VLOGA MANAGEMENTA PRI RAZVOJU TURIZMA NA KRVAVCU · 2017-11-27 · Vodstvu podjetja RTC Krvavec d.d. izrekam zahvalo za vso dobljeno dokumentacijo, za ves porabljen čas in prijaznost

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Smer: Organizacija in management kadrovskih in

izobraževalnih procesov

VLOGA MANAGEMENTA PRI RAZVOJU TURIZMA NA KRVAVCU

Mentor: red. prof. dr. Jože Florjančič Kandidatka: Irena Gerkman

Kranj, maj 2007

ZAHVALA Za sodelovanje, koristne nasvete in strokovne napotke pri izdelavi diplomske naloge se najlepše zahvaljujem mentorju dr. Jožetu Florjančiču. Vodstvu podjetja RTC Krvavec d.d. izrekam zahvalo za vso dobljeno dokumentacijo, za ves porabljen čas in prijaznost. Največja zahvala pa gre mojim staršem in bratu, ki so mi stali ob strani vsa leta mojega študija in mi tako finančno kot tudi z nasveti in spodbudnimi besedami pomagali, da sem dosegla enega izmed svojih največjih ciljev v življenju. Zahvaljujem se tudi gospe Ani Žakelj, ki mi je diplomsko nalogo jezikovno pregledala. Hvala pa tudi Tomažu, mojemu najboljšemu prijatelju.

POVZETEK Pričujoča diplomska naloga predstavlja Rekreacijsko-turistični center (RTC) Krvavec. V sami nalogi smo poskušali z anketo dobiti odgovore od naključno izbranih ljudi in jih analizirati. Dobili smo zanimive odgovore in nekateri med njimi so izvedljivi, medtem ko so drugi vprašljivi za izvedbo. Anketiranci so odgovarjali na različna vprašanja. Med njimi tudi na to, kaj bi še ponudili oziroma spremenili na Krvavcu. Vemo, da je zimska sezona bolj razvita kot poletna. Zato nas je zanimalo, kaj bi še ponudili v poletni sezoni in jo tako naredili bolj prepoznavno in bolj zanimivo. S tem bi se tudi povečal obisk v poletni sezoni. Ne smemo pa pozabiti, da tudi zimska sezona potrebuje kakšno spremembo ali vsaj dopolnitev. Želeli smo izvedeti, kako bi iz enodnevnih gostov pridobili večdnevne, kako povečati obisk na smučišču, kako povezati RTC Krvavec z gostinci, kako narediti Krvavec prepoznaven skozi vse leto, kako razširiti proge, obnoviti stare naprave ali se odločiti za nove, kako narediti Krvavec še prijaznejši. Vsa ta in še dodatna vprašanja smo v intervjuju postavili direktorju podjetja. Glede na analizo ankete si ljudje želijo sprememb na smučišču Krvavec.

KLJUČNE BESEDE

• management, • komunikacija, • manager, • turizem.

ABSTRACT The following diploma work presents the Recreation - tourist centre Krvavec. In the diploma we tried to get some answers from randomly chosen people and then we analyzed them. We got some interesting answers and some of them can be executed, while the others tend to be questionable in terms of execution. With different questions we asked them what they thought of this and that and what they would add or change on Krvavec. We are aware of the fact that winter season is much more developed than summer season. Therefore, we were interested in what could be done or added to summer season to make it more interesting and recognized. Because of all this, the number of people would increase in summer season. But we have to bare in mind that also the winter season needs certain changes or maybe just some sort of addition. It would be a good idea to find out how to get regular guests and how to increase the number of visitors on ski slopes, how to link RTC Krvavec with catering industry, how to make Krvavec more recognizable throughout the whole year, how to expand the ski lines, how to renew or make new machinery and how to make Krvavec friendlier and more enjoyable. Considering all these and some further questions, we interviewed the director of the company. According to the analysis of this survey, people do wish some changes on Krvavec ski slope.

KEYWORDS

• management, • comunication, • manager, • tourism.

KAZALO

1 UVOD.................................................................................................................. 1

TEORETIČNI DEL ..................................................................................................... 2

2 DEFINICIJA MANAGEMENTA ....................................................................... 2 2.1 Definicija vodenja...................................................................................... 2 2.2 Vodenje in kadrovska funkcija .................................................................. 3 2.3 Delitev pristojnosti v zvezi s kadrovskimi opravili med vodji in

strokovnjaki ............................................................................................... 4 2.4 Upravljalni in operativni proces ................................................................ 5 2.5 Hierarhične ravni v managementu............................................................. 5 2.6 Stil vodenja ................................................................................................ 6

3 DEFINICIJA MANAGER................................................................................... 8 3.1 Definicija manager..................................................................................... 8 3.2 Vloga managerja ........................................................................................ 8 3.3 Profil managerja......................................................................................... 9

4 KOMUNICIRANJE........................................................................................... 10 4.1 Definicija komuniciranja ......................................................................... 10 4.2 Komunikacijski sistem............................................................................. 11 4.3 Sestavine komuniciranja .......................................................................... 12 4.4 Potek komuniciranja ................................................................................ 14

4.4.1 Cilj komuniciranja ............................................................................. 14 4.4.2 Proces komuniciranja......................................................................... 15

4.5 Enosmerni in dvosmerni sistem komuniciranja....................................... 15 4.6 Neverbalna in verbalna komunikacija ..................................................... 17 4.7 Težave v komuniciranju........................................................................... 18

4.7.1 Vrste motenj....................................................................................... 18 4.8 Obvladovanje težav v komuniciranju ...................................................... 19 4.9 Vidiki in načini komuniciranja ................................................................ 21

4.9.1 Vsebinski in odnosni vidik ................................................................ 21 4.9.2 Logično in analogno komuniciranje .................................................. 21

4.10 Vplivi na uspešnost komuniciranja.......................................................... 22

5 TURIZEM.......................................................................................................... 23 5.1 Definicija turizma .................................................................................... 23 5.2 Turizem kot dejavnost ............................................................................. 23 5.3 Vloga managementa v turističnem gospodarstvu .................................... 24 5.4 Kadrovski management v turistični dejavnosti........................................ 24 5.5 Kakovost turističnih storitev in ugotavljanje zadovoljstva porabnikov

storitev ..................................................................................................... 25

EMPIRIČNI DEL ...................................................................................................... 27

6 PREDSTAVITEV PODJETJA.......................................................................... 27 6.1 Predstavitev podjetja RTC Krvavec ........................................................ 27 6.2 Zgodovina in razvoj RTC Krvavec.......................................................... 28 6.3 Vizija in cilji ............................................................................................ 30

7 INTERPRETACIJA ODGOVOROV (analiza anketnega vprašalnika) ............ 33

8 INTERVJU Z DIREKTORJEM PODJETJA RTC KRVAVEC ....................... 52

9 ZAKLJUČEK .................................................................................................... 57

10 LITERATURA IN VIRI.................................................................................... 58

11 KAZALO SLIK ................................................................................................. 60

12 KAZALO TABEL ............................................................................................. 61

13 KAZALO GRAFOV.......................................................................................... 62

14 PRILOGA .......................................................................................................... 64

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Irena Gerkman: Vloga managementa pri razvoju turizma na Krvavcu Stran: 1

1 UVOD Slovenija dandanes še ne premore smučišča, ki bi ga lahko enakovredno primerjali s smučarskimi središči v tujini. Zaradi nerazvite infrastrukture in slabe ponudbe tuji in predvsem domači gostje svoj zimski oddih in športne trenutke raje preživljajo v tujih smučarskih središčih. Vendar je Krvavec kot smučišče dokaj dobro poznano ne le v Sloveniji, ampak tudi v sosednjih državah. Z gradnjo avtocestnega križa je potencialnim obiskovalcem dana možnost Krvavec doživeti v vseh letnih časih. RTC Krvavec je v preteklih smučarskih sezonah dosegel kar nekaj odličnih uvrstitev za urejenost smučišč, za obrobne dejavnosti pa bo potrebno še veliko korenitih sprememb. Ker je uspeh možen le v sodelovanju z vsemi dejavnostmi, bo tako vloga managementa še kako pomembna. V diplomski nalogi bomo poskušali odgovoriti na vprašanji, zakaj Krvavec obiskati tudi poleti in kaj izboljšati v času smučarske sezone. Velik problem vidimo že v ozkem cestnem grlu skozi vasi cerkljanske občine in zaparkirani dolini do spodnje kabinske žičnice. Sedežnice so, razen letos nove šestsedežnice, stare, potrebne zamenjave. Premalo je smučarskih prog, ni sankališča, povečati bi morali bordarski park, tekaške proge in uvesti nočno smuko. Obstoječi gostje so pretežno enodnevni obiskovalci, saj največji problem predstavljajo prenočišča in slaba gostinska ponudba. Gostinci med seboj premalo sodelujejo. V poletnem obdobju pogrešamo najrazličnejše prireditve: kolesarske vzpone in spuste, planšarske prireditve, vodeno pohodništvo, adrenalinsko sankanje,… Krvavec nujno potrebuje center z bazenom, s športnim parkom, s sprostitveno ponudbo, ki bi bil lahko v dolini. S tem bi večdnevnega gosta »zaposlili« tudi v večernem času ali v primeru slabega vremena. Prav tako bo potrebno poskrbeti za otroke, organizirati oratorije ali vrtce, da razbremenimo starše. Ključni problem vidimo v razdrobljenosti posameznih dejavnosti. Ni zadostnega sodelovanja. Cilj diplomske naloge je, da bomo poskušali poiskati, na kakšen način je možno pridobiti turiste na Krvavec in povezati RTC z gostinsko ponudbo. Rezultati diplomske naloge bodo ugotovitve, zakaj Krvavec poleti zelo malo obiskujejo turisti in zakaj so na Krvavcu samo enodnevni gostje ter kako bi lahko še povečali turizem pozimi. V sami diplomski nalogi bomo uporabljali opisno metodo. To pomeni, da bomo pridobili podatke iz različnih literatur (knjige, internet,…). Odločili smo se, da bomo uporabili tudi anketo. Sestavili jo bomo in jo posredovali naključnim obiskovalcem na Krvavcu, da nam jo izpolnijo. Za intervju pa bomo poprosili direktorja podjetja. Z njim bomo raziskovali vlogo managementa na Krvavcu.



TEORETIČNI DEL

2 DEFINICIJA MANAGEMENTA 2.1 Definicija vodenja Management je proces doseganja ciljev s pomočjo delavcev. Je ustvarjalno reševanje problemov na področju organiziranja, planiranja, kontroliranja, vodenja razpoložljivih virov pri doseganju ciljev, razvoja in poslanstva organizacije. (Zapiski predavanj, Florjančič, 2004) Avtorja Florjančič in Vukovič (2001) vodenje definirata kot planiranje in organiziranje akcij za doseganje ciljev in poslovne politike organizacije ob odgovornosti za rezultate. Elementi vodenja so: planiranje, usmerjanje, usklajevanje, kontrola in odgovornost za delovne rezultate organizacije. Vodenju pomaga kadrovska funkcija s proučevanjem kadrovskih procesov, ki so vezani na profesionalno-tehnično delo organizacije, in s profesionalno obdelavo delovno-tehničnih procesov: s selekcijo, planiranjem kadrov, sprejemom, razporedom, premeščanjem, izobraževanjem, urejanjem delovnih razmerij in pogojev za delo. Delu pri razvoju organizacije pripomorejo kadrovski strokovnjaki z aktivnostjo na dveh osnovnih področjih; pri izobraževanju in s pomočjo pri razvoju informacijskih sistemov. Z dobro organiziranim izobraževanjem zaposleni izboljšujejo:

• svojo sposobnost za razumevanje okolja – tržišča in pogojev, ritma, vsebine dela in delovnih metod, ki vladajo v razvitih deželah, predvsem v Evropi, ki ji kulturno pripadamo;

• usposobljenost za kvalitetno odločanje in iniciativnost pri izvajanju zahtev poslovne politike;

• razumevanje bistva vodenja in hitro dojemanje vsebine svojih delovnih nalog, sposobnost za ocenjevanje uspešnosti lastnega dela, za samokontrolo in razvoj »inovativne performanse« (koristnega ustvarjalnega delovanja);

• pripravljenost za nadaljnje učenje. (Florjančič, Vukovič, 2001) Kadrovski strokovnjaki sodelujejo v procesih širjenja in prenašanja podatkov, ki omogočajo delovnim ljudem dobiti potrebne informacije za razumevanje njihovih nalog in kvalitetno odločanje o izvajanju le-teh. To delajo predvsem s pomočjo široke uporabe množičnih medijev: od poročil vodij in strokovnih služb preko tovarniških glasil do različnih seminarjev in tribun. Organizacija je v modernem tržnem gospodarstvu lahko uspešna le v primeru, če ji uspe ustrezno uskladiti interese kolektiva in posameznikov z dano stvarnostjo. Optimalno odločanje pa je možno samo na temelju široke baze podatkov in dobre obveščenosti. To omogoča v danem trenutku najbolje izkoristiti vse resurse organizacije in doseči učinkovitost in uspešnost, izraženo v dohodku ali storitvi, ter istočasno ustrezno profesionalno pripravljenost in motiviranost zaposlenih. Vse drugo je stvar ideologij in politike ter



tako ne spada v krog proučevanja na področju organizacijskih ved. (Florjančič, Vukovič, 2001) 2.2 Vodenje in kadrovska funkcija Vodenje je ena izmed temeljnih nalog kadrovskih vodij, ki morajo vplivati na zaposlene, jih usmerjati in motivirati, da ustrezno opravljajo svoje naloge ter z delom in poslovanjem dosegajo izide ter uresničujejo cilje podjetja. Za uspešno vodenje ljudi pa so potrebna tudi znanja in sposobnosti, ki omogočajo ne samo pridobiti sodelavce, temveč jih pripraviti predvsem do tega, da so jim ti voljni slediti in delati z njimi in zanje. (Florjančič, Paape, 2004) Vodenju pomaga kadrovska funkcija s preučevanjem kadrovskih procesov, ki so vezani na profesionalno – tehnično delo organizacije, in s profesionalno obdelavo delovno-tehničnih kadrovskih procesov. (Florjančič, Paape, 2004) Pri tem je razmerje med kadrovsko funkcijo in vodenjem obojesmerno: kadrovski strokovnjaki skrbijo za profesionalno tehnična opravila, povezana s kadri (tudi vodje so kadri), istočasno pa so vodje in kadrovski strokovnjaki skupno odgovorni za učinkovit potek vseh kadrovskih procesov: selekcije, sprejemanja, razporejanja, izobraževanja, nagrajevanja itd. (Florjančič, Vukovič, 2001) Mnogo širša odgovornost vodij, ki prinaša celo pravico do odpuščanja delavcev, zahteva od njih dobro poznavanje specifičnosti funkcije. Vsi vodje so nekoliko tudi »kadrovski managerji«. Da bi mogli biti odgovorni za rezultat, morajo voditi procese, to pa pomeni uporabljati pravico in dolžnost odločanja o delu drugih in izdajanja konkretnih nalogov. Zato morajo biti zavzeti za strokovno opravljanje vseh kadrovskih procesov. (Florjančič, Vukovič, 2001) Dolžnosti vodij lahko delimo na direktne in kadrovske. Direktne naloge vodenja so povezane z vsemi opravili ravnanja organizacije v smeri uresničevanja zahtev poslovne politike. (Florjančič, Vukovič, 2001) »Kadrovska« opravila vodij lahko sistemiziramo na naslednji način:

1. razporejanje ljudi na prava mesta v skladu z njihovimi sposobnostmi in znanjem ter stalno preverjanje delovnih rezultatov vsakega posameznika;

2. orientacija novih kadrov – njihovo seznanjanje z elementi delovnega procesa; 3. »training« - dopolnilno usposabljanje in izboljševanje dela posameznikov v

teku delovnega procesa ter izkoriščanje »krivulje učenja« (skrajšanje delovnega časa za posamezna opravila kot posledica pridobljenih izkušenj) za povečanje produktivnosti dela;

4. zagotavljanje učinkovitega sodelovanja z delavci in med njimi; 5. interpretacija, hitro in enostavno tolmačenje poslovne politike in delovnih

postopkov v organizaciji sodelavcem in dobro organiziran sistem dvosmernih komunikacij: skrbno negovanje posvetovalnega položaja delavcev pri izboljševanju delovnih procesov;



6. kontrola stroškov dela (zmanjševanje porabe živega dela) ter finančnih in materialnih sredstev;

7. skrb za delovne pogoje. (Florjančič, Vukovič, 2001) Kot vidimo, povečanje odgovornosti vodij prinaša tudi mnoge njihove nove obveznosti na področju kadrovske dejavnosti. To pa bistveno spreminja tudi položaj in vlogo kadrovske funkcije. Njen pomen se povečuje in obsega, včasih pa celo presega pomen drugih funkcij v podjetju ali ustanovi (v raziskovalni dejavnosti, konzultantskih organizacijah, zdravstvu, znanosti itd.). (Florjančič, Vukovič, 2001)

2.3 Delitev pristojnosti v zvezi s kadrovskimi opravili med vodji in strokovnjaki

V večini podjetij kadrovski management tesno sodeluje z vršnim managementom prav zaradi informacij, ki jih posreduje o kadrih. Zato so ponekod meje med delom kadrovskega in vršnega managementa rahlo zbrisane. V veliki meri je sodelovanje med njima odvisno od velikosti organizacije in njene organiziranosti. (Florjančič, Paape, 2004) Z velikostjo organizacije se spreminja potreba po kadrovskih opravilih, s tem pa tudi število kadrovskih strokovnjakov. V majhni organizaciji (do 100 zaposlenih) je možno, da dobro usposobljeni in pripravljeni vodje po ustrezni obliki dodatnega izobraževanja (raznih tečajev, seminarjev itd.) sami opravljajo kadrovske funkcije. V morebitno pomoč so jim sekretarji organizacije. (Florjančič, Vukovič, 2001) Čim bolj se povečuje organizacija, tem bolj narašča tudi potreba po kadrovskih opravilih in z njimi povezanem specializiranem znanju. To znanje zagotavlja poseben kadrovski referat (1-2 zaposlena v podjetjih s 100 do 200 delavcev), kadrovska služba (2-7 zaposlenih v podjetjih z 200 do 600 delavcev) ali kadrovski sektor (od 4 zaposlenih pa do števila, ki je izračunano iz razmerja 1 kadrovski strokovnjak na 120 – 200 delavcev – v organizacijah z več kot 600 delavci). (Florjančič, Vukovič, 2001) Kadrovska služba (sektor itd.) nudi specializirano pomoč in organizira vse delo kadrovske funkcije. Šef kadrovske službe (sektorja) pa je tudi sam vodja na treh področjih:

• vodi kadrovsko službo (sektor itd.) poleg tega pa tudi svetuje najvišjim poslovodnim organom o posameznih kadrovskih zadevah in ima zato veliko »inherentno avtoriteto«;

• snuje vsa opravila v okviru kadrovske funkcije (selekcija, sprejemanje, premeščanje itd.) in kontrolira njihovo opravljanje;

• svetuje poslovodnim organom o smereh razvoja organizacije dela, o posameznih metodah in tehnikah vodenja (npr. o »vodenju na osnovi ciljev«, »vodenju na osnovi rezultatov« itd.). Kadrovski vodja mora tudi stalno spremljati tekoči razvoj kadrovskega vidika organizacijskih ved v svetu in ta znanja prenašati v podjetje, skupaj s službo za organiziranje in metode, če ta obstaja, in službo za raziskave in razvoj. (Florjančič, Vukovič, 2001)



SREDNJI

NIŽJI

V modernem podjetju kadrovska funkcija spreminja svojo vsebino skupaj s spreminjanjem položaja vodstvenih organov. Težišče organizacije se premika k strateškemu in informiranemu, dobro obveščenemu odločanju o osnovah poslovne politike, ki jo snuje in izvaja vodja s strokovnim timom. Posebno je pomembna kadrovska funkcija tudi v mešanih in privatnih podjetjih. Glede na osnovne kadrovske funkcije izbora, sprejemanja in razporejanja kadrov v bistvu ne bi smelo biti nikakršnih razlik med družbenimi, mešanimi in privatnimi podjetji. Do razlik prihaja takrat, kadar je v mešanem ali privatnem podjetju poleg klasičnih kadrovskih funkcij treba skrbeti tudi za pravilno uporabo predpisov o varstvu pravic delavcev. (Florjančič, Vukovič, 2001) 2.4 Upravljalni in operativni proces Imamo dve osnovni skupini procesov, ki tečejo v organizaciji:

• upravljalni proces, • operativni proces. (Florjančič, Vukovič, 2001)

Upravljalni procesi so:

• proces lastninskega odločanja ali odločanja upravnega organa, ki temelji na uporabi informacijskih baz o osnovah poslovne politike;

• proces vodenja kot proces določanja poslovne politike, planiranja, usmerjanja, koordinacije in kontrole skupnih aktivnosti za izvajanje odločitev ter prevzemanje osebne, organizacijske in družbene (ali lastninske) odgovornosti;

• in končno proces izvajanja družbene kontrole nad izvajanjem predpisov v pravni državi. (Florjančič, Vukovič, 2001)

Operativni procesi so: kadrovski, finančni, tehnološko-proizvodni proces, marketing, proces planiranja in razvijanja, računovodski in informacijski proces. Obojni procesi skupno vplivajo na uspešnost organizacije, morajo pa zato biti organizirani. (Florjančič, Vukovič, 2001)

2.5 Hierarhične ravni v managementu VIŠJI Slika 1: Hierarhične ravni v managementu (Zapiski predavanj, Florjančič, 2004)



Hierarhične ravni v managementu so, kot vidimo, tri,in sicer vrhnji, srednji in nižji. Za vrhnji oziroma višji (top) management je značilno, da sem spada oseba, ki vodi celo organizacijo ali del organizacije in predstavlja organizacijo navzven. Pri srednjem (middle) managementu je značilno, da sem spada oseba, ki je vodja oddelka v podjetju in je povezan z višjim in nižjim managerjem. Za nižji (supervisory) management je značilno, da so to osebe, ki so vodje izvajalcem (delavcem, ki delajo v proizvodnji za strojem). (Zapiski predavanj, Florjančič, 2004) Vrhnji (top) management ima naslednje naloge: sprejema najpomembnejše odločitve, ima največjo odgovornost, vodi strateški management, ima najmanjšo raven po številu, predstavlja organizacijo v okolju, opredelitev vizije in poslanstva organizacije, definiranje ciljev in strategije organizacije. Naloge srednjega (middle) managementa so: da nastopa znotraj posameznih poslovnih funkcij, lahko so člani top managementa, imajo dvostopenjsko pristojnost pri odločanju, obsega lahko več ravni ali nobene, imajo vlogo operativnega načrtovanja na področju zagotavljanja in razporeditve resursov, kažejo se trendi upadanja števila srednjih managerjev, spreminjanje ciljev v konkretne naloge, organiziranje in koordiniranje organizacijskih enot, usklajevanje dela nižjih managerjev. Pri nižjem (supervisory) pa so naslednje naloge: so ena ali več ravni nad operaterji, neposredno operativno vodijo izvajanje nalog, so hkrati v vlogi vodij in v vlogi podrejenih, imajo različni vrsti avtoritet, sodelujejo s srednjim in vršnim managementom (participativno sodelovanje), vloga delovodij se spreminja, operativno načrtovanje dela, usmerjanje dela delavcev, reševanje problema delavcev, imajo neposredno odgovornost za proizvajanje blaga in sredstev. (Zapiski predavanj, Florjančič, 2002) Ta medsebojna povezanost med kadrovskim managementom (kadrovskimi specialisti), top managerji in operativnim managementom privede do višje stopnje medsebojne informiranosti, lažjega in strokovnejšega odločanja pri sprejemanju ukrepov za doseganje ciljev kot tudi večjega medsebojnega spoštovanja. (Florjančič, Paape, 2002)

2.6 Stil vodenja Poznamo tri stile vodenja:

• avtokratični, • demokratični, • liberalni.

Avtokratični stil vodenja temelji na moči vodstvenih organov. V organizaciji je poudarjena moč, hierarhija. Določa politiko podjetja in odnose v podjetju. Pri liberalnem temelji na podlagi samostojnosti. Vodja dopusti, da zaposleni sami odločajo. Za demokratičnega pa je značilno, da se vodja, preden se odloči, z ljudmi okrog sebe posvetuje, torej temelji na sodelovanju. (Zapiski predavanj, Florjančič, 2004)



POZITIVNE STRANI NEGATIVNE STRANI Avtokratični Možnost hitrih

odločitev. V medsebojnih razmerjih povzroča nezaupanje, strah, neiskrenost, odpor, grožnjo, prisilo in slabe možnosti samostojnosti in razvoja delavcev.

Demokratični Sodelovanje, odkritost, delitev nalog, zaupanje, izvirnost, kritičnost, samozavest, manjša obremenitev vodij.

Počasnost odločanja, nezreli delavci lahko tak način vodenja izrabljajo.

Liberalni Popolna svoboda delavcev.

Slabo sodelovanje, individualizem, premalo spodbude za delo, nered, nedisciplina, neiznajdljivost sodelavcev, negospodarno učenje in delo, slabe odločitve sodelavcev, nezreli sodelavci lahko tak način vodenja izkoriščajo in izrabljajo, neizrabljenost voditeljevega znanja.

Tabela 1: Pozitivne in negativne strani vodenja (Zapiski predavanj, Florjančič, 2004)



3 DEFINICIJA MANAGER 3.1 Definicija manager Manager je oseba, ki vodi organizacijo ali del organizacije. Pod sabo ima ljudi, za katere je odgovoren. (Zapiski predavanj, Florjančič, 2004) Naloga managerja je, da mora biti odgovoren, da mora imeti avtoriteto (izvedeno in izvirno), da ima dostop do informacij ter da zna odločati. (Zapiski predavanj, Florjančič, 2004) 3.2 Vloga managerja Vloge managerjev so:

• 3 medosebne, • 3 informacijske, • 4 vloge odločanja. (Zapiski predavanj, Florjančič, 2004)

Medosebne vloge managerjev so :

• zastopniška, • povezovalna, • voditeljska.

Prva zastopa organizacijo, oddelek. Povezovalna povezuje managerja z okoljem. Zadnja pa skrbi za svoje zaposlene, kadre, ki jih motivira za uspešnost. (Zapiski predavanj, Florjančič, 2004) Informacijske vloge managerjev so:

• pregledovalna, • posredovalna, • predstavniška.

Za pregledovalno je značilno, da zbrane informacije pregleda in deli na koristne in nekoristne za organizacijo. V drugi posredovalni vlogi mora presoditi, katere informacije bo posredoval naprej in katere ne. Za predstavniško pa je značilno, da informacije, ki jih ima, posreduje javnosti. (Zapiski predavanj, Florjančič, 2004) Vloge managerjev odločanja pa so:

• podjetniška, • reševalna, • pogajalska, • razdeljevalska.

Za prvo je značilno, da manager daje pobudo za nove ideje in se na podlagi tega odloča, koliko denarja bo namenil za kako stvar. Pri reševalni mora manager reševati določene probleme. Pri tretji se manager srečuje v vlogi pogajalca (npr.: sindikat). Pri razdeljevalski pa se odločijo, kdo bo kakšno nalogo delegiral. (Zapiski predavanj, Florjančič, 2004) Vsak pa se srečuje z vsemi temi vlogami. Ne more se odločiti samo za prvo, drugo ali tretjo vlogo.



3.3 Profil managerja Poznamo dve vrsti profila managerja: strokovni in osebnostni profil. Strokovni profil se deli na:

• generalist (tukaj oseba ve iz vsakega področja nekaj); • specialist (tukaj ima oseba znanje samo za neko določeno področje).

Osebnostni profil managerja pa se deli na: • temperament, • značaj, • sposobnosti.

Temperament označuje čustveno naravo managerja, kako pogosto, močno in s kakšno lahkoto se pri njem pojavijo čustva in kako dolgo trajajo. Temperamentni profil razdelimo na: kolerik (pesimist), flegmatik (optimist, mirnost, stabilnost, hladnokrvnost, neopazna čustva), melanholik (agresiven, počasen, ima skrb, strah, intenzivna čustva, dolgo trajanje), sangvinik (je najbolj priporočljiv, optimist, lahkotnost, odrivnost, živahnost, čustva se hitro pojavijo in hitro izginejo). Temperament nam je prirojen. Za značaj je značilno, da se nanaša na tiste lastnosti managerja, ki se nanašajo na njegovo moralno vedenje. Značaj se lahko tudi spremeni. Za značaj je značilno, da si ga pridobimo. Sposobnosti pa se nanašajo na tiste lastnosti, ki človeku omogočajo, da je bolj ali manj uspešen pri sprejemanju okolja. (Zapiski predavanj, Florjančič, 2004)



4 KOMUNICIRANJE 4.1 Definicija komuniciranja Pojem komunicirati je zelo širok pojem. Beseda izvira iz latinske besede »communicare« in pomeni občevati, razpravljati, posvetovati se, vprašati za nasvet. To pomeni, da udeleženci s komuniciranjem izmenjujejo informacije, znanje in izkušnje. Definicij pojma komuniciranje oziroma komunicirati je precej, vendar so si med seboj zelo podobne. (Ferjan, 1998) V Slovarju slovenskega knjižnega jezika pa komunicirati pomeni »izmenjati, posredovati misli, sporazumevati se«, komunikacija pa »sredstvo, ki omogoča izmenjavo, posredovanje informacij – komunikacijsko sredstvo«. Komunikacija je prenos simbolov, ki so splošno sprejeti s strani skupine. Sprejetost simbolov v skupini pomeni enako pojmovanje simbola pri vsakem posamezniku. Da bi ljudje lahko prenašali informacije, obstajajo določeni simboli, s katerimi je prenašanje informacij sploh možno. Simboli morajo biti razpoznavni. (Ferjan, 1998) Komuniciranje je v raznih oblikah tako razširjeno in tako zelo povezano z našim življenjem, da ga jemljemo kot nekaj samoumevnega in danega. Zato se običajno ne zavedamo izrednega pomena, ki ga ima komuniciranje v vsakodnevnem družbenem in gospodarskem življenju in ki se kaže v tem, da je človekovo obnašanje skoraj vedno rezultat ali funkcija določene oblike komuniciranja. Naša mnenje, misli, izrečena stališča in nagnjenja so izidi mnogih komunikacijskih dejanj: na eni strani raznih oblik govornega in drugega neposrednega komuniciranja, na drugi strani pa pisnega in drugega posrednega komuniciranja. (Možina, 2004) Razvoj organizacij, še zlasti podjetij od najmanjših pa do tistih, ki delujejo po vsem svetu, in razvoj tehnologije nenehno stopnjujeta količino informacij, ki se pretaka v poslovnem komuniciranju, med pošiljatelji in prejemniki. Moč tega veletoka informacij, ki nas obliva, je izjemno velika. Pogoj za uspešno poslovno delovanje pa je prav ustrezna informiranost. (Možina, 2004) Več komuniciranja prinaša večjo informiranost in boljše razumevanje samo, če temelji na pozitivnih stališčih. (Možina, 2004) Poslovno komuniciranje poteka v organizacijah in med organizacijami, v katerih delujejo udeleženci komuniciranja – pošiljatelj in prejemnik. Smisel organizacij, ciljnih združb ljudi je v ciljnem delovanju, v složnem prizadevanju za doseganje ciljev organizacije. Človek sam pač le malo zmore; skupina ljudi, ki ne sodelujejo, je le seštevek. Sodelovanje pa zahteva sporazumevanje, sporočanje in odgovarjanje, skratka – komuniciranje. Zato komuniciranje ni le še ena izmed veščin, ki jih bolj ali manj obvlada vsakdo, kdor deluje v organizaciji. Strokovno znanje in osebna nadarjenost nista dovolj, saj ne zagotavljata složnega sodelovanja. Poslovno komuniciranje je temeljno tkivo, ki povezuje udeležence v organizaciji in med organizacijami. (Možina, 2004) Zato naj pobudnik razgovora ali sploh komuniciranja čim bolj pozna sebe in druge udeležence. Dokler je pogovor privlačen za obe strani, ga kaže nadaljevati; če pa se



pobudniku zazdi, da ga sogovornik doživlja kot vsiljivca, da izgublja človeški stik z njim, lahko poskusi drugače. Ponavadi pa je najbolje, da tak razgovor v primernem trenutku prekine, analizira položaj in poskusi drugače doseči cilj. (Možina, 2004) Komunikacija ni dedna, zato se jo je potrebno vse življenje učiti. (Ferjan, 1998) 4.2 Komunikacijski sistem Pogoj, da proces komuniciranja lahko poteka, je, da so prisotni vsi elementi komunikacijskega sistema. Pomembno je, da so pogoji prisotni v časovnem intervalu, v katerem naj bi proces komunikacije potekal; lahko so prisotni hkrati ali pa tudi ne. V procesu komuniciranja namreč obstoji možnost, da komunikacijski kanal poslano sporočilo tudi shrani za določeno časovno obdobje, tako da ga sprejemnik sprejme z določenim časovnim zamikom. Klasični komunikacijski model sta razvila Shannon in Weaver. Model pa odgovarja na pet vprašanj:

• Kdo? • Kaj? • Komu? • Na kakšen način? • S kakšnim namenom?

KOMUNIKACIJSKA POT

Povratna informacija Slika 2: Sestavine komunikacijskega sistema (Možina in ostali, 2004)

SESTAVINE KOMUNIKACIJSKEGA SISTEMA

POŠILJATELJ PREJEMNIK

Sporočilo, informacija



Slika 3: Enostaven komunikacijski kanal (Ferjan, 1998) Pogoji, da proces komunikacije lahko poteka, so: pošiljatelj (oddajnik), sprejemnik, sporočilo in komunikacijski kanal (pot). (Ferjan, 1998) Dejavniki, ki odločajo o izbiri in načinu komuniciranja:

• stroški izbranega načina sporazumevanja, • porabljen čas,

• učinkovitost posameznih vrst komunikacij. (Zapiski predavanj, Florjančič, 2004)

4.3 Sestavine komuniciranja POŠILJATELJ Pošiljatelj je oseba, ki sporočila snuje in oddaja. Pri tem naj upošteva temeljna pravila uspešnega komuniciranja:

• Pošiljatelj naj ima jasno opredeljen cilj, kaj hoče sporočiti prejemniku. • Sporočilo naj bo jasno in razumljivo, da bo prejemnik razumel, kaj mu

sporoča pošiljatelj. • Pošiljatelj naj kar najbolje razume osebo ali osebe, ki jim posreduje sporočilo

– njihove vrednote, vlogo in interese; od tega je v veliki meri odvisno, kako bodo sporočilo dojeli in kako se bodo odzvali nanj.

• Pošiljatelj naj skuša razumeti lastno ravnanje v procesu komuniciranja, saj bo tako bolje predvidel odzive prejemnikov.

• Pošiljatelj naj pozna pravila komuniciranja, da lahko izbere način, kako bo komuniciral: govorno, pisno, nebesedno ali kombinirano. Izbral bo obliko, ki ustreza prejemniku in še trem dejavnikom: stroškom komuniciranja, tj. porabi virov zanj, razpoložljivemu času in učinkovitosti načina komuniciranja. (Možina, 2004)

POŠILJATELJ

POVRATNA ZVEZA

SPREJEMNIK

KOMUNIKACIJSKI KANAL

POSLANO SPOROČILO



Za pošiljatelja je pomembno, da izdela pripravo za komuniciranje. Za pripravo na komuniciranje pa nam lahko pomaga naslednja shema:

1. KAJ? Kaj moramo sporočiti? • Odločitev, nalog, informacijo; • neko spremembo; • določeno dejstvo, spoznanje, situacijo.

2. ZAKAJ? Zakaj je to pomembno?

• V čem je problem? • Ali je sporočilo potrebno?

3. KOMU? Kdo je oseba, na katero se obračamo?

• Kakšna je njegova osebnost? • Ali poznamo njen način sprejemanja? • Poznamo njena stališča sprejemanja? • Poznamo njene potrebe?

4. KAKO? Kako prenesti sporočilo?

• Z živo besedo, • iz oči v oči (v pisarni, na delovnem mestu), • pisno, • na sestanku, itd.

5. KDAJ? Kdaj je ugoden trenutek?

• Za nas; • za našega sogovornika; • ali je to nujno sporočiti sedaj ali kasneje? (Možina,

Florjančič, 1990) PREJEMNIK Prejemnik je oseba, ki ji je sporočilo namenjeno, ki sporočilo sprejme. Pogoj za komuniciranje je tako sposobnost pošiljatelja, da sporočilo pošlje, kot tudi sposobnost prejemnika, da ga sprejme. (Možina, 2004) SPOROČILO Sporočilo je skupina verbalnih in neverbalnih simbolov, ki sestavljajo informacijo, ki jo želi oddajnik prenesti sprejemniku. (Zapiski predavanj, Florjančič, 2004) Sporočilo vsebuje dejstvo, mnenje, željo, skratka informacije, ki jih želi pošiljatelj prenesti prejemniku. Izrazimo ga z besedami, gibi ali drugačnimi znaki, zato ga pogosto imenujemo kar signal. (Možina, 2004) Sporočilo naj bo razumljivo, da bo prejemnik vedel, kaj želi pošiljatelj povedati. Naj bo tudi jedrnato, brez nepotrebnih fraz in odvečnih besed, ki samo obremenjujejo komunikacijsko pot. Zato mora biti sporočilo metodično, logično in ne sme biti prenatrpano. (Možina, 2004)



Vsebina sporočila (komuniciranja) se nanaša na: • delo, delovne naloge, delovne probleme, • dohodek organizacije in osebni dogodek, • sodelavce in življenje v delovni organizaciji in izven nje, • druge dogodke, ki so pomembni za člane kolektiva. (Možina, Florjančič,

1990) KODA V jeziku komuniciranja se uporabljajo tudi določeni načini sporazumevanja. Te načine imenujemo koda, pravila in znaki. Brez kode, pravila ali znaka, katerega značaj morata poznati odpošiljatelj kakor tudi prejemnik, sporočilo ne doseže svojega namena. (Možina, Florjančič, 1990) KOMUNIKACIJSKA POT Komunikacijska pot je kanal, po katerem potuje sporočilo od pošiljatelja k prejemniku. Lahko so to neposredni stiki med pošiljateljem in prejemnikom, pisma ali razni tehnični posredniki, zlasti telekomunikacijske zveze. Komunikacijski kanal tehnično sicer lahko obstaja, vendar zaživi v organizacijskem smislu šele tedaj, ko ga uporabimo za komuniciranje. (Možina, 2004) Zmogljivost (kapaciteta) vsakega komunikacijskega kanala je omejena, čeprav se nam pogosto dozdeva, da ni tako. Omejuje jo največja količina informacij, ki jo je še mogoče prenesti po komunikacijskem kanalu. Učinkovitost komuniciranja zahteva, da komunikacijski kanal v časovni enoti čim bolj natančno prenese čim večjo količino informacij ob gospodarni porabi sredstev (virov). (Možina, 2004) Pomembna je verodostojnost prenosa. V komunikacijskih kanalih nastajajo motnje, ki zmanjšujejo učinkovitost prenosa, ovirajo natančen in hiter prenos sporočila, skratka povečujejo entropijo (neurejenost) prenosnega sistema. Entropija lahko pomeni, da celotno sporočilo ali njegovi deli prispejo do prejemnika ali pa ga dosežejo vsebinsko počasno. (Možina, 2004) SIMBOLI Da bi bilo komuniciranje možno, mora biti poslano sporočilo sestavljeno iz simbolov. Simboli morajo izpolnjevati sledeče pogoje:

• oddajnik jih mora biti sposoben oddati; • sprejemnik jih mora biti sposoben sprejeti; • za sprejemnik in oddajnik morajo imeti enak pomen; • komunikacijski kanal jih mora biti sposoben prenesti v natanko takšni obliki,

v kakršni so bili oddani. (Ferjan, 1998)

4.4 Potek komuniciranja 4.4.1 Cilj komuniciranja Cilj komuniciranja je prenesti informacijo iz misli ene osebe v misli druge osebe ali več oseb, kot to zahtevajo informiranje, dogovarjanje, vplivanje ipd. Uspešno je tisto komuniciranje, ki doseže zastavljeni cilj.



Ker neposreden prenos ni mogoč, informacijo najprej spremenimo v obliko, ki je primerna za prenos, opravimo kodiranje. Prenos poteka po primernem sredstvu, mediju – z zvokom, s svetlobo, z mehaničnimi vplivi, z vonjem in še s čim; prenos omogoča oddajnik (npr.: glasilke, vir svetlobnih vtisov, radijski oddajnik) na strani pošiljatelja in sprejemnik (npr.: uho, oko, radijski sprejemnik) na strani prejemnika. (Možina, 2004) 4.4.2 Proces komuniciranja Medosebno komuniciranje je proces, v katerem udeleženci pošiljajo, sprejemajo in tolmačijo (interpretirajo) sporočila ali znake, ki so nosilci določenega pomena. Vse to se pogosto dogaja sočasno. Sporočilo je katerikoli besedni ali nebesedni simbol ali znak, ki ga ena oseba prenese do druge. (Možina, 2004) Proces komuniciranja med dvema osebama obsega 7 temeljnih korakov:

• namere, misli in čustva, ki navedejo pošiljatelja, da pošlje sporočilo; • kodiranje: pošiljatelj kodira sporočilo tj. prevede svoje namene, misli in čustva v obliko, ki je primerna za prenos;

• pošiljatelj pošlje kodirano sporočilo prejemniku; • prenos sporočila poteka po komunikacijski poti (kanalu); • prejemnik sprejme sporočilo in ga dekodira, interpretira pomen sporočila; • prejemnik se odzove na sprejeto sporočilo in proces steče v nasprotni smeri

na enak način; • noben izmed teh korakov ni popolnoma učinkovit, v vsakem se lahko

pojavlja motnja ali šum; šum je vsak pojav, ki moti proces komuniciranja (npr.: predsodki, neustrezno izražanje, predhodne izkušnje, drugi signali iz okolja, …). (Možina, 2004)

Učinkovito je tisto komuniciranje, pri katerem prejemnik razume sporočilo pošiljatelja tako, kot ga je le-ta zasnoval: govorimo o vernosti sporočila. Pogosto se zgodi, da komuniciranje ni učinkovito in ne uspešno. Za to največkrat ni krivo pomanjkanje besednih sporočil, temveč šum, ki je emocionalne ali socialne narave. Tako se nameri, da druge osebe sploh ne poslušamo, ker se ukvarjamo s svojimi mislimi, ali pa samo čakamo, kdaj bomo lahko povedali svoje. Včasih smo pod tako močnim vplivom pričakovanj, da napačno interpretiramo, kar smo slišali. Spet drugič sicer razumemo besede sogovornika, ne pa tudi njegovih namer: sogovornik skuša na primer spremeniti temo pogovora in pripomni, da je lepo vreme, mi pa domnevamo, da se želi pogovarjati o vremenu. (Možina, 2004) 4.5 Enosmerni in dvosmerni sistem komuniciranja Poznamo enosmerne in dvosmerne komunikacijske sisteme. Za enosmerne komunikacijske sisteme praviloma velja:

• sprejemnik je sposoben vršiti zgolj funkcijo sprejema; • oddajnik je sposoben vršiti zgolj funkcijo oddaje; • komunikacijski kanal je sposoben prenašati poslano sporočilo le v eno smer.

Pri enosmerni komunikaciji ne pride niti do medsebojnega reagiranja niti do medsebojnega vplivanja. (Ferjan, 1998)



pot Slika 4: Enosmerno komuniciranje (Možina, Florjančič, 1990) Za dvosmerne komunikacijske sisteme pa velja:

• na obeh straneh komunikacijskega sistema sta sprejemnik in oddajnik; • komunikacijski kanal je sposoben prenašati poslano sporočilo v obe smeri.

Poznamo dvosmerne komunikacijske sisteme, pri katerih na obeh straneh komunikacijskega kanala lahko hkrati potekata proces sprejema in oddaje in dvosmerne komunikacijske sisteme, pri katerih hkrati sprejem in oddaja na isti strani komunikacijskega kanala nista možni. Zaradi motenj lahko pride do pojava, da dvosmerni komunikacijski sistem preide v enosmernega. (Ferjan, 1998) pot pot Slika 5: Dvosmerno komuniciranje (Možina, Florjančič, 1990) Poleg enostavnih komunikacijskih sistemov pa poznamo tudi bolj kompleksne sisteme z enim ali več komunikacijskimi kanali, ki jih lahko sestavljajo:

• en oddajnik in več sprejemnikov; • več oddajnikov in en sprejemnik, • več oddajnikov in več sprejemnikov. (Ferjan, 1998)

Slika 6: Komunikacijski sistem z enim oddajnikom in več sprejemniki, priključenih na isti komunikacijski kanal (Ferjan, 1998)

ODDAJNIK

KOMUNIKACIJSKI KANAL

POSLANO SPOROČILO

SPREJEMNIK 1

SPREJEMNIK 2

SPREJEMNIK 3

VIR ODDAJNIK SPREJEMNIK CILJ





Komunikacije, pri katerih obstaja en oddajnik in en sprejemnik, kateremu je poslano sporočilo namenjeno, imenujemo usmerjene komunikacije. V takih sistemih se lahko zgodi, da obstaja še eden ali več sprejemnikov, ki je poslano sporočilo sposoben sprejeti in ugotoviti njegov pomen, sporočilo pa mu ni namenjeno. V primeru enega ali več sprejemnikov je možen tudi selektivni pristop sprejemnika do oddajnika. Selektivni pristop pomeni, da mora sprejemnik prepoznati tudi zaščitno kodo, ki mu omogoča sprejeti poslano sporočilo. Zaščitna koda je del poslanega sporočila oddajnika, ki določenemu sprejemniku omogoči, da proces komunikacije z dotičnim oddajnikom lahko poteka, hkrati pa onemogoči sprejem poslanega sporočila sprejemniku, ki zaščitne kode ne prepozna. Take sisteme uporabljamo pri nekaterih komunikacijskih sistemih, kjer imamo en oddajnik, en komunikacijski kanal in več sprejemnikov, vsebina poslanega sporočila pa sme biti dostopna le sprejemniku, kateremu je namenjena. (Ferjan, 1998) Poznamo pa tudi take komunikacijske sisteme, kjer si celo želimo, da bi poslano sporočilo enega oddajnika sprejelo čim več sprejemnikov. Če je sporočilo namenjeno več sprejemnikom, ki jih oddajnik ne pozna, je to neusmerjena komunikacija. (Ferjan, 1998) Glede na naravo sprejemnika, oddajnika in komunikacijskega kanala ločimo:

• neposredne komunikacije med ljudmi; • komunikacije s pomočjo tehničnih sredstev, kjer je začetni oddajnik in končni

sprejemnik človek; • medsebojne komunikacije tehničnih sredstev; • druge oblike komunikacij. (Ferjan, 1998)

Možnih vidikov preučevanja komunikacij je več:

• glede na vidik prenašane vsebine; • glede na vidik odnosa oddajnika do sprejemnika in do vsebine; • glede na vidik odkrivanje lastne osebnosti; • glede na vidik vplivanja na sprejemnik. (Ferjan, 1998)

4.6 Neverbalna in verbalna komunikacija Komuniciranje zajema vsa sredstva in metode, s katerimi ljudje prenašamo informacije. Psihologi komunikacijo opredeljujejo na neverbalno in verbalno. Neverbalna komunikacija je tista, ki jo izražamo z mimiko obraza, s kretnjami, z gibi, s telesnim kontaktom in ima izjemno moč. Izredno pomembni pa so pri neverbalni komunikaciji prostor, osebni videz in govorica telesa. (Zapiski predavanj, Florjančič, 2004) Neverbalna komunikacija ima bogato semantiko. Toda neverbalni simboli imajo lahko več pomenov. Neverbalna komunikacija je primerna za področje odnosov, manj pa za jasno izražanje vsebine. Pri neverbalnem komuniciranju je po mnenju psihologov bolj aktivna desna možganska polovica. (Ferjan, Florjančič, 2000)



Verbalna komunikacija ima kompleksno sintakso, a pomanjkljivo odnosno semantiko. Pri verbalnem komuniciranju je bolj aktivna leva možganska polovica. Z njo odkrivamo pravila in zakonitosti, mislimo v besedah, analiziramo stvari in jih poimenujemo. (Ferjan, Florjančič, 2000) Verbalna komunikacija je ustna (poteka lahko iz oči v oči, po telefonu, radiu,…) in pisna (poročila, pisma, obvestila – primerna takrat, ko dajejo navodila). (Zapiski predavanj, Florjančič, 2004) Običajno menimo, da komuniciramo takrat, kadar govorimo ali pišemo; to je besedno komuniciranje. Poleg besednih oblik je še nebesedno (neverbalno) komuniciranje. (Možina, 2004) 4.7 Težave v komuniciranju 4.7.1 Vrste motenj Komuniciranje pa ne poteka tako učinkovito, kot bi želela pošiljatelj in prejemnik. V vseh fazah procesa komuniciranja se pojavljajo motnje, ki zmanjšujejo urejenost in povečujejo entropijo komuniciranja. Vrste motenj v komuniciranju so tri:

• motnje zaradi medsebojnega nerazumevanja pošiljatelja in prejemnika, ki sta si tujca, njune misli in občutki niso uglašeni med seboj, med njima ni empatije;

• motnje zaradi nesporazumov (semantične motnje): prejemniku sporočilo, kakršnega prejme, ne pomeni isto kot pošiljatelju; tem motnjam pogosto botrujejo razlike med jeziki in kulturami udeležencev;

• motnje, ki nastajajo na komunikacijski poti (šum komunikacijskega kanala): informacije se kalijo, zamujajo, se izgubljajo, kriva je slaba telekomunikacijska zveza. (Možina, 2004)

Za odpravljanje motenj je bistveno, da znamo ugotoviti, ali nastajajo pri pošiljatelju, pri prejemniku ali na komunikacijski poti. (Možina, 2004) Pri pošiljatelju ali pri oddajniku nastajajo motnje zlasti iz naslednjih razlogov:

• sporočilo je nejasno oblikovano, dvoumno; v sporočilu se prepletajo bistvene in nebistvene sestavine;

• sporočilo je neprimerno kodirano, spremenjeno v obliko, ki slabo prenese prenos ali jo prejemnik težko dekodira; sem sodijo neurejena, dolgovezna, površna sporočila, pisanje namesto risbe, opis namesto vzorca in še kaj;

• pošiljatelj se ne skuša vživeti v prejemnika, v njegov način razmišljanja, v njegove vrednote in interese. (Možina, 2004)

MOTNJE PRI PREJEMNIKU Lahko se zgodi, da prejemnik prejetega sporočila sploh ne dekodira ali pa ga dekodira narobe. Pogosti razlogi so:

• prejemnik za sporočilo sploh nima interesa; • prejemnik razume sporočilo tako, kot to ustreza njegovim interesom (izbirno

zaznavanje, selektivna percepcija);



• sporočil je preveč, zato prejemnik ne more dekodirati; • sporočilo je po vsebini preobsežno (dolgovezno); • prejemnik zaznava druga sporočila v okolju, ki so zanj v tistem trenutku

pomembnejša; • medtem ko sporočilo prihaja, so misli prejemnika drugje, zato prejema

sporočilo le delno ali pa sploh ne; • prejemnika tako prevzame vpliv pošiljatelja (spoštovanje, strah ali kaj

drugega), da ve le zanj, sploh pa ne dojema tega, kar mu sporoča; • prejemnik sporočila ne razume enako kot pošiljatelj in mu pripisuje drugačen

pomen. (Možina, 2004) MOTNJE NA KOMUNIKACIJSKI POTI Med te motnje štejemo:

• vse, kar prenaša kanal poleg sporočila, ki ga želi poslati pošiljatelj: motnje na televiziji, pri telefonskih razgovorih, hrup v delavniških prostorih,…;

• prekinjen komunikacijski kanal (izgubljeno pismo, telefaks, prekinjena povezava med računalniki), ki se ga pošiljatelj dostikrat sploh ne zaveda;

• število posrednikov stopnjuje motnje v komunikacijskem kanalu; zaradi nesporazumov med njimi in zaradi selektivnega dojemanja je lahko daleč od resničnosti sporočilo, ki doseže vrh organizacije; isto velja pri posredovanju navodil z vrha organizacije navzdol. (Možina, 2004)

Slika 7: Viri motenj v komuniciranju (Možina, 2004) 4.8 Obvladovanje težav v komuniciranju Obvladovanje motenj je bistveno za uspešno komuniciranje, vendar je zahtevno. Motnjam se v komuniciranju ni mogoče izogniti v celoti, obstaja pa nekaj načinov za omejevanje teh motenj. (Možina, 2004)

Pošiljatelj Komunikacijska pot Prejemnik

- šum, ropot - prekinitve - popačenja - preveč

posrednikov - itn.

- nejasen - dvoumen - vzvišen - površen - itn.

nima interesa ne razume zaskrbljen ni osredinjen itn.



RAZUMEVANJE Najpomembnejše je razumevanje med pošiljateljem in prejemnikom; če dobro razumeta drug drugega, zlahka odkrijeta sicer skrite motnje v komuniciranju, pa tudi marsikatero nepopolno ali izkrivljeno sporočilo prav razumeta. (Možina, 2004) OBILNOST (REDUNDANCA) SPOROČANJA Ena od najbolj pogosto uporabljenih možnosti je, da pošiljatelj ponovi sporočilo. Lahko celo večkrat zapored. S tem skuša zmanjšati vpliv objektivnih in subjektivnih dejavnikov, ki povzročajo motnje pri sprejemu in dekodiranju oziroma zaznavanju na strani prejemnika nasploh. (Možina, 2004) Ponavljanje sporočila seveda zmanjšuje proste zmogljivosti komunikacijskega kanala, ga dodatno obremenjuje, terja večje stroške ter več časa in prizadevanj. Pošiljatelj zato izbira med več možnostmi: sporočilo lahko prenaša z večjo količino informacij brez ponavljanja, prenaša sporočilo z manjšo količino informacij in ga večkrat ponovi ali pa izbere srednjo pot med tema skrajnostma. (Možina, 2004) Druga možnost za povečanje obilnosti sporočanja je vzporedno sporočanje po več medijih, po več komunikacijskih kanalih. Tako lahko pomembnejšemu pisnemu sporočilu sledi še ustna razlaga. Prav zaradi vzporednega sporočanja so sporočila na televiziji učinkovitejša od tistih na radiu, prav zato izkušen prodajalec ponudi blago na ogled in preizkus, povrhu pa pove o njem vse dobro. (Možina, 2004) Sporočanje z večjo obilnostjo sporočil je sicer zahtevnejše in dražje, zato pa je bolj učinkovito in uspešno; prejemnik takšna sporočila bolje dojame, zlasti pa si jih mnogo bolj zapomni. (Možina, 2004) Pri obvladovanju motenj v komuniciranju so nepogrešljive povratne informacije, ki jih prejemnik posreduje pošiljatelju. Prejemnik vrne del informacij pošiljatelju ter s tem potrdi, da je sporočilo pravilno sprejel. Povratno komuniciranje seveda dodatno obremenjuje komunikacijsko pot, vendar sproti odpravlja motnje in zagotavlja obojestransko razumevanje. Posledica tega je manjša kapaciteta komunikacijskega kanala, vendar se hkrati močno poveča natančnost prenosa sporočila. (Možina, 2004) OMEJEVANJE SPOROČILA Motnje v komuniciranju je mogoče obvladovati tudi z omejevanjem števila in obsega sporočil. Na prvem mestu je odpiranje sporočil tako na strani pošiljatelja kot na strani prejemnika. Pošiljatelj odpira sporočila, ki jih pošilja prejemniku, da preprečuje preobremenitev oddajnika in sprejemnika ter komunikacijske poti; tako omejuje motnje pa tudi porabo virov za komuniciranje. Sporočila odpira tudi prejemnik, ki prejema le tista, ki se mu zdijo pomembna. (Možina, 2004) Druga možnost za omejevanje motenj je šifriranje sporočil, ki ga uporabljajo, da bolje izrabijo omejene zmogljivosti komunikacijske poti ali pa zato, da preprečijo dostop do sporočila prejemnikom, ki jim ni bilo namenjeno. Dobro opravljeno šifriranje lahko celo bolje izkoristi komunikacijsko pot ter poveča natančnost



komuniciranja, vendar šifriranje in dešifriranje porabljata čas in povečujeta stroške komuniciranja. (Možina, 2004) 4.9 Vidiki in načini komuniciranja 4.9.1 Vsebinski in odnosni vidik Vsako komuniciranje ima vsebinski in odnosni vidik, ki izhajata iz dveh temeljnih konceptov o presojanju ljudi in stvari:

• vsebinski vidik izhaja iz presojanja stvari ali ljudi (npr. oseba je zelo sposobna za komuniciranje);

• odnosni vidik izhaja iz presojanja razmerij med stvarmi ali med ljudmi (npr. ta oseba je za komuniciranje sposobnejša od druge). (Možina, 2004)

V vsakem komuniciranju poteka poleg posredovanja informacij (sporočil) o predmetu komuniciranja tudi prikrito posredovanje informacij o razmerju med udeleženci komuniciranja. Uvodne besede: »Dober dan, kako ste kaj?« so povsem običajen uvod v razgovor dveh oseb, med katerima ni večjih družbenih razlik, ki pa si tudi nista zelo blizu. (Možina, 2004) Vsako sporočilo v komuniciranju – prispevek k razgovoru ima vsebinski vidik (to je lahko informacija, vprašanje) o tistem, kar hočemo povedati. Spremlja ga odnosni vidik o razmerju (odnosu) med pošiljateljem in prejemnikom informacije. Vsak izmed dveh vidikov, vsaka plast informacije ima svoj pomen in namen. Udeleženca drug drugemu neopazno in celo nevede sporočata svoje poglede na medosebni odnos. (Možina, 2004) Praviloma se partnerji v pogovorih komaj zavedajo ravni komuniciranja. To velja zlasti takrat, ko je odnos med partnerjem utečen. Težave pa lahko nastanejo, kadar se eden od partnerjev ne strinja z opredelitvijo medosebnega odnosa, kakršnega zaznava v komuniciranju drugega partnerja. To moti komuniciranje; kopičijo se nesporazumi in napačne razlage sporočil. Motnje lahko nastanejo tudi, če partnerja, ki se srečujeta in sodelujeta, različno občutita medsebojno bližino. Eden od partnerjev je nemara razočaran, ker se mu zdi drugi udeleženec preveč zadržan, drugi bo v podobnih okoliščinah morda občutil potrebo, da nepričakovano izrazi veliko prijaznost. Še pomembnejše so lahko motnje, ki nastanejo zaradi različnega dojemanja vertikalne distance v odnosu med udeleženci v komuniciranju. Zaradi vsega tega smo v poslovnem komuniciranju pozorni na vsaj tri bistvene vidike:

• na razvoj odnosov med udeleženci; • na razvoj odnosov med organizacijami udeležencev; • na komuniciranje o obravnavani zadevi. (Možina, 2004)

4.9.2 Logično in analogno komuniciranje Komuniciranje lahko poteka na dva načina. Prvi je logično stvaren, ki se drži natančnega označevanja, drugi pa je analogen, ki skuša označevati tako, da opozarja na podrobnosti. Oba pojma sta prevzeta iz matematične teorije o obdelovanju informacij.



Pri logičnem komuniciranju uporabljajo udeleženci za posredovanje informacij znake, ki imajo opredeljen predmetni ali pojmovni pomen. Tako govorno komuniciranje uporablja besedne simbole, ki jih po splošnih jezikovnih pravilih vsi partnerji razumejo enako. Pri analognem komuniciranju uporabljamo za posredovanje informacij znake, ki omogočajo le približno, posredno ali neposredno predstavo. Takšno je nebesedno komuniciranje (mimika, kretnje, pogled), takšne so tudi govorne prispodobe, metafore, medmeti, nelogično strukturirani stavki,… V analognem komuniciranju ni splošno veljavnih pravil za dekodiranje informacij, ki jih vsebujejo sporočila, zato lahko vsak prejemnik razume vsebino sporočila povsem po svoje. Sestavine analognega komuniciranja imajo vselej po več pomenov, čeprav se tega udeleženci v komuniciranju največkrat sploh ne zavedajo. (Možina, 2004) 4.10 Vplivi na uspešnost komuniciranja Na učinkovitost in uspešnost komuniciranja bistveno vplivajo odnosi med udeleženci, zavzetost udeležencev za dejavnost, ki jo zajema komuniciranje, samostojnost udeležencev pri delu ter naravnanost udeležencev v skupno urejanje zadev. (Možina, 2004) ODNOSI MED UDELEŽENCI Medosebni odnosi udeležencev v komuniciranju so lahko:

• odnos med dvema posameznikoma – to je običajno razgovor med dvema osebama, povratne informacije so najbolj neposredne;

• odnos med posameznikom in skupino – posameznik informira skupino o neki zadevi in skuša dobiti mnenje skupine o urejanju zadeve;

• odnos med dvema skupinama – ena skupina posreduje svoja stališča drugi skupini, cilj je enotno nastopanje obeh skupin;

• odnos med posameznikom in družbenim okoljem – to je odnos do drugih ljudi, s katerimi je posameznik v nekem okolju , npr. v delovnem okolju;

• odnos posameznika do samega sebe – gre za samouresničevanje, za samokritičnost, za samoizobraževanje, za spreminjanje samega sebe,… (Možina, 2004)

Informiranost med udeleženci vpliva na komuniciranje med njimi: čim popolnejša je, tem manj je dvomov in tem več je medsebojnega vplivanja. Le-to pa je poleg širjenja informacij druga pomembna naloga komuniciranja. (Možina, 2004) Na odnose med udeleženci vplivajo zlasti naslednji dejavniki:

• sprejemanje poštene kritike; • razumevanje in medsebojna pomoč; • varno opravljanje dela; • ugled, ki ga uživajo udeleženci; • počutje v ožji delovni skupini; • disciplina na delovnem mestu; • možnosti poslovanja; • spoštovanje osebnosti. (Možina, 2004)



5 TURIZEM 5.1 Definicija turizma Splošna opredelitev pojma turizma ni lahka, saj etimološki izvor besede turizem ni popolnoma jasen. Nekateri avtorji ga iščejo med glagoli tornos (grško), tornare (latinsko), to tour (angleško) in tour (francosko), ki ponazarjajo potovanje oziroma gibanje. Drugi avtorji pa trdijo, da beseda turizem izhaja iz besede tour-ist, ki je poimenovala udeležence t.i. Grand Toura. To je oznaka za velika krožna potovanja, ki so se jih z namenom učenja jezikov, bontona, itd. v obdobju med 17. in 19. stoletjem udeleževali mladi evropski aristokrati in buržuji. Pravijo, da je definicij turizma toliko, kolikor je avtorjev, ki so ga poizkušali definirati. Danes prevladuje t.i. Gallenska definicija turizma, ki ga opredeli kot celoto odnosov in pojavov, ki nastanejo zaradi potovanja in bivanja oseb, za katere kraj zadrževanja ni niti glavni niti stalni kraj bivanja ali zaposlitve. (Florjančič, Jesenko, Benčič, 1998) 5.2 Turizem kot dejavnost Turizem je postal dejavnost s številnimi ekonomskimi učinki. Zaradi turizma se razvijajo nove gospodarske dejavnosti, spreminja pa se tudi struktura proizvodnje in porabe. Sodobni turizem se je razvil v množičen pojav tako med prebivalstvom sorazmerno visoko razvitih držav sveta kakor v zadnjem času tudi v številnih manj razvitih državah, katerih naravne in kulturne vrednote privlačijo mednarodne turistične tokove. Brez naravnih in kulturnih vrednot, ki jih imajo nekatere države, si ne moremo predstavljati uspešnega turizma. (Florjančič, Jesenko, Benčič, 1998) Sodobni turizem je postal pojav, v katerega so vključeni ljudje različnih socialnih slojev. Z razvojem novih družbenih odnosov, predvsem z uveljavitvijo socialnih pravic in z materialno blaginjo, turizem ni več pravica le privilegiranih družbenih slojev, kot je bilo to nekdaj. Sodobni turizem se je razvil v množičen pojav med prebivalstvom sorazmerno razvitih držav sveta. Narašča pa tudi v številnih manj razvitih deželah, katerih naravne in kulturne znamenitosti privlačijo mednarodne turistične tokove. Turistično privlačne naravne in kulturne dobrine, ki omogočajo razvoj različnih vrst turizma, ter bližina držav, iz katerih izvirajo najpomembnejši turistični evropski tokovi, nam omogočajo, da tudi pri nas razvijamo turizem kot pomembno gospodarsko in družbeno dejavnost. (Florjančič, Jesenko, Benčič, 1998) Turistično privlačne naravne in kulturne vrednote, ki omogočajo razvoj različnih vrst turizma, ter bližina držav, iz katerih izvirajo najpomembnejši turistični evropski tokovi, nam omogočajo, da tudi pri nas razvijamo turizem kot pomembno gospodarsko in družbeno dejavnost. V Sloveniji ugotavljamo, da smo srednje razvita turistična država s številnimi možnostmi za še boljši razvoj turizma. Pogoje za to imamo tako v absolutnem smislu glede na naravne danosti, sedanjo stopnjo razvitosti in kadre kot tudi v relativnem smislu glede na ekonomsko učinkovitost številnih



drugih gospodarskih vej doma in v mednarodnem okolju. (Florjančič, Jesenko, Benčič, 1998) 5.3 Vloga managementa v turističnem gospodarstvu Turistični management ima v turističnem gospodarstvu pomembno vlogo, predvsem pri oblikovanju turistične ponudbe. Razvija in vključuje nove proizvode v celovito turistično ponudbo. Managerji v turizmu morajo svoja prizadevanja in aktivnosti usmeriti v svoj končni cilj. To je zadovoljitev potreb in želja turistov. To je hkrati tudi potrebni pogoj za ustvarjanje čim večjega dobička iz kapitala, vloženega v turistično dejavnost. Turistični management vključuje tudi odgovornost za zaupani kapital, vložen v upravljanje, oziroma za zagotavljanje varnosti kapitala, ki je vložen v turistično dejavnost. Znanih je več vrst zagotavljanja odgovornosti iz dejavnosti in osebna zavarovanja za udeležence pri ustvarjanju in izvajanju turističnih storitev. (Florjančič, Jesenko, Benčič, 1998)

5.4 Kadrovski management v turistični dejavnosti Ne glede na to, ali gre pri določeni turistično-gostinski dejavnosti za produkcijo ali storitev, lahko splošno poslanstvo te dejavnosti opredelimo kot skrb za zadovoljno stranko oziroma gosta. Učinkovita realizacija tega cilja je možna le ob ustrezni organizaciji. Najbolj značilne organizacijske oblike gostinske in turistične dejavnosti so turistične in potovalne agencije, hoteli ali verige hotelov, moteli, letovišča, zdravilišča, avtokampi, gostišča pa tudi nekatere transportne in druge organizacije. Odločilnega pomena za razvoj, uspešnost in učinkovitost turistično-gostinske dejavnosti je ustrezen management, ki ga oblikujejo naslednje karakteristike:

• usmerjenost h gostu; • storilnostna usmerjenost oziroma usmerjenost k učinkovitosti; • hitro ukrepanje in reagiranje v izjemnih situacijah, kratkoročno reagiranje; • dolgoročna strategija razvoja; • učinkovito upravljanje človeških virov; • stalno prizadevanje za izboljšanje. (Jesenko, Kiereta, 2003)

Vsak management mora poznati in razvijati dejavnike, ki vplivajo na učinkovitost dejavnosti oziroma organizacije, ki jo vodijo in upravljajo. V gostinsko turistični dejavnosti so ti dejavniki predvsem naslednji:

• turistični in gostinski delavci (turistični in gostinski kadri), ki skrbijo za turiste oziroma goste;

• kakovostne storitve, katerih cilj je v največji možni meri zadovoljiti pričakovanja, želje in zahteve turista oziroma gosta (kakovost v turizmu);

• ponudba turističnih in gostinskih storitev, za katere smo ugotovili, da po njih obstaja ustrezno povpraševanje (sedanja ponudba storitev);

• iskanje in uvajanje inovativnih turističnih in gostinskih storitev, ki jih konkurenca še ne ponuja (bodoča ponudba storitev; ponudba inovativnih turističnih proizvodov in storitev);



• komunikacije s stalnimi, občasnimi in potencialnimi strankami (turistični marketing). (Jesenko, Kiereta, 2003)

Pomemben dejavnik uspešnosti celotne gostinsko turistične dejavnosti in njenih posameznih organizacij so ustrezno usposobljeni in motivirani kadri. Vzemimo hotel kot eno tipičnih organizacijskih oblik. Vsi zaposleni v hotelu morajo med seboj sodelovati, komunicirati, skratka, morajo biti povezani pri skupnem delu. Za uspešnost hotela so pomembni vsi, od direktorja hotela, vodja prodaje, vodje kadrovske službe, animatorjev, receptorjev, natakarjev, kuharjev, sobaric do vzdrževalcev in drugega osebja, ki tvori hotelski delovni team. Uspešnost celote gostinsko turistične dejavnosti in njenih posameznih organizacij pa merimo z ekonomskimi kazalci. Z našega vidika proučevanja lahko rečemo, da na uspešnost in učinkovitost turistične in gostinske dejavnosti poleg naravnih dejavnikov in okolja najbolj pomembno vplivata:

• celovito zagotavljanje kakovosti v tej dejavnosti in • zagotavljanje ustreznih turističnih in gostinskih dejavnosti. (Jesenko, Kiereta,

2003) Naloga kadrovskega managementa v katerikoli organizaciji je, da proučuje in zadovoljuje njene kadrovske potrebe in da skrbi za ustrezno usposabljanje in motiviranje njenih delavcev. (Jesenko, Kiereta, 2003) 5.5 Kakovost turističnih storitev in ugotavljanje zadovoljstva

porabnikov storitev Osrednji del na področju turističnih storitev predstavlja njihovo izvajanje. Od uspešnosti, cene, kakovosti in pravočasnosti izvedene turistične storitve je odvisno zadovoljstvo naročnika oziroma porabnika. Seveda pa mora biti tudi zadovoljstvo izvajalca. Pri izvajanju storitev moramo poznati značilnosti storitev, saj je prav od njih v končni fazi odvisna kakovost in s tem v zvezi zadovoljstvo uporabnika. Predvsem moramo poznati temeljne značilnosti izvajanja storitev; pomembne pa so tudi dodatne storitve, s katerimi osrečimo kupca. Po opravljenih storitvah moramo oceniti zadovoljstvo kupcev, izvajalcev in managerjev, ki so sodelovali pri izvajanju storitev. Kakovost storitve je veliko težje ugotavljati oziroma ocenjevati kot kakovost izdelka. Kakovost izdelka ocenjujemo po tehničnih značilnostih, pri storitvah pa se mora porabnik zadovoljiti z videzom in urejenostjo zaposlenih, opremo izvajalca storitve, itd. Lahko rečemo, da je kakovost storitev v veliki meri odvisna od pričakovanja porabnika v primerjavi z zaznavanjem dejanske izvedbe storitve. V veliko primerih porabnik ocenjuje kakovost glede na izvajanje storitve. Mnoga storitvena podjetja, ki so prežeta in predana filozofiji kakovosti uspešno tržijo njihove storitve. Veliko porabnikov turističnih storitev ocenjuje kakovost izvedene storitve na podlagi izkušenj, ki jih pridobijo takrat, ko so soočeni s storitvijo. (Jesenko, Kiereta, 2003) Med izvajalci in porabniki storitev so zanimivi zlasti naslednji dejavniki, ki vplivajo na soočenje s storitvijo: cilji, pričakovanja, komunikacije, stališča, osebnost,



razumevanje, dostop do informacij, sposobnost ocene trenutne situacije. Pri porabnikih pa obstajajo tudi pomembne razlike glede njihovega ocenjevanja kakovosti storitev in je pomembno, da razlikujemo:

• iskano kakovost, to so tiste lastnosti, ki jih porabnik lahko ovrednoti pred nakupom,

• izkustveno kakovost, to je kakovost, ki jo občutimo šele ob nakupu ali med uporabo,

• kakovost zaupanja, to je kakovost, ki jo uporabnik težko oceni tudi po porabi. (Jesenko, Kiereta, 2003)



EMPIRIČNI DEL

6 PREDSTAVITEV PODJETJA 6.1 Predstavitev podjetja RTC Krvavec Rekreacijsko turistični center Krvavec – prijazen in nasmejan, ki se nahaja v občini Cerklje na Gorenjskem je Ljubljani in Kranju najbližje visokogorsko smučišče. Od Ljubljane je oddaljeno 25 km, od letališča Brnik 10 km in od Kranja samo 17 km. Na smučišče pripelje prenovljena kabinska žičnica s panoramskimi kabinami za šest oseb. Med gornjo postajo kabinske žičnice na Gospinci na 1450 metrih in najvišjo točko smučišča na Zvohu na 1971 metrih je obiskovalcem na voljo 25 kilometrov urejenih smučarskih prog, ki se raztezajo na cca. 100 ha urejenih smučarskih površinah. Poleg smučarskih prog sta na voljo tudi tekaška in sankaška proga ter za najzahtevnejše proga za vožnjo po grbinah. Bogata dodatna ponudba od šole smučanja (alpsko smučanje, carving, telemark, snowboard), izposoje in servisa smučarske opreme, poligona za začetnike, otroškega traku in vrtiljaka, otroškega vrtca, tekmovalnega poligona, proge z elektronskim merjenjem časa, proge z neteptanim snegom, do garderob in trgovine, restavracije – vse to razveseljuje in privablja številne smučarje. Dostop do prog različnih težavnostnih stopenj omogočajo tri vlečnice, ena enosedežnica, pet dvosedežnic in nova šestsedežnica, vse z zmogljivostjo 13860 smučarjev na uro. Najnovejša pridobitev v letošnji sezoni je vklopljiva šestsedežnica Vrh Krvavca, ki smučarje popelje z Gospince na Vrh Krvavca v manj kot petih minutah in omogoča smučanje na večini smučarskih prog. Proge pričakujejo tako začetnike kot rekreativce, pa tudi izkušene ljubitelje zimskih športov. Za tiste, ki še niso okusili prostranih širjav s soncem obsijanega Krvavca, lahko povemo, da je nova kabinska žičnica veliko hitrejša in za goste tudi bolj udobna. Žičnica ima kapaciteto prevoza 2000 oseb na uro in je dvakrat hitrejša od prejšnje, saj vožnja traja le šest minut in pol. Udobnejši dostop na smučišče pa omogočata tudi prenovljena objekta zgornje in spodnje postaje kabinske žičnice z nadkritimi blagajnami za prodajo vozovnic ter čakalnico za približno 80 potnikov. S posodobitvijo sistema dodatnega zasneževanja se je na Krvavcu povečala kapaciteta smučišča za približno 1000 smučarjev na dan (s 3500 na 4500 smučarjev). Smučarska sezona se zaradi ugodne lege ponavadi začne že konec meseca novembra in ponavadi traja več kot 150 dni, vse tja do prvih dni meseca maja, jamčijo pa za 100 smučarskih dni v vsaki sezoni. Poleg rekonstrukcije kabinske žičnice je bilo zgrajeno tudi črpališče in cevovod iz reke Kokre, s katerim se je za štirikrat povečala kapaciteta sistema za dodatno zasneževanje na Krvavcu. Pozimi je na smučišču Krvavec obratovalo skupno 65 nizkotlačnih in visokotlačnih topov, ki jih je mogoče priključiti na več kot 100 priključnih mest. Smučišče urejajo tudi s 7 teptalci snega, od teh so trije z vitlom. Gostom, ki želijo priti na Krvavec, je na razpolago možnost informiranja o trenutnem stanju na smučišču preko snežnega telefona s podatki o vremenu in snežnih razmerah. Ob prihodu na Krvavec je gostom na razpolago panoramska TV slika smučišča ter display s podatki o trenutnih razmerah. Pod smučišči je brezplačen parkirni prostor za 2000 vozil, od koder do spodnje postaje kabinske žičnice vozijo ski-busi. (www.rtc-krvavec.si, 27.2.2007)



Predvsem pa se trudijo in prizadevajo oblikovati ponudbo za vse vrste smučarskih gostov od otrok, najstnikov, do odraslih, da si poiščejo svoj počitek in najdejo svojo idealno smučino. Poskrbljeno je tudi za družine z majhnimi otroki, ki imajo na voljo svojo posebno žičnico s sankališčem. Krvavec v poletnem času nudi hiter umik z vročega poletnega mestnega vrveža k zmernim temperaturam svežega gorskega zraka. Ob prelepi naravi in planšarskem ambientu ponuja čudovit razgled na Ljubljansko kotlino. Visokogorsko smučarsko središče s svojimi razgibanimi tereni se v poletnem času prelevi v gostoljubno oazo za pohodnike in kolesarje, za poseben čar na Krvavcu pa poskrbijo tudi številni jadralni padalci. Zelene pašnike Krvavca poleti obarvajo številna zelišča, ki nam strežejo s svojimi zdravilnimi učinki (ranjak, šentjanževka, materina dušica, vrbovec, čemaž, islandski lišaj, dobra misel, itd.). Na Krvavcu pa seveda ne manjka pristne domače hrane z visokogorja, ter imajo urejene pohodne in kolesarske poti, svež gorski zrak in čudovit pogled na vrhove Kamniško-Savinjskih in Julijskih Alp. Krvavec je lahko tudi izhodiščna točka za planinske ture: Kalški greben, Kokrško sedlo, Košutna, Kompotela, Mokrica,…(www.rtc-krvavec.si, 27.2.2007) Tudi zaradi prijetnega vzdušja, prijazne postrežbe in številnih zabav bodo obiskovalci s Krvavca odšli zadovoljni…in se kmalu spet vrnili. (www.rtc-krvavec.si, 27.2.2007) 6.2 Zgodovina in razvoj RTC Krvavec Krvavec so sprva obiskovali le poleti. Prvi zimski alpinisti, turni smučarji na njem in v njegovi okolici so bili »drenovci«, člani planinskega društva Dren. Prvotno so zahajali v gore vsak zase ali v manjših skupinah, do leta 1910 pa so se postopoma zbirali v skupino, ki je štela največ 14 alpinistov, alpskih smučarjev in jamarjev (Masterl, 1981). Pred njimi so ga obiskovali predvsem mladina in tisti planinci, ki so želeli uživati izreden razgled z njegovega vrha. Po virih Maverja (1998) pa je smučarsko tradicijo na Krvavec zanesla neformalna skupina, ki je sama sebe oklicala za »Krvavčane«. To je bilo nekaj ljubljanskih podjetnikov, trgovcev, gradbeni tehnik, dva umetnika in še nekaj drugih uslužbencev, ki so v zadnjem desetletju pred drugo svetovno vojno najeli nekaj planšarskih stanov na Kriški planini in Jezercih. Tudi prvo krvavško smučanje je bilo samorastniško, brez smučarske šole in žičnic. Smučanje je bilo le zabava, po kateri so se dobivali v planinski koči ali v kateri izmed bajt. Radi so tudi kaj priredili, »dirko« ali smučanje z baklami, za pusta maškare, ko so vsi smučali v pižamah ali našemljeni kako drugače. (Maver, 1998) Do leta 1928 je bila poleg pastirskih stanov na planini Jezerca edino zavetje in prenočišče koča na Kriški planini (1494 m), ki je bila v lasti Kriške graščine. To je bil pritličen pastirski stan, imenovan Kriška koča, drenovci pa so jo poimenovali »hotel Dren«. Kriška koča je bila planinsko zavetišče do odprtja planinskega doma na Krvavcu, ki stoji še danes kot počitniška hišica. Zamisel o planinskem domu na Krvavcu sega v leto 1922. Ob otvoritvi septembra 1925 je objekt tudi dobil današnje



ime: Dom na Krvavcu. Slovesne otvoritve novega planinskega doma se je udeležilo okoli 2000 ljudi – množica, kakršne do takrat Krvavec še ni videl. (Masterl, 1981) Naslednji objekt je bil po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika zgrajen leta 1929. To je bila planinska kapela, posvečena Mariji Snežni in Izidorju, varuhu in zaščitniku ovac, v bližini Doma na Krvavcu. Vsako leto je prvo nedeljo po velikem šmarnu v kapeli na Krvavcu tradicionalno žegnanje. Področje Krvavca je visokogorska planina, ki v poletnih mesecih od nekdaj služi paši živine. Razvoj žičničarstva in smučišč na Krvavcu se začne leta 1958, ko začne obratovati prva dostopna dvosedežnica iz doline do Gospince. Največji razvoj Krvavec dočaka v sedemdesetih in osemdesetih letih. Nadaljnja vlaganja in razvoj v začetku devetdesetih let 20. stoletja zaustavijo suhe zime. Danes Krvavec velja predvsem kot eno najboljših, najbolje urejenih in najbolj obiskanih smučišč v Sloveniji. (www.rtc-krvavec.si, 27.2.2007) Kako so začele nastajati žičnice na Krvavcu?

• Leta 1958 so postavili prvo dostopno žičnico. To je bila odprta dvosedežnica z nadstreškom, kjer sta povprek na smer sedela 2 potnika, zavita v zeleno pelerino.

• Leta 1960 je takratni obratovodja Franjo Kreačič z nekaj sodelavci preuredil tovorno vlečnico, ki je hkrati povlekla po 10 parov smučarjev, privezanih z oprtnico.

• Letališče Ljubljana in SAP iz Ljubljane sta sporazumno sklenila, da bosta v letu 1966 zgradila prve žičnice. Prva »zaresna« žičnica z Gospince do Doma na Krvavcu iz leta 1966 obratuje še danes.

• Istega leta so zgradili še prvo pravo vlečnico iz Tihe doline na Njivice ter brunarico.

• Leta 1970 so s finančno pomočjo takratnega direktorja Creine, Toneta Tičarja, postavili dvosedežnico z Gospince do brunarice v Tihi dolini.

• Dostopna dvosedežnica iz doline je postala ozko nerešljivo grlo, saj je lahko prepeljala največ 240 oseb na uro, poleg tega se je tudi postarala.

• Leta 1973 je bila ustanovljena temeljna organizacija združenega dela z imenom Rekreacijsko-turistični center (RTC) Krvavec in bil odprt njen žiro račun.

• Istega leta je bila otvoritev nove dostopne kabinske žičnice, ki je bila za tiste čase najsodobnejša žičnica z vso potrebno avtomatiko in zmogljivostjo 900 oseb na uro. Krvavec je v tem obdobju doživel svoj največji vzpon, na lestvici smučarskih središč pa se je pomaknil s sedmega na drugo mesto.

• Sledila je postavitev dvosedežnice z Gospince na Vrh Krvavca, postavitev treh vlečnic, izgradnja makadamske ceste od Ambroža do Gospince, ureditev parkirnih mest, izgradnja kanalizacijskega omrežja in povečava zmogljivosti vseh žičnic.

• Leta 1978 sta bili zgrajeni obe vlečnici s Kriške planine na Kržišče ter dvosedežnica s Kriške planine na Dom na Krvavcu.



• Leta 1982 je bila zgrajena dvosedežnica na Zvoh, leta 1989 nova dvosedežnica Tiha dolina – Njivice, leta 1992 pa še drugi del dvojne sedežnice Tiha dolina – Njivice.

• Krono vseh dosedanjih naporov za dograditev Krvavca in za njegovo poslovno utrditev pomeni dodatno zasneževanje leta 1996.

• Naslednja velika pridobitev je bila leta 1999 nova kabinska žičnica z zmogljivostjo 2000 oseb na uro.

• Leta 2006 pa so zgradili novo šestsedežnico z Gospince na Vrh Krvavca, kamor nas popelje v manj kot petih minutah. Njena zmogljivost je 2000 oseb na uro. (RTC Krvavec, 26.4.2007)

6.3 Vizija in cilji VIZIJA Zagotoviti višji nivo nudenja storitev. Oživiti Krvavec tudi v poletnem času s privlačno in pestro ponudbo. Povezati celotno regijo in s skupnimi marketinškimi in promocijskimi pristopi zagotoviti večjo prepoznavnost in povečati število obiskovalcev Krvavca in njegove okolice. Razširiti ponudbo na opravljanje drugih dejavnosti (gostinstvo, nočitvena dejavnost, itd.) Omogočiti boljši dostop do smučišča. POSLANSTVO Slogan »Krvavec je prijazen in nasmejan« kaže prizadevanja za nov način trženja smučišča in vedenja zaposlenih. TEMELJNI CILJI Zaenkrat je temeljni cilj družbe RTC Krvavec dosegati pozitivni poslovni rezultat. V danih možnostih, ko so odvisni predvsem od dnevnih gostov in posledično lepega vremena, morajo vse aktivnosti usmeriti v:

• dobre marketinške, promocijske in druge aktivnosti; • zadovoljstvo zaposlenih, kar bo vplivalo na njihov odnos do gostov; • izboljševanje učinkovitosti vseh sredstev družbe, kar bo vplivalo na znižanje

odhodkov; • povezovanje prostih nočitvenih kapacitet v regiji, kar bo vplivalo na

povečanje števila gostov; • zagotavljanje varnosti, kar bo vplivalo na zaupnost obiskovalcev.



STRATEŠKA NAČELA ZA DOSEGANJE CILJEV Načela za doseganje ciljev:

• strategija do kupcev; • kakovost storitev; • učinkovita organizacija dela, po predhodnem letnem planu dela organizirati

učinkovito izrabo opravljenih ur dela, omogočiti boljšo izrabo dela, povečati produktivnost;

• v zaposlenih ustvariti občutek pripadnosti podjetju s pravilnimi metodami vodenja zaposlenih in ob upoštevanju realne plačne politike podjetja;

• aktivna vključenost v lokalno in širše družbeno okolje; • pri poslovanju upoštevati pravne, okolje-varstvene in druge predpise in

ravnati v skladu z njimi; • pravilna razporeditev finančnih sredstev – pri vsakodnevnem poslovanju in

planiranih kratkoročnih in dolgoročnih investicijah ravnati v okviru planiranih prihodkov in odhodkov;

• uresničevati pričakovanja delničarjev; • podkrepiti prodajno funkcijo v smislu sodelovanja z lokalno turistično

organizacijo; lokalna turistična organizacija naj združi interese vseh ponudnikov turističnih storitev v lokalnem okolju, pri svojem poslovanju naj bo tržno naravnana;

• iskanje novih trgov in znotraj teh trgov poiskati potencialne obiskovalce; • z odprodajo neučinkovito izrabljenih osnovnih sredstev in z dokapitalizacijo

podjetja pridobiti nov kapital za investicije; • razširitev dejavnosti v hotelirstvo in gostinstvo; • naloge izvajati projektno na podlagi vnaprej potrjenih stroškovnih okvirjev in

pričakovanih dohodkovnih zmožnosti; • slediti sodobnim tehnološkim trendom; • slediti sodobnim turističnim trendom in fleksibilno usklajevati povpraševanje

potencialnih gostov s ponudbo; • pridobitev nepovratnih sredstev različnih institucij (podjetja, lokalne,

državne, evropske institucije); • ohranjati korektne poslovne odnose s poslovnimi partnerji, posel skleniti ob

predhodni preverbi ponudb konkurenčnih podjetij; • turistično dejavnost s ponudbo razširiti na obdobje celega leta, izogniti se

mrtvim mesecem, ko center ne obratuje, razviti poletni turizem; • urediti parkirišča in dostop.

STRATEGIJA DO KUPCEV Poslovanje podjetja, preživetje zaposlenih, takšni ali drugačni vplivi na lokalno in širše okolje, … Vse to je odvisno od obiskovalca, ki ima prosto presojo, kje koristiti svoje dragocene trenutke prostega časa. To zavedanje morajo imeti turistični delavci vselej pred očmi in v skladu s tem oblikovati strateška načela za doseganje ciljev podjetja:

• identificirati želje/potrebe pri preživljanju prostega časa potencialnih obiskovalcev;



• delovati v skladu z željami/potrebami potencialnih obiskovalcev; • povečati predprodajo smučarskih kart – podjetja, posamezniki, tujina; • prijazen in nasmejan na vseh nivojih (pogoji poslovanja, zaposleni,

infrastruktura); • cenovna politika – v skladu s konkurenco, bogat asortiman vozovnic,

oblikovan na podlagi izkušenj iz preteklih let; • povečati medijsko pokritost doma in v tujini, ohranjati dolgoročne dogovore,

biti prisoten na letnem nivoju in ne le sezonsko; • razširiti ponudbo in jo oblikovati na podlagi želja obiskovalcev; • povečati obisk večdnevnih gostov – povezava s hotelirji, povečati ponudbo

namestitvenih kapacitet, ugodna cenovna politika, iskanje tržnih niš; • slediti sodobnim turističnim trendom; • graditi na imidžu. (RTC Krvavec, 26.4.2007)



7 INTERPRETACIJA ODGOVOROV (analiza anketnega vprašalnika)

Ko smo sestavili anketni vprašalnik, smo ga posredovali različnim naključno izbranim ljudem. Prosili smo jih, če nam lahko dajo čim bolj realno oceno smučišča Krvavec (brez olepševanj). Na začetku ankete smo od anketirancev želeli izvedeti spol. Anketirali smo 36 naključno izbranih ljudi. Med njimi je bilo 8 žensk, kar pomeni 22 % in 28 moških, to je 78 %. Razmerje prikazujeta tabela in graf.

Spol Število anketiranih Odstotek (%) MOŠKI 28 78 ŽENSKI 8 22 Skupaj 36 100

Tabela 2: Razdelitev po spolu

SPOL ANKETIRANCA

78%

22%

MOŠKI

ŽENSKI

Graf 1: Delež žensk in moških glede na spol Pri naslednjem vprašanju nas je zanimala starost anketiranih. Naredili smo različne starostne skupine in anketiranci so se razdelili vanje. Kot vidimo iz spodnje tabele smo imeli največ anketiranih v starosti med 45 in 55 let, in sicer 12 oseb oziroma 33,34 %. V starosti med 7 in 15 let smo imeli 2 anketiranca, kar pomeni 5,55 %, v starosti med 15 in 25 let pa smo imeli 6 oseb, to je 16,67 %. Ravno tako 6 oseb (16,67 %) smo imeli v starosti med 25 in 35 let, štiri osebe smo imeli v starosti med 35 in 45, kar je 11,11 %. 5,55 % ali dve osebi sta bili v starosti med 55 in 65 let. Med anketiranci smo odkrili štiri osebe, ki spadajo v skupino seniorjev nad 65 let (11,11 %). Starostno strukturo prikazuje graf 2.



7-15 15-25 25-35 35-45 45-55 55-65 nad 65 Število 2 6 6 4 12 2 4

Število v % 5,55 16,67 16,67 11,11 33,34 5,55 11,11 Tabela 3: Razporeditev po starosti

STAROSTNA STRUKTURA

0

2

4

6

8

10

12

14

7 do15

15 do25

25 do35

35 do45

45 do55

55 do65

nad 65

STAROST

ŠT

EV

ILO

VP

RA

ŠA

NIH

ŠTEVILO ANKETIRANIH

Graf 2: Število anketiranih glede na starostno strukturo Vsako leto začne podjetje RTC Krvavec s prodajo kart že v predsezoni. Cena take karte je nekaj odstotkov nižja kot v času smučarske sezone. Zato nas je zanimalo, ali vprašani kupijo karte v predsezoni ali v sezoni (sproti). Prišli smo do zaključka, da 22 anketirancev kupi karte v predsezoni, to je 61,12 %, kar pomeni, da prihranijo in s tem istočasno regresirajo RTC Krvavec, medtem ko 14 oseb oziroma 38,88 % kupi karte v sezoni oziroma preden se odpravijo na smučišče.

22

14

0

5

10

15

20

25

ŠT

EV

ILO

OS

EB

PREDSEZONI SEZONI

NAKUP

NAKUP KARTE

Graf 3: Število vprašanih, ki kupijo karte v predsezoni ali v sezoni (sproti)



Ker imamo v Sloveniji in tujini zelo pestro ponudbo smučišč in se ljudje sami odločajo o izbiri smučišča, nas je seveda zanimalo, kako pogosto smučajo na Krvavcu. Ponudili smo jim tri možnosti. 13 anketirancev je obkrožilo odgovor do 5x, kar pomeni 36 %. Za odgovor do 10x se je opredelilo 6 ljudi, kar pomeni 17 % vseh vprašanih,17 anketirancev je odgovorilo, da smuča na Krvavcu več kot 10x (47 %).

SMUČANJE NA KRVAVCU

36%

17%

47%do 5x

do 10x

nad 10x

Graf 4: Delež vprašanih glede na to, kako pogosto smučajo na Krvavcu Vsak smučar hitro opazi, kako je smučišče urejeno in kako na smučišču skrbijo za urejenost. Zanimalo nas je, kako so anketiranci zadovoljni z urejenostjo smučišča na Krvavcu. Ponudili smo jim več možnosti. Kot vidimo iz spodnjega grafa je 19 anketirancev zelo zadovoljnih z urejenostjo smučišča Krvavec. To je 52,78 %. 36,11 % oziroma 13 ljudi je z urejenostjo Krvavca zadovoljnih. Štirje so dejali, da so dokaj zadovoljni z urejenostjo smučišča (11,11 %). Nihče pa ni dejal, da ni zadovoljen ali da sploh ni zadovoljen z urejenostjo smučišča Krvavec.

0 0

4

13

19

02468

101214161820

ŠT

EV

ILO

AN

KE

TIR

AN

IH

sploh nizadovoljen

nizadovoljen

dokajzadovoljen

zadovoljen zelozadovoljen

OCENA

ZADOVOLJNOST Z UREJENOSTJO SMUČIŠČA

Graf 5: Število anketirancev, ki so povedali, kako so zadovoljni z urejenostjo smučišča Krvavec



Na smučišču ne sme manjkati gostinske ponudbe. Topla in mrzla pijača (čaj, pivo, sok,…) ter dobra prehrana v urejenih gostinskih lokalih pripomorejo k boljšemu zadovoljstvu vsakega smučarja. Prav zato nas je zanimalo, kako so naši anketiranci zadovoljni z gostinsko ponudbo na Krvavcu. V večini so mnenja, da so dokaj zadovoljni ali da so zadovoljni. Nihče ni dejal, da ni zadovoljen, samo eden pa je dejal, da sploh ni zadovoljen. Le dva pa sta dejala, da sta zelo zadovoljna z gostinsko ponudbo na Krvavcu. V odstotkih je to prikazano v spodnji tabeli.

Ocena Število Odstotek 1 1 2,78% 2 0 0 3 16 44,45% 4 17 47,22% 5 2 5,55%

Tabela 4: Razporeditev po številu in odstotkih glede na zadovoljstvo z gostinsko ponudbo

ZADOVOLJNOST Z GOSTINSKO PONUDBO

0 5 10 15 20

sploh nisem zadovoljen

nisem zadovoljen

dokaj sem zadovoljen

zadovoljen sem

zelo sem zadovoljen

VR

ST

A O

DG

OV

OR

A

ŠTEVILO VPRAŠANIH

Graf 6: Število vprašanih, ki so povedali, kako so zadovoljni z gostinsko ponudbo na smučišču Krvavec Ker vemo, da je na Krvavcu kar nekaj možnosti za prenočitev, smo anketirance spraševali, ali so samo enodnevni gostje ali ostanejo na smučišču več dni (kar pomeni, da so večdnevni gostje). Med vprašanimi smo imeli samo štiri take osebe, ki so večdnevni. Ostali pa so enodnevni (32 oseb). Vse to se v procentih lepo vidi na spodnjem grafu.



KATERI GOSTJE SO NA KRVAVCU

89%

11%

enodnevni

večdnevni

Graf 7: Delež anketirancev glede na enodnevne ali večdnevne goste na Krvavcu Anketiranci, ki so nam odgovorili, da so večdnevni gostje, so nam tudi zaupali, kje so nastanjeni. Dobili smo različne odgovore. Zaupali so nam, da so nastanjeni na Kriški planini, na Jezercih, v različnih apartmajih na Krvavcu in v Domu na Krvavcu. Seveda pa ne smemo pozabiti, da na Krvavcu niso samo našteta prenočišča. Hotel A&S je v lasti gospoda Stojana Popoviča, Planinski dom na Gospinci ima Planinsko društvo Kranj. Na Kriški planini je več privatnih apartmajev: Kmečki turizem Pr′ Florjan, čigar lastnik je gospod Florjan Slatnar, Planšarija Viženčar v lasti gospe Marije Grilc, Počitniški dom Eldom podjetja Eles Slovenija. V Tihi dolini so prenočišča, ki jih oskrbuje gospod Jože Štupar. Gospod Štupar je oskrbnik hotela Dom na Krvavcu. Ne smemo pa pozabiti še na druge koče, ki so privatne narave ali jih imajo v lasti razna podjetja. Krvavec pa naj ne bi bil zanimiv samo pozimi, ampak delajo tudi na tem, da bi ga čim bolj oživili tudi poleti. Zato nas je zanimalo, če vprašani Krvavec obiščejo tudi izven zimske sezone in kako pogosto pridejo v hribe. Seveda smo bili presenečeni, da tako veliko vprašanih pride na Krvavec tudi izven zimske sezone. Torej je treba poskrbeti, da se bo na Krvavcu marsikaj dogajalo tudi v poletni sezoni. Največ 23 anketiranih je odgovorilo, da pridejo na Krvavec do 5x (63 %), do 10x pride na Krvavec 13 % oziroma 5 vprašanih in 8 ljudi pride v hribe nad 10x, kar pomeni 22 %. Obisk je razviden na spodnjem grafu.



OBISK IZVEN SEZONE

64%14%

22%

do 5x

do 10x

nad 10x

Graf 8: Delež vprašanih, kako pogosto pridejo na Krvavec izven sezone Če pogledamo na vsa slovenska smučišča, lahko vidimo, da imajo različen dostop na samo smučišče. Nekatera imajo dostop s kabinsko žičnico, druga z nihalko, tretja pa omogočajo, da smučarji do smučišča pridejo z avtomobili. Zato je tudi nas zanimalo, kako pridejo na Krvavec, ali s kabinsko žičnico ali z avtomobilom ali pa z obema prevoznima sredstvoma. Dobili smo naslednje rezultate. Na Krvavec z gondolo pride 21 anketiranih, to je 58,34 %, medtem ko z avtomobilom nihče. Za kombinirano varianto (včasih z avtomobilom in včasih s kabinsko žičnico) pa se je odločilo 15 anketiranih (41,66 %).

PRIHOD NA KRVAVEC

21

0

15

0 5 10 15 20 25

gondola

avto

oboje

SR

ED

ST

VO


Graf 9: Število anketiranih glede na prevozno sredstvo, s katerim pridejo na Krvavec



»Kakšnih prireditev si na Krvavcu želite pozimi?« je bilo naslednje vprašanje. Anketiranci so nam ponudili veliko odgovorov. Ti so: da bi imeli veliko različnih športnih tekem na smučišču, da bi imel Krvavec več zabavnih prireditev, da bi nastopali tudi znani gostje in imeli veliko glasbenih prireditev. Mnogi pa so si želeli, da bi imeli kombinacijo vseh že dosedaj naštetih, kar pomeni da bi imeli zabavno- glasbene prireditve. Kar nekaj jih je napisalo, da si želijo družabnih prireditev po zaprtju smučišča, večernih zabav, mladina pa nam je napisala, da si želi nočnih žurov. Medtem ko bi nekateri povečali različne zabavne dogodke na Krvavcu, pa so bili drugi mnenja, da je potrebno poskrbeti za zabavo na snegu, kot so družabne igre na snegu, vodene smučarske prireditve z zabavno tematiko, organizirani turnosmučarski vzponi (različna ponudba), imeti lahka tekmovanja na snegu – tek, veleslalom, slalom ter še dodati kakšne aktivnosti na snegu. Zelo veliko jih je tudi napisalo, da si želijo na Krvavcu veliko več ponudbe različnih proizvajalcev za testiranje smuči. Nekateri želijo, da bi se na Krvavcu marsikaj dogajalo, kar bi še povečalo turistični utrip, medtem ko si drugi želijo miru, tišine in svobode na samem smučišču in bližnji okolici. Dobro poznamo Krvavec pozimi, vse strmine presmučamo in uživamo v zimski idili. Lani pa je tudi v poletnih mesecih začela z obratovanjem kabinska žičnica, in sicer ob koncu tedna. Ker še nimajo razvite poletne sezone, nas je zanimalo, kaj si anketiranci želijo poleti na Krvavcu. Dobili smo veliko različnih odgovorov. To je razumljivo, saj imajo ljudje polno idej, kaj bi počeli poleti v hribih. Zelo veliko jih je napisalo, da si želijo na Krvavcu planšarskih prireditev, kar je razumljivo, saj smo v hribih. Ker je teren na Krvavcu dobro razgiban, se marsikdo poda po Krvavcu, kdor pa ima več kondicije in volje, pa se lahko odpravi na okoliške hribe. Kot vemo je Krvavec lepa izhodiščna točka za planinske ture, kot so Kalški greben, Kokrško sedlo, Košutna, Kompotela, Mokrica,… Marsikateri vprašani bi se podal na te poti, če bi vedel, kje mora hoditi. Čeprav je vsaka pot dobro označena, so nekateri napisali, da bi si želeli vodenih izletov. Nekateri še bolj zagreti športniki ali rekreativci, pa se podajo s kolesom po Krvavcu ali še bolje rečeno, že z njim pridejo v hribe. Lansko sezono, ko je kabinska žičnica delovala tudi poleti, so na posebnih držalih kolesa peljali na Krvavec. Tako lahko vsak pride s kolesom na Krvavec in potem uživa v spustu v dolino. Letos bo že drugo leto, ko bodo priredili kolesarski maraton Krvavec 2007. Ker ima Krvavec zelo razgiban teren, je kar nekaj anketirancev napisalo, da bi radi imeli na Krvavcu kakšno »down hill« progo – spuščanje po neurejenih progah. Seveda bi potem iz tega sledilo kakšno tekmovanje in prireditve. Ko pa smo že pri prireditvah, seveda ne moremo mimo njih. Marsikdo bi prišel na Krvavec, če bi imeli kakšno prireditev. Lahko bi bila zabavnega, športnega ali pa družabnega značaja. Kakšen znan gost in kakšni dogodki bi seveda popestrili poletno dogajanje na Krvavcu. Marsikateri anketirani nam je odgovoril, da bi uporabil sankaško progo, če bi jo imeli na Krvavcu. Vemo, da se marsikaj poleti že dogaja na Krvavcu in da ni dolgčas, vendar poletna sezona še ni zaživela tako kot bi lahko. Sicer pa po eni sezoni delovanja kabinske žičnice poleti ne moremo kaj več pričakovati. Ne smemo pa pozabiti, da je na Krvavcu vsako leto tudi žegnanje in takrat se zbere veliko ljudi. Nekateri pridejo takrat na Krvavec, da gredo k maši, drugi pa zato, da občudujejo prelep razgled na Ljubljansko kotlino.



Kar nekaj slovenskih smučišč ima adrenalinsko sankaško progo. Za mnoge bi bilo to veliko doživetje, veliko adrenalina, veliko zabave in veliko dobre volje. Tudi nas je zanimalo, če bi tako progo uporabili. Večina je bila takoj za, medtem ko so starejši dejali, da je ne bi uporabili. 9 oseb ali 25 % je takih, ki ne bi uporabili sankaške proge. 27 ali 75 % pa je takih, ki bi takoj prišli in se peljali z adrenalinsko sankaško progo. To vidimo na spodnjem grafu.

ADRENALINSKA SANKAŠKA PROGA

75%

25%

DA

NE

Graf 10: Delež moških in žensk, ki bi ali pa ne bi uporabili adrenalinsko sankaško progo Kot vemo veliko padalcev vsako leto poleti s Krvavca. Imajo možnost, da pridejo gor z gondolo in nato s sedežnico do Doma na Krvavcu, kjer povečini začnejo svoj polet. Drugi pa pridejo na Krvavec z avtomobilom. Če imajo ugoden veter, so lahko zelo dolgo časa v zraku in v lepem vremenu imajo tudi prečudovit razgled. Zato nas je zanimalo, če bi v primeru oživitve padalske šole na Krvavcu, skočili s padalom v tandemu. Kar presenetljivo veliko se jih je odločilo, da bi, in sicer 78 % (28), le 22 % (8) pa jih je odgovorilo, da ne bi skočili in občudovali lepot iz zraka.



S PADALOM V TANDEMU

78%

22%

DA

NE

Graf 11: Delež vprašanih, ki bi se ali pa ne bi peljali s padalom v tandemu Že sedaj se veliko ljudi poda s kolesom na Krvavec. Eni dajo svoje kolo na stojalo za kolo na gondoli in pridejo na Krvavec in potem uživajo v vožnji navzdol, medtem ko so drugi veliko bolj zagrizeni in kolesarijo naokrog po cesti. To pomeni, da gredo na Ambrož in nato naprej na Krvavec. Še bolj pa potem uživajo v spustu s Krvavca. Nas pa je zanimalo, če bi podprli množični kolesarski vzpon ali spust. Ugotovili smo, da se je kar veliko ljudi odločilo, da bi podprli vzpon ali spust. Med njimi je bilo 28 takih, ki bi ga podprli in 8 tistih, ki ga ne bi. V procentih se to vidi na spodnjem grafu.

PODPORA MNOŽIČNEMU KOLESARSKEMU

VZPONU

DA78%

NE22%

Graf 12: Delež tistih, ki bi ali ne bi podprli množični vzpon na Krvavec ali spust z njega



Vse več ljudi hodi v hribe. Vse več ljudi je začelo skrbeti za svoje zdravje in vse več je ljudi, ki se udeležujejo organiziranih pohodov. Čeprav pri naši anketi ni bistvene razlike glede tega, ali bi šli na pohod z množico ljudi (organizirano) ali pa sami, smo prišli do naslednjih ugotovitev. Med njimi jih je 19 mnenja, da bi se udeležili organiziranega pohoda in je 17 takih, ki se ga ne bi udeležili.

ORGANIZIRAN POHOD

53%47% DA

NE

Graf 13: Delež tistih, ki bi se ali pa tudi ne udeležili organiziranega pohoda Ko enkrat pridemo v hribe, si vedno zaželimo pristnih planšarskih izdelkov. Tudi če doma delamo take izdelke, niso nikoli tako slastni in okusni, kot so na planini. Zato je tudi nas zanimalo, če so s ponudbo planšarskih izdelkov na planini zadovoljni. Skoraj v večini so bili mnenja, da teh izdelkov na Krvavcu primanjkuje. Tistih, ki pravijo, da je premalo teh izdelkov, je 25, medtem ko je 11 takih, ki pravijo, da je ponudbe planšarskih izdelkov na Krvavcu dovolj. To lepo prikazuje spodnji graf.



PONUDBA PLANŠARSKIH IZDELKOV

31%

69%

DA

NE

Graf 14: Delež anketirancev, ki so bili zadovoljni ali nezadovoljni s ponudbo planšarskih izdelkov na Krvavcu Kljub temu da smo že prej ugotovili, da Krvavec obiskujejo v večini samo enodnevni smučarji, smo vseeno spraševali anketirance, če smatrajo, ali je ali ni dovolj prenočišč na Krvavcu. V veliki večini so se strinjali, da je na Krvavcu premalo prenočišč, in sicer 28 anketirancev je takega mnenja. Osem vprašanih pa smatra, da je na Krvavcu dovolj prenočišč. Spodnji graf pa nam pokaže, koliko je to v procentih.

PONUDBA PRENOČIŠČ

22%

78%

DA

NE

Graf 15: Delež tistih, ki smatrajo, da je dovolj ponudbe prenočišč na Krvavcu in delež tistih, ki pravijo, da je prenočišč na Krvavcu premalo



Ker smo pri prejšnjem vprašanju spraševali anketirance, če je na Krvavcu zadostna ponudba prenočišč, nismo mogli mimo vprašanja, da jih ne bi povprašali ali so zadovoljni z njimi. Dobili smo naslednje rezultate. Največ vprašanih (26) je bilo mnenja, da so dokaj zadovoljni s prenočišči, to je 72,22 %. 6 oseb (16,67 %) je odgovorilo, da so zadovoljni s prenočišči, dve osebi sta dejali, da nista zadovoljni s prenočišči na Krvavcu. To pomeni 5,55 %. Medtem ko eden pravi, da je zelo zadovoljen s prenočišči (2,78 %) in eden, da sploh ni zadovoljen s prenočišči na Krvavcu (2,78 %).

ZADOVOLJNOST S PRENOČIŠČI

0 5 10 15 20 25 30


nisem zadovoljen


zadovoljen sem

zelo sem zadovoljen

OC

EN

A


Graf 16: Število anketiranih glede na mnenje o tem, kako so zadovolnji s prenočišči na Krvavcu Če pogledamo slovenska smučišča, vidimo, da so po večini gostinci in žičničarji med seboj združeni. Tako lahko dobro sodelujejo in se dopolnjujejo. Ravno zato smo tudi naše anketirance spraševali, če so mnenja, da bi se morali gostinci in RTC Krvavec povezati. Prišli smo do presenetljivih rezultatov. 32 vprašanih je mnenja, da bi se morali povezati med seboj, dva pa sta menila, da se gostincem ni potrebno povezati z RTC Krvavec.



POVEZAVA GOSTINCEV Z RTC KRVAVEC

94%

6%

DA

NE

Graf 17: Delež anketiranih o mnenju, ali naj se gostinci povežejo z RTC Krvavec V sezoni 2006/2007 dobi Krvavec pomembno pridobitev, in sicer novo vklopljivo šestsedežnico. Leta 1999 so zgradili novo kabinsko žičnico, v kateri se sedaj lahko vozi šest oseb naenkrat. Čeprav so ostale sedežnice in vlečnice prenovljene in obnovljene, se med njimi še najde kakšna, ki bi bila potrebna temeljite obnove ali bi jo bilo potrebno zamenjati. Zato smo tudi naše anketirance spraševali, če so za obnovo naprav na Krvavcu. In kakšni so bili odgovori? 32 vprašanih ali 89 % meni, da bi morali obnoviti naprave, medtem ko 4 oziroma 11 % anketiranih pravi, da so zadovoljni z napravami na Krvavcu.

OBNOVA NAPRAV

89%

11%

DA

NE

Graf 18: Delež vprašanih, ki so za obnovo sedežnic in vlečnic na Krvavcu oziroma so proti njej



Če smo anketirance v prejšnjem vprašanju spraševali, če so za obnovo naprav na Krvavcu, smo jih v naslednjem povprašali, kako so zadovoljni z napravami na samem smučišču. Dobili smo naslednje odgovore: 15 oseb je dokaj zadovoljnih z napravami, 17 vprašanih je zadovoljnih s sedežnicami in vlečnicami. Ena oseba je zelo zadovoljna z napravami, ravno tako pa ena oseba sploh ni zadovoljna, medtem ko dva anketiranca nista zadovoljna s sedežnicami in vlečnicami na Krvavcu.

1 2

1517

102468

1012141618

ŠT

EV

ILO

VP

RA

ŠA

NIH

sploh nisemzadovoljen

nisemzadovoljen

dokaj semzadovoljen

zadovoljensem

zelo semzadovoljen

OCENA

ZADOVOLJNOST Z NAPRAVAMI

Graf 19: Število anketiranih glede na mnenje o tem, kako so zadovoljni z napravami na smučišču Krvavec Kot vemo je na Krvavcu tudi sankaška proga. Poteka po gozdni poti in na žalost ni urejena za vse sankače, ker je v večini namenjena za prevoz materiala in ljudi z motornimi sanmi. Nas pa je zanimalo, če bi se sankali tudi v večernih urah. Tistih, ki so nam odgovorili, da bi uporabili sankaško progo tudi ponoči, je bilo 25 (69 %), medtem ko je tistih, ki niso za sankanje ponoči 11 ali 31 %.



SANKALIŠČE V VEČERNIH URAH

69%

31%

DA

NE

Graf 20: Delež moških in žensk, ki so ali pa niso za sankanje v večernih urah Marsikdo je že smučal tudi ponoči. Eni pravijo, da je smuka podnevi boljša in lepša, saj imaš večkrat prečudovit razgled v dolino, sonček na nebu in toplo vreme, medtem ko drugi pravijo, da jih fascinira predvsem nočna smuka. Seveda jih lahko, saj imajo lep razgled na razsvetljena mesta, na luno. V Sloveniji nudi samo nekaj smučišč nočno smučanje. Ta so dobro obiskana in ljudje so zadovoljni. Tudi nas je zanimalo, če so zainteresirani za nočno smučanje pod reflektorji na Krvavcu. Bili smo presenečeni, da je kar 31 vprašanih zainteresiranih za nočno smučanje. Samo 5 oseb pa pravi, da niso za nočno smučanje pod reflektorji.

NOČNO SMUČANJE

86%

14%

DA

NE

Graf 21: Delež tistih, ki so za nočno smučanje oziroma niso Kot vemo ponuja Krvavec marsikaj. Tudi tekaške proge na Kriški planini, čeprav jih zadnja leta niso urejali. Mi pa smo vseeno spraševali, kako so bili zadovoljni s



tekaškimi progami na Kriški planini. Trije anketirani (8,33 %) so nam povedali, da sploh niso zadovoljni s tekaškimi progami, 25 % jih pravi, da niso zadovoljni, 50 % anketirancev pravi, da so dokaj zadovoljni, 13,89 % jih pravi, da so zadovoljni s tekaškimi progami, medtem ko 2,78 % oziroma ena oseba pravi, da je zelo zadovoljna s tekaškimi progami na Kriški planini.

TEKAŠKE PROGE NA KRIŠKI PLANINI

0

2

4

6

8

10

12

14

16

18

20

sploh nisemzadovoljen

nisemzadovoljen

dokaj semzadovoljen

zadovoljensem

zelo semzadovoljen

OCENA

AN

KE

TIR

AN

I

Graf 22: Število anketiranih, ki so povedali, kako so zadovoljni s tekaškimi progami na Kriški planini Vsako smučišče po svojih najboljših močeh skrbi za najboljšo varnost na smučišču. Vsi delajo na tem, da je za varnost vedno poskrbljeno. Vsak dan je kar nekaj zaposlenih, da pregledujejo samo smučišče, odpravljajo nezaželene predmete na smučišču, popravljajo mrežo na smučišču, popravljajo palice, ki označujejo, do kod je smuka in še druga dela. Pa smo kljub vsemu vprašane povprašali, kako ocenjujejo varnost na smučišču Krvavec. Odgovorili so nam, da so v večini zadovoljni z varnostjo na samem smučišču. Nekateri so nam povedali, da so dokaj zadovoljni z varnostjo. Takih je 13,89 % ali 5 vprašanih. Eni so dejali, da so zadovoljni z varnostjo na smučišču Krvavec. Teh je 66,67 % ali 24 anketirancev. Tistih, ki so zelo zadovoljni z varnostjo, je 11,11 %, to so 4 osebe. Medtem ko sta dve osebi (5,55 %) dejali, da nista zadovoljni, nihče pa nam ni dejal, da sploh ni zadovoljen z varnostjo na smučišču.



VARNOST NA SMUČIŠČU

0

3

5

24

4

0 5 10 15 20 25 30


nisem zadovoljen


zadovoljen sem

zelo sem zadovoljen

OC

EN

A

VPRAŠANI

Graf 23: Število anketiranih, ki ocenjujejo skrb za varnost na smučišču Vsak smučar ima svoj pogled na smučišče in vsak ga vidi drugače. Zato je tudi nas zanimalo, kako so anketiranci zadovoljni s Krvavcem. Zopet nam je večina odgovorila, da so zadovoljni. To pomeni 63,89 % anketiranih. 27,78 % je tistih, ki so zelo zadovoljni s Krvavcem. Ena oseba pravi, da je dokaj zadovoljna (2,78 %), medtem ko dve osebi pravita, da nista zadovoljni (5,55 %). Nihče pa nam ni obkrožil najslabše možnosti. To pomeni, da so vprašani še nekako zadovoljni s smučišči na Krvavcu.

ZADOVOLJNOST S KRVAVCEM

0

5

10

15

20

25

OCENA

ŠT

EV

ILO

OD

GO

VO

RO

V

Niz1 0 2 1 23 10


nisem zadovoljen


zadovoljen sem

zelo sem zadovoljen

Graf 24: Število anketirancev glede na to, kako so zadovoljni s Krvavcem



Na koncu pa nismo mogli mimo tega, da ne bi anketirance povprašali, kaj bi na Krvavcu še izboljšali. Dobili smo zelo zanimive odgovore. Veliko jih je napisalo, da si želijo nočno smuko, da si želijo več prog, novih prog, nekateri pa si želijo, da bi naredili oziroma uredili progo v dolino. Nekateri so nam še dejali, da si želijo svojo progo za bordarje. Kot vemo, je bila pred leti v načrtu tudi širitev smučišča na Kalški greben. Ta proga je bila tudi že vrisana na mnogih načrtih in bila že skoraj izvedena. Toda o tem se je kaj kmalu nehalo govoriti. Zakaj, se ne ve. Toda kar nekaj vprašanih je napisalo, da si želijo te širitve smučišča. In to bi bila odlična pridobitev za Krvavec. Izvedeli smo tudi, da so mnogi že načrtovali, da bi imeli na Jezercih progo za začetnike. To bi bilo odlično zanje, saj bi se v miru učili in ne bi imeli »norcev« na smučišču. Na samem Krvavcu pa bi smučali ostali smučarji. Ko pa smo že pri širitvi in obnovi samega smučišča ter naprav, ne moremo mimo tega, da si smučarji oziroma obiskovalci želijo več dodatne ponudbe na smučišču. Ta je lahko gostinske ali pa zabavne oziroma družabne narave. Mnogi so napisali, da si želijo dodatne gostinske ponudbe na smučišču. Nekateri so napisali, da bi Krvavec moral imeti samopostrežno restavracijo, kot jo ima RTC Cerkno. Ker pa smo v planinah, so mnogi napisali, da si na Krvavcu želijo več planšarskih izdelkov. Mnogi so dejali, da bi moral imeti Krvavec več planšarskih prireditev ali pa nasploh več prireditev. Kot vemo, ima Krvavec kar nekaj prenočišč, vendar jih veliko meni, da bi moral imeti kakšen velik hotel ali kaj podobnega. Nekaj jih je napisalo, da bi moral biti Welness center ali na Krvavcu ali pa v neposredni bližini smučišča. To pomeni v Cerkljah ali bližnji okolici. Če bi imeli večdnevne goste na smučišču, bi morali imeti prireditve tudi v večernih urah ali pa dogajanja na smučišču. S tem bi po končani smuki ljudi zaposlili. In tako, menijo ljudje, bi povečali obisk na smučišču Krvavec. Na samem smučišču obvezno manjka neka manjša trgovina. Ljudje ponavadi ne mislijo doma na vse ali pa jim zmanjka na smučišču kakšnih malenkosti in velikokrat sprašujejo, kje bi se dalo kupiti to in ono. Če imamo enodnevne goste, to ni problem, medtem ko bi večdnevni gostje to seveda s pridom uporabljali. Predvsem mladi so nam napisali, da si želijo na smučišču nočnih atrakcij, adrenalinskega parka in še mnogih drugih stvari, kar bi jim popestrilo počitnice. Kot vemo, je na Krvavcu tudi servis smuči Strel, toda veliko jih je bilo mnenja, da bi morali ponudbo povečati. Mnogi so nam napisali, da bi morali imeti na spodnji postaji veliko parkirno hišo. S tem bi izboljšali dostop na Krvavec. Ko smo pri zadnjem vprašanju anketirane spraševali, kaj bi na Krvavcu spremenili, smo dobili zelo različne in zanimive odgovore. Vprašani bi res naredili veliko spremembo na Krvavcu. Če pogledamo na druga smučišča po Sloveniji, vidimo, da so smučišča povezana z domačini. Kako? Na smučišču Zelenica so imeli prebivalci občine Tržič karte po polovični ceni. S tem so marsikaterega smučarja obdržali na domačem smučišču. Kar nekaj ljudi v anketi nam je odgovorilo, da bi si tudi oni želeli takšnega sodelovanja s smučiščem. Anketiranci menijo, da bi morali bolj privabljati domačine, predvsem mladino. To pomeni tudi nudenje prostih delovnih mest. Nekateri so mnenja, da bi morali biti bolj povezani z občino Cerklje. Veliko anketirancev nam je napisalo, da si želijo cenejše karte. Vemo, da je danes smučanje postal drag šport. Mnogi so nam napisali, da bi turistična sezona na Krvavcu morala trajati celo leto. Nekdo nam je napisal, da si želi na Jezercih dodatno zimsko letno zabavišče. To bi bila za smučišče Krvavec velika pridobitev in tudi uspešna. Tako bi



Krvavec zaživel tudi v poletnih mesecih. Morali bi povečati različno ponudbo dogodkov. Mnogi so napisali, da bi radi imeli nove ali pa obnovljene žičnice. Nekdo nam je napisal, da si želi, da bi imeli zaščito na sedežih na dvosedežnici Zvoh. Nekaj vprašanih je napisalo, da si želijo več bolj razgibanih, daljših in dobro urejenih prog. Kot vemo letošnjo sezono tekaška proga sploh ni delovala. Zato so nam anketirani napisali, da si želijo urejeno tekaško progo, kot so jo imeli pred leti. Nočno smučanje si tudi želijo vprašani in tudi v anketi smo dobili tak rezultat. Ne vemo pa, če je to sploh izvedljivo. Nekateri so nam napisali, da si želijo, da bi ločili boljše in manj dobre smučarje. Tako so predlagali, da bi začetnike dali na Jezerca. Vemo tudi to, da je na Krvavcu policija prisotna samo ob vikendih in v času zimskih počitnic. Toda že večkrat se je izkazalo, da bi morala biti prisotna vso sezono. Na Krvavcu imamo sicer kar nekaj gostinskih ponudnikov. Toda kot so nam mnogi vprašani napisali, si želijo še več domačega vzdušja in več domače ponudbe.



8 INTERVJU Z DIREKTORJEM PODJETJA RTC KRVAVEC

Ko smo izvedli anketo in jo analizirali, smo sestavili še vprašanja za intervju z direktorjem podjetja RTC Krvavec d.d., gospodom Srečkom Retuznikom.. Dobili smo naslednje odgovore. 1. Ko smo ljudi spraševali, kateri gostje prevladujejo, enodnevni ali večdnevni, smo dobili odgovor, da so večinoma enodnevni. Če želi Krvavec še bolje funkcionirati, mora iz enodnevnih gostov dobiti večdnevne. Kako? Če želimo iz enodnevnih gostov dobiti večdnevne, moramo narediti več na nočitveno – gostinskem delu. Pomembno bi bilo, da bi naredili skupni program in bi imeli skupne ponudbe. Seveda bi moralo to potekati v sodelovanju z občino Cerklje na Gorenjskem in celotno regijo. Tako bi naredili prostorske plane, narediti bi bilo potrebno večje objekte, v katerih bi se ljudje nastanili in bili udobno nameščeni. Tako bi bili RTC Krvavec, gostinci in občina povezani med seboj. 2. Nekaj apartmajev, prenočišč, hotelov, bajtic je razporejenih po celem Krvavcu. Kam bi večdnevne goste nastanili? Ali v obstoječe kapacitete po celem Krvavcu in dolini ali se bo zgradil kakšen hotel ali kaj podobnega na Krvavcu ali bližnji okolici? Kdaj? Kje? Kakšen? V dogovoru je, da bi se na planini Jezerca gradil apartma Jezerca s 500 ležišči. Nimajo pa še dorečenega graditelja za gradnjo. Imajo pa v planu zgraditi še hotel v Češnjevku z 250 ležišči. In ravno tako še zanj nimajo dokončno rešenega graditelja objekta. Ne smemo pozabiti, da vsaka taka velika gradnja stane veliko denarja in zato je tudi potrebno povezati ljudi in dnevno ponudbo med seboj. Na vprašanje, če bi bil Welness center na Krvavcu ali pa v bližnji okolici sprejemljiv, je bil direktorjev odgovor nekoliko skeptičen. Če bodo gradili na Jezercih apartmaje, bodo ljudje prišli v hribe zaradi neokrnjene narave in miru, čistega zraka ter svobode. Seveda mora vsak tak hotel ali apartma ljudi zamotiti ali zaposliti tudi izven obratovanja smučišča. Medtem ko bo hotel v Češnjevku nudil nekoliko drugačne možnosti zaposliti gosta. V občini Cerklje so nedavno nazaj zgradili čisto novo telovadnico in škoda bi jo bilo pustiti neizkoriščeno. Ljudi bi lahko tja vozili na različne telovadne dejavnosti in rekreacije. Čeprav je to naloga hotelirja, je lahko tudi Krvavec povezan s tem. 3. Če bi pridobili večdnevne goste na Krvavcu, kako bi jih »zamotili«, ko se smučišče zapre? Kot prvo je potrebno vedeti, da zimska sezona ne traja celo zimo, poletna sezona pa ne celo poletje. Vmes je nekako mesec in pol med zimsko in poletno sezono, to je maj in polovico junija, ter polovica septembra in cel oktober med poletno in zimsko sezono, nekega zatišja in pripravljanja na novo sezono. Poleg različnih ponudb bi



gostu še lahko nudili kongresni turizem, izvajanje različnih seminarjev. Ne smemo pa pozabiti neposredne bližine največjega letališča v Sloveniji – od tu so tudi lahko neposredni gostje. Izredno pomembno pa je tudi to, da je Krvavec v neposredni bližini Ljubljane. Mnogo gostov pride v hotel zaradi čistega zraka in neposrednega stika z naravo. Še večja pozitivna točka je ta, da imamo v okolici veliko kmetov, ki so z naravo povezani. Ni dovolj pomembno to, da so samo zaposleni v podjetju prijazni z ljudmi, pomembno je tudi, da so ljudje v okolici prijazni. Tako se bodo gostje še bolj počutili sprejete in domače. 4. Povezava RTC Krvavec z gostinci. Je to izvedljivo? Da, ne? Možne povezave oziroma združitve ni mogoče izvesti, vedeti moramo, da gostinski ponudniki na svojih (privat) zemljiščih ponujajo hrano in pijačo. Edina povezava je, da se združijo in imajo na primer v ceni karte že všteto malico pri eni izmed gostinskih lokalov na Krvavcu. Ne smemo pozabiti, da imajo obiskovalci že v ceno všteto zabavo, ki se dogaja na Krvavcu. Sedaj je to lahko na »Plaži«, pri Brunarici Sonček, ali pa kje drugje. Krvavec pa ima tudi z vodnim parkom Atlantis sklenjeno pogodbo in ljudje lahko z dnevno, dopoldansko ali popoldansko karto pridejo na masažo ali bazen in imajo s predložitvijo karte 40 % popust. Ljudje vedno ali pa v veliki večini s seboj prinesejo sendviče ali drugo hrano. V pogovoru smo izvedeli, da imajo v planih narediti tudi samopostrežno restavracijo na Krvavcu. Kljub temu da je že veliko gostinskih ponudnikov na Krvavcu, še vedno mislijo, da bi se jim to izplačalo. Če bi imeli kvalitetno in cenejšo domačo hrano in primerno ceno, so prepričani, da bi bila samopostrežna restavracija dobra naložba. Ljudje ne bi nosili s seboj sendvičev, ampak bi šli na topel obrok. Hrana oziroma topel obrok pa bi bila všteta v smučarsko karto. 5. Po anketi sodeč se ljudje zavzemajo za obnovo naprav na Krvavcu. Letošnja šestsedežnica Vrh Krvavca je velika pridobitev. Kaj pa v prihodnosti, kaj se bo zamenjalo, obnovilo? Zvoh, Grafarca, Gospinca? Kaj pa povečava smučišč - Dolge njive, Koren, Kokra? Zakaj da, zakaj ne? Tudi direktor podjetja RTC Krvavec d.d. se strinja, da so naprave na smučišču potrebne obnove ali pa je potrebno zgraditi nove naprave. Kot nam je povedal, je letošnja velika pridobitev na Krvavcu nova šestsedežnica Vrh Krvavca, ki je stala štiri milijone evrov, medtem ko ima Krvavec letošnjo sezono tri milijone evrov prometa. Gospod Srečko nam je povedal, da bodo v roku dveh let obnovili eno do dve napravi, da bodo še izpopolnili progo in poligon za začetnike in s tem še za otroke ter da bodo še zgradili nove naprave. Potrebna je širitev vseh naprav in kapacitet na samem smučišču. Če se bo res gradilo apartmaje na Jezercih in hotel v Češnjevku, bo to pomenilo veliko dodatnih postelj in gostov za Krvavec. Smučišče se bo moralo v tem primeru povečati, povečati oziroma zgraditi pa bo treba tudi nove naprave. Najpomembnejše pa je, da se bo zagotovilo čim večje število smučarjev in gostov na Krvavcu. Uredili in dopolnili bi progo do doline, do spodnje kabinske žičnice. Razmišljajo tudi o tem, da bi naredili povezavo z dolino Kokre – po vsej verjetnosti bodo tam zgradili



novo kabinsko žičnico in tako povezali s Krvavcem še Preddvor in ostale regije. Zgradili bodo tudi še nove naprave na Zvohu in povečali smučišče v okolici Zvoha. 6. Veliko ljudi vsak dan kliče, če bi se lahko sankali na Krvavcu. Po naši anketi, bi se ljudje sankali tudi v večernih urah, npr. ob baklah. Če bi imeli to ponudbo, bi s tem večdnevne goste lahko »zamotili« za kak večer. Vemo, da na Krvavcu ni urejenega sankališča. Ljudje se sankajo ob smučišču. V prihodnje bodo naredili sankališče na Jezercih, ampak bo po vsej verjetnosti nekoliko manjše in bolj primerno za otroke. Za adrenalinsko sankaško progo, pravi gospod direktor, da jih je po Sloveniji že dovolj. Poskušali bodo na Krvavcu narediti nekaj novega za ljudi in jim nekaj novega tudi ponuditi. Zamislili so si vožnjo z zračnicami. 7. Tudi za nočno smučanje pod reflektorji so bili anketirani zelo zainteresirani. Ali je to izvedljivo? Pri tem vprašanju nam je direktor podjetja dejal, da je izvedljivo, da se zgradi nočno smučanje pod reflektorji. Seveda bi bilo to izvedljivo na Jezercih, kjer bo apartmajsko naselje. Tako bi imeli ljudje še dobro cestno povezavo z dolino in ne bi bili odvisni od kabinske žičnice. 8. Tekaške proge – kaj je z njimi? Ljudje si jih želijo. Če se bo gradilo apartmaje na Jezercih, bodo uredili tudi tekaško progo. Povezali bi nekako Jezerca s Kržiščem in tam naredili progo za tekaške smuči. 9. Vemo, da Krvavec v zimski sezoni dobro živi. Ampak v anketi smo vseeno spraševali, kakšnih prireditev in kaj si še želijo pozimi. Mnogi so potarnali, da je bilo v preteklosti že boljše in je bilo več prireditev, kot jih je sedaj v zadnjih letih. Boste kaj ukrenili? Vemo, da so že veliko naredili za gosta na Krvavcu, toda ljudje imajo še veliko želja in idej. 10. Ljudje tudi izven zimske sezone obiščejo Krvavec. Toda v večini samo do 5x pridejo na Krvavec. Kaj narediti, da bodo ljudje bolj obiskovali Krvavec tudi ostali del leta? »Še več bo potrebno narediti na promociji,« nam je dejal gospod Srečko. Imajo že povezavo s hotelirji na Bledu in v Ljubljani, da gostom, ki pri njih bivajo tri, štiri ali več dni, ponudijo enodnevni izlet na Krvavec. 11. Ko smo jih spraševali, če bi se udeležili ali uporabili določene dane ali ponujene možnosti na Krvavcu, smo v večini dobili pozitivne odgovore. Ljudje si želijo uporabiti sankaško progo, peljati se s padalom v tandemu, podprli so kolesarski



vzpon na Krvavec, podprli so organizirane pohode,… Ali je kaj od naštetega izvedljivo oziroma že v planu za izvajanje? Zakaj da, zakaj ne? Vemo, da vsak dan na Krvavcu vzleti izredno veliko padalcev. RTC Krvavec d.d. ima s padalci dogovor, da izvajajo različne akrobacije v zraku, kar je za obiskovalce Krvavca izredno zanimivo. Seveda bi se dalo urediti in izvajati tudi skoke s padalom v tandemu. Ne smemo pa pozabiti, da imajo padalci tudi že svoje karte. Za kolesarje je že sedaj kar dobro poskrbljeno in imajo že svojo karto in možnost, da lahko vsak pride s kolesom na Krvavec. Kolo dajo na stojalo za kolesa in ga z gondolo pripeljejo na Krvavec. Kar se pa pohodov tiče pa imajo s Planinskim društvom dogovorjeno, da imajo na razpolago vodiča. Imajo lahko svojega vodiča za zelišča na Krvavcu, da se poučijo o tem, katere rožice rastejo na Krvavcu in zakaj jih uporabljamo. Vemo, da je Krvavec dobra izhodiščna točka za lepe planinske ture, vemo, da so dobro označene. Toda če bi ljudje kljub vsemu potrebovali vodiča, bi ga tudi dobili. 12. Poleti 2006 se je na Krvavcu marsikaj dogajalo. Kaj načrtujete za poletje 2007? Kako boste privabljali goste? Po anketi sodeč, si ljudje poleti želijo veliko planšarskih prireditev, različnih družabnih, planšarskih in zabavnih prireditev, različna tekmovanja, različne vodene izlete,… Z lanskim poletjem so bili zelo zadovoljni in upajo, da bodo taka poletja še naprej in da bo veliko ljudi prihajalo na Krvavec tudi v poletni sezoni, ne samo v zimski. Poletna ponudba še ni tako razvita kot zimska, zato moramo tudi poleti delati na tem, da se bo veliko dogajalo. Tradicionalno je že žegnanje na Krvavcu, ki se je ohranilo, in vsako leto privabi večje število udeležencev. V poletni sezoni imajo na Krvavcu sedaj vsako nedeljo sveto mašo. Že sedaj smo lahko nabirali zelišča na Krvavcu, hodili na različne ture, krajše ali pa daljše, imeli različne prireditve. Z eno od fakultet se dogovarjajo, da bodo prikazali, kako so pred 1000 leti živeli v hribih. Seveda ne smemo pozabiti, da je na Krvavcu tudi arheološko najdišče in s tem v zvezi bi prikazali življenje. Kot nam je povedal gospod direktor, je v letošnjem načrtu izvesti tri do štiri prireditve na Krvavcu. 13. Ko smo ljudi spraševali, kaj bi Krvavcu dodali, smo dobili različne odgovore (nočno smuko, dodatno gostinsko ponudbo, več in nove proge, obnova ali nove naprave, prireditve v večernih urah, več planšarskih prireditev in ponudbe, adrenalinski park, nočne atrakcije,…). Je kaj od naštetega izvedljivo oziroma že v planu za izgradnjo? Direktor je bil v odgovoru enakega mnenja kot anketiranci. 14. Ob vprašanju, kaj bi na Krvavcu spremenili, so anketirani marsikaj zapisali (posodobitev ali nove naprave, cenejše karte, sodelovanje z občino, več prog, več poletnih in zimskih aktivnosti, dodatno zimsko letno zabavišče Jezerca, stalna prisotnost policije,…). Bo kaj od naštetega spremenjeno?



Cenejših kart Krvavec ne more dati. Tudi ne more dati cenejših kart za domačine. Glede zaposlitve za mladino in domačine je direktor mnenja, da imajo dober status, kar pomeni, imajo vsi dobre službe. Boljše in slabše smučarje bodo razporedili znanju in terenu primerno. Da bi imeli sedem dni na teden na Krvavcu policijo, bi bilo idealno, vendar država tega ne bo odobrila. Da pa bi v spomladanski sezoni začeli z obratovanjem eno uro prej, pa je bil direktor nekoliko skeptičen, da bi bilo premalo smučarjev in bi imeli s tem večje stroške kot pa dobiček. Hvala za vaše odgovore, gospod direktor, in da ste si vzeli vaš dragoceni čas zame. Na podlagi tega intervjuja bomo ocenili realne možnosti za pospešen razvoj turizma tako v zimskem kot poletnem obdobju. Prav tako bomo ugotovili vlogo vodstva pri razvoju turizma na Krvavcu. Podjetju RTC Krvavec želimo veliko poslovnih uspehov in uresničitev vseh začrtanih ciljev pri razvoju turizma.



9 ZAKLJUČEK V diplomski nalogi smo opisovali vlogo managementa pri razvoju turizma v podjetju. Diplomska naloga je razdeljena na dva dela. V prvem delu (teoretičnem delu) smo poskušali opisati, kaj pomeni management in kako je razdeljen. S tem smo mislili na hierarhične ravni vodenja, na stile vodenja, na upravljalni in operativni proces. Pri managerju smo opisali vlogo in profil. Sestavni del vsakega pogovora je seveda tudi komunikacija, zato nismo mogli mimo in smo jo podrobneje opisali. Kaj je, kako je sestavljena, kako poteka, kakšen je proces, kakšno komunikacijo poznamo ter kakšne težave imamo v komuniciranju. Na koncu pa smo podrobneje opisali še turizem. V drugem delu (empiričnem delu) pa smo najprej predstavili podjetje RTC Krvavec d.d., ki ni ravno običajno podjetje, saj je odvisno od vremenskih pogojev čez celo leto in od tega je odvisno tudi celotno finančno stanje podjetja. Naredili smo tudi anketo in jo posredovali različnim ljudem, da so nam jo izpolnili. Na podlagi ankete pa smo še sestavili intervju in z njim odšli do direktorja podjetja. Rezultati ankete kažejo, da si ljudje na Krvavcu želijo sprememb in izboljšanja. Predvsem pa si želijo različnih dogodkov in prireditev skozi celo leto in ne samo v zimski sezoni. Ljudje si želijo sprememb, izboljšanj in dogajanj, toda ali je vse to izvedljivo? Nekateri predlogi so izvedljivi, medtem ko drugi niso. Lahko bi iz enodnevnih gostov naredili večdnevne. Kako? Potrebno bi bilo narediti kakšno prenočišče več, ali na samem Krvavcu ali pa v neposredni bližini smučišča – na primer v Cerkljah. To pa pomeni, da je goste potrebno motivirati 24 ur na dan. Povezati bi se morali še s kom in to bi bilo izvedljivo. V Cerkljah imajo vsako leto oratorij, tudi mladina se druži skozi vse leto. Lahko bi se povezali, tako na različne načine motivirali otroke in jim s tem popestrili počitnice. Za starše bi bil zagotovo dobrodošel kakšen vrtec ali kaj podobnega za njihove otroke. S tem bi bili otroci zaposleni, starši pa bi se lahko v miru smučali. Potem bi bilo potrebno povezati gostince s Krvavcem. Mnogi med njimi so napisali, da če se že ne bi povezali, bi bilo dobro, da bi se na Krvavcu zgradila samopostrežna restavracija. Za različne aktivnosti je potrebno poskrbeti ne le pozimi, temveč tudi poleti. Tako bodo zadovoljni vsi, najprej in v prvi vrsti gostje, nato pa vsi tisti, ki so odgovorni za to, da bo Krvavec kakovostno izkoriščen.



10 LITERATURA IN VIRI

• Ferjan, M. (1998) Poslovno komuniciranje, Moderna organizacija, Kranj

• Florjančič, J., Vukovič, G., (2001) Kadrovska funkcija management, Moderna organizacija, Kranj

• Florjančič, J., Ferjan, M. (2000) Management poslovnega komuniciranja,

Moderna organizacija, Kranj

• Možina, M. in ostali (2004) Poslovno komuniciranje, Obzorja, Založništvo in izobraževanje, Maribor

• Možina, S., Florjančič, J. (1990) Ustvarjalno komuniciranje in informiranje v

organizaciji združenega dela, Moderna organizacija, Kranj

• Slovar slovenskega knjižnega jezika, (1991), II. del, Državna založba Slovenije, Ljubljana

• Florjančič, J., Jesenko, J., Benčič, M. (1998) Carina in turizem, Management

v turizmu 2 – izbrana poglavja (Podkrižnik, F., Skubic, R., uredniki), strani 13-28, Moderna organizacija, Kranj

• Florjančič, J., Jesenko, J., Benčič, M. (1998) Zavarovalstvo in turizem,

Management v turizmu 2 - izbrana poglavja (Marolt, B., urednik), strani 32-42, Moderna organizacija, Kranj

• Florjančič, J., Paape, B. (2002) Vloga operativno managerskega kadra pri

razvoju podjetja, Organizacija in management – izbrana poglavja (Florjančič, J., Jesenko, J., Rupar, B.) 35-54, Moderna organizacija, Kranj

• Florjančič, J., Paape, B. (2004) Kadrovski management kot del poslovne

strategije, Kadri in management – izbrana poglavja (Florjančič, J., Bernik, M.) 11-21, Moderna organizacija, Kranj

• Jesenko, J., Kiereta, I. ( 2003) Kadrovski management v turizmu in vloga

managerskega kadra, Management v turizmu – izbrana poglavja (Florjančič, J., Bernik, M.) 45-68, Moderna organizacija, Kranj

• Jesenko, J., Kiereta, I. ( 2003) Marketing v turizmu, Management v turizmu

– izbrana poglavja (Devetak, G.) 19-44, Moderna organizacija, Kranj

• Krvavec – www.rtc-krvavec.si (27.2.2007)

• Florjančič, J. (2002) Zapiski predavanj: Kadrovski management, Kranj



• Florjančič, J. (2004) Zapiski predavanj: Metode in tehnike managementa, Kranj

• Maver, M. (1998) Blišč in beda naših žičnic, RTC Krvavec, Kranj

• Masterl, M. (1981) Krvavec od pastirskih staj do sodobnega planinskega in

rekreacijskega središča, Kranjski zbornik, Kranj



11 KAZALO SLIK Slika 1: Hierarhične ravni v managementu (Zapiski predavanj, Florjančič, 2004) …5 Slika 2: Sestavine komunikacijskega sistema (Možina in ostali, 2004) …………...11 Slika 3: Enostaven komunikacijski kanal (Ferjan, 1998) ………………………….12 Slika 4: Enosmerno komuniciranje (Možina, Florjančič, 1990) ………………..... 16 Slika 5: Dvosmerno komuniciranje (Možina, Florjančič, 1990) …………………..16 Slika 6: Komunikacijski sistem z enim oddajnikom in več sprejemniki, priključenih

na isti komunikacijski kanal (Ferjan,1998) …………………………….. 16 Slika 7: Viri motenj v komuniciranju (Možina, 2004) ………………………….…19



12 KAZALO TABEL Tabela 1: Pozitivne in negativne strani vodenja (Zapiski predavanj, Florjančič,

2004) ………..…..………………………………………………………...7 Tabela 2: Razdelitev po spolu ……………………………………………………...33 Tabela 3: Razporeditev po starosti ……………………………………………..…..34 Tabela 4: Razporeditev po številu in odstotkih glede na zadovoljstvo z gostinsko

ponudbo .…..…………………………………...………………………..36



13 KAZALO GRAFOV Graf 1: Delež žensk in moških glede na spol …………….……………………….. 33 Graf 2: Število anketiranih glede na starostno strukturo …………………………..34 Graf 3: Število vprašanih, ki kupijo karte v predsezoni ali v sezoni (sproti) …....... 34 Graf 4: Delež vprašanih glede na to, kako pogosto smučajo na Krvavcu ………....35 Graf 5: Število anketirancev, ki so povedali, kako so zadovoljni z urejenostjo

smučišča Krvavec ………………..……………..………………………… 35 Graf 6: Število vprašanih, ki so povedali, kako so zadovoljni z gostinsko ponudbo na

smučišču Krvavec ………………………………………………………… 36 Graf 7: Delež anketirancev glede na enodnevne ali večdnevne goste na Krvavcu ..37 Graf 8: Delež vprašanih, kako pogosto pridejo na Krvavec izven sezone …….….. 38 Graf 9: Število anketiranih glede na prevozno sredstvo, s katerim pridejo na

Krvavec …………………………………………………………………… 38 Graf 10: Delež moških in žensk, ki bi ali pa ne bi uporabili adrenalinsko sankaško

progo …………………………………………………………………… 40 Graf 11: Delež vprašanih, ki bi se ali pa ne bi peljali s padalom v tandemu ……... 41 Graf 12: Delež tistih, ki bi ali ne bi podprli množični vzpon na Krvavec ali spust z

njega ……………………………………………………………………. 41 Graf 13: Delež tistih, ki bi se ali pa tudi ne udeležili organiziranega pohoda ……. 42 Graf 14: Delež anketirancev, ki so bili zadovoljni ali nezadovoljni s ponudbo

planšarskih izdelkov na Krvavcu ……………………………………..... 43 Graf 15: Delež tistih, ki menijo, da je dovolj ponudbe prenočišč na Krvavcu in delež

tistih, ki pravijo, da je prenočišč na Krvavcu premalo …………………. 43 Graf 16: Število anketiranih glede na mnenje o tem, kako so zadovoljni s prenočišči

na Krvavcu ……………………………………………………………... 44 Graf 17: Delež anketiranih o mnenju, ali naj se gostinci povežejo z RTC

Krvavec ………………………………………………………………… 45 Graf 18: Delež vprašanih, ki so za obnovo sedežnic in vlečnic na Krvavcu oziroma

so proti njej ……………………………………………………………... 45



Graf 19: Število anketiranih glede na mnenje o tem, kako so zadovoljni z napravami na smučišču Krvavec …………………………………………………… 46

Graf 20: Delež moških in žensk, ki so ali pa niso za sankanje v večernih urah …...47 Graf 21: Delež tistih, ki so za nočno smučanje oziroma niso ……………………...47 Graf 22: Število anketiranih, ki so povedali, kako so zadovoljni s tekaškimi progami

na Kriški planini ………………………………………………………... 48 Graf 23: Število anketiranih, ki ocenjujejo skrb za varnost na smučišču ………… 49 Graf 24: Število anketirancev glede na to, kako so zadovoljni s Krvavcem ……... 49



14 PRILOGA ANKETNI VPRAŠALNIK Sem študentka Fakultete za organizacijske vede v Kranju in zaključujem s študijem. Raziskujem vlogo managementa pri razvoju turizma na Krvavcu in bi bila zelo hvaležna, če bi mi izpolnili anketo. Prosila bi vas za korektne odgovore. Že vnaprej se vam zahvaljujem, da ste si vzeli čas za odgovore in vam želim vse dobro. (1- sploh nisem zadovoljen, 2- nisem zadovoljen, 3- dokaj sem zadovoljen, 4- zadovoljen sem, 5- zelo sem zadovoljen) 1. Spol Ž M 2. Starost 7–15 15–25 25–35 35–45 45–55 55–65 nad 65 3. Ali kupite karte v predsezoni ali v sezoni (sproti)? ______________________________________ 4. Kako pogosto smučate na Krvavcu? Do 5x do 10x nad 10x 5. Kako ste zadovoljni z urejenostjo smučišča Krvavec? 1 2 3 4 5 6. Kako ste zadovoljni z gostinsko ponudbo na Krvavcu? 2 3 4 5 7. Ali ste enodnevni ali večdnevni gostje? _______________________________ 8. Kje ste nastanjeni? _______________ 9. Ali obiščete Krvavec tudi izven smučarske sezone? Kako pogosto? Do 5x do 10x nad 10x 10. Ali pridete na Krvavec s kabinsko žičnico ali z avtom? ___________________________________________ 11. Kakšnih prireditev si na Krvavcu želite pozimi? ______________________________________ 12. Kakšnih prireditev si želite poleti? ____________________________



13. Če bi imeli adrenalinsko sankaško progo, bi jo uporabili? DA NE 14. Bi se peljali s padalom v tandemu? DA NE 15. Bi podprli množični kolesarski vzpon na Krvavec ali spust z njega? DA NE 16. Pohodništvo je sorazmerno zaživelo. Bi se udeležili organiziranega pohoda? DA NE 17. Planšarstvo – ali je ponudba teh izdelkov zadostna? DA NE 18. Prenočišča – ali smatrate, da jih je dovolj? DA NE 19. Ali ste zadovoljni z njimi? 1 2 3 4 5 20. Ste mnenja, da bi se morali gostinci povezati z RTC Krvavec? DA NE 21. Kaj pa sedežnice in vlečnice? Ste za obnovo? DA NE 22. Ali ste zadovoljni z njimi? 1 2 3 4 5 23. Sankališče z izposojo sank tudi v večernih urah? DA NE 24. Ste za nočno smučanje pod reflektorji? DA NE 25. Kako ste zadovoljni s tekaškimi progami na Kriški planini? 1 2 3 4 5 26. Kako mislite, da je poskrbljeno za varnost na smučišču? 1 2 3 4 5 27. Kako ste zadovoljni s Krvavcem? 1 2 3 4 5



28. Kaj bi Krvavcu dodali? ___________________ 29. Kaj bi na Krvavcu spremenili? ________________________

Documents

VLOGA MANAGEMENTA PRI RAZVOJU TURIZMA NA KRVAVCU · 2017-11-27 · Vodstvu podjetja RTC Krvavec d.d. izrekam zahvalo za vso dobljeno dokumentacijo, za ves porabljen čas in prijaznost