16 ONA

V sredi šč u

V meni je.Govori skozme.Otroci v vrtcu in šoli na vse grlo opevajo zlate mamice, jimpodarjajo okra šene ljubezenske vošč ilnice, rišejo risbice in jih,majhni, kot so, kujejo v zvezde. »Kovanje« pa se včasih povsemneupravi čeno nadaljuje krepko v odraslo dobo – včasih se celonikoli ne konča. Kot je pred nekaj tedni v intervjuju za Ono povedalaSvetlana Makarovi č , gotovo obstajajo mame, ki so tople kot mamemuce, a sama brez težav prizna, da je bila oseba, ki ji je prizadejalanajve č gorja, ravno njena mati.

Tudi Victoria Secunda,ameri ka novinarka, je bilartev slabega odnosa z ma-

mo. V prizadevanju, da bi se ga re ila, jeposvetila problemu tudi svoje poklicno za-nimanje. Knjiga z naslovom e kripa medh erjo in materjo/Kako razvozlati enskigordijski vozel bo v sloven ini iz la epred poletjem, in sicer v prevodu BrankaGradi nika.

ŽIVLJENJEKRITIZERKINE HČ ERKE»Moja mati je pravi genij, ko je treba po-gruntati, kako bi me lahko poni ala. Semzelo uspe na odvetnica, pred kratkim semele prvi po veliko letih izgubila pravdo.

Takoj je domnevala, da sem si sama kriva –da sem pa nekako 'zaribala'. Ob istem asuje izgubila pravdo zelo znana to ilka, mojadobra prijateljica. Povedala sem materi inbila je vsa iz sebe. Rekla sem: 'A ve , mat',to se dogaja – v asih je treba izgubiti. Menepoglej.' Ona pa: 'Ja, pa to je nekaj drugega –ona je slavna!' Samo poglej si jo, mojo ma-

mo, ki brani nekoga, ki ga komajda pozna.Jaz pa sem ji zadnja 'rupa',« v knjigi poveena od intervjuvanih h erk, 42-letna Cynt-hia.

MOJCA IN MAMAA saj nam ni treba v drugo kulturno okoljepo spoznanje, da so lahko materini krem-peljci sila ostri. Devetintridesetletna Mari-bor anka Mojca, recimo, je ivela navidezpovsem mirno ivljenje. Svoj novi dom sije ustvarila dale od »zavetja« primarnedru ine in zdelo se ji je, da je ne preganjajodru inski demoni, da je nekako prav lepopospravila z dedi ino svoje dru ine, o ka-teri je, bila je pa na itana gospa, vedela, dani ni kaj ro nata.Ko se je nekega dne povsem mimogredegledala v ogledalo, medtem ko se je z mo-em iv no pomenkovala po mobilnem te-

lefonu, je opazila, da se po glavi ohlja spovsem enakimi gibi, kot jih je uporabljalamama. Le da so ji pri njej li stra ansko naivce, vedno so namre napovedovali neur-

je, nezadovoljstvo, ob utek nezadostnosti.

Piše: Nika Vistoropski

Usodne matere

V središču

17ONA

Takrat jo je prvi zares spreletelo, da je njeno prepri-anje, da je slabe materine vplive odplavila iz krvne-

ga obtoka, iluzija. Mati je v njej. Govori skoznjo.Morda bi kdo rekel, da je pretiravala, a Mojco jezgrabila panika. e je obstajala elja, katere uresni-itev si je elela najbolj na svetu, je bila ta, da nikoli

ne bi bila kot mama. Ta cilj si je zadala e v srednjioli, ko so bili prav vsi videti bolje, tudi peli, tekli, se

u ili, brali, plesali so bolje kot ona. elim ti samodobro, ji je govorila mama. elim ti, da ne bi bilapreve prevzetna, te ko ti bo v ivljenju.Pa je Mojca opazila, da ji dandanes ni te ko, ker bibila prevzetna, temve zato, ker je v resnici v sebiprepri ana, da ni vredna – ne sre e, ne ljubezni, nedenarja, dobre slu be, veselja in zdravja. Vse to je zadruge, ne zanjo. Da se ne bi prevzela.

PRAVLJI ČNE ZLATE MAMICENa a kultura je bolj eljna varovati svetost materin-stva kot pa otroke pred ustvenim zlorabljanjem. Omateri se ne sme govoriti grdo, pa naj bo kar koli.Matere se ne sme soo iti z ranami, ki jih je prizadeja-la h erkam. Nobena otrokova alost ni tako po-membna, da bi lahko mamo pahnila s piedestala.Mame so – zlate. In nekatere kakopak gotovo so, vsepa e dale ne. In zakaj si ranjene enske e vedno neupajo priznati, da njihova mati ni bo ja odposlanka?»Ker smo iz njih rojeni, ker smo z njimi pred indivi-duacijo bla eno spojeni v Eno. In pove ini tudi sokot dobre boginje – vse do trenutka, ko za nemo kototroci izra ati svojo voljo,« premi ljuje Branko Gra-di nik.Ali e obstaja bitje, ki ljubi in poslu a tako zavzeto inponi no kot otrok? In eprav je brezpogojna ljube-zen lahko za etek udovitega ivljenja, je za velikoensk tudi glina, iz katere gnetejo bitje po svoji po-

dobi. e to po nejo hote ali nehote, niti ni tako zelopomembno, rezultat je namre tisti, ki ka e na dobroali slabo opravljeno delo. Otroci so v vsej svoji ne-bogljenosti izro eni na milost in nemilost star em.Gradi nik pravi: »Vsi miti o dobrih boginjah (Mari-jah) in hudobnih arovnicah izvirajo iz temeljne za-etne situacije. Predlogi, e , naj otrok (zdaj ko je

odrasel) sprejme svoje star e tak ne, kakr ni so, sojalovi, kajti nevrotizmi odraslih so posledica nera-

Mojca: Grozno je, ker se moram zve čerkar prisiliti, da svoji hčerki re čem, da joimam rada. Pa se ne silim zato, ker bibila moja ljubezen laž, temve č kerizrekam tako trde, nenavadne inneizrekljive besede. Otrok me gledaljube če in veselo, jaz pa se počutim kotprevarantka, ki jo bodo zdaj zdajrazkrinkali.

Foto:Igor

Mod

ic/dok

umen

tacija

Dela

18 ONA

zre enih konfliktov iz otro tva, in nedorasli otrok vnas nima od kod dobiti modrosti in spokojnosti, po-trebnih za tovrstno sprijaznjenost z 'naravnim re-dom'.«

VSE PO VRSTI USTRE ŽLJIVKENa za etku svoje »h erinske kariere« so vse h erkepo vrsti ustre ljivke. » e bo mati vanje projiciralasvoje elje, svoje zapravljene sanje in neuresni enekonji ke ter jih spodbujala in nagrajevala v zrcalje-nju, bodo odrasle v 'ne-sebe', kajti kdor ne sledi svo-jim avtonomnim potrebam, vzgibom, talentom, tanujno zaide,« je prepri an Gradi nik. »V najbolj emprimeru bodo uspe ne dose karice, vendar jih bo vodraslosti preganjal ob utek jalovosti, nerealizira-nosti. Pa tem se e razmeroma dobro godi. Prave r-tve so h ere mater, ki jih z ustre ljivostjo ni mogo ezadovoljiti. Te razvijejo razne huj e nevroti ne obli-ke obramb, ki jih v kon ni posledici pohabijo, nare-dijo nezmo ne uspe nega materinstva. In krog jesklenjen.«

BREZ MATERINSKE LJUBEZNIVemo, da nismo samo plod enozna nih razmerij.

enske nismo le to, kar nam ponudijo matere. Opre-deljujejo nas dru ba, vrstniki, ir e sorodstvo, zani-manja in ne nazadnje tudi ivljenjske prilo nosti.Vseeno pa h erina navezanost na mater – bolj kot panavezanost na o eta – obarva vsa njena druga raz-merja in te e od sinov se lo ijo od matere ter so po-gosteje predmet njenih manipulacij. Za odrasle en-ske je izjemno pomembno spoznanje, da je bila uni-ujo a mati najverjetneje tudi sama prikraj ana za

materinsko ljubezen (njena »krivda« ni s tem nimanj a).Posledi ne prevladujo e vzorce nadzora – v nekate-rih primerih zakrinkanega v nebogljenost ali dobro-namernost – je mogo e razvrstiti v pet kategorij: cu-nje, kritizerke, du iteljice, ma evalke in zapu e-valke. Ni vnemar razumeti, da ima tudi h i svoj inte-res v tem, da je bodisi materi za su njo bodisi jo so-vra i – gre za dve plati njene odvisnosti in nezrelosti.Knjiga Victorie Secunda ponazarja odzive (pre ive-tvene mehanizme) h era, na katere sovplivajo okoli-

ine, kot so rojstno vrstno mesto med sorojenci,dru inska zgodovina in zna aj. Tudi h erke se posvojem vzorcu podobno lo ujejo na: angelke, dose -karice, tevilke, zgage in ube nice.

NAU Č ITE SE NOVIH TRIKOVKo je avtorica govorila s stotinami mater in h erk, jeugotovila, da veliko h erk po ne to no tisto, kar sopo ele matere, kar so po ele babice … Ponavljajo sevzorci, ki so se jih elele ubraniti, zaradi katerih sobile same nesre ne in neizpolnjene. Ali obstaja mo-nost preobrazbe? Gradi nik meni, da » lovek ni

pes, ki ga na stara leta ni mogo e u iti novih trikov«.

In ne samo to. Najti si morajo koga, ki jim bo tera-pevtsko omogo il, da telesno odrasle e ustvenoodrastejo: »Poklicno opravljajo to nalogo psihotera-pevti, kos pa ji je lahko tudi uvideven partner. A zato, da jabolko pade z drevesa, mora priti pravi as –as, ko bo dovolj zrelo. Tako je treba tudi na re eva-

nje problemov, ki so ostali nerazre eni v otro tvu,po akati malo dlje, nekako do Kristusovih 30 let, kose travmatski vozli zadrgnejo in te tak na ali druga -na simptomatika, ponavadi pa kar splo no ivljenj-sko nezadovoljstvo, spodbode, da si za ne iskatipomo .«

NE IŠČ ITE POMO Č I V OTROKU»V dana njem svetu, kjer se materinstvo odlaga vtirideseta leta, pa je seveda velika nevarnost, da se

bo po pomo obrnil kar na svojega otroka. To neza-vedno po ne veliko samohranilk – ampak otrok jimne more dati tistega, kar bi jim dal odrasli. Torej, ee nisi imela o eta, glej, da bo imela mo a – ta bo

namre tebi terapevt, tvojemu otroku pa prepotrebnio e (oziroma nadomestni o e),« strne Gradi nik.Je e tako, da mora , e eli kaj popraviti, najprejsploh vedeti, da je kaj narobe. Pogosto se zgodi, daposamezniki niso povsem zadovoljni s svojim i-vljenjem, a nezadovoljstva ne znajo opredeliti. Nevedo, kje bi brskali za odgovorom. Bodisi je tako,ker je love ka du evnost razvila precej strategij, kiudovito prikrivajo prave ivljenjske te ave, bodisi

zato, ker oseba, ki ni v stiku s sabo, s svojimi ustvi,te ko dojame, da je kaj narobe. Najbolj i preizkusnikamen so medosebni odnosi, meni Gradi nik. » este z njimi nasploh nezadovoljni, e so vam naporniali vam je ob njih tesno, e se jih ogibate, e se vselejbogve zakaj skvarijo, e se vam bli nji upirajo, evam partnerji be ijo, e ivite v nenehnem prepiru inboju z najbli jim(i), potem ste lahko razmeroma go-tovi, da je as za (samo)pomo . Saj poznate staro re-klo: Pomagaj si sam in psihoterapevt ti bo poma-gal!«

VEM, KAJ, A NE VEM, KAKOZadnja leta smo veliko govorili predvsem o odsotnihin neodgovornih o etih ter o tem, kaj narediti z mo-kimi, ki so davno izgubili svojo primarno dru insko

vlogo. »Sociolo ko je problem moderne dru ine ja-sen: poleg odsotnih o etov, ki se posve ajo pred-vsem karieri, ki nekako zanemarjajo eno in otroke,je edalje ve razvezanih zakonov in otroci pravilo-ma pripadejo materi,« poudari dr. Andrej Perko, te-rapevt, ki e v vrsto let v Kamniku vodi terapevtskeskupine po socialno-andrago kem modelu dr. Jane-za Ruglja. »Te mame so zagrenjene, razo arane in sepatolo ko ve ejo na otroke. Dobesedno jih zlorabijoin h erke izrabijo v boju proti o etu in s tem protivsem mo kim. Matere so pred dru bo ve inoma pri-kazane kot rtve in so to vlogo hvale no sprejele za

V sredi šč u

Branko Gradi šnik:Predlogi, naj odraselotrok sprejme svojestar š e tak šne,kakr šni so, so jalovi,kajti nevrotizmiodraslih soposledicanerazre š enihkon�iktov izotro š tva, in nedorasliotrok v nas nima odkod dobiti modrostiin spokojnosti,potrebnih zatovrstnosprijaznjenost z»naravnim redom«.

Dr. Andrej Perko:Soo čenje z lastnopatologijo je zelobole če in mnogi nisopripravljenipogledati vase,spremeniti nač inaživljenja, navad,razmi š ljanja, kajtivse to je dolgotrajenproces. Ve č ina ljudiišč e predvsem hitrere š itve, hitro»odčaranje« stiske.

Foto:Igor

Mod

ic/dok

umen

tacija

Dela

Foto:To

miLo

mba

r

Anita Ogulin, sekretarka Zveze prijateljev mladineLjubljana Moste-Polje:Da ni tako, ugotavljamo vsak dan.Otroci povedo, da zanje nimajoprijazne besede, jih podcenjujejo,jim pretijo, z njimi manipulirajo,tj. izvajajo psihi no nasilje. Veli-ko je brutalnih mamic, za katere jepretepanje otrok povsem vsakda-nja vzgoja. Vse preve je otrok, kinamesto jutranjega pozdrava intoplega zajtrka prejmejo o itek.Pravijo, da si zelo elijo objema,pogovora, morda samo prijaznegapogleda. Najve psihi nega nasilja zaznavamo, ko gre za ne-sporazume ali razhajanje partnerjev. Pritiski mamic so vselejmo nej i in dosti ve ji od o etovih. Nevzdr no je, ker takomo no zanikajo svojo vlogo, da otroke pustijo svojemu par-tnerju, starim star em in odidejo z drugim mo kim oziroma sepreprosto »izgubijo«. edalje ve je mam, ki za svojo rev i-no krivijo otroke. Ti povsem upravi eno pri akujejo od ma-mice razumevanje, ljubezen, toplino, in ker tega ne prejmejo –prej nasprotno – so seveda prizadeti, ranjeni in ne zmorejo so-cializacije. Prav v vseh primerih se trudimo olaj ati primanj-kljaje, vsaj za dolo en as. Mame, tiste prvinske, razumevajo-e, ljube e, pa ni mogo e nadomestiti.

Dr. Zdenka Zalokar Divjak, psihologinja:Veliko mater se preve nave e nasvoje h erke, ki postanejo materi-ne neuresni ene elje. Najve ne-soglasij se za ne v puberteti, kodokaj vodljive h erke postanejoprepirljive in vsevedne najstnice,ki znajo materi povedati velikobridkih resnic. Kadar ta ne razumeiskanja identitete in nasprotovanjaza vsako ceno, se za ne s h erko»bojevati«. Navadno se brani ssvojo materinsko skrbjo in po r-tvovalnostjo, h i pa ji posku a dopovedati, da skrbi ne potre-buje ve , in se eli osamosvojiti. Zanimivo je, da so ogro enematere pripravljene na manipulacijo z ljubeznijo: v imenu lju-bezni posku ajo ustvariti otroka po svoji podobi. Kadar seh erka temu upre, seveda tvega izgubo materine ljubezni inza ne se za arani krog. Pri odraslih osebah so re itve mogo ele takrat, ko matere nehajo dokazovati, kako dobre so in dabrez njih h erka ne bi postala to, kar je. Samo kadar je v ozad-ju brezpogojna ljubezen, je mogo a tudi re itev. H erke, ki sobile zmanipulirane z materinsko ljubeznijo, lahko svojo ma-mo spo tujejo, ker je pa njihova mati, toda odnosa – vsaj lju-be ega – z njo ne morejo imeti.

19ONA

svojo. Dru ba jim jo je seveda podelila s figo v epu, kajti kdo pase bo ukvarjal z njihovimi otroki (o etje ve inoma nimajo teh elja– odidejo in si najdejo novo eno, ustvarijo novo dru ino). Kasne-je pa se izka e, da vzgojni nalogi niso kos; sinove navadno zlora-bijo in napravijo za svoje nadomestne partnerje in jih zlomijo,h erke pa navadno elijo im prej oddati, vendar na 'njihov' na in.Izbranci h era morajo izpolnjevati merila mater, h eram sporo a-jo, da bodo v ivljenju sre ne le, e bodo poslu ale svojo mater.«

Č ESA SO KRIVE ŽENSKE?Pogosto se spomni znamenite Rugljeve parole: »Vsega so kriveenske!« Nemalokrat je stiska h erk tako velika, da nekaterim i-

vljenjskim te avam niso ve kos. Le malo pa jih »kloni« in poi epomo . »Seveda je iskanje pomo i (navadno psihoterapevtske) e-le prvi korak,« poudari dr. Perko. »Soo enje z lastno patologijo jenamre zelo bole e in mnogi niso pripravljeni pogledati vase,spremeniti na ina ivljenja, navad, razmi ljanja, kajti vse to je dol-gotrajen proces. Ve ina ljudi i e predvsem hitre re itve, hitro 'od-aranje' stiske.« A resnica je, da imajo mo nost prerezati popkovi-

no s primarno dru ino le tisti, ki so pripravljeni na dalj o pot ure-janja lastnega ivljenja. Je e res, da se spremenijo tudi ljudje okolinas, e spremenimo sebe, a dobro je, e se h erke zavedajo, da soredke tiste matere, ki so pripravljene iskreno sodelovati pri preo-brazbi svojih h era. ivijo svoje ivljenje, zato je treba v psihote-rapevtskem procesu okrepiti h erke, da se lahko prek zamere dolastne matere o istijo njenega strupenega vpliva in jo nekako iz-pljunejo. » i enje traja povpre no od tri do tiri leta, ko se pato-lo ka vez pretrga, izzveni in ko matere ne morejo ve vplivati napo utje in s tem tudi na ravnanje svojih h era,« iz izku enj poudaridr. Perko. »Lahko bi rekli, da je temeljni problem vsake dru be,kaj bo napravila z materami samohranilkami, da ne bodo uni eva-le lastnih otrok.«

ČUTIM ŽALOSTMojca je sicer poznala teorijo. Spoznala je, da je bila njena mati ta-ko hladna kritizerka, ker je bila sama nepote ena kot otrok. Razu-mela je, da je tako negotova in prestra ena zato, ker ji mama ni da-la ljubezni in pozitivne samopodobe. Vse to je vedela in razumela,pa vseeno ni mogla ravnati druga e: »Vem, kaj moram, a ne vem,kako. Moja mama ni bila nikoli ljube a, nikoli me ni objela, rekla,da me ima rada, se z mano radostila. Vem, da bi vse to morala po-eti jaz, pa ne znam. Grozno je, ker se moram zve er kar prisiliti,

da svoji h erki re em, da jo imam rada. Pa se ne silim zato, ker bibila moja ljubezen la , temve ker izrekam tako trde, nenavadne inneizrekljive besede. Otrok me gleda ljube e in veselo, jaz pa se po-utim kot prevarantka, ki jo bodo zdaj zdaj razkrinkali.«eprav se mo nost izbire, da pove po resnici, ne zdi ni pretreslji-

vo mogo nega, je vsaj v odnosu do mater res, da od h erk nih eve ne zahteva, naj bodo tiho. » e vedno je obilo stra nih, temnihskrivnosti, ki po vsej de eli pre ijo iz dru inskih senc,« na zadnjihstraneh zapi e avtorica knjige. »A ko zberemo pogum, da bi sespoprijele s svojimi strahovi in napakami in se spremenile, se zdajvsaj imamo na koga ali kaj obrniti, se zate i kam – bodisi v knjigebodisi v skupine za samopomo ali v terapijo – kjer lahko dobimopomo , kakr na se je na im materam redko ponujala, medtem koso se ubadale z najbolj zapletenim, zahtevnim in bistvenim opravi-lom, kar jih je: z vzgojo otroka.«

SO VSE MAME ZLATE?