rolami nestisljive mineralne volne pokaže znatenprihranek časa, kar 32%. Za isto površino smo z rolami steklene vo-lne namreč porabili 67 minut manj. .

Rezultati raziskave

Role steklene volne druge role drugi paneli

Čas (min) 145 212 278

% prihranjenega časas stekleno volno n/a 32% 48%


Zaka

j ste

klen

a vo

lna?


Zaključek

Glavni razlogi za te znatne prednostisteklene volne so:

• role steklene volne so precej bolj sti-sljive, kot nestisljive role ali paneli izdruge mineralne volne.Posledično potrebujemo manj rol ste-klene volne za izolacijo enake površine.

To seveda pomeni manj materiala, kiga je treba prenesti na ostrešje. Polegtega je steklena volna tudi precej lažja.

• Če nestisljivo mineralno volno želimo pravilno namestiti, jo moramo predrazrezom natančno izmeriti, kar za-hteva precej časa.

• Samoprilagodljiva visokostisljiva stekle-na volna ne zahteva tako natančnih meri-tev, kar ob montaži prihrani veliko časa..



Pogosta zmotna prepričanja o stekleni volni

Požarne lastnosti

1. Kamena volna je boljša, ker ne gori.

napačno

• Gledano s stališča lastnosti odzivnosti na ogenj ni nikakršne razlikemed stekleno in kameno volno; oba materiala sta nevnetljiva (A1).

• Dodajanje enostranskih oblog to lastnost pri obeh materialih posla-bšuje v enaki meri.

2. Kamena volna ima boljšo ognjeodpornost.

napačno

• Ognjeodpornost ni lastnost posameznega materiala ampak gradbenekomponente ali inštalacijskega sistema.

• Te gradbene komponente so klasificirane v razredih REI30, REI60 in REI90 ne glede na uporabo kamene ali steklene volne, zato ninikakršnih razlik pri uporabi tega ali onega materiala.

Pogosta zmotna prepr ičanja o stekleni volni • 155

Zaka

j ste

klen

a vo

lna?


Tališče

1. Temperatura tališča je pri kameni volni višja.

res je, vendar je to nepomembno pri vseh področjihuporabe steklene volne!

Zgradba se zruši, preden se toplotna izolacija stopi!

• Upoštevati moramo namreč jasno razliko med protipožarnimi la-stnostmi in ognjeodpornostjo materiala.

• Protipožarni materiali se uporabljajo za zaščito strukturnih eleme-mentov zgradbe (kovinski stebri, itd.) in za tehnične namene, (kotli,visoko-temperaturni cevovodi, itd.).

• Pri glavnih področjih uporabe steklene volne, pa ognjeodpornost niključni koncept, poleg tega je to karakteristika gradbene komponente,ne pa izolacijskega materiala!

• Na teh področjih uporabe torej izolacijski material ne ščiti strukturezgradbe pred ognjem oziroma požarom...




Zaka

j ste

klen

a vo

lna?

Odzivnost na ogenj, ognjeodpornost in tališče

Tališče trdne snovi je temperaturna točka, pri kateri se agregatnostanje take snovi spremeni iz trdnega v tekoče.

Odzivnost na ogenj je lastnost materialov, ki se uporablja za opis, kako se materiali ob neposredni izpostavljenosti plamenu odzivajo.

Ognjeodpornost je lastnost gradbenih komponent: požarni razred gradbene komponente (npr. suhomontažne stenske konstrukcije),ni odvisen od tipa uporabljene mineralne volne, ampak predvsem od števila mavčnih plošč in natančnosti izdelave.

Pri glavnih področjih uporabe steklene volne, je ognjeodpornost klju-čnega pomena. Med stekleno in kameno volno na tem področju ni

Pri izolaciji in energetskih prihrankih pa protipožarne lastnosti nikakor

Gradbene komponente, ki uporabljajo mineralno volno dokazanodosegajo visoke požarne razrede REI – npr. REI 120! Take vre-dnosti dosegata obe, tako steklena, kot tudi kamena volna .

znatnih razlik.

niso odločilnega pomena.



Gostota in teža

1. Kamena volna je boljša, ker ima večjo gostoto.

napačno

• Gostota za izolacijske lastnosti materiala ni pomemben dejavnik.Kadar primerjamo izolacijske vrednosti materialov, moramo gle-dati predvsem vrednosti lambda in toplotno upornost materiala.

• Visoka teža ni sinonim za učinkovitost. V resnici so vsi visoko-tehnološki materiali in naprave vedno lažji (poglejmo samo, npr. avtomobile v formuli 1)! Kamena volna mora biti približno dvakrattežja, da doseže enake izolativne lastnosti kot steklena volna.



Zaka

j ste

klen

a vo

lna?

Kamena volna mora za enake izolativne lastnostiimeti bistveno večjo gostoto

Večja teža še ne pomeni tudi boljše izolativnosti.

Kamena volna za enako vrednost lambda potrebuje dvojno gostoto!

0,05

0,045

0,04

0,035

0,030 50 100 150 200

adbmaL Kamena volna

Uporaba steklene volnev gradbeništvu

Uporaba kamene volnev tehnične namene

Raziskava švedskega Nacionalnega inštituta za testiranje in raziskave materialov: Toplotno izolativni materiali (B. Jonsson), 1995

Steklena volna kg/m3

kg


Gostota / teža in trajnost

1. Visoka gostota kamene volne ji omogoča daljšoživljenjsko dobo.

napačno

• Ob pravilni namestitvi materialov gostota in trajnost nista medse-bojno povezani lastnosti.

• Ob normalnih pogojih bosta oba materiala, tako kamena, kot tudisteklena volna trajala približno 50 let.

Gostota / teža in požarne lastnosti

1. Visoka gostota kamene volne pripomore k večjinevnetljivosti v primerjavi s stekleno volno.

napačno

• Nevnetljivost kamene in steklene volne izvira iz njunegaanorganskega izvora.

• Gostota materiala pri nevnetljivosti ne igra nobene vloge.




1. Lastnosti toplotne in zvočne izolacije ni mogočezdružiti v enem materialu.

napačno

• Prav mogoče je, da ima en sam material obe lastnosti. Tako je,denimo, steklena volna izolacijski material, ki nas ščiti predmrazom ali toploto ter nezaželjenim hrupom.


Zaka

j ste

klen

a vo

lna?


100

0,1

d/NygE

2m/

NM

GW

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

SW EPS

100

10

1

aPk sR.

m/s2

GW SWGostota kg/m310 100

Model dinamične elastičnosti/togosti Upornost pretoku zraka

Kamena volna je vedno bolj toga kot steklena volna zato omogočamanj elestičnega dušenja. Za enak Rs tako potrebujemo bistveno višjo gostoto kamene volne.

2. Kamena volna ima boljše zvočno izolativne lastnosti.

napačno

• Za enak Rs / upornost pretoku zraka, kamena volna potrebuje višjogostoto, saj je bolj toga. Prav zato je njena elastična absorbtivnostnižja. To praktično pomeni, da morate za enak učinek plačati več.




Voda / para

1. Steklena volna absorbira več vode kot kamena volna.

napačno

• Nobeden izmed teh dveh materialov ni hidrofilen, kar pomeni, dane absorbirata vode.

• Poleg tega pa steklena volna, izdelana v družbi URSA vsebujenekatere dodatke, ki jo naredijo vodoodbojno (hidofobno). To je uporabno na področjih, kjer je zahtevana ta karakteristika (npr.

2. Pri stekleni volni potrebujemo parno zaporo

napačno

• Oba materiala iz mineralne volne imata enak nivo difuzije vodnihpar, označen s simbolom .μ

• Zato pri obeh materialih v primerih uporabe, kjer je to zahtevano, potrebujete sloj, ki omogoča parno zaporo (ovoj zgradbe).


Zaka

j ste

klen

a vo

lna?

prezračevane fasade, votle stene, itd.).


Stabilnost materiala

1. Kamena volna je boljša, ker je stabilnejša.

napačno

• Če v primeru nepravilne namestitve ali uporabe vlaga pride vizolacijo, je mogoče, da se le-ta zruši sama vase.

• Ob pravilnem rokovanju in inštalaciji se ne bo porušil nobeden


izmed opazovanih materialov (kamena ali steklena volna).


Rokovanje

1. Kameno volno je lažje namestiti.

napačno

• Stekleno volno zlahka režemo, saj ne potrebujemo natančnihmer.

• Steklena volna se vpenja in tesno prilega med vse neravnine.

• Vlakna steklene volne se ob rokovanju na gradbišču ne zlomijo.

• Steklena volna zahteva manj truda za prenos na mesto namestitve.

• Ob namestitvi steklene volne imamo bistveno manj odpadka kot ob namestitvi panelov iz kamene volne.

Steklena volna Kamena volna


Zaka

j ste

klen

a vo

lna?


Tlačna upornost

1. Steklena volna nima tlačne trdnosti.

resnično, vendar nepomembno…

• Tlačna trdnost je pri glavnih področjih namena uporabesteklene volne brez kakršnegakoli pomena (poševne strehe, notranje in zunanje stene).

• Kadar kljub temu želite namestiti material z izjemno tlačno trdnostjo, je idealna izbira URSA XPS.



Energija / okolje

1. Za proizvodnjo steklene volne porabimo preveč

2energije in ustvarimo preveč izpustov CO .

napačno

• Če analiziramo eno funkcionalno enoto, (definirano kot kvadratnimeter z določeno toplotno upornostjo) s testom ocenitve izdelkav njegovi celotni življenjski dobi, postane očitno, da ima steklena volna pozitiven okoljski učinek.

• Na splošno gledano, steklena volna prihrani veliko več energije, kot jo je bilo treba vložiti v njeno proizvodnjo (243x).*

• Če primerjamo učinkovitost in okoljsko bilanco, moramo upoštevatifunkcionalno enoto. Primerjave na osnovi kg proizvoda nikakor nisopravilne in tudi ne ustrezajo veljavni zakonodaji.

Eko bilanca URSA: CO2

* Raziskava inštituta Forschungszentrum Karlsruhe: Analiza izolacijskega proizvoda iz steklene volne za izolacijo poševne strehe z upoštevanjem življenjske dobe izdelka ter stroška manipulacije in namestitve.

-1 = +121 Okoljska bilanca izpusti CO 2


Zaka

j ste

klen

a vo

lna?


Energija / okolje

2. Kamena volna je bolj “ekološka”, ker je narejena izbazalta.

napačno

• Tudi steklena volna je mineralna volna in njena glavna surovina je kremenčev pesek, ki je naraven material, ki ga na našem planetunajdemo v najobilnejših količinah.

Kvaliteta zraka v prostorih

1. Kamena volna je boljša kot steklena volna zaradi manjše vsebnosti formaldehida.

napačno

• Nekatere skupine proizvodov pri obeh mineralnih volnah vsebujejomajhne količine formaldehida, ki pa dokazano ne vplivajo nega-tivno na kvaliteto zraka v prostorih.


Vir: Tehnični listi URSA.


Zdravje

Evropska Direktiva 97/69/CE uvršča biotopne mineralne volne mednekancerogene snovi.

IARC ne uvršča biotopnih mineralnih voln med kancerogene snovi.

Biotopna narava snovi je potrjena z zaščitno znamko EUCEB.

Poleg tega, izolacija iz mineralne volne ustreza Opombi Q iz Dire-ktive o nevarnih substancah -› ni kancerogena.

Obe mineralni volni podlegata isti Evropski Direktivi.Biotopne mineralne volne niso kancerogene.


Zaka

j ste

klen

a vo

lna?

1. Kamena volna je bolj “zdrava”, saj ne povzročaraka.

napačno

• Obe mineralni volni podlegata isti DIrektivi in sta deklarirani kot zdra-vju neškodljivi (nekancerogeni snovi), saj sta obe biotopni.

EVROPSKI ODBOR ZA CERTIFICIRANJEPROIZVODOV IZ MINERALNE VOLNE




Steklena volna vam omogoča precej hitrejše in učinkovitejše delo

Zaradi svoje izjemne stisljivosti vam steklena volna olajšaprenašanje, merjenje, razrez in namestitev.

•

V primerjavi z drugimi konkurenčnimi materiali bo inštala-cijski čas pri stekleni volni krajši za približno 40%.

•


Zakaj XPS?

Ali ste vedeli da ... ?Vam steklena volna pomaga k bistvenovečji donosnosti vašega posla?

Zaka

j ste

klen

a vo

lna?

Ste izvajalec del ...


Vsebina

4.1 Namen poglavja4.2 Zakaj URSA priporoča uporabo XPS4.3 Glavni razlogi4.4 Načini uporabe4.5 Pogosti zmotni predsodki o XPS

Zaka

j XP

S?


Namen poglavjaKaj boste izvedeli v tem delu priročnika?

• Zakaj URSA priporoča uporabo XPS.

• Trije glavni razlogi za priporočilo.

• Izjemna primernost XPS za izolacijo obrnjenih ravnih streh in temeljev (perimetra zgradbe).

• Pogosti “zmotni predsodki“ o XPS.



Zakaj naj bi bil prav XPS našaizbira izolacijskega materiala?

Zakaj priporočamo XPS

Zakaj priporočamo XPS • 175

Zaka

j XP

S?


Zakaj URSA priporoča uporabo XPS

XPS je izjemen proizvod. Niti en izolacijski material se ne more primerjatiz XPS po njegovih mehanskih lastnostih.

Na naslednjih straneh boste ugotovili da ...

... in zato je URSA XPS idealen prizvod za tehnično zahtevne primereuporabe, kot so temelji (perimeter) in obrnjene ravne strehe.

Je XPS izolacijski material, ki ekskluzivno združuje visoko toplotnoizolativnost, izjemno tlačno odpornost, neverjetno vodoodpornost

ter cikel zamrzovanja/odmzovanja in seveda, enostavno vgradnjo.



Kaj je XPS?

Struktura XPS

100% zaprtacelična struktura

XPS

Karakteristike XPS

• Zelo dobra toplotna izolacija

• Izjemna odpornost na vdor vlage

• Zelo nizka prepustnost vodne pare

• Izjemna odpornost na ponavljajoče se cikle zamrzovanja/odmrzovanja

• Zelo visoka tlačna trdnost

• Enostavna uporaba in namestitev

• Preizkušeno dolga življenjska doba

• Korozijska odpornost


Zaka

j XP

S?


...EPS in PUR?

EPS

Pretežnozaprta celična

struktura zzračnimi žepi

• Dobra toplotna izolacija

• Dobra odpornost

• Enostavnost uporabe in namestitve

PUR

Več kot 90%zaprta celičnastruktura PUR

• Zelo dobra toplotna izolacija

• Korozijska odpornost

• Enostavnost uporabe in namestitve



Glavne prednosti XPS

XPS imaneprimerljivo

tlačnotrdnost

XPS ponujanajboljšo

učinkovitost vpogledu absorpcije

vode in ciklovzamrzovanja/odmrzovanja*

XPS ima izjemne toplotno-izolacijske

lastnosti

TOPLOTNAIZOLACIJA

VODOODPO- RNOST

MEHANSKE LASTNOSTI

Glavne prednosti XPS napram drugim pogostim izolacijskim materialom


Zaka

j XP

S?

* Opomba: izmed vseh ostalih pogosto uporabljanih izolacijskih materialov.


Tlačna trdnost in natezna trdnost sta pomembni lastnosti gradbenihmaterialov. Označujeta omejitve ma-teriala pri dolgo in kratkoročnih obremenitvah.

Glavni razlogiMehanske lastnosti



Tlačna trdnost

Tlačna trdnost (imenovana tudi tlačna napetost) označuje kapa-citeto XPS, da vzdrži kratkotrajno tlačno obremenitev z 10%

• Deformacija pomeni zmanjšanje debeline proizvoda

• Ta kapaciteta materiala je izražena v kpa

• 1 kpa = 0.01 kg/cm2 = 100 kg/m2

CS (10/Y)

URSA XPS NW 250

URSA XPS HR 300

URSA XPS N III 300

URSA XPS NV 500

URSA XPS NVII 700

URSA XPS ima tolikšno tlačno trdnost, ki mu omogoča, da zlahkazdrži več ton pritiska/m .2

XPS ima plastične lastnosti na neravnih ali nehomogenih površinah.To pomeni, da ni nagnjen k ostrim zlomom. Lokalne obremenitve torejabsorbira z lokalnimi deformacijami.


Zaka

j XP

S?


deformacijo.


Primerjava tlačne trdnosti različnih materialov

Tlačna trdnost materiala (maks) v kpa

URSA XPS 700

EPSh (hidrofoben) 350

PUR 175

EPS 190

MW 120

Penjeno steklo 1200

Izmed vseh običajnih izolacijskih materialov ima XPS najvišjotlačno trdnost


Vir: Tehnični listi proizvajalcev.


Tlačna razteznost

Natezna trdnost ali razteznost, “CC(i1/i2/y)s” označuje kapacitetoXPS za odpor trajnim ali dolgotrajnim tlačnim obremenitvam:

• i1 = začetna deformacija v %

• i2 = deformacija po y letih v %

• y = leta

• s = stalni tlak obremenitve v kpa

CC (2/1.5/50)

URSA XPS NIII 125

URSA XPS HR 125

URSA XPS NV 175

URSA XPS NVII 250

Primer: CC(2/1.5/50)125 = V času uporabe 50 let in pod konstantnotlačno obremenitvijo 125 kpa, se ta pena ne bo stisnila za več kot 2%in bo imela raztezno (razlezno) deformacijo manj kot 1.5 %.


Zaka

j XP

S?



Voda in zamrzovanje/odmrzovanje. Vlaga v zgradbah inučinkovitost izolacije

Vlaga v zgradbah: Del zgradbe lahko postane izpostavljen vlagizaradi kondenzacije, absorbiranja vlage iz zemlje ali puščanja.Poleg tega vsi materiali prihajajo v stik z vodnimi parami v zrakuin na ta način absorbirajo določeno količino vlage. V času gradnjeje konstrukcija lahko izpostavljena velikim količinam vode, ki joimenujemo tudi gradbena vlaga.

Vlaga je sovražnik številka ena kateregakoli izolacijskega materiala.Ob 10 - 20 krat večjem faktorju lambda, kot ga ima večina izolacij, voda lahko dvigne vrednost lambda in zniža njeno dolgoročno izola-cijsko učinkovitost. Zato je pri določenih namenih uporabe izbiravodoodpornega izolacijskega materiala ključnega pomena.

Manjša kot je absorpcija vlage, manj toplotno-izolativnih lastnostibo izgubil izolacijski material.



Vodoodpornost in XPS

Vodoodpornost: Ključna lastnost, ki vpliva na dolgotrajno učinkovitostizolacijskega materiala je njegova lastnost, da se upira vdoru vlage.

Zaprta celična struktura in pomanjkanje praznin v XPS omogočajotej peni, da se upira vdoru vlage bistveno bolje, kot katerikoli drugtip izolacijskega materiala.


Zaka

j XP

S?


Absorpcija vode I/II

Vodovpojnost ali absorpcija vode WL(T) ob potopitvi: Kapaciteta XPS,da je v direktnem dolgoročnem stiku z vodo in pri tem ohranja svojeizolativne lastnosti. Indikator v spodnji tabeli kaže odstotek abso-

URSA XPS NW WL(T)0,7

URSA XPS NIII WL(T)0,7

URSA XPS NV WL(T)0,7

URSA XPS NVII WL(T)0,7

URSA XPS HR WL(T)0,7

Test s potopitvijo: XPS testiramo v vodni kopeli s temperaturo 23 °C. Trajanje testa je 28 dni. XPS ne absorbira več kot 0.7 Vol.-% vode.Oznaka CE za absorpcijo vode ob potopitvi v skladu s standardom EN 13164 je WL(T)0.7.



rbirane vode po 28 dneh.


XPS v primerjavi z EPS: vpliv absorpcije vode natoplotno prevodnost

0.044

0.043

0.042

0.041

0.040

0.039

0.038

0.037

0.036

0.035

0.034

0.033

0.032

0.031

0.030

Topl

otna

pre

vodn

ost W

/m/k

0.0% 1.0% 2.0% 3.0% 4.0%Absorpcija vode (%)

maksimalna absorpcijavode XPS

maksimalna absorpcijavoed EPSh

absorpcija vodeEPS

EPS EPSh XPS


Zaka

j XP

S?

ISO 10456 Gradbeni materiali in proizvodi —Hidrotermične lastnosti — Tabelaričen prikaz izhodiščnihvrednosti in postopki za ugotavljanje deklariranih in izhodiščnih termičnih vrednosti


Absorpcija vode pri različnih materialih

Absorpcija vode pri materialu (maks vrednosti) v %

URSA XPS 0,7

EPSh 2

PUR 2-3

EPS 3-5

Penjeno steklo 0

Z vodovpojnostjo manj kot 0.7%, XPS ponuja daleč najboljšovrednost med najpogosteje uporabljenimi izolacijskimi materiali.




Absorpcija vode II/II

Absorpcija vode WD(V) z difuzijo: Kapaciteta XPS, da se dolgoročnoupira absorpciji vode z difuzijo.

• Ta lastnost izraža količino vode, ki jo proizvod absorbira, če je izpo-stavljen visoki vlažnosti (blizu 100% na eni strani plošče) in dolgo-ročno izpostavljen pritisku vodnih par. Ta test opravljamo za vsakostran plošče posebej.

• Vrednost je izražena v %.

URSA XPS NW -

URSA XPS N III WD(V)3

URSA XPS NV WD(V)3

URSA XPS NVII WD(V)3

URSA XPS HR WD(V)3

Zaprta celična struktura pene XPS praktično popolnoma onemo-goča kapilarno absorpcijo vode.


Zaka

j XP

S?



Absorpcija vode z difuzijo pri različnih materialih

Absorpcija vode z difuzijo po materialih (maks. vrednosti) vn %

URSA XPS <3

EPSh <5

PUR <8

EPS 5-20

Penjeno steklo 0

XPS ima v pogledu absorpcije vode z difuzijo bistveno boljše la-stnosti kot EPSh, EPS in PUR.




Prenos vodne pare

Prenos vodne pare/propustnost: Koeficient μ nam prikazuje odpornostmateriala na prenos vodne pare.

• Ta lastnost je povezana s propustnostjo zračnega sloja z enako de-belino; Zrak ima μ = 1.

• Nižja kot je vrednost, bolj odprt (prepusten) je material za vodno paro.

XPS ima zelo visoko upornost prenosu vodne pare. Za namene upo-rabe v gradbeništvu, XPS ne potrebuje dodatne parne zapore.

Prenos vodne pare po materialih (maks. vrednost) v μ URSA XPS 80-250

PUR 30-100

EPS 20-100

Penjeno steklo -


Zaka

j XP

S?



XPS in cikli zamrzovanja / odmrzovanja

Zamrzovanje / odmrzovanje (FT): Opisuje trajnost XPS v ekstremnihvremenskih pogojih.

• Zamrzovanje / odmrzovanje je zamrzovanje materiala, ki mu sledi odmrzovanje (voda se spremeni v led in nazaj iz leda v vodo)

• XPS dosega nivo 2, kar pomeni zmanjšanje tlačne trdnosti za < 10% in zvečanje vodovpojnosti za < 1% po 300 ciklih zamrzovanja / odmrzovanja.

URSA XPS NIII FT2

URSA XPS NV FT2

URSA XPS NVII FT2

URSA XPS HR FT2

URSA XPS je temperaturno odporen in zadrži obliko. Deluje vtemperaturnem obsegu od –50 °C do +75 °C




Vpliv zamrzovanja / odmrzovanja glede na absorpcijovode in tlačno trdnost

Zamrzovanje / odmrzovanje (FT): Materiali so lahko izpostavljenirazličnim ciklom zamrzovanja / odmrzovanja. To ima lahko vpliv na nekatere ključne lastnosti materiala.

XPS ima boljše lastnosti kot EPSh, EPS in PUR glede na obna-šanje pri izpostavljenosti ciklom zamrzovanja / odmrzovanja.

Vodovpojnost po ciklih odmrzovanja/ Sprememba v tlačni trdnosti pozamrzovanja po materialih v % ciklih odmrzovanja / zamrzovanja v %

URSA XPS <1 <10

EPSh <10 <20

PUR <15 <20

EPS 10-20 <20

Penjeno st. 0 0

* FPX: informacija o izolaciji perimetra.Vir: Tehnični listi proizvajalcev.


Zaka

j XP

S?


Toplotna prevodnost: Toplotna prevodnost, izražena v λ, označuje sposobnost materiala, da prevaja toploto.

Nižja kot je λ vrednost, boljša je izolativnost materiala.

Toplotna prevodnost različnih izolacijskih materialov

URSA XPS ima izjemne toplotno-izolativne lastnosti. Poleg tega,ta material svoje lastnosti obdrži tudi, če je izpostavljen ekstremnimpogojem: tlačnemu pritisku, vlagi in temperaturi.

Toplotne lastnosti - XPS ima izjemne toplotno-izolacijskelastnosti


0.08

0.07

0.06

0.05

0.04

0.03

0.02

0.01

0.00

Topl

otna

pre

vodn

ost

Aerogeli PUR/PIR URSA XPS EPSh EPS GW SW Penjeno steklo

0.0100.003

0.035

0.022

0.045

0.037 0.0450.030

0.0450.032

0.070

0.0450.038

0.029

0.040

0.032



Učinkovitost in trajnost ravnih streh je odvisna od različnih dejavni-kov, vključno s položajem izolacije v njeni konstrukciji.

Če je izolacija nameščena pod strukturno ploščo (hladno-strešna ko-nstrukcija), bo struktura ostala hladna, zato obstaja znatno tveganje zakondenzacijo; iz tega razloga takih strešnih konstrukcij ne priporočajo.

Pri izolaciji nad strukturno ploščo in pod vodoodpornim slojem (toplo- strešna konstrukcija) je tveganje za kondenzacijo znatno zmanjšano,ker pa je vodoodporni sloj toplotno izoliran od ostale strešne konstru-kcije, je izpostavljen velikim temperaturnim spremembam in zato po-sledičnemu tveganju za prehitro staranje sistema.

Nameni uporabeIzolacija ravne in obrnjene ravne strehe

S konceptom obrnjene strehe smo premagali ta problem z name-stitvijo toplotne izolacije nad vodoodporni sloj, vzdržujoč ga takona enakomernih temperaturah blizu temperature notranjosti zgra-dbe in ga tako zaščitili pred uničujočimi vplivi UV sevanja in mehanskimi poškodbami.

tlakovci nanosilnih podlogah

strehahidroizolacijski

sistem

balast -

filtrirni slojtoplotnaizolacija(ekstrudiranipolisteren)

Načini uporabe XPS • 195

Zaka

j XP

S?

pesek


Primeri uporabe URSA XPS pri obrnjenih strehah

Nepohodna streha (balast)

Obrnjene strehe

Pohodna streha

Zelena streha / Strešni vrt Parkirna ploščad



Izolacija za obrnjeno streho mora:

• biti dober toplotni izolator

• imeti dobro tlačno trdnost

• ne sme absorbirati vode

• ne smejo je prizadeti pogosticikli zamrzovanja / odmrzovanja

• prenašati mora breme prometa

• dolgoročno ščititi hidroizolativnisloj

• biti nerazgradljiva

Zahteve za izolacijo obrnjenih strehe

Le XPS ustreza vsem tem kriterijem

na kratko


Zaka

j XP

S?


Izolacija temeljev = perimeter

Izolacija, ki prihaja v stik z zemljo,je izpostavljena ekstremnimpogojem:

• Dolgotranjna izpostavljenost vodi

• Visoka vlažnost prsti

• Zamrzovanje / odmrzovanje

• kisla prst, rast plesni in gljivic

• Razgradnja ali korozija

Ti okoljski faktorji lahko znatno zmanjšajo učinkovitost izolacije.

XPS se ne odziva na vpliv prsti in vode in zato ne izgublja svojihizolativnih lastnosti ob taki izpostavljenosti.

XPS je idealen za izolacijo temeljev

198 • Žepni priročnik o izolacijah


XPS je izolacijski material, ki v sebi ekskluzivno zdru-žuje lastnosti dobre toplotne izolacije, izjemno tlačno trdnost, odlično vodoodpornost in odpornost na pogostecikle zamrzovanja/odmrzovanja ter enostavno uporabo.

Glavne prednosti XPS

XPS ima izjemnotlačno trdnost,s katero se nemore primerjatinoben izmed

ostalih izolacijskih materialov

XPS ima med vsemi izolacijskimimateriali najboljše

lastnosti gledeabsorpcije vode in

odpornosti na pogoste ciklezamrzovanja /odmrzovanja

XPS imazelo dobre

toplotno-izolativne lastnosti

Le XPS izpolnjuje vse te zahteve istočasno. Prav zato je URSA XPS idealen material za izolacijo obrnjenih ravnih streh, teme-ljev in tudi tal, izpostavljenih velikim pritiskom.


Zaka

j XP

S?


Pogosti zmotni predsodki o XPSXPS in EPS

1. EPS je cenejši kot XPS, pa vendar ima enake lastnosti in učinkovitost.

napačno

• XPS ima boljše karakteristike v pogledu tlačne trdnosti, vodovpo-jnosti in odpornosti na pogoste cikle zamrzovanja/odmrzovanja,poleg tega pa omogoča še dobre toplotno-izolativne lastnosti.

• Za tehnično zahtevne namene uporabe, kot je izolacija temeljev aliobrnjenih ravnih streh, je XPS idealna in cenovno ugodna rešitev, glede na prednosti, ki jih ponuja.



XPS in okolje

1. XPS ni okolju prijazen material.

napačno

• XPS nima negativnega vpliva na okolje.

• Predvsem, XPS je 100% reciklažen material.

• Poleg tega pa energijo, porabljeno ob proizvodnji materiala in

2ustvarjene izpuste CO , daleč presegajo (za več kot 100 krat) prihranki energije in škodljivih izpustov v okolje, ki jih v svoji življenjski dobi ustvari nameščeni XPS proizvod.

• Za primer, v novi zgradbi, izolirani s 16-18 cm debelim slojem XPSpene, lahko vsako leto prihranimo 343 kWh/m . V starejših hišah2

nam lahko sloj 10-16 cm, pritrjen med podstrešje in škarnike,letno prihrani med 94 in103 kWh/m .2.

* Vir: PlasticsEurope.

Pogost i zmotni predsodki o XPS • 201

Zaka

j XP

S?


XPS in okolje

2. XPS ni reciklažen material.

napačno

• XPS je izdelan iz polisterenske smole, ki je termoplastičen material.To pa pomeni, da ga je mogoče stopiti in ponovno uporabiti v proizvodnem procesu za izdelavo nove XPS izolacije.

• Dejstvo je, da obrati za proizvodnjo XPS ne ustvarijo praktično nobe-nega odpadka ali odpadnega materiala. Vzrok temu je, da praktično100% industrijskih odpadnih plošč XPS lahko zmeljejo, stopijo v poli-stirenske smole ter ponovno uporabijo v proizvodnem procesu.



XPS in okolje

3. za proizvodnjo XPS uporabljajo toplogredne pline.

Resnično, vendar le okoljsko nevtralne pline

• XPS ne vsebuje najnevarnejših plinov CFC ali HCFC; v večini pri-merov je vbrizgani plin CO .2

• Kot smo že rekli, pa prihranki CO v času življenjske dobe XPS2plošče daleč presegajo izpuste CO , ustvarjene v času njene2proizvodnje in namestitve.


Zaka

j XP

S?


XPS in zvočna izolacija

1. material XPS je boljši zvočni kot pa toplotni izolator.

napačno

• XPS ima izjemne lastnosti, ki jih lahko uporabimo na različnih področjihuporabe. Vendar pa XPS ni zvočno izolacijski material. Dejstvo pa je, dana svojih ciljnih področjih uporabe XPS ne potrebuje zvočno-

• V primeru, da želite namestiti dobro zvočno izolacijo, vam priporo-čamo uporabo steklene volne URSA GLASSWOOL , ki ima izjemne®

XPS in protipožarne lastnosti

1. XPS prispeva k širjenju požara

napačno

• Pravilno nameščene XPS plošče ne vplivajo na protipožarne la-stnosti gradbenih komponent.

• URSA XPS je ognjeodporen in njegove protipožarne lastnostiustrezajo vsem veljavnim predpisom in zakonodaji s tega po-


izolativnih lastnosti.

zvočno-izolativne lastnosti.

dročja.


XPS in voda

1. Ni zdravo delati z XPS

napačno

• XPS ustreza vsem zahtevam za zdravje in zaščito delavcev pri delumed namestitvijo. Delavcem ni treba nositi nobene posebne zaščitneopreme, saj pri delu ob inštalaciji izolacijskega materiala na gradbi-šču niso izpostavljeni nikakršnemu zdravstvenemu ali varnostnemu

1. Če potrebujem vodoodporen izolacijski material, ni nujno, da uporabim XPS. Zadošča lahko tudi EPS.

napačno

• Vlaga je sovražnik številka ena kateregakoli izolacijskega materi-ala. Ob 10 do 20 krat večjemu faktorju lambda, kot ga imajo osta-le izolacije, lahko voda ta faktor dvigne in tako zniža njegovo do-lgoročno izolacijsko učinkovitost. Prav zato je ključnega pomena, da izberemo resnično vodoodporen izolacijski material.

• Zaprta celična struktura pene XPS praktično onemogoča kapilarnoabsorpcijo vode. Vodovpojnost materiala EPS je v primerjavi zmaterialom URSA XPS vsaj 4 do 7 krat večja.

XPS in zdravje ter zaščita pri delu


Zaka

j XP

S?

tveganju.


Čisto senzacionalno

Documents

URSA SLOVENIJA, d.o.o. Povhova 2 8000 Novo mestoursa.tmedia.biz/si/prirocniktoplotna/zepni-prirocnik-o-izolacijah.pdf · Žepni priroènik VSE O IZOLACIJI URSA SLOVENIJA, d.o.o. Povhova