UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

Diplomski projekt

VLOGA PODJETNIKA IN VLOGA MANAGERJA V

IZBRANEM SLOVENSKEM PODJETJU

The Role of the Entrepreneur and the Role of the Manager in

the Selected Slovenian Company

Kandidatka: Tjaša Tovornik

Študijski program: Poslovna ekonomija

Študijska usmeritev: Podjetništvo

Mentorica: doc. dr. Katja Crnogaj

Jezikovno pregledal: Žiga Oset, mag.

Študijsko leto: 2015/2016

Maribor, september 2016

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorici dr. Katji Crnogaj za vso strokovno pomoč in podane nasvete

pri nastajanju diplomskega projekta. Zahvaljujem se tudi svoji družini, ki me je v času

šolanja ves čas spodbujala in mi stala ob strani.

POVZETEK

Inovativno usmerjeno podjetništvo vpliva na gospodarsko rast in učinkovitost

gospodarstva. Pomembno je najti inovativno, dobro idejo in jo uresničiti v praksi.

Podjetništvo in inovativnost sta se tako znašla v središču proučevanja in predstavljata

jedro konkurenčnosti vsakega gospodarstva. Tako smo se v našem diplomskem projektu

osredotočili na proučevanje podjetja, v katerem se prepletajo tri temeljne funkcije:

lastniška, podjetniška in managerska.

Za ustanovitev podjetja so potrebni ljudje s posebnim znanjem in sposobnostmi -

podjetniki. Podjetnik je oseba, ki organizira podjem, najema inpute, upravlja vsakdanje

operacije in prevzema riziko (Rebernik, 1999, str. 55). Za uspešno poslovanje so

pomembni tudi managerji. Managerji upravljajo z lastnino in kapitalom, ki ga lastniki

(praviloma so to podjetniki) vložijo v podjetje. Managerji tako iščejo metode in načine

na uspešno poslovanje podjetja in praviloma tesno stojijo ob podjetnikih.

V diplomskem projektu smo opisali razlike in podobnosti med podjetnikom in

managerjem. V nadaljevanju smo predstavili glavne značilnosti managerja in

podjetnika, njune osebnosti in lastnosti, vloge in naloge, v katerih se pojavljata, njuno

motivacijo in tveganje, ki ga prevzemata. Natančno smo opredelili tudi pojem

podjetništva in managementa.

Temu sledi raziskava, v kateri smo s pomočjo ankete ugotavljali vlogo podjetnika in

managerja v izbranem slovenskem podjetju. Rezultate ankete smo podrobno analizirali

in prikazali v empiričnem delu.

Z raziskavo smo ugotovili, da je uspešnost podjetja močno odvisna tako od podjetnika

kakor tudi managerja. Prav tako smo ugotovili, da se podjetnik in manager dopolnjujeta

pri opravljanju nalog. Podjetnik vpelje svojo poslovno idejo na trg in poskrbi za

finančna sredstva, manager pa s temi sredstvi razpolaga oz. poskrbi za uspešno

poslovanje podjetja.

Ključne besede: podjetnik, manager, vodenje, uspešnost podjetja

SUMMARY

Innovatively oriented entrepreneurship influences the economic growth and efficiency

of the economy. It is important to find innovative, good idea and materialize it in

practice. Entrepreneurship and innovativeness have found themselves in the middle of

studying and represent the core of competitiveness of every economy. Thus in our

diploma thesis we focused on the studying of the company, where three basic functions

are intertwined: ownership, entrepreneurship and managerial functions.

In order to found the company people with special knowledge and abilities are

necessary – the entrepreneurs. An entrepreneur is a person who organizes business,

hires inputs, manages daily operations and takes the risk. For a successful conduct of

business managers are also important. Managers manage the property and the capital,

which is invested into the company by the owners (these are the entrepreneurs as a

rule). Thus, the managers seek the methods and ways for a successful conduct of

business and stand closely to the owners as a rule.

In the diploma thesis we described the differences and similarities between the

entrepreneur and the manager. Furthermore, we presented the main characteristics of the

manager and the entrepreneur, their personalities and characteristics, roles and tasks

where they appear, their motivation and risks they take. We precisely defined the

conception of entrepreneurship and management also.

In addition, there is a research where we acquired the answers from the entrepreneur

and the manager in the selected Slovenian company by means of inquiry. The results of

the inquiry were analyzed in detail and presented in the empirical part.

By means of the research we discovered that the success of the company strongly

depends on the entrepreneur and the manager as well. We also discovered that

entrepreneur and the manager complement each other in performing the tasks. The

entrepreneur introduces his business idea to the market and provides for the financial

resources. The manager uses these resources and provides for the successful conduct of

business of the company.

Keywords: entrepreneur, manager, managing, success of the company.

i

KAZALO VSEBINE

1 UVOD 1

1.1 OPREDELITEV OZ. OPIS PROBLEMA ........................................................................... 1

1.2 NAMEN, CILJI IN TRDITVE RAZISKAVE ....................................................................... 2 1.2.1 NAMEN ..................................................................................................................... 2 1.2.2 CILJI .......................................................................................................................... 2 1.2.3 TRDITVE .................................................................................................................... 2

1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE RAZISKAVE ................................................................ 3

1.4 METODE RAZISKOVANJA ............................................................................................ 3

2 PODJETNIŠTVO ........................................................................................................ 4

2.1 POJEM PODJETNIŠTVA ................................................................................................ 4 2.2 ELEMENTI PODJETNIŠKEGA PROCESA ....................................................................... 4 2.3 OBLIKE PODJETNIŠTVA .............................................................................................. 7

3. LASTNIKI, PODJETNIKI, MANAGERJI ............................................................. 9

3.1 OPREDELITEV PODJETNIKA IN NJEGOVIH ZNAČILNOSTI .......................................... 9 3.1.1 MOTIVACIJA IN PREVZEMANJE TVEGANJA ............................................................... 11 3.1.2 ZNAČILNOSTI USPEŠNEGA PODJETNIKA ................................................................... 12

3.2 OPREDELITEV MANAGEMENTA IN NJEGOV RAZVOJ ................................................ 13 3.3 OPREDELITEV MANAGERJA, NJEGOVIH ZNAČILNOSTI TER NALOG ........................ 14 3.3.1 PLANIRANJE ............................................................................................................ 16

3.3.2 ORGANIZIRANJE ...................................................................................................... 16

3.3.3 KADROVANJE .......................................................................................................... 17 3.3.4 VODENJE ................................................................................................................. 17

3.3.5 KONTROLIRANJE ..................................................................................................... 17

4. EMPIRIČNI DEL ..................................................................................................... 19

4.1 PREDSTAVITEV PODJETJA X INŽENIRING ................................................................ 19

4.2 VLOGA MANAGERJA IN PODJETNIKA V PODJETJU ................................................... 19 4.2.1 METODOLOGIJA ZBIRANJA PODATKOV ZA RAZISKAVO ............................................ 19

4.2.2 ANALIZA ANKETE.................................................................................................... 20

5. SKLEP 25

LITERATURA IN VIRI .............................................................................................. 27

ii

KAZALO SLIK

Slika 1: Kibernetska shema podjetniškega procesa ........................................................... 5

Slika 2: Ključne sestavine uspešnega managerja ............................................................ 16

KAZALO TABEL

Tabela 1: Profil moškega in ženskega podjetnika ........................................................... 10

Tabela 2: Dejavniki uspešnega osebnega razvoja ........................................................... 13

Tabela 3: Preveč ali premalo kontroliranja ..................................................................... 18

Tabela 4: Naloge v podjetju ............................................................................................ 22

Tabela 5: Nagnjenost k tveganju ..................................................................................... 23

Tabela 6: Težave pri poslovanju ..................................................................................... 23

Tabela 7: Osebnostne značilnosti .................................................................................... 24

1

1 UVOD

1.1 Opredelitev oz. opis problema

Podjetništvo je izjemno pomembno za gospodarski razvoj. »V razvitem delu sveta je

podjetništvo osnovna filozofija in stil ekonomskega razvoja ter osrednji gospodarski

proces, ki določa vzpone in padce narodov, držav, podjetij in posameznikov. Pomeni vir

napredka in razvoja celotnega družbenega življenja« (Plut, 1995, str. 11). Inovativno

usmerjeno podjetništvo vpliva na gospodarsko rast in učinkovitost gospodarstva, kar

dokazuje tudi raziskava Crnogajeve (2012). Številne države so tako z namenom boja

proti vedno zahtevnejšim ekonomskim, socialnim in okoljskim izzivom začele veliko

pozornost posvečati ravno podjetništvu. In tudi številne raziskave obravnavajo fenomen

podjetništva ter se osredotočajo na proučevanje podjetij.

V podjetju so prisotne tri temeljne funkcije: lastniška, podjetniška in managerska. Za

ustanovitev podjetja so potrebni podjetniki, ki imajo posebna znanja in sposobnosti.

»Podjetnik je oseba, ki je praviloma nadpovprečno aktiven. Podjetnik mora biti odličen

inovator, ki obvladuje spremembe v podjetju« (Pšeničny, 2000, str. 6). Podjetništvo je

nedvomno redko, saj ni vsakdo pripravljen sprejemati tveganja niti nima vsakdo

sposobnosti odkrivati in izkoriščati poslovnih priložnosti ter oblikovati pravilnih

poslovnih odločitev. Ko se odločimo, da bi ustanovili podjetje, se moramo vprašati ali

imamo na voljo dovolj uspešnih ljudi, s katerimi bomo sodelovali in kateri bodo

pripomogli k rasti in uspehu podjetja (Platovšek, 2008, str. 11).

Če želimo ustanoviti podjetje praviloma potrebujemo kapital. Lastniki svojo lastnino in

kapital vložijo v organizacijo in jo zaupajo v upravljanje managerjem. Manager je

oseba, ki išče načine in metode za učinkovito in uspešno izrabo proizvodnih virov, ki jih

je podjetnik zbral za to, da se priložnost izkoristi. Tukaj se postavijo vprašanja v čem se

razlikuje vloga podjetnika in vloga managerja v podjetju.

Da bi ustvarili nekaj novega podjetniki namenijo ves svoj čas in prizadevanja, psihična,

finančna in družbena tveganja. Podjetniki so za to deležni nagrade v obliki denarja,

osebnega zadovoljstva in neodvisnosti. Podjetnik je vizionar, z omejenimi resursi

ustvarja dodano vrednost. Je prvi, ki zazna poslovno priložnost, finančno tvega,

organizira in uresniči potencial ideje na trgu ( Kos, 2007).

Posamezne dele različnega dela v podjetjih pa opravljajo specialisti. To so managerji.

Temeljna naloga managerjev je usklajevanje dela. »Management je reševanje

problemov, ki se nanašajo na načrtovanje organiziranje, vodenje in ocenjevanje

razpoložljivih virov za doseganje ciljev, poslanstva in vizije razvoja podjetja« ( Kos,

2007). Managerji torej stojijo tesno ob podjetnikih. V podjetju so nepogrešljiv člen, ki

so posebno izobraženi in usposobljeni ljudje ter skrbijo za uspešno vodenje podjetja.

»Management je torej neodvisen od lastništva, ranga ali moči (pooblastil). Njegova

objektivna funkcija temelji na odgovornosti za učinkovitost« (Bernot, 1990, str. 1).

2

1.2 Namen, cilji in trditve raziskave

1.2.1 Namen

Namen diplomskega dela je na osnovi analizirane literature podrobneje prikazati

temeljne razlike med pomenom in vlogo podjetnika in managerja v podjetju. Ko

podjetje raste, lahko kmalu postane težko obvladljivo in takrat podjetnik pogosto v

poslovanje podjetja vključi managerja. Preveliko zanemarjanje ene vloge in preveliko

poudarjanje druge ne vodi do uspešnosti in učinkovitosti organizacije. Pomembno je

vedeti, kdo ima kakšno vlogo v podjetju in kakšna je povezava med obema, kar bomo v

nalogi tudi ugotavljali.

1.2.2 Cilji

Cilji diplomskega projekta so:

- raziskati pojem podjetništva,

- raziskati pojem managementa,

- podrobneje spoznati pomen, funkcije, delo in naloge podjetnika,

- podrobneje spoznati pomen, funkcije, delo in naloge managerja,

- poiskati glavne razlike med podjetnikom in managerjem,

- raziskati, v čem sta si podobni vloga podjetnika in vloga managerja,

- ugotoviti, kako se vloga podjetnika in managerja v podjetju dopolnjujeta.

V empiričnem delu se naši cilji nanašajo predvsem na poznavanje razlik med

managerjem in podjetnikom v konkretnem podjetju. Naš namen je povezati praktične

cilje s teoretičnimi cilji in tako doseči celovitost diplomskega projekta. Raziskavo smo

izvedli s pomočjo vprašalnika med podjetnikom in managerjem, ki smo jo opravili v

podjetju x Inženiring s sedežem v Šentjurju. Podjetje x Inženiring dobavlja opremo za

trgovine vseh vrst, znani pa so tudi po zelo kakovostni opremi za paletna skladišča. Leta

1999 se je podjetje specializiralo izključno za prodajo trgovinske opreme in je danes

eden izmed največjih opremljevalcev trgovin na področju jugovzhodne in vzhodne

Evrope.

1.2.3 Trditve

Trditve, ki smo jih poskušali v diplomskem projektu dokazati, so naslednje:

- Podjetnik in manager v podjetju x Inženiring menita, da biti uspešen lastnik in

manager v današnjem času ne pomeni le stremeti k visokemu dobičku, ampak

je nujno, da se ustvarjajo tudi dobri medsebojni odnosi z zaposlenimi in s tem

dobra organizacijska klima v podjetju.

- Podjetnik in manager v podjetju x Inženiring menita, da poslovanje podjetja, ki

ga vodi samo podjetnik brez managerja ni učinkovito in ovira razvoj podjetja.

3

- Naloga managerja je, da sprejema odločitve v zvezi s poslovanjem podjetja ter

uspešno vodi in upravlja podjetje.

- Podjetnik je človek, ki zazna poslovno priložnost, prevzame odgovornost,

finančno tvega, organizira in uresniči potencial ideje na trgu preko svojega

podjetja.

- Podjetniki ustvarjajo spremembe, katerim se morajo managerji prilagajati.

- Manager v podjetju x Inženiring ne mara tvegati - je bolj previden, podjetnik

pa tvega, saj investira v upanju na prihodnji uspeh.

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave

Predpostavljamo, da je za uspešno vodenje podjetja poleg podjetnika pomembnem tudi

manager, ki mora biti sposoben prepoznati probleme in jih tudi odpraviti. Omejili smo

se na proučevanje razlik med managerjem in podjetnikom v podjetju x Inženiring.

Njuno vlogo smo ugotavljali s pomočjo ankete, saj smo anketirali podjetnika in

managerja v omenjenem srednje velikem podjetju.

Menimo, da je za delo diplomskega projekta dovolj literature, ki je napisana v

slovenskem in angleškem jeziku.

1.4 Metode raziskovanja

Pri pisanju diplomske naloge smo uporabili deskriptivni pristop. Podatke smo pridobili

iz internetnih virov, domače in tuje dostopne literature in iz aktualnih člankov.

V okviru tega pristopa smo uporabili komparativno metodo, saj smo ugotavljali

podobnosti in razlike med dvema vlogama. Ko smo povzemali stališča drugih avtorjev v

zvezi z raziskovalnim problemom, smo uporabili metodo kompilacije.

V empiričnem delu smo uporabili analitičen pristop, s katerim smo na podlagi

rezultatov ankete prikazali razlike ter podobnosti med vlogo podjetnika in managarja v

podjetju x Inženiring. Vprašalnik smo oblikovali tako, da smo od anketiranih dobili čim

več uporabnih informacij o njunih osebnostnih značilnostih ter temeljnih nalogah.

Večina vprašanj je zaprtega tipa, ker se zavedamo, da želijo vprašani anketo rešiti čim

prej. Rezultate smo prikazali tabelarno s pomočjo programa Excel.

4

2 PODJETNIŠTVO

2.1 Pojem podjetništva

»Podjetništvo je proces, ki mu podjetniki namenjajo svoj čas in prizadevanja,

prevzemajo pripadajoča finančna, psihična in družbena tveganja za ustvarjanje nečesa

novega, vrednega in prejmejo pripadajoče nagrade v obliki denarja, osebnega

zadovoljstva in neodvisnosti« (Antonič idr., 2002, str. 30).

Po Antoniču (2002, str. 29) je »podjetništvo vrsta vedenja, ki vsebuje dajanje pobud,

organizacijo in reorganizacijo družbenih ter ekonomskih mehanizmov, ki preoblikujejo

vire im razmere v praktično korist ter sprejemanje tveganja ter neuspeha«.

»Podjetništvo zahteva vizijo in izjemno željo po uspehu, zamisli, privrženost in močno

motivacijo, da podjetnik prenese vizijo in navdušenje na druge, da pritegne investitorje,

sodelavce, in dobavitelje« (Možina, 2002, str. 110).

Pojem podjetništva je v ekonomski vedi prvi uporabil Cantillon v zgodnjem 18. stoletju.

Pojem se je spreminjal in razvijal z razvojem družbe in gospodarstva: od srednjega

veka, ko je bil podjetnik oseba, ki je vodila večje proizvodne projekte in ko je bil to

igralec, do danes, ko se je uveljavila definicija, da je podjetnik tisti, ki pravočasno najde

dobro poslovno priložnost in na koncu požanje nagrado (Antonič idr., 2002, str. 30).

Ko se odločimo za samostojno podjetništvo se moramo zavedati, da bo podjetniška pot

polna strahu razočaranj, navdušenja in trdega dela. Za visoko stopnjo neuspeha med

podjetniki je kriva slaba prodaja, vedno večje konkurence, predvsem pa pomanjkanje

kapitala in managerskih sposobnosti (Antonič idr., 2002, str. 30). Podjetništvo ima

usodni pomen za obstoj podjetja, saj brez podjetnosti večina organizacij ne bi mogla

delovati.

2.2 Elementi podjetniškega procesa

V podjetniškem procesu se prepleta splet treh temeljnih prvin podjetništva: podjetnika

oz. tima, poslovne priložnosti in sredstev. Na njih vplivajo številni zunanji in notranji

dejavniki; proces vključuje vse aktivnosti: od prepoznavanja podjetniških priložnosti do

vzpostavitve organizacije za njihovo uresničitev (Pšeničny, 2000, str. 10).

5

Slika 1: Kibernetska shema podjetniškega procesa

Vir: Pšeničny, 2000, str. 10.

a) Podjetnik oz. podjetniška skupina

Podjetnik oz. podjetniška skupina mora biti kvalitetna. Dobro mora poznati trg, imeti

dobro premišljeno idejo prodora na trg, mora imeti zrelost, veliko izkušenj in znanje.

Večinoma uspešni podjetniki ne prepuščajo podjetniških priložnosti slučajnosti. Uspeh

pri uspešnih podjetnikih je tesno povezan z natančnimi pripravami in planiranjem (Plut,

1995, str. 17).

b) Podjetniška priložnost oz. ideja

Ključni element podjetniškega procesa je podjetniška priložnost. Problem se ne kaže v

pomanjkanju idej, saj imajo podjetniki po navadi veliko idej. Osnovni problem je v

realizaciji idej. Večini podjetnikov zmanjka denarja, preden najdejo dovolj kupcev za

svoje ideje. Dobra podjetniška priložnost je tista, ki je uresničljiva in donosna. Se pravi

ne moremo primerjati nove ideje in dobre podjetniške priložnost, saj to ni isto (Plut,

1995, str. 17).

Iskanje in kombiniranje proizvodnih dejavnikov sta temeljni funkciji, ki delujeta v

podjetniškem procesu. Pomembne funkcije, ki omogočajo delovanje, so (Šuštar, 1968,

str. 5):

­ »investiranje: pomeni vlaganje kapitala, sposobnosti in znanja v podjetniški

proces, kar omogoča njegovo delovanje;

­ inovativnost oz. ustvarjalnost: inovativnost je funkcija podjetništva, ki se

ukvarja z novimi podjetniškimi priložnostmi, z izzivi, ki so tvegani, vendar so

ob primernem odzivu lahko zelo koristni. Ustvarjalnost vodi k invenciji in

pomeni porajanje novih, originalnih idej ter odkrivanje načina njihove

realizacije v teorijah, modelih, dejanjih, izdelkih, umetniških stvaritvah itd.;

­ tveganje: bistvo tveganja je, da podjetniki nosijo odgovornost in posledice za

neuspeh oz. dobijo nagrade za morebitni uspeh.«

Vhod

• a) Podjetnik oz. podjetniška skupina

• b) Podjetniška priložnost oz. ideja

• c) Potrebna sredstva in ljudje

Podjetniški proces

Izhod

• Učinki podjetniškega procesa

6

c) Potrebna sredstva in ljudje

Za izpeljavo podjetniške priložnosti je potrebno imeti potrebna sredstva in ljudi. Če je

podjetnik poiskal dobro podjetniško priložnost, je velika verjetnost, da bo pridobil

potrebna sredstva in ljudi za financiranje. Za uspeh podjetja je potrebna pritegnitev

enega ali več partnerjev. Pomembno je, da za hitro rast podjetja podjetniki pridobijo

prave ljudi v pravem času. Če jim to ne uspe, je rast podjetja tvegana. Podjetniki se

obnašajo racionalno ko pridejo do problema, kje pridobiti sredstva. Pristop uspešnega

podjetnika je napredovati z minimalnimi sredstvi. Pomembni del podjetniškega procesa

je poiskati zunanje strokovnjake-bankirje, računovodje, pravnike, svetovalce (Plut,

1995, str. 18).

Ko podjetnik razvije svoj proizvod oz. storitev, mora predvideti še vsa potrebna

sredstva, ki jih bo potreboval. »Potrebna sredstva sestavljajo znanje, ljudje-zaposleni in

kapital v vseh oblikah (denar, prostori, oprema, ipd.) (Pšeničny, 2000, str. 60).

Upoštevati moramo raznovrstnost potrebnih sredstev in paziti moramo, da ocenjena

sredstva niso prenizka. Treba je oceniti tudi tveganje, ki ga povzročijo nezadostna ali

neustrezna sredstva.

Naslednji korak je pravočasno pridobivanje sredstev. Podjetnik mora stremeti k

ohranjanju čim večjega lastniškega deleža zlasti v stopnji zagona. Zavedati se mora, da

bo pozneje potrebnih še več sredstev za financiranje rasti podjetja, kar lahko privede do

zmanjševanja lastniškega deleža. Podjetnik lahko pridobi sredstva z najnižjimi možnimi

stroški in najmanjšo izgubo nadzora, če razume potrebe dobaviteljev sredstev (Antonič,

2002, str. 57). Podjetniki poskušajo sredstva najemati (ne kupovati) in jih obvladovati s

čim manjšim vložkom oz. zagotoviti minimalna potrebna finančna sredstva in

minimalno potrebno število ljudi za uresničitev poslovne priložnosti« (Pšeničny, 2000,

str. 60).

Podjetniški proces lahko potemtakem opišemo na način:

V podjetniškem procesu podjetnik oz. podjetniška skupina izbere med množico možnih

idej donosno in uresničljivo poslovno priložnost. Za uresničitev te priložnosti zbere vse

potrebne vire, to je ljudi ter poslovna in finančna sredstva.

Po Plutu (1995. str. 18) ima vsaka podjetniška aktivnost tri faze. To so:

a) iskanje in definiranje idej oz. podjetniških priložnosti,

b) uresničitev idej oz. podjetniških priložnosti,

c) doseganje čim večjega uspeha.

Podjetnik mora že na začetku predvideti, kakšna je konkurenca in kakšen uspeh je

možno pričakovati. Pri tem je poslovni načrt instrument, s katerim podjetnik načrtuje

svojo podjetniško aktivnost od ideje do končnega rezultata (Plut, 1995, str. 18).

»Poslovni načrt je način sistematičnega opredeljevanja celotne podjetniške aktivnost. Je

operativno orodje, ki nam pomaga pri opravljanju podjetniške dejavnosti ter tudi

sredstvo medsebojne podjetniške komunikacije in oblika seznanjenja drugih s

podjetniško dejavnostjo. Z njim ugotavljamo finančne, pravne in delovne sposobnosti«

(Kovač, 1990, povzeto po Plut 1995, str. 18). Na začetku se mora podjetnik odločiti tudi

o izboru lokacije. Pri tem mora proučiti vrsto dejavnikov. Podjetnik mora poiskati tudi

ustrezen poslovni prostor. Pri izbiri prostorov mora podjetnik razmisliti, ali je možna še

7

racionalna širitev v primeru rasti podjetja in ali je možno prostor uporabiti tudi za drugo

dejavnost. Nakup prostorov predstavlja določen fiksni strošek poslovanja, zato moramo

biti pri odločitvi izjemno previdni (Pšeničny, 2000, str. 83).

Načrtovanje nabave surovin, polizdelkov, pomožnih materialov je ključnega pomena za

uspeh podjetja, Podjetnik se mora zavedati, da je njegov uspeh odvisen od ustrezne

nabave. Zavedati se mora tudi, da je nabavni trg cel svet in da se da pri nabavi

največkrat prihrani mnogokrat sploh edina sredstva (Pšeničny, 2000, str. 83).

Poleg vsega se mora podjetnik odločiti, ali bo kupil novo ali rabljeno opremo med

najemom ali leasingom. Odločiti se mora med bolj univerzalnimi stroji in opremo ali

zelo specializirano opremo narejeno po meri za njegov proizvod.

Za dolgoročen uspeh podjetja je pomembno, da sleherni element proizvodnega procesa

natančno prouči in začrta (Pšeničny, 2000, str. 82-84).

2.3 Oblike podjetništva

Najbolj poznane oblike podjetništva so:

a) Družinsko podjetništvo

Obstajajo tri dimenzije, ki ločujejo družinsko podjetništvo od običajnega. To so:

vpletenost družinskih članov, lastništvo-management, pripravljenost na prehod iz

generacije v generacijo (Handler, 1989 str. 260).

Družinska podjetja so večinoma mala podjetja v 100% lasti družine, v kateri so običajno

zaposleni le člani družine. V podjetje se lahko vpletejo tudi drugi člani, vendar

družinski člani prevzamejo vloge vodilnega.

Prednosti družinskega podjetništva so predvsem: predanost poslu in družini, dobro

znanje, fleksibilnost v, delu, času in denarju, nasledstvo, razmišljanje na dolgi rok,

stabilna kultura, hitro odločanje. Med slabosti pa štejemo: rigidnost oz. togost, poslovne

izzive (modernizacija zastarelih metod dela itd.), nasledstvo, čustvene vplive na

poslovanje, vodstvo in legitimnost (Leach, 1999, str. 10).

b) Samozaposlitev ali delo na domu

Gre za posameznike, ki niso našli prave zaposlitve in so se odločili, da postanejo

samostojni podjetniki. Takšni podjetniki običajno ustvarjajo skromen dohodek, zato pri

poslovanju potrebujejo pomoč. Prav tako potrebujejo pomoč pri izboljšanju vodenja,

odpiranja tržnih niš ter pri ureditvi poslovanja. Na drugi strani pa so posamezniki, ki

opravljajo poklicno dejavnost kot edini ali glavni poklic. Te osebe običajno ustvarjajo

velike dohodke in za svoje delo potrebujejo sodobno tehnično opremo (Smole, 2000,

str. 75).

c) Malo in dinamično podjetništvo

Mala podjetja rastejo samo v obdobju svojega nastajanja, potem pa hitro dosežejo

velikost, ki jo skušajo ohraniti v daljšem obdobju.Podjetje, ki je povezano z malim

8

podjetništvom, je statično in ne rastoče. Podjetje ne išče novih možnosti ne na trgu ne v

proizvodnji, ekipi in pridobivanju financ. Cilj malega podjetja je, da ko vzpostaviti

optimalno velikost podjetja ga želi ohraniti v daljšem obdobju (Tajnikar, 2000, str. 70-

71).

Dinamična podjetja vseskozi iščejo nove priložnosti in možnosti za svojo rast. Značaj

dinamičnega podjetja je viden v vseh poslovnih funkcijah podjetja. Dinamična podjetja

imajo visoko tehnologijo, so globalno usmerjena, pogosto njihovi proizvodi

nadomeščajo proizvode, ki že obstajajo na svetovnih trgih. Dinamično podjetništvo

lahko nastane z lastnimi viri podjetnika, svojcev, prijateljev toda kasneje, ko je podjetje

večje, razvoj ni več mogoč brez zunanjih virov. Glavne značilnosti dinamičnega

podjetja so: osvajanje novih trgov, ponujanje novih tehnologij in novih proizvodov,

razbijanje obstoječe konkurence in po tej poti ustvarjanje novih trgov pa tudi uporaba

najrazličnejših zunanjih virov financiranja (Tajnikar, 2000, str. 70-71).

d) Žensko podjetništvo

Število žensk se je po drugi svetovni vojni močno povečalo. Novi načini komuniciranja,

nove tehnologije in večja pripravljenost na sprejem žensk v podjetniško okolje so

pripomogli k njihovi odločitvi za ustanavljanje podjetij (Brush, 1990, str. 27).

Pri poslovanju se ženske soočajo z raznimi ovirami. Okolje je še vedno nenaklonjeno

razvoju ženskega podjetništva. Ovire, s katerimi se srečujejo ženske obstajajo tudi

znotraj podjetij. Lahko jih najdemo v organizacijski politiki in organizacijski strukturi,

metodah vrednotenja kandidatov, metodah izbora kandidatov in podobno (Linehan,

2001, str. 56).

9

3. LASTNIKI, PODJETNIKI, MANAGERJI

3.1 Opredelitev podjetnika in njegovih značilnosti

Z ekonomskega vidika je podjetnik oseba, ki združi, vire, materiale, delovno silo in

druga sredstva tako, da je njihova skupna vrednost večja kot prej. Podjetnik je oseba, ki

vpeljuje inovacije, spremembe in nov red. Glavni cilji, ki običajno vodijo podjetnike,

so: eksperimentirati, izpolniti ali zbežati avtoriteti drugih, potreba doseči ali dobiti nekaj

novega. Za eno poslovno osebo je lahko podjetnik grožnja, za drugega dobavitelj,

stranka, zaveznik ali nekdo, ki ustvarja bogastvo tudi drugim (Antonič idr., 2002, str.

29).

Po Belaku in drugih (1993, str. 31) so »podjetniki tisti, ki pravočasno in gibko

identificirajo priložnosti, zberejo potrebne vire, izpeljejo praktičen akcijski načrt in

požanjejo nagrade«.

Richard Cantillon pravi, da »podjetnik prevzema tveganje, da bi ustvaril dobiček,

finančni investitor pa postane bankir, ki deluje za fiksno obrestno mero in brez (ali z

zavarovanim) tveganja« (Pšeničny, 2000, str. 15).

Za podjetnika ni pomembno, da ima premoženje, ampak da ima možnost da to

premoženje uporablja za to, da bo lahko uresničil svojo poslovno priložnost in sicer

tako, da ustvarja nova delovna mesta in ustvarja dodano vrednost (Rebernik, 1997, str.

4).

Osebnostne značilnosti podjetnikov so (Pšeničny, 2000, str. 60):

želja po napredku in dosežku,

predanost in zaupanje v idejo,

obsedenost s priložnostjo,

iniciativnost in odgovornost do vseh, ki so vključeni v podjetniški proces,

vztrajnost pri reševanju najzahtevnejših problemov, ki dejansko predstavljajo

izziv,

sposobnost reševanja problemov,

prepričanje, da oni opravljajo z resursi ne resursi z njimi,

sposobnost obvladovanja negotovosti in stalnih sprememb, ki so potrebne v

rastočem podjetju, prilagodljivost,

preračunljivo obvladovanje tveganja,

pripravljenost na propad,

energičnost in dinamičnost,

samostojnost in neodvisnost.

Pomembna lastnost podjetnika je izjemna odločnost in privrženost, s čimer lahko

podjetnik nadomesti svoje slabosti in premaga ovire. Posel od podjetnika zahteva

veliko časa, zavzetosti, čustvene pripadnosti, poseben življenjski stil. prav tako se mora

njegova družina v marsičem podrejati poslu. Podjetnik mora hitro sprejemati

spremembe, povezane s tveganjem, nejasnimi situacijami in negotovostjo kot delom

posla. Podjetnik poleg denarja tvega tudi svoj status in ugled. Podjetnik zna v zapleteni

situaciji rešiti problem. Vseskozi nadzoruje svojo uspešnost in uspešnost drugih,

10

nenehno skuša izboljševati poslovanje. Občasni neuspehi mu predstavljajo sestavni del

življenja, zato se jih ne boji, uporablja jih kot nauk, da ne bo ponavljal istih napak

(Možina, 2002, str. 112).

Obstajajo raziskave (Hisrich,1986) profila ženskega in moškega podjetnika, ki kažejo,

da so podjetniki ne glede na spol narejeni iz istega testa.

Tabela 1: Profil moškega in ženskega podjetnika

Moški podjetnik Ženski podjetnik

Prvorojenec

Višje izobražen

Poročen

Prvi pomembni posel v zgodnjih 30. letih

Poprejšnje poslovne izkušnje

Željan neodvisnosti

Samozavesten

Zmeren prevzemnik rizika

Visoka toleranca negotovosti

Visoka stopnja energije

Največja začetna problema sta bila

pridobitev zagonskega kapitala in

marketing

Največja problema trenutnega poslovanja

sta upravljanje denarnih tokov in slab

poroštveni položaj

Prvorojenka v družini iz srednjega

razreda

Izobrazba klasične smeri

Poročena

Prvi pomembni posel v srednjih 30. letih

Motivirana z željo po neodvisnosti in

zadovoljnosti pri delu

Majhni in »mladi« posli

Največja začetna problema sta bila

pomanjkanje poslovnih izkušenj in

najetje kapitala

Največja problema trenutnega poslovanja

sta pomanjkanje izkušenj s finančnim

planiranjem in slab poroštveni kapital

Vir: Hisrich, 1986 v: Rebernik 1997, str. 35.

Podjetnik lahko nastopi v vlogi (Plut, 1995, str. 49) :

a) Inovatorja, kateri razvija nove zamisli, se prilagaja trgu, sproža, uresničuje in

nadzira inovacijski proces, kombinira proizvodne dejavnike in s tem uresničuje

inovacije.

b) Investitorja, ki vlaga svoj kapital, znanje in sposobnosti v podjetniški proces.

11

c) Lastnika, ki upravlja z vsemi sredstvi potrebnimi za opravljanje podjetniške

dejavnosti.

d) Managerja, ki podjetje ustanavlja, kontrolira, organizira in vodi. Cilj managerja

je doseči čim večji uspeh podjetja.

Podjetnike od ostalih loči podjetniška samo učinkovitost. To je prepričanje o lastnih

zmožnostih uspešnega izvajanja nalog na raznih področjih, kot so vodenje, trženje,

finance. Samo učinkovitost pripomore, da je podjetnik ambiciozen in da sprejema

težke naloge. Podjetniki gledajo na naloge kot na izzive, s katerimi se je potrebno

spopasti (Ruzzier idr., 2008, str. 47, 49).

3.1.1 Motivacija in prevzemanje tveganja

»Motivacija je proces, ki povzroča, da se ljudje vedejo in delujejo v določeni smeri.

Motivirati pomeni spodbuditi ljudi z določenimi sredstvi, da bodo učinkovito in na

podlagi lastne odločitve opravili dane naloge« (Plut, 1995, str. 67).

Motivacija za ustanovitev podjetja je lahko različna. Najpogostejši vzrok, da se oseba

odloči postati podjetnik je neodvisnost - ne delati za nekoga drugega. Želja postati sam

svoj gospodar je tisto, kar vodi podjetnike in podjetnice, da sprejmejo finančna,

družbena in psihološka tveganja ter poleg tega delajo veliko število ur, potrebnih za

razvoj in zagon novega uspešnega podjetja. Potrebna je tako močna motivacija, da

prenesejo vsa razočaranja in trdo delo (Antonič, 2002, str. 92).

Pri podjetnikih in podjetnicah so motivi in razlogi za ustanovitev podjetja podobni.

Najpomembnejši dejavniki so zaznava donosne priložnosti ter nezadovoljstvo z delom v

nekdanjem družbenem podjetju ter želja po neodvisnosti. Za podjetništvo se odločijo

tudi zaradi izgube službe in pomanjkanja dohodkov. Veliko se jih za lastno podjetje

odloči tudi zato, ker mu osebe, ki so imele veliko uspeha na tem področju dajejo veliko

upanja, da bo uspelo tudi njemu (Antonič idr., 2002, str. 97).

Poleg naštetih motivov, značilnih za večino ljudi imajo podjetniki za svojo odločitev še

različne druge motive, kot so: uživanje v poslu in delu, razumevanje drugih ljudi,

motiviranje ljudi za dosego ciljev, zgraditev organizacije, podjetniška rast, želja po

uspehu in dobičku (Pšeničny, 2000, str. 43).

Storilnostna motivacija je najmočnejša sila, ki žene podjetnike in se kaže kot potreba po

uspehu. Storilnostna motivacija ni prirojena, je relativno trajna osebnostna lastnost.

Oblikuje se z vzgojo v otroštvu (Vodopivec 1989 povzeto po Plut 1995, str. 68). Visoko

motivirani podjetniki imajo večje uspehe kot nizko motivirani podjetniki.

Raziskovalci motivacije poudarjajo, da je njen rezultat pričakovanje. Če se pričakovanja

uresničijo, smo zadovoljni. Zadovoljstvo je tem večje, čim pomembnejši je izpolnjeni

motiv za tistega, ki ga doživlja (Rebernik, 1997, str. 130).

Poleg podjetniške motivacije ima velik pomen tudi podjetniško tveganje. Nagrada za

podjetništvo je tesno povezana s tveganjem, zato se pričakuje, da so posamezniki, ki

prevzamejo tveganje, nagrajeni (Wyatt 1986 povzeto po Belak idr., 1993, str. 30).

12

Podjetnik se pri poslovanju vedno srečuje s tveganjem, da podjem ne bo uspel, sicer po

definiciji ni podjetnik. »Možnosti neuspeha izhajajo predvsem iz treh razlogov: tehnične

negotovosti, tržne negotovosti in splošne negotovosti poslovanja (Freeman 1982) in

izhajajo iz napačnega dojemanja trgov, tehnologij in ekonomike« (Stevenson, Sahlman

1986 povzeto po Belak idr. 1993, str. 30).

Podjetnik mora torej poleg spreminjanja in uvajanja učinkovitejših tehnologij,

spremljanja povpraševanja po produktih spremljati in predvidevati tudi spremembe

ponudbe produkcijskih tvorcev, kar povečuje njegovo stopnjo tveganja (Belak idr. 1993,

str. 31).

Podjetniški proces je povezan s sprejemanjem tveganja, tako finančnega, družbenega

kot psihološkega (Pšeničny, 2000, str. 46):

Finančno tveganje spremlja vsako podjetje, še posebej manj uspešna podjetja. V

začetnih fazah razvoja podjetja je osebno podjetnikovo tveganje izjemno veliko, saj je

podjetniški podjem neločljivo povezan z osebnim vlaganjem podjetnikovih prihrankov,

osebnim najemanjem posojil. Kasneje pa se tveganje vse bolj prenaša na podjetje.

Tveganje kariere in udobne zaposlitve na mestu managerja ali strokovnjaka v nekem

podjetju je še posebej usodno pri odločanju za kariero podjetnika. Za podjetništvo se

običajno odločajo ljudje, ki so izgubili udobno službo in iščejo vire za nov zaslužek.

Podjetnik, ki bo zapustil udobno delovno mesto z namenom lastnega podjetniškega

izziva se v staro službo najverjetneje ne bo mogel vrniti, zato je tveganje veliko.

Tveganje v družini in v okolju je veliko, če se družina ne zaveda nevarnosti

podjetniškega podjema, v katerega je vključen eden od partnerjev. V prvih letih bo

družina živela s podjetnikovimi težavami, načrti in s stresom, ki ga prinaša podjetništvo.

Pomembno je, da družina stoji podjetniku ob strani ter ga motivira.

Psihično tveganje je povezano z možnostjo da se podjetnik spremeni. Psihične motnje,

ki nastanejo bodisi zaradi propada podjetja, bodisi zaradi slabega prenašanja stresnih

situacij je zelo težko odpraviti.

Stres se največkrat pojavi ker so prisotne razlike med človekovimi pričakovanji in

zmožnostjo, da bi se ta pričakovanja uresničila. Stres se pojavi tudi zato, ker vedno

obstaja razlika med pričakovanji in osebnostjo. Podjetnikovi cilji in vizija so veno korak

pred realnostjo in stvarnostjo, prisotna je stalna bitka za bolje in več (Pšeničny, 2000,

str. 46).

Do podjetniškega stresa največkrat privedejo: osamljenost, obsedenost s poslom,

medčloveški problemi, nujnost uspeha oz. dosežka. Podjetnik mora izkoristiti

priložnosti sodelovanja z drugimi podjetniki v različnih klubih in združenjih, znati mora

rešiti probleme in si najti čas tudi zase in s tem bo zmanjšal delovanje stresa (Pšeničny

idr., 2000, str. 76).

3.1.2 Značilnosti uspešnega podjetnika

Uspešni podjetniki vseskozi iščejo priložnosti, se popolnoma predajo uresničevanju

priložnosti - zato proučujejo panogo, kupce in konkurente. Uspešni podjetniki imajo

13

tudi ugled in moč v svoji okolici. Dobro poznajo trg in tehnologijo, sodelavcem znajo

vdahniti svojo razvojno vizijo in jih voditi in usmeriti k dolgoročnim rezultatom. Ljudi

potegnejo s svojim znanjem, zgledom, ravnanjem ne pa s formalno avtoriteto lastnika

(Možina, 2002, str. 112-113).

Uspešen podjetnik je osebno odgovoren za uspeh poslovanja. Je samoiniciativen in zelo

samozavesten. Z vztrajnostjo in doslednostjo uravnava odnose do posameznikov in

formalnih postopkov, ki se pojavljajo na poti k rešitvi problema. Uspešen podjetnik

notranje napetosti znižuje s humorjem in je vseskozi optimističen (H. Plut & T. Plut,

1995, str. 79-87).

Deset skupnih lastnosti, ki so pomembne za uspeh podjetnika: Pripravljenost in

sposobnost za učinkovito, dolgoročno in strateško načrtovanje, želja za pridobivanje

novega znanja, visoko samozaupanje in samospoštovanje, sprejemanje odgovornosti,

inteligentnost, minimalna potreba po sprejemanju pohval s strani drugih, odlično razvita

sposobnost prevzemanja rizika, sposobnost sprejemanja povratnih informacij in samo

popravkov, inovativnost in usmerjenost v razvijanje podjetja. Za uspešnega podjetnika

je potrebno imeti večino od navedenih lastnosti, ki pa se jih da v večji meri tudi naučiti

(Retzler, 1987, str. 180–191).

Tabela 2: Dejavniki uspešnega osebnega razvoja

DEJAVNIKI USPEŠNEGA OSEBNEGA RAZVOJA

Obvladovanje strahu in tveganja,

Pozitivno razmišljanje in vrednotenje,

Obvladovanje pritiskov,

Zmožnosti ravnanja z ljudmi,

Reševanje problemov

Vir: Možina, 2002, str. 113.

3.2 Opredelitev managementa in njegov razvoj

Management se je pojavil v 20. stoletju. Razvoj managementa je povezan z razvojem

industrijske družbe. Vendar management ni omejen samo na industrijska podjetja

ampak tudi na tista, na katerih so ljudje povezani v različne organizacijske oblike (Vila

idr., 1997, str. 25).

»Pomen managementa je po eni strani naraščal skupaj s krepitvijo vloge združbe, po

drugi strani pa je razvoj gospodarjenja prinesel spoznanja, da je učinkovitost vse bolj

rezultat organizacijskih in manj izvedbenih procesov. Vzporedno s tem se je krepila

vloga managerjev in pomembnost njihovega razmerja do izvajalcev, saj so managerji

nosilci organizacijskih funkcij, ki zagotavljajo učinkovito pridobivanje, alokacijo in

14

izrabo človeškega potenciala ter materialnih virov z namenom doseganja določenega

cilja. To je izpostavilo potrebo po proučevanju njihovega dela« (Winterleitner 2002, str.

1).

Management je vedno povezan z družbo. Mnoge dejavnosti managementa npr.

planiranje, potekajo tudi pri posameznikih, vendar v teh primerih ne govorimo o

managementu; management ni le tehnični ampak tudi družbeni pojav (Možina idr., 2002

str. 46).

»Management najpogosteje opredeljujemo kot ustvarjalno reševanje problemov, ki se

nanašajo na načrtovanje, organiziranje, vodenje in ocenjevanje. Gre za proces

nenehnega usklajevanja dejavnikov zunanjega in notranjega okolja z namenom, da bodo

uresničeni cilji, ki smo si jih zadali« (Možina idr., 2000, str. 7).

Managament še ni upravljanje, vendar pa je velikokrat povezan z upravljanjem, tako da

govorimo o managementu in upravljanju ter celo o upravljalno managerski dejavnosti.

Bistvo obeh dejavnosti je obvladovati podjetje tako, da se dosežejo dobri izidi (Kralj,

1998, str. 13).

Kreitner (1989, str. 9) je opredelil management »kot proces doseganja organizacijskih

ciljev ob pomoči ostalih članov v nestabilnem okolju delovanja. Osrednje vprašanje

navedenega procesa je učinkovita in uspešna uporaba omejenih resursov« (povzeto po

Vila idr., 1997, str. 25).

»Managament torej pomeni proces vodenja podjetja k izidom, lahko pa je tudi organ v

podjetju, ki to opravlja oziroma so to vsi managerji v podjetju« (Kralj 2003, str. 14).

Management vodi poslovanje podjetja, izidi podjetja pa nastajajo v poslovanju podjetja.

Poslovanje podjetja se nanaša na oskrbovanje s finančnimi, materialnimi in energijskimi

sredstvi in ravnanje z njimi, na zaposlovanje ljudi in njihovo usmerjanje k doseganju

izidov, na uporabo sredstev ter angažiranje ljudi v procesih opravljanja dejavnosti

(pridobivanje, pridelovanje, proizvodnja, storitve) za pridobivanje učinkov (blago,

pridelki, izdelki, storitve) ter za trženje učinkov na tržiščih z namenom pridobiti

pozitivne izide (Kralj, 2003, str. 14).

Management obsega še vrsto drugih dejavnosti, kot je koordiniranje dela,

komuniciranje, inoviranje, iskanje novih priložnosti, rešitev, povezovanje stališč. To so

osnovne naloge managerja, ki so si med seboj podobne ne glede na velikost podjetja

(Možina idr., 2000, str.7).

3.3 Opredelitev managerja, njegovih značilnosti in nalog

Manager je oseba v podjetju, ki o njem odloča: vseskozi planira in organizira, vodi,

usmerja in nadzoruje kako podjetje deluje. Njegovo delo je vodenje poslovanja podjetja,

lahko le poslov podjetja in vodenje ljudi, ki delujejo v podjetju (Kralj 1998, str. 16). Po

Možini (2002 str. 48) so »managerji ljudje, ki z usmerjanjem in usklajevanjem dela

drugih skupaj z njim dosegajo cilje združbe«.

Naloge in vloge so samo en vidik managerjevega dela, ki so včasih med seboj povezane

in se včasih tudi prekrivajo. Naloge so osredotočene na cilje organizacije, kar pomeni

pravzaprav na njeno kakovost delovanja. Poznamo štiri temeljne naloge managerjev:

15

planiranje, organiziranje, vodenje in kontroliranje (Kralj 1998, str. 14), medtem ko

vloge managerja razdelimo v medosebne (predstavnik, povezovalec, vodja),

informacijske (sprejemalec, posredovalec, zastopnik) in vloge odločanja (odpravljalec

motenj, razdeljevalec virov, pogajalec) (Možina idr., 2000, str. 8):

Medosebne vloge: zastopniška vloga se nanaša na zastopanje organizacije v javnosti.

Voditeljska vloga je povezana z usmerjanjem in vplivanjem na sodelavce. Povezovalna

vloga se nanaša na povezovanje organizacije z okoljem.

Informacijske vloge: pregledovalna vloga sestoji iz iskanja, dobivanja in pregledovanja

informacij. Posredovalna vloga se nanaša na posredovanje informacij članom

organizacije. Predstavniška vloga sestoji iz dajanja ustreznih informacij drugim,

predvsem zahtevam javnosti.

Odločevalske vloge: podjetniška vloga je izvajanje in planiranje novih programov ali

dejavnosti. Vloga reševanja problemov obsega reševanje problemov in odpravljanje

motenj. Razdeljevalska vloga se nanaša na odločanje med nasprotujočimi se zahtevami

za vire. Pogajalska vloga se nanaša na iskanje skupnega dogovora« (Kralj 1998, str. 14).

Naštete vloge uporablja vsak manager vendar v različnih kombinacijah in priložnostih.

Manager naj bi imel za opravljanje svoje funkcije naslednje lastnosti: poštenost,

sposobnost, pogled v prihodnost in navduševanje drugih (Možina idr., 2000, str. 8).

Pomembno je, da je manager odgovoren in da ima delovno vlogo in zadolžitve v

organizaciji. »Vodja mora predvsem znati prevesti cilje organizacije v jezik

strokovnjakov in njihov output prevesti v jezik uporabnikov« (Možina idr., 2000, str.

31-32). Manager mora obvladovati glavne funkcije podjetja, ki so: voditi delo in

delavce, voditi poslovanje, odgovorno voditi podjetje. Ko manager ustvarja celoto,

mora v vsakem svojem dejanju tudi upoštevati uspešnost posameznih aktivnosti, ki so

potrebne za sinhronizirano delovanje celote kot uspešnost podjetja (Možina idr., 2000,

str. 32-33).

Manager mora tudi uskladiti vsako odločitev in akcijo med zahtevami neposrednih,

takojšnjih potreb in potrebami dolgoročne perspektive (Možina idr., 2000, str. 33).

16

Slika 2: Ključne sestavine uspešnega managerja

Vir: Možina idr., 2000, str. 23.

3.3.1 Planiranje

Planiranje je ena najpomembnejših funkcij managementa. Pri planiranju je potrebno

upoštevati, da na rast organizacije vplivajo notranje in zunanje spremenljivke. Notranje

spremenljivke predstavljajo razpoložljivost temeljnih sestavin, razmestitev teh sestavin,

organizacijo gospodarske celice in upravljalno managersko strukturo. Med zunanje

spremenljivke pa spadajo značilne panoge, tržne priložnosti ter splošni pogoji

gospodarjenja v mednarodnem gospodarstvu (Možina idr., 2000, str. 43).

Poznamo kratkoročno in dolgoročno planiranje. Pri dolgoročnem planiranju je mogoče

zgraditi novo podjetje saj je mogoče vse proizvodne prvine zamenjati. Pri kratkoročnem

planiranju pa so dolgoročneje določeni proizvodni tvorci dani in da jih pri kratkoročnih

odločitvah takšne upoštevamo (Možina idr., 2000, str. 43).

Planiranje poteka v več fazah. Na začetku moramo določiti cilje, nato izdelati možne

alternative za doseganje teh ciljev, oceniti primernost teh alternativ, izbrati alternativi in

izdelati plan. V podjetju je potrebno vsako aktivnost načrtovati, še posebej tiste, ki

trajajo daljše časovno obdobje. Rezultat načrtovanja je načrt. Razdelimo na mesečni

načrt, letni ali gospodarski načrt ter strateški načrt (Uršič, 2002, str. 31).

3.3.2 Organiziranje

»Organiziranje dela je stalno, sistematično preučevanje poteka dela, nalog, problemov

in odnosov ter iskanje primernih poti, načinov in metod dela za doseganje predvidenih

PREPRIČLJIVOST MANAGERJA

Aktivni vodja

Pripravlja vzpodbude za visoke dosežke

Ustvarja ugodno delovno in socialno

okolje

Omogoča priložnosti za osebni razvoj in

delovno kariero

17

ciljev. Organiziranje pomeni prizadevanje za učinkovito uporabo vseh virov in sredstev

tako, da dosežemo cilj poslovanja« (Možina idr., 2000, str. 69).

Organiziranje dela je zavestna težnja vodilnega delavca k sestavljanju in urejanju,

tehničnega, človeškega, delovnega in poslovnega procesa v skladno celoto. Racionalno

razporeditev nalog lahko dosežemo z organiziranjem. Organiziranje dela poveča

uspešnosti pri delu. Organiziranje je pomembno za vsakega managerskega,

poslovodnega, vodilnega, strokovnega, ali podjetniškega delavca (Možina idr., 2000,

str. 69).

3.3.3 Kadrovanje

»Kadrovanje je funkcija managementa, ki zagotavlja kakovostne sodelavce za sodobno,

hitro spreminjajoče se poslovanje in hkrati spodbuja razvoj posameznikove in skupinske

motiviranosti« (Uršič, 2002, str. 47).

Pisci o managementu so to funkcijo, da bi kadrovanje kot funkcijo managementa ločili

od poslovne kadrovske funkcije (personnel function) sprva poimenovali kot kadrovanje

(staffing), v zadnjem času pa sta se zlasti uveljavila izraza ravnanje s človekovimi

zmožnostmi ter uveljavljanje in razvijanje zmožnosti zaposlenih (Human Resources

Management) (Možina, 2002, str. 58).

3.3.4 Vodenje

Gre za sposobnost vodje, da razume svoj sodelavce, pozna njihove sposobnosti tako

strokovne kot osebne. Vodja delavce povezuje v tako, da omogoča posamezniku, da

izrazi svoje individualne prednosti in hkrati z ostalimi sodelavci tvori učinkovito

delovno skupino. Vodenje vpliva na delo in poslovanje tako, da usmerja in motivira

sodelavce na način, ki omogoča doseganje ciljev podjetja, skupine in posameznika

(Uršič, 2002, str. 54).

Osnovne štiri sestavine vodenja so vodja, skupina, člani in okolje. O vodenju govorimo

takrat, če kdo vpliva na druge, tako da delujejo. Vodenje ni enkratno dejanje, ampak je

niz večjega števila dogodkov, ki se nanašajo na usmerjanje in spremljanje. Uspešen

vodja mora imeti s člani skupine z dobre odnose, le tako se lahko dosežejo zastavljeni

cilji (Možina, 2002, str. 499).

3.3.5 Kontroliranje

Kontroliranje je zbiranje in sporočanje informacij kako uspešna in učinkovita je

organizacija, podjetniku. Podjetnik lahko s tem primerja dosežene izide z načrtovanimi

in se odloča o morebitnih potrebnih ukrepih. Ko primerjamo planirano z doseženim si

pomagamo s standardi. Poznamo različne tipe standardov: časovni standard, kakovostni

standard, količinski standard in stroškovni standard. Kontrolirati je možno, sproti ali

naknadno (Možina idr., 2000, str. 201).

18

Kontroling je najmlajša funkcija managementa. Razvila se je zaradi potrebe po stalnem

nadzorovanju in primerjanju doseženih rezultatov poslovanja z načrtom. S tem se lahko

zagotovi konkurenčnost in uspešnost podjetja. Poznamo finančni (finančno-

računovodski pokazatelji poslovanja) in nefinančni (nefinančni pokazatelji poslovanja)

kontroling (Uršič, 2002, str. 61).

Tabela 3: Preveč ali premalo kontroliranja

PREVEČ PREMALO

Preveč je nadzor, ki duši ustvarjalnost

sodelavcev in jim nadeva oklep omejitev

ter navodil »od zgoraj«.

Premalo nadzora povečuje občutek

tveganja pri sodelavcih, kadar se znajdejo

v dvoumnih okoliščinah.

Stopnja nadzora, ki ga sodelavci voljno

sprejemajo v kriznih okoliščinah, je

nespremenljiva v normalnih razmerah.

Premalo nadzora poslabšuje

gospodarjenje v organizaciji,

učinkovitost delovanja ter uspešnost pri

doseganju ciljev.

Preveč nadzorovanja občutimo kot

tiranijo. Premalo nadzorovanja prinaša anarhijo.

Pretog sistem nadzorovanja v organizaciji

lahko zniža budnost posameznih

managerjev, ki se zanašajo na sistem.

Preveč ohlapen sistem povzroča

preveliko zaskrbljenost posameznih

managerjev, ki čezmerno zaostrujejo

nadzorovanje svojih podrejenih.

Vir: Možina idr., 2000, str. 214.

Pri kontroliranju govorimo o povratni zanki. Kontroliranja v podjetju je lahko preveč ali

premalo. Značilnosti dobrega sistema kontroliranja so: nadzorovanje naj bo primerno,

popolno, veljavno in zanesljivo (Možina idr., 2000, str. 201-205).

19

4. EMPIRIČNI DEL

4.1 Predstavitev podjetja x Inženiring

Leta 2007 je del podjetja x postalo tudi podjetje x Inženiring. Začetki trgovinskega

programa podjetja pa segajo vse tja do leta 1967. Leta 1999 se je podjetje specializiralo

izključno za prodajo trgovinske opreme. Njihove storitve storitev obsegajo svetovanje,

projektiranje, razvoj, izdelavo, dobavo in montažo trgovinske opreme. Imajo veliko

produktov, s katerim lahko zagotovijo zadovoljstvo svojih strank.

Podjetje x Inženiring dobavlja opremo za trgovine vseh vrst Zelo znani so po

kakovostni opremi za paletna skladišča. Z odličnim poznavanjem trendov opremljanja

trgovin ter s pomočjo obsežnih izkušenj, lahko izdelajo unikaten prodajni prostor, ki

optimalno izkoristi prodajne površine.

Največ jim pomeni zadovoljstvo strank, kar jim uspeva s poslušanjem želja strank,

prilagodljivostjo, zagotavljanjem visoke kakovosti procesov in izdelkov, pravočasno

dobavo ter strokovnostjo in zanesljivostjo.

V podjetju je na področju Inženiringa zaposlenih 18 ljudi, v proizvodnji trgovinske

opreme pa še okoli 110 ljudi. Podjetje x Inženiring spada med največje opremljevalce

trgovin na področju jugovzhodne in vzhodne Evrope. Njihove uspešno izvedene

projekte je mogoče najti na trgih Slovenije, Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine,

Črne Gore, Makedonije, Avstrije, Madžarske, Romunije, Bolgarije, Češke, Slovaške,

Poljske, Ukrajine in Rusije.

Lastnik podjetja x Inženiring je Švicar. Podjetje vodi več managerjev, ki si med seboj

pomagajo. Vsak je zadolžen za določeno opravilo pri poslovanju. Tako s skupnimi

močmi dosegajo izjemne dosežke. Redno se udeležujejo managerskih izobraževanj.

4.2 Vloga managerja in podjetnika v podjetju

4.2.1 Metodologija zbiranja podatkov za raziskavo

V praktičnem delu diplomskega seminarja smo želeli izvedeti, kakšne so razlike med

managerjem in podjetnikom v izbranem podjetju, zato smo z njima opravili kratko

anketo, s katero smo ugotavljali njuno vlogo v podjetju. Anketo smo opravili z

lastnikom podjetja x Inženiring. Prav tako je anketo izpolnil eden od managerjev iz

podjetja x Inženiring.

Obema smo postavili enaka vprašanja, kar nam je omogočilo proučiti razlike oz.

podobnosti med podjetnikom in managerjem v izbranem podjetju. Z analizo odgovorov

smo nato tudi sprejeli ali ovrgli raziskovalne trditve, ki smo si jih uvodoma zastavili.

Vprašalnik, ki smo ga zastavili anketiranima se nahaja v prilogi. Kot prvo smo želeli

izvedeti, kakšno končno izobrazbo sta si pridobila anketiranca in ali jima je ta izobrazba

pripomogla k pridobitvi delovnega mesta. Pri naslednjem vprašanju nas je zanimalo,

koliko ur dnevno v povprečju delata za podjetje, saj smo želeli preveriti kdo od njiju je

pri delu bolj obremenjen. V nadaljevanju sta tako podjetnik kot manager navedla vse

20

svoje zadolžitve, ki jih opravljata v podjetju, saj nas je zanimalo kdo v podjetju

prevzema večjo odgovornost. Preverjali smo tudi, kakšno je njuno tveganje ter ali sta

tveganju naklonjena oz. se tveganju poskušata izogniti. Z naslednjim vprašanjem smo se

osredotočili na težave, s katerimi se soočata pri poslovanju. Zanimalo pa nas je tudi, ali

anketiranca ločujeta zasebno in poslovno življenje ter kakšne so njune osebnostne

značilnosti.

4.2.2 Analiza ankete

Odgovori podjetnika in managerja dokazujejo, da se podjetniška in managerska funkcija

pomembno razlikujeta med sabo. Prav tako lahko sklenemo, da z analizo anketnih

odgovorov najdemo ujemanja med praktičnim in teoretičnim delom. Ujemanje oziroma

podobnosti lahko najdemo v osebnostnih značilnostih, najpogostejših težavah s katerimi

se soočajo podjetniki in managerji glede opravljanja nalog v podjetju ter odnosu do

tveganja.

1) Anketirani

Med anketiranimi je bil samo en podjetnik in en manager v izbranem podjetju x

Inženiring, saj smo želeli ugotoviti razlike in podobnosti med njima. Zaradi tega smo

morali vložiti več truda v oblikovanje anketnih vprašanj, da smo dobili bistvene

odgovore, s katerimi smo ju lahko medsebojno primerjali. Oba sta namreč odgovarjala

na enak vprašalnik.

2) Starost

Iz odgovorov smo ugotovili, da anketirani podjetnik spada v starostno skupino od 51-60

let, manager pa v skupino od 41-51 let, vendar pa je podjetnik svojo podjetniško pot

začel že pri 28 letih, manager pa kasneje, pri 31 letih. Po raziskavi Globalni podjetniški

monitor (Rebernik idr., 2016) najnižje stopnje zgodnje podjetniške aktivnosti beležimo

v starostni skupini od 18 do 24 let, najvišje pa ravno v starosti od 25 do 34 let, nato

začne podjetniška aktivnost s starostjo upadati. Prav tako se mladi na podjetniško pot ne

podajajo iz nuje, pač pa zaradi zaznanega potenciala za uresničitev podjetniških idej,

torej prevladuje podjetništvo, gnano z zaznano priložnostjo.

Moški se za ustanovitev lastnega podjetja odločajo zelo hitro. Svojo podjetniško pot

želijo začeti čim prej in jo vseskozi nadgrajevati. Medtem ko menimo, da so potrebne že

določene predhodne izkušnje, če posameznik želi zasesti managerski položaj, saj je

nepoznavanje in neizkušenost pri vodenju podjetja eden najpogostejših razlogov za

propad malih podjetij. Po raziskavi revije Manager (Koražija, 2007) je bila povprečna

starost vseh managerjev z lestvice 500 največjih, od katerih so dobili podatke o letnici

rojstva (za 264 managerjev), 47 let. Na tej osnovi sklepamo, da so managerji nekoliko

starejši, ko prvič zasedejo to funkcijo, od podjetnikov, ko ti pričnejo s podjetniško

aktivnostjo.

3) Zaključena izobrazba

Na osnovi ankete smo ugotovili, da ima podjetnik zaključeno 8. stopnjo izobrazbe in

meni, da mu je izobrazba delno koristila pri svojem poklicu, delno pa tudi ne. Meni, da

mu je v določenih primerih prav prišlo znanje, ki ga je pridobil. Poudarja pa, da lahko

odločitev za podjetniški poklic in vstop v podjetništvo sprejme vsakdo, ki zaupa vase in

21

v svoje sposobnosti, kljub temu da nima visoke izobrazbe. Dejstvo pa je, kar navaja tudi

raziskava GEM (Rebernik idr., 2016), da bodo izobraženi in usposobljeni posamezniki

izražali več samozavesti in vodstvenih sposobnosti, zato bodo posledično verjetneje

vodili k rasti usmerjena podjetja, ki bodo ustvarjala tudi dodatna delovna mesta

Anketirani manager ima zaključeno 7. stopnjo izobrazbe in meni, da mu izobrazba

vseskozi koristi pri opravljanju njegovega dela.

4) Povprečno število ur dela na dan

Glede odgovorov o povprečnem številu ur, ki jih opravljata podjetnik in manager v

izbranem podjetju, smo bili zelo presenečeni. Tako podjetnik kot manager za podjetje

delata na dan v povprečju več kot 12 ur. Tukaj lahko sklepamo, da čeprav je podjetnik

najpomembnejši član podjetja, ima poleg njega tudi manager pomembno vlogo.

Manager namreč vseskozi skrbi, da bo poslovanje potekalo nemoteno in da se bo

ustvarjal dobiček.

Podjetnik mora biti pripravljen, da bo za svoje podjetje delal dan in noč in podjetništvo

lahko razumemo kot način življenja. Sprememba življenjskega sloga, negotovost in

stres kot posledice celotnega procesa so zatorej vsakdanjost podjetnikov. Prav tako pa

velja, da mora biti tudi manager z mislimi vseskozi pri podjetju. Konec koncev

odgovarja za slabe rezultate podjetja in ga lahko podjetnik oz. vodstvo tudi zamenja.

5) Naloge v podjetju

Na podlagi opravljene ankete tudi ugotavljamo, da podjetnik in manager opravljata

različne naloge v podjetju. Kot izhaja iz odgovorov podjetnik v podjetju x Inženiring

prevzema predvsem finančne odgovornosti ter sprejema odločitve v zvezi s

poslovanjem podjetja. Podjetnik je tudi tisti, ki prvi zazna poslovno priložnost in

uresniči potencial ideje na trgu. Naloge managerja pa so organiziranje in uresničitev

potencialne ideje, vodenje in upravljanje podjetja, ustvarjanje sprememb, vodenje dela

in zaposlenih. Manager se mora zelo poglobiti v poslovanje podjetja, saj opravlja večino

ključnih nalog, povezanih s poslovanjem. Z analizo prejetih odgovorov lahko potrdimo

tretjo zastavljeno trditev: »Naloga managerja je, da sprejema odločitve v zvezi s

poslovanjem podjetja ter uspešno vodi in upravlja podjetje.« Prav tako lahko na podlagi

pridobljenih odgovorov potrdimo četrto trditev: »Podjetnik je človek, ki zazna poslovno

priložnost, prevzame odgovornost, finančno tvega, organizira in uresniči potencial ideje

na trgu preko svojega podjetja.« Ugotavljamo pa, da se podjetnik in manager lahko v

marsičem dopolnjujeta. Pomembno je, da se zavedamo, da je uspešnost podjetja odvisna

od tega, kako dobrega podjetnika in managerja imamo.

22

Tabela 4: Naloge v podjetju

NALOGE V PODJETJU PODJETNIK MANAGER

prevzemanje odločitev x

finančna odgovornost x x

organiziranje in uresničitev

potencialne ideje x

vodenje in upravljanje x

uvajanje sprememb x

Drugo x

6) Poslovanje brez managerja in prilagajanje spremembam

Na vprašanje, ali je poslovanje, ki ga vodi samo podjetnik brez managerja, neučinkovito

in ovira razvoj podjetja, podjetnik odgovarja, da se mu zdi takšno poslovanje

neučinkovito in meni, da manager v podjetju x Inženiring opravlja pomembna dela, tako

da je brez njega poslovanje nemogoče. Enakega mnenja je tudi manager, ki pravi da bi

bilo brez managerja v podjetju x Inženiring težko poslovati. Na tej osnovi lahko

potrdimo drugo trditev: »Podjetnik in manager v podjetju x Inženiring menita, da

poslovanje podjetja, ki ga vodi samo podjetnik brez managerja, ni učinkovito in ovira

razvoj podjetja. Oba anketirana menita, da bi bilo poslovanje, ki ga vodi samo podjetnik

brez managerja, neučinkovito in da bi oviralo razvoj podjetja x Inženiring. Za uspešno

poslovanje je poleg podjetnika pomemben tudi manager, saj opravlja veliko pomembnih

nalog v podjetju. Od vodenja dela in delavcev, vodenja poslovanja, organiziranja in

uresničitve potencialne idej.

V začetnem obdobju, ko podjetnik podjetje šele ustanovi, ima malo strank, dobaviteljev,

zato podjetje v tem obdobju, ko je še majhno, lahko obvladuje podjetnik sam. Praviloma

pa podjetja postajajo vedno večja in takrat podjetnik potrebuje pomoč. Večinoma stvari

v zvezi s poslovanjem prepusti managerju, ki je za to tudi ustrezno usposobljen.

Oba anketirana – tako podjetnik kot manager sta tudi mnenja, da se mora manager

prilagajati spremembam, ki jih ustvarja podjetnik. Zato tudi peto trditev: »Podjetniki

ustvarjajo spremembe, katerim se morajo managerji prilagajati« sprejmemo. Podjetnik

je glavni organ v podjetju, zato se mu morajo managerji prilagajati. lahko, da se mora

manager prilagajati podjetnikovim spremembam, hkrati pa jim pri teh spremembah

svetovati, z namenom doseganja čim boljših dosežkov na področju teh sprememb.

8) Dobri medsebojni odnosi z zaposlenimi

Podjetnik je mnenja, da morajo imeti v podjetju z zaposlenimi dobre medsebojne

odnose, saj tako podjetje lažje deluje v vseh smereh. Njegovo mnenje je, da je podjetje z

dobro organizacijsko klimo uspešnejše v primerjavi z drugimi. Prav takšnega mnenja je

tudi manager, ki meni, da brez dobrega odnosa vodstva z zaposlenimi podjetje ne more

delovati, saj so tudi zaposleni ključni dejavnik za doseganje uspešnosti. Na podlagi

njunih odgovorov lahko sprejmemo naslednjo trditev: »Podjetnik in manager v podjetju

x Inženiring menita, da biti uspešen lastnik in manager v današnjem času ne pomeni le

stremeti k visokemu dobičku, ampak je nujno, da se ustvarjajo tudi dobri medsebojni

odnosi z zaposlenimi in s tem dobra organizacijska klima v podjetju,«.

23

9) Nagnjenost k tveganju

Prav tako lahko sprejmemo naslednjo trditev, ki smo si jo zastavili in pravi: Manager v

podjetju x Inženiring ne mara tvegati - je bolj previden, podjetnik pa tvega, saj investira

v upanju na prihodnji uspeh. Na podlagi analize anketnega vprašalnika ugotavljamo, da

je v izbranem podjetju x Inženiring podjetnik bolj nagnjen k tveganju, medtem ko

manager tvega bolj zmerno, saj se boji poraza. Vse opravlja bolj premišljeno in

previdno. Tudi teorija pravi, da je podjetniški proces nenehno povezan s sprejemanjem

tveganja - tako finančnega, družbenega kot psihološkega. Podjetnik se vseskozi srečuje

s tveganjem, da mu podjem ne bo uspel, sicer po definiciji ni podjetnik. Medtem ko

management skuša tveganja v podjetju čim bolj zmanjšati in preprečiti negativne

posledice.

Tabela 5: Nagnjenost k tveganju

NAGNJENOST K TVEGANJU PODJETNIK MANAGER

sem naklonjen tveganju x

zmerno tvegam x

ne maram tveganj

nikoli ne tvegam

10) Težave pri poslovanju

Anketirani podjetnik v izbranem podjetju x Inženiring meni, da se pri poslovanju

največkrat sooča s finančnimi težavami. Pomanjkanje financ je dandanes težava večine

podjetij, saj so stroški vedno večji, dobički pa majhni. Največja težava, s katero se

sooča manager pa je pomanjkanje strokovnega znanja, poleg tega pa tudi nezaupanje

strank (kupcev, dobaviteljev).

Tabela 6: Težave pri poslovanju

TEŽAVE PRI POSLOVANJU PODJETNIK MANAGER

pomanjkanje strokovnega znanja x

finančne težave x

nezaupanje strank x

Drugo x

11) Prepoznavanje uspešnega vodja

Po mnenju podjetnika se uspešnega vodjo prepozna po rezultatih v obliki financ ter po

ugledu organizacije. Prav takšnega mnenja je tudi manager, ki dodaja, da se uspešnega

vodjo prepozna tudi po ugledu njihove poslovne kulture.

24

12) Ločitev poslovnega in zasebnega življenja

Podjetnik odgovarja, da, ko ustanoviš oziroma postaneš lastnik nekega podjetja, vložiš

ves svoj čas in misli v podjetje. Osebno tako ne ločuje poslovnega in zasebnega

življenja in velikokrat se zgodi, da mu to predstavlja velik stres. Na drugi strani pa

manager v večji meri ločuje svoje poslovno in zasebno življenje. Pravi, da je zaradi

narave njegovega dela družina sicer velikokrat prikrajšana, ampak si prizadeva po

svojih najboljših močeh ločevati službo in zasebno življenje.

13) Osebnostne značilnosti

Ugotovili smo, da imata podjetnik in manager kar nekaj skupnih osebnostnih značilnosti

pri določenih pa se močno razlikujeta. Značilnosti, ki jih je navedel podjetnik so:

organiziranost, toleranca za tveganje, samozavest, drznost, želja po uspehu in dosežku,

predanost in zaupanje v idejo, obsedenost s priložnostjo, samostojnost, neodvisnost,

pripravljenost na sprejem propada. Manager pa odgovarja, da so njegove osebnostne

značilnosti predvsem: kreativnost, organiziranost, sposobnost vodenja, drznost,

sposobnost reševanja sporov, samozaupanje, organiziranost, ustvarjalnost. Ugotovili

smo, da ne more vsakdo postati podjetnik ali manager. Potrebno je imeti določene

značilnosti in določena znanja.

Tabela 7: Osebnostne značilnosti

OSEBNOSTNE

ZNAČILNOSTI

PODJETNIK MANAGER

Kreativnost x

Organiziranost x x

Ustvarjalnost x

toleranca za tveganje x

sposobnost vodenja x

Drznost x x

Samozavest x

sposobnost reševanja

problemov

x

Samozaupanje x x

želja po uspehu x

25

5. SKLEP

V diplomskem projektu smo obravnavali vlogo podjetnika in managerja v podjetju. Naš

namen je bil s pomočjo opravljene ankete v podjetju x Inženiring ugotoviti poglavitne

razlike med njima. Prav tako smo prikazali, v čem sta si vloga podjetnika in vloga

managerja podobni ter kako se ti vlogi v podjetju dopolnjujeta. Z analizo odgovorov, ki

smo jih pridobili z anketnim vprašalnikom, smo ugotovili naslednje:

Biti uspešen podjetnik in manager ne pomeni le stremeti k dobičku, ampak je

pomembno, da vodstvo ustvarja dobre odnose z zaposlenimi in nasploh dobro klimo v

podjetju. Če v podjetju vladajo dobri odnosi, je tudi poslovanje učinkovitejše, saj

zaposleni delajo z veseljem. Pripravljeni so predlagati svoje ideje, predloge, torej

komunicirati z nadrejenimi, kar posledično privede do uspešnega poslovanja. Uspešnost

podjetja se prepozna predvsem po rezultatih v obliki financ, po ugledu organizacije in

njegove poslovne kulture, po zadovoljstvu strank in zaposlenih.

Podjetnik in manager v podjetju x Inženiring se med seboj razlikujeta, prav tako pa tudi

dopolnjujeta pri svojem delu. Podjetnik je v večji meri zadolžen za pridobivanje

finančnih sredstev, s katerimi pa nato upravlja manager. Glavna naloga managerja je, da

vodi celotno poslovanje in zaposlene. Podjetnik kot lastnik je najpomembnejši organ v

podjetju, zato se mora manager prilagajati njegovim željam po spremembah ter mu pri

tem pomagati, da skupaj dosežeta najboljše rezultate.

Glede predhodne izobrazbe ugotavljamo, da izobrazba ni nujno pogoj, da postaneš

lastnik ali manager podjetja. Za podjetništvo je potrebno ogromno poguma, nagnjenosti

k tveganju, samozavesti, organiziranosti, sposobnosti vodenja. Podjetnik se mora

vseskozi zavedati, da na trgu obstaja močna konkurenca in da se je za obstoj na trgu

potrebno nenehno boriti. Raziskava je pokazala, da podjetnik ni potreboval izobrazbe,

da je ustanovil svoje podjetje, ampak posreduje vse potrebne lastnosti za ustanovitev

lastnega podjetja. Managerju v izbranem podjetju pa je pridobljena izobrazba koristila

pri zasedanju njegovega položaja. Prav tako velja, da se manager nenehno izobražuje,

saj brez novih znanj ne bi mogel delovati uspešno tudi v prihodnje.

Tako podjetnik kot manager težko ločujeta poslovno in zasebno življenje. Ne poznata

osemurnega delovnega časa. Podjetniki so pogosto čustveno navezani na podjetje,

posel in tako iz dneva v dan delajo za podjetje kar postane njihov način življenja.

Medtem ko ugotavljamo, da manager v izbranem podjetju v večji meri ločuje poslovno

življenje od zasebnega.

Prav tako velja, da se podjetnik in manager v podjetju srečujeta z raznimi težavami.

Največkrat se težave kažejo v pomanjkanju strokovnega znanja, finančnih ovirah, v

nezaupanju strank, kupcev dobaviteljev, nezadovoljstvo z zaposlenimi. S skupnimi

močni rešujeta težave s tem, da zmanjšujeta stroške, znova in znova iščeta nove

ugodnejše dobavitelje, uvedeta dodatno izobraževanje za zaposlene in podobno.

Preden se odločimo za ustanovitev lastnega podjetja, se moramo zavedati, da se bomo

morali soočati z raznimi težavami. Ugotovili smo, da se podjetnik v podjetju x

Inženiring največkrat sooča s finančnimi težavami. Finančna nestabilnost je dandanes

močno prisotna in se najbolj kaže pri samostojnih podjetnikih, pa tudi večja podjetja pri

26

tem niso izjema. Največja težava, s katero se sooča manager, je pomanjkanje

strokovnega znanja, poleg tega pa tudi nezaupanje strank.

Za uspeh podjetja je pomembno, da ima uspešnega podjetnika, ki razpolaga s

finančnimi sredstvi. Ko postaja podjetje vedno večje, podjetnik praviloma ni več

zmožen sam upravljati podjetja; takrat mora najti managerja, ki mu bo pomagal pri

poslovanju. Manager predstavlja najmočnejši člen v verigi poslovnega sveta. Vseskozi

razvija svoje sposobnosti, krepi svojo ustvarjalnost ter obvlada spremembe, ki se

pojavljajo pri poslovanju. Uspešen manager mora razvijati in prenašati spretnosti in

znanja. Vseskozi se mora izobraževati na vseh področjih v zvezi s poslovanjem in se

trudi biti boljši od konkurence. Najti mora prave ljudi, jih motivirati in izvleči najboljše

iz njih. Z dobrim podjetnikom, managerjem in celotnim timom, bo podjetje vsekakor

uspešno in na pravi poti za obvladovanje sprememb in ustvarjanje dobička v

prihodnosti.

27

LITERATURA IN VIRI

1. Antonič, B., Hisrich, B., Petrin, T., Vahčič A. (2002). Podjetništvo. Ljubljana: GV

založba.

2. Bernot, N. (1990). Podjetništvo, naloge in odgovornost podjetniškega vodenja.

Ljubljana: gospodarski vestnik.

3. Belak, J. & soavtorji. (1993). PODJETNIŠTVO, politika podjetništva in

management. Maribor: Obzorja.

4. Brush Candida G. (1990). Local Initiatives for job creation. Enterprising Women.

Paris: OECD.

5. Handler Wendy C. (1989) Methodologicial Issues and Considerations in Studying

Family San Francisco: Family Business review.

6. Kralj, J. (1998). Temelji managementa in naloge managerjev. Koper: Visoka šola

za management.

7. Kralj, J. (2003). Management: temelji managementa, odločanje in ostale naloge

managerjev. Koper: Fakulteta za management.

8. Leach, P., Bogod, T. (1999). Guide to the Family Business. Third edition. London:

Kogan Page.

9. Linehan, M. (2001). Uspešne ženske managerke velikih mednarodnih podjetij.

Ljubljana: GV založba.

10. Možina, S., Bernik, J., Markič, M., Svetic. A. (2000). Osnove managementa.

Portorož: Visoka strokovna šola za podjetništvo.

11. Možina, S. (2002). Management nova znanja za uspeh. Radovljica: Didakta.

12. Platovšek, A. (2008). Razlikovanje med vlogo podjetnika in vlogo managerja v

podjetju. Maribor: Ekonomsko poslova fakulteta.

13. Plut, H., & Plut, T. (1995). Podjetnik in podjetništvo. Ljubljana: Znanstveno in

publicistično središče.

14. Pšeničny, V. (2000). Podjetništvo: od podjema do rasti. Portorož: Visoka strokovna

šola za podjetništvo.

15. Pšeničny, V., Berginc, J., Letonja, M., Pavlin, I., Vadnjal, J., Žižek, J. (2000).

Podjetništvo: podjetnik, podjetniška priložnost, podjetniški proces in podjem.

Portorož: Visoka strokovna šola za podjetništvo.

16. Rebernik, M. (1997). Podjetništvo in management malih podjetij. Maribor:

Ekonomsko-poslovna fakulteta; fakulteta za strojništvo.

17. Rebernik, M. (1999). Ekonomika podjetja. 3., dopolnjena izdaja. Ljubljana:

Gospodarski vestnik.

18. Rebernik, M., Tominc, P., Crnogaj, K., Širec, K., Bradač Hojnik, B., Rus, M.

(2016). Podjetništvo med priložnostjo in nujo. Maribor: Ekonomsko poslovna

fakulteta.

19. Retzler, K. (1987). How to Start a Service Business and Make it Succeed. London:

Scott Foresman Trade.

20. Ruzzier, M., Antonič B., Bratkovič, T., Hisrich, R., Bučar, B., Vahčič, A. (2008).

Podjetništvo. Koper: Društvo za akademske in aplikativne raziskave.

21. Smole J. (2000). Razvoj malega gospodarstva v Sloveniji. Ljubljana: Gea College

PIC, d. o. o.

22. Tajnikar, M. (2000). Tvegano poslovodenje: Knjiga o gazelah in rastočih poslih.

Portorož: Visoka strokovna šola za podjetništvo.

23. Uršič, D. (2002). Organizacija in management. Maribor: Ekonomsko poslovna

fakulteta.

28

24. Vila, A., Kovač, J. (1997). Osnove organizacije managementa. Kranj: Moderna

organizacija.

25. Winterleitner, T. (2002). Razvoj znanosti o managementu in organizaciji.

Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

26. Koražija, (2007). Manager. Pridobljeno 25. Avgusta 2016 iz Finance:

http://manager.finance.si/200979.

27. Crnogaj, K. (2012). Vpliv izbranih institucionalnih in individualnih dejavnikov na

podjetniško aktivnost ter njihova povezava z gospodarskim in družbenim

napredkom. Pridobljeno 25. Avgusta 2016 iz Digitalna knjižnica univerze v

Mariboru: http://dkum.uni-mb.si/Dokument.php?id=48241.

28. Kos, B. (2007). Born to create. Pridobljeno 23. Julija 2016 iz Blog:

www.blazkos.com/.

1

PRILOGE

Anketni vprašalnik

Spoštovani!

Sem Tjaša Tovornik, absolventka usmeritve Podjetništvo na Ekonomsko-poslovni

fakulteti v Mariboru. V sklopu diplomskega dela z naslovom »Vloga podjetnika in

vloga managerja v izbranem slovenskem podjetju« sem pripravila anketni vprašalnik.

Prosim vas, za sodelovanje pri anketi in sicer tako, da odgovorite na spodnja vprašanja.

Vprašalnik je anonimen in bo namenjen zgolj analizi in obdelavi podatkov pri

diplomskem delu.

Za vaš dragocen čas se Vam že v naprej iskreno zahvaljujem!

Tjaša Tovornik

……………………………………………………………………………………

1. Spol:

Moški

Ženski

2. Starost:

21-30 let

31-40 let

41-50 let

51-60 let

nad 60 let

3. Kdaj ste začeli svojo poslovno pot?

Odg: _______________________________________________________

4. Zaključena izobrazba in ali vam je ta koristila:

5. Stopnja (srednja šola)

6. stopnja (višja šola)

7. stopnja (visoka šola, fakulteta)

8. stopnja (magisterij)

9. stopnja (doktorat)

Odg: ______________________________________________

5. Koliko ur dnevno v povprečju delate za podjetje?

2

8 ali manj

8-10 ur

10-12 ur

Več kot 12 ur

6. Kakšne so vaše naloge v podjetju ? (možnih je več odgovorov)

sprejemanje odločitev v zvezi s poslovanjem podjetja

prevzemanje odgovornosti (finančno tveganje)

organiziranje in uresničitev potenciala ideje

vodenje in upravljanje podjetja

ustvarjanje sprememb

drugo: ____________________________________

7. Menite, da je poslovanje, ki ga vodi samo podjetnik brez managerja

neučinkovito in ovira razvoj podjetja?

je neučinkovito in ovira razvoj podjetja

je učinkovito in ne ovira razvoja podjetja

drugo: ___________________________________________________

8. Menite, da se morajo managerji prilagajati spremembam, ki jih ustvarijo

podjetniki?

da

ne

9. Ali morata uspešen podjetnik in manager v današnjem času poleg

stremenja k visokemu dobičku ustvarjati tudi dobre medsebojne odnose z

zaposlenimi in s tem tudi dobro organizacijsko klimo v podjetju?

(utemeljite svoj odgovor)

da

ne

Odg:________________________________________________________________

10. Kakšna je Vaša nagnjenost k tveganju ?

sem naklonjen k tveganju

zmerno tvegam (investiranje v upanju na prihodnji uspeh)

ne maram tveganj (bolj previden)

nikoli ne tvegam

3

11. Najpogostejše težave, s katerimi se soočate pri poslovanju? (obkrožite)

Problemi Jih ni majhni prisotni veliki Zelo

veliki

Pomanjkanje

strokovnega znanja

1 2 3 4 5

Finančne ovire

1 2 3 4 5

Nezaupanje strank

(kupcev,

dobaviteljev)

1 2 3 4 5

Drugo (navedite):

__________________

1 2 3 4 5

12. Po čem se prepozna uspešnega vodjo, ki dobro vodi organizacijo? (možnih

je več odgovorov)

Po rezultatih v obliki financ

Po ugledu organizacije in njene poslovne kulture

Drugo ______________________

13. Ali ločujete poslovno in zasebno življenje ? (utemeljite svoj odgovor)

da

ne

Odg:

14. Kakšne so vaše osebnostne značilnosti? (možnih je več odgovorov)

kreativnost

organiziranost

ustvarjalnost

toleranca za tveganje

sposobnost vodenja

sposobnost izpolnjevanja nalog

drznost

samozavest

sposobnost prepoznati vrline drugih

sposobnost reševanja sporov

pravilno ukrepanje