Henry R. Cooper, Jr. (ur.), 2003: A Bilingual Anthology ofSlovene Literature. Bloomington: Slavica Publishers,Society for Slovene Studies (An Anthology of South Slavicliteratures, fasc. 1). 334 str.

Antologija je prva iz niza dvojezi~nih antologij ju`noslo-vanskih knji`evnosti, dolgoletnega projekta, ki ga je HenryR. Cooper, Jr. zasnoval ob pomo~i Vase D. Mihailovicha.Dvojezi~na antologija slovenske knji`evnosti vklju~uje 24avtorjev; izbor sega od Primo`a Trubarja do BrankaGradi{nika, prevladujeta poezija in kratka proza, odlom-kov iz romanov je le za vzorec, v celoti pa je izostala dra-matika, ~eprav so med izbranimi avtorji nekateri najpo-membnej{i slovenski dramatiki (A{kerc, Cankar,@upan~i~, Pregelj, Strni{a, Jan~ar). Cooper, ki se je v okvi-ru raziskovanja slovanskih knji`evnosti na Oddelku za slo-vanske jezike in knji`evnosti na Indiana University vBloomingtonu uveljavil tudi kot prevajalec slovenske lite-rature v angle{~ino (Trubar, Vodnik, @upan~i~, Voranc,[alamun, predvsem pa Pre{eren), je k sodelovanju uspelprivabiti lepo {tevilo prevajalcev, sam pa je poleg uvoda kantologiji prispeval {e pregledno spremno {tudijo o raz-voju slovenske literature. (M. Z.)

Nike K. Pokorn, 2005: Challenging the TraditionalAxioms. Translation into a non-mother tongue. Am-sterdam, Philadelphia: John Benjamins PublishingCompany (Benjamins Translation Library). 166 str.

Monografija se v izhodi{~u ukvarja z vpra{anjem prevodav nematerni jezik, kar je ena od stalnic v znanstvenem pre-vodoslovnem razpravljanju. Ukvarja se z vpra{anji mistifi-kacije naravnega govorca v prevodoslovnem procesu zromanti~no predpostavko o prevodu v materni jezik kotedinem jezikovno in kulturno sprejemljivem prevodu, karje v nasprotju z realnostjo prevajalskega procesa skozicelotno zgodovino. V drugem delu analizira prevodeCankarjevih besedil v angle{~ino in na podlagi ocen narav-nih govorcev angle{~ine ugotavlja, da kompetentni narav-ni govorci ne morejo z zanesljivostjo ugotoviti, ali je pre-vajalec naravni govorec ali ne, {e ve~, da celo prevajalcem,ki so naravni govorci, lahko pri oceni prevoda pripi{ejoelemente »nenaravnega«. Sklepna ugotovitev je, da je kva-liteta prevoda odvisna predvsem od jezikovnih kompetencprevajalca, uporabljenih prevajalskih strategij ter pozna-vanja izhodi{~nega in ciljnega kulturnega prostora, ne paod tega, v katero smer (iz ali v materni jezik) poteka pre-vajalski proces. (V. G.)

V BRANJE VAM PRIPORO^AMO

Jezik in slovstvo, let. 50 (2005), {t. 5

Vojko Gorjanc in Simon Krek (izbr. in ur.), 2005: [tudijeo korpusnem jezikoslovju: zbornik. Ljubljana: Krtina(Knji`na zbirka Krt, 130). 200 str.

Zbornik prina{a prevode {estih {tudij o korpusnem jezi-koslovju, katerih avtorji so R. Quirk, G. Leech, M. A. K.Halliday, J. Sinclair, W. Teubert in F. ^ermák. Quirkov~lanek, ki je bil v izvirniku objavljen daljnega leta 1960,ko je bilo korpusno jezikoslovje {e v povojih, opisujezadrege in te`ave angle{kega korpusnega jezikoslovja.Preostalih pet razprav pa je iz 90-ih 20. stoletja in vsebu-jejo aktualna spoznanja o razli~nih segmentih, teoreti~nihmodulih in metodah korpusnega jezikoslovja. Zborniksklepa besedilo Vojka Gorjanca, ki je bolj kot spremnabeseda k izbranim {tudijam samostojna razprava opolo`aju korpusnega jezikoslovja v slovenskem prostoru.(M. Z.)

Ina Febe`ar in Nata{a Domadenik, 2005: Jezikovod:u~benik za izpopolnjevalce na te~ajih sloven{~ine kot dru-gega/tujega jezika. Ljubljana: Center za sloven{~ino kotdrugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofskefakultete. 136 str. + zgo{~enka.

Jezikovod je u~benik za tuje govorce sloven{~ine na izpo-polnjevalni stopnji, obenem pa tudi delovni zvezek z vaja-mi za razumevanje zahtevnej{ih besedil ter zbirka vaj zautrjevanje te`jih slovni~nih struktur v sloven{~ini. Kot stav uvodu zapisali avtorici u~benika, je ta primeren »za tistetuje govorce, ki pri sporazumevanju v sloven{~ini pravza-prav nimajo te`av, `elijo pa dopolniti svoj besedni zakladin se seznaniti tudi z nekaterimi te`jimi poglavji iz slo-venske slovnice«. Prilo`en je »cede« s posnetki razli~nihtipov govorjenih besedil ter posnetki literarnih besedil, kiso vklju~ena v u~benik (besedila bereta Mojca Fatur inPrimo` Vitez). (M. Z.)

Ur{ka Brodar, Blanka Kante, Da{a Lakner, Sandra R`enin Denis Poni` (ur.), 2005: Dramati~na in teatralna devet-deseta? Zbornik dramatur{kih razprav o slovenski dra-matiki in gledali{~u v devetdesetih letih prej{njega stolet-ja. Ljubljana: AGRFT. 236 str.

Iz{el je `e tretji zbornik razprav in {tudij, nastalih v okvi-ru seminarskega dela {tudentov dramaturgije AGRFT.Medtem ko se je prvi zbornik ukvarjal z dramatur{kimivpra{anji Strni{evih Ljudo`ercev, drugi pa s postmoder-nizmom v sodobni slovenski dramatiki, je tokratni zbor-nik, ki je iz{el v po~astitev 60-letnice AGRFT, osredoto~enna vpra{anja in pojave v slovenski dramatiki in gledali{~uv »prelomnih« devetdesetih. Kot je v spremni besedi zapi-sal sourednik zbornika Denis Poni`, zbornik »predstavljaizziv, ki presega ozke, nemara bi smeli zapisati ’{olske’poglede na tematiko, /…/ /ki/ je aktualna, izzivalna in botudi v prihodnosti {e terjala ustrezne odgovore, interpreta-cije in vrednotenja.« (M. Z.)

94 V branje vam priporo~amo

Metka Peserl, 2005: Besede o neubesedljivem: temaduhovnosti v sodobni slovenski prozi. Maribor: Litera(Nova znamenja, 13). 276 str.

Avtorica knjige se spra{uje, kako se aktualni trend ukvar-janja z duhovnostjo odslikava v leposlovju, predvsem vsodobni slovenski prozi. Metka Peserl pred obravnavo pro-blema definira bistvo duhovnosti in njenih elementov, v tanamen pa predstavi tudi izbor t. i. duhovne literature.Najpodrobneje je predstavljeno temeljno delo hinduizma,Bhagavad-gita oz. »gospodova pesem« iz najobse`nej{egasvetovnega epa Mahabharata. Kot trdi avtorica, Bhagavad-gita ni zanimiva »samo kot filozofska referenca, temve~ tudikot primerek besedila, ki /…/ zdru`uje literarni in filozof-ski vidik in s tem predstavlja – po takratnih kriterijih – ideal-no umetnino.« Zadnje poglavje knjige obravnava »repre-zentativne duhovne teme« v treh sodobnih slovenskih roma-nih Evalda Flisarja in Marka Ur{i~a. (M. Z.)

Meta Grosman, 2004: Zagovor branja: bralec inknji`evnost v 21. stoletju. Ljubljana: Sophia (Beseda, 4).312 str.

Odnos bralec–knji`evnost je Meta Grosman preu~ila `e vknjigi Bralec in knji`evnost, izdani leta 1989; nova knjigaje bistveno raz{irjena in obogatena s spoznanji sodobnihteorij branja. Tudi tokrat pa ostaja avtori~ino osrednje zani-manje na branju leposlovja in s tem povezanim proble-mom, negativnim odnosom do branja, zlasti s stali{~ausvajanja bralne zmo`nosti pri pouku na razli~nih ravneh.Avtorica na temelju poznavanja najnovej{ih razvojnihtokov pri preu~evanju procesov branja raz~lenjuje proble-me pouka za razli~ne ravni pou~evanja branja in knji`evno-sti v novih okoli{~inah, ki jih zaznamuje vse mo~nej{i vplivelektronskih medijev. V knjigi so obravnavane tudi ome-jitve pouka na osnovi odlomkov in preobse`ne snovi, kizavira ustvarjalno spoznavanje jezika. (M. Z.)

Meta Grosman, 2004: Knji`evnost v medkulturnempolo`aju. Ljubljana: ZIFF (Razprave Filozofske fakultete).228 str.

Po besedah recenzentke Martine O`bot je knjiga »rezultattridesetletnega raziskovanja knji`evnosti« in »prva siste-mati~na monografska obravnava medkulturnosti kot eneopredeljujo~ih zna~ilnosti eksistence sodobnega ~lovekain zato tudi njegovega odnosa do knji`evnih besedil, {eposebej prevedenih«. Posebno poglavje predstavlja prevo-doslovne raziskave, kjer avtorica na nekaterih prakti~nihprimerih podrobno preu~uje recepcijo umetnostnih bese-dil, ki kot knji`evni prevodi prehajajo iz enega knji`evne-ga sistema v drugega. Uvodna in sklepna {tudija z anali-zo razmerij med jeziki in jezikovne hibridizacije pred-stavljata {ir{o problematiko medkulturnosti. (M. Z.)

V branje vam priporo~amo 95

Ale{ Bjel~evi~ (ur.), 2005: Zastavil sem svoje `ivljenje:monografija o `ivljenju in delu Janeza Trdine. 1. del.Menge{: Muzej Menge{. 144 str.

Zbornik Zastavil sem svoje `ivljenje je iz{el ob isto-imenskem mednarodnem simpoziju, ki je potekal 28. okto-bra 2005 na gradu Jablje blizu Meng{a. Predmet zbornikaso z besedami njegovega urednika »Trdinova besedila,sprejem Trdinovih besedil v njegovem ~asu, Trdinovo `iv-ljenje, Trdinovi politi~ni nazori in delo Trdinove ne~akin-je Silve Trdina«. Posebej aktualne se zdijo zlasti obravna-ve Trdinovega folklorizma (kako je Trdina umetno ustvar-jal nekaj, kar je manjkalo v slovenski literaturi preteklihobdobij), vpra{anja literarne fikcije in resni~nosti vTrdinovih delih ter medliterarne tipolo{ke primerjave(Alenka Koron pi{e o sorodnem polo`aju slovenske inameri{ke kratke proze v Trdinovem ~asu). Podobno kotzbornik, ki je iz{el ob spomladanskem novome{kem sim-poziju o Janezu Trdini v Novem mestu, ima tudi pri~ujo~izbornik zna~aj monografije, njen podnaslov pa razkriva,da se ji obeta nadaljevanje. Poleg tega namerava MuzejMenge{, soorganizator simpozija Zastavil sem svoje `iv-ljenje in zalo`nik zbornika, nadaljevati s promocijo JanezaTrdine {e na druga~ne na~ine: z otrokom namenjeno izda-jo Trdinovih pripovedk iz Bistri{ke doline v bogato ilu-striranih knji`icah. (M. Z.)

Lojzka Bratu` (ur.), 2005: Rebulov zbornik: ob pisatelje-vi osemdesetletnici. Dopolnjen zbornik s predavanj sPrimorskih slovenisti~nih dnevov na Op~inah pri Trstu, 26.marca 2004. Trst: Mladika, Gorica: Mohorjeva dru`ba,Trst-Gorica-Videm: Slavisti~no dru{tvo. 142 str. + prilo-ga.

Zbornik sestavljajo prispevki o Alojzu Rebuli, ki so bili obosemdesetletnici avtorjevega rojstva predstavljeni na 15.Primorskih slovenisti~nih dnevih marca 2004, dodanih paje {e nekaj pozneje nastalih ~lankov. Skupno gre za desetbesedil o Alojzu Rebuli in njegovi prozi, ki tematsko sega-jo vse od jezikovnostilisti~ne analize do iskanjamitolo{kih, religioznih in anti~nih tem ter obravnaveduhovnih dimenzij Rebulovega pisanja. ^eprav se glavni-na prispevkov navezuje na Rebulove romane, je z dvema~lankoma zgledno zastopana tudi njegova novelistika,medtem ko se en prispevek osredoto~a na Rebulovo dnev-ni{ko pisanje. Jadranka Cergol pa je za zbornik prispeva-la dve lo~eni bibliografiji: bibliografijo Rebulovih del terbibliografijo referenc o njem in njegovem literarnemopusu. Zbornik sklepa slikovna priloga, ki z izbranimifotografijami orisuje jubilantovo `ivljenjsko pot. (M. Z.)

96 V branje vam priporo~amo