VARNOSTNI MEHANIZMI ENERGETSKIH DRUŽB Z NAFTNO IN … · 7 2 Opredelitev problema Gospodarske družbe z večjim številom zaposlenih in predvsem podjetja, ki se ukvarjajo z panogo,

UNIVERZA V MARIBORU Fakulteta za varnostne vede

DIPLOMSKO DELO

VARNOSTNI MEHANIZMI ENERGETSKIH DRUŽB Z NAFTNO IN PLINSKO DEJAVNOSTJO

Zoran Zvizdalo

Januar, 2010 mentor: doc. dr. Milan Vršec

2

KAZALO VSEBINE

1 Uvod ...............................................................................................................................6

2 Opredelitev problema .....................................................................................................7

3 Metodologija...................................................................................................................7

3.1 Namen in cilji diplomske naloge ............................................................................7

3.2 Raziskovalna vprašanja ..........................................................................................8

3.3 Metode dela ............................................................................................................8

3.4 Hipoteza..................................................................................................................8

4 Varnost kot družbena dobrina.........................................................................................8

4.1 Definicija ter vrste varnosti ....................................................................................9

4.1.1 Notranja varnost ...........................................................................................10

4.1.2 Zunanja varnost ............................................................................................10

4.1.3 Javna varnost ................................................................................................11

4.1.4 Zasebno varovanje........................................................................................11

4.1.5 Varovanje za lastne potrebe..........................................................................13

4.2 Pregled zakonodaje na področju varovanja energetskih družb ............................18

4.2.1 Energetski zakon...........................................................................................18

4.2.2 Direktiva Sveta o ugotavljanju in določanju evropske kritične infrastrukture

ter o oceni potrebe za izboljšanje njenega varovanja .....................................................18

4.2.3 Uredba o obveznem organiziranju službe varovanja....................................21

5 Zagotavljanje varnosti energetskih družb z naftno in plinsko dejavnostjo ..................21

5.1 Varnostni mehanizmi energetskih družb ..............................................................23

5.1.1 Varnostna politika energetskih družb ...........................................................24

5.1.2 Varnostna funkcija energetskih družb ..........................................................25

5.1.3 Varnostni koncept energetskih družb ...........................................................26

5.2 Poslovno varnostni management ..........................................................................27

5.2.1 Struktura poslovno varnostnega managementa ............................................28

5.2.2 Služba varovanja v energetskih družbah ......................................................29

5.3 Integralni varnostni sistem energetskih družb ......................................................32

5.3.1 Koncept integralne varnosti..........................................................................33

5.3.2 Predstavitev integralnega varnostnega sistema ............................................35

5.4 Ogroženost in varnostna tveganja energetskih družb ...........................................35

5.4.1 Viri, vrste in stopnje ogroženosti..................................................................40

3

5.4.2 Vrste in skupine tveganj ...............................................................................41

5.4.3 Predstavitev ocene stopnje tveganja po Uredbi o obveznem organiziranju

službe varovanja .............................................................................................................43

5.4.3.1 Podatki o zavezancu .................................................................................45

5.4.3.2 Opis objekta in območja ...........................................................................46

5.4.3.3 Ranljivost varnostno vitalnih točk v objektih in procesih na varovanem

območju…………………………………………………………………………….46

5.4.3.4 Ocena stanja na področju varovanja.........................................................47

5.4.3.5 Ocena stanja varovanja podatkov .............................................................48

5.4.3.6 Ocena pričakovanih in nepričakovanih dogodkov pri zavezancu ............48

5.4.3.7 Splošna ocena pri zavezancu ....................................................................48

5.5 Risk management in krizni management..............................................................49

6 Zaključek ......................................................................................................................53

6.1 Nekaj misli iz intervjujev .....................................................................................53

6.2 Preveritev hipoteze ...............................................................................................56

Literatura in viri....................................................................................................................58

Kazalo tabel:

Tabela 1: Top 5 trgovcev z energenti ....................................................................................6

Tabela 2: Prednosti in slabosti varovanja z lastnimi varnostniki ........................................14

Tabela 3: Seznam sektorjev ključne infrastrukture .............................................................20

Tabela 4: Opis elementov v procesu določanja varnostne politike podjetja .......................25

Tabela 5: Matrika ogroženosti .............................................................................................39

Tabela 6: Odgovori intervjuvancev .....................................................................................54

Kazalo slik:

slika 1: Integralni varnostni sistem energetske družbe z naftno in plinsko dejavnostjo ......33

slika 2: Koncept integralne varnosti.....................................................................................34

4

POVZETEK

Gospodarske družbe so v današnjih časih izpostavljene mnogoterim nevarnostim in

ogroženostim. Še posebej so izpostavljena podjetja, ki se ukvarjajo z dejavnostjo, ki

predstavlja poseben pomen za državno gospodarstvo. Infrastruktura teh podjetij je temelj

družbenega aparata, brez katerega bi bilo normalno delovanje družbe moteno oziroma

onemogočeno.

Za uspešen razvoj gospodarske družbe posebnega pomena ter s tem tudi obče družbe, je

potrebno zagotoviti uspešne varnostne mehanizme, ki bodo predstavljali skupek ukrepov v

primeru izrednih dogodkov. Prvi pogoj za uresničitev predstavlja posluh vodstvene strukture

v podjetju za razvoj ter implementacijo varnostnih mehanizmov. Popolnih rezultatov pa se

lahko nadejamo le v primeru visoke varnostne kulture vseh zaposlenih, ter primerne

izobrazbene ravni zaposlenih v službah varovanja, ki so dolžni pripravljati in izvajati načrte

varovanja.

Zakonodaja na področju varovanja v gospodarskih družbah posebnega pomena, je v tem

trenutku dokaj ohlapna. Omembe vredna je vsekakor Direktiva Sveta EU, ki je razporedila

gospodarske dejavnosti v sektorje po stopnjah ogroženosti ter naložila državam članicam

pripravo varnostnih rešitev za kritično infrastrukturo. V Republiki Sloveniji, pa je pri

zagotavljanju varnosti posebnega pomena potrebno izpostaviti Vladno Uredbo o obveznem

organiziranju službe varovanja, ki nalaga družbam, navedenim v tej Uredbi, pripravo

varnostnih načrtov.

OIL, GAS AND ENERGY CORPORATION SECURITY MEASURES

SUMMARY

At present Companies must deal with different kind of dangers and threats. Especially

Corporations with activites that represents an important benefit to national economy. For a

successfull development of economy a proper security measures are needed. If we want to

achieve this the highest management must be commited and prepared to do their best. The

second step is to achieve as higher as possible security culture between all employees.

Legislation for a economy security is at minimum. The two most important documents are

Green paper on a European Programme for Critical Infrastructure Protection and Regulation

for required security department.

5

Ključne besede

Varnost, Kritična infrastruktura, Služba varovanja, Upravljanje s tveganji, Krizni

management, Integralni varnostni sistem, Zakonodaja, Ogroženost, Tveganje.

Key words

Safety, Critical Infrastructure, Safety department, Risk management, Crisis management,

Integral Security system, Legislation, Threat, Risk.

6

1 Uvod Varnost gospodarskih družb je izjemnega pomena za nemoteno poslovanje, delovanje in

razvoj države ter gospodarstva. Vsak izredni dogodek v družbi posebnega (nacionalnega)

pomena, predstavlja določeno stopnjo nestabilnosti celotnega državnega sistema. Zato je

pomembno, da je stopnja varnostnih mehanizmov v teh gospodarskih družbah na visokem

nivoju, kar posledično privede do nižje ranljivosti ter ogroženosti.

Energetika v najširšem pomenu besede, je v novodobnem svetu nekaj, brez katerega si

normalnega življenja ne gre predstavljati. Energetski produkti poganjajo našo družbo,

državo, gospodarstvo. Primerna oskrba vseh navedenih segmentov je zelo pomembna.

Nemoteno poslovanje teh družb, pomeni stabilnost ljudi, gospodarstva. Zato je potrebno

posvečati veliko pozornosti tudi varovanju te infrastrukture, ki pa se ne nanaša le na objekte,

pač pa tudi na znanje zaposlenih, podatke zaupne narave, itd. Popolne zaščite gospodarskih

družb po vsej verjetnosti ne bomo dosegli nikoli, zaradi vedno novih načinov kriminalnih

dejanj, je pa pomembno slediti spremembam ter posodabljati varnostni sistem družbe v

koraku s časom.

V Republiki Sloveniji, je na področju energetskih storitev možno opaziti določeno stopnjo

monopola, predvsem v sektorju pogonskih goriv. Največje slovensko energetsko podjetje je

družba Petrol d.d., ki zaposluje približno 3.500 ljudi na različnih lokacijah. Velika

razpršenost družbe predstavlja veliko odgovornost na vseh področjih varovanja, tako

požarnega, ekološkega, zdravja pri delu ter pri zagotavljanju kakovosti vseh vrst storitev.

Konkurenca na energetskem trgu v Sloveniji je zanemarljiva. V skupino »velikih« poleg

Petrola, uvrščamo še podjetja OMV, Geoplin, Shell ter Salbatring International. Tabela 1: Top 5 trgovcev z energenti (Manager, 2009)

družba čisti prihodki od prodaje (v EUR)

Petrol d.d. 2.949.634.054

OMV Slovenija 890.370.419

Salbatring International 591.026.334

Geoplin 400.838.886

Shell Adria 173.625.983

7

2 Opredelitev problema Gospodarske družbe z večjim številom zaposlenih in predvsem podjetja, ki se ukvarjajo z

panogo, ki predstavlja višjo stopnjo ogroženosti s strani različnih skupin (energetika),

morajo biti primerno in ustrezno pripravljena na morebitna dejanja in posledice v škodo

podjetja, gospodarstva, civilne družbe in prebivalstva. Pomemben dejavnik preprečevanja

škodnih dejanj, je preventivno delovanje varnostnih služb podjetij, katera so po zakonu o

zasebnem varovanju (Uredba o obveznem organiziranju službe varovanja, Ur.l. RS, št.

43/2008) dolžna organizirati službo varovanja. Ena izmed primarnih funkcij služb

varovanja, je priprava oz. pridobitev vseh dokumentov varovanja, ki skupaj tvorijo varnostni

načrt družbe ter obvladovanje različnih vrst varnostnih tveganj. Le s popolnim načrtom

varovanja in z organiziranostjo služb za različna področja dela (ekologija, požarna varnost,

itd.), bo gospodarska družba odporna na morebitna škodna ravnanja, s tem pa ji bo

omogočeno normalno poslovanje.

V zadnjih letih, se področju varovanja vitalnih objektov posveča vedno več pozornosti.

Posledice za ta ravnanja lahko iščemo v terorističnih napadih v ZDA, 11/09/2001. Občutek

ogroženosti se je iz ZDA pričel širiti v ostale države sveta, tudi v Evropsko unijo. Leta 2006,

je Evropska komisija sprejela Direktivo o ugotavljanju in določanju evropske ključne

infrastrukture ter o oceni potrebe za izboljšanje njenega varovanja (2006). Direktiva razčleni

sektorje ključne infrastrukture na 11 delov, med katerimi prednjačijo področja energetike,

jedrske energije in informacijske tehnologije. V direktivi je izpostavljeno sodelovanje med

družbami istega sektorja, ki pa se nahajajo na teritoriju različnih držav in priprava

varnostnih načrtov, za vse gospodarske družbe, ki se nahajajo na seznamu evropske

ključne/kritične infrastrukture.

3 Metodologija

3.1 Namen in cilji diplomske naloge Namen diplomske naloge, je predstaviti varnostne mehanizme za celovito upravljanje

varnostnih tveganj, ter različnih vrst ogroženosti v gospodarskih družbah posebnega

pomena, kot jih je določila Vlada Republike Slovenije v Uredbi o obveznem organiziranju

službe varovanja in Svet Evropske unije v Direktivi o evropski kritični infrastrukturi. V

moji nalogi se bom osredotočil na varnostne mehanizme v energetski družbi z naftno in

plinsko dejavnostjo.

8

3.2 Raziskovalna vprašanja

• Varnost je pogoj za nemoten razvoj posameznika in obče družbe.

• Gospodarske družbe s popolno vzpostavljenimi varnostnimi mehanizmi imajo

posledično nižjo stopnjo ogroženosti, gospodarske družbe s slabim, oz. brez

varnostnih mehanizmov ne morejo pričakovati ustreznih odzivov na alarmne

situacije.

• Gospodarske družbe z integralnim varnostnim sistemom so bolj organizirane v

primeru izrednih dogodkov, preprečevanje takšnih dogodkov pa je uspešnejše.

• Obvladovanje tveganj predstavlja pomemben dejavnik pri uspešnem poslovanju

gospodarske družbe.

• Ustrezno načrtovanje in ukrepanje preprečuje ter omili posledice škodnih dejanj.

• Primerno usposobljen ter izobražen varnostni kader, predstavlja pomemben dejavnik

v zagotavljanju varnosti energetskih družb z naftno in plinsko dejavnostjo.

3.3 Metode dela Pri proučevanju raziskovalne problematike bodo uporabljene naslednje metode:

• študij knjižnih virov,

• študij elektronskih virov,

• študij internih gradiv,

• študij zakonodaje,

• študij standardov.

• intervju z odgovornimi osebami.

3.4 Hipoteza Energetske družbe z naftno in plinsko dejavnostjo ne obvladujejo dovolj dobro varnostnih

tveganj, ker nimajo izdelanih načrtov varovanja, ki zajemajo:

• oceno ogroženosti in oceno stopnje tveganja,

• program varovanja in

• načrt fizičnega varovanja.

4 Varnost kot družbena dobrina

9

Varnost lahko opredelimo kot stanje, v katerem je posamezniku omogočen nemoten razvoj,

brez občutka strahu in občutka ogroženosti. Skozi različna zgodovinska obdobja, se je

stopnja varnosti spreminjala, lahko bi dejali, bolj, ko se je razvijala država ter s tem tudi

aparati za zagotavljanje varnosti, bolj se je povečeval občutek varnosti. Dvig občutka

varnosti, bi lahko pripisali tudi dejstvu, da so civilizacije z družbeno pogodbo delno prenesle

skrb za varnost na državne organe, pristojne za zagotavljanje varnosti. Posameznik se mora

zavedati, da je predvsem sam najbolj odgovoren za varnost, tako svojo, kot tudi za varnost

drugih.

4.1 Definicija ter vrste varnosti

Različni avtorji, različno opredeljujejo pojem varnost. Pečar (1992) meni, da je varnost

posameznika in njegovih bližnjih v okolju, kjer živijo, delajo in bivajo, ob začetku tretjega

tisočletja ena izmed ključnih sestavin človekove kakovosti življenja. Vključno s

človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami pomeni vrednoto, ki je čedalje

pomembnejša v demokratičnih ureditvah, kjer se ljudje, ob upoštevanju svojih pravic in

obveznosti, zavedajo tudi svojih pravic do vedno bolj varnega življenja.

Grizold (1998) opredeljuje varnost kot stanje, v katerem je zagotovljen uravnotežen fizični,

duhovni in duševni ter gmotni obstoj posameznika in družbene skupnosti v razmerju do

drugih posameznikov, družbenih skupnosti in narave. Varnost je imanentna strukturna

prvina družbe, ki zajema tako stanje oziroma določeno lastnost stanja kot tudi dejavnost

oziroma sistem. Varnost pa je mogoče opredeliti tudi kot civilizacijsko in kulturno

kategorijo, ki zajema vse vidike sodobne varnosti in sicer: gospodarsko, kulturno, politično,

socialno, pravno, ekološko, obrambno, itd..

Čas (2005) meni, da imajo kljub univerzalnemu značaju pojava sodobne varnosti njegove

individualne razsežnosti zelo velik pomen, saj je varnost z vidika posameznika najprej

predvsem individualna potreba, stanje, zavestno hotenje in občutje. Posameznik v

prepletanju različnih razsežnosti življenja v sodobni družbi občuti in dojema najbolj

neposredno predvsem svoje potrebe in šele nato potrebe na višjih ravneh organiziranja

družbene skupnosti.

Zavestno prizadevanje za vzpostavitev stanja varnosti je civilizacijska in kulturna kategorija

in je torej družbena vrednota. Za zagotavljanje minimalnih standardov osebne varnosti

10

državljanov, je sicer odgovorna država, ki pa seveda ne more in ne sme prevzeti vseh nalog,

ki jih opravlja država kot institucija in družba kot taka. Varnost mora po tem takem postati

interakcija med državo in družbo, šele to bo zagotovilo solidno raven varnosti in njen

nadaljnji razvoj. Vendar pa mora biti tako razmerje tudi zakonsko natančno določeno

(Cestnik, 2001).

4.1.1 Notranja varnost Vršec (2006) pravi, da sistem notranje varnosti v osnovi tvorijo državne institucije kot so:

uniformirana in kriminalistična policija, inšpekcijske in carinske službe, pravosodni

organi, in (varnostno) obveščevalne službe. Glavne kompetence podsistema notranje

varnosti so: zagotavljanje varnosti ljudi in njihovega premoženja, vzdrževanje javnega reda

in miru, preprečevanje in obravnavanje kaznivih dejanj in prekrškov, varovanje državne

meje, izvajanje upravnih notranjih zadev, izvrševanje nadzornih inšpekcijskih in carinskih

nalog, zagotavljanje sodnega varstva in obvladovanje obveščevalnih informacij. Vse bolj pa

se utrjuje spoznanje, da v sistem notranje varnosti uvrščamo tudi zasebno varovanje,

detektivsko dejavnost ter varnostne službe v gospodarskih službah. Kajti ti subjekti imajo

zakonsko podporo, njihovo delovanje pa mora temeljiti na sodobnemu znanju, ki ga ponuja

tuja in naša varnostna in zavarovalna stroka.

Pojavne oblike ogrožanja notranje varnosti so:

• ogrožanje ustavne ureditve,

• teroristična dejavnost,

• kriminaliteta ter druge oblike ogrožanja življenj in premoženja.

Zoperstavljanje vsem tem virom ogrožanja zahteva in predpostavlja večnivojski pristop.

Najprej je potrebno sprejeti ustrezno varnostno politiko, nato oblikovati varnostno strategijo,

ki mora zagotoviti vsaj relativno individualno in kolektivno varnost, odpraviti ranljivosti na

socialnem, političnem, ekonomskem itd. področju, sprejeti ustrezen politični konsenz,

oblikovati subjekte, ki se bodo soočali z deviantnostjo, ter jim dati jasne zakonske okvire za

delo, pridobiti podporo javnosti in uspešno skleniti krog družbenega nadzorstva (Buzan

1983, Roland in Moriarty 1990, Grizold 1995 v Anžič 1997).

4.1.2 Zunanja varnost

11

Po Grizoldu (2002) se zunanja varnost nanaša na vse oblike, procese in okoliščine ogrožanja

določene države od zunaj v določenem času. Ta je odvisna od posamezne države in njene

moči in od odnosov, ki jih ima z drugimi državami, zlasti sosedi, ter od tega, kako jo te

države podpirajo kadar je v nevarnosti, seveda če gledamo na omenjeno problematiko le

vojaško, politično in obrambno. Seveda pa je postala pomembna tudi gospodarska

razsežnost varnosti, ki je tako izziv kot tudi priložnost za krepitev evropske politične

stabilnosti.

Stopnja zunanje varnosti Republike Slovenije se je nedvomno povečala z vstopom v evro-

atlantske povezave (NATO, EU). Prost pretok ljudi ter blaga povečuje blaginjo države, nosi

pa tudi nekatere nevarnosti, predvsem v povečanem številu mednarodnega organiziranega

kriminala ter drugih kaznivih ravnanj.

4.1.3 Javna varnost Pojem javna varnost, Čas (2005) opredeljuje v povezavi s policijsko dejavnostjo in jo

pojmuje kot stanje, v katerem se z varnostnimi, preventivnimi in represivnimi aktivnostmi

preprečuje in razrešuje protipravna dejanja. Javno varnost lahko opredelimo kot dobrino, ki

jo lahko pridobivamo in uživamo na družbeno organiziran način, ki mora biti na razpolago v

določeni meri vsem članom družbe, ki ima to posebno značilnost, da se zagotavlja vedno le

na javnopraven, na državno naslonjen in zato arbitraren način in, ki jo lahko zagotavljamo

samo in izključno prek države. Pomeni stanje, v katerem so izključeni materialni protipravni

akti, s katerimi se rušijo ali ogrožajo pravice in temeljne svoboščine občanov, osnovni

element družbene ureditve ali druge zaščitene vrednote.

Le v stanju, navedenem v prejšnjem odstavku se bo družba razvijala nemoteno, življenjski

standard pa bo visok. Pomemben dejavnik pri zagotavljanju javne varnosti, v prvi vrsti

predstavlja delo državnega represivnega organa, ki mora delati po črki zakona ter skladno z

Ustavo Republike Slovenije ter drugimi zakonskimi in podzakonskimi akti. Zaupanje v delo

policije s strani državljanov mora biti visoko, kot tudi ugled.

4.1.4 Zasebno varovanje

12

Posameznik se že ves čas človeške zgodovine in še danes v civilni družbi in pravni državi

zateka tudi k organizacijam, ki se ukvarjajo z zagotavljanjem varnosti, čeprav je za varnost

različnih vrst v prvi vrsti odgovorna država. Tu imamo v mislih najrazličnejše oblike

organiziranega samovarovanja, zlasti pa zasebno varovanje, oziroma zasebno varstvo. To pa

vsekakor sodi v »notranjo varnost, ki se nanaša na sposobnost obvladovanja ogrožajočih

tokov, procesov, dogodkov ali ljudi znotraj suverene države« (Pečar, 1995) in je širša od

javne varnosti, saj jo ne zagotavljajo le državni organi in državne institucije, temveč tudi

drugi organi in institucije ter posamezniki (Čas, 2005).

Za izvajanje dejavnosti v zasebnem varovanju, je potrebno pridobiti dovoljenje oz. licenco s

strani ministrstva za notranje zadeve (MNZ).

Prvi Zakon o zasebnem varovanju je določal pogoje za pridobitev licence samo za fizično in

tehnično varovanje, po spremembi Zakona leta 2003, pa je za opravljanje dejavnosti

zasebnega varovanja možno pridobiti šest licenc, in sicer za:

• varovanje oseb,

• varovanje premoženja,

• prevoz in varovanje denarja ter drugih vrednostnih pošiljk,

• varovanje javnih zbiranj,

• upravljanje z varnostno-nadzornim centrom in

• načrtovanje in izvajanje varnostih sistemov.

Varovanje oseb je varovanje življenja in telesne nedotakljivosti fizičnih oseb z varnostniki-

telesnimi stražarji.

Varovanje premoženja je varovanje premičnega in nepremičnega premoženja pred

uničenjem, tatvino in drugimi škodljivimi vplivi z varnostniki oziroma tehničnimi sistemi in

mehanskimi napravami po predpisanih standardih. Tehnični sistemi za varovanje so

posamezna ali funkcionalno povezana sredstva za nadzor gibanja na določenem objektu,

območju ali prostoru, samodejno odkrivanje in javljanje nepooblaščene prisotnosti ali

požara, prenos alarmnih sporočil ter sredstva za obdelavo in arhiviranje teh sporočil (proti-

vlomno varovanje, video-nadzor, pristopna kontrola, itd.).

Mehanske naprave za varovanje pa so posamezna ali funkcionalno povezana sredstva, ki so

varnostno posebej izdelana za preprečevanje ali omejevanje gibanja.

13

Prevoz in varovanje denarja ter drugih vrednostnih pošiljk je prevoz denarja ter drugih

vrednostnih pošiljk (zlato, drago kamenje, umetnine, vrednostni papirji, itd.) z varnostniki

ter s pomočjo posebej prirejenih vozil na motorni pogon.

Varovanje javnih zbiranj je zagotavljanje reda na javnih shodih in javnih prireditvah s

pomočjo varnostnikov oz. s tehničnimi sistemi in mehanskimi napravami za varovanje, v

skladu s predpisi, ki urejajo javna zbiranja.

Upravljanje z varnostno – nadzornim centrom, je upravljanje in stalen fizičen nadzor nad

vgrajenimi tehničnimi sistemi in napravami za varovanje premoženja, območja ali varovalne

osebe in nadzor s telekomunikacijskimi potmi prenosa alarmnih signalov, ki se opravlja v

varnostno – nadzornem centru.

Načrtovanje in izvajanje varnostnih sistemov je izdelava načrtov instalacij in izvedbe

varovanja objektov, območij ali prostorov kamor sodijo študije, idejne rešitve, projekti za

razpis, pridobitev gradbenega dovoljenja, ocena ogroženosti in drugo. Izvajanje varnostnih

sistemov pa obsega neposredno izvedbo tehničnih rešitev varovanja in nadzor nad njegovo

izvedbo ter vzdrževanje sistemov in mehanskih naprav za varovanje (Čas, 2006).

4.1.5 Varovanje za lastne potrebe Sestavni del industrijskega varovanja je tudi nekomercialno fizično-tehnično varovanje,

požarno varovanje in druge vrste varovanja. To pomeni, da gre za varovanje za lastne

potrebe in ne za trženje varnostnih storitev fizične in tehnične narave. Top management

podjetja se sam, ali na predlog varnostnega managerja, ali na podlagi zunanjega varnostnega

svetovalca, odloči o načinu in obsegu varovanja svojega podjetja. Pri tem mora upoštevati

vsaj dvoje: prvič, upoštevati je treba zakonodajo, ki ureja področje varovanja in zaščite; in

drugič; odločiti se je treba kaj bo podjetje varovalo samo, kaj pa bo preneslo na

pogodbenega izvajalca fizično-tehničnega varovanja.

Minimalni standard varovanja podjetja je ureditev tistih varnostnih mehanizmov, ki jih

predpisujejo zakoni in podzakonski akti.

Zadovoljiv standard varovanja podjetja je upoštevanje zakonodaje in uvedba fizično-

tehničnega varovanja, na podlagi ocene ogroženosti in tveganj.

Optimalni standard varovanja podjetja pa je vzpostavitev integralnega varnostnega sistema,

ki poleg upoštevanja zakonodaje ter ocene ogroženosti in varnostnih tveganj, uvaja tudi

potrebne poslovno-varnostne standarde (Vršec, 2000).

14

Čas (2006) pravi, da varovanje za lastne potrebe predstavljajo zasebne varnostne službe, ki

delujejo v sklopu gospodarske družbe oz. druge organizacije. Zasebne varnostne službe

morajo izpolnjevati vse pogoje za pridobitev licence za izvajanje posamezne dejavnosti

zasebnega varovanja. To pa ustvarja za lastne zasebno varnostne službe, ki delujejo v okviru

gospodarske družbe oz. druge organizacije dodatne probleme, saj je zagotovo iz finančnega

in poslovnega vidika nesmiselno za lastno varovanje zagotavljati tudi nekatere zakonsko

določene obveznosti, kot je na primer lastni varnostno-nadzorni center, obvezno število

varnostnikov oziroma še kaj drugega.

To je seveda trditev za manjše gospodarsko poslovne sisteme, saj je tudi lastni varnostno –

nadzorni center lahko smiseln za velike gospodarsko poslovne sisteme. V takšnem primeru

pa so potrebne ustrezne poslovno varnostne ocene, ki gradijo na varnostni strategiji, katere

mora upoštevati vse prednosti in slabosti lastne oz. s pogodbo zagotovljene zasebno

varnostne službe. V energetski družbi z velikim številom dislociranih enot, je uvedba

lastnega varnostno nadzornega centra vsekakor dobrodošla (primer Petrol d.d.). Tako bo

spremljanje dogajanja vedno pod budnim očesom operaterjev VNC, zaradi poznavanja

varnostno vitalnih točk (Vršec, 1993: 222-224) na območju in v objektih, pa bo večja

pozornost namenjena prav njim.

Varnostna služba z lastnimi varnostniki Varovanje z lastnimi varnostniki pomeni, da se varovanje izvaja samo na območju in za

potrebe gospodarske družbe. To nadalje pomeni, da lastni varnostniki ne nastopajo na trgu

varnostnih storitev, razen v primeru, ko mora gospodarska družba po vladni uredbi obvezno

organizirati varnostno službo in si v skladu z zakonodajo, ki ureja zasebno varovanje

pridobiti licence za varovanje oseb in premoženja, po potrebi pa še druge licence.

Tabela 2: Prednosti in slabosti varovanja z lastnimi varnostniki (Vršec, 2006)

Prednosti Slabosti

Zvestoba lastnemu podjetju Stroški varovanja so večji kot pri pogodbeno najetem varnostnem osebju (boljša oprema, boljša plača, urejeno usposabljanje)

Lastni varnostniki imajo višjo plačo kot pogodbeno najeti varnostniki Nevarnost familiarnosti z zaposlenimi

Boljši delovni pogoji Kadrovanje v varnostno službo takih delavec, ki niso primerni ali sposobni za druga dela in naloge

Manj bojazni za izgubo delovnega mesta – zaposlitev za nedoločen čas

Oteženo ukrepanje zoper zaposlene, ki kršijo pravila hišnega reda in varnostnega režima, če niso jasno dorečeni postopki ukrepanja zoper zaposlene, stranke in druge

15

Neposredna odgovornost lastnemu managementu

Dobro poznavanje lokacije, zgradb, osebja, ranljivih točk, ogroženosti in varnostnih tveganj

Usposabljanje, ki je prilagojeno varnostnim potrebam

Možen je neposreden in učinkovit nadzor nad varovanjem ter urejanje odgovornosti

Možnost presojanja kakovosti varovanja v sklopu kakovosti celotnega poslovanja

Možnost pridobitve licence za varnostnike, če izpolnjujejo pogoje po veljavni zakonodaji, ki ureja zasebno varovanje

Varnostna služba s pogodbeno najetimi varnostniki Pri najemu varnostne službe za opravljanje fizičnega varovanja, je potrebno izbrati podjetje,

ki na trgu storitev uživa ugled, predstavlja urejeno podjetje, cenovno in kakovostno pa so

ugodni in sprejemljivi.

Vršec (2006) navaja pogoje za sklenitev pogodbe z izbranim varnostnim podjetjem kot

zunanjim (outsourcing) izvajalcem varovanja, ki so:

• varnostniki morajo biti pri varnostnem podjetju kot izvajalcu pogodbenega varovanja

dokazano zaposleni za nedoločen čas,

• varnostniki morajo imeti licenco za varovanje oseb in premoženja,

• na delovnih mestih varovanja morajo delati vedno isti varnostniki, razen v primerih,

ko je zaradi objektivnih razlogov (dopust, bolezen, nesreča, itd.), potrebna

zamenjava,

• varnostniki delajo po načrtu varovanja, po načrtih za obvladovanje izrednih

dogodkov – upoštevajoč alarmni sistem – in po navodilih ter v skladu z varnostnim

režimom in drugimi notranjimi akti naročnika,

• varnostniki morajo biti pred nastopom izvajanja pogodbenega dela usposobljeni po

programu usposabljanja za izvajanje nalog varovanja pri naročniku,

• za nadzor nad delom varnostnikov in za strokovno pomoč varnostnikom mora

pogodbeni izvajalec varovanja imenovati odgovorno osebo,

• interni nadzor nad delom varnostnikov izvaja odgovorna oseba naročnika in

odgovorna oseba pogodbenega izvajalca varovanja,

• če je pri spremljanju in nadzoru nad delom varnostnikov ugotovljena kršitev

delovnih obveznosti, delo pod vplivom alkohola ali mamil, nedostojno vedenje,

16

nepravilna oprema in druge nepravilnosti, zahteva direktor naročnika takojšnjo

zamenjavo brez prigovora izvajalca,

• na prošnjo naročnika policija opravi enkrat letno inšpekcijski nadzor glede

zakonitosti in strokovnosti izvajanja zasebnega varovanja,

• vsa potrebna oprema za delo varnostnikov je v domeni izvajalca,

• nošenje orožja – kdaj in kateri varnostnik bo pri opravljanju službe nosil orožje

(pištolo) je v pristojnosti odločitve odgovorne osebe izvajalca, v sodelovanju z

odgovorno osebo naročnika,

• varnostniki morajo naloge varovanja opravljati tako, da ne razvijajo (familiarnih)

odnosov z zaposlenimi in strankami, obiskovalci in poslovnimi partnerji,

• varnostniki morajo upoštevati tekoča navodila, usmeritve, dodatne naloge, svarila,

pripombe in opozorila odgovorne osebe naročnika.

Prednosti in slabosti pogodbeno najetih varnostnikov pa so naslednje (Vršec, 2008):

Prednosti: • Pogodbeni izvajalec že ima varnostnike z licenco in potrebna sredstva (vozila,

opremo. itd.) za izvajanje storitev,

• Od pogodbenega izvajalca varovanja se pričakuje strokovnost, profesionalnost in

kakovost varovanja oseb in premoženja,

• Nudenje storitev fizičnega varovanja poteka po konkurenčni ceni,

• Porabnik varnostnih storitev lahko (če zna in hoče) postavi pogodbenemu izvajalcu

pogoje, zahteve in želje ter diktira ceno in kakovost,

• Varnostniki so usposobljeni po javno veljavnih programih za pridobitev nacionalne

poklicne kvalifikacije,

• Pogodbeni izvajalec ima pridobljen certifikat kakovosti po standardih ISO 9000:2000

(obstoječi izvajalec ga nima),

• Dobrodošle so izkušnje varnostnikov z večletno prakso,

• Nudenje tudi drugih storitev, kot so storitve tehničnega varovanja in druge,

• Možnost, da določena zavarovalnica nudi popuste pri zavarovalni premiji, če

porabnik varnostnih in zavarovalnih storitev izpolni zavarovalniške pogoje varovanja,

• Ukrepanje zoper osebje je lahko profesionalno in neobremenjeno s familiarnimi in

podobnimi ovirami.

17

Slabosti:

• Še vedno pojavljanje dela na črno,

• Šibak varnostni management,

• Ohlapnost pogodbenih razmerij, kar zamegljuje zahtevano kakovost, strokovnost in

odškodninsko ter druge vrste odgovornosti,

• Nizka in nestabilna plača varnostnikov,

• Nizka motivacija za delo,

• Slabi pogoji dela,

• Vprašljiva psihofizična pripravljenost varnostnega osebja,

• Nizka kakovost varovanja – razočaranje porabnikov,

• Nezadostna logistična sredstva in oprema,

• Nestalnost varnostnega osebja – večkratne menjave zaradi fluktuacije ali zgolj zaradi

potreb pri drugem porabniku – v dejavnosti je na letnem nivoju cca. 20% fluktuacija,

• Šibak občutek odgovornosti,

• Šibko poznavanje ranljivih točk, ogroženosti in tveganj pri porabnikih varnostnih

storitev,

• Sistem usposabljanja varnostnega osebja po konceptu nacionalnih poklicnih

kvalifikacij je časovno in vsebinsko izredno šibak in ne zadovoljuje varnostnih potreb

porabnikov varnostnih storitev,

• Nezanesljivost dodatnega angažiranja varnostnega osebja v izrednih primerih in

kriznih situacijah,

• Poglavitni interes pogodbeno najetega varovanja je dobičkonosnost posla,

• Šibak inšpekcijski nadzor nad zasebnim varovanjem – izvaja se le upravni nadzor, ne

pa tudi nadzor nad strokovnostjo, kakovostjo in zanesljivostjo izvajanja pogodbenih

obveznosti,

• Šibak notranji nadzor nad izvajanjem pogodbenih obveznosti,

• Dokaj visoka fluktuacija, kar pri porabnikih povzroča slabitev varnostnih

mehanizmov,

• Slabo kritje odgovornosti za škodo nastalo zaradi slabe kakovosti izvedenih storitev

ali malomarnega opravljanja pogodbenih obveznosti.

18

4.2 Pregled zakonodaje na področju varovanja energetskih družb Zakonodaja na področju varovanja energetskih družb je obsežna. Področje dela energetske

družbe je specifično, zato je zakonov, direktiv, uredb ter drugih pravnih aktov precej. Naj

izpostavim tiste, ki so neposredno povezani z delom energetske družbe. V ospredje vsekakor

sodi zakonodaja, ki se nanaša na varovanje okolja, varnosti in zdravja pri delu, požarne

varnosti ter zakoni, ki opredeljujejo delo ter pooblastila službi varovanja (fizično-tehnično

varovanje). V nadaljevanju nameravam podrobno opisati tri pravne vire, ki so izjemnega

pomena za delo energetske gospodarske družbe ter službe varovanja v tovrstnem podjetju.

4.2.1 Energetski zakon Državni zbor Republike Slovenije je leta 1999 sprejel Energetski zakon, ki je razdeljen na

šestnajst poglavij. Zakon določa načela energetske politike, pravila za delovanje trga z

energijo, načine in oblike izvajanja gospodarskih javnih služb na področju energetike,

načela zanesljive oskrbe in učinkovite rabe energije ter pogoje za obratovanje energetskih

postrojenj, pogoje za opravljanje energetske dejavnosti, ureja izdajanje licenc in energetskih

dovoljenj ter organe, ki opravljajo upravne naloge po tem zakonu.

Za pridobitev licence za opravljanje energetske dejavnosti, je potrebno izpolnjevati stroge

pogoje, katere lahko izpolnjujejo le podjetja/zasebniki, z velikim finančnim zaledjem ter

trdnimi smernicami in načrti. Takšnih podjetij je malo, zato lahko trdimo, da na slovenskem

tržnem prostoru prevladuje monopol.

4.2.2 Direktiva Sveta o ugotavljanju in določanju evropske kritične infrastrukture ter o oceni potrebe za izboljšanje njenega varovanja

Evropski svet, je leta 2004 zadolžil Komisijo, naj pripravi dokument, ki klasificira

gospodarske panoge po stopnji ogroženosti. Dokument je nastal leta 2006, predvsem kot

posledica povečane stopnje ogrožanja od terorizma. Mnenje komisije je, da se vsaka država

sooči s svojimi kritičnimi infrastrukturami, ter se po potrebi poveže tudi s sosednjimi

državami članicami.

V prvi vrsti kritične infrastrukture se nahajajo gospodarske družbe, ki se ukvarjajo z

energetiko ter sorodnimi dejavnostmi. Tu prednjačijo predvsem podjetja, ki se ukvarjajo s

prodajo nafte, plina in električne energije.

19

V Evropski uniji obstaja več ključnih infrastruktur, ki bi, če bi bile poškodovane ali uničene,

vplivale na dve ali več držav članic. Mogoče je tudi, da okvara ključne infrastrukture v eni

državi članici vpliva na drugo državo članico. Takšne ključne infrastrukture z nadnacionalno

razsežnostjo morajo biti ugotovljene in določene kot evropske ključne infrastrukture (EKI).

To je mogoče doseči samo s pomočjo skupnega postopka v zvezi z ugotavljanjem EKI in

oceno potrebe za izboljšanje varovanja teh infrastruktur.

Zaradi nadnacionalne razsežnosti bi integrirani pristop na ravni EU pri preiskovanju slabosti

in šibkih točk ter ugotavljanju pomanjkljivosti varnostnih ukrepov, koristno dopolnil in

dodal vrednost nacionalnim programom za varovanje ključne infrastrukture, ki se v državah

članicah že izvajajo, ter dodal pomembno vrednost nadaljnji sposobnosti za življenje in

možnostim ustvarjanja dobička na evropskem notranjem trgu.

Ker imajo različni sektorji posebne izkušnje, strokovno znanje in zahteve glede varovanja

ključne infrastrukture (VKI), je treba pristop na ravni EU za varovanje ključne infrastrukture

oblikovati in izvajati ob upoštevanju sektorskih posebnosti ključne infrastrukture (KI), in

temeljiti mora na obstoječih sektorskih ukrepih za ključno infrastrukturo. Za olajšanje

izvajanja pristopa za varovanje ključne infrastrukture po posameznih sektorjih je treba

oblikovati skupni seznam sektorjev ključne infrastrukture.

Seznam sektorjev ključne infrastrukture je sistematsko razporejen, od bolj k manj ogroženim

dejavnostim s katerimi se ukvarjajo gospodarske družbe. Vse dejavnosti, povezane z

energetiko razumljivo uvrščamo med najbolj ogrožene. Ljudje smo odvisni od teh dobrin,

prav tako nacionalna gospodarstva.

Jedrska industrija, je ogrožena z vidika terorističnih aktov separatističnih skupin, ki imajo

namen vplivati na širšo javnost preko medijske izpostavljenosti. Vsako manjše ali večje

kriminalno ravnanje zoper jedrsko energijo, ima lahko za nacionalno in evropsko industrijo

in celotno gospodarstvo ter prebivalstvo katastrofalne razsežnosti.

Informacijske in komunikacijske tehnologije so naslednja privlačna tarča za osebe in

združbe s kriminalnimi nagoni. Ker si obdobja, v katerem živimo, ne predstavljamo brez

elektronskih in drugih komunikacijskih pripomočkov, je možnost zlorab zelo visoka.

Zlorabe so lahko različne, od vdora v baze zasebnih podatkov (zlorabe bančnih računov), do

zlorab informacij nacionalnega pomena. Nad vsemi informacijami, ki jih posedujemo ljudje,

20

preko takšnih ali drugačnih komunikacijskih sredstev, bedijo tudi nekateri državni organi,

saj z odredbami sodišč smejo posegati v temeljne človekove pravice.

Četrti, peti in šesti sektor predstavljajo pogoj za človekov obstoj, vsakršna oblika deviantnih

vedenj zoper te sektorje in infrastrukturo, pomeni neposreden napad na človekovo življenje.

Splošno sprejeto dejstvo je, da ni zdravega gospodarstva, brez dobrih transportnih povezav.

Slovenija je, glede ogroženosti transportnih povezav dokaj visoko izpostavljena kriminalnim

ravnanjem zoper to infrastrukturo. Geografska lega Slovenije pomeni stičišče zahodne in

vzhodne Evrope, preko cestnih, železniških in drugih povezav. Luka Koper je izjemnega

pomena za slovensko gospodarstvo, zato je potrebno poskrbeti za varnost le te, kot tudi za

ostale vodilne subjekte slovenskega gospodarstva, ki so ključnega pomena za slovenski

razvoj.

Tabela 3: Seznam sektorjev ključne infrastrukture

Sektor Podsektor

I Energetika 1 Proizvodnja, rafiniranje, predelava ter skladiščenje nafte in plina ter distribucija preko naftovodov in plinovodov

2 Proizvodnja in prenos električne energije

II Jedrska industrija 3 Proizvodnja in skladiščenje/predelava jedrskih snovi III Informacijske in komunikacijske

tehnologije, IKT 4 Zaščita informacijskih sistemov in omrežij 5 Sistemi za avtomatizacijo in nadzor instrumentacije (SCADA

itn.) 6 Internet 7 Zagotavljanje fiksnih telekomunikacij 8 Zagotavljanje mobilnih telekomunikacij 9 Radijska komunikacija in navigacija 10 Satelitska komunikacija 11 Oddajanje

IV Voda 12 Zagotavljanje pitne vode 13 Nadzor nad kakovostjo vode 14 Zajezitev in nadzor nad količino vode

V Hrana 15 Zagotavljanje hrane in zaščita varne hrane VI Zdravje 16 Zdravniška in bolnišnična oskrba

17 Zdravila, serumi, cepiva in farmacevtski proizvodi 18 Biolaboratoriji in bioagensi

VII Finančni sektor 19 Infrastrukture in sistemi za plačila in obračun ter poravnavo 20 Regulirani trgi

VIII Promet, logistika 21 Cestni prevoz 22 Železniški prevoz 23 Letalski prevoz 24 Prevoz po celinskih plovnih poteh 25 Čezoceanski in pomorski prevoz na kratke razdalje

IX Kemična industrija 26 Proizvodnja in skladiščenje/predelava kemičnih snovi 27 Cevovodi za nevarne snovi (kemične snovi)

X Vesolje 28 Vesolje

21

XI Raziskovalne zmogljivosti 29 Raziskovalne zmogljivosti

4.2.3 Uredba o obveznem organiziranju službe varovanja Uredba o obveznem organiziranju službe varovanja nalaga družbam posebnega pomena

vzpostavitev varnostnega sistema, ki naj zajema ravnanja ob primeru izrednega dogodka.

Med členi v Uredbi se nahaja tudi člen, ki pojasnjuje oceno stopnje tveganja. Vsako

podjetje, ki je s strani Vlade RS določeno, da skladno z Uredbo organizira službo varovanja,

mora ovrednotiti tveganja na objektih v lasti.

Uredba o obveznem organiziranju službe varovanja temelji na Direktivi EU iz leta 2006, ki

pa je bila v slovensko pravno okolje implementirana leta 2008 prav z Uredbo. Razloge za

pospešeno implementacijo, gre iskati v varnostno kočljivih dogodkih pred tem.

Uredba o obveznem organiziranju službe varovanja (v nadaljevanju Uredba), je sestavljena

iz sedmih poglavij. V prvem poglavju se nahajajo splošne določbe (namen organiziranja,

pomen izrazov, zavezanci, prenehanje službe varovanja), drugo poglavje pa postavlja pogoje

za vzpostavitev službe varovanja, ter predpisuje organiziranost, prostore in opremo za

uspešno opravljanje službe varovanja. Tretje poglavje podjetju, ki se pripravlja na

vzpostavitev službe varovanja, predpisuje dokument, katerega je potrebno pridobiti za

uspešno opravljanje svojega poslanstva. Gre za načrt varovanja, ki vsebuje tri temeljne

prvine, in sicer oceno stopnje tveganja, program varovanja ter načrt fizičnega varovanja.

Ocena stopnje tveganja, kot ključni vsebinski element za izdelavo programa varovanja

nastane na podlagi terenska ogleda območja, objektov, dokumentacije zavezancev (podjetij,

ki so po uredbi dolžni organizirati službo varovanja), razgovorov z odgovornimi osebami ter

na podlagi pridobljenih podatkov o ogroženosti in varnostnih tveganjih s strani pristojnih

državnih organov (MNZ, MOP,…).

5 Zagotavljanje varnosti energetskih družb z naftno in plinsko dejavnostjo

V podjetjih ljudski pregovor, »tam kjer ni, še vojska ne vzame«, zagotovo ne velja povsem;

prej nasprotno: bolj velja rek »priložnost dela tatu!«. V kolikor podjetje pojmujemo kot

sistem (in uspešna podjetja predstavljajo zelo kompleksne, včasih tudi težko obvladljive in

upravljane sisteme), ugotovimo, zaradi splošnih značilnosti sistema (entropije, homeostaza,

diferenciacije, centralizacije, variabilnosti, sistemske interakcije), nanj delujejo številne

silnice in vplivi iz zunanjega okolja, na katere mora ustrezno odgovoriti. Med vsemi

22

ostalimi vplivi so tudi raznovrstna tveganja in grožnje, ki zadevajo predvsem ekonomsko –

poslovno, informacijsko, tehnično – tehnološko in nenazadnje (fizično) varnostno raven

(Lobnikar, Sotlar, 2006).

Po Vršcu (2006) celovito varovanje gospodarske družbe temelji na veljavni zakonodaji, ki

ureja posamezna področja varnosti, ocene ogroženosti in varnostnih tveganj, varnostni

politiki, standardih kakovosti ISO 9000:2000 in varnostnih standardih. Koncept strukture in

vsebine celovitega varovanja sestavljajo naslednji segmenti:

1. projektni in raziskovalni pristop k uvajanju celovitega varovanja, ki se prične z

izdelavo varnostnega elaborata, ki (na osnovi posnetka stanja) obsega oceno

ogroženosti in varnostnih tveganj, ugotovitve in spoznanja iz analize ter predlog

varnostnih rešitev (varnostnih izboljšav).

2. implementacijo predlaganih varnostnih rešitev (varnostnih izboljšav) po prioritetah.

Varnostne izboljšave zagotavljajo dvig kakovosti varovanja in občutno izboljšanje

pogajalskih izhodišč za pogajanja z zavarovalnicami.

3. načrtovalno, analitično, kadrovsko, vsebinsko in operativno povezovanje področij

varnosti, to je: fizičnega varovanja, varovanja s tehničnimi sredstvi, požarnega

varovanja, varovanja okolja, varnosti in zdravja pri delu, varovanja osebnih in tajnih

podatkov, varovanja informacij, varovanja poslovnih skrivnosti, varovanja

konkurenčnih prednosti, ugleda in dobrega imena, ter zaščite in reševanja.

4. povezovanje in medsebojna odvisnost varovanja in zavarovanja.

5. uvrstitev varovanja v sistem vodenja kakovosti po standardih ISO 9000:2000. S

tem se z notranjimi in zunanjimi presojami zagotovi ugotavljanje ravni kakovosti

varovanja osebja, premoženja in znanja gospodarske družbe.

6. vsebinsko in operativno povezovanje standardov varstva okolja (ISO 14001 +

EMAS), varnosti in zdravja pri delu (OHSAS 18001), varovanja informacij (SIST

BS 7799 + CRAMM metodologija) in standardov varovanja (SIST BS 5979, IEC

EN, DIN 77200 in drugi), s standardom kakovosti ISO 9000:2000.

7. vzpostavitev zgodnjega opozorilnega sistema, ki zagotavlja pravočasno zaznavanje

napak, pomanjkljivosti, okvar, vrzeli v sistemih, zlorab in kriminalnih nakan.

8. vzpostavitev organizacijsko, tehnično, kadrovsko in energijsko zanesljivega

alarmnega in odzivnega sistema, ki je vsak trenutek sposoben obvladati nastali

varnostni incident.

23

9. uvedba sistema procesa stalnega obvladovanja poslovnih, varnostnih tveganj in

drugih tveganj.

10. vzpostavitev poslovno-varnostnega menedžmenta, ki upravlja, vodi in posodablja

varnostni sistem tako, da prispeva k dvigovanju organizacijske in varnostne kulture

ter poslovne etike, hkrati pa k izboljševanju poslovnih rezultatov.

11. organiziranje profesionalne varnostne službe kot vitalnega dela varnostnega

sistema, ki jo vodi primerno izobražena in vsestransko sposobna oseba (varnostni

manager). Ta služba je ključni operativni dejavnik obvladovanja alarmnega in

odzivnega sistema, kriminalnih napadov in drugih varnostno pogojenih pojavov in

dogodkov.

Ob implementaciji vsega navedenega, stopnja ogroženosti doseže nižjo raven. Za dosego

tega pa je poleg trdega dela ter volje potrebno tudi močno finančno zaledje, katerega pa v

časih strmega gospodarskega padca, ni moč pričakovati. Zato je pomembno, da se

implementacije lotimo premišljeno, ter v ospredje postavimo v tem trenutku dosegljive

rešitve.

5.1 Varnostni mehanizmi energetskih družb

Varnostni mehanizmi so zelo različni in jih je mogoče uporabiti skoraj kjerkoli v celotnem

delovnem oz. poslovnem procesu podjetja (na primer aktivnosti, ki izhajajo iz ocene

tveganja, varnostni standardi, ki jih uporabljamo v informacijski tehnologiji, mehanizmi za

omejen dostop do določenih območij, postopki za zagotavljanje tajnosti poslovnih

podatkov…) (Lobnikar, Sotlar, 2006).

Končina (2000) meni, da varnost gospodarske družbe ni niti najmanj zagotovljena samo z

fizičnim varovanjem poslovne zgradbe-čeprav je to varovanje lahko zelo učinkovito-marveč

gre za sistem in proces uresničevanja, organiziranja, nadzora in odločanja v zvezi z vsemi

skupinami nevarnosti, s katerimi se gospodarska družba srečuje v svojem notranjem in

zunanjem okolju.

Vodstvo gospodarske družbe mora posvečati posebno pozornost zaposlenim v podjetju,

krepiti medsebojne odnose, kajti z odkritim in poštenim pristopom bomo zaposlene

motivirali za nadaljnje delo ter s tem prispevali k poslovni odličnosti podjetja.

24

5.1.1 Varnostna politika energetskih družb Grizold (1992) opredeljuje varnostno politiko v širšem pomenu kot dejavnost za vnaprejšnjo

pripravo pred viri ogrožanja v naravi, družbi ter med družbami. Njen cilj je zagotavljanje

varnosti in temeljnih vrednot družbe pred vsemi možnimi nevarnostmi. V ožjem pomenu pa

lahko varnostno politiko opredelimo kot skupek vseh ukrepov, dejavnosti in ravnanj, ki so

namenjeni vzpostavitvi nacionalno varnostnega sistema. Cilj varnostne politike v ožjem

pomenu pa je zasnova strategije mehanizmov in sredstev, s katerimi se zagotavljata notranja

in zunanja varnost družbe in pomeni konkretizacijo političnih, organizacijsko-tehničnih in

drugih načel varnostne politike v širšem pomenu.

Vršec (2003) meni, da varovanje podjetja usmerja varnostna politika, ki je sestavni del

poslovne politike podjetja. Za organiziranje in vodenje varovanja premoženja, zaposlenih,

procesov, znanja in izkušenj podjetja ter za obvladovanje nevarnosti, ogroženosti in tveganj

je potreben poslovno-varnostni management. Varnostno politiko se razume kot posebno

politiko, ki usmerja podjetje v profesionalno varovanje lastnine, oseb, premoženja in znanja

podjetja. Lastniki podjetij in najvišje vodstvo so kot ustvarjalci varnostne politike tudi

usmerjevalci organiziranosti varnostnega sistema in kazalci kulture podjetja, pri čemer

najdejo svoje mesto tudi pisana in nepisana pravila obnašanja vseh zaposlenih, strank,

poslovnih partnerjev in obiskovalcev podjetja.

Po Času (2006), je varnostna politika sestavina poslovne politike vsake gospodarske družbe

in druge organizacije. Z varnostno politiko največkrat razumemo tisto politiko, ki usmerja in

vodi gospodarsko družbe oz. drugo organizacijo v strokovno, kakovostno in učinkovito

varovanje lastnine, premoženja, oseb, znanja, poslovne tajnosti in drugih dobrin. Z

varnostno politiko v gospodarski družbi se želi vzpostaviti sistem in proces uresničevanja

varne gospodarske družbe, s katerim se razume splet načrtovanja, organiziranja, nadzora in

odločanja v zvezi z vsemi možnimi oblikami nevarnosti, s katerimi se gospodarska družba

oz. druga organizacija srečuje v svojem notranjem in zunanjem okolju.

Ne glede na trenutne razmere v gospodarstvu, mora management podjetja resno pristopiti k

pripravi celovite varnostne politike podjetja, ki bo zagotavljala pripravljenost ob morebitnih

izrednih dogodkih ter se uspešno zoperstavila vsem grožnjam.

25

Tabela 4: Opis elementov v procesu določanja varnostne politike podjetja (Lobnikar, Sotlar, 2006)

Element Opis

Varnostno področje Opredelitev vseh objektov, na katere se nanašajo varnostne politike in jih je mogoče skupiniti glede na različne kriterije: geografske, po vsebini, po odgovornosti ali odgovornosti posameznih menedžerjev.

Varnostni cilji Izjava o zaželenih rezultatih ali varnostnih namenih, ki morajo biti doseženi s pomočjo nadzorstvenih aktivnosti.

Varnostni subjekti Uporabniki, upravljalci ali odgovorne osebe, ki imajo managerske odgovornosti. Varnostni subjekti zagotavljajo doseganje varnostnih ciljev. Varnostni subjekti dostopajo do varnostnih ciljev preko izvajanja metod, opisanih v postopkih za doseganje varnostnih ciljev.

Lastnik virov Subjekt, ki ima v lasti ali pa je odgovoren za vire, s katerimi lahko dosežemo želene cilje.

Deležnik virov Subjekt, ki ima legitimen interes za pravilno delovanje/uporabo virov.

Klasifikacija virov Opis virov, nujno potrebnih za doseganje poslovnih rezultatov.

Varnostni cilji Vir ali izvajalec storitev.

Varnostne omejitve Omejitve znotraj sistema, ki lahko vplivajo na izvajanje varnostnih postopkov (npr. čas, akter izvajanja).

Zunanje omejitve Zunanje omejitve, ki jih je treba upoštevati pri varnostnem dizajnu (npr. zakonodaja)

Varnostno nadziranje Varnostni mehanizem, s pomočjo katerega dosegamo varnostne cilje.

Pravila Specifikacija aktivnosti, ki morajo biti izvedene in jih ponavadi povezujemo z varnostnimi in zunanjimi omejitvami.

Grožnja Dejanja ali dogodek, ki bi lahko škodil poslovnemu procesu.

Upravljavska struktura

Natančno opisana pravila, sestavljena z opredelitvijo vlog, odnosov in drugih potrebnih relacij v menedžerski strukturi.

Vloge in odgovornost Vloge in določitev odgovornosti se nanaša na natančne opise postopkov znotraj posameznega poslovnega subjekta in se veže na posameznega managerja, analitika ali drug varnostni subjekt.

5.1.2 Varnostna funkcija energetskih družb Varnostna funkcija v gospodarski družbi in v gospodarski javni službi je dejavnost in

delovanje, ki se ukvarja z reševanjem varnostnih vprašanj in organiziranjem varnostnih

rešitev. Določeni del varnostnih rešitev ponuja državna zakonodaja, del rešitev pa si mora

podjetje poiskati samo, izhajajoč iz lastne analize in ocene ogroženosti in tveganj. Pri

sodobni varnostni funkciji ne gre samo za organiziranje fizičnega in tehničnega varovanja

oseb in premoženja, temveč tudi za ekonomsko, poslovno in menedžersko naravnana

področja (Vršec 2003). Varnostna funkcija je relativno samostojna poslovna funkcija, ki z

varnostnim konceptom, s prodorno varnostno politiko in s profesionalnim varnostnim

sistemom obvladuje temno plat delovanja podjetja. Hkrati pa je varnostna funkcija kot

posebna poslovna funkcija interdisciplinarne narave, ker skrbi za čim bolj varen in nemoten

potek izvajanja ostalih poslovnih funkcij (Vršec, 1993).

26

Pri večjih korporacijah, ki se ukvarjajo z energetsko dejavnostjo, je organizacija varovanja

različnih vrst nujnost ter prioriteta. Raven zaščite na področju zdravja pri delu, požarne

varnosti, ekološke zaščite mora biti na najvišji ravni ter skladno z vsemi sprejetimi

standardi, ki opredeljujejo navedena področja dela. Gospodarska družba bo z zasledovanjem

najvišjih standardov v javnosti sprejeta ter spoštovanja vredna, kar se bo kazalo tudi v

poslovni uspešnosti družbe.

Čas (2006) opredeli varnostno funkcijo v sodobni gospodarski družbi kot dejavnost in

delovanje, ki se ukvarja z reševanjem varnostnih vprašanj in organiziranjem varovanja in

drugih varnostnih rešitev. Varnostni funkcija je v razvitih gospodarstvih izredno dobro

razvita, saj ob klasičnih rešitvah varovanja in zaščite, zajema tudi zaščito ter varovanje

industrijske in intelektualne lastnine, prepoznavanje industrijskega in ekonomskega

vohunjenja, obvladovanje konkurence, varovanje poslovne tajnosti itd. Pri sodobni varnostni

funkciji ne gre le za organiziranje fizičnega in tehničnega varovanja oseb in premoženja,

temveč tudi za ekonomsko, poslovno in menedžersko naravnana področja kot so denimo:

• preprečevanje izgub ter analiza stroškov in koristi,

• analiziranje in ocenjevanje tveganj ter upravljanje s tveganji,

• varnostno svetovanje in varnostni nadzor,

• varnostni inženiring,

• poslovna in varnostna etika,

• ekonomsko vohunjenje in zaščita zaupnih podatkov,

• varnostni management in krizni management,

• varnostni sistem itd.

5.1.3 Varnostni koncept energetskih družb Rezultat ustrezne varnostne politike in odnos do izvajanja varnostne funkcije je varnostni

koncept, ki ga na predlog poslovno – varnostnega managementa obravnava in sprejme organ

upravljanja gospodarske družbe oz. druge organizacije. Varnostni koncept gospodarske

družbe oz. varnostna strategija je zamisel, osnutek, načrt oz. celovit pogled na organizacijo

in na način delovanja vseh dejavnikov in struktur v gospodarski družbi, ki se neposredno ali

posredno ukvarjajo z varnostjo oz. varovanjem. V varnostnem konceptu gospodarske družbe

oz. varnostni strategiji je potrebno dajati prednost preprečevalnim in drugim ukrepom, s

27

katerimi se dosega optimalni sistem varovanja in se obvladujejo poslovna tveganja v

gospodarski družbi (Čas, 2006).

Varnostni koncept urejenega podjetja zajema (Vršec, 2003):

• sklep organov upravljanja, da varnostni sistem podjetja temelji na pravnih

podlagah, varnostni oceni, notranjih aktih in standardih celovitega varovanja;

• odločitev poslovno-varnostnega managementa o tem kar bo podjetje varovalo z

lastno službo varovanja in katere oblike varovanja bo poverilo zunanjemu

pogodbenemu izvajalcu;

• izdelavo varnostnega elaborata, ki bo predstavil posnetek stanja - varnostno oceno,

racionalno razmerje med fizičnim in tehničnim varovanjem, varnostni režim in

finančno konstrukcijo varnostnega sistema;

• izdelavo notranjih aktov (pravilnikov, pravil, navodil), ki urejajo fizično in tehnično

varovanje, požarno varovanje, varnost in zdravje pri delu, ekološko varnost,

informacijsko in računalniško varnost, varnost zaupnih dokumentov in podatkov,

zaščita in reševanje ter varnostni režim na območju in v zgradbah podjetja;

• osveščenost odgovornih v podjetju, da ima kakovost varovanja prednost pred ceno;

• vzpostavitev obvladovanja gospodarskih nevarnosti, ogroženosti in tveganj z metodo

risk managementa in z zavarovanjem;

• postavitev jasne odgovornosti za varnost podjetja.

Gornje opredelitve varnostnega koncepta ustrezajo tudi za potrebe energetskih družb.

Upoštevati je potrebno le specifično ranljivost in ogroženost energetskih družb z naftno in

plinsko dejavnostjo, ter zakonodajo, evropski program in direktivo o izboljšanju varovanja

in zaščite kritične infrastrukture.

5.2 Poslovno varnostni management Sestavni del poslovno varnostnega managementa predstavljata management tveganj in

krizni management. Z managementom tveganj je možno upravljati s poslovnimi in

varnostnimi tveganji, krizni management pa je način obvladovanja izrednih dogodkov.

Katastrofalni teroristični napadi v ZDA in drugod po svetu so koncem leta 2001 močno

povečali zanimanje za izboljšanje varnostnih mehanizmov tudi v gospodarstvu. V bistvu gre

28

za globalizacijo prizadevanj za varnost ter za spoznanja, da je treba v okviru nacionalne

varnostne politike in nacionalno varnostnega sistema tudi v posameznih gospodarskih

družbah, državnih institucijah in drugih organizacijah profesionalno in nepretrgoma

obvladovati preteče nevarnosti, ogroženosti ter poslovna in varnostna tveganja teroristične,

vohunske, kriminalne, poslovne in ekonomske narave. Gre torej za utemeljene in usklajene

težnje po dvigu kakovosti državne, zasebne in gospodarske varnosti, ki bi zagotovila čim

bolj nemoten razvoj gospodarstva, civilne družbe in države kot celote (Vršec, 2002).

Direktiva o določanju ključne kritične infrastrukture, predstavlja prvi korak v boju zoper

škodljiva ravnanja zoper gospodarske družbe, ki se ukvarjajo z dejavnostjo, pomembno za

državo. Podrobnejša razčlenitev sledi v nadaljevanju.

5.2.1 Struktura poslovno varnostnega managementa Vršec (2002), uvršča v poslovno varnostni management odgovorne osebe gospodarske

družbe, državnih organov in drugih organizacij, ki se v celoti ali samo v okviru svoje

funkcije (položaja) profesionalno ukvarjajo z organiziranjem, vodenjem in razvojem lastne

službe varovanja, funkcioniranjem sistema varovanja in s posameznimi varnostnimi

področji-denimo s požarno varnostjo, varnostjo in zdravjem pri delu, itd. Po funkcijah,

nazivih ali po delovnih mestih v poslovno varnostni management lahko uvrščamo naslednje

odgovorne osebe:

• v varnostnih podjetjih - glavne direktorje, izvršne direktorje in direktorje notranjih

organizacijskih enot-sektorjev, oddelkov, služb, odgovorne osebe po zakonu o

zasebnem varovanja in o obveznem organiziranju službe varovanja (Ur. l. RS. št.

32/94), komercialiste, svetovalce in projektante;

• v gospodarskih družbah in drugih organizacijah, ki varujejo za lastne potrebe in ki

so hkrati porabniki varnostnih storitev – člane uprav, odgovorne za področje

varovanja, zaščite in obrambe, vodje splošnih in kadrovskih sektorjev, vodje služb

varovanja, varnostne inženirje, poverjenike za civilno zaščito;

• v državnih institucijah - v policiji, carini, inšpekciji, reviziji, zavodih in uradih –

predstojnike, direktorje, ravnatelje, revizorje, inšpektorje, svetovalce in druge

vodstvene in odgovorne osebe.

29

5.2.2 Služba varovanja v energetskih družbah Uredba o obveznem organiziranju službe varovanja nalaga organizacijo obvezne službe

varovanja tistim podjetjem, ki se ukvarjajo z naslednjimi dejavnostmi:

• ravnanje z radioaktivnimi snovmi-jedrskimi gorivi in jedrskimi odpadki,

• ravnanje z drugimi nevarnimi snovmi in napravami, ki so škodljive ljudem in okolju,

• ravnanje in/ali hranjenje arhivov in predmetov, ki so sestavni del kulturne dediščine,

• upravljanje zračnih in morskih pristanišč,

• drugi primeri dejavnosti, v katerih je iz posebnih varnostnih razlogov nujno potrebno

organizirati službo varovanja.

Organizacija službe varovanja, je obvezna v podjetjih, kjer se zaradi svoje specifične

dejavnosti soočajo z visoko stopnjo ogroženosti in ki je njihova dejavnost posebnega

pomena za gospodarstvo. Vršec (2001) te dejavnosti deli na:

• elektrogospodarstvo,

• železniško gospodarstvo,

• telekomunikacije,

• farmacevtska industrija,

• zdravstvene ustanove-klinični centri,

• trgovina,

• bančništvo,

• zavarovalništvo,

• petrokemija,

• cestni transport,

• avtomobilska industrija.

Sedanja slovenska zakonodaja ureja naslednja področja varovanja:

• varnost in zdravje pri delu,

• požarno varnost,

• ekološko varnost,

• zaščito intelektualne in industrijske zaščite,

• zaščito poslovnih skrivnosti,

• zaščito in reševanje (civilno zaščito),

30

• specifična področja varovanja, ki so urejena s posebnimi zakonskimi in

podzakonskimi akti (npr. hrup, nevarne snovi, cestni, železniški in zračni promet,

itd.).

Vršec (2001) deli standarde zasebnega varovanja in gospodarske varnosti na minimalne,

zadovoljive in optimalne varnostne standarde, na naslednjih področjih varovanja in zaščite:

• fizičnega varovanja,

• tehničnega varovanja,

• fizično-tehničnega varovanja (alarmno-intervencijski sistemi),

• zaščite intelektualne in industrijske lastnine ter poslovnih skrivnosti,

• zaščite računalniških in telekomunikacijskih omrežij,

• zaščite in reševanja (civilna zaščita) (Vršec, 2001).

Učinkovita služba varovanja (effective security service) ali učinkovit varnostni oddelek se

lahko zagotovi samo tako, da je področje varovanja v organizacijski strukturi na čim višji

organizacijski ravni in da ima vodja službe varovanja status direktorja na srednji ravni

vodenja, ki pa je neposredno odgovoren glavnemu direktorju ali predsedniku uprave ali

članu uprave, ki je pooblaščen za področje varovanja. Služba varovanja ali varnostni

oddelek predstavlja nekaj posebnega, saj posega v pravice in svoboščine posameznika, v

organizacijski in poslovni red, poslovno etiko in varnostni režim, kar za marsikoga v

gospodarski družbi ni prijazno, če nima zadostne ravni organizacijske in varnostne kulture

(Vršec, 2002). Na tem mestu gre vsekakor omeniti Zakon o varovanju osebnih podatkov

(ZVOP-1), ki dovoljuje posege v pravice posameznikov pod strogo določenimi pogoji.

Brez dvoma je za organiziranost, delovanje in vodenje lastne ali pogodbeno najete službe

varovanja potrebna določena strokovna in notranje pravna podlaga, tako pri porabniku, kot

tudi pri izvajalcu varnostnih storitev. Pri porabniku varnostnih storitev (gospodarski družbi,

državni organi, itd.) gre za ureditev fizično-tehničnega varovanja in službe varovanja v

določenih dokumentih in notranjih aktih, in sicer v:

• dokumentu o posnetku stanja, ki zajema oceno ogroženosti in tveganj, kakovostno

presojo obstoječih varnostnih rešitev, presojo zavarovalnih pogodb, analizo

cost/benefit, pregled notranjih aktov, presojo varnostnega kadra;

• statutu, ki poleg požarnega varovanja, varnosti in zdravja pri delu, ekološke varnosti

in zaščite poslovnih skrivnosti uredi tudi področje fizično tehničnega varovanja,

31

• pravilniku o organizaciji in sistematizaciji, ki v sklopu organizacijske strukture in

sistematizacije delovnih mest določa organiziranost službe varovanja ter delovna

mesta varnostnikov in vodje službe varovanja,

• pravilniku o fizično-tehničnem varovanju, ki med drugim določa tudi območja

varovanja, organizacijo fizičnega in tehničnega varovanja, stične točke fizičnega in

tehničnega varovanja, pristojnosti in odgovornosti v sistemu varovanja, evidence in

nadzor nad lastnim in pogodbenim varovanjem,

• načrtu fizično-tehničnega varovanja oseb in premoženja, ki zajema: podatke o

podjetju (ime in sedež, površina, zgradbe, dejavnosti, število in struktura zaposlenih,

poslovnih partnerjih, strank, obiskovalcev, poslovni in delovni čas), če pa obstaja

pogodbeno varovanje pa tudi podatke o pogodbenem izvajalcu, navedbo odgovorne

osebe pri izvajalcu in pri porabniku, povzetek ocene ogroženosti in tveganj, delovna

mesta in delovni čas ter splošne in posebne naloge varnostnikov, grafični prikaz

sistema tehničnega varovanja, način interveniranja ob alarmnih signalih, sistem zvez

in komuniciranja, način izvajanja internega nadzora, način razreševanja konfliktnih

situacij, morebitne priloge,

• načrtih za obvladovanje izrednih dogodkov, ki določajo načine delovanja

varnostnikov v procesu obvladovanja posameznega izrednega dogodka,

• varnostnem režimu, ki določa pooblaščene in nepooblaščene pristope na lokacijo, v

zgradbe in prostore, režim gibanja zaposlenih, poslovnih partnerjev, strank in

obiskovalcev ter pravila varnostnega obnašanja,

• navodilih za delo varnostnikov na posameznih delovnih mestih,

• pravilniku o delovni disciplini, ki med drugim določa tudi sankcije za neupoštevanje

pravil varnostnega režima in ukrepov službe varovanja,

• programu usposabljanja izvajalcev varovanja,

• opredelitvi načinov nadzora nad izvajanjem načrta fizično-tehničnega varovanja in

vzpostavljenega varnostnega režima,

• predlogu kadrovske prenove za lastno ali pogodbeno najeto službo varovanja.

Vsi navedeni dokumenti in notranji akti predstavljajo varnostni elaborat, kar za porabnika

pomeni celovito rešitev. Izdelava varnostnega elaborata je v bistvu profesionalni pristop v

urejanju sistemov varovanja v gospodarskih družbah, državnih institucijah in drugih

organizacijah, ki varujejo zaposlene, poslovne partnerje, stranke, obiskovalce in premoženje

v lastni režiji.

32

Cestnik (2001) meni, da delavci, ki opravljajo storitve varovanja pri subjektih, ki morajo po

sklepu vlade obvezno organizirati službo varovanja, ne morejo imeti večjih ali drugačnih

pooblastil, kot jih imajo delavci v zasebnem varovanju. Družbeno vrednotenje varnosti je na

žalost še vedno prenizko, zato iz tega izhajajo tudi taki in podobni problemi, ki pa seveda

izražajo stanje današnje zasebne varnosti in posledično dvome o tem, do katere ravni

prepustiti varovanje »zelo pomembne ustanove« podjetju, ki se ukvarja z zasebno

dejavnostjo.

Izvajalci zasebnega varovanja so že dokaj dobro zasidrani v gospodarstvu in v posameznih

zavodih, podjetjih in drugih organizacijah. To pomeni, da se je že kar lepo število

gospodarskih subjektov odločilo za pogodbeno najetje storitev fizičnega in tehničnega

varovanja in tako elementarne varnostne mehanizme – kot je fizično in tehnično varovanje

prvega, drugega in delno tretjega kroga zaščite (zunanje varovanje) preneslo na zunanje

izvajalce. Še vedno pa je kar nekaj podjetij, ki prisegajo na lastno službo fizičnega varovanja

in to utemeljujejo z nižjimi stroški, internimi kadrovskimi rešitvami in drugimi prednostmi

lastnega varovanja (Vršec, 2001).

Ker zasebnovarnostno podjetje (kot varnostni instrument) poda svojo ponudbo na osnovi

izraženih potreb naročnika, upoštevaje normative in standarde, je zelo pomembno, da imajo

v podjetju – naročniku nekoga, ki se lahko s ponudniki storitev strokovno pogovarja in išče

maksimalno razmerje med kvaliteto in ceno storitve (Lobnikar, Sotlar, 2006). Potrebna je

primerna strokovna izobrazba ljudi, zaposlenih v službi varovanja. Pri pogajanjih ob

sklenitvi pogodbe, je potrebno iztržiti maksimalno, za najnižjo možno ceno. V gospodarskih

družbah energetskega sektorja, je ob sklenitvi pogodbe z zunanjim izvajalcem potrebno

vključiti proti-dobave (tehnična oprema v zameno za energente-gorivo, itd.).

5.3 Integralni varnostni sistem energetskih družb Gre za uresničevanje varnostne politike in varnostnega koncepta podjetja, kjer so v igri

minimalni in optimalni standard ter morebiti celo nadstandard varovanja podjetja. Optimalni

standard varovanja podjetja je prepoznaven z vzpostavitvijo integralnega varnostnega

sistema, ki zajema: pravno podlago, oceno ogroženosti in tveganj, izdelavo vseh potrebnih

notranjih aktov, ki urejajo varnostni režim, razmejitev kaj bo varovalo podjetje samo in kaj

bo preneslo na pogodbenega izvajalca, organiziranost lastne službe varovanja, vzpostavitev

33

lastnega varnostno nadzornega centra, izvajanje pristopne kontrole in registracije delovne

prisotnosti, zaščita zaupnih stvari in sklenitev ustreznega zavarovanja zaposlenih in

premoženja (Vršec, 2003).

Celovitost, učinkovitost in uspešnost varovanja in zavarovanja podjetja potemtakem

zagotavlja le integralni varnostni sistem, v katerem so zajeti vsi varnostni mehanizmi

podjetja.

slika 1: Integralni varnostni sistem energetske družbe z naftno in plinsko dejavnostjo (povzeto po Vršec,

2000)

5.3.1 Koncept integralne varnosti

34

Vršec (2000) meni, da je bistvo koncepta integralne varnosti: vsebinska posodobitev

varnostnih mehanizmov na državni in gospodarski ravni, povezovanje varovanja in

zavarovanja, prevzemanje odgovornosti vseh nosilcev profesionalnega varovanja za stanje

varnosti in uveljavljanje zamisli o integralni varnosti v vsebini in strukturi programu

(varnostnega) izobraževanja, usposabljanja in specializacije.

Integralna (celovita) varnost je zamisel, načelo, strategija in metoda sodobnega pogleda na

organizacijo, delovanje in razvoj varnostnega in zavarovalniškega sektorja..

slika 2: Koncept integralne varnosti (Vršec, 2000)

35

5.3.2 Predstavitev integralnega varnostnega sistema

Podjetja v veliki večini primerov niso sposobna povsem sama zagotavljati vseh vidikov

varnosti, predvsem na izvedbeni ravni, se pa mnoga vsaj zavedajo (čeprav je takih še vedno

premalo), da tudi sama potrebujejo strokovnjake za varnost. Še posebej, če gre za večji

poslovni sistem, ki bo imel v mislih celostno podobo varovanja podjetja, to pa še zdaleč ne

pomeni zgolj fizičnega vidika zagotavljanja varnosti, ampak gre tudi za varstvo pred

naravnimi in antropogenimi nesrečami, delovanje podjetja v pogojih mednarodnih kriz ali

vojn, ter nenazadnje tudi (ali predvsem) varovanja podjetja pred informacijskimi in drugimi

vdori v poslovni sistem, industrijskim oz. gospodarskim vohunstvom. V tem smislu lahko

govorimo o vzpostavitvi integralne varnosti v podjetju.

Vzpostavitev integralnega varnostnega sistema vsekakor predstavlja dokaj visok finančni

zalogaj, kar pa v gospodarskih družbah, ki se ukvarjajo z energetsko dejavnostjo, ne bi

smelo predstavljati težav. Težave nastanejo, ko najvišji management nima posluha, oziroma

ima prioritete, ki so usmerjene na druga področja. Ne glede na finančni vložek, pa se

naložba v nekem časovnem obdobju vsekakor obrestuje.

5.4 Ogroženost in varnostna tveganja energetskih družb

Grožnje in s tem posledično ogroženost je pojav, ki je prisoten skozi vso človeško

zgodovino, s časom pa so se spreminjale oblike in vrste groženj in ogroženosti.

Tradicionalna vojaška tveganja in grožnje ostajajo še zmeraj ključni vidik sodobnih

nevarnosti za posameznika, državo in družbo. Obenem pa nastajajo nova, vse težje zaznavna

tveganja in grožnje varnosti, ki dobivajo ekonomsko, politično, ekološko, socialno in

ideološko dimenzijo (Amejčič, 1999).

Čas (2006) meni, da so nevarnosti, ogroženosti in prepoznavanje poslovno varnostnih

tveganj, ki ogrožajo posamezne gospodarske družbe in druge organizacije odvisne od

mnogih okoliščin in dejstev. Tako so odvisne predvsem od:

• dejavnosti, s katero se ukvarja gospodarska družba,

• razvitosti industrijskih, poslovnih in logističnih procesov gospodarske družbe,

• uspešnega prepoznavanja ogroženosti v notranjem in zunanjem okolju gospodarske

družbe,

• lokacije sedeža gospodarske družbe in značilnosti njenega tržišča,

• znanje in usposobljenosti managementa in vseh zaposlenih,

36

• organizacije in delovanje varnostnega managementa, izbora načina varovanja s strani

zasebne varnostne službe.

Stanje v Sloveniji na področju preprečevanja oziroma omejevanja ogroženosti v večjih

gospodarskih družbah, je solidno. Mnogokrat so tarče različnih vrst nevarnosti predvsem

družbe, v pretežno zasebni lasti, ki posvečajo premalo pozornosti ukrepom zoper

ogroženost. V ospredju je predvsem klasična kriminaliteta, kot so vlomi, goljufije, notranje

kraje. Manj pa se v javnosti pojavljajo informacije o kriminalnih dejanjih, kot so poneverbe,

zlorabe položajev, davčne utaje, pranje denarja, itd., ki so rak rana vsakega gospodarstva in

družbe. Za preprečevanje takšnih kaznivih dejanj, je vsaka gospodarska družba dolžna

poskrbeti z sistemsko rešitvijo, ali rešitvami, ki postopoma zmanjšujejo in odpravljajo

takšna kazniva dejanja.

Pri pristopih k ocenjevanju posameznih vrst ogroženosti je potrebno vedeti za katere vrste

ogroženosti, je treba upoštevati prepisano metodologijo. Najbolj podrobno sta urejeni

metodologiji ocenjevanja požarne ogroženosti in ogroženosti pri delu. Metodologijo požarne

ogroženosti določa Pravilnik o metodologiji za ugotavljanje ocene požarne ogroženosti (Ur.

l. RS, št. 70/96), metodologijo ogroženosti pri delu (izjavo o varnosti in oceno tveganj) pa

določa Zakon o varnosti in zdravju pri delu.

Metodika ocenjevanja požarne ogroženosti

Celotna metodologija ocenjevanja požarne ogroženosti je razvidna iz Pravilnika o

metodologiji za ocenjevanje požarne ogroženosti. Gre za ocenjevanje požarne ogroženosti v

naravnem, bivalnem in industrijskem okolju ter prometu. Z oceno požarne ogroženosti v

posameznih okoljih se ugotavlja ena od naslednjih stopenj požarne ogroženosti:

• Stopnja 1: zelo majhna ogroženost;

• Stopnja 2: majhna požarna ogroženost;

• Stopnja 3: srednja požarna ogroženost;

• Stopnja 4: srednja do povečana požarna ogroženost;

• Stopnja 5: velika požarna ogroženost;

• Stopnja 6: zelo velika požarna ogroženost.

Do odločitve o stopnji požarne ogroženosti se pride s pomočjo odločitvenih diagramov in

tabel, ki so v prilogi omenjenega pravilnika. Na podlagi dobljene stopnje požarne

ogroženosti mora zavezanec načrtovati in izvajati ugotovljeni stopnji požarne ogroženosti

primerne ukrepe varstva pred požarom.

37

Metodika ocenjevanja ogroženosti in tveganj pri delu

Po zakonu o varnosti in zdravju pri delu in po Pravilniku o izjavi o varnosti z oceno

tveganja, je moral vsak delodajalec do določenega roka sestaviti in podpisati izjavo o

varnosti, s katero pisno izjavi, da uvaja vse ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja pri

delu, za preprečevanje nevarnosti in tveganj pri delu, za obveščanje in usposabljanje

zaposlenih, dajanje navodil, ustrezno organiziranost ter zagotavljanje potrebnih materialnih

sredstev v ta namen. Sestavni del izjave o varnosti je tudi ocena tveganj (nevarnosti,

ogrožanj) na posameznih delovnih mestih. Izjava o varnosti je predvsem program varnosti in

zdravja pri delu, ki v pisni obliki določa ukrepe za zmanjšanje nevarnosti in tveganj za

nastanek delovnih in drugih nesreč, telesnih poškodb, bolezni in materialne škode. Izjava o

varnosti oziroma program varnosti in zdravja pri delu je sestavljen iz šestih osnovnih točk,

ki so:

• sprejem ustrezne politike varovanja zdravja zaposlenih in zagotovitve varnosti pri

delu,

• identifikacija nevarnosti,

• ocena tveganja,

• določitev ukrepov,

• vodenje evidence o aktivnostih in dogodkih,

• revizija ukrepov in uvajanje sprememb ter izboljšav (Vršec, 2003).

V energetski družbi z naftno in plinsko dejavnostjo so z vidika varnosti in zdravja pri delu v

ospredju naslednja varnostna tveganja:

• okvare, napake in nesreče pri transportu, pretakanju in skladiščenju plinom in goriv

(možnost onesnaženja podtalnice…),

• mehanske nevarnosti (ogrožanje zaradi premikov delovne opreme in/ali vozil na

mestih kjer se odvijajo delovni procesi – železniška in avto pretakališča),

• dejavniki v zvezi z načinom dela (padci z višine v globino, v energetskih družbah

prisotni pri manipulaciji z avto in železniškimi cisternami oziroma pri delu na

objektih),

• nevarnosti povezane z električno energijo (neposredni dotik z deli pod napetostjo –

vstop v elektroenergetske objekte)

• delo z nevarnimi snovmi (izpostavljenost vplivu nevarnih snovi, zastrupitve, opekline,

alergije),

38

• fizikalni dejavniki (izpostavljenost snovem z visoko in nizko temperaturo, prisotnost

snovi pod tlakom, požari in eksplozije),

• tveganja, ki jih povzročijo druge osebe (grožnje, nasilje).

Energetske družbe z naftno in plinsko dejavnostjo so zaradi specifične dejavnosti zakonsko

obvezane k izdelavi ocene tveganja, tako za varnost in zdravje pri delu, kot tudi požarne

varnosti.

Matrika ogroženosti

Sintezo vseh vrst in stopenj ogroženosti predstavlja matrika za posnetek in oceno

ogroženosti. Matrika ima 15 vrst ogroženosti in 10 stopenj ogroženosti – nizke, srednje in

visoke stopnje ogroženosti. Na podlagi zbranih in urejenih podatkov in informacij se

pristopi k analizi in ocenjevanju posameznih vrst ogroženosti, pri čemer se uporabi sistem

kriterijev za vsako vrsto ogroženosti posebej. Uporaba matematično statističnih metod pride

v poštev le v primeru, ko imamo na razpolago dovolj statističnih in drugih podatkov, ki jih

lahko numerično ovrednotimo. V vsakem primeru pa imajo pri ocenjevanju glavno vlogo

sistem kriterijev, odločitveni diagrami, izkušnje, metoda realnosti in metoda predvidevanja.

Rezultat analize in ocene ogroženosti je uvrstitev vsake vrste ogroženosti v ustrezno stopnjo

ogroženosti na 10 stopenjski lestvici. Če se pri posamezni vrsti ogroženosti pokaže potreba

po uvedbi tehničnega varovanja se to zabeleži v posebnem stolpcu. Spodnji del matrike je

namenjen kratki predstavitvi ocene, pri čemer se daje poudarek visokim stopnjam

ogroženosti.

39

Tabela 5: Matrika ogroženosti (Vršec, 2003)

Matrika je povsem ustrezna tudi za potrebe ocenjevanja ogroženosti energetske družbe, ki se

ukvarja z naftno in plinsko dejavnostjo.

40

5.4.1 Viri, vrste in stopnje ogroženosti Vršec (1997, 2003) meni, da so v ospredju tri vrste ogroženosti in varnostnih tveganj, s

katerimi se je treba spopasti na dolgi rok. To so: ogroženost od naravnih nesreč, požarna

ogroženost, ekološka ogroženost ter teroristična, kriminalna in vohunska ogroženost in s

tem povezana varnostna tveganja.

Smiselna poteza države je postavitev jasnih varnostnih standardov, ki so odraz nacionalne

varnostne politike, sprejetih nacionalnih programov za posamezna področja ter odraz

evropske varnostne strategije in varnostne standardizacije. To je izredno pomembno za

izvajanje nacionalne varnostne politike na operativni ravni. Kajti ključna vsebinska podlaga

za oblikovanje varnostnih politik in projektiranje varnostnih sistemov v državnih ustanovah,

v gospodarskih družbah, javnih podjetjih in drugih organizacijah je analiza in ocena

ogroženosti in varnostnih tveganj. Brez te podlage si tudi na operativni ravni ni možno

zamišljati resnega sistemskega vsebinskega in projektnega pristopa k urejanju varnosti in

zaščite ljudi, premoženja, okolja ter tajnih podatkov in informacij.

S poslovno-varnostnega vidika se podjetja soočajo z ekonomsko, socialno, tehnično-

tehnološko, razvojno in tržno ogroženostjo. Obvladovanje tako širokega spektra ogroženosti

predstavlja za menedžment podjetij in strokovnjake za varnost obsežno delo, ko je treba

voditi natančno evidenco škodnih pojavov in (vsako leto) oceniti ogroženost. Brez ocene

ogroženosti podjetja, ki zajema realno, potencialno in prikrito ogroženost, namreč ni možno

realno in racionalno načrtovati sistema zaščitnih ukrepov.

Pri poslovanju gospodarske družbe z energetsko dejavnostjo, prevladujejo predvsem:

požarna ogroženost, ekološka ogroženost, kriminalna ogroženost ter teroristična ogroženost.

Potencialna teroristična ogroženost je prisotna predvsem na objektih, kjer se hranijo naftni

ter drugi energetski derivati. V varovanje teh objektov je potrebno vključiti fizično-tehnično

varovanje, ki mora dosegati najvišje standarde na trgu storitev. Negotovost na trgu

energetskih derivatov nam prinaša marsikatere varnostne izzive. Ob konstantni rasti cen

nafte na svetovnem trgu, je potrebno poskrbeti za primerne varnostne rešitve pri transportu

(cestnem) naftnih derivatov. Polna cisterna bi v prihodnje lahko dosegala vrednost

šestmestnih številk, kar je dovolj zgovoren podatek za ukrepanje.

41

Če v podjetju obstaja več oblik ogroženosti, pravimo, da je podjetje izpostavljeno

kompleksni ogroženosti. Kako obsežna je ta ogroženost z ekonomskega vidika, povedo

izračuni stvarnih škod v preteklih (petih) letih in približni izračuni potencialnih škod v

prihodnje (Vršec, 1993).

Zvesti spremljevalec nevarnosti in ogroženosti je tveganje. Država bo tvegala

neobvladovanje ogroženosti, če bo; prvič, površno uredila področje obveznega organiziranja

služb varovanja; in drugič, če bo zanemarila nadzor nad zakonitostjo in strokovnostjo

zasebnega varovanja (Vršec, 2001).

Ogroženost členimo na dejansko (resnično), potencialno (pretečo) in latentno (prikrito)

ogroženost (Vršec, 2003). Dejansko ogroženost predstavljajo že nastale posledice škodnih

dogodkov zaradi požara, delovne nesreče, poslovne goljufije, tatvine, ropa, vloma, itd. O

potencialni nevarnosti in ogroženosti govorimo, kot npr.: slaba zaščita na delu, ni sistema

aktivne požarne zaščite, zastarela tehnična zaščita, nestrokovni varnostniki, šibka ekološka

zaščita, neurejeno varovanje zaupnih zadev, brezbrižnost vodstva do odhoda vrhunskih

strokovnjakov, nezavedanje o nevarnostih gospodarskega vohunjenja, nesistematično

spremljanje potez konkurence. O latentni ogroženosti pa govorimo, ko nevarne okoliščine

in nevarna stanja niso vidna »na prvi pogled« in šele sistematično nadziranje ter poglobljeno

analiziranje posameznih proizvodnih, poslovnih in logističnih procesov razkrije prikrito

nevarnost, kot npr.: priprave na poslovne goljufije, notranje tatvine, izdaja poslovnih

skrivnosti, iznos zaupnih dokumentov, zloraba računalniških programov, sklenitev

škodljivih pogodb, itd.

5.4.2 Vrste in skupine tveganj V relativno mirno delo, obratovanje, poslovanje in življenje stalno posegajo izredni dogodki

manjšega in večjega obsega, ki povzročajo nemir, preplah, strah, negotovost, ali celo šok,

paniko, grozo in obup. Situacija je toliko hujša, če ljudje, državne institucije, gospodarske

družbe in varnostna podjetja niso na kaj takega pripravljena. Tako so izredni dogodki

večjega obsega glavni vir poslovnih, finančnih, varnostnih in drugih tveganj (Vršec, 2006).

Tveganja v zvezi z nevarnostmi, ki lahko postopoma povzročijo resne probleme v podjetju,

je mogoče razčleniti na naslednje temeljne skupine (Končina 2000):

42

• naravne nesreče, kot so požar, neurje ali poplava, ki lahko povzročijo tako

neposredno materialno škodo na objektih ali napravah, kot tudi škodo, ki nastane

zaradi motnje poslovnega procesa;

• izguba poslovodnega ali strokovnega osebja, kar lahko pomeni resno motnjo v

poslovnem procesu, ker je podjetje izgubilo osrednjega nosilca določenega projekta

ali celo »dušo« podjetja;

• socialna tveganja, kar pomeni, da zaposleni zaradi osebnih stisk, nezadovoljstva z

delom ali z zaslužkom vnašajo v posel potencialne nevarnosti, ki se lahko uresničijo

kot resne motnje v poslovnem procesu ali kot neposredna materialna škoda;

• tveganje v zvezi z odgovornostjo, kar postaja v sodobnem poslovnem svetu, še

posebej pa v mednarodni menjavi, vedno večja, z vidika možnih finančnih posledic

pa težko predvidljiva nevarnost za povzročitelja;

• tehnološka tveganja, kar pomeni, da lahko podjetje vloži veliko sredstev v razvoj

novega izdelka, ki pa je tehnološko že zastarel, ko se pojavi na trgu;

• tržna tveganja, kar pomeni, da je podjetje opravilo tržno raziskavo in s tem

reduciralo poslovno tveganje, vendar je nato trg zavrnil določen izdelek ali določeno

storitev zaradi naglih in nepričakovanih sprememb v okolju;

• procesna tveganja so tista, ki so povezana z nevarnostmi pri proizvodnji, kot so

strojelom, izpad proizvodnje zaradi strojeloma ali poškodbe izdelkov in z

nevarnostmi in tveganji, kot so poškodbe ali uničenje blaga med prevozom ter

prevoznih sredstev med prevozom;

• tveganja v zvezi z izterjavo plačil nastopajo pri domačih in pri mednarodnih poslih

kot neplačila ali odlaganja plačila dolžnika, kar lahko v splošni nelikvidnosti

določenega okolja, povzroči resno nevarnost za likvidnosti položaj podjetja;

• politična tveganja so povezana z nevarnostjo uničenja ali poškodb imetja, motenja

poslovnega procesa ali izgube zaslužka, kar je lahko posledica političnih nemirov ali

sprememb, demonstracij, vojn ali ukrepov vlad na področju transfernega blaga,

storitev in denarja;

• tveganja klasičnega in organiziranega kriminala, industrijske špijonaže in

računalniškega kriminala;

• tveganja v zvezi z okoljem so povezana z vedno bolj restriktivno zakonodajo držav,

ko gre za zavarovanje njihovih naravnih virov, zato ima lahko vsak gospodarski

poseg, ki povzroči škodo v okolju, resne finančne posledice za povzročitelja.

43

Tveganje je možnost neprijetnega odmika od načrtovanih ciljev podjetja in je posledica tako

negotovosti ocen razvoja dogodkov v prihodnosti kot tudi nepopolnosti informacij, ki jih

vodstvo uporablja za sprejemanje poslovnih odločitev. Pojem tveganje se uporablja v

različnih zvezah: tveganje kot priložnost, tveganje kot nevarnost in grožnja in tveganje kot

porazdelitev negotovosti. Glavne skupine tveganja v podjetju so: strateško tveganje,

projektno tveganje, tveganje delovanja, finančno tveganje in tržno tveganje (Berk, Peterlin,

Ribarič, 2005).

Tveganje, z vidika obvladovanja dezorganizacijskih teženj v delovnem in poslovnem okolju

organizacije, predstavlja objektivno pogojeno nepredvidljivost, povezano z negotovostjo in

z nevarnostjo, ki ogroža cilje, načrte in koristi posameznika in organizacije, ter povzroča

materialno in/ali moralno škodo (Vršec, 1988). Nanaša se na vrednote in dobrine, s katerimi

delamo in živimo: premoženje, integriteto človeka, ugled, svobodo, delo, poslovni uspeh

ipd.

5.4.3 Predstavitev ocene stopnje tveganja po Uredbi o obveznem organiziranju službe varovanja

Na podlagi zahtev zainteresiranih strani, zakonskih predpisov, ki urejajo področje varnosti

in zaščite v podjetju, predpisi s področja zaščite (varovanja) premoženja, varovanja zdravja

pri delu, požarnega varstva, ekologije, logistike, ergonomije, industrijske lastnine, obrambe,

zaščite in reševanja in drugih področij varovanja, varnostnih standardov, ponudb o

varnostnih in zavarovalnih storitvah, se izdela ocena stanja, ogroženosti in tveganj, stroškov

in koristi obstoječega sistema varovanja – varnostna analiza iz katere izhajajo varnostne

potrebe, opisane v varnostnem elaboratu in so podlaga za izdelavo razvojnega varnostnega

programa (Vidic, 2002).

Za izdelavo realne ocene ogroženosti in poslovnih tveganj je potrebno opraviti predvsem

naslednje (Čas, 2006):

• opraviti je potrebno temeljiti pregled gospodarske družbe oz. druge organizacije, ki

vsebuje pregled vseh objektov z okolico, pregled dislociranih enot gospodarske

družbe, pregled prostorov, dohodov do objektov in drugo;

• ob pregledu je potrebno prepoznati objektivne nevarnosti v notranjem in zunanjem

okolju gospodarske družbe, kakor tudi v proizvodnih, poslovnih in logističnih

procesih;

44

• opraviti razgovore od top managementa gospodarske družbe do izvedbenega

varnostnega managementa in managementa, ki se ukvarja s poslovno-varnostnimi

tveganji;

• pregledati je potrebno obstoječe varnostne načrte, varnostna navodila in navodila

varnostnikov, protokole in druge notranje akte gospodarske družbe, ki se dotikajo

varnostnih in z njimi povezanimi vprašanji (požarno varstvo, varstvo pri delu,…);

• pregledati je potrebno tudi vsa poročila in drugo dokumentacijo, ki je v neposredni

ali posredni povezavi z varnostnimi vprašanji v gospodarski družbi ter poročila, ki se

nanašajo na delo in nadzor nad delom zasebno varnostne službe, ki izvaja zasebno

varnostne storitve v gospodarski družbi.

Znane in v praksi uporabljene metodologije obvladovanja poslovnih, finančnih, bančnih,

varnostnih in drugih tveganj v različnih gospodarskih družbah, so zlasti naslednje (Vršec,

2006):

• COBIT (Control Objectives for Information and related Technology) za okolja z

zahtevno informacijsko tehnologijo, kjer se uporablja še orodje za analizo procesov

PST (Process Survey Tool) in obrazec za oceno tveganja RAF (Risk Assessment

Form),

• FDICIA (Federal Deposit Insurance Incoroporation Improvement Act) za

obvladovanje tveganj v bankah in drugih finančnih organizacijah;

• Metodologija vrednotenja COSO (Comitee of Sponsoring Organisation), ki je

primerna za vsa podjetja in zagotavlja, da bodo vsa prepoznana tveganja tudi

primerno obvladovala. Ta metodologija se pretežno uporablja kot osnova vsem

ostalim metodologijam;

• Na področju varnosti in zdravja pri delu, ki predstavlja izjemno vlogo v naftnih in

energetskih družbah se uporabljajo metode PHA (Preliminary Hazard Analysis) –

predhodna analiza tveganj. Lahko se uporablja tudi v sklopu standardov OHSAS

18001;

• MOSAR sistemska analiza tveganj in kot najbolj poznana »Analiza drevesa napak«,

pa tudi diagram vzrokov in posledic (Ishikawa diagram) oz. diagram »ribje kosti«.

• Poleg varnosti in zdravja pri delu se posveča veliko pozornosti v gospodarski družbi

z naftno in plinsko dejavnostjo tudi varstvu okolja, kjer se pogosto uporablja

verjetnostna analiza tveganja PRA (Probalistic Risk Analysis), kjer je izračun

45

tveganja formaliziran in sicer kot produkt verjetnosti za nastop dogodka in njegovih

posledic;

• Ker je osnovna dejavnost energetskih družb distribucija energentov ter pogonskih in

drugih goriv, je obvladovanje tveganj požarne nevarnosti prioriteta. Metodologijo za

ugotavljanje ocene požarne ogroženosti predpisuje Pravilnik o metodologiji za

ugotavljanje ocene požarne ogroženosti (Ur.l. RS, št. 70/1996), ki ga je sprejelo

Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije (MORS).

• Druge metode kot npr.: študija HazOp, metoda »Kaj če?«, analiza FMECA, analiza

drevesa dogodka itd.

5.4.3.1 Podatki o zavezancu Podatke o zavezancu tvorijo osnovni podatki o zavezancu (število zaposlenih), navedena je

dejavnost s katero se zavezanec ukvarja, lokacije, ki so predmet ocenjevanja stopnje

tveganja, v prvi vrsti skladišča naftnih derivatov ter vrste goriv ter drugih energetikov, ki se

skladiščijo na lokaciji.

Petrol d.d., kot največja slovenska energetska družba razpolaga s skladišči naftnih derivatov

v Republiki Sloveniji na naslednjih lokacijah:

• Sermin Koper (solastništvo z družbo Istrabenz d.d.),

• Ajdovščina,

• Ljubljana - Zalog,

• Celje,

• Rače - Fram,

• Lendava

Po javno dostopnih informacijah (http://www.petrol.si/media/petrol.predstavitev.druzbe.pdf)

letno natoči gorivo na več kot 310 Petrolovih bencinskih servisih približno 60 milijonov

ljudi (vsakih 0,5 sekund kupec natoči gorivo), Petrol d.d. letno oskrbi 90.000 gospodinjstev

z ekstra lahkim kurilnim oljem (KOEL).

46

5.4.3.2 Opis objekta in območja Poleg opisa objekta in območja, razvidnega iz posnetkov, takšnih ali drugačnih, se v tem

poglavju nahajajo tudi obrazložitve procesa dela v podjetju zavezanca, v katerem igrajo

glavno vlogo zaposleni.

Pri pridobivanju podatkov, informacij in spoznanj za potrebe ocenjevanja ogroženosti in

varnostnih tveganj so neizbežni tudi varnostni pregledi območij, zgradb, prostorov, določene

opreme ter delovnih procesov. Varnostni pregled se opravi na podlagi vnaprej izdelane

metodologije, ki je prilagojena posebnostim obravnavanega podjetja ali druge organizacije.

Pri varnostnem pregledu obvezno sodelujeta odgovorna oseba za področje varovanja in

skrbnik zgradb v obravnavanem podjetju, kajti to sta osebi, ki naj bi dobro poznali celotni

kompleks podjetja (Vršec, 2003).

Med objekte gospodarske družbe z naftno in plinsko dejavnostjo lahko uvrstimo stroškovna

mesta, dislocirana na območjih različnih držav (bencinski servisi), objekte kjer se hranijo

energetiki (skladišča) ter centralno poslovno stavbo gospodarske družbe. Bencinski servisi

se nahajajo v večjih in manjših naseljih, število ter velikost objekta pa narekuje številčnost

oz. pretok prebivalstva. Od lokacije bencinskega servisa je odvisna tudi stopnja varnostnih

tveganj. Mestni bencinski servisi se soočajo z dokaj visoko ropno ogroženostjo, v manjši

meri z vlomno. Na objektih, ki se nahajajo izven naselij, pa prevladuje vlomna ogroženost,

deloma tudi ropna.

Skladišča naftnih ter drugih derivatov so praviloma locirana izven naselij, obdana pa bi

morala biti z varnostnimi ograjami ter z vgrajeno tehnično zaščito (video-nadzorni sistem,

alarmni sistem, itd.). Na takšnih objektih je priporočljiva, v nekaterih primerih celo obvezna

organizacija varnostne službe 24h dnevno (fizično varovanje).

5.4.3.3 Ranljivost varnostno vitalnih točk v objektih in procesih na varovanem območju

Poglavje obravnava eno izmed najbolj delikatnih področij ocene stopnje tveganja. V

poglavju, je potrebno določiti tista mesta, katera so izpostavljena raznim škodljivim

vplivom, tako eksternim, kot internim. Določi se mesta, ki so najbolj izpostavljena različnim

vrstam nevarnosti in ogroženosti.

47

Pomemben je podatek, da varnostno vitalne točke razdelimo v tri kategorije, in sicer

»ključne varnostno vitalne točke (KVVT)«, »pomembne varnostno vitalne točke (PVVT)«

in »manj pomembne varnostno vitalne točke (MPVVT)«.

Varnostno vitalne točke pri gospodarski družbi z naftno in plinsko dejavnostjo lahko

določimo kot:

• Poslovne dogodke, ki ogrožajo intelektualno in industrijsko lastnino ter zlorabo

osebnih in tajnih podatkov ter poslovne skrivnosti;

• Finančno in etično škodljive poslovne in tržne transakcije, malverzacije, špekulacije

in mahinacije (organizirani in korupcijski kriminal);

• Domnevno kriminogena delovna mesta;

• Mesta požarne nevarnosti;

• Mesta ekološke nevarnosti;

• Mesta eksplozijske nevarnosti;

• Nevarnosti povezane s pretakanjem naftnih derivatov na železniškem in avto

pretakališču;

• Nevarnosti povezane s skladiščenjem;

• Delovna mesta z visokimi tveganji z vidika varnosti in zdravja pri delu;

• Mesta nevarnosti v notranjem transportu (logistiki).

5.4.3.4 Ocena stanja na področju varovanja Ocena stanja na področju varnosti nam prikaže trenutno stanje na področju varovanja.

Področja varnosti se spreminjajo, glede na dejavnost, ki jo zavezanec opravlja. Po direktivi

Sveta Evropske unije o evropski kritični infrastrukturi, delimo dejavnosti po različnih

stopnjah ogroženosti. Do ocene stanja pridemo z neposrednim ogledom kraja, pregledom

dokumentacije ter z razgovori s kompetentnimi osebami. Ker je zakonodaja na področju

varovanja kritične infrastrukture dokaj nova, v prvi vrsti Uredba o obveznem organiziranju

službe varovanja (Ur.l. RS, št. 43/2008), so zavezanci (Petrol d.d.) v prvi fazi usmerjeni

predvsem v izdelavo ocene tveganja za skladišča goriv, v naslednji fazi pa bi se pozornost

morala usmeriti tudi na izdelavo ocene tveganja za posamezne bencinske servise ter druge

objekte.

Prvenstveni namen pregleda obstoječih varnostnih mehanizmov je potemtakem ugotoviti

stanje na naslednjih področjih varovanja in zaščite: požarna varnost, varnost in zdravje pri

48

delu, ekološka varnost, lastno ali pogodbeno fizično in tehnično varovanje, varovanje

industrijske in intelektualne lastnine ter poslovnih skrivnosti, organiziranost civilne zaščite,

urejenost notranjih aktov, varovanje računalniškega omrežja (informacijska varnost) in

stanje na drugih specifičnih področjih. Ta posnetek – je ob upoštevanju drugih spoznanj –

osnova za oblikovanje varnostnih izboljšav na posameznih področjih varovanja in zaščite

(Vršec, 2003).

5.4.3.5 Ocena stanja varovanja podatkov Gre za podatke, ki se nanašajo na zaposlene v podjetju, tajne poslovne podatke, podatki pa

se lahko vežejo tudi na proizvodne procese, ki se odvijajo v podjetju. Varovanje tajnih

podatkov je zelo pomembno področje vsakega podjetja. Pomembno je pravilno upravljanje

ter hramba takšnih podatkov po trenutno veljavni zakonodaji. Vsako odtekanje poslovnih

skrivnosti, lahko privede do škodljivih posledic za gospodarsko družbo. Varovanju podatkov

bi morala vsaka gospodarska družba z naftno in plinsko dejavnostjo posvečati posebno

pozornost s pripravo notranjih aktov družbe (pravilniki, predpisi,...). Pomembno vlogo pa

igra tudi lojalnost zaposlenih podjetju, z visoko stopnjo kulture zaposlenih dosežemo nižjo

stopnjo ogroženosti odtekanja zaupnih podatkov.

5.4.3.6 Ocena pričakovanih in nepričakovanih dogodkov pri zavezancu V poslovanje gospodarskih družb z naftno in plinsko dejavnostjo lahko posegajo izredni

dogodki različnih dimenzij. Situacija je še toliko hujša, če podjetje na tak dogodek ni

ustrezno pripravljeno.

Med izredne dogodke energetskih družb uvrščamo: eksplozije, velike požare, roparske

tatvine, vlome velikih razsežnosti, nesreče povezane z različnimi vrstami transporta (razlitje

tankerjev, avtocistern), razlitja škodljivih snovi v okolje (iz skladiščnih kapacitet) in seveda

teroristične napade na energetska podjetja, predvsem na objekte, ki služijo hrambi goriv ter

drugih vrst energentov. Navedeni izredni dogodki imajo za posledico škodo in izgubo v

celotnem nacionalnem gospodarstvu. Izredne dogodke lahko razdelimo na zunanje in

notranje, z varnostnega vidika poslovanja družb pa jih lahko označimo s stopnjo verjetnosti

nastanka. V oceno o pričakovanih in nepričakovanih dogodkih je v časih gospodarske krize

potrebno uvrstiti tudi stavke zaposlenih, ustavitev proizvodnje in sabotaže.

5.4.3.7 Splošna ocena pri zavezancu

49

Pri izdelavi ocene o stopnji tveganja, je potrebno preučiti obstoječe modele, metode za

obvladovanje tveganj ter na podlagi dokumentacije in ogleda objektov izdelati oceno.

Tveganja lahko razdelimo v različne skupine, od tveganj kriminalnih dejanj, do tveganj

terorističnih napadov. Splošna ocena pri zavezancu vsebuje dokončne ugotovitve, vezane na

oceno stopnjo tveganja in rešitve, ki bi omogočale nemoteno delovanje gospodarske družbe.

Pri gospodarski družbi z naftno in plinsko dejavnostjo so v ospredju varnostna tveganja

naravnih nesreč, terorističnih aktov, kriminalnih dejanj težjih oblik, ekološka tveganja,

eksplozijska tveganja, požarna tveganja ter tveganja povezana z informacijsko varnostjo.

5.5 Risk management in krizni management Kriza je preobrat v življenju organizacije in hkrati priložnost za osnovanje boljšega ugleda.

Kriza je odlična priložnost, da vodstvo spremeni način razmišljanja v podjetju, uvede

potrebne organizacijske spremembe, okrepi vodenje, oblikuje nove oddelke, pregleda vloge

in odgovornosti članov vodstva, izboljša sisteme nadzora in vpelje novo organizacijsko

kulturo. Kriza je torej nevarnost in hkrati priložnost (Novak s sodelavci, 2000).

Vsebinska oznaka risk managementa je naslednja: risk management pomeni znanje,

sposobnost, pogum in prodornost poslovno varnostnih in drugih menedžerjev, da v procesu

vodenja neprestano obvladujejo dejanske in potencialne nevarnosti, poslovna in varnostna

tveganja ter izredne dogodke. Za izboljšanje poslovnega in varnostnega položaja podjetja je

nujno z risk managementom proučevati vse vrste in stopnje ogroženosti, vsa pomembna in

manj pomembna poslovna, varnostna in zavarovalna tveganja ter učinkovitost obstoječih

varnostnih mehanizmov. Pomembno je načrtno obvladovanje poslovnih in varnostnih

tveganj, ki se začne z zbiranjem podatkov, informacij in konkretnih dogodkov, ki merijo na

kakršnakoli nevarnosti, ogroženosti in tveganja. Tu pride v poštev uporaba metodologije za

operativni posnetek ogroženosti, tveganj in varnostnih ukrepov (Vršec, 1999).

Druga sestavina poslovno varnostnega managementa je t.i. krizni management, ki je po

nekaterih opredelitvah sestavni del risk managementa. Obstaja razlika med obema

funkcijama vodenja, zlasti v tem, da je risk management sestavni del vsakodnevnega

upravljanja in vodenja, krizni management pa nastopi samo takrat, ko se pripeti odmevni

izredni dogodek (krizna situacija) večjega obsega. V teh primerih se organizira krizni štab,

ki izdela načrt razreševanja krize (Vršec, 2002).

50

Upravljanje s tveganji (risk management) je stroka, ki se je začela razvijati v zgodnjih

petdesetih letih. Njen namen je zmanjšati in odpraviti določene vrste tveganja, povezanih s

poslovanjem, njen osnovni problem pa je sprejemanje odločitev v pogojih negotovosti.

Upravljanje tveganj je po eni strani znanost, saj pri reševanju problemov uporablja teorijo

odločitev in znanstvene metode za upravljanje. Znanstven pristop pomeni prepoznavanje

alternativnih rešitev in izbira tiste z največ možnosti za uspeh. Obenem pa je upravljanje s

tveganji tudi spretnost, saj je pri tem pogosto pomemben tudi občutek za situacijo in volja za

odločanje tudi takrat, kadar niso na voljo vse želene informacije (Dolinar, 2001).

Vršec (2003) meni, da sodobno podjetje skuša aktivno obvladati svoj (ne)varnostni položaj

in zagotavljati raven varnosti in zavarovanja oseb, premoženja in znanja z risk

managementom. Tako je risk management pogosti spremljevalec upravljanja in vodenja

podjetja zlasti na ravni najvišjega managementa in delno tudi na ravni srednjega

managementa. To pomeni, da se morajo lastniki, uprava in management neprestano spopasti

z notranjimi in zunanjimi nevarnostmi ter ogroženosti in tveganji, ki iz tega izhajajo.

Prihodnost podjetij je vedno bolj ali manj negotova. V takih razmerah poslovanja pa so tudi

tveganja večja in manj obvladljiva. Vendar pa morajo podjetja izhajati tudi iz spoznanja, da

ni napačno če tvegajo, temveč je napačno in slabo, če ne vedo da tvegajo, če ne vedo zakaj

in čemu ter kaj, koliko in kdaj naj tvegajo. Manj informacij, manj znanja, manj sposobnosti

in manj menedžerske prodornosti pomeni tud več negotovosti in več tveganja za uspeh

sprejetih poslovnih odločitev.

V tistih podjetij, ki nimajo izobraženega, usposobljenega in prodornega poslovno-

varnostnega managementa in ki imajo šibak varnostni sistem, nizko raven zavarovalne in

varnostne kulture ter top management, ki nima posluha za opozorilne, kontrolne in

varnostne mehanizme, imajo lahko hude težave z obvladovanjem mnogoterih nevarnosti in

tveganj.

Ravnanje s tveganji je logična, načrtna in premišljena metoda oziroma logičen, načrten in

premišljen proces prepoznavanja, proučevanja, ocenjevanja in nadziranja tveganj, povezanih

s katero koli dejavnostjo, katerim koli področjem nalog ali katerim koli procesom, ter

obveščanju o njih na način, s kateri se organizaciji omogoči najmanjši obseg izgub in

največji obseg možnosti. Ocenjevanje tveganj obsega prepoznavanje in proučevanje tveganj,

51

ki vplivajo na uresničevanje ciljev podjetja, z namenom ugotoviti, kako učinkovito ravna s

temi tveganji (Tušek, Žager, 2004).

Bistveno je, da se k obvladovanju tveganj pristopa načrtno, organizirana, usklajeno in

dolgoročno. Načrtno obvladovanje tveganj pomeni znanje, sposobnost in ravnanje

podjetnikov ali poslovodstev, uprav in direktorjev v podjetjih, da z določenimi metodami in

tehnikami dosežejo najugodnejše razmere med ravnijo prevzetega tveganja in doseganja

zastavljenih ciljev (Vršec, 2006).

Slovenija je, kot večina ostalih držav članic EU popolnoma odvisna od uvoza naftnih

derivatov in plina. Glede na dejstvo, da sta država in njeno gospodarstvo še vedno v veliki

meri odvisna od uvoženih energentov, je Svet Evropske unije sprejel direktivo

(68/414/EGS), ki določa količino obveznih rezerv derivatov, ki znaša 90 dni porabe v

prejšnjem letu. Država mora zagotoviti tolikšno količino derivatov, ki bi v primeru izrednih

dogodkov zadostovala za 90 dni nemotenega delovanja gospodarstva. V Republiki Sloveniji

pri skladiščenju derivatov nastaja problem, ker so kapacitete v katerih bi hranili naftne ter

druge derivati premajhne. Zato je po podatkih Zavoda Republike Slovenije za obvezne

rezerve nafte in njenih derivatov (na dan 31.12.2006) v tujini uskladiščenih 29% obveznih

rezerv, največ v Zvezni Republiki Nemčiji (89%) in Italiji (11%). Ostalih 71% obveznih

rezerv naftnih derivatov pa je bilo uskladiščenih v Republiki Sloveniji, v skladiščih

Lendava, Sermin ter Ortnek.

Glede na odvisnost od naftnih derivatov, bi morala slovenska energetska podjetja v teh časih

gospodarske nestabilnosti ter nestabilnih razmer v državah od koder uvozimo največ naftnih

derivatov, poskrbeti za postopno uveljavljanje ter lastno proizvodnjo alternativnih virov

energije, predvsem biodizla ter etanola, tudi vodika. Na tem področju je še vedno veliko

manevrskega prostora, vložena sredstva pa bi se v bližnji prihodnosti vsekakor povrnila.

Slovenija uvaža zemeljski plin iz Rusije, Avstrije ter Alžirije. Ruska federacija je tudi

največja proizvajalka zemeljskega plina na svetu saj s 607 m³ letne proizvodnje dosega 21%

delež celotne svetovne proizvodnje. Trenutno prihaja v Evropo ruski plin prek štirih glavnih

plinovodov (Yamal I, Brotherhood, Northern Lights, Blue Stream). Pri dobavi ruskega plina

v Evropo, nastajajo pred vsako grelno sezono težave zaradi rusko-ukrajinskih sporov, saj

Rusija 80% plina pošilja preko ukrajinskih plinovodov ter 20% preko beloruskih.

Alternativa je gradnja plinovoda Južni tok, ki bi potekal tudi preko Slovenije, izognil pa bi

se Ukrajini ter Belorusiji. Slovenska podjetja s plinsko dejavnostjo bi morala s pomočjo

52

Republike Slovenije strmeti k čim večji količini podzemnih skladišč za hranjenje

zemeljskega plina, kar bi v časih plinske krize prišlo do izraza pri manjši odvisnosti od

uvoženega plina.

53

6 Zaključek Uspešna podjetja bodo le tista, ki se bodo sposobna zoperstaviti raznoterim ogroženostim in

varnostnim in drugim tveganjem. Glede na obdobje v katerem živimo in na nepredvidljivo

prihodnost, je vlaganje v celovito reševanje dobra naložba za prihodnost. Podjetja, ki še

nimajo izdelanih varnostnih načrtov oz. elaboratov, bi morala za izdelavo le teh poskrbeti v

doglednem časovnem obdobju. Analiza in ocena ogroženosti je ključnega pomena za

vzpostavitev varnostnega sistema gospodarske družbe. Vse dosedanje raziskave kažejo, da

se varnostnim mehanizmov posveča premalo pozornosti, kar bi lahko imelo katastrofalne

posledice v primeru izrednih dogodkov. Posebno pozornost bi bilo potrebno nameniti

energetskim družbam, ki s svojo dejavnostjo poganjajo življenje in brez katerih si

modernega sveta ne znamo predstavljati, zato mora biti varovanje teh institucij posebnega

pomena prioritetna naloga.

6.1 Nekaj misli iz intervjujev

Za odgovore na zastavljena vprašanja sem se obrnil na Petrol d.d., Slovensko energetsko

družbo, s sedežem v Ljubljani, Dunajska cesta 50, in sicer na vodjo Službe varovanje g.

Borisa Peršuha ter na podjetje Nafta - varovanje in požarna varnost d.o.o. s sedežem v

Lendavi, Mlinska ulica 5, kjer je vodja varovanja ga. Suzana Hojnik.

Obema kontaktnima osebama so bila zastavljena naslednja vprašanja:

1. Kako močno (nizko, srednje, visoko) je ogrožena naftna in plinska dejavnost od

naravnih nesreč, tujih dobaviteljev, kriminalnih nakan posameznikov ali skupin,

požara, eksplozije, napak in situacij v logistiki (transportu, pretovarjanju,

skladiščenju), od konkurentov, terorističnih dejanj?

2. Ali v plinski in naftni dejavnosti obvladujete vsa varnostna tveganja? Gre za

obvladovanje, požarnih in eksplozijskih tveganj, tveganj, ki izhajajo od zaposlenih

(malomarnost, napake, sabotaže, neupoštevanje navodil, itd), tveganja neredne

dobave energentov, tveganja v logistiki, tveganja kriminalnih napadov, tveganja

nastavitve bombe, tveganja izgube konkurenčnih prednosti, itd.

54

3. Kaj bi bilo treba izboljšati v varnostnih mehanizmih naftne in plinske dejavnosti?

Tabela 6: Odgovori intervjuvancev

g. Boris Peršuh, univ. dipl. prav., vodja Službe varovanje, Petrol d.d., Slovenska energetska

družba, Dunajska cesta 50, 1527 Ljubljana

Ogroženost ob naravnih nesrečah:

Ogroženost ob naravnih in podobnih nesrečah je nizka do srednja, ker skladiščni objekti

niso postavljeni v potresno ali poplavno izpostavljenih območjih, kar je ugotovljeno z

ustreznimi okoljskimi analizami oz. študijami.

Ogroženost tujih dobaviteljev:

To označujemo kot z srednjo stopnjo ogroženosti. V primeru, ko govorimo o težavah na

trgu energentov, ki so posledica ekonomskih ali transportnih težav, torej, ko ne gre za

vsesplošno pomanjkanje so oblikovane zaloge doma in deloma v tujini, ki omogočajo

normalno oskrbo za čas, ki je potreben za odpravo tovrstnih težav. Tipičen primer je plinska

kriza lansko zimo, ko država kljub vsesplošni regijski krizi oskrbe z ruskim plinom ni imela

težav. V primeru vsesplošne krize dobave energentov pa bi se po določenem času težave

pojavile, za kar pa so izdelani krizni programi oskrbe.

Ogroženost od kriminalnih nakan posameznikov in skupin:

Predvidevam, da so s to vrsto ogrožanja mišljena dejanja posameznikov ali skupin znotraj

sistema, ki bi s svojim delom lahko sabotirala transport oz. redno oskrbo. Tovrstno

ogrožanje je manj verjetno, v primeru delovanja kriminalnih skupin od zunaj, pa je

razpršenost in transportna povezanost zalog oz. skladišč taka, da je motenost v oskrbi manj

verjetna.

Požarna in eksplozijska ogroženost :

Požarna ogroženost je po izdelanih študijah nizka, ker so vse kapacitete in pretakališča, torej

transportne poti pod sistemom aktivne požarne zaščite. Prav tako je izdelan sistem reševanja

oz. zaščite in reševanja, ki v odpravo posledic in preprečevanje vključuje potrebno količino

gasilskih enot in sisteme za zaznavanje požarov.

Logistična ogroženost:

Le ta je majhna. Večja logistična ogroženost se obvladuje z razpršenostjo izvajalcev in

55

uporabo različnih transportnih načinov.

Teroristična ogroženost:

Trenutno je le ta ocenjena kot majhna, seveda pa se glede na stanje v okolici spreminja.

Vsa tveganja se obvladujejo, v ta namen so izdelani potrebni načrti ravnanja, potrebni

ukrepi ob zaznavi zunanjih znakov tveganja, kot tudi kontrolo delovnih procesov ( sistem

kakovosti oz. nadzora nad kakovostjo izvajanja nalog).

G. Peršuh meni, da bi bilo potrebno uporabiti vse bolj napredne sistemske tehnike za

zaznavo najnevarnejših tveganj, kar bi odpravilo možnost človeške napake.

ga. Suzana Hojnik, dipl. var., vodja varovanja, Nafta – varovanje in požarna varnost d.o.o.,

Mlinska ulica 5, 9220 Lendava

Industrijska cona Nafta Lendava je uvrščena v večji vir tveganja za notranje in zunanje

okolje, razlog za to je predvsem skladišče naftnih derivatov.

Uvrstitev posameznih vrst varnostnih tveganj v stopnje od 1 do 5 (zanemarljivo, nizko,

srednje, visoko, zelo visoko):

tveganja naravnih nesreč: 3 srednje

požarna tveganja: 4 – visoko;

eksplozijska tveganja: 4 – visoko;

ekološka tveganja: 3 – srednje;

informacijska tveganja: 4 – visoko;

tveganja kriminalnih dejanj: 3 – srednje;

tveganja terorističnih aktov: 2 – nizko.

Ocena stanja na področju varnosti pri zavezancu Nafta Lendava, je le okvirna in dopušča

ugovore kompetentnih oseb družbe Nafta Lendava. V splošnem, so ključna področja

varnosti ocenjena kot dobro in zadovoljivo, pri varstvu osebnih podatkov in poslovnih

skrivnosti pa ni možno dati jasne ocene, ker nimamo tovrstnih podatkov, vendar smo

mnenja, da je to področje z dokumentacijo (pravilniki in akti) solidno urejeno

56

Po mnenju gospe Hojnik so izboljšave za dvig stopnje varnosti na industrijskem objektu

potrebne, prav tako tudi sprotno posodabljanje ter ažuriranje vseh vidikov varovanja.

6.2 Preveritev hipoteze V 59. členu Zakona o zasebnem varovanju (ZZasV) so določeni zavezanci, kateri morajo po

Uredbi o obveznem organiziranju službe varovanja (Ur.l. RS, št. 43/2008) obvezno

pripraviti načrt varovanja, ki vključuje oceno stopnje tveganja, program varovanja in načrt

fizičnega varovanja. Na področju energetskih družb z naftno in plinsko dejavnostjo so

navedena podjetja ter lokacije, za katere je potrebno pripraviti načrt varovanja:

• BUTAN PLIN, d.d. Ljubljana, Verovškova 70, 1000 Ljubljana;

• INSTALACIJA d.o.o Koper, Sermin 10/a, 6000 Koper;

• ISTRABENZ PLINI d.o.o Koper, Plinarniška 1, 3000 Celje;

• ISTRABENZ PLINI d.o.o Koper, Sermin 8a, 6000 Koper;

• NAFTA LENDAVA, Trimlini 1a, 9220 Lendava;

• PETROL d.d. Ljubljana, Dunajska cesta 50, 1527 Ljubljana;

• PETROL, Slovenska energetska družba d.d., Petrol Energetika d.o.o., Koroška cesta

14, 2390 Ravne na Koroškem;

• PETROL, Slovenska energetska družba d.d., Petrol Energetika d.o.o., Železarska

cesta 3, 3220 Štore;

• PETROL, Slovenska energetska družba, d.d., Petrol Skladiščenje, d.o.o., Trimlini

1H, 9220 Lendava;

• PETROL, Slovenska energetska družba, d.d., Petrol Skladiščenje, d.o.o, Skladišče

goriv RAČE, Fram 9, 2311 Fram;

• PLINARNA MARIBOR d.d., Ledina 26, 2000 Maribor.

Izdelovanje načrtov varovanja je v pristojnosti podjetij, ki tržijo varnostne storitve ter imajo

pri Zbornici za zasebno varovanje Republike Slovenije tudi ustrezno licenco za izvajanje

sistemov tehničnega varovanja. Odločitev, kateremu izmed podjetij na trgu storitev bo

izdelava načrta varovanja zaupana, je v pristojnosti gospodarskih družb (zavezancev). Rok

izdelave načrtov varovanja v Uredbi o obveznem organiziranju službe varovanja ni naveden,

57

pač pa se izdelan načrt varovanja pri zavezancih preverja tekom inšpekcijskega pregleda, s

strani Inšpektorata za notranje zadeve Republike Slovenije.

Po poizvedovanju na Inšpektoratu za notranje zadeve Republike Slovenije ter podjetjih, ki

se v Uredbi o obveznem organiziranju službe varovanja, na področju naftnih ter energetskih

družb pojavljajo kot zavezanci, sem prišel do sledečih ugotovitev.

Od enajstih podjetij, ki so navedena na strani 56 ima po pridobljenih podatkih načrte

varovanja izdelanih devet podjetij, in sicer: INSTALACIJA d.o.o., Koper, Sermin10a, 6000

Koper; ISTRABENZ PLINI d.o.o. Koper, Plinarniška 1, 3000 Celje; ISTRABENZ PLINI

d.o.o. Koper, Sermin 8a, 6000 Koper; NAFTA LENDAVA, Trimlini 1a, 9220 Lendava;

PETROL d.d. Ljubljana, Dunajska cesta 50, 1527 Ljubljana; PETROL, Slovenska

energetska družba d.d., Petrol Energetika d.o.o., Koroška cesta 14, 2390, Ravne na

Koroškem; PETROL, Slovenska energetska družba d.d., Petrol Energetika d.o.o., Železarska

cesta 3, 3220 Štore, PETROL, Slovenska energetska družba, d.d., Petrol Skladiščenje,

d.o.o., Trimlini 1H, 9220 Lendava; PETROL, Slovenska energetska družba, d.d., Petrol

Skladiščenje, d.o.o., Skladišče goriv Rače, Fram 9, 2311 Fram.

Za ostali dve podjetji (BUTAN PLIN, d.d. Ljubljana, Verovškova 70, 1000 Ljubljana;

PLINARNA MARIBOR d.d., Ledina 26, 2000 Maribor ) podatkov nisem uspel pridobiti.

Hipotezo, ki glasi, Energetske družbe z naftno in plinsko dejavnostjo ne obvladujejo dovolj

dobro varnostnih tveganj, ker nimajo izdelanih načrtov varovanja, ki zajemajo: oceno

ogroženosti in oceno stopnje tveganja, program varovanja in načrt fizičnega varovanja,

lahko zavržemo na osnovi pridobljenih podatkov, saj ima od skupno enajst podjetij, ki so

navedena kot zavezanci, načrt varovanja izdelano devet podjetij, obstaja pa verjetnost, da

načrt varovanja posedujeta tudi ostala dva podjetja, od katerih pa podatkov na žalost nisem

uspel pridobiti. Na področju energetskih družb z naftno in plinsko dejavnostjo, ima torej

81% podjetij zagotovo izdelan načrt varovanja.

58

Literatura in viri Literatura

• Amejčič, B. (1999). Nevojaške oblike varnostnih tveganj in groženj. Slovenska

vojska, št. 177, 12. februar 1999. Ljubljana, Ministrstvo za obrambo RS.

• Anžič, A. (1997). Varnostni sistem Republike Slovenije. Ljubljana, Uradni list

Republike Slovenije.

• Berk, A., Peterlin, J., Ribarič, P. (2005). Obvladovanje tveganja. Skrivnosti

celovitega pristopa. Zbirka Manager. Ljubljana, Gospodarski vestnik.

• Cestnik, A. (2001). Normativna ureditev obveznega organiziranja varovanja.

Normativna in funkcionalna ureditev zasebnega varstva – med željami in možnostmi.

Društvo za zasebno varstvo in državljansko samovarovanje. Ljubljana, Visoka

policijsko varnostna šola.

• Čas, T. (2005). Konceptualizacija različnih pojavnih oblik varnosti s poudarkom na

zasebni varnosti in zasebnem varstvu. Varstvoslovje, let. 7/št. 3, str. 252-264.

Ljubljana, Fakulteta za policijsko-varnostne vede.

• Čas, T. (2005). Varnost, nacionalna varnost in zasebna varnost. Zbornik prispevkov,

VI. Slovenski dnevi varstvoslovja. Ljubljana, Fakulteta za policijsko-varnostne vede.

• Čas, T. (2006). Varnostne storitve za gospodarske družbe in druge organizacije.

Raznolikost zagotavljanja varnosti, VII. Slovenski dnevi varstvoslovja. Ljubljana,

Fakulteta za policijsko-varnostne vede.

• Grizold, A. (1992). Razpotja nacionalne varnosti: obramboslovne raziskave v

Sloveniji. Ljubljana, Fakulteta za družbene vede.

• Grizold, A. (1998). Perspektive sodobne varnosti: iz obramboslovnih raziskav II.

Ljubljana, Fakulteta za družbene vede.

• Grizold, A. (2002). Nova evropska varnostna arhitektura. Nacionalna in mednarodna

varnost. Ur. Malešič, M. Ljubljana, Fakulteta za družbene vede.

• Humar, B. (2009). Kje so IT-podjetja. Manager plus, 07.10.2009, str. 9. Ljubljana,

Finance.

• Končina, M. (2000). Razumevanje celostnega sistema varnosti v gospodarskih

družbah. Dnevi varstvoslovja, str. 15-23. Ljubljana, Visoka policijsko-varnostna šola.

• Lamberger, I. (2005). Gospodarska kriminaliteta na prehodu iz tranzicijskega v

posttranzicijsko obdobje. VI. Slovenski dnevi varstvoslovja. Ljubljana, Fakulteta za

policijsko-varnostne vede.

59

• Lobnikar, B., Sotlar, A. (2006). Celovito upravljanje z varnostnimi tveganji kot

dejavnik dolgoročne uspešnosti podjetja. Kriminalni napadi na premoženja

gospodarskih subjektov. Ljubljana, Fakulteta za policijsko-varnostne vede.

• Novak, B. (2000). Krizno komuniciranje in upravljanje nevarnosti: priročnik za

krizne odnose z javnostmi v praksi. Ljubljana, Gospodarski vestnik.

• Pečar, J. (1992). Institucionalizirano nedržavno nadzorstvo: kriminološko,

kriminalnopolitično in sociološki pogledi. Radovljica, Didakta.

• Prezelj, I., Kopač, E., Svete, U., Grošelj, K., Sotlar, A., Kustec Lipicer, S., Žiberna,

A. Kolak, A. (2008). Definicija in zaščita kritične infrastrukture Republike Slovenije :

raziskovalni projekt : končno raziskovalno poročilo. Ljubljana, Fakulteta za družbene

vede, Obramboslovni raziskovalni center.

• Tušek., B., Žager, L. (2004). Vloga notranjega revizorja pri ocenjevanju tveganj in

ravnanju z njimi. Revizor, 2/04. Ljubljana. Slovenski inštitut za revizijo.

• Vidic, J. (2002). Varnost in zaščita kot proces sistema vodenja kakovosti v podjetju.

Dnevi varstvoslovja. Ljubljana, Visoka policijsko-varnostna šola.

• Vršec, M. (1988). Sodobna varnost in družbena samozaščita v SFRJ. Ljubljana,

Delavska enotnost.

• Vršec, M. (1993). Varnost podjetja – tokrat drugače. Ljubljana, Viharnik.

• Vršec, M. (1997). Management varovanja podjetja. Naše gospodarstvo, 43, št. 5/6,

str. 539-546.

• Vršec, M. (2001). Problematika in možne rešitve obveznega organiziranja služb

varovanja v državnih organih, zavodih in podjetjih. Društvo za zasebno varstvo in

državljansko samovarovanje. Ljubljana, Visoka policijsko varnostna šola.

• Vršec, M. (2002). Poslovno varnostni management – vodenje varnostnih podjetij in

služb varovanja v gospodarskih družbah. Varstvoslovje, let. 4/št. 3. Ljubljana,

Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije, Visoka policijsko – varnostna

šola.

• Vršec, M. (2003). Ocena ogroženosti in varnostnih tveganj kot ena od ključnih podlag

za varnostno politiko in varnostni sistem. Dnevi varstvoslovja. Ljubljana, Visoka

policijsko-varnostna šola.

• Vršec, M. (2003). Uvajanje sodobnih varnostnih mehanizmov v poslovne procese

gospodarske družbe in gospodarske javne službe. Dnevi varstvoslovja. IV. Slovenski

dnevi varstvoslovja. Ljubljana, Visoka policijsko-varnostna šola.

60

• Vršec, M. (2008). Management varovanja kot poslovni mehanizem obvladovanja

izrednih dogodkov in kriznih situacij = Security management as a business

mechanism for handling emergencies and crisis situations. Znanje in trajnostni razvoj.

Kranj, Moderna organizacija.

• Vršec, M. (2008). Redefiniranje ranljivosti in ogroženosti podjetij z izvirnim

metodološkim pristopom = Redefining the vulnerability and threat to companies with

an authentic methodological approach. Znanje za trajnostni razvoj. Kranj, Moderna

organizacija.

• Vršec, M.. (2006). Metodologija operativnega varnostnega pregleda območij in

zgradb podjetij in drugih organizacij za potrebe izdelave ocene ranljivosti,

ogroženosti in varnostnih tveganj : študijsko gradivo. Ljubljana, Fakulteta za

varnostne vede.

• Vršec. M. (2000). Zasnova integralne varnosti na ravni države, gospodarstva in

varstvoslovja. Varstvoslovje let. 2/št. 4, 335-338. Ljubljana, Visoka policijsko-

varnostna šola.

• Vršec. M., Vršec, Mir. (2006). Vzpostavljanje celovitega varovanja kot preventivnega

dejavnika v gospodarskih družbah. Kriminalni napadi na premoženja gospodarskih

subjektov. Ljubljana, Fakulteta za policijsko-varnostne vede.

61

Pravni viri

• Direktiva Sveta o obveznosti držav članic EGS glede vzdrževanja minimalnih zalog

surove nafte in/ali naftnih derivatov, Bruselj, 20.12.1968.

• Direktiva Sveta o ugotavljanju in določanju evropske kritične infrastrukture ter o

oceni potrebe za izboljšanje njenega varovanja, Bruselj, 12.12.2006, 2006/0276

(CNS).

• Energetski zakon (EZ)Ur.l. RS, št. 79/1999 (8/2000 popr.).

• Kazenski zakonik Republike Slovenije, Ur.l. RS, št. 63/1994 (70/1994 popr.).

• Nacionalni program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, Ur.l. RS, št.

44/2002.

• Odredba o merilih za določanje povečane nevarnosti nastanka požara, eksplozije ali

druge posebne nevarnosti, Ur.l. RS, št. 38/2002.

• Pravilnik o metodologiji za ugotavljanje ocene požarne ogroženosti, Ur.l. RS, št.

70/1996 (5/1997 popr.).

• Pravilnik o načinu prevoza in varovanja denarja in drugih vrednostnih pošiljk, Ur.l.

RS. št. 96/2005, 81/2008.

• Pravilnik o pogojih za izvajanje požarnega varovanja, Ur.l. RS, št. 64/1995.

• Pravilnik o požarnem redu, Ur.l. RS, št. 39/1997.

• Pravilnik o požarnem redu, Ur.l. RS. št. 39/1997, 138/2004.

• Pravilnik o študiji požarne varnosti, Ur.l. RS, št. 13/1998.

• Pravilnik o ukrepih zasebnega varnostnika, Ur.l. RS, št. 75/2004.

• Pravilnik o ukrepih zasebnega varnostnika, Ur.l. RS. št. 75/2004.

• Resolucija o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu, Ur.l. RS. št.

126/2003.

• Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja, Ur.l. RS. št. 2/2006.

• Resolucija o preprečevanju in zatiranju kriminalitete, Ur.l. RS, št. 43/2006.

• Resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije, Ur.l. RS, št. 56/2001.

• Uredba o metodologiji za ocenjevanje škode, Ur.l. RS, št. 67/2003.

• Uredba o obveznem organiziranju službe varovanja, Ur.l. RS, št. 43/2008.

• Uredba o preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic, Ur.l. RS, št.

88/2005.

• Uredba o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja, Ur.l. RS, št. 3/2002

(17/2002 popr.).

62

• Uredba o vsebini in izdelavi ocen ogroženosti, Ur.l. RS. št. 3/2003.

• Ustava Republike Slovenije, Ur.l. RS, št. 33I/91-I.

• Zakon o gospodarskih družbah, Ur.l. RS, št. 42/2006 (60/2006 popr.).

• Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence, Ur.l. RS, št. 56/1999.

• Zakon o prevozu nevarnega blaga, Ur.l. RS. št. 79/1999.

• Zakon o tajnih podatkih, Ur.l. RS, št. 87/2001.

• Zakon o varnosti in zdravju pri delu, Ur.l. RS, št. 56/1999.

• Zakon o varstvu okolja, Ur.l. RS, št. 41/2004.

• Zakon o varstvu osebnih podatkov, Ur.l. RS, št. 86/2004.

• Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, Ur.l. RS, št. 64/1994.

• Zakon o varstvu pred požarom, Ur.l. RS, št. 71/1993.

• Zakon o zasebnem varovanju, Ur.l. RS, št. 126/2003.

Drugi viri

• Dostopna interna ter javna gradiva Petrol d.d.

• Green Paper on a European Programme for Critical Infrastructure Protection

(presented by then Commission). Brussels , 17. 11. 2005, COM (20059 576 final.

Commission of the European Communities.

• Podatki in informacije intervjujev.

• Podatki slovenskega plinskega podjetja Geoplin, pridobljeni na spletni strani

http://www.geoplin.si/zemeljski-plin/63, dne 10.10.2009.

• Podatki Zavoda Republike Slovenije za obvezne rezerve nafte in njenih derivatov,

pridobljeni na spletni strani http://www.zord.org/slo/main.asp?id=72C5C4FE, dne

10.10.2009.

63

IZJAVA

»Študent Zoran Zvizdalo izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod mentorstvom doc. dr. Milana Vršeca.« »Skladno s 1. odstavkom 21. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah dovoljujem objavo tega diplomskega dela na spletni strani FVV.« Dne: 29. 01. 2010 Podpis: __________________

Documents

VARNOSTNI MEHANIZMI ENERGETSKIH DRUŽB Z NAFTNO IN … · 7 2 Opredelitev problema Gospodarske družbe z večjim številom zaposlenih in predvsem podjetja, ki se ukvarjajo z panogo,