Varno delo v nevarnih razmerah

Peter Žigon

Elektronska izdaja priročnika za delo z motorno žago v nevarnih razmer-ah, ki so posledica vetrolomov, snegolomov, žledolomov ter ostalih ujm, Varno delo v nevarnih razmerah, avtorja Petra Žigona.

Slike in tekst, ki jih najdete v priročniku, so avtorska in intelektualna last-nina avtorja. Kopiranje, reprodukcija, ponatis (celote ali dela), razširjanje v elektronski ali natisnjeni obliki je brez pisnega dovoljenja avtorja prepovedano.

Grčarevec, 2014

Pred Vami je brošura, v kateri so zbrana osnovna navodila in priporočila, ki naj bi Vas vodila pri delu v izjemnih razmerah v gozdu.

Gozd je naravna in družbena dobrina, zato jo moramo varovati in ohran-jati. Ravno tako pa moramo poskrbeti tudi za varnost delavca v gozdu. Mnogokrat smo priča nestrokovnemu in malomarnemu opravljanju dela v gozdu zaradi pomanjkljivega znanja delavcev.

Izkušenim gozdarjem bodo navodila, ki jih nudi brošura, služila zgolj za osvežitev teoretičnega in praktičnega znanja, tistim, ki pa se na delo v gozdu šele pripravljajo, pa lahko pomenijo prve varne korake pri delu. Pazljivo in varno opravljeno delo nam bo v zadovoljstvo ter nas usmerja k spoštovanju narave. Pomembni prvini pri delu v gozdu sta dobra oprem-ljenost ter usposobljenost delavca, vzporedno z njima pa je povezan tudi posameznikov odnos do gozda in sočloveka.

Knjižica je nastajala tudi ob pomoči in v sodelovanju Vinka Kejžarja, Pavla Vrtovca in Jožeta Požarja. Za koristne nasvete in za recenzijo se jim zah-valjujem.

Ob zaključku naj še opozorim, da ob usmerjenosti današnje družbe v visok tehnološki napredek ne bi smeli pozabljati tudi na skrb za naravno okolje in ravnanje v njem, saj lahko z brezbrižnim ravnanjem sprožimo dolgoročne in negativne posledice.

Kultura razmišljanja je kultura dela in odnosa vseh do vsega.

- Peter Žigon -

TEHNIKA DELA V VETROLOMIH IN SNEGOLOMIH

Delovne razmere so pri delu v vetrolomih, snegolomih, žledolomih in plaziščih znatno težje kot pri običajni sečnji. Navzkriž izruvano, viseče, polomljeno in upognjeno drevje, prepletenost vej in dvignjene kore-nine zelo otežujejo delo, zato so delavci v takih razmerah izpostavljeni veliki nevarnosti. Tehnika dela v takih razmerah se razlikuje od normalne tehnike dela, poleg običajnega orodja so potrebni še drugi delovni pripomočki.Uporaba motorne žage nam delo znatno olajša, saj nam omogoča vbodni rez ter žaganje v vseh smereh.

Pri opravljanju posledic ujm moramo predvsem paziti na:

• Varnost sebe in drugih na delovišču.• Čim večji izkoristek lesa (čim manj lesnih odpadkov).• Da ne poškodujemo orodja, zlasti motorne žage.

Nevarnosti, ki pretijo delavcu so:

• Odžagano deblo se lahko prevali na delavca ali zdrči (na strmih terenih)

• Izruvan panj se lahko prevali na delavca• Pri žaganju se lahko napeto deblo nenadoma odkrhne ali sprosti ter

udari v delavca• Manj zanesljivo delavčevo stojišče zaradi slabe prehodnosti na

terenu.

Odpadki, ki nastanejo v večjih količinah, so posledica razcepljenosti drevja, visokih panjev ter zakritosti lesa z zemljo.

Kadar sta na mestu prežagovanja pesek in zemlja olupimo skorjo drevesa, da ne poškodujemo verigo motorne žage.

Šablon za tehniko učinkovitega in varnega dela ni mogoče predpisati, saj se je treba prilagoditi terenskim razmeram in vrsti poškodovanosti drevja.

Za varno delo je potrebna naslednja oprema:

• Motorna žaga z daljšo letvijo.• Sekira.• Klini.• Obračalnik.• Cepin.• Žični nateg z enim ali dvema škripcema ter žično vrvjo (20 – 30 m).• Drevesna spona (zlasti pri listavcih).• Motorni vitli, traktor z vitlom.• Lopata in kramp.

Za delo v polomijah morajo biti delavci strokovno usposobljeni in opremljeni z vsemi zaščitnimi sredstvi ter jih tudi uporabljati.

Za varnejše in učinkovitejše delo je smiselno, da izdelano drevje sprotno spravljamo iz gozda. Na ta način si povečamo prehodnost in varnost.

Da bi si delavci, ki delajo na terenu v izjemnih razmerah olajšali delo in bili za to delo bolje pripravljeni, so v tej knjižici predstavljeni tipični primeri z ustreznimi navodili za varno delo.

Za boljše razumevanje posameznih skic navajam naslednja pojasnila:

NAPETA LESNA VLAKNA

STISNJENA LESNA VLAKNA

STOPNIČASTI REZ

REZ PRI ŽAGANJU DEBLA DEBELEJŠEGA OD DOLŽINE LETVE:

Številke na posameznih skicah kažejo zaporedje rezov

1. Zmanjšamo premer debla2. Prežagamo stisnjena lesna vlakna3. Prežagamo napeta lesna vlakna

1. IZRUVANO DREVO LEŽI NA RAVNINI ALI PO BREGU NAVZGOR

Pri izruvanem drevesu, ki leži na ravnini ali po bregu navzgor, bo panj, potem ko bo deblo odžagano, udaril nazaj. Deblo je na zgornji strani obremenjeno na nateg, na spodnji pa na tlak. Ko deblo odžagamo, udari panj s koreninsko gmoto nazaj.

Da nam pri odžagovanju debla ne stisne motorne žage, prežagujemo pri iglavcih tako, da zadnji, tretji rez naredimo s koncem letve s strani in z varnega stojišča. Daljša letev bo primernejša, saj nam omogoča, da lahko stojimo čim dlje od drevesa.

Pri listavcih (zlasti bukvi in javorju) postopamo tako, da najprej prežagamo zunanji plašč in nazadnje še srednji del. (Zelo koristno upo-rabimo tudi drevesno spono, zlasti pri vrednejših sortimentih.)

Zaradi široke krošnje so napetosti v deblu zelo različne in je zato vedno dobro, da preden odžagamo deblo od panja, najprej odžagamo veje. Na ta način se ukvarjamo le z deblom, kar nam omogoča lažjo presojo napetosti v njem.

NAJPREJ RAZMISLI…..ŠELE POTEM DELAJ!

Pri tankem izruvanem drevesu, ki leži po bregu navzgor, najprej prežagamo stisnjena vlakna na spodnji strani debla (1), nato pa nadaljujemo z žaganjem napetih vlaken (2).

Ko je premer debla večji od dolžine letve, najprej zmanjšamo premer debla (1), nato pa postopamo po predhodnih korakih (2,3).

Če obstaja nevarnost, da nam stisne list motorne žage, se poslužujemo stopničastega reza.

Če visi koreninski splet nazaj, se postopa kot prikazuje številka 1. Če visi koreninski splet naprej, se postopa kot prikazuje številka 2.

2. IZRUVANO DREVO LEŽI PO STRMINI NAVZDOL

Če leži drevo navzdol po strmini, je delo nevarnejše! Nevarnost preti delavcu predvsem s tem, da se dnišče, ko deblo odžaga, lahko prevali nanj. Zato je v takih primerih osnovnega varnostnega pomena, da za-varujemo dnišče, da se ne prevali. Res je, da je napetost v koreninah, ki so še v zemlji, lahko tako močna, da se dnišče ne prevali, vendar tega ne moremo dovolj zanesljivo presoditi.

Najpreprosteje se zavarujemo s tem, da podložimo pod panj odrezek debla, tako da se panj nasloni na ta kos lesa. Najvarneje pa je zavarovati dnišče z žičnim nategom. Pri tem je pomembno, da žično vrv, ki smo jo ovili okoli panja in korenin, močno napnemo. Da se vrv ne bi zarezala med zemljo in korenine, podstavimo kos lesa, ki to preprečuje.

Žagamo najprej od spodaj navzgor in nato – da se izognemo stiskanju letve – od zgoraj navzdol tako, da preden dokončno odžagamo, naredi-mo nekaj stranskih rezov. Prikazan je tudi način, ko delavci ne odžagajo debla pri dnu, ampak pustijo primerno dolg panj, ki podpre korenine, ko deblo odžagajo. Čeprav je ta način potraten in manj zanesljiv, je v prednosti varnost delavca pred izgubo lesa.

Dnišča izruvanih dreves, ki ostanejo na strmini, predstavljajo stalno nevarnost, da se skotalijo. Kadar je le mogoče, jih postavimo nazaj. Na ta način zmanjšujemo možnost erozije in povečujemo prehodnost.

NAJPREJ Z GLAVO…..POTEM Z ROKAMI.

Pri izruvanem drevesu, ki leži po strmini navzdol, postopamo po že prej opisanem postopku. Dnišče zavarujemo z žičnim nategom ali s traktorskim vitlom.

Pri izruvanem drevesu, ki leži po bregu navzdol in ni možno sidrati koren-inskega spleta, odžagamo deblo na večji razdalji od koreninskega spleta. Dolžina panja je odvisna od naklona strmine in višine koreninskega spleta.

3. ŽAGANJE PRI MOČNO NAPETIH PREVISNIH DREVESIH

Pri napačni tehniki žaganja se deblo lahko razkolje. Tako se povečajo izgube lesa in nevarnost za delavca. Pri iglavcih, ki niso toliko podvrženi pokanju, se s pravilno tehniko žaganja (kombiniranjem vbodnega reza, žaganjem od zgoraj navzdol in od spodaj navzgor) praviloma lahko izognemo pokanju. Osnovno pravilo je, da žagamo najprej na tisti strani, kjer so vlakna najbolj stisnjena.

Pri listavcih – pri zelo kvalitetnih (furnir) – potrebujemo kljub pravilni tehniki žaganja še drevesno spono, ki jo namestimo na deblo in tako preprečimo pokanje. Z uporabo tega pripomočka je delo tudi varnejše, saj je deblo stisnjeno in žična spona prepreči nenadno pokanje debla, ki ga delavec zaradi ropota žage ne sliši. Vedno je tudi dobro, da najprej odžagamo veje krošnje.

GLAVA JE SAMO ENA, BREZGLAVEGA RAVNANJA PA ŠE IN ŠE.

Pri močno napetih previsnih drevesih prežagamo najprej stisnjena vlakna na spodnji strani debla (1), nato pa nadaljujemo z žaganjem napetih vlaken na zgornji strani (2). V primeru, da je premer debla večji od dolžine letve, najprej zmanjšamo premer debla (1), nato pa postopamo po pred-hodnih korakih (2,3).

4. SPODNJI DEL DEBLA JE DELOMA PREKRIT Z ZEMLJO

To je pogost pojav pri listavcih. V primerih, ko je spodnji del bolj ali manj prekrit z zemljo, preti nevarnost predvsem verigi, da se poškoduje; po drugi strani pa lahko ostane v zemlji več kot en meter lesa, ki je prekrit z zemljo in bi ga lahko izkoristili. Odkopavanje zemlje je pogosto videti bolj zamudno, kot je v resnici. Praviloma za tako delo nikoli ne potre-bujemo več kot 10 minut. Zato je dobro, da imamo pri roki kramp in lopato ter zemljo odstranimo. Tako delo se vedno obrestuje in le redki so primeri, da bi bili stroški odkopavanja večji, kot je vrednost lesa, ki je ostal neizkoriščen.

Deblo torej očistimo zemlje in priporočljivo je, da pod panjem izko-pljemo luknjo. Največkrat je za to potrebno dodatno opravilo, le nekaj udarcev s krampom. Priporočljivo je tudi, da v luknjo pod mesto, kjer bomo žagali, položimo kos lesa; tako je nevarnost, da bi poškodovali verigo proti koncu žaganja manjša. Kadar delamo s celuloznim lesom, se kopanju luknje lahko izognemo tako, da prežagamo na tistem mestu, kjer je deblo od tal dvignjeno, nato pa dnišče zravnamo in normalno odžagamo še preostali del.

SKRBI ZASE, DA BOŠ PRIHRANIL DRUGIM SKRBI ZATE.

Kadar se izognemo odkopavanju in deblo prerežemo stran od koreninskega sistema, postavimo preostanek debla nazaj na svoje mesto, da izboljšamo prehodnost in preprečimo morebitne premike. Preostali del debla lahko naknadno odrežemo.

5. DRUGI NAČINI ŽAGANJA

Zelo težko je presoditi vse napetosti, ki vladajo v lesu. To je še posebno težko, če ima deblo krošnjo, ki je mogoče založena pod drugimi drevesi. To so najtežji primeri in ob neprevidnosti lahko pride do hude nesreče.

Posebno kritični so primeri takrat, kadar je deblo napeto v razne smeri, npr. navzdol in postrani. V takšnih primerih je priporočljivo, da z vbod-nim rezom prežagamo sprednji del, nato pa ostanek plašča presekamo s sekiro.

NE NAPRAVI VSEH NAPAK SAM, UČI SE RAJE NA TISTIH, KI SO JIH NAREDILI ŽE DRUGI!

Pri drevesih, kjer je spodnji del debla delno prekrit z zemljo, najprej očistimo zemljo pod deblom in namestimo kos lesa, ki preprečuje skrhanje verige. Nato žagamo po predhodno omenjenih korakih, odvisno od napetosti lesnih vlaken.

,

Pri drevesih tanjših od dolžine letve najprej z obeh strani prerežemo stisn-jena vlakna (1,2) na najbolj napetem delu debla, nato pa prerežemo napeta vlakna na vrhu debla (3).

Pri drevesih debelejših od dolžine letve ter pri sortimentih višje kvalitete najprej izrežemo na stisnjeni strani del debla v obliki trikotnika (1), da preprečimo pokanje debla. Nato nadaljujemo s prežagovanjem napetih vlaken (2).

Glede na napetosti v koreninah in deblu bo včasih potrebno, da se smeri žaganja od spodaj navzgor in od zgoraj navzdol ne stikata v eni črti. Ka-dar težita dnišče in deblo narazen, se lahko zgodi, da iztrga delavcu mo-torno žago iz rok, ko pride po končanem žaganju do gibanja dnišča in debla. Ravno tako se lahko zgodi, da stisne letev. Če pričakujemo, da bo panj udaril nazaj, gornji rez premaknemo nekoliko proti deblu, obratno pa gornji rez premaknemo bolj proti panju, kadar deblo teži k udarcu navzgor. Kadar presodimo, da bo dnišče obstalo na mestu, žagamo malo postrani navzdol proti panju. S tem se izognemo stiskanju letve.Pri takih načinih žaganja moramo naknadno še enkrat izravnati rez. Zato jih uporabimo tam, kjer so dani pogoji za to.

Pri drevesih debelejših od dolžine letve ter pri sortimentih višje kvalitete na-jprej na stisnjeni strani izrežemo del debla v obliki trikotnika, da preprečimo pokanje debla, (1,2) nato zmanjšamo premer debla na obeh straneh (3,4), da zmanjšamo napetosti v deblu, nadaljujemo z žaganjem napetih vlaken (5).

V normalnih primerih pa se morata oba reza stikati v eni črti in prežagana ploskev mora biti ravna ter pravokotna na os debla.

6. POLOMIJA V SKUPINAH

Pri polomiji v skupinah moramo najprej presoditi, katera drevesa vplivajo druga na drugo. Predvsem v takih primerih uporabljamo žični nateg, motorni vitel ali traktor z vitlom.

V primeru, da leži več dreves eno na drugem, najprej odžagamo spod-nje drevo 1. Pri tem se poslužujemo že opisanih načinov žaganja. Potem odžagamo srednje drevo 2 ter nazadnje zgornje drevo 3.

ŽIVLJENJE JE PREKRATKO, DA BI SE UČILI NA LASTNIH NAPAKAH.

Pri polomiji v skupinah pričnemo z odžagovanjem najbolj spodnjega drevesa ali drevesa, ki je najmanj napeto in najbolj prosto ležeče. Če bi odžagali dnišče, na katerem že leži odžagano deblo gornjega drevesa, se lahko zgodi, da se zgornje deblo prevali na delavca. Zato pričnemo z odžagovanjem gornjega drevesa le, če imamo na razpolago pripomočke, s katerimi odstranimo deblo z dnišča drevesa, katerega nameravamo odžagati.

Posebno nevarno je delo takrat, ko izhaja več dreves iz skupnega dnišča in ležijo drevesa eno čez drugo. V takem primeru najprej odžagamo gornje drevo in ga nato z žičnim nategom ali vitlom odstranimo. Šele ko smo ga odstranili, začnemo odžagovati spodaj ležeče deblo.

V primeru, da sta koreninska sistema dreves prepletena, najprej odžagamo zgornje drevo 1. Na mestu, kjer bomo prežagovali, olupimo skorjo drevesa. Naprej postopamo glede na kvaliteto debla po že prej opisanih postopkih.

Če je na še stoječe drevo naslonjenih več drugih izruvanih dreves, najprej odžagamo najbolj zunanje (gornje) drevo, ga odstranimo in šele nato odstranjujemo spodnjega. Ko drevo odžagamo, ga spodnesemo ali odvlečemo z ustreznimi pripomočki.

V primeru, ko so drevesa naslonjena eno na drugo, najprej odžagamo zgornje drevo 1. Naredimo zasek (1), zmanjšamo premer debla tako da zarežemo z obeh strani (2,3) in nazadnje prežagamo napeta vlakna (4). Podžagovanje (2,3,4) mora biti nižje od dna zaseka (1) zaradi lažjega sproščanja (spodnašanja) drevesa. Ko je drevo odžagano, ga odstranimo. Enako postopamo z ostalimi drevesi.

7. ODLOMLJENE KROŠNJE

Kadar je krošnja odlomljena tako visoko, da ne dosežemo mesto prelo-ma, moramo drevo podreti na stran. Pomagamo si z žičnim nategom ali vitlom. Na deblo najprej namestimo žično vrv in preden pričnemo s podiranjem, z žičnim nategom drevo napnemo v smer, kamor ga bomo podrli. Žični nateg namestimo na primerni varni razdalji, šele nato izde-lamo zasek in drevo podžagamo.

SLABO PRIHAJA NA KONJU, ODHAJA NA POLŽU.

Drevo podiramo na stran. Najprej naredimo zasek (1), nato vbodni rez - oblikujemo trikotno ščetino (2), potem hrbtno režemo nazaj do pete (3), izvlečemo žago ter še z druge strani prerežemo do pete (4). Zatem vstavimo klin (5) in prežagamo peto (6). Na koncu udarjamo po klinih ali vlečemo z vitlom.

To so le najvažnejša navodila za tehniko dela v gozdnih polomijah. Žični nateg ali motorni vitel je pri teh delih nepogrešljiv, še posebno takrat, kadar terenske razmere ne dopuščajo uporabe traktorjev. Osnovnega pomena je, da so delavci, preden pričnejo delati v takih posebnih okoliščinah, dobro poučeni o nevarnostih in pravilni delovni tehniki. Krajši tečaj pred pričetkom dela je nujen. Nujno je tudi strokovno vod-stvo pri samem delu.

VARNOST NAJ ODTEHTA KOLIČINO!!

NAJ VAS PRI DELU SPREMLJA SREČA.