Embed Size (px)
Citation preview
VARNOST STROJEV IN OCENA TVEGANJA
Mag. Milan SRNA, univ. dipl.ing str. Predsednik GZ VPD
SIMPOZIJ ZDVIS 22.oktober 2015
VZOREC; pregledanih 10.000 strojev;
47% strojev ; brez pomanjkljivosti
(53% strojev ima neupravičeno znak CE )
35% strojev ; potrebne bistvene spremembe oz. odprava pomanjkljivosti
18% strojev; varnostni sistemi neustrezni
Najpogostejši vzroki;
Nepravilna integracija varnostnih senzorjev s krmilno enoto 28%,
Varnostna oprema ni preprečila vseh nevarnih premikov 26%,
Neustrezna – prekratka varnostna razdalja 12%
Kljub varovanju je bil omogočen stranski dostop do nevarnega območja 23%,
Dostop do stikala za izklop v sili je v nevarnem območju 11%
EVROPSKA STATISTIKA – STROJI*
* vir- SICK , www.sick.si
Delovna oprema, ki se uporablja, mora biti na
vidnem mestu označena v skladu s posebnimi
predpisi.
Delodajalec mora pridobiti in hraniti dokumentacijo,
iz katere je razvidno, da delovna oprema ustreza
predpisanim varnostnim in zdravstvenim zahtevam.
SPLOŠNE OBVEZNOSTI DELODAJALCA V ZVEZI
Z DELOVNO OPREMO
OBDOBNI PREGLEDI IN PREIZKUSI
› Pregled dokumentacije,
› Vizualni pregled,
› Meritve posameznih veličin in preizkus delovne opreme
Pregled dokumentacije delovne opreme in identifikacija
delovne opreme:
› ime in naslov proizvajalca, oznaka CE,oznaka serije ali
tipa, tovarniška številka, leto izdelave, oznaka v primeru,
da je stroj namenjen za uporabo v potencialno eksplozivni
atmosferi, inventarna številka,
› ocene tveganja
SPLOŠNO O OCENJEVANJU TVEGANJA ZA STROJE
Proizvajalec strojev mora zagotoviti izvedbo ocene tveganja in določiti
varnostne zahteve po katerih morajo biti, ob upoštevanju rezultatov ocene
tveganja, stroji načrtovani in izdelani.
S ponavljajočim postopkom ocenjevanja tveganja in zmanjšanja tveganja
proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik:
- določi omejitve strojev, vključno s predvideno uporabo in njihovo razumno
predvidljivo napačno uporabo,
- ugotovi nevarnosti, ki jih lahko povzročijo stroji, in z njimi povezane
nevarne situacije,
- oceni tveganje, pri čemer upošteva, kako hude bi bile morebitne poškodbe
ali okvare zdravja in kolikšna je njihova verjetnost,
- ovrednoti tveganje, da bi ugotovil, ali je treba zmanjšati tveganje,
- odpravi nevarnosti ali zmanjša tveganje, povezano s temi nevarnostmi, z
uporabo varovalnih ukrepov
POSTOPEK OCENJEVANJA IN ZMANJŠANJA TVEGANJA (SIST EN ISO 12100)
določitev omejitev za stroje (tč. 5)
Identifikacija nevarnosti, (tč. 6)
Ocena tveganja (tč.7)
Vrednotenje tveganja (tč.8)
zmanjšanje tveganja
ali je
tveganje
ustrezno
zmanjšano?
analiza
tveganja
ocenjevanje
tveganja
DA
NE
ZAČETEK
KONEC
IZHODIŠČE NAMEN IN CILJI OCENJEVANJA TVEGANJA
Cilj vseh izvedenih ukrepov je preprečiti nevarnosti za vse »življenske«
faze stroja.
Pri izbiri najprimernejše metode je potrebno upoštevati naslednja načela:
– preprečiti ali zmanjšati nevarnosti v okviru možnosti,
– zagotoviti varnost v zvezi z nevarnostmi, ki jih ni mogoče preprečiti,
– seznaniti uporabnike o preostalih nevarnostih, ki lahko nastanejo, ker so
uporabljeni varnostni ukrepi pomanjkljivi (potrebna specifična
usposabljanja in potrebno osebno varovalno opremo).
Krivulja pogostosti odpovedi skozi življenjsko dobo --- krivulja kopalne kadi
»ŽIVLJENSKE« FAZE STROJA
Možnost preprečitve ali zaobidenja varnostnih ukrepov
Ocenjevanje tveganja upošteva možnost, da se varnostni ukrepi
preprečijo ali zaobidejo.
Ocenjevanje upošteva vse tisto, kar spodbuja preprečevanje ali
zaobidenje varnostnih ukrepov, na primer:
• varnostni ukrep upočasnjuje proizvodnjo ali pa ovira katerokoli drugo
dejavnost oziroma želje uporabnika,
• varnostni ukrep, ki se težko uporablja,
• poleg upravljavca so vključene še druge osebe,
• uporabnik ne priznava ali ne sprejema varnostnega ukrepa kot
primernega za to funkcijo.
ZMANJŠANJE TVEGANJA
Zmanjšanje tveganja se lahko doseže z odstranitvijo nevarnosti ali z
ločenim ali hkratnim zmanjšanjem vsakega od dveh elementov, ki
določata pripadajoče tveganje:
• resnost škode, glede na obravnavano nevarnost in
• verjetnost nastanka te škode.
ZMANJŠANJE TVEGANJA
zmanjšanje tveganja z varno
zasnovo stroja (načrtovanje)
dopolnilni varnostni ukrepi,
varovala, izklop v sili
informacije o namembnostno določeni
uporabi, varnostni znaki in piktogrami,
opozorilne naprave, priročnik z navodili
Preostalo
tveganje
Organizacija dela, delovni postopki, usposabljanje, dodatni
varnostni ukrepi uporabnika – delodajalca, uporaba osebne
varovalne opreme, ….
Varnostni ukrepi,
ki jih zagotavlja
proizvajalec
Varnostni ukrepi,
ki jih zagotavlja in
izvaja uporabnik-
delodajalec
1.Vgrajena varnost
2.Varovanje in/ali dopolnilni
varnostni ukrepi
3 Navodila za
uporabo
KRITIČNO
OBMOČJE
Vgrajena varnost
Vgrajena varnost je prvi in najpomembnejši korak v procesu
zmanjševanja tveganja, ker obstaja velika verjetnost, da
bodo varovalni ukrepi, ki so po naravi povezani z
značilnostmi stroja,
• ostali učinkoviti,
izkušnje pa kažejo
• da lahko tudi dobro zasnovano varovanje odpove ali je
nasilno odstranjeno in
• da navodila za uporabo pogosto niso upoštevana.
Vgrajena varnost
Konstruiranje – oblikovanje
a) načrtovanje take oblike stroja, ki v največji možni meri poveča
neposredno vidnost delovnih in nevarnih območij s krmilnega mesta,
npr. z:
zmanjšanjem mrtvih kotov, ter če je to potrebno,
izbiro in namestitvijo sredstev za posredno opazovanje (npr.
ogledala), tako, da se upoštevajo lastnosti človeškega vida, še
posebej, če varno obratovanje zahteva stalen neposreden nadzor
upravljavca, kot npr.:
– transportno in delovno območje mobilnih strojev,
– območje gibanja dvignjenih bremen ali nosilne ploščadi pri strojih
za dvigovanje oseb,
– območje stika orodja z obdelovancem pri ročnih ali ročno vodenih
strojih.
Konstruiranje –
oblikovanje strojev
pravilno
napačno
Vgrajena varnost
Konstruiranje –
oblikovanje strojev
Vgrajena varnost
Razmik e je lahko ≤ 6mm
Prekinjena vijačnica
Zmanjšan premer
vijačnice
Roka
Roka
Vgrajena varnost
Ocena tveganja
Načini zmanjšanje tveganja :
Vgrajena varnost,
Varnostni ukrepi - sistemi,
Usposabljanje - informiranje
Ali je varnostni ukrep
odvisen od
krmilnega sistema ?
DADA
SIST EN 62061:
- Varnost strojev –
Funkcijska varnost na
varnost vezanih
električnih, elektronskih
in programirljivih
elektronskih krmilnih
sistemov
SIST EN ISO 13849-1:-
Varnost strojev –
Z varnostjo povezani deli
krmilnih sistemov - 1. del:
Splošna načela za
načrtovanje
(sistemi ; električni,
pnevmatski, mehanski,
hidravlični)
naslednik standarda
SIST EN 954-1Interaktivni postopek z
varnostjo povezanih
delov krmilnega
sistema
Zanesljivost varnostnih funkcij
Ocenjevanje tveganja naj upošteva zanesljivost komponent in
sistemov.
Treba je:
- Ugotoviti okoliščine, ki lahko povzročijo škodo (na primer
odpoved komponente, izpad energije, električne motnje),
- uporabiti kvantitativne metode za primerjavo alternativnih
varnostnih ukrepov,
- podati informacije, ki bodo omogočile izbiro primernih varnostnih
ukrepov, komponent in naprav.
Zanesljivost krmilnih sistemov – nivo varnostne funkcije
Varnostna funkcija je funkcija stroja, katere odpoved lahko povzroči
takojšnje povečanje tveganj(a).
Za nepričakovan zagon ali nenameren zagon se šteje vsak zagon, ki
zaradi povzroči tveganje za osebe.
Vzroki z tak zagon so npr.:
- ukaz za zagon, ki je posledica napake v krmilju stroja ali posledica
zunanjega vpliva na krmilje stroja;
- ukaz za zagon, povzročen z neprimernim delovanjem na stikalo za
zagon ali na druge dele stroja, kot so zaznavala ali elementi za
upravljanje energij;
- povrnitev oskrbe z energijo po prekinitvi;
- zunanji/notranji vplivi na dele stroja (gravitacija, veter, samovžig pri
motorjih z notranjim zgorevanjem, itd.).
Koraki za doseganje varnostne funkcije
po Direktivi o varnosti strojev
1. Ocenjevanje in zmanjševanje tveganja.
2. Opredelitev zahtev varnostne funkcije.
3. Izvedba varnostne funkcije
4. Potrditev varnostne funkcije
5. Validacija varnostne funkcije
6. Dokumentiranje varnostne funkcije
7. Potrditev skladnosti varnostne funkcije
Struktura varnostnih komponent
senzor (I) logična enota (L) kontaktor (O)
Im = povezovalni
elementi
I = input – vhod, n.pr.
senzor
L = logična enota
O = output – izhod n.pr.
kontaktor
mejna stikala vrat logična enotaaktuator
Ali je varnostni ukrep odvisen od
krmilnega sistema ?
PROJEKTIRANJE SISTEMA z varnostjo povezanih delov krmilnega sistema SRP/CS
(safety-related parts of controled system).Primerjava: IEC / EN 62061 in ISO / EN 13849-1
Odločitev
kateri standard
uporabiti
Ali obstajajo kompleksne varnostne funkcije električnih,
elektronskih in programirljivih elektronskih krmilnih sistemov ?
Ali je sistem zasnovan z uporabo kategorij B, 1, 2, 3 ali 4,
ali sistem vključuje razen električnih tudi druge sisteme
kot so pnevmatski, mehanski, hidravlični ?
Določite potrebne elemente za doseganje varnostne funkcije, npr.:
senzor (I) logična enota (L) kontaktor( O)
Uporabite postopek ocene tveganja in določite potrebno raven
integritete varnostnega sistema SIL (safety integrity level;)
Uporabite postopek ocene tveganja in določite potrebno stopnjo
delovanja, PLr, za posamezne varnostne funkcije
DA
Če je odgovor DA uporabite SIST EN 62061 Če je odgovor DA uporabite SIST EN ISO 13849-1
SIST EN 62061 ; Varnost strojev - Funkcijska varnost na
varnost vezanih električnih, elektronskih in programirljivih
elektronskih krmilnih sistemov (IEC 62061:2005/A1:2012) ,
določa zahteve in priporočila za izdelavo, vgradnjo in
ovrednotenje na varnost vezanih električnih, elektronskih in
programirljivih elektronskih krmilnih sistemov za stroje.
Uporablja se za krmilne sisteme, ki se samostojno ali v
kombinaciji uporabljajo za izvajanje na varnost vezanih
krmilnih funkcij na strojih
SIST EN ISO 13849-1:- Varnost strojev – Z varnostjo
povezani deli krmilnih sistemov - 1. del: Splošna načela za
načrtovanje (sistemi ; električni, pnevmatski, mehanski,
hidravlični), določa varnostne komponente krmilnega
sistema. Ta standard lahko uporabljamo za pravilno
načrtovanje z varnostjo povezanih delov krmilnega
Uporablja se za (električne,hidravlične, pnevmatične,
mehanske itd.) krmilne sisteme strojev
Opredelitev zahtev varnostnih funkcij
Odpoved varnostne funkcije lahko povzroči povečanje tveganja.
Definiranje varnostne funkcije,
je ključno vprašanje in sicer :
- Kaj je treba storiti, da bi zmanjšali tveganje ?
- Izboljšati varnost raven integritete(celovitosti) varnostnega
sistema SIL ali raven in uspešnosti ali PL
posledicaS
Nivo tveganja K (F+W+P)
3-4 5-7 8-10 11-1314-15 F W P
Smrt, izguba oči
ali rok4 SIL2 SIL2 SIL2 SIL3 SIL3
<= 1 h 5
zelo
verjetno 5
trajna, izguba
prstov3 SIL1 SIL2 SIL3
> 1 h do <=
24 h 4verjetno 4
povrnitev zdravja
z zdravljenjem2 SIL1 SIL2
> 24 h do <=
2 tedna 3možno 3 nemogoče 5
povrnitev zdravja
prva pomoč1 SIL1
> 2 tedna do
<= 1 leta 2redko 2 pogojno 3
> 1 leto 1zanemarljivo 1 mogoče 1
S Resnost poškodbe ali zdravstvene okvare
P
Pogostost in trajanje izpostavljenosti v nevarnem območjuF
Možnosti izognitve nevarnosti
Verjetnost nastanka nevarnostiw
Določanje SIL safety integrity level;
raven integritete varnostnega sistema po SIST EN 62061
Verifikacija - preverjanje varnostne funkcije
Preverjanje varnostnega sistema SIL (EN 62061)
Preveritev stopnje integritete varnosti, to je njeno
zanesljivost,ki mora biti enaka ali večja od zahtevane.
Certificirani podsistemi imajo prednost v tem, da je njihov
proizvajalec že opredelil vrednosti (SRP/CS) in strojne opreme (PFHd) za njih.
I izhodišče
S
resnost poškodbe ali
zdravstvene okvare,
S1 majhna, S2 težka
P
pogostost in trajanje
izpostavljenosti,
F1 redko/kratko F2
pogosto/dolgo
F
možnost da ogrožena oseba
prepreči ali omeji poškodbo,
P1 možno,
P2 možno pod določenimi pogoji
Določanje PL po SIST EN ISO 13849-1
S1
S2
F1
F1
F2
F2
P1
P1
P1
P1
P2
P2
P2
P2
a
b
c
d
e
PLr
PL
performančni nivo glede
na verjetnost nevarne
odpovedi na uro
a,b,c,d,e, performančni
nivoji
majhno
tveganje
veliko tveganje
I
Primerjava PL in SIL
Primer: Struktura varnostnih komponent – izklop v sili
Konstrukcijske rešitve krmilnih sistemov morajo biti izbrane tako, da njihovo
z varnostjo povezano delovanje zagotavlja zadovoljivo zmanjšanje tveganja
(glej ISO 13849-1 ali IEC 62061).
Pravilno načrtovani krmilni sistemi lahko preprečijo nepredvideno in
potencialno nevarno delovanje strojev.
Tipični vzroki za nevarno delovanje stroja so:
– neprimerna zasnova ali sprememba (namerna ali nenamerna) logike
krmilnega sistema,
– začasna ali trajna okvara ali odpoved enega ali več sestavnih delov
krmilnega sistema,
– sprememba ali odpoved dovoda energije do krmilnega sistema,
– neustrezna izbira, zasnova in mesto krmilnih naprav.
Uporaba vgrajene varnosti pri krmilnih sistemih
Zmanjšanje verjetnosti odpovedi varnostnih funkcij
Varnost strojev ni odvisna le od zanesljivosti krmilnih sistemov, temveč tudi od
zanesljivosti vseh delov.
Neprekinjeno delovanje varnostnih funkcij je bistvenega pomena za varno uporabo
stroja. To je mogoče doseči z ukrepi, navedenimi v 6.2.12.2 do 6.2.12.4 točki SIST
EN ISO 13849-1
Uporaba zanesljivih sestavnih delov
"Zanesljivi sestavni deli" so sestavni deli, ki so sposobni določen čas ali določeno
število delovnih operacij prenašati vse motnje in obremenitve, povezane z uporabo
opreme v pogojih predvidene uporabe (vključno z okoljskimi pogoji), z majhno
verjetnostjo odpovedi, ki bi povzročile nevarne motnje v delovanju stroja. Sestavni
deli naj bodo izbrani ob upoštevanju vseh zgoraj navedenih dejavnikov
OPOMBA : Okoljske pogoje, ki jih je treba upoštevati: trke, tresljaje, mraz, vročino,
vlago, prah, korozivne in/ali abrazivne snovi, statično elektriko ter magnetna in
električna polja.
Motnje, ki jih lahko povzročijo ti pogoji, vsebujejo odpovedi izolacije ter začasne ali
trajne odpovedi funkcij posameznih sestavnih delov krmilnega sistema.
VARNOST PROIZVODOV - STROJEV
Zakon o splošni varnosti proizvodov povzema vsebino
Direktive o splošni varnosti proizvodov 2001/95/ES
(General Product Safety Directive2001/95/EC), ki določa,
da so lahko dani na trg samo varni proizvodi
Direktiva predpisuje splošno varnostno zahtevo za kateri koli
proizvod, ki se daje na trg in je namenjen potrošnikom ali
za katere obstaja velika verjetnost, da ga bodo potrošniki
uporabljali, tudi za proizvode, ki jih potrošniki uporabljajo v
okviru zagotavljanja določene storitve.
Varen proizvod je proizvod, ki ne predstavlja nobene
nevarnosti ali predstavlja minimalno nevarnost (primerno
uporabi proizvoda), ki je sprejemljiva v smislu ohranjanja
visoke ravni varovanja zdravja in zagotavljanja varnosti
oseb.
Seznam nevarnih proizvodov
http://www.ti.gov.si/fileadmin/ti.gov.si/pageuploads/nevarni_proizvodi/index.html
http://www.ti.gov.si/fileadmin/ti.gov.si/pageuploads/nevarni_p
roizvodi/index.html
Seznam nevarnih proizvodov
http://www.ti.gov.si/fileadmin/ti.gov.si/pageuploads/nevarni_proizvodi/index.html
Seznam nevarnih proizvodov
