7/25/2019 Vpis v srednje ole

1/4

Vpis V srednje oleetrtek, . februarja 206solstvo@delo.si 17

na vseh

srednjih olah; bodoi dijaki

bodo lahko dobili podrobneja

pojasnila o vpisu in

izobraevanju ter druge

informacije

za

oziroma

spretnosti (e se prijavljate na

program, ki to zahteva)

opravljanje preizkusov

posebnih nadarjenosti oziroma

spretnosti

za prijavo v program

, ki se

izvaja na II. gimnaziji Maribor,

na Gimnaziji Beigrad in na

Gimnaziji Kranj

ole, ki za prijavo v programe

zahtevajo opravljanje preizkusa

nadarjenosti oziroma

spretnosti, bodo na ta dan

kandidatom, ki so preizkus

uspeno opravili, izdale potrdilo

za

ministrstvo bo na svojih

spletnih staneh objavilo

informacije o

ministrstvo bo objavilo

za na drug

program ali olo

ministrstvo bo na spletnih

straneh objavilo, katere ole

bodo

ole bodo najkasneje do tega

dne uence in dijake

dijaki morajo izbranim olam

predloiti

uenci in dijaki, ki bodo izbrani

v prvem krogu izbirnega

postopka, bodo tega dne tudi

; preostali bodo

seznanjeni s prostimi mesti, na

katera lahko kandidirajo v

drugem krogu

ministrstvo bo na spletnih

straneh objavilo

izbirnega postopka

za

objava

ministrstvo bo na spletnih

straneh objavilo

izbirnega postopka

ministrstvo bo na spletnih

straneh objavilo e

srednje ole bodo sprejemale

prijave oziroma vpisovale,

dokler bodo imele prosta

mesta, vendar najdlje do 31.

avgusta

. . .

.

.

.. ..

.

. .

.

.

.

.

.

.

,

Spletna aplikacija Vpisi v srednje ole je namenjena vsem

devetoolcem, ki se trenutno odloajo, kam naprej po konani

osnovni oli. V njej boste nali podatke o srednjih olah in

gimnazijah, o programih, ki jih ponujajo, tevilu razpisanih mest, ki

bodo na voljo v prihajajoem letu, tevilu vpisanih in razpisanih

mest za lansko leto in podatke o morebitni omejitvi vpisa. Vkljuili

smo tudi uspehe posameznih ol na maturi oziroma zakljunem

izpitu. Za vsako od njih smo pripravili posebno osebno

izkaznico, s katere boste lahko razbrali, kako na posameznih

olah spodbujajo nadarjenost dijakov in kakne oblike pomoi

ponujajo dijakom s posebnimi potrebami. Po podatkih boste

lahko brskali glede na poklic, izbrano regijo in ime ole. Svoje tri

najljube boste lahko shranili in po potrebi tudi natisnili.

. .

Uencem svetujem, naj izbirajo glede

na svoje sposobnosti in veselje. e e

niso prepriani, kaj jih veseli, naj se

ozrejo na tekmovanja, ki so se jih

udeleili. e e bodo morali veliko

delati, naj vsaj delajo nekaj, kar jih

veseli. Odloijo naj se s srcem.

M D G , psihologinja z Osnovne ole

Ivana Skvare v Zagorju ob Savi, o pomembnosti izbire

s srcemza , ki so bili

uspeni v drugem krogu

izbirnega postopka

.

.

Poklici se spreminjajo, izumirajo in nastajajo novi

Sj Mljk

e pri izbiri med poklicnim ozi-roma strokovnim in splonimizobraevanjem je smiselno raz-miljati tudi o tem, kakne so mo-nosti za nadaljnji tudij oziromazaposlitev.

Danes je poklic morda zanimiv,vendar nihe ne ve, kaj bo ez de-set let, ko se bodo osnovnoolcivkljuevali na trg dela. Le znanje jeres trajni kapital, ki ga ves as, vseivljenje nadgrajujemo, pravi VeraPrevc, svetovalna delavka na Gim-naziji Franceta Preerna v Kranju.

Seznam prednosti in slabosti

eprav je izbira prave ole odloi-tev otroka, se s tem vse pogosteje

ukvarjajo tudi stari, ki menijo, daje vpis v srednjo olo za mladostni-ka velika prelomnica. V igri so biletri gimnazije, konna odloitev paje bila vse prej kot lahka. e tolikobolj, ker otrok nima jasne vizije,kaj bi v ivljenju sploh rad delal.Veselijo ga posamezni naravoslov-ni predmeti, predvsem kemija in

zika, zelo pa je nadarjen tudi zajezike, pripoveduje mati deveto-olca, ki se je spopadal s podobni-mi izzivi kot tevilni drugi otroci,ki jih zanima vse ali skoraj ni alipa so jim enako blizu zelo raznovr-stna podroja.

Fant se je z izbiro prave srednjeole dolgo ukvarjal, na informativ-nih dnevih in dnevih odprtih vratje bil e lani. P rimerjal je, tehtal inrazmiljal. Brskal je tudi po spletu,predvsem pa se je pogovarjal z di-jaki, ki so mu pripovedovali, kaj jena doloeni oli dobro in kaj manjdobro, na kaj mora biti pozoren inkateri uitelji so kul.

Sicer ga najbolj vidim kot ke-mika, ker ga zanimajo kemijske se-stave in je vsako njegovo pojasniloobarvano s periodnim sistemom.Vendar pa vem, da stari bodoega

dijaka s svojimi pogledi ne smemo'preglasovati', ampak ga moramopodpirati in mu dajati obutek, dapri odloanju ni prepuen samsebi. Odloitev je teka, predvsempa je bila zanj vsak teden kljunain odloilna druga stvar.

Kaj vse je bilo zanj pomemb-no? Da gimnazija omogoa do-

volj monosti za vpis na razlinefakultete; njen sloves; pozitivnorazpoloenje med dijaki;da ni preve oddaljena oddoma, kar zjutraj omogoakakno dodatno minutospanja; obolske dejavno-sti, ki jih zagotavlja ola;organizirane ekskurzije vtujino; da je urnik samodopoldanski in ni turnu-sov; kateri soolci bodo eli na to gimnazijo; urejeniprostori ole.

Razmisleka o najustrezneji olise je po materinem nasvetu lotilbolj sistematino: na list papirjaje zapisoval prednosti in slabostiposameznih ol. List se je napolnilin odloitev je bila sprejeta. Celo-ta mu je omogoila odloitev inkonno izbiro.

Zdaj ga aka e zbiranje tok, kijih bo za vpis zahtevala ta gimna-zija. Drimo pesti, da mu bo uspe-lo.

Zaarani krog olanja in dela

Svetovalna delavka na O GorjeBarbara Zalokar opozarja, da ve-liko mladih izobraencev ne dobi

prve zaposlitve. Podjetja jim neomogoijo pridobivanja delovnih

izkuenj, brez delovnih izkuenjpa ne dobijo slube. Vrtijo se v za-aranem krogu in olanje nadalju-jejo, da lahko delajo prek tudent-skega servisa.

Med razmiljanjem o izbiri olese tako postavljajo e tevilna ir-a in kompleksneja vpraanja.Kako izstopiti iz zaaranega kro-

ga? Kdaj so otroci dovolj zreli, daprevzamejo odgovornost za svojoodloitev; e se, recimo, vpiejo vprogram, za katerega z veliko sto-pnjo zanesljivosti vedo, da bodona koncu teko dobili slubo? Bibilo drugae, e bi namesto tokupotevali rezultate sprejemnihizpitov, tevilo vpisnih mest pa do-

loali na podlagi trga dela oziromav sodelovanju z zavodom za zapo-slovanje? In kdo je dolanposkrbeti, da olarji, v ka-tere je bilo vloenega veli-ko denarja, nazadnje splohdobijo slubo? Drava? Aliposameznik?

Stari, strokovnjaki intudi ira druba odgovoreiejo e ve let, toda eno-pomenskih reitev ni. V so-dobnih drubah se poklici

spreminjajo, izumirajo in nastajajonovi. Drave e dolgo ne ustvarja-jo ve delovnih mest; vsaj ne tako,kot so jih neko. Vse bolj se pria-kuje, da bo za svoje delovno mestoposkrbel kar vsakdo sam.

Po svetu celo najbolj ustvarjalnepoklice e nadomeajo raunalni-ki. Vasih je imel scenarist v Hol-

lywoodu za pisanje scenarija dveleti asa, zdaj mu delodajalci dajona voljo le nekaj mes ecev. Osnutkizgodb so shranjeni v raunalniku,naronik eno izbere, scenaristupa ostane le, da jo izpili. Pri nasspremembe v poklicih e niso takoradikalne, tevilne umetnike e va-rujejo pogodbe za nedoloen as, a

e v petih ali desetih letih bo mar-sikaj drugae.

Usposabljanje za poklicin prihodnost

Strokovnjaki v izobraevalne sis-temu bodo zato prej ali slej moralipremisliti, kaj delo, ki pomembnodoloa nao identiteto, sploh je. Patudi, kakna je njihova vloga priusposabljanju za veine, spretno-sti in poklice prihodnosti.

Vasih so se spraevali, 'kaj de-la, kaj si po poklicu'. Danes se vsepogosteje pogovarjamo o veinahin spretnostih. V olah bodo mora-li uence tudi v prihodnje usposa-bljati za delo, vendar ne tako nepo-sredno kot do zdaj, ko so evljarjeuili, kako naj zabijajo eblje, pekepa, kako naj peejo emljice. e ve-dno jih bodo morali uiti tudi bra-

ti, pisati in raunati, pri tem bodomorali upotevati, da samo znanjepisanja ni dovolj; da je celo bralnapismenost, ki, denimo, vkljuujefunkcionalno pismenost, komple-ksneji izziv, kot se morda zdi naprvi pogled.

Pred olarji so te dni pomembneodloitve; a prav tako pomembne

odloitve akajo celoten olski sis-tem.Do takrat pa svetovalni delavci

olarjem svetujejo, naj odloitev opoklicu odloijo, e imajo dovoljdobre ocene in e zmorejo sledi-ti zahtevnejemu gimnazijskemuprogramu. In e ne, naj si poma-gajo z razlinimi testi ali metodoizloanja.

e pa vedo, kaj bi radi poeli,naj ta program tudi izberejo, e-prav se morda zdi, da ne bodo do-bili slube. Kajti najbolj e ue ncein delavce bodo delodajalci znaliprepoznati, poudarja Vera Prevc;znali bodo ceniti njihovo znanjein tudi razline veine in spre-tnosti, ki so jih, na primer, prido-bili ko t pros tovoljci, taborniki aliskavti, denimo pripravljenost zasodelovanje.

Pred informativnimi dnevi Srednjo olo naj izbere mladostnik, stari pa naj ga podpirajo Razmislek o monostih za tudij in zaposlitev

Ljublj Izbira srednje olein s tem morda tudi e poklicaje za bodoe dijake lahko zah-tevna odloitev, a ne nujno do-konna. Pri odloitvi jim lahkopomaga obisk ole med infor-mativnimi dnevi. Takrat lahkopridobijo informacije in vtise,

le veliko morajo spraevati.

Danes je poklic mordazanimiv, vendar nihe ne

ve, kaj bo ez deset let,ko se bodo osnovnoolcivkljuevali na trg dela.

Prilogo uredila

S M

7/25/2019 Vpis v srednje ole

2/4

Vpis V srednje ole etrtek, . februarja 206solstvo@delo.si18

Anketa

Najpomembneje je,

da olo obiskujejoprijazni dijakiVpis v srednjo olo ni tako lahka izbira, kot se mordanekaterim zdi. Pomembno je, da ola izpolnjuje nae elje:da nam omogoa dobro izobrazbo, da hodimo v copatihpo oli, da kuhajo dobro hrano, da so na tej oli uitelji, kiznajo motivirati uence, da imajo razline zanimive kro-ke, dolge in pogoste ekskurzije. A najpomembneje je to, daolo obiskujejo prijazni dijaki.Udeleili sva se lanskih informativnih dni, li na razlineprireditve odprtih vrat, a to ni dovolj za odloitev. Vpraalisva tudi stareje dijake, stare, znance, kakno je njihovomnenje o oli, ali razmiljajo o prepisu, so zadovoljni zuitelji, soolci in olo na splono. Ker veva, da ima vsaksvoje mnenje, odloitev ne bo lahka.In tukaj nastopi najin razmislek. Kje se vidiva in kje ne.Veliko vlogo igra tudi oddaljenost ole. Ne veva, ali je vre-dno porabiti dve uri vonje na dan, ko pa bi lahko ta asizkoristili za uenje, druenje in ne nazadnje spanje.Aprila se bova vendarle morali odloiti. Najina izbira ene bo dokonna, za monost vpisa bodo pomembne tudiocene, zato se v tem olskem letu posebno trudiva inposveava oli veliko asa.Najhuje, kar se lahko devetoolcu zgodi, je, da zaradi ocen

ne pride na eleno olo. Upava, da nama bo vpis uspel inbova devetletko uspeno in veselo konali in tako uspenoin veselo vstopili v gimnazijo.

e med vpisom

na srednjo olo semrazmiljala o fakultetiO vpisu na fakulteto sem zaela razmiljati hkrati z vpi-som na srednjo olo. V tirih letih se je marsikaj spreme-nilo, vendar mi je to pomagalo, da sem ostala motivirana.e v prvih letih gimnazije sem raziskovala, kakne so mojetudijske in poklicne monosti. Informativnih dni sem seudeleila e lani in se jih bom tudi letos. Zavedam se, dane bom mogla dobiti realne predstave o tudiju, vendarbom lahko postavljala vpraanja in videla prostore.Informacije iz prve roke so najpomembneje. O tudiju sebom pogovarjala z znanci ali prijatelji, ki e tudirajo na iz-brani fakulteti. Tako bom dobila najve pristnih informa-cij in izvedela za vse plati tudija in tudentskega ivljenja.Na nai oli je organiziran poklicni maraton. To pomeni,da pridejo tudentje in profesorji z veine ljubljanskihfakultet predstaviti tudijske programe, nain tudija,poklicne monosti. Sejma Informativa se nisem nikoliudeleila, ker lahko dovolj podatkov dobim na spletnihstraneh fakultet, na informativnih dneh in med kariernimsvetovanjem. To je pravzaprav pogovor s olsko psihologi-njo. Poteka individualno in je zelo koristen tako za tiste, kie vedo, kam se bodo vpisali, kot tudi za tiste, ki tega e nevedo. Psihologinja zna dobro svetovati tudi glede tudija v

tujini. Vpis na fakulteto je velika odloitev, za katero se jetreba odloiti tehtno, eprav nas ivljenje po tem privededo drugega poklica. Prav zato se mi leto pavziranja pokonani gimnaziji sploh ne zdi neumna odloitev.

Pomembneje je, da ste

pripravljeni na ivljenjekot na testeZa mnoge uence je izbira srednje ole vse prej kot lahka.Iskreno si elim, da vas pri tem ne bi omejevale ocene inzbiranje tok. V veini ol in v naem dojemanju je ocenapogosto usmerjena zgolj v preteklost. A to so le tevilke,meritve, izrauni, statistika. Vse najpomembneje vre-dnote v ivljenju so neizmerljive, ne moremo jim doloititevilne vrednosti. Kako lahko izmerimo in ocenimosoutje, entuziazem, prijaznost, dobroto, potenost in lju-bezen? e poleg znanja premorete te vrednote, boste svetudali, kar najbolj potrebuje.Ob usvajanju znanja iz unih nartov ste pridobili e mno-go drugega znanja. Pomembneje je, da ste pripravljeniza ivljenje kakor na razline teste in preverjanja. ola neizmeri tega, da pomagate mlajim in razumete druge, daste samozavestni v nastopu, pleete in pripravljate razlineprireditve, da kolesarite, kiparite ali kuhate. To bo vre-dnotilo ivljenje samo! Zaupajte vase, zavedajte se svojihprednosti in monih podroij. eprav vas zdaj zanima vestvari in se teko odloate za le eno smer oziroma olo,izhajajte iz tega, kje se vidite ez deset ali 20 let. e danesdelodajalci zaposlujejo osebe s irim spektrom znanj, zrazlinimi veinami in z izkunjami na ve podrojih.

Bodoi srednjeolci, elim vam, da se ob izobraevanjuosebnostno razvijate in (z)rastete v uspene uence, samo-zavestne, zadovoljne posameznike ter potene, uinkovitein odgovorne dravljane.

Ne izberite laje ole,

ampak tisto, ki vam bopomagala uresniiti ciljeV najstnikih letih delamo velike korake: spoznavamosebe, gradimo svojo osebnost, odloamo se za poklicnopot. To se slii naporno, kajne?Dobra novica: e si neesa res elite, si boste za svoj ciljtudi prizadevali. In boste uspeni.To velja tudi pri izbiri srednje ole. Izberite olo, na kateroboste radi hodili in se boste na njej dobro poutili.Pomembno je vedeti, kaj elite iz sebe narediti. Naj vamola, ki si jo boste izbrali, pomaga uresniiti te cilje. Najvas pri tem ne vodi elja, da bi si izbrali lajo olo. S taknoizbiro ne boste postali mona, samozavestna oseba,temve prej izguba, ki caplja za svojimi eljami, te pa serazblinjajo kakor milni mehurki.Hoditi v srednjo olo je no. Tam se vsako uro dogaja kajnovega, tam vas aka veliko neznanega, tam boste dobiliprijatelje. Tam so odmori za druenje s prijatelji in zaslu-ene poitnice. Hoditi v srednjo olo vasih tudi ni no.Morda vas je strah napornih testov, zahtevnega spraeva-nja, strogih uiteljev. Ne bojte se! e se boste uili, bosteznali. Na olah vam bodo mnogi tudi pomagali, ker jim nivseeno, e ste alostni ali poraeni.e nekaj je pomembno: kako boste preiveli as v oli. e

ne boste zbrani pri pouku, se boste morali ve uiti popol-dne in celo ojej! poleti. Ko bi se morali druiti s prijate-lji, boste prebirali zapiske in se bali naslednjega jutra. Zato imejte se radi in si privoite polnost ivljenja.

Iza Jakli in Luka Diacidevetoolki, O Vi

Manca Dolinaretrtoolka, Gimnazija Vi

Saa Kosten ZabretO Preserje pri Radomljah

Mateja Gombockojska klasina gimnazija

Kaj zmorem in kaj rad ponem

Pj K

Za pravilno odloitev o poklicuje pomembno dobro poznavanjesebe, pravijo strokovnjaki. Todahkrati poudarjajo, da to od tiri-najst- in petnajstletnikov, ki v tehdneh izbirajo srednjo olo, to tekopriakujemo.

Stari ugotavljajo, da tudi vpra-alniki in testi interesov in sposob-nosti niso taki, kot so bili neko.Svetovalna delavka na O GorjeBarbara Zalokar pritrjuje: Testi-ranje s testom sposobnosti MFBT,ki so ga izvajali na zavodu za zapo-slovanje za generacijo uencev 8.razreda na podlagi soglasja s tarev,je pomagal pri oceni, na katerih

podrojih bi bil lahko uenec uspe-

en. Rezultati so bili v veliko po-mo pri individualnem kariernem

svetovanju in pri izbiri ustreznegaizobraevalnega programa. Zaradiomejitve nannih sredstev so gaprenehali izvajati leta 2013.

Na tako imenovanih multifak-torskih baterijah testov (MFBT),ki so jih v reevanje dobile vsegeneracije od leta 1978 do 2013,so uenci dokazovali hitrost innatannost zaznavanja in rauna-nja, prostorske predstave, besednorazumevanje, zaznavanje oblik inlogino miljenje. Z rezultati so popreprianju marsikaterega staraotroci dobili zelo dober uvid v svo-je sposobnosti.

Namesto tega testa so jim danes vpomo pri izbiri drugi vpraalnikipoklicnih interesov, kot je denimoKam in kako, ki je na voljo na zavo-du za zaposlovanje. V mnogih o-lah zato uence, ki e ne vedo, kamnaprej, napotijo v karierne centre,ki delujejo pod okriljem zavoda.

Ocena samih sebe

Psihologinja Petra Mustar iz O

Preihovega Voranca v Ljubljani

pravi, da so testi MFBT pokazalineposredne rezultate nadarjenosti

in sposobnosti posameznika, vpra-alnik Kam in Kako ter elektronskivpraalnik o poklicni poti, ki gareujejo uenci danes, pa pokaesamo njihovo oceno samih sebe.Velikokrat prihaja do neskladjamed tem, kako uenci vidijo svojesposobnosti in kakne so te v re-snici. Na individualnih pogovorihjih opozori na morebitno nesklad-je: na primer veino izraanja solskimi ocenami pri jezikih.

S svetovanjem pri izbiri poklicase ukvarja tudi psihologinja Bran-ka Strnia. Teste vidi kot dobrodo-lo orodje, a opozarja, da se morajotisti, ki jih izpolnjujejo, vedno tudivpraati, katere sposobnosti imajoin za kaj so poklicani.

Tudi na O Livade v Ljubljani sotest sposobnosti MFBT nehali izva-jati pred tremi leti, ker je zmanjka-lo denarja za plaevanje zunanjihpsihologov, ki so testiranja opra-vljali. Pomonica ravnatelja An-dreja Miketi, ki je pristojna tudiza svetovalno slubo, se zato danes

na oli z uenci o izbiri poklica

oziroma srednje ole pogovarjajona razrednih urah, pri pouku eti-

ke, na govorilnih in individualnihurah. Osmoolce, letos pa e sed-moolce, spomladi peljejo v kari-erne centre, kjer ponavadi dobijoveliko uporabnih informacij: mednjimi na primer opise vseh pokli-cev.

Program Kam in Kako je na sple-tu brezplano dostopen vsem. olepa bo besedah Tanje Podobnik Zec,ki je na zavodu pristojna za stike zjavnostmi, pridobijo registracij-sko tevilko in geslo za dostop doprograma, ki je prilagojen mlado-stnikom. V kariernih centrih sona voljo tudi svetovalci, ki natona podlagi rezultatov vpraalnikaKam in kako uencem svetujejopri izbiri.

Program trenutno pri svojemdelu uporablja priblino 400osnovnih ol in 71 srednjih oloziroma srednjeolskih centrov,pojasnjuje Podobnik Zec. Programponuja iskanje poklicev na podla-gi posameznikovih znailnosti, napodlagi njegovih vein ali na pod-

lagi kombinacije obojega.

Vpraalniki interesov Neko so pokazali sposobnosti, zdaj le subjektivno oceno

Ljubj Veliko osnovno-olcev, ki e ne vedo natanno,

kaj jih zanima, si pri izbiri sre-dnje ole in poklica pomaga zvpraalnikom poklicnih intere-sov Kam in kako. Priljubljene-ga testa sposobnosti MFBT odleta 2013 ne uporabljajo ve.

Pred odloitvijo naj bodoi dijaki razmislijo tudi, katere sposobnosti imajo in za kaj so poklicani. Foto Uro Hoevar

Berite, povsod.Digitalni dostop do vsebin kjerkoli in kadarkoli.

www.delo.si/digitalno

Za delo ni nikoli prezgodaj:- Najveja ponudba prostih del.- Najveja stopnja zalaganja (akontiranja) zaslukov.- SMS ob prejetem zasluku.- E-poslovalnica, dostopna 24 ur dnevno.- Beleenje tvoji delovnih izkuenj.

www.studentski-servis.com

7/25/2019 Vpis v srednje ole

3/4

Vpis V srednje oleetrtek, . februarja 206solstvo@delo.si 19

,

,

,

Koliko tok je potrebnih za vpis? Kaken uspeh pri maturi so imeli uenci zadnja leta? Ali imajo napovedana spraevanja? Ali imajo mednarodno maturo? Ali imajo portni oddelek? Katere zunajolske programe izvajajo? Katerih tekmovanj se ola udeleuje? Katere tuje jezike pouujejo? Ob kateri uri se zane pouk? Ali ima vsak uenec svojo o marico?

Ali lahko hodijo uenci po oli obuti? Ali je na oli ve fantov ali ve deklet? Ali organizirajo veje prireditve? Kam gredo na ekskurzijo? Kje je ola in kakne so prometne povezave?

srednje splono izobraevanje

3 obv ezni pred meti :

materinina

matematika

tuji jezik

2 iz birn a pre dmet a

obvezni del:

materinina

strokovno-tehnini predmet

izbirni del:

tuji jezik ali matematika

semi nars ka na loga /izd elek /stor itev z zag ovor om

srednje poklicno in strokovno izobraevanje

+

,

Nobeno vpraanje ni neumno.Razmislite, kateri poklic hoete opravljati.Izbira poklica naj bo vaa, ne odloitev starev.Seznanite se s prednostmi in slabostmi poklica, ki ga hoete opravljati.

Postavite im ve vpraanj:

Kakne so dejavnosti na oli?Kakni so doseki pri maturi?Kakno je praktino izobraevanje? S katerimi podjetji ola sodeluje?Kakna je ponudba izbirnih predmetov?Ali ola ponuja monost izmenjave?Kakna je zaposljivost po olanju?Kakna je monost nadaljevanja olanja?Kakna je prehrana?

Kakna je knjinica in kakna je telovadnica?Ali imajo dijaki urejeno garderobo?Kaken je urnik?

Po informativnih dnevih otroci in stari analizirajte, kaj ste izvedeli.Pretehtajte informacije, postavite si realna priakovanja ter predstavein primerjajte ole, ki ste jih obiskali.V srednjeolskih letih nobena odloitev ni dokonna.

Spletni portal za dijake

Spletni portal za mlade

Spletna stran, posveena poklicni orientaciji

Sejem izobraevanja in poklicev

Zavod RS za zaposlovanje

Karierno sredie

Center RS za poklicno izobraevanje

Dijaka organizacija Slovenije

Ministrstvo za izobraevanje, znanost in port

Min. za delo, druino, soc. zadeve in enake monosti

Zavod RS za olstvo

.

.

.

.

..

..

.

.

..

..

.

Svetuje, na katero olo je smiselno, da se prijavite. Na voljo imajo tudiinformacije o stanju pri vpisu in tudi o vpisnem postopku. Kadar ste vdvomih, si lahko pomagate tudi z reevanjem testov, kot soelektronski Vpraalnik poklicne poti (eVPP) in vpraalnik poklicnihinteresov Kam in kako. Vpraalniki so na voljo pri svetovalnih delavcih.

Knjiica Moja kariera, v kateri so zbrane razline informacije,ki so lahko v pomo pri odloanju.

:....__.

Lahko posredujejo svoje poznavanje razlinih poklicev,radi pa izrazijo tudi svoje elje.

,

e obiskujejo olo, ki jo hoete izbrati, so lahko dragocen virinformacij o olskem vsakdanjiku.

,

Pri njih se lahko pozanimate, kako delo v poklicu, ki vas zanima,poteka v praksi.

Omogoa, da pridete v stik s profesorji in dijaki, zato je smiselno, daobiete ole, ki ste jih umestili v oji izbor. Tam se lahko seznanite stem, kako poteka pouk, kakne interesne dejavnosti ponujajo na oli.Bodite pozorni tudi na odnose med dijaki in uenci, prepustite seobutkom, ki jih doivljate ob obisku ole (ali je ta topla in prijaznaali iz nje veje hlad).

Kaj vas zanima in kaj vas veseli? Izbirajte s srcem, malo pa tudi zrazumom. e si izberete poklic, ki vas veseli, se boste laje uili.Gimnazijo pogosto izberejo tisti uenci, ki e nimajo izoblikovanihpoklicnih interesov; tisti, ki so e usmerjeni v neki poklic, pogostejeizberejo strokovno ali poklicno olo.

.

Nije poklicno izobraevanje Srednje poklicno izobraevanje Srednje tehniko in strokovno izobraevanje Gimnazija

,

,

,

,

Vir: MIZ, Center RS za poklicno izobraevanje

POTI SKOZI OLO

Kakni so pogoji za vpis? Ali so omejitve vpisa? Kakne so monosti prehoda med olami, e se zalomi med olskim

letom? Kako in koliko se pripravljajo na maturo? Kaken ugled imajo posamezni uitelji? Koliko in kako na oli spodbujajo medsebojno tovaritvo in

spotovanje? Kako spodbujajo posamezne talente pri dijakih? Koliko pomagajo pri uenju? Kako se odzovejo na disciplinske prestopke?

Kako pomagajo pri zasebnih teavah uenca? Kako je s tipendijami?

:

nije poklicno izobraevanje srednje poklicno izobraevanje

srednje tehniko in strokovno izobraevanje

gimnazija

leto

:

nov program

nov program,ki se ne izvaja ve

2014/2015

Gimnazija portni oddelek

na Gimnaziji in ekonomski

srednji oli Trbovlje

2010/2011

2009/2010

2006/2007

2005/2006

2003/2004

Oglejte si osebne izkaznicesrednjih ol na spletni strani

..

*kot nadaljevanje

srednjega poklicnegaizobraevanja

2003/2004

izvajalo se je skupaj 28 gimnazijskih

programov na 83 srednjih olah

2016/2017

izvaja se skupaj 28 gimnazijskih

programov na 79 srednjih olah

2016/2017 ni sprememb

7/25/2019 Vpis v srednje ole

4/4

Vpis V srednje ole etrtek, 11. februarja 16solstvo@delo.si20

portni deklikinogometnioddelek inkritino miljenje

Dobri strokovnjaki bodo delo zelo verjetno dobiliNasveti svetovalnih delavcev Poklicni interesi se razvijajo e od vrtca Pri izbiri pomagajo testi, pogovori o poklicih in obiski delavnicLjj Kako izbrati pra-vo srednjo olo in kdo naj iz-bira? Kako ravnati, ko otrokazanima vse, in kako, ko ga ne

zanima ni? Kaj pa, e je otrokdober v tistem, kar ga sploh nezanima, navduen pa je nad ti-stim, kar mu ne gre? Vpraanjasi zastavljajo stari, a odloitevbi morala biti otrokova.

Poklicne poti sorodnikov in prijateljev lahko olajajo izbiro, zato svetovalne delavke priporoajo, naj bo v teh dneh veliko prilonosti za pogovore o poklicih. F Rm p

Sj Mjk

Poklicni interesi se razvijajo odpredolskega obdobja dalje, nesamo v 8. ali 9. razredu, poudarjasvetovalna delavka na Osnovni oliIdrija Nevja Felc. Otroci danes vsepreve sedijo in se premalo giblje-jo, kar onemogoa tudi razvoj nji-hovih zanimanj. Tako kot je vzgojadolgotrajen proces, tudi izbira po-klica ni trenutna odloitev.

V olah zato na izbiro poklicazanejo uence pripravljati e vnijih razredih, eprav je glavninapoklicnega usmerjanja zgoena vosmem in devetem razredu.

Pomembna bliina ole

e v prvi triadi na olo povabijostrokovnjake razlinih poklicev.Tudi naravoslovne dneve izkoristi-jo za seznanjanje z njimi. V posa-meznih regijah, denimo v Zasavjuali na Gorenjskem, se srednje olepoveejo in osnovnoolcem na de-lavnicah predstavijo svoje progra-me. Na nao olo recimo pridejoiz Rogake predstavljat poklic opti-ka steklarja. Otrokom poskuamopribliati tudi manj znane poklice,kot je na primer mehatronik, po-jasnjuje psihologinja Milena Drno-vek Gluhak z Osnovne ole IvanaSkvare v Zagorju ob Savi.

Tudi nekdanji uenci radi nasle-dnjim generacijam pripovedujejo,kako se poutijo na svoji srednjioli. Informacije iz prve roke sozaelene in dobrodole. e vse tone zadoa, svetovalne delavkeotrokom razdelijo vpraalnike, skaterimi poskusijo ugotoviti, kajjih zanima. Iz njih razbirajo, ali jimje blizu rutinsko delo, kateri olski

predmeti jih veselijo, pa tudi, koli-ko asa se elijo izobraevati.Ko uenke na primer tehtajo

med gimnazijo in srednjo vzgoji-teljsko olo, jih spraujem, koliko

asa so pripravljene porabiti zapot do ole. V Zasavju na izbiro po-membno vpliva tudi nanni po-loaj druine, pripoveduje Milena

Drnovek Gluhak.Izbira s srcem

Stari so najvekrat v zadregi, evidijo, kako njihove otroke zani-ma vse ali pa skoraj ni. Svetu-jem jim, naj izbirajo glede na svojesposobnosti in veselje. e e nisoisto prepriani, kaj jih veseli, najse ozrejo tudi na tekmovanja, ki sose jih udeleili. e e bodo moraliveliko delati, naj vsaj delajo ne-kaj, kar jih veseli. Odloijo naj ses srcem. Lahko si pomagajo tudis sistemom izloanja, pravi VeraPrevc, svetovalna delavka na Gi-mnaziji Franceta Preerna Kranj,ki dodaja, da z vkljuitvijo v gim-nazijo uenci odloitev o poklicupreloijo za tiri leta, a se zgodbalahko ponovi, ko se vpisujejo na fa-kulteto. Vendar se v tem obdobjuosebnostno razvijejo in zato lajeprepoznajo svoja mona podroja.Gimnazijska izobrazba jim potemmnogo bolj na iroko odpira vratado razlinih, pa tudi zahtevnejih

poklicev.Uenci si lahko e v razpisu zavpis v srednje ole preberejo, ka-tere izbirne maturitetne predmetegimnazije ponujajo.

Otroci so razlini in tudi gim-nazije se razlikujejo po obolskihprogramih. Nekatere so bolj por-tno, druge bolj glasbeno usmer-jene. Pomembno je, da si dijakinajdejo okolje, v katerem se bododobro poutili in bodo lahko razvi-li svoje sposobnosti, pa tudi dobiliustrezno podlago za nadaljevanjeolanja.

Izobrazba, ki prej ali slej pripe-lje do poklica, ponuja preivetje.Stvari, ki jih imajo radi, pa so lahkohobi.

A e jih zanima eno podroje, eveliko delajo na njem, naj izberejotudij, ki je z njim povezan, epravni videti, da bodo dobili slubo. Resdobri strokovnjaki, dobri delavci,ki so za svoje delo res zainteresi-rani, bodo slubo verjetno dobili,je prepriana Vera Prevc, a ob tem

svetuje, naj ob olanju pridobivajotudi razline veine, na primer vprogramu mednarodnega prosto-voljstva za mlade ali pri tabornikihin skavtih.

Barbara Zalokar iz olske sveto-valne slube O Gorje meni, daotroku pri izbiri lahko pomagajotako stari kot uitelji in svetoval-ni delavci.

Na kaj naj bodo uenci pozorni,ko izbirajo srednjo olo?Pridobijo naj im veinformacij o monostihvpisa. Razmiljajo najo sebi, svojih sposob-nostih, interesih inmonih podrojih.Zaupati morajovase, saj je vpis

v srednjo olonjihova prvaivljenjskaodloitev.Stari, uitelji

in svetovalni delavci pa smo jim voporo.

Kakna je pri tem vloga starev?Stari poznajo otrokova ibka inmona podroja in mu zato lahkopomagajo pri izbiri. Pred vpisom

v srednje ole naj bo v druiniveliko prilonosti za pogovoro poklicih, ki ji opravljajodruinski lani, prijatelji insorodniki. Njihove poklicne

poti so lahko pomembnepri odloitvi o vpisu.

Kako pa uitelji in sve-

tovalni delavci lahkopomagajo?Uitelji lahko otro-kom omogoijo, daspoznajo razlina po-

klicna okolja. Izkunje pridobivajopri interesnih dejavnosti, olskihprojektih, ekskurzijah. Omogoijojim lahko tudi stik z drugimi kul-turami, okolji, jeziki, denimo obolskih izmenjavah uencev.

Svetovalni delavci smo v pomouencem in starem. Pri temsodelujemo z uitelji, predvsem zrazredniki, lahko pa tudi z zuna-njimi ustanovami. Uence, ki nisoodloeni, napotimo po informaci-je na Zavod za zaposlovanje, kjerlahko opravijo dodatne pogovorein testiranja, ter na center za in-formiranje in poklicno svetovanje.

Rada bi poudarila, da smopreplavljeni z informacijami in daprav ta ogromna koliina pogostopovzroi pasivnost in neodgovor-nost pri otrocih.

Kaj naj naredijo uenci, ki jih zani-ma vse? In kaj tisti, ki jih zanimazelo malo?Prvi se ponavadi odloijo za vpisv gimnazijo. Gimnazijski programjim omogoa pridobitev irokesplone izobrazbe. V tirih letih sepotem laje odloijo za naravoslov-no ali druboslovno smer tudija.Tistim, ki jih ne zanima veliko stva-ri oziroma ne vedo, kam naprej,omogoimo individualno svetova-nje na oli ali v zunanji ustanovi.

Kako ravnati, e ima otrok smiselza recimo kemijo, veselijo pa

ga jeziki?Lahko se odloi za olo, kjer jepoudarek na naravoslovnih pred-metih, a poleg dveh tujih jezikovpouujejo e tretjega. Na nekaterih

gimnazijah ponujajo tako imeno-vane pakete: na primer sploni,naravoslovni, jezikovni, portni.

A tu se e pojavi nova dilema.Gimnazija je resda splona,ampak ne privede do poklica,srednja ola pa dijake e usmerjav poklic?Ko uenec izbira med gimnazijoin srednjo olo, je prav, da sebetudi kritino ovrednoti. Gimna-zijski programi so zahtevneji.Uenci morajo imeti poleg dobrihocen tudi izoblikovane une indelovne navade, ki pripomorejo k

uspenosti. Sicer pa izobraevalnisistem dijakom omogoa prehodmed programi in nadgradnjoizobrazbe.Sj Mjk

Prva ivljenjska odloitev

Druganost ole poskuajo uenceprepriati tudi s svojimi posebnostmi port, podjetnitvo, odnosi, prilonosti

S H

Med posodobitvijo spletne aplika-cije, v kateri se predstavljajo, smojih zato letos spraevali, kaj je nji-hovo bistvo, kaj je njihova poseb-nost, ki jih razlikuje od drugih ol.So to port, kultura, prireditve, po-tovanja, so to topli odnosi? Na ve-

ini ol so poudarili mednarodnoudejstvovanje, povezanost s tujimiolami, monost opravljanja pra-kse in ekskurzije v tujini.

Dodatne ure porta

V Gimnaziji ika, denimo, je por-tna ola; med drugim tako imajocelo dekliki nogometni oddelek,ob tem pa e nogometni in roko-metni oddelek ter oddelka posa-minih in ekipnih po rtov.

V kranjski Gimnaziji FrancetaPreerna pa imajo na primer por-tni oddelek ekonomske gimnazije.Svojo uspenost utemeljujejo nazveneih imenih nekdanjih dija-kov: Petra in Domna Prevca, Juri-ja Tepea, Vesne Fabjan in Gregeemlje. Tudi Gimnazija Breice vzadnjih treh letih ponuja dodatneure porta.

Spodbujanje podjetnitva

Veliko ol se povezuje z gospodar-stvom; to poudarjajo med drugimna srednji strojni oli (Tehniki

C Maribor) in ljubljanski eko-

nomski oli. Na koprski srednjiekonomsko-poslovni oli dijakiustanavljajo delnike drube inposlujejo s pravim denarjem. Zasvoj medpodjetniki izobraevalnicenter na elektro in raunalnikioli (C Velenje) pravijo, da je edennajsodobnejih v Evropski uniji.Dijaki gimnazije in veterinarskeole (BIC Ljubljana) naloge izvajajoz mentorji v razlinih ustanovah inv podjetjih, kot je Lek.

V mnogih olah pravijo, da dija-ke po koncu olanja aka zaposli-tev. Med njimi so srednja ola zastrojnitvo (C koa Loka), sre-dnja gradbena, lesarska in vzgo-jiteljska ola (C Novo mesto) insrednja ola tehnikih strok ika,kjer dijake povezujejo z deloda-

jalci. Na elektro in raunalnikioli (C Ptuj) menijo, da so zapo-slitvene monosti velike, a pod-vrene nenehnim spremembam.Da dijake akajo privlana delov-na mesta v lokalnih podjetjih alipa, da so po olanju pripravljenina samostojno podjetniko pot,zagotavljajo na srednji poklicniin strokovni oli Zree (C Slo-venske Konjice - Zree). Na lju-bljanski srednji ekonomski oliizpostavljajo brezplano delovnoprakso v tujini.

ola za rudarstvo in varstvo oko-lja (C Velenje) dijakom obljubljamonost zaposlitve v velenjskempremogovniku, ki bo deloval vsajdo leta 2054, zato bodo potrebo-vali mnoico kadrov za odkoppremoga in tudi za zaprtje rudni-ka, ko bo as za to. Nai dijakiceloten praktini pouk opravijo vpremogovniku. Poleg tega imajoskoraj vsi tipendijo in jamski do-datek; e so pridni, dobijo e doda-tek za prizadevnost, pojasnjujejo

na oli.

Kritini in socialnoutei dravljaniVeliko ol se je v odgovorih osre-dotoilo na dijake. Na strojni oli(C Ptuj) elijo, da se odloijo zapoklic in ne za olo, zato jim po-skuajo predstaviti njegove pred-nosti in slabosti. Na ljubljanskisrednji vzgojiteljski oli in gim-naziji razvijajo kritino miljenje,odgovorno ravnanje in vzgajajostrpnost. Podobno je na piranskigimnaziji, elektro in pomorski oli,kjer se osredotoajo na to, kako sedijaki lotevajo problema. Srednjaola Zagorje v pouk vkljuuje pro-

blemsko, projektno in sodelovalno

uenje. Na mariborski lesarski olideluje komisija, ki spremlja uspehdijakov. Gimnazija (C Ravne naKorokem) organizira humanitar-ne aktivnosti, s katerimi dijaki raz-vijajo socialni ut.

kojska klasina gimnazija (za-vod Sv. Stanislava) je prepoznavnapo pouku latinine (prav takotudi koeloka gimnazija), vere inkulture. kojska gimnazija Vipa-va se ponaa z domanostjo, ureje-nostjo in kranskimi vrednotami.Prva zasebna gimnazija pri nas,Gimnazija elimlje, svojo druga-nost vidi v tem, da odnosi med

dijaki in profesorji ne temeljijo na

avtoriteti, marve na zaupanju inodgovornosti.

Vzporedno olanje

Klasino in e-oddelek splone gi-mnazije za tiste, ki se vzporednoolajo ali imajo ve obolskih ob-veznosti, omogoajo na Prvi gim-naziji Maribor. Vzporedno olanjeje na voljo tudi na ljubljanski sre-dnji gradbeni, geodetski in okolje-varstveni oli. Dijaki srednje oleVeno Pilon v Ajdovini del prakseopravijo v vrtcih v tujini. Dijaki II.gimnazije Maribor pa tudijsko potpogosto nadaljujejo na prestinih

svetovnih univerzah.

Ljj tevilne ole po-nujajo podobne ali celo enakeprograme, a med njimi so tudirazlike in mnoge se ponaajos posebnostmi, ki so znailneprav zanje. Prav ta druganost,nekaken genetski zapis po-samezne ole, lahko nazadnjepretehta pri izbiri.

Sj Mjk

Pronjo za vpis je poslala na te-vilne amerike univerze, saj birada poiskala najbolji tudij zase.Danes je ponudba po svetu zelopestra, zato je teko izbrati najboljustrezno olo. Pri tem se zaveda,da ZDA seveda niso edine, ki omo-goajo dobro izobrazbo, so le enaod monosti, ki je vredna razmi-sleka.

Za to prilonost bi naredila vse.tudij v ZDA ne ponuja le odlineizobrazbe, ampak tudi izjemne po-

goje za trening in odline mono-sti za nadaljnjo zaposlitev.

Pisanje proenj ni tako prepro-sto, kot bi kdo pomislil. Najprej jenapisala dober ivljenjepis, ki jeobvezna priloga predstavitvenegapisma. V njem je natela najbolj-

e rezultate iz atletike, predstavilasvoje dosedanje olanje in dodalanekaj besed o sebi. Omenila semsvoje trenerje, saj sem morala oleprepriati, da sem primerna kandi-datka zanje. Pomembno je tudi, dahitro odgovarjamo na njihova spo-roila in da poskrbimo za ohrani-tev stikov. To lahko naredimo z do-datnimi vpraanji o oli, treningih,pogojih za treninge, priporoa.

Kaja kerlj je prejela odgovoree iz petih univerz, med njimi sotudi najbolj prestine: Universityof Pennsylvania, Villanova Uni-versity, USC, Columbia Universityin Fordham University. Njen na-slednji cilj je zato tipendija, ki bipokrila stroke olanja. Ti so zelovisoki, okoli 50.000 dolarjev naleto.

portniki razmiljajotudi o tudiju v tujiniPestra ponudba Izhodie je lahkomednarodna matura in tudi portLjj Ko uenci izbirajosrednjo olo, gledajo tudi v boljoddaljeno prihodnost. Neka-teri zato izberejo eno od trehgimnazij, ki ponujajo medna-rodno maturo. Atletinja Kaja

kerlj, tretjeolka ljubljanskeentvike gimnazije, je o tuji-ni zaela razmiljati ele v sre-dnji oli.

Gradite kariero?

delo.si/kariera

delo-kariera

Tcollege SlovenijaPodmilakova 24, 1000 Ljubljana

T: 059 33 44 33 M: 051 33 55 46info@tcollege.si www.tcollege.si

V letu 2016 irimo mreo Tcollegev Sloveniji.

e bi eleli postati lan nae ekipein odpreti uni center Tcollege

v vaem kraju, nas pokliite.

Strokovne intrukcije, dobre ocene

ola za ponosne, samozavestne, uspeneola za ponosne, samozavestne, uspene

www.gfp.si