ProSparProKidProAdvanceProExpressProInstantProStandardProActiveProAgroProRenovationProCardMaestroMasterCardVissaClassicVisaElectronProSparProKidProAdvanceProExpressProInstantProStandardProActiveProAgroProRenovationProCardMaestroMasterCardVissaClassicVisaElectronProSparProKidProAdvanceProExpressProInstantProStandardProActiveProAgroProRenovationProCardMaestroMasterCardVissaClassicVisaElectron

Macedonia

Septemvri 2006

Broj I

Nova ekspozitura vo{uto Orizari

ProKredit Banka - Makedonija

12.08.2006

3 GodiniPodarok za Gradot Skopje od

ProKredit Banka

FITCH rejting BB+ za ProKredit

Banka

Nova ekspozitura Vo Prilep

ProCredit Bank Macedonia Newsletterw w w . p r o c r e d i t b a n k . c o m . m k

2

Macedonia

Sodr`ina

Voved..................................2

Top novosti........................3

Vi ja pretstavuvame

filijalata......................4-5

Na[e intervju.................6-8

Goran Haxipetrov

ProKid...................................9

Vesti od zemjata.........10-11

ProCredit Holding:

Kade sme denes............12-14

ProCredit Network –

novosti........................15-16

Vi gi pretstavuvame

na[ite kolegi..................17

Biljana Severinova

Ivan Dav~ev

Na[ gostin..................18-20

Goran Georgievski

Treninzi i seminari...... 21

Za nas pi[uvaa................22

Marketing aktuelnosti...23

Novi kolegi......................24

Izdava~:

ProCredit Banka AD Skopje

Jane Sandanski 109a

Kontakt:

v.mihajlovska@procreditbank.com.mk

b.tasevska@procreditbank.com.mk

d.vidovski@procreditbank.com.mk

v.simonovski@procreditbank.com.mk

Pe~ati:

DataPons-Skopje

Dragi kolegi i prijateli,

Periodot na izleguvaweto na prviot broj na na[iotPCB Macedonia Newsletter se sovpadna so periodot na tretiotrodenden na ProCredit Bank Macedonia, i vo duhot na rodenden-skata zabava, sega samo mo`eme u[te edna[ da si ~estita-me, da se pofalime so uspesite i dostignuvawata naBankata vo ovie tri godini, i da si posakame u[te pogolemii pomnogubrojni uspesi.

Iako ne be[e ni najmalku lesno, sepak uspeavme odbanka so samo dve ekspozituri i dve kreditni oddelenija zaovie tri godini da prerasneme vo Banka so 21 ekspozitura -od institucija so 40-tina vraboteni, da staneme institu-cija so 500-tina vraboteni.

Kvalitativniot rast mo`e da se zabele`i od plas-manot na pove]e od 150 milioni evra preku skoro 40.000isplateni krediti, kako i od depozitnata baza od 60-tinamilioni evra.

Pokazatel za na[iot uspeh e i posledniot FITCH rejt-ing na bankata so ocenka BB+, najvisoka dosega postignatavo dr`avata.

U[te mnogu bi imale da ka`eme za na[ite uspesi ipobedi vo ovie tri godini, no pred se treba da napomenemedeka ni[to od ova ne ]e se realizira[e bez vas, vie stenajva`niot del od Bankata, stolbot na koj se potpirame i]e se potpirame i dvigatelot koj ]e ne ponese vo dostignu-vaweto na povisokite planovi i celi. Zatoa vi blagodarimei si posakuvame u[te mnogu zaedni~ki uspesi.

VOVED

Septemvri 2006

3

Macedonia

Top novosti od zemjata

ProCredit Bank Makedonija go proslavi tretiot rodenden

Na 11 Avgust ProCredit Bank Makedonija socelodneven hepening na Skopskiot saem go proslavisvojot trigodi[en jubilej. Pozdravuvaj]i givrabotenite i gostite od sestrinskite banki iprezentiraj]i go razvojot, dosega[nite rezultati iplanot za razvoj na Bankata, generalnite direktorigo otvorija nastanot. Po ova novovrabotenite odsekoja ekspozitura na svoj, zabaven i kreativenna~in ja pretstavija svojata ekspozitura.

Dnevniot del od zabavata prodol`i vo nat-

prevaruva~ki duh vo Action Park naSkopskiot saem, kade site ekspozituri iCentralnata uprava na Bankata ekipi-rani vo 9 timovi gi odmerija svoiteve[tini vo desetina

igri, koncipirani vo duhot na osnovnite na~ela naProCredit Bank. Transparentnosta, analiti~nosta,timskiot duh, preciznosta, brzinata..bea koncept naigrite, vo koi ovoj pat dominira[e timot naCentralnata uprava.

Po kratkata pauza, hepeningot prodol`iso zabava, [to so svoj nastap ja otvorigrupata Sintezis. Po ova slede[e `urkado ranite utrinski ~asovi.

Pretstavuvawe na filijalata

Na[iot tim

Etno grupata Sintezis ja otvori

rodendenskata zabava

Momenti vo Action Park

Broj I

4

Macedonia

Koga se se]avam na vremeto koga gizapo~nav kontaktite so lu\eto dojdeni voMakedonija za da otvorat banka, se se]avam naprijatni momenti ispolneti so pozitivna energi-ja koja nadoa\a so is~ekuvaweto na ne[to so koetreba da se gordeeme i nie, i site onie gen-eracii koi doa\aat po nas. Bev involvirana vogeneracija koja gi grade[e temelite, gi osmislu-va[e i najsitnite detali za po~etokot i formi-raweto na ProCredit Bank vo Makedonija.Vozbudata na samiot fakt deka sozdavame novainstitucija koja ]e trae i koja ]e zna~i, be[eogromna, a faktot [to imavme pozadina kojagarantira stabilnost i vlijanie, ne prave[eu[te pogordi i posigurni vo nastapot da ja pro-movirame na[ata, toga[ mala banka. Bevmegrupa od sedumdesetina kvalitetni mladi lu\e,so ogromna `elba za uspeh i ogromna inicijativada vlezeme silno i dlaboko vo makedonskiotbankarski pazar.

Taka, po dolgi podgotovki, po zavr[eniteobuki vo ve]e postoe~kite sestrinski banki vookolnite zemji, na 23-ti Juli 2003 godina,zapo~navme so platni operacii imikrokreditirawe. U[te na samiot po~etok seotvorija dve ekspozituri, vo Skopje i Tetovo, idve kreditni oddelenija vo Kumanovo i Gostivar.Nabrgu na[ata mre`a po~na da se [iri sogolema brzina, brojot na na[ite kolegi da raste,a na[ite iskustva, osobeno na onie koi bevmeprva postava, da se zgolemuvaat i zbogatuvaat.Sega ja pokrivame celata teritorija na

Republika Makedonija so vkupno 23 filijali.Moeto iskustvo vo ProCredit Bank zapo~na

tokmu prvata ekspozitura, vo centarot na Skopje.U[te se se]avam na mirisot na novite prostorii,na vozbudlivite momenti po razgovrot so sekojnov klient, na prvite ponudi koi gi podgotvuvameso cel da gi pridobieme prvite na[i klienti.

Skopskata ekspozitura se nao\a vostrogiot centar na gradot, na frkventnalokacija. Transparentniot izgled go mamipogledot na sekoj minuva~, koj ne mo`e da ne gozabele`i mladio svet, koj vnatre, enrgi~no giizvr[uva svoite dnevni obvrski. Postojanorazdvi`eni i polni so elan, ovaa energijana[ite vraboteni ja prenesuvaa i na samiteminuva~i, koi zabele`uvaa u[te toga[ deka seraboti za banka koja be[e poinakva odostanatite, ve]e postoe~ki banki. Za nekoi ~udno,za nekoi interesno, odnosot na vrabotenitebe[e premnogu u~tiv i prijaten, [to be[e novokoga zboruvame za institucija koja dotoga[va`e[e za stroga, uniformirana iadministrativna. Na[te mladi vraboteni,neposredni, no profesionalni, bea osve`uvawekoga ]e zaka`ea sostanok kaj klientite so cel daja pretstavat svojata banka, da gi ponudatnejzinite uslugi i proizvodi. Ova ne be[esvojstveno za dotoga[niot na~in na rabotewetona bankite, pa mnogu od klientite i ne ne sva]aaseriozno, se do momentot koga ]e ja ~ueaodr`anata prezentacija i ]e sklu~ea dogovor sobankata.

Skopje 1 – kako [to e imenuvana i denes,be[e i ostana ekspozitura so najgolemadepozitna baza (24,5 milioni evra), so najgolembroj na klienti (9800), so najgolem broj naizdadeni krediti, i so definitivno najgolembroj na vraboteni. Toa e mestoto kade najgolembroj od na[ite vraboteni gi dobija osnovite narazmisluvaweto nare~eno ProCredit, i stanaadel od semejstvoto koe slo`no gi gradipostulatite na edna banka, [to se razviva tolkubrzo, i za kratko vreme se vbroi vo prvite vode~ibanki vo Makedonija.

Koga po~navme bevme “mladi” i “mali”, no

Vi ja pretstavuvame

PRVATA SKOPSKA EKSPOZITURA– ve ispolnuva so duhot na ProKredit...

Septemvri 2006

Macedonia

sega sme mladi i uspe[ni, i ve]e dobro poznati.Samo za tri godini na[ata ekspozitura dvojno gozgolemi brojot na svoite vraboteni, a obemot narabotata raste od den na den. Ova sekako e zaslu-ga na trudot i vnimanieto [to so zadovolstvo govlo`uvame, vo sekoja transakcija i sekoja kredit-na analiza.

Ekspoziturata sproti Sobornata Crkva`ivee so svoeto okru`uvawe. Sekoga[ vedri iprijatni, gi spojuvame socijalnite vrednosti iona [to zna~i bankarska profesija. Balansotme\u zadovolen klient i zadovolen vraboten,me\u zadr`uvawe i poddr[ka na makedonskitetradicionalni vrednosti i vrednostite nabankata, se odr`uva[e od samiot po~etok, apoteknuva[e od na[ite mladi i kretivni umovi.Taka se rodija ideite i bea realizirani so bro-jni sponzorstva i poddr[ka na proekti kakoSintezis, Bodan Arsovski, Vlatko Stefanovski iHeraklea. Gi ima i so zabaven karakter, kakoZlatna Buba Mara na popularnosta, spomenuvaj]igi tuka i brojnite me\unarodni imiwa i festi-vali, kako Ibrahim Ferer, brojni sportski nat-prevari, i dr.

Kako ekspozitura sme dobro poznati ive]e doka`ani vo aktivnosti so koi gipoddr`uvame svoite klienti. So edna inicijati-va nare~ena “Klient na nedelata”, sekoj od na[iteklienti ima mo`nost da gi izlo`i svoiteproizvodi, se vospostavi ubava praktika na pro-movirawe na kompaniite. Da gi spomenam samoonie promotivni aktivnosti nare~eni ProKid,organizirani od filijalta, so koi preku eduka-tiven pristap gi animirame i involvirame i

najmladite vo banarskite tekovi. Nastaniteorganizirani kako Visa Classic, Visa Elektron, idrugi, se del od masovnite promocii koi na kli-entite niz dru`ewe i zabava im gi dobli`uvaatna[ite novi uslugi.

Koga bi mo`ela na[ata ekspozitura dazboruva, sigurna sum deka bi raska`uvaladolgo...so izme[ani ~uvstva na vozbuda i sre]a,dobri i ne tolku dobri momenti, no sekoga[ sogordost za postignatoto i motiv za idninata. No,koga bi mo`ele da raska`at site onie vraboteni[to pominale niz nea, sigurno ]e ka`at deka epoinakva od site drugi ekspozituri na na[atabanka vo Makedonija. Sigurno ]e ka`at deka eva`no da se po~uvstvuva taa atmosfera za da seprodol`i da se raboti vo ProCredit BankMakedonija, da se dobie onaa prokreditorskavizija [to `ivee vo site nas.

Sega sme tim od 45 vraboteni; sovetniciza klienti, blagajnici, kreditori,pozadinci....Gradeweto na timskata rabota eglaven postulat vo na[ata filijala, site kakoedno, grabime kon novi i pogolemi rezultati.Dru`eweto e ona [to sekako ne zbli`uva u[tepove]e, a rabotata e ona [to ja gradi na[ata kom-paktnost.

Veruvam deka ova e samo po~etok na ednomesto, edna lokacija vo gradot Skopje, za koja ]eima u[te mnogu [to da se raska`uva i vo idnina.Veruvam deka najgolemite rezultati sekoga[ ]ese povrzuvaat so imeto na prvata ekspozitura voMakedonija, i deka na[ite idni generacii nakolegi ]e ja prodol`uvaat prikaznata za Skopje 1od juli 2003-ta.

Ekspozitura Skopje I

Broj I

6

Macedonia

Na[iot kolega go postavi prviot banko-

mat vo DR Kongo

Vo na[iot prv broj na PCB MacedoniaNewsletter od misti~nata i vrela Afrika,poto~no od DR Kongo, razgovarame so na[iotkolega Goran Haxipetrov, koj vo mart godinavaotpatuva tamu za da go postavi prviot bankomatvo dr`avata. Haxipetrov, rakovoditel na ATMsektorot vo ProCredit Bank Makedonija, vo ovaaprilika ni ka`a ne[to pove]e za svoite profe-sionalni i privatni do`ivuvawa na “crniot”kontinent.

PP ..FF .. Kolku se dvoume[e i kolku ti be[ete[ko da ja napu[ti[ zemjava za da otpatu-va[ vo Kongo?Goran:Goran: Bez dvoumewe ja zgrap~iv [ansata, zakoja [to nikoga[ ne sum ni sonuval. Da se vovede karti~en biznis i da se instali-ra prv bankomat za mene be[e ogromen predi-zvik, [to ne mo`e da mu se slu~i sekomu inikako ne mo`ev i ne sakav da go odbijam.

PP ..FF .. Mo`e li da se sporedi ProCredit BankMakedonija i ProCredit Bank Kongo?Goran:Goran: Vo brojki izrazeno bi bile vkupno14,000 smetki so depozitna baza od okolu 9milioni USD i vkupno 2,600 isplateni kreditivo iznos od na 9 milioni USD. Dnevno voProCredit Kongo se ispla]aat prose~no 7 kredi-ti vo iznos od okolu 40,000 USD.Od politikata na ProCredit Bank mislam dekavo Kongo najjasno se gleda naso~enosta nabankata kon obi~nite lu\e. Taka, vo drugitebanki vo Kongo za da se otvori tekovna smetkapotrebno e da se deponiraat od 2,500$do10,000$, a ProCredit Bank go pravi toabesplatno. Interesno e [to site [to imaattekovna smetka, karticata koja ja dobivaat odbankata kako dokaz za smetkata, ja nosatzaka~ena okolu vrat, kako eden vid ukras, no istatusen simbol. So toa Bankata mnogu sedobli`uva do obi~niot ~ovek i mu go olesnuva`ivotot, no i mu pomaga da bide vo trend J. I sopostavuvaweto na prviot bankomat mnogu ]e se

zabrza uslugata pri isplata na gotovina, [tona lu\eto mnogu im zna~i i mnogu ~esto ne gokrijat zadovolstvoto od uslugite na PCB.

PP ..FF .. Dali navistina se raboti za prv banko-mat vo DR Kongo???Goran:Goran: Da, i toa zamislete, na 60 milionskipazar, pazar kolku cela Zapadna Evropa koj [tonikoga[ ne se sretnal so ma[inata nare~enabankomat, a osven toa i vo zemja vo koja ne pos-tojat fiksni telefonski linii, [to mu dadeposebna te`ina na proektot.

PP ..FF .. Sega veke e postaven prviot bankomat,ti si seu[te tamu, prodol`uva[ so obu~uvawena kolegite od na[ata sestrinska banka. Ka`ini kako te primija, kako te prifatija i kakovbe[e nivniot odnos kon ona [to go raboti[?

KARTI^EN BIZNIS VO AFRIKA

Na[e intervju:

Septemvri 2006

Macedonia

7

Goran:Goran: Jas sum vo Kin[asa, i tamu ke ostanamu[te nekolku meseci, dodeka da se zavr[i soobukata na kolegite, kako i so testiraweto naceliot sistem. Za kolegite od Kongo ovoj proekte isklu~itelno interesen i mo`am da ka`amdeka so ogromen entuzijazam i interes ostanu-vaat pokraj mene do docna vo no]ta, so cel danau~at pove]e i da go slu[nat moeto iskustvo.Lu\eto se otvoreni za se [to e novo i `elni dadobijat [to pove]e informacii i znaewe, pataka ona [to e mnogu interesno za mene, epokraj nivnoto ogromno interesirawe za ATMtehnologijata i za karti~niot biznis, ogromno ei nivnoto interesirawe i za mojata mala zemjaMakedonija, za kulturata, obi~aite, tradicija-ta i sovremeniot na~in na `ivot vo nea. Generalno lu\eto vo Kongo se sekoga[ nasmeanii vedri, prijatelski nastroeni kon sekoj

posetitel, pa taka i kon mene. Iako se siro-ma[ni i gladni, tie nikoga[ ne go [tedatubaviot zbor i toplata nasmevka.

PP ..FF .. Kako [to tie se interesiraat zana[ata zemja, i nie bi sakale da ni raska`e[ne[to pove]e za nivnata zemja, etnos, kul-tura,...Goran:Goran: Vo kulturata na Kongo se izrazeniokolu 250 etni~ki grupi i nivniot razli~enna~in na `iveewe. Glavni populaciski grupi sePigmi, Bantu crnci, Isto~no Afrikanci iHamiti, a tie zboruvaat na okolu 250 razli~nijazici, a najzastapeni se Linguala, Kinkongo,Swahili i Tshiluba, a slu`ben jazik vo Kongo eFrancuskiot.

PP ..FF .. Koja e religijata na DR Kongo i kakov eodnosot na lu\eto kon nea?Goran:Goran: Vo Kongo, 80% od lu\eto se katolici,ima eden mal procent na Muslimani, a osta-tokot veruvaat vo nekoi lokalni propovedi.Lu\eto se mnogu pobo`ni, a mnogu ~esta pojavase i privatnite crkvi naj~esto so edensve[tenik (sopstvenikot) koi sekako baraatkrediti od ProKredit Banka.

PP ..FF .. Dali postoi razlika me\u ma`ite i`enite i kade mo`e da se vidi?Goran:Goran: Ma`ite go imaat prifateno interna-cionalniot na~in na oblekuvawe, dodeka pak`enite tradicionalno se oblekuvaat vo [to emo`no po[areni fustani, [to e pokazatel zaneednakvata emancipacija, i strogata razlikame\u niv. Seu[te se po~ituva tradicijata nakupuvawe `ena, pa taka ma`ite pred stapuvawevo brak treba da platat dve fakturi, ednata zatatkoto a drugata za majkata na nevestata.Stavkite vo fakturata se 4 gajbi pivo, 4 kesiwa[e]er (od golemite) i sli~no... J

PP ..FF .. Kakvo e evropskoto vlijanie vrz kultura-ta, muzikata...?Goran:Goran: Evropjani ima mnogu malku i naj~estotie rabotat vo internacionalni kompanii, panivno vlijanie re~isi i da ne se ~uvstvuva,taka [to koga zboruvame za Kongo, mo`e bez

Goran Haxipetrov,

Rakovoditel na ATM oddelenie vo

ProCredit Bank

Broj I

8

Macedonia

dilema da se ka`e deka tuka tradicijatago ima primatot vo sekeojdnevniot`ivot.[to se odnesuva do muzikata mo`am daka`am deka ovde se slu[a samo lokalnamuzika, koja pak e mnogu popularna nacrniot kontinent i vo Amerika. Kolegitenikoga[ nemaat slu[nato za RolingStones, U2…Koga sme kaj muzikata, morada spomnam deka posebno va`no zaKongoancite e i tancuvaweto. Vo zavis-nost od tekstot na muzikata zavisi ina~inot na tancuvawe. Ova go uo~iv kogaprobav da tancuvam so niv. Dodeka gofativ ritamot pesnata se smeni po [tosleduva[e nov na~in na tancuvawe. Nakrajot dojdov do zaklu~ok dekaEvropjanite ne mo`at da tancuvaat voAfrika.

PP ..FF .. Koga zboruvame za tradicionalnamuzika, dali so nea se vklopuva itradicionalna hrana?Goran:Goran: Da, sekako tradicionalnatahrana e ne[to koe [to mora da se proba.Od ovo[je imaat ananas, marakuja, papa-ja, li~i, mango, mangustan ... Od mesonaj~esto se koristi pile[ko, jagne[ko, a[turci i gasenici kako zamena, koi [tose poseben delikates. Ribata isto takae mnogu zastapena vo ishranata.

PP ..FF .. I kone~no, ka`i ni koi se sporedtebe Top 5 zanimlivosti od Kongo?

Goran: Koga stignav vo Kin[asa, najinteresno mi be[e kako mo`e vo edna dr`ava da nema fiksnatelefonija, a vo isto vreme da ima tri operatori za mobilna telefonija. Potoa, kako slednizanimlivosti bi bilo toa [to dnevnite pe~ateni vesnici se prodavaat fotokopirani, zatoa [totaka se poeftini, be[e organiziranata nagradna igra kade [to onoj koj [to ]e isprati prv 50.000SMS poraki ]e dobie avtomobil,a ma[kite kostumi na kratki rakavi se mnogu ~esta pojava.Kakoposledna zanimlivost e edna interesna situacija so bankomatot. Pri mesteweto na bankomatotdojde edna vozrasna `ena koja [to prodava stranska valuta pred bankata i me pra[a za [to slu`ima[inata?Koga i objasniv deka ]e isplatuva banknoti vo dolari i franci, me pra[a kolku ]e~ini transakcijata. Na mojot odgovor deka e besplatno, taa vedna[ odgovori deka ]e aplicira zadve karti~ki (frank i dolar) i bankomatot ]e i pretstavuva kancelarija. I dodeka sum tuka kojz-nae u[te kolku "najinteresni" ne[ta ]e otkrijam ili ]e mi se slu~at. I sekako za niv ]e viraska`am vo narednata prilika, ako i vie do toga[ ne dobiete prilika da go posetite Kongo inajvozbudlivata Afrika.

Septemvri 2006

Macedonia

9

ProKid

Broj I

10

Macedonia

Vesti od zemjata

Septemvri 2006

PRILEP, 09.08.2006

OTVORENA NOVATA EKSPOZITURA NA PROCREDIT BANK VO PRILEP

Novata ekspoziturata na ProCredit Bank vo Prilep, so gordost gi otvori svoite vrati za lokalnata zaed-

nica, pru`aj]i im doverba i poddr`uvaj]i go pretpriema~kiot duh na lokalnite mikro, mali i sredni

pretprijatija i samostojni vr[iteli na dejnost.

Locirana vo centarot, novata ekspozitura na ProCredit Bank vo Prilep e osnovana so cel da im obezbe-

di visoko profesionalni bankarski uslugi na site fizi~ki lica i pretprijatija vo Prilep i regionot

Samo po eden mesec rabotewe, ekspoziturata vo

Prilep, otvori pove]e od 200 smetki na fizi~ki

lica, isplati pove]e od 80 krediti na pretprijatija

vo vkupen iznos od 140.000 EUR, pri [to prose~niot

kredit iznesuva 2.500 EUR.

Mladiot i motiviran tim na ekspoziturata na

ProCredit Bank vo Prilep, broi 15 dinami~ni lu\e koi

maksimalno se posveteni na klientite.

Ekspoziturata be[e sve~eno otvorena od strana na:

• Lovre Ristevski, Rakovoditel na filijalata vo

Prilep i

• Marjan Risteski, Gradona~alnik na Grad

Prilep

Vklu~uvaj]i go Prilep, mre`ata na ProCredit Bank ve]e

go dostigna brojot od 19 ekspozituri, od koi 8 vo

glavniot grad i 10 vo gradovite [irum Makedonija:

Kumanovo 2, Tetovo, Gostivar, Struga, Ohrid, Bitola,

Strumica, [tip, i Veles.

24.07.2006, SKOPJE

PODAROK ZA NAJMLADITE OD

PROCREDIT BANKProCredit Bank e institucija koja se itegrira

vo socijalniot i kulturniot `ivot na lu\eto,

pridonesuvaj]i za poubava okolina.

Vo taa nasoka, vo op[tinata Aerodrom,

ProCredit Bank im podari na najmladite det-

sko kat~e so pove]e elementi vo `ivi boi, vo

koe ]e mo`e da se dru`at i zabavuvaat.

Vo prisustvo na gradona~alnikot na Op[tina

Aerodrom, Kiril Todorovski, vrabotenite vo

Ekspoziturata Aerodrom na ProCredit Bank i

golem broj na roditeli i deca na 24.07.2006

godina vo 18.00 ~asot, sve~eno go otvorija det-

skoto igrali[te za publika na Bul. Jane

Sandanski, me\u kulite broj 61, 63 i 65.

Vrabotenite od ProCredit Bank na roditelite

i decata im gi prezentiraa uslovite za det-

skoto [tedewe ProKid, potencirajki go

[tedeweto kako odgovornost i dobra navika

[to treba da se stekne u[te vo ranite godini.

JUNI 2006

DOBRA VEST ZA MAKEDONSKOTO BANKARSTVO: FITCHI GO ZGOLEMI KREDITNIOT REJTING NA PROCREDITBANK MAKEDONIJA NA 'BB+' LONDON, 2006

Fitch Ratings – London i dodeli povisok krediten rejt-

ing na ProCredit Bank, Makedonija. Noviot rejting “BB+”

od “BB” za stranska valuta “IDR” (Issuer Default rating),

se temeli na ocenkite za stabilnosta i dobriot kred-

ibilitet na Bankata, edinstven od ovoj tip vo

Makedonija, kako i na specijaliziranata kreditna

tehnologija, adaptiranite kreditni uslugi, poz-

navaweto na mikro sektorot, i posebno detalnata

analiza koja se vr[i za identifikacija na rizikot vo

negovata rana faza, zemaj]i ja vo predvid komplek-

snosta na biznis uslovite vo regionot.

Rejtingot pretstavuva i dobra vest za bankarskiot

sektor, poradi toa [to e potvrda za stabilnosta na

makedonskiot pazar, noviot impuls na lokalna biznis

inicijativa i pretpriemni[tvo i zdravata ekonomska

okolina za novi stranski investicii. Zgolemuvaweto

na kreditniot rejting na Bankata, slede[e po zgolemu-

vaweto na kreditniot rejting na Makedonija za stran-

ska i doma[na valuta na “BB+”.

Macedonia

11

Broj I

Vesti od zemjata

30 JUNI 2006

,,PODAROK ZA GRADOT SKOPJE”, KONCERT PODDR@AN OD

PROCREDIT BANKVo ramkite na sorabotkata so Germanskata Ambasada, ProCredit Bankgo poddr`a koncertot ,,Podarok za gradot Skopje”, koncert otvoren za

site lu\e, so cel da podari ubavi momenti so germanskite klasici.

Arii od Hendel, Mocart, Pahelbel, [ubert i drugi bea ispolneti od

strana na iskusniot orkestar pri Makedonskata Opera i Balet.

Koncertot be[e postaven na pe[a~kata zona na ulica Makedonija vo

Skopje, za vreme na ve~ernite ~asovi.

26 JUNI 2006

NOVA EKSPOZITURA NA

PROCREDIT BANK VO {UTO

ORIZARI

Vo regionot na [uto Orizari vo

Skopje, novata ekspozitura na

ProCredit Bank so gordost gi

otvori svoite vrati za lokalnata

zaednica, pru`aj]i im doverba i

poddr`uvaj]i go pretpriema~kiot

duh na lokalnite mikro, mali i

sredni pretprijatija i samostojni

vr[iteli na dejnost.

Locirana blisku do pazarot, nova-

ta ekspozitura na ProCredit Bank e

osnovana so cel da gi uslu`i site

fizi~ki lica i pretprijatija od

regionot, sozdavaj]i dolgoro~na

tesna sorabotka so niv.

Po eden mesec, ekspoziturata vo

[uto Orizari, otvori pove]e od

500 smetki na fizi~ki lica,

servisira pove]e od 50 `iro

smetki na pravni pretprijatija,

isplati pove]e od 120 krediti vo

vkupen iznos od 140.000 €.

Za etno romskiot ambien be[e

zadol`en nsambl Darhija

Mladiot i motiviran tim na

ekspoziturata na ProCredit Bankvo [uto Orizari, broi 6 dina-

mi~ni lu\e koi maksimalno se

posveteni na klientite.

Ekspoziturata be[e sve~eno

otvorena od strana na:

Natka Kirova, Rakovoditel na

filijalata vo [uto Orizari,

Makedonija, Frederik M. De Man,

Ambasador na Kralstvoto Holan-

dija vo Makedonija, Xilian A.

Milovanovi~, Ambasador na Soed-

inetite Amerikanski Dr`avi vo

Makedonija, Bernt Osterlen, Vice

Ambasador na Republika

Germanija vo Makedonija, Kristi-

jan Litke Vestman, Direktor na kan-

celarijata na Kreditna Banka za

Obnova na R.Germanija vo Skopje;

PE{TANI, 15 JULI 2006

PRV BANKOMAT VO SELO

ProCredit Bank, instalira[e

bankomat vo najposetenata

ohridska riviera Pe[tani

ProCredit Bank, se pogri`i i

malite naseleni mesta da

dobijat bankomat, pri [to mes-

noto naselenie i brojnite

posetiteli vo Pe[tani dol`

ohriskata riviera nema da

moraat da odat do gradot, za da

gi upotrebat svoite karti~ki.

Imeno, bankomatot gi

poddr`uva site brendovi na

debitni i kreditni karti~ki:

Viza, Master, Maestro kako i

ProCard sopstvenata karti~ka

na ProCredit Bank i e vidlivo

lociran kaj prodavnicite

pokraj avtopatot.

Pe[tanci, prvi dobija

besplatni debitni karti~ki

od ProCredit Bank, za koris-

tewe na bankomatot. Na denot

na 20-ttiot jubileen maraton,

svetskata elita vo maraton-

skoto plivawe, predvodena od

petkratniot pobednik na

Ohridskiot maraton, Petar

Stoj~ev, ja napravi prvata

transakcija na bankomatot.

Petar Stoj~ev, ovogodi[niot

pobednik na Ohridskiot maraton

100.000- IOT BANQUIT BANKOMAT VO SVETOT VO SKOPJE

Pod brendot na ProCredit Bank, tokmu vo Skopje

100.000-iot Banquit bankomat vo svetot, pod brendot na ProKredit

Banka, se instalira[e tokmu vo Makedonija, tokmu vo Skopje, na

lokacija pred trgovskiot centar Ramstor.

Bankomatot e proizveden od strana na [vedskiot proizvoditel

Banquit, po najvisoki svetski standardi za kvalitet, [vedska

tehnologija i gi poddr`uva site tipovi na karti~ki: Visa Electron,

Visa Classic, Master Card, Maestro Card, Dinner Club Card, kako i

ProCard na ProKredit Banka, i e prilagoden za koristewe od strana

na lica so posebni potrebi. Generalni zastapnici za ovoj tip na

bankomati na teritorijata na Makedonija, Kosovo i Albanija se

Vista Grup.

12

Macedonia

{to pi[uva ProCredit Holding

ProCredit Holding: Kade sme denes

C.-P. Zeitinger, pretsedatel na ProCredit Holding, ja opi[uva

istorijata na kompanijata, navleguvaj]i vo nejzinite koreni

i nejziniot razvoj, i toa kako nejzinite zada~i i celi se

menuvale so vremeto. Toj objasnuva kako slobodnite pre-grupirawa na akcionerite “pioneri” ja dovedoa do momen-

talna holding kompanija, formiraj]i strate[ka i struktu-

ralna cvrsta pozdina od nikoga[ pojaka grupa na ProCreditbanki.

Izminaa samo nekolku godini otkako ProCredit Holding(PCH) be[e formirana kako “IMI” na krajot na 1998; kako i da e,ovie godini se karakteriziraa so impresivni stapki na razvoj.Dosega se osnovani vkupno 19 banki za mikrofinansirawe, koimomentalno opslu`uvaat eden milion klienti vo oblasta nakreditnite i depozitnite operacii. Na[ite institucii bea, ise celno orientirani i fokusirani na grupata na klienti“obi~ni lu\e”. 95% od na[ite klienti deponiraat sredstva ilizemaat krediti vo iznosi pomali od 10.000 EUR. Vo 55% odslu~aite od na[ite kreditoobarateli, i vo 90% od na[ite[teda~i, iznosite se pomali od 1.000 EUR.

Otvaraweto na na[ata “ProCredit Academy” vo Furth voregionot Odenwald vo Germanija, go odbele`uva po~etokot nanoviot predizvik na grupata na ProCredit banki i nivnata majkakompanija (PCH): da se otslika vremeto , da se razgleda napre-dokot do dene[en den, da se sogleda ulogata na na[ata politi-ka na ~ove~ki resursi i ulogata na ProCredit Academy. Vo anal-izirawe na razvojot na na[ata grupacija na banki do denes, raz-likuvame tri periodi.

Postavuvawe na interesite

Vo prvata faza, periodot od 1999 do 2001, beaformirani 14 od vkupno postojnite 19 ProCredit banki i nivniteoperacii bea lansirani. Kombiniranoto kreditno portfoliona ovie banki prvenstveno prerasna od prose~en mese~en iznosod 5 milioni evra do 10 milioni evra po mesec. Brojot nakreditobarateli porasna na 140.000 vo prvite tri godini , abrojot na vraboteni porasna na pove]e od 2.000 do krajot na2001godina. Finansiraweto na eksplozivno brziot rast nakreditnoto portfolio be[e postojan predizvik vo tekot naperiodot. Iako me\unarodnite finansiski institucii (IFIs) koibea sopstvenici na akcii vo mnogu od novite banki, istite beavo po~etokot nesigurni okolu kreditiraweto; imaa napravenoiznos od 70 milioni evra dostapni do krajot na 2001 godina, odkoi pogolemiot iznos be[e dodelen od EBOR. Do 2000 god., IFIsposeduvaa akcii vo poedine~ni banki za mikrofinansirawe, no

Septemvri 2006

13

Macedonia

{to pi[uva ProCredit Holding

ne i vo samata IMI. IPC, kako konsultant pri upravuvaweto sobankite, be[e va`en povrzuva~ki link pome\u bankite i IFIs.

Osven zaedni~kata `elba za finansirawe na mali pret-prijatija, interesot koj gi obedini akcionerite napoedine~nite mikrofinansira~ki banki be[e prili~norazli~en. Vsu[nost, dolgoro~nata institucionalna politikabe[e nejasna, kako i ulogata na dolg rok na konsultantskata kom-panija IPC, koja, preku IMI, dr`e[e akcii vo bankite. Be[ediskutirana mo`nata proda`ba na bankite za mikrofinansir-awe vo nekoja idna vremenska instanca na lokalni banki ili naWestern banka; druga opcija koja se zema[e predvid be[e toa dase prodol`i statusot na “formalno NVO”, [to prirodno gonametnuva rizikot na dolgoro~na zavisnost od finansiskapomo[ i kreditni linii od me\unarodni razvojni organizacii.Od samiot po~etok, IPC go favorizira[e konceptot na celnoorientirani banki so celosna licenca, nudej]i rang na proizvo-di i uslugi sli~en na onoj na [tedilnicite i kreditnite insti-tucii, no bez u~estvo na javniot sektor vo sopstveni~kata struk-tura povrzan so takvite institucii. IPC povika na me[ana pri-vatna i javna sopstveni~ka struktura, koja ]e gi kombinira pred-nostite na sekoj tip na struktura pod eden pokriv.

Po mnogu dolgi diskusii so pretstavnicite na IFIs be[evozmo`no da se dojde do zaedni~ka vizija i da se harmonizirainteresot na pove]eto involvirani. IFC i FMO re[ija da stanatdirektni akcioneri na IMI, zaedno so DEG, i ja implementiraasvojata odluka vo 2001 godina. IMI nabrzo stana va`en forum zadiskusija vo koj bea diskutirani osnovnite temi vo vrska sorazvojot na bankite za mikrofinansirawe i be[e odlu~uvano zaistite.

Vo ista linija, sostanocite na Bordot na direktori napoedine~nite banki za mikrofinansirawe, koi se dr`at nasekoi tri meseci i bea odr`uvani od pretstavnici naorganizacii koi nemaat akcii vo IMI, formiraa ponatamo[nopole za diskusija.

Konsolidacija na Akcionerskata struktura

Periodot od 2001 – 2004 god. ja pretstavuva vtoratafaza. Mese~niot porast na kreditnoto portfolio e zgolemen od10 milioni evra na 20 milioni evra a podocna na 30 milionievra. Brojot na kreditobarateli e zgolemen na pove]e od 400iljadi, a brojot na vrabotenite iznesuva nad 6 iljadi. Ovojporast mo`e da bide delumno finansiran, bidej]i [tedewetovo bankata se razviva uspe[no i bidej]i IFI zapo~na da odobru-va pove]e kreditni linii (vkupno 330 milioni evra do krajot na2004 god.). Isto taka KfW, germanska banka za razvoj steknaakcionerski udel vo IMI pokraj DEG, a belgiskata organizacijaBIO se pridru`i na grupata akcioneri.

Broj I

14

Macedonia

{to pi[uva ProCredit Holding

Kako i da e, vistinski predizvik vo tekot na ovaa fazabe[e izdavaweto na institucionalnata politika. IMIfunkcionira[e do odreden stepen kako kompanija – roditel,funkcija koja be[e olesneta so ulogata na IPC kako partnerodgovoren za tehni~kata implementacija i od bliskite vrski soIMI. Sepak od praven aspekt, seu[te se sostoe[e od golem brojindividualni u~esnici vo racete na grupa investitori.Predizvikot be[e da se konsolidira ovaa labava mre`a nabanki vo ekonomski nezavisna grupa.

Bidej]i mre`ata ne be[e kreirana vrz osnova na nekojglaven plan i nikoj od investitorite ne o~ekuva[e visoka stap-ka na rast koj bankite brzo po~naa da go postignuvaat, tieseu[te imaat razli~ni pogledi za idninata na grupata i sood-vetnata sopstveni~ka struktura. Posle mnogu diskusii, se soz-dade momentalnata sopstveni~ka struktura na ProCredit Holding,koja se karakterizira so ednakvo silni grupi na akcioneri odjavniot i privatniot sektor. Holding kompanijata ja implemen-tira ovaa akcionerska struktura preku kupuvawe akcii vo 19ProCredit banki.

EBOR, koja ima[e va`na uloga na sponzor i kosopstvenikvo isto~noevropskite banki za mikro finansirawe vopo~etnite fazi, ne saka[e da u~estvuva so akcii vo holdingkompanijata. Pregovara[e za put-call dogovor koj obezbeduvapostepeno izleguvawe od individualnite banki, a ovoj procestreba da se kompletira do 2009 godina.

Konceptot na celno orientirani i celosno licenciranibanki so javni i privatni akcioneri nadvladea, a odgovornostaza negova implementacija be[e delegirana do IPC preku MSA(Management Service Agreements). MSA obezbeduva[e menaxer-ski personal za individualnite banki i personal za direkcija-ta na IMI koj gi sovetuva i naso~uva bankite.

Osnovniot kurs be[e vospostaven i site institucii beapreimenuvani vo ProCredit Bank; IMI go promeni imeto voProCredit Holding (PCH); se vovede edinstveno logo. Nekoi odlatino-amerikanskite finansiski kompanii koi i pripa\aa nagrupata bea zameneti so celosno licencirani banki; pret-stavnicite na IFI se povlekoa od nadzornite odbori napove]eto ProCredit banki.

Na toj na~in bea postaveni klu~ni preduslovi zavospostavuvawe Evropska kompanija – roditel, kako glavenakcioner vo ProCredit bankite i nivna menaxerska uprava. Ovaafaza be[e zavr[ena do krajot na 2004 god. – [to be[e sim-bolizirano so preselbata na ProCredit Holding i IPC vo novadelovna zgrada.

Prodol`uva...Prevzemeno od ProCredit Holding

News No 1/06 from January 2006

Septemvri 2006

15

Macedonia

Vesti od ProCredit Network

ProCredit Bank Srbija

E ova ti se vika promocija....ProCredit Bank Srbija ovaa godina be[e sponzor na “ Uli~-niot Mundijal” – turnir vo mal fudbal za deca do 10 godi-ni, koj se odr`a vo Belgrad od 29.05 2006 do 04.06 2006. Na specijalno montirani teren~iwa, mladite talenti gipromoviraa svoite ve[tini pred gleda~ite koi sevoodu[evuvaa na igrata. Igra~ite bea podeleni vo 32ekipi, sekoja pretstavuvaj]i po edna reprezentacija odSvetskoto Prvenstvo.Finaleto be[e vistinsko do`ivuvawe vo koe pobediekipata na [vedska.

ProCredit Bank Bosna

Vo Upravnata zgrada na ProCredit Bank Bosna, eodbele`an eden nesekojdneven nastan, proslava popovod 500 tiot vraboten.Stanuva zbor za 26- godi[nata Maja Jakupovi] koja e 500-tiotvraboten vo Bankata i ]e raboti na pozicijata blagajnik....” Srekna sum [to sum del od timot na ovaa Banka i toa500-tiot. Sre]na sum [to sum opkru`ena so mladi i ambi-ciozni lu\e, a moite o~ekuvawa u[te sega se pozitivnonadminati. Impresionirana sum i od timskata rabota iorganizacijata na bankata i naporno ]e rabotam kako delod timot”… be[e zakletvata na mladata Maja. Maja, i nie ti posakuvame Dobredojde.

U[te ne[to od Bosna...

Vo centarot na Travnik e otvorena u[te edna filijalana ProCredit Bank vtora vo ovoj grad. Na otvarawetoprisustvuvaa: Gradona~alnikot na Travnik, Direktorotna Procredit Bank Bosna g-din Peter Moelders, irakovoditelite na filijalite.Otvaraweto na novata filijala vo Travnik be[e vovedvo ‘’ denovite na otvorena vrata” kade sitezainteresirani klienti imaat mo`nost podobro da sezapoznaat so [irokiot spektar na bankarski uslugi naProCredit Bank.

ProCredit Bank Kosovo

Va`no e da se u~estvuva?!.. ili ne!

Koj bi rekol deka ne se me[a rabota i zadovolstvo...Slikava ka`uva se... ! Pro Kid igri bez granici se prv vid na vakviigri organizirani od ProCredit Bank vo Kosovo ise planira da stanat tradicionalni. Vo igritePro Kid u~estvuvaa poveke od 2.000 deca odosnovnite u~ili[ta od site op[tini vo Kosovo.

Posle pet nedeli natprevaruvawe, decata odOU ‘’ Emin Duraku’’ od Uro[evac gi predizvikaasvoite vrsnici od OU “ Abaz Ajeti” od Gwilane,proglasuvaj]i se za pobednici na prvite ProKid igri bez granici. Nekoi pobednici velat deka se zadovolni sopobedata, no za niv bitno bilo da se u~estvuva.

Broj I

16

Macedonia

Vesti od ProCredit Network

ProCredit Bank Bugarija

Podvi`na Filijala 1

ProCredit Bank Bugarija prati [est “Kreditomobili” da gi opslu`uvaat klientite niz celateritorija na Bugarija. Ako ste bile ova leto vo Bugarija sigurno ste gi zabele`ale oviesimpati~ni kombiwa brendirani so logoto na ProCredit Bank.Specijaliziranite kombiwa na ProCredit Bank gi promoviraat proizvodite na bankata i im davaatinformacii na potencijalnite klienti vo gradovite i selata kade [to nema filijali na Bankata. Minatata godina so ovie kombiwa se odobrija pove]e od 200 krediti za mali i sredni biznisi[irum celata zemja. Ovaa godina, samo za 6 meseci se odobreni pove]e od 300 krediti i toa samoso dve kombiwa.Vo momentov operiraat [est kreditomobili.

ProCredit ....na Gruziski

ProCredit Bankite prodol`uvaat so svojot dinami~en razvoj i otvarawe na novi filijali. Dokazza toa e otvaraweto na duri ~etiri filijali vo Tbilisi i okolnite regioni.

ProCredit Ukraina

Na 25 Maj, ProCredit Ukraina ja lansira[e programata za [tedewe, koja se poklopi so Me\unarod-niot den na za[tita na decata.Celta na ovaa kampawa e decata da nau~at [to e toa banka i [tedewe.“...sega decata ]e mo`at da gi za[tedat parite [to gi dobivaat za rodenden...” re~e me\u drugotodirektorot na platniot promet na bankata.

ProCredit Srbija

Den za sportski predizvik

ProCredit Bank Srbija i ovaa godina be[e sponzor na “ Denovite na sportskiot predizvik” koi seodr`aa vo Belgrad na po~etokot na letoto. Me\unarodniot den na predizvikot se organizira voceliot svet so edinstvena ideja, preku igra i dru`ewe da se aktiviraat [to pove]e lu\e.

Nov proizvod...Zaraboti tro[ej]i

Bezgotovinskoto pla]awe pretstavuva zna~aen del odsovremenata ekonomija. Transakciite se vr[at so bankars-ki karti~ki. Pro Bonus e avtenti~en na~in na pla]awe koj evoveden vo Kosovo za pla]awe so karti~ka, so koe pla]awetoso karti~ki se pravi poprivle~no za na[ite klienti.Pro Bonus gi nagraduva klientite na ProKredit Bankapri sekoe pla]awe so Pro Card. Klientite mo`at dazarabotat 0,2% kako Pro Bonus so sekoe kupuvawe [irumsvetot, koe ]e bide kreditirano na odreden Pro Bonusna~in.

Procredit Bank Kosovo

Najuspe[nata banka na Kosovo, Pro KreditBanka otvori filijala vo Vu~itrn.Od sega pa natamu, lu\eto ne mora pove]e daodat vo filijalite vo drugite gradovi za da gi

koristat uslugite na bankata.Vo gradot pove]e od 4.500 klienti imaatotvoreno `iro smetki vo bankata i se o~ekuvadeka taa cifra ]e bide pogolema od 10.000 dokrajot na godinata.

Septemvri 2006

17

Macedonia

Vi gi pretstavuvame...

Biljana i Ivan

Severinova Dav~ev

B:B: Ivan, ka`i mi za tvojot po~etok kako Agro krediten anal-

iti~ar? [to zna~i da se raboti vo najdobrata Agro sredina?

I:I: Kako prvo pozdrav od Strumica i ~estitki za prviot

broj na ovoj magazin. A sega mora da gi odgovaram

pra[awata oti me ~eka mnogu rabota, a toa e re~isi i

odgovor na vtoriot del od tvoeto pra[awe-ima rabota...,

navistina ima mnogu rabota. Toa e zatoa [to go pokri-

vame podra~jeto od Radovi[ do Gevgelija, a Strumica e

najagro centarot, postojano sme nadvor, kaj klientite, na

analizi... se raboti. I na po~etokot be[e sli~no, samo

toga[ glavniot akcent be[e staven na promocii i direk-

tni kontakti so agro proizvoditelite. Ka`i mi ti Biljana

za tvojot po~etok vo Bankava, kako e da si glaven element

na marketingot vo vakva institucija i zo[to ba[ mene me

izbra za ova intervju?

B:B: Jas zapo~nav so obuka vo Belgrad vo 2003, kako del od

prvata generacija. Zapo~navme da go gradime imixot na

Bankata, da gi dizajnirame prvite filijali, sledej]i go

pulsot na klientite. Rabotevme na prvite promocii i

prviot pristap do klientite. Be[e mnogu dinami~no i

mnogu aktivno...ne se zaborava kako e da se udrat

temelite na edna institucija. [armot na rabotata vo

marketingot e vo postojanata potraga po misleweto na

vrabotenite i klientite, inventivnosta i iznao\aweto

na re[enija za proda`en koncept, koi najdobro ja reflek-

tiraat na[ata misija i filozofija. Za nas klu~en zbor e

“razvojot” i toa od sekoj aspekt: biznis, kadar, kultura,

muzi~ko tvore[tvo, okolina, socijalen ̀ ivot itn... A tebe

te izbrav za ova intervju zaradi tvojot pozitiven duh,

otvorenosta, komunikativnosta, duhovitosta i spontanos-

ta, [to te pravi originalen. A osven toa posveten si na

agro kreditite, biznis linija na koja Bankata i posvetuva

ogromno vnimanie...

Koi bea prvite impresii na agro timot koga gi pretstavi-

ja agro proizvodite na javnosta?

I:I: Vo po~etokot zemjodelcite ne gledaa so ogromna rez-

erva i nedoverba, zatoa [to ne bea naviknati i ne o~eku-

vaa deka eden obi~en zemjodelec mo`e da zeme kredit

pod povolni uslovi i za kratko vreme. No, gord sum [to

na[ite ogromni napori i sekojdnevni promocii i komu-

nikacii so zemjodelcite vrodija so plod, pa sega posto-

jano dobivame Agro aplikacii... I ti sigurno si imala

razni iskustva so promovirawe na Bankata, kako izgleda

tvojot del?

B:B: Probivot be[e napraven mnogu ambiciozno preku

direktni promocii, kontinuiran direkten pristap kon

klientite, a energijata i upornosta na vrabotenite ne

dovede onamu kade [to sme sega. Bankata postojano komu-

nicira so publikata preku razni mediumi, promocijata se

vr[i na razli~ni na~ini: kampawski del vo koj reklami-

rame proizvodi i korporativen del, koj gi reflektira

vrednostite na Bankata, direktni i masovni promocii

koi se poddr[ka na tekovnata kampawa itn....

Ka`i mi koj e najdobriot agro proizvod vo gradot?

I:I: Najdobar agro proizvod vo gradot... edinstven i najdo-

bar [to mo`e da se najde e agro kreditot od ProKredit

Banka! A ako misli[ na najdobar zemjodelski proizvod -

tuka uspeva se (zelki, krastavici, domati, piperki,

lubenici...). Ne mo`am da ti dadam odgovor na toa

pra[awe, mnogu e subjektivno... Dali ti nekoga[ si imala

iskustvo so zemjodelstvoto?

B:B: Da, vo ramkite na mojata rabota, pri podgotovkata na

kampawata za ProAgro kreditot JSpored tebe, koe selo ima najgolem potencijal?

I:I: Selo so najgolem potencijal...nekako ne sum naviknat

da gi gledam rabotite od taa perspektiva, obi~no gi

gledam klientite sekoj poedine~no, so sopstven potenci-

jal i kapacitet... Vo sekoj slu~aj ima porazvieni i ne-

tolku-razvieni sela, vo zavisnost od kvalitetot na

zemji[teto. Vo strumi~ko ima 76 sela: Bosilovo, Novo

Selo, Vasilevo, Turnovo, Monospitovo, Murtino,

Kole[ino... so okolu 70.000 `iteli, kade naj~esto glavna

dejnost e zemjodelstvoto. I tuka uspeva se J A, dali ti

nekoga[ si bila vo ovie predeli?

B:B: Sekako deka sum bila i ~esto navra]am, povtorno i

povtorno. Ona [to prirodata vi go podarila vo

strumi~kiot region e beskrajno vredno i edinstveno.

Smolarskite vodopadi se vistinsko ~udo na prirodata i

vistinska relaksacija za duhot... a da ne zaboravam i

poradi toa [to Strumica e poznata kako ,,grad na

zabavite” ,,karnevalska Strumica”... Dali u~estvuva[e na Agro saemot? Kakva be[e tvojata

uloga i kako te~e[e saemot?

I:I: Jas bev vklu~en vo podgotovkite, no ba[ na saemot ne

bev prisuten. Samo zatoa [to bev na sladok meden mesec

J. No od impresiite na moite kolegi koi [to beaprisutni na saemot, mo`ev da zaklu~am dekaproizvoditelite so gordost gi izlo`uvale svoiteproizvodi, za koi imalo ogromna zaiteresiranostod posetitelite. Saemot pominal vo pozitivnaatmosfera i otvoreni mo`nosti za novi sorabotki B:B: Na[ata ekspozitura Strumica e poznata kako mnogu

dinami~na. [to podgotvi va[iot tim za rodendenot na

bankata?

I:I: To~no e deka celiot tim vo Strumica e mnogu agilen i

dinami~en... A za godi[ninata, navistina ne mo`am da

ka`am ni[to, treba toa da bide iznenaduvawe. Inaku

edvaj ~ekam da se slu~i, sekoga[ mnogu se raduvam na

dru`bite so kolegite i kole[kite od drugite gradovi.

Ima i razmena na profesionalni iskustva i opu[tena

atmosfera, koja sozdava blizina me\u vrabotenite. Eve

od mene eden golem plus za toa...

Broj I

18

Macedonia

Na[ gostin:

DOLGOGODI{NATA SORABOTKA SO BANKATA JA VODI

MOJATA FIRMA KON POSTOJANI POZITIVNI REZULTATI

Goran |eor\evski, mlad i sovremen ~ovek, pove]e godini ja doka`uva svojata sposobnost

i ~uvstvo za biznis vo oblasta na pekarstvoto. Kako sopstvenik na lanec na furni vo

Skopje, ni go prenese svoeto dosega[no iskustvo so na[ata banka.

PKB:PKB: Kako i koga zapo~na sorabotkata so

ProCredit Bank?

Goran Goran –– Specijal:Specijal: Po~etokot na na[atasorabotka be[e na samiot po~etok na rabotewe-to na ProCredit Bank vo Makedonija. Samo poeden mesec od otpo~nuvaweto na operativnotorabotewe na bankata, bev poseten od dvajcamladi lu\e koi mi gi prezentiraa kreditniteproizvodi, [to bankata gi nude[e vo momentot.Me privle~e nivniot entuzijazam i `elbata dame pridobijat kako klient. Vedna[ potoa mepretstavija pred menaxmentot na bankata, so kojdirektno go dogovorime ponatamo[niot tek nasorabotkata.

PKB:PKB: [to e ona [to Ve zadr`a vo posto-

jana i celosna sorabotka so na[ata banka?

Goran Goran –– Specijal:Specijal: Samiot na~in na koj govospostavivme kontaktot so vrabotenite odtoga[nata prva skopska filijala, so koja idenes odli~no sorabotuvame, neposredniotna~in na koj pristapija i gi sogledaa potrebitena mojata firma, me natera da se priklu~am konovoj vedar tim. Ona [to dopolnitelno vlijae[ena mojata odluka da ja promenam bankata be[e

iznenaduva~ki brzata procedura na odobruvawena kreditot [to mi be[e potreben i na~inot nakoj mojot krediten analiti~ar ja napravianalizata na raboteweto na mojata FurnaSpecijal. Seto toa be[e novo iskustvo za mene,koga zboruvame za dotoga[niot na~in naraboteweto na makedonskite banki.

PKB: PKB: Vi godi li na~inot na odnesuvawe i

slobodniot i neposreden pristap na

vrabotenite vo filijalta?

Goran Goran –– Specijal:Specijal: Ona [to najmnogu mi sedopadna vo bankata be[e direktniot i neposre-den pristap i vedrinata so koja vrabotenite voProCredit Bank pristapuvaa kon rabotite. Kajmene, a veruvam i kaj ostanatite klienti toj na~inna sorabotka gi sru[i barierite koi gi imavmenie kako klienti kon raboteweto so bankite.Otvorenata sorabotka i prijatelstvoto se rezul-tat na ovaa neposrednost me`u vrabotenite voProCredit Bank i klientite. Sega za mene ProCreditBank e partner koj me sledi vo rabotata i kaj kogomo`am da pobaram poddr[ka za sekoja moja novaideja i sekoj nov proekt vo biznisot.

Septemvri 2006

19

Macedonia

Goran Georgievski,

furna “Specijal”

PKB: PKB: Kade ja gledate specifi~nosta vo

pristapot i raboteweto na ProCreditBank?

Goran Goran –– SpecijalSpecijal :: Dolgogodi[nata sorabotkaso bankata mi ovozmo`i da gi uo~am site pozi-tivni aktivnosti koi taa gi prevzema za da gounapredi svoeto rabotewe. Moeto mislewe edeka ProCredit Bank e bliska do svoite klientitokmu poradi faktot [to gi sogleduva potrebitena svoite klienti, deluva sovetodavno vonivnite finansiski konstrukcii i prekuekstremnata pozitivnost i brzata usluga se izd-vojuva od stereotipot koj preovladuva[e vobankarskiot sistem na Makedonija. I mo[nespecifi~no....i mo`ebi ~udno za del od na[ata

Broj I

20

Macedonia

populacija, e na~inot na oblekuvawe navrabotenite vo bankata. Lu\eto otprvin toa gogledaa so doza na ~udewe, no sega se pove]e jasva]ame pri~inata za toa i `elbata da sesru[i barierata pome\u obi~niot ~ovek ibankarot. Sekoj se ~uvstvuva sloboden da vlezei ednostavno da pra[a za se ona [to go inter-sira okolu bankarskite raboti.

PKB: PKB: Gi posetuvate li ~estite promocii

organizirani od na[ata filijala?

Goran Goran –– SpecijalSpecijal :: Povtorno ]e se navratamna faktot deka ProCredit Bank ja promenibankarskata klima otkako se pojavi na na[iveprostori. Pred ProCredit Bank, nepoimlivobe[e banka da organizira zabava za klienti,ili koktel promocija, ili ednostavno dapokani klient vo svoite prostorii so cel da goeducira ili naso~i na pozitivnite efekti odkoristeweto na nekoj od svoite produkti i uslu-gi. Toa ednostavno be[e ~udno, se dodeka nepo~navme po javnite mediumi da ~itame za siteonie promocii, donacii i podr[kata, [tobankata i ja dava na okolinata vo koja dejstvu-va. Do\am ~esto na va[ite promocii. Smetamdeka se navistina prakti~ni, dobro orga-nizirani. Go privlekuvaat vnimanieto, iodli~no gi animiraat klientite, a i slu~ajniteminuva~i.

PKB:PKB: Kakvo be[e i kakvo e na[eto vlijanie

vrz Va[iot biznis?

Goran Goran –– SpecijalSpecijal :: Veruvam deka biznisot euspe[en samo so vzaemna doverba na partner-ite. ProCredit Bank ja smetam za svoj partner kojmi dade hrabrost i poddr[ka da go pro[iramsvojot biznis.

PKB:PKB: [to vie o~ekuvate od nas vo idnina?

Goran Goran –– SpecijalSpecijal :: O~ekuvam da prodol`iteda rabotite kako i do sega, so celiot entuzi-jazam i kvalitet da odite vo ~ekor so va[iteklienti. A, [to se odnesuva do mojot biznis,veruvam deka golem del od ona [to denes zamene e plan, vo idnina ]e stane realnost,blagodarenie na sorabotkata i poddr[kata odProCredit Bank.

Septemvri 2006

21

Macedonia

PCB Treninzi & seminari

... Na 16 Juni vo ekspoziturata na ProCredit Bank vo Ohrid seodr`a rabotilnica za Sovetnici za klienti specijal-izirani za promotivni aktivnosti od site ekspozituri naProCredit Bank, [to be[e organizirana i vodena od pret-stavnici na Sektorot za bankarstvo na malo i Sektorot zamarketing. Celta na ovaa rabotilnica be[e da se razmenatiskustva i da se steknat novi znaewa i ve[tini vo oblastana komunikaciite so klienti. Poseben akcent be[e stavenna planiraweto i organiziraweto na direktni i masovnipromocii, vkrstena proda`ba i na ulogata na Sovetniciteza klienti specijalizirani za promotivni aktivnosti voramkite na godi[nite strategii na ovie dva sektora.

- - -

... Vo ovoj period, poto~no na 20 Juni, Sovetnicite za klien-ti imaa mo`nost da prisustvuvaat i na seminarot za doku-mentarno rabotewe, organiziran i realiziran od Sektorotza platen promet.

- - -

... Sektorot za bankarstvo na malo i Sektorot za likvidnosti sredstva na 12 Juli organiziraa ednodneven seminar zaSupervizori & Seniori Sovetnici za klienti so cel zapoz-navawe so efektivnite kamatni stapki, kako novina, neo-damna vovedena vo na[eto rabotewe. Osven toa, podetalnobea objasneti operaciite na devizen pazar i bea otvorenipra[awa i diskusii od sekojdnevnoto rabotewe.

- - -

... Sektorot za kreditirawe na 14 Juni, 06 i 12 Julisprovede tri dvodnevni seminari za vrabotenite-Odgovorni za obrabotka na podatoci od site ekspozituri naProCredit Bank vo dr`avata. Poseben akcent be[e staven nakreditniot modul i site negovi novini i modifikacii, kakoi na na~inite za pokvalitetno rabotewe i izbegnuvawe nagre[ki. Bea opfateni pra[awa povrzani so potro[uva~itekrediti, pre~ekoruvawa na tekovni smetki, kako i kreditnikarti~ki. Od oblasta na pravoto najmnogu se diskutira[e zakreditno obezbeduvawe i podgotovka na kreditni dokumen-ti.

- - -

... Za site vraboteni vo ProCredit Bank vo tekot na posled-nite tri meseci, bea organizirani ednodnevni vovedniseminari, koi se odr`aa na 17, 24 i 27 Juli i 17 Avgust.

Na[eto iskustvo poka`uva seka ovie seminari se potrebni,kako strukturiran pregled i prezentacija na biznis proce-sot vo Bankata, kako i na kulturata i strukturata na Bankata.Na seminarite voveden zbor imaa Prviot i VtoriotGeneralen Direktor na Bankata, koi nakuso go pretstavijana[iot profil. Od Sektorot za ~ove~ki resursi bea prezen-tirani korporativnite vrednosti na Bankata i Kodot naodnesuvawe, a svoi prezentacii imaa Sektorot za krediti-rawe, [to gi akcentira[e kreditnite proizvodi naProCredit Bank, i Sektorot za bankarstvo na malo, [to gipretstavi karti~nite i depozitni proizvodi, kako ina~inot na rabota. Sektorot za marketing gi pretstavina~inite na reklamirawe i promocija, vizuelniot koncepti brendot na Bankata. I za kraj, od Sektorot zainformati~ka tehnologija be[e prezentirana politikataza sigurnost na informati~ka tehnologija i podatoci.

- - -

...Na 29 Juli vo Biznis salata na Skopski saem za siteKreditni analiti~ari od ProCreditBank be[e odr`anaprezentacija od strana na Vtoriot Generalen Direktor zaistitucionalniot razvoj i operativnite rezultati naProCredit Bank vo izminatite [est meseci, posle kojaslede[e seminar organiziran od strana na Sektorot zakreditirawe za Kreditniot proces; Strategijata za Mali iSredni pretprijatija, Gri`ata za klientot i komu-nikaciskite ve[tini vo ramkite na ekspoziturata, po [to serazvi pozitivna i produktivna diskusija so u~esnicite naseminarot. Ovoj seminar be[e posledna aktivnost nadosega[niot rakovoditel na Sektorot za kreditirawe,Andrea Paunesku, vo ProCredit Bank Makedonija i po~etok naEmilija Spirovska, kako nov rakovoditel na ovoj sektor

Za dvaestttina vraboteni vo ProCredit Bank na 20 i21 Juni na Isto~noevtopskiot Univerzitet voTetovo be[e organizirana i sprovedena obuka “Trainthe trainers”. Ova be[e so cel vrabotenite, koi mina-tata godina bea obu~uvani vo nekolku oblasti(Liderstvo, Ve[tini za proda`ba, Menaxment navremeto i Izbor i vrabotuvawe) da mo`at [topouspe[no da ja sprovedat istata obuka na osta-natite vraboteni vo Bankata. Vo tek se podgo-tovkite na ovie vraboteni za organizirawe na obukiza ostanatite kolegi.

PKB treninzi & seminari

Sorabotka so fakultetiKon krajot na April, godinava, ProCredit Bank Makedonija sklu~i dogovori za sorabotka so nekolku fakulteti

od razli~ni gradovi. So ova ProCredit Bank im ovozmo`uva na studentite vo povisokite godini da izvr[uvaatprakti~na rabota vo site ekspozituri na Bankata vo vremetraewe od 6 meseci, so [to ]e im pomogne svoeto teoretskoznaewe da go potkrepat so prakti~na rabota i iskustvo. Istovremeno im dava mo`nost da se doka`at vo rabotata, a sotoa da stanat del od uspe[niot ProCredit Bank tim.

Prvata grupa od 33 studenti zapo~naa so prakti~na rabota od 1vi Juni, koga im be[e organiziran i trodneven sem-inar vo Centralnata Uprava na Bankata, kade bea zapoznaeni so osnovnite principi i na~ela vo raboteweto na Bankata,i so osnovnite uslovi i metodi vo raboteweto vo oblasta na kreditirawe i platen promet.

Broj I

22

Macedonia

Za nas pi[uvaa...

Septemvri 2006

23

Macedonia

Na[i kampawi

Avgust, 2006

Juni, 2006

Septemvri, 2006

Broj I

Macedonia

Novi kolegi