USA Trip 2011

2 tekmi • 2 kombija • ~ 7000 prevoženih km • 1000 litrov goriva

Strokovna ekskurzija študentov Fakultete za elektrotehniko in Fakultete za računalništvo in informatiko

USA Trip 20111. marec - 7. april 2011

12 podjetij • 9 štu

dentov • 4 univerze • 4 narodni parki • 4 zvezne države

Los Angeles • Hawthorne • Santa Monica • Long Beach • Hollywood • Beverly Hills • Bel Air Kramer Junction • San Jose • Fremont • Sunnyvale • Mountain View • Palo Alto • San Francisco • Berkeley Mariposa • Yosemite National Park • Fresno • Sequoia National Park • Bakersfield • Mojave • Death Valley

National Park • Las Vegas • Hoover Dam • Grand Canyon National Park • Flagstaff • Phoenix

Miami • Daytona BeachKennedy Space CenterKey West • Miami Beach

Zahodna obala • CA, NV, AZ Florida

“Najbolj je treslo vseh devet članov v

mrzli noči sredi Grand Canyona.”

Sandi Kavalič

Naša pot

2

USA TRIP 2011 • ELEKTROŠOK • www.elektrosok.si

Nagovor predsednika

Po šestih mesecih dela je pred vami brošura naše strokovne ekskurzije USA TRIP 2011. Elektrošok je Društvo študentov računalništva in elek-trotehnike, v katerega se združuje ambiciozna skupina študentov, ki prihaja iz različnih študijev. Čeprav smo z različnih fakultet pa nas že od vsega začetka organizacije stroko-vne ekskurzije v Združene države Amerike druži skupna želja po na-biranju novih izkušenj, novih znanj in predvsem tudi iskanju stičišč, kjer lahko svoje ideje združita obe stroki- računalniška in elektrotehniška. To je bila prva ekskurzija, kjer so študentje Fakultete za elektrotehniko in Fakultete za računalništvo in infor-matiko združili moči.

Društvo se je pravzaprav rodilo ravno iz želje, da se študentje obeh fakultet združimo in si tako že med seboj izmenjamo določena znanja, poglede, ideje, nato pa vse to s pri-dom uporabimo pri načrtovanju

ekskurzije, ki je tako pokrivala obe področji.

Vse se je začelo z idejo, sledilo je ogromno načrtovanja, sestankov, is-kanja sponzorjev, pošiljanja prošenj - skratka ogromno dela že pred 1. marcem, ko smo končno odrinili na pet tednov dolgo pot.

V tej brošuri je zajeta naša pot, predstavitev podjetij, univerz, na-cionalnih parkov in mest, ki smo si jih ogledali. Prav tako brošura zaje-ma tudi slikovne utrinke in nekatere misli članov društva s potovanja ter zabavni del ekskurzije.

Upam, da boste v brošuri uživali in da vas bo navdušila, kot je nas navdušilo naše potovanje.

Za konec pa še misel, ki nas sprem-lja že vse od začetka, ko se je rodila ideja za Elektrošok:

»Ti lahko narediš nekaj, česar jaz ne morem. Jaz lahko naredim nekaj, česar ti ne moreš. Skupaj pa lahko narediva zelo veliko.« (M.T.)

Predsednik društva Elektrošok Mitja Rakar

ElektrošokUvod

3


zaposlitvenega kadra in sicer pretežni del podpore uporabnikom ter del raz-voja. Glavni del razvoja je lociran na Kitajskem, kjer imajo preko 200 zaposlen-ih. Vsega skupaj podjetje zaposluje okoli 250 ljudi iz različnih področij in znanj.

Predstavili so nam svoj način podpore uporab-nikom, ki jo nudijo tako

uporabnikom plačljivega produkta kot tudi uporabnikom brezplačnega. Vsega skupaj imajo preko 100 mili-jonov uporabnikov, katerim nudijo celovite rešitve za upravljanje z PDF dokumenti, ki zagotovo predstavlja-jo cenejšo alternativo bolj poznanim Adobe produktom.

razvoju prispeva še veliko ljudi po celem svetu v obliki skupnosti, neu-radno naj bi bilo takih sodelavcev čez 15000. Podjetje razvija odpr-tokodni brskalnik, h kateremu lahko prispeva vsak posameznik. Vsi pro-grami, ki jih uporabljajo v podjetju Mozilla, so odprtega tipa – zanje ni potrebno plačevati licenc, kar veliko prispeva k minimizaciji stroškov.

Mozilla je podjetje (globalna skupnost), ki je razvilo Microsoftovemu Internetnemu Explorerju konkurenčni brskalnik Firefox. Podjetje ima sis-tem pisarn odprtega tipa, kjer nas je presenetilo pestro urejeno in prijetno delovno okolje, v katerem imajo zaposleni lahko tudi hišne ljubljenčke. Vse v Mozilli je prilagojeno kreativnemu in prijetnemu timu, ki v njem ust-varja.

Ogledali smo si oddelek za trženje, CEO-oddelek, razvojni, informaci-jski, laboratorijski oddelek, oddelek za inovacije itd.

Podjetje zaposluje nekaj več kot 300 delavcev, poleg tega je še dodat-no zaposlenih okrog 50 študentov. K

Mozilla

Podjetje Foxit Software je večini uporabnikov znano po svojem produktu Foxit Reader, ki omogoča branje in različne manipulacije s PDF dokumenti. Ustanovljeno je bilo leta 2001. Ko smo prispeli v njihove prostore, smo bili prijetno presenečeni nad napisom »Wel-come Slovenian Students«. Podjetje ima v Silicijevi dolini le delček vsega

Foxit Software

“Foxit, lep primer podjetja, kjer z dobro idejo, zagnanostjo in vztrajnostjo iz majhne-ga raste veliko.”

Ana Pleško

POdjETjA

4


# 7# 7

cienta, omogoča 3D stereo vid v HD resoluciji in možnost prilagoditve razmerja razdalj (npr. 5 cm premika roke kirurga ustreza 1 cm premika robotske roke). Podjetje prodaja tudi operacijske instrumente, ki so razviti iz klasičnih instrumentov uporabljenih v kirurgiji in so do-datki za robotske manipulatorje.Podjetje ima zaposlenih več kot 250 inženirjev v razvoju (100 strojnih, 80 elektro, 50 računalniških, ostalo pa so kemijski in drugi), veliko pa sodeluje tudi s kirurgi. Vzpostavljen imajo tudi odličen center za odprav-ljanje napak – katerokoli napako na svoji opremi je podjetje zmožno od-praviti v roku 24 ur. Sistem smo pre-izkusili tudi sami in bili popolnoma navdušeni.

Podjetje je vredno več kot 40 mili-jard USD, najvišje prodajne rezultate pa dosega v ZDA, Veliki Britaniji, Franciji, Nemčiji in Japonski (60 % vsega dobička). Podjetje veliko vlaga tudi v Brazilijo, Malezijo in vzhodno Evropo ter se namerava v prihod-nosti širiti na področje prenosa videa prek širokopasovnih povezav, področje podatkovnih skladišč in seveda ohranjati svojo pozicijo na področjih, ki jih že obvladujejo.

Cisco je multinacionalna korpo-racija Cisco Systems, ki razvija in prodaja uporabno elektroniko, ko-munikacijske tehnologije – bodisi programsko bodisi strojno opremo. Njihove stranke se delijo na tri ciljne skupine: korporacijski trg (ponujajo jim celovite omrežne rešitve), manjša podjetja (routing in switching, VoIP, brezžična komunikacija, podatkovne baze) in domači uporabniki (ruterji Linksys ipd.). V eni izmed mnogih zgradb Cisco-kampusa nas je spre-jel gospod Vlada Marjanović (Senior Director, Market Development Ad-vanced Services ) in nam razkazal moderne prostore Cisco executive centra s pisarnami, opremljenimi za konferenčne klice ter razstavljeno tehnologijo podjetja, ki smo jo imeli možnost tudi preizkusiti.

Cisco SystemsIntuitive Surgical je korporacija, ki

razvija in prodaja robotske sisteme, namenjene izvajanju neinvazivnih operacij. Sprejel nas je Bruce Schena (Engineering Fellow) in nam pred-stavil podjetje ter njegov glavni produkt: Da Vinci Surgical System, ki kupca stane 1.5 milijona dolarjev. Na segmentu trga, na katerem de-lujejo, nimajo konkurentov, njihovi roboti pa so najbolj uporabljani za urološke, ginekološke, kardiološke posege in za operacije mehkega tkiva. Večina operacij poteka z in-terakcijo robota in kirurga v isti sobi, preizkusno pa so opravili posege tudi na daljavo, kjer kirurg vodi ro-bota, ki se lahko nahaja celo na drugi celini. Naprava odpravlja tresljaje rok, manjša možnosti infekcije pa-

Intuitive surgicalPOdjETjA

5


# 9# 9

Facebook GoogleFacebook je bil ustanovljen leta

2004. Ustanovitelj je Mark Zucker-berg, ki je spletišče izdelal kot študent na univerzi Harvard. Brezplačen dostop do strani omogoča uporab-nikom, da se povežejo na eno ali več omrežij (npr. šola, delovno mesto ali zemljepisno območje) in tako lažje komunicirajo z drugimi ljudmi iz

istega omrežja. Facebook je postal dostopen za vsakogar 11. septem-bra 2006; član potrebuje le veljaven e-poštni naslov ter mora biti star vsaj 13 let. Facebook je tretje največje internetno podjetje v ZDA, takoj za Googlom in Amazonom.

“Google si bom najbolj zapomnila zaradi celotne “politike” delovanja pod-

jetja, ter zaradi vožnje s kolesi po njihovem

kompleksu.”Urša Lipovž

Na Googlu nas je prijazno sprejel Žiga Mahkovec, ki je diplomiral na FRI-ju v Ljubljani in se po nekaj letih dela in nabiranja izkušenj zaposlil na Googlu v Kaliforniji, kjer je poleg nje-ga zaposlenih še 6 Slovencev, ki se redno srečujejo in družijo. Google je ameriško podjetje, ustanovljeno leta 1998, ki je nastalo kot projekt splet-nega iskalnika (1996), ki sta ga raz-vijala takrat še stanfordska študenta Larry Page in Sergey Brin.

Podjetje si lasti več kot milijon serverjev in podatkovnih centrov povsod po svetu in dnevno proce-sira več kot miljardo iskalnih zahtev. Nudi storitve kot so Gmail za ele-ktronsko pošto, Orkut za socialno mreženje, Google Buzz, iskalnik Google Chrome, Picaso, Google Talk, Android- operacijski sistem za mo-bilne telefone, prevajalsko storitev Google Translate itn.

Delovna atmosfera v podjetju je sproščena, podjetje pa je tudi visoko na listi »best companies to work for« revije Fortune. Korporativna filozo-fija Googla deluje po načelih “you can make money without doing evil”. Zaposleni imajo dostop do koles, zunanjega bazena, miz za biljard, fitnesa, polnih knjižnih polic, igrišča za odbojko, mnogih mini kuhinjic, restavracij, mini barov s sadjem, sok-ovi in vodo - namenjeni osvežitvi in druženju zaposlenih.

Kot inovacijsko tehniko uporablja-jo »Innovation Time Off« - 20% časa na delovnem mestu lahko zaposleni porabijo za delo na projektih, ki jih še posebno zanimajo, iz česar se v velikem procentu razvijejo nove Google aplikacije. Pogrami v katerih programirajo so: C++, Pyhton, Java, Java Script, GO.

“Don

't be

evi

l!”G

oogl

e“Ne moreš dobiti 500

milijonov prijateljev, ne da bi pri temu (pri)dobil nekaj

sovražnikov.”

Iz filma The Social Network

POdjETjA

6


# 10# 10

gibanje cene električne energije, plina in nafte. Podatkovni center nas je fasciniral, prav tako sprejem in predavanja, ki so nam jih v podjetju pripravili. NetApp je vsekakor potrdil svojo vlogo med vodilnimi v hran-jenju podatkov, po profesionalnosti pa je bila njihova predstavitev v sam-em vrhu podjetij, ki smo jih obiskali.

Podjetje SAS ponuja vrsto storitev in programsko opremo, namenjeno pridobivanju ter analiziranju podat-kov, kreiranju poročil, upravljanju velikih podatkovnih struktur. So eno najboljših podjetij s storitvami na področju poslovnih analiz, obvladu-jejo tudi procese napovedovanja ter razvijajo metode in algoritme umetne inteligence, ki jih uspešno vpeljujejo v poslovne procese in programe. Upravljajo storitve skladiščenja podatkov in rudarjenje podatkov in analiz. S svojimi storit-vami oskrbujejo več kot 50 000 pod-jetij v več kot 100 državah. SAS je na lestvici stotih najboljših podjetij

SASNetApp je podjetje,

ki se ukvarja s shran-jevanjem in uprav-ljanjem podatkov in je peto najboljše zaposlitveno pod-jetje (glede na lest-vico revije Fortune). Ko smo se pripeljali do poslovnih pros-torov podjetja, smo bili presenečeni nad njihovo veliko-stjo – razprostirajo se preko desetih velikih stavb v Sunny-vale-u. V podjetju so nam pripravili odličen sprejem z zajtrkom, kavo in drugimi dobrotami ter nam zelo profesionalno razložili delovanje njihovih tehnologij. Imeli smo si čast ogledati podatkovni center, ki upo-rablja inovativne pristope hlajenja in z njimi dosega večjo učinkovitost. Električno napajanje podatkovnega centra je optimizirano glede na

NetAppStatistical Analysis Software

po mnenju revije Fortune, več kot 93 % podjetij pa uporablja njihove storitve.

Ob prihodu nas je presenetilo delovno okolje – pisarne v najvišjem nadstropju poslovne stavbe v cen-tru San Francisca s čudovitim raz-gledom. Sprejel nas je Bill Powers, direktor oddelka, in nam predstavil področja delovanja podjetja. V na-daljevanju smo poslušali predavanje dr. Eugenie Bastos o procesih rudar-jenja podatkov in analitskih pro-gramih (npr. SAS Enterprise Miner), predstavila pa nam je tudi ključne algoritme, med katerimi je poudarila uporabo odločitvenih dreves.

“Najbolj mi bo v spominu ostalo podjetje NetApp zaradi svojega pristopa k boljšemu izkoriščanju dis-kovnih polj in zaradi prenosa teorije uporabe predpomnilnika dlje od CPE. Všeč sta mi bila tako odlična predstavitev, kot tudi delovno ozračje, ki smo ga za kratek čas lahko občutili.”

Damjan Cvetan

POdjETjA

7


# 14# 13

IBM

V podjetju SkyGrid nas je sprejel Slovenec, dr. Rok Sosič. Podjetje je leta 2005 ustanovil takrat 22-letni Kevin Pomplun, ki je hotel – kot nam je povedal sam – spremeniti način iskanja internetnih vsebin. Glavni produkt SkyGrida je aplikacija za Ap-plove produkte (iPad) in telefone, ki delujejo na Androidu. Podjetje je razvilo vmesnik na strani uporabnika, ki od strežnika prikazuje novice iz kategorij, ki jih sami označimo ali pa uporabljamo že prednastavljene. Na strani strežnika je podjetje razvilo svo-je algoritme in uporabilo nove načine iskanja dobrih ter kvalitetnih internet-nih vsebin, prilagojenih posamezniku. V podjetju smo ponovno videli delov-no okolje odprtega tipa, ki je pogosto za internetna podjetja – prednost pa je v lažji in hitrejši komunikaciji med zaposlenimi.

SkyGrid

IBM je multinacionalno podjetje, ki ima prostore daleč od vseh ostalih, na robu Silicon Valleya. Podjetje razvija, proizvaja in prodaja strojno in programsko opremo, ponuja in-frastrukturo, svetovalne storitve itd. V področjih od računalnikov do na-notehnologije in je hkrati tudi prvo podjetje, ki je na trg izdalo osebni računalnik.

Ko smo prispeli, nas je pričakalo 10 parkirnih prostorov, rezerviranih posebaj za nas. Sledil je ogled dela

Podjetje ima odlično razvito kor-porativno kulturo, z načeli medsebo-jnega spoštovanja in nediskriminaci-je. Njihove pisarne so v nasprotju z nekaterimi mlajšimi podjetji, ki smo si jih ogledali, zaprtega tipa. Po ko-silu, pripravljenem posebaj za nas, je sledilo najzanimivejše predavanje dneva - o globalnem pregledu IBM-a za prihodnost, inovacijah, svetovnih spremembah, vizijah podjetja, kvaliteti življenja in kaj jo prinaša.

“IBM mi je bil všeč zaradi prisrčnega

sprejema, kvalitetnih predavanj, odlične

lokacije kompleksa in pregrešno dobrega

kosila”Luka Perne

kampusa, ki od izgradnje ostaja večinoma nespremenjen, nato nas je spremljevalec odpeljal do IBM-ovega Executive Briefing Centra, kjer je bilo že vse pripravljeno za predavanja. Ogledali smo si tudi po-datkovni center v velikosti igrišča za ameriški nogomet. Za celoten data storage porabijo 1.9 MW energije, če pa bi na kup zložili vse talne plošče iz podatkovnega centra, bi prišli na višino višjo od Empire State build-inga (381 m).

POdjETjA

8


# 15# 14

Zadnje podjetje,ki smo ga obiskali v Silicijevi dolini je bil Microsoft. Sprejel nas je direktor tehnološkega centra in nam najprej pokazal Sur-face 2.0 ter serversko sobo, v na-daljevanju pa se je v celoti posvetil zastavljenim vprašanjem, ki po dogovoru niso smela zaobjemati tematike Windowsov 8. Izprašali smo ga o dvomljivi kvaliteti nji-hovega preteklega operacijskega sistema Windows Vista in njegovem pogledu na precej negativen odziv med uporabniki. V odgovoru je predvsem izpostavil dejstvo, da so si pri dotičnem projektu zastavili

TrialPay je podjetje, ki se ukvarja z oglaševanjem pred izvajanjem plačilnih transakcij, med njim in po njem. Ko opravljamo določen nakup prek spleta, nam med pro-cesom ponujajo reklame, s kat-erimi lahko znižamo ceno kupljen-ega blaga z opravljanjem storitev, ki jih oglaševalec ponuja. Primer je znižanje cene produkta ob izpolnitvi ankete. Dodaten primer je znižanje cene pri nakupu loparja za tenis, če se prijavimo na tečaj določenega oglaševalca. Znižanje cene ponudi oglaševalec, saj tako na enostaven način pridobi stranko. Svoje storitve

MicrosoftTrialPay

ponujajo že v 120 državah po vsem svetu, tesno pa sodelujejo tudi s podjetjem Facebook, kjer ob izvršitvi nakupa ponujajo točke za uporabo pri virtualnih igrah. Tako stranki ni treba plačevati za nakup virtualnih dobrin (na primer hrane za ribice, če imamo virtualni akvarij), ampak dobi točke, ki jih plača oglaševalec, če kupimo njegov produkt. Priložnost smo imeli spoznati tudi direktorja družbe, ki nam je predstavil svojo ka-rierno pot in nam podal koristne in-formacije, kako se tovrstno podjetje ustanovi in kako se ga razvije do ob-sega, na katerem je TrialPay danes.

preveč ciljev oz. so hoteli narediti prevelik preskok, kar je za sabo potegnilo mnogo nepredvidenih problemov, ki jih niso uspeli rešiti v zastavljenem roku. Rezultat tega je bilo lansiranje nepopolnega in ne dovolj testiranega produkta. Poleg tega so premalo truda vložili v sodelovanje z distribuci-jskimi podjetji,kar je nemalokrat pripeljalo do banalnih zapletov. Glede operacijskih sistemov sta nas zanimala tudi sam razvoj in struktura delovnega procesa. Na konkretnem projektu Windows OS dela samo 5.000 inženirjev,od kat-erih ima dostop do kode zgolj 900 zaposlenih. Dotaknili smo se tudi brskalnika Bing, Microsoftovih cer-tifikatov, odprtokodne alternative, ilegalnih kopij Windows izdelkov, štipendij in nekoliko bolj stroko-vne teme o Windows serverjih.

“Your most unhappy customers are your greatest source of

learning.”Bill Gates

Business @ The Speed of Thought

“Verjamem, da so izkušnje, tako prijetne kot neprijetne, tisto, kar nas oblikuje in izpopolnjuje.”

Mitja Rakar

POdjETjA

9


# 16# 16

UCLA StanfordUniversity of California, Los Angeles

Na UCLA smo se srečali s študentom Urbanom Lavrenči-čem, ki nam je razkazal kampus in nas po-spremil do Laboratorija za človeško genetiko, kjer smo spoznali Damiana Posedela, raziskovalca v tem labora-toriju. Laboratorij se ukvarja z infor-

macijskimi tehnologijami in infor-macijsko biomedicino; -namenjen je za zajemanje vzorcev za kasnejšo obdelavo raziskovalcev univerze. Za zagotavljanje objektivnosti obde-lave vzorcev raziskovalci ne vedo, za kaj bo vzorec uporabljen oz. za kate-ro raziskavo gre. Za obdelavo vzorca DNK porabijo približno 3 dni, analiza pa poteka avtomatično s posebnimi napravami. Pri obdelavi samo enega vzorca nastane nekaj TB podatkov, presenetljivo pa je, da vse podatke hranijo do 10 let.

UCLA je državna raziskovalna univerza, ki je v Los Angelesu in je bila ustanovljena leta 1919. To je bila prva univerza, ki smo jo obiskali. Študentski kampus UCLA je ogromen – poleg stadiona in knjižnice nam je padla v oči trgovina z izdelki UCLA, v kateri lahko najde-mo majice, trenirke in druga oblačila ter dodatke z logotipom UCLA, s ka-terimi prek študentov promovirajo svojo univerzo.

Univerza Stanford je privatna raziskovalna univerza, ki je bila ustanovljena leta 1891, in je do leta 1970 postala ena izmed vodilnih raziskovalnih univerz na svetu. Sprejel nas je dr. Zvonko Fazarinc, inženir, ki se je uveljavil v ameriškem podjetju HP. Poslušali smo poučno predavanje dr. Richarda Dasherja, di-rektorja Centra za integrirne sisteme (CIS), ki nam je orisal financiranje Stanforda in tesno sodelovanje uni-verze z industrijo. Prikazal je, kako pomemben je vidik, ki ga v Sloveniji zanemarjamo - partnerska povezava univerze z industrijo ter priprava študenta na njegovo delovanje v industriji. Po besedah profesorja so trenutno eni izmed vodilnih v na-notehnologiji, biomedicini, nanoma-terialih itn.

Po predavanju smo si ogle-dali kampus in srečali študente bioinženiringa, ki so se prijazno ponudili, da nas popeljejo naokrog. Ogledali smo si ogromen Celični

laboratorij in prostore kjer se družijo študentje – s fitnesom, televizijo, ročnim nogometom, modernimi računalniki in teraso s čudovitim razgledom na kampus, ter se skupaj odpravili na pravo stanfordsko pre-davanje. Predmet, ki smo ga obiskali se je imenoval Bioengineering in je zajemal predmete smeri Kibernetika v medicini.

Drugič smo obiskali Stanford, da bi poklepetali s slovenskim preda-vateljem dr. Juretom Leskovcem, ki je najmlajši profesor na Stanfordu. Njegovo raziskovalno področje je preučevanje in analiza velikih so-cialnih in informacijskih omrežij. Skozi svoje raziskovanje analizirajo omrežja- kako se razvijajo skozi čas, kako se oblikujejo, kako se ljudje obnašajo, organizirajo in na pod-lagi web refleksije človeških življenj preučujejo kako funkcionirajo kot družba (npr. na podlagi Facebooka, Twitterja).

# 8•15# 3UnIvERzE

10


Univerza v Miamiju je zasebna univerza, ki je bila ustanovljena leta 1925. Šli smo na nočni ogled kam-pusa, ki je zavit v prijetno, poletno ozračje. Študentje so uživali pri ogledu kinopredstave na prostem, se zabavali ob sprejemu novih študentov v svoja društva ipd., prav tako pa ni manjkala uradna trgovina z Umiaminimi spominki v oranžno-zelenih barvah.

MiamiBerkeleyNa Berkeleyu smo se najprej srečali

s slovensko olimpijko Saro Isaković, naslednji dan pa smo si ogledali Teleimmersion Laboratory, v okviru katerega deluje Slovenec dr. Gregorij Kurillo.

V laboratoriju raziskujejo virtualno resničnost in aplikacije, povezane

s sistemi teleimmersion. Omenjeni sistemi omogočajo povezavo več oddaljenih okolij z združevanjem v navidezno ali virtualno okolje. Kas-neje smo odšli tudi na ogled Labo-ratorija za bioinženiring, kjer nas je sprejel profesor Boris Rubinsky, ki se ukvarja s področji, kot so elektropo-racija, biotransport, biomedicinska obdelava slik, električna tomografija, bioelektrične naprave itn. V labora-toriju, ki se sicer nahaja na oddelku za strojništvo, s svojimi študenti raziskuje tudi nizkotemperaturno ohranjanje tkiv in z ultrazvočnim skeniranjem z uporabo mobilne telefonije. Mobilni telefon pošlje podatke v podatkovno bazo, ki jih obdela in nato pošlje nazaj na polju-ben telefon. Projekt bo v veliki meri pomagal državam tretjega sveta, kjer v nekaterih bolnišnicah nimajo zagotovljene niti električne energije. Na koncu našega obiska nas je profe-sor Rubinsky še prijetno presenetil s picami, ob katerih smo prijetno pok-lepetali z njegovimi študenti.

“Ob obisku univerz so me navdušili čudovito

urejeni in dobro opremljeni kampusi, ki študentom ponu-jajo najboljšo možno

študijsko izkušnjo.”

Mojca Slivnik

Precej je treba vedeti, preden

opaziš, kako malo veš.

UnIvERzE

11


# 31# 12•13

USA Trip 201 1

Sequoia Yosemite

Po napornih dveh tednih stroko-vnih obiskov podjetij, univerz in laboratorijev, se je prilegel obisk narodnega parka, kjer smo se naužili svežega zraka in prečudovitih lepot narave.

Narodni park Yosemite se razpro-stira na vzhodnem delu centralne Kalifornije in pokriva kar 761 268 akrov oz. 3 080,74 km2. Park je mednarodno znan po grafitnih klifih, številnih slapovih, po kristalni barvi vode, visokih sekvojah in biološki raznolikosti.

Turizem se je v Yosemite parku začel veliko prej, preden je postal narodni park. Leta 1850 so bili tam prvi obiskovalci, 1907 pa se je že vz-postavila prva železniška povezava od San Francisca ali Los Angelesa do Yosemita. Organizirali so izlete z vla-kom do Yosemita in nazaj, za kar so

Sequoia narodni park je eden na-jbolj znanih nacionalnih parkov, prav tako pa drugi najstarejši na-cionalni park v Ameriki. Ustanovili so ga 25. septembra 1890 in slavi po največjem drevesu na svetu - General Sherman Tree. Nenavadna raznolikost podnebja in ekosistemov v Sequoia parku sta pripeljal do poi-menovanja parka v Mednarodni rez-ervat biosfere.

Pred vstopom v nacionalni park smo bili prijazno opozorjeni, da potrebujemo avtomobilske verige, saj se vreme pripravlja na snežne pa-davine. Nekaj razglednih točk je bilo zaradi vremenskih razmer že zaprtih in nedostopnih.

Ko smo si priskrbeli verige, smo veselo odpeljali v višave. Že od vznožja se je lepo videla snežna meja, nismo pa pričakovali, da nas bo velika sekvoja pričakala v debeli snežni odeji. Pri vožnji po ovinkasti cesti smo opazovali velika in ogrom-na drevesa ter lepote parka. Ko smo prišli do točke, kjer je najvišje drevo na svetu, smo se primerno oblekli in se odpravili proti drevesu. Z vso mogočnostjo nas je pričakal General Sherman Tree, ki v višino meri kar 83,8 m. Drevo je staro približno 2200 let, njegova največja veja pa ima premer 2,1 m. Vsako leto to čudovito drevo proizvede dovolj novega lesa,

da bi iz njega lahko naredili 18 m vi-soko drevo.

»Večina dreves v območju Sierre uničijo bolezni, glive in podobno, vendar nič ne pride do živega Velike-mu drevesu«, je o najvišjem drevesu napisal John Muir, eden od razisko-valcev na področju narodnih parkov.

Kot zanimivost naj omenimo, da sekvoje nikoli ne odmrejo zaradi starosti, vendar zaradi prevrnitve. Glavni razlog, da se sekvoja prevrne, je zaradi njenih šibkih korenin in vlage v tleh. Prevrnjena sekvoja nato odmre. Prav tako je ne uniči niti ogenj, poškoduje lahko kvečjemu samo seme.

izletniki potrebovali 36 ur. Od takrat naprej je zanimanje za ogled narod-nega parka samo še rastlo.

Tako tudi mi nismo želeli biti izje-ma, zato smo se odpeljali v notran-jost parka in si ogledali nekatere slapove. Na poti smo občudovali slap, imenovan Bridalveil Fall. Nato smo ogled nadaljevali z razgled-nim avtobusom. Ogledali smo si slapova Vernal Fall in Nevada Fall ter čudovito jezero Mirror Lake. Pri odhodu z Mirror Laka nas je pospre-milo sneženje, tako da bo ostal Yo-semite park v lepem spominu z malo hladnejšim koncem.

# 18# 17

“Najbolj všeč mi je bil park Yosemite,

zaradi lepih slapov in nesramežljivih košut.”

Andrej Butkovič

nAROdnI PARKI

14


Grand CanyonDeath ValleyDolina smrti ali Death Valley je

narodni park, ki se razprostira na kar 7.800km2. Petindevetdeset ods-totkov površine je še vedno divjina, ki je znana po svoji raznovrstnosti in zanimivi geologiji. Raznovrstne in ponekod ekstremne nadmorske višine dajejo zatočišče mnogim ob-likam življenja in so naravni geološki muzej zgodovine Zemlje. Področje je tudi dom plemenu Timbisha Sho-shone – indijansko pleme, ki poselju-je področje že 10 000 let.

Pokrajina Death Valleya, kot jo vi-dimo danes, je rezultat počasnih a velikih sprememb, ki so se pojavile skozi miljone let.

Naša prva postojanka je bila raz-gledna točka Pafre Growley Point, ki nam je ponudila pogled na ce-lotno Dolino smrti. Dolga ravna cesta nas je nato vodila po depre-sivni puščavski pokrajni, kjer nam je navigacijska naprava pokazala tudi

do –270 čevljev nadmorske višine. Uradna najnižja točja, ki je hkrati tudi najnižja točka Severne Amerike, je na –282 čevljev. Ustavili smo se pri Mes-quite Flat Sand Dunes, ki se razpros-tirajo na 14 kvadratnih miljah, preko najširišega dela Doline smrti. To so najlažje dostopne peščine v dolini.

Dolina smrti je poznana po eks-tremnih temperaturah, posebno v poletnih mesecih. Najnižja in najvišja izmerjena temperature sta bili ugo-tovljeni istega leta, in sicer 56°C (10. 7. 1913) in -10°C (8. 1. 1913).

Nato smo si ogledali še Devils Golf Course – pokrajino, posejana s sla-nimi kamninami, Golden Canyon – kanjon z raznobarvnimi kamninami različnega nastanka, Natural Bridge – naravni most iz kamnin in Zabriske point – popularna razgledna točka, ki omogoča pogled na čudovite hribe zlato-rjavih barv.

Se spomnite preganjanja kavbo-jev in Indijancev v starih westernih, v scenah, kjer so prejahali dolge razdalje skozi kamnito puščavo in se spuščali s splavi po divji reki skozi kanjon? Potem se spomnite mogočnega kanjona, imenovanega Grand Canyon ali Veliki kanjon in dolge reke, ki si je svojo pot izdolbla skozi njega. To je reka Colorado.

Grand Canyon je narodni park, ki se razteza na severovzhodu Arizone in obsega kar 1 218 375 hektarjev. Zgradba Velikega kanjona nam govori o geoloških procesih, ki so delovali skozi tisočletja kot kombi-nacije velikosti, barv in očarljivih ob-lik delovanja erozije. Celoten kanjon je dolg 446 km, širok pa več 29 km ter globok do 1,6 km. Pogled na kanjon

nas očara tudi z raznolikostjo plasti, ki ga sestavljajo. Vsega skupaj je 12 plasti, ki so nastajale skozi tisočletja tektonskih premikov in rečne erozije.

Ogled smo si organizirali kar z av-tobusom, ki te popelje na različne razgledne točke. Tako smo si ogle-dali kanjon iz več različnih perspek-tiv. Nekatere razgledne točke so nam ponujale samo pogled na mogočen kanjon, nekatere pa tudi na reko Col-orado. Ker je društvo Elektrošok ro-jeno pod srečno zvezdo, nam je tudi tu pogled krasil sneg oz. snežne za-plate, ki so zapadle prejšnje dni. Da ne bi bilo preveč kičasto, nam je vs-eeno nekoliko zagodla pri sončnem zahodu, saj so se na nebu pridno nabrali oblaki in nam zakrili pogled.

nAROdnI PARKI

15


# 23# 19

San FranciscoLos Angeles #11•12 # 1•5San Francisco je trinajsto

največje mesto v ZDA in, gledano s finančnega in kul-turnega vidika, med najbolj pomembnimi.

Hoja ali kolesarjenje po mestu sta včasih lahko kar zahtevna, saj so nekatere ul-ice zelo strme – pri parkiran-ju avtomobila na takih ulicah je treba obvezno zavrteti volan v določeno smer (npr. na rob pločnika) in s tem v primeru odpovedi zavor avtu preprečiti pobeg. Po mestu vozi tudi tramvaj, za katerega je treba odšteti 5$za vožnjo in je eden izmed simbolov mesta.

Svoje doživljanje San Francisca smo začeli s sprehodom skozi mesto do obale, kjer smo se na pomolu 33 (Pier 33) vkrcali na ladjo za Alcatraz. Na poti smo si ogledali še najbolj zavito ulico na svetu, privez, ulične trgovine, ribiške gostilne s pestro morsko kulinariko in ulične igralce.

Na otoku Alcatraz je bil prvotno postavljen svetilnik, leta 1868 pa so na njem zgradili vojaški zapor. Šele kasneje so ga dozidali in preuredili v državni zapor za kaznjence. Alcatraz so zaprli leta 1963 zaradi previsokih stroškov obratovanja in vzdrževanja in se sedaj uporablja kot turistična atrakcija, ki jo vsako leto obišče 1 500 000 ljudi.

V Los Angelesu, mestu Hollywoo-da, plaže Venice, Beverley Hillsa in ogromnih filmskih hiš, smo preživeli prvih pet dni naše ekskurzije. Mesto, v katerem živi 3,8 milijona ljudi, je drugo po številu prebivalcev v celot-nih Združenih državah Amerike.

Svoj čas smo v »mestu angelov« razdelili na tri dele: poučno, turistično in zabavno.

V poučnem delu smo si ogle-dali UCLA-kampus in laboratorij za človeško genetiko. Poleg tega smo v strokovni del obiska vključili tudi center Getty, ter park Griffith, ki ima poleg svojega ogromnega parka, živalskega vrta, muzeja, igrišč in zna-ka Hollywood tudi observatorij.

Naš turistični del bivanja v Los Angelesu je obsegal oglede zna-menitosti, ki jih poznamo iz večine ameriških filmov. Ogledali smo si »Walk of fame«, Hollywoodske griče, Bel Air itd.

Ogled Long Beacha je vključeval luko, ki je po pretovarjanju konte-jnerskega tovora tretja največja na svetu, in prekooceansko potniško ladjo Queen Mary, ki je prevažala potnike na poti med Anglijo in New Yorkom v letih med 2. svetovno vo-jno.

Ogledali smo si plažo Venice beach ter obiskali Universal Studios, kjer obiskovalec dobi možnost, da spoz-

na najznamenitejša prizorišča iz fil-mov, posnetih v teh studijih.

Tretji zabavni del naših dogodivščin v mestu angelov pa sta bila športni in glasbeni dogodek. Ogledali smo si NHL-tekmo LA Kingsov proti Phoenix Coyotes v veličastni dvora-ni Staples Centra. Ob pomoči našega bučnega navijanja je domača ekipa slavila z 1:0. Enega od preostalih večerov pa smo posvetili glasbeni umetnosti in v tipičnem ameriškem baru prisluhnili jazz-skupini »Nos-tatic trio«. Čudoviti glasbi je sledilo nekaj partij pikada, in že smo zapus-tili mesto slavnih in se odpeljali ve-trovnemu San Franciscu naproti.

Ko smo se vrnili na obalo, smo si ogledali še morske leve, ki so leno poležavali in se greli na plavajočih pomolih, ter okusili tipično kulinariko San Francisca. Med lokalne special-itete spadajo raznovrstne morske jedi, med katerimi se odlikuje juha iz školjk, ki jo servirajo v posodici iz kruha. Pot smo nadaljevali še globlje v mesto, kjer smo si ogledali kitajsko četrt, ki je v nočnem času še posebej zanimiva, saj je lepo okrašena in osvetljena.

Ogledali smo si tudi most Golden Gate, Golden Gate Park, ki smo ju tudi prekolesarili, najbolj zagrizeni člani (Luka, Uroš in Sandi) pa so most tudi pretekli. Ogled območja smo končali v bližnjem mestecem Berkeley, kjer je znana univerza UC Berkeley.

MESTA

16


PhoenixLas VegasNa poti proti Phoenixu, smo se

ustavili v mestecu Flagstaff, ki leži ob legendarni cesti Route 66. Route 66 je znamenita cesta, opevana v pesmi Bobbya Troupa, s katero je tudi zas-lovela. Z vso svojo dolžino 3940km je nekoč je povezovala Chicago in Los Angeles, vendar so jo leta 1985 nehali uporabljati, ker so zgradili meddržavne avtocestne povezave.

Pot nas je iz Flagstaffa vodila do glavnega in hkrati največjega mesta v zvezni državi Arizoni – Phoenixa. Od leta 1986 je mesto razdeljeno na 15 urbanih vasi, od katerih imajo nekatere zgodovinski pomen in so priključene mestu Phoenix.

Postanek v mestu smo izkoris-tili predvsem za nakupe in počitek, moški del ekipe pa za nočno tabor-jenje pred trgovino Apple, da bi si priborili svoje iPade2.

Obiskala sta nas tudi Uroševa pri-jatelja, ki študirata na Univerzi v El Pasu in s katerima smo malo okusili tudi nočni utrip mesta. Ogledali smo si čisto in moderno urejeno središče mesta z dvorano US Airway Center, kjer domuje košarkaška ekipa Phoe-nix Suns, (poleg nje pa tudi hokejska ekipa Phoenix Coyotes, ki smo jo spremljali na tekmi v Los Angelesu).

Ogledali smo si tudi NBA tekmo med Phoenixom in Dallasom. Po tek-mi nas je presenetil neprijeten klic

iz motela- sporočili so nam, da nam je nekdo vdrl v sobo. Po tem nepri-jetnem dogodku nas je prijazna poli-cistka, ki je prišla popisat škodo in ukradene stvari, zaradi skrbi za našo varnost pospremila do prijaznejše soseske. Dogodek nas je vse šokiral in neprijetno presenetil, prav tako pa nekoliko spremenil naše načrte za naslednji dan.

Zadnji dan v Phoenixu smo ho-teli izkoristiti za ogled pokopališča in muzeja letal v bližini Tucsona, ven-dar smo se odločili za bolj sproščen dan - sprehodili smo se po trgovi-nah, se kopali v bazenu, oprali in očistili kombi ter se počasi pripravili na polet v prijetnejši Miami.

Las Vegas – mesto sredi puščave, je največje mesto v zvezi državi Ne-vada (je 28. največje mesto v ZDA) ter svetovno znano središče iger na srečo, nakupovanja, zabave in dobre hrane. Slovi po številnih ig-ralnicah in spremljajočih zabavno - turističnih dejavnostih, zaradi česar je dobil vzdevek »Svetovna prestol-nica zabave«. Kot mesto se je v svoji stoletni zgodovini neverjetno razvil in razširil, Hoover Dam, ki smo si ga prav tako ogledali in je bil dokončan leta 1935, pa je k temu še dodatno pripomogel.

Najbolj glamurozna ulica Vegasa je vsekakor Las Vegas Boulevard oz. »The Strip« - ulica polna blišča, lučk, neonk, predragih trgovin in luksu-znih hotelov (Luxor-piramida, Ex-calibur- grad, MGM Grand, Bellagio, Caesars Palace ipd.) s pripadajočimi igralnicami. Z južne strani mesta te najprej pozdravi velik napis z dobrodošlico, med potjo pa smo vi-deli tudi nekaj postavitev svetovno znanih mest npr. New Yorka z Empire State Buldingom, Pariza z Eifflovim stolpom, Benetke s trgom Sv. Marka, Saharo, itd.

Vegas premore kar nekaj ogrom-nih »outlet« trgovin s svetovno znan-imi modnimi znamkami, ki so veliko cenejše kot v Evropi. Skratka vse je zastavljeno tako, da privablja ljudi k

mestu igralništva in k čezmernemu trošenju.

Vse igralnice so odprte 24 ur na dan in imajo na tisoče igralnih avtomatov in tudi iger v živo (Black Jack, poker, ruleta,…). Začetni vložek za posa-mezno igro je od 1$ na avtomatih pa do 100$ in več za igre v živo.

Zanimiv je pogled na vedno polne igralnice. Prav tako so polne poročne kapelice – v Vegasu si letno zvestobo obljubi kar 122.000 parov.

Povzpeli smo se tudi na najvišji razgledni stolp (5. najvišja stavba v ZDA)- stolp Stratosphere, ki po-leg veličastnega razgleda na mesto ponuja tudi adrenalinske atrakcije.

Pred odhodom smo si ogledali tudi »The Atomic Testing Museum«.

MESTA

17


# 25-28# 20-22

MiamiMiami leži na Floridi in je eno

najbolj poseljenih mest ob obali Atlantika. Je ogromno, finančno, komercialno, kulturno, medijsko, pristaniško, trgovinsko središče na svetovni ravni in hkrati tudi eno izmed najbolj čistih mest v ZDA. V Miamiju smo preživeli zadnjih 5 dni v ZDA, od tega smo eno popoldne na-menili za obisk Daytona Beacha, en dan za obisk Vesoljskega centra Ken-nedy ter en dan za obisk sončnega Key Westa.

Daytona Beach je mesto z eno najznamenitejših svetovnih plaž, je pa tudi mesto, kjer domuje NAS-CAR. Privoščili smo si odlično morsko večerjo, naslednje jutro pa nas je pot vodila do Vesoljskega centra Kenne-dy. Že med potjo so nas presenečale večje količine dežja in močan veter,

po radiu pa opozorila in novice o tornadih. Pospešeno bitje naših src je povzročilo opozorilo o tornadu, ki je bilo izdano za otok Merritt in Kennedeyevo vesoljsko središče (Kennedy Space Center), kamor smo se namenili. V času opozorila smo bili od središča oddaljeni slabi dve milji, zato smo pot po priporočilu lokalnih prebivalcev vseeno nadalje-vali, kasneje pa v centru izvedeli, da lahko zatočišče v primeru nevarnosti najdemo prav tam. Tako smo skrb postavili na stran in se podali na ogled središča.

Kennedyevo vesoljsko središče (The John F. Kennedy Space Cener – KSC) je bilo ustanovljeno leta 1962 za potrebe ameriškega vesoljskega programa in ga danes upravlja NASA - National Aeronautics and Space

# 29-35Administration. Podali smo se na or-ganizirano vožnjo z avtobusom in si ogledali stavbo, kjer sestavijo glavne dele satelita (space shuttle-a) in seveda izstrelitvene ploščadi 39A in 39B, skupaj z drugimi izstrelitvenimi kompleksi. Znotraj centra Apollo Sat-urn smo videli izstrelitveno kontrol-no sobo v originalni postavitvi, kjer smo lahko spremljali simulacijo prve izstrelitve in občutili kanček napeto-sti in nestrpnosti, ki je ob tem nast-ala. Dih pa nam je vzela tudi rekon-

strukcija rakete v originalni velikosti, ki znotraj velike dvorane veličastno razkazuje svoje vitalne dele in ses-tavo. Imeli smo tudi možnost vstopa v sobo, kjer so bili razstavljeni pred-meti iz Apolla 11, ki so bili v resnici del odprave in so bili na našem naravnem satelitu, Luni. Ogledali smo si še različne predstave, ki jih središče ponuja, preizkusili pogum na simulatorju izstrelitve, se preko IMAX 3D filma seznanili z življenjem na vesoljski postaji ter z vesoljskimi popravili satelitov.

Sledil je celodnevni izlet na Key-West – najjužnejši del ZDA. Pot iz Miamija je dolga dobrih 250km in se, kot v našem primeru, lahko zavleče tudi čez 4 ure. Ves čas nas je sprem-ljalotoplo sonce, ki se mu tokrat ni bilo potrebno boriti za prevlado nad oblaki. Za Florido sicer precej

“Izkušnja s tornadom nam je takorekoč odpihnila stroko-vni del (University of South

Florida) na vzhodni obali

ZDA.”

Uroš Marušič

MESTA

18


običajne razmere, za nas pa še kako posebne, saj je bilo to prvo pravo sončno vreme, odkar smo prispeli na vzhodno obalo. KeyWest nas je navdušil s svojimi trgovinicami, pouličnimi umetniki, čudovito plažo (voda je bila kar pretopla), lokali z živo country glasbo, najjužnejšo točko ZDA, ki je prizorišče mnogih fotografij in pa zahodno ploščadjo, kjer smo si ogledali prelep sončni zahod.

Naslednje in hkrati tudi zadnje dni v Miamiju smo porabili za ogled Južne plaže (SouthBeach), kupovan-je zadnjih spominkov, testiranje pravih mojitov in pa seveda kopanje. Seveda pa nismo pozabili na ogled univerze v Miamiju, o kateri si lahko več preberete v poglavju o univer-zah.

Miami nas je navdušil s svojim lepim in toplim vremenom, s prijet-nim mestnim utripom zato je pet dni kar prehitro minilo.

Obisk Amerike seveda ne sme miniti brez ogleda in doživetja kakšne hokejske tekme, če pa si v Los Angelesu in v tamkajšnjem klu-bu igra Slovenec, je ogled tekme kar obvezen!

Člani Elektrošoka smo tako družno odšli na hokejsko tekmo, v veličastno dvorano Staples Center, kjer so tisti večer igrali L.A. Kings-i proti Coyotes iz Phoenixa.

Pri Kingsih trenutno igra Slovenec Anže Kopitar z Jesenic, zato smo se na tekmo pripravili kot se spodobi za dobre slovenske navijače. S se-boj smo prinesli slovensko zastavo, misleč, da jo bomo razvili v dvorani, vendar smo se ušteli, saj Američani ne dovolijo v dvorane prinašati različnih navijaških predmetov, sploh pa ne zastav. Tako so nam veliko zastavo začasno zaplenili,

vendar smo imeli s seboj rezervno - nekoliko manjšo zastavo, ki pa je ni-smo pokazali in smo jo pretihotapili v dvorano.

Za Anžeta Kopitarja smo navijali kolikor se je dalo, saj so drugi gledal-ci navijali le ob res dobrem strelu ali obrambi, ko so se tudi nekoliko bolj razživeli. Čeprav je bila dvorana nabito polna, bučnega navijanja ni bilo. Kakor hitro je slabša ekipa začela izgubljati, ni zanje nihče več pokazal posebnega zanimanja. Ob golu Kraljev je vsa dvorana skočila na noge, mi pa si kljub glasnemu navijanju, oboroženi s transparenti in slovensko zastavo, nismo prislužili nobenega pogleda kamere. LA King-si so zmagali z 1: 0.

Kljub temu, da ekipa ni bila slov-enska, smo bili ponosni na zmago domačega moštva, kjer je Anže Kopi-tar dal asistenco za gol (bravo Anže!) in smo se zadovoljno odpravili prosti motelu, v katerem smo prenočevali.

NHL # 2National Hockey League

“Nikoli ne bomo pozabili, kako smo že

ob 4h zjutraj čakali pred Apple trgovino, da smo

lahko kupili iPad 2.”

Moški del ekipe

zAbAvA In ŠPORT

19


NightlifeNBA # 26National Basketball Association

Enega izmed večerov v Phoenixu smo izkoristili za ogled NBA tekme med ekipama Phoenix Suns in Dallas Mavericks. Za ekipo Phoe-nix Suns je, še teden pred našim odhodom v Ameriko, igral Slo-venec Goran Dragić, vendar so ga medtem poslali v ekipo Houston Rockets. Kmalu smo izvedeli, da je bila ta tekma zelo pomembna za domačo ekipo, saj se je borila za nadaljevanje v končnico NBA sezone. Vijolično-oranžna množica navijačev je obljubljala bolj živahno navijanje, vendar je očitno ogled tekem v Ameriki namenjen predvsem druženju in prehranje-vanju, saj je kar težko videti kakega navijača brez prigrizka v rokah.

Kot zanimivost naj povemo, da pri NBA tekmah glasbo vrtijo neprekinjeno. Zamenjajo samo

skladbo, medtem ko pri evropskih tekmah glasbo prekinejo v času igre. Tako ogled take tekme popestri glas-ba, še posebno, če navijači niso zain-teresirani za spodbujanje svojih ig-ralcev. Tekma se je na žalost končala s porazom Phoenix Sunsov s 83:91.

Tudi sama igra tokrat ni bila ravno poslastica v slogu NBA, ki jo navadno spremljamo na televizijskih zaslonih, saj nismo videli pravega zabijanja in zanimivih podaj. Vendar smo kljub temu uživali ob gledanju. Razočarali so nas le navijači, ne samo zaradi nezanimanja za navijanje, ampak tudi zaradi odhajanja iz dvorane še pred koncem tekme. Lahko rečemo, da je v Sloveniji navijanje in vzdušje v dvoranah odlično, čeprav morda igralci ne igrajo tako atraktivno.

Vsake toliko časa smo seveda potrebovali tudi nekaj sprostitve, zato smo kakšen večer izkoristili za spoznavanje nočnega življenja v Ameriki. Kjerkoli smo se odpravili ven (izjema sta Las Vegas in Mi-ami), smo večer zaključili že ob 2h zjutraj - takrat se lokali v Ameriki zaprejo. V Kaliforniji se to zgodi tako hitro (v primerjavi s slovenskimi razmerami), ker so v preteklosti Hol-lywoodski igralci radi ponočevali in nato zjutraj zamujali na snemanja, kar je sčasoma privedlo do uvedbe takšnega zakona. Vstopnina v klube znaša 10$, ponekod tudi več, klubi pa so ogromni in zelo raznovrstni – za vse glasbene okuse od house-a do hip-hopa. V nekaterih klubih je določen tudi „dress code“ in vstop ti je onemogočen, če ga ne spoštuješ, še posebno če nisi v družbi deklet. V dražjih nočnih klubih je v kopalnici

velika izbira mil, čokoladic in pa os-ebja, ki ti podaja brisačke ipd. Pijača v nočnih klubih je kar draga, popiv-anje v ZDA tako ni ravno nacionalni šport, ljudje pa so vseeno sproščeni in odprti za nova poznanstva in zan-imive pogovore (radi ti tudi pomaga-jo z nasveti, če se kjerkoli izgubiš). Za nekatere pa še razočaranje: za vstop v nočne klube potrebuješ potni list in moraš biti starejši od 21 let, kar je meja polnoletnosti v ZDA, ki jo spoštujejo in vedno preverjajo.

zAbAvA In ŠPORT

20


Elektrošok ekipa 2011

Mitja Rakar

Andrej Butkovič Luka Perne

Damjan Cvetan Urša Lipovž

Mojca Slivnik

Uroš MarušičAna PleškoSandi Kavalič Mr. Ford & Mr. Chevy

UdELEžEncI

21


Hella Saturnus

Hella Saturnus Slovenija, d. o. o., je del mednarodnega koncerna Hella Group s sedežem v podjetju HellaK-GaA v nemškem mestu Lippstadt.

Koncern Hella je eden od 50 najpomembnejših dobaviteljev av-tomobilske industrije na svetu in eno od 100 največjih podjetij v Nemčiji.

V raziskave in razvoj koncerna je vključenih skoraj 3000 inženirjev in tehnikov. Med kupci Helle so tako vodilni proizvajalci vozil in nji-hovi sistemski dobavitelji kot tudi obsežna trgovinska mreža za proda-jo nadomestnih delov za vozila.

Hella kot dobavitelj avtomobilske industrije razvija in izdeluje sestavne dele in sisteme s področja svetlobne tehnologije in elektronike.

Joint-venture-podjetja v Hellini skupini izdelujejo tudi celotne av-tomobilske module ter klimatske in električne sisteme za vozila.

Naše podjetje Hella Saturnus Slovenija, d. o. o., izvira iz podjetja Saturnus, ustanovljenega leta 1921. Svoje 60-letne izkušnje v razvoju

in proizvodnji svetlobne avtomo-bilske opreme v Sloveniji uspešno združujejo s priložnostmi, ki so se jim odprle v partnerstvu z veliko medn-arodno korporacijo.

V Helli Saturnus Slovenija, d. o. o., razvijajo in izdelujejo celo vrsto izdelkov svetlobne opreme za avtomobile: žaromete, dodatne žaromete za meglo, dnevne luči ter eno- in večfunkcijske svetilke.

Na ravni koncerna je Hella Saturnus Slovenija, d. o. o., v svetovnem merilu prevzela vlogo kompetenčnega cen-tra za razvoj in proizvodnjo dodatnih žarometov. To imenovanje pomeni tudi priznanje inženirskemu kadru in dolgoletni inovativnosti podjetja. V podjetju je zaposlenih okrog 1500 ljudi, med njimi je več kot 70 stroko-vnjakov s področja strojništva in več strokovnjakov s področij fizike in ele-ktronike.

Spadajo med največje slovenske izvoznike, saj izvozijo 91% celotnega obsega prodaje, največ – kar 85 % – v države Evropske unije.

Vizija podjetja je pripadati krogu najboljših dobaviteljev svetlobne opreme v avtomobilski industriji. Svoje poslanstvo vidijo v povezovan-ju tradicije, potrebnega znanja ter inovativnosti za napreden razvoj in proizvodnjo oblikovno privlačnih ter okolju prijaznih izdelkov.

Dopinus

Podjetje Dopinus razvija sodo-bno orodje (imenovano Dopi-nus) za izredno učinkovit raz-voj najzahtevnejših poslovnih informacijskih sistemov, namen-jeno razvijalcem po vsem svetu. V orodje Dopinus vgrajene inovacije omogočajo, da razvite aplikacije avtomatično pridobijo lastnosti, kot so: več podatkovnih baz, več op-eracijskih sistemov, večnivojskost, modularnost, visoka skalabilnost, večjezičnost in večsubjektivnost.

Poslanstvo podjetja Dopinus: Omogočati lažje delovanje in življenje razvijalcem poslovnih ap-likacij in njihovim naročnikom.

TEŠ

Termoelektrarna Šoštanj je družba z omejeno odgovornostjo, v kateri je edini družbenik Holding Slovenske elektrarne. Družbo vodi direktor.

Pretežna dejavnost je proizvod-nja elektrike in toplote za daljinsko ogrevanje.

Z inštalirano močjo 779 MW proiz-vedejo povprečno tretjino energije v državi, v kriznih obdobjih pa več kot polovico porabe. Povprečna letna proizvodnja električne ener-gije je med 3500 GWh in 3800 GWh. Povprečna letna proizvodnja top-lotne energije za daljinsko ogrevanje Šaleške doline je 400–450 GWh. Za omenjeno letno proizvodnjo električne in toplotne energije pora-bijo med 3,5 in 4,2 milijonov ton pre-moga in okoli 60 milijonov kubičnih metrov zemeljskega plina.

Rezultate obratovalne priprav-ljenosti njihovih blokov lahko prim-erjamo z boljšimi evropskimi ter-moelektrarnami.

SPOnzORjI

22


3 port d.o.o. • ARBA plus d.o.o. • Arctur d.o.o. • Asist d.o.o • Banka Koper • CCE d.o.o. • Cinkarna Celje • Dopinus • E-Študij • Elektro Slovenija Elektrointitut Milan Vidmar • Eti d.d. • HELLA • Housing • HSE Invest d.o.o. • Instalacija d.o.o. • Iskra sistemi • Klet Kavalič • Komsat d.o.o.

Kulinar C. N. • LDOS • LSO • LTFE • Magneti Ljubljana d. d. • Nered d.o.o. • Občina Monokrog-Trebelno • Opoj sokovi d.o.o. • OptaCore d.o.o. PARS Lipov, K.D. • Pentera d.o.o. • Perftech d.o.o. • Pivovarna Laško • Podravka • Pozavarovalnica save d.d. • Prešeren & Co d.n.o • Računalniške Novice

RLS d.o.o. • SIEMENS • SIQ • SIR-PAK d.o.o. • SMAK printtisk • Stromar.si • ŠOFE • ŠSFE • ŠSFRI • ŠOFE • ŠOU • ŠOUVizija • TC Semto • Team Commerce d.o.o. Telekom Slovenije d.d. • Termoelektrarna Šoštanj • TZS • UNINET • Vina Zajc • Vini d.o.o. • Viris • Zavarovalnica Tilia, d.d.

SPOnzORjI

23


USA Trip 20111. 3. - 7. 4. 2011

Društvo študentov računalništva in elektrotehnike – Elektrošok

Tržaška cesta 25SI-1000 Ljubljana

[email protected]

Naklada: 400 Tisk: SMAK printtisk, Novo mesto

april 2011

Documents

USA Trip 2011