V SKRBI ZA VAŠE ZDRAVJEštevilka 22, november 2010, Novo mesto, brezplačen izvod, tiskovina, ISSN 1854-6331

Virusi na pohodu

Naša gostjaJožica Boldan, dr. med., spec. spl. med. Prehlad in gripo povzročajo virusi

Sezona prehlada in gripe je spet tu

Odločno nad simptome

novo

Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.

Pri gripi in prehladu

Vročina in bolečine?

Vročina in bolečine, zamašen nos,izcedek iz nosu, suh kašelj?

DELUJE

ŽE V

20

MINUTAH!

2010-13165_daleronC+Cold_ad210x280.indd 1 30.9.2010 14:20:45

Naj vas zvezde vodijo po pravi poti.

Srečno in zdravo 2011!

AktualnoSezona prehlada in gripe je spet tu

Naša gostjaJožica Boldan, dr. med. Prehlad in gripo povzročajo virusi

Poskrbimo zaseasist. Peter Kecelj, dr. med., specialist internist Zapleti pri prehladu in gripi

Odločno nad simptome prehlada in gripe

Nasvet farmacevtkePrehlajeni in gripozni v lekarni

Terme KrkaUčinkovita sprostitev duše in telesa

Svetovalni kotičekMotnja erekcije

Novice iz KrkeNova spletna stran Pikovit

Septolete so v jesen vstopile z osveženo podobo v medijih

Zvišan krvni tlak

Nagradna igra

UVODNIKVSEBINA

Metka Miklavič

4

7

19

12

23

Še kaj novega?Ko smo začeli pripravljati tokratno revijo, sem se vprašala, kaj lahko novega napišemo o prehladu in gripi. O teh dveh boleznih se veliko govori in piše, zato ne bi smelo biti več neznank. Pa sem se uštela! Izvedela sem precej novega in prepričana sem, da boste tudi vi, drage bralke in dragi bralci. Prehlad in gripa sta nam vsem dobro znana neprijetna gosta, vendar kljub temu pogosto ravnamo napačno, ko zbolimo, saj imamo kar nekaj napačnih prepričanj o tem, kaj nam bo najhitreje pomagalo do zdravja.

V tokratni številki revije V skrbi za vaše zdravje skupaj z zdravniki in farmacevtko ponujamo precej nasvetov, kako se izogniti prehladu in gripi. Ker pa so v tem letnem času virusi na pohodu (mimogrede, poznamo prek 200 različnih virusov), se kaj hitro lahko zgodi, da jim podležemo. Zato boste v reviji našli tudi priporočila, kako ravnati, ko začnete smrkati in kašljati, ko vas začne praskati v grlu, ko imate zvišano temperaturo in vas hkrati hudo bolijo mišice. Posebej pa so naši gostje razložili tudi to, kako naj pri teh dveh boleznih ravnajo starši z otroki, nosečnice, kronični in starejši bolniki ter bolniki z oslabljenim imunskim sistemom.

Upam, da vas ne prehlad ne gripa ne bosta položila v posteljo – in da boste čim bolj uživali v prazničnem vzdušju veselega decembra.

15

2120

10

17

22

V skrbi za vaše zdravje: Virusi na pohodu

Izdajatelj: Krka, d. d., Novo mesto, Šmarješka cesta 6, 8501 Novo mesto

Glavna urednica: Metka Miklavič. Uredništvo: Lili Voušek, Primož

Košir, Jerca Pavlič, Mirjam Pangeršič. Lektorica: Marta Anžlovar.

Urednice 22. številke: Tanja Lindič, Elizabeta Vrhovec Krevelj, Ksenija

Koman. Oblikovanje: Sabina Mejak. Grafična priprava: Helena Albreht.

Ilustracija: Mojca Dolinar. Fotografije: Stanko Gruden, arhiv Term

Krka, iStockPhoto. Tisk: Tiskarna VeK, Koper, 2010. Naklada: 90.000

izvodov. ISSN 1854-6331. Nosilka vseh avtorskih pravic je Krka, d. d.,

Novo mesto. www.krka.si.

4 Virusi na pohodu

Simptomi Prehlad Gripa

vročina redko visoka (3–4 dni)

glavobol blag do zmeren izrazit

bolečine v miši-cah in sklepih

blage do zmerne običajno izrazite

splošno slabo počutje

blago izrazito (do 1 ted-na, v blažji obliki pa 2–3 tedne)

izčrpanost nikoli nenadna in izrazita

zamašen nos pogosto redko

kihanje pogosto redko

bolečina v žrelu pogosto redko

kašelj blag do zmeren lahko izrazit

pekoče, boleče oči

redko pogosto (tudi preobčutljivost za svetlobo)

AKTUALNO

Sezona prehlada in gripe je spet tuV vsakdanjem pogovoru radi rečemo, da je smeh nalezljiv. Na žalost pa ima nalezljivost tudi negativen pomen, še posebno ko govorimo o boleznih. Tega se še bolj zavedamo v jesenskem in zimskem času, saj več časa preživimo v zaprtih prostorih, skupaj z drugimi ljudmi, zato je več možnosti, da se nalezemo kakšne bolezni.

Prehlad ali gripa?Prehlad in gripa se običajno pojavljata v istem obdobju, najpogosteje jeseni in pozimi, zato pravimo, da sta sezonski obolenji. Simptomi niso enaki, a se včasih kljub temu zgodi, da bolnik simptome gripe zamenja s simptomi močnega prehlada.Tudi laiki lahko ločimo prehlad od gripe. Eden najznačilnejših znakov za gripo je visoka vročina, ki lahko doseže tudi 40 ºC ali več in traja 3 do 4 dni. Pri prehladu se vročina le redko pojavi in še takrat je le rahlo zvišana. Gripo običajno spremljajo izrazit glavobol in močne bolečine v mišicah, ki jih pri prehladu ni. Prav tako je za gripo značilno, da je bolnik takoj in izrazito izčrpan, dalj časa trajajoča utrujenost se lahko vleče še tedne po preboleli bolezni. Pri prehladnih obolenjih je taka izčrpanost redka.Obstajajo pa še druge razlike. Gripo spremlja izrazito suh kašelj, ki se pogosto razvije v hujšo obliko, medtem ko je za prehlad značilno le pokašljevanje. Po drugi strani pa se kihanje, zamašen nos in vneto žrelo, ki so značilni znaki prehlada, pri gripi pojavijo le včasih. Gripo lahko od prehlada ločimo tudi po tem, da se bolezenski znaki pojavijo nenadoma, pri prehladu pa počasi in se nato stopnjujejo.

5Virusi na pohodu

PrehladPrehlad je akutno obolenje dihal. Največkrat je posle-dica virusne, lahko pa tudi bakterijske okužbe sluzni-ce žrela, nosu in obnosnih votlin. Povzroča ga več kot 200 različnih virusov, zato telo ne more postati odporno proti vsem. Preboleli prehlad, ki ga je pov-zročil eden od virusov, še ne pomeni odpornosti pro-ti vsem ostalim vrstam virusov. Najpogosteje gre za viruse iz družine pikornavirusov in koronavirusov. Če so iz družine adenovirusov, je prehlad težji.Prehlad se lahko pojavi že naslednji dan po okužbi ali najkasneje 3 dni po njej. Običajno mine v 4 do 10 dneh, suh ali produktiven kašelj pa lahko traja tudi več kot mesec dni. Prehlad se širi z neposrednim sti-kom in z izločki iz bolnikovih zgornjih dihal, ki pridejo na kožo zdrave osebe ali na predmete. Viruse v telo najpogosteje prenesemo z umazanimi rokami, zato je higiena rok v obdobju prehladov nadvse po-membna.

Prehladni simptomi in znakiAkutni nahod je značilen simptom prehlada, hkrati pa tudi najpogostejše obolenje nosu. Gre za vnetje nosne sluznice, za katero so značilni dražeč obču-tek v nosu, zamašen nos, izcedek iz nosu in kihanje. Simptomi običajno izginejo v 4 do 7 dneh. Kašelj je naravni refleksni odziv organizma na draž-ljaj v dihalnih poteh (vnetje, tujki v dihalnih poteh). Poznamo dve vrsti kašlja: produktiven, vlažen kašelj in neproduktiven, suh, dražeč kašelj. Za produktivni kašelj je značilno, da v dihalnih poteh nastaja bronhi-alna sluz. Pojavi se v obliki napada po globokem vdi-hu, ki sluz potisne navzgor. Neproduktivnega kašlja ne spremlja nastajanje sluzi. Pojavlja se v zaporednih sunkih brez izkašljevanja. Cilj zdravljenja produktiv-nega kašlja je utekočinjenje goste sluzi, da se lažje izkašlja, hkrati pa se s tem zmanjšuje dovzetnost pljuč za dodatne bakterijske okužbe. Neproduktivni kašelj pa želimo z zdravljenjem pomiriti in odpraviti. Pri prehladu se najpogosteje pojavi akutni kašelj, ki je običajno posledica okužbe dihal.Akutno vnetje žrela se kaže kot občutek tujka v žrelu, praskanje in pečenje, draži nas h kašlju. Bolita nas žrelo in vrat. Pri virusnem vnetju je sluznica pordela in neenakomerno zadebeljena, suha in bleščeča.

Zdravljenje prehladaZdravljenje prehlada je simptomatsko in namenje- no blaženju motečih simptomov, saj zdravil proti povzročiteljem prehlada ni. V lekarnah je mogoče

dobiti več različnih zdravil za blaženje simptomov. Lekarniški farmacevt bo pri izbiri pravega zdravilaupošteval pred vsem razvojno fazo prehlada in pogost ost ponav ljanja obolenja. Zdravljenje je priporoč ljivo zlasti pri izrazitejših simptomih, saj lahko z njim preprečimo širjenje vnetja na ušesa, obnosne votline, grlo ali celo pljuča. Poleg jemanja ustreznih zdravil je dobro, da veliko počivamo, pije-mo dovolj toplih napitkov in jemo lahko hrano.

Lajšanje SimPtomoV PrehLada

Simptom Zdravila drugi ukrepi

zamašen nos, izcedek iz nosu, kihanje

nazalni dekonge-stivi (zmanjšanje izločanja sluzi)

vroče inhalacije

kašelj antitusiki (suh kašelj), zdravila za izkašljevanje (pro-duktiven kašelj)

vlaženje prostorov, visoko vzglavje med spanjem

bolečina v žrelu

peroralni antiseptiki

vlaženje prosto-rov, topli napitki, zeliščni bomboni

GripaGripa je akutna okužba dihal, ki jo povzročajo virusi gripe (influence) tipa A, B in C. Vsi bolj ali manj nenehno spreminjajo svojo sestavo in značilnosti. Največkrat se okužimo z virusom gripe tipa A, ki tudi najbolj spreminja svoje značilnosti. Naše telo se zato ob vsaki novi okužbi znajde pred bolj ali manj spremenjenim nasprotnikom. Naravne trajne imunosti ni, zato je vsako leto potrebno cepljenje z različ ni mi podtipi virusa A. Ta virus je tudi najpogostejši povzročitelj epidemij, ki se pojavljajo na 2 do 3 leta. Virus gripe B prav tako povzroča epidemije, a se te pojavljajo redkeje, na 4 do 6 let. Virus gripe C je najmanj patogen, saj povzroča le blage okužbe dihal pri otrocih.

Simptomi gripePri gripi se bolezenski znaki pojavijo nenadoma. Inkubacijska doba (od okužbe do pojava kliničnih znakov) običajno traja od 1 do 4 dni. Simptomi po navadi trajajo 7 do 10 dni, utrujenost pa lahko traja dlje časa.Gripa se običajno začne s sistemskimi znaki, kot so glavobol, visoka vročina, mrazenje, suh kašelj, bole-

6 Virusi na pohodu

čine v kosteh in mišicah, izguba apetita. Pri hujših oblikah se pojavi še huda izčrpanost. Izcedek, zama-šen nos in boleče žrelo se sicer pojavijo, vendar so v prvih 3 dneh prekriti s sistemskimi znaki. Suh kašelj se običajno spremeni v produktivnega z manjšimi količinami sluzi, ki ji je včasih primešan gnoj.

Prenašanje virusov prehlada in gripeVirusi prehlada in gripe se prenašajo kapljično, tj. s kužnimi kapljicami, ki se širijo s kihanjem, kašlja-njem, govorjenjem, pa tudi s posrednimi in nepo-sred nimi stiki (prek kljuk, skodelic, pisarniškega pri bora ...). Če nismo previdni, lahko viruse z rokami prenesemo v usta ter na nosno in očesno sluznico. Poudariti je treba, da virusi dolgo živijo, na različnih površinah lahko tudi več ur.

Preprečevanje okužb s sezonskimi nalezljivimi obolenjiVsak se je že kdaj vprašal, zakaj nekateri skoraj nikoli ne zbolijo za prehladom ali gripo, drugi pa smrkajo, kiha-jo, so vročični in celo večkrat na leto obležijo v postelji. Na genetiko posameznika in dovzetnost za bolezni ne moremo vplivati, lahko pa se z načinom življenja približamo srečnejšemu delu populacije. Poskrbimo, da se zdravo prehranjujemo, torej čez vse leto jemo veliko sadja in zelenjave, da pijemo dovolj tekočine, se izogibamo pitju alkoholnih pijač in kajenju ter aktivno živimo. Vse to bo prispevalo k večji odpornosti. Ob tem pa moramo upoštevati tudi preproste higienske ukrepe, ki bodo virusom vsaj otežili vstop v naše telo, če ga že ne bodo povsem preprečili.• Redno si umivamo roke. Vsaj 20 sekund si jih

temel jito umivamo z milom in jih potem speremo s toplo vodo. Obrišemo jih s papirnato brisačo in z njo zapremo pipo. Kadar si jih ne moremo umiti, uporabimo robčke z alkoholnim razkužilom.

• Z rokami se ne dotikamo oči, nosu in ust. Z dotika-njem različnih okuženih površin lahko virus prene-semo v telo.

• Izogibamo se tesnim stikom z ljudmi, ki imajo zna-ke bolezni. Brez zaščitnih sredstev se jim ne pribli-žamo na manj kot 1 meter.

• Upoštevamo higieno kašlja. Kadar kašljamo ali kiha-mo, si usta in nos zakrijemo s papirnatim robčkom in ga takoj po uporabi odvržemo v koš. Če robčka nimamo, lahko kihnemo ali zakašljamo v zgornji del rokava.

• Če zbolimo, ostanemo doma, da ne širimo okužbe. Ko opazimo znake, podobne gripi (mrazenje, vroči-no, bolečine v mišicah in kosteh, nahod in boleči-ne v žrelu), najprej pokličemo v ambulanto oseb-nega zdravnika, da nam da navodila. K zdravniku ne hodimo po nepotrebnem, saj lahko ogrozimo kronične in druge bolnike v čakalnici.

Cepljenje je pri gripi izrednega pomena. Da bi bilo učinkovito, mora cepivo vsebovati podtipe virusa, za katerega predvidevajo, da bo povzročil gripo v tisti sezoni. Cepljenje moramo ponoviti vsako leto, saj se virusi gripe hitro spreminjajo. Pri zdravih odraslih ose-bah lahko prepreči 70 do 90 % okužb. Mednarodna zdravstvena organizacija ga priporoča predvsem:• starejšim nad 65 let, oskrbovancem v domovih za

ostarele,• nosečnicam in otrokom, starim od 6 mesecev do 2 let,• kroničnim bolnikom (z bronhialno astmo, kronični-

mi boleznimi pljuč in srca, presnovnimi, ledvičnimi in živčno-mišičnimi boleznimi),

• tistim, ki čakajo na zdravljenje ali diagnostične pre-iskave v bolnišnici.

Tanja Lindič

Zanimivosti• Prehlad povzroči pogostejšo odsotnost z dela

in od pouka kot vse druge bolezni skupaj.• V življenju povprečno prebolimo 200 prehladov.• Stres poveča možnosti za nastanek prehlada in

gripe, saj zmanjša splošno telesno odpornost.• Pri kadilcih sta poteka prehlada in gripe hujša.• V Sloveniji vsako leto za gripo zboli več kot

60.000 ljudi. Epidemija gripe je zajela tudi že več kot 200.000 ljudi.

• Gripa ni bolezen sodobnega sveta. Hipokrat je epidemijo gripe opisal že leta 412 pr. n. š.

• Virus gripe poškoduje sluznico dihal in bakteri-jam omogoči prodor v pljučno tkivo, zato se kot zaplet gripe lahko razvije bakterijska pljučnica.

• Gripa je resno obolenje, ki ga ne smemo pod- cenjevati. Zaradi množičnosti in možnega tež- kega poteka, zlasti pri starejših ljudeh, srčnih, pljučnih in drugih kroničnih bolnikih, predstav -

lja velik zdravstveni in gospodarski problem.V teh dneh nam torej ne preostane drugega, kot da se čim več gibljemo na svežem zraku, jemo uravnoteženo prehrano, se izogibamo pitju alko-holnih pijač, kajenju in zaprtim prostorom ter si pogosto umivamo roke.

7Virusi na pohodu

NAŠA GOSTJA

Jožica Boldan, dr. med., spec. spl. med.Ordinacija splošne medicine Jožica Boldan, Kočevje

Prehlad in gripo povzročajo virusiKako je najlažje razlikovati med gripo in prehladom?Jeseni in pozimi se močno pove-ča število bolezni zgornjih dihal, med katerimi sta najpogostejša prehlad in gripa. Ohladitve, me-gla in vlaga oslabijo naš imunski sistem in s tem zmanjšajo odpor-nost. Hkrati se več zadržujemo v prostorih z drugimi ljudmi, kar omogoča hitrejše širjenje virusov.Prehlad in gripo povzročajo virusi, tako da obe bolezni včasih po-tekata zelo podobno, vendar so med njima razlike, ki zdravniku in

bolniku pomagajo prepoznati bo-lezen in jo ustrezno zdraviti.Prehlad se navadno začne z neko-liko zvišano telesno temperaturo, splošnim slabim počutjem, peko čo bolečino v žrelu in nosnim iz ced-kom. Bolniki praviloma niso priza-deti, nekateri suho pokašljujejo.Gripa se začne nenadoma z mra-zenjem, glavobolom, utrujenostjo, močnimi bolečinami v mišicah in sklepih, pojavijo se pekoče boleči-ne v očeh in žrelu. Temperatura se močno zviša in lahko preseže celo 40 ºC. Bolniki, ki prebolevajo gripo,

so močneje prizadeti. Še bolj so prizadeti bolniki iz ogroženih skupin.Posamezne skupine virusov lahko natančneje ločimo z imunosero-loškimi preiskavami, vendar jih v klinični praksi praviloma ne upo-rabljamo. Uporabljajo se v epide-miološke namene.

Kakšna so vaša priporočila tistim, ki zbolijo? Naj ostane­jo doma?Bolniki, pri katerih se pojavijo prej našteti znaki, naj ostanejo doma.

8 Virusi na pohodu

NAŠA GOSTJA

S tem preprečijo širjenje virusa in zmanjšajo število zapletov, ki jih lahko povzročita prehlad in gripa. Tisti, ki hodijo v službo, naj ob bolezenskih znakih pokličejo svojega izbranega zdravnika, da se dogovorijo glede bolniškega staleža in kontrole. Če morajo k zdravniku, naj se dogovorijo za obisk takrat, ko v čakalnici ni več bolnikov, ki pridejo zaradi poškodb ali drugih, največkrat kroničnih težav.Ob prvih znakih bolezni naj poči-vajo in dovolj pijejo. Priporočljivi so tudi vitaminski napitki. Pri vročini naj vzamejo antipiretik (zdravilo za zniževanje vročine),

najbolj poznan je paracetamol. Pro-

store je treba

redno prezračevati, ker ne sme biti prevroče.

Kako je z gripo in prehladom pri ogroženih skupinah bol­nikov?Pri gripi moramo biti posebno po-zorni na ogrožene bolnike, med katere spadajo kronični bolniki in bolniki z oslabljenim imunskim sistemom (npr. po kemoterapiji ali radioterapiji) ter starostniki s šte-vilnimi spremljajočimi boleznimi dihal, srca in žilja. Posebno pozor-nost namenjamo tudi otrokom in nosečnicam. Pri teh skupinah je potek bolezni večkrat težji kot pri drugih, več-krat pride do zapletov. Pri staro-stnikih je na prvem mestu pljučni-ca, ki je lahko tudi usodna.

Kaj pa, ko zbolijo otroci? Kdaj naj starši obiščejo zdravnika? Do kakšnih zapletov lahko pride?Kadar zboli otrok, so starši še posebno zaskrbljeni, čeprav ima ravno pri otrocih gripa navadno blažji potek. Otrok praviloma dobi zelo visoko vročino, tudi čez 40 ºC, vendar to ne pomeni

Ogrožene skupine bolni-kov so otroci, nosečnice, kronični in starejši bolniki ter bolniki z oslabljenim imunskim sistemom.

težjega poteka bolezni. Navadno je nejevoljen, neješč, suho pokašljuje in ima obilen prozoren nosni izcedek. V tem obdobju je treba predvsem zniževati vročino – z obkladki, prhanjem z mlačno vodo, zadrževanjem otroka v ne prevročem prostoru, z zdravili v obliki svečk, sirupov in tablet. Največkrat otroku damo paracetamol. Acetilsalicilne kisli-ne ne dajemo, ker lahko povzroči Reyev sindrom, ki je lahko smrten. Hkrati poskrbimo, da otrok dovolj pije. Ne bo odveč, če poudarim, da gripe ne zdravimo z antibiotikom, ker je pri virusnih okužbah neučinkovit, celo škodljiv. Antibiotik ne bo ne skrajšal ne omilil poteka bolezni, kar starši mnogokrat zmotno pričakujejo.Če vročina traja več kot 3 dni, če otrok postaja zaspan in nezaintere-siran za okolico, če je izcedek iz no-su gost in rjavkasto zelen, dihanje pa bolj piskajoče, je prav, da starši z otrokom obiščejo zdravnika pe-diatra. Preveril bo, ali je morda pri-šlo do dodatne okužbe. Največkrat pride do vnetja ušes, sinusov in bronhijev, redkeje do pljučnice.

Kaj bi svetovali nosečnicam, da bi se izognili morebitnim zapletom gripe in prehlada, s tem pa tudi jemanju zdravil?Čeprav vemo, da nosečnost ni bo-lezen, nosečnicam namenjamo še posebno pozornost, kadar zbolijo za gripo in prehladom. Predvsem v prvem trimesečju nosečnosti, ko se pri plodu razvijajo organski sistemi, je pomembno, da brez

9Virusi na pohodu

posvetovanja z zdravnikom ne jemljejo nobenih zdravil. Dokaza-no je, da nekatera okvarijo plod, zato je njihova uporaba v noseč-nosti prepovedana. Nosečnicam svetujemo gibanje na svežem zraku, izogibajo naj se zaprtim prostorom, kjer je več ljudi, jedo naj z vitamini bogato hrano in dovolj pijejo. Za zniževanje vro-čine lahko vzamejo paracetamol. Nosečnicam v drugem in tretjem trimesečju svetujemo tudi cep-ljenje proti gripi, saj je varno in učinkovito.

Vaša zgodba

Tudi učiteljice boli grloM. A., 38 let, iz LjubljaneOdkar pomnim, sem si želela biti učiteljica. Predajanje znanja ma-lim navihancem in opazovanje njihovega nenehnega čudenja sta dve izmed stvari, ki me osrečujejo v življenju.V jesenskem in zimskem času prehlad razsaja po vseh šolah in tudi učitelji nismo odporni proti njemu. Ker pri svojem delu veliko govorim, je še posebno nadležna bolečina v grlu. Ko se je pred krat-kim pojavila, sem bila prepričana, da jo bom odpravila z domačimi zdravili. Popila sem ogromne ko-ličine čaja z limono in pojedla kar nekaj kock sladkorja s propolisom, vendar se moje stanje ni bistveno izboljšalo. Z novim delovnim ted-nom so se bolečine v grlu še po-slabšale. Ker nisem imela vročine, se nisem odpravila k zdravniku, ampak v lekarno, kjer mi je farma-cevtka svetovala pastile Septolete plus. In zares so bile učinkovite. Zdaj vem, da mi bodo Septolete pomagale že pri prvih simptomih vnetega grla.

imunski sistem. Navadno imajo pridružene kronične bolezni dihal, kot sta astma in bronhitis, pogosto pa tudi bolezni ledvic, srca in žilja.Prehlad in gripa lahko pri teh sku-pinah trajata dlje, bolezenski znaki pa so intenzivnejši. Predvsem pri starostnikih je pomembno, da do-volj pijejo, na kar vse prepogosto pozabljajo. Na težji potek bolezni kažejo težko dihanje, sopenje in gnojen izpljunek, ki je znak za razvijajočo se pljučnico. Včasih pride tudi do motnje zavesti – vse

Kako naj pri gripi in prehladu ravnajo starejši in kronični bolniki? Kakšni so možni zapleti?Število starostnikov se iz leta v leto povečuje, prav tako število bolnikov, ki imajo več sočasnih kroničnih bolezni. Ti bolniki predstavljajo posebno ranljivo skupino, za katero je lahko tudi navadna gripa usodna. Mislimo predvsem na tiste, ki imajo zaradi spremljajočih bolezni ali zaradi nekaterih terapij (kemoterapije, radioterapije, bioloških zdravil, kortikosteroidov ...) oslabljen

od zaspanosti do zmedenosti in neprisebnosti. To kaže na vnetje osrednjega živčevja. Seveda vsa ta stanja zahtevajo takojšnje zdrav-niško ukrepanje in navadno tudi napotitev v bolnišnico.Predvsem kroničnim bolnikom in starejšim od 65 let priporočamo cepljenje proti gripi, saj jo tako najbolj zanesljivo preprečimo. Zanje je cepivo brezplačno, ker stroške kri je Zavod za zdravstveno zavarovanje. Zadošča en odmerek cepiva, zaščita pa traja približno pol leta. Cepljenje navadno pote-ka konec oktobra.

10 Virusi na pohodu

POSKRBIMO ZASE

Zapleti pri prehladu in gripiasist. Peter Kecelj, dr. med., specialist internistDiC Kecelj, d. o. o., Domžale

Ob misli na prehlad in gripo marsikdo zamahne z roko, češ da ne gre za resni obolenji. Pa to drži? Večina ljudi, ki se okužijo z različnimi respiratornimi virusi, preboli običajni prehlad. Bolezen prepoznamo po značilni klinični sliki: kihanje, izcedek iz nosu, ka-šelj, pekoče žrelo, blag glavobol in nekoliko zvišana telesna temperatura. Skoraj vedno hkrati zboli več članov družine ali ljudi iz okolja, v katerem bolnik preživi velik del dneva. Gripa pa poleg omenjenih te-žav povzroči še bolečine v mišicah in sklepih, izrazito

splošno telesno utrujenost in zelo zvišano telesno temperaturo. To je običajen potek prehlada in gripe.Do zapletov pride v redkih primerih. Spekter klinične slike, predvsem pri gripi, je zelo širok – od komaj zaznavnih težav z redkim kihanjem in blagim izced-kom iz nosu do izrazito težkega poteka z razvojem pljučnice in sočasne odpovedi več organov. Zato zamah z roko ni umesten.

Kateri so najpogostejši zapleti prehlada in gripe? Virusi se iz zgornjih dihalnih poti lahko razširijo tudi v spodnje dihalne poti in v obnosne votline – sinuse. Za to so posebno občutljivi bolniki z astmo ali kro-nično obstruktivno pljučno boleznijo (KOPB). Pri njih povzroči virusna okužba resno poslabšanje osnovne kronične bolezni. Skoraj polovica nenadnih poslab-šanj KOPB je posledica virusne okužbe. Virusi okvarijo sluznico zgornjih in spodnjih dihalnih poti. Taka sluz-nica je enostavno vstopno mesto za vrsto bakterij, ki povzročajo vnetja. Pojavijo se lahko bakterijsko vnet-je sinusov, vnetje sapnika, sapnic in pljučnica, lahko tudi z gnojnim vnetjem porebrne mrene. Bakterije se s tega območja lahko razširijo v sosednje struk-ture – v notranje uho, celo na možgansko ovojnico in po krvi v druge organe. Razširitev bakterij po krvi povzroči sepso, ki je eno najhujših bolezenskih stanj z zelo visoko smrtnostjo. Kakšen bo potek okužbe z različnimi respiratornimi virusi in virusom gripe, je odvisno od splošne odpor-nosti organizma, kroničnih bolezni in virulentnosti virusa. Na potek okužbe zelo neugodno vplivajo različne stresne situacije doma, v šoli in na delovnem mestu. Zaradi vsega naštetega moramo v času pre-hlada ali gripe upoštevati splošna navodila o osebni negi in počitku. Zaužiti moramo dovolj tekočine in ostati doma, da ne okužimo drugih.

Bolniki z akutnim poslabšanjem astme ali KOPB so stalni in pogosti obiskovalci pulmološke ambulante. Kako poteka zdravljenje in kako dolgo je?Pomembno je, da pravilno ocenimo težo in vzrok poslabšanja astme ali KOPB. Razlikovanje med virus-nim in bakterijskim vzrokom poslabšanja velikokrat ni enostavno, saj so možni zelo hitri prehodi iz virus-ne okužbe v zelo hudo bakterijsko okužbo. Poleg klinične slike pogledamo še rentgensko sliko pljuč in nekatere izvide krvnih preiskav. Na podlagi vseh pre-iskav se odločimo o mestu zdravljenja bolnika (doma ali v bolnišnici) in načinu zdravljenja. Ob jasni virusni okužbi uporabljamo le zdravila za lajšanje bolečin in

11Virusi na pohodu

zniževanje zvišane telesne temperature. Priporoča-mo dovolj tekočine, počitek in lahko prebavljivo hra-no. Pri bakterijski okužbi ali poslabšanju KOPB upora-bimo antibiotike v skladu s smernicami za zdravljenje akutnega poslabšanja KOPB in pljučnice. S temi navodili skušamo čim bolj racionalno uporabljati an-tibiotike in tako preprečiti nastanek odpornih bakte-rij. Vedno je treba upoštevati navodila o odmerjanju in načinu dajanja zdravila. V prvi vrsti uporabljamo antibiotike iz skupine penicilinov, redkeje makrolidne ali kinolonske antibiotike. Izbor je odvisen od vrste povzročitelja in od podatka o možni alergiji bolnika na določen antibiotik. S tem zmanjšujemo verjetnost nastanka odpornih sevov bakterij in preprečimo do-datne zaplete že tako težko potekajoče okužbe.

Kateri bolniki, poleg astmatikov in bolnikov s KOPB, so še ogroženi?Zapleti prehlada in gripe so najpogostejši pri bolni-kih z več sočasnimi kroničnimi boleznimi. V obdobju prebolevanja virusne ali še huje bakterijske okužbe moramo pri teh bolnikih zelo natančno nadzorovati osnovne življenjske funkcije: krvni tlak, stopnjo in motnje zavesti, frekvenco dihanja, pulza in drugo. Zdravniki v takem obdobju bolniku prilagodimo od-merke drugih zdravil, saj je lahko sočasno zdravljenje npr. sladkorne bolezni in zvišanega krvnega tlaka ze-lo oteženo. Priporočamo pogostejše kontrole v am-bulanti in bolnišnici. Po preboleli okužbi katerekoli vrste in stopnje je treba ponovno preveriti odmerke zdravil, ki jih bolnik jemlje za zdravljenje kroničnih bolezni, in jih po potrebi prilagoditi.

Kaj svetujete ljudem za preventivo pred zapleti gripe in prehlada?Bolniki naj upoštevajo zdravnikova navodila glede jemanja zdravil za kronične bolezni. Vsak stres in tudineurejena kronična bolezen zmanjša bolnikovo od por-nost in poveča možnost pojava najprej virusne in kas-neje nacepljene bakterijske okužbe. Vsem bolnikom, še posebno pa tistim s pridruženimi kroničnimi bolez-nimi, v ambulanti svetujem cepljenje proti gripi in cep ljenje s polivalentno vakcino pnevmokoka. S tem lahko preprečimo ali vsaj omilimo tako virusno kot bakterijsko okužbo, ki je lahko vzrok pljučnice in akut-nega poslabšanja KOPB. Poleg vsega naštetega svetu-jemo gibanje na svežem zraku, uravnoteženo prehra-no z dovolj vitamini in čim manj psihičnih stresov.

Bolniki naj upoštevajo zdravnikova navodila glede jemanja zdravil za kronične bolezni.

Zaradi mraza zbolimo. Ü Napačno. Mraz ne povzroča prehlada. Če kdo čisto sam zmrzuje na Arktiki, verjetno ne bo zbo-lel, ker ni izpostavljen virusom in bakterijam. Če pa nas zebe, lahko to oslabi imunski sistem, tako da smo potem dovzetnejši za okužbo.

Treba se je dobro preznojiti. Ü Napačno.Virusi se z izločanjem znoja ali drugim pregrevanjem ne bodo izločili, tudi simptomi ne bodo izginili.

Zdravil ni treba jemati, saj bo prehlad sam minil.

Ü Napačno.Če močno kašljamo in nam teče iz nosu, je smiselno poseči po zdravilu, ki lajša simptome, in zmanjšuje nevarnost, da bomo okužili ljudi v svoji okolici.

Iz nahoda se lahko hitro razvije gripa. Ü Napačno.Veliko ljudi še vedno verjame, da sta prehlad in gripa eno in isto. Prehlad se nikoli ne more razviti v gripo, ker gre za dve popolnoma različni bolezni, ki ju povzročajo popolnoma različni virusi. Lahko pa prehlad oslabi telo in se potem lažje okužimo še z virusom gripe.

Antibiotiki pomagajo. Ü Napačno.Antibiotiki pomagajo le pri bakterijskih okužbah.Prehlad večinoma povzročajo virusi, zato so antibiotikibrez moči. Njihova uporaba je smiselna pri zapletih, ko pride do bakterijske okužbe.

Savna blaži prehlad. Ü Napačno.Savnanje je priporočljiva preventiva, a le za zdrave ljudi. Če smo že prehlajeni, bomo z izpostavljanjem vročini še oslabili imunski sistem. Enako velja za poli-vanje s hladno vodo – primerno je le za zdravo telo.

Vročino je vedno treba znižati. Ü Napačno.Vročina je zdrava obrambna reakcija telesa na okuž-be. Če prekmalu posežemo po zdravilih, ki znižujejo vročino, bomo telesu vzeli možnost, da bi se bolezni postavilo v bran z lastnimi močmi. Vročino znižuje-mo, ko je višja od 38 ºC.

Rekreacija ne škoduje. Gibanje pomaga prema­gati prehlad. Ü Napačno.Če smo bolni, moramo počivati. Telesni napor lah-ko privede do resnih obolenj (npr. do bronhitisa ali pljučnice), poleg tega se lahko razvijejo kronične težave z dihali.

Miti o prehladu in gripi

12 Virusi na pohodu

POSKRBIMO ZASE

Odločno nad simptome prehlada in gripeV zimskem času se manj zadržujemo na prostem – dnevi so krajši, hladnejši, resnici na ljubo, tudi manj prijetni. Pa ne samo zaradi običajnih značilnosti tega letnega časa, ampak tudi zaradi pogostih prehladnih in gripoznih obolenj. Virusi namreč v tem času povzročijo pravo epidemijo kašljajočih, smrkajočih, vročičnih ljudi z bolečinami v grlu in mišicah.

Virusom gripe in prehlada se ne moremo popolno-ma izogniti, saj se jeseni in pozimi pogosteje zadržu-jemo v zaprtih prostorih, kjer je hkrati več ljudi. Zaradi

nizkih temperatur tudi premalo zračimo stanovanja in druge prostore, kjer preživimo precej časa. Tako so ustvarjene odlične razmere za razvoj in prenašanje virusov, ki povzročajo različna obolenja.Poleg tega malo ljudi dobro skrbi za svoj obrambni sistem. Pomembno je, da jemo dovolj sadja in zele-njave, saj telo oskrbita s primerno količino vitaminov. Čim večkrat bi se morali tudi pošteno razgibati in popiti dovolj tekočine (1,5 litra na dan). V času gripe in prehlada pa imamo še dodatne možnosti preven-tive. Priporočljivo je na primer oblačenje po plasteh. Uživati moramo tudi veliko vitamina C in se izogibati krajev, kjer je več ljudi.Zdravila, ki bi ozdravilo prehlad in gripo, ni. Z izdelki za samozdravljenje, ki jih brez recepta dobimo v le-karni, pa lahko lajšamo bolezenske znake. Pravilno in zgodnje zdravljenje ne lajša samo znakov prehlada in gripe, ampak do določene mere prepreči morebitne zaplete – bakterijske okužbe, ki zahtevajo obisk pri zdravniku.

Zvišana telesna temperatura, bolečine v mišicah in sklepihPriporočamo izdelke iz družine Daleron.

Tablete DaleronUčinkovina paracetamol je varna in učinkovito znižu-je zvišano telesno temperaturo ter lajša različne vrste bolečin, ki običajno spremljajo prehladna in gripozna obolenja (glavobol, bolečine v mišicah in sklepih). Tablete Daleron, ki so na voljo v pakiranju po 12, 20 in 60 tablet, lahko po posvetu z zdravnikom jemljejo tudi otroci, starejši od 6 let, nosečnice, starejši in kro-nični bolniki. Za najmlajše je na voljo tudi sirup.

Daleron CV boju proti virusom gripe in prehlada in med okre-vanjem so dnevne potrebe po vitaminu C povečane. Vzamete lahko Daleron C, ki poleg paracetamola vsebuje tudi vitamin C. Zdravilo je v obliki zrnc, ki so pakirana v vrečke (v zrncih ene vrečke je toliko para-cetamola kot v eni tableti). Iz njih si lahko pripravite topel napitek z okusom po limoni. Posebno ga

Pri takih težavah priporočamo izdelke iz družine Septolete, saj vsebujejo antiseptike, ki uničujejo viruse, bakterije in glivice.

priporočamo takrat, ko zaradi bolečin v žrelu težje požirate. Daleron C je na prodaj v pakiranju po 10 vrečk in v družinskem pakiranju po 24 vrečk.Na voljo je tudi izdelek, primeren za otroke, ki ima okus po pomaranči. Vsebuje manj paracetamola, ne vsebuje pa glutena in umetnih sladil.

Lajšanje več simptomov gripe in prehlada hkrati

Daleron Cold3 Pri gripi in prehladu nas običajno muči več simp-tomov hkrati. Poleg zvišane telesne temperature, glavobola in bolečin v mišicah nas pogosto mučita še suh, dražeč kašelj in zamašen nos. V takih primerih odraslim brez drugih obolenj (npr. zvišanega krvnega tlaka) priporočamo Daleron Cold3. Zdravilo vsebuje tri učinkovine: paracetamol zniža zvišano telesno temperaturo in blaži bolečine, psevdoefedrin odmaši zamašen nos in zmanjša izcedek, dekstrometorfan pa pomiri suh kašelj. Klinično preizkušanje je pokazalo, da zdravilo začne delovati že po 20 minutah, nje­gov učinek pa traja več ur.

Bolečine v grlu in žreluPrehladna obolenja spremljajo skelenje in praskanje v grlu, hripavost in bolečina pri požiranju. Običajno te simptome povzročijo virusi, v nekaterih primerih pa se jim pridruži še bakterijska ali glivična okužba.

Septolete in Septolete DPri začetnih okužbah v ustih in žrelu ter za zaščito pred širjenjem okužbe priporočamo klasične Septolete z okusom po mentolu ali Septolete D, ki ne vsebujejo sladkorja in so zato primerne tudi za sladkorne bolnike.

NeoseptoleteTistim, ki prisegate na sadne okuse, pri začetnih okužbah v ustih in žrelu priporočamo Neoseptolete. Izbirate lahko med tremi prijetnimi okusi: po zele-nem jabolku, limoni in divji češnji. Pastile ne vsebuje-jo sladkorja, zato so primerne tudi za sladkorne bolni-ke. Jemljejo jih lahko tudi otroci, starejši od 4 let.

Septolete plusBogato paleto blagovne znamke Septolete dopol-njujejo še Septolete plus, ki vam jih priporočamo, če vas muči močnejša bolečina v grlu. Poleg antiseptika, ki deluje protivirusno, protibakterijsko in protiglivič-no, vsebujejo še lokalni anestetik, ki omili bolečino in olajša požiranje. Na voljo so v dveh okusih: po men-tolu, ki grlo prijetno hladi, in po medu in limeti.

13Virusi na pohodu

RUBRIKA

14 Virusi na pohodu

POSKRBIMO ZASE

KašeljKašelj je obrambni mehanizem, ki pomaga čistiti dihalne poti. Med gripo in prehladom se s kašljem čezmerno izloča sluz, skupaj z njo pa tudi mikrobi, tujki in druge snovi, ki dražijo sluznico. Ločimo dve vrsti kašlja: suh kašelj, pri katerem nas v grlu draži, in produktiven kašelj, pri katerem sluz izkašljujemo. Vsak zahteva drugačno zdravljenje.

Suh kašeljPri suhem kašlju je pomem-bno, da ga blažite in ne spodbujate izkašljevanja. Po-magate si lahko s trpotčevim sirupom Herbion in izdelki iz družine Panatus.Trpotčev sirup vsebuje sluzi iz trpotca in slezenovca, ki preprečijo suh kašelj zaradi okužb zgornjih dihalnih poti. Sluznico prekrije s tankim za-ščitnim slojem in jo tako me-hansko zaščiti pred dražljaji, ki sprožajo kašelj. Primeren je tudi za otroke.

Pri suhem kašlju, ki bolnika izčrpava in moti njegov spanec, priporočamo izdelke iz družine Panatus: sirup in tablete Panatus ter sirup in tablete Panatus forte. Vsi izdelki vsebujejo antitusik, ki pre-prečuje suh, dražeč kašelj in ga pomirja. Ker zmanj-šuje napetost bronhialnega mišičja, pomaga tudi pri izkašljevanju, olajša dihanje in omili bolečine v prsih.

Produktiven kašeljPri produktivnem kašlju je po-membno, da sluz, ki zastaja v dihalih in je polna bolezen-skih klic, razredčimo s tekočino in izločimo. V nasprotnem pri-meru lahko pride do zapletov, kot sta bronhitis in pljučnica. Priporočamo jegličev sirup Herbion, ki vsebuje vodna izvlečka korenine jegliča in zeli vrtne materine dušice (timi-jana) ter mentol. Te sestavine redčijo bronhialno sluz in lajšajo njeno izkašljevanje. Jegličev sirup lahko jemljemo samo čez dan (nikoli zvečer). Jemljejo ga lahko tudi otroci, starejši od 4 let.

Preventiva pri otrocihV vrtcih in šolah se virusi najhitreje širijo, pogosto pa potem zboli vsa družina. Ravno zato je pomembno, da z rednim odmerjanjem vitaminov in mineralov vse leto krepite odpornost imunskega sistema svojih otrok. Pomembno je, da otrok v ustreznih količinah dobi tiste vitamine in minerale, ki jih v določenem starostnem obdobju potrebuje.

Pred uporabo natančno preberite navodilo. O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.

Tem pogojem zados tijo izdelki iz družine Pikovit, ki jo sestavljajo trije starostno kategorizirani izdelki: sirup Pikovit za otroke od 1. leta dalje, pastile Pikovit za otroke od 4. leta naprej in pastile Pikovit forte za otroke od 7. leta naprej. Otrokom je njihov okus všeč. Ne vsebujejo glutena, vsebujejo pa optimalne količine potrebnih vitaminov in mineralov za zdrav razvoj otrok.

Tanja Lindič

RUBRIKA

15Virusi na pohodu

Marjeta Rak Namestnik, mag. farm.Lekarna Qlandia, Maribor

O tem, kako prehlajene in gripozne ljudi obravnavajo farmacevti v lekarnah, kaj jim svetujejo za lajšanje različnih simptomov, kdaj svetujejo samozdravljenje in kdaj obisk pri zdravniku, smo se pogovarjali z Marjeto Rak Namestnik, magistro farmacije iz lekarne Qlandia v Mariboru.

Prehlajeni in gripozni v lekarniKoliko ljudi se po vaših oce­nah pri gripi in prehladu raje izogne prenapolnjenim ča kalnicam in obisku zdrav­ni ka in poišče nasvet farma­cevta? Jih je v zadnjih letih več?Težko ocenim, koliko je teh ljudi. Zdravniško pomoč poiščejo pred-vsem starši obolelih otrok, starih do 9 let, in starostniki po 65. letu. Ostali večkrat najprej posežejo po zdravilih za samozdravljenje. Mis-lim, da se število ljudi, ki se odlo-čijo za samozdravljenje, bistveno ne spreminja. Nihanja v porabi

zdravil za samozdravljenje gripe in prehlada opažamo predvsem gle-de na letni čas in kroženje virusov gripe in prehlada.

Kdaj in komu svetujete obisk zdravnika?Obisk zdravnika svetujemo star-šem dojenčkov in majhnih otrok, in sicer 2. ali 3. dan po pojavu bo-lezenskih znakov, nosečnicam in starejšim od 65 let. Starejši morajo obiskati zdravnika predvsem, če imajo različne kronične bolezni. Prav tako je obisk zdravnika po-treben, če se ob globokem vdihu

pojavlja ostra bolečina v prsih ali če se simptomi prehlada v 5 dneh ne izboljšajo.

Ali bolnikom, ki so prehlaje­ni, in tistim, ki imajo gripo, različno svetujete?Samozdravljenje gripe in prehlada poteka simptomatsko. Bolnikom svetujemo tisto zdravilo, ki bo uspešno lajšalo njihove težave, saj so pogosto zelo moteče.

Kaj jim svetujete?Prehlad spremlja močan izcedek iz nosu, zato svetujemo uporabo

NASVET FARMACEVTKE

16 Virusi na pohodu

NASVET FARMACEVTKE

pripomoremo tudi k razvoju bakterijske odpornosti in tako zmanjšamo uspešnost zdravljenja bakterijskih okužb. To se je za -radi njihove neracionalne rabe že dogajalo in se deloma še danes.Zmotno je prepričanje, da se mora obisk pri zdravniku, kadar kašljamo in nas boli žrelo, končati z receptom za antibiotik. Svetu-jem, da prvih nekaj dni simptome gripe in prehlada lajšamo sami in ne polnimo čakalnic zdrav nikov, saj se virusi v gneči lažje širijo in se možnost za okužbo še poveča, predvsem pri starostnikih s kronič-nimi obolenji. Zdravnik zdravil za lajšanje znakov gripe in prehlada ne more predpisati na recept, saj jih moramo plačati sami. Antibiotik pa bo predpisal le, če bo prišlo do bakterijskega zapleta.

Vsem bralcem želim uspešno izogibanje virusom prehlada in gripe. Ne pozabite na pogosto umivanje rok. Z rokami se ne dotikajte obraza. Ob kihanju in kašljanju si pravilno zakrijte usta – z robčkom ali rokavom. K takemu ravnanju navajajte tudi otroke, saj so dovzetnejši za virusne okužbe.

kapljic in pršil za nos (nosnih dekongestivov) ter spiranje nosu s fiziološko raztopino. Če prehlad spremljajo vsi simptomi (zvišana temperatura, bolečine, izcedek iz nosu, kašelj), se pri sicer zdravih in aktivnih ljudeh odločamo za sistemsko lajšanje simptomov. Nekatera zdravila namreč vsebujejo učinkovine, ki lajšajo bolečine in znižujejo zvišano telesno temperaturo, zmanjšujejo nabreklost nosne sluznice in pomirijo kašelj.Gripo običajno spremljajo močno zvišana telesna temperatura ter bolečine v mišicah in sklepih, zato je primerna kombinacija parace-tamola z vitaminom C. Bolečine v žrelu v obeh primerih lajšamo z lokalnimi antiseptiki, lahko v kombinaciji z anestetikom, če je bolečina močnejša. Pri su-hem in dražečem kašlju svetuje-mo zdravila za pomiritev kašlja (antitusike), pri produktivnem pa zdravila za lajšanje izkašljevanja. V obeh primerih je treba popiti dovolj tekočine (topel čaj, sveže stisnjen sadni sok) ter vsaj omejiti kajenje in pitje alkoholnih pijač. Zelo pomemben je tudi počitek.

Bi se strinjali z ljudsko mo­dr ost jo, da je bolezen bolje odležati, kot preboleti stoje?S trditvijo se strinjam, vendar nam ritem današnjega življenja tega pogosto ne dopušča. Ko zbolimo, običajno iščemo čudež-no zdravilo, ki nas bo čez noč pozdravilo. V življenju povprečno 5 let preživimo s prehladom in v petini primerov so simptomi ta ko moteči, da moramo med boleznijo počivati. K počitku nas sili potek bolezni, saj smo utrujeni in se slabo počutimo. Smiselno bi bilo, da se ob znakih prehlada in gripe ne bi zadrževali med ljudmi, saj bi s tem omejili širjenje virusov.

Kaj pa menite o tem, da se imunska odpornost poveča, če bolezen prebolimo brez zdravil? So zdravila res po­tuha?Če prebolimo gripo ali prehlad – z zdravili ali brez njih – res posta-nemo odporni proti preboleli vrsti virusa. Gripo povzročajo virusi gri-pe tipa A, B in C. Med povzročitelje prehlada spada več kot 200 viru-sov. S prebolevanjem prvega pre-hlada torej ne moremo preprečiti naslednjega in postati imuni proti vsem različicam virusov. Zagotovo z blaženjem simptomov bistvenopripomoremo k izboljšanju počutja,upočasnjenemu širjenju virusov (ker manj kihamo in smrkamo) in k preprečevanju zapletov. Boljšo splošno odpornost si lahko zago-tovimo s pestro in kakovostno pre-hrano, z veliko gibanja na svežemzraku, po potrebi tudi z dodatkom vitaminov in mineralov ter s pri-pravki za izboljšanje odpornosti.

Zakaj gripe in prehlada ne zdravimo z antibiotiki? Kdaj jih zdravnik predpiše?Virusi gripe in prehlada so za an-tibiotike neobčutljivi! Preprosto povedano, so brez učinka. Poleg tega lahko pri posameznikih pov- zročijo alergijo. Z nepotrebnim jemanjem antibiotikov zagotovo

17Virusi na pohodu

TERME KRKA

Učinkovita sprostitev duše in telesa Bližajo se zima, slabše vreme, krajši dnevi z nižjimi temperaturami ... Včasih je že jesen precej kisla. Mislite, da bo tudi letošnja taka?

Pravzaprav to niti ni pomembno! Ne smemo se obre-menjevati s tistim, na kar nimamo vpliva. Kar pa ne pomeni, da ne moremo narediti nič za to, da jesenski in zimski trenutki ne bi bili prijetnejši. In mirnejši.Toplota je za človekovo dobro počutje zelo po-membna. Ne glede na to, kako pride do nas in na kakšen način se nas dotakne – v obliki babičinega čaja, posedanja ob kaminu ali morda ročno spletenih pisanih rokavic. Toplota zagotavlja tudi ugodje, udobje, misli brez skrbi. S toploto se da doseči ravnovesje, očiščenje in sprostitev. Savne so odličen način, kako zbistriti um, kako telo očistiti neželenih snovi in narediti v sebi prostor za nove zamisli.Savna pozitivno vpliva tako na psihični kot tudi fizični stres, izboljšuje krvni obtok, pomaga pri razstrupljanju telesa, preventivno deluje proti prehladom, vnetjem,

znižuje krvni tlak, lajša posledice astme, bronhitisa, revmatizma, zmanjšuje nastanek celulita, pomaga pri učinkovitejšem celjenju brazgotin, opeklin in drugih poškodb kože ...Ljudje smo različni, zato so različne tudi savne. Osnovno pravilo, ki se ga morate držati, pa je: užitek, sprostitev in potenje. Tokrat vam predstavljamo posebnosti iz sveta savn v Termah Krka.

Zeliščna savnaTemperatura zraka: 50–60 ºC; zračna vlaga: 40- do 60-odstotna. Naravne pare zelišč za začetek in konec izmeničnih toplo-hladnih učinkov. Sprošča prenapete mišice in pomirja preobremenjeno živčevje. Ugodna klima z naravnimi zeliščnimi aerosoli prečisti kožo in dihal-ne poti. Izmeničnost toplo-hladnega je optimalen trening žilnih sten!

Solna savnaStena iz himalajske soli zrak v savni bogati z veliko količino aerosolov, ki pozitivno vplivajo na dihalne poti.

RitualiNovost v savnah Term Krka so razni rituali. V Šmarje-ških Toplicah vsak dan ponujajo doživetja, s katerimi počutje gostov še izboljšajo: razne obloge (cimetova, kavna, z olivnim oljem in baziliko, čokoladna), nege (npr. z jogurtom) in pilinge (koruzni, medeni itd.). Glede tega, kako pogosto lahko hodimo v savno, ni nobenih pravil. Bistveno je, da poslušamo svoje telo in se dobro počutimo. Glavni čar savne je skrit v dej-stvu, da je to danes morda eden izmed redkih pro-storov, kjer se čas ustavi. Kjer si lahko dovolite biti le vi. In tam. Poskusite! Cvrčanje hladne vode, poškrop-ljene po vročih kamnih, nato pa vroč zrak, ki nežno masirajoče prodira v kožo. Ves ta vznemirljivi ritual savnanja, ki se konča z osvežujočo prho in počitkom, daje občutek ponovnega rojstva.

Andreja Zidarič

Informacije:

Wellness center Balnea, Terme Dolenjske Toplice, 07 39 19 750

Vitarium Aqua, Terme Šmarješke Toplice, 07 38 43 400

Talaso center Salia, Talaso Strunjan, 05 67 64 472

V Krki izdelujemo zdravilo za zdravljenje motnje erekcije.

Pripravili smo poseben listič z vprašalnikom za oceno erektilne funkcije. Dobite ga lahko v lekarnah in čakalnicah zdravstvenih ustanov. Na lističu sta tudi Krkina telefonska številka za brezplačno svetovanje specialista urologa in naslov Krkine spletne strani s podrobnejšimi informacijami o motnji erekcije.

Vprašalnik za oceno erektilne funkcije

903-2010_VIZARSIN_Ad_210x280_SI.indd 1 5.11.2010 10:55:45

19Virusi na pohodu

SVETOVALNI KOTIČEK

Brezplačno svetovanje urologa vsak četrtek od 16. do 18. ure.

Spolna moč kot nekoč

Kakšen je tvoj libido?Preizkusi se v igri. www.midva.com

Z belo do užitka.

933-2010_E_VIZARSIN_ad_170x115_SI.indd 1 10.11.2010 13:17:17

Motnja erekcije Motnja erekcije je nezmožnost doseganja in vzdrževanja erekcije za uspešen spolni odnos. Pogostost motenj s staranjem narašča, tako da so zaradi nje bolj prizadeti starejši moški. Pri nekaterih so motnje blage, pri drugih pa hujše in pogostejše.

Kaj povzroča motnjo erekcije?Po današnjih raziskavah so vzroki motenj erekcije predvsem organski: srčno-žilne bolezni in zapleti zaradi ateroskleroze, sladkorna bolezen, zvišan krvni tlak in povečane vrednosti krvnih maščob. Srčno-žil-ne bolezni in sladkorna bolezen se lahko stopnjujejo in povzročijo zaplete, kot sta srčni infarkt in možgan-ska kap. Zdravljenje teh bolezni hkrati lahko vpliva tudi na izboljšanje erektilne sposobnosti.

Kdaj k zdravniku?Z motnjo erekcije se sooča veliko moških, vendar jih le 5 % poišče ustrezno pomoč. Če se želite prepričati,

kakšna je vaša erektilna sposobnost, izpolnite Vpra-šalnik za oceno erektilne funkcije, ki ga najdete na www.midva.com. Kadar že dlje časa nimate sponta-ne nočne erekcije in zadovoljivih spolnih odnosov, je vsekakor pomemben tudi pogovor z zdravnikom. Ta vam bo z ustreznim zdravljenjem lahko pomagal ponovno vzpostaviti normalno spolno življenje ter tako izboljšati tudi kakovost življenja in odnos med partnerjema.

Ali ste vedeli, da ima v Sloveniji težave z erek­cijo približno 130.000 moških med 18. in 70. letom, torej vsak peti moški?

Kaj lahko storite sami? Veliko je odvisno od spremembe življenjskega sloga, saj zdravo in aktivno življenje ohranja dobro erektil-no sposobnost. Zato je pomembno, da moški skrbi za zdravo prehrano in ustrezno telesno težo in da se dovolj giblje. Izogibati se mora tudi nezdravim navadam, kot so kajenje, čezmerno pitje alkohola in jemanje nedovoljenih drog. Več informacij o motnji erekcije dobite tudi na splet-ni strani www.midva.com.

Jerca Pavlič

20 Virusi na pohodu

NOVICE IZ KRKE

Nova spletna stran PikovitBlagovna znamka Pikovit že vrsto let skrbi za vse vitamine in minerale, ki jih otroci potrebujejo za zdrav razvoj in uspeh pri ustvarjanju. Oktobra je dobila še svojo spletno stran www.pikovit.si, kjer najdete informacije o izdelkih, izveste, kateri vitamini in minerali so primerni za otroke v določenih obdobjih, in se nasmejete simpatičnim nasvetom otrok.

V zavihku Izdelki lahko preberete več o treh izdelkih Pikovit – sirupu za otroke od 1. leta naprej, pastilah za otroke, ki so dopolnili 4 leta, in pastilah za starejše od 7 let. Vsi izdelki so prilagojeni otrokom v točno določeni starosti, saj vsebujejo samo tiste vitamine, minerale in mikrohranila, ki jih otroci v določenem obdobju najbolj potrebujejo. Med pogostimi vprašanji pa najdete številne nasvete,

kako je treba pravilno pripraviti hrano, da otroci dobijo vse potrebne vitamine in minerale. Zanimiva je tudi rubrika Otroci priporočajo, v kateri objavljamo izvir-ne, hudomušne in simpatične izjave naših najmlajših.Ob klikanju vam želimo veliko lepih trenutkov!

Jerca Pavlič

Zavihek Vitamini in minerali ponuja odgovore, ka-teri vitamini in minerali so nujni za normalen razvoj in zaščito vaših otrok. Najdete tudi veliko informacij o tem, kako prepoznati znake pomanjkanja vitami-nov A, B, C, folne kisline, kalcija ...

Zavihek Rast in razvoj otroka vam pomaga ugoto-viti, ali se vaš otrok za svoja leta primerno telesno raz-vija. V aplikaciji lahko izberete spol in starost svojega otroka in dobite informacijo o tem, kakšni sta primer-na teža in višina.

21Virusi na pohodu

Družina Septolete ponuja pestro izbiro za vsakogar, saj so izdelki različnih okusov in za različne potrebe, vsi pa so učinkoviti in varni. Posebno mesto med nji-mi imajo Septolete plus z okusom medu in limete ali mentola. Poleg antiseptika vsebujejo tudi lokalni anestetik, zato hitro olajšajo močnejšo bolečino v grlu, njihov učinek pa je dolgotrajen. Pri začetnih okužbah grla svetujemo pastile Septolete in Septo­lete D. Namenjene so lajšanju vnetja, ki ga spremlja-jo neprijetno skelenje, praskanje in suhost v grlu. Pri blažjem vnetju ust in grla vam bodo pomagale tudi Neoseptolete z okusom zelenega jabolka, limone ali divje češnje. V Krki se zavedamo, kako pomembno je razumeti lju-di, ki imajo težave z bolečim in vnetim grlom. Le tako lahko izpopolnimo zdravilo, ki odpravlja neprijetne simptome.Da bi svoje izdelke še bolj približali uporabnikom, smo osvežili podobo Septolet v medijih. Osrednja lika nove podobe sta znanstvenika. Načrtno se izpo-stavljata različnim okoliščinam, ki lahko privedejo do vnetega grla, da bi na podlagi testiranja in lastnih iz-

Septolete so v jesen vstopile z osveženo podobo v medijihLe kdo ne pozna Septolet? Zagotovo je vsakdo izmed nas že kdaj posegel po njih, saj so v vseh letih, odkar so na trgu, postale sinonim za lajšanje bolečin pri vnetem grlu.

E­mesečnikAli ste vedeli, da četrtina ljudi, ki obiščejo sploš-nega zdravnika, trpi zaradi anksioznih motenj? Te prizadenejo bolnike ne glede na njihovo starost, spol ali poklic. Novi E­mesečnik obravnava pove-zavo med depresijo in anksioznostjo, saj pogosto nastopata sočasno. Ponuja številne nasvete, kako prepoznati znake anksiozne motnje, kot so nemir, otežena koncentracija, razdražljivost, pa tudi nev-rološke, dihalne in prebavne težave.Bi bili radi o vsem obveščeni na svoj e-naslov? Obiščite spletno mesto www.ezdravje.com in se naročite na E-mesečnik.

E­zdravjeNa www.ezdravje.com preberite aktualne novice o prehladu in gripi. Izvedeli boste tudi, da je epidemijo gripe že leta 412 pred našim štetjem opisal znani grški zdravnik Hipokrat. Več informacij poiščite v stalni rubriki Prehlad in gripa, kjer govorimo tudi o možnih zapletih prehlada.

kušenj lahko določila, katero zdravilo najučinkoviteje odpravlja bolečine v grlu. Njun sklep je jasen – prava rešitev so le Septolete!Septolete. In vaše grlo spet deluje.

Mirjam Pangeršič

22 Virusi na pohodu

NOVICE IZ KRKE

Zvišan krvni tlak ali arterijska hipertenzijaZvišan krvni tlak ali arterijska hipertenzija je zelo pogosta kronična bolezen in postaja velik zdravstveni problem tako v svetu kot v Sloveniji.

Kaj je krvni tlakKrvni tlak je tisti tlak, s katerim kri pritiska na steno žile, po kateri teče. Ustvarja ga srce. Zgornji ali sistolični krvni tlak izmerimo takrat, ko se srce skrči in iztisne kri v glavno arterijo (aorto). Spodnji ali diastolični krvni tlak izmerimo takrat, ko srčna mišica počiva. Ko navajamo vrednosti krvnega tlaka, moramo navesti obe (npr. 120/80). Izraženi sta v milimetrih živega srebra (mm Hg).

Zvišan krvni tlak ali arterijska hipertenzijaO zvišanem krvnem tlaku govorimo, kadar je njegova povprečna vrednost enaka ali večja od 140/90 mm Hg. Krvni tlak je lahko škodljiv že pri manjših vrednostih, če so prisotni še drugi škodljivi dejavniki ali bolezni (npr. sladkorna bolezen ali ledvična bolezen).

Zdravljenje zvišanega krvnega tlakaVsem bolnikom z zvišanim krvnim tlakom svetujejo spremembo življenjskih navad. Zdravljenje z zdravili je nujno začeti takrat, ko zdravnik oceni, da je tvega-nje za pojav bolezni srca in žilja veliko ali zelo veliko.

Poznamo več skupin zdravil, ki učinkovito znižujejo krvni tlak. Najprimernejše zdravilo izbere zdravnik po kliničnem pregledu bolnika in tehtnem premisleku. Če se krvni tlak po nekaj tednih rednega jemanja zdravil ne zniža do ciljnih vrednosti, zdravnik poveča odmerek in/ali doda drugo ali celo tretje zdravilo. Zdravila je treba jemati redno, vsak dan, kakor jih je predpisal zdravnik. Zdravljenje traja vse življenje.

Cilj zdravljenja je znižanje krvnega tlaka in hkrati dolgoročno, kar največje možno zmanjšanje obolevnosti in umrljivosti zaradi bolezni srca in žilja.

Krkina zdravila za zdravljenje krvnega tlakaKrka že več desetletij sledi najnovejšim smernicam za zdravljenje zvišanega krvnega tlaka in ima v svoji ponudbi zdravila iz vseh priporočenih skupin zdravil. Letos teče že peto leto, odkar je v Sloveniji na trgu Krkin perindopril, ki spada v skupino angiotenzinskih zaviralcev. Pridobili smo veliko kliničnih izkušenj, predvsem pa je z zdravljenjem s Krkinim perindopri-lom v monoterapiji ali v kombinaciji z diuretikom ve-liko bolnikov doseglo ciljne vrednosti krvnega tlaka.

Priporočene oziroma ciljne vrednosti krvnega tlaka• pod 140/90 mm Hg pri vseh bolnikih• pod 130/80 mm Hg pri bolnikih z velikim ali

zelo velikim tveganjem za zaplete bolezni srca in žilja (tudi pri sladkornih bolnikih)

Simpozija se je udeležilo veliko zdravnikov in farmacevtov.

Ob peti obletnici prihoda Krkinega perindoprila na slovenski trg smo v Cankarjevem domu pripravili simpozij z naslovom Ustvarjamo prihodnost. Strokovnjaki so predstavili lastnosti perindoprila, podatke o njegovi klinični uporabi in pomenu pri preprečevanju bolezni srca in žilja.

Barbara Kruhar Lorger

23Virusi na pohodu

NAGRADNA IGRA

Geslo križanke sestavljajo črke v oštevilčenih poljih. Vpišite ga na priloženi kupon, dopišite svoje podatke in nam kupon pošljite do 28. januarja 2011. Izžrebali bomo deset dobitnikov nagrad, ki bodo prejeli praktično nagrado.

Vodoravno1. Kako se imenuje Krkina

blagovna znamka vitaminsko-mineralnih izdelkov za otroke?

2. Kako se imenuje Krkin izdelek, ki odpravi več simptomov prehlada in gripe hkrati?

3. Kako se imenuje obrambni mehanizem, ki pomaga čistiti dihalne poti?

4. Kaj najpogosteje povzroča prehlad?

Navpično1. Kako se imenuje akutno

virusno obolenje zgornjih dihal, ki je značilno za jesensko-zimsko obdobje, se kaže z blagimi bolezenskimi znaki in navadno mine brez večjih zapletov?

2. V katerem mesecu je izšla tokratna številka revije V skrbi za vaše zdravje?

Pravilna rešitev nagradne igre iz 21. številke revije je RAZLIČNI OBRAZI DEPRESIJE.

Nagrajenci iz 21. številke so: Majda Zupin, Martin Vrabec, Sonja Grahovar, Darja Klemenčič, Olga Pinosa, Zorica Kurent, Tone Pišek, Katja Turk, Radojka Karan, Jožica Kruder.

Nagrajenci bodo nagrade prejeli po pošti.

www.septolete.si

Pred uporabo natančno preberite navodilo!

O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.

Zato smo se za vas v mrazu vozili pri odprtem oknu.

In Septolete plus se pri vnetem grlu res izkažejo, saj:

hitro lajšajo močnejšo bolečino, odpravljajo vzroke vnetja in preprečujejo nadaljnje okužbe.

Naredimo vse,da bi razumeli boleče grlo.

864-B-2010_SEPTOLETE_ad-210x280_SI.indd 1 27.10.2010 12:30:53