Vedno pripravljen!

Vedno pripravljen!

Kristjan Pucko

Planinski volk

Copyright ©2010 by Kristjan Pucko

Preveril.....

Pravopis....

All rights reserved.

ISBN . . .

. . . Publications

Kazalo

1 Komu je knjiga namenjena 1

2 Osnovno orodje in pripomočki 32.1 Žepni nož . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4

2.1.1 Kako izbrati žepni nož . . . . . . . . . . . . . . . 42.1.2 Varna uporaba noža . . . . . . . . . . . . . . . . 13

2.2 Sekira . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 202.3 Žaga . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21

2.3.1 Vrste žag . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 212.3.2 Uporaba žage . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 212.3.3 Izdelava žage . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21

2.3.3.1 Žična žaga . . . . . . . . . . . . . . . . . 212.3.3.2 Verižna žaga . . . . . . . . . . . . . . . 21

2.4 Lopata in kramp . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 222.5 Sveder . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23

3 Vzdrževanje orodja 253.1 Vzdrežavnje žepnega noža . . . . . . . . . . . . . . . . . 26

3.1.1 Brušenje rezil . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 263.1.1.1 Smirkov papir . . . . . . . . . . . . . . . 263.1.1.2 Japonski vodni brusni kamen . . . . . . 263.1.1.3 Ročni brusi . . . . . . . . . . . . . . . . 26

3.1.2 Vzdrževanje rezil iz karbonskega jekla . . . . . . . 263.2 Vzdrževanje sekire . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 263.3 Vzdrževanje vzdrževanje žage . . . . . . . . . . . . . . . 26

4 Ogenj 274.1 Priprava ognjišča . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29

4.1.1 Napotki za varno kurjenje . . . . . . . . . . . . . 30

vi KAZALO

4.2 Zgradba ognja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 324.2.1 Sprotno sestavljanje ognja . . . . . . . . . . . . . 334.2.2 Sestavljen - piramidni ogenj . . . . . . . . . . . . 37

4.3 Netiva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 394.3.1 Naravna netiva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40

4.3.1.1 Suhe trave . . . . . . . . . . . . . . . . . 404.3.1.2 Lubja in podlubja . . . . . . . . . . . . 414.3.1.3 Listi in iglice . . . . . . . . . . . . . . . 424.3.1.4 Puhasta semena . . . . . . . . . . . . . 434.3.1.5 Ostala naravna netiva . . . . . . . . . . 43

4.3.2 Ostala netiva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 434.4 Izbira lesa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 444.5 Gašenje ognja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 504.6 Oblike ognjev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50

4.6.1 Samodenji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 504.6.2 Podolgovati . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 504.6.3 Kačja luknja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 504.6.4 Zvezdni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 504.6.5 Lovski . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50

4.7 Netenje ognja z modernimi pripomočki . . . . . . . . . . 504.7.1 Plinski vžigalnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . 504.7.2 Vžigalice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 504.7.3 Kresilo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 504.7.4 Lupa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 504.7.5 Reflektor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 514.7.6 9 V batarija in železna volna . . . . . . . . . . . . 51

4.8 Primitivni načini netenja ognja . . . . . . . . . . . . . . 514.8.1 Kremen in železo . . . . . . . . . . . . . . . . . . 524.8.2 Lok . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 524.8.3 Ročni sveder . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 534.8.4 Pump drill . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 544.8.5 Bambus . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 544.8.6 Fire plow . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 544.8.7 Fire piston . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 554.8.8 Ogenj iz vode . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 55

5 Užitne in zdravilne rastline 575.1 Užitne rastline . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 585.2 Zdravilne rastline . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 58

KAZALO vii

6 Voda 596.1 Pridobivanje vode v naravi . . . . . . . . . . . . . . . . . 606.2 Filtriranje vode . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 60

7 Pasti 61

8 Kuhanje 638.1 Kuhanje na ognju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 658.2 Kuhanje v mahu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 658.3 Pečica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 658.4 Dutch oven . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 678.5 Plinski gorilniki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 678.6 Peka kruha . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 678.7 Recepti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 67

9 Vrv in vozli 699.1 Vzdrževanje in hranjenje vrvi . . . . . . . . . . . . . . . 72

9.1.1 Fiksiranje konca vrvice . . . . . . . . . . . . . . . 729.1.1.1 Zaključevanje . . . . . . . . . . . . . . . 729.1.1.2 Spajanje konca s taljenjem . . . . . . . . 73

9.1.2 ”Zaseg” . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 749.1.3 ”Servisiranje vrvi” . . . . . . . . . . . . . . . . . 749.1.4 Zlaganje vrvice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 75

9.2 Vozli . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 769.2.1 Navadni (babji) polvozel . . . . . . . . . . . . . . 769.2.2 Začetni vozel . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 769.2.3 Zadrga . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 769.2.4 Babji vozel . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 779.2.5 Ambulantni vozel . . . . . . . . . . . . . . . . . . 779.2.6 Kirurški vozel . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 789.2.7 Kavbojski vozel . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 799.2.8 Prusikov vozel . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 799.2.9 Tkalski vozel . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 809.2.10 Dvojni tkalksi vozel . . . . . . . . . . . . . . . . . 809.2.11 Kravatni vozel (Spojitev trakov) . . . . . . . . . . 819.2.12 Polbičev in mulin vozel . . . . . . . . . . . . . . . 819.2.13 Tovorni vozel . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 829.2.14 Dvojni tovorni vozel . . . . . . . . . . . . . . . . 839.2.15 Pritrjevalni vozel (Constrictor knot) . . . . . . . . 83

viii KAZALO

9.2.16 Prečni vozel (Transom knot) . . . . . . . . . . . . 859.2.17 Osmica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 869.2.18 Vpletena osmica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 869.2.19 Podaljševanje vrvice z osmico . . . . . . . . . . . 879.2.20 Ribiški vozel . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 879.2.21 Podaljševalni vozel . . . . . . . . . . . . . . . . . 889.2.22 Presta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 889.2.23 Križni vozel . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 899.2.24 Skrajševalni vozel . . . . . . . . . . . . . . . . . . 899.2.25 Kombinirani skrajševalni vozel . . . . . . . . . . . 919.2.26 Napenjlani vozel . . . . . . . . . . . . . . . . . . 929.2.27 Ribičeva zanka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 939.2.28 Privezni vozel (Mooring hitch) . . . . . . . . . . . 949.2.29 Sidrni vozel . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 949.2.30 Mrtvi vozel . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 959.2.31 Dvojni mrtvi vozel . . . . . . . . . . . . . . . . . 959.2.32 Sibirska zanka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 969.2.33 Trdna zanka (Powercinch) . . . . . . . . . . . . . 969.2.34 Ed Speer’s four wrap knot . . . . . . . . . . . . . 969.2.35 Perfektna zanka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 969.2.36 Alpski metulj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 979.2.37 Devetka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 979.2.38 Gasilski vozel . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 989.2.39 Policijski vozel . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 989.2.40 Vozel za pritrjevanje na čutaro . . . . . . . . . . . 989.2.41 Plezalni pas iz traka . . . . . . . . . . . . . . . . 98

9.3 Pletenje vrvi iz naravnih materialov . . . . . . . . . . . . 989.4 Stroji za pletenje vrvi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 99

10 Bivaki 10110.1 Primerno mesto za postavitev bivaka . . . . . . . . . . . 10210.2 Bivaki z umetnih materialov . . . . . . . . . . . . . . . . 102

10.2.1 Šotorsko krilo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10210.2.2 Plahta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 102

10.3 Bivaki iz naravnih materialov . . . . . . . . . . . . . . . 10210.4 Snežna zatočišča . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 102

KAZALO ix

11 Vezave in zgradbarstvo 10311.1 Vezave . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 104

11.1.1 Kvadratna vezava . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10411.1.2 Japonska kvadratna vezava . . . . . . . . . . . . 10411.1.3 Japonska ”MARK II” kvadratna vezava . . . . . 10411.1.4 Modificirana kvadratna vezava . . . . . . . . . . . 10411.1.5 Diagonalna vezava . . . . . . . . . . . . . . . . . 10411.1.6 Filipinska diagonalna vezava . . . . . . . . . . . . 10411.1.7 Vzporedna vezava . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10411.1.8 Trinožnik vezava . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10411.1.9 Vezava za pod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10411.1.10Vezava za lestev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 104

11.2 Zgradbarstvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10411.2.1 Les primeren za zgradbarstvo . . . . . . . . . . . 10411.2.2 Nosilnost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10411.2.3 Načrti za zgradbe . . . . . . . . . . . . . . . . . . 104

12 Orientacija 105

13 Prva pomoč 107

14 Triki in nasveti 10914.1 Izbira in pravilno pakiranje v nahrbtnik . . . . . . . . . . 11014.2 Izdelava nahrbtnika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11014.3 Kako zavezati gojzer, da se ne odveže . . . . . . . . . . . 11014.4 Rezljanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11014.5 Leseno orodje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11014.6 Pletenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11014.7 Kompas . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11014.8 Bakla . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11014.9 Oblikovanje usnja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11014.10Pletenje viseče mreže . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11014.11Stol iz trinožnika in šotorke . . . . . . . . . . . . . . . . 110

15 Poučevanje veščin 111

x KAZALO

Poglavje 2

Osnovno orodje in pripomočki

4 Osnovno orodje in pripomočki

”Skavtstvo je vesela igra na prostem, kjer skavti kot bratjeskupaj izkušajo dogodivščine, tako mladi kakor stari. Rastejov zdravju in sreči, urijo se v ročnih spretnostih in v pripra-vljenosti na pomoč drugim.” (Baden-Powell)

Ker nas urejnje teh spretnosti skoraj vedno pripelje v naravo, je nujno,da imamo ustrezno orodje; še pomembnejše od orodja je način kako gapravilno in predvsem varno uporabimo, kajti z varno uporabo orodja inostalih pripomočkov lahko res zaživimo z naravo.

2.1 Žepni nož

Kdorkoli bo vprašal skavta, gozdovnika, tabornika ali koga, ki prežividosti časa v gozdu, katero orodje je najpomembnejše za lažje preživetjeprostega časa v naravi, bo skoraj vedno dobil enak odgovor:”žepni nož”.

2.1.1 Kako izbrati žepni nož

Idealen nož je tisti nož s katerim najlažje in brez napora opravimo delo.Preden se odločimo za nakup žepnega noža se je potrebno vprašati kajbomo z njim počeli oz. za kaj ga bomo uporabljali. Ga bomo imeli ssabo za nedeljske izlete v gozd? Za rezanje salame in kruha v planinah?Za rezanje ostankov vrvi? Za resnejšo uporabo v gozdu?

Za nedeljske izlete nam je dovolj majhen švicar, za resnejšo delo paje priporočljivo kupiti tak nož, ki ni pretežek. Če se odločimo za zložljivžepni nož, naj nam ne bo škoda tistih dodatin 5 € za nož z varnostnozaponko, ki preprečuje, da se rezilo samodejno zapre. Pri nožih s fiksnimrezilom pa vzamimo tak nož, ki ima varovalo, da prepreči zdrs roke narezilo. Vedno kupimo tak nož, ki je udoben v roki, saj nam bodo rokezelo hvaležne.

Verjetno najpomembnejša lastnost dobrega noža je njegovo rezilo,zato se za trenutek ustavimo pri rezilu noža. Rezila lahko v grobemdelimo na dve podskupini: Ogljikovo jeklo (Carbon Steel) in nerjavečejeklo (Stainless Steel). Nerjaveče jeklo ne zahteva toliko pozornosti in jeprimerno, če nož uporabljamo v bližini vode oz. v vlažnem okolju. Ner-javeče jeklo je težje nabrusiti kot ogljikovo jeklo in je ponavadi dražje.Ogljikovo jeklo je trše od nerjavečega jelka, zato drži ostrino dalj časa.

2.1 Žepni nož 5

Glavna slabost ogljikovih rezil pa je, da zahtevajo precej nege in vzdrže-vanja. Med najboljše vrste jekla, ki so primerne za žepne nože spadajo:

• 5160 Carbon Steel

• 1095 Carbon Steel

• Carbon V

• Sandvik 12C27

• 440-C

• AUS-8A

• ATS-34

• BG-42

• SAN MAI III

• Keramično kompozitna jekla

Trdota žepnega noža se meri v enoti HRc oz RC (Trdota po Rock-wellu). Testiranje trdote za kvalitetne in posledično dražje žepne nožepoteka tako, da vzamejo diamantni stožec (od tu tudi ime enote HRc:H- hardness R - Rockwell c - cone) in nanj obesijo utež težko 150 kgter pritisnejo na rezlo noža, nato izmerijo globino luknje. Na podlagi teglobine dobimo HRc vrednost. Zelo trda jekla, iz katerega izdelujejo zelokvalitetne žepne nože, imajo trdoto jekla od 55 HRc do 65 HRc.

Nekteri izdelovalci nožev uporabljajo posebno tehniko, ki ji pravijoprecizno kaljenje. S pomočjo tega procesa dosežejo, da je ostra stranrezila trša (okoli 62 HRc), topa stran je pa mehkejša (okoli 52 HRc). Tatehnika da nožu dodatno fleksibilnost in preprečuje, da bi se rezilo zradiprevelike trdote odlomilo.


Nože v grobem delimo na dve podskupini:

• nože s preklopnim rezilom

• nože s fiksnim rezilom

Najbolj cenovno ugodni in kvalitetni noži s preklopnim rezilom so takoimenovani švicarski vojaški noži (Slika 2.1). Pri nakupu je potrebno bitipazljiv, da kupimo pravi švicarski nož znamke Victorinox ali Wagnerin ne kakšnega ponaredka. Pred nakupom noža s preklopnim rezilompreverimo, če ima nož varnostno zaponko za rezilo, ki preprečuje, dabi se rezilo med uporabo po pomoti zaprlo. Prednost teh nožev je, daimajo poleg rezila žagico in odpirač za konzerve. Rezilo takega noža jezelo kvalitedno in dosega trdoto 56 HRc. Kot vsak nož ima tudi ta nekajslabosti. Zelo rado se zgodi, da roka zdrsne na rezilo noža, ker nimanobene zaščite med roko in rezilom, zato moramo biti še posebej pazljivipri njegovi uporabi. Tudi ko kupujemo tak nož ne pritaravamo z dodatkikot so izvijač, lupa, brusilo za nož ipd. kajti vsak dodatek naredi noždebelejši in ga posledično težje držimo v roki.

Slika 2.1: Zložljiv žepni nož z varnostno zaponko.

Razni ponaredki švicarskih vojažkoh nožev pi malo večji obremenitvirazpade. Videl sem tudi primere, ko se je samo rezilo takega ponaredka

2.1 Žepni nož 7

odlomilo, kar je izjemno nevarno za osebo, ki tak nož uporablja. V koli-kokor hočemo odšteti več denarja za kvalitetni nož z preklopnim rezilomizberimo znamke kot so:

• Victorinox

• Wenger

• Cold Steel

• Spyderco

• AL mar

• KA-BAR

• Gerber Legendary Blades

Ti noži imajo tudi ponavadi ”branik” pred rezilom in ročaj iz sintetičnihmaterialov, ki preprečuje, da bi man ob uporabi nož zdrnil iz roke.

Nasledna skupina nožev so žepni noži s fiksnim rezilo, ki so pravilomavečji od nožov s preklopnim. Večino strokovnjakov za preživetje v naraviuporablja vsaj dva noža - enega z fiksnim in enega s preklopnim rezilom.Vsak od teh nožev je namenjen za svojo skupino opravil. V praksi lahkotudi brez problema delamo samo z eno vrsto nožev vendar mora taknož imeti vse ptrebne lastnosti dobrega noža kot so prava teža, dolžinain debelina rezila, trdota jekla in udoben ročaj. Ko kupujemo nož gakupimo zaradi uporabnosti in ne ker se nam zdi lep. Posebej moramopaziti pri izbiri ročaja, saj se nam nož more udobno ležati v roki, ne smebiti prevelik in premajhen glede na naše fizične sposobnosti, saj moramobiti sposobni nož uporabljati dalj časa ne da di bse pretirano utrudili. Zagradnjo večjih bivakov ali zgradb se priporočajo fiksni noži katerih težiščeni med ročajem in začetkom rezila ampak na zadnji tretini rezila. Sajs tem povečamo mož in zmanjšamo energijo potrebno za sekanje večjihin debelejših vej. Pri nakupu moramo pravtako biti pozorni na ”branik”pred rezilom ,ki preprečuje zdrs roke na rezilo. Razne mačete za našegozdove niso primerne, ker je les v naših krajih pretrd in bomo zelo hitroskrhali ali uničili mačeto.

Obstaja na stotine različnih nožev s fiksnim rezlom od katerih semjih tudi ogromno preizkusil. Sam uporabljam 2 noža s fiksnim rezlom,ki se med seboj precej razlikujeta. Prvi nož, ki ga uporabljam je tipa


Mora (slika 2.2) in je odličen za učenje osnovnih tehnik uporabe noža.Priporočam ga vsem, ki preživijo dosti časa v naravi, saj je lahek, robu-sten in se ga da enostavno nabrusiti. Menim, da med noži predstavljanajboljše razmerje kvaliteta /cena, kajti da se ga dobiti za približno 10€ in ga prodajajo v dveh variantah in sicer ogljikovo jeklo in nerjavečejeklo. Trdota ogljikovega jekla pri mora nožih doseže od 59 HRc do 60HRc, medtem ko nerjaveča različica dosega trdote od 57 HRc do 58 HRc.Mora nož je idelaen za rezanje, lupljenje in šiljenje vej, ker je manjhenin zelo oster. Lahko ga uporabimo, da razpolovimo kakšnoo tanjšo vejo.Pomankljivost Med pomankljivosti mora noža bi lahko šteli nožnico kinima nobene zaponke, ki bi držala nož na mestu, zato sem nam lahkozelo hitro zgodi, da nam nož pade iz nje in se izgubi ali še huje, naspoškoduje. Mora nož ima še eno slabost in sicer rezilo noža pride samodo polovice ročaja, kar predstacvlja šibko točko noža.

Slika 2.2: Nož s fiksnim rezilom - Mora Clipper.

Naslednji nož, ki ga uporabljam, je nož tipa Bowie (slika 2.3). Upora-bljam nerjavečo različico s trdoto 58 HRc. Njegovo rezilo je skoraj enkratdaljše kot pri Mora nožu. Njegova največja prednost je teža, kajti z njimbrez težav presekamo in razpolovimo tudi debelejšo vejo. Meni je dolgaleta služil kot primarni nož. Res pa je, da obvladovanje takega noža zah-

2.1 Žepni nož 9

teva kar nekaj vaje. Teža takega noža je lahko tudi njegova negativnalastnost, kajti po nekaj minutah intenzivne uporabe te že kar poštenobolijo roke.

Slika 2.3: Nož z fiksnim rezilom - Aitor Bowie.

Omenil finski nož tipa ”Puukko” oz ”Leuku”. Edina razlika med njimaje velikost rezila, ki pri puukko nožu znaša nekje od 90 - 120 mm, medtem ko Leuku dosega dolžine rezil od 200 mm do 450 mm. Puukko nož jepo mojem mnenju najboljši nož za življenje v naravi. Tako Puukko kotMora nož imata skandinavsko obliko rezila kar pomeni, da ostrino nožatvorita dve poševni ravni ploskvi, ki se srečata na ostrini noža (oblikaenakokrakega trikotnika). Več o obliki rezila takega noža si preberite vpoglavju 3. Puukko noži so precej dražji od nožev tipa Mora a trebapotrebno je omeniti, da so v večini primerov ti noži ročno izdelani nafinskem ali švedskem. Zelo dober puukko nož stane okoli z0 € cena je resmalo višja ampak kvaliteta takega noža je res izjemna. Njegova prednostje izjemno trdo, ponavadi kovano, ogljikovo jeklo trdote okoli 60 HRc, kidobro drži ostrino in ga zaradi skandinavske oblike rezila enostavno inzelo hitro nabrusimo. Na videz so Puukko noži eni izmed najlepših nožev,ki sem jih videl, saj ima skoraj vsak ročno izdelano usnjeno nožnico, ročajnoža je po navadi lesen z lepimi vzorci.


Slika 2.4: Puukko nož.

Kot zanimivost, bi omenil nepalski Kukri, ki je zanimiv predvsemzaradi svoje posebne oblike. V nepalu kovači izdelujejo te nože kar izstarih vzemti tovornjaka. Ko sem prvič prijek kukri v roko se mi je zdelzelo neroden in nepraktičen nož za resnejo delo v gozdu, a z nekaj vajelahko postane zelo uporabno orodje, saj zaradi obteženosti in oblike rezila

2.1 Žepni nož 11

Slika 2.5: Kukri.

brez problema preseka tudi debelejše veje. Srednji del rezila je ponavadizelo nabrušen in nam odlično služi za šiljenje palice ali kot nadomestiloza sekiro pri izdelavi trsk. Glavni problem kukrija je vejetno njegova težain čudna oblika, saj te po parih zamahih lahko že pošteno bolijo roke.

Za konec bi še rad izpostavil ”rambo” oz. ”survival” (Slika 2.6) nož,ki je postal zelo popularen po izidu filma Rambo. Ti noži imajo votelročaj, na katerega je navit kompas. V ročaju pa najdemo razne igle zašivanje, trnke in laks za lovljenje rib ter vžigalice.

Slika 2.6: Rambo nož.

Tak nož je za življenje v naravi popolnoma neuporaben. Edino kaj lahkos takim nožem počnemo je, da ga damo v vitrino in ga občudujemo, kajtirezilo takega noža je nekvalitetno izdelano in je premehko za rezanje palic.


Zagotavljam vam, da bo po vsaki uporabi tak nož potrebno ponovnonabrusiti, samo brušenje takega rezial bo pa prav nočna mora. Zaradivotlega držala je v večini primerov rezlo pritrjeno na držalo z navadnimvijakom in se zaradi tega lahko zelo hitro odlomi. Žaga, ki jo najdemona zadnji strani rezla, ne izpolnjuje svoje naloge in še bi lahko našteval...

Med kvalitetnejše nože s fiksnim rezilom rezilom uporabljene pri goz-dovništvu sodijo naslednje znamke:

• Kellam

• Karesuando

• Helle

• Fallkniven

• Marttiini

• GM Hand Made Knives

• KA-BAR

• Gerber Legendary Blades

2.1 Žepni nož 13

2.1.2 Varna uporaba noža

Pred vsako uporabo noža preverimo njegovo ostrino, kajti z ostrim no-žoem je delo lažje in zahteva manj moči za dober rez. Tudi če se slučajnozgodi, da se urežemo z ostrim nožom, bo taka rana čista in posledičnotudi lažje oskrblijva. Več o brušenju noža si preberete v poglavju 3.Praviloma je vsak nov nož oster in pripravljen za uporabo. Ko noža neuporabljamo, naj bo zaprt oz. naj bo v zato namenjeno nožnici. Verjetnoni potrebno posebej poudarjati, da z odprtim nožom ne tekamo naokoliin ga nikoli ne mečemo!

Noža praviloma nikoli ne posojamo, če se pa vseeno zanjdemo v tejsituaciji, obstaja samo en varen način za podajanje noža. Nož držimo zrezilom stran od sebe in ga prevrnemo tako, da rezilo gleda gor Slika 2.7.

Slika 2.7: Varno podajanje noža.

Na tak način varno predamo nož, kajti oseba, kateri posojamo nož, ga bolahko varno prijela za držalo. Nož z zložljivim rezilom podajamo na enaknačin, le da ga lahko še zapremo in naredimo podajanje na tak način ševarneje. Nikoli noža ne podajamo tako, da bi ga metali, neglede na toali je zaprt ali v nožnici.


Ko režemo z nožem, imamo rezilo noža vedno obrnjeno stran od sebe,razen če nas kdo prosi, da mu prerežemo vrvico. To storimo na tak način,da rezilo obrnemo proti sebi, saj s tem preprečimo, da bi poškodovaliosebo, ki drži vrvico, in počasi potegnemo celoten nož proti sebi Slika2.8.

Slika 2.8: Rezanje vrvi.

Pogosto je protrebno odrezati kakšno vejo od drevesa. Z večjim in težjimnožem Slika 2.3 lahko vejo odrežemo tako, da jo odsekamo pod kotom45

◦. Če je veja debelejša, jo rahlo upognemo, da napnemo vlakna, innato odsekamo. Sekanje z nožem zahteva ogrmno vaje in ga ne priporo-čam začetnikom. Z manjšim nožem vejo odrežemo tako, da okoli palicezarežemo ”prstan” v obliki črke V in jo odlomimo.

Prepolovitev veje z nožem zahteva malce več spretnosti. Najlažje vejoprepolovimo z žago. Več o delu z žago si preberite v poglavju 2.3. Zaprepolovitev uporabimo poseben prijem noža. To storimo tako, da pri-memo nož tako, da rezilo gleda proti členkom na pesti in palec naslonimona stranski del rezila slika 2.9.

2.1 Žepni nož 15

Slika 2.9: Prijem za prepolovitev veje.

Nato nož prislonimo ob prsni koš, v drugo roko primemo vejo inistočasno zarežemo v vejo in skrčimo hrbtne mišice slika 2.10. Postopekponavljamo dokler niso na celotnem obsegu veje majhni utorčki.

Slika 2.10: Prečna prepolovitev veje z žepnim nožem.

Če je veja debelejša, jo obrnemo in ponovimo postopek tako, da do-bimo prstan ureznin v vejo v obliki črke V. Nato enostavno prelomimovejo. Ta način prepolovitve veje je zelo varen in zahteva zelo malo moči,kajti ne režemo z rokami, temveč s hrbtnimi mišicami.


Ko nimamo sekire pri roki in je potrebno pripravit trske za ogenj,lahko uporabimo žepni nož. Preden se lotimo cepitve poglejmo kakopotekajo razpoke na hlodu, kajti tam je hlod najšibkejši. Nož damo narazpoko, če ta obstaja, ga primemo za ročaj in nato z drugo roko primemokos lesa in počasi udarjamo po hrbtni strani noža slika 2.11.

Slika 2.11: Prepolovitev hloda z žepnim nožem.

Ko je celoten nož pogreznjen v hlod, počasi udarjamo na hrbtno strankonice, dokler hloda ne razpolovimo. Če je hlod debelejši kot je dolžinarezila, ga vzamemo iz hloda takoj za tem, ko smo celotno rezilo zabili vhlod, in vzamemo leseno kajlo in le-to zabijamo dokler hloda ne prepo-lovimo.

Omenil bi še en zelo uporaben prijem noža, ki ga pogosto uporabljampri šiljenu palice. Preden začnemo oblikovati konico palice pokleknemona eno nogo Nato naslonimo hrbtno stran rezila na koleno tik pod po-gačico, prislonimo vejo k rezilu in vejo povlečemo proti sebi (Slika 2.12).

2.1 Žepni nož 17

Ta prijem nam omogoča izjemno globok in močan rez z malo telesneganapora.

Slika 2.12: Klečeče šiljenje palice.

Podoben rezultat lahko dosežemo stoje. Nož primemo z močnim pri-jemom, rezilo usmerimo stran od sebe in roko iztegnemo. Na tak načinželimo preprečiti gibanje roke. Z drugo roko primemo palico, ki jo želimoodrezati in nanjo položimo rezilo noža. Med tem ko imamo roko popol-noma izravnano počasi potegnemo palico proti sebi in odrežemo željenikos lesa (Slika 2.13). Prednost tega prijema je, da nož vedno ostane visti legi in ne spreminja kota, kar nam posledično olajša rezanje, saj namomogoča kontroliran, močan in čisti rez brez obremenitve komolca.

Slika 2.13: Stoječe šiljenje palice.

Nož nam med drugim tudi pride prav pri izdelavi baklic za kurjenjev dežju oz. vsakič, ko je les vlažen. Več o netivih in kurjenju si preberitev poglavju 4. Baklice izdelamo iz suhega lesa pri katerem odstranimolubje in ves moker les, tako, da dobimo suho sredico. Najenostavnejebomo baklice izdelali iz kosa lesa pravokotne oblike. Nož položimo na


rob palice in počasi in previdno zarežemo po skoraj celotni dolžini palicetako da dobimo tanek koder debeline šiljenja svinčnika. Vedno režemotako, da se kodri držijo palice. Baklico najlažje prižgemo, če je vsakopilek obrnjen v svojo smer. To dosežemo s spreminjanjem nagiba noža.Če želimo, da je opilek obrnjen v levo med rezanjem dvignemo koniconoža in če želimo, da je opilek obrnjen v desno smer spustimo konico.

Slika 2.14: Končana baklica.

Za konec bi pokazal še prijem, ki ga uporabljam za izdelavo utorev, koizdelujem kline za štor oz. bivak. Nož primemo tako, da palec položimona hrbet rezila, z drugo roko primemo palico in rezilo noža položimopravokotno na to palico. Palec druge roke položimo na hrbtno stran rezilain zarežemo. S pomočjo palcev na hrbtni strani noža bomo ustvarili večpritiska in bomo dobili globji rez. Nato nož postavimo približno 1 cmpod zarezo pod kotom 45

◦ in na enak način zarežemo. Na tak načindobimo čist in globok utor.

2.1 Žepni nož 19

Slika 2.15: Rezanje utorev.

Še na kratko povzemimo varno uporabo žepnega noža.

• Reži vedno stran od sebe, nikoli proti sebi.

• Vedno se prepričaj, da v primeru, če ti nož zdrsne, ne boš poško-doval sebe ali oseb okoli sebe.

• Če ti nož pade iz rok, ga nikoli ne poskušaj ujeti. Pusti, da nožpade, in ga nato varno poberi.

• Z nožem nikoli ne tekaj naokoli.

• Noža nikoli ne meči v zemljo, saj s tem skrhaš rezilo noža.

• Nikoli ne reži z nožem proti drugi osebi.

• Noža nikoli ne meči drugim osebam. Za podajanje uporabi varennačin podajanja.

• Ko noža ne uporabljaš, ga imej zaprtega oz. shranjenega v nožnici.

• Vedno imej čist in nabrušen nož.

Poglavje 4

Ogenj

28 Ogenj

”V začetku ogenj ni pomenil čoveku nič več kot kot pomenibitju iz divjine. Poznal ga je samo kot ga poznajo ta bitja- zastrašujoča skrivnost. Videl je, kako ga bruhajo vulkani,videl ga je kot smrt, ki se podi skozi gozd in prerijo, uničujočvse na poti ali kot strela, ki eksplodira iz temnega neba. Kopa je spoznal njegovo čarovnjijo je postal bitje ločeno od divjenarave.” (Ellsworth Jaeger) [1, stran.135]

Netenje ognja je verjetno ena izmed najpomembnejših veščin, ki sejih lahko naučimo, kajti ogenj lahko uporabimo za prekuhavanje vode,kuhanje kosila ali, da se ogrejemo, ko smo premraženi. Ogenj zanetenv težkih pogojih recimo v dežju nam lahko neverjetno dvigne moralo.V tem poglavju bomo spoznali kako varno in najenostavneje zakurimoogenj v vseh vremenskih razmerah, kako poiščemo primerno netivo zaprižiganje ognja. Na koncu tega poglavja pa bomo spoznali nekaj načinovnetenje ognja.

Slika 4.1: Tri nujno pomembne stvari za ogenj.

Za izdelavo ognja potrebujemo tri komponente. To so toplota, gorivoin kisik. Če katera od teh treh komponent ni prisoten ogenja ugasneoz. ga bo nemogoče zanetiti. Komponente potrebne za uspežno nete-nje si najlažje predstavljamo z tako imennovanim ognjenim trikotnikom(Slika 4.1). V večini primerov zanetimo ogenj tako, da na malo površinodavajamo velike koliline toplote. Za uspešno netenje morajo biti te trikomponente prisotne v določenem razmerju. Pa si poglejmo na primeru.

4.1 Priprava ognjišča 29

Les za gorjenje potrebuje kisik (zrak), a če je veter premočen nam lahkougasne mali plamen podobno se zgodi, če je prisotno premalo zraka. Dvenajbolj pogosti napaki, ki jih delajo začetniki pri kurjenju ognja sta ali,da preveč pihajo v plamen in ga na tak način ugasnejo, druga zelo po-gosta napaka je, da z prekomernim povečevanjem goriva ogenj preprostozadušimo.

4.1 Priprava ognjišča

V naravi kurimo samo takrat, ko imamo tehten razlog za to početje.Vsak ogenj v naravi je nevaren, zato bomo v tem poglavju spoznali kakopripraviti kar se da varno ognjišče.

Slika 4.2: Priprava ognjišča.

Če se odločimo, dabomo kurili v gozdu ni-koli ne kurimo zravendrevesa ali na drevesu.Minimalna ”varna” raz-dalja za kurjenje naj bovsaj 3 metre od dre-vesa, bivaka, šotora oz.ostalih zgradb. Nadognjiščem v višini 4metrov naj ne bo no-bene veje. Zdaj koimamo primeren pro-stor za kurjenje je po-rebno pripraviti ognji-šče. Priprava dobregaognjišča zahteva karnekaj časa ponavadi od15 minut od ene ure. Odvisno od namena in velikosti ognjišča. Pa sipoglejmo pripravo ognjišča v parih korakih:

1. Iz ognjišča vedno odstarni listje, podrast, suho travo in veje vse dogole zemlje v radiju vsaj enega metra od roba ognjišča.

2. Vedno odstranimo zgornjo plast zemlje, v kolikor kurimo na trav-niku in gradimo ognjišče za dalj časa odstranimo rušo in jo polo-

30 Ogenj

žimo v senco na rob travnika. Če taborimo več dni jo vsak danvsaj enkrat zalijemo.

3. Nato izkoplji jamo globine približno 5 cm, obvezno odstrani vsekorenine, saj se po koreninah širijo podzemni požari in z zemljo izjame obloži zob ognjišča.

4.1.1 Napotki za varno kurjenje

Še nekaj napotkov za varno kurjenje:

• Pred kurjenjem ognja, se prepriča, da si iz ognjišča odstranil vsekorenine, saj se po koreninah širijo podzemni požari, ki lahko iz-bruhnejo šele čez kak teden.

• Nikoli ne kuri pod drevesom oz. na drevesu.

• Nikoli ne kurimo v vetrovnem vremenu, saj nam lahko veter odneseraznesel žerjavico in prišlo bi do požara.

• Rob ognjišča vedno zavaruj z skalami ali še bolje z zemljo, ki si joizkopal iz ognjišča.

• Ognja nikoli ne kuri, če nimaš dovolj vode, snega ali peska za ga-šenje.

• Ognja nikoli ne pustimo nenadzorovanega.

• Nikoli ne prižigamo oz, obujamo ogenj z petrolejem ali bencinom.

• Pred kurjenjem vedno preverimo podatke o požarni ogroženosti -verjetnost za nastanek in širjenje požarov v naravnem okolju, ki jihnajdemo na spletni strani agencije republike Slovenije za okolje.

• Vedno zakuri najmanjši ogenj, ki zadosti tvojim potrebam.

• Nikoli ne meči prižganih vžigalic, cigaretnih ogorkov ali vroče žer-javice v naravo, saj s takim ravnanjme soraj vedno povzročiš požar.

Spodnja tabela prikazuje indeks požarne ogroženosti, ki jo najdemona [20]. Podatke o požarni ogroženosti dobijo s pomočjo meteorološkihpodatkov, razvojne stopnje rastlinstva in v naprej določenih pragih zaposamezna območja.

4.1 Priprava ognjišča 31

OZNAKA STOPNJE POŽARNA OGROŽENOST1 - zelo majhna Možnost za nastanek požara ne ob-

staja, verjetnost vžiga je minimalna.V kolikor izbruhne požar se zelo po-časi širi ali pa ugasne. Zelo malo gor-ljivega materiala je zajetega v požaru,v glavnem je to zgornji sloj podrasti.

2 - majhna Požar lahko nastane pri stalnem ognjukot je ogenj pri kampiranju, širjenje jepočasno, na odprtem prostoru pa sre-dnje hitro. Ponavadi nastanejo manjšipovršinski požari s slabim ognjem, vglavnem zagori samo listje. Požar seda hitro omejiti.

3 - srednja Vžigalica že lahko povzroči požar. Vgozdu je širjenje požara srednje hitro,na odprtem prostoru kar hitro. Ogenjgori na površini s srednjim plamenom,pri tem zgori nekaj kompaktnega or-ganskega materiala. Kontrola požarani težka, požar se pogasi s srednje ve-likimi napori.

4 - velika Vžigalica v vsakem primeru povzročipožar. Požar se v gozdu hitro širi. Vglavnem so to vroči površinski požari,ki ponekod zajamejo tudi krošnje dre-ves. V požaru zgori veliko organskegagoriva, kontrola požara je težka, za ga-šenje požara je potrebno vložiti velikenapore in veliko sredstev.

5 - zelo velika Vzrok za nastanek požara je lahko žeiskra, požar se pojavi takoj, širjenje jezelo hitro. To je vroč požar, ki se pre-nese v krošnje dreves tudi na širšemobmočju. V požaru zgori zelo velikoorganskega goriva, ogenj zajame tudisrednje in debelo gorivo. Požar se raz-širi tudi na normalno vlažna področja.Kontrola požara je izjemno težka, zagašenje požara je potrebno vložiti izre-dno velike napore in vsa razpoložljivasredstva.

32 Ogenj

4.2 Zgradba ognja

Za gradnjo ognja potrebujemo 3 osnovne sestavine. Te sestavine so ne-tivo, dračje in gorivo Slika 4.3.

Slika 4.3: Od leve proti desni netivo, dračje in gorivo.

Pa si na kratko poglejmo lastnosti posamezne sestavine:

• Netivo. Dobro netivo je tisto, ki sestoji iz tankega in suhega lahkovnetljivega materiala. Za različne načine kurjenja uporabljamo raz-lično fino netivo. Recimo za prižiganje s primitivnimi tehnikami - spomočjo trenja rabimo zelo fino netivo, saj nam le-to mora omogo-čati, da ga zanetimo tako, da ga s pomočjo vročega oglja razpihamov plamen. Za prižiganje s pomočjo vžigalic lahko uporabimo boljgrobo netivo. Več o različnih tipih netiv in njihovi pripravi bomospoznalu v poglavju 4.8.

• Dračje. Med dračje štejemo tanke in suhe vejice do debeline svinč-nika, saj v kolikor imamo dobro netivo takoj zagorijo in naprejzanetijo gorivo.

• Gorivo. Ko pripravljamo gorivo, si ga pripravimo v razlličnihdebelinah, saj če na dračje položimo gorivo v debelini roke bo ogenj

4.3 Netiva 39

4.3 Netiva

V tem poglavnu bomo si bomo pogledali različna netiva in njihova naha-jališča ter njihovo pripravo. Pa najprej razčistimo pojem netivo. Netivoje lahko ventljiv material, ki ga uporablkamo za prižig ognja. Pod netivospada vsaka snov, ki jo lahko prižgemo z vžigalico ali začne tleti ko nanjprileti šop isker [21].

Slika 4.8: Različna netiva.

Najti dobro in kvalitetno netivo v naravi ob vsakem vremenu je ume-tnost, ki jo lahko pridobimo le z ogromno vaje in poskušanjem. Obstajaogromno vrst netiva eno je boljše drugo slabše. Več o tem bomo pove-dali v nadeljevanju. V splošnem je dobro netivo tisto, ki z dovajanjemtpolpote zelo hitro zagori, zato mora spolnjevati nekatere splošne pogoje:

• Biti mora izjemno suho, da takoj in brez napora zagori, ter goridovolj dolgo, da zaneti dračje.

• Biti mora fino in v majhnih kosih, saj manjši manjši kos goriva rabimanj energije, da zagori in prav ta lastnost je ista, ki jo iščemo pridobrem netivu.

• Zdanja lastnost je vnetljivost iz zmožnost proizvesti velike količinetoplote, da lahko zaneti tanke vejice oz. dračje.

40 Ogenj

4.3.1 Naravna netiva

Med naravna netivo sodijo tista netiva, ki jih najdemo v naravi in dapod pogojem da so suha dobro gorijo takšne kot so. Pa si poglejmonekaj najboljših in najpogostejših netiv, ki jih najdemo že med kratkismsprehodom skozi gozd ali travnik.

4.3.1.1 Suhe trave

Slika 4.9: Suha trava.

Ko slišimo besedo netivo severjetno najprej spomnimona suho travo. Prednostsuhe trave je tam da prak-tično lahko najdemo skzocelo leto. Suha trava je enoizmed najboljših netiv, sajjo v kolikor je suha lahkozanetimo praktično z vsem.V kolikor je trava suha jošop isker kresila brez pro-blemov prižge, prav takovžigalica. V kolikor kurimo

z lokom ali podobnimi tehnikami na princip trenja je preoblikovanje travev gnezdo ključnega pomena, kajti če je trav pregroba se nam lahko zgodi,da nam ne bo zagorela. Zato jo vedno preden izdelujemo gnezdo dobrozmučkamo v rokah in šele nato izdelamo gnezdo. Tako izdelano gnezbobi moralo brez problema prižgati. Dosti krat se zgodi, da najdemo delesuhe trave med ratočo travo in ker bi prebiranje suhe od mokre travetrajalo predolgo lahko uporabljamo en prktičen trik za nabiranje trave.Prste na roki razpnemo tako, da z roko oblkujemo neve vrste grabljein počasi ”pograbljamo” travo in tisi del, ki nam ostane v rokah je na-čemoma suha trav primerna za netenje. Za odlično netivo so se tudiizkazala semena (klasje) suhe trave, katera najdemo v gozdu od poznejeseni vse do začetka pomladi.

Ko eno izmed najboljših in najbolj suhih netiv iz trave, ki sem jihkdajkoli poiskusil je ostanek ptičjega gnezda, saj se trava v ptičjem gnezdiponavadi suši več let in je dovolj fina in suha za prižiganje z vsemi načininetenja.

4.3 Netiva 41

4.3.1.2 Lubja in podlubja

Slika 4.10: Brezovo lubje.

Brezovo lubje je verjetnoeno izmed najboljših netiv,saj zaradi velike vsebno-sti olj odlično gori tudi koje vlažno. Najprimernejšinačin nabiranja brezovegaljubja je z odmrle breze, sajles zelo hitro zgnije lubjepa zaradi olij ostane daljčasa zato samo zarežemo vodmrlo deblo in odvijemolubje. Če pa že moramonabrati lubje iz živega drevese NIKOLI ne zarežemo v drevo in lubje re-žemo kot kebap ampak z roko poberemo tanke lističe lubja (Slika 4.10).Te lističe najlažje prižgemo z vžigalico. Odlično pa prižgejo že po dvehpotegih po kresilu. V kolikor imamo lubje iz odmrle breze le-to naj-lažje prižgemo z kresilom tako, da ga nastrgamo na kup in tega z enimpotegom kresila prižgemo.

Slika 4.11: Lubje srobota.

Srobot je zelo pogostaovijalka v slovenskih goz-dovih. Če najdemo suhsrobot ponavadi celotnegaodrežemo, zdrobimo in gapreoblikujemo v gnezdo.Lahko pa uporabimo samolubje in le-tega zdrobimoin preoblikujemo v gnezdo.Tako pripravljeno gnezdolahko uporabimo za nete-nje z vžigalico, kresilom ali

celo z pomočjo trenja v kolikor smo ga zdrobili na dovolj fina vlakna.Gori odlično in dolgo, tako, da je primerno za vžig malo debelejšega dra-čja kot ostala netiva. Prednost tega netiva je da ga v godu najdemoneglede na letni čas.

Nekarera drevesa kot je naprimer hrast, vrba, leska, jesen,... imajovlaknasto podlubje, ki je ko je suho oglično netivo. Netivo pridobi-vamo tako, da da iz odmrlega debla odstranimo zgornje ljubje in pod

42 Ogenj

tem lubjem se nahaja vlaknasto podlubje, ki go od lubja ločimo tako,da previdno lomimo lubje na manjše kose med tem procesom pa pazimo,da ne poškodujemo vlaken. Ko imamo lubje nalomleno na majhne koselubje preprosto poberemo. V kolikor je lubje suho ga v rokah malo pre-gnjetemo in preoblikujemo v gnjezdo. Tako pripravljeno netivo lahkozanetimo z vžigalico, gresilom ali pa s pomočjo trenja. Ker gre za lesgori dolgo in brez problema prižge dračje in tako zaneti cel ogenj.

4.3.1.3 Listi in iglice

Slika 4.12: Praprot.

Orlova praprot je odličnonetivo, ki je dostopno čezcelo zimo in vse do sre-dine pomladi. Za krujenjega pripravimo tako, da li-ste praprota zmučkamo inoblikujemo v gnezdo. Takooblikovano gnezdo lahkobrez problema prižgemo zvžigalico in z kresilom maloveč preglavic nam povzročaprižiganje z pomočjo tre-nja, saj je grobo in rabi precej več toplote da prižge kot naprimer suhatrava, zato lahko gnezdo oblikujemo tako, da na sredino damo nekaj ro-gozevega puha ali suhe trave. V steblu praproti se najdejo dolga vlakna,ki posušena tudi odlično gorijo - še boljše kot listi.

Slika 4.13: Suho listje.

Suho listje najdemopovsod v gozdu in dobrogori pod pogojem da jesuho in da ga ne nabiramoiz tral. Ker listje večine li-stavcev skoraj takoj ko jesuho odpade, zato je težkonajti suho listje, ki se še ve-dno drži veje izjema je ga-brovo listje, ki se dolgo časadrži veje. Sam redko upo-rabljam suho listje kot ne-

tivo, saj ponavadi z manj napora najdemo boljše inetivo kot je suho listje.

Poglavje 5

Užitne in zdravilne rastline

Literatura

[1] Ellsworth Jaeger, Wildwood Wisdom, Shelter Publications Inc.,U.S.;New edition edition (2000)ISBN: 978-0936070124

[2] Bear Grylls, Living Wild: The Ultimate Guide to Scouting and Fi-

eldcraft, Channel 4 (2009)ISBN: 978-1905026500

[3] Colin Towell, The Survival Handbook - Essential Skills for Outdoor

Adventure, New York, DK Publishing (2009)ISBN: 978-0756642792

[4] Michael Pewtherer, Wilderness Survival Handbook: Primitive Skills

for Short-Term Survival and Long-Term Comfort, New York, Ma-rine/Ragged Mountain Press(2010)ISBN: 978-0071484671

[5] Peter Brooks, Back to basics The Scout Association, Reproducedfrom SCOUTING Magazine - Baden-Powell House; Wensday PressLtd (1997)ISBN: 0851-652425

[6] Ray Mears, Essential Bushcraft, Hodder and Stoughton Ltd (2003)ISBN: 978-0340829714

[7] Ray Mears, Outdoor Survival Handbook: A Guide To The Resources

And Materials Available In The Wild And How To Use Them For

Food, Shelter,Warmth And Navigation, Ebury Press (2001)ISBN: 978-0091878863

[8] Andrej Dvoršak, Preživetje v naravi, Ljubljana: Kmečki glas (1995)ISBN: 961-2030758

116 LITERATURA

[9] Več avtorjev, Bodi pripravljen, Ljubljana: ZSKSS - Združenje slo-venskih katoliških skavtinj in skavtov (2005)ISBN: 961-9170105614778

[10] A. E. Hartink The Complete Encyclopedia of Knives, Chartwell Bo-oks (30 Sep 2005)ISBN: 978-0785819974

[11] Visier special, Bd.12, Militär-Messer, Parey Zeitschriftenverlag(1998)ISBN: 978-3897152113

[12] Tim Conners, Scout’s Outdoor Cookbook, Falcon Guides (2008)ISBN: 978-0762740673

[13] Backwood Cooking The Scout Association, Reproduced from SCO-UTING Magazine - Baden-Powell House(1993)ISBN: 0851-652174

[14] Gerald L. Findley, Rope Works Plus, Lexington, KY USA BookSurgePublishing (2007)ISBN: 978-1419666568

[15] Clifford Warren Ashley, Ashley Book of Knots, Bantam DoubledayDell Publishing Group; Reissue edition (1998)ISBN: 978-0385040259

[16] Trevor Bounford, Collins Gem - Knots, Collins; New Ed edition(2005)ISBN: 978-0007190102

[17] Ladislav Štrukelj, Mornarski vozli 2. dopolnjena izdaja Portorož,Nautica.si (2007)ISBN: 978-9619218105

[18] Več avtorjev, Vozli in pionirski objekti, Ljubljana, Zveza tabornikovSlovenije (2001)ISBN: 961-6134272

[19] Jonathan Ridgeon, Jon’s Bushcraft, Internetna stran, uporabljeno15.10.2010 ob 17:58naslov: http://www.bushcraft.ridgeonnet.com/

LITERATURA 117

[20] Agencija republike Slovenije za okolje Internetna stran, uporabljeno15.11.2010 ob 21.58naslov: http://meteo.arso.gov.si/met/sl/warning/fire/

[21] Wikipedia - Tinder Internetna stran, uporabljeno 19.11.2010 ob19:52 naslov: http://en.wikipedia.org/wiki/Tinder

Documents

Vedno pripravljen!