URSA Žepni priročnik ZVOČNA IZOLACIJA V …ursa.tmedia.biz/si/pdf/prirocnik/zvocna_izolacija_v_gradbenistvu.pdf · Stran 7 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU · Zvo. č. ni tlak

URSA Žepni priročnikZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU

Stran 2 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·

Vsebina

I. Osnove zvoka1. Narava zvoka in fizikalne značilnosti2. Meritve zvoka3. Zvok in njegov vpliv na človeško psiho

II. Akustika v zgradbah1. Hrup v zgradbah2. Zvočna izolacija3. Zvočna uravnava (korekcija) zaprtih prostorov - absorpcija

III. Priporočila dobre prakse ob zasnovi in namestitvi1. Priporočila za načrtovanje objektov2. Tehnike zvočno izolativnih elementov za uporabo v zgradbah

IV. Zakaj priporočamo uporabo steklene volne URSA?

V. Programski paket URSA Akustika

I. Osnove zvoka


Cilji izobraževanja

V tem delu boste spoznali…

Osnovne značilnosti zvoka:

• Kaj je zvok?

• Na kakšen način se generira zvok?

• Kako merimo zvok?

• Kako ljudje zaznavamo zvok?


I. Osnove zvoka

1. Narava zvoka in fizikalne značilnosti

2. Meritve zvoka

4. Zvok in njegov vpliv na človeško psiho


Narava zvoka in fizikalne značilnosti. Kako nastane zvok?

Če v zračnem prostoru ustvarimo mehansko vibracijo, ta povzroči premikanje zračnih delcev okrog ravnovesnega položaja objekta, ki je ustvaril vibracijo.

Zvočne valove generirajozračni delci, ki se pomikajo v zgoščenih in razredčenih intervalih (zgoščinah in rarzredčinah).


Zvočni tlak.Od vibracije do zvoka. Kako nastane zvok?

Tlak je pojav, ki nastane, kadar s silo delujemo na neko površino. Tlak predstavlja količino sile, ki deluje na enoto površine. Simbol za tlak je P.

Kjer je:P = tlakF = silaA = površina

Enota za tlak v mednarodnem sistemu merskih enot (SI) je Paskal (Pa), in predstavlja silo enega Newtona na površini en kvadratni meter (N/m2). To ime je bilo v sistem merskih enot dodano šele leta 1971; pred tem se je tlak v SI sistemu izražal preprosto z N/m2.

• Za manjše tlake uporabljamo mikropaskale (µPa=10-6 Pa)• Za višje tlake uporabljamo kilopaskale (kPa=103 Pa)• Pri zelo visokih tlakih uporabljamo megapaskale (MPa=106 Pa)





Zvočni valovi ustvarjajo spremembo atmosferskega tlaka v območju običajnega zračnega tlaka.

To spremembo tlaka imenujemozvočni tlak.

= Nivo zvočnega tlaka

Vibrirajoči objekt zažene zračne delce v gibanje in tako povzroči zvok.

Zvok, ki ga slišimo, povzročajo hitre spremembe zračnega tlaka. Zvok je vibracija in energija.


Fizikalne značilnosti zvočnih valov. Frekvenca in valovna dolžina.

Kaj je frekvenca?

- Frekvenca je parameter, ki označuje zvočno vibracijo (vibracija je celoten cikel zgoščenega in razredčenega intervala)

- Izražamo jo s številom vibracij na sekundo

- Merimo jo v Hertzih (Hz, št. ciklov na sekundo)

- Frekvenca določa ton zvoka


Zvok in frekvenca

Frekvenca in zvok sta povezana:

Valovna dolžina (l) = Hitrost (c) / Frekvenca (f)

Zvočni val s frekvenco 20 Hz λ = 340/20 je dolg 17 metrov. To je višina petnadstropne stavbe!

Zvočni val s frekvenco 20.000 Hz λ = 340/20.000 je dolg 1.7 centimetrov ali približno toliko kot fižolovo zrno.


Katere frekvence so slišne?


Kako se širi zvočni val?Ples delcev, prenos zvoka.


Kako se širi zvočni val?Ples delcev, prenos zvoka.

Hitrost zvoka je sorazmerna kvadratnemu korenu modula elastičnosti* medija skozi katerega se giblje.

Zrak 340 m/s

1450 m/s

6110 m/s

3950 m/s

Voda

Beton

Jeklo

Bolj ko je medij tog, hitreje se bo skozenj širil zvok.

* Modul elastičnosti je matematičen opis nagnjenosti objekta ali substance k elastični deformaciji. Modul elastičnosti merimo v megapaskalih (MPa).


I. Osnove zvoka

1. Narava zvoka in fizične značilnosti

2. Meritve zvoka



Meritve zvoka. Jakost zvoka.

Jakost zvoka nam podaja količino energije zvoka. Povzroča jo variacija tlaka, ki se pojavi v zraku ob prenosu zvoka.

– Jakost zvoka merimo s primerjavo variacije nivoja tlaka glede na referenčni pritisk. Jakost zvoka izračunavamo z uporabo logaritmične lestvice.

– Jakost zvoka merimo v decibelih (dB).– Decibel (dB) se imenuje po Grahamu Bellu, izumitelju telefona.– Decibel lahko izrazimo s spodnjo formulo:

P P0

Lp = 10 Log (P/P0)2

Lp – jakost zvokaP – izmerjeni zvočni tlakP

0– najnižji slišen zvočni tlak (2X10-5 Pa=0,00002 Pa)

Graham Bell (1847 – 1922)


Decibeli in lestvica hrupa

Z uporabo decibelov lahko variacijo zvočnega tlaka, ki ga povzroča zvok, ponazorimo z lestvico, ki omogoča lažje razumevanje jakosti zvoka.

• Decibeli omogočajo meritve jakosti zvoka na osnovilogaritemske lestvice.

• Dvig jakosti izvora zvoka za 20 dB predstavlja 10-kratnoojačitev jakosti zvoka.

Najmanjša sprememba jakosti zvoka, ki jo zdravo človeško uho lahko jasno zazna, je tri decibele.


Seštevanje decibelov

Decibelov ne moremo seštevati aritmetično, saj so zasnovani na logaritemski lestvici.

Razlika med dvema nivojema zvoka. 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10

Vrednost v dB, ki jo je treba prišteti k glasnejšemu zvoku 3 2,6 2,1 1,8 1,5 1,2 1 0,8 0,6 0,5 0,4


Primeri izračunov

Enaki zvoki

Če sta dva zvoka povsem enaka je skupna jakost zvoka + 3 dB.

40 db + 40 db = 43 db

Različni zvoki

50 db + 40 db = 50,4 db

Če sta dva zvoka zelo različna, bo skupno jakost zvoka v dB narekoval prevladujočmočnejši zvok; jakost v dB, ki jo ima šibkejši zvok, pa je skoraj zanemarljiva.

Ko smo poleg zvočnika, ki oddaja zelo glasno glasbo, se ne moremo pogovarjati, saj je nivo jakosti zvočnika v dB tako močan, da bo naš glas praktično neslišen.

Vir: lastni viri (razen slik, uvoženih iz Microsoft Office predlog)


Hrup in zovčni spekter. Kaj je hrup?

Hrup je zvok, ki nam je neprijeten, saj ga ne želimo slišati.•Hrup je subjektivna kategorija – vsak posameznik ga dojema drugače.•Jakost hrupa nima nič s tem, kako neudobno se ob njem počutimo.

Nekaj primerov morebitnega hrupa (subjektivno dojemanje posameznika):

Kapljajoča pipa.

Koncert, ko želimo počivati.

Formula F1 (strahotenhrup za nekatere - za nekatere pa nebeška glasba).


Zvočni spekter in meritve zvoka

Zvok, ki se oddaja v prostor, je redko povsem čist (v eni sami frekvenci z eno jakostjo); v resnici je večina zvokov sestavljena iz zapletene mešanice vibracij, ki jih predstavlja tako imenovani zvočni spekter.

Zvočni spekter običajno predstavljamo kot diagram jakosti zvoka ali zvočnega tlaka v odvisnosti od frekvence. Moč ali lak običajno merimo v decibelih, frekvenco pa v vibracijah na sekundo (aliHertzih, kratica Hz). Vse slišne frekvence lahko obstajajo na višjih in nižjih nivojih zvočnega tlaaka.

Frekvenca in jakost določata zvočni spekter:• Zvok v neki frekvenci ima lahko različne jakosti.• Zvok z neko jakostjo ima lahko različne frekvence.


Zvočni spekter in meritve zvoka

Čeprav je mogoče analizirati vsako posamezno frekvenco v zvočnem spektru, je to nepraktično in izjemno zamudno. V ta namen je bila razvita lestvica oktav in tretjin oktave.

Vsakič, ko frekvenca podvoji svojo vrednost, postane nova oktava. Če ima, na primer, ena nota frekvenco 400 Hz, bo nota v oktavi višje imela frekvenco 800 Hz, nota v oktavi nižje pa 200 Hz. Razmerje frekvenc dveh not, ki sta oddaljeni za eno oktavo, je torej 2:1.• Tretjino oktave izračunamo z delitvijo območja oktave v tri dele, da

tako dobimo natančnejšo informacijo.• Zvoke merimo s sonometri, ki lahko izmerijo oktavo ali tretjino

oktave. • Tipične meritve zvoka v zgradbah zajemajo oktave od 125 Hz do

4,000 Hz.


Akustična metrologija

Analiza po tretjinah oktav nam podaja natančnejšo informacijo o zvoku, ki ga oddaja vir in o stopnji izolacije, ki jo ima obravnavani gradbeni element.


I. Osnove zvoka

1. Narava zvoka in fizične značilnosti

2. Meritve zvoka



Zvok in njegov vpliv na človeško psiho

Štiri glavne značilnosti slišnosti zvokov so: ton, jakost, barva in izvor zvočnega vira.

• Ton predstavlja zaznano osnovno frekvenco zvoka. Je karakteristika slišnosti zvoka, po kateri lahko zvoke razvrstimo v lestvico od nizkih do visokih tonov.

• Jakost je kvaliteta zvoka, ki je v primarni psihološki povezavi z fizično močjo (amplitudo). Je karakteristika zaznavanja slišnosti, po kateri lahko zvoke razvrstimo v lestvico od tihih do glasnih.

• Barva je kvaliteta zvoka ali tona, po kateri se razlikujejo različni tipi izvorov zvoka, kot so glasovi ali glasbeni inštrumenti. Po barvi, na primer, ljudje z malo vaje lahko ločijo zvok saksofona od zvoka trobente v jazzovskem orkestru, tudi kadar oba inštrumenta obenem igrata z enako jakostjo in v enakih tonih.

• Lokalizacija zvoka se nanaša na poslušalčevo sposobnost, da določi smer in razdaljo lokacije izvora zvoka. Človeški slušni sistem uporablja več načinov za lokalizacijo izvora zvoka, kot so primerjanje razlik v času in nivoju zvoka, ki ga zaznava eno in drugo uho, informacije o zvočnem spektru, primerjava ujemanja vzorcev zvoka, itd.



Človeškjo uho zazna povečano intenziteto zvoka pri spremembi zvočnega tlaka z 1 na 2 µbar*.

• Naslednjo spremembo bo zabeležilo ob spremembi zvočnega tlaka z 2 na 4, nato s 4 na 8 µbarov, itd.

Najmanjša razlika v zvoku, ki jo je mogoče zaznati, je sorazmerna začetni vrednosti zvoka (Fechnerjev zakon).

• V tišini noči zlahka slišimo še tako tih zvok (zaznamo že majhno spremembo zvočnega tlaka) kot je, na primer, kapljanje vodovodne pipe. Ko se nahajamo na rokovskem koncertu (in okrog sebe zaznavamo zvoke z velikimi zvočnimi tlaki), bo potreben zelo močan zvok, da bo preglasil hrup rokovske glasbe.

*Bar (simbol bar) je enota tlaka, enaka 100 kilopaskalom in približno enaka atmosferskemu tlaku našega planeta na nadmorski višini 0. Druge enote, izpeljane iz bara so decibar ( simbol dbar), centibar (simbol cbar), millibar (simbolmbar ali mb) in mikrobar (µbar). Te sicer ne spadajo v lestvico mednarodnih merskih enot SI, vendar pa je njihova uporaba v tem merskem sistemu privzeta. Za opis tlaka se na splošno uporablja enota bar, saj je ena enota približno enaka vrednosti standardnega atmosferskega tlaka in je uradno priznana enota v državah Evropske Unije.



a) Zunanje uho: Uhelj (zunanje uho) pošilja zvočne valove po kanalu k bobniču, večinoma v frekvencah od 2000 do4000 Hz.

b) Srednje uho: Bobnič prične vibrirati, podobno kot membrana mikrofona. Vibracije se nato preko vrste manjših koščic (streme, nakovalce in kladivce) prenašajo v notranje uho.

c) Notranje uho: V notranjem ušesu zaznavamo zvok.Mehanske vibracije, ki nastajajo v srednjem ušesu, dosežejo ‘’strune’’ sprejemnih celic, ki s svojim gibanjem proizvajajo električne signale in jih oddajajo možganom.

d) Prenos signalov v možgane: Električni signali se prenesejo k možganom, ki jih nato obdelajo in prevedejo v ustrezno informacijo.

II. Akustika v zgradbah.



V tem delu boste spoznali…

Ključne vidike zvočne izolacije in absorpcije zvoka v zgradbah:

• Kako zvok vpliva na zgradbe?

• Različni načini prenosa zvoka v zgradbah, standardni tipi hrupa

• Kaj je zvočna izolacija v zgradbah? Glavni primeri uporabe zvočne izolacije – kako deluje?

• Kaj je zvočna absorpcija v zgradbah? Kako deluje?

• Kako izmeriti in predvideti potrebno zvočno izolacijo in absorpcijo v skladu z veljavnimi normativi?


II. Akustika v zgradbah

1. Hrup v zgradbah

2. Zvočna izolacija

3. Zvočna uravnava zaprtih prostorov (absorpcija)

Slika 31 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU ·

Hrup v zgradbah – onesnaženje s hrupom

Onesnaženje s hrupom v zgradbah je odvisno od prisotnosti virov motečega hrupa. Motnjo lahko povzročajo:

• Zunanji viri (npr. promet),

• Notranji viri (npr. dejavnost v drugih prostorih, naprave v zgradbi, ipd.)

V pogledu zvoka v zgradbah lahko ločimo dva tipa prostorov:

• Prostori, ki oddajajo zvok ali hrupna okolja (npr. kuhinja, dnevna soba, glasbena soba, itd.)

• Prostori, ki sprejemajo zvok ali tiha okolja (npr. spalnice, učilnice, itd.)


Hrup v zgradbah – tipi hrupa

Obstajajo različni tipi hrupa, ki vplivajo na zgradbe:

• Hrupi, ki se prenašajo po zraku –

nanašajo se na prenos zvoka, ko se zvočne

vibracije prenašajo po zraku: govor ljudi,

glasba, itd. To vključuje tudi prenos zvoka v

druge prostore in reverberacijo (odboj zvoka)

v istem prostoru.

• Hrup udarca – nastane, kadar je vir zvoka dinamična sila, ki deluje direktno na konstrukcijo: predmet, ki pade na tla, premikanje stolov, hoja po tleh, pritrjevanje sanitarne opreme v stene in tla, na steno nameščeni zvočniki, itd.

• Hrup opreme – je kombinacija zvoka udarca in zvoka, ki se prenaša po zraku. Primeri hrupa opreme so lahko – zvok izpiranja stranišča, delovanje klimatskih naprav ali dvigal.


Zvočna izolacija v zgradbah

Zvočno izolacijo lahko v zgradbah vgradimo v različne gradbene elemente:

A. Notranje (pregradne) stene

B. Zunanje stene

C. Tla

D. Stropovi

E. Strehe


Hrup v zgradbah – standardni tipi hrupa (I/IV)

1. Rožnati šum ponazarja hrup, povzročen v zgradbah, pa tudi hrup letala. Nivo zvočnega tlaka (SPL) rožnatega šuma je konstanten v celotnem frekvenčnem spektru, zato pri tem šumu ali hrupu ni ene frekvence, ki bi bila pomembnejša od druge.

Da bi omogočili primerjavo meritev zvoka v različnih državah smo vzpostavili lestvico standardnih tipov povzočenegahrupa: rožnati šum, hrup prometa in hrup udarca.


Hrup v zgradbah – standardni tipi hrupa (II/III)

2. Hrup prometa ponazarja hrup prometa, ki se prenaša po zraku. Vsebuje več nizkih tonov kot rožnati šum. Zaradi tega so meritve zvočne izolacije za hrup prometa ‘’nižje’’, kot za rožnati šum iste jakosti, saj je izolacija gradbenih elementov pri izolaciji nižjih frekvenc manj učinkovita.

3. Standardni hrup udarca se uporablja za referenco pri ocenjevanju učinkovitosti gradbenih elementov glede na prenos zvoka udarca. Proizvedemo ga s standardizirano napravo za zvok udarca, ki se nahaja v prostoru, ki oddaja zvok, merimo pa ga v drugem prostoru, ki ta zvok sprejema. Standardizirana naprava za merjenje udarnega zvoka je sestavljena iz petih kladiv, težkih 500g, ki udarjajo (prosti padec) z višine 4cm desetkrat na sekundo.


Hrup v zgradbah – standardni tipi hrupa (III/III)

- Rožnati šum: pri rožnatem šumu ima vsaka oktava enako moč, zato ne obstaja frekvenca, ki bi bila pomembnejša od druge.

- Hrup prometa: Simuliran hrup prometa, ki vključuje več nizkih kot visokih frekvenc.

Zvok standardnih hrupov si lahko predvajate na tej povezavi: http://en.wikipedia.org/wiki/Pink_noise

http://en.wikipedia.org/wiki/Pink_noise



1. Hrup v zgradbah


3. Zvočna uravnava zaprtih prostorov (absorpcija)


Zvočna izolacijaRedukcija zvoka in zvočna izolacija

Redukcija zvoka je zmanjšanje zvočnega tlaka med določenim zvočnim virom in sprejemnikom zvoka.

Poznamo nekaj različnih osnovnih pristopov k redukciji zvoka: povečanje razdalje med virom in sprejemnikom, uporaba zvočnih barier za blokiranje ali absorpcijo energije zvočnih valov, uporaba dušilnih struktur, kot so zvočne pregrade iz mineralne volne ali uporaba aktivnih protihrupnih zvočnih generatorjev.

Zvočna izolacija je redukcija zvoka med dvema notranjima prostoroma ali med notranjim in zunanjim prostorom.


Zvočna izolacijaStandardi, ki se nanašajo na zvočno izolacijo

Na zvočno izolacijo se navezujejo trije standardizirani normativi:

• Meritve zvoka (ISO 140) – ta standard predpisuje metode za meritve zvoka; rezultati so izraženi v tretjinah oktave.

• Vrednotenje zvočne izolirnosti (ISO 717) – ta standard predpisuje metode za izračun enotne vrednosti (v svetovnem merilu) na osnovi rezultatov meritev, pridobljenih v skladu s standardom ISO 140.

• Načrtovanje akustičnih lastnosti stavb (EN 12354) – ta standard določa metode in načine preračuna, ki omogočajo načrtovanje zvočne izolacije med prostori na osnovi učinkovitosti gradbenih elementov.


Zvočna izolacija - standard ISO 140

ISO 140 - Akustika. Meritve zvočne izolacije v zgradbah in izolacije gradbenih elementov.

Ta standard vsebuje natančen opis testne metode, opreme in prostorov, ki so potrebni za izvedbo testov. Standard pokriva področje meritev udarnega zvoka in zvoka, ki se prenaša po zraku.

Po standardu ISO 140 obstajata dva načina meritev zvočno-izolacijskih sposobnosti:

• Meritev se opravi v laboratoriju – rezultat je izolacijski indeks posameznega gradbenega elementa.

• Meritev se opravi v zgradbi (na lokaciji) – rezultat je izolacijski indeks med dvema prostoroma, splošno poznan kot standardizirana zvočna izolacija.


Zvočna izolacija –laboratorijska meritev prenosa po zraku (ISO 140)

Izolacijski indeks gradbenega elementa za prenos zvoka po zraku (v laboratoriju) je definiran kot razlika v nivojih hrupa med oddajnim in sprejemnim prostorom v standardnih laboratorijskih pogojih. Indeks se nanaša na izolacijo, namenjeno dušitvi zvoka, ki se prenaša po zraku.

R = L1-L2+10Log(S/A)

L1 L2

Glavne značilnosti:• Dimenzije so standardizirane.• Bočni prenosi ne obstajajo.• Izražena je v dB (v tretjinah oktave) ali v

splošni skupni enoti redukcije zvoka - Rw(C, Ctr)

Zvočni izolacijski indeks (R) je izražen kot razlika zvočnih nivojev med oddajnim (L1) in sprejemnim prostorom (L2) z upoštevanjem površine stene med prostoroma (S) in zvočne absorpcije sprejemnega prostora (A).

Oddajni prostor Sprejemni prostor

Zvočni izolacijski indeks se običajno uporablja za objektivno ocenjevanje gradbenih elementov.

Osnovo za izvedbo meritev podaja standard ISO 140.


Zvočna izolacija –laboratorijska meritev udarnega zvoka (ISO 140)

Ln = Li + 10 log (A /A0)

Udarna naprava Zapora bočnega prenosa zvoka

Indeks prenosa udarnega zvoka gradbenega elementa (v laboratoriju) je definiran kot nivo hrupa, proizveden v sprejemnem prostoru, kadar je strop izpostavljen delovanju standardizirane udarne naprave.

Glavne značilnosti:• Dimenzije so standardizirane.• Bočni prenosi ne obstajajo.• Izražen je v dB (v tretjinah oktave) ali v

splošni skupni enoti za redukcijo zvoka –Lnw.

Indeks prenosa udarnega zvoka (Ln) je izražen kot nivo zvoka v sprejemnem prostoru (Li) upoštevajoč razmerje med zvočno absorpcijo sprejemnega prostora (A) in referenčno zvočno absorpcijo (A0).

Indeks prenosa udarnega zvoka običajno uporabljamo za objektivno ocenjevanje gradbenih elementov.


Zvočna izolacija –meritev prenosa zvoka po zraku na objektu (ISO 140)

⎟⎠⎞

⎜⎝⎛+−=

STrVLogLLDnT ··16,01021

Zvočna izolacija med dvema prostoroma (DnT) je razlika v zvočnem nivoju med oddajnim prostorom (L1) in sprejemnim prostorom (L2), upoštevaajoč površino pregradne stene (S), prostornino (V) in reverberacijski čas (Tr) sprejemnega prostora. Zaradi tega so pri meritvah na objektu upoštevani vsi možni načini prenosa energije med oddajnim in sprejemnim prostorom in ne le eden, kot je to slučaj pri laboratorijskih meritvah.

Oddajni prostor Sprejemni prostor Standardizirana zvočna izolacija med prostori (na objektu).Osnovne značilnosti:• Meritve dejanskih in ne

standardiziranih dimenzij.• Upoštevani so tudi bočni

prenosi.• Izražena je v dB (v tretjinah

oktave) ali v skupni enoti za redukcijo zvoka - DnTw (C, Ctr)

Kot osnovno podlago za meritve uporabljamo standard ISO 140.


Zvočna izolacija –meritve zvoka udarca na objektu (ISO 140)

Meritve prenosa zvoka udarca med dvema prostoroma na objektu.

Osnovne značilnosti:• Meritve v dejanskih in ne v standardiziranih

dimenzijah.• Upoštevani so tudi bočni prenosi.• Izražena je v dB (v tretjinah oktave) ali v skupni

enoti za prenos zvoka – L´nT

⎟⎟⎠

⎞⎜⎜⎝

⎛−=

0

10'TTLogLiL nT

Prenos zvoka udarca med dvemi prostori (L´nT) je nivo zvoka v sprejemnem prostoru (Li), upoštevajoč razmerje med reverberacijskim časom v sprejemnem prostoru (T) in referenčnim reverberacijskim časom (T0).


Zvočna izolacija –zgradba standarda ISO 140

Vsebina standarda ISO 140 - Akustika. Meritve zvočne izolacije v zgradbah in meritve zvočne izolacije gradbenih elementov.

ISO 140-1. Laboratorijski testni prostori. Specifikacija laboratorijskih testnih prostorov pri meritvah zvočne izolacije gradbenih elementov.ISO 140-2. Načela meritve zvoka, ki se prenaša po zraku. Specifikacija laboratorijske metode za meritve zvočne izolacije proti zvoku, ki se prenaša po zraku pri gradbenih proizvodih.ISO 140-3. Načela meritve udarnega zvoka. Specifikacija metode za merjenje akustičnih lastnosti podov ali talnih oblogISO 140-4. Laboratorijske meritve zvočne izolacije proti zvoku, ki se prenaša po zraku. ISO 140-5. Kvalifikacije. Kvalifikacijski postopki, ki jih je potrebno izvesti ob namestitvi novih prostorov za meritve redukcije zvoka ali pred pričetkom uporabe nove opreme za isti namen. ISO 140-6. Načela testne kode. Dodatne podrobnosti, ki se nanašajo na testiranje specifičnih proizvodov ali skupin proizvodov.ISO 140-7. Meritve zvoka udarca na objektu.ISO 140-8. Laboratorijske meritve redukcije zvoka udarca skozi pode ali talne obloge.ISO 140-9. Laboratorijske meritve izolacije proti zvoku, ki se prenaša po zraku med pregradami z zapolnjenimi spuščenimi stropi.ISO 140-10. Laboratorijske meritve izolacije proti zvoku, ki se prenaša po zraku, za majhne gradbene elemente. ISO 140-11. Laboratorijske meritve redukcije zvoka udarca skozi pode ali talne obloge za lahke pode.ISO 140-12. Laboratorijske meritve izolacije proti zvoku, ki se prenaša po zraku, in zvoku udarca med prostori v pritličju.ISO 140-14. Načela obravnavanja posebnih situacij na objektu.ISO 140-16. Laboratorijske meritve za izboljšanje akustične redukcije z dodatnimi oblogami. ISO 140-18. Laboratorijske meritve hrupa dežja, ki se prenaša preko konstrukcijskih elementov.


Zvočna izolacija –standard ISO 717

ISO 717. Akustika - Vrednotenje zvočne izolacije v zgradbah in pri gradbenih elementih.

Cilj standarda je izražanje učinkovitost izolacije v eni sami vrednosti in ne v vrednosti za vsako frekvenco posebej. S podanim protokolom lahko prevedemo tretjine oktave v eno samo vrednost.

Za to je potrebno uporabiti oba dela standarda:ISO 717-1 – Vrednotenje izolacije proti zvoku, ki se prenaša po zrakuISO 717-2 – Vrednotenje prenosa zvoka udarca


Zvočna izolacija –standard ISO 717

Uporaba rezultatov meritev po ISO 140 za izračun po standardu ISO 717 Testni rezultati po ISO 140

Izračun po ISO 717

Skupne vrednosti

Skupna izolacija, izračun po standardu ISO 717 – 1: 1996:

Skupna izolacija v dBA (od 100 do 5000 Hz):

Skupno vrednost pridobimo kot rezultat celotnega spektra. Na drugi strani pa je seveda povsem nemogoče izračunati posamezne vrednosti frekvenc le s podatkom o skupni vrednosti spektra.

Vir: testi URSA


Zvočna izolacija –Ocena po standardu EN 12354

EN 12354 – Akustika zgradb. Ocenitev akustičnih lastnosti v zgradbah iz lastnosti gradbenih elementov.

Standard EN 12354 regulira ocenitev/načrtovanje akustičnih lastnosti zgradbe iz lastnosti gradbenih elementov. Razdeljen je na 6 delov:

• Del 1: Izolacija zvoka, ki se prenaša po zraku med notranjimi prostori.• Del 2: Izolacija zvoka udarca med notranjimi prostori.• Del 3: Izolacija zvoka, ki se prenaša po zraku, med notranjimi iz zunanjimi prostori• Del 4: Prenos notranjega zvoka v zunanjost• Del 5: Nivoji zvoka vgrajenih naprav v zgradbi• Del 6: Absorpcija zvoka v prostorih

Zakaj je ta standard potreben?

Zaradi fizične narave gradbenih materialov ni mogoče točno izračunati zvočno izolativnih lastnosti gradbenega elementa ali dejanske zgradbe. Zato uporabljamo določila standarda EN 12354 zaocenitev specifičnih zvočno-izolativnih lastnosti gradbenih elementov in prenosa zvoka, kadar združujemo različne elemente in na ta način napovemo / ocenimo standardizirano zvočno izolacijo med dvema prostoroma.



Nekatere pomanjkljivosti ocenjevanja zvočne izolacije:

1. Akustični izračuni niso zamenjava za teste, ki jih izvajamo v laboratoriju ali na objektu. 2. Namen opravljanja akustičnih izračunov je pomoč pri boljšem razumevanju lastnosti

gradbenih elementov in razumevanju, kako se le-ti obnašajo v dejanskih aplikacijah na objektih. 3. V procesu načrtovanja nam ti izračuni omogočajo predvidevanje, kako se bodo gradbeni

elementi obnesli, ko bodo dejansko vgrajeni v objekt. 4. Akustični izračuni so zatorej uporabno orodje pri načrtovanju.

Obstajata dva glavna načina uporabe akustičnih izračunov:

1. Napoved/ocena zvočno izolacijskega potenciala različnih gradbenih elementov. Standard EN 12354 je zasnovan na skupini testov za meritve zvočno izolacijskih lastnosti različnih gradbenih elementov.

2. Napoved/ocena nivoja zvočne izolacije med dvema prostoroma, ki je zahtevana na konkretnem objektu.



Oceno zvočne izolacije opravimo z uporabo referenčnih EN standardov. Metode ocene podajajo trije glavni standardi:EN 12354 -1: za zvočno izolacijo proti zvoku, ki se prenaša po zraku.EN 12354 -2: za izolacijo zvoka udarcaEN 12354 -3: za zvočno izolacijo proti zvoku iz zunanjosti zgradbe, ki se prenaša po zrakuOsnovna značilnost teh metod je, da podajajo oceno vsake prenosne poti z dodanimi prispevki ostalih poti, kar na koncu omogoča skupno sliko.

Source: Norm EN 12354

Izolacija zvoka,ki se prenaša po zraku, med dvemi prostori

Vnosne podatke lahko dobimo iz laboratorijskih testiranj ali empiričnih ocen.Izračune lahko opravimo po tretjinah oktave (podrobno) ali v skupnih vrednostih(poenostavljeno)

Prenos zvoka udarca

Izolacija zvoka, ki se prenaša po zraku iz zunanjosti objekta

Metode upoštevajo:- Direkten prenos (Dd)- Bočni prenos (Fd,Df,Ff)



Pri metodi izračuna upoštevamo elemente zvočnega prenosa pri vsaki prenosni poti, kot kaže spodnja skica:

R – predstavlja zvočno izolativne lastnosti vsake stene∆R – predstavlja izboljšanje zvočno izolativnih lastnosti zaradi stenskih oblogK – predstavlja zvočno izolativne lastnosti spojev med stenamiD, d – direktni prenosiF, f – bočni prenosi


Zvočna izolacija -Pogosto uporabljani gradbeni elementi

Obstajajo različne tehnike zasnove gradbenih elementov, ki se uporabljajo za zvočno izolacijo.

Obstaja kar osem osnovnih tipov takih gradbenih elementov.

Na naslednjih straneh pojasnjujemo njihovo delovanje in razlike med njimi.


Zvočna izolacija

Enostavni zidovi

Zvočno izolacijske lastnosti tega sistema lahko razložimo z Zakonom mase, po katerem je zvočna izolacija direktno sorazmerna gostoti površine.

Enostavni zidZakon mase je uporaben le pri:• Proizvodih s površinsko maso (m) preko 150 kg/m2.• Polnih stenah.• Stenah, ki imajo poroznost manjšo od 15%.

Če zvočno izolacijski proizvod ne ustreza tem osnovnim pogojem, ni mogoče napovedati, kakšne bodo njegove izolacijske lastnosti.

Indeks zvočne izolacije (R) je odvisen odpovršinske mase (m).R = 37,5 log (m) - 42

Ob uporabi načel zakona mase bo potrebna površinska masa za doseganje višjih zvočno izolacijskih sposobnosti zelo velika, rezultat tega pa je izjemno debela in masivna stena.


Zvočna izolacija

Zgornji graf prikazuje razmerje med maso in skupnim zvočnim izolacijskim indeksom. Povsem jasno je, da je doseganje višjih nivojev zvočne izolacije mogoče le ob znatnem povečanju mase. Tipični gradbeni elementi imajo površinsko maso pod 300 kg/m2. To posledično pomeni, da je izolacijski potencial takih elementov pod 50 dB.

Enostavni zid

Enostavni zidovi


Zvočno izolativne lastnosti tega gradbenega elementa so podobne kot pri enostavni steni (kjer je površinska masa enaka skupni masi).

Ko dodamo stekleno volno debeline od 3 do 10 cm, se zvočno izolativne lastnosti izboljšajo od 1 do 5 dB.

R = 37,5 log (m1+m2) - 42 + 0,05*dd – debelina steklene volne v mm.m1, m2 - površinska masa zidov v kg/m2.

m1 m2

d

Zvočna izolacija

Lastnosti tega sistema lahko razložimo z Zakonom mase, rezultatu pa dodamo še izolacijske sposobnosti steklene volne.

Dvojna stena s stekleno volno

Zvočno izolativne lastnosti tega sistema lahko izrazimo z naslednjo formulo:

Enostavna dvojna stena s slojem steklene volne


Zvočna izolacija



Ko dodamo izolacijo iz steklene volne v sistem dvojne stene ali povečamo debelino že nameščene – se prav tako poveča zvočno izolacijski indeks, kar pomeni izboljšano zvočno izolativnost celotnega gradbenega elementa.

Vir: Uporabljene so formule iz veljavnih standardov


Zvočna izolacija

Enostavni zid s stensko oblogo vključno s stekleno volno

R1Izračun lastnosti takega sistema opravimo v treh korakih:1. Upoštevati moramo R1 vrednost enostavnega zidu (brez vpliva stenskih oblog)2. Izračunati moramo izboljšanje zvočno izolativnihlastnosti (∆R) zaradi suhomontažnih stenskih oblog (v odvisnosti od efekta vzmeti steklene volne)3. Seštejemo rezultate teh dveh izračunov.

R1

Zvočno izolativne lastnosti tega gradbenega elementa lahko razložimo z načelom masa-vzmet-masa (več o tem na naslednji strani).

∆R∆RIzračun opravimo na naslednji način:

Za enostransko suhomontažno oblogo:R = R1 +∆RZa obojestransko suhomontažno oblogo:R = R1 + ∆R + 0,5 ∆R

∆R


Zvočna izolacijaZakon “masa – vzmet – masa”

Zvočno izolativne lastnosti mavčnih plošč in stenskih oblog lahko razložimo z načelom masa – vzmet – masa. Ta zakon pravi, da se zvočna izolacija v primerjavi z načelom mase pri enostavnih zidovih poveča zaradi amortizacijskega učinka vzmetnega materiala. Če želimo doseči efekt masa-vzmet-masa moramo zagotoviti čim nižjo naravno frekvenco (F0) sistema. Naravno frekvenco sistema določata dva faktorja:

• Masa mavčne plošče (m1, m2)• Dinamična togost (s’) vzmetnega materiala, ki ga uporabimo

za zvočno izolacijo

Pri danem sistemu (z dano maso mavčne plošče), lahko nižje naravne frekvence dobimo le z uporabo zvočno izolativnih materialov z nižjo dinamično togostjo – torej ne-togih proizvodov, kot je steklena volna.

Na primer: če želimo v sistemih z mavčnimi ploščami dobiti naravne frekvence nižje od 100 Hz, moramo uporabiti stekleno volno z dinamično togostjo pod 2,3 MN/m3

F0 = 160 [ s’ (1/m1+1/m2)]0,5

Za F0 < 100 HzČe je m1 = m2 = 12 kg/m2, mora biti s’ < 2,3 MN/m3


Zvočna izolacija -Izboljšanje izolacije s stenskimi oblogami - ocena ∆R

Nižje naravne frekvence lahko dobimo z zapolnitvijo vmesnega prostora z materialom, ki ima nižjo dinamično togost (kot je steklena volna). Običajno nam proizvodi iz steklene volne zagotovijo naravne frekvence, ki so nižje od 100 Hz (to zagotavlja maksimalno zvočno izolacijsko izboljšanje).

Primer: če obravnavamo nosilni zid z zvočno izolacijskim indeksom 40dB, bomo dobili izboljšanje izolacije (∆R) 15dB, če uporabimo lahko mineralno stekleno volno (Fo(80)). Skupen izolacijski potencial je tako: 40+15=55. Če pa uporabimo togo mineralno volno (Fo(125)), bomo pridobili10dB bolšo izolacijo, kar v skupnem izolacijskem potencialu pomeni 50dB (40+10).

Fo(80), Fo(100) – tipična naravna frekvenca ob uporabi steklene volneFo(125), Fo(160) – tipična naravna frekvenca ob uporabi kamene volneFo(200), Fo(250) tipična naravna frekvenca ob uporabi trdih plastičnih pen

Vir: lastne raziskave na osnovi standarda EN 12354-1


Zvočna izolacija

Skupna izolacija (Enostavni zid + stenska obloga)

30

35

40

45

50

55

60

65

70

150 200 250 300 350 400 450 500 550 600

Surface mass of the supporting wall (kg/m2)

Insu

latio

nind

ex R

(dB

)

R1 Fo (80) Fo(100) Fo(125) Fo(160) Fo(200) Fo(250)

Povečanje izolacije

Masa površine nosilnega zidu (kg/m2)

Izol

acijs

ki in

deks

R (d

B)

R1 – zid brez stenske obloge Fo(80), Fo(100) – tipična naravna frekvenca pri uporabi steklene volneFo(125), Fo(160) – tipična naravna frekvenca pri uporabi kamene volneFo(200), Fo(250) – tipična naravna frekvencaa pri uporabi trdih plastičnih pen

Če vzamemo steno s površinsko maso 250kg/m2, dobimo približno 47dB redukcije zvoka. Če dodamo stensko oblogo iz lahke mineralne steklene volne lahko dobimo približno 58dB izolacijskega potenciala. Pri uporabi toge mineralne volne sistem doseže le 53dB.


Zvočna izolacija

Stene iz mavčnih plošč s stekleno volno

Obstajajo različni načini izgradnje stene iz mavčnih plošč in izolacije. Različni načini zgradbe imajo za posledico različne zvočno izolacijske lastnosti.

Ena mavčna plošča Več mavčnih plošč

Več mavčnih plošč

Od 40 do 45 dB Od 45 do 60 dB Od 55 do 70 dB

R= 20 Log(m) + Log(d) +d+ 5 R= 20 Log(m) + Log(d) + d + 10

Sistem z eno nosilno konstrukcijo Sistem z dvema nosilnima konstrukcijama

m – masa. Manj kot 70 kg/m2d – debelina volne. Izražena v cm


Zvočna izolacijaUčinek redukcije zvoka v izvotlinah

Prazni zračni prostori v steni lahko delujejo kot ojačevalnik zvoka in zmanjšujejo izlacijski potencial sistema (učinek “bobna”). Zapolnitev teh izvotlin s poroznim materialom (kot je steklena volna) preprečuje nastanek tega pojava.

Trenje zraka med zvočnimi valovi in polnilom v stekleni volni omogoča izgube zvočne energije in izboljšuje izolacijo.

Proizvodi, ki so preveč porozni ne zmanjšujejo zvočne energije, saj ni trenja.

V proizvodih, ki so preveč togi ni redukcije zvoka, saj se zvok prenaša po trdni snovi.

Ta učinek lahko ovrednotimo s specifičnim uporom pretoka zraka: Pri optimalni izolaciji mora biti rs približno 5 KPa·s/m2.

Pri stenah s praznimi zračnimi prostori (izvotlinami) ni mogoče doseči dobre zvočne izolacije.


Zvočna izolacija

Stropi in tla

Talni in stropni sistemi za izolacijo zvoka, ki se prenaša po zraku, so izdelani po istem principu in na enak način kot stenske obloge (glej prejšnjo stran)

Stropi Tla

Pri izolaciji zvoka udarca lahko upoštevanja vredno stopnjo izolacije dosežemo le pri talnih sistemih.


Zvočna izolacijaAkustičnaa primerjava različnih rešitev

Enostaven zid

Rw(C;Ctr)=41(-3;-6)RA = 38

Rw(C;Ctr)=49(-5;-10)RA = 44

Rw(C;Ctr)=49(-3;-6)RA = 46

Rw(C;Ctr)=55(-3;-11)RA = 52

Dvojni zid

Dvojni zid s stekleno volno

Enostavni zid s stensko oblogo

Najnižja masa in najboljša izolacija

Dvojna masa in le6dB izboljšanja izolacije pri rožnatem šumu

Suhomontažni mavčni zid

Rw(C;Ctr)=61(-4;-12)RA = 57



1. Hrup v zgradbah


3. Zvočna uravnava notranjih prostorov (absorpcija)


Zvočna absorpcija

Zvočna absorptivnost je kapaciteta materiala, da zvok absorbira in ga ne odbija. S to lastnostjo material spremeni absorbirano zvočno energijo predvsem v toplotno energijo.

R1 > R2

T1 = T2

α = neodbita energija / prejeta energija

Absorpcije zvoka ne smemo mešati z zvočno izolacijo, saj absorpcijski sloj ne vpliva na izolacijske lastnosti(T1 = T2).

R1, R2 - odbiti zvokT1. T2 - prenešeni zvokI – sprejeti zvok

Zvočna absorpcija omogoča reverberacijo hrupa v prostorith, kot so gledališča, restavracije in učilnice.


Koeficienti absorpcije zvoka

1.Prenešena energija2.Absorbirana energija3.Prejeta energija4.Odbita energija

α* koeficient absorpcije zvoka Porozna struktura steklene volne

Ko zvočni val zadene ob gradbeni element (3), se del njegove energije odbije nazaj oddajniku (4), del energije gradbeni element absorbira (2), tretji del te energije pa se prenese skozi gradbeni element (1).

Elastična struktura in poroznost mineralne volne URSA omogočata odličen koeficient absorpcije zvoka, saj material s temi lastnostmi zvočno energijo pretvarja v toplotno energijo.


Reverberacijski čas

Reverberacijski čas (ali RT60) je čas, ki je potreben, da zvok zamre za 60 dB od trenutka, ko ga je vir prenehal oddajati.

Reverberacijski čas je odvisen od velikosti prostora in zvočne absorptivnosti materialov, ki prekrivajo njegove notranje površine.

Tr = 0,163 * V / Σ S·α

Tr = reverberacijski čas (s)V = prostornina prostora (m3)Σ = seštevekS= površina vsakega elementa (m2) (tla, stene, strop,…)α= absorpcijski koeficient vsakega elementa (--)

Reverberacijski čas lahko izračunamo s formulo alfa Sabine:


Reverberacijski čas

Če je reverberacijski čas zelo visok, bo v prostoru zelo veliko šumov iz ozadja, saj je v njem mnogo zvočnih odmevov. Ta efekt povzroča neprijeten občutek in zmedenost.

V nasprotju s tem pa bo v prostorih z zelo nizkim reverberacijskim časom občutek neprijeten zaradi tega, ker so naša ušesa navajena sprejemati določeno stopnjo odbitega zvoka.

Zaradi predolgega ali prekratkega reverberacijskega časa se v prostoru počutimo neprijetno. Zato je potrebno prostor prilagoditi glede na predviden način uporabe tako, da mu uravnamo reverberacijski čas.


Ojačitve zvoka v prostorih

Kadar se nahajamo na prostem, zvok dojemamo direktno od izvora.

V zaprtih prostorih pa se odboji zvoka od sten prištejejo k direktnemu zvoku, ki ga proizvaja izvor.

V prostorih, daljših od 17m se pojavljajo odmevi, saj naša ušesa niso sposobna prišteti odbitega zvoka k direktnemu zvoku vira.


Absorpcija in izolacija

Absorpcija

Sistem sestavlja: oddajnik, prenosnik in sprejemnik, ki se vsi nahajajo v istem prostoru. Učinek zvočne izravnave občutimo kot povečano udobje oziroma lagodnost v okviru tega prostora. Zvočno uravnavo običajno opravimo tako, da na stene, strope in tla dodamo zvočno absorptivne obloge

Izolacija

Sistem sestavlja: oddajnik, prenosnik in sprejemnik, ki se nahajajo v dveh ločenih prostorih. Zvočna izolacija poteka med dvema ločenima prostoroma. Izolacijski učinek povzročajo izolacijski sloji, skriti pod stenami, stropi in tlemi.


Zvočna absorpcija – standardi zvočne absorpcije

Meritve zvočne absorpcije urejajo naslednji standardi:

Standard za testiranje:ISO 354 ureja meritve zvočne absorpcije v reverberacijski sobi.

Standard za metode ocenjevanja: ISO 11654. Zvočni absorbenti za uporabo v zgradbah. Ocenjevanje absorpcije zvoka.


Meritev zvočne absorpcije - ISO 354

Meritev izvajamo v posebni sobi z več reverberacijskimipovršinami z uporabo enega ali več mikrofonov in zvočnika.

Zvočno absorpcijsko učinkovitost proizvoda ocenimo z razliko v reverberacijskem času meritev z nameščenim proizvodom in brez njega.

Reverberacijska soba je posebna soba, ki je zasnovana tako, da kar najbolj odbija zvoka. Je nasprotje gluhe sobe, kjer ni nobenih odmevov zvoka.

Vse stene, tla in stropi so narejeni iz betona, prebarvanega z gladko barvo.

Odbojne plošče razpršijo zvočno polje.

Zaradi trdih in togih površin sobe, zvok počasi zamira. Pri 100 Hz je reverberacijski čas, na primer, dolg 10 sekund (v običajnem prostoru je ta čas 0,5 sekunde).

M - Omnidirectional Microphone H - Loudspeaker

Pravokoten prostor z 200 kubičnimi metri prostornine.

Meritve po 1/3 oktave v frekvenčnem obsegu – od 100 do 500 Hz.

Najmanjše število položajev mikrofona – 3Najmanjše število položajev zvočnega vira - 2


Meritve zvočne absorpcije – rezultati meritev po ISO 354, ocenjeni po standardu ISO 11654

Izmerjene karakteristikePraktičen zvočno absorpcijski koeficient v 1/3 oktave

Zvočno absorpcijski koeficient v 1/3 oktave

Reverberacijski časi prazne sobe in sobe s testnim vzorcem

Frekvence

Skupni zvočno absorpcijski koeficient

Zvočno absorpcijski koeficient lahko izrazimo v odstotku absorbiranih zvočnih valov

Razmerje zvočne absorpcije območja ustreza aritmetični sredini vseh vrednosti zvočno absorpcijskih koeficientov po tretjinah oktave

Rezultate meritev po ISO 354 z uporabo pravil za izračun po standardu ISO 11654 obdelamo tako, da dobimo skupno vrednost.

Vir: testi URSA

III. Priporočila dobre prakse ob zasnovi in namestitvi



V tem delu boste spoznali ...

Pomembnost urbanističnega načrtovanja, arhitekturne zasnove in tehnik gradnje za doseganje akustičnega udobja

• Kako lokacija zgradbe vpliva na njene akustične lastnosti?

• Kakšne so dobre prakse z ozirom na notranjo porazdelitev prostorov in lokacijo namestitve inštalacij in naprav zgradbe?

• Kakšen je pravilen način uporabe zvočno-izolativnih sistemov v zgradbah?


Uvod

Predpogoj za akustično udobje v zgradbi predstavljata dva glavna faktorja, ki ju je potrebno upoštevati že pred pričetkom gradnje. To sta:

1. Primerna lokacija in zasnova zgradbe z upoštevanjem zunanjih virov hrupa in pravilna porazdelitev notranjih virov hrupa.

2. Uporaba akustično učinkovitih tehnik gradnje – suhomontažne stene, stenske obloge, plavajoči tlaki in zvočno izolativni stropi.


III. Priporočila dobre prakse ob zasnovi in namestitvi

1. Priporočila za zasnovo stavbe• Lokacija in arhitekturna postavitev• Notranja porazdelitev prostorov• Inštalacije

2. Tehnike gradbenih zvočno izolativnih elementov• Enojne stene iz mavčnih plošč• Dvojne stene iz mavčnih plošč• Suhomontažne obloge• Stropi• Plavajoči tlaki


III. 1. Priporočila za zasnovo stavbe

1. Lokacija in arhitekturna postavitev

2. Notranja porazdelitev prostorov

3. Inštalacije


Lokacija in arhitekturna postavitev

Potrebno je upoštevati izpostavljenost zgradbe virom hrupa, saj je to osnovni predpogoj za njeno akustično učinkovitost. Na spodnjih ilustracijah vidimo nekaj primerov direktne izpostavljenosti zgradbe hrupu:

Pritlični prostori (α+β) so direktno izpostavljeni

Višja nadstropja niso zaščitena

Če želimo doseči dobre akustične lastnosti zgradbe, se moramo izogibati direktni izpostavljenostizgradbe virom hrupa ali pa povečati nivo zvočne izolacije.



Upoštevati je treba položaj zgradbe glede na ulico.

DA

Cesti je izpostavljena le ena stran fasade

Notranje območje je zaščiteno

NE

Izpostavljene so tri strani fasade

Notranje območje je izpostavljeno

Predpogoj za dobro zasnovo zgradbe je identifikacija virov hrupa in temeljit premislek o tem, kako bo postavitev in zasnova zgradbe vplivala na nivo hrupa v njej.



Če so zgradbe postavljene poleg intenzivnih virov hrupa, je za akustično udobje bodočih uporabnikov ključnega pomena, da namestimo ustrezne zvočne zapore.

Zvočna zapora blizu virov hrupa. Zapora mora biti visoko izolativno in absorpcijsko zmogljiva.

Ne-vzporedne zapore so bolj učinkovite

DA

Zvočna zapora je daleč od virov hrupa in ni iz pravih materialov.

Vzporedne zapore niso učinkovite

NE



Zvočne zapore pomagajo izboljšati skupno zvočno učinkovitost zgradbe

Višina mora biti prilagojena izpostavljenosti virom hrupa

Kot zvočno zaporo lahko uporabimo tudi bližnje manj občutljive stavbe



Pravilna arhitekturna zasnova pomaga k izboljšanemu akustičnemu udobju.

Fasada narejena v obliki stopnic


V. 1. Priporočila za zasnovo stavbe

1. Lokacija in arhitekturna postavitev

2. Notranja porazdelitev prostorov

3. Inštalacije


Notranja razporeditev z upoštevanjem zunanjih virov hrupa

Pomembno je, da notranjo razporeditev prilagodimo virom zunanjega hrupa. Pri tem je treba upoštevati naslednje osnovne zakonitosti:

Balkoni z izolirano ograjo in zvočno izoliranim stropom

Na izpostavljenih straneh so locirani manj občutljivi prostori(kopalnice, kuhinje, itd.).


Notranja razporeditev z upoštevanjem notranjih virov hrupa

Prav tako je pri notranji razporeditvi prostorov pomembno upoštevati notranje vire hrupa. V zvezi s tem je treba spoštovati naslednje zakonitosti:

Akustično manj občutljivi prostori naj bodo nameščeni drug poleg drugega.

Občutljivi prostori (spalnice) naj ne bi bili drug poleg drugega.



Kontaktna površina zvočno občutljivih prostorov naj bo čim manjša.



Med dva zvočno občutljiva prostora poskusimo umestiti “zaščitne elemente”(primer – med dvema spalnicama namestimo stranišča)



Vrata naj bodo medsebojno čimbolj oddaljena.

Vrat ni priporočljivo nameščati skupaj.



V prostorih, kjer nastaja hrup, naj bodo nameščeni zvočno absorpcijski materiali. Na primer – paneli iz zvočno absorpcijske steklene volne na stropih in preproge na tleh.


Inštalacije - vodovod

Vrzeli zapolnimo z zvočno absorpcijskim materialom.Vse pritrditve opravljamo z elastičnimi pritrdili

Vodovod mora biti inštaliran po načelu ‘’plavajoče pritrditve’’.


Inštalacije

Inštalacije naj potekajo v prostorih, ki so zvočno manj občutljivi. Na primer – kopalnice, kuhinje, itd.

Izogibajmo se namestitvi inštalacij poleg zvočno občutljivih prostorov.


Inštalacije

• Motorje je treba namestiti v zvočno manj občutljivih območjih.

• Hrup vibracij strojev je potrebno absorbirati, za kar uporabimo visoko absorptivne kanale, na primer visoko učinkovite proizvode iz mineralne volneURSA AIR.

Ob zasnovi in nameščanju klimatizacijskih sistemov je potrebno upoštevati naslednje zakonitosti.


Odprtine

Posebno pozornost posvetimo namestitvi rolet. Škatle rolet naj bodo zvočno izolirane.

Mizarski spoji morajo biti zatesnjeni.

Preprečiti je treba uporabo drsnih oken.

Stranski prerez roletne škatle


Odprtine

Za povečanje zvočnega udobja je potrebno uporabiti okna z dvojno zasteklitvijo. Stekla naj bodo v dveh slojih in karsedadobro zatesnjena.

Stranski prerez roletne škatle


III. 2. Tehnike gradbenih zvočno izolativnih elementov

1. Enojne stene iz mavčnih plošč

2. Dvojne stene iz mavčnih plošč

3. Suhomontažne obloge

4. Stropi

5. Plavajoči tlaki


Enojne stene iz mavčnih plošč

OpisSuhomontažni pregradni sistemi so zgrajeni iz laminiranih mavčnih plošč, pritrjenih na kovinsko konstrukcijo iz profilov. Profile uporabljamo za nosilno strukturo in za pritrjevanje mavčnih plošč. Praznino med mavčnimi ploščami pa zapolnimo s stekleno volno, da izboljšamo zvočno izolacijo.

Zvočno izolativna učinkovitost

Ti gradbeni sistemi so zasnovani na principu masa-vzmet-masa, kar omogoča dobro zvočno izolacijo, istočasno pa majhno težo in minimalno debelino sten.

Priporočilo za uporaboTaka metoda je najbolj priporočljiva za zvočno izolativne notranje pregradne elemente objekta. Naslednja pomembna lastnost je hitrost izdelave, ki močno znižuje stroške gradnje.



Izgradnja sistema po posameznih korakih

V stranske stene, tla in strop pritrdimo horizontalna vodila; spoj s steno in stropom mora biti zatesnjen z elastičnim tesnilom.

V vodila brez pritrjevanja vstavimo vertikalne profile na razdalji 400 mm ali 600 mm oziroma jih razporedimo po potrebi; OPOMBA: V nekaterih primerih vertikalne profile na horizontalna vodila pritrdimo z vijaki

Ne eni strani stene na profile

privijačimomavčne plošče.

V tej fazi v steno napeljemo tudi

potrebne inštalacije.




Nato med profile vstavimo stekleno volno. Te zaradi njene

fleksibilnosti ni potrebno prirezovati na točne dimenzije,

kar pomeni znaten prihranek časa. Paziti je potrebno le, da

zapolnimo celoten prazen prostor.

Mavčne plošče pritrdimo še na drugo stran stene in zatesnimo spoje v skladu z navodili proizvajalca. Pri dvo ali večslojnih sistemih je potrebno zagotoviti, da pritrdimo plošče iz vsakega posameznega sloja posebej in da ustrezno zatesnimo vse spoje v vseh slojih.



Splošna priporočila za izgradnjo učinkovitega sistema

Praznine v steni je treba popolnoma zapolniti z zvočno izolacijskim materialom – nikjer ne smemo puščati praznih prostorov, saj to prispeva k prenosu zvoka.

Izogibajmo se uporabi togih izolacijskih materialov oziroma materialov, ki imajo veliko specifično gostoto.

Če želimo doseči visoko zvočno izolativnost sistema, za zapolnitev praznin uporabljajmo elastične materiale. Idealna izbira je lahka mineralna volna, kot je denimo, steklena volna.



Splošna priporočila za izgradnjo učinkovitega sistema

Stenske doze za vtičnice in podobno naj bodo na nasprotnih stenehnameščene na ustrezni razdalji; direktna namestitev ene nasproti drugi znatno prispeva k povečanemu prenosu zvoka.

Cevne inštalacije naj bodo ovite z zvočno izolativnimmaterialom, da preprečimo zvočne mostove.



Detajli pravilne

namestitve sistema

enojne stene iz mavčnih

plošč.

Horizontalni konstrukcijski element

Izolacijski spoj

Pritrditev

Stropno vodilo

Mavčna plošča

Mineralna volna

Mineralna volna

Mavčna plošča

Talno vodilo

Talna pritrditev

Izolacijski spoj

Plavajoč tlak



Detajl pravilne

namestitve sistema

enojne stene z dvoslojnimi

mavčnimi ploščami.


Izolacijski spoj

Pritrditev

Stropno vodilo

Mavčna plošča

Mineralna volna

Mineralna volna

Mavčna plošča

Talno vodilo

Talna pritrditev

Izolacijski spoj

Plavajoč tlak


Tehnike gradbenih zvočno izolativnih elementov




4. Stropi

5. Plavajoči tlaki


Dvojne stene iz mavčnih plošč

Opis

Pregradni sistemi z dvojno konstrukcijo so zgrajeni na podoben način kot enojne stene. Bistvena razlika je v tem, da sta v takem sistemu vgrajena dva konstrukcijska okvira, kar preprečuje zvočne mostove na spojih in omogoča boljšo zvočno izolacijo.


Ti gradbeni sistemi so zasnovani na principu masa-vzmet-masa, kar omogoča dobro zvočno izolacijo, istočasno pa majhno težo in minimalno debelino sten.

Priporočilo za uporabo

Taka metoda je najbolj priporočljiva za zvočno izolativne notranje pregradne elemente objekta. Naslednja pomembna lastnost je hitrost izdelave, ki močno znižuje stroške gradnje.




V stranske stene, tla in strop pritrdimo horizontalna vodila; spoj s steno in stropom mora biti zatesnjen z elastičnim tesnilom saj to izboljšuje zvočno izolacijo.

V vodila prve konstrukcije namestimo vertikalne profile na razdalji 400 ali 600 mm.




Sedaj lahko na prvo stran zidu privijačimo mavčne plošče

Med profile namestimo stekleno mineralno volno; njena elastičnost omogoča izjemno dobro prileganje vsem neravninam in nosilni konstrukciji




V stranske stene, tla in strop pritrdimo horizontalna vodila druge konstrukcije; spoj s steno in stropom naj bo zatesnjen z elastičnim tesnilom.

V vodila druge konstrukcije sedaj namestimo vertikalne profile na razdalji 400 ali 600 mm. Nato v steno vgradimo vse potrebne inštalacije.




Med profile namestimo stekleno mineralno volno; njena elastičnost omogoča izjemno dobro prileganje vsem neravninam in nosilni konstrukciji

Mavčne plošče sedaj lahko namestimo še na drugo stran stene (po navodilih proizvajalca zatesnimo spoje tako pri prvem kot tudi pri morebitnem drugem sloju



Pravilna zgradba sistema z dvojno konstrukcijo in več sloji mavčnih plošč


Izolacijski spoj

Pritrditev

Stropno vodilo

Mavčna plošča

Mineralna volna

Mineralna volna

Mavčna plošča

Talno vodilo

Talna pritrditev

Izolacijski spoj

Plavajoč tlak



! Spoj med mavčno ploščo in plavajočim tlakom mora biti ločen z vertikalnim trakom izolacije iz mineralne volne, saj to preprečuje toge spoje in zagotavlja boljšo zvočno izolacijo.

Detalj dvojne stene iz mavčnih plošč

Plavajoči tlak

Mineralna volna CP3 ali CP5 (15/20 mm)


Izolacijski trak

Izolacijski spoj




Mavčna plošča

Mineralna volna

Mavčna plošča

Vmesni prazen prostor

Zaključni element

Izolacijski spoj

Talno vodilo

Nepropustno elastično tesnilo

Plavajoč tlak


Drug način, da se izognemo togim spojem med dvojno steno iz mavčnih plošč in plavajočim tlakom je, da steno zgradimo na plavajočem tlaku. !




Zunanji zid/fasada

Omet

Praznina

Mineralna volna

Mavčna plošča

Zvočno izolacijski elastični trakParna zapora ali tesnilo (le v primeru zunanje stene

Mavčna plošča

Mavčna plošča

Vmesni profil

Mineralna volnaObodni profil

Izolacijski trak

Vertikalni pogled na steno

Na spojih dvojnih sten iz mavčnih plošč z nosilnimi stenami je potrebno zagotoviti, da bo pregradna stena v stiku z nosilno, to je, da jo namestimo pred suhomontažno oblogo nosilne stene, kot prikazuje zgornja skica.!



Sistem pregradne stene moramo namestiti pred plavajočim stropom tako, da ga pritrdimo na zgornjo betonsko ploščo.!



Zvočno izolacijski trak

Stropno vodilo

Mineralna volna

Navojna palica – pritrdilo

Mavčna plošča

Prazen vmesni prostor

Obešalo

Mineralna volna

Mavčna plošča

Stropno vodilo

Mavčna plošča






4. Stropi

5. Plavajoči tlaki


Suhomontažne obloge

Opis

Suhomontažne stenske obloge izboljšujejo zvočno izolativnost klasičnih opečnih ali betonskih sten. Sistem sestavlja nosilni zid z nosilno kovinsko konstrukcijo na katero pritrdimo mavčne plošče. Prazen prostor med steno in mavčno ploščo zapolnimo s stekleno volno in tako povečamo zvočno izolativnostsistema.


Ti gradbeni sistemi so zasnovani na principu masa-vzmet-masa. Sistem je kombinacija težke nosilne stene in suhomontažne obloge iz mavčne plošče ter steklene volne, ki zagotavlja dobro zvočno izolacijo.


Metodo priporočamo za zvočno izolacijo obstoječih vertikalnih gradbenih elementov, saj zagotavlja učinkovito zvočno izolacijo zidov in pregradnih sten.




Zagotovite, da nosilni zid, na katerega boste namestili obloge, nima neravnin ali lukenj, ki bi lahko prenašale zvok. Če je potrebno, jih predhodno popravite z mavcem ali ometom.

Na tla, steno in strop pritrdimo profile konstrukcije. Med profile in steno predhodno namestimo fleksibilno tesnilo; profili ne smejo biti v neposrednem stiku z nosilnim zidom.




V vodila druge konstrukcije sedaj namestimo vertikalne profile na razdalji 400 ali 600 mm. V tej fazi v steno vgradimo vse potrebne inštalacije.

Med profile namestimo mineralno (stekleno) volno. Ker je le ta zelo fleksibilna, ni potrebno natančno rezanje in prirezovanje. Potrebno je zapolniti ves prazen prostor tako, da ne ostajajo vrzeli ali praznine, pri tem pa moramo paziti, da izolacije ne rinemo za profile – oziroma se izogibamo kakršnemukoli trdnemu stiku med nosilnim zidom in konstrukcijo suhomontažne obloge.




Na profile sedaj privijačimomavčne plošče in stike zapolnimo v skladu z navodili proizvajalca.



Splošna priporočila za izgradnjo sistema

Izogibajmo se oblaganju neometanih sten

Izogibajmo se oblaganju lahkih keramičnih sten




Bodite posebej pozorni na cevne in električne inštalacije; uporabite tesnila za preprečitev nastanka zvočnih mostov.

Stenske doze za vtičnice in podobno naj bodo na nasprotnih stenehnameščene na ustrezni razdalji; direktna namestitev ene nasproti drugi znatno prispeva k povečanemu prenosu zvoka.




Cevne in elektro inštalacije ovijte v izolacijo iz steklene volne; prav takostenskih doz ne vstavljajte drektno v steno ampak jih pred tem ovijte v stekleno volno

Najboljša rešitev so suhomontažnisistemi s kovinsko konstrukcijo

Sistemi s trdnimi spoji so manj učinkoviti

Za izolacijski material ne uporabljajte plastičnih pen



Pravilna zgradba sistema suhomontažne obloge



Cementni ali mavčni omet

Zid / opeka (notranji ali zunanji)

Vijaki

Ojačitev (opcijsko, odvisno od višine)

Mavčna plošča

Mavčna plošča

Zid / opeka (notranji ali zunanji)


Vijaki


Talno vodilo

Mineralna volna

Izolacijski spoj

Plavajoči tlak



Pravilna zgradba sistema suhomontažne obloge



Mineralna volna


Beton / zid

Vijaki


Mavčna plošča

Mavčna plošča

Opeka / zid


Vijaki


Talno vodilo


Plavajoči tlak



Detajli: spoj med suhomontažno oblogo in plavajočim tlakom

Beton / zid


Mineralna volna

Mavčna plošča

Zaključni element

Talno vodilo

Nepropustno elastično tesnilo (opcijsko)

Izolacijski trak

Plavajoči tlak

Izolacijski trak


Če je vprostoru plavajoči tlak, mora le ta segati do površine nosilnega zidu. Sistem suhomontažne obloge namestimo na vrh plavajočega tlaka, njegovo konstrukcijo pa od tlaka ločimo z izolacijskimi trakovi.!



Detajli: spoj med suhomontažno oblogo in fasado

Vertikalni pogled na steno

Suhomontažna obloga, ki je nameščena na ločilni zid med dvema stanovanjema mora segati do nivoja fasade. Ta mora segati skozi suhomontažno oblogo nameščeno na fasadnosteno od zunaj.!

Zunanji zid/fasada

Omet

Mineralna volna (dodatno)

Mavčna plošča

Mineralna volna

Obodno vodilo

Zvočno izolacijski elastični trak

Parna zapora ali tesnilo (le v primeru zunanje stene

Mavčna plošča

Mineralna volna

Praznina

Omet

Zid / opeka

Vlagoodporni omet

Mavčni omet

Praznina

Mineralna volna

Mavčna plošča

Vmesni profil

Povezovalni profil

Obodni profil

Izolacijski trak



Detajli: spoj med suhomontažno oblogo in stropom

Horizontalni konstrukcijski el.


Stropno vodilo

Mineralna volna

Mavčna plošča

Navojna palica – pritrdilo

Obešalo

Mineralna volna

Mavčna plošča

Stropno vodilo

Praznina

Mavčni omet

Zid / opeka

! Sistem suhomontažne obloge moramo namestiti pred plavajočim stropom tako, da ga pritrdimo na zgornjo betonsko ploščo.



Detajli: spoji suhomontažnih sten z drugimi gradbenimi elementi

Horizontalni

konstrukcijski element


Profil

Prečni tram

Mineralna volna

Vodilo

Mavčna plošča

Profil

Profil


ProfilVodiloZvočno izolacijski trak

Stropni profil

Mineralna volna

Mavčna plošča

Mavčna plošča

Kotni profil

Mineralna volna

Obodni profil

Min. volna

Steber

Obodni profil


Mavčna plošča

Obodni profil


Mavčna plošča

Prostor za inštalacije

Preg

radn

i zid

Suho

mon

tažn

aob

loga

Suhomontažne obloge ob nosilnem zidu - stebru

Suhomontažne obloge ob nosilnem zidu in stiku z gradbenim elementom

! Konstrukcija suhomontažne obloge mora slediti obliki nosilnega zidu (stebri, ipd).






4. Stropi

5. Plavajoči tlaki


Stropi

Opis

Sistem zvočno-izolativnih stropov je zasnovan tako, da povečuje zvočno izolacijsko učinkovitost. Izgradnja takega sistema je podobna izdelavi suhomontažnestenske obloge in ga sestavlja obešena kovinska konstrukcija na katero pritrdimo mavčne plošče. Prazen prostor nad mavčnimi ploščami za učinkovito izolacijo pred zvokom, ki se prenaša po zraku, zapolnimo z mineralno stekleno volno.


Ti sistemi so zasnovani na načelu masa-vzmet-masa, zato z njihovo vgradnjo na že obstoječe strope zlahka dosežemo visoko učinkovito zvočno izolacijo.


Ti elementi so najboljša izbira za učinkovito izolacijo posameznih nadstropij pred zvokom, ki se prenaša po zraku.


Stropi


Stropne profile s posebnimi pritrdili obesimo na obstoječ strop tako, da so na celotni površini nameščeni na isti višini

Nad profile namestimo izolacijo iz steklene volne

Na profile privijačimo mavčne plošče in zatesnimo spoje


Stropi

Pravilna izgradnja suhomontažne stropne obloge

Plavajoči tlak

Mineralna volna CP3 do CP5 (15/20mm)

Stropna plošča


Prazen prostor

Mineralna volna

Strop

Spoji stropa z drugimi sistemi so bili že razloženi v predhodnih poglavjih.!


Stropi


Inštalacije (osvetlitev in podobno) naj bodo speljane ob horizontalnem konstrukcijskem elementu; skozi izolacijo iz steklene volne jih speljemo šele na mestu preboja.






4. Stropi

5. Plavajoči tlaki


Plavajoči tlaki

Opis

Plavajoči tlaki so gradbena tehnika, zasnovana za zmanjšanje prenosa zvoka udarca med nadstropji. Ta sistem je sestavljen iz elastičnega sloja, ki deluje kot dušilec vibracij, ki nastanejo ob udarcu. V ta namen je še posebej primerna mineralna steklena volna. Na njo namestimo bodisi moker (betonski) ali suhomontažni (iz lesnih ali mavčnih plošč) tlak.


Ti gradbeni sistemi so zasnovani na zvočno izolativnem načelu masa-vzmet-masa in se uporabljajo za zmanjšanje prenosa zvoka udarca med nadstropji.


To je najbolj priporočljiva metoda za zmanjšanje prenosa zvoka udarca med nadstropji.


Plavajoči tlaki


Pripravimo površino tlaka in odstranimo ves odvečni material

Za izravnavo tlaka in pripravo gladke podlage lahko uporabimo plast peska


Plavajoči tlaki


Na tlak namestimo stekleno volno tako, da pokrije celotno površino podlage

Na obodu dodamo še vertikalni trak steklene volne in tako izoliramo plavajoči tlak od stene. Nato namestimo polietilensko folijo, ki deljue kot tesnilo in ločilni sloj.


Plavajoči tlaki


Nato dodamo sloj betona, ki deluje kot nosilna površina. Tlak nato lahko prekrijemo z zaključnim slojem iz ploščic, preprog, parketov, itd.


Plavajoči tlaki

Pravilna zgradba plavajočega tlaka

Elastično tesnilo

Plavajoči tlak

Armatura plavajočega tlaka

Talna obloga

Ločilna PE folija

Mineralna volna

Elastična obodna obroba

Spoji plavajočega tlaka z drugimi sistemi so bili že razloženi v predhodnih poglavjih.!




V tem delu boste spoznali, da…

... je steklena volna idealen zvočno-izolacijski material za uporabo v gradbeništvu.


Zakaj priporočamo uporabo steklene volne URSA?

Steklena volna URSA v sistemih zvočne izolacije omogoča 5 ključnih prednosti:

Najboljša zvočna izolativnost

Odlične protipožarne lastnosti

Najboljše razmerje med ceno in kvaliteto

Najlažje rokovanje

Najnižji okoljski vplivi



1. Zakaj priporočamo uporabo steklene volne URSA?• Najboljša zvočno izolativna učinkovitost• Odlične protipožarne lastnosti• Najboljše razmerje med ceno in kvaliteto• Najlažje rokovanje• Najnižji okoljski vplivi

2. Prednosti uporabe steklene volne URSA v zvočno izolativnih sistemih



1. Najboljša zvočno izolativna učinkovitost

2. Odlične protipožarne lastnosti

3. Najboljše razmerje med ceno in kvaliteto

4. Najlažje rokovanje

5. Najnižji okoljski vplivi


Steklena volna URSA – najboljša zvočno izolativna učinkovitost

Karakteristike idealnih zvočno izolativnih materialov

Zvočno izolacijsko sposobnost materiala določata dve karakteristiki: dinamična togost in upornost pretoku zraka

• Dinamična togost – ta lastnost se nanaša na sposobnost materiala, da prevaja zvočne valove [s’=EqyN/d) v MN/m3]. Povezana je z gostoto materiala, zato so gostejši materiali slabši zvočni izolatorji, zaj bolje prevajajo zvok (če, vzemimo, potrkamo na leseno ploščo dobimo mnogokrat močnejši zvok, kot če potrkamo na ploščo iz steklene volne).

• Upornost pretoku zraka- [merimo jo v kPa·s/m2] nam pove koliko zraka lahko preide skozi material pri danem volumnu pretoka oziroma, kako absorptiven je material. Vlaknasta struktura proizvodov iz steklene volne omogoča optimalnevrednosti upornosti pretoku zraka za zvočno izolacijo, saj se energija zvočnih valov zaradi trenja spremeni v toploto, ko zadene ob vlakna steklene volne.



Vrednost upornosti pretoku zraka je za zvočno izolacijo idealna

• Materiali z upornostjo pretoku zraka pod 5 kPa s/m² so slabi zvočni izolatorji, saj ne omogočajo zadostne absorpcije.

• Lahka steklena volna URSA ima idealno upornost 5 kPa s/m². Raziskave kažejo, da je zvočno izolacijski potencial pregradne stene popolnoma izkoriščen, kadar je vmesni prostor popolnoma zapolnjen s stekleno volno, ki ima upornost pretoku zraka 5 kPa s/m² (*).

• Materialom z upornostjo pretoku zraka nad 5 kPa s/m² se zvočna izolativnost več ne povečuje in so manj optimalni tako z ekonomskega, kot z okoljskega vidika. Pri njihovi proizvodnji je potrebna večja gostota, kar povečuje stroške sistema in predstavlja večje okoljske obremenitve.

• Pri materialih z upornostjo pretoku zraka nad 10 kPa s/m² je prenos zvoka tak kot v trdnih snoveh (so pregosti), in zatorej niso primerni za zvočno izolacijo.

Ključna dejstva:Upornost pretoku zraka vsaj 5 kPa s/m² je predpogoj, istočasno pa tudi ekonomska in okoljska zgornja meja upornosti pretoku zraka za idealen zvočno izolacijski material.

(*) J. Royar. Vloga steklene volne v zvočno izolativnih gradbenih sistemih, 2005.



5

0

10

Upo

rnos

t pre

toku

zra

ka(k

Pa

s/m

²)

Steklena volna ima idealno upornost5 kPa s/m2

Prenos zvoka = ni zvočne izolacije

Premalo absorpcije = slaba zvočna izolacija

Nobene dodatne zvočno izolativneučinkovitosti, vendar pa so ti materiali slabši z ekonomskega in okoljskega vidika

Steklena volna URSA = idealna upornost pretoku zraka



Steklena volna URSA = idealna upornost pretoku zraka

Steklena volna za isto upornost pretoku zraka potrebuje manjšo gostoto, zato jeekonomsko učinkovitejši in okoljsko vzdržnejši material.

1

10

100

10 100Density kg/m3

Res

istiv

ity (k

Pa·

s/m

2)

GWSW

Steklena volna ima optimalno učinkovitost

Source: Tor Erik Vigran, Gradbena akustika, stran 197.

Ključna dejstva:Graf prikazuje, da steklena volna doseže idealne lastnosti pod in okrog 15 kg/m3, medtem ko je funkcionalna gostota kamene volne nad 25 kg/m3, kar je znatno nad ekonomskim in okoljskim optimumom.

Gostota kg/m3

Upo

rnos

t (kP

a/m

2



Višja gostota ne pomeni višje zvočne izolativnosti

• Spodnji graf prikazuje zvočno reduktivni potencial dveh materialov(steklene in kamene volne) v enakih gradbenih sistemih.

• V večini primerov ni razlik v učinkovitosti sistema, če pa že obstajajo, so izjemno majhne in v korist steklene volne.

Zvočno reduktivni potencial

Ključna dejstva: Višja gostota kamene volne ne prispeva k boljši zvočni izolaciji v kateremkoli zvočno izolativnemsistemu.

Kamena volna

mavčna plošča mavčna plošča + keramika opečna stena

Steklena volna

Št. testov:Št. testov:Št. testov:









Steklena volna URSA – odlične protipožarne lastnosti

Steklena volna izboljšuje protipožarne lastnosti zvočno izolativnih sistemov

Ob odličnih zvočno izolativnih lastnostih nam steklena volna v pregradnih stenah zagotavlja še ustrezanje najstrožjim protipožarnim predpisom.Testni rezultati kažejo, da uporaba steklene volne v primernem sistemu lahko ustreza razredom od REI 60 do REI 120.

Glavni dejavnik take učinkovitosti mavčnih pregradnih sten so izjemnelastnosti mavca, kadar ga izpostavimo ognju. Čisti mavec (CaSO4.2H2O) vsebuje kemično kombinacijo skoraj 21% kristalizirane vode in približno 79% kalcijevega sulfata, ki je pod temperaturo1200°C nevnetljiv.

Tipični proizvodi iz steklene volne, ki jih uporabljamo v zvočno izolacijskih sistemih, so nevnetljivi. Ta lastnost, ki izvira iz njhoveanorganske narave, izboljšuje in dopolnjuje ognjeodpornostpregradnih sten, kar poleg vsega ostalega prispeva še k stabilnosti strukture zgradbe ob evakuaciji v primeru požara.



Tališče, odziv na ogenj in ognjeodpornost

Tališče neke snovi je temperaturno območje v katerem se njeno agregatno stanje spremeni iz trdnega v tekoče. Temperatrue tališča ne smemo zamenjavati z delovno temperaturo.

Odziv na ogenj (RTF) je lastnost materiala, s katero opišemo, kako se material odziva, če ga izpostavimo ognju.

• Steklena volna dosega najvišji evropski razred odzivnosti na ogenj: A1s1d0.

Ognjeodpornost je karakteristika gradbenih komponent: Požarni razred gradbene komponente, kot je, na primer, suhomontažna pregradna stena, tako ni odvisna od uporabljenega tipa mineralnevolne ampak bolj od števila slojev mavčnih plošč in natančnosti izdelave.

• Med mateiali za protipožarno zaščito in ognjeodpornimi materiali je jasna razlika.

• Materiali za protipožarno zaščito se uporabljajo za zaščito strukturnih elementov zgradbe (kovinski stebri, itd.) in pri tehničnih namenih (kotli, visokotemperaturna cevna inštalacija, itd.); taki materiali niso idealna izbira za zvočno izolacijo.

Ključna dejstva: Tališče izolacije je pri zvočno izolacijskih sistemih nepomembna lastnost; pomembna je ognjeodpornost materiala celotne gradbene komponente in ne tališče izolacijskega materiala.



Ognjeodpornost je ključna lastnost gradbenih komponent

• Tipična oznaka ognjeodpornosti je razred REI• R – nosilnost konstrukcije – minimalni čas (na primer 30 min), ko je konstrukcija še sposobna vzdržati

obremenitev ob izpostavljenosti požaru

• E – integriteta – minimalni čas (na primer 30 min), ko konstrukcija še zadržuje prodor ognja

• I - izolacija – minimalni čas, ki je potreben, da hladna stran konstrukcije doseže neko temperaturo; običajno je to 140 °

• REI faktor merimo in izražamo v minutah: 15, 30, 45, 60, 90, 120, 180, 240

• Požarni razred gradbene komponente (npr. suhomontažne konstrukcije) ni odvisen toliko od uporabljenega tipa mineralne volne kot od števila slojev mavčnih plošč in od natančnosti izdelave. Pri ognjeodpornosti ob uporabi kamene in steklene volne ni znatnih razlik. Pri enakih sistemih – običajnih gradbenih elementih – dosegata oba materiala enak REI razred.

Ključna dejstva: Dokazano je, da gradbene komponente, v katerih je vgrajena steklena volna, dosegajo visoke REI razrede – npr. REI 120. Te vrednosti v enaki meri dosegata tako steklena kot tudi kamena mineralna volna.



1. Highest acoustic performance1. Najboljša zvočno izolativna učinkovitost



4. Best handling experience4. Najlažje rokovanje



Steklena volna URSA – najboljše razmerje med ceno in kvaliteto

Ključni razlogi

a. Manj časa za namestitev kot pri kamneni volnib. Nižji strošek na dB zvočne izolacije kot pri kameni volnic. Nižji stroški sistema kot pri dvoslojnih mavčnih pregradah



Za namestitev steklene volne porabimo manj časa kot za kameno volno

URSA je naročila neodvisno raziskavo za primerjavo porabljenega časa pri izolaciji iste površine z različnimi materiali.

Da bi lahko dobili resnično primerljive rezultate, so izbrali dve identični hiši v Avstriji.

Izbrani materiali so bili:

• Role steklene volne• Role in plošče iz kamene volne



Pri namestitvi steklene volne lahko prihranimo do 40% časa

Raziskava je pokazala, da je bilo potrebno 278 minut za namestitev plošč iz kamene volne.

Pri uporabi rol steklene volne je bilo za izolacijo iste površine potrebno le 145 minut. To kaže na jasno prednost rol steklene volne pred paneli iz kamene volne.

Iz tega torej izhaja, da smo pri namestitvi rol steklene volne porabili 48% časa manj.

Prihranki so bili zelo veliki tudi ob primerjavi rol steklene volne zrolami kamene volne. Za izolacijo iste površine smo porabili 67 minut manj in tako prihranili 32% časa.

Role SV Role KV Plošče KV

Čas (min) 145 212 278

% časa prihranjenega ob uporabi steklene volne - 32% 48%

Ključna dejstva: V primerjavi s kameno volno nam uporaba steklene volne ob namestitvi prihrani do 40% časa.



Steklena volna ponuja najboljše razmerje med stroškom in učinkom

URSA je izvedla študijo primerjave stroškov izolacijskega materiala na decibel redukcije zvoka v enakih suhomontažnih sistemih pregradnih sten.

Izbrani materiali so bili:

• Steklena volna URSA • Kamena volna

Tehnične specifikacije in cene za oba proizvoda so posneli s spletne strani trgovca Leroy Merlin v Franciji.

Oba materiala sta bila uporabljena v standardni pregradni steni tipa Rw 72/48:• Enojna konstrukcija• Enoslojna mavčna plošča



Steklena volna ponuja najnižji strošek na dB redukcije zvoka

URSA 34 R(1 rola)

Kamena volna(1 plošča) ∆ GW – SW

dolžina (mm) 16200 1350

širina (mm) 1200 600

debelina (mm) 45 40

m2 19,44 0,81

Cena za rolo / panel* 40,82 6,15

EUR/m2 2,10 7,59 72%

Rw 72/48 sistem 44 42

EUR/dB 0,05 0,18 74%

Ključna dejstva: Uporaba steklene volne omogoča najnižji strošek na dB redukcije zvoka

* Vir: spletna stran Leroy Merlin, 02.09.10. Specifikacija proizvodov, kot je navedena v proizvajalčevi dokumentaciji

http://www.leroymerlin.fr/mpng2-front/pre?zone=zonecatalogue&idLSPub=1244117943&renderall=on




Zapolnitev praznin s stekleno volno ali večslojni sistem mavčnih plošč

Učinkovitost zvočne izolacije enoslojne pregradne stene lahko povečamo z povečanjem števila slojev mavčnih plošč ali z zapolnitvijo praznine v pregradni steni s stekleno volno ali, seveda, z obema ukrepoma istočasno.

Primer:1Ref:URSA DB nº 102Rw(C;Ctr)= 39(-2;-5)Strošek (CYPE 2010.m) =28,51 €/m2


Podvojitev količine mavčnih plošč

Namestitev steklene volne URSA




Uporaba steklene volne ponuja optimalno kombinacijo zvočnih in protipožarnih lastnosti glede na strošek.

Tip mavčne plošče Debelina praznine in zapolnitev

Zvočno izolacijski potencial

Razred ognjeodpornosti

Strošek(EUR/m2)

15 mm standard 50 mm prazno 39(-2;-5) -- 28,51

15 mm standard 50 mm s stekleno volno 45(-3;-9) -- 34,95

2*13 mm standard 50 mm prazno 44(-2;-6) -- 41,06

2*13 mm standard 50 mm s stekleno volno 51(-3;-9) EI 60 47,49

2*13 mm protipožarno 50 mm s stekleno volno 51(-3;-9) EI 120 55,57

2*15 mm standard 50 mm s stekleno volno 52(-2;-7) EI 90 51,11

2*15 mm protipožarno 50 mm s stekleno volno 52(-2;-7) EI 120 63,55

Ključna dejstva: Dvoslojnih pregradnih sistemov s praznim vmesnim prostorom se je treba izogibati. Če želimo dobiti zvočno-izolacijsko in ekonomsko učinkovit ter požarno varen sistem, je treba praznino zapolniti s stekleno volno.









Steklena volna URSA – izolacija, ki je uporabniku najprijaznejša

Steklena volna URSA je najprijaznejši zvočno izolacijski material za uporabnika

• Visoka stisljivost, ki olajša prevoz do gradbišča in premikanje proizvodov po gradbišču

• Material se zlahka uporablja; ob rezanju ni potrebno zamudno natančno merjenje.

• Elastična narava materiala omogoča popolno zapolnitev vseh praznin, kar preprečuje nastanek zvočnih mostov in pripomore k izjemnim zvočno izolativnim lastnostim sistema.

V nasprotju z navedenim pa so paneli iz kamene volne krhki in se hitro prelomijo, zato se v sistemih, v katerih je nameščena kamena volna, večkrat pojavijo zvočni mostovi.

Ključna dejstva: Steklena volna omogoča lažjo in učinkovitejšo namestitev.









Steklena volna URSA – najnižji okoljski vplivi

S stekleno volno URSA okoljske vire izrabljamo najučinkoviteje

Glavni razlogi, zakaj ima steklena volna URSA tako izjemno okoljsko bilanco, so:

Steklena volna

Funkcionalna enota steklene volne

potrebuje manjšo maso.

Stisljivost steklene volne omogoča znatne

prihranke energije v logistični verigi.

Pri proizvodnji steklene volne

URSA uporablja kar 50% recikliranega

stekla.


• Steklena volna ima izjemno okoljsko bilanco, saj v svojem življenjskem ciklu v okolje sprosti izjemno majhno količino CO2.

• V Franciji, na primer, steklena volna v življenjskem ciklu prihrani 243 toliko energije, kot jo je bilo potrebno za njeno proizvodnjo, transport in namestitev.

Glavni zaključki

Ekološka bilanca URSA: energija

●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●

+2431 ●



Pridobivanje Proizvodnja Logistika Namestitev

LCA* Študija Inštituta Forschungszentrum Karlsruhe: Analiza izolacijskega proizvoda iz steklene volne za izolacijo poševne strehe z ozirom na oceno

izdelka v življenjski dobi, njeno izdelavo in namestitev




URSA 34 R(1 rola)

RW alpharock(1 panel)

Prednosti steklene volne URSA

Dolžina (mm) 16200 1350

Širina (mm) 1200 600

Debelina (mm) 45 40

M2 19,44 0,81

M3 0,875 0,032

kg/m3 15 70

kg/m2 0,675 2,8 76%

Sistem Rw 72/48 44 42

kg/dB 0,015 0,067 77%

Ključna dejstva: Steklena volna porabi 77% manj naravnih virov (masa), kot kamena volna, ob tem pa je še učinkovitejša.

* Vir: spletna stran Leroy Merlin, 02.09.10. Specifikacija proizvodov, kot je navedena v proizvajalčevi dokumentaciji





1. Zakaj priporočamo uporabo steklene volne URSA?• Najboljša zvočno izolativna učinkovitost• Odlične protipožarne lastnosti• Najboljše razmerje med ceno in kvaliteto• Najlažje rokovanje• Najnižji okoljski vplivi

2. Prednosti uporabe steklene volne URSA v zvočno izolativnih sistemih


Prednosti uporabe steklene volne URSA v zvočno izolativnih sistemih

Steklena volna URSA je idealen proizvod za zvočno izolacijo.

Na naslednjih straneh vam bomo prikazali obsežno vrsto testov, ki jasno kažejo prednosti uporabe steklene volne pri različnih sistemih zvočne izolacije.


Steklena volna URSA in zvočna izolacija

Zvočno izolativne lastnosti in gostota

Ta slika kaže primerjavo zvočno izolacijskega potenciala steklene volne in kamene volne za izolacijo zvoka, ki se prenaša po zraku v sistemih mavčnih plošč.

0

10

20

30

40

50

60

100

125

160

200

250

315

400

500

630

800

1000

1250

1600

2000

2500

3150

4000

5000

GW SW

Vir: testi URSA

PB15+MiWo50mm+PB15

Rw(C;Ctr) = 41(-3;-9) RA = 38 dBATest LGAI nº 97778

Steklena volna

Rw(C;Ctr) = 40(-3,-9) RA = 37 dBATest LGAI nº 97821

Kamena volna

Kamena volna mora imeti precej večjo gostoto, da doseže skoraj tako dober rezultat, kot steklena volna




Spodnji graf prikazuje primerjavo zvočno izolacijskega potenciala steklene in kamene volne za izolacijo zvoka, ki se prenaša po zraku pri opečni steni s suhomontažno stensko oblogo.

0

10

20

30

40

50

60

70

80

100

125

160

200

250

315

400

500

630

800

1000

1250

1600

2000

2500

3150

4000

5000

GW SW

Rw(C;Ctr) = 53(-3;-11) RA = 50 dBATest UPV nº 18LH7 TF1

Rw(C;Ctr) = 49(-3;-10) RA = 46 dBATest UPV nº22LH7TL1

Steklena volna dosega boljše zvočno izolativne lastnosti, pri čemer za to potrebuje precej manjšo gostoto, kot kamena volna

Perforirana opeka 7+ stenskaobloga PB10+ MiWo50 mm

Steklena volna

Kamena volna

Vir: Testi URSA



0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

125

160

200

250

315

400

500

630

800

1000

1250

1600

2000

2500

3150

4000

5000

GW SW

Rw(C;Ctr) = 69(-2;-8) RA = 67 dBATest CSTB 713-940-0168/2

Rw(C;Ctr) = 69(-2;-9) RA = 67 dBATest CSTB 713-940-0168/2

Spodnji graf prikazuje primerjavo zvočno izolacijskega potenciala steklene in kamene volne za izolacijo zvoka, ki se prenaša po zraku pri betonski steni s suhomontažno stensko oblogo na kovinski konstrukciji.


Beton 16 + stenska oblogaPB10 + MiWo30 mm

Steklena volna

Kamena volna

Iz gornjega grafa je razvidno, da steklena volna z manjšo gostoto dosega večjo zvočno izolativnostVir: Testi URSA




Spodnji graf prikazuje primerjavo zvočno izolacijskega potenciala steklene in kamene volne za izolacijo zvoka, ki se prenaša po zraku pri visečem stropu.

0

10

20

30

40

50

60

70

80

100

125

160

200

250

315

400

500

630

800

1000

1250

1600

2000

2500

3150

4000

5000

GW SW

Beton 14+ MiWo50mm+2PB13

Steklena volna

Rw(C;Ctr) = 60(-1;__) RA = 59 dBATest AC3 D3 97 XVI

Vključno z SilentblockRw(C;Ctr) = 60(-1;__) RA = 59 dBATest AC3 D3 97 XVIII

Kamena volna

Steklena volna omogoča večjo zvočno izolativnost pri znatno manjši gostoti

Vir: Testi URSA




-5

0

5

10

15

20

100

125

160

200

250

315

400

500

630

800

1000

1250

1600

2000

2500

3150

4000

5000

GW SW

∆Lw = 9Test AC3 D3 97 XVI

Vključujoč Silentblock∆Lw= 9Test AC3 D3 97 XVIII

Beton 14 + MiWo50 mm + 2PB13

Steklena volna

Kamena volna

Spodnji graf prikazuje primerjavo zvočno izolacijskega potenciala steklene in kamene volne za izolacijo zvoka udarca pri visečih stropih.

Vir: Testi URSA



Zvočno izolativne lastnosti in gostotaSpodnji graf prikazuje primerjavo zvočno izolacijskega potenciala steklene in kamene volne za izolacijo zvoka, ki se prenaša po zraku pri masivnih stenah z elastičnimi pasovi.

Velika opeka 7 cm + MiWo 40 mm + velika opeka 7 cm.

Kamena volnaSteklena volna

RA = 61,6 dBATest Audiotec CTA 245/09/AERSteklena volna gostote 22 Kg/m3

RA = 56,1 dBATest Silensis B0141-IN-CT-04 IIKamena volna gostote 70 Kg/m3

Vir: Testi URSA


Steklena volna URSA in zvočna absorpcija

Debelina in ne gostota materiala pozitivno vpliva na zvočno absorptivnost.

Učinek debeline(Gostota ~16Kg/m3)

Učinek gostote(Debelina~100mm)

Debelina vpliva na zvočno absorptivnost materiala.

Gostota nima nobenega znatnega vpliva na zvočno absorptivnost materiala.

Vir: testi URSA



Učinek vmesne praznine

P 4216 (25 mm brez praznine) P 4216 (25 mm in praznina 150 mm)

Iz gornjega grafa je razvidno, da vmesna praznina povečuje kapaciteto zvočne absorptivnosti steklene volne (še posebej pri nizkih frekvencah). Večja kot je praznina, več zvočne energije se pretvori v toplotno.

Vir: testi URSA



Kaširni materiali vplivajo na zvočno absorptivnost steklene volne

Kaširni materiali imajomočan vpliv na zvočno absorptivnost. Prepustnikaširni materiali imajo pozitiven, neprepustni pa negativen vpliv na učinkovitost zvočne izolacije (še posebej pri visokih frekvencah).

GW GW + stekleni voal GW + ALU

Vir: testi URSA

V. Programski paket Akustika



V tem delu boste izvedeli,…

... da smo v podjetju URSA razvili programsko opremo za področje zvočne izolacije in zvočne absorpcije

• Baza podatkov Akustika

• Programska oprema URSA Akustika za izračun nivoja zvočne izolacije konstrukcij



1. Baza podatkov Akustika

2. Programski paket URSA Akustika


Baza podatkov Akustika

Izračun rezultatov R vrednosti

URSA je razvila orodje, ki omogoča vpogled v podatke zvočno redukcijskega potenciala različnih sistemov za zvočno izolacijo.

Microsoft Office Excel Worksheet

Orodje omogoča, da po svoji volji izberete sistem in elemente sistema. Vsi rezultati so overjeni s strani neodvisnih organizacij.


Baza podatkov Akustika – zvočna absorpcija

Omogočanje vpogleda v zvočno absorpcijsko učinkovitostURSA je razvila orodje, ki omogoča vpogled v podatke zvočno redukcijskega potenciala različnih sistemov za zvočno izolacijo.

Microsoft Excel Worksheet

Orodje omogoča, da po svoji volji izberete sistem in elemente sistema. Vsi rezultati so overjeni s strani neodvisnih organizacij.



1. Baza podatkov Akustika

2. Programski paket URSA Akustika


Kaj s programom računamo?

• zajeti so naslednji tipi konstrukcij:- enojne homogene pregrade,- dvojne pregrade,- večslojne pregrade,- nehomogene pregrade

Hvala za pozornost.

Documents

URSA Žepni priročnik ZVOČNA IZOLACIJA V …ursa.tmedia.biz/si/pdf/prirocnik/zvocna_izolacija_v_gradbenistvu.pdf · Stran 7 · ZVOČNA IZOLACIJA V GRADBENIŠTVU · Zvo. č. ni tlak