Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek

VSRS sodba in sklep VIII Ips 198/2015 in VIII Ips271/2015ECLI:SI:VSRS:2016:VIII.IPS.198.2015.A

Evidenčna številka: VS3006804Datum odločbe: 21.06.2016Opravilna številka II.stopnje: VDSS Pdp 1292/2014Senat: mag. Ivan Robnik (preds.), mag. Marijan Debelak (poroč.), Karmen Iglič Stroligo, dr. Mateja KončinaPeternel, Marjana LubiničPodročje: DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVOInstitut: dopuščena revizija - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - poslovni razlog - navidezenrazlog - diskriminacija - trpinčenje na delovnem mestu - odškodnina za nepremoženjsko škodoZveza: ZDR člen 6, , 6a, 81, 81/4, 88, 88/1, 88/1-1, 90, 90/3.

Jedro

Zmotno je stališče tožnice, da bi moralo sodišče presojati zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi kot celoto.Če delavec, ki mu je odpovedana pogodba o zaposlitvi, sprejme ponudbo za sklenitev nove pogodbe, je obsegvarstva omejen in zajema zgolj presojo utemeljenosti odpovednega razloga. Gre za ustaljeno sodno prakso napodlagi prej veljavnega ZDR, ki je bila glede na tedaj veljavne zakonske določbe pravilna.

Sodišče je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je presojalo vsakega od dogodkov oziroma ravnanj posebejin za vsakega posebej ugotovilo, da ne more predstavljati trpinčenja tožnice. Posamezen dogodek oziromaravnanje že po definiciji ne more predstavljati trpinčenja, pač pa to lahko predstavlja le več ponavljajočih seali sistematičnih ravnanj skupaj. Presoje vseh ravnanj kot celote sodišče ni opravilo.

Trpinčenje ni samo žaljenje in grdo obnašanje, ampak tudi izključevanje, ignoriranje, osamitev in prav totožnica zatrjuje. Izvajanje vodstvenih pravic na način ali z namenom, da se podrejeno osebo izolira, poniža,izključi, degradira ali drugače trpinči, pomeni zlorabo teh pravic in ni dopustno. Zato tudi ugotovitev, da nekoposamezno ravnanje ni bilo protipravno oziroma nezakonito, samo po sebi ne zadostuje.

Izrek

Reviziji z dne 5. 10. 2015 se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita v delu, ki se nanaša naodločitev o odškodnini za nepremoženjsko škodo zaradi trpinčenja v višini 16.000,00 EUR in se v tem deluzadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizija z dne 3. 6. 2015 se zavrne, in se v nerazveljavljenem delu potrdi sodba sodišča druge stopnje.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe ozaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 16. 8. 2012, ugotovitev, da je pogodba o zaposlitvi z dne 16. 8. 2012 zadelovno mesto strokovni sodelavec za nabavo zemeljskih storitev nična, podrejeno pa izpodbojna in se zatorazveljavi ter toženi stranki naloži, da tožnico pozove nazaj na delo vodja prodajnega področja, ji za časnezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi od 1. 9. 2012 do dneva vrnitve plača vsakomesečno razliko vplači ter ji plača odškodnino za nepremoženjsko škodo v višini 16.000,00 EUR. Zavrnilo je tudi podrednitožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 16.8. 2012 in njeno razveljavitev, plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo v višini 16.000,00 EUR terplačilo vsakomesečne razlike v plači (ki pa je v podrejenem zahtevku opredeljena kot odškodnina zapremoženjsko škodo).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Tožnica je zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje, v delu, ki se nanaša na zahtevek za ugotovitevnezakonitosti pogodbe o zaposlitvi, dne 3. 6. 2015 vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega pravain bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, v delu, ki se nanaša na zahtevek za povrnitev nepremoženjskeškode zaradi trpinčenja, pa je vložila predlog za dopustitev revizije, ki mu je Vrhovno sodišče s sklepom VIIIDoR 54/2015 z dne 9. 9. 2015 ugodilo in revizijo dopustilo glede vprašanja obstoja bistvenih kršitev določbpravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena Zakona o pravdnem postopku (1) (v nadaljevanju ZPP) vzvezi z 8. členom ZPP in 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP ter glede vprašanja pravilnematerialnopravne presoje trpinčenja v konkretni zadevi. Tožnica je v tem delu vložila revizijo dne 5. 10. 2015.Revizijsko sodišče je obe reviziji presojalo skupaj.

4. Tožnica navaja, da je bilo v postopku kršeno načelo vestne in skrbne presoje dokazov. Dokazna ocena naj bibila opravljena brez upoštevanja metodološkega napotka, ki ga vsebuje 8. člen ZPP, kar naj bi predstavljalobistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče bi zaradizahtevane skrbnosti moralo navesti argumente dokazne vrednosti za vsak posamezen dokaz in jih šele natoprimerjati med seboj, česar pa ni storilo. Sodišču druge stopnje očita, da je v obrazložitev prepisalo argumenteiz drugega spora (med tožničino sestro in toženo stranko), zaradi česar naj bi bila obrazložitev sodišča drugestopnje nerazumljiva. Tožnica tako na primer nikoli ni zatrjevala, da je odšla na dopust, ne da bi ji toženastranka dopust predhodno odobrila, kar pa je bila okoliščina iz spora tožničine sestre. Odpoved pogodbe ozaposlitvi s ponudbo nove bi bilo treba v primeru zatrjevane diskriminacije in šikaniranja presojati kot enotenakt in ugotoviti, ali je položaj delavca pred in po odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove bistveno enakali bistveno slabši kot položaj drugih delavcev, sodišče pa te presoje ni opravilo. Tožnica naj bi ves časzatrjevala, zaradi katere osebne okoliščine je bila neenako obravnavana, in sicer naj bi se A. A. s strani tožnicepočutila ogroženo, saj za razliko od tožnice ni imela potrebnega znanja in izkušenj. Sodišče naj se ne biopredelilo do tega, zakaj ni sledilo izpovedim prič B. B., C. C., D. D. in E. E., ki so potrdile navedbe tožniceglede šikaniranja, diskriminacije in razlogov reorganizacije. V zvezi z zatrjevanim trpinčenjem naj se sodiščene bi opredelilo do izpovedi prič D. D. in C. C., ki naj bi potrdila trditve tožnice v zvezi s trpinčenjem s stranivodje A. A. in tudi ne do dejstva, da so bili neprimernemu ravnanju podvrženi tudi drugi zaposleni. V zvezi stežavami pri koriščenju letnega dopusta naj bi zgolj pavšalno sledilo izpovedi A. A., medtem ko naj se ne biopredelilo do nasprotnih trditev in predloženih dokazov tožnice. Sodišče naj ne bi obrazložilo, kako je prišlodo svojih zaključkov niti ne, zakaj ne verjame pričam, ki so potrdile tožničine navedbe. Zaradi vseganavedenega naj bi bila podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339.člena ZPP, saj naj sodba ne bi imela razlogov o odločilnih dejstvih oziroma naj bi bila obrazložitev v delu,kjer se nanaša na primer tožničine sestre, nerazumljiva, zaradi česar je ni mogoče preizkusiti. Podana naj bibila tudi bistvena kršitev po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj naj bi sodišče napačno povzeloizpoved priče B. B. v zvezi z odobritvijo letnega dopusta tožnici. Sodišče naj bi tudi zmotno uporabilomaterialno pravo, ker pri presoji nezakonitosti odpovedi ni upoštevalo, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi s

ponudbo nove na podlagi četrtega odstavka 81. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR) (2)nezakonita, če je bil delavec pri tem diskriminiran. Prav tako naj bi zmotno štelo, da ima delavec na podlagiZDR, pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove, zgolj omejeno sodno varstvo. Novo sklenjenapogodba o zaposlitvi naj bi bila nična, saj naj bi zaradi nezakonitosti odpovedi prvotne pogodbe o zaposlitviodpadla pravna podlaga za sklenitev nove. Trpinčenje naj ne bi predstavljala zgolj dejanja, ki so že na prvipogled graje vredna in žaljiva, ampak tudi ukrepi, ki so na prvi pogled zakoniti, vendar pa iz okoliščin izhaja,da je njihov namen poslabšanje socialnega, psihičnega, zdravstvenega in poklicnega položaja žrtve. Sklicujese na odločbo Vrhovnega sodišča I Ips 7226/2009 z dne 15. 9. 2011, kjer naj bi sodišče navedlo, da je pripresoji kaznivega dejanja šikaniranja na delovnem mestu odločilnega pomena nastop prepovedanih posledicponižanosti in prestrašenosti oškodovanca. Sodišče naj bi zmotno uporabilo materialno pravo, ker tega vidikani presojalo, zaradi česar sodba tudi nima razlogov o odločilnih dejstvih in je obremenjena z bistveno kršitvijodoločb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

5. Tožena stranka je na obe reviziji vložila odgovora na reviziji in predlagala njuno zavrnitev.

6. Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem seizpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek), v primeru dopuščene revizijepa samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena(drugi odstavek). Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izpodbijano sodbo, sajzaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. členaZPP). Glede na to je revizijsko sodišče izpodbijano sodbo sodišča druge stopnje preizkusilo le glede odločitvev zvezi z nezakonitostjo odpovedi pogodbe o zaposlitvi in odločitve o nepremoženjskem odškodninskemzahtevku zaradi trpinčenja.

7. Revizija z dne 5. 10. 2015 je utemeljena, revizija z dne 3. 6. 2015 pa ni utemeljena.

Povzetek dejanskih ugotovitev

8. Tožnica je bila zaposlena pri toženi stranki več kot trideset let, nazadnje na delovnem mestu vodjaprodajnega področja v sektorju trženja in prodaje po pogodbi o zaposlitvi z dne 14. 7. 2006 in aneksa z dne 31.7. 2006. Dne 16. 8. 2012 ji je tožena stranka redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga inji hkrati ponudila v podpis novo pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto strokovni sodelavec za nabavozemeljskih storitev, ki jo je tožnica podpisala. Sodišče je ugotovilo, da je tožena stranka organizacijo dela popravilniku o sistemizaciji delovnih mest že od novembra 2011 dalje večkrat spreminjala in prilagajala, tožnicipa je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi na podlagi spremembe pravilnika junija 2012. Spremembepravilnika je obravnaval in potrdil tudi svet delavcev tožene stranke in odločeno je bilo, da se delovno mestovodje prodajnega področja (na katerem ni bila zaposlena samo tožnica, temveč več delavcev) ukine, vsebinatega dela pa se porazdeli med druga delovna mesta, s čimer bi se dosegla racionalizacija dela in uvedlo novodelovno mesto prodajni predstavnik na lokalnem trgu. Do takrat so bili prodajni predstavniki locirani nasedežu družbe, po tem pa so jih prestavili na zunanje trge. Poleg delovnega mesta vodja prodajnega področjaje tožena stranka ukinila še delovno mesto referent za distribucijo kart in kontrolo kuponov, strokovnisodelavec za učne naprave, koordinator za usposabljanje posadk in koordinator podpor kabinskemu osebju.Poleg tožnice je v sektorju trženja in prodaje delalo še šest delavcev. Vsem so se zaradi spremembe pravilnikapogodbe o zaposlitvi spremenile in bile sklenjene nove pogodbe o zaposlitvi.

Zatrjevana nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in obseg sodnega varstva

9. Zmotno je stališče tožnice, da bi moralo sodišče presojati zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi kotceloto. Če delavec, ki mu je odpovedana pogodba o zaposlitvi, sprejme ponudbo za sklenitev nove pogodbe, jeobseg varstva omejen in zajema zgolj presojo utemeljenosti odpovednega razloga, ne pa presoje zakonitostiodpovedi pogodbe o zaposlitvi v celoti. Ko delavec sprejme ponujeno zaposlitev in podpiše novo pogodbo ozaposlitvi, izjavi svojo voljo, da bo delo nadaljeval pod pogoji nove pogodbe o zaposlitvi, hkrati pa pristane na

sodno presojo, ki je omejena le na utemeljenost odpovednega razloga, odpade pa presoja zakonitosti odpovedipogodbe o zaposlitvi iz morebitnih drugih razlogov (3). Gre za ustaljeno sodno prakso na podlagi prejveljavnega ZDR, ki je bila glede na tedaj veljavne zakonske določbe pravilna (4).

Utemeljenost odpovednega razloga

10. Sodišči nižjih stopenj sta glede na zgoraj povzete dejanske ugotovitve (na katere je revizijsko sodiščevezano) materialnopravno pravilno presodili, da je bil odpovedni razlog utemeljen in resničen (ne zgoljnavidezen). Do sprememb, med katerimi je bila tudi ukinitev tožničinega delovnega mesta, je prišlo zaradiekonomskih in organizacijskih razlogov tožene stranke. Tudi če bi tožena stranka, kot zatrjuje tožnica,reorganizacijo v resnici izvedla zato, ker je ugotovila, da oddelek zaradi slabih odnosov ne more večfunkcionirati in je zato delavcem odpovedala pogodbe o zaposlitvi in ponudila nove pogodbe drugje, bi bilareorganizacija upravičena, saj tožena stranka z disfunkcionalnim oddelkom ne more poslovati.

11. Tožnica sodišču neutemeljeno očita neupoštevanje metodološkega napotka iz 8. člena ZPP in posledičnobistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče je v zvezis tem pretehtalo vse izvedene dokaze, tudi prič, ki so izpovedale, da se je tožena stranka s to reorganizacijozgolj želela znebiti določenih oseb, vendar pa je na koncu po presoji vsakega dokaza posebej in vseh skupajprišlo do drugačnega zaključka. Pri tem je sodišče tudi ustrezno obrazložilo, da so ostali izvedeni dokazi prikončni presoji pretehtali nad izpovedjo tožnice in teh prič. Tudi po presoji revizijskega sodišča je ocenadokazov logična in izkustveno sprejemljiva.

12. Ob ugotovitvi, da odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bila nezakonita, so irelevantne revizijske navedbe gledeničnosti in izpodbojnosti novo sklenjene pogodbe o zaposlitvi.

Zatrjevana diskriminacija

13. Revizijske navedbe glede diskriminacije oziroma neenakega obravnavanja se dejansko ne nanašajo nasamo odpoved (pogodbe so bile enako kot tožnici odpovedane tudi drugim), ampak na ponudbo nove pogodbeo zaposlitvi, saj naj bi bilo edino tožnici ponujeno delo izven komercialnega sektorja in za bistveno slabšo(začetniško) plačo. Dejstvo, ali je bila tožnici zaradi osebnih okoliščin, ki jih zatrjuje, in sicer to, da je bila A.A. „do skrajnosti zoprna,“ ponujeno bistveno slabše delovno mesto, na zakonitost odpovedi ne more vplivati.Ob tem revizijsko sodišče soglaša s stališčem sodišč nižjih stopenj, da okoliščina, ki jo navaja tožnica, nepredstavlja „druge osebne okoliščine“ v smislu 6. člena ZDR, ki obravnava prepoved diskriminacije, saj ne greza nek osebni status. Bi pa lahko bila ta okoliščina (če bi se izkazala za resnično) pomembna v okviruzatrjevanega trpinčenja.

Opredelitev pojma trpinčenje na delovnem mestu

14. Trpinčenje na delovnem mestu je v 6a. členu ZDR opredeljeno kot vsako ponavljajoče se ali sistematično,graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem nadelovnem mestu ali v zvezi z delom. V skladu z navedeno definicijo je trpinčenje proces (dogajanje, vedenjeali ravnanje) in ne zgolj enkraten konflikt. Gre za več dogodkov oziroma ravnanj, ki gledano skupaj (in ne levsak zase!) predstavljajo trpinčenje v opisanem smislu. Ponavljajoča se ali sistematična ravnanja so sama posebi lahko tudi manjšega pomena, gledano kumulativno pa lahko predstavljajo resno obliko nasilja (5). Medtrpinčenje se uvrščajo na primer ravnanja, ki predstavljajo napad zoper izražanje in komuniciranje žrtve (npr.omejevanje možnosti izražanja, prekinjanje govora, kričanje, zmerjanje, nenehno kritiziranje dela ali osebnegaživljenja, izrekanje nejasnih pripomb, grožnje, izmikanje neposrednim stikom); ki ogrožajo socialne stikežrtve (ko se z napadeno osebo nihče več ne pogovarja, jo ignorirajo, premestijo v delovne prostore stran oddrugih sodelavcev, ali pa imajo sodelavci celo prepoved govoriti z žrtvijo); ki predstavljajo napad na osebniugled žrtve (obrekovanje, širjenje neresničnih govoric, dvom v poslovne odločitve žrtve, siljenje k opravljanjunalog, ki zmanjšujejo samospoštovanje žrtve, dvom o poslovnih odločitvah žrtve, napačno ali žaljivo

ocenjevanje delovnih prizadevanj); ki pomenijo napad na kakovost poklicnega življenja in organizacijskevloge (žrtev ne dobiva več delovnih nalog ali pa dobiva nesmiselne delovne naloge, pretežke naloge, žrtvi soodvzete delovne naloge ali se dodeljujejo naloge pod ravnijo kvalifikacije); napadi zoper zdravje (osebadobiva za zdravje škodljive naloge, namerno povzročanja psihične škode) (6).

Presoja trpinčenja v konkretnem primeru

15. Sodišče je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je presojalo vsakega od dogodkov oziroma ravnanjposebej in za vsakega posebej ugotovilo, da ne more predstavljati trpinčenja tožnice. Posamezen dogodekoziroma ravnanje že po definiciji ne more predstavljati trpinčenja, pač pa to lahko predstavlja le večponavljajočih se ali sistematičnih ravnanj skupaj. Presoje vseh ravnanj kot celote sodišče ni opravilo.

16. Tako je sodišče na primer v zvezi z očitki tožnice, da ji je A. A. brez vzroka odvzela vse pristojnosti natrgu X. in ga predala drugemu „area managerju,“ da je bila izključena iz dogovora za potencialnega novegapredstavnika v Y in s predlogi ignorirana, da je dobila nalogo, da pošlje mnenje o promociji Z, njeno mnenjepa je bilo v celoti ignorirano, za vsako posamezno ravnanje presodilo, da je šlo zgolj zaposlovno-organizacijske odločitve vodje, do katerih ima ta vso pravico. Že tak zaključek je v zvezi sposameznimi ravnanji lahko vprašljiv, najmanj pa preuranjen, vendar je, kot rečeno, treba presojati celoto. Vtem primeru so zaključki lahko tudi drugačni. Nadrejeni delavec ima res pravico in dolžnost nadzirati inpreverjati delo podrejenih, dodeljevati naloge, dajati navodila za njihovo izvedbo in podajati kritike, kadar jedelo opravljeno neustrezno. Vendar pa izvajanje teh pravic ne sme voditi v njihovo zlorabo. Pomemben je tudisam način komunikacije (kadar gre za smešenje, grožnje in podobno) oziroma dejstvo, da je ta odsotna (kadargre za ignoriranje in izločevanje). Sodišče v določenih delih tudi zmotno enači trpinčenje z žaljenjem in grdimobnašanjem. Trpinčenje ni samo žaljenje in grdo obnašanje, ampak tudi izključevanje, ignoriranje, osamitev inprav to tožnica zatrjuje. Izvajanje vodstvenih pravic na način ali z namenom, da se podrejeno osebo izolira,poniža, izključi, degradira ali drugače trpinči, pomeni zlorabo teh pravic in ni dopustno. Zato tudi ugotovitev,da neko posamezno ravnanje ni bilo protipravno oziroma nezakonito, samo po sebi ne zadostuje. V primeruodobritve izrabe letnega dopusta na primer sicer drži, da je ta v pristojnosti delodajalca in delavec ne moredomnevati, da je dopust odobren že z vložitvijo vloge za odobritev. Če pa delodajalec delavcu ne odobridopusta brez objektivnih razlogov, povezanih s poslovanjem ali pa delavca brez utemeljenega razloga pušča vnegotovosti glede odobritve vse do zadnjega, potem svojo zakonito pravico zlorablja za nedopustne cilje.

17. Tožnica je med drugim zatrjevala, da jo je A. A. ignorirala (ignoriranje njenih predlogov, neobveščanje inpodobno), ji brez objektivnega razloga odvzela pristojnosti (na primer trg X., Y.), jo izključevala (iz področij,ki jih je do tedaj opravljala), jo diskreditirala (pred strankami, sodelavci), ji brez razloga ni odobravaladopustov ali odgovarjala na njene pozive in podobno. Vse našteto sodi v nabor tipičnih oblik trpinčenja nadelovnem mestu. Da bi sodišče presodilo utemeljenost teh očitkov, bi moralo ugotoviti, ali je A. A.sistematično oziroma s ponavljajočimi se ravnanji, ki jih opisuje tožnica, slednjo izključevala, diskreditirala,ignorirala in podobno, kar pa bi lahko storilo le ob presoji vsega dogajanja kot celote.

Razmerje med trpinčenjem in kaznivim dejanjem šikaniranja na delovnem mestu

18. Presoja kdaj gre za graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje je v prvi vrstiobjektivna in se ugotavlja glede na to, kaj se po splošnih družbenih merilih šteje za tako ravnanje. Sekundarnose ugotavlja tudi dojemanje prizadetega, ki mora tako ravnanje subjektivno doživljati na enak način, saj sicerne more biti trpinčen. Pri tem tožnica zmotno enači trpinčenje in kaznivo dejanje šikaniranja. Trpinčenje jesamostojni delovnopravni institut, ki sicer hkrati predstavlja tudi eno od štirih izvršitvenih oblik kaznivegadejanja šikaniranja na delovnem mestu (poleg neenakega obravnavanja, spolnega nadlegovanja in psihičneganasilja), kjer je poleg ugotovitve obstoja vsaj ene od teh oblik potrebno ugotoviti tudi vsaj eno odprepovedanih posledic prestrašenosti ali ponižanosti, kot znakov kaznivega dejanja. V tem sporu se zaugotovitev protipravnosti ne zahteva tudi ugotovitev prestrašenosti ali ponižanosti, kot zmotno meni tožnica,so pa te okoliščine (med drugim) lahko pomembne pri nadaljnjem ugotavljanju obstoja škode in posledično za

odmero odškodnine.

19. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno, saj sodišče zanekatere dogodke ni ugotovilo, ali je do njih prišlo ali ne, ker je izhajalo iz zmotnega izhodišča, da gre vvsakem primeru za legitimno vodstveno odločitev A. A. (npr. izključitev iz dogovora za novega predstavnikaY, ignoriranje predlogov v zvezi z novim predstavnikom Y, mnenja o promociji Z). Zaradi tega sodišče tudi niocenilo vseh izvedenih dokazov in pri tem izhajalo iz metodološkega napotka kot ga opredeli 8. člen ZPP.

20. Glede na navedeno je v skladu s 378. členom ZPP revizijsko sodišče revizijo z dne 3. 6. 2015 zavrnilo,reviziji z dne 5. 10. 2015 pa je ugodilo in v skladu z drugim odstavkom 380. člena ZPP sodbi sodišč druge inprve stopnje delno razveljavilo in v tem delu zadevo vrnilo v novo sojenje sodišču prve stopnje.

21. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče ta dejstva ugotoviti na podlagi presoje vseh izvedenihdokazov (tudi izpovedb prič, na katere se v reviziji sklicuje tožnica), po potrebi izvesti še druge predlaganedokaze, nato pa v skladu z zgoraj navedenimi izhodišči, na podlagi celote ugotovljenih ravnanj presoditi, ali jev konkretnem primeru šlo za trpinčenje ali ne, in po potrebi presoditi o tožničinem nepremoženjskemodškodninskem zahtevku.

22. Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

---.---

Op. št. (1): Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadaljnji.

Op. št. (2): Ur. l. RS, št. 42/2002 in nadaljnji.

Op. št. (3): Primerjaj zadevi VIII Ips 63/2011, VIII Ips 44/2010.

Op. št. (4): Primerjaj zadeve VIII Ips 56/2008, VIII Ips 232/2006, VIII Ips 6/2007.

Op. št. (5): V. Di Martino v prispevku Preventing violence and harrassment in the workplace, povzeto podokumentu ILO, Work-related violence and its integration into existing surveys, 2013.

Op. št. (6): Dopolnitev osnovne kategorizacije tipičnih oblik po Heinzu Leymanu, povzeto po D. Brečko,Recite mobingu ne, Planet GV, 2013, str. 27-35.

Datum zadnje spremembe: 25.08.2016