Embed Size (px)
Citation preview
1
Vsebina
Bivalno ugodje v stavbah
Raba energije v stavbah
Kako zmanjšamo rabo energije v stavbah ?
Nizko-energijske in pasivne stavbe
Predavanje # 8
Varčna raba energije v stavbah
Energija in okolje
#8 prof. Sašo Medved Sonaravna bivališča
Ljudje so svoja bivališča nekočprilagajali okolju in jih gradili iz naravnih, lokalno dostopnih snovi.
Glavni namen nekoč: zaščita pred naravnim okoljem
2
#8 prof. Sašo Medved Sonaravne stavbe
Danes uporabljamo za tak način gradnje “učen” izraz bioklimatske stavbe !
upoštevamo lokalno podnebje
izkoriščamo obnovljive naravne vire in energijo (toploto in hlad) okolice
gradimo jih iz lokalno dostopnih naravnih materialov (smreka:tropski les)
Glavni namen nekoč: zaščita pred naravnim okoljem
Glavni namen danes: zdravo, prijetno, storilno in varno notranje okolje v stavbah
Sodobne stavbe so bistveno bolj odvisne od delovanja tehnoloških stavbnih sistemov, toda principi bioklimatskega načrtovanja morajo biti vključeni v
proces načrtovanja stavb.
Naloga načrtovalcev stavb – torej tudi naše stroke je:
Zgraditi stavbo z najboljšo možno kakovostjo bivanja ob čim manjši rabi energije in vplivih na okolje. .. in to ni enostavna naloga …
#8 prof. Sašo Medved Sonaravne stavbe = energijsko varčne stavbe
3
široka
raba
stavbe
promet
industrija
ostalo
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
80%
90%
100%
Berlin
Bolog
na
Bruss
els
Copen
hage
n
Hanov
er
Helsink
i
Lond
on
En
d-u
se
of
en
erg
y (
%)
Domestic Commercial
Industry Transport
#8 prof. Sašo Medved Raba energije v stavbah
Stanovanjske in poslovne stavbeStanovanjske in poslovne stavbeStanovanjske in poslovne stavbeStanovanjske in poslovne stavbeStanovanjske in poslovne stavbeStanovanjske in poslovne stavbeStanovanjske in poslovne stavbeStanovanjske in poslovne stavbe
20
25
5
40
ogrevanje
klimatizacija
razsvetljava
ostalo
73
12
7 3
5ogrevanjetopla voda
razsvetljavanapravekuhanje
široka
raba
stavbe
promet
industrija
ostalo
Stanovanjske stavbe (%)
Poslovne stavbe (%)
#8 prof. Sašo Medved Raba energije v stavbah
4
Toplotno ugodjeToplotno ugodje Kvaliteta zrakaKvaliteta zraka
IAQIAQ
Svetlobno ugodjeSvetlobno ugodje ZvoZvoččno ugodjeno ugodje
Primerno bivalno ugodje v stavbah dosežemo s primernimi toplotnim ugodjem, prezračevanjem stavb, osvetlitvijo in zaščito pred hrupom!
Bivalno ugodje IEQIndoor environment quality
#8 prof. Sašo Medved Ugodje bivanja
#8 Toplotno ugodje v stavbah
Človek je toplokrvno bitje. S toploto, ki jo proizvajamo v notranjih organih z zgorevanjem (oksidacijo) beljakovin, masti,…vzdržujemo v telesih stalno temperaturo. Ta proces imenujemo presnavljanje ali bazalni metabolizem.
Človek je razmeroma energijsko neučinkovit toplotni stroj, ki proizvaja mehansko delo in prenaša toploto v okolico. Le tako lahko deluje = preživi.
Pri tem se presnavljanje uravnava tako, da je telo v toplotnem ravnotežju z okolico s pomočjo različnih mehanizmov prenosa toplote. Bolj ko smo aktivni, več energije potrebujemo in več toplote mora telo oddati.
Če tega prenosa toplote ne zaznamo in nas pri bivanju ne moti smo dosegli želen cilj:primerno toplotno ugodje !
Kelvinova definicija II. zakona termodinamike: ni mogoč toplotni stroj, ki bi toploto stalno pretvarjal v delo, brez prenosa toplote v okolico.
37+-0.8°°°°C37+-0.8°°°°C
160
120
80
40
0
1410 18 22 26 30 34 38
odv
aja n
jeto
plo
te(W
)
temp. zraka (C)o
izparevanjekonvekcija
sevanje
116 g/h30 g/hW
5
Osnovni fizikalni parametri s katerimi opisujemo toplotno okolje v prostorih so:
#8 prof. Sašo Medved Toplotno ugodje v stavbah
temperatura zraka v prostoru (ti)
srednja (povprečna) sevalna temperatura obodnih površin prostora (ts)
hitrost gibanja zraka v prostoru (v)
vlažnost zraka v prostoru (ϕϕϕϕ)
Opomba: na toplotno ugodje na določenem delovnem mestu vplivajo tudi drugi parametri kot na primer:
nesimetričnost sevalne temperature (∆t)
spreminjanje temperature po višini prostora
prepih
temperatura poda (tp) in toplotna vpojnost (b) snovi s katerimi smo v stiku bosi, ….
nevtralno
hladno
prijetno
toplo
vroče
mrzlo
prijetno
hladno
toplo
#8 prof. Sašo Medved Toplotno ugodje v stavbah
Toplotno ugodje vrednotimo s pomočjo integralnega kazalnika PMV (predictedmean vote) napovedana stopnja toplotnega ugodja.
Je relativna vpliva naštetih parametrov toplotnega okolja na ljudi. Vrednost PMV so po dogovoru med -3 (mrzlo), 0 nevtralno in +3 (vroče).
Opomba: to je najenostavnejša in najbolj razširjena skala imenovana po Fangerju.Z napravo na sliki lahko izmerimo
vse parametre, nastavimo aktiv-nost in oblečenost ljudi v prostoru ter odčitamo PMV vrednost.
S pomočjo znane PMV lahko ugotovimo odstotek ljudi, ki bo v takem okolju zadovoljnih.
6
solarni dobitki-naravno
ogrevanje s soncem
prehod toplote preko ovoja stavbe
prezračevanje stavb
notranji viri toplote
#8 prof. Sašo Medved Raba energije za ogrevanje in hlajenje stavb
solarni dobitki -pregrevanje stavb zaradi sončnega
sevanja
prehod toplote preko ovoja stavbe
prezračevanje stavb
notranji viri toplote
Rabo energije za ogrevanje in hlajenje določimo z energijsko bilanco toplotnih tokov.
Varčno rabo dosežemo z:
dobro toplotno zaščito ovoja stavbe (poletje+zima)
učinkovitim prezračevanjem (zima)
nočnim prezračevanjem (poletje)
naravnim ogrevanjem s soncem (zima)
senčenjem steklenih površin (poletje)
nadzorom nad notranjimi viri energije (poletje+zima)
Energijski tokovi v
stavbi pozimi
Energijski tokovi v
stavbi poleti
Prehod toplote v gradbenih konstrukcijah je posledica razlik v temperaturi med notranjostjo stavbe in okolico. Na prehod toplote vplivajo vsi trije mehanizmi –prestop s konvekcijo in sevanjem ter prevod toplote.
Toplotni tok s konvekcijo in sevanjem prestopa na hladnejšo notranjo površino gradbene konstrukcije
Toplotni tok se prevaja skozi vsak od slojev gradbene konstrukcije
Toplotni tok s konvekcijo in sevanjem prestopa na hladnejšo notranjo površino gradbene konstrukcije
#8 prof. Sašo Medved Prehod toplote skozi gradbene konstrukcije
7
Ena od najpomembnejših toplotnih lastnosti gradbene konstrukcije navaja toplotni tok, ki prehaja skozi m2 veliko površino gradbene konstrukcije pri razliki med temperaturo v stavbi in okolici 1 K. To lastnost imenujemo toplotna prehodnost gradbene konstrukcije U (W/m2K).
Posamezne mehanizme prehoda toplote (prestop toplote, prevod toplote,..) lahko ovrednotimo z njihovimi recipročnimi vrednostmi, ki jih imenujemo toplotne upornosti.
Toplotna prehodnost U gradbene konstrukcije je enaka recipročni vrednosti vsote vseh uporov prehodu toplote ΣR !
Toplotno prehodnost U najučinkoviteje zmanjšamo s toplotno izolacijskimi materiali. To so porozne snovi z zaprtimi zračnimi prostori v katerih zrak miruje.
#8 prof. Sašo Medved Toplotna prehodnost U gradbene konstrukcije
ΣR = R1 + R2 + R3 + R4+ R5 + R6
U = 1/ΣR
5 10 15 20 25 30 35 40 45 50 (cm)
W/m2K
0,6
0
0,2
0,4
Toplotna prehodnost U zidu iz 19 cm debele opeke s toplotno izolacijo različnih debelin
Debelina toplotne izolacije
Toplotna prehodnost gradbenih konstrukcij ni linearno odvisna od debeline toplotne izolacije – podvojena debelina toplotne izolacije ne zmanjša toplotno prehodnost gradbene konstrukcije U na polovico !
#8 prof. Sašo Medved Toplotna prehodnost U gradbene konstrukcije
V Sloveniji dovoljene toplotne prehodnosti U
8
Konvektivni in sevalni prestop toplote na notranji strani zasteklitve
Konvektivni in sevalni prestop toplote med stekli
Prevod toplote v steklu
Prehod toplote je bolj kompleksen, zato za določitev Uoken uporabljamo računalniška orodja ali preskuse. Toplotne prehodnosti zasteklitve so nekajkrat večje kot toplotna prehodnost kvalitetno toplotno izoliranega zidu !
Toplotna prehodnost zasteklitev zmanjšamo s povečanjem uporov konvektivnemuin sevalnemu prenosu toplote med stekli !
večjim številom stekel (2 -> 3) (U = 2 W/m2K)zamenjava zraka med stekli z žlahtnimi plini (Ar, Kr, Xe) (U = 1,4 W/m2K) z nizko-emisijskim nanosom na steklu (U = 0,8 W/m2K)
#8 prof. Sašo Medved Toplotna prehodnost U oken
Konvektivni in sevalni prestop toplote na zunanji strani zasteklitve
Izoliran zid
Streha neogrevanega podstrešja
Okno
Nezoliranzid Okno s spuščeno
roleto
Stavba je Stavba je Stavba je Stavba je ogrevanaogrevanaogrevanaogrevana
Vir: M. Zupan
#8 prof. Sašo Medved Preverjanje U na zgrajenih stavbah
Konstrukcije z visoko toplotno prehodnostjo imajo nižjo temperaturo na notranji površini, in višjo temperaturo na zunanji površini; z uporabo termografije ali IR slikanja stavb ugotavljamo “šibke toplotne točke” stavbe.
9
Kakovost zraka v stavbah (IAQ)
Prezračevanje stavb je proces s katerim razredčimo onesnaževala zraka v stavbi z zrakom iz okolice. Zrak v stavbah je onesnažen zaradi onesnaževal, ki jih oddajajo:
ljudje (oddajajo CO2, vodno paro, mnoge druge pline,..)
rastline (oddajajo vodno paro)
pohištvo, naprave (trdne delce, ozon, hlapljive ogljikovodike,..)
Prezračevanje je učinkovito kadar:
razredčimo onesnaževala v zraku, ki ga vdihujejo ljudje z najmanjšo možno količino svežega zraka (približno 40 – 50 m3 svežega zraka na uro vsaki osebi);
če za segrevanje (pozimi) ali hlajenje (poleti) zunanjega zraka s katerim stavbo prezračujemo porabimo čim manj energije.
Neučinkovito prezračevanje lahko povzroči “učinek bolnih stavb” (sick buildingssindrome) v katerih ljudje bolj pogosto zbolijo (astma, virusni prehladi, obolenja dihal,…)
#8 prof. Sašo Medved Prezračevanje stavb
Kakovost zraka v stavbah (IAQ)
Stavbe prezračujemo naravno ali mehansko:
naravno prezračevanje poteka skozi netesne rege stavbnega pohištva ali prezračevalne odprtine; je posledica razlike v tlaku zraka zaradi razlike v gostoti zraka zaradi različnih temperatur v okolici in stavbi;
pri mehanskem prezračevanju ustvarja potrebno tlačno razliko ventilator, po ceveh ali kanalih dovajamo pa svež zrak dovajamo v bivalne prostore in iz njih odvajamo onesnažen (“star”) zrak.
#8 prof. Sašo Medved Prezračevanje stavb
Zaradi učinkovite rabe energije – oboje za segrevanje in hlajenje zraka ter delovanje sistemov – morajo stavbe biti primerno tesne. Tesnost preverjamo z različnimi metodami, med njimi z metodo “vrat z ventilatorjem” (“Blowerdoor”) in navajamo kot število izmenjav zraka na uro (n [h-1] pove kolikokrat se zrak v prostoru zamenja z zunanjim vsako uro). Je opredeljena v predpisih o varčni rabi energije v stavbah.
∆∆∆∆p = 50 PaV.
10
Povprečna koncentracija radona v naravnem okolju SLO je 74 Bq/m3
(Taborska jama 6000 Bq/m3).
Rešitev: tesnjenje razpok, odprtin v stiku s terenom in prezračevanje - v slabo prezračevanih stavbah namesto 100 Bq/m3 kar 1000 – 2000 Bq/m3
Kem
ijsk
i si
mb
ol
in š
tevil
o p
roto
no
v
masno število (protoni+neutroni)
202 222210 230206 226218214 234 238
U 92
Pa 91
230Th
234Th
234U
238U
αα
α
α
α
αα α
α
β
β
β
β
β β
β
226Ra
222Rn
218Po
214Pb
214Po210
Po
206Pb
210Tl
Th 90
Ac 89
Ra 88
Fr 87
Rn 86
At 85
Po 84
Bi 83
Pb 82
TI 81
Pozor!
Radon Rn-222 je radioaktivni žlahtni plin, ki nastaja pri razpadu urana;
Oddaja αααα delce, ki se nahajajo v zraku in jih vdihujemo, naša čutila ga ne zaznajo, povzroča maligna obolenja;
V stavbe prihaja iz okoliškega terena, greznic, netesnih instalacijskih vodov, drenaž
Kakovost zraka v stavbah (IAQ)#8 prof. Sašo Medved Prezračevanje stavb – problem radona
Pozor!
Pri sanaciji starejših objektov najpogosteje stanovalci zamenjajo okna, z novimi bolj tesnimi
Posledica je bistveno višja vlažnost zraka in občutek zatohlega zraka.
Rešitev:
prenova ogrevalnega sistema (prostori se ne pregrevajo);
toplotna izolacija ovoja (temperature zidu znotraj so višje in razvoj plesni preprečen);
mehansko prezračevanje po potrebi.
Kakovost zraka v stavbah (IAQ)#8 prof. Sašo Medved Prezračevanje stavb – ali so stavbe lahko pretesne
11
S posebnimi prenosniki toplote prenašamo toploto iz toplega odpadnega zraka na sveži zrak, ki vstopa v prostore. V prenosniku sta svež in onesnažen zrak ločena. Te naprave imenujemo rekuperatorji toplote.
Uporabljamo dve izvedbi: križne in protitočne rekuperatorje.
Kakovost zraka v stavbah (IAQ)#8 prof. Sašo Medved Zmanjšanje toplotnih izgub pri prezračevanju
filter
dovod svežega zrakaiz okolice
odvod odpadnegazraka
ventilator zaodpadni zrak
lamelniprenosnik toplote
gumijasti podstavekpreprečuje širjenje
tresljajev
odvod svežega zrakav prostore
dovod odpadnega zrakaiz prostorov
ventilator za sveži zrakz zaščito proti zmrzovanju
posoda za kondenzat
ohišje
Tout,stavba
Tin,stavba
Tokolica
Učinkovitost rekuperatorjev navajamo s temperaturnim izkoristkom:
Teoretični izkoristek križnih prenosnikov 75%, protitočnih 100%. V praksi do 95%.
Energijska učinkovitost (ang. COP coefficient of performance)) rekuperatorjev je razmerje med preneseno toploto in porabljeno električno energijo za delovanje v istem časovnem obdobju. Najboljše izvedbe imajo COP do 20.
Učinkovitost delovanja povečamo s senzorji zasedenosti prostorov, vsebnosti CO2ali vlažnosti zraka (v stanovanjskih stavbah), ki poskrbijo, da se prezračevanje vklopi le ko je potrebno.
Kakovost zraka v stavbah (IAQ)#8 prof. Sašo Medved Zmanjšanje toplotnih izgub pri prezračevanju
Vgradnja rekuperatorjev toplote v prezračevalne sisteme je obvezna:
v vseh večjih stavbah v katerih potrebujemo za prezračevanje velike količine svežega zraka;
v energijsko varčnih stavbah, saj zgolj dobra toplotna izolacija ovoja stavbe ne zadostuje za izpolnitev zahtev in moramo uporabiti mehansko prezračevanje.
−η =
−
in,stavba okolicarek
out,stavba okolica
T T
T T
12
Kakovost zraka v stavbah (IAQ)#8 prof. Sašo Medved Kako navajamo rabo energije ?
kot primarno energijo –notranja energija goriva;
kurilnost premoga v TE-TO Ljubljana
Kot končno energijo –elektrika, toplota, bencin, ..energija v obliki, ki jo lahko uporabimo za delovanje naprav; toplota, ki jo prenesemo v stavbo v toplotni postaji (€)
kot koristno energijosvetloba, kinetična energija,,
toplota, ki jo prenesemo na zrak v prostoru, da je njegova
temperatura 20°C
Koristna energija
Toplotno ugodje Svetlobno ugodje
Zaščita pred
hrupom
Kakovost
zraka
StavbaStavba
Zakaj ogrevanje s soncem?
Zakaj ogrevanje s soncem?
Zakaj ogrevanje s soncem?
Zakaj ogrevanje s soncem?
Kakovost zraka v stavbah (IAQ)#8 prof. Sašo Medved Kako navajamo rabo energije v stavbah ?
13
Primarna energija Končna energija
Energenti, vplivi na okoljeEnergenti, vplivi na okolje Sistemi, napraveSistemi, naprave
Koristna energija
Svetlobno ugodje
Kakovost
zraka
StavbaStavba
Toplotno ugodje
Zaščita pred
hrupom
Zakaj ogrevanje s soncem?
Zakaj ogrevanje s soncem?
Zakaj ogrevanje s soncem?
Zakaj ogrevanje s soncem?
Kakovost zraka v stavbah (IAQ)#8 prof. Sašo Medved Kako navajamo rabo energije v stavbah ?
Primarna energija Končna energija Koristna energija
Lastnosti stavbeLastnosti stavbe
inin
navadenavade
prebivalcevprebivalcev
LastnostiLastnosti
sistemovsistemov
stavbnihstavbnih
instalacijinstalacij
LastnostiLastnosti
energetskihenergetskih
sistemov, sistemov,
izbira izbira
energentovenergentov
2006200620062006
Lastnosti sistemov Lastnosti sistemov
stavbnihstavbnih
instalacijinstalacij
Lastnosti elektriLastnosti električčnih nih
aparatov in napravaparatov in naprav
2009200920092009
Kakovost zraka v stavbah (IAQ)#8 prof. Sašo Medved Kako navajamo rabo energije v stavbah ?
14
60 60
0 0
15 15
30 30
kWhkWh/m/m22aa
180 + 180 +
120 120
“Pasivne stavbe”
Stavbe z nizko rabo toplote
Kvalitetno toplotno izolirane stavbe
“Zero energy house”
“Energy +” - stavbe s presežkom energije
Kakovost zraka v stavbah (IAQ)#8 prof. Sašo Medved Nizko-energijske in pasivne stavbe
trenutno na osnovi rabe koristne energije za ogrevanje
60 60
0 0
15 15
30 30
kWhkWh/m/m22aa
180 + 180 +
120 120
“Pasivne stavbe”
Stavbe z nizko rabo toplote
Kvalitetno toplotno izolirane stavbe
“Zero energy house”
“Energie +” - stavbe s presežkom energije
Kakovost zraka v stavbah (IAQ)#8 prof. Sašo Medved Nizko-energijske in pasivne stavbe
vv
Dobra toplotna zaščita ovoja stavbe
Stavbne instalacije
OVE
Energija okolja
15
ovoj ovoj
stavbestavbeprezraprezraččevanjeevanje toplatopla
sanitarna sanitarna
vodavoda
raba energije za ogrevanje
ovoj ovoj
stavbestavbeprezraprezraččevanjeevanje toplatopla
sanitarna sanitarna
vodavoda
raba energije za ogrevanje
raba energije za ogrevanje
ovoj ovoj
stavbestavbeprezraprezraččevanjeevanje toplatopla
sanitarna sanitarna
vodavoda
Kakovost zraka v stavbah (IAQ)#8 prof. Sašo Medved Nizkoenergijske in pasivne stavbe
V NE in PS se poleg bistvenega zmanjša rabe energije in izboljšanega bivalnega ugodja, bistveno zmanjša tudi potrebna moč ogrevalnih in hladilnih sistemov.
To pomeni, da lahko uporabimo za ogrevanje nižje (namesto 60+°C ->25°C), za hlajenje pa višje temperature (namesto 7°C ->18°C) nosilcev toplote in/ali hladu (najpogosteje voda ali zrak) t.i. nizko-eksergijske sisteme.
Izkoriščanje OVE in toplote/hladu okolja postane veliko bolj učinkovito!
Kakovost zraka v stavbah (IAQ)#8 prof. Sašo Medved Primeri low-ex tehnik: kondenzacijski kotli
Naprave v katerih zgorevajo fosilna goriva, biomasa, ….
Pri gorenju (oksidaciji) vodika iz goriva nastane vodna para; če jo utekočinimo pridobimo še nekaj toplote.
Utekočinjenje je mogoče, če ima grelni medij zadosti nizko temperaturo -> nizko-energijske in pasivne stavbe.
Ker “tradicionalno” merimo izkoristek kotla brez upoštevanja toplote pridobljene s kondenzacijo vodne pare v dimnih plinih, imajo take naprave:
COP 1,05 (1,07)
kurilnostkurilnost
zgorevalnazgorevalna
toplotatoplota
16
Kakovost zraka v stavbah (IAQ)#8 prof. Sašo Medved Primeri low-ex tehnik: toplotne črpalke
Pretvarjajo navidez nekoristno toploto okolja, ki jo je v okolju ogromno (0K -> 283K) v koristno (303 K – 323 K)
S TČ tekočino (imenujemo jo hladivo) spremenimo v plin z veliko količino toplote, ki jo imenujemo uparjalna toplota; ker ima tekočina v uparjalniku nizek tlak se uparja pri temperaturah okolja (zrak, podtalnica, zemlja)
kompresor
kondenzator
visok tlak hladivanizek
tlak hladiva
kompresor
kondenzator
visok tlak hladivanizek
tlak hladiva
Za delovanje rabimo električno energijo, toda porabimo jo mnogo manj kot je v stavbo prenesena količina toplote !
COP 5 Možni viri toplote v okolju za delovanje TČ
Kakovost zraka v stavbah (IAQ)#8 prof. Sašo Medved Primeri low-ex tehnik: zemeljski prenosnik toplote
Pred vstopov v prezračevalni sistem lahko zrak predgrejemo (pozimi) ali predohladimo (poleti) v zemeljskem prenosniku toplote.
Cevni prenosnik dolžine 60 do 80 m premera 120 mm (enodružinska stavba)
Ker za delovanje porabimo le nekoliko več električne energije za pogon ventilatorja je
COP 50
Tokolica
Tvstop
17
Kakovost zraka v stavbah (IAQ)#8 prof. Sašo Medved Primeri low-ex tehnik: hlapilno hlajenje
Drobne kapljice vode v zraku hlapijo, za kar črpajo toploto iz zraka. Zrak se zato ohladi – učinek fontane .
Ker porabimo za brizganje vode v tok zraka zelo malo energije je
COP 100+
H2OČe v odpadni zrak, ki ga poleti sesamo iz stavbe brizgamo kapljice vode dobimo enak učinek.
Hlad se v rekuperatorjuprenese na svež zrak, ki se zato pred vstopom v prostore zato ohladi.
8
12
16
20
24
28
32
0 300 600 900 1200 1500 1800 2100
number of hours per year
ve
nti
lati
on
air
te
mp
era
ture
(°C
)
Ta TevaporativeV večji predavalnici:
-40 kWp
Zahteve svetlobnega okolja izhajajo iz psiholoških in fizioloških potreb ljudi:
osvetlitev usmerja pri gibanju in orientiranju v prostoru
sovpada z interno uro v našem telesu
naredi predmete prostorsko prepoznavne
usmerja pozornost in pripomore k razločevanju pomembnosti informacij
zagotavlja občutek individualnosti z bolj ali manj osvetljenimi deli velikih prostorov
odpravlja občutek strahu v okolju kjer pričakujemo nevarnost (hodniki, podhodi)
Kakovost zraka v stavbah (IAQ)#8 prof. Sašo Medved Varčna raba energije pri osvetlitvi stavb
20
25
5
40
ogrevanje
klimatizacija
razsvetljava
ostalo
Kakovostna osvetlitev pomembno vpliva na storilnost in je predvsem v poslovnih stavbah povezava z veliko rabo (električne) energije).
18
Kakovostna in energijsko varčna osvetlitev:
optimalna in usklajena kombinacija naravne in električne osvetlitve
energijsko učinkovite sijalke in svetilke
Osnovni zahtevi svetlobnega ugodja:
nivo osvetlitve, merimo v lx, odvisno od zahtevnosti del 50 – 500 lx)
enakomernost osvetlitve delovnih površin v globini prostora (1:3, 1:6)
Kakovost zraka v stavbah (IAQ)#8 prof. Sašo Medved Varčna raba energije pri osvetlitvi stavb
8
4
2
0
0
6
10
12
14
16
18
20
15 30 45 60 75 90
Aok/ Atal = 16%
Aok/ Atal = 50%
Po
rab
a e
lektr
ičn
e e
nerg
ije z
a r
azsv
etlja
vo
(k
Wh/m
a)
2
Transmitivnost svetlobe zasteklitve (%)
vir umetne svetlobe
električna
moč (W/m2)
poraba električne energije
(kWh/m2) žarnica z žarilno nitko
25 9,6
halogenska
žarnica
20 7,6
fluorescentna sijalka
6 2,3
Kakovost zraka v stavbah (IAQ)#8 prof. Sašo Medved Nizkoenergijske in pasivne stavbe
Varčna raba energije v sodobnih stavbah ni odvisna zgolj od zasnove in toplotne zaščite stavb, temveč (predvsem) od učinkovitih in usklajeno delujočih sistemov stavbnih instalacij !
19
Kakovost zraka v stavbah (IAQ)#8 prof. Sašo Medved Nizkoenergijske in pasivne stavbe
Sodobne stavbe so zato opremljene s centralnimi nadzornimi sistemi (ang.BMSBuilding Management System), ki preko senzorjev, krmilnikov in kontrolnih elementov v stavbi usklajujejo delovanje sistemov …..
… povezane z računalniki pa omogočajo tudi nadzor nad rabo energije. Spremljanje rabe energije pa je pogoj za varčno rabo energije v stavbah !
Senzorja: magnetno stikalo, temperaturno zaznavalo
Krmilnik v klima-
konvektorju Kontrolni elementi v napravi
Kaj je bioklimatsko načrtovanje stavb ?
Opišite parametre in kazalnike s katerimi vrednotimo toplotno ugodje v stavbah ?
Kako zmanjšamo toplotne izgube stavb ?
Kako zmanjšamo rabo energije pri prezračevanju stavb ?
Kaj so nizko eksergijske tehnologije, ki jih uporabljamo v nizkoenergijskihin pasivnih stavbah ?
Kaj veste o varčevanju z energijo pri osvetljevanju stavb ?
Zakaj uporabljamo v stavbah CNS ?
#8 prof. Sašo Medved Možna izpitna vprašanja
