Vprašanja 30.Maj 2006 1. Kaj Je Državna

8/14/2019 Vpraanja 30.Maj 2006 1. Kaj Je Dravna

1/46

Vpraanja

30.maj 20061. Kaj je dravna suverenost & zorni koti

2. Primer pravnega pravila - napii sestavine ter za kakno pr pravilo gre (abstraktno,konkretno, splono, posamino)3. Avtentina razlaga normativnih pr aktov4. Kako se razlikuje materialno in formalno pr... in glede na to razvrstit natete pr panogecivilno procesno pravo, kazensko pravo, civilno pravo in kolizijsko pravo kot delmednarodnega prava, gospodarsko pravoizpit1.Definiraj demokratine in birokratine organe in navedi razliko(e?) med njimi.2. "Kdor koga razali, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do treh mesecev."Izlui sestavine pravnega pravila! Povej ali je navedeno pravno pravilo splono, abstraktno,

posamino, konkretno in povej kaj je znailno za tako pravno pravilo.

3. Derogacijska klavzula - kaj razume pod tem pojmom in kateri dve vrsti poznamo?4. Pojmovno opredeli sklepanje po podobnosti (v smislu analogije legis) ter argumentum acontrario. V em je razlika med njima?Junij 20051.V cem so temeljne znacilnosti pravnega pogleda na drzavo? BI se bilo mogoe izognititemu,da je drzava prana oseba?2. Opredelite pojem normativnega pravnega akta! Kateri sta poglavitni vrsti teh aktov? Zavskao od obeh vrst navedite tri primere!3. Eden od razlagalnih argumentov je tudi argumentum a cohaerentia. Pojasnite nejgovoizhodisce in njegove tri nosilne argumente!4. Hart opredeljuje pravo kot splet primarnih in sekundarnih pravnih pravil in ga oznacuje kot"srce" pravnega sistema. Ustavite te se, pri sekundarnih pravnih pravilih, jih na kratko

pojasnite in povejte, v cem je njihov pomen!izpit1.znailnosti moderne drave2.obiaj in obiaji v formalnem pravnem viru3.argumen koherentnosti4.kogentna, dispozitivna dispozicija, striktna in elastina dispozicijaSeptember 20061.pravne praznine v irem pomenu besede in katera naelo2. druinsko pravo. Ali je zasebno ali javno utemelji

3. poslovna in pravna sposobnost fizinih in pravnih oseb4. Neki glede nacije in drave. Naj en drug napie bolj tono.izpit1.Jellinekov pogled na drzavo2. razlogi za prenehanje veljavnosti zakona3. pojasni pojem pravnomocnosti in s katerima vrednotama se tesno povezuje4. zakonski jezik in njegove plastiizpit1.razlika med konfederacijo in federacijo2.razlika(formalna)med zakonom in uredbo3.pojasni samozaito in pojasni vsaj 2 tipa samozaite

4.neki v zvezi z zgodovinsko razlago prava


2/46

Nekaj vpraanj za UVP iz starih izpitov1. Katera dva pogleda na dravo loimo in kakne so razlike med nima? kateri izmed njiju bilahko bil (ni pa nujno) podlaga za totalitarne reime?2. Navedi oblikovne sestavine pravnega pravila3. Embarassed v kaknem odnosu je vsaka izmed njih z vsebino?

4. Razlike med avtentino in praktino razlago zakon!5. Razlika med polpredsednikim in predsednikim sistemom ?6. Razlika med moralo in pravom?7. Razlika pravno naelo in pravno pravilom?8. Razlika med javnim in zasebnim pravom?9. Razlike in podobnosti med integralnim in totalitarnim pogledom na dravo?10. Naravnopravna ola11. Znailnosti totalitarne drave?12. Pojasni dravno organizacijo v ojem in v irem smislu. Zakaj je ta delitev pomembna?13. Kaj pomeni pravnomonost sodne odlobe? Katere obraze pravnomonosti poznamo?Zakaj pravni red ne more obstati brez ustanove pravnomonosti?

14. Javno pravo in temeljne lastnosti. Katere panoge spadajo sem?15. Oblikovnost pravnega akta. Kako je pomembnost pravnega akta povezana z obliko?16. Skupna stalia naravnopravnih teorij.17. Kaken je korporativistien pogled na dravo in katere so skupne lastnostni z dravnimustrojem modernistine drave?18. Lastnosti subjektivistine in objektivistine zgodovinske razlage in katere so slabostisubjektivistine zgodovinske razlage19. Strnjeno opii zakonski pozitivizem20. Pravna drava21. Obvezna sodna praksa in precedenni sistem22. Analogije v kazenskem materialnem pravu (katere se lahko in katere se ne smejouporabljati)23. Delitev prava na formalno in materialno24. Platonova idealna drava25. Kaj so dispozicije s spreminjajoimi se pojmi26. Argumentum a fortiori ima pomembno vlogo - zakaj; katere so njegove bistveneznailnosti?27. Kaj je pravna panoga; katera so temeljna pravna podroja in katero merilo razloevanjauporabljamo pri delitvi na javno in zasebno?28. Dogmatina metoda!29. Pravica, njeni temeljni sestavini, obrazloi

30. Kaj je sistematina razlaga, 2 osrednja zorna kota?31. Zakonski pozitivizem!32. Razlika med kogentnim in dispozitivnim pravom?33. Zakaj je pravna oseba "umeten" pravni subjekt34. Poglavitna razlika med pravno diskontinualiteto iz leta 1945/1946 in pravno kontinualitetoiz leta 199135. Temeljne znailnosti Randbruchovega pojmovanja prava36. Temeljne znailnosti pravnega pogleda na dravo37. Normativni pravni akt, katere so 'osnovne oblike' in 3 primere pri vsaki38. Argumentum cohaerentia, in 3 'podargumente'39. Sekundarna pravna pravila kot jih je definiral hart

40. Kako vpliva pomembnost normativnih pravnih aktov na oblikovne sestavine?41. Morala kot pravni vir in zakaj se ne obenese najbolj kot formalni pravni vir?


3/46

42. Integralna in pogodbena teorija. V em je razlika, zakaj je to razlikovanje pomembno.43. Kateri vrsti pravnih oseb poznamo. Kako lahko neka drubena tvorba sploh postane

pravna oseba.44. Pomembnost pravnomonosti, predvsem formalna in materialna (opii). Katero pravnonaelo varuje in katerega lahko ogroa.

45. Zakonski pozitivizem in tvoje lastno mnenje o njem.46. Pravnopolitini temelji za naelo delitve in naelo enotnosti oblasti.47. Natej temeljna upravienja abstraktne pravice, kakna je meana interesno-voljna teorija

pravice48. Bistvene vsebinske in oblikovne spremembe med zakonom in uredbo49. Primer: Predsednik doloenega odbora lahko pred zaetkom seje umakne iz dnevnegareda posamezne zadeve. Ali lahko torej umakne tudi ve zadev? S katerim razlagalnimargumentom bi to razloili? S katerim argumentom bi prili do druganega sklepanja?50. Teorije o drubeni pogodbi (namen,cilj...)51. V em se razlikuje pravna sposobnost,poslovna sposobnost in deliktna sposobnost fizinihoseb

52. Pravne praznine v ojem pomenu te besede53. Kaj je to pravna praznina v irem smislu? Na podlagi katerih dveh nael jo razlagamo inutemelji zakaj?54. Temeljna razlika med ivljenskim primerom in konkretnim dejanskim stanom55. Razlike med pravnimi normami in tehnicnimi normami56. Kako je omejena pravna osebnost pravnih oseb57. Temeljni vidiki stopnjevitosti prava58. Izslui temeljni upravienji abstraktne pravice iz spodnjega doloila: Kdor drugemu

povzroi telesno pokodbo ali prizadane njegovo zdravje, mora povrniti stroke ki so munastali z zdravljenjem in potrebne stroke ki so nastali v zvezi s tem, ter izgubljeni dobiek,zaradi nezmonosti dela med zdravljenjem.59. Izlui primarno hipotezo in dispozicijo ter sekundarno hipotezo iz istega doloila kot jenapisan zgoraj, ter napii za kaksno sankcijo glede na namen gre v tem primeru.60. Kako vsebina normativnih pravnih aktov vpliva na oblikovne sestavine normativnih

pravnih aktov61. Opii znailnosti sankcije. Katere sankcije poznamo glede na namen?62. Razlika med poslovno in pravno sposobnostjo63. Razlika med zakonom in uredbo64. Razlika med korporacijami in ustanovami65. Pojasnite razlike med temeljnima oblikama vladavine!67. Pojasnite dejanski stan zlorabe pravice!

68. Napiite naine prenehanja zakona!69. Opii kaj so to primarna in sekundarna pravna pravila70. Strnjeno opii kaj so to normativni pravni akti71. Opii kaj je to dolznost ?72. Kaj je bistvena razlika med dolnostjo in dolnostnim upravienjem?73. Kaj bistvenge se zgodi s predpisom potem ko je ta objavljen v uradnem glasilu?74. Razlika med pravnim pravilom in pravnim nacelom.75. Kdaj dobi fizina oseba poslovno sposobnost ter kdaj jo lahko izgubi?76. Prenehanje veljavnosti splosnih pravnih aktov77. Opii pojem obiaja.


4/46

IZPIT 31.5.20071. NAELO PRAVNE ENAKOSTI- definicija, slabosti2. PRAVNA IN POSLOVNA SPOSOBNOST- razlike, in kako se razlikuje pravnasposobnost pr. in fizinih oseb3. PODZAKONSKI AKTI. Primer Pravilnika.

4. ANALOGIJA INTRA LEGEM. Kaj ureja. Katere pravne praznine. Razlika med notranjopravno praznino in klasino pravno praznino.September 20071.Pogodbene teorije o dravi2. Pravni subjekt ... nastanek3. Obiaji kot formalni pravni vir4. Naravnopravna teorija (primer z pravnim pozitivizmom)Kaj je Sankcija in katere vrste sankcij pozna??Kdaj normativni pravni akti prenehajo z veljavo, opii.Poslanci DZ so izvzeti iz kazenskega postopka oz. so kazensko neodgovorni za mnenje oz.glas podan na sejah DZ oz. njegovih delovnih telesih.

S kanim pravnim argumentom bi zagovarjal trditev da poslanec poleg tega da ne odgovarjakazensko za podano mnenje oz. glas, ne odgovarja tudi civilno?? Kako pa bi zagovarjaltrditev da poslanec odgovarja le kazensko??izpit1.Federativna drzava, kako so urejeni najvisji drzavni organi (predvsem zakonodajni) in kdo

je nosilec drzavne suverenosti.2. Kaj so tipska pravna pravila, katere vrednote zagotavljajo.3. Podzakonsko urejanje + primer4. Sistematicna razlagaOktober 071.Kaj je dravljanstvo. Naini pridobitve.2.Kaj je zloraba pravice. Temeljna razlika med subjektivistino in objektivistino teorijozlorabe pravice.3.Odlomek iz odlobe US kjer doloen predpis razlagajo da spada v poglavje to in to in da to

pomeni.... Kakna razlaga je to, znailnosti.4.Klasine pravne panoge. Katere spadajo v javno, katere v zasebno, znailnosti teh 2temeljnih skupin.


5/46

Kaj je dravna suverenost & zorni koti

suverenost- dravna oblast je najmoneja in najvija sile v drubi, ker ima monopol nad

sredstvi prisiljevanja

zunanja suverenost- neodvisnost ene dravne organizacije nasproti drugim dravnim organizacijamenake vrste

- je relativna, zaradi edalje veje medsebojne odvisnosti drav- drava je zunanje suverena, dokler na pravno oblien nain ne prevzame

dolnosti, da se podreja zapovedim in predpisom, ki jih enostransko narekujedruga drava

notranja suverenost:- monopol nad razpolaganjem s sredstvi fizinega prisiljevanja in nad njegovim

izvrevanjem- dravno oblast tejemo za vrhovno, samostojno, izvirno, vseobseno in enotno

Avtentina razlaga normativnih pravnih aktov

Avtentina razlaga spada pod obvezno razlago, kjer sta oblikovalec pravne dolobein njen razlagalec identina. Obvezna je tudi tista, ki nastaja v procesu uporabljanjaprava in je naloena dravnim organom. e gre za zakon ali kaken drug oblastnisploni pravni akt, sprememba ni mogoa. V potev lahko prihaja nova izdaja zakona(spremenjena ali dopolnjena) ali pa njegova avtentina razlaga, ki sporno indvoumno besedilo na novo opredeli. Avtentina razlaga ni prava razlaga zakona, vresnici je le njegovo preoblikovanje, ki ima vse znailnosti novega pravnega besedila.Ima povratno moc, njena casovna veljavnost se ujema z veljavnostjo interpretiranegaakta.

Kako se razlikuje materialno in formalno pravo

MATERIALNO PRAVO o njem govorimo e gre za pravice in pravne dolnosti vprimarnih (temeljnih) razmerjih med pravnimi subjekti.Za to vrsto prava gre: pri pravicah in pravnih dolnostih pravnih subjektov v pogodbenih razmerjih (npr.

pri kupoprodajni pogodbi), v razmerjih med zakoncema,

v razmerjih glede stvari (npr. pri lastninski pravici), pri pravicah in dolnostih dravnih organov, pri temeljnih (ustavnih) pravicah in dolnostih,Tipini pravni panogi materialnega prava sta civilno in kazensko (materialno)pravo.

FORMALNO PRAVO ureja: ustroj pravnih oseb (organizacijsko pravo), postopek, v katerem se pravice in pravne dolnosti oblikujejo, uporabljajo in

varujejo (postopkovno pravo) in zunanjo spoznavno obliko, ki jo morajo imeti normativni pravni akti in pravna

dejanja, da so pravno veljavna.


6/46


7/46

- sklepamo, da pravna posledica velja samo za dejanski stan s taknimisestavinami- sklepamo, da pravna posledica ne velja za dejanski stan, ki takihsestavin nima

uporaba:

- argumentum a contrario je lahko sredstvo, s katerim ugotovimo, da gre za pravnopraznino, ne more pa zapolnjevati pravnih praznin

- pomemben je za razlaganje tistih predpisov, ki doloajo pristojnost dravnihorganov in upravienj

razmerje(razlika) med zakonsko analogijo in argumentum a contrario- nista vzporedna, ni ju mogoe soasno uporabljati- temelj zakonske analogije : neposredno pravno urejeni in neurejeni primer sta si v

bistvenem podobna- temelj argumentum a contrario : neposredno pravno urejeni in neurejeni primer sta

si v bistvenem razlina

- zakonska analogija : bolj se uporablja v civilnem, v kazenskem pravu pa jeprepovedana- argumentum a contrario : uporablja se v civilnem in v kazenskem pravu-

V cem so temeljne znacilnosti pravnega pogleda na drzavo? BI se bilo mogoeizogniti temu,da je drzava pravna oseba?PRAVNI POGLEDI NA DRAVOJellinek:- dravo je pravna oseba, ima pravno sposobnost in je samostojni nosilec pravic- temelj drave je ozemlje in prebivalci, ki v okviru drave uresniujejo svoje

namene

- drava kot namensta enotnostKelsen:- drava je personifikacija pravnega reda- drava je zgolj sistem pravnih norm, med dravo je identina pravnemu redu

monistina teorija- zanika obstoj drave kot samostojnega pojava

Nebi se bilo mogoe izogniti, saj drava nebi morala opravljati in nastopati v pravnihposlih, e ji nebi bila priznana pravna subjektiviteta.

Opredelite pojem normativnega pravnega akta! Kateri sta poglavitni vrsti teh aktov?Za vskao od obeh vrst navedite tri primere!

definicija:- nosilec pravnih sprememb, ki se nanaajo na nastajanje, spreminjanje in

razveljavljanje- navzven je spoznaven kot ustrezna izjava volje, katere pomen so pravna pravila- je izjavno dejanje pravnega subjekta, s katerim se ustvari pravno pravilosploni pravni akti:- pomenski nosilci splonih in abstraktnih pravnih pravil

- vsebina zadeva iri krog individualno nedoloenih naslovnikov, ki se pojavijo vzamiljenem razmerju


8/46

posamini pravni akti:- splona in abstraktna pravila normativno individualizirajo in konkretizirajo- vsebina akta se nanaa na doloeno pravno osebo in na posamino razmerje- zasebni: enostranski in dvostranski (oporoke, pogodbe)

oblastni: upravni in sodni akti, s katerimi dravni organi odloajo o doloenih

zadevah

Eden od razlagalnih argumentov je tudi argumentum a cohaerentia. Pojasnitenejgovo izhodisce in njegove tri nosilne argumente!

ARGUMENTUM A COHAERENTIAdefinicija:- temelji na domnevi, da je pravni sistem notranje povezana celota in da v njem ne

sme biti antinomij- antinomija : e so v pravnem sistemu pravila, ki so med seboj nezdruljiva- argumentum a cohaerentia napoti na merila, ki omogoajo, da odpravimo

neusklajenost med pravnimi praviliasovni argument:- upoteva as, v katerem je pravni akt nastal (mlaji pravni akt razveljavi

starejega)argument hierarhije:- opira se na stopnjo avtoritete organa, ki je pravni akt ustvaril (viji pravni akt

razveljavi nijega)argument specialnosti- izhaja iz tega, da je treba enako obravnavati subjekte, ki sodijo v isto kategorijo

(mlaji specialneji akt razveljavi starejega splonega)

Hart opredeljuje pravo kot splet primarnih in sekundarnih pravnih pravil in gaoznacuje kot "srce" pravnega sistema. Ustavite se, pri sekundarnih pravnih pravilih,jih na kratko pojasnite in povejte, v cem je njihov pomen!

Sama primarna pravila nalagajo dolnosti in povedo, kaj posamezniki morajo oz.esa ne smejo storiti.

Sekundarna pravna pravila, ki odpravljajo pomanjkljivosti primarnih so:

nedolonost primarnih pravil odpravlja pravilo o priznanju veljavnosti (rule ofrecognition) doloa lastnosti primarnih pravil, da jih lahko identificiramo kotpravila doloenega pravnega sistema; za veljavnost primarnih pravil zadoa, daso splono uveljavljena, za veljavnost sekundarnih pa je potrebno, da jih dravniuradniki sprejemajo kot skupne standarde uradnega delovanja in se po njih tudidejansko ravnajo

statinost primarnih pravil odpravljajo pravila o spreminjanju (rules od change) pooblaajo, da posamezniki ali enote posameznikov (npr. zakonodajni organi)primarna pravila spreminjajo, razveljavljajo in uvajajo nova


9/46

neuinkovitost primarnih pravil odpravljajo pravila o sojenju (rules ofadjudication) opredeljujejo sodne organe in postopek, v katerem pristojne osebeoblastno presodijo, ali so bila primarna pravila krena, da v primeru kritve izreejoustrezno sankcijo in s tem prispevajo k temu, da so pravna pravila uinkovita.

Znailnosti moderne drave

Moderna drava ima na razpolago niz ukrepov, cel sistem, ki dravljane in prostor,varujejo pred nepremiljenimi posegi in neelenimi smermi razvoja.Moderna drava upoteva aktivne dravljane, zato lahko priakujemo, da se bodosproili varovalni sistemi. Oblast pa se v moderni dravi deli na: ZAKONODAJNO,IZVRNO in pa SODNO OBLAST.

Obiaj in obiaji v formalnem pravnem viru

obiaj kot formalni pravni vir:- uzance : obiaji, ki so zapisani in prevzeti v posebno zbirko (tudi sinonim za

formalni pravni vir)- uzance oblikujejo jih tisti drubeni organi, ki se strokovno ukvarjajo zdrubeno prakso sodia

- sklicevanje : pravno pravilo ne prevzema vsebine obiaja neposredno, ampak senanj le sklicuje

- uporabno ko je drubeno ivljenje tako raznoliko, da ni mogoepredvideti vseh tipov vedenja in ravnanja- pravo lahko zapoveduje, naj posamezniki ravnajo v skladu z obiaji- pravo ki obiaje sankcionira izraa zapoved, da je treba poznati tistapravila, ki se na obiaj navezujejo- pri sklicevanju na obiaj pravo doloa meje, v katerih se obiajuveljavlja

Argument koherentnosti Argumentum a coherentia

Argumentum a cohaerentia je razlagalni argument, ki temelji na domnevi, da je

pravni sistem notranje povezana usklajena celota in da zato v njem ne sme bitiantimonij.Za antimonijo gre, e so v pravnem sistemu pravila, ki so med seboj nezdruljiva(inkompatibilna).

Primer: Nezdruljivo je npr. pravilo, ki zapoveduje, s pravilom, ki prepovedujedoloeno storitev.

Argumentum a cohaerentia napotuje na merila (argumente), ki omogoajo, da ta intudi druga nasprotja oz. neusklajenost med pravnimi pravili odpravimo. Znani sozlasti trije argumenti te vrste: asovni (kronoloki) argument - upoteva as, v katerem je pravni akt nastal

(Lex posterior derogat legi priori),


10/46

argument hierarhije - opira se na stopnjo avtoritete organa (argument avtoritete),ki je pravni akt ustvaril (Lex superior derogat legi inferiori),

argument specialnosti - izhaja iz tega, da je treba enako obravnavati subjekte, ki

sodijo v isto kategorijo (Lex specialis derogat legi generali).

Kogentna, dispozitivna dispozicija, striktna in elastina dispozicija

Primarna dispozicija lahko dopua, da pravni subjekt dispozicijo pravnega pravilazamenja z novo (lastno) dispozicijo, ki mora biti oblikovana v mejah pravnegaupravienja te dispozicije imenujemo dispozitivne dispozicije.

Dispozicije zraztegljivimi (elastinimi) pojmi relativno nedoloeno opisujejo, kakonaj se vedemo in ravnamo (npr. kot dober gospodar, javni interes). Gre za pojme,ki so vsebinsko soodvisni od okoliin primera in od izoblikovnih standardov vedenjain ravnanja. So pojmi s spreminjajoo se vsebino. S tem, da se njihova vsebinaprilagaja raznolikim dejanskim okoliinam, je omogoeno, da je merilo ravnanjaenako v okoliinah, ki so si v bistvenem podobne, razlino pa v okoliinah, ki se odprvih bistveno razlikujejo.

Kogentna dispozijca = striktno doloeno kakna mora biti. Znailno je za kazenskopravo.

1.ZNAILNOSTI MODERNE DRAVE:ima organizirano in suvereno oblast, ki se raztteza nad doloenim teritorijem iiprebivalstvom.Pomembne temeljne lastnosti moderne drave so sekularnost,demokratinost in organiziranost v pomenu p.drave (ne vem e bi pr temvpr.loh pisal mau kj o razvoju moderne drave-e gdo kj ve naj pove)

3.ARGUMENT KOHERENOSTI:

je razlagalni argument, ki temelji na domnevi da je pravni sistem notranjeusklajena celota in da zato v njem ne sme biti antimonij(za antimonijo gre,e so

v p.sistemu pravila,ki so med seboj inkompatibilna)Napotuje na merila, ki omogoajo da ta in tudi druga nasprotja oz.neusklajenost med p.pravili odpravimo.Znani so zlasti 3 argumenti te vrste:-argumenti kronologije-argumenti hiearhije-arg.specialnosti

4.KONGENTNA,DISPOZITIVNA,STRIKTNA IN ELASTINA DISPOZICIJA

-striktna dispozicija:natanno in jasno je e iz njenega opisa razvidno,kako najse pravni subjekti vedejo in ravnajo. Striktno sporoilo vsebujejo matematini

znaki,jezikovni znaki pa so e po svoji naravi pomensko porozni in jih spremljaustrezen rob dvoma.


11/46

-dispozitivna dispozicija:to so dispozicije ki dopua, da pravni subjektdispozicijo pravnega pravila zamenja z novo(lastno)dispozicijo,ki mora bitioblikovana v mejah p.upravienja.e p.subjekt te monosti ne izrabi,gazavezuje dispozicija,ki je doloena v zakonu ali drugem formalnem p.viru-elastine dispozicije(js bi rekla da je tuki mislil na dispozicije z elastinimi

pojmi):dis. z elastinim pojmi relativno nedoloeno opisujejo kako naj sevedemo in ravnamo.nedoloni(raztegljivi) pojmi so pojmi s spreminjajoo sevsebino.S tem da se njihova vsebina prilagaja raznolikim dejasnkimokoliinam, je omogoeno, da je merilo ravnanja enako v okoliinah, ki so siv bistvenem podobne, razlino pa v okoliinah ki se od prvih bistvenorazloujejo.

OBIAJ IN OBIAJI V FORMALNEM P.AKTUobiaj kot formalni pravni vir:- uzance : obiaji, ki so zapisani in prevzeti v posebno zbirko (tudi sinonim za

formalni pravni vir)

- uzance oblikujejo jih tisti drubeni organi, ki se strokovno ukvarjajo zdrubeno prakso sodia

- sklicevanje : pravno pravilo ne prevzema vsebine obiaja neposredno, ampak senanj le sklicuje

- uporabno ko je drubeno ivljenje tako raznoliko, da ni mogoepredvideti vseh tipov vedenja in ravnanja- pravo lahko zapoveduje, naj posamezniki ravnajo v skladu z obiaji- pravo ki obiaje sankcionira izraa zapoved, da je treba poznati tistapravila, ki se na obiaj navezujejo- pri sklicevanju na obiaj pravo doloa meje, v katerih se obiajuveljavlja

pravne praznine v irem pomenu besede in katera naela

Praznine v irem pomenu besede se od klasinih pravnih praznin razlikujejo potem, da so to obseneja pravna podroja, ki kot celota niso pravno urejena. Spravnimi prazninami v irem pomenu imajo opraviti drave, ki nastanejo na novo, alipa drave, v katerih se tip ureditve v celoti kakovostno spremeni.

NAELU PRAVNE KONTINUITETE.

NAELU PRAVNE DISKONTINUITETE.

druinsko pravo. Ali je zasebno ali javno utemelji

DRUINSKO PRAVOskupek pravnih pravil in nael, ki urejajo zakonsko zvezo, izvenzakonsko skupnost,

razmerja med stari in otroci, rejnitvo, skrbnitvonaelo avtonomije je zelo omejenopravila civilnega prava so veinoma kogentna


12/46

zasebno pravo: subjekti so enakopravni, avtonomni in pravno svobodni,uresniujejo lastne interesepanoge: civilno, gospodarsko, druinsko in delovno ter mednarodno zasebno

pravo

poslovna in pravna sposobnost fizinih in pravnih oseb

pravna sposobnost pravne osebe- oja, bolj omejena kot pri fizinih osebah- ne more imeti pravic in dolnosti, ki temeljijo na lovekovih naravnih lastnostih- pravnim osebam je dovoljeno tisto, kar je predvideno kot njihova pristojnost- sposobnost je omejena na dejavnost zaradi katere je bila pravna oseba

ustanovljena in pravno priznanaposlovna sposobnost pravne osebe- giblje se v mejah pravne sposobnosti

- v tem obmoju smejo delovati njeni organi- prevzema odgovornost za pravice, ki jih ima

Jellinekov pogled na drzavo

PRAVNI POGLEDI NA DRAVOJellinek:- dravo je pravna oseba, ima pravno sposobnost in je samostojni nosilec pravic- temelj drave je ozemlje in prebivalci, ki v okviru drave uresniujejo svoje

namene- drava kot namensta enotnost

razlogi za prenehanje veljavnosti zakona

Konec veljavnosti je lahko doloen in izraen na ve nainov.Pomembno je, da je konec veljavnosti kar najbolj natanno opredeljen. Najboljenostavni je, da e sam sploni pravni akt pove, kdaj se izteka njegova veljavnost. Vpravni praksi ta monost ni najbolj pogosta, saj sploni pravni akt praviloma ne moredoloiti do kdaj naj velja, ker je to odvisno od njegove uinkovitosti in od

spreminjajoih se drubenih razmer.

Najbolj pogosto pa je, da sploni pravni akt (npr. zakon) neha veljati v trenutku, kiga oznai kasneji(mlaji)pravni akt, s katerim je ustrezno pravno podroje na novopravno urejeno ali vsaj spremenjeno in dopolnjeno (npr. novi kazenski zakonikrazveljavi starega).

ARGUMENT AVTORITETE:Lex superior derogat legi inferiori - viji sploni pravni akt razveljavi nijega

ASOVNI ARGUMENT:

Lex posterior derogat legi priori - mlaji sploni pravni akt razveljavi starejega,kolikor ima njemu nasprotno vsebino


13/46

ARGUMENT SPECIALNOSTI V POVEZAVI S ASOVNIM ARGUMENTOM:Lex specialis posterior derogat legi generali priori - mlaji specialneji splonipravni akt razveljavi starejega splonega, kolikor mlaji bolj specialno ureja tistotvarino, ki je bila prej opredeljena v splonejem pravnem aktu

pojasni pojem pravnomocnosti in s katerima vrednotama se tesno povezuje

Pravnomonost konkretnega oblastnega pravnega akta pomeni, da: pravne odlobe ni ve mogoe izpodbijati z rednimi pravnimi sredstvi

(neizpodbojnost ali formalna pravnomonost pravne odlobe) in so tako prizadete stranke kot dravni organi vezani na vsebino pravne odlobe

(materialna pravnomonost).Pravnomono odloeno zadevo sprejemamo kot pravno pravilno in resnino (Resiudicata pro veritate accipitur).Pravnomona odloba je dokonna in ustvarja pravo za vse tiste, ki se jih zadeva tie(Res iudicata facit ius inter partes).

Vrednoti:

Pravnomonost prepreuje, da bi bilo e enkrat mogoe odloati o isti zadevi(prepoved dvakratnega obravnavanja zadeve, ki je e pravnomona: Ne bis in idem).

Pravnomonost prav tako omogoa da se ne posega ve v pridobljene pravice.

zakonski jezik in njegove plasti

Izhodie zakonskega jezika je sploni pogovorni jezik, ki ga pomensko doloamoglede na vsakdanjo in splono rabo.zakonski jezik- izhodie zakonskega jezikaje pogovorni jezik

- zakonski jezik je vselej nad pogovornim- sploni pogovorni jezik je izhodie za razumevanje zakona- razlagaleva dolnost je, da ugotovi, kakne vrste izrazov zakon vsebuje in h

kaknim zvrstem izrazi sodijo

Obiajno izhajamo iz tega, da gre za sploni pogovorni jezik, kolikor ni tehtnihrazlogov, ki ta odstop utemeljujejo.

Druga zvrst zakonskega jezika so sploni izrazi in besede, ki imajo v pravudrugaen pomen, kot ga imajo v splonem pogovornem jeziku (npr. izrazi kot sootrok, krivda,...).


14/46

Tretja plast pravnega jezika so pravni izrazi, ki so sad pravnega in pravnikegajezika in ki imajo kot taki vselej poseben pravni pomen (npr. izrazi, kot so pravni akt,pravna fikcija, pravna domneva, pravno dejstvo,...).

K strokovnemu izrazju sodi tudi tista plast zakonskega jezika, pri kateri zakon

posega na druga strokovna podroja in to izrazje prevzema v zakonski jezik (npr.prevzemanje ekonomskega izrazja).

Razlika med konfederacijo in federacijo

federativna drava

- drava, ki sestoji iz dveh ali ve politino-teritorialnih enot, a nastopa kot enotenpravni subjekt

- je pravno utrjena z zvezno ustavo, ki razmejuje pristojnost med federacijo infederalnimi enotami

- zvezni organi: predstavniko telo je dvodomno: v enem domu je predstavljenafederacija kot celota, v drugem domu pa interesi federalni enot

- gre za podvrsto unitarne drave z veliko stopnjo decentralizacijekonfederacija- trajna zveza suverenih drav, ki temelji na mednarodni pogodbi- ima skupne organe in uresniuje tiste zadeve, ki so v skupnem interesu- drave lanice odloitve sprejemajo soglasno

Razlika(formalna)med zakonom in uredbo

Uredba

Za uredbo je znailno, da je izvrilni predpis. Ustrezen izvrilni organ lahko skrbi zaizvrevanje predpisov le tako, da tudi sam izdaja splona in abstraktna pravnapravila. Predpis je lahko izvrilen samo tedaj, ko temelji in se opira na akt, ki gaizpeljuje.

Pooblastilo za izdajanje uredb je vsebovano v ustavi in (ali) zakonu. Ustava lahkodaje uredbodajalcu splono pooblastilo za izvrevanje zakona in drugih predpisov,ki jih sprejema zakonodajalec.Zakoni kot osrednji sploni pravni akti urejajo vse tiste zadeve, ki so poglavitne,temeljne, osrednje za doloen pravni sistem, a hkrati niso tako pomembne, da bi bileurejene e v ustavi.

Zakon:


15/46

Zakoni morajo biti v skladu s splono veljavnimi naeli mednarodnega prava in zveljavnimi mednarodnimi pogodbami, ki jih je ratificiral dravni zbor. V tem pomenu jemednarodno pravo hierarhino nadrejeno zakonom.

Slovenska ustava uporablja enoten pojem zakona.

Gre za znano delitev zakonov na splone in posebne zakone: SPLONI (GENERALNI) ZAKON se nanaa na vse pravne subjekte, ki jih

predmet pravnega urejanja zadeva (npr. zakon o zdravstvenem zavarovanju). POSEBNI (SPECIALNI) ZAKON izloa doloeno tvarino in jih obravnava drugae,

kot je to urejeno s splonim zakonom (npr. zakon o zdravstvenem zavarovanjukmetov).

pojasni samozaito in pojasni vsaj 2 tipa samozaite

Samozaita naeloma ni dovoljena, ker bi vodila do nekontrolirane uporabe nasiljavsakega proti vsakomur in bi omogoala vrnitev v naravno stanje, v katerem gre zavojno vseh proti vsem (bellum omnium contra omnes).Moni sta dve izjemi: ko je treba prizadeti stranki dopustiti, da se v pravno dovoljenih mejah brani z

lastno silo in z lastnimi dejanji, ker gre za neposredni protipravni napad alinevarnost, ki ju ni mogoe odvrniti na kaken drug nain (npr. v primeru silobrana)

stranke lahko v nekaterih primerih prepustijo razreitev spora razsodiu (kotnedravnemu organu), ki ga same izberejo drava to reitev sprejema in je

pripravljena arbitrano odlobo tudi prisilno izvriti, e prizadeta stranka takopredlaga in e so izpolnjene potrebna predpostavke.

Katera dva pogleda na dravo loimo in kakne so razlike med nima? kateri izmednjiju bi lahko bil (ni pa nujno) podlaga za totalitarne reime?

SOLIDARISTINI POGLEDI NA DRAVO- teorije o socialni dravi oz. dravi blaginje

- osnova je naelo drubene solidarnosti in usmerjenost v blagostanje drube- zahteva da drava pole varnostne funkcija zagotavlja tudi ekonomsko in socialno

varnost- zagotovitev minimalne plae, zaita delavcev, zdravstvena zaita,

izobraevanje delavcev- temeljni pogoj je visoka stopnja materialnega drubenega bogastva in

solidaristina ozaveenost lanov drube

NEOKORPORATIVISTINI POGLEDI NA DRAVO- drava je upravna institucija korporativnega telesa naroda

- izvaja skupne interese v obliki politike- drava ni loena od ljudi, niti jim ni nadrejena


16/46

- korporativna drava je organizirano ljudstvo- njena naloga je minimalizirati spore in nasilje in ustvariti harmonijo med ljudmi

Navedi oblikovne sestavine pravnega pravila

sestavine pravnega pravila:- pravno pravilo je sestavljeno iz dveh delov, ki sta notranje razlenjena, in med

seboj smiselno in normativno povezana, drugi del pride v potev samo le prvi delni udejanjen

- 1. del:- primarna hipoteza (dejanske okoliine)- primarna dispozicija (pravna posledica)

- 2. del:- sekundarna hipoteza (pravna kritev, negacija primarne dispozicije)- sekundarna dispozicija (sankcija)

Razlike med avtentino in praktino razlago zakon!

razlika med praktino in znanstveno razlago:- praktina razlaga : kljub splonosti in abstraktnosti mora opredeliti zakonski

dejanski stan tako, da dopua enopomensko odloitev v ivljenjskem primeru

Avtentina razlaga spada pod obvezno razlago, kjer sta oblikovalec pravne dolobein njen razlagalec identina. Obvezna je tudi tista, ki nastaja v procesu uporabljanjaprava in je naloena dravnim organom. e gre za zakon ali kaken drug oblastnisploni pravni akt, sprememba ni mogoa. V potev lahko prihaja nova izdaja zakona

(spremenjena ali dopolnjena) ali pa njegova avtentina razlaga, ki sporno indvoumno besedilo na novo opredeli. Avtentina razlaga ni prava razlaga zakona, vresnici je le njegovo preoblikovanje, ki ima vse znailnosti novega pravnega besedila.

5. Razlika med polpredsednikim in predsednikim sistemom ?predsedniki sistem- predsednik :

- izvrilna oblastsamostojno vodi zunanjo in notranjo politiko, ob njemso ministri- ne more razpustiti kongresa in razpisati predasnih volitev,- vezan je na zakone, ki jih sprejema kongres, a ima suspenzivni veto

- politino neodgovoren kongresu, ne more ga odstaviti, mona jeobtoba predsednika (inpeachment)- imenuje lane vrhovnega sodia, kongres mora dati soglasje

- kongres :- nosilec zakonodajen oblasti, izdaja zakone- ne more izglasovati nezaupnice predsedniku- doloa proraun, tako utesnjuje predsednikovo politiko in delovanjevrhovnega sodia

- vrhovno sodie :- odloa o skladnosti zakonov z ustavo lahko razglasi predpisekongresa in predsednika za neustavne

- sodne odlobe vrhovnega sodia so formalni pravni vir (sistem sodnihprecedensov


17/46

parlamentarno predsedniki sistem (polpredsednikki)- predsednik :

- ima bistveno bolj okrepljeno vlogo, kot predsednik v parlamentarnemsistemu

- ima pooblastilo da predseduje sejam vlade in podpisuje njene akte,- imenuje prvega ministra, ostale ministre pa imenuje in razreuje- vlada :

- posebno telo, ki je odvisno od parlamenta

6. Razlika med moralo in pravom?

znailnosti prava:- pravna pravila so nartno oblikovana, med seboj usklajena in tvorijo enoten

pravni sistem- pravo ureja zunanje vedenje in ravnanje pravnih naslovljencev, ki ga je mogoe

izsiliti- je praviloma kodificirano, pravice in dolnosti so vnaprej tono doloene- je racionalna tvorba, ki jo dojemamo z razumom- pravna sankcija je vnaprej doloena, pogoji za njen nastop se ugotovijo v

vnaprej predvidenem postopku- temeljna funkcija prava : v drubo vnaa red, ki se dosee tako, da je zunanje

ravnanje subjektov usklajeno- usklajenost je treba utrjevati zlasti e so drubena razmerja konfliktna in ogroajo

obstoj in delovanje drube- pravno urejanje : potrebno je ko zaradi razlik med ljudmi ni mogoe, da bi ti

delovali usklajeno, ne da bi bili podrejeni enakim pravilomznailnosti morale:- socialna razprenost, ni enotna, obstaja ve nasprotujoih si moral- je elastina, ni vpeta v toge forme, ki naj bi utrjevale njeno vsebino- je iracionalna in emocionalna, dojemamo jo s celotnim lovekovim bistvom- gre za je skupek vrednot, ki so del drubene in individualne zavesti- te vrednote opredeljujejo, kaj je za loveka dobro in kaj slabo, kaj je humano in

kaj ne- na temelju teh vrednot se izreka vrednostne sodbe, s katerimi se ocenjuje

lovekovo ravnanje- vrednostne sodbe : ni jih mogoe posploevati, ker se tesno prilegajo okoliinam

posameznega primera- nastanek morale : nastaja postopoma, kot spontano ponotranjenje moralnih pravil,mono ga je organizirano

7. Razlika pravno naelo in pravno pravilom?

PRAVNO NAELOdefinicija:- pravno naelo ni neposredno uporabno- posreduje vrednostno merilo, kako naj ravnamo v pravnih razmerjih v katerih smo

nosilci pravnih pravil- terja da ravnamo sorazmerno in s pravo mero


18/46

- vrednostni temelj, ki ga udejanjamo prek tipov vedenja in ravnanja- uveljavitev nael: v praksi, sad znanstvenega sistemiziranja in preuevanja

pravne snovi- ujemanje s pravnimi pravili: e izraajo temeljne pravne pojme in temeljna vodila

prava

PRAVNO PRAVILOdefinicija:- pravno pravilo pove kako naj se subjekti vedejo in ravnajo v drubenih razmerjih- pravna pravila so prisilna drubena pravila, ki jih sankcionira drava, kar je

bistvena lastnost po kateri se pravna pravila razloujejo od drugih drubenihpravil

- nalagajo kako naj se pravni subjekti ravnajo, da doloenih posledic ne bi bilo inkako naj ravnajo da bi doloene posledice nastale

- pravna pravila lahko urejajo samo lovekovo zunanje vedenje in ravnanje, nenotranjega vedenja

8. Razlika med javnim in zasebnim pravom?

javno pravo:pravna razmerja v katerih so pravni subjekti drug drugemu podrejeni ali nadrejeninadrejena je drava, kot organ oblasti, prisilno oklepa pravna razmerja in udejanja

javne interesepodrejeni subjekti so naslovljenci pravnih dolnostipanoge: ustavno, upravno, finanno, kazensko, postopkovno, cerkveno in

mednarodno javno pravozasebno pravo: subjekti so enakopravni, avtonomni in pravno svobodni, uresniujejo

lastne interesepanoge: civilno, gospodarsko, druinsko in delovno ter mednarodno zasebno

pravo

Razlike in podobnosti med integralnim in totalitarnim pogledom na dravo?

TOTALITARNI POGLEDI NA DRAVO

- znailna absolutna prevlada ene ideologije, ki je edina pravilna in potrebna zarazvoj posameznikov in drube- dejanska oblast je v rokah ene politine stranke, ki jo vodi en lovek- drava ima popoln monopol nad sredstvi mnoinega komuniciranja, vojaki

monopol- nadzor nad drubo opravlja teroristina tajna policija, podrejena vodji- drava ima popoln nadzor nad posameznikom- zavraa vestrankarski pluralizem, delitev oblast, koncept pravne drave, nadzor

nad gospodarstvom-SOCIOLOKI IN POLITOLOKI POGLEDI NA DRAVO

- nastanek, razvoj in znailnosti drave preuujejo na temelju drubenih razmerij- vzrok za nastanek drave vidijo v dominaciji ene drubene skupine nad drugo


19/46

Naravnopravna ola

Od srede 17. stol. do 18. stol. se pojavlja stremljenje po splonem, naravnem pravu,ki naj bi bilo veno in nespremenljivo. Vsebino naj bi izvajali iz loveke pameti insploh narave prava. To bi naj imelo prednost pred pozitivnim pravom.Marsikaj, kar so

imeli za naravno pravo, so njeni predstavniki povzemali iz rimskega prava ali iznemkega. HUGO GROTIUS je bil zaetnik te ole, je postavil temeljemednarodnopravni vedi. Ta ola je mono vplivala na nastanek vejih kodifikacijproti koncu 18. stol. in zaetku 19. stol

Znailnosti totalitarne drave?

TOTALITARNI POGLEDI NA DRAVO- znailna absolutna prevlada ene ideologije, ki je edina pravilna in potrebna za

razvoj posameznikov in drube- dejanska oblast je v rokah ene politine stranke, ki jo vodi en lovek

- drava ima popoln monopol nad sredstvi mnoinega komuniciranja, vojakimonopol

- nadzor nad drubo opravlja teroristina tajna policija, podrejena vodji- drava ima popoln nadzor nad posameznikom- zavraa vestrankarski pluralizem, delitev oblast, koncept pravne drave, nadzor

nad gospodarstvom

Pojasni dravno organizacijo v ojem in v irem smislu. Zakaj je ta delitevpomembna?

dravna organizacija v irem pomenu- drubena skupnost, ki jo na doloenem ozemlju prisilno ureja dravna oblast- splet ozemlja, prebivalstva in dravne oblastidravna organizacija v ojem pomenu = dravna oblast- organizacija, ki ima monopol nad sredstvi za fizino prisiljevanje in nad njihovim

izvrevanjem- dravna oblast tako vodi drubo- teritorialna oblast: dravna oblast mora biti uinkovita in se razteza na dravnem

ozemlju- personalna oblast: dravna oblast se razteza na vse osebe, ki se nahajajo na

dravnem teritoriju

Kaj pomeni pravnomonost sodne odlobe? Katere obraze pravnomonostipoznamo? Zakaj pravni red ne more obstati brez ustanove pravnomonosti?

Pravnomonost konkretnega oblastnega pravnega akta pomeni, da: pravne odlobe ni ve mogoe izpodbijati z rednimi pravnimi sredstvi

(neizpodbojnost ali formalna pravnomonost pravne odlobe) in so tako prizadete stranke kot dravni organi vezani na vsebino pravne odlobe

(materialna pravnomonost).

Obrazi pravnomonosti:


20/46

Smisel pravnomonosti upravnih odlob je v tem, da ni mogoe posegati v epridobljene pravice in pravne poloaje in da seveda tudi ni mogoe stopnjevatiobveznosti, ki so bile stranki v isti zadevi e naloene (subjektivnapravnomonost).Objektivna pravnomonost za upravne odlobe ni sprejemljiva. Bila bi neivljenjska

in bi pomenila, da pristojni dravni organi o istem predmetu v nobenem primeru nesmejo pravno odloati. Bilo bi neutemeljeno, e pristojni dravni organ ne bi smelkasneje npr. ugodneje odloiti o stvari, ki je bila e odloena.

Brez ustanove pravnomonosti pravni red nebi mogel funkcionirati, ker nebi bilo nikolimogoe izvriti sodnih odlob, e bi bila omogoena stalna pritoba na odloitevsodi.

Javno pravo in temeljne lastnosti. Katere panoge spadajo sem?

javno pravo:pravna razmerja v katerih so pravni subjekti drug drugemu podrejeni ali nadrejeninadrejena je drava, kot organ oblasti, prisilno oklepa pravna razmerja in udejanja

javne interesepodrejeni subjekti so naslovljenci pravnih dolnostipanoge: ustavno, upravno, finanno, kazensko, postopkovno, cerkveno in

mednarodno javno pravo

Oblikovnost pravnega akta. Kako je pomembnost pravnega akta povezana z obliko?

oblikovne sestavine normativnega pravnega akta:- izdaja ali sprejem pravnega akta, posebej predviden postopek, ustrezna izjava z

zunanjim izraznim sredstvom- omogoajo, da pravni akt lahko nastane- idealno e so oblikovne in vsebinske sestavine uravnoteene

Skupna stalia naravnopravnih teorij.

Skupno izhodie naravnega prava je, da je: veno in nespremenljivo, splono veljavno, vsebinsko pravilno, mogoe spoznati z razumom in nadrejeno pozitivnemu pravu.

Kaken je neokorporativistien pogled na dravo in katere so skupne lastnostni zdravnim ustrojem modernistine drave?


21/46

NEOKORPORATIVISTINI POGLEDI NA DRAVO- drava je upravna institucija korporativnega telesa naroda- izvaja skupne interese v obliki politike- drava ni loena od ljudi, niti jim ni nadrejena- korporativna drava je organizirano ljudstvo

- njena naloga je minimalizirati spore in nasilje in ustvariti harmonijo med ljudmi

Lastnosti subjektivistine in objektivistine zgodovinske razlage in katere so slabostisubjektivistine zgodovinske razlage

objektivistini nain razlage:- zakonsko besedilo razlaga glede na smisel zakona kot takega (ratio legis)

subjektivistina razlaga:- upoteva voljo zgodovinskega zakonodajalca

Strnjeno opii zakonski pozitivizem

ZAKONSKI POZITIVIZEM izenauje pravo s tistimi pravili, ki jih dravni organioblikujejo kot uinkovite postave.

Pravna drava

PRAVNA DRAVA- moderna drava, ki se izoblikuje od meanskih revolucij dalje

- je reakcija na absolutno monarhijo- delovanje dravnih organov je pravno vezano- uprava in sodstvo sta podrejena zakonom

Obvezna sodna praksa in precedenni sistem

O njej govorimo tedaj, ko sodia relativno dalje asovno obdobje enako doloajoobseg (razsenost) zgornje premise, ki jo potem enako uporabijo v konkretnihprimerih, e imajo ti primeri lastnosti, ki se med seboj ujemajo. Pogoj za enakouporabo formalnega pravnega vira je ujemanje glede tistih znailnosti, ki so pravnodoloene kot sestavine abstraktnega (npr. zakonskega) dejanskega stanu.

e so te sestavine po naravi prone, lahko praksa utirja le tipino smer, ne more paoblikovati obrazcev, ki jih je mogoe mehanino uporabljati.


22/46

Precedenni sistem zagotavlja stalnost sodne prakse, kar je njegova prednost dotlej,dokler se ne spreminjajo tiste drubene razmere, ki so jo izzvale in v katerih jenastala. Ko se te razmere spremenijo, je zakoreninjena sodna praksa ovira za ovirogre v tem smislu, da je sodne precedense precej teko spreminjati in dopolnjevati

(zlasti v anglosakem sistemu).

Analogije v kazenskem materialnem pravu (katere se lahko in katere se ne smejouporabljati)

V kazenskem pravu je dovoljeno le sklepanje po podobnosti znotraj posameznegakazenskopravnega pravila (analogia intra legem), a tudi tu le ob predpostavki, da esamo pravilo vsebuje dovolj dolona merila, s katerim ga je mogoe vsebinskoopredeliti.

Delitev prava na formalno in materialno

MATERIALNO PRAVO o njem govorimo e gre za pravice in pravne dolnosti vprimarnih (temeljnih) razmerjih med pravnimi subjekti.

Za to vrsto prava gre: pri pravicah in pravnih dolnostih pravnih subjektov v pogodbenih razmerjih (npr.

pri kupoprodajni pogodbi),

v razmerjih med zakoncema, v razmerjih glede stvari (npr. pri lastninski pravici), v primerih zapovedanega in prepovedanega ravnanja pri posameznih kaznivih

dejanjih, pri pravicah in dolnostih dravnih organov, pri temeljnih (ustavnih) pravicah in dolnostih, pri pravicah in pravnih dolnostih davnih zavezancev in pristojnih finannih

organov.

Tipini pravni panogi materialnega prava sta civilno in kazensko (materialno)pravo.

Znailni vmesni pravni panogi sta upravno in mednarodno pravo.

FORMALNO PRAVO ureja: ustroj pravnih oseb (organizacijsko pravo), postopek, v katerem se pravice in pravne dolnosti oblikujejo, uporabljajo in

varujejo (postopkovno pravo) in zunanjo spoznavno obliko, ki jo morajo imeti normativni pravni akti in pravna

dejanja, da so pravno veljavna.

Platonova idealna drava


23/46

Platon:- drava je izraz ideje dobrega, na podlagi tega je zasnoval nauk o idealni dravi- idealna drava : najbolja oblika dravne vladavine, ureditve, ki odraa dobro

ureditev idejnega sveta- ljudi razvrsti: proizvajaci, vojaki, vladarji-filozofi vsak opravlja tisto, za kar je

umsko najbolj usposobljen- to je pravina razporeditev dravljanov po dejavnostih, kar zagotavlja harmonino

ivljenje- najbolja oblika dravne vladavine je aristokracija vladavina najboljih- zakonska drava : drava ki z zakoni vzdruje red in ohranja minimalne drubene

vrednote- je objektivni idealist, njegove ideje so bile drubeno utopine

Kaj so dispozicije s spreminjajoimi se pojmi

Dispozicije zraztegljivimi (elastinimi) pojmi relativno nedoloeno opisujejo, kakonaj se vedemo in ravnamo (npr. kot dober gospodar, javni interes). Gre za pojme,ki so vsebinsko soodvisni od okoliin primera in od izoblikovnih standardov vedenjain ravnanja. So pojmi s spreminjajoo se vsebino. S tem, da se njihova vsebina

prilagaja raznolikim dejanskim okoliinam, je omogoeno, da je merilo ravnanjaenako v okoliinah, ki so si v bistvenem podobne, razlino pa v okoliinah, ki se odprvih bistveno razlikujejo.

Argumentum a fortiori ima pomembno vlogo - zakaj; katere so njegove bistveneznailnosti?

Argumentum a fortiori je razlagalni argument, s katerim ugotavljamo, da pravnaposledica, ki se navezuje na doloeno primarno ali sekundarno hipotezo, velja tembolj (a fortiori) v primeru, ki ima v e veji kakovosti (e bolj poudarjeno) lastnosti, ki

so pogoj za pravno posledico, kot neposredno pravno (normativno) urejeni primer.

Lastnost tem bolj (a fortiori) teorija oznauje z izrazi, kot so: s e bolj odloilnim razlogom, v e veji meri, e bolj razlono, s e vejo stopnjo.

Kaj je pravna panoga; katera so temeljna pravna podroja in katero merilorazloevanja uporabljamo pri delitvi na javno in zasebno?

PRAVNA PANOGA - v njo sodijo pravna pravila in pravne ustanove, ki na enaknain urejajo doloeno ire in v sebi sklenjeno podroje drubenih razmerij.


24/46

TEMELJNA PRAVNA PODROJA - slonijo na dvodelbah prava na notranje(dravno) in mednarodno pravo, materialno in formalno pravo ter na javno inzasebno pravo.

JAVNO PRAVO - zanj so znailna pravna razmerja, v katerih so pravni subjekti drug

drugemu nad- inpodrejeni.ZASEBNO PRAVO - v njem so pravni subjekti drug drugemu prirejeni (enakopravni).Prirejeni subjekti so avtonomni in pravno svobodni. Pravni subjekti uresniujejozasebne interese in glede na to sami odloajo, ali bodo sprejemali obveznosti in alibodo aktivirali abstraktna upravienja (pravice), ki jim pripadajo.

Dogmatina metoda

Dogma= trditev, ki ne dopua dvoma in zunanjegapreverjanja.Najpomembneja sredstva so: jezik, logika in pravnisistem. Jezikovno preuevanje- sodobno jezikoslovje,jezik zakonodajalca.Logino preuevanje- logika, sodbe, sklepanje,analiza,sinteza-pravniko logino miljenje.- nujno potrebna metoda za razlago pravnih dolob,oblikovanje, sistematiziranje pravnih norm, temeljnihsestavin.Negativno: zanemarja vzrono-funkcionalno povezavomed pravom in drubenimi pojavi. Nekritina metoda: ekritinost veemo na problem sooanja normativnega in dejanskega.

Pravica, njeni temeljni sestavini, obrazloi

Osrednja prvina pravice je monost, da pravni subjekt na doloen nain ravna(facultas agendi). Ta monost je vsebovana v abstraktni in sploni pravni normi(abstraktno upravienje). Tako subjekti zadovoljujejo najrazlineje lastne interese,e so in kolikor so v skladu s funkcijo prava v konkretni drubi. Monost ravnanja(aktivnega ali pasivnega) je pravno zavarovana. temeljno upravienje, ki omogoa, da subjekt zadovoljuje doloen interes (npr.

ekonomski: vrnitev posojila), vselej pa ga spremlja se pravovarstveni zahtevek, pravovarstveni zahtevek, ki vsebuje monost, da bo uporabljena sankcija, e

zavezanec ne ravna v skladu z obveznostjo.

Kaj je sistematina razlaga, 2 osrednja zorna kota?


25/46

SISTEMATINA RAZLAGAdefinicija:- doloa pomen jezikovnih znakov glede na njihovo umeenost v zunanji in

notranji pravni sistemzunanji sistem:

- kakna je zunanja podoba in zgradba zakona- pravodajalec oblikuje posamezna pravna doloila, razporeja in razlenjuje snov,

ki jo zakon zajema- ta razporeditev in razlenitev snovi ima tudi vsebinski pomen- temeljno sporoilo zakona: vsebovano je v naslov zakona, posameznih poglavij,

podpoglavij- pomen zakonskega doloila je odvisen od tega v kaknem normativnem pravnem

aktu je in na kaknem mestu- umestitev v zunanji sistem je pomensko pomembna a ne povsem zanesljivanotranji sistem:

- zre za vsebinsko povezanost in strukturiranost predmeta, ki pravno urejen- vsebina, ki jo pravodajalec oblikuje v normativnem pravnem aktu- delo pravne znanosti, ki splona in abstraktna pravna pravila spoznava in

znanstveno razporeja- notranji sistem je vsebinsko, hierarhino in asovno usklajena celota, oz. je treba

to skladnost dosei- argumenti s katerimi to dosegamo so izraz reda in vsebinskih nael

- argumenti: argument specialnosti, argument hierarhije avtoritete,asovni argument

Zakonski pozitivizem!

ZAKONSKI POZITIVIZEM izenauje pravo s tistimi pravili, ki jih dravni organioblikujejo kot uinkovite postave.

Razlika med kogentnim in dispozitivnim pravom?

KOGENTNO PRAVO (ius cogens) je prisilno, ker zapoveduje ali prepoveduje,

kako naj se pravni subjekti vedejo in ravnajo, ne da bi zapovedi in prepovedi lahkospreminjali. Zapovedane in prepovedane dispozicije so brezpogojne tako bo inni drugae. Taka je veina pravil javnega prava (npr. kazensko, upravno,finanno pravo). Omejujejo avtonomijo strank in le-tem doloajo prisilni okvir, odkaterega ni mogoe odstopiti.

DISPOZITIVNO PRAVO (ius dispositivum) je popustljivo: predvideno vedenjein ravnanje zavezuje le, e se stranke ne dogovorijo drugae. Je subsidiarno vpotev pride ele tedaj, ko se stranki (obligacijskega razmerja) nista dogovorilidrugae. Taka so veinoma civilnopravna pravila (npr. civilno pravo, obligacijskopravo). Predpostavlja vedenje in ravnanje, ki naj bi bilo pravilno in tipino. V tej

kakovosti dopolnjuje ali pa v celoti nadomea voljo strank.


26/46

Zakaj je pravna oseba "umeten" pravni subjekt

Prvne osebe NISO NARAVNE TVORBE, nastanejo z zavestnim delovanjemposameznikov...to pomeni da je UMETNA

Poglavitna razlika med pravno diskontinualiteto iz leta 1945/1946 in pravnokontinualiteto iz leta 1991

Ob prehodu iz Kraljevine Jugoslavije v DFJ in FLRJ (leta 1945/1946) je bilouveljavljeno NAELO PRAVNE DISKONTINUITETE. Vez s prejnjim sistemom jebila prekinjena. Za neobstojee so bili razglaeni pravni predpisi, ki so jih na obmojuFLRJ izdali organi oblasti okupatorjev in njihovih sodelavcev ter pravni predpisi, ki soveljali na dan 6. april 1941. S tem so nastale obsene pravne praznine.Razveljavitveni zakon se jih je izognil tako, da je v konkretnih zadevah pri neurejenih

razmerjih napotil na predvojna pravna pravila, e ta niso bila v nasprotju z novoustavno ureditvijo. Predvojna pravna pravila niso bila prevzeta kot veljavni pravni vir,bila so le pravno merilo v konkretnih zadevah, e je lo za pravno praznino to pazaradi tega, ker dravnim organom ni bilo dovoljeno, da bi svoje pravne odloitve,neposredno opirali na predvojna pravna pravila. Ob teh predpostavkah so sodia vSloveniji tudi pozneje uporabljala pravila ODZ (to je veljalo za pravna podrojasplonega dela civilnega, stvarnega in obligacijskega prava).

3. Vpraanje pravnih praznin se je postavilo tudi ob dravni osamosvojitvi RS (leta1991). Ustavni zakon za izvedbo Temeljne listine o samostojnosti in neodvisnosti RStemelji na NAELU PRAVNE KONTINUITETE.

Prej veljavni formalni pravni viri ostanejo v veljavi, kolikor so po svoji vsebini takni,da ne nasprotujejo slovenskemu pravnemu redu (Do izdaje ustreznih predpisov RSse v RS smiselno uporabljajo kot republiki predpisi tisti zvezni predpisi, ki so veljaliv RS ob uveljavitvi tega zakona, kolikor ne nasprotujejo pravnemu redu RS in kolikorni s tem zakonom drugae doloeno).Opredelitev, da se zvezni pravni viri uporabljajo smiselno, ima drugaen pomen,kot ga je imela opredelitev iz zakona o razveljavitvi, ki je prepovedovalaneposredno uporabo predvojnih pravnih predpisov.

Smiselna uporaba ne dopua, da bi pristojni dravni organ zvezne vire vsebinskoprilagajal, dopolnjeval ali celo spreminjal. Njegova dolnost je, da zvezne predpiseuporabi neposredno (kot veljavne pravne vire), e ugotovi da: je zvezni predpis veljal ob uveljavitvi ustavnega zakona (in ga le-ta ali kaken

kasneji republiki predpis ni deloma ali v celoti razveljavil), e niso bili sprejeti ustrezni novi predpisi, zvezni predpis ne nasprotuje pravnemu redu RS.

Temeljne znailnosti Randbruchovega pojmovanja prava


27/46

RADBRUCHOVA FORMULA (dopolnjena in spremenjena Radbruchova stalia,zaradi izkuenj z nacizmom) ima dve temeljni izpeljavi:

FORMULA NEZNOSNOSTI je poglavitna izpeljava, ki potrebuje ustreznovsebinsko merilo o tem, kako je mogoe opredeliti nadzakonsko pravo.

FORMULA ZANIKANJA je bistveno manj zahtevna in problematina, ker ledopolnjuje in konkretizira formulo neznosnosti. Razmejiti mora med nepravilnimpravom, ki e velja kot zakonsko pravo (naelo pravne varnosti!) in zakonskimnepravom, ki ne zavezuje kot pozitivno pravo.

Radbruchova teorija je most med naravnim pravom in pravnim pozitivizmom.Z naravnim pravom jo povezuje tenja, da je pravo vsebinsko pravilno in da solovekove pravice vsaj naposled najvija pravna vrednota, s pravnim pozitivizmompa spoznanje, da sta pozitivnost in pravna varnost neogibni spremljevalki prava.

Temeljne znailnosti pravnega pogleda na dravo

PRAVNI POGLEDI NA DRAVOJellinek:- dravo je pravna oseba, ima pravno sposobnost in je samostojni nosilec pravic- temelj drave je ozemlje in prebivalci, ki v okviru drave uresniujejo svoje

namene- drava kot namensta enotnostKelsen:- drava je personifikacija pravnega reda

- drava je zgolj sistem pravnih norm, med dravo je identina pravnemu redu monistina teorija- zanika obstoj drave kot samostojnega pojava

SOLIDARISTINI POGLEDI NA DRAVO- teorije o socialni dravi oz. dravi blaginje- osnova je naelo drubene solidarnosti in usmerjenost v blagostanje drube- zahteva da drava pole varnostne funkcija zagotavlja tudi ekonomsko in socialno

varnost- zagotovitev minimalne plae, zaita delavcev, zdravstvena zaita,

izobraevanje delavcev

- temeljni pogoj je visoka stopnja materialnega drubenega bogastva insolidaristina ozaveenost lanov drube

PLURALISTINI POGLEDI NA DRAVO- dravna oblast je le ena izmed drubenih interesnih skupin- reakcija na koncentracijo suverenosti v nacionalni dravi- drava ni posebna, nadrejena drubena institucija- drava je nevtralno mesto, na katerega se s svojimi zahtevami obraajo interesne

skupine

NEOKORPORATIVISTINI POGLEDI NA DRAVO

- drava je upravna institucija korporativnega telesa naroda- izvaja skupne interese v obliki politike


28/46

- drava ni loena od ljudi, niti jim ni nadrejena- korporativna drava je organizirano ljudstvo- njena naloga je minimalizirati spore in nasilje in ustvariti harmonijo med ljudmi

Normativni pravni akt, katere so 'osnovne oblike' in 3 primere pri vsaki

Normativni pravni akt je izjavno dejanje enega ali ve pravnih subjektov, s katerimse deloma ali v celoti ustvari pravno pravilo.

Normativne pravne akte delimo na:1. SPLONE - vsebujejo eno ali ve splonih in abstraktnih pravnih pravilzakon,ustava, pravilnik2. POSAMINE (INDIVIDUALNE) - vsebujejo posamino in konkretno pravno pravilo

odloba,sodba, odredba

Kako vpliva pomembnost normativnih pravnih aktov na oblikovne sestavine?

Normativne pravne akte lahko sprejemajo ali izdajajo le tisti, ki so za to pristojni.Doloitev pristojnosti omogoa, da pravni red deluje kot vsebinsko usklajena celota.USTAVO kot temeljni pravni akt sprejema samo en dravni organ. Minimalna pravnavsebina ustave je, da opredeli, kdo naj bo zakonodajni organ. Naloga zakonodajalca je, da ureja pravice in dolnosti pravnih subjektov in doloi, kdo so e drugipravodajni organi.

tevilo normodajnih subjektov je v obratnem razmerju s pomembnostjo in teo, ki najjo imajo posamezni pravni akti. Bolj ko je ta vsebina tehtna in odloilna, manje jetevilo pravnih subjektov, ki so jo pristojni izdajati.

Morala kot pravni vir in zakaj se ne obenese najbolj kot formalni pravni vir?

MORALA KOT PRAVNI VIRmorala kot materialni pravni vir:- v postopkih, kjer pravodajalec vsebinsko oblikuje splona in abstraktna pravna

pravila, mora upotevati moralo- moralno vrednotenje prava prispeva k njegovi uinkovitosti- morala vasih ne more biti materialni pravni vir vasih le doloa mejo, ki je

pravo ne sme prestopiti- pravodajalec mora upotevati dobrine, ki so predmet prava in morale- pravo mora morali doloati meje v katerih se v pravu lahko uveljavlja- moralno pravilo je vsebinsko sprejeto v splono ali abstraktno pravno pravilo- z zajetjem moralnega pravila in njegovim prelitjem v pravno pravilo morala delno

izgubi pronost- pravno pravilo izhaja morale : moralno vrednotenje posploi in vklene v doloena

pravna merila, ki na enak nain urejajo veje tevilo vnaprej zamiljenih primerov

morala kot formalni pravni vir:


29/46

- morala je lahko vodilo kako je treba pravo izvrevati, tako vodilo ima naravoformalnega pravnega vira

- morala nalaga kako naj bodo doloene meje pravno dovoljenega vedenja inravnanja

- naloga moralnega vodila je, da soodloa do kod sega meja pravnega upravienja,

obveznosti na konkretni ravni- posebna vloga morale : ko ne doloa neposredno kakna naj bo vsebina pravnodovoljenega vedenja in ravnanja, ampak od pravnih naslovljencev terja, naj pravouporabljajo moralo

- od moralne presoje je odvisno, ali naj bi pravo sploh uporabljeno in kako

Integralna in pogodbena teorija. V em je razlika, zakaj je to razlikovanje pomembno.

Pogodbena teorija postavlja posameznika pred dravo, kjer posameznik kotavtonomni subjekt konstituira dravo. Gre za fiktiven medsebojni dogovor, za

katerega je znailno, da gre ideja o omejevanju dravne oblasti v koristposameznika.Integralna teorija pa postavlja dravo pred posameznika, kjer drava kot intergrativnacelota konstituira posameznika kot dravljana. pravi, da je nastanek in in obstojdravljana odvisen od predhodnega obstoja drave, saj je drava nujna, ker loveklahko ivi le v skupnosti, saj je zoon politikon.

Kateri vrsti pravnih oseb poznamo. Kako lahko neka drubena tvorba sploh postanepravna oseba.

korporacije- zdruenje ve oseb, lanov- lani: se lahko menjajo, odloajo o obstoju in delovanju korporacije, so temeljna

podlaga, substrat korporacije- organi so vsebinsko avtonomniustanove:- temeljna osnova je premoenje, ki mora uresnievati doloen namen- ustanovni akt doloi namen premoenja- naloga uprave : udejanjiti namen premoenja, ki se porabi za korist oseb ki so

naslovljenci

- uprava ne more odloati o spremembi namena ali o obstoju ustanovenastanek pravne osebe- pravna oseba nastane v trenutku, ko je pravni red podeli kakovost pravnega

subjekta- nastane z vpisom v register, z zakonom ali drugim pravnim aktom- sistem objave : javni razglas o nastanku pravne osebe- sistem podelitve pravne osebnosti: pristojni organ izda akt o nastanku pravne

osebe

Pravnopolitini temelji za naelo delitve in naelo enotnosti oblasti.

naelo enotnosti oblasti:


30/46

- ista enotnost oblasti je teoretino mogoa, a vodi v totalitarnonacionalsocialistino dravo (Hitler)

- Rousseau : ljudstvo ali suveren ima zakonodajno oblast; izvrilna oblast lanivlade so pooblaeni, da izvajajo oblast v imenu ljudstva ljudstvo lahko lanomvlade oblast omeji, spremeni ali odvzame kadar koli mu to ugaja

naelo delitve oblasti:- zakonodajalec ustvarja pravna pravila- sodstvo in uprava ta pravila uporabljata, konkretizirata, ne moreta jih ustvarjati,

lahko jij dopolnjujeta, e to dopua zakonodajalec, e gre za razlago zakona, vprimeru pravnih praznin

Natej temeljna upravienja abstraktne pravice, kakna je meana interesno-voljnateorija pravice

ABSTRAKTNA PRAVICA sestoji iz enega ali ve upravienj. V doloenem smislu jevsaka pravica sestavljena in mora imeti vsaj dve upravienji:

temeljno upravienje, ki omogoa, da subjekt zadovoljuje doloen interes (npr.ekonomski: vrnitev posojila), vselej pa ga spremlja se pravovarstveni zahtevek,

pravovarstveni zahtevek, ki vsebuje monost, da bo uporabljena sankcija, ezavezanec ne ravna v skladu z obveznostjo.

INTERESNO-VOLJNA TEORIJA pravi, da narava pravice temelji na medsebojniodvisnosti volje in interesa.Utemeljil jo je JELLINEK zanj je pravica pravno priznana in pravno zavarovanamo volje, ki je usmerjena k doloeni dobrini ali interesu.Sporoilo te teorije je, da abstraktna pravica izraa tipini interes, ki se nanaa natipinega pravnega subjekta in ta tipini dejanski stan. Monost ravnanja, ki se

navezuje na tipini dejanski stan, se sooa s konkretnimi interesi, ki jih imajo v pravniresninosti posamezni pravni subjekti.

e konkretni pravni subjekti presodijo, da se tipini interesi ujemajo z njihovimikonkretnimi interesi, bodo abstraktna upravienja konkretizirali in jih udejanjali(aktivna izbira) ali pa bodo ostali pasivni, e ocenijo, da jim tipini interesi neustrezajo, ker jim ne dopuajo, da bi prek njih uresnievali tudi lastne pravneinterese (pasiva izbira).

Primer: Predsednik doloenega odbora lahko pred zaetkom seje umakne izdnevnega reda posamezne zadeve. Ali lahko torej umakne tudi ve zadev? S katerim


31/46

razlagalnim argumentom bi to razloili? S katerim argumentom bi prili dodruganega sklepanja?

Argumentum a minori a maius

Teorije o drubeni pogodbi (namen,cilj...)

- sklenitev drubene pogodbe je fiktivna, gre za medsebojni dogovor, ki je fiktiven- znailna je ideja o omejevanju dravne oblati v korist posameznikahorizontalni vidik pogodbe:- predpostavlja stanje primarne svobode in enakosti vseh lanov drube- lani v takem stanju sklenejo medsebojni dogovor o izenaitvi svojih pravicvertikalni vidik pogodbe:- hkrati z medsebojnim dogovorom doloijo tudi dravnega suverena- naloga dravnega suverena je varstvo pravic in zavarovanje obstoja in delovanja

drubeHobbes:- naravno stanje je vojna vseh proti vsem to je nasprotje drave- drava vsili drubi miroljubni red- posamezniki izberejo vladarja, vzpostavijo oblast tako, da se odpovejo

suverenosti, jo prenesejo na vladarja- vladar ima neomejeno avtoriteto, suvereno oblast izvaja v skladu z naravnimi

zakonuLocke:- drubena pogodba mora vzpostaviti oblast in jo zaupa vladarju- podloniki imajo v skrajni sili celo pravico do upora, e vladar deluje v nasprotju s

pooblastili- oblast je namenjena varstvu zasebne lastnine in posameznikove osebne svobode- to je e dodatno zagotovljeno z loitvijo glavnih vej oblasti predstavi koncept

ustavne draveRousseau:- vzpostavi model drave, ki temelji na naelu neposredne demokracije- posameznik preide iz naravnega stavna v stanje dravljanske svobode- izgradi politino telo vseh dravljanov dravo- v dravi se odraa oba volja, interes posameznika se podredi obemu interesuPain:

- model minimalne drave vmea naj se tam in takrat, ko je to nujno potrebno- drava je nujno zlo, naravna druba je neomejeno dobro- verjame v pozitivno lovekovo naravo, je proti oblasti, ki je nujno zloHegel:- model univerzalne drave- drava je vija stopnja razvoja, h kateri tei lovekTocqueville:- model demokratine drave druba mora biti pluralistina in samoorganizirana- obstoj in delovanje civilnih zdruenj je delno odvisno od dravnih institucij

V em se razlikuje pravna sposobnost,poslovna sposobnost in deliktna sposobnostfizinih oseb


32/46

pravna sposobnost fizine osebe:- sposobnost pravnega subjekta da je nosilec pravnih pravic in dolnosti- naelo pravne enakosti: terja, da so vse pravice in dolnosti po enakimi merili

dostopne vsem- pridobitev in izguba pravne sposobnosti: dobi se jo z rojstvom in izgubi s smrtjo

- izjema : nasciturus, ki je omejeno pravno sposoben pod pogojem, da se rodi iv- poslovna sposobnost fizine osebe:- sposobnost osebe, da sama z lastnimi dejanji in voljo pridobiva pravicein prevzema dolnosti- izhodie : psihofizina sposobnost subjekta, da zna presoditi o pomenuin posledicah svojega dejanja- sodie lahko odvzame poslovno sposobnost, e obstaja razlog, kivpliva na psihofizino stanje osebe- zastopnitvo : osebe, ki se delno ali v celoti poslovno nesposobnepotrebujejo zakonitega zastopnika, ki v njihovem imenu za njihov raunopravlja pravne posle in pravna dejanja

- v celoti poslovno nesposobni: osebe do 15. leta starosti, osebe, ki jimsodie v celoti odvzame poslovno sposobnost- omejeno poslovno sposobni: otroci med 15. in 18. letom, osebe katerimje bila poslovna sposobnost delno odvzeta- v celoti poslovno sposobni:polnoletni, mladoletniki ki sklenejo zakonskozvezo, mladoletniki ki postanejo roditelji in obstajajo razlogi, da pridobijoposlovno sposobnost

- deliktna sposobnost:- sposobnost pravnega subjekta, da odgovarja za svoja dejanja- za pravno kritev odgovarja tisti, ki je priteven in je ravnal krivdno- nepritevnost: kdor ob storitvi kaznivega dejanja ni mogel razumetipomena svojega dejanja ali ni mogel imeti v oblasti svojega ravnanja- pritevnost: kdor je v asu pravne kritve intelektualno in voljnosposoben, ima v oblasti svoje vedenje, za pravne kritve odgovarja tedaj, kiravna krivdno- krivdno ravnanje : kaznivo dejanje, ki je storjeno z naklepom ali izmalomarnosti- objektivna odgovornost: odgovornost za kodo ne glede na krivdo

- mladoletniki do 14. leta : kazensko neodgovorni, proti njim se kazenskesankcije ne smejo uporabiti- mlaji mladoletniki (1416) : vzgojni ukrep, ukor, vzgojni zavod

- stareji mladoletniki (1618) : vzgojni ukrep, denarna kazen,mladoletniki zapor

Pravne praznine v ojem pomenu te besede

notranja pravna praznina:- ni vsebinsko napolnjena, a jo je predvidel e sam zakonodajalec- tako pravno praznino reimo z analogio intra legemtradicionalna zakonska praznina:- sooeni smo s pravno relevantnim primerom, za katerega zakonodajalec ni

predvidel pravnega pravila


33/46

- analogia intra legem : pravno praznino najlaje zapolnimo e ima neposrednoneurejeni primer iste bistvene sestavine kot so izrecno predvidene za neposrednourejeni primer

- argumentum a simili ad simile : neposredno neurejene primere moramo enakopravno obravnavati kot neposredno normativno urejene primere, e se z njimi

ujemajo v bistvenih lastnostih,- sklepamo, da pravna posledica velja za tisti konkretni dejanski stan, kiizpolnjuje izrecno navedene predpostavke zakonskega dejanskega stanu

- argumentum a contrario : neposredno neurejene primere moramo razlino pravnoobravnavati kot neposredno normativno urejene primere, e se z razlikujejo vbistvenih lastnostih

- e konkretni dejanski stan ne izpolnjuje predpostavk zakonskegadejanskega stanu zanj ne velja pr.posledica

prekrita pravna praznina: z- zakon le navidezno ureja doloen dejanski stan, praznino razreimo s tem, da ji

dodamo e izjemo od pravila- argument teleoloke redukcije : potrebno je, da prebijemo jezikovni pomen

predpisa, ker ele tako doseemo, da se utesnjeni pomen predpisa ujema znamenom, ki ga pravno pravilo ima

- argumenta ne smemo uporabljati, e interes terja, da moramo ravnati v mejahmonega jezikovnega pomena

Kaj je to pravna praznina v irem smislu? Na podlagi katerih dveh nael jorazlagamo in utemelji zakaj?

PRAZNINE V IREM POMENU BESEDEdefinicija:- to so obseneja pravna podroja, ki kot celota niso pravno urejena- s tem imajo opraviti drave, ki nastanejo na novo, ali e se tip ureditve v celoti

kakovostno spremeni

- uveljavljeno naelo pravne diskontinuitete,uveljavljeno naelo pravne kontinuitete,

Temeljna razlika med ivljenskim primerom in konkretnim dejanskim stanom

ivljenjski primer:- je del, izsek drubene resninosti- primer, ki se je zgodil v doloenem asu in prostoru- kot celota ni pomemben za pravo in pravno odloitev- pravno gledano nas zanimajo samo tista dejstva ivljenjskega primera, ki

ustrezajo sestavinam zakonskega stanu- je samo dejansko izhodie pravnega odloanjakonkretni dejanski stan:

- je del ivljenjskega primera, ki se je zgodil v doloenem asu in prostoru- to niso vsa dejstva, iz katerih je ivljenjski primer sestavljen


34/46

- so sporna in pravno pomembna dejstva, ne pa vsa dejstva iz katerih je sestavljenivljenjski primer

- konkretni dejanski stan dobimo, e ovrednotimo dejstva, ki sestavljajo ivljenjskiprimer

- tvorijo ga tista dejstva, ki se ujemajo z zakonskim dejanskim stanom

- splet tistih dejstev, ki na ravni konkretnega ustreza sestavinam zakonskegadejanskega stanu

- KDS se ujema s primarno hipotezo pravni subjekt je nosilecupravienja, pravic in obveznosti- KDS se ujema s sekundarno hipotezo pravni subjekt je nosilec pravnekritve

Razlike med pravnimi normami in tehnicnimi normami

PRAVNA PRAVILA ali PRAVNE NORMEso temeljna normativna sestavina prava.Povedo nam, kako NAJ se pravni subjekti vedejo in ravnajo v drubenih razmerjih.Vedenje in ravnanje je pravna posledica, ki naj bo uresniena tedaj, ko se pravnisubjekt znajde v doloenih ivljenjskih okoliinah. Nastanek pravne posledice nisamodejen, ampak je odvisen od lovekove volje.

V tem pogledu se pravna pravila ostro razloujejo od TEHNINIH PRAVIL, kiugotavljajo, kakne so vzrone (kavzalne) povezave med naravnimi pojavi.Tehnina pravila spoznavajo in opisujejo, kako delujejo naravne sile in kakna sonjihova vzajemna razmerja. Njihova naloga je, da povedo, kakno JE razmerje medvzrokom in njegovo posledico (in ne da opredeljujejo, kaj najse zgodi v taknih ali

druganih ivljenjskih okoliinah). Z njimi se ukvarjajo naravoslovne znanosti.

Kako je omejena pravna osebnost pravnih oseb

pravna sposobnost pravne osebe- oja, bolj omejena kot pri fizinih osebah- ne more imeti pravic in dolnosti, ki temeljijo na lovekovih naravnih lastnostih- pravnim osebam je dovoljeno tisto, kar je predvideno kot njihova pristojnost- sposobnost je omejena na dejavnost zaradi katere je bila pravna oseba

ustanovljena in pravno priznana

Temeljni vidiki stopnjevitosti prava

Merkl teorija stopnjevitosti prava- vija stopnja mora opredeliti pristojni organ, ki oblikuje nijo stopnjo, + lahko tudi

postopek, ki ustvari nijo stopnjo + zarisuje vsebino, na katero je nija stopnjavezana

- vije pravno pravilo nikoli dolono ne predvidi vsebine posaminega pravnegapravila

- dvojna vloga pravnih aktov : so hkrati akti ustvarjanja in uporabljanja pravnih pravil- dvojna vloga zakona : temelji na ustavi in jo uporablja + ustvarja nova pravna

pravila- izjemi:


35/46

- hierarhino najvije pravno pravilo samo ustvarja pravo (ustava)- materialni akt, ki pravno pravilo uresnii v konkretnem drubenemrazmerju, samo uporablja pravo

Opii znailnosti sankcije. Katere sankcije poznamo glede na namen?

SEKUNDARNA PRAVNA POSLEDICA = SANKCIJAdefinicija:- sankcija nastopi zaradi pravne kritve- vnaprej doloen in predviden postopek, v katerem dravni organ odloa ali gre za

pravno kritev in odredi ustrezno pravno posledico, sankcijo- pravna sankcija, kot pravna posledica je odvisna od pravne kritve in njene

naravesankcije za kaznivo dejanje:- kazen : zapor, denarna kazen, prepoved vonje motornega vozila, izgon tujca- nadomestitvene ali restitutivne sankcije : vzpostaviti morajo stanje, kakrno je bilo

pred pravno kritvijo- povrailne ali retributivne sankcije : kaznovanje storilca pravne kritve, povrailo

za zlo, ki ga je storilec povzroil, ne ustreza talionskemu naelu,ampak zlo sevraa s prisilnimi ukrepi (zapor)

- opozorilne sankcije : pogojna obsodba, sodni opomin- varnostni ukrepi: psihiatrino zdravljenjesankcije za prekrke:- zagroena je mileja kazen, kot za kazniva dejanja- kazen : denarna, za teje prekrke omejena zaporna kazen, za laje prekrke

opominsankcije za disciplinski prestopek:- namen : prizadeti kritelja v tisti lastnosti, ki terja da je disciplinsko odgovoren- disciplinske sankcije : javni opomin, ukor, zaasna prepoved opravljanja

dejavnosti

Razlika med poslovno in pravno sposobnostjo

- poslovna sposobnost fizine osebe:- sposobnost osebe, da sama z lastnimi dejanji in voljo pridobiva pravice

in prevzema dolnosti- izhodie : psihofizina sposobnost subjekta, da zna presoditi o pomenuin posledicah svojega dejanja- sodie lahko odvzame poslovno sposobnost, e obstaja razlog, kivpliva na psihofizino stanje osebe

pravna sposobnost fizine osebe:- sposobnost pravnega subjekta da je nosilec pravnih pravic in dolnosti- naelo pravne enakosti: terja, da so vse pravice in dolnosti po enakimi merili

dostopne vsem- pridobitev in izguba pravne sposobnosti: dobi se jo z rojstvom in izgubi s smrtjo- izjema : nasciturus, ki je omejeno pravno sposoben pod pogojem, da se rodi iv


36/46

Razlika med korporacijami in ustanovami

korporacije

- zdruenje ve oseb, lanov- lani: se lahko menjajo, odloajo o obstoju in delovanju korporacije, so temeljnapodlaga, substrat korporacije

- organi so vsebinsko avtonomniustanove:- temeljna osnova je premoenje, ki mora uresnievati doloen namen- ustanovni akt doloi namen premoenja- naloga uprave : udejanjiti namen premoenja, ki se porabi za korist oseb ki so

naslovljenci- uprava ne more odloati o spremembi namena ali o obstoju ustanove

Pojasnite razlike med temeljnima oblikama vladavine!

predsedniki sistem- predsednik :

- izvrilna oblastsamostojno vodi zunanjo in notranjo politiko, ob njemso ministri- ne more razpustiti kongresa in razpisati predasnih volitev,- vezan je na zakone, ki jih sprejema kongres, a ima suspenzivni veto- politino neodgovoren kongresu, ne more ga odstaviti, mona jeobtoba predsednika

(inpeachment)- imenuje lane vrhovnega sodia, kongres mora dati soglasje- kongres :

- nosilec zakonodajen oblasti, izdaja zakone- ne more izglasovati nezaupnice predsedniku- doloa proraun, tako utesnjuje predsednikovo politiko in delovanjevrhovnega sodia

- vrhovno sodie :- odloa o skladnosti zakonov z ustavo lahko razglasi predpisekongresa in predsednika za neustavne- sodne odlobe vrhovnega sodia so formalni pravni vir (sistem sodnih

precedensov)parlamentarni sistem- dravni poglavar :

- simbolina vloga, nima izvrilne oblasti, samo podeli mandat za sestavovlade

- parlament:- nosilec zakonodajne oblasti- sprejema zakone, proraun, doloa politiko, ki jo mora vlada izpeljevati- e vladi nezaupnico, lahko dravni poglavar na predlog vlade razpustiparlament, razpie predasne volitve- opozicija : poslanci stranke, ki v parlamentu nima veine, spremlja delo

vlade in ga kritino vrednoti- vlada :


37/46

- nosilka izvrilno-upravne oblasti- odgovorna parlamentu in odvisna od njegovega zaupanja- vezana na odloitve parlamenta in jih mora izvrevati, sicer ji je lahkoizglasovana nezaupnica in odstopi- konstruktivna nezaupnica : vladi je mogoe izglasovati nezaupnico le

tako, da dravni zbor hkrati izvoli novega predsednika vlade, to utrjuje vlado

Kdor s silo ali gronjo, da bo neposredno napadel ivljenje ali telo, pobegne izzavoda za prestajanje kazni ali pripora, se kaznuje z zaporom do treh let.

Iz pravnega pravila izluite:

primarno hipotezo (Kdor ogrozi ivljenje ali telo) sekundarno dispozicijo (Zapor 3 leta)

Pojasnite ali je pravno pravilo: splono ali posamino (splono) abstraktno ali konkretno (abstraktno)

Pojasnite ali je pravno pravilo: dispozitivno ali kogentno

67. Pojasnite dejanski stan zlorabe pravice!

definicija:- subjekt izhaja in abstraktnega upravienja, a ga izvruje tako, da posega v

pravico ki pripada drugemu- izvrevanje pravice : nosilec ne presega meje, drugim dopua aktiviranje njihovih

pravic, e ne gre za zlorabo- konflikt dveh pravic : med seboj se izkljuujeta, ena je izvrevana tako, da

onemogoa uresnievanje druge- subjektivna teorija : pravico zlorabi tisti ki ravna krivdno in drugemu nastane

koda, izvruje pravico z namenom da kodi drugemu- objektivna metoda : posameznik odgovarja e ravna protipravno ali e izvrujepravico nepravilno

Napiite naine prenehanja zakona!

- najbolj enostavno je e pravni akt sam pove, kdaj se izteka njegova veljavnost to ni ravno pogosto

- argument avtoritete : viji sploni pravni akt razveljavi nijega- asovni argument: mlaji sploni pravni akt razveljavi starejega

- argument specialnosti: mlaji specialneji sploni pravni akt razveljavi starejegasplonega


38/46

- derogacija : mlaji/viji sploni pravni akt delno razveljavi starejega/nijega- abrogacija : gre za popolno razveljavitev- razveljavitev : velja ex nunc, novi pravni akt razveljavlja starejega od dne, ko je

zael veljati- odprava : velja ex tunc, mlaji sploni pravni akt razveljavlja stareji tudi za as, ko

je bil ta se v veljavi, smisel odprave je v tem da se v celoti odpravijo pravneposledice- protiustavnost zakona : ustavno sodie lahko delno ali v celoti razveljavi, ne more

ga odpraviti- protiustavnost, nezakonitost drugih splonih pravnih aktov : sodie odpravi ali

razveljavi- konec veljavnosti nastopi:

- e trajno izgine predmet pravnega urejanja, kateremu je bil aktnamenjen- e se izoblikuje nasprotni obiaj, ki ga sprejemajo tudi pristojni dravniorgani

Opii kaj so to primarna in sekundarna pravna pravila

PRIMARNA IN SEKUNDARNA PRAVNA PRAVILArazloevanje:- na podlagi normativne monosti (vedenjska ali sankcijska pravila)- na podlagi enotnega pravnega sistema, v katerem pravnim pravilom pripadajo

razline vloge- na podlagi tega, kakno mesto ima pravno pravilo v hierarhiji pravnih predpisov- na podlagi tega kakno je razmerje med mlajim in starejim pravnim pravilom- na podlagi tega kaken je personalni domet pravnih pravil

Strnjeno opii kaj so to normativni pravni akti

definicija:

- nosilec pravnih sprememb, ki se nanaajo na nastajanje, spreminjanje inrazveljavljanje- navzven je spoznaven kot ustrezna izjava volje, katere pomen so pravna pravila- je izjavno dejanje pravnega subjekta, s katerim se ustvari pravno pravilo- izjavno dejanje : izjava volje, voljno dejanje, ki zane pravno uinkovati- pomen sporoila : mora se gibati v mejah navzven spoznavne izjave, pomen

doloamo glede na hoteno voljo

Opii kaj je to dolnost ?

definicija:- pravno zavarovano upravienje, da pravni subjekt na doloen nain ravna


39/46

- je v interesu subjekta, od njega je odvisno ali ga bo aktiviral in izvreval- uresniitev : pravne dolnosti je vedno v interesu drugega- nosilec pravne dolnosti: je za svoje vedenje in ravnanje pravno odgovoren

Kaj je bistvena razlika med dolnostjo in dolnostnim upravienjem?

DOLNOSTNO UPRAVIENJEdefinicija:- dolnost uveljavljanja pravice- dolnostno upravienje omogoa, da njegov nosilec vsaj delno uresniuje tudi

lastne interesenosilec:- je nosilec obveznosti, da upravienje konkretizira in udejanji, sicer gre za pravno

kritev, ki ji sledi sankcija- nosilec pravice in dolnosti, ki nastopa v interesu drugega, mora upotevati iri

interes, njegov lastni interes lahko uveljavlja le toliko kolikor je v skladu z

namenom posameznih upravienj

PRAVNA DOLNOSTdefinicija:- pravno zavarovano upravienje, da pravni subjekt na doloen nain ravna- je v interesu subjekta, od njega je odvisno ali ga bo aktiviral in izvreval- uresniitev : pravne dolnosti je vedno v interesu drugega- nosilec pravne dolnosti: je za svoje vedenje in ravnanje pravno odgovoren

Kaj bistvenega se zgodi s predpisom potem ko je ta objavljen v uradnem glasilu?

- sploni pravni akti morajo biti objavljeni preden zanejo veljati- vacatio legis : as, ki pretee od objave do trenutka ko akt dobi pravno mo, rok v

katerem se morajo pravni naslovljenci seznaniti z vsebino pravnega akta- ustrezna objava : objava v asu vakacijske dobe, tako da je akt dostopen vsem, ki

so njegovi naslovniki- potek vakacijske dobe, roka :

- predpis zane veljati 15. dan po objavi, e ni v njem drugae doloeno- dalja doba: e gre za pomemben zakon, ki terja dolgotrajne priprave- kraja doba: e bi pravni naslovljenci lahko izigrali namen akta, e

morajo pravne posledice nastopiti takoj

Razlika med pravnim pravilom in pravnim nacelom.

PRAVNO PRAVILO izraa tip vedenja in ravnanja, PRAVNO NAELO pa posredujele vrednostno merilo (potenost), kako naj ravnamo v pravnih razmerjih (npr.blagovnem prometu), v katerih smo nosilci doloenih tipov vedenja in ravnanja.

PRAVNA PRAVILA ali PRAVNE NORMEso temeljna normativna sestavina prava.Povedo nam, kako NAJ se pravni subjekti vedejo in ravnajo v drubenih razmerjih.


40/46

Vedenje in ravnanje je pravna posledica, ki naj bo uresniena tedaj, ko se pravnisubjekt znajde v doloenih ivljenjskih okoliinah. Nastanek pravne posledice nisamodejen, ampak je odvisen od lovekove volje.

Kdaj dobi fizina oseba poslovno sposobnost ter kdaj jo lahko izgubi?

- poslovna sposobnost fizine osebe:- sposobnost osebe, da sama z lastnimi dejanji in voljo pridobiva pravicein prevzema dolnosti- izhodie : psihofizina sposobnost subjekta, da zna presoditi o pomenuin posledicah svojega dejanja- sodie lahko odvzame poslovno sposobnost, e obstaja razlog, kivpliva na psihofizino stanje osebe- zastopnitvo : osebe, ki se delno ali v celoti poslovno nesposobnepotrebujejo zakonitega zastopnika, ki v njihovem imenu za njihov raun

opravlja pravne posle in pravna dejanja- v celoti poslovno nesposobni: osebe do 15. leta starosti, osebe, ki jimsodie v celoti odvzame poslovno sposobnost- omejeno poslovno sposobni: otroci med 15. in 18. letom, osebe katerimje bila poslovna sposobnost delno odvzeta- v celoti poslovno sposobni:polnoletni, mladoletniki ki sklenejo zakonskozvezo, mladoletniki ki postanejo roditelji in obstajajo razlogi, da pridobijoposlovno sposobnost

Razlogi za odvzem poslovne sposobnosti:- duevna bolezen,- duevna zaostalost,- odvisnost od alkohola in mamil ali- kaken drug dejavnik, ki tako vpliva na psihofizino stanje, da posameznik ni

sposoben skrbeti zase.-

Opii pojem obiaja.

obiaj:- vedenje in ravnanje, ki se je ponavljalo skozi doloeno asovno obdobje

- se izoblikuje preprianje, da je v enakih in podobnih okoliinah to vedenje inravnanje obvezno- znailnost: tipini in povpreni, oznaujemo jih kot drubene standarde- obiaji niso proni, temeljijo na tradiciji, spreminjajo se poasneje, kakor to

narekujejo spremembe

NAELO PRAVNE ENAKOSTI- definicija, slabosti


41/46

- naelo pravne enakosti: izhodie za analogno sklepanje, treba je pravno enakoobravnavati tisto, kar je enako

- naelo pravne enakosti: terja, da so vse pravice in dolnosti po enakimi merilidostopne vsem

PODZAKONSKI AKTI. Primer Pravilnika.

PRAVILNIK je sploni pravni akt, s katerim se razlenjuje posamezne dolobezakona ali drugega predpisa. Z njimi se ureja organizacija poslovanja in naindelovanja doloenega organa. Ta vpraanja se urejajo tudi s poslovniki.

ANALOGIJA INTRA LEGEM. Kaj ureja. Katere pravne praznine. Razlika mednotranjo pravno praznino in klasino pravno praznino.

Analogija intra legem je sklepanje po podobnosti v mejah monosti, ki so daneznotrajposameznih pravnih pravil. Gre za sklepanje od izrecno navedenih primerovna primer, ki ga pravodajalec le nakae z oznakami, kot so npr.: ali kako drugae, zlasti, na drug nain, na drug nedovoljen nain.Za analogijo intra legem je poglavitno, da : se nanaa na notranje praznine, ki jih pravodajalec vnaprej predvideva, gre za praznine, ki so omejene le na monosti v mejah posameznih pravnih pravil e samo pravno pravilo vsebuje merilo, kako naj sklepamo po podobnosti.

V njeni naravi je, da ne gre za razirjanje pravnega pravila od pravno urejenegaprimera (npr. od motornega vozila pri kaznivem dejanju odvzema tujega motornegavozila) na njemu podoben primer (npr. na hitro portno dvokolo), ki je e zunajjezikovnega pomena.Pri analogiji intra legem smo vseskozi v dosegu posameznega pravnega pravila -ostati moramo v mejah jezikovnega pomena pravnega pravila in moramo v teh mejahtudi najti vrednostno merilo (tertium comparationis), ki utemeljuje sklepanje popodobnosti.

notranja pravna praznina:- ni vsebinsko napolnjena, a jo je predvidel e sam zakonodajalec- tako pravno praznino reimo z analogio intra legem-

KLASINE PRAVNE PRAZNINEdefinicija:- nepopolnost v zasnovi pri izvedbi zakonske ureditve- nepopolnost nikoli ne zajema celotnega pravnega podroja ali njegovega

pomembnega dela- gre za vrzeli, ki zevajo v zakonsko urejenem sklopu drubenih razmerijza pravno praznino gre, e ni mogoe najti zakonsko vnaprej predvidenega pravnega

pravila, s katerim je mogoe razreiti pravno relevanten ivljenjski primer


42/46

Pravni subjekt ... nastanek

nastanek pravne osebe

- pravna oseba nastane v trenutku, ko je pravni red podeli kakovost pravnegasubjekta- nastane z vpisom v register, z zakonom ali drugim pravnim aktom- sistem objave : javni razglas o nastanku pravne osebe- sistem podelitve pravne osebnosti: pristojni organ izda akt o nastanku pravne

osebe

Naravnopravna teorija (primer z pravnim pozitivizmom)-

izhaja iz enotnosti forme in materije (lika in tvari) ter gradi na tem, da je naravapopolna forma stvarnosti nekega predmeta naravno je vselej najbolje stanjeneke stvari

- njegovo pojmovanje narave je vrednostno - v naravi ima vsako bitje svoj cilj,sama tvar je zgolj ista monost,

Documents

Vprašanja 30.Maj 2006 1. Kaj Je Državna