UVOD V TRIANGULACIJO

Marija Bogataj

Izvor izraza TRIANGULACIJA

• Triangulacija je učinkovit in vedno bolj popularen pristop k analizi kvalitativnih in kvalitativno – kvantitativnih podatkov.

• Ime izhaja iz geodezije, kjer uporabljajo metodo triangulacije za določitev lego točke v prostoru, kjer v trikotniku poznamo lego dveh točk. Temelji na zakonu, da če poznamo eno stranico trikotnika in dva kota ob njej, lahko poiščemo lego tretjega oglišča. Čeprav ni znano, kdo je to metodo izumil, vemo, da je bila v široki rabi v Egiptu in Grčiji, tako v pomorstvu kot v merjenju zemljišč in zgradb.

Triangulacija v družbenih vedah(po letu 1970)

• Proces kombinacije podatkov iz različnih virov za študij nekega (istega) družbenega pojava.

"Methods are like the kaleidoscope: depending on how they are approached, held, and acted toward, different observations will be revealed.” Norman Denzin (1989)

Vrste triangulacije

• Triangulacija podatkov: -časovno,

-prostorsko in -po osebah opazovanja različnih.• Triangulacija metod (šibkost ene metode nadomesti

moč druge):pri podatkih zbiranje podatkov po različnih metodah kot npr. stratificirano vzorčenje, slučajno vzorčenje, opazovanje tipičnih enot.

• Triangulacija opazovalcev brez predhodnega sodelovanja. Poudarek je na različnosti interpretacij.

• Triangulacije rezultatov različnih teorij in predpostavk.

vrsta triangulacije

podvrsta definicija vodilna vprašanja primer

metodološka triangulacija

med metodami

objekt študiramo z uporabo vsaj dveh metod ali načinov zbiranja podatkov

Ali objekt lahko bolje študiramo z uporabo več različnih in ne ene same metode?

Sprememba organizacijske strukture v nekem podjetju lahko študiramo ali s pomočjo vprašalnika ali z intervjujem v žariščni skupini. Dodatno lahko vprašamo še eksperte (viri podatkov).

  znotraj metode

Eno množico podatkov uporabimo za različne metode ugotavljanja lastnosti opazovanega objekta oziroma populacije.

So rezultati različnih metod na isti množici podatkov primerljivi?

Ali so rezultati testov razlik v povprečjih z različnimi metodami primerljivi?

Triangulacija podatkov

variacija v času opazovanja

študiramo vsaj v dveh različnih časovnih presekih

Ali se objekt opazovanja obnaša enako v dveh različnih časovnih presekih

Nova metoda poučevanja je preverjena v dveh različnih časovnih intervalih

  variacija v lokaciji opazovanja

objekt opatujemo na vsaj dveh različnih lokacijah

ali ima objekt različne karakteristike na dveh različnih lokacijah

Nova metoda poučevanja je preverjena v dveh različnih lokacjah

  variacija v udeležencih

objekt opazujemo preko vsaj dveh različnih skupin udeležencev

Ali imajo udeleženci v sistemu, ki ga opazujemo primerljive oziroma skladne karakteristike?

Za študij didaktičnih prednosti nove metode uporabimo dve skupini (ali več) slušateljev. Opazovalec smo mi.

Triangulacija opazovalcev

Podatke zbirajo različni opazovalci

Podatke zbirajo različni opazovalci

Ali rezultati metode, izvedene na podatkih različnih opazovalcev sovpadajo?

kurz ocenjujejo različni opazovalci in rezultate primerjamo.

Teoretična triangulacija

raziskovanje bazira na različnih teorijah

Hipoteze zgradimo na različnih teoretičnih temeljih in jih primerjamo

Do kakšne mere razlage pristopov temeleča na različnih (družbenih) teorijah sovpadajo in do kakšne mere se razhajajo?

Sprejemljivost neke metode poučevanja je utemeljena na različnih didaktičnih teorijah.

1.- Pomembnost pri nadzorovanju in evalvacijah pojava

• Laže odkrijemo nekonsistentnost podatkov in priložnosti za nadaljnje opazovanje in študije.

• Poveča veljavnost in kredibilnost podatkov in rezultatov.

• Daje večjo podporo odločanju.

Alain Decrop-triangulacija daje večji vtis prepričljivosti in veljavnosti neki trditvi:

“Triangulation is above all a state of mind, which requires creativity from the researcher. The search for convergency is the motto, in order to make propositions more sound and valid”.

2.- Prednosti in šibkosti

Prednosti:• Zviša veljavnost in zanesljivost rezultatov opazovanj. Konvergenca

ugotovitev lahko generira nove kredibilne ugotovitve o pojavu in daje nov pogled na pojav.

• Predvsem daje boljše razumevanje pojava.

Šibkosti:• Večja poraba časa,• Povečanje kompleksnosti problema,• Potencialni konflikti med raziskovalci, teorijami, metodami• Težave z interpretacijo, če rezultati ne konvergirajo.

Prednosti in šibkosti pri triangulaciji podatkov

• Široke možnosti vira podatkov zagotavlja, da se odkrijejo področja konvergence in razhajanj in s tem omogoči ali opozori na nemožnost posplošenja rezultatov.

• Če smo s sredstvi za triangulacijo omejeni, lahko pride do situacije, da bomo imeli po enem viru premalo podatkov ali bo kvaliteta podatkov preveč slaba

Prednosti in šibkosti pri triangulaciji metod

• Navzkrižne in poglobljene metode triangulacije dajo bogatejše ugotovitve.

• Šibkost zaradi stroškov pri uporabi več metod. Nezanesljivost in pomanjkljvost podatkov, uporabljenih pri eni metodi, ne more biti odpravljena z uporabo druge metode.

Prednosti in šibkosti pri triangulaciji raziskovalcev

• Zmanjšanje pristranskosti;• Dviguje veljavnost in zanesljivost;• Različni raziskovalci imajo več izkušenj na

posameznih področjih. Vsak ostaja mojster na svojem področju (kvalitativno in kvantitativno raziskovanje se alocira primernejše);

• Možni konflikti med raziskovalci na isti populaciji zaradi različnih percepcij.

Prednosti in šibkosti pri teoretični triangulaciji

• Prednost v možnosti gledati na problem poglobljeno in širše. Možnost pogledov preko očitnih razlag, najde izostrene poti za proučitev in razlago ugotovitev.

• Pri slabo definiranih metodah pride lahko do zmede.

• Analitik se mora zavedati, da ugotovitve niso avtomatično bolj kredibilne, če so podprte s sorodnimi metodami.

• Vedno bolj se odraža potreba po “budnosti” pri uporabi teoretičnih triangulacij.

Zakaj uporabiti triangulacijo?

• Izvedemo jo lahko le, če so podatki na voljo.• Kompleksna vprašanja: Odgovori nanje iz rezultatov

dobljenih iz različnih virov dajejo širše informacije.• Različnost podatkov je mogoče obvladati z

uravnoteženjem različnih perspektiv, kar lahko pripelje do konvergentnih hipotez.

• S triangulacijo poboljšamo rezultate slabih podatkov iz enega samega vira.

• Nezadostnost direktnih podatkov nadomestimo s sekundarnimi. S temi nadomeščamo tudi pri potrebah po hitrem ukrepanju.