16
Utrjevanje znanja Pred teboj so vaje za utrjevanje znanja. Želim ti VELIKO SREČE. 1. DEL NEUMETNOSTNO BESEDILO Natančno preberi besedilo. Iz revščine v bogastvo Švedska leži na Skandinavskem polotoku. Na severu in zahodu meji na Norveško, na vzhodu na Finsko in Baltsko morje, na jugu na Dansko. Meri 449.964 km 2 ; njeno velikost si težko predstavljamo, dokler je ne obiščemo. V tem prostranstvu živi 8 milijonov ljudi, torej komaj štirikrat več kot v Sloveniji. Lega države, njena velikost in oblikovanost površja vlivata na njeno podnebje in gospodarstvo ter na življenje in lastnosti njenih prebivalcev. Švedi so zelo preprosti in pošteni. Ne kršijo prometnih predpisov: kjer je omejitev hitrosti 50 km/h, vsi vozijo 50; vsi vozijo trezni. Oblačijo se drugače kot mi; za mraz namreč potrebujejo toplejša oblačila. Njihove zime so drugačne. Ko posije sonce, je mraz še hujši. Prebivalci govorijo švedsko. Če opazujemo zapisane besede, marsikatero razumemo, ker so precej podobne angleškim in nemškim besedam. Ko pa govorijo, ponavadi »požrejo« konec besede in ga povežejo z začetkom naslednje besede. Veliko Švedov se ukvarja s tekom na smučeh in hokejem na ledu. Precej švedskih jezer je večino leta zamrznjenih, zato se mladi po njih na drsalkah podijo za ploščkom. Švedski hokejski navijači spremljajo svoje hokejiste na tekmah v tujini; ob takih priložnostih si obraze pobarvajo z modro in rumeno barvo to sta namreč švedski nacionalni barvi. Švedska je kraljevina, toda kralj je le formalni predstavnik švedskega ljudst va. Je zelo razvita socialna država. V njej je zelo malo bogatih ljudi, pa tudi zelo malo revnih. Najštevilčnejši je srednji sloj prebivalstva, ki živi zelo dobro, in to tudi zato, ker sta šolstvo in zdravstvo brezplačni, knjige poceni, ljudje pa precej izobraženi. Tako blaginjo so dosegli s posebno davčno lestvico – prebivalci z visokimi dohodki plačujejo visoke davke, tisti z nizkimi dohodki pa so obdavčeni malo ali skoraj nič. Tako se je Švedska v kratkem času razvila iz ene od najrevnejših evropskih držav v državo blaginje. Prirejeno po članku Iz revščine v bogastvo v reviji PIL PLUS, 17. nov. 2000. 1. Obkroži DA, če je trditev pravilna, ali NE, če je napačna. Švedska je otoška država. DA NE Švedska ni redko poseljena država. DA NE Švedski govorjeni jezik se loči od zapisanega. DA NE Prometna kultura na Švedskem ni na višji ravni kot v Sloveniji. DA NE Švedi se navdušujejo nad drsanjem in tekom na smučeh. DA NE Švedska ji od nekdaj bogata država. DA NE 1.1 Besedilo je (obkroži): a) objektivno 1) umetnostno b) subjektivno 2) neumetnostno

Utrjevanje znanja 1. DEL NEUMETNOSTNO BESEDILO · vezalno priredje:_____ časovni odvisnik:_____ 4. V spodnji povedi s podčrtovanjem določi stavčne člene (tudi prilastke): Prometna

  • Upload
    others

  • View
    12

  • Download
    0

Embed Size (px)

Citation preview

Utrjevanje znanja

Pred teboj so vaje za utrjevanje znanja. Želim ti VELIKO SREČE.

1. DEL – NEUMETNOSTNO BESEDILO

Natančno preberi besedilo.

Iz revščine v bogastvo

Švedska leži na Skandinavskem polotoku. Na severu in zahodu meji na Norveško, na vzhodu na Finsko

in Baltsko morje, na jugu na Dansko. Meri 449.964 km2; njeno velikost si težko predstavljamo, dokler

je ne obiščemo. V tem prostranstvu živi 8 milijonov ljudi, torej komaj štirikrat več kot v Sloveniji. Lega

države, njena velikost in oblikovanost površja vlivata na njeno podnebje in gospodarstvo ter na življenje

in lastnosti njenih prebivalcev.

Švedi so zelo preprosti in pošteni. Ne kršijo prometnih predpisov: kjer je omejitev hitrosti 50 km/h, vsi

vozijo 50; vsi vozijo trezni. Oblačijo se drugače kot mi; za mraz namreč potrebujejo toplejša oblačila.

Njihove zime so drugačne. Ko posije sonce, je mraz še hujši.

Prebivalci govorijo švedsko. Če opazujemo zapisane besede, marsikatero razumemo, ker so precej

podobne angleškim in nemškim besedam. Ko pa govorijo, ponavadi »požrejo« konec besede in ga

povežejo z začetkom naslednje besede.

Veliko Švedov se ukvarja s tekom na smučeh in hokejem na ledu. Precej švedskih jezer je večino leta

zamrznjenih, zato se mladi po njih na drsalkah podijo za ploščkom. Švedski hokejski navijači spremljajo

svoje hokejiste na tekmah v tujini; ob takih priložnostih si obraze pobarvajo z modro in rumeno barvo

– to sta namreč švedski nacionalni barvi.

Švedska je kraljevina, toda kralj je le formalni predstavnik švedskega ljudstva. Je zelo razvita socialna

država. V njej je zelo malo bogatih ljudi, pa tudi zelo malo revnih. Najštevilčnejši je srednji sloj

prebivalstva, ki živi zelo dobro, in to tudi zato, ker sta šolstvo in zdravstvo brezplačni, knjige poceni,

ljudje pa precej izobraženi. Tako blaginjo so dosegli s posebno davčno lestvico – prebivalci z visokimi

dohodki plačujejo visoke davke, tisti z nizkimi dohodki pa so obdavčeni malo ali skoraj nič. Tako se je

Švedska v kratkem času razvila iz ene od najrevnejših evropskih držav v državo blaginje.

Prirejeno po članku Iz revščine v bogastvo v reviji PIL PLUS, 17. nov. 2000.

1. Obkroži DA, če je trditev pravilna, ali NE, če je napačna.

Švedska je otoška država. DA NE

Švedska ni redko poseljena država. DA NE

Švedski govorjeni jezik se loči od zapisanega. DA NE

Prometna kultura na Švedskem ni na višji ravni kot v Sloveniji. DA NE

Švedi se navdušujejo nad drsanjem in tekom na smučeh. DA NE

Švedska ji od nekdaj bogata država. DA NE

1.1 Besedilo je (obkroži):

a) objektivno 1) umetnostno

b) subjektivno 2) neumetnostno

1.2 Dopolni:

Zadnji odstavek besedila ima _________povedi in ___________stavke.

1.3 V katero jezikovno skupino spada švedščina? Obkroži.

a) germansko b) slovansko c) romansko

1.4 To besedilo je (ustrezno obkroži):

a) pripoved o potovanju b) opis države c) potopis č) opis poti

1.4 Iz povedi –.Letos bom obiskal Švedsko in spoznal njihovo kulturo – izpiši:

a) Glagola: __________________ _______________________

b) Poved prepiši tako, da boš spremenil glagolski vid (glagolskega časa ne spreminjaj).

_______________________________________________________________________

c) V kateri glagolski osebi sta oba glagola? _______________________

2. Števniki v 1. odstavku so (obkroži pravilen odgovor):

a) glavni b) vrstilni

2. 1 Števnika iz prvega odstavka izpiši in ju zapiši z besedo:

________________________________________________________________________

________________________________________________________________________

3. Iz drugega odstavka besedila izpiši:

enostavčno poved:______________________________________________________

vezalno priredje:_______________________________________________________

časovni odvisnik:_____________________________________________________

4. V spodnji povedi s podčrtovanjem določi stavčne člene (tudi prilastke):

Prometna kultura na Švedskem je urejena z državnim zakonom.

4. Besedne zveze v oklepajih postavi v pravi sklon:

Na počitnicah je s (stric Miha) ____________________. Nisem se srečal z (otroci)

_____________________. Spoznal sem ga pred (dve leti)______________________. Posladkal

se je z (breskev) _______________________. Skozi okno je videl (svoja mati)

__________________________. Srečali smo se s (Tone Kovač) ___________________ in z

(Ines Kovač) ____________________.

5. Vstavi predloge – na, iz, z, s, v:

Peter se vsak konec sezone vrača ___ Švedske. Prihod ____ Jesenice mu je prijetno potovanje. Ob

vikendih pa se ___ prijateljico odpravi ___ hribe. Kot sprostitev si privošči sprehod ____ psom _____

Šmarno goro.

6. Dopolni razpredelnico. Piši s pisanimi črkami.

DRŽAVA PREBIVALCI JEZIK

Norveška

Danska

7. Iz povedi – Švedska je lepa in bogata dežela. – izpiši pridevnika in ju stopnjuj:

IZPIS PRIDEVNIKA STOPNJEVANJE PRIDEVNIKA

8. Iz povedi – Rad ima prijatelje in prijateljski klepet ob kavi. Prijateljuje s soigralci . – izpiši

besede iz iste besedne družine.

- pridevnik: _________________

- glagol: ____________________

- samostalnik:________________

9. Preberi spodnjo poved in se vprašaj po podčrtanih besedah.

Njihova bela pokrajina pozimi hitro preseneti še tako nič hudega slutečega človeka.

Vprašalnica za prvo podčrtano besedo:____________________

Vprašalnica za drugo podčrtano besedo:____________________

10. Napiši vabilo, v katerem boš župana Tomaža Novaka povabil na predstavitev potovanja po

Švedski. Vse potrebne podatke si izmisli sam.

2. DEL – UMETNOSTNO BESEDILO

1. Avtorju pripiši eno delo in obdobje, v katerem je ustvarjal:

AVTOR DELO OBDOBJE

Valentin Vodnik

Janko Kersnik

Adam Bohorič

Dragotin Kette

France Prešeren

Josip Jurčič

2. Pred črko v prvem stolpcu napiši pravo številko iz drugega stolpca:

____ A prva pesem z mano gre 1 preimenovanje/metonimija

____ B To ni prav, moj sin! 2 primera/komparacija

____ C Kakor tih spomin je šel. 3 okrasni pridevek

____ Č Tebi, tebi mati dajem to. 4 poosebitev/personifikacija

____ D tihi glasovi 5 ponavljanje - epifora

tihi spomini 6 nagovor in vzklik

____ E mila pesem 7 ponavljanje – anafora

8 podvojitev in retorično vprašanje

3. Napiši avtorja in naslov dela:

AVTOR

(ime in priimek)

NASLOV

Prva slovenska umetna balada

Prva slovenska pesniška zbirka

Prvi slovenski roman

Prva slovenska komedija

Prva slovenska umetna pripovedka

4. Pozorno preberi spodnje besedilo in odgovori na vprašanja:

NEBESNO GLEDALIŠČE

OBLAK (poje): raziskat potujem, kaj tiči za obzorjem, kaj očem je skrito za to čarno črto - polje ali

kar konec sveta, prazen nič ali zvezde neba.

OBLAK: Ah, čudež nad čudeži! Take lepote še svoj živi dan nisem videl.

MAVRICA (važno, zapeljivo): Sem ti všeč, kaj?

OBLAK: Še vprašaš! Kako lepe oči imaš!

MAVRICA: Seveda. Nebesno modra barva je najlepša barva za oči.

OBLAK: In kako lepe lase imaš!

MAVRICA: Seveda. Zlata barva je najlepša barva za lase.

OBLAK: In kako lepe roke imaš!

MAVRICA: Seveda. Rožnata barva je najlepša barva za roke.

OBLAK: Kdo si vendar, lepotica?!

MAVRICA: Mavrica sem, miss narave.

OBLAK: Miss?! Le kaj je to miss?!

MAVRICA: Miss je najlepša lepotica. Tako sem jaz najlepša lepotica narave.

OBLAK: Čigava pa si, lepotica mavrica?

MAVRICA: Moj oče je Sonce, najlepši zvezdnik med zvezdami. Moja mama pa je

dež, najlepša oblika vode. Rodila sem se po toči iz objema sončnih žarkov in

kapljic dežja.

OBLAK: Potem pa res ni čudno, da si tako čudovito lepa.

MAVRICA: Tudi ti si meni všeč, da veš.

OBLAK: Zakaj le? Saj sem samo navaden oblak.

MAVRICA: Drži, da še zdaleč nisi tako lep kakor jaz, vendar mi ugajaš zato, ker me

občuduješ. Zoprni pa so mi vsi tisti, ki so slepi za mojo lepoto.

OBLAK: Veseli me, da sva se seznanila. Zdaj pa moram odleteti. Dolga pot me še čaka. (Odlomek)

(B. A. Novak, Nebesno gledališče, Ljubljana, Mladinska knjiga, 1984.)

4.1 Katera trditev o izhodiščnem besedilu je pravilna in katera ni pravilna? Če je trditev

pravilna, na črtico napiši P. Če trditev ni pravilna, napiši N.

____ Besedilo je odlomek iz dramskega besedila.

____ Besedilo je namenjeno samo uprizarjanju v gledališču.

____ V besedilu so tudi verzi.

____ Besedilo je ljudska pravljica.

____ V besedilu sta čas in kraj dogajanja natančno določena.

____ Besedilo je pisano v pretekliku.

4.2 Kaj izvemo iz dela izpisanega besedila, ki ga mavrica ne izgovori? Kako imenujemo ta del

besedila?

MAVRICA (važno, zapeljivo): Sem ti všeč, kaj?

__________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________

4. 3 Predstavi eno od književnih oseb iz izhodiščnega besedila 2. dela. Pri tem upoštevaj

njeno zunanjost, značaj, ravnanje … Razloži, zakaj si izbral/izbrala to osebo.

Napiši zaokroženo besedilo, ki bo imelo do 6 povedi.

_______________________________________________________________________

_______________________________________________________________________

_______________________________________________________________________

_______________________________________________________________________

_______________________________________________________________________

_______________________________________________________________________

_______________________________________________________________________

_______________________________________________________________________

_______________________________________________________________________

_______________________________________________________________________

Prvi del

Primož Trubar – utemeljitelj slovenskega knjižnega jezika

Primož Trubar (1508–1586) se je rodil v Raščici pri Velikih Laščah; pri dvanajstih se je šel šolat za

duhovnika, najprej na Reko, nato v Salzburg in Trst, kjer je deloval pod mentorstvom škofa Bonoma.

Devetnajstletnemu Trubarju je dodelil župnijo v Loki pri Zidanem Mostu, a jo je Trubar kmalu predal

vikarju1 in za dve leti odšel v bogoslovno službo na Dunaj. Škof Bonomo ga je posvetil v duhovnika in

določil za vikarja v Laškem. Farani2 nad njegovimi protestantsko navdahnjenimi pridigami niso bili

navdušeni, zato se je umaknil v Ljubljano, kjer je postal stolni pridigar. Odtlej so njegovo življenje

zaznamovale številne selitve in pregnanstvo. Ker ga je zaradi zagovarjanja Lutrove reformacije deželni

glavar leta 1540 pregnal v Trst, se je znova zatekel k škofu Bonomu. Ta je pozneje dosegel, da so ga

imenovali za kanonika3 in leta 1542 se je Trubar vrnil v Ljubljano. Novi škof ga je postavil za vikarja v

Šentjerneju na Dolenjskem, ko pa je Trubar odkril, da mu grozi zapor, je pobegnil v Nürnberg.

V Nemčiji je ustvaril svoja najpomembnejša dela. Da bi Slovence navdušil za prenovljeno vero, se je

odločil za tiskanje knjig v slovenskem jeziku. Najprej je natisnil Katekizem s pojasnili, pesmimi in z

molitvami ter Abecednik, iz katerega naj bi se Slovenci naučili brati in pisati. Sledile so številne knjige

in prevodi, med drugim obsežen prevod Svetega pisma in prvi slovenski koledar. Leta 1562 se je vrnil

v Ljubljano, a so ga dve leti zatem znova pregnali. V Nemčiji, kjer je nato živel do smrti, je dokončal

prevod Svetega pisma (Ta celi Novi testament) ter spisal in prevedel druge pomembne knjige.

(Prirejeno po: Ur. Kovač, Miha: Dnevnik znanja (366 spoznanj za vsak dan). Založba Mladinska knjiga, Ljubljana

2009.)

1 SSKJ: uradni namestnik kakega cerkvenega predstojnika. 2 SSKJ: pripadnik župnije. 3 SSKJ: duhovnik, ki ga imenuje škof za svojega svetovalca.

OŠ narodnega heroja Rajka Hrastnik

UTRJEVANJE ZNANJA IZ SLOVENŠČINE

ZA 9. RAZRED

Delovni list je sestavljen iz dveh delov. Prvi del je povezan z izhodiščnim besedilom na

priloženem listu, drugi del pa z odlomki iz književnih besedil pri posameznih nalogah.

Besedilo in odlomke natančno preberi, preden se lotiš reševanja preizkusa.

Veliko uspeha!

Prvi del

1. Obkroži DA, če je trditev pravilna, ali NE, če je napačna.

V Trstu se je škof Bonomo šolal pod mentorstvom

Trubarja.

Laščani so bili prenovljenim cerkvenim idejam

naklonjeni.

Trubar je zaradi grožnje po zaporu zbežal v Nemčijo.

Knjige v Nemčiji je tiskal v svojem maternem jeziku.

Leta 1565 so Trubarja znova pregnali.

Umrl je v svoji rodni vasi.

DA NE

DA NE

DA NE

DA NE

DA NE

DA NE

1.1 Besedilo je (obkroži):

c) objektivno 1) umetnostno

d) subjektivno 2) neumetnostno

1.2 To besedilo je (obkroži):

a) pripoved o osebi b) oznaka osebe c) življenjepis č) opis osebe

2. Besedam/besednim zvezam določi mesto naglasa in ga obkroži:

- Primož Trubar

- reformacija

- Slovenci

- Sveto pismo

- prevod

- slovenščina

4. Preberi povedi in popravi pravopisne napake.

Reformacija, ki je v nemčiji dosegla vrh na začetku 16 stoletja se je na Slovenskem ozemlju

pojavila pozno. Tedaj so bile knige retke in razmeroma drage, vendar so slovenjski izobraženci

znali nemško latinsko in vsaj še italjansko.

5. Povedi v tvorniku spremeni v trpnik in jih napiši na novo.

Nasprotniki so Trubarja spet preganjali.

___________________________________________________________________________

Dokončal je prevod Svetega pisma.

___________________________________________________________________________

Najprej je natisnil Katekizem s pojasnili.

___________________________________________________________________________

Škof Bonomo ga je posvetil v duhovnika.

___________________________________________________________________________

Oblasti ga zaradi pobega niso zaprle.

___________________________________________________________________________

6. Določi vlogo jezika (materni jezik, uradni jezik, državni jezik) v posameznih

okoliščinah.

Katarina živi v Argentini in s svojimi starši se v domačem okolju sporazumeva v slovenščini.

___________________________

Jernej Damjan si je po končani tekmi smučarskih skokov na zmagovalni stopnički prepeval

slovensko himno Zdravljica.

___________________________

Andrej je na izletu v Prekmurju opazil na krajevni tabli slovensko-madžarski napis

Lendava/Lendva.

___________________________

Diplomant se je zaposlil takoj po študiju in podpisal uradni dokument Pogodba o zaposlitvi.

___________________________

7. Razmisli, kakšen je tvoj odnos do maternega jezika, ki ni nujno slovenščina. Pomagaj

si z usmeritvenimi vprašanji in tvori besedilo v obsegu 8 povedi na podlagi svojih izkušenj.

Ali svoj jezik spoštuješ ali ti je vseeno zanj?

Kako sodobne elektronske naprave vplivajo na tvojo rabo jezika?

Katere rešitve imaš v mislih, da bi svoj odnos do jezika še izboljšal?

Kako si predstavljaš razvoj jezika čez 10 let?

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

Drugi del

8. Preberi Odlomek 1 in reši naloge.

Odlomek 1: Romeo in Julija

JULIJA: Kako, povej, si prišel, in čemu?

Zid je visok, težko ga je prelesti;

pomisli, kdo si: tu te čaka smrt,

če te zaloti kak sorodnik moj.

ROMEO: Prenesla me ljubezen je perut:

ljubezni ne ubrani zid kamen;

in kar ljubezen more, to si upa:

sorodstvo tvoje me ne zadrži.

8.1 V celih in pravopisno urejenih povedih odgovori na naslednja vprašanja. Kaj Romeo in Julija storita po znamenitem balkonskem prizoru?

___________________________________________________________________________

Zakaj je Romeo izgnan?

___________________________________________________________________________

Kako Julija prepreči, da bi se poročila z uglednim Parisom?

___________________________________________________________________________

Kaj se zgodi, da se družini na koncu pobotata?

___________________________________________________________________________

8.2 Poimenuj izrazna sredstva oz figure (poimenovanja napiši na črte):

- tu te čaka smrt: ____________________

- sorodnik moj: ____________________

- ljubezni ne ubrani zid kamen: ____________________

8.3. Kako imenujemo del izpisanega besedila, ki ga Romeo ne izgovori? Svoj odgovor

zapiši na črto.

ROMEO (zase): Naj še poslušam? Naj spregovorim?

___________________________________________________________________________

8.4 Dopolni.

Dramsko delo Romeo in Julija je___________________________. Njene značilnosti so, da

glavna oseba v boju proti drugim propade ali celo umre.

9. Preberi Odlomek 2 in reši naloge. Odlomek 2: Prebrisani kuhar

Chichibiu pa se je domislil, kako bi se rešil iz zagate: Curradu je rekel, da bi tudi tisti žerjav

brez noge, ki ga je dobil na mizo, iztegnil drugo nogo, če bi prav tako zaklical ho-ho.

9.1 Pomagaj si s prebranim odlomkom in pojasni sporočilo novele v pravopisno urejeni

povedi.

___________________________________________________________________________

9.2 Obkroži značilnosti novele, nato pa jih pojasni s kratkimi odgovori iz prebrane

novele:

a) osrednji predmet

b) skrivnostna, nenavadna

bitja

c) malo število oseb

d) vzdušje je mirno

e) govori o ljubezni

f) nastopa veliko oseb

g) presenetljiv razplet

a) ______________________________________________

b) ______________________________________________

______________________________________________

c) ______________________________________________

d) ______________________________________________

e) ______________________________________________

f) ______________________________________________

g) ______________________________________________

9.3 V dveh pravopisno urejenih povedih razloži naslov zbirke Dekameron.

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

10. Dopolni preglednico o avtorjih, njihovih delih in obdobjih, v katerih so ustvarjali.

AVTOR DELO OBDOBJE

/ pismenstvo

Romeo in Julija

Prebrisani kuhar

Zimske urice

Sebastijan Krelj

Dragi učenec, draga učenka!

V preteklih letih so se tudi v preskusih za NPZ iz slovenščine pojavljale naloge, ki so preverjale

znanje oblikoslovja. Nekaj primerov je pred teboj. Povezane so z različnimi besedili, ki jih sicer

ne poznaš, vendarle pa o njihovi vsebini lahko sklepaš in naloge pravilno rešiš.

Preveri svoje znanje.

1.

Preberi poved.

Hlače so bile zelo dolge, širina pa se je sčasoma spreminjala – najprej so se navzdol

zoževale, nato razširjale, naposled pa so bile vseskozi precej ozke.

Iz povedi izpiši glagol in samostalnik, ki spadata v isto besedno družino. Vsakega napiši na

ustrezno črto.

Glagol: _________________________ Samostalnik: ___________________________

2.

Preberi poved.

Obraz, ki je gladko obrit, pa je precej resničen.

Vprašaj se po podčrtanih besedah. Vsako vprašalnico napiši pod besedo.

3.

Preberi poved, ki se nanaša na Franceta Prešerna.

Naša mati so enkrat slišali, da mu dekleta pravijo doktor.

a) Podčrtanemu glagolu določi osebo in število. Oseba: _________ Število: __________

b) Podčrtani glagol postavi v obliko, ki jo uporabljamo danes. Dopolni poved.

Naša mati __________ enkrat ____________________, da mu dekleta pravijo doktor.

4.

Preberi poved.

Obleko in uro mu je plačal moravski grof Dubsky; Prešeren je bil pri njem domači učitelj.

a) V povedi obkroži zaimka.

b) Na koga se nanašata zaimka v tej povedi? Vsak odgovor napiši na ustrezno črto.

1. zaimek: __________________________ 2. zaimek: __________________________

5.

Besede v oklepaju postavi v pravilno obliko. Zapiši jih na črti.

Prešeren se je pozimi ogrnil s (star plašč) _____________________________________ . V

izhodiščnem besedilu je zapisana izjava (pisatelj Janez Trdina)

________________________________________________________________________ .

6.

Preberi poved.

Lahko pa jih narežejo na krajše paličice ali zdrobijo v prah.

a) V povedi obkroži glagola.

b) Glagoloma v navedeni povedi spremeni glagolski vid (iz dovršnika v nedovršnik). Novo

poved napiši na črto.

_____________________________________________________________________

7.

Preberi poved.

Pridobivanje začimbe zahteva izurjene in spretne roke ter spoštovanje pravil, ki jih je določil

svetovni trg cimeta.

Na kaj se nanaša osebni zaimek v navedeni povedi? Obkroži črko pred pravilnim odgovorom.

A Na roke.

B Na pravila.

C Na začimbe.

Č Na spoštovanje.

D Na trg.

8.

Preberi poved.

Ne samo da je bila začimba v trgovini med evropskimi deželami in Daljnim vzhodom ena

najdražjih, saj je bila pogosto bolj cenjena kot zlato, nekdanje ime Šrilanke (Cejlon) je celo

botrovalo latinskemu nazivu cimetovca – Cinnamomum zeylanicum.

Iz povedi izpiši stopnjevana pridevnika. Vsakega napiši na ustrezno črto.

Pridevnik v primerniku: ______________________________

Pridevnik v presežniku: _______________________________

9.

Preberi poved.

Filmska ekipa je v zahtevnih snemalnih pogojih odlično sodelovala pod vodstvom

producenta Saša Kolariča in Produkcijske skupine Mangart.

Vprašaj se po podčrtanih besedah.

Napiši tudi, kaj je podčrtana beseda.

10.

Preberi poved.

Z estetskimi in dih jemajočimi posnetki predstavi lepo in mogočno okolje simbola slovenstva z

mistično Sfingo na čelu ter vse štiri plezalce obeh ključnih vzponov, ki ju ločuje obdobje treh

desetletij.

a) Iz povedi izpiši besedno zvezo, na katero se nanaša podčrtani zaimek. Napiši jo na črto.

________________________________________

b) Kaj pomeni besedna zveza ključni vzpon v navedeni povedi? Obkroži črko pred pravilnim

odgovorom.

A Vzpon s ključem.

B Prvi vzpon.

C Najpomembnejši vzpon.

Č Edini vzpon.

11.

Preberi poved.

Če odmislim materialnost papirja, se bralnik in knjiga razlikujeta v načinu branja.

a) Iz povedi izpiši glagola. Napiši ju na črto.

_____________________________________________________________________

b) Kaj imata skupnega glagola v navedeni povedi? Obkroži črko pred pravilnim

odgovorom.

A Število.

B Naklon.

C Vid.

Č Osebo.

12.

Preberi poved.

Od tega ima robotsko vozilo 899 kilogramov, 2401 kilogram tehta sistem za pristanek, dobre

pol tone pa z gorivom napolnjena stopnja za križarjenje, ki je imela pomembno vlogo v času

potovanja sonde po medplanetarnem prostoru do Marsa.

a) Kaj v navedeni povedi pomeni besedna zveza dobre pol tone? Obkroži črko pred pravilnim

odgovorom.

A Nekoliko več kot pol tone.

B Manj kot pol tone.

C Natančno pol tone.

Č Malo manj kot eno tono.

b) Koliko pa tehta sistem za pristajanje? Odgovor z besedami (ne s števkami) napiši na črto.

__________________________________________________________________________

13.

Preberi del besedila.

Vesoljsko sondo so skupaj z velikim in zelo gibljivim roverjem, ki ga poganja jedrska energija

iz vesoljskega izstrelišča na Floridi izstrelili 26. novembra 2011. Njena pot do Marsa je trajala

225 dni, v tem času je preletela skoraj 570 milijonov kilometrov.

a) Na kaj se nanašata podčrtani besedi? Vsak odgovor napiši na ustrezno črto.

ga: ________________________________________

Njena: _____________________________________

b) Iz navedenega dela izhodiščnega besedila izpiši pridevnike, po katerih se vprašamo z

vprašalnico kateri.

Napiši jih na črto.

___________________________________________________________________________

c) Iz navedenega dela izhodiščnega besedila izpiši besedi, ki spadata v isto besedno družino.

Vsako napiši na ustrezno črto.

Glagol: ____________________________________

Samostalnik: _______________________________

č) Iz navedenega dela izhodiščnega besedila izpiši glagol v sedanjiku.

_________________________________

14.

Glagola v oklepajih postavi v pravilni obliki. Napiši ju na črti.

Znanstveniki želijo (ugotovim) ____________________________, ali je na Marsu voda. Rover

se je že odpeljal (raziskujem) ____________________________ pobočja gore v kraterju Gale.

15.

Preberi poved.

Najstarejši piranski rek se glasi »Piran xe fato de sal.« (Piran je nastal iz soli.), saj je poleg

ribištva prav tradicionalno solinarstvo omogočilo razcvet mesta, čeprav so se morali meščani

med solno sezono s svojimi ladjicami preseliti v solinarske hiše v neposredni bližini solnih polj.

a) Iz povedi izpiši samostalnika, ki spadata v isto besedno družino kot pridevnik solno.

Napiši ju na črti.

__________________________________ __________________________________

b) Iz navedenih samostalnikov tvori pridevnike. Napiši jih na črte.

ribištvo _________________________________

meščani _________________________________

sezona _________________________________

hiše _________________________________

16.

Preberi poved.

Sledi spust in prečkanje glavne prometnice ter manjši vzpon v Šmarje, od koder nas lepa

panoramska asfaltna pot vodi do naselja Krkavče.

a) V navedeni povedi obkroži glagola.

b) Navedeno poved spremeni tako, da boš poročal o tem, kar se je že zgodilo. Novo poved

napiši na črte.

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

17.

Preberi poved.

Zadostna telesna dejavnost vpliva na zdravje in kvaliteto življenja, pri otrocih in mladostnikih

pa ima pozitivne učinke tudi na njihove učne sposobnosti ter na uspeh pri šolskem delu.

Iz povedi izpiši vse besede, ki odgovarjajo na vprašalnico kateri.

___________________________________________________________________________

18.

Besede v oklepaju postavi v pravilno obliko. Zapiši jih na črti.

Igor E. Bergant se je ukvarjal z (dvoranski hokej) __________________________________

__________________________, njegova žena pa z (alpsko smučanje)

____________________________________________.

19.

Preberi poved.

V raziskavi so ugotavljali tudi, kolikšno je povprečno število dni v tednu, ki jih mladostniki

namenijo redni vadbi.

a) V povedi obkroži osebni zaimek.

b) Na kaj se nanaša zaimek v tej povedi? _______________________________________