vsebina - Shrani.sishrani.si/f/X/l4/3L14VV8X/178-ckz.pdf · la (ki se jim nismo mogli ogniti, saj je veda pri nas {e v povojih), ne pa tudi za slovenski besedili, ki pravzaprav predstavljata

Darij Zadnikar

Igor @. @agar

Michael Meeuwis

David P. Shea

Srikant Sarangi

Vedrana Spaji} Vrka{

Marjeta Doupona Horvat

Barbara Domajnko

Joè Vogrinc

I~o Vidmar

Pierre Schaeffer

Steve Jones

I~o Vidmar

Joè Vogrinc

TRAGIKOMI^NA NAMESTO VESELEZNANOSTI

NAMESTO UVODA

STRPNOST IN NESTRPNOST VMEDKULTURNI KOMUNIKACIJI:OPA@ANJA O IDEOLOGIJI INKONTEKSTU V INTERAKCIJSKISOCIOLINGVISTIKI

PERSPEKTIVA IN PRODUKCIJA:STRUKTURIRANJE SODELOVANJA VMEDKULTURNI KONVERZACIJI

MEDKULTURNO ALI NE?ONKRAJ POVELIÊVANJAKULTURNIH RAZLIK PRI ANALIZINEUSPE[NE KOMUNIKACIJE

(DE)KONSTRUKCIJA (DE)KONSTRUIRANEGA:ANTROPOLO[KA TEORIJA IN SOCIALNAKONSTRUKCIJA IDENTITETE

BEGUNSKA POLITIKA V SLOVENIJI(OD MARCA 1992 DO KONCA LETA 1993)

ARGUMENTATIVNA MO^ DISKURZAZGODNJEGA UÊNJA TUJEGA JEZIKA

POP OKO UHO

PIERRE SCHAEFFER IN RAZPRAVA OGLASBENIH OBJEKTIH

RAZPRAVA O ZVO^NIH OBJEKTIH

TEHNOLOGIJA IN GLASBENIK

IZ[TEKANI – VEDNO SLI[ANI, A KOMAJKDAJ VIDENI

RAY IN JONAS; VJ SHOWKOT TV RABA POPULARNE GLASBE

vsebina

5

11

15

35

79

103

123

147

171

173

175

201

229

237

MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA

POP OKO UHO

Edward Robbins

Igor Prassel

RAZMI[LJANJA O MNOGOTERNEMMESTU

DRU[TVO KORTINA – INTERVJU ZBRANETOM @ILAVCEM

ENERGIJA SON^NEGA SEVANJA

ΟΙΚΟΣ

Igor Pribac, TELO, @ENSKA IN MO[KE TEORIJE POLITI^NEGADorijan Keràn, SAGE IN SOCIALNA TEORIJA

Mitja Velikonja, NOVO SOOÂNJE S PERSPEKTIVAMIDorijan Keràn, DRUGAÊN KAFKA

Janet Carsten, Stephen Hugh-Jones, ABOUT THE HOUSE: LÉVI STRAUSS AND BEYOND (Dorijan Keràn)K.J. Dover, GR[KA HOMOSEKSUALNOST (Darja [terbenc)

Bo{tjan M. Zupan~i~, PRVINE PRAVNE KULTURE (Primo` Oberàn)Howard Gardner, RAZSE@NOSTI UMA – TEORIJA O VE^ INTELIGENCAH (Peter Brecl)

Colin Rose in Luise Goll, UMETNOST UÊNJA (Peter Brecl)Artur [tern, ALTRUIZEM (Marko Hajdinjak)

Andrej Studen, STANOVATI V LJUBLJANI (Maja Grgi~)

prikazi in pregledi

povzetki

253

267

271

301

recenzije

Mitja Velikonja, DRAGO BRALSTVO!

277

279

289

Tragikomi~na namesto veseleznanosti

Nietzsche nas opominja, da je videti stvari podobne ali jih napraviti enakeznak {ibkih o~i. Zdi se, da je tak{na slabovidnost postala vodilo slovenskeznanstvene dru{~ine. Mandarini in njihovi bonci {irijo parole o Univerzalniznanosti, pri ~emer izhajajo iz naivne predstave, da (znanstvena) Resnica leìskrita pod pregrinjalom nevednosti in ~aka princa, da jo odkrije in si jo vzame.Ta fantazma nedvomno ima eroti~na izhodi{~a, vzeta v celoti pa je aseksualnain impotentna. Nerealen je objekt poèlenja: univerzalna Resnica oz. Znanost jeprav tak{na iluzija kot univerzalna Lepota. Ljubiti Lepoto v konkretni ènski jeizgovor nesposobnosti kakr{nega koli realnega razmerja. Ljubezen do Lepote(ali Dobrote) je pretveza {ibkih pri ubijanju eroti~nega. Zakaj pa si princdomi{lja ali posku{a napraviti vtis, da razkriva ~isto (nedol`no) in univerzalnoResnico, ~eprav tam leì le delna resnica, ki ni sprejemljiva za vse, pa tudisama se ni pripravljena vdati vsakemu? Zato ker ga ta ritual razkritja, ne gledena to, kaj je spodaj, dela princa. Ob vseh dvorjanih, ki z upanjem in zaupan-jem zro v princa, od njega tako in tako ni mo~ pri~akovati kaj ve~ od poljuba.Od princa se kaj ve~ tudi ne pri~akuje. Tu se pravljica tudi kon~a.

Idejo odkrivanja univerzalne Resnice potrebujejo tisti, ki ohranjajo fevdalnarazmerja v znanosti. Sklicujo~ se na Resnico, trdijo, da v znanosti ni prostoraza demokracijo. V tem kontekstu je Resnica teror.

Zgodovinska dejstva pri~ajo, da se kraj in ~as rojstva znanosti in demokraci-je bolj ali manj ujemata. Naravoslovni pojem zakona je pre{el iz izku{nje vla-davine zakona kot volje demosa. Dru`bo so odtlej vodili abstraktni pravniprincipi in ne samovolja despota. Vesolja ni ve~ upravljala samovolja demiurga,temve~ nous, ki je dostopen slehernemu umu. Od tod lahko sklepamo, damed znanostjo in demokracijo obstaja globlja in nujna vez. Obe druìspecifi~ni tip govorice, ki jo nekateri imenujejo diskurz. V njem sproàmotrditve, za katere èlimo, da bi obveljale tudi pri drugih, da bi se o njih spo-razumeli, pogajali (trditve niso zacementirane), da bi se diskurz zaklju~il s kon-senzom. Pri naravoslovnih in tehni~nih vedah gre navadno za tematiziranjedejstev zunanjega, objektivnega sveta, ki se v diskurzu presku{ajo po kriterijuresnice. Tisto, o ~emer se kompetentni govorci sporazumejo, njihov konsenz,ki je bolj ali manj provizori~en, imenujemo znanstvena resnica. Ker se tak kon-

senz v ~asu spreminja, so univerzalne Resnice lahko pokvarljivo blago. V(demokrati~ni) politiki, pravu, morali, humanisti~nih in dru`benih vedah tem-atiziramo na{ simbolno strukturiran normativni svet po kriterijih normativneustreznosti. Hkrati se tu ne sporazumeva zgolj o zunanjih objektivnih dejstvih,temve~ se ta dejstva tudi proizvajajo. Te vede ne morejo in ne smejo biti nev-tralne, saj so vpletene v dolo~eno dru`bo in kulturo, ki ju tudi soustvarjajo.Konsenz je zato te`je dosegati tako, da se zdijo resnice {tevilnej{e, relativnej{e,za~asnej{e, vsekakor pa manj univerzalne. Ne glede na to, ali gre za nar-avoslovno-tehni~ne ali dru`boslovno-humanisti~ne vede, so vsem skupna pravi-la diskurza, ki dolo~ajo neovirano napredovanje h konsenzu oz. znanstveniresnici. Ta pravila, ki imanentno dolo~ajo vsak diskurz, je Habermas imenovalidealna govorna situacija: v diskurz se vklju~ujejo enakopravno vsi kompetent-ni govorci, velja le pravilo bolj{ega argumenta, ne glede na institucionalni sta-tus (socialno mo~) govorca, diskurz je omejen zgolj z dosegom konsenza, kon-senz lahko problematizira vsak kompetenten govorec z ustreznimi argumentiitd. Z diskurzivnega stali{~a ni razlik med demokracijo in znanostjo, zato lahkoanalogno sklepamo, da je mandarinski sistem, ki se v zadnjem ~asu uveljavlja vznanosti, zlasti pa na ljubljanski Univerzi, enaka gro`nja razvoju strok kot total-itarizem demokraciji. Oba reìma onemogo~ata sporazumevanje – enkrat jespregledana dru`bena pravi~nost, drugi~ znanstvena resnica.

Mandarini in njihovi bonci, ki zaklinjajo univerzalno Resnico v svetu par-tikularnih odkritij, gradijo oltarje, na katerih moramo `rtvovati svoje o~i. Neko~je bila to lomonosovska zgradba sovjetske znanosti, ki ji je bilo treba slediti, ~esi hotel biti iniciran v univerzalno znanost. Bodisi da je {lo za univerzalneresnice dialekti~nega materializma ali pa za prednosti sovjetskega naravoslovjain tehnike, ki sta raz{irjala {tevilno in poceni literaturo. Najpozneje s koncem{estdesetih let se je ta oltar za~el ru{iti. Pismeni so videli, da se diamat nesklada z Marxom, tisti ki niso slepi, so videli zaostajanje sovjetske tehnologije.Tedanji mladi adepti so izgubili oltar, ohranili pa idejo univerzalne Resnice, kigradi oltarje. Zdaj so oni mandarini. Zgodovina se ponavlja, na sre~o poheglovskem vzorcu: najprej kot tragedija, pozneje kot farsa. Zarjo sovjetskeznanosti je zamenjal kriterij amerikanizacije. S stali{~a akademskega turizma jeto vsekakor napredek. Univerzalna Resnica pa je {e vedno bebava, ~eprav jeprestavljena v najbolj{ega mo`nega izmed vseh svetov. Ne gre podcenjevati~love{kega in finan~nega potenciala ZDA, kljub temu pa je neizmerna koli~inaznanstvenih dejstev, ki jih proizvede, le skupek partikularnih resnic, ki imaenako teò kot tista, do katere se dokoplje pakistanski fizik. S stali{~adru`benih in humanisti~nih ved, ki niso potrebovale dragih tehnolo{kih parkovin zato niso bile neposredno vpletene v ekonomske in voja{ke tekme, jepostavljanje “amerikanskega oltarja” retrogardna farsa.

Mandarinska univerza postavlja kriterije, ki so v funkciji oviranja diskurza:znanstvena resnica velja, kolikor je primerljiva s fantazmo univerzalne Resnice,ki jo razgla{a dolo~en korpus, praviloma ameri{kih revij. V tehni~no-nar-avoslovnih vedah ima ta kriterij neko tradicijo in je vsekakor relevantnej{i kotv drugih vedah, kjer no~ejo odkrivati Resnice, temve~ sooblikovati kulturo, kije imanentno pluralna, nepodobna in neenaka. Zato je neresen zahtevek zaobjavljanje – ki ga mandarini in bonci upo{tevajo – v indeksiranih revijah, kjerse te indeksacije uveljavljajo {ele v zadnjih nekaj letih. Objava v eminentnifrancoski ali nem{ki (ali pa slovenski) reviji ne {teje! Lahko pa se obrnete nakak{no manj znano novozelandsko. Ali pa poskusite z “Argumentom” ali “NewLeft Review”. To vam odsvetujemo, ~e ne sodite k politi~ni levici. Ali pa sepreusmerite na podro~ja, ki zanimajo reviji “Parapsychology” in “Philosophy ofSport” ipd. Vsi ti vzvi{eni kriteriji, ki naj bi posve~evali univerzalno Resnico, seizogibajo dejanskim kriterijem, primernim diskurzivnim okoljem in specifikiposami~nih ved.

Zakon o visokem {olstvu in politika znanosti uzakonjata gerontokracijo invzvi{eno vpletanje mandarinov v podro~ja, ki niso v njihovi kompetenci.Matematiki sodijo o socialni pedagogiki, psihologi o filozofiji, slavisti o ra~unal-ni{tvu, k razvojnim in poslovnim strategijam univerz in fakultet so pripu{~eniskoraj{nji upokojenci, ki vas bodo ob va{i pobudi kve~jemu pokroviteljskopotrepljali: “To boste izpeljali, dragi kolega, ko bo pri{el va{ ~as.”

Lahko no~!

Darij Zadnikar

ilus

trac

ija

Jim

Ung

er

Namesto uvoda

Pred meseci smo v ~asniku Slovenec lahko prebrali tole (omlednost):“Tudi v Sloveniji, posebno v liberalnem taboru, bije marsikatero srce za

multikulturnost, kakr{no sre~amo v orientexpressu ali v ~akalnici mednarodne-ga letali{~a. [e ve~. Po njihovem doseè najvi{jo raven šmultikulturnosti’Slovenec, ki zdruì v sebi in hkrati ìvi najrazli~nej{e kulturne modele in zatozna bolje angle{ko kot slovensko, ni kristjan, temve~ ateist ali budist, podcen-juje doma~e jedi in pesmi, zaradi ~esar se hrani po italijansko ali kitajsko, terposlu{a glasbo ameri{kih rokovskih pevcev, ìvi po {egah ju`noameri{kih Indi-jancev itd.” (Hubert Poàrnik: Multikulturnost ali etnopluralizem).

Omlednost (~e lahko karikirani podobi Slovenca kot nekoga, ki je (oz.mora biti) kristjan, vsak dan je zelje in `gance in se navdu{uje nad LojzetomSlakom sploh {e re~emo samo omlednost) pa kaj kmalu preide v fa{istoidnostin rasisti~no hujskanje, saj avtor nadaljuje:

“Nobena skrivnost ni, da so najve~ji pobudniki in zagovorniki dana{njeentropije kulture in nastajanja brezobli~ne svetovne civilizacije ljudje, ki nisoukoreninjeni v svojem narodu in ki jjiimm jjee zzaattoo vvsseeeennoo,, kkaatteerroo vveerroo iinn kkaakk{{nneennaavvaaddee iimmaa ssoosseedd aallii vv kkaatteerreemm jjeezziikkuu ssee ppooggoovvaarrjjaa zz nnjjiimmii”” (poudaril I. @. @.),

nato pa sklene:

“… To pomeni, da se moramo tudi Slovenci v prihodnje {e bolj spomniti svojematerialne, duhovne in jezikovne kulture ter jo negovati in krepiti. To bo blagodejnovplivalo na na{o samozavest, ustvarjalnost in vedrost, ppoolleegg tteeggaa ppaa uukkoorreenniinnjjeennoosstt vvllaassttnneemm nnaarroodduu oommooggoo~~ii ssttrrppnnoosstt,, mmeeddsseebboojjnnoo ssppoo{{ttoovvaannjjee iinn uussttvvaarrjjaalleenn ddiiaalloogg zz ddrruuggii--mmii iinn ddrruuggaa~~nniimmii..“ (poudaril I. @. @.).

Se tudi vam zdi, da je tukaj nekaj narobe? Da namre~ nekdo, ki mu nivseeno, katero vero in kak{ne navade ima sosed (ali v katerem jeziku se pogo-varja z njim), nima ni~ skupnega s strpnostjo, medsebojnim spo{tovanjem inustvarjalnim dialogom z drugimi in druga~nimi? Razen seveda, ~e si “ustvarjal-nega” dialoga, medsebojnega spo{tovanja in strpnosti ne predstavljamo koturavnavanja zasebnega ìvljenja drugih (posameznikov in skupin) po svojihmerilih…

Tudi zato se nam je zdela tematska {tevilka o medkulturni komunikacijipotrebna: da bi kon~no (na Slovenskem pa sploh prvi~!) ssttrrookkoovvnnoo, na

znanstven na~in spregovorili o medkulturni komunikaciji, kaj (medkulturnakomunikacija) sploh je, kak{ne probleme generira in kako se jih lotevati.

Temeljna poteza te tematske {tevilke – to seveda velja za prevedena besedi-la (ki se jim nismo mogli ogniti, saj je veda pri nas {e v povojih), ne pa tudiza slovenski besedili, ki pravzaprav predstavljata prva koraka na tem podro~ju– pa ni le predstavitev koncepta medkulturne komunikacije in medkulturnekomunikacije kot vede, temve~ tudi kkrriittii~~eenn ppoogglleedd na medkulturno komu-nikacijo oz. tteeoorriijjoo medkulturne komunikacije. Ta kriti~ni pogled se kaè nadveh ravneh: na ravni pprreeddmmeettaa analize medkulturnih interakcij in na mmeettaatteeoo--rreettsskkii rraavvnnii razprave o aktualnih usmeritvah in modelih raziskav medkulturnekomunikacije.

Na osnovi analiz empiri~nih (interakcijskih) podatkov, Shea, Meeuwis inSarangi tako sku{ajo razkriti iiddeeoolloo{{kkee pprroocceessee, ki so na delu v komunikacij-skih strukturah medkulturnih sre~anj, ali pa predstavljajo alternativna stali{~a inmetodolo{ke pristope, ki se jim zdijo primernej{i za tak{ne raziskave. Kriti~naanaliza podatkov jih potem vodi do (kriti~nega) pretresa obstoje~ih (in pre-vladujo~ih) modelov in teorij medkulturnega raziskovanja, pri ~emer sespra{ujejo predvsem po tem, v kolik{ni meri ti analiti~ni modeli lahko razkrije-jo dimenzije ddrruu`̀bbeennee nneeeennaakkoossttii in rraazzmmeerrjjaa mmoo~~ii (ki so prisotni) v medkul-turnih sre~anjih. Njihov zastavek je predvsem razumevanje in “denaturalizacija”nekaterih klju~nih analiti~nih kategorij in konstruktov, ki so v (prevladujo~ih)raziskavah medkulturne komunikacije najpogosteje razumljeni kot samoumevnain neproblemati~na razlagalna orodja. Tak{en uvod v predstavitev problematikemedkulturne komunikacije in medkulturnega raziskovanja se mi zdi primernej{ikot pa prevajanje “izbranih poglavij” klasi~nih del o medkulturni komunikaciji:bralec se bo tako lahko seznanil z nekaterimi temeljnimi postavkami klasikovteorije medkulturne komunikacije, kakor tudi z njihovimi sodobnimi kritiki(“klasikov” se zainteresirani bralec seveda {e vedno lahko loti sam).

Zdaj pa {e nekaj besed o izbranih besedilih (prva tri so bila objavljena vposebni {tevilki vodilne revije s podro~ja jezikovne pragmatike Pragmatics (vol.4, {t. 3, september 1994) z naslovom Critical perspectives on intercultural com-munication; seveda jih ponatiskujemo z dovoljenjem avtorjev).

^lanek Michaela Meeuwisa pozornost obra~a na dejstvo, da razmerje medkulturnimi razlikami in komunikacijskimi problemi v razli~nih medkulturnihkontekstih nikakor ni enako ali nespremenljivo. V svojem ~lanku poro~a takoo primerih uspe{ne medkulturne komunikacije, v katerih so se diskurzivnekonvencije realizirale na mo~no raz~lenjen in raznolik na~in, kakor tudi oprimerih komunikacijskega konflikta, kjer je bila ta realizacija manj raznolika,in na osnovi teh opaànj predlaga bolj pretanjen in bolj kriti~en pogled naodnos med kulturnimi razlikami in komunikacijskimi problemi. Ta kriti~ni

pogled naj bi upo{teval predvsem na~in, na katerega zgodovinsko uveljavljenein institucionalizirane oblike etni~ne pristranosti tolerirajo kulturno specifi~naodstopanja neki skupnosti, neki drugi pa ne.

David P. Shea è omenjeno strategijo denaturalizacije uporabi na primerukkoonntteekkssttuuaalliizzaacciijjsskkiihh iinn sskklleeppaallnniihh kkoonnvveenncciijj, tako da problematizira na~in, nakaterega so bile v nekaterih modelih medkulturne komunikacije uporabljenekot ddaannoossttii, ki naj pojasnijo komunikacijske konflikte. Potem ko zamenja tisto,kar pojasnjuje, s tistim, kar mora biti pojasnjeno, Shea ugotavlja, da bi moralikontekstualizacijske in interpretacijske strategije najprej preiskati glede na to,kako so same posredovane z ddrruu`̀bbeenniimm ppoolloo`̀aajjeemm iinntteerraakkttaannttoovv in s ssiittuuaaccii--jjsskkoo ssttrruukkttuurroo kkoonnvveerrzzaacciijjsskkee ddeejjaavvnnoossttii. Ne bi jih smeli preprosto imeti zadane in stabilne normativne vzorce, ki z govorcem kar nekako “zaidejo” vinterakcijo. Razprava o (analiti~ni) opori, ki jo nudijo tak{ne konvencije, avtorjavodi (vse) do problematizacije (v “klasi~ni” literaturi o medkulturni komu-nikaciji precej raz{irjenega) stali{~a, po katerem so primeri medkulturnih nes-porazumov posledica konvencij kontekstualizacije in sklepanja, ki naj bi bilispecifi~ni za neko kulturo.

Bralec oz. bralka bosta kmalu opazila, da so prvi trije ~lanki (implicitno alieksplicitno) refleksivni, kar pomeni, da je kriti~na perspektiva, ki jo privzema-jo, dvostranska: usmerjena je tako na pprroocceessee, ki so na delu v analiziranihpodatkih, kakor tudi na ddrruu`̀bbeennoo rreelleevvaannttnnoosstt nekaterih izbranih pristopov kmedkulturni komunikaciji.

Ta refleksivnost je morda {e najbolj opazna v ~lanku Srikanta Sarangija. êsku{a, na primer, Sheajev ~lanek pokazati, da temeljne kategorije kot eettnnii~~nnaaiiddeennttiitteettaa ali kkuullttuurrnnee rraazzlliikkee niso predeterminirane strukture, temve~ se kon-struirajo v medkulturnem diskurzu, se Sarangi sicer loteva istih vpra{anj, ven-dar spremeni naslovnika: ~e prva dva ~lanka tak{ne konstrukcije raziskujeta napredmetni ravni medkulturnega razgovora, pa Sarangi raziskuje, kako se tak{nekonstrukcije razvr{~ajo na ravni obblliikkoovvaannjjaa tteeoorriijjee iinn rraazziisskkoovvaallnnee pprraakkssee. Meddrugim ugotavlja, da nekateri analitiki medkulturnega nesporazuma prevelikpomen pripisujejo “kulturnim razlikam” na ra~un drugih faktorjev, ki so(so)odgovorni za fenomen (medkulturnega) nesporazuma, vse tja do stereotip-iziranja medkulturne komunikacije kot predvsem “medkulturne” in (mnogo)manj “komunikacije”. Kot alternativo Sarangi predlaga, da bi morali medkultur-na sre~anja vmestiti tako v njihov ddrruu`̀bbeennii kot v njihov iinnssttiittuucciioonnaallnnii kon-tekst, kar mu omogo~i, da specifi~nim diskurzivnim praksam interaktantovsledi v kontekst {ir{ih dru`benih sil.

Med vsemi medkulturnimi temami, ki se jih lotevajo prvi trije ~lanki, je kon-cept “kulture” o~itno najpogosteje obravnavan problem: vsem trem ~lankom jeskupno, da sku{ajo denaturalizirati nejasno rabo pojma kultura kot nujne in

zadostne razlage vsega, kar se dogaja v medkulturnih interakcijah. Kot dopol-nilo jim zato sledi ~lanek Vedrane Spaji} Vrka{, ki podaja nekak{en (sevedakriti~en) pregled teorij kkoonnssttrruukkcciijjee iiddeennttiitteettee, pri ~emer opozarja predvsem naideolo{kost rabe in ideolo{ki izvor sprememb, ki so jih doìveli pojmi kot“pleme”, “etni~nost”, “dràvljanstvo” in “nacionalizem”.

Zadnja dva ~lanka sta nastala v okviru dela v Centru za diskurzivne {tudijena ISH, In{titutu za humanisti~ne vede Ljubljana, in predstavljata netipi~enpristop k obravnavi problemov medkulturne komunikacije. ê prvi trije ~lanki,kakor tudi sicer ve~ina tovrstne literature, v osnovi izhajajo iz gumperzovskeinterakcijske sociolingvistike, se Marjeta Doupona Horvat pisanja o beguncih inbegunski problematiki v Sloveniji loteva s klasi~nim (osnovnim) instrumentari-jem sodobne jjeezziikkoovvnnee pprraaggmmaattiikkee: izpostaviti èli predvsem (ideolo{ke) pred-postavke in implikature tega pisanja. Barbara Domajnko sku{a diskurz zgodnje-ga u~enja tujega jezika, zelo specifi~en problem medkulturne komunikacije,raz~leniti s pomo~jo konceptov Ducrotove teorije aarrgguummeennttaacciijjee vv jjeezziikkuu, teorije,ki je na neki na~in revolucionarna, saj je ne zanima toliko sprotna, interakcijs-ka, konstrukcija argumentov, temve~ argumenti, ki so è vpisani v samojezikovno strukturo, argumenti, ki jih ponuja jezik sam.

Pogled na teorijo medkulturne komunikacije, ki ga ponujamo, seveda nipopoln (prostora nam je, na primer, zmanjkalo za podrobnej{o predstavitevantropolo{kega pristopa, ki se sklene na mestu, kjer lingvist sploh {ele pri~nez delom) in (za name~ek) ne predstavlja lahkega branja. Seveda pa zatoomogo~a tudi vse kaj drugega kot prosto~asna nedeljska lamentiranja upoko-jenega psihiatra in amaterskega politika(nta), namre~ vpogled v aannaalliizzoo intteeoorriijjoo medkulturne komunikacije.

Igor @. @agar

IGOR @. @AGAR je magistriral iz filozofije in doktoriral iz sociologije naFilozofski fakulteti univerze v Ljubljani. Je predstojnik Centra za diskurzivne{tudije in vodja podiplomskega programa iz Teorije komunikacije na ISH,In{titutu za humanisti~ne vede Ljubljana, ter docent za sociologijo kulture naFilozofski fakulteti. Ukvarja se predvsem z jezikovno pragmatiko, argumentacijoin retoriko. Je (so)avtor in urednik {estih knjig in ve~ deset ~lankov. Naslov:ISH – In{titut za humanisti~ne vede Ljubljana, Beethovnova 2/III, 1000 Ljubl-jana. E-mail: [email protected].

Strpnost in nestrpnost

v medkulturni komunikaciji:

opaànja o ideologiji in kontekstu

v interakcijski sociolingvistiki1

11.. UUVVOODD

@e leta 1961 je J. L. M. Trim zapisal:

“ûtimo (…), da rasto~e-padajo~a intonacija, ki jo {tevilniPoljaki uporabljajo v preprostih izjavah, resni~no kaè naintelektualno vzvi{enost in da mo~an poudarek, od zlogado zloga padajo~a melodija in nizko izgovorjeno jedro vnekaterih severnonem{kih izjavah izraàjo èljo po prevla-di. Na{a reakcija na to je ostra. Tujec pa je popolnomazmeden in se spra{uje, zakaj je obetavno prijateljstvopropadlo. Tako se slab{ajo med~love{ki odnosi in nastajajomiti o šnarodnem zna~aju’.” (Trim 1961: 35, besedilo jepoudarjeno v izvirniku)

V tem odlomku Trim govori o mo`nih posledicah medkul-turnih stikov med doma~imi govorci – DG (native speakers –NSs) in nedoma~imi govorci – NDG (nonnative speakers –NNSs) na ravni skupinskih zaznav. Ker nedoma~i govorcidruga~e dojemajo suprasegmentalne plasti jezika (v temprimeru angle{~ine), se lahko zgodi, da doma~i govorecpripi{e te razlike psiholo{kim potezam sogovornika. Trimpoudarja, da se lahko v medkulturni komunikaciji krepijo aliustvarjajo stereotipi o kulturnih, rasnih in etni~nih skupinah.

1 Raziskavo za ta ~lanek jepodprla Belgijska dràvnaznanstvena fundacija (Bel-gian National ScienceFoundation – NFWO) in jepotekala v okviru razisko-valnega programa, ki ga jefinancirala belgijska vlada(IUAP-II, pogodba {t. 27).^lanek je bil v zgodnej{i inkraj{i obliki predstavljen na~etrti Mednarodni konfer-enci v pragmatiki, ki jepotekala v japonskemmestu Kobe julija 1993,pod naslovom “Breakdown(and the absence of) con-flict in intercultural com-munication between non-native speakers of English”(“Zlom (in odsotnost) kon-flikta v medkulturni komu-nikaciji med nedoma~imiangle{kimi govorci”). PeterAuer, Jan Blommaert, Den-nis Day, Thiru Kandiah,Anne Pauwels, SrikantSarangi, David Shea in JefVerschueren so mi poma-gali s pripombami k zgod-

15MM EE DD KK UU LL TT UU RR NN AA KK OO MM UU NN II KK AA CC II JJ AA

Michael Meeuwis

Trimova zgodnja anekdoti~na ocena nastajanja kulturnihstereotipov v konkretnih konverzacijskih dogodkih (conversa-tional incidents) se znova pojavi pri razvoju specifi~negaempiri~nega pristopa k medkulturni komunikaciji, ki ga je izob-likoval John Gumperz.2 Gumperzovo delo je mejnik v interakcij-ski sociolingvistiki in je mo~no vplivalo na razcvet raziskavmedkulturne komunikacije v zadnjem desetletju. Njegov vpliv jetako velik, da lahko govorimo o uveljavljeni smeri raziskovanjamedkulturnih stikov. Po mnenju Gumperzove smeri nastajajostereotipi pri komunikaciji na naslednji na~in: pri stikih medkulturno razli~nimi govorci lahko zaradi razli~nih pragmatik, kijih ti uporabljajo v skupnem jeziku, pride do komunikacijskihproblemov. Pod vplivom sociokulturnega ali jezikovnega ozadjalahko govorci šprevle~ejo’ formalno podoben jezik z ravnonasprotnim repertoarjem škontekstualizacijskih signalov’ (šcon-textualization cues’), ki so “povr{inske zna~ilnosti sporo~ilneoblike (…), s pomo~jo katerih govorci signalizirajo, poslu{alcipa interpretirajo, za kak{no dejavnost gre, kako je trebarazumeti semanti~no vsebino in kako je vsak stavek povezan spredhodnim in nadaljnjim besedilom” (Gumperz 1982: 131).Kontekstualizacijski signali sestojijo iz pragmati~nih elementov,kot so na primer mehanizmi dajanja povratnih informacij osituaciji (backchanneling devices), pravila izmeni~nega govor-jenja, ustaljeni izrazi, intonacijski vzorec, preklapljanje med kodiin stili (style- and codeswitching), konvencije za za~enjanje inzaklju~evanje konverzacije ter druge diskurzivne strategije.Tak{ni signali delujejo na zelo subtilnih in te`ko opredeljivihravneh jezikovne produkcije in pri~akovanj, zato razlike mednjimi niso neposredno razvidne iz tehni~nih jezikovnih variacij.Po Gumperzovem mnenju tako pride do napa~nega sklepanja okomunikacijski intenci sogovornikov ter o njihovih zna~ajskihpotezah in obna{anju. ê se neuspe{na komunikacija ponovipri stikih z ljudmi, ki po na{i predstavi pripadajo isti etni~ni,kulturni ali rasni skupini, lahko karakterizacije posameznikovprerastejo v stereotipne karakterizacije celotne skupine.

Ta na~in mi{ljenja predpostavlja, da ima neposredna inter-akcija pomembno vlogo pri ustvarjanju socialnega reda.Jezikovna praksa, postavljena v dolo~eno situacijo, naj bi imelapomembno vlogo pri (re)produciranju sistemov sociokulturnegaznanja in socialnih struktur na splo{no. To jasno kaè na vpliv,ki so ga na interakcijsko sociolingvistiko imele nekatere disci-pline znotraj {ir{ega podro~ja sociolingvistike, na primer etno-grafija govora, etnometodologija, konverzacijska analiza terdiskurzivna analiza.3 S svojim pojmovanjem vloge konkretne inneposredne interakcije pri ustvarjanju socialnega reda pa te dis-cipline niso vplivale le na stali{~e interakcijske sociolingvistikeglede komunikacijskega nastajanja stereotipov. Pod njihovim

nej{emu osnutku ~lanka, zakar se jim zahvaljujem.

2 Ve~ina Gumperzovih delo medkulturni komunikaci-ji, ki so bila objavljenapred letom 1982, je zbranav knjigi Discourse Strate-gies (Diskurzivne strategije,Gumperz 1982). Po letu1982 so iz{la {e naslednjadela: Gumperz (1983, 1984,1992); Gumperz & Roberts(1991) in Gumperz et al.(1984). Primeri {tevilnihraziskav Gumperzove smeriso: Chick (1985, 1991);Raith (1985); Roberts &Sayers (1987); Scollon &Scollon (1981, 1983);Valentine (1988) ter ~lanki,ki so zbrani v: Gumperz(ur.) (1982).

3 S tem seveda nezavra~am dejstva, da so nainterakcijsko socio-lingvistiko vplivale tudidruge smeri, ki poudarjajosocialno-konstruktivno platjezikovne prakse, naprimer teorija govornihdejanj, ki izvira iz Austi-novega preu~evanja perfor-mativne mo~i jezika, ternekatere smeri v socialnipsihologiji. êprav so tediscipline mo~no vplivalena interakcijsko socio-lingvistiko, jih ta ni sprejelabrez kritike in v celoti.

Michael Meeuwis

16 MM EE DD KK UU LL TT UU RR NN AA KK OO MM UU NN II KK AA CC II JJ AA

vplivom se je interakcijska sociolingvistika pri preu~evanjusplo{ne medkulturne komunikacije oprla na analizo situacij namikroravni. Gumperzova smer se je pri raziskovanju medkul-turne komunikacije osredoto~ila na etnografske {tudijeprimerov neposrednih interakcij v dolo~enih situacijah, prikaterih preu~uje komunikacijske mehanizme, ki so neposrednorazvidni iz opazovanja. Zato moramo podrobno analizo “pro-cesov, ki ustvarjajo in krepijo negativne rasne stereotipe, kivodijo k predsodkom in diskriminaciji” (Chick 1985: 300), sepravi komunikacijskega nastajanja stereotipov, razumeti kotizraz splo{ne usmeritve interakcijske sociolingvistike v analizoposameznih šoprijemljivih’ konverzacijskih struktur.

V svojem ~lanku nameravam preko analogne {tudijeprimera razmerij med konverzacijskimi dogodki in kulturnimistereotipi dokazati, da je treba poleg zna~ilnosti, ki jihpreu~uje interakcijska sociolingvistika in so neposrednorazvidne iz opazovanja diskurza, upo{tevati tudi zunajsituacij-ske socialne dejavnike, ki posredujejo komunikacijske procese.Zaradi izbire dolo~enih metod, ne pa zaradi svoje teoreti~neusmeritve interakcijski sociolingvisti pri raziskovanju medkul-turne komunikacije ve~inoma sploh ne upo{tevajo vplivazunajsituacijskih parametrov na konverzacijsko strukturo. Zara-di prevlade tak{nih raziskav se lahko zgodi, da s~asoma nebomo ve~ opazili posredovalne vloge zunajsituacijskih strukturin bomo razvili napa~no pojmovanje škonteksta’, ki ga bomoomejili na zna~ilnosti, ki so razvidne iz opazovanjamikrostruktur.4

[tudijo za~enjam z analizo posnetih primerov medkulturnekomunikacije v angle{~ini med nedoma~imi govorci, t.j. tan-zanijskimi, ju`nokorejskimi in flamskimi inènirji (2. poglavje).Obravnaval bom pogosto rabo eksplicitnega pogajanja opomenu (negotiation of meaning) in popravka (repair) v inter-akcijah med nedoma~imi govorci (NDG-NDG). Uporabljal bomnasprotujo~a si izraza škomunikacijska strpnost’ (šcommunica-tive leniency’) in škomunikacijska nestrpnost’ (šcommunicativetestiness’). V tretjem poglavju bom svoje ugotovitve interpreti-ral na podlagi dihotomije med škomunikacijskim zlomom’(šcommunication breakdown’) in škomunikacijskim konfliktom’(šcommunication conflict’), katere avtor je Michael Clyne. Tatipolo{ka interpretacija je v nasprotju z nekonstruktivnimi inposplo{ujo~imi kritikami kulturnega ozadja, s katerimi nekaterijezikoslovci razlagajo probleme v medkulturni komunikaciji.Ugotovitve, ki jih bom predstavil v 2. in 3. poglavju, bom v 4.poglavju primerjal z rezultati ocenjevalnih razgovorov, prikaterih so sodelovali flamski u~itelji. Ta šprimerjava’ je pokaza-la, da stereotipi, ki so jih u~itelji izrazili v razgovorih, mo~noodstopajo od dejanskih konverzacijskih interakcij. Na osnovi te

4 Kot bo razvidno iz~lanka, so zahtevo, da jetreba upo{tevati posre-dovalno vlogo zunajsituaci-jskih struktur, {e izrazili(redki) raziskovalci v inter-akcijski sociolingvistiki terraziskovalci, ki imajodruga~en pristop k med-kulturni komunikaciji inkomunikaciji med pripadni-ki iste kulture (intraculturalcommunication). V svojem~lanku èlim to zahtevoopredeliti predvsem gledena obravnavo ideolo{kihstruktur in pojma škontekst’v interakcijski sociolingvis-tiki.

Strpnost in nestrpnost v medkulturni komunikaciji: opaànja o ideologiji…


ugotovitve ne bom zavra~al trditve, da stereotipi nujno aliizklju~no nastajajo pri neposredni interakciji, saj tegainterakcijski sociolingvisti niso nikoli izrecno trdili, pa~ pabom dokazal, da potrebujemo konkretnej{o in uporabnej{ooceno aktivne vloge, ki jo imajo zunajsituacijske zna~ilnosti namakroravni pri medkulturnih interakcijah (5. poglavje). Ocenilbom tudi ideolo{ki pristop interakcijske sociolingvistike kpreu~evanju medkulturne komunikacije. V nasprotju z mnogi-mi drugimi kritikami te {ole bom zagovarjal mnenje, damoramo pristop interakcijske sociolingvistike oceniti glede namo`ne u~inke, ne pa glede na domnevne intence. Na koncu{tudije bom opozoril na morebitno napa~no pojmovanje škon-teksta’ v interakcijski sociolingvistiki.

22.. PPOOPPRRAAVVEEKK,, ““TTIIHHII PPOOPPRRAAVVEEKK”” IINN ““NNEESSTTRRPP--NNOOSSTT VV MMEEDDKKUULLTTUURRNNII KKOOMMUUNNIIKKAACCIIJJII

Od marca do decembra 1990 so mladi inènirji iz Tanzanijein Ju`ne Koreje v belgijskem Antwerpnu obiskovali programusposabljanja, ki so ga vodili flamski inènirji. Tema programaje bilo uvajanje ra~unalnikov v telekomunikacijske sisteme,potekal pa je v angle{~ini. Razdeljen je bil na teoreti~ni inprakti~ni pouk. Pri obeh vrstah pouka je bilo v skupini po-navadi od deset do petnajst {tudentov, ki so bili izklju~no Tan-zanijci ali izklju~no Ju`nokorejci. V~asih sta bila v skupini ledva {tudenta. Od oktobra do decembra 1990 so dvanajst u~nihur posneli na video in avdio trakove. Vsega skupaj se jenabralo skoraj za 16 ur posnetkov, ki sem jih kasneje analiziral.

Pri analizi interakcij NDG-NDG sem se najprej osredoto~ilna komunikacijske probleme, ki sem jih sku{al razloìti s (per-ceptivnim in produktivnim) prenosom iz maternega jezikaoziroma z razvojnega vidika jezikovnih realizacij nedoma~ihgovorcev5. Naj za za~etek navedem en sam primer tak{neganesporazuma.6

(1)

01 FU: iitt’’ss nnoott nneecceessssaarryy ttoo ttoo ssttrreessss tthhee ssyynnttaaxx hh~~?01 saj ni treba poudarjati sintakse a?02 K[1: iitt’’ss nneecceessssaarryy/02 treba je/03 FU: iitt’’ss nneecceessssaarryy?03 treba je?04 K[1: yyeess

5 Prvo in podrobnej{eporo~ilo o tej analizi je:Meeuwis (1994) (glej tudiMeeuwis 1993).

6 V transkripcijah je FUflamski u~itelj, T[ tanzanij-ski {tudent, K[ korejski{tudent. Uporabljam tudinaslednje simbole:..: premor ({tevilo pik jeodvisno od dolìne premo-ra)/: padajo~a intonacija?: rasto~a intonacija*: poudarek je na nasled-njem zlogu ali besedi{[dc]tekst}: tekst v zavitemoklepaju je izgovorjenpo~asi{[p]tekst}: tekst v zavitemoklepaju je izgovorjen tiho[info]: dodan podatek==: prekinitev, povezava=tekst1==tekst2=: prekrivanje

Michael Meeuwis


04 ja05 K[2: yyeess bbeeccaauussee tthhee ssyynnttaaxx iiss vveerryy hhaarrdd ttoo uunnddeerrssttaanndd

{[p] ffoorr uuss}05 ja zato ker je sintaksa zelo te`ka {[p] za nas}06 FU: yyeeaahh bbuutt iitt’’ss nnoott eennoouugghh wwiitthh tthhee eexxaammppllee?06 ja ampak a primer ni dovolj?07 K[1: =yyeess=07 =ja=08 K[2: ==yyeess=08 =ja=09 FU: [nadaljuje z naslednjo temo]10 K[1,

K[2: [[p] se pogovarjata med seboj v korej{~ini]

V vrsticah 07 in 08 ho~eta korejska {tudenta potrditinegacijo v 06. Povedati ho~eta, da je primer v u~beniku respomanjkljiv. Pri oblikovanju svojega odgovora uporabljata sis-tem šsoglasja – nesoglasja’, ki je v korej{~ini najpogostej{i(Pope 1973). V jezikih, kjer je v rabi ta sistem, se odgovoroblikuje na podlagi govor~evega soglasja ali nesoglasja z(nikalno ali trdilno) obliko vpra{anja, zato odgovor šda’ nanikalno vpra{anje potrdi negacijo. V nizozem{~ini, ki je mater-ni jezik flamske u~iteljice, pa se v odgovorih ve~inomauporablja štrdilno-nikalni’ sistem: ~e je stav~na oblika odgovoratrdilna, se uporabi pritrdilnica, ~e je nikalna, pa nikalnica.Zato odgovor šda’ na nikalno vpra{anje izni~i negacijo. Ker zaflamsko u~iteljico odgovora 07 in 08 pomenita, da primer vu~beniku zado{~a, pride do medkulturne šzme{njave z odgo-vori da/ne’. U~itelji~ina reakcija v vrstici 09 jasno povzro~ikomunikacijsko frustracijo Korejcev (v vrstici 10). Sevedaprenos sistemov odgovarjanja iz maternega jezika ni edinivzrok za nesporazum, saj v interakciji delujejo kompleksnidejavniki, ki jih ne gre poenostavljati. Flamska u~iteljica, ki vtem kontekstu vodi postopek (procedural power), bi v vrstici06 lahko olaj{ala razumevanje, ~e bi uporabila obrnjen besed-ni red ali pa izrazila vpra{anje z odvisnikom, ki bi sledilglavnemu stavku, na primer: šBut don’t you think that…’ (šAm-pak, ali se vama ne zdi, da…’). Ker tega ni storila, je nedvom-no prispevala k problemom, ki sta jih {tudenta imela zrazumevanjem nameravane stav~ne oblike vpra{anja.

Po tem primeru nesporazuma si oglejmo naslednji primer:

(2)

01 FU: wwhhaatt hhaappppeenneedd ttoo tthhee ootthheerr ggrroouupp01 kaj je z drugo skupino02 yyoouu ddoonn’’tt kknnooww?



02 a ne vesta?03 K[1: yyeeaahh/03 ja/04 FU: [ju zbegano pogleda]05 K[2: yyeeaahh wwee ddoonn’’tt kknnooww/05 ja ne veva/06 FU: yyoouu ddoonn’’tt kknnooww?06 ne vesta?07 K[2: mmmm//07 mhm/

V tem primeru opazimo, da enaka zme{njava zaradi odgo-vorov da/ne kot v primeru (1) ne pripelje do dolgotrajnenapa~ne interpretacije. Pri tem medkulturnem soo~enju diver-gentnih diskurzov se nedoma~i govorci angle{~ine uspe{nopogajajo o pomenu razli~nih sistemov odgovarjanja, zato kon-verzacija gladko te~e naprej. V vrstici 05 korejski {tudent opazi,da ima flamska u~iteljica teàve s sklepanjem o pravilnempomenu. Do vrstice 07 pa sta obe strani è uspe{no razre{ilinesoglasje in se sporazumeli.

Eksplicitno pogajanje o pomenu in popravek sta pogostistrategiji v interakcijah NDG-NDG. Ta komunikacijski fenomenponazarjata tudi primera (3) in (4). Tudi pri teh interakcijah jedo obojestranskega prizadevanja za soglasje pri{lo poza~etnem nesporazumu, ki so ga povzro~ile medkulturnepragmati~ne razlike.

(3)

01 FU: tthhee SSSSMM hhaass ddiiffffeerreenntt pprroocceedduurreess/wwhhiicchh *ttyyppeess ooff01 SSM ima druga~ne postopke/kak{ne *vrste02 pprroocceedduurreess? … rreemmeemmbbeerr?02 postopkov? … se spomni{?03 K[: yyeess/03 ja/04 FU: yyeeaahh? … yyoouu tteellll mmee?04 ja? … mi pove{?05 K[: [pove odgovor]

(4)

01 FU: iinniitt iiss {[dc] uurrggeenntt}/ ddoo yyoouu kknnooww tthhee mmeeaanniinngg oofftthhaatt?

01 init je {[dc] nujno}/ a vesta kaj to pomeni?02 K[1: yyeeaahh/02 a/

Michael Meeuwis


03 K[2: yyeeaahh/03 ja/04 FU: yyoouu tteellll mmee? …04 mi povesta? …05 yyoouu kknnooww wwhhaatt tthhee mmeeaanniinngg iiss?05 vesta kaj pomeni?06 K[1: yyeess/06 ja/07 FU: yyeess?07 ja?08 K[2: [pove odgovor]

V primeru (3) je u~itelji~ino vpra{anje v vrsticah 01–02mi{ljeno kot prikazano vpra{anje (display question), s katerimspra{ujemo po popolni informaciji. [tudent sprva ne rekon-struira tipa u~itelji~inega govornega dejanja in ga interpretirakot vpra{anje tipa da/ne (vrstica 03). Do tega o~itno pride tudiv primeru (4), kjer se napa~na interpretacija pojavi dvakrat (vvrsticah 02–03 in 06). Do teh (za~etnih) komunikacijskih prob-lemov pride tudi zato, ker u~iteljica uporablja šneobi~ajne’oblike prikazanih vpra{anj, na primer “remember” v primeru(3) in “you tell me”, “you know what the meaning is” vprimeru (4). Druge razloge za to lahko poi{~emo v divergent-nih šscenarijih pou~evanja’ (šscripts for schools’) (Saville-Troike& Kleifgen 1996), t.j. razli~nih pri~akovanjih o interaktivnipraksi med u~iteljem in {tudentom v razredu. Riley (1984),Tyler & Davies (1990) in Scarcella & Lee (1989) ugotavljajo, dav Ju`ni Koreji pri pouku v {olah in na fakultetah navadno pre-vladuje profesorjev monolog. Pripomb in odgovorov {tudentovskoraj ni, saj ve~inoma niso zaèleni, profesorjeva vpra{anjamed predavanjem pa so v najbolj{em primeru retori~na. Zatolahko trdimo, da v zgoraj navedenih interakcijah Ju`nokorejciniso navajeni na flamski interaktivni na~in pouka, ki imazna~ilnosti workshopa, in tako ne prepoznajo takoj tipau~itelji~inega vpra{anja.

Kot je razvidno iz interakcij (vrstica 05 primera (3) ter vrsti-ca 08 primera (4)), govorci popravljajo napa~ne interpretacijez obojestranskim prizadevanjem, da bi se razumeli. K pogajan-ju o pomenu spadata tudi u~itelji~ina predstavitev alternativnihoblik vpra{anj in njeno splo{no vztrajanje. U~iteljica zaznanapa~no interpretacijo, vendar se nanjo ne odzove defenzivno,pa~ pa je pripravljena nesporazum re{iti tako, da preoblikujegovorno dejanje.

Popravek in pogajanje o pomenu nista izklju~no eksplicitnisredstvi, t.j. sredstvi na ravni jezikovne produkcije, saj pritovrstnih procesih vedno delujejo tudi štihe’ strategije. Kandiah(1991: 355–356) poudarja, da literatura o popravku obravnava

7 Pri obravnavi svojihpodatkov se ne zadrùjemob mo`nih tipolo{kih klasi-fikacijah teh popravkov, sepravi znanih oznak, kot stana primer: popravek, šskaterim za~ne govorecsam’ (šself-initiated’),popravek, ški ga dokon~adrugi govorec’ (šother-com-pleted’) ipd. Pomembnej{ise mi zdi vidik obojes-transkega sodelovanja pridokon~anih popravkih.

8 êprav se Kandiah neopira neposredno na ugo-tovitve M. M. Bahtina, nasnjegovo stali{~e mo~nospominja na Bahtinovo kri-tiko klasi~ne lingvisti~neteorije in njenega pasivne-ga pojmovanja poslu{alca.Bahtin je zahtevo poupo{tevanju aktivne vlogeposlu{alca povezal s poj-mom “naslavljanje”(“addressivity”), t.j. usmer-jenostjo komunikacije protisprejemniku, ter uvedelpojma “razumevanje zaktivnim odzivom” (“active-ly responsive understand-ing”) in “razumevanje spasivnim odzivom” (“pas-sively responsive under-standing”) (Bahtin 1986: 67in sl.).

9 Kot je razvidno iz tehpripomb, je treba obrazcepou~evanja interpretiratikot konkretne izku{nje vsocialnih praksah, ki pred-stavljajo dinami~napri~akovanja, o katerih seda pogajati, ne pa kotstati~no, konkretiziranokulturno bistvo.



predvsem to, kar govorci izvedejo, da za~nejo ali zaklju~ijopopravek7, se pravi z zna~ilnostmi, ki so neposrednošrazvidne’ iz analize govora interaktantov, zanemarja pa to, karz dejanskimi izjavami napravijo poslu{alci šsami pri sebi’(šwithin themselves’).8 Komunikacijski interaktanti opravi~ujejo,popravljajo, preoblikujejo, se pogajajo itd. tudi na povsemreceptivni ravni. Prav to po~nejo Korejci pri interakcijah (3) in(4). U~itelji~ino vztrajanje samo po sebi {e ni dovolj zauspe{no nadaljevanje konverzacije, saj je potrebno tudi šrecep-tivno’ pogajanje, ki so ga sodelujo~i pripravljeni izvesti. Poga-jajo se o svojih pri~akovanjih glede šscenarijev pou~evanja’ injih primerjajo z u~itelji~inim vztrajanjem.9

šTihi’ popravek zasledimo tudi pri u~iteljici (vrstica 03primera (3), vrstice 02–03 in 06 primera (4)). ê bi navpra{anje šDo you know what time it is?’ (šAli veste, koliko jeura?’) podobno kot v teh vrsticah odgovorili s preprostim šda’,bi v kontekstu NG-NG ali NDG-NG to interpretirali kot pos-mehljivo ali celo àljivo komunikacijsko obna{anje, medtemko v na{ih primerih nikakor ne pride do tega. U~iteljicaopravi~i te izjave in se šsama pri sebi’ pogaja o njih.

Oglejmo si štihi popravek’ v primerih (5) in (6).

(5)

01 K[1: hhooww ccaann ii cchhaannggee tthhee ccoolloorr tteexxtt? [prekinitev]01 kako lahko spremenim barvni tekst? [prekinitev]02 ii mmeeaann tthhiiss aarreeaa/ oonnllyy *tthhiiss aarreeaa/02 mislim ta del/ samo *ta del/03 [tipka] …04 ii mmeeaann tthhiiss aarreeaa/ ii wwaanntteedd ttoo cchhaannggee tthhee ccoolloorr04 mislim ta del/ hotel sem spremeniti barvo05 FU: {[p] hhmmmm}05 {[p] hmm}06 K[2: oonnllyy *tthhiiss aarreeaa06 samo *ta del07 K[1: oonnllyy *tthhiiss aarreeaa07 samo *ta del08 FU: yyeess/ {[dc] ii uunnddeerr*ssttaanndd tthhee *qquueessttiioonn}/08 ja/ {[dc] ra*zumem *vpra{anje}/

(6)

01 K[: wwhhaatt kkiinndd ooff ssyysstteemm iiss uusseedd?01 kak{ne vrste sistem se uporablja?02 FU: *hhooww ddoo yyoouu mmeeaann? wwhhaatt kkiinndd ooff ssyysstteemm/02 *kako to misli{? kak{ne vrste sistem/

Michael Meeuwis


Tannen (1981: 226) in Thomas (1984) ugotavljata, da senedoma~i govorci pri oblikovanju metajezikovnih izjav pogos-to ne zavedajo metapragmati~ne mo~i izraànja, kar pogostopovzro~a komunikacijske frustracije pri komunikaciji NG-NDG(pa tudi NG-NG). V eni od svojih odli~nih ponazoritevThomas pove, kako je ruska govorka angle{~ine vpra{ala popomenu predhodne izjave svojega britanskega sogovornika sstavkom šWhat do you mean by saying that?’ (šKaj misli{ stem?’) (1984: 232). To je britanski NG razumel kot izziv in kri-tiko svojih besed. Nasprotno pa metajezikovno nameravanivpra{anji z metapragmati~no mo~jo v primerih (5) in (6) nistapovzro~ili trenja med sogovorniki. Izjava flamske u~iteljice vvrstici 08 primera (5) ne izraà izziva ali uàljenosti, kar bibilo mo`no pri interakciji NG-NG ali NG-NDG. Doma~i govo-rec angle{~ine bi verjetno tudi za vrstico 02 primera (6) mislil,da sogovornik z metapragmati~no izjavo “how do you mean?”(“kako to misli{?”) kritizira vrednost in primernost njegovegavpra{anja.

Zato lahko takoj{nje eksplicitno pogajanje in tihi popravekv primerih (2)-(6) razloìmo s specifi~nim statusom teh inter-akcij, saj gre za konverzacije, pri katerih sodelujejo samonedoma~i govorci. Kot ugotavljata Varonis & Gass (1985:84–85), sogovorniki pri tovrstnih komunikacijah ponavadi“prepoznajo šobojestransko nekompetentnost’” oziroma “priz-najo jezikovne teàve”. Tveganje, da bi izgubili dostojanstvo,je ponavadi dosti manj{e, zato se lahko pogajajo o pomenubrez pretirane zadrege (glej tudi Gass & Varonis 1989;Schwartz 1980; Takahashi 1989). Ker se sogovorniki obojes-transko prepoznajo za nedoma~e govorce, se lahko kon-verzacija gladko nadaljuje; to pa ne bi bilo mogo~e pri kakr{nikoli konverzaciji, v kateri bi sodeloval doma~i govorec.

Do sedaj sem trdil, da je pri interakcijah, ki sem jih preu~il,pogosto pri{lo do eksplicitnega (produktivnega) in tihega(receptivnega) popravka. Menim, da sta ta dva popravljalnapostopka izraz enotnega komunikacijskega obna{anja, ki gaimenujem škomunikacijska strpnost’. V naslednjem poglavjubom sku{al dokazati, da lahko na podlagi dihotomije MichaelaClyna med škomunikacijskim zlomom’ in škomunikacijskimkonfliktom’ bolje razumemo, na kak{en na~in se pri interak-tantih kaè komunikacijska strpnost. Preden za~nem obravna-vati to temo, pa bi glede specifi~nosti komunikacije NDG-NDGkot šstrpne’ komunikacije rad pripomnil {e dvoje.

Prvi~: iz rezultatov {tudije ne moremo sklepati, da je zakomunikacijo NDG-NDG zna~ilna strpnost na vseh ravnehjezikovnih struktur. êprav zgoraj navedeni primeri kaèjo, daje pri komunikaciji NDG-NDG mo`na strpnost na osnovniravni zme{njav z odgovori da/ne in na ravni indirektnih



vpra{anj, tega ne moremo posplo{evati za druge ravni. Drugi~:ne trdim, da je za medkulturno komunikacijo NDG-NDGvedno zna~ilna strpnost udeleèncev. V 4. in 5. poglavju bomgovoril o tem, da lahko pri konverzacijah NDG-NDG zunajsi-tuacijski pogoji, na primer strukturalne razlike in zgodovinskouveljavljeni predsodki, prevladajo nad strpnostjo. Z gotovostjopa lahko trdimo, da je pri interakciji NDG-NDG strpnost ver-jetnej{a.

33.. PPOOPPRRAAVVEEKK IINN ““KKOOMMUUNNIIKKAACCIIJJSSKKII ZZLLOOMM””PPRROOTTII ““KKOOMMUUNNIIKKAACCIIJJSSKKEEMMUU KKOONNFFLLIIKKTTUU

V prej{njem poglavju sem govoril o tem, kako interaktantipremagujejo komunikacijske nesporazume, in nakazal, da jeodsotnost problemov pri medkulturni komunikaciji vrednaposebne raziskave. S tem sem hotel odgovoriti na splo{nousmeritev raziskovanja medkulturne komunikacije, ki zanemarjaskupno prizadevanje sogovornikov za uspe{no komunikacijo.

V kak{nem smislu lahko govorimo o šodsotnosti komu-nikacijskih problemov’? Pri interakcijah (1)-(4) opazimo, dasprva res pride do napa~nega sklepanja o intenci (dozme{njave z odgovori da/ne in napa~ne interpretacije tipa go-vornega dejanja). Clyne (1977: 130) zlasti v medkulturnihsituacijah razlikuje med škomunikacijskim zlomom’, kjer sogo-vorniki napa~no razumejo komunikacijsko intenco, in škomu-nikacijskim konfliktom’, kjer zaradi napa~no razumljene intencepride do osebnostnega trenja. Na podlagi te dihotomije lahkore~emo, da je popravek v zgoraj navedenih primerih prepre~il,da bi škomunikacijski zlom’ prerasel v škomunikacijski konflikt’.šOdsotnost komunikacijskih problemov’ se torej nana{a naprepre~itev komunikacijskih konfliktov.10

V zadnjih letih so nekateri jezikoslovci kritizirali Gumperzo-vo smer preu~evanja medkulturne komunikacije in njenerazlage problemov v medkulturni komunikaciji (na primerKandiah 1991; Singh & Martohardjono 1985; Singh et al. 1988).Ovrgli so trditev, da so vzrok za konverzacijske motnje, ki jihanalizira interakcijska sociolingvistika, medkulturne razlikemed diskurzivnimi konvencijami. Kot bo razvidno iz nadaljnjeobravnave, menim, da so te alternativne razlage pomembne,vendar ne edino veljavne. Ti jezikoslovci ve~inoma upo{tevajostrukturalne parametre na makroravni, na primer nesorazmerjemo~i, nadvlado in zgodovinsko uveljavljene predsodke, kivplivajo na dojemanje. Po njihovem mnenju v primerih, ki jihobravnava Gumperzova smer, prihaja do medkulturnega škon-flikta’ (komunikacijskega trenja), ne pa do medkulturnega šzlo-

10 Popravek komunikacij-skega zloma ni edini na~inza prepre~evanje komu-nikacijskega konflikta. êje prisotna komunikacijskastrpnost, celo nepopravljenkomunikacijski zlom nepovzro~i nujno konflikta,na primer v interakcijah (5)in (6).

Michael Meeuwis


ma’ (jezikovno-kulturnih teàv). Na podlagi svojih podatkovkljub temu sklepam, da razlike med kulturno uveljavljenimipragmati~nimi strategijami pri razli~icah istega jezika vendarlelahko povzro~ijo neuspe{no komunikacijo. êprav ne pride dokonflikta, zlom vseeno obstaja, ne glede na to, v kolik{ni merise da o njem pogajati.

Kaè, da teàve povzro~a preohlapna definicija škomu-nikacijskih problemov’. Kritiki, ki sem jih omenil, ve~inomaposplo{ujejo vse komunikacijske interference pod oznakoneuspe{ne komunikacije. Sem naj bi spadalo vse, od manj{ihin trenutnih napa~nih sklepanj na ravni izmeni~nega govorjen-ja, pa do napa~nega razumevanja celotnih odstavkov, komu-nikacijske frustracije in celotnega propada konverzacijskehi{ice iz kart, skupaj s hudo medsebojno zamero in grenkobo.Tako posplo{ujejo na primer Singh et al., ki pravijo, da “nire~eno, da so te razlike [= retori~ne razlike med jeziki] vzrokza nesporazum in posledi~no trenje med etni~nimi skupinami,kot zatrjuje ve~ina interakcijskih sociolingvistov” (1988: 46,poudarek je dodan). Menim, da lahko z oceno neuspe{nekomunikacije na podlagi Clynove dihotomije dobimonatan~nej{o predstavo o kulturno uveljavljenih diskurzivnihstrategijah kot mo`nih vzrokih za komunikacijske motnje. Mojipodatki kaèjo, da teàve s sklepanjem o sogovornikovi inten-ci na ravni izmeni~nega govorjenja pogosto res izvirajo izmedkulturnih razlik med diskurzivnimi strategijami. Izpodatkov pa je razvidno tudi to, da se lahko sogovorniki napodlagi strpnosti pogajajo o škomunikacijskih zlomih’ in takoprepre~ijo, da bi prerasli v škomunikacijski konflikt’ ter oseb-nostno trenje.

44.. NNEESSKKLLAADDJJEE MMEEDD KKOONNVVEERRZZAACCIIJJSSKKIIMMII DDOOGGOODDKKIIIINN SSTTEERREEOOTTIIPPII

Takoj po koncu programa usposabljanja smo januarja 1991flamske u~itelje povabili na ocenjevalni razgovor. Z zelosplo{nimi vpra{anji smo jih povabili, naj povedo svoje mnenjeo programu in {tudentih. Odgovori so se na splo{no razliko-vali glede na to, ali je {lo za ju`nokorejsko ali tanzanijskoetni~no skupino. U~itelji so ti dve etni~ni skupini ocenilipopolnoma razli~no. Ocenili so, da so Korejci pokazali ve~zanimanja in bili bolj zavzeti, motivirani in inteligentnej{i. Tan-zanijci pa po njihovem mnenju niso hoteli sodelovati, bili soneolikani in brezbri`ni. Nekaterim u~iteljem so se zdeli celoneumni. Ocenili so, da so Tanzanijci bolj trpeli zaradi škul-turnega {oka’ kot Korejci, ti pa so se la`je prilagodili.



Obna{anje in sposobnosti Tanzanijcev so povezovali z nji-hovim na~inom obla~enja, ki se jim je zdel malomaren.

Kot sem è dejal, so se Tanzanijci, Ju`nokorejci in Flamci vmojih primerih konverzacij pogosto izognili komunikacijskemukonfliktu oziroma osebnostnemu trenju preko popravka alipogajanja. Podatki so pokazali, da so si bili tipi komunikacij-skega zloma v ju`nokorejski in tanzanijski skupini izrednopodobni. Vsi tipi zloma, ki so se pojavljali pri komunikacijimed Flamci in Korejci, so se pojavljali tudi pri komunikaciji sTanzanijci, ne pa obratno. Zme{njava z odgovori da/ne innapa~na interpretacija tipa govornega dejanja na podlagirazli~nih šscenarijev pou~evanja’ – o katerih pa so se govorcilahko pogajali – sta se pojavili pri interakcijah s Korejci,napa~no razumevanje intence pa sta povzro~ili tudi pri inter-akcijah s Tanzanijci (za podrobnej{e empiri~ne podatke glejMeeuwis 1994). Za dodatne komunikacijske zlome in tehni~neneuspehe pri korejsko-flamskih interakcijah so bile krivenekatere sintakti~ne in pragmati~ne zna~ilnosti korej{~ine, vkateri izstopa topika. Na splo{no se iz posnetkov jasno vidi,da je bila angle{~ini, ki jo imajo Flamci za standardno, dostibli`ja tanzanijska kot korejska angle{~ina.11 V korejskiangle{~ini sem odkril dosti ve~ virov za mo`ne zlome inrazvoj le-teh v konflikte.

V primerih (2)-(4) je bil zlom odpravljen s popravkom, vprimerih (5)-(6) pa sta bila zlom in konflikt prepre~enaisto~asno. V ozadju je bilo pomembno to, da so se interaktantizavedali, da gre za komunikacijo NDG-NDG. Sogovorniki sotorej ocenili prevladujo~i kontekst in na podlagi tega oblikovalisvoje interpretacije in obna{anje na ravni neposrednih kon-verzacijskih izmenjav. To lahko razloìmo s pojavom procesi-ranja od zgoraj navzdol (top-down processing), pri ~emer sošzgoraj’ kontekstualni vidiki, splo{na prepri~anja in mnenja itd.,šspodaj’ pa sistemski elementi koda. Procesiranje od zgorajnavzdol je dalo podlago za komunikacijsko strpnost, ki se jepokazala preko produktivnega in tihega popravka in je vplivalana sistemsko-lingvisti~ne procese.

Komunikacijska strpnost pri tanzanijski in ju`nokorejskiskupini ni bila prisotna v enaki meri. êprav je pri interakcijahmed Flamci in Tanzanijci nedoma~i diskurz ponujal manjmo`nih vzrokov za komunikacijske probleme, je bila stopnjakomunikacijske strpnosti Flamcev precej ni`ja. U~itelji so vsvojih ocenah selektivno poudarili ob~asne pragmati~ne raz-like in zlome. Menili so, da so bili v tanzanijskem diskurzusignali oziroma vpra{anja o povratnih informacijah o situacijiob~asno popolnoma odsotni, kar lahko razloìmo z razlikamiv uveljavljenem na~inu pouka (prim. šscenarije pou~evanja’).Divergentno obna{anje Tanzanijcev so flamski u~itelji ocenili

11 V Tanzaniji se angle{kijezik uporablja v visokem{olstvu. Lahko re~emo, daje za tiste Tanzanijce, ki sohodili v visoko {olo (med-nje spadajo {tudenti v moji{tudiji), angle{~ina prejdrugi kot tuji jezik. Uvrstitijo je treba vsaj na prehod-no fazo med tema dvematipoma jezika (Blommaert1992). Ju`nokorejci inFlamci angle{~ine nikoli neuporabljajo v {olstvu, zatoje to zanje tuji jezik v stro-gem pomenu besede.

Michael Meeuwis


za šnezanimanje’. Dejali so, da jih je njihovo interaktivnoobna{anje razdraìlo, kar kaè na komunikacijski škonflikt’. Priteh interakcijah je komunikacijska šnestrpnost’ o~itno pre-vladala nad strpnostjo. U~itelji so v svojih ocenah poudarilipragmati~ne razlike, pozitivni znaki pa se jim niso zdelipomembni. Zaradi nestrpnosti so prezrli {tevilne metakomu-nikacijske pripombe Tanzanijcev o u~nih urah, ki bi jih lahkospodbudile k razmisleku o tem, ali so Tanzanijci resbrezbri`ni. Oglejmo si tovrstne pripombe v primerih (7) in (8):

(7)

01 T[: yy’’ sseeee wwee wweerree *nneevveerr? *ttoolldd tthheessee tthhiinnggss/01 ve{ *nikoli? nam niso *povedali teh stvari/02 FU: [nobenega odziva, po 12 sekundah nadaljuje z

naslednjo temo]

(8)

01 T[: ssoommeettiimmeess ttoo mmaakkee aa … aa mmiissttaakkee iitt’’ss ggooooddbbeeccaauussee yyoouu … yyoouu

01 v~asih je narediti … napako dobro ker ti … ti

Kako lahko razloìmo razliko med šuporabo’ komunikacijskestrpnosti pri teh etni~nih skupinah ter neskladje med ocenamiu~iteljev in dejstvom, da so se v obeh pojavljali podobni tipikomunikacijskih zlomov? V belgijskem in zahodnoevropskemjavnem mnenju je ve~inoma {e vedno zakoreninjeno prepri~anje,da so Afri~ani intelektualno zaostali, nerazviti, da se necivilizira-no socialno obna{ajo in da imajo revno kulturno zgodovino indose`ke. Daljnega vzhoda pa se drì sloves, da ima staro kul-turno, intelektualno in umetnostno tradicijo. Na sodobnemDaljnem vzhodu se rojevajo pametni matematiki, ra~unalni{kistrokovnjaki in naravoslovni teoretiki.12 Kot industrijska ingospodarska mo~ spada v razviti svet, medtem ko Afrikopri{tevamo k tretjemu svetu. Zato lahko sklepamo, da so bilepredstave o teh dveh etni~nih skupinah {e toliko bolj nasprotne,ker so ju primerjalno ocenjevali v istem kontekstu. Sklepamolahko tudi, da je ta kombinacija zgodovinsko uveljavljenihetni~nih predsodkov in stereotipov v konverzacijski situacijiimela vlogo zunaj- ali predkonverzacijskih dejavnikov, ki jih Hin-nenkamp (1991: 92) imenuje “pre(d)teksti” (“pretexts”). Zaradisvojega pozitivnega pristopa in pozitivnih vnaprej{njih mnenj oju`nokorejski skupini so Flamci tolerirali in opravi~ili napake inodstopanja v njihovi angle{~ini. Na njihovo komunikacijsko strp-nost pa so negativno vplivali predsodki o ~rnih Tanzanijcih,~eprav je bilo v njihovi angle{~ini manj mo`nih vzrokov za

12 To tipi~no pozitivnomnenje verjetno ne velja zaSeverno Ameriko, kjermorda prevladuje diskurz znegativnim odnosom doAzijcev (prim. slab{alniizraz šekonomske ìvali’ –šeconomic animals’).



komunikacijski zlom, kaj {ele za konflikt. Z besedami termi-nologije procesiranja od zgoraj navzdol lahko re~emo, da prineposrednih interaktivnih procesih informacije prihajajo od zgo-raj navzdol.

Moje ugotovitve potrjujejo {tudije drugih raziskovalcev napodro~ju medkulturne komunikacije. Lalljee (1987) opozarja,da se pri razli~nih ciljnih skupinah komunikacijski dogodki indejanja ne pripisujejo osebnim ali etni~nim zna~ilnostim naenak na~in. Apitzsch & Dittmar (1987) sta ugotovila, da pred-sodki Nemcev o Tur~iji in njenih prebivalcih mo~no vplivajona medkulturne interakcije s tur{kimi priseljenci v Nem~iji. Vsete ugotovitve nas opozarjajo, da moramo svarila Murraya &Sondhija (1987) vzeti zelo resno. Murray & Sondhi trdita, damedkulturna sre~anja ne potekajo na šnevtralnem teritoriju’:zakoreninjene ideologije in stali{~a, ki jih napaja stoletna tradi-cija, nujno dolo~ajo kontekst teh sre~anj, “v katerem ninobene mo`nosti za enakopravno izmenjavo med ~rnci inbelci” (1987: 23).

55.. ““PPRREE((DD))TTEEKKSSTT””,, KKOONNTTEEKKSSTT IINN IIDDEEOOLLOOGGIIJJAAIINNTTEERRAAKKCCIIJJSSKKEE SSOOCCIIOOLLIINNGGVVIISSTTIIKKEE PPRRIIPPRREEUU^̂EEVVAANNJJUU MMEEDDKKUULLTTUURRNNEE KKOOMMUUNNIIKKAACCIIJJEE

5.1. “PRE(D)TEKST” V INTERAKCIJSKISOCIOLINGVISTIKI

Interakcijska sociolingvistika pre(d)tekste priznava. [tudijeGumperzove smeri ne predpostavljajo, da se medkulturnasre~anja odvijajo v vakuumu. Kljub temu pa se ve~inoma ome-jujejo na nove, nastajajo~e pre(d)tekste ali pa na è obstoje~estereotipe, ki lahko rastejo, se potrjujejo, krepijo in oblikujejo(na primer Gumperz & Roberts 1991: 47; Chick 1985; 300). Sko-raj nikoli ne obravnavajo pre(d)tekstov samih po sebi in aktivnevloge, ki jo ti lahko imajo v interakciji. Pri povezavi med kon-verzacijo ter nastajanjem in potrjevanjem etni~nih stereotipov(od spodaj navzgor) popolnoma zanemarjajo mehanizme, prekokaterih se lahko stereotipi pojavijo v konverzaciji v dolo~enisituaciji (od zgoraj navzdol). Njihova enostranska dokumentacijaskoraj daje vtis, da pre(d)teksti ne po~nejo ni~ drugega, kot dapasivno ~akajo na potrditev. Zato se v pristopu Gumperzovesmeri k nastajanju in potrjevanju stereotipov kaè splo{na te`njainterakcijske sociolingvistike, da se pri svojih razlagah invzrokih omejuje na zna~ilnosti, ki se pojavljajo na povr{inskihravneh neposredne interaktivne strukture.

Michael Meeuwis


êprav interakcijska sociolingvistika poudarja dejavnike, kiso neposredno razvidni iz povr{ine diskurzivne strukture, pateoreti~no ne trdi, da so pre(d)teksti brez mo~i. V svojih teo-reti~nih formulacijah v~asih celo priznava aktivno vlogopre(d)tekstov, ~eprav ne vedno v izdelani obliki. Gumperz jev enem od svojih zgodnjih prispevkov k temu podro~juzapisal:

“Ker pri stiku med manj{ino in ve~ino prevladujejo elemen-ti mo~i in gospodarske neenakopravnosti, ponavadi sodimoin ocenjujemo ~lana manj{inske skupine, ki zato najve~tvega, ~e v tako pomembnih situacijah pride do komu-nikacijskega zloma. (…) Medetni~ne situacije (…) potekajov kontekstu obojestranskega sumni~enja oziroma brez pred-postavljanja, da druga oseba sodeluje. Nenazadnje do inter-akcij med manj{inskimi in ve~inskimi skupinami naj-pogosteje prihaja v situacijah, kjer nesporazumov zaradirazmerij mo~i ne prepoznamo.” (Gumperz 1978: 29–30)

Gumperz v zaklju~ku svojega dela Discourse Strategies pravi:“Vsi problemi pri medetni~nem stiku niso komunikacijski. Izvi-rajo lahko iz gospodarskih dejavnikov, razli~nih ciljev in èlj terdrugih zgodovinskih in kulturnih dejavnikov.” (Gumperz 1982:210) Keith Chick (1985: 317) je raziskoval razmerje med komu-nikacijskimi vzorci ter rasizmom in predsodki v Ju`ni Afriki, pri~emer se je zelo jasno oprl na Gumperzovo smer. V eni od svo-jih zgodnej{ih {tudij je zapisal, da kulturne razlike “predisponi-rajo ljudi, da selektivno zaznajo vse, kar krepi stereotipe, inprezrejo tisto, kar jih ne krepi” – to~no to pa so pokazali tudimoji podatki. Celia Roberts, Evelyn Davies in Tom Jupp(Roberts et al. 1992) so v svojem prispevku prepri~ljivo dokaza-li, da se pri preu~evanju na mikroravni lahko upo{tevajo objek-tivna razmerja mo~i, prevlada in socialna neenakopravnost. Vetnografski {tudiji rasne diskriminacije v ve~jezikovnem inve~etni~nem delovnem okolju so uspe{no zdruìli preu~evanjena mikro- in makroravni.

Glede na te ugotovitve kaè, da so {tevilni kritiki interakcij-ske sociolingvistike, na primer Singh & Martohardjono (1985) inSingh et al. (1988), v svojih trditvah zgre{ili cilj. Singh & Marto-hardjono (1985: 196) v svoji kritiki dela Discourse Strategiestrdita, da se Gumperz pri preu~evanju medkulturnih nesporazu-mov “namenoma izogiba tako osnovnim vpra{anjem, kot jeinstitucionalni rasizem”, in “ne priznava vloge nesorazmerjamo~i in socialne hierarhije”. Dejstvo, da Gumperz poudarjaempiri~no razvidne diskurzivne zna~ilnosti, po njunem mnenjukaè na to, “kako resno jemlje svojo vlogo predstavnika sis-tema”, in da so “njegove predpostavke v najbolj{em primeru



predpostavke psevdoliberalca, pa {e to je zanj predobra ozna-ka” (1985: 196). Kritike Singha in njegovih kolegov glede teorijein intenc v interakcijski sociolingvistiki bi bile dosti primernej{ein pravi~nej{e, ~e bi bile usmerjene v mo`ne nevarne poslediceomejevanja na eno raziskovalno prakso.

Poudarek na konverzacijski situaciji in neupo{tevanje posre-dovalne vloge pre(d)tekstualnih dejavnikov lahko boljerazloìmo tako, da situiramo interakcijsko sociolingvistiko vnjenih lastnih šznanstvenih pre(d)tekstih’. Interakcijska socio-lingvistika se je odzvala na skupinsko usmerjene, kvantitativnesociolingvisti~ne paradigme, ki so se opirale na obse`neprikaze. Hotela je postaviti trdno osnovo za “predpostavke orazmerjih med statisti~no analiziranimi sociolingvisti~nimi kazalciin obna{anjem posameznikov” (Gumperz 1982: 32). Zato jeoblikovala svojo metodologijo po krepki razli~ici konverzacijskeanalize, ki se opira na štrdna dejstva’ oziroma na to, kar jematerialno šrazvidno’ iz povr{inskih diskurzivnih fenomenov(prim. Auer 1991). Ta te`nja v raziskovalni praksi se ukvarja zraziskovalnimi vpra{anji in ciljnimi predmeti, s katerimi so seanalitiki ukvarjali na dolo~eni to~ki razvoja sociolingvisti~nihdisciplin. Prispevek Celie Robberts in njenih kolegov ter zgorajcitirane Gumperzove in Chickove ugotovitve dokazujejo, daobstaja v interakcijski sociolingvistiki dovolj ideolo{ke priprav-ljenosti in teoreti~ne kompatibilnosti in da pri analizi medkul-turne komunikacije lahko vklju~i pre(d)tekst kot odlo~ilnidejavnik.

Glede na rezultate moje {tudije primera ter iz razlogov, kijih bom navedel kasneje, je treba to mo`no kompatibilnostuporabiti v natan~neje izdelani praksi; se pravi, da je trebaustrezno izkoristiti mo`nost interakcijsko-sociolingvisti~neteorije, da zdruì preu~evanje na mikro- in makroravni.

5.2. IDEOLOGIJA IN “KONTEKST” V INTERAKCIJSKISOCIOLINGVISTIKI

Glede na to, kako interakcijska sociolingvistika pojmujekonverzacijsko nastajanje skupinskih zaznav, naj bi negativnistereotipi nastajali in se potrjevali popolnoma neodvisno odgovor~eve volje. Objektivne, tehni~ne zna~ilnosti nedoma~egadiskurza ter neuspe{na komunikacija, ki je povezana z njimi,so situirane na zelo subtilnih, implicitnih in te`ko opredeljivihravneh jezikovne produkcije. Zato so osebnostna trenja instereotipi, ki izhajajo iz njih, avtomati~en in obi~ajen rezultatnezavednih procesov. Vpra{ati se torej moramo, ali s tem, koprenosu iz maternega jezika in kulturnega ozadja pripisujemo

Michael Meeuwis


analiti~no objektivnost in poudarjamo, da je proces nezave-den, morda ne opravi~ujemo obna{anja nestrpneèv. Od Gre-goryja Batesona (1972, 1979) dalje vemo, da uspeh komu-nikacije ni toliko odvisen od odsotnosti (socio-) lingvisti~nihrazlik na kateri koli ravni kolikor od medsebojnega prepozna-vanja razlik. Na podlagi svoje analize medkulturne komu-nikacije NDG-NDG sklepam, da pojav škomunikacijskegazloma’ kot napa~no razumljene intence ni problemati~en sampo sebi, saj se lahko sogovorniki o njem pogajajo. (Trdimtudi, da lahko nekatere zlome dejansko pripi{emo medkultur-nim razlikam v diskurzivnih strategijah.) Treba pa je razloìti,kako interaktanti uporabljajo zlome (in njihove diskurzivnestrategije), da doseèjo socialno izklju~itev. Selektivna uporabakomunikacijske strpnosti, s katero opravi~ujemo pragmati~naodstopanja govorcev iz nekaterih skupnosti, iz drugih pa ne,nas mora spodbuditi k ponovnemu razmisleku o obna{anjumo~nih, privilegiranih in nestrpnih ljudi v medkulturni komu-nikaciji – ne kot posameznikov, pa~ pa v smislu socialno potr-jene ideologije in obna{anja. Te`nja interakcijske sociolingvis-tike, da preu~uje materialno dosegljive povr{inske zna~ilnostiin v njih i{~e vzroke in determinante tega, kar se dogaja vinterakciji, nam ne daje mo`nosti za tak{en razmislek; zatomoramo natan~neje raziskati, na kak{en na~in pre(d)tekstiposredujejo komunikacijske procese.

Potreba po tem, da natan~neje preu~imo komunikacijskovlogo pre(d)tekstov, je povezana tudi z elementi oblikovanjasociolingvisti~ne teorije. Kot pravi Auer (1991: 185), je o~itno,da “obstajajo fenomeni in kategorije, za katere ve vsak kom-petenten ~lan neke dru`be, ~eprav se ne kaèjo na povr{inidejanskega diskurza”. Auer opozarja, da so ti fenomeni in ka-tegorije prav tako socialno resni~ni in da zaradi metodolo{keomejitve na to, kar se materializira v interakciji, ostajajo velikaobmo~ja znanja nedostopna (Auer 1991: 186).

Po drugi strani pa interakcijska sociolingvistika s tem, kovztraja na povr{inskih diskurzivnih zna~ilnostih, omejuje pojemškontekst’ na neposredno strukturo konverzacijske situacije.Primer tega omejenega pojmovanja konteksta je zgoraj omen-jena te`nja v interakcijski sociolingvistiki, da obravnavapre(d)tekstualne zna~ilnosti v najbolj{em primeru kot zunaj-kontekstualne, pasivne šopazovalce’ (prim. špotrjevanje’ ališkrepitev’ stereotipov). Po mnenju interakcijskih sociolingvistovnaj bi mikrokontekst imel avtonomno mo~, zna~ilnosti znotrajdiskurza pa naj bi na {kodo pre(d)teksta imele ve~ odgo-vornosti za to, kar se dogaja v situaciji, kot pa jo dejanskoimajo. šKontekst’ je tako izena~en z šmikrokontekstom’. Inter-akcijska sociolingvistika torej ne tvega samo tega, da njenopojmovanje škonteksta’ narobe razumemo; lahko se celo zgodi,



da bo prevladujo~a te`nja mikroraziskav v tej vplivni smeriprivedla v napa~no konstrukcijo predmeta pri oblikovanjusociolingvisti~ne teorije nasploh. Zato menim, da je na sedanjistopnji razvoja te discipline treba konkretneje in natan~nejepreu~iti aktivno vlogo zunajkonverzacijskih zna~ilnosti situacijev (medkulturni) interakciji. S pri~ujo~im ~lankom sem sku{alprispevati k malo{tevilnim pobudam v tej smeri.

Michael Meeuwis


MICHAEL MEEUWIS je {tudiral afri{ko zgodovino in lingvis-tiko na univerzi v Gentu ter lingvistiko na univerzah vAntwerpnu in Amsterdamu. Zdaj je raziskovalni ~lan Belgijskedràvne znanstvene fundacije in sodelavec univerze vAntwerpnu. Ukvarja se s histori~no in kontaktno lingvistiko, zanalizo novinarskega poro~anja, medkulturno komunikacijo,antropolo{ko lingvistiko in ideologijami jezika. Naslov: IPrAResearch Center, University of Antwerp, Linguistics (GER), Uni-versiteitsplein 1, B-2610 Wilrijk, Belgija. E-mail:[email protected] ali [email protected].

LITERATURA:

APITZSCH, G. in N. DITTMAR (1987): Contact between German and Turkishadolescents: A case study, V: K. Knapp, W. Enningerin A. Knapp-Pot-thoff (ur.), AAnnaallyyzziinngg iinntteerrccuullttuurraall ccoommmmuunniiccaattiioonn. Berlin, Mouton deGruyter, 51–72.

AUER, P. (1991): Review of P. Drew and A. Wootton (ur.), 1988, Erving Goff-man: EExxpplloorriinngg tthhee iinntteerraaccttiioonn oorrddeerr. Linguistics 29/1: 177–189.

BAHTIN, M. M. (1986): The problem of speech genres, V: M. M. Bahtin,SSppeeeecchh ggeennrreess aanndd ootthheerr llaattee eessssaayyss (Uredila in uvod napisala C.Emerson in M. Holquist). Austin: University of Texas Press, 60–102.

BATESON, G. (1972): SStteeppss ttoo aann eeccoollooggyy ooff mmiinndd. New York, Ballantine.BATESON, G. (1979): MMiinndd aanndd nnaattuurree. New York, Bantam Books.BLOMMAERT, J. (1992): Codeswitching and the exclusivity of social identities:

Some data from Campus Kiswahili, V: C. Eastman (ur.), CCooddeesswwiittcchhiinngg(=Journal of Multilingual and Multicultural Development 13/1–2):57–70.

CHICK, K. (1985): TThhee iinntteerraaccttiioonnaall aaccccoommpplliisshhmmeenntt ooff ddiissccrriimmiinnaattiioonn iinn SSoouutthhAAffrriiccaa. Language in Society 14: 299–326.

CHICK, K. (1991): Sources and consequences of miscommunication inAfrikaans English – South African English encounters, V: J. Cheshire(ur.), EEnngglliisshh aarroouunndd tthhee wwoorrlldd:: SSoocciioolliinngguuiissttiicc ppeerrssppeeccttiivveess. Cam-bridge, Cambridge University Press, 446–461.

CLYNE, M. G. (1977): Intercultural communication breakdown and communi-cation conflict: towards a linguistic model and its exemplification. V:C. Molony, H. Zoblin, W. Stölting (ur.), DDeeuuttsscchh iimm KKoonnttaakktt mmiittaannddeerreenn SSpprraacchheenn: German in contact with other languages, Kronberg:Scriptor, 129–146.

GASS, S. M. in E. M. VARONIS (1989): Incorporated repairs in nonnative dis-course. V: M. R. Eisenstein (ur.), TThhee ddyynnaammiicc iinntteerrllaanngguuaaggee:: EEmmppiirriiccaallssttuuddiieess iinn sseeccoonndd llaanngguuaaggee vvaarriiaattiioonn. New York: Plenum, 71–86.

GUMPERZ, J. J. (1978): The conversational analysis of interethnic communica-tion. V: E. L. Ross (ur.), IInntteerreetthhnniicc ccoommmmuunniiccaattiioonn. Athens, GA: TheUniversity of Georgia Press, 13–31.

GUMPERZ, J. J. (1982): DDiissccoouurrssee ssttrraatteeggiieess. Cambridge University Press.GUMPERZ, J. J. (1983): The communicative bases of social inequality. V: C.

Fried (ur.), MMiinnoorriittiieess:: CCoommmmuunniittyy aanndd iiddeennttiittyy. Berlin: Springer,109–118.

GUMPERZ, J. J. (1984): EEtthhnnooggrraapphhyy iinn uurrbbaann ccoommmmuunniiccaattiioonn, J.C.P. Auerin A.di Luzio (ur.), IInntteerrpprreettiivvee ssoocciioolliinngguuiissttiiccss:: MMiiggrraannttss--cchhiillddrreenn--mmiiggrraannttcchhiillddrreenn, Tübingen: Gunter Narr, 1–12.

GUMPERZ, J. J. (1992): Contextualization and understanding. V: A. Duranti inC. Goodwin (ur.), RReetthhiinnkkiinngg ccoonntteexxtt:: LLaanngguuaaggee aass aann iinntteerraaccttiivvee pphhee--nnoommeennoonn. Cambridge: Cambridge University Press, 229–252.

GUMPERZ, J. J. (ur.) (1982): LLaanngguuaaggee aanndd ssoocciiaall iiddeennttiittyy. Cambridge: Cam-bridge University Press.

GUMPERZ, J. J.in C. ROBERTS (1991): Understanding in intercultural encoun-ters. V: J. Blommaertin J. Verschueren (ur.), TThhee pprraaggmmaattiiccss ooff iinntteerr--ccuullttuurraall aanndd iinntteerrnnaattiioonnaall ccoommmmuunniiccaattiioonn. Amsterdam in Philadelphia:John Benjamins, 51–90.

GUMPERZ, J. J., H. KALTMAN in M. C. O’CONNOR (1984): Cohesion in spo-ken and written discourse: ethnic style and the transition to literacy.V: D. Tannen (ur.), CCoohheerreennccee iinn ssppookkeenn aanndd wwrriitttteenn ddiissccoouurrssee. Nor-wood, NJ: Ablex, 3–19.

HINNENKAMP, V. (1991): Talking a person into interethnic distinction: A dis-course analytic case study. V: J. Blommaertin J. Verschueren (ur.), TThheepprraaggmmaattiiccss ooff iinntteerrccuullttuurraall aanndd iinntteerrnnaattiioonnaall ccoommmmuunniiccaattiioonn. Amster-dam in Philadelphia: John Benjamins, 91–110.

KANDIAH, T. (1991): Extenuatory sociolinguistics: diverting attention fromissues to symptoms in cross-cultural communication studies. MMuullttiilliinn--gguuaa 10/4: 345–379.

LALLJEE, M. (1987): Attribution theory and intercultural communication. V: K.Knapp, W. Enningerin A. Knapp-Potthoff (ur.), AAnnaallyyzziinngg iinntteerrccuullttuurraallccoommmmuunniiccaattiioonn. Berlin: Mouton de Gruyter, 37–50.

MEEUWIS, M. (1993): Interculturele derde-taalcommunicatie: Interacties tussenTanzaniaanse, Zuidkoreaanse en Vlaamse ingenieurs in een profes-sionele context, GGrraammmmaa//TTTTTT 2/1: 15–29.

MEEUWIS, M. (1994): Nonnative-nonnative intercultural communication: Ananalysis of instruction sessions for foreign engineers in a Belgian com-pany. V: A. Pauwels (ur.), CCrroossss--ccuullttuurraall ccoommmmuunniiccaattiioonn iinn tthhee pprrooffeess--ssiioonnss (=Multilingua 13/1–2): 59–82.

MURRAY, A. in R. SONDHI (1987): Socio-political influences on cross-culturalencounters: notes towards a framework for the analysis of context. V:K. Knapp, W. Enninger in A. Knapp-Potthoff (ur.), AAnnaallyyzziinngg iinntteerrccuull--ttuurraall ccoommmmuunniiccaattiioonn. Berlin: Mouton de Gruyter, 17–33.

POPE, E. N. (1973): QQuueessttiioonn--aannsswweerriinngg ssyysstteemmss,, PPaappeerrss ffrroomm tthhee nniinntthhrreeggiioonnaall mmeeeettiinngg,, Chicago Linguistic Society, 482–492.

RAITH, J. (1985): Intercultural (mis-, non-) understanding, ethnography ofcommunication, language teaching. V: R. J. Brunt in W. Enninger (ur.),IInntteerrddiisscciipplliinnaarryy ppeerrssppeeccttiivveess aatt ccrroossss--ccuullttuurraall ccoommmmuunniiccaattiioonn. Aachen:Rader, 173–188.

RILEY, P. (1984): Understanding misunderstanding: Cross-cultural pragmaticfailure in the language classroom, EEuurrooppeeaann JJoouurrnnaall ooff TTeeaacchheerr EEdduuccaa--ttiioonn 7: 127–144.

ROBERTS, C., E. DAVIES in T. JUPP (1992): LLaanngguuaaggee aanndd ddiissccrriimmiinnaattiioonn:: AAssttuuddyy ooff ccoommmmuunniiccaattiioonn iinn mmuullttii--eetthhnniicc wwoorrkkppllaacceess. London: Long-man.



ROBERTS, C. in P. SAYERS (1987): Keeping the gate: How judgements aremade in interethnic interviews. V: K. Knapp, W. Enninger in A.Knapp-Potthoff (ur.), AAnnaallyyzziinngg iinntteerrccuullttuurraall ccoommmmuunniiccaattiioonn. Berlin:Mouton de Gruyter, 111–135.

SAVILLE-TROIKE, M. in J. A. KLEIFGEN (1986): Scripts for schools: Cross-cul-tural communication in elementary classrooms, TTeexxtt 6/2: 207–221.

SCARCELLA, R. C. in C. LEE (1989): Different paths to writing proficiency in asecond language: a preliminary investigation of ESL writers of short-term and long-term residence in the United States. V: M. R. Eisenstein(ur.), TThhee ddyynnaammiicc iinntteerrllaanngguuaaggee:: EEmmppiirriiccaall ssttuuddiieess iinn sseeccoonndd llaann--gguuaaggee vvaarriiaattiioonn. New York: Plenum, 137–153.

SCHEGLOFF, E. A. (1987): Between macro and micro: Context and other con-nections. V: J. C. Alexander, B. Giesen, R. Münch in N. Smelser (ur.),TThhee mmiiccrroo--mmaaccrroo lliinnkk. Berkeley, University of California Press,207–234.

SCHWARTZ, J. (1980): The negotiation for meaning: Repair in conversationsbetween second language learners of English. V: D. Larsen-Freeman(ur.), DDiissccoouurrssee aannaallyyssiiss iinn sseeccoonndd llaanngguuaaggee rreesseeaarrcchh. Rowley, MA:Newbury House, 138–153.

SCOLLON, R. in S. B. K. SCOLLON (1981): NNaarrrraattiivvee,, lliitteerraaccyy aanndd ffaaccee iinniinntteerreetthhnniicc ccoommmmuunniiccaattiioonn. Norwood, NJ: Ablex.

SCOLLON, R. in S. B. K. SCOLLON (1983): Face in interethnic communication.V: J. C. Richards in R. W. Schmidt (ur.), LLaanngguuaaggee aanndd ccoommmmuunniiccaattiioonn.London: Longman, 156–188.

SINGH, R. in G. MARTOHARDJONO (1985): Review of J. J. Gumperz, 1982,Discourse strategies.. JJoouurrnnaall ooff MMuullttiilliinngguuaall aanndd MMuullttiiccuullttuurraall DDeevveelloopp--mmeenntt 6/2: 193–199.

SINGH, R., J. LELE in G. MARTOHARDJONO (1988): Communication in a mul-tilingual society: some missed opportunities. LLaanngguuaaggee iinn SSoocciieettyy 17:43–59.

TAKAHASHI, T. (1989): The influence of the listener on L2 speech. V: S. M.Gass, C. Madden, D. Preston in L. Selinker (ur.), VVaarriiaattiioonn iinn sseeccoonnddllaanngguuaaggee aaccqquuiissiittiioonn,, zzvv.. 11:: DDiissccoouurrssee aanndd pprraaggmmaattiiccss. Clevedon andPhiladelphia: Multilingual Matters, 245–279.

TANNEN, D. (1981): Indirectness in discourse: Ethnicity as conversationalstyle. DDiissccoouurrssee PPrroocceesssseess 4: 221–238.

THOMAS, J. (1984): Cross-cultural discourse as šunequal encounter’: Towardsa pragmatic analysis. AApppplliieedd LLiinngguuiissttiiccss 5: 226–235.

TRIM, J. L. M. (1961): English standard pronunciation. EEnngglliisshh LLaanngguuaaggeeTTeeaacchhiinngg 5: 28–37.

TYLER, A. E. in C. DAVIES (1990): Cross-linguistic communication missteps.TTeexxtt 10: 385–411.

VALENTINE, T. M. (1988): Developing discourse types in non-native English:Strategies of gender in Hindi and Indian English. WWoorrdd EEnngglliisshheess 7:143–158.

VARONIS, E. M. in S. M. GASS (1985): Non-native/non-native conversations: Amodel for negotiation of meaning. AApppplliieedd LLiinngguuiissttiiccss 6: 71–90.

Michael Meeuwis


11.. UUVVOODD

[tevilne analize medkulturne komunikacije sledijo Gumper-zovemu modelu nesporazuma. Po tem modelu naj bi bila kon-verzacija med govorci z razli~nimi kulturnimi ozadji pogostoneuspe{na zaradi kontrastivnih diskurzivnih stilov inneuspe{ne interpretacije kontekstualizacijskih signalov (contex-tualization cues) oziroma konvencij za strukturiranje govora.To, kar za govorca iz enega kulturnega ozadja implicira naprimer jezo, je lahko za govorca iz drugega kulturnega ozadjazgolj mo~an poudarek. Zato lahko oba govorca napa~no inter-pretirata metakomunikacijske signale, ki nakazujejo, kako jetreba strukturirati povr{inske jezikovne konverzacijske signale.ê se nesporazumi mnoìjo, lahko govorca padata v ~edaljebolj neskladen in potencialno prepirljiv vrtinec nenamernoneuspe{ne komunikacije, s tem pa se krepijo negativnistereotipi o kulturnih skupinah in rasna diskriminacija manj{in.

Ta pristop k medkulturni in medetni~ni komunikaciji je vveliki meri vplival na pragmati~ne analize konverzacije meddoma~im govorcem – DG (native speaker – NS) in nedoma~imgovorcem – NDG (nonnative speaker – NNS), zlasti v institu-cionalnih kontekstih. Model je po eni strani pomemben zato,ker se specifi~no ukvarja s problemi diskriminacije v jezikovnirabi in sku{a ustvariti strpnej{o zavest o razli~nih kulturnih go-vornih stilih, po drugi strani pa zato, ker upo{teva socio-lingvisti~no osnovo jezika in vpliv, ki ga ima védenje govorcevo ozadju v kulturni situaciji na njihov na~in govora. êprav jeta pristop k interakciji DG-NDG teoreti~no splo{no sprejet in

1 V moji {tudiji so kotinformatorji sodelovaliKazuko, Fumiko in Jiro, kiso s svojim {irokosr~nimsodelovanjem omogo~ili toanalizo in se jim lepo zah-valjujem. Zahvaljujem setudi Michaelu Meeuwisu inDennisu Dayu, ki sta mipomagala s kriti~nimipripombami k zgodnej{imverzijam ~lanka, ki sem gaprvi~ predstavil na ~etrtiMednarodni konferenciMednarodne zveze za prag-matiko v japonskem mestuKobe.


David P. Shea

Perspektiva in produkcija:

Strukturiranje sodelovanja

v medkulturni konverzaciji1

privla~en za zdravi razum, pa povzro~a resne teàve, saj pred-postavlja, da nesporazume povzro~ajo diskurzivne konvencije,ki so specifi~ne za neko kulturo (ter interpretativni procesi, kijih neka kultura dolo~a). ê pretirano poudarjamo to vrsto ana-lize, ne zanemarimo le posredovanega zna~aja interakcije, pa~pa zasen~imo tudi diskriminacijske socialne odnose in prakse,ki nepravi~no potiskajo nedoma~e govorce na obrobje dru`be.

V tem ~lanku kriti~no obravnavam Gumperzovo analizonesporazuma in neuspe{ne komunikacije v medkulturni kon-verzaciji, zlasti glede kontekstualizacije in signaliziranja kon-teksta na mikroravni. Ne opiram se na kontrastivni pristop h“kulturno razli~nim” komunikacijskim stilom, pa~ pa razlagammetakomunikacijsko strukturiranje izjavnih signalov (metacom-municative framing of utterance cues) preko socialnegazna~aja interakcij, ki ga govorci skupaj strukturirajo. Trdim, dainterpretacijo posreduje zna~aj socialne dejavnosti, v kateri jesituirana, in da diskurz nedoma~ega govorca delno konstruiratudi doma~i govorec, tako da {iri ali omejuje svoj odgovor. Totrditev ponazarjam z analizo {tirih odlomkov iz naravnopojavljajo~ih se konverzacij med japonskimi in doma~imi go-vorci angle{~ine v ZDA. Pri obravnavi se osredoto~am pred-vsem na sredstva, s katerimi se konverzacijsko sodelovanjestrukturira vzdol` interakcijskih osi perspektive in produkcijeglede na to, ali govorci upo{tevajo primerno ali neprimernoreferen~no stali{~e (referential point of view) oziroma dodelijosimetri~no ali nesimetri~no interakcijsko avtoriteto (interaction-al authority). Trdim, da “uspe{na” interpretacija ni odvisnapredvsem od naklju~nega sporazuma (match) ali nesporazuma(mismatch), pa~ pa od diskurzivne prakse, ki omogo~a vza-jemno, uravnove{eno sodelovanje, ki lahko zaobjame razli~nekulturne “stile”. Po drugi strani pa lahko govorci strukturirajotudi lo~eno in nesimetri~no sodelovanje, pri katerem je nedo-ma~i govorec ozna~en kot druga~en in neprimeren. V zadnjempoglavju primerjam ta pristop z Gumperzovim pristopom kmedkulturnemu diskurzu in opozarjam, da lahko analiza nes-porazuma poslab{a poloàj nedoma~ih govorcev, saj nenamer-no podpira politi~ni in ekonomski status quo v dru`bi, ki jenepravi~no uperjena proti manj{inskim kulturnim skupinam.

David P. Shea


22.. KKOONNTTEEKKSSTTUUAALLIIZZAACCIIJJAA VV MMEEDDKKUULLTTUURRNNII KKOONNVVEERRZZAACCIIJJII

2.1. KULTURNO NEUSPE[NE STRATEGIJE SIGNALIZIRANJA

Gumperzove (1982, 1992a, 1992b) obravnave kontekstua-lizacije so prispevale k razumevanju dejstva, da se sogovornikidinami~no in interaktivno pogajajo o kontekstu in omogo~ajonjegovo razumevanje v konverzacijski interakciji (Auer 1992;Goodwin & Duranti 1992). Gumperz se je postavil po robustrukturalnim teorijam, po katerih naj bi jezikovna rabastati~no odsevala vnaprej dolo~ene socialne kategorije, inpredlagal, naj kontekstualizacijo uporabimo kot sredstvo zasituirano kategorizacijo socialne identitete v vsakdanjem go-voru (Gumperz 1992b).

Kontekstualizacija odseva dinami~en, konstruktivisti~enpremik od strukturalne analize konteksta kot “predhodnoobstajajo~ega” socialnega ali fizi~nega okolja do situiraneinterpretacije, pri kateri je socialna identiteta predstavljena inaktivno kategorizirana (Gumperz 1992b). Kontekstualizacijskateorija govora ne pojmuje kot odseva omejitev iz okolja, pa~pa ustvari pro`no in dinami~no pojmovanje konteksta, vkaterem si udeleènci prikli~ejo v spomin strukture, v katereso situirane izjave, in preko njih usmerjajo interpretacijo.Socialne vloge in kategorije niso dane a priori, pa~ pa jihgovorci prilagajajo, zavra~ajo in povratno udejanjajo v interak-ciji (Auer 1992).

Gumperzova analiza medkulturne interakcije, ki temeljina kontekstualizaciji, ima dve poglavitni zna~ilnosti. Prvazna~ilnost je lokalno udejanjena interpretacija (locally instan-tiated interpretation), pri kateri govorci strukturirajosporo~ila glede na metajezikovne signale, ki jih spremljajo.Gumperz (1982) sledi pojmu metajezikovne strukture (ki gaje Bateson (1972) obravnaval pri opicah, ki razumejo istidenotativni signal – grizenje – kot igro, ne pa kot napad) indolo~i {iroko vrsto diskurzivnih zna~ilnosti “kontekstualizaci-je”, ki se uporabljajo za primerno interpretacijo govor~eveganameravanega sporo~ila in nakazujejo, kako je trebarazumeti eksplicitna jezikovna sporo~ila. K tem meta-jezikovnim kontekstualizacijskim signalom spadajo tudi pro-zodi~ni in parajezikovni signali, na primer intonacija, ritem,poudarek ter izbira koda in registra (Gumperz 1992a). S{tevilnimi metakomunikacijskimi sredstvi, ki jih imajo narazpolago, interaktanti signalizirajo metajezikovne strukture,ki nakazujejo pomembne (ali nepomembne) zna~ilnosti go-

Perspektiva in produkcija: Strukturiranje sodelovanja v medkulturni konverzaciji


vora, poudarjajo nove informacije, ki so s tem povezane, terkaèjo na odnose koherence, pri~akovanja itd. Te strategijesignaliziranja so pro`ne in refleksivne in omogo~ajoudeleèncem, da “med trenutnim govorom hitro prikli~ejo vspomin alternativne kontekstualne strukture” (Goodwin &Duranti 1992: 5), zato je védenje o ozadju pomembno zauspe{no interpretacijo.

Druga zna~ilnost analize nesporazuma je ta, da upo{tevakulturni zna~aj interpretacije in povezuje mo`nost interpretaci-je s pripadnostjo tesno povezani skupini. Kulturno “druga~ni”posamezniki so “pri interakciji pogosto manj uspe{ni” kotgovorci, ki imajo enake kontekstualne predpostavke in kon-vencije signaliziranja (Gumperz & Roberts 1991: 52). Po tejteoriji sociokulturno znanje oblikuje govorne prakse, kerpreko kulturno uveljavljenih predpostavk o “naravi situacije, otem, kar je treba izvesti in kako je treba izvesti [sic]”(Gumperz 1992b: 43–44) vpliva na interpretacijo jezikovnihsporo~il v konverzaciji. Kontekstualizacija se tako opira nasklepanja, ki so socialno in kulturno “dolo~ena”, na “funkcijoskupne interaktivne zgodovine”, ki jo govorci nezavedno pri-dobijo med procesom socializacije v “mreàh odnosov”jezikovnih skupnosti (Gumperz 1992b: 49–51). Zato se priinterakciji med govorci z razli~nimi kulturnimi ozadji pogostozatakne, saj se njihove kontekstualizacijske konvencije inpredstave o primernem komunikacijskem obna{anju ne uje-majo. Gumperz pri indijskih priseljencih v Angliji opisujesamoumevni proces sklepanja, ki se ga govorci v indijskijezikovni skupnosti implicitno nau~ijo, za govorce “britanskeangle{~ine” pa je nenavaden, saj so navajeni na druga~nekonverzacijske konvencije:

“Ker uporabljamo kontekstualizacijske konvencijeavtomati~no in nezavedno, imajo govorci britanskeangle{~ine, ki se opirajo na interpretativne konvencije vsvojem maternem jeziku, pogosto teàve pri ugotavljanjukoherentnosti neke teme” (Gumperz 1992a: 240).

Zato se udeleènci ne strinjajo o tem, kak{ni sta narava insmer komunikacije. Ker so metakomunikacijski interpretativniprocesi skriti pod ravnijo obi~ajnega zavedanja, govorci neugotovijo, da s prenosom procesov sklepanja iz svojega prve-ga jezika nenamerno napa~no interpretirajo intenco sogovorni-ka. Komunikacijske teàve, s katerimi se sre~ujejo, udeleènciradi brez razmisleka pripi{ejo negativnim osebnim (ali kultur-nim) potezam sogovornikov.

Nenameravana posledica tega je, da govorci napa~no inter-pretacijo jemljejo osebno, zato so uàljeni in sogovornikom

David P. Shea


pripisujejo negativne lastnosti. ê sku{ajo situacijo popraviti (zistimi kontekstualizacijskimi signali, ki so povzro~ili ne-razumevanje), se problem {e poslab{a in prehaja v vedno bolj“shizmogeneti~no” (“schismogenetic”) (Bateson 1972) spiraloobojestranskega obtoèvanja in v komunikacijski zlom. Zatonaj bi se rasni predsodki krepili in ponovno nastajali v vsak-danji interakciji.

2.2. POSREDOVANA INTERPRETACIJA IN RAZNO-LIKOST KULTURNEGA GLASU

Kontekstualizacijsko teorijo in njeno vrednost lahko kotedino razlago interakcijske dinamike konverzacije (teruspe{nosti ali neuspe{nosti komunikacije) v medkulturnih inmedetni~nih kontekstih kritiziramo iz dveh razlogov. Prvi~,kontekstualizacijska teorija zanemarja posredovani zna~aj inter-pretacije. ê se osredoto~imo na signalizacijsko funkcijo meta-jezikovnih signalov in trdimo, da sklepanja “konec koncevtemeljijo na empiri~no izsledljivih znakih” (Gumperz 1992a:234), na{o analiti~no le~o preozko usmerimo na zna~ilnostisporo~il, ki delujejo “od spodaj navzgor” (“bottom-up”) (Kleif-gen & Saville-Troike 1992), pri tem pa spregledamo dejstvo,da interpretacijo jezikovnih in metajezikovnih signalov posre-dujejo “od zgoraj navzdol” delujo~e (“top-down”) zunaj-kontekstualne ali “pre(d)tekstualne” (“pretextual”) pred-postavke (Hinnenkamp 1987) o socialni identiteti, ki jih govor-ci prinesejo v interakcijo in ki izkrivljajo “pravilno” (in “name-ravano”) interpretacijo.

Druga~e povedano, Gumperzova analiza kontekstualizacijene ponuja ustrezne razlage za ideolo{ke predpostavke, kot sorasni predsodki. êprav Gumperz (1990: 237) in drugi zago-vorniki kontekstualizacije priznavajo, da manj{inam v stiku zve~ino grozi “neenakopravnost mo~i in ekonomskegapoloàja”, pa se ne ukvarjajo z dejstvom, da ideolo{ka pris-transkost temeljito preèma vsakdanjo zavest kot “doìvet sis-tem pomenov in vrednot” (Williams 1989: 57) in neizogibnooblikuje strukturiranje jezikovnih izjav. V tem pogledu jevsaka interpretacija pristranska, zato ne obstaja “pravi~na” ali“nevtralna” interpretacija govora, ki bi usmerjala kontekstuali-zacijo. To velja {e zlasti, ~e je nedoma~i govorec ~lan skupinena dru`benem obrobju brez socialnega ugleda in kulturnegakapitala (Bourdieu 1977; Hinnenkamp 1991). Tak{ni predsod-ki pa niso omejeni le na skrajne primere eksplicitne razrednepristranosti ali rasizma, kot je na primer obna{anje skinhead-ov do azijskih priseljencev. Kako dale~ seè neizraèna,



pre(d)tekstualna diskriminacija, kaè na primer Rubinova(1992) {tudija ujemanja interpretacije z zunanjim videzom(matched-guise), v kateri dokazuje, da “beli” ameri{ki uni-verzitetni {tudenti è zaradi same povezave azijskega obraza sstandardnim angle{kim govorom ne razumejo sogovornika. Tougotovitev odseva tudi Meeuwisova kontrastivna {tudija (v tej{tevilki), v kateri med drugim prikazuje, da flamski u~iteljirazli~no dojemajo osebnost in poklicno kompetentnostafri{kih in korejskih inènirjev na usposabljanju zaradi nega-tivnih stereotipov o eni in drugi kulturni skupini.

Vse razumevanje preèmajo implicitne predstave o svetu ino tem, kaj je prav, res, potrebno, primerno itd. (Fish 1989).Pomen poljubnega diskurzivnega signala je torej vedno relativenin se oblikuje na podlagi perspektive, iz katere ga sli{imo. Zatoje interpretacija vedno dvoumna in je lahko protislovna, oben-em pa manjvredna samo zato, ker njen zagovornik nima poli-ti~ne avtoritete (v naj{ir{em smislu besede), s katero bi jo uvel-javil. Prav zato kontekstualizacija sama ne zadostuje za teorijoneustrezne interpretacije jezikovnih signalov v medkulturnihkontekstih, saj predpostavlja, da v jezikovni skupnosti obstajaneposredovan proces sklepanja (ki ga nedoma~i govorci neobvladajo), ki omogo~a pravilno, uspe{no interpretacijo. Tetrditve so popolnoma neosnovane. Jezikovni kontekstualizacijskisignali ne temeljijo na kulturno specifi~nih jezikovnih sistemih,pa~ pa na socialnem kontekstu konverzacijskega sodelovanja, kije odvisen od pogajanja o perspektivi in z njim povezane ude-janjene (ali uveljavljene) avtoritete, ki ju oba oblikujejoideolo{ke predpostavke ali diskurzi (Foucault 1972) o svetu.

Druga kritika govori o tem, da Gumperzova analiza nespo-razuma preko “kulturno dolo~enih” in “kulturno pogojenih”diskurzivnih konvencij zanemarja heteroglotsko in “polifono”(“polyphonic”) (Quantz & O’Connor 1988) raznolikost kul-turnih glasov. Trditev, da “lahko poslu{alcem, ki se opirajo nakontekstualizacijske konvencije v rodnem angle{kem jeziku,razlike med prozodi~nimi konvencijami povzro~ijo teàve sprocesiranjem” (Gumperz 1992a), ustvarja zgolj la`no enotnostjezikovne skupnosti “doma~ih angle{kih govorcev”. Ne izogibase le razli~nim in protislovnim oblikam diskurzivnih praks, kijih “doma~i” angle{ki govorci uporabljajo v razli~nih situacijahin v razli~ne namene, pa~ pa namenoma spregleda tudi ust-varjalno pro`nost govorcev pri prilagajanju in celo privzeman-ju druga~nih govornih konvencij. Izogiba pa se tudizgodovinskemu in ideolo{kemu vpra{anju o tem, kdo jedoma~i govorec in kdo, kdaj in zakaj je ~lan neke “etni~ne”skupine (Moerman, 1974).

Kulturno “specifi~ni” komunikacijski stili so prisotni le vgrobem, kontrastivnem obrisu, ki ne upo{teva raznolikosti in

David P. Shea


protislovnosti medkulturne konverzacijske prakse. O“angle{kih” konvencijah lahko govorimo le v primerjavi zneangle{ko govore~imi “outsiderji”, ki so druga~ni – ali paozna~eni kot druga~ni. Tovrstno dihotomi~no nasprotje omeju-je “angle{ko-angle{ke” (Gumperz & Roberts 1991: 69) interak-cije v “gostiteljski dru`bi” (Gumperz 1992b: 51) na esenciali-sti~no oblikovanje kulturnega soglasja. ê trdimo, da jerazumevanje odvisno od podobnosti diskurzivnih konvencij,dolo~imo angle{~ino za monolitno enoto; obi~ajna prizadevan-ja, da bi se prilagodili (in uspe{no razumeli) nedoma~im go-vorcem angle{~ine, pa ozna~imo kot naklju~na ali netipi~na.Namesto neusmerjene trditve, da “kulturne razlike vplivajo nainterakcijo” (Gumperz 1990: 225), bi potrebovali dinami~nej{oformulacijo o tem, kako govorci uporabljajo kulturne razlike,zato da vplivajo na interakcijo; ali {e bolje, kako govorci ust-varjajo nove mikrokulturne kontekste, zato da premagajo (alisprejmejo) kulturne razlike, pri tem pa {irijo in znova dolo~ajonejasno za~rtane konvencije diskurzivne prakse v kulturnisituaciji.

Kontekstualizacijska teorija je s svojim pojmovanjem meta-jezikovnih struktur sicer veliko prispevala k na{emurazumevanju medkulturne konverzacije, saj je uvedla klju~nepojme, kot sta na primer povratna udejanitev konteksta (reflex-ive instantiation of context) in lokalna konstrukcija socialneidentitete (local construction of social identity), vendar pa simoramo prizadevati za {ir{o analizo medkulturne konverzacije,pri kateri bomo upo{tevali interaktivno konstrukcijo diskurza vinterakcijski socialni dejavnosti. To, kar lahko nedoma~i govo-rec pove v konverzaciji – in kako naj bi to kontekstualiziral –se spreminja glede na naravo sodelovanja v komunikacijskidejavnosti. ê sledimo Voloshinovu (1986: 37) in gledamo napogajanje o pomenu izjave kot na proces, ki je neizogibnopovezan s socialno situacijo, v kateri se dogaja, moramo polegkulturno kontrastivnih signalov o jezikovnih sistemih upo{tevatitudi zna~aj diskurzivne dejavnosti, s katero govorci konstruirajopomen. Pri obse`nej{i analizi bomo torej upo{tevali naravoudejstvovanja ali sodelovanja v konverzacijah DG-NDG tervrsto govorcev, ki se konstruirajo v interakciji.

33.. DDOOLLOO^̂AANNJJEE PPOOLLOO@@AAJJAA GGOOVVOORRCCEEVV

O oblikah konverzacijskega sodelovanja pogosto govorimokot o strukturah sodelovanja (participation frameworks). Testrukture definiramo kot dolo~anje poloàja govorcev glede naudejanjene vzorce govora, h katerim spadajo na primer



izmeni~no govorjenje, dolìna replike, prekrivanje itd. Ericksonin njegovi kolegi (Erickson 1989, Erickson & Schultz 1981,Schultz et al. 1982) so analizirali razli~ne strukture sodelovan-ja, ki se pojavljajo v pripovedovanju ~lanov velike druìne vkonverzaciji pri ve~erji. Spremenljivo razvr{~anje govorcev inposlu{alcev (ki dolo~a, kdo govori in kdo poslu{a ter skak{no stopnjo narativnega nadzora to po~ne) je povezano zavtoritetnimi poloàji, ki veljajo med ~lani druìne. Spremembev strukturah sodelovanja odsevajo interaktivno konstrukcijodruìnske strukture, v kateri se ustvarjajo in poustvarjajolokalne konstelacije socialnih vlog (Erickson 1989).

V medkulturnih kontekstih se strukture sodelovanja pogos-to uporabljajo za razlikovanje kulturno “izomorfnih” (Tharp &Gallimore 1988) konvencij govorstva glede na kontrastivnipristop, ki dopolnjuje analizo nesporazuma. Philips (1972) naprimer opisuje razli~ne govorne vzorce med govorcem inposlu{alcem v {olah v indijanskih rezervatih. Philips raz~lenju-je kontrastivna pri~akovanja belih ameri{kih u~iteljev in indi-janskih otrok glede posami~nega in avtoritativnega govorjenjapred razredom in ugotavlja, da je obvezna struktura sodelo-vanja v {olski praksi belih Ameri~anov nekompatibilna z manjindividualisti~nimi in bolj mol~e~imi na~ini govora Indijancev.Podobno tudi Au (1980; Au & Mason 1981) analizira ure bran-ja havajskih otrok iz revnej{ih slojev glede na kulturno speci-fi~ne strukture sodelovanja pri “pripovedovanju zgodbe” (“talk-story”) (Watson 1976), kjer govorci skupaj razvijejo konverzacij-ske teme preko vzorcev kontrapunktnega odgovarjanja. Auugotavlja, da je pou~evanje uspe{nej{e, ~e se strukture sodelo-vanja pri urah branja skladajo z vzorci interakcijskega sodelo-vanja v doma~em jeziku.

ê pri konverzacijskem sodelovanju upo{tevamo le struk-turo razvr{~anja govorca in poslu{alca, pa spregledamo inter-aktivno konstrukcijo, preko katere tak{na struktura nastane.Tako kot Bauman (1992) analizo folklorne tradicije prestavi v“tradicionaliziranje” (traditionalizing”), pri ~emer pojmuje ude-janitev tradicije kot prakso, ki potrjuje pristnost govor~evegapripovedovanja (in njegovo poobla{~enost za pripovedovanje),je koristno, ~e prestavimo pojmovanje strukture sodelovanja zanalize poloàjev govorcev na bolj dinami~no in interaktivnorazumevanje dolo~anja poloàjev govorcev, z analize strukturena razumevanje strukturiranja. Interakcijo lahko analiziramokot zna~aj ali naravo udejstvovanja, znotraj katerega govorciposredujejo sodelovanje svojih sogovornikov in ustvarjajo“lokalizirane kolektive” (“localized collectives /skupnedejavnosti/”) (Wertsch et al. 1984), v katerih se govor~evdiskurz oblikuje preko interaktivnega odgovora njegovegasogovornika.

David P. Shea


Goodwin & Goodwin (1992) upo{tevata vplivposlu{al~evega sodelovanja na produkcijo konverzacijskih tek-stov in s tem raz{irjata pojmovanje strukture sodelovanjapreko meja razvr{~anja govorcev glede na njihovo obravnavoocen. Pokaèta tudi, kako ocenjevalne trditve interaktantovdelujejo pri razvr{~anju drugih udeleèncev: “Sprejemniki neposlu{ajo le govora, pa~ pa se z njim ukvarjajo glede na to,kak{en poloàj jim dolo~a” (Goodwin & Goodwin 1992: 181).Ocene poskrbijo za razli~ice dogodkov, ki jih poslu{alcizavra~ajo ali sprejemajo in ki sestavljajo “polje relevantnosti”(“field of relevance”), v katerega so vklju~eni govorci, prisotnipri lokalnem organiziranju sodelovanja.

Analizo sodelovanja lahko poglobimo, ~e upo{tevamo, daje ves govor implicitno ocenjevalen in potrjuje dolo~enorazli~ico dogodkov, ki dolo~a poloàj drugih govorcev inoblikuje vsebino ter mo~ diskurza. V simbioti~ni socialni kon-verzacijski dejavnosti se govor enega govorca vedno posredujepreko odgovora, ki ga dobi od drugega govorca. Ta vzajemnizna~aj diskurza je pomemben zlasti v razvojnem konteksturabe drugega jezika, kjer se znanje nedoma~ih govorcev (celotistih, ki precej dobro obvladajo jezik) oblikuje preko odgovo-ra doma~ega govorca, v katerem ta ponudi “ogrodje” zanj. Tointeraktivno strukturiranje govorcev bom sedaj obravnavalglede na perspektivo in produkcijo.

44.. IINNTTEERRSSUUBBJJEEKKTTIIVVNNOOSSTT IINN IINNTTEERRAAKKCCIIJJSSKKII NNAADDZZOORR

Rommetveitove (1985, 1987) izvirne analize intersubjek-tivnosti kaèjo, da se pod pogojem, da pragmati~no zavrnemonekontekstualni dobesedni pomen, komunikacijska sporo~ilainterpretirajo preko vzajemno sprejete in predlaganereferen~ne perspektive. Ista beseda ali stavek imata lahkopopolnoma druga~en pomen, ~e ju govorec izjavi zdruga~nega stali{~a ali ~e v dejavnosti sodeluje na druga~enna~in. V tak{nem pluralisti~nem svetu mo`nih pomenovpostane uspe{na komunikacija odvisna od usmeritve, ki sta jogovorca skupaj predlagala in sprejela (Rommetveit 1987).

Upo{tevanje nelo~ljivosti jezikovnega znaka in socialnesituacije kriti~no poudarja predvsem koordinacijo perspektivnerelativnosti:

“Interakcijske zna~ilnosti verbalne komunikacije, na primerstanja intersubjektivnosti, socialna resni~nost in vzorcidiadi~nega komunikacijskega nadzora morajo biti v



sredi{~u prenovljene teoreti~ne analize” (Rommetveit 1985:184).

Ker lahko vsi govorci sprejmejo vrsto perspektiv, postanenjihovo udejstvovanje v tej vzajemni usmeritvi odlo~ilnidejavnik diskurzivne analize. Interpretacija, ki jo doseèjo zno-traj skupno sprejete razvrstitve, je bistveno druga~na od inter-pretacije izven tak{nega koordiniranega udejstvovanja. Zato nebi bilo pravi~no, ~e bi zgolj na osnovi kategorizacije podobnih“kulturnih” ozadij primerjali govor nedoma~ih govorcev v kon-verzaciji z visoko stopnjo vzajemnega udejstvovanja v skupnisocialni resni~nosti in v konverzaciji z nizko stopnjo intersub-jektivnosti in sodelovanja. Dosti pomembneje je, da opazuje-mo naravo sodelovanja, saj bomo tako razumeli, kako govorcisprejemajo perspektivo svojih konverzacijskih partnerjev.

Pragmati~no sprejeta referen~na perspektiva je predpogoj zauspe{no komunikacijo, toda tak{na intersubjektivnost ni dana apriori. Govorci se morajo o njej pogajati, kar je neizogibnopovezano, kot opozarja Rommetveit (1987: 97–98), zvpra{anjem enakega nadzora nad komunikacijo. Prevlada eneperspektive nad drugo je odvisna od interakcijske avtoritete, kije lahko svobodno dodeljena ali pa enostransko vsiljena. Pravi-ca, da definiramo svet, da poudarimo dolo~en vidik pojma, daeksplicitno interpretiramo “resni~nost” in govorimo o njej, jeodvisna od mo~i (Skutnabb-Kangas 1994) in je zato “pravica”mo~nej{ega (Lakoff 1993: 382). Na makroravni ideologija “inter-pelira” subjekte in vzpostavlja oziroma podpira hegemonisti~narazmerja prevlade (Fairclough 1992). Na mikroravni interakcijelahko interakcijsko avtoriteto zasledimo kot udejanjeni nadzornad produkcijo diskurza: koga sogovorniki poslu{ajo, ~igavostali{~e sprejmejo, ~igavo interpretacijo upo{tevajo, ~igavadefinicija situacije prevlada. To interakcijsko avtoriteto lahkoocenimo glede na ve~ pokazateljev splo{nega ravnovesja inenakopravnosti v diadi~ni konverzaciji. Na primer, ali imajogovorci enakopraven dostop na konverzacijski podij (conversa-tional floor) ali pa en govorec v konverzaciji prevladuje prekostrategij prekinjanja in prekrivanja ostalih? Ali se vzorci trditevin vpra{anj o sogovornikovem mnenju vzajemno izmenjujejo alipa ima en govorec nesorazmerno pravico do trditev, ki niizena~ena z avtenti~nimi vpra{anji o sogovornikovem mnenju?Ali diskurz enega govorca spodbuja sogovornika k odgovoru,ali ga razume in vklju~i v konverzacijo ali pa sogovornikovgovor ignorira, odslovi in izklju~i?

Na podlagi tega pragmati~nega, konstruktivisti~nega poj-movanja konverzacije predlagam, da analiziramo gradivo izkonverzacij DG-NDG glede na merili intersubjektivnosti ininterakcijskega nadzora, ki ju hevristi~no ozna~ujem kot osi

David P. Shea


perspektive in produkcije. Namesto da bi se ukvarjali s kon-trastivnimi stili kulturnega diskurza in sredstvi komunikacij-skega signaliziranja, predlagam, da se posvetimo naravisocialne aktivnosti in temu, kako govorci interaktivno struk-turirajo sodelovanje v pogovoru.

Z odlomki iz konverzacij, ki jih predstavljam v naslednjihpoglavjih, ilustriram {tiri razli~ne vzorce interakcije, ki se raz-likujejo po perspektivi – stopnji intersubjektivnosti, o kateri segovorci pogajajo, in po produkciji – interakcijskem nadzorunad govorom. Za dva odlomka lahko re~emo, da se govorcipogajajo o skupni referen~ni perspektivi, v drugih dvehodlomkih pa udejanjajo razli~na in neskladna stali{~a. Za dvekonverzaciji so zna~ilni tudi neenakopravni vzorci interakcijskeavtoritete, ki jo ugotavljamo glede na eksplicitni nadzor nadpodijem in nesimetri~ne vzorce vpra{anj in razumevanja,medtem ko sta za drugi dve konverzaciji zna~ilna interakcijskasimetrija in diadi~ni nadzor. Tako so {tirje splo{ni vzorci tile:(1) odsotnost skupne perspektive in neuravnove{ena produk-cija govora; (2) divergentna perspektiva in enakopraven nad-zor nad produkcijo diskurza; (3) skupna perspektiva in nesi-metri~en nadzor nad produkcijo; (4) skupna perspektiva inuravnove{ena produkcija govora.

55.. KKVVAALLIITTAATTIIVVNNAA AANNAALLIIZZAA KKOONNVVEERRZZAACCIIJJEE DDGG--NNDDGG

Pri raziskavi socialne dinamike medkulturne konverzacijesem za zbiranje in analiziranje gradiva uporabil metodolo{kepostopke kvalitativne raziskave (Glaser & Strauss 1967; Patton1990; Strauss 1987). Ko sem snemal in opazoval tri informator-je, japonske nedoma~e govorce v interakciji s prijatelji, kolegiin u~itelji, sem konverzacijsko interakcijo trianguliral z ocenje-valnimi razgovori in opazovanjem udeleèncev, da bi dobilteoreti~no utemeljen primer gradiva. V {estmese~nem obdobjusem posnel in analiziral trideset ur neformalne konverzacije indodatnih trideset ur razgovorov. Vse interakcije so potekale vameri{kem univerzitetnem okolju, po institucionalnih postop-kih odbora za raziskave na ljudeh2.

[tiri izbore iz gradiva, ki jih obravnavam v tem ~lanku, semvzel iz konverzacij, ki so jih informanti sami posneli namikrokasetofone, ki so jih dràli v roki in ki sem jim jihposodil za toliko ~asa, kolikor je trajala moja {tudija. O kon-verzacijah smo razpravljali v ocenjevalnih razgovorih, zato dabi bila analiza ~im bolj utemeljena. Po kon~ani transkripcijisem analiziral vsako konverzacijo in na podlagi intenzivne

2 Transkripcijske konvenci-je, ki jih uporabljam vodlomkih, navajam vdodatku ~lanka.Metodolo{ke postopkenatan~neje obravnavam vShea (1993a). Vsa imena,ki jih uporabljam v svoji{tudiji (in v tem ~lanku),so psevdonimi, ki kaèjonarodnost, spol in starostinformantov, zakrivajo panjihovo dejansko identiteto.



analize vsake posamezne vrstice izdelal “odprte” in “osne”interakcijske kategorije (“open” and “axial” categories) (Strauss1987), kot sta na primer “privzet glas” (“adopted voice”) in“skupna konstrukcija” (shared construction”). Te kategorijesem primerjal s podatki iz razgovorov in opazovanjaudeleèncev, ki sem jih uporabil za teoreti~no utemeljitev kas-nej{ega zbiranja podatkov in nadaljne analize. Interpretativnekategorije sem skozi ves potek {tudije primerjal znotrajposameznih konverzacijskih primerov in med primeri in jihtako izbolj{al. Osrednja kategorija je bilo strukturiranje, ki gapredstavljam v tej obravnavi.

Kot govorci, ki precej dobro obvladajo jezik (lahko jihozna~imo pribli`no tako, da imajo dovolj znanja, da opravijoredne akademske izpite na ameri{ki univerzi), imajo trije infor-matorji, japonski nedoma~i govorci (Kazuko, Fumiko in Jiro),pribli`no enako znanje angle{~ine, ~eprav med njimi obstajajoprecej{nje razlike v makrosociolo{kih pokazateljih, na primer vstarosti, spolu, stopnji izobrazbe in dolìni bivanja v ZDA.Tako spadajo informatorji v kategorijo nedoma~ih govorcev, kiverjetno

“podobno kot doma~i govorci teko~e govorijo ve~inskijezik, vendar pa nimajo skupnega znanja o na~inih mi{ljen-ja, delovanja in govorjenja, ki sodelujejo v interakciji in jihimamo ponavadi za samoumevne” (Knapp & Knapp-Pot-thoff 1987: 1).

Ta pristop sem uporabil zato, da bi dobil ~imbolj tipi~enprimer interakcije DG-NDG, ki bi mi omogo~il primerjave spreohlapno in nerazdeljeno kategorijo “japonskega govorca”.

V naslednjih poglavjih predstavljam {tiri odlomke iz kon-verzacij DG-NDG in njihove analize. Pri vsakem odlomkuobravnavam zna~aj sodelovanja pri odgovarjanju, s katerimsogovorniki strukturirajo diskurz nedoma~ega govorca in takoolaj{ujejo (ali ovirajo) uspe{no medkulturno komunikacijo.

5.1. JIRO IN NJEGOVA SVETOVALKA: NESKLADNAPERSPEKTIVA IN NESIMETRI^NA PRODUKCIJA

Naslednji odlomek sem vzel iz Jirovega obiska v pisarninjegove akademske svetovalke, kamor je pri{el po uradnosoglasje, ki ga potrebuje za vpis v naslednji semester. Jiro je{tudent tretjega letnika dodiplomskega {tudija mednarodnegaposlovanja in mu do diplome ostajata {e dva semestra. Njego-va svetovalka (pomo~nica na oddelku, ki s polnim delovnim~asom svetuje dodiplomskim {tudentom) sku{a oceniti, ali je

David P. Shea


Jiro uspe{no izpolnil zahteve univerzitetnega {tudija, da bolahko diplomiral:

(1) Jiro in njegova svetovalka

1 S: OOkkaayy II nneeeedd ttoo ggeett tthhaatt aanndd yyoouurr pphhoonnee nnuummbbeerr..HHaavvee yyoouu cchhaannggeedd yyoouurr pphhoonnee nnuummbbeerr aallssoo??

1 V redu dobiti moram to in va{o telefonsko{tevilko. Ali ste spremenili tudi va{o telefonsko{tevilko?

2 J: YYeess,, eerr,, [uuhh2 Ja, e, [eh3 S: [II hhaavvee tthhaatt yyoouu aarree TToowwnn

AAppaarrttmmeenntt ## 8899773 [Napisano imam da ste Town

Apartment {tevilka 8974 J: YYeess tthhaatt’’ss rriigghhtt [uuhh bbuutt uuhh4 Ja to je res [eh ampak eh5 S: [TThhaatt’’ss ccoorrrreeccttºº5 [To je pravilnoº<…>6 S: WWhhaatt eellssee ddiidd yyoouu ttaakkee??6 Kaj ste {e imeli?7 J: II ttooookk CChheemmiissttrryy 22––,, eerr,, CChheemmiissttrryy//7 Imel sem Kemijo 2–, e, Kemijo/8 S: 221155??8 215?9 J: [2211559 [21510 S: [OOkkaayy tthhaatt sshhoowweedd uupp..ºº WWhhaatt eellsseeºº AAnnyytthhiinngg eellssee//10 [V redu to se je pokazalo.º Kaj {eº [e kaj drugega/11 J: [aa::::nndd uuhh--11 [i::n eh-12 S: [aatt yyoouurr ootthheerr CCoolllleeggee??12 [na va{em drugem collegeu?13 J: II ttooookk tthhee tteennnniiss//13 Imel sem tenis/14 S: OOkkaayy,, tthhee PPEE,, tthhaatt’’ss ffiinnee.. OOkkaayy!! ggoooodd,, wwee’’rree ookkaayy,,

,, oo::kkaayy,, lleett’’ss ssee::::ee,, ,, ,, ,, OOkkaayy,, II hhaavvee tthhaatt yyoouuhhaa::vvee,, ttwwoo mmaajjoorr rreeqquuiirreedd ccoouurrsseess lleefftt,, ttoo ttaakkee,, ,,{uunnhhuunn//} AAnndd yyoouurr cchhooiicceess ffoorr tthhoossee aarree PPSS 557711aanndd BBuussiinneessss 666633..YYoouu mmuussttºº [ggeett====

14 V redu, {portna vzgoja, to je v redu. V redu!dobro, v redu sva, , v: redu, no da vi::dimo, , , , V



redu, napisano imam da mo:rate, imeti {e dveglavni obvezni predavanji, , {mhm/} In za ti dveste izbrali P[ 571 in Poslovanje 663.Morate º [imeti==

15 J: [yyeess15 [ja16 S: ====tthheessee ccllaasssseess bbeeccaauussee sseeee PPSS 557711’’ss oonnllyy ooffffeerreedd,,

oonnccee aa yyeeaarr,,ºº16 ==ti predavanji zato ker veste P[ 571 je samo,

enkrat na leto,º17 J: OOhh rreeaallllyy??17 A res?18 S: SSoo iiff yyoouu ddoonn’’tt ggeett iitt,, yyoouu wwiillll hhaavvee ttoo wwaaiitt ttiillll

nneexxtt SSpprriinngg.. AAnndd iiff yyoouu ddoonn’’tt ggeett iitt wwhheenn yyoouu rreegg--iisstteerr,,ºº yyoouu nneeeedd ttoo ggoo ttoo tthhee PPSS ddeeppaarrttmmeenntt aannddtteellll tthheemm tthhaatt yyoouu mmuusstt hhaavvee tthhiiss ccllaassss bbeeccaauusseeyyoouuºº wwoonn’’ttºº bbeeºº hheerreeºº nneexxtt SSpprriinngg,, aanndd yyoouu hhaavveettoo ggeett iitt ttoo ggrraadduuaattee

18 In ~e ga ne dobite, boste morali ~akati do nasled-nje pomladi. In ~e ga ne dobite ko se vpi{ete,ºmorate iti na oddelek za P[ in jim povedati damorate imeti to predavanje ker vasº neº boº tukajºnaslednjo pomlad, vi pa ga morate dobiti da bostediplomirali

19 J: [II sseeee19 [Razumem20 S: [BBeeccaauussee sseeee,, <<……>> tthhaatt,, ddeeppaarrttmmeenntt mmuusstt,, ggrraanntt

yyoouu ppeerrmmiissssiioonn ttoo ttaakkee tthhaatt ccllaassss,, ssoo iiff yyoouu ddoonn’’ttggeett iitt dduurriinngg rreeggiissttrraattiioonn,, ,, yyoouu nneeeedd ttoo ggoo ttoo tthheeddeeppaarrttmmeenntt ddiirreeccttllyy aanndd tteellll tthheemm,, tthhaatt yyoouu hhaavvee ttoohhaavvee iitt ttoo ggrraadduuaattee,, uu::::mm,,

20 [Ker veste, <…> ta, oddelek vam mora, dati dovo-ljenje, da vzamete to predavanje, in ~e ga nedobite med vpisom, , morate takoj iti na oddelekin jim povedati, da ga morate imeti, da bostediplomirali, a::m,

21 J: YYoouu mmeeaann [PPoolliittiiccaall SSttuuddiieess??21 Mislite [Politi~ne {tudije?22 S: [IInn ffaacctt II’’llll wwrriittee iitt oonn yyoouurr

sshheeeett,, ““MMuusstt,, hhaavvee,, ttoo,, ggrraadduu--aattee””

22 [Vam bom kar napisala na va{list, “Mora, imeti, da, diplomira”

<…>23 S: DDoo yyoouu ssttiillll hhaavvee yyoouurr cchheecckk--sshheeeett?? TThhiiss tthhiinngg tthhaatt

II ggaavvee yyoouu??

David P. Shea


23 Ali {e imate va{ vpisni list? Tisto stvar ki sem vamjo dala?

24 J: YYeess,, II [hhaavvee24 Ja, [imam25 S: [OOkkaayy lleett mmee ggoo aanndd uuppddaattee iitt,, aanndd mmaakkee ssuurree

eevveerryytthhiinngg’’ss--,, sseeee!! yyoouu kkeeeepp aallll tthheessee oolldd oonneessaanndd II wwaanntt yyoouu ttoo tthhrroowwºº tthheemmºº aaww::::aayy!!

25 [V redu naj ga zdaj popravim, in se prepri~amda je vse-, glejte! obdràli ste vse ta stare jazpa ho~em da jihº vrèteº stra::n!

26 J: YYeeaahh hhhhhh II eerr,, [II uuhh--26 Ja hihi jaz e, [jaz eh-27 S: [TThhiiss iiss tthhee oonnee II wwaanntt yyoouu ttoo

kkeeeepp,, tthhiiss iiss tthhee oonnllyy oonnee II wwaannttyyoouu ttoo hhaavvee {yyeeaahh} II wwaanntt yyoouu ttootthhrrooww eevveerryy,, tthhiiss--,, II wwaanntt yyoouu ttootthhrrooww tthhiiss oonnee aawwaa::::yy!!

27 [Tega ho~em da obdrìte, tole jeedini ki ho~em da ga imate {ja}ho~em da vrète vse, tega-,ho~em da vrète tega stra::n!

Svetovalka najprej preveri administrativne podatke v Jiroviosebni kartoteki (replike 1–5), potem pa potrdi ure kemije in{portne vzgoje, ki jih je Jiro obiskoval med poletnim semes-trom na drugem collegeu (replike 5–14). Ugotovi, katera pre-davanja mora Jiro {e obiskovati, da bo diplomiral, in pozitivnooceni situacijo (“that’s fine” – “to je v redu”), nato panatan~no razloì, katera predavanja potrebuje in katere vpisnepostopke mora opraviti (replike 14–20). Ko opazi, da je Jiroobdràl stare vpisne obrazce iz prej{njih svetovanj, mu kljubnjegovim ugovorom naro~i, naj jih vrè stran (replike 25–27).

Svetovalka v vsej izmenjavi skoraj ne upo{teva Jirove refe-ren~ne perspektive v zadevi. Prav tako njegovega stali{~a neposku{a vklju~iti v svoj govor. Kaè minimalno zanimanje zaJirove prej{nje izku{nje in ga ne vpra{a, kaj misli o postopku.Ne trudi se, da bi vklju~ila Jirovo oceno predavanj, ki jih jeobiskoval, ali da bi upo{tevala njegove cilje. Jirove definicijevpisnega postopka, njegovih vtisov, mnenj in idej skorajda neupo{teva.

Neskladna referen~na struktura konverzacije se kaè vdeikti~nem markiranju jasne pronominalne identifikacije,pomanjkanju ritmi~ne sinhronije in drugih pokazateljev prila-gajanja, odsotnosti prijaznega sklicevanja na skupne izku{njein omejenem upo{tevanju (in razumevanju) informacij, ki jihda Jiro.



Na za~etku izmenjave (replike 1–5) svetovalka vpra{a Jirapo njegovem naslovu, vendar mu da ~as le za enobesedenodgovor, preden za~ne svojo naslednjo repliko. Jiro sku{apojasniti, da se je pravkar preselil (replika 2), a svetovalka gaprekine in preveri naslov, ki ga è ima v svoji kartoteki. Jiroga potrdi (“Yes that’s right” – “Ja to je res”) in znova sku{anekaj pojasniti, vendar ga svetovalka prekine s ponovnopojasnjevalno izjavo (“That’s correctº” – “To je pravilnoº”). Kjedrnatosti njene izjave prispeva padajo~a intonacija, saj sveto-valka uveljavlja svojo interakcijsko avtoriteto za odlo~anje otem, kak{ne informacije se lahko vklju~ijo v konverzacijo inpostanejo relevantne. Ta nesimetri~nost se ponavlja skozi vsokonverzacijo, poudarja pa jo padajo~a intonacija {tevilnihprekinitev sogovornika (replike 5, 10, 16, 18, 25). Svetovalkineizjave dajejo mo~an vtis, da èli, naj Jiro odgovarja le z da aline in tiho sledi navodilom.

V nekem trenutku pa svetovalka kljub temu pokaè nomi-nalno identifikacijo in pripravljenost na sodelovanje z Jirom,namre~ s pronominalno deikti~no izjavo (replika 14, “we’reokay” – “v redu sva”), ki lahko kaè na skupno usmeritev vpogovoru. Toda ta ocena spada v referen~no strukturo njenelastne odgovornosti do uveljavljanja zahtev univerze in ninekaj, kar naj bi koristilo Jiru, zato da pozitivno oceno letakrat, ko je z njenega stali{~a vse v redu. Povrhu tega taskladnost izgine takoj, ko svetovalka pove Jiru, kaj “mora”storiti, in njegovo odgovornost dolo~i z izrazi, ki so eksplicit-no druga~ni od njene lastne situacije in njenih obveznosti.Njena kontrastivna identifikacija, ki je razvidna iz trditve “Ihave that you have” (“napisano imam da morate”), kaè diver-gentno usmeritev interesov, ki v teku svetovanja postaja ~edal-je o~itnej{a.

Razli~ne strukture referen~ne identifikacije poudarjajo ne-simetri~ni nadzor nad produkcijo diskurza. Ta neenakopravnidostop do produkcije diskurza se kaè v {tevilnih prekinitvah,eksplicitnih ukazih, negativnih ocenah in dejstvu, da svetoval-ka ne odgovarja na Jirove trditve. Med njuno kratko, petnajst-minutno konverzacijo ga neprestano prekinja in s tem omejujenjegovo sodelovanje na komaj kaj ve~ kot potrjevanje informa-cij, ki mu jih predstavi ona in ki jih kot svetovalka potrebuje.Ko na primer vpra{a Jira po vpisnem listu (replika 23),prekine njegov odgovor in prekrije ostanek njegove izjave ssvojo naslednjo pripombo (replika 25). Ko opazi (“see!” –“glejte!”), da je Jiro obdràl svoje stare vpisne obrazce, seodzove kriti~no in mu eksplicitno ukaè, naj jih vrè stran,njen ukaz pa je ostrej{i tudi zaradi emfati~ne, padajo~eintonacije. Jiro sku{a to pojasniti (replika 26), toda svetovalka

David P. Shea


ga ponovno prekine in znova izrazi svoj ukaz, ki ga zaradive~jega poudarka ponovi {e enkrat.

Jiro med svetovanjem izve, katera predavanja mora obisko-vati, da bo lahko diplomiral (ugotovi pa tudi, kako strah zbu-jajo~a je lahko akademska svetovalka), in je v tem pogleduinterakcija sicer uspe{na, vendar ne moremo re~i, da je zanjkonverzacija uspe{na. Omejen je na vlogo pasivnegaposlu{alca, ki preprosto potrjuje govor bolj “pou~enega” go-vorca, in ima zelo malo mo`nosti, da bi izrazil svoje ideje inmnenja. Preko izredno neenakopravnega dostopa na kon-verzacijski podij, nesimetri~ne dolìne replik, vzorcev prekin-janja, eksplicitnih ukazov in negativnih ocen kaè svetovalkatrden nadzor nad konverzacijo in nad njenim topi~nim razvo-jem. Kot je razvidno iz jasne deikti~ne pronominalne identi-fikacije in pomanjkanja perspektivne skladnosti, kaè svetoval-ka tudi neskladno stali{~e in definicijsko strukturo dejavnosti.Interakcijo definira v smislu dolo~enih zahtev, ki jih uveljavljain ki jih kot predstavnica univerze interpretira kot odgo-vornost, da zagotovi, da jih bo Jiro upo{teval. Ta institucional-na referen~na struktura, ki jo svetovalka uveljavlja, {e nepomeni, da ne sme Jiro imeti nobene avtoritete. Kot poudarjaFreire (1993), lahko institucionalna avtoriteta {olstva sestoji izizvajanja prevlade ali pa “kointencionalnega” (“co-intentional”)sodelovanja v dialogu. V tej interakciji je odlo~ilno to, da sstrani svetovalke skorajda ne pride do prilagoditvenega premi-ka, ki bi pomagal uskladiti obe perspektivi ali pa Jiruomogo~il aktivnej{i nadzor nad interakcijo.

5.2. FUMIKO IN NJEN PROFESOR: NESKLADNA PER-SPEKTIVA IN SIMETRI^NA PRODUKCIJA

V drugem odlomku iz gradiva se Fumiko, {tudentka prvegaletnika podiplomskega {tudija, sre~a z dr. Hughesom, profe-sorjem na njenem oddelku. To je njuno prvo sre~anje. Fumikose je za to sre~anje domenila po priporo~ilu nekega drugegapredavatelja in upa, da bo dobila nekaj idej za svojo bliàjo~ose magistrsko nalogo. S Hughesom ho~e govoriti o njegoviraziskavi o lokalnih podjetjih in zastavi mu {tevilna vpra{anjao metodolo{kih postopkih, ki jih je uporabil (z vpra{alniki jeraziskoval obna{anje potro{nikov in nakupovalne vzorce).

V odlomku je Fumiko pravkar izrazila svoje presene~enjenad tem, da je telefonski pogovor manj priro~en in dra`ji odpisnega vpra{alnika. Nato predlaga, da bi Hughes lahko zas-tavil svoja vpra{anja po telefonu, in profesor odgovori:



(2) Fumiko in dr. Hughes

1 H: YYeeaahh II ddoonn’’tt tthhiinnkk wwee ccoouulldd uussee tthhee ssaammee ssuurrvveeyy,,oovveerr tthhee pphhoonnee bbeeccaauussee,, {hhhhhh} ppeeooppllee wwoonn’’tt bbeeaabbllee ttoo,, iitt wwoouulldd bbee hhaarrddeerr ttoo,, yyoouu kknnooww,, {uunnhhuunn}eelliicciitt rreessppoonnsseess

1 Ja mislim da ne bi mogla uporabljati iste raziskave,po telefonu ker, {hihi} ljudje ne bodo mogli, te`jebi bilo, a veste, {mhm} dobiti odgovore

2 F: YYoouu hhaavvee ttoo kkeeeepp tthheemm ffoorr aann hhoouurr hhhhhh,, yyoouu jjuussttssaayy,, ““yyeess yyeess yyeess””

2 Morate jih zadràti eno uro hihi, govorite samo, “jaja ja”

3 H: SSoo,, (7 sekund odmora)3 No, (7 sekund odmora)

Hughes v odgovor na Fumikin predlog (replika 1) pripom-ni, da bi bila uporaba telefona neprakti~na in da bi bilo te`kodobiti mnenja informantov. Fumiko odgovori na njegovopripombo tako, da se postavi v vlogo profesorja, ki morazadrèvati informante na telefonu eno uro, zato da mu odgo-vorijo na neprakti~en in dolg seznam vpra{anj. Fumikodobesedno ilustrira to, kar ji je Hughes pravkar razloìl, inprivzame njegov glas, zato da bi dramatizirala njegovo trditev.Njen odgovor zaobjame natan~no to, kar je Huges rekel opomanjkljivostih telefonskega pogovora v raziskovalnimetodologiji.

Ironi~no pa je to, da se Hughes sploh ne odzove na njenhumoristi~en poskus, da bi se postavila v njegov poloàj (rep-lika 3). Po enobesedni pripombi (“so” – “no”) zadevo opusti,ne da bi izrazil razumevanje njene konstrukcije. Fumikinaidentifikacija s perspektivo Hughesa ni vzajemna, to ne-ravnovesje pa se kaè tudi v nadaljevanju konverzacije.

Potem ko Fumiko zastavi profesorju nekaj informativnihvpra{anj o raziskavi, ne ve ve~, kaj naj re~e, in prizna “I can’tthink of a good question” (“Ne morem se spomniti dobregavpra{anja”). Prvi~ med njunim sre~anjem Hughes vpra{aFumiko po informaciji. Zdi se, da to stori precej nezainteresi-rano:

(3) Fumiko in dr. Hughes

4 H: UUhh,, wwhh--,, wwhhaatt’’ss yyoouurr,, oobbjjeeccttiivvee??4 Eh, k-, kaj je va{, cilj?5 F: UUmm,, II’’mm,, ,, II’’mm iinntteerreesstteedd iinn aannyy mmoovveemmeenntt tthhaatt’’ss,,

lliikkee aaggaaiinnsstt ffoorr,, aaggaaiinnsstt tthhee,, tthhee rreegguullaarr ffllooww ooff,, ooff

David P. Shea


mmaayybbee ccaappiittaalliisstt ssyysstteemm ooff tthhiiss ssoocciieettyy mmoovveemmeenntt,,{uumm} ssoo lliikkee--,, ,,

5 Em, jaz, , jaz se zanimam za vsa gibanja ki so, re-cimo proti za, proti, rednemu toku, mogo~e kapi-talisti~nega sistema tega gibanja dru`be, {em} inrecimo-, ,

6 H: II wwoouulldd ssaayy tthhiiss uumm,, ,, ,, ,, tthhiiss iiss rreeaallllyy,, tthhee iinntteennttooff tthhiiss ssttuuddyy iiss ttoo iinnfflluueennccee tthhee aattttiittuuddee ooff tthhee ccoonn--ssuummeerr,, {uunnhhuunn} bbuutt iitt’’ss nnoott ttoo iimmppoossee,, ,, uuhh,, rruulleess,,iinn ootthheerr wwoorrddss,, iitt aalllloowwss ffrreeee mmaarrkkeettss ttoo wwoorrkk,, bbuuttttrryy ttoo iinnfflluueennccee tthhee aattttiittuuddee ooff tthhee ccoonnssuummeerr ssootthhaatt hhee rreeaalliizzeess,, tthhee bbeenneeffiittss aanndd ccoossttss,, aassssoocciiaatteeddwwiitthh hhiiss ppuurrcchhaasseess aanndd ppuurrcchhaassee ddeecciissiioonnss

6 Rekel bi tole em, , , , to je v bistvu, namen te{tudije je da vpliva na potro{nikov odnos {mhm}ne pa da vsiljuje, , eh, pravila, z drugimi besedamipovedano, dopu{~a da delujejo prosti trgi, ampakposkusite vplivati na potro{nikov odnos tako da sebo zavedel, prednosti in cen, ki so povezane znjegovimi nakupi in odlo~itvami o nakupih

Fumiko (v repliki 5) obotavljivo opi{e svoje zanimanje zaprotikapitalisti~en dru`beni razvoj. V mu~no po~asnemodgovoru na Fumikino razlago njenih ciljev, po katerih jo jevpra{al sam, Hughes ne upo{teva tega, kar je povedala, inznova za~ne govoriti o svoji lastni raziskavi iz svoje lastneperspektive. Ta premik ilustrira deikti~ni “this” (“to”), ki slediprecej dolgemu premoru (replika 6) in s katerim se Hughessklicuje na svojo {tudijo. Ta marker izgovori z ravno intonaci-jo in ga ne izrazi kontrastivno. Hughes ne re~e Fumiko “Thisstudy” (“Ta {tudija”) (v nasprotju z va{o {tudijo). Nepoudarje-na intonacija kaè na to, da se Hughes vra~a k raznimvidikom svoje {tudije in se ne sklicuje na to, kar je povedalaFumiko, s tem pa ustvarja razdaljo in nepovezanost med rep-likami.

Po drugi strani pa Hughes ne sku{a zanikati Fumikinepravice do govora. êprav ji nadzora nad govorom ne dajeaktivno, ji ga tudi ne posku{a vzeti. Hughes za razliko odJirove svetovalke Fumiko ne prekinja oblastno in ji ne jemljenjene interakcijske avtoritete do govora. Da ji prilo`nost, daizrazi svoja mnenja in ji ne sku{a eksplicitno vzeti podija. Daji ve~ kot dovolj ~asa za odgovor in ne prevladuje nadtokom konverzacije preko vzorcev prekinjanja in prekrivanja.

Hughes je preprosto pasiven, zato ignorira Fumikin govor.Ne potrudi se, da bi razumel genezo njenega govora, zato je



Fumiko frustrirana, saj je ne jemlje resno in ji ne odgovarja.Resda se minimalno potrudi, da jo vpra{a po njenem mnenju,vendar ga ne upo{teva. Ta perspektivna neskladnost je {etoliko bolj presenetljiva, ~e pomislimo, kako Fumiko sprejmenjegovo stali{~e (in dobesedno privzame njegov glas), ko go-vori o telefonski raziskavi. Hughesov odgovor je nedvomnodefenzivna zavrnitev njenega mnenja, v kateri skorajda neupo{teva njene perspektive. Ker se osredoto~i samo na svojelastne zadeve, potrjuje svoje stali{~e, na katerega ne vplivajoFumikini interesi.

5.3. KAZUKO IN NJENI KOLEGICI: SKLADNA PER-SPEKTIVA IN NESIMETRI^NA PRODUKCIJA

Kazukini akademski kolegici Sandy in Valerie sta pri{li vnjeno mesto na poslovno konferenco in ve~erjata pri njej doma.Vse tri delajo podoktorske raziskave iz kemije in so pribli`noenako stare. Kazuko je pred dvema letoma gostila Sandy, ko jeta v okviru raziskovalne izmenjave obiskala Japonsko, Valeriepa sedaj vidi prvi~. Sandy in Valerie sta dobri prijateljici, ki staskupaj hodili na univerzo. Konverzacija pri ve~erji ve~inomapoteka v pozitivnem in brezskrbnem tonu z obilico humorja inskupnega smeha.

V tem odlomku, ki sem ga vzel iz zgodnje stopnje kon-verzacije, Sandy in Valerie spra{ujeta Kazuko o njenem trenut-nem mestu raziskovalke na univerzi in o njenih splo{nih vtisiho ìvljenju v ZDA:

(4) Kazuko, Sandy in Valerie

1 V: DDoo yyoouu ffeeeell aaccccuussttoommeedd ttoo iitt yyeett??1 Ali si se è navadila?2 K: YYeeaahh,, ,, aafftteerr,, wwee--,, yyoouu kknnooww wwee ssppeenntt aa tthhrreeee

nniigghhttss,, ffoouurr nniigghhttss aatt tthhee ccoonnffeerreennccee,, wwee ffeeeell tthhiissoouurr hhoommee hhhhhh {hhhhhh}

2 Ja, , potem ko, smo-, a ve{ bili tri no~i, {tiri no~ina konferenci, se po~utimo tukaj doma hihi {hihi}

3 S: OOhh ssoo iittss ggoooodd ttoo ggoo aawwaayy3 Oh potem je dobro iti zdoma4 K: [YYeeaahh,, rriigghhtt4 [Ja, res je5 S: [SSoo yyoouu ccaann ddoo tthhaatt5 [In to lahko naredi{6 V: AAnndd tthhiiss iiss yyoouurr ffiirrsstt ttiimmee ttoo bbee,, iinn tthhee UUnniitteedd

SSttaatteess?? [oorr hhaavvee bbeeeenn--

David P. Shea


6 In to je zate prvi~ da si, v Zdruènih dràvah?[ali si bila-

7 K: [FFoorr hheerr bbuutt,,7 [Zanjo ja ampak,8 V: nnoott ffoorr yyoouu8 ne zate9 K: nnoott ffoorr mmee,, yyeeaahh9 ne zame, ja10 V: WWhheerree wweerree yyoouu bbeeffoorree??10 Kje si bila prej?11K: IInn tthhee NNoorrtthh// [UUnniivveerrssiittyy ooff--11 Na severu/ [Univerza v-12 V: [AAnndd wweerree yyoouu wwoorrkkiinngg tthheerree??12 [A si tam delala?13 K: YYeeaahh wwiitthh DDrr.. MMaarryy BBrroowwnn// uumm,,13 Ja z dr. Mary Brown/ em,14 V: WWaass tthhaatt tthhee ssaammee wwoommaann yyoouu’’rree wwoorrkkiinngg wwiitthh

hheerree??14 A je bila to ista ènska s katero dela{ tukaj?15 K: YYeeaahh15 Ja16 S: VVaalleerriiee aasskkeedd,, hhooww ddiidd yyoouu ggeett tthhiiss ppoosstt ddoocc,, II

ccoouullddnn’’tt rreemmeemmbbeerr,, NNooww,, {K: oohh} ddiidd sshhee wwrriitteeyyoouu??

16 Valerie je vpra{ala, kako si dobila ta podoktorat,nisem se mogla spomniti, No, {K: oh} a ti je pisala?

17 K: YYeeaahh,, wwhheenn,, sshhee ddeecciiddeedd ttoo ccoommee hheerree,, ffrroomm tthheeNNoorrtthh ttoo hheerree,, sshhee--,, II tthhiinnkk sshhee sseenntt lleetttteerrss ttoommaannyy ppeeooppllee ttoo aannnnoouunnccee aabboouutt iitt aanndd <<……>> ssoo IIwwaass,, II wwaass uunnhhaappppyy wwiitthh mmyy ppoossiittiioonn hhhhhh,, II wwaass,,ssoorrtt ooff llooookkiinngg ffoorr,, {S: uunnhhuunn} llooookkiinngg ffoorr aacchhaannccee

[ttoo--17 Ja, ko, se je odlo~ila da pride sem, s severa sem,

je-, mislim da je poslala pisma mnogim ljudem dabi jim to sporo~ila in <…> no jaz sem bila, jazsem bila nezadovoljna s svojim poloàjem hihi, jazsem, recimo iskala, {S: mhm} iskala prilo`nost

[da-18 S: [WWhhiicchh bboossss wwaass tthhiiss??

[hhhhhh18 [Kateri {ef je to bil?

[hihi19 K: [WWeellll,, wweellll hhhhhh {S: hhhhhh} YYoouu kknnooww tthhaatt hhhhhh,, ssoo II

wwoonnddeerr,, iiff II ccoouulldd bbee uuhh,, hheerr ppoosstt ddoocc tthheenn,, ,,19 [No, no hihi {S: hihi} Saj ve{ hihi, in mislim, ali bi

potem lahko bila eh, njena podoktorantka, ,



20 S: TThhiiss iiss ddeelliicciioouuss.. PPrriizzee wwiinnnniinngg ffoooodd20 To je slastno. Ta hrana si zasluì nagrado21 K: OOkkaayy hhhhhh yyeeaahh21 V redu hihi ja22 V: AAnndd tthhiiss iiss aa,, aa oonnee yyeeaarr// oorr aa ttwwoo yyeeaarr ppoosstt ddoocc??22 In to je, enoleten/ ali dvoleten podoktorat?23 K: UUhh,, MMaarryy ssaayyss ttwwoo yyeeaarrss,, aanndd,,23 Eh, Mary pravi dve leti, in,24 S: KKiikkuucchhii--ssaann// JJaappaann ssaaiidd oonnee yyeeaarr [hhhhhh24 Kiku~i-san/ Japonska je rekel eno leto [hihi25 K: [YYeeaahh25 [ja26 S: SSoo wwhhoo kknnoowwss,,26 No kdo ve,

Sandy in Valerie obe uporabljata strategije prilagajanja invklju~evanja, ki poudarjajo njuno solidarnost (t.j. perspektivnoskladnost) s Kazuko. Ko Valerie spra{uje Kazuko o njenihvtisih o ZDA, univerzi itd. (replike 1, 6, 10, 12 in 14), spozna-va, kak{na oseba je, in obenem vljudno izraà zanimanje zasvojo novo znanko. Preko vpra{anj doma~i govorki konstruira-ta ve~jo socialno bliìno, ki je osnova za skupno identifikacijoin skupno stali{~e znotraj tesno povezane skupine. Sandy po-nazori svoje razumevanje Kazukine referen~ne perspektivetako, da ponovno oblikuje in ponavlja njene trditve (repliki 5in 26), dopolnjuje njene stavke (replika 8) in svoje pripombedaje skoraj v sinhronem ritmu s Kazukinimi izjavami.

Vidne so tudi {tevilne druge pragmati~ne strategije, ki ude-janjajo interakcijsko kohezijo: spra{evanje po informaciji oozadju, sklicevanje na podobne izku{nje in skupne vrednote(ki jih ilustrira pripomba “I feel the same way too!” – “Tudi jaztako mislim!”), prilagajanja govoru s tujci (foreigner-talk) inprijateljsko, prijazno nagajanje. V kontekstu te diskurzivnestrategije vzpostavljajo ob~utek o skupni perspektivi in skupniidentifikaciji. Nana{ajo se na pozitivna ~ustva in na rasto~ob~utek solidarnosti, s katerim govorke doseèjo zelosinhrono referen~no perspektivo. To skupno razumevanje sekaè tudi v dejstvu, da Sandy in Valerie dopolnjujeta izjave, kijih za~ne Kazuko (repliki 8 in 24), privzameta njeno stali{~e,spregovorita z njenim glasom in s tem kaèta na njihovoskupno usmeritev.

Ta skupna referen~na struktura pa se ne razvija povsem vprid Kazuko. Sandy in Valerie s svojimi strategijami odgovar-janja sicer vklju~ita Kazuko v vzajemno konstrukcijo perspek-tivne referen~ne strukture, obenem pa omejita njeno sodelo-

David P. Shea


vanje znotraj te strukture in udejanjita nesimetri~no interakcij-sko avtoriteto, pri kateri sta Kazukin diskurz in sodelovanjekriti~no omejena.

Eno vpra{anje na primer takoj sledi drugemu, pri tem paima Kazuko premalo ~asa, da bi odgovorila tako ob{irno, kotbi lahko, ~e bi imela ve~ ~asa. Potrdilno podporo vSandyjinem preoblikovanju Kazukine pripombe (replika 3) otem, da se po~uti kot doma, potem ko se je vrnila s konfe-rence, izni~i njena ponovitev (replika 5), ki prekine in prekrijeKazukin odgovor. Valerie ji s svojim naslednjim vpra{anjem(ali je to Kazukino prvo potovanje v ZDA) ne da ~asa, da biraz{irila odgovor, in hitro presko~i na novo temo. Ko Sandyodgovori namesto Kazuko (“not for you” – “ne zate”) in pre-vzame njen glas, pokaè, da razume, kaj ho~e povedatiKazuko, obenem pa ji vzame pravico, da bi to dejanskopovedala. Kazuko sogovornici znova prekineta (replika 12), kosku{a odgovoriti na Valeriejino vpra{anje o svoji prej{nji uni-verzi. Pripoved, ki bi jo lahko raz{irila (“University of-” – “Uni-verza v-”), prekine Valeriejino naslednje vpra{anje (“Were youworking there?” – “Si tam delala?”).

Valerie in Sandy v svojih vpra{anjih sicer izraàta zavzetost,da bi razumeli Kazukino stali{~e, vendar ji obenem nenamer-no prepre~ita dostop na podij in polno sodelovanje v kon-verzaciji. Kazuko jima sicer lahko odgovarja, vendar le ome-jeno in v skladu s tihimi pri~akovanji in standardi doma~ihgovork glede tega, kdaj, kje in v kak{ni meri morajo biti pred-stavljene informacije. Vse to na koncu dolo~a, koga sogovor-nice poslu{ajo in ~igav interakcijski seznam zadev oblikujekonverzacijo.

Posebnega pomena je Sandyjin poskus, da se sklicuje napodobno izku{njo s Kazuko (replika 18), ko omeni (nahumoristi~no ironi~en na~in) Kazukinega {efa, ker ve, da seKazuko z njim ni razumela. Ko se Sandy prvi~ sklicuje naKiku~ija (“Which boss was this?” – “Kateri {ef je to bil?”),prekine Kazukino razlago o tem, kako je dobila svoje sedanjemesto na univerzi, ki jo je za~ela v odgovor na Sandyjinovpra{anje. Po Sandyjini prekinitvi sku{a Kazuko nadaljevati, ajo ta znova prekine. Tokrat pripomni nekaj o hrani, kar je {ebolj nenaden in neskladen preskok na novo temo indokon~no ustavi Kazukino pripoved. Ko Valerie nadaljuje zvpra{anjem (replika 22) in vpra{a Kazuko, ali je njeno mestoza eno leto ali za dve leti, za~ne Kazuko novo razlago, todaSandy jo spet prekine, odgovori namesto nje in pove, kaj ji jepo njenih predstavah rekel Kiku~i.

Dejstvo, da se Sandy in Valerie sklicujeta na skupno ozad-je, kaè na spro{~eno zaupnost znotraj tesno povezane



skupine in humoristi~no ozna~uje trenutno situacijo, obenempa jemlje Kazuko besede z jezika in ji s tem odvzema interak-cijsko avtoriteto za oblikovanje konverzacije. Ko doma~i go-vorki privzemata Kazukino stali{~e, hkrati omejujeta njenopravico, da bi prevladala nad podijem z isto stopnjo avtoritetein diskurzivnega nadzora, kot jo implicitno uveljavljata sami.êprav si Kazukini prijateljici njeno interakcijsko pravico dogovora nedvomno lastita nenamerno in brez slabih namenov,pa to kaè na mikropoliti~no nabito vzdu{je, v katerem jesituiran diskurz in v katerem ima Kazuko poloàj mlaj{e part-nerke, ne pa povsem enakopravne udeleènke. Doma~i govor-ki v imenu solidarnosti vsiljujeta nadzor nad skupno intersub-jektivnostjo znotraj tesno povezane skupine, ki jo ilustrira njungovor.

5.4. KAZUKO IN LILLY: SKLADNA PERSPEKTIVA INSIMETRI^NA PRODUKCIJA

êtrti in zadnji odlomek sem vzel iz konverzacije pri kosilumed Kazuko in Lilly. Lilly je tehnica v laboratoriju, kjerKazuko dela svojo raziskavo. V ~asu, ko je bila konverzacijaposneta, sta Kazuko in Lilly delali v laboratoriju è pribli`no{est mesecev. V razgovorih sta se opisali kot prijateljici, ki stase pogosto skupaj spoprijemali s teàvami, ki sta jih imeli ssvojim {efom, ob~asno prepirljivim predstojnikom oddelka, kije nadzoroval laboratorijske dejavnosti.

V tem odlomku je Kazuko pravkar pri`gala kasetofon inspregovorila o tem, da je predmet moje raziskave:

(5) Kazuko in Lilly

1 K: BBuutt iitt’’ss,, rraatthheerr ssttrraannggee ttoo sseeee mmyy ccoonnvveerrssaattiioonn oonn aanneeaatt ttyyppeedd wwrriitttteenn,, {hhhhhh} hhee eevveenn,, hhee eevveenn,, hheeppooiinntteedd oouutt wwhhaatt ddooeess tthhiiss mmeeaann aanndd,, {uunnhhuunn}tthhaatt’’ss rraatthheerr eemmbbaarrrraassssiinngg hhhhhh {hhhhhh} ,, ,, ,, ,,

1 Ampak je, precej ~udno videti mojo konverzacijona lepo natipkanem, {hihi} on je celo, on je celo,on je celo povedal kaj to pomeni in, {mhm} to mespravi kar malo v zadrego hihi {hihi} , , , ,

2 L: YYeeaahh,, II ccaann’’tt iimmaaggiinnee wwhhaatt,, ,, wwhhaatt iitt wwoouulldd bbee lliikkeettoo rreeccoorrdd yyoouurr,, eevveerryyddaayy// {uunnhhuunn//} ffoorr tthhee wwhhoolleeddaayy wwhhaatt iitt wwoouulldd bbee lliikkee,, {rriigghhtt} yyoouu kknnooww aafftteerr

David P. Shea


yyoouu rreeccoorrddeedd iitt,, {uunnhhuunn//} aanndd rruunn iitt oouutt,, iitt’’ss lliikkee,,““II ssaaiidd tthhaatt?? BBooyy,, II ssoouunndd ssttuuppiidd!!””

[hhhhhh2 Ja, ne morem si predstavljati kako, , kako bi bilo

~e bi posnela tvoj, vsakdanji/ {mhm/} ves dankako bi bilo, {res je} a ve{ ko bi to posnela,{mhm/} in bi to zavrtela, bi rekla, “To sem rekla?Joj, kako neumno zvenim!”

[hihi3 K: [hhhhhh rriigghhtt yyeeaahh,, ,, II hhaattee ttoo hheeaarr mmyy ssppeeaakk--

iinngg iinn--,, ffrroomm aa yyoouu kknnooww aa ttaappee rreeccoorrddeerroorr aa vviiddeeoottaappee,, iitt’’ss aallwwaayyss vveerryy--,, ssoouunnddssssttuuppiidd hhhhhh {hhhhhh} ““AAmm II tthhaatt ssttuuppiidd??””[hhhhhh

3 [hihi res je ja, , ne maram se sli{ati govoritiv-, a ve{ na kasetofonu ali videu, to je vednozelo-, zveni neumno hihi {hihi} “A sem takoneumna?” [hihi

4 L: [hhhhhh wweellll,, II ddoonn’’tt kknnooww iiff yyoouu nnoottiicceedd tthhiissoorr nnoott bbuutt,, wwhheenn yyoouu hheeaarr yyoouurrsseellff ttaallkkiinnggiinnssiiddee yyoouurr hheeaadd,, {rriigghhtt} yyoouu ssoouunndd lliikkeeoonnee ttoonnee,, {rriigghhtt} aanndd tthheenn wwhheenn yyoouu hheeaarriitt oonn aa rreeccoorrddiinngg {uunnhhuunn} iitt’’ss lliikkee yyoouu’’rree iinnaa ddiiffffeerreenntt {rriigghhtt} ttoonnee aanndd iitt’’ss lliikkee,,{uunnhhuunn} ““II ddoonn’’tt ssoouunndd lliikkee tthhaatt ddoo II!!??””{uunnhhuunn} yyoouu kknnooww,, {rriigghhtt} ccaauussee tthheerree’’ss,,

4 [hihi no, ne vem ~e si to opazila ali neampak, kadar se sli{i{ govoriti v svoji glavi,{ja} zveni{ kot en ton, {ja} in potem ko tosli{i{ na posnetku {mhm} je kakor ~e si vdruga~nem {ja} tonu in re~e{, {mhm}“Menda ja ne zvenim tako!?” {mhm} a ve{,{ja} zato ker je,

5 K: YYeeaahh mmaayybbee wwee,, hheeaarr ffrroomm,, iinnssiiddee ooff yyoouu kknnooww{uunnhhuunn} hheeaadd oorr ssoommeetthhiinngg,,

5 Ja mogo~e mi, sli{imo od, znotraj a ve{ {mhm}glave ali nekaj takega,

6 L: uunnhhuunn,, ccaauussee--,, ccaauussee--,, yyoouu kknnooww ttoo mmee,, II tthhiinnkk IIhhaavvee ssoommeewwhhaatt ooff aa llooww vvooiiccee// {oohh} aanndd iinn rreeaallii--ttyy,, II hhaavvee aa qquuiittee hhiigghh vvooiiccee,, {hhhhhh} aanndd iitt’’ss lliikkee,,hhhhhh {hhhhhh} wweellll hhooww ccoommee iitt ssoouunnddss llooww hheerree{aahh} aanndd iitt,, ssoouunnddss hhiigghh tthheerree

6 mhm, ker-, ker-, a ve{ meni, jaz mislim da imamkar nizek glas/ {o} v resnici, pa imam precej visokglas, {hihi} in si re~em, hihi {hihi} no kako to datukaj zveni nizko {ah} in, tam zveni visoko



7 K: UUnnhhuunn,, yyeeaahh,, ,, bbuutt iitt’’ss nnoott oonnllyy aa mmaatttteerr ooff,, yyoouukknnooww,, ssoouunndd ddiiffffeerreennccee,, {uunnhhuunn//} bbuutt aallssoo aassoouunndd ssttuuppiidd hhhhhh

7 Mhm, ja, , ampak to ni samo stvar, a ve{, razlike vzvoku, {mhm/} ampak tudi zveneti neumno hihi

8 L: YYeeaahh ccaauussee yyoouu aaccttuuaallllyy eenndd uupp ccoommpplleettiinngg wwhhaattyyoouu’’rree ttrryyiinngg ttoo ssaayy iinn yyoouurr hheeaadd {uunnhhuunn} aanndd yyoouuddoonn’’tt aaccttuuaallllyy ssaayy iitt {uunnhhuunn} ccoommpplleetteellyy,, {uunnhhuunn}II ddoo tthhaatt aallll tthhee ttiimmee,,

8 Ja ker konec koncev dopolni{ to kar sku{a{ pove-dati v svoji glavi {mhm} in tega v resnici ne re~e{{mhm} popolnoma, {mhm} jaz to kar naprejdelam,

9 K: SSoo mmaayybbee eevveerryybbooddyy mmuusstt tthhiinnkk tthheemmsseellvveess{uunnhhuunn} lliittttllee bbiitt cclleeaavveerr tthhaann eevveerryy ootthheerr ppeeoopplleetthhiinnkk

[hhhhhh9 In mogo~e vsak zase gotovo misli {mhm} da je

malo pametnej{i kot pa mislijo vsak drugi ljudje[hihi

10 L: [hhhhhh ““WWhhaatt ddoo yyoouu mmeeaann yyoouuddoonn’’tt uunnddeerrssttaanndd?? {uunnhhuunn//} IIuunnddeerrssttoooodd mmyysseellff ccoommpplleetteellyy!!””{uunnhhuunn//} hhhhhh

10 [hihi “Kaj ho~e{ re~i s tem dane razume{? {mhm/} Jaz semse ~isto dobro razumela!”{mhm/} hihi

11 K: ““YYoouu sshhoouulldd kknnooww wwhhaatt II mmeeaann”” {hhhhhh} hhhhhh11 “Morala bi vedeti kaj mislim” {hihi} hihi

Ta izmenjava ponazarja vzorec, ki ga imenujem “skupnakonstrukcija” (“shared construction”): diskurz je zelo sinhron,govorki ga konstruirata skupaj, zanj sta zna~ilni takouravnove{ena produkcija kot referen~na skladnost, govorkigledata na interakcijo z enotne, skupne perspektive.

Ko Kazuko pove, da je v zadregi, kadar poslu{a svojo pos-neto konverzacijo, se Lilly strinja z njenim ob~utkom (replika2) in si predstavlja, kako to je, ter v svojem odgovoruhipoteti~no predpostavlja, da se sama znajde v enaki situaciji.Svoje ob~utke ilustrira tako, kot ~e bi bila v poloàju, ki ga jeKazuko pravkar opisala (“I said that?” – “To sem rekla?”). Podrugi strani pa Kazuko raz{iri Lillyjino izjavo tako, da uporabipodoben hipoteti~en primer in privzame isti glas (“Am I thatstupid?” – “A sem tako neumna?”). Lilly nato raz{iri temo (rep-lika 4) in govori o tonu svojega posnetega glasu, pri tem pa

David P. Shea


ohranja isto hipoteti~no osebo, ki govori na podlagi Kazukineizku{nje. Kazuko v svojem odgovoru prispeva nadaljnji opis,na katerega Lilly odgovori, in tako naprej. Vsaka govorkadoda Kazukini prvotni pripombi o snemanju svojega glasunovo opisno variacijo. Zato se perspektivi, iz katerih se gene-rira govor, za~neta zlivati v eno, saj govorki potrjujeta diskurzdruga druge preko ve~plastne, sestavljene strukture. To doseèvi{ek (repliki 10 in 11), ko vsaka govorka doda komple-mentaren del isti ilustrativni pripombi, ki naj bi jo dalanami{ljena govorka v hipoteti~nem odgovoru drugi nami{ljenigovorki, ki je ne bi razumela.3

Eden od najbolj presenetljivih vidikov pri tej izmenjavi jeLillyjino sodelovanje pri odgovarjanju Kazuko. Medtem koSandy in Valerie pogosto spreminjata temo in hitita z zastav-ljanjem novih vpra{anj, je Lilly dojemljiva za Kazukine ideje inmnenja in jih vklju~uje v svoj lastni govor, tako da ponavlja,raz{irja in ilustrira temo, o kateri govorita. Lilly pravzapravoblikuje svoj diskurz glede na Kazukinega. Pri prilagajanju sene omejuje na to, da preprosto spreminja obseg Kazukinegagovora in ponavlja leksikalne in parajezikovne zna~ilnosti.4 êbi Lillyjine odgovore omejili zgolj na prilagajanje (Beebe &Giles 1984), bi se pri analizi omejili na govorce, ki so vosnovi avtonomni in prilagajajo svoje individualne na~ine go-vora. Do tega nedvomno pride, vendar pa to {e ne razloìmedsebojne odvisnosti govork, njunega govora in Lillyjinegavklju~evanja Kazukinega govora v svoj odgovor: tega, karpove in tega, kar je dejansko zmo`na povedati. Lilly zavzetovklju~uje to, kar pove Kazuko, v svoj govor, obenem pa jidaje interakcijsko avtoriteto za oblikovanje usmeritve in na~inakonverzacije. S sodelovanjem pri odgovarjanju raz{iri Kazukinosodelovanje in omogo~a dosti bolj teko~ in jasen diskurz odtistega, ki je razviden (in moèn) med konverzacijo pri ve~erji.Na zelo socialen na~in je Lilly del Kazukinega diskurza kotnedoma~e govorke.

Za konverzacijo pri kosilu je zna~ilna tudi uporaba indi-rektnega govora. Kazuko in Lilly privzameta hipoteti~no per-spektivo na podlagi tega, kar pove sogovornica, in govorita sprivzetim glasom, kot ~e bi se dejansko zna{li v tak{nempoloàju in se odzivali na njegove mo`nosti. Pri svojihodgovorih se postavita v koò nami{ljene tretje osebe inizraàta njene hipoteti~ne ob~utke na podlagi tega, kar povesogovornica. Ko Kazuko omeni svojo zadrego (replika 1), jiLilly odgovori s stali{~a te zadrege in izrazi enak ob~uteknelagodnosti ter samoo~itajo~e nejevolje: “Boy I sound stu-pid” (“Joj kako neumno zvenim”). Ko Kazuko omeni, da ver-jetno vsi mislimo, da smo pametnej{i kot v resnici (replika

3 Sposobnost govork, daohranjata kompleksnostrukturo te nami{ljeneigre, v kateri se postavljatav razli~ne vloge, spominjana Goffmanov (1974) opisstrukturiranja in njegovihponavljajo~ih se mo`nostiza mnogotere reinter-pretacije. Ta opis dokazujekoordinacijo med Kazukoin Lilly ter teksturo per-spektivne strukture, ki jokonstruirata.

4 Zanimivo je to, da v Lil-lyjinem govoru skorajda nisintakti~nega poenostavl-janja, ki je zna~ilno zagovor s tujci (foreigner-talk).



9), ji Lilly odgovori iz perspektive, ki jo predpostavlja njenapripomba: “What do you mean you don’t understand?” – “Kajho~e{ re~i s tem da ne razume{?”, kot ~e bi odgovarjalasogovornici, ki je ne bi razumela, medtem ko bi sama mis-lila, da se je dobro izrazila; prav tako, kot je prej reklaKazuko. Kazuko nato dogradi to sestavljeno predstavitev(replika 11) in z istega, enotnega stali{~a doda podobnopripombo: “You should know what I mean” – “Morala bivedeti kaj mislim”. V teh medsebojno privzetih odgovorih jereferen~na razdalja med govorkama zelo majhna. Pri udejan-janju vzajemne konstrukcije razumevanja ter skupnegastali{~a, s katerega tvorita svoj diskurz, imata podobenpogled na svet, ki ga opisujeta. Ta vzajemna perspektiva, kijo konstruirata med konverzacijo, odlo~ilno vpliva na sodelo-vanje in na pogajanje o pomenu.

Preko rabe indirektnega govora lahko Kazuko in Lillypostaneta ena oseba in gledata na temo s privzete perspektive,ki je druga~na od njunih posami~nih stali{~. Tako doseètaresni~no kolektivno definicijo situacije in skupaj strukturiratakontekst.

66.. SSTTRRUUKKTTUURRIIRRAANNJJEE SSOODDEELLOOVVAANNJJAA VVZZDDOOLL@@ DDVVEEHHIINNTTEERRAAKKCCIIJJSSKKIIHH OOSSII

Na{i {tirje konverzacijski odlomki ponazarjajo interakcijskimodel, pri katerem vidiki mikrosocialne organizacije sodelo-vanja, ki jih skupno (~eprav ne vedno pravi~no) strukturirajogovorci, posredujejo komunikacijo in njeno uspe{nost (oziro-ma neuspe{nost). Iz odlomkov lahko sklepamo, da se sodelo-vanje strukturira v {tirih smereh, vzdol` osi perspektive in pro-dukcije. Na osi perspektive se interaktanti referen~norazvr{~ajo glede na relativno razdaljo med svojimi sredi{~ipozornosti in na to, ali upo{tevajo sogovornikovo perspektivosveta ali pa kaèjo razli~ne usmeritve in delovanje. Na osi pro-dukcije se govorci medsebojno razvr{~ajo glede na interakcij-sko avtoriteto in nadzor nad govorom, ki ju dolo~ajo pokaza-telji, kot so dostop na podij, vzorci trditev in vpra{anj osogovornikovem mnenju ter narava razumevanja in delovanjapri {irjenju sogovornikovega govora. Govorci si lahko koope-rativno delijo podij in upo{tevajo sogovornikovo pravico dogovora in veljavnost5 njegovih idej, lahko pa sogovornikaprekinjajo in izklju~ujejo in si lastijo pravico, da enostranskooblikujejo smer govora.

5 To pa ni omejeno napriznavanje pravilnostisogovornikovega mnenja.Ni nujno, da se sogovorni-ki strinjajo z njim, nujno paje, da mu dajo pravico dogovora in ga poslu{ajo kotveljavnega, priznanegaudeleènca. To mnenje jeeksplicitno “demokrati~no”,saj se opira na osnovnopredpostavko o enakipravici do sodelovanja nakonverzacijski mikroravniter na makroravni socialnihskupin.

David P. Shea


Jirova svetovalka na primer med svetovanjem ne privzamereferen~nega stali{~a svojega {tudenta. To perspektivnoneskladnost ponazarjata vzporedni valovni dolìni, ki se nesre~ata (glej 1. sliko v dodatku). Svetovalka ohrani interakcij-sko razdaljo, pri kateri se njeno stali{~e razlikuje od stali{~anjenega nedoma~ega {tudenta, to pomanjkanje intersubjek-tivnosti pa nakazuje razli~ne in neenakopravne odgovornosti,institucionalne identifikacije in osebne obveznosti, ki oblikuje-jo interakcijo. Nesimetri~ni vzorec produktivnega nadzora nadkonverzacijo, ki dolo~a, koga sogovorniki poslu{ajo in ~igavadefinicija situacije prevlada (predstavlja ga po{evna ~rta, ki senagiba v prid enega govorca), izklju~uje Jira in mu dajepoloàj dokaj nemo~nega govorca, ki nima veliko avtoritetepri oblikovanju konverzacije. Svetovalka uporablja svoj institu-cionalni status6 zato, da preko strategij prekinjanja in prekri-vanja vsiljuje svoj interakcijski nadzor nad govorom, tereksplicitno pove Jiru, kaj, kako in kdaj mora narediti. Zato jev tej izmenjavi perspektiva neskladna, dostop do produkcijediskurza pa zelo nesimetri~en.

Primer podobne situacije je Fumikino sre~anje s profesor-jem, pri katerem imata govorca razli~ni perspektivi, ki se nekriàta. Profesor Hughes ne more (ali no~e) upo{tevatiFumikinega pojmovanja raziskave (in celo njenih vpra{anj otem), saj si ne prizadeva, da bi na zadeve gledal iz njenesmeri govora. Za razliko od Jirove svetovalke ji Hughesdostopa na podij ne prepre~i aktivno, ne prekinja njenih izjavin ne omejuje njenega sodelovanja z eksplicitnim omejevanjeminterakcijske avtoritete, ki jo ima Fumiko pri usmerjanju kon-verzacije. êprav sta njuni stali{~i zelo razli~ni, je produkcijadiskurza precej simetri~na, vsaj kar se ti~e koli~ine govora invzorcev prekinjanja7. Zato sta pri tej konverzaciji referen~nivalovni dolìni razli~ni, os produkcije diskurza pa je relativnouravnove{ena.

Pri konverzaciji med Kazuko in njenima kolegicama seSandy in Valerie precej potrudita, da bi vklju~ili Kazukino per-spektivo v svojo lastno, zato prilagodita vsebino in ritem svo-jega govora njenemu. Doma~i govorki na podlagi solidarnostimed ~lanicami tesno povezane skupine uspe{no sledita skupnireferen~ni usmeritvi, toda ta povezanost omeji Kazukineprilo`nosti za govor, s tem pa tudi njeno avtoriteto pri obliko-vanju konverzacije. êprav je zaznavna dolo~ena stopnja inter-subjektivnosti (predstavljajo jo prekrivajo~e se valovnedolìne), so interakcijske pravice v diskurzu neuravnove{ene(predstavlja jih neuravnove{ena os produkcije).

Pri konverzaciji med Kazuko in Lilly gre za uravnove{enoin kooperativno interakcijo. Lilly in Kazuko konstruirata izjem-no skladno referen~no perspektivo, saj ustvarita skupno

6 Ko Jirova svetovalkauporablja to avtoriteto, joudejanja v interakciji. Tegapa ne po~ne avtomati~no,saj ni nujno, da avtoritetouveljavlja samo zato, ker jito konvencionalno dopu{~anjen institucionalni poloàj.Na~in, kako se udejanja tastrukturalna avtoriteta, sespreminja glede na kon-tekst. Pri Jirovem sre~anjuz drugo svetovalko govorcakonstruirata dosti boljpro`no in vzajemno struk-turo sodelovanja.

7 Res je, da HughesFumiko ne da praveavtoritete, ker ne povzametega, kar je rekla. Nespra{uje je po njenemmnenju in ne vklju~i njenihidej v svoj govor, s ~imerbi ji dal pravi interakcijskinadzor nad diskurzom.Odlomek sem predstavilpredvsem zato, da bipokazal os perspektive,vendar pa ne bi bil nakoncu osi, kar zadevasimetri~ni nadzor. Sevedane moremo jasno lo~evatimed perspektivo in pro-dukcijo, saj sta obe osimedsebojno povezani.Model je hevristi~en inponazarja splo{ne te`nje vinterakciji. Dokazuje tudi,da se mo~na solidarnostlahko pokaè isto~asno zvisokimi pokazatelji nadzo-ra.



usmeritev. Simetri~na je tudi konstrukcija, saj si delita nadzornad govorom in interakcijsko avtoriteto pri dolo~anju njegove-ga pomena. Glasova obeh govork se me{ata in ustvarjataskupno, povsem enotno stali{~e. Zato je os perspektive sklad-na, os produkcije pa uravnove{ena.

V mnogih modelih solidarnosti in statusa (oziroma mo~i), kijih uporabljajo v interakcijski sociolingvistiki (na primer Tannen1984, 1986), sta interakcijski osi postavljeni ena nasproti druge.Govorec naj bi kazal solidarnost na {kodo avtoritete oziromauveljavljal statusni ugled na {kodo povezanosti skupnosti. Tan-nen trdi, da napa~na interpretacija teh dveh strategij metako-munikacijskega strukturiranja (na primer “pragmati~na sinonimi-ja” – “pragmatic synonymy” – pri kateri lahko poslu{alecgovor~ev nameravani marker velike solidarnosti razume kotmarker velike avtoritete) povzro~a neuspe{no medkulturnokomunikacijo (vklju~no s komunikacijo med govorci izrazli~nih “subkultur”).

Nasprotno pa si osi solidarnosti in statusa, ki ju v interakcij-skem smislu imenujem osi perspektive in produkcije, nistanasprotni, pa~ pa sta komplementarna vidika socialnedejavnosti govora. Dinamika konverzacijskega delovanja namikroravni ne obsega le tega, kje (referen~no), pa~ pa tudikako (avtoritativno) se govorci razvr{~ajo drug do drugega instrukturirajo naravo sogovornika.

77.. OOBBLLIIKKOOVVAANNJJEE TTEEKKOO^̂EEGGAA GGOOVVOORRJJEENNJJAA NNEEDDOO--MMAA^̂EEGGAA GGOOVVOORRCCAA

Narava sodelovanja odlo~ilno vpliva na naravo (inuspe{nost) govora nedoma~ega govorca in oblikuje koheren-co, mo~ in celo njegovo sposobnost teko~ega govorjenja.Analize nesporazuma, ki enostavno kontrastirajo pragmati~nezna~ilnosti kulturno specifi~nih komunikacijskih stilov in neupo{tevajo tega, kako govorci strukturirajo pragmati~nezna~ilnosti v dejavnosti, zanemarjajo to pomembno dejstvo.

Nedoma~i govorci v na{ih {tirih konverzacijskih odlomkih vinterakcijo vsekakor prinesejo diskurzivne konvencije, ki sospecifi~ne za njihovo kulturo. Toda te ne vplivajo neposrednona diskurz in ne ovirajo pravilne interpretacije nameravanihsporo~il zgolj zato, ker posamezni govorci prihajajo iz kulturne-ga ozadja, za katerega so v povpre~ju zna~ilne tak{ne konvenci-je. Interpretacijo in komunikacijske rezultate govora oblikujepredvsem narava govorcev, ki jo ti interaktivno konstruirajo.

V konverzaciji med Kazuko in Lilly se na primer razvijeskupno, simetri~no in uravnove{eno sodelovanje, znotraj

David P. Shea


katerega Lilly s svojimi odgovori pozitivno strukturira Kazuki-no sodelovanje, saj podpira in {iri njen diskurz. S svojim delo-vanjem pri odgovorih spodbuja, podpira in razvija Kazukineideje. Njene ideje se v vrsti replik interaktivno konstruirajopreko zaporednih pripomb, ki dodajajo podrobnosti in {irijoimplikacije preko Lillyjinih vpra{anj. Ker Lilly upo{teva Kazuki-na mnenja in jih jemlje resno, dobijo ta ve~ji pomen. Kazukingovor oblikuje nadaljnji pogovor. Preko sodelovanja seKazukino znanje jezika kot nedoma~e govorke raz{iri onkrajnjene “individualne” kompetentnosti. Lillyjino delovanje jeokvir, ki podpira in {iri Kazukin govor. Pomembno je, daKazukin diskurz ni le njen, pa~ pa ga govorki skupaj konstru-irata v tem dialogi~nem odnosu.

Preostale konverzacije, zlasti konverzacija med Kazuko innjenima kolegicama, ponazarjajo isti odnos strukturiranja, ven-dar nimajo pozitivnega zna~aja sodelovanja. Jasno je, da lahkov skupni socialni dejavnosti doma~i govorec raz{iri kompetent-nost nedoma~ega govorca ne le navzgor, s tem da raz{iri nje-govo udejanitev, pa~ pa tudi navzdol, s tem da ovira njegovgovor in omeji njegov diskurzivni poloàj (Shea 1993b). Vkonverzaciji z Lilly govori Kazuko bolje kot v konverzaciji ssvojima kolegicama, zaradi na~ina, kako njene sogovornice,doma~e govorke, strukturirajo njeno sodelovanje.

V konverzaciji s Sandy in Valerie je Kazukin diskurzivnipoloàj omejen. Njene mo`nosti za govor so omejene zaradiomejenega dostopa na podij in premajhnega razumevanja in{irjenja njenega govora, ki bi Kazuko podpirala. Kazukinikolegici sta prijazni in se zanimata za to, vendar s svojodejavnostjo nenamerno omejujeta mo~ in koherenco njenegagovora in zanjo strukturirata manj avtoritativen diskurzivnipoloàj, s katerega lahko govori. Ker s svojimi odgovori nepodpirata in ne {irita Kazukinega govora, ji ne data praveprilo`nosti, da bi svoje ideje polno izrazila preko skupne kon-strukcije raz{irjenega diskurza. Kot govorka, ki precej dobroobvlada jezik, Kazuko izgubi prilo`nost, da bi sodelovala vskupni konstrukciji, ki ima odlo~ilen razvojni pomen zaizbolj{anje njenega znanja jezika.

Divergentna perspektiva, ki jo uveljavi profesor Hughes, kino~e upo{tevati stali{~a svoje {tudentke, omeji resonanco inzanimivost Fumikine angle{~ine. Fumiko s svojim govorom nekomunicira, vendar ne zato, ker ne bi bil “primeren” ali ker sene bi “znala izraàti”, pa~ pa zato, ker ji oddaljeni in nezavzetiHughes ne odgovarja in ignorira njene ideje. Situacija nipopolnoma nekomunikativna, ker se Fumiko rade volje pri-lagodi profesorjevemu stali{~u, ta premik pa podpira tradi-cionalni model pedagogike kot prenosa (transmission) (Freire1993), pri katerem se u~itelj postavi v poloàj strokovnjaka, ki



dolo~i naravo strokovnega znanja tudi tako, da ozna~i razpon(t.j. perspektivo) dovoljenega govora; to situacijo mora {tudentpogosto sprejeti, saj nima druge izbire. Odgovori profesorjaHughesa, ki strukturirajo Fumikin diskurz, so del ideolo{kereprodukcije socialnih vlog in odnosov, v katerih so {tudentiin “outsiderji” tisti, ki niso informirani in nimajo potrebnegaznanja.

Med sre~anjem s svetovalko je Jiro kot govorec resno ome-jen. Svetovalka mu prepre~i, da bi izrazil svoje ideje, saj gaomeji na pasivno potrjevanje tega, kar sama pove namestonjega. Jiro nima veliko prilo`nosti, da bi povedal svoje mnen-je, prevladal nad podijem ali govoril avtoritativno. Njegovgovor ima zelo malo teè, saj je deleèn minimalnegaupo{tevanja in odgovora.

[tudije, ki po tradiciji Vygotskega obravnavajo strukturiranje(Cazden 1989: Donato 1994; Griffin & Cole 1984; Moll 1992;Wood et al. 1976) in vodeno sodelovanje (Rogoff 1990),kaèjo, da je dejavnost sodelovanja, pri kateri u~itelj (ali boljizku{en vrstnik) podpira u~en~evo dejavnost v “obmo~juproksimalnega razvoja” (“zone of proximal development”)(Vygotsky 1978; Griffin & Cole 1984), odlo~ilno sredstvo prikognitivnem razvoju. Pomo~ odraslega “podpira in {iri”otrokovo razumevanje in spretnost pri uporabi posredovanihkulturnih sredstev (Rogoff 1990), kamor spada tudi jezik.Glede na socialno osnovo du{evnega razvoja se razumevanjenajprej pojavi na naddu{evni ravni dejavnosti, potem pa jeponotranjeno (oziroma prilagojeno) na znotrajdu{evni (intra-mental) ravni individualnega spoznavanja (Wertsch 1991). Zrazvojnega stali{~a imamo torej naravo konverzacijskega sode-lovanja lahko za odlo~ilni lokus pri razvoju znanja drugegajezika (celo za govorce, ki precej dobro obvladajo jezik), sajimajo odgovori doma~ega govorca odlo~ilen pomen pri kon-strukciji diskurza nedoma~ega govorca.

Zaradi mo`nih variacij zna~aja konverzacijskega sodelovanja,ki se pojavljajo v na{ih konverzacijskih odlomkih, ne moremokontrastivno govoriti o “kulturnih razlikah”, saj tako omejujemomedkulturno komunikacijo na la`no dihotomijo komunikacijskihstilov, ki “bi lahko” povzro~ali neuspe{no komunikacijo. Imp-likature in interpretativna sklepanja, ki jih po Gumperzovem(1992a: 240) mnenju uporabljajo govorci, ki se pri tem “opirajona interpretativne konvencije v svojem maternem jeziku”, seprav tako strukturirajo v konverzacijski dejavnosti. Kako seinterpretirajo izjave, je odvisno od tega, kak{en poloàj imagovorec in kako sogovorniki strukturirajo njegov diskurz: ali mudajo interakcijsko avtoriteto in upo{tevajo njegovo referen~noperspektivo ali omejijo in zanemarijo njegovo sodelovanje. Pridolo~anju oblike in uspe{nosti medkulturne interakcije niso

David P. Shea


odlo~ilne kulturne razlike same po sebi, pa~ pa na~in, kako jihgovorci razumejo in se o njih pogajajo.

Specifi~en primer posredovanega zna~aja kontekstualizacijeje smeh v zadregi, ki ga japonski govorci angle{~ine uporab-ljajo pogosteje od doma~ih govorcev. Japonski govorec se vnerodnih situacijah, na primer kadar ga polomi, smeji zato,ker ga situacija spravi v zadrego8. Po analizi nesporazumalahko sogovorniki ta smeh nenamerno napa~no interpretirajozaradi kontrastivnih interpretacijskih konvencij. To, kar zajaponskega govorca v eksegeti~ni prizmi japonske kulturepomeni ne{kodljivo, ~eprav nerodno zadrego, lahko zaameri{kega govorca pomeni neprimerno zabavo s konotacijamineresnosti ali sarkasti~nega posmeha, ki se mu zdita nevljud-na. Medtem ko japonski govorec angle{~ine s svojim smehomne misli biti nespo{tljiv, lahko nenamerno prekr{i pragmati~napravila tega, kar je primerno v angle{~ini, kar povzro~i nespo-razum, neuspe{no komunikacijo in morda tudi negativnonapa~no pripisovanje intence (glej 2. sliko v dodatku).

Kot sem è omenil, s tak{nim razmi{ljanjemomalovaùjemo posredovano naravo sodelovanja, v kateremse signal pojavi. ê si ogledamo specifi~ne primere v na{emgradivu, opazimo, da ima Kazukin tesnobni smeh v kon-verzaciji z Lilly, za katero je zna~ilna skupna in simetri~naprodukcija, zelo druga~en pomen kot Jirov smeh v konverzaci-ji s svetovalko, kjer je perspektiva dosti bolj neskladna, inter-akcijska avtoriteta pa neuravnove{ena.

Na za~etku konverzacije med Kazuko in Lilly se Kazukosmeji (“hihi”) zaradi zadrege, ker snema svoj glas (in verjetnotudi zato, ker mora snemanje vsiliti tudi Lilly):

(6) Kazuko in Lilly

1 K: SShhee eevveenn,, hhee eevveenn,, hhee ppooiinntteedd oouutt wwhhaatt ddooeess tthhiissmmeeaann aanndd,, {uunnhhuunn} tthhaatt’’ss rraatthheerr eemmbbaarrrraassssiinngg hhhhhh{hhhhhh} ,, ,, ,, ,,

1 ona je celo, on je celo, on je celo povedal kaj topomeni in, {mhm} to me spravi malo v zadregohihi {hihi} , , , ,

2 L: YYeeaahh,, II ccaann’’tt iimmaaggiinnee wwhhaatt,, ,, wwhhaatt iitt wwoouulldd bbee lliikkee2 Ja, ne morem si predstavljati kako, , kako bi bilo

Kazukin smeh pa odmeva dosti bolj pozitivno kot Jirovsmeh, ki se pojavi, ko mu svetovalka naro~i, naj vrè stransvoje stare vpisne liste:

8 Seveda se moramo izog-niti esencialisti~nimstereotipom, ki temeljijo na“redkem/ni~nem diferen-cialu” (“rare/zero differen-tial”) (Morsbach 1988). To,kar je odsotno v eni kul-turi, naj bi bilo tipi~no zadrugo kulturo, ~eprav jedolo~eno obna{anje aliprepri~anje precejnetipi~no za to kulturo. Vangle{~ini prav gotovoobstajajo netipi~ne situaci-je, kjer je zna~ilen smeh vzadregi, tako kot obstajajotipi~ne situacije vjapon{~ini, kjer tega smehani.



(7) Jiro in svetovalka

1 S: sseeee!! yyoouu kkeeeepp aallll tthheessee oolldd oonneess aanndd II wwaanntt yyoouuttoo tthhrroowwºº tthheemmºº aaww::::aayy!!

1 glejte! obdràli ste vse ta stare jaz pa ho~em dajihº vrèteº stra::n!

2 J: YYeeaahh hhhhhh II eerr,, [II uuhh--2 Ja hihi jaz e, [jaz eh-3 S: [TThhiiss iiss tthhee oonnee II wwaanntt yyoouu ttoo

kkeeeepp,, tthhiiss iiss tthhee oonnllyy oonnee IIwwaanntt yyoouu ttoo hhaavvee

3 [Tega ho~em da obdrìte, toleje edini ki ho~em da ga imate

V obeh primerih se nedoma~i govorec smeji iz zadrege,vendar ima izjava “hihi” kot kontekstualizacijski signal, ki jedruga~e situiran in strukturiran znotraj socialne dejavnosti,zelo razli~ne pomene, ker jo govorci razumejo iz razli~nihusmeritev govora.

Preoblikovati moramo model kontekstualizacije, da bomolahko razloìli metapragmati~no strukturiranje izjav znotrajdejavnosti motiviranih akterjev, ki ne interpretirajo le jezikovnihsignalov, pa~ pa si nasprotujejo, sodelujejo in delajo kompro-mise v druga~nih socialnih svetovih. Upo{tevati moramo (glej 3.sliko v dodatku), da so po eni strani govorci lahko motivirani,da strukturirajo skupno, uravnove{eno sodelovanje, v kateregapozitivno vklju~ijo kulturne razlike med diskurzivnimi konvenci-jami in kontekstualizacijo, po drugi strani pa lahko strukturirajolo~eno in nesimetri~no sodelovanje, v katerem nedoma~e gov-orce negativno ozna~ijo kot druga~ne in neprimerne. Jezikovnikontekstualizacijski signali so pragmati~na sredstva, ki jih govor-ci uporabljajo. V~asih jih skujejo v me~e obtoèvanja, v~asih pav leme` vzajemne identifikacije. Razlike med komunikacijskimistili, najsi bodo etni~ne ali kulturne, ne povzro~ajo neuspe{nekomunikacije, pa~ pa jo odsevajo. ê ne obstaja dovolj razlo-gov, da bi te razlike ohranili, se govorci z razli~nimi stili navad-no prilagodijo drug drugemu (McDermott & Tylbor 1988).

88.. IIMMPPLLIIKKAACCIIJJEE IINNTTEERRPPRREETTAACCIIJJ NNEESSPPOORRAAZZUUMMAA IINNSSTTRRUUKKTTUURRIIRRAANNJJAA

êprav {tirje odlomki, ki jih predstavljam v svoji analizi,ponazarjajo zelo razli~ne konverzacije, jim je skupno to, da vvsaki sodeluje japonski nedoma~i govorec, ki precej dobroobvlada jezik. Razli~ni interakcijski vzorci, ki se pojavijo v

David P. Shea


konverzacijah, in razli~ni komunikacijski rezultati, ki jih govor-ci doseèjo, kaèjo na izjemno raznolikost diskurzivnih stilov,ki obstajajo med govorci iz istega “kulturnega” ozadja. Gradivonas opozarja na to, da kultura ni esencialisti~en konstrukt,~igar ~lani bi privzemali enake vrednote, gojili enakaprepri~anja in upo{tevali iste interpretacijske konvencije. Kul-turni stil ni niti sporazumen niti izomorfen z ideolo{ko kon-struiranimi jezikovnimi skupnostmi, ki so odvisne od“nami{ljenih” nacionalnih identitet (Anderson 1983).9 V katerikoli “kulturi” in v kateri koli “jezikovni skupnosti” obstajaveliko raznolikosti in konfliktov (Pratt 1987). Heteroglotska indinami~na ve~kulturnost, ki je zna~ilna za vse skupnosti,ponazarja dejstvo, da so se v medkulturnih kontekstih govorciiz ene kulture vsekakor sposobni prilagoditi druga~nim komu-nikacijskim konvencijam in jih lahko celo privzamejo, ~e imajozadostno motivacijo za to.

Poudarjanje kulturnih razlik ima pomembne posledice. Kerkontekstualizacijska teorija razlaga medkulturno in medetni~noneuspe{no komunikacijo kot nenamerno neuspe{no inter-pretacijo kontrastivnih diskurzivnih zna~ilnosti, omalovaùjevzajemno strukturiranje konverzacijskega sodelovanja in zane-mari osnovne vzroke za medkulturno trenje. Prakti~ni rezultatanalize nesporazuma je ta, da poziva k ve~ji zavesti in senzibil-nosti o razli~nih govornih stilih, ki pa je bledo in v osnovineu~inkovito nadomestilo za to, kar je dejansko treba storiti:spremeniti komunikacijsko prakso, tako da bomo vzajemnoupo{tevali referen~ne perspektive nedoma~ih govorcev in jimdali pravi nadzor nad konverzacijskim sodelovanjem tako namikroravni konverzacije DG-NDG kot na makroravnimanj{inskih jezikovnih in socialnih skupin, ki so vpletene vpoliti~ne razprave o socialni in ekonomski politiki. ê se osre-doto~imo na razli~ne zna~ilnosti diskurza, se v obeh primerihodmaknemo od same narave sodelovanja in od tega, ali sogo-vorci upo{tevajo in poslu{ajo sogovorca in mu odgovarjajo.

Ta retori~ni u~inek je viden zlasti takrat, ko se pri razlagirazdelitev med kulturnimi skupinami uporablja kontrastivnalingvistika. Gumperz (1992b: 51) na primer trdi naslednje:

“Priseljenske skupine, ki vstopijo v novo jezikovno okolje,lahko precej teko~e obvladajo osnovno slovnico, ~eprav lahkoprenesejo kontekstualizacijske konvencije iz doma~e dru`be vkonverzacijsko prakso v gostiteljskem jeziku. Dokler se todogaja, imajo ti posamezniki lahko teàve pri vzpostavljanjupravih prijateljstev in odnosov z vrstniki v gostiteljski dru`bi.”

Nedoma~im govorcem torej naprtimo krivdo za to, da si nemorejo najti prijateljev in da se ne znajdejo v gostiteljski

9 Model komunikacijskegazloma, ki se opira na nes-porazum, ima pravzapravkriti~no ideolo{ko vlogo,saj legitimizira politi~nidiskurz zlasti med ZDA inJaponsko. Kadar ti dvevladi konfliktne inter-pretacije pripisujetajezikovnim konvencijam(kot je nedavno tega storilameri{ki predsednik Clin-ton, ki je sledil dobro uvel-javljeni praksi in obtoìlJaponce, da re~ejo da,kadar mislijo ne), pre-makneta pozornost napovr{inske zna~ilnostiprocesa pogajanja, medtemko prikrijeta tekmovalneekonomske cilje obeh vlad,ki sta usmerjeni v posel insi obupno prizadevata, dabi prevladali nad ~edaljemanj{im globalnim trgom.



dru`bi, saj kaèjo nesprejemljive sledi tujega obna{anja. S tologiko dejansko krivimo nedoma~e govorce za to, da so `rtvemarginalizacije. To implicitno pomeni, da so za neuspe{nokomunikacijo odgovorni outsiderji, saj ne govorijo dovoljdobro, da bi jih doma~i govorci razumeli, pri tem pa zanema-rimo zna~aj sodelovanja in naravo odgovorov doma~ega go-vorca. “Gostiteljsko” dru`bo nepravi~no definiramo kot nekaj,kar ne pripada priseljencem kot nedoma~im govorcem (ti so vpoloàju outsiderjev), in kot enojezikovno entiteto, kjer upora-ba drugega jezika povzro~i socialno izklju~itev.

ê analizo interakcije DG-NDG omejimo na kontrastivnerazlike med kulturnimi komunikacijskimi stili, jo postavimo vapoliti~en vakuum, ki ni povezan z zgodovinsko uveljavljenoneenakopravnostjo, ki oblikuje diskurz. Rasno diskriminacijo indejstvo, da “gostiteljska dru`ba” nedoma~im govorcem, takoposameznikom kot priseljenskim skupinam z manj{inskimjezikom, ne prizna ekonomskih, politi~nih in ~love{kih pravic,da jih marginalizira in izklju~i, tako pojmujemo kot zna~ilnostizunaj interakcije. ê re~emo, da uspe{no komunikacijo ovirajokontrastivne zna~ilnosti kulturnega stila, s tem trdimo, da privi-legiran dostop do politi~ne in ekonomske avtoritete ne vplivana sposobnost priseljencev, da si poi{~ejo prijatelje, da soprimerni in da govorijo s prepri~ljivim, avtoritativnim glasom.Neenake u~inke neuspe{ne komunikacije, pri kateri doma~igovorci zgolj ne uspejo prenesti svojega sporo~ila, medtem kose morajo nedoma~i govorci soo~iti z nepravi~no diskriminaci-jo, imamo tako za nesre~no naklju~je in so v interakciji sekun-darnega pomena.

ê odgovornost za neuspe{no komunikacijo v medkul-turnih in medetni~nih kontekstih enostransko pripi{emo nedo-ma~emu govorcu, upo{tevamo dvojna merila (Kandiah 1991;Singh et al. 1988), ~eprav govorci v praksi skupno konstruirajointerpretacijo in je teko~e govorjenje nedoma~ih govorcevodvisno tudi od odgovora doma~ega govorca, kot sem sku{alpokazati. Kadar je interpretacija razli~na in se pri konverzacijizatakne, ponavadi krivdo zvalimo na nedoma~ega govorca, kinezadostno ali “neprimerno” obvlada angle{~ino. To dokazuje-ta Gumperz & Roberts (1991: 68), ki na kratko ocenita interak-cijske vzorce “azijskih” [sic] govorcev v britanskih institu-cionalnih kontekstih: “pri identificiranju tega, kar ho~ejo, sostranke bodisi preve~ splo{ne bodisi preve~ specifi~ne zazahodna [sic] pri~akovanja”. Po tej logiki ne morejo nedoma~igovorci ni~esar narediti pravilno. Naj govorijo specifi~no alisplo{no, v nobenem primeru ne morejo ustrezati pri~akovan-jem angle{kih doma~ih govorcev.

Odlo~ilnega pomena je, da zavrnemo prevladujo~edru`beno pojmovanje nedoma~ih govorcev kot neprimernih

David P. Shea


outsiderjev, zlasti kadar so ti ~lani socialnih skupin, ki niso nebogate ne bele. êprav lahko posamezni nedoma~i govorci vkonverzaciji prevladujejo in ne odgovarjajo sogovorniku, pravtako kot skrajno tiranski doma~i govorec, spada h kulturnemuokolju v ZDA in drugih dru`bah iz “skupine A” (“A Team”)(Skutnabb-Kangas 1994) to, da rutinsko marginalizirajo pravicein mo`nosti nedoma~ih govorcev in skupin, ki govorijomanj{inski jezik, na podlagi prevladujo~ega “hegemoni~negasvetovnega nazora”, ki zanika vse, kar je tujega, in zavra~a“humanisti~no” potrditev kulturne raznolikosti in popolnerasne in jezikovne enakopravnosti (Kjolseth 1991). Zdravirazum tega anglocentri~nega sveta preveva medkulturno inter-akcijo, v kateri se nedoma~i govorci redno soo~ajo zdoma~imi govorci, ki implicitno in brez razmi{ljanja prevzema-jo nadzor nad konverzacijami in ne sodelujejo pri odgovorih,v katerih bi upo{tevali perspektivo in interakcijsko avtoritetosvojih nedoma~ih sogovornikov. V tak{nem socialnem ozra~juso nedoma~i govorci, tako priseljenci, ki redno bivajo v tujideèli, kot obiskovalci, ki se nameravajo vrniti v svojo deèlo,è pred za~etkom interakcije ozna~eni kot neprimerni out-siderji, zato doma~i govorci v konverzacijah rutinsko omejijonjihov govor, jim odvzamejo interakcijsko avtoriteto in jihpotisnejo na obrobje. V analizo interakcije je zato nujno trebauvesti vpra{anje pravi~nosti in ravnovesja.

Harder (1980) obravnava omejitev nedoma~ega govorca inopisuje njegovo nesposobnost, da bi izrazil vso razse`nostsvoje identitete v drugem jeziku, vendar pri tem ne zajamecelotnega obsega omejitve, do katere pride v medkulturnikomunikaciji in ki je razvidna iz gradiva, ki sem ga predstavilv svoji analizi. Nedoma~i govorci so v interakciji z doma~imigovorci, ki jih no~ejo poslu{ati, jim ne odgovarjajo in nesodelujejo v njihovem govoru, kot govorci aktivno omejeni. êupo{tevamo aktivno strukturiranje diskurza, opazimo, da lahkonaravo odgovorov doma~ega govorca dinami~no ovira teko~egovorjenje drugega jezika. Opazimo pa tudi, da lahko doma~isogovornik s svojimi odgovori pomaga in raz{iri govor nedo-ma~ega govorca, podpira pravi~nej{e sodelovanje v kon-verzaciji in {iri mo~ in koherenco diskurza.

99.. SSKKLLEEPP

V tem ~lanku sem posku{al kriti~no obravnavati prevladu-jo~e pojmovanje neuspe{ne kontekstualizacije kot interpreta-tivne le~e, skozi katero naj bi analizirali konverzacijo NG-NDG. Obravnaval sem pojmovanje medkulturnosti, po katerem



naj bi nesporazum povzro~ale razlike med kulturnospecifi~nimi komunikacijskimi stili in pragmati~nimi zna~ilnost-mi diskurza. Trdim, da pri razlagi neuspe{ne medkulturnekomunikacije to stali{~e ne zaobjame kontroverzne, ve~kul-turne raznolikosti kulturnih glasov. Omalovaùje pa tudi to,kako skupna socialna dejavnost posreduje interpretacijo.

Kot alternativo analizi nesporazuma sem predstavil analizospreminjajo~e se narave sogovornikovih odgovorov in opisal,kako implicitni socialni zna~aj interakcije oblikuje mo~ inteko~e govorjenje nedoma~ih govorcev. Naravo konverzacij-skega sodelovanja sem analiziral zlasti na hevristi~ni osi inter-subjektivne perspektive in interakcijske avtoritete (produkcije).Trdim, da narava govor~evega sodelovanja pri odgovorih struk-turira diskurzivni poloàj nedoma~ega govorca, {iri oziromaomejuje pomen njegovega govora in tako posreduje obliko inuspe{nost interakcije. Razlike v {tirih odlomkih iz gradivakaèjo, da pri analizi konverzacije DG-NDG niso pomembnepreproste “kulturne” razlike med komunikacijskimi “stili”, pa~pa na~in, kako govorci te razlike razumejo in kako nanje delu-jejo v socialnem zna~aju dejavnosti.

V analizo medkulturne interakcije sem sku{al uvesti pojemvzajemnosti. Kriti~na in politi~no prilagojena interakcijska soci-olingvistika mora upo{tevati raz{irjeno in splo{no sprejetodiskriminacijsko obna{anje do tujcev ter ~lanov jezikovnih inetni~nih manj{in, ki preveva medkulturne stike. Upo{tevati pamora tudi to, kako govorci to zdravorazumsko pojmovanjeoziroma diskurze o svetu udejanjajo na mikroravnikonverzacijske interakcije, pri tem pa v neizogibnemideolo{kem imenu primernosti ne upo{tevajo govora nedo-ma~ega govorca, ga ne podpirajo in ne sodelujejo z odgovori.

Upo{tevanje bistvenega pomena vzajemnosti v konverzacijipomeni, da mora biti komunikacija med doma~imi in nedo-ma~imi govorci demokrati~no udejanjena in da morajo interak-tanti v svojem dvogovoru “skupno postaviti pogoje o znanjuin bodo~nosti” (Aronowitz 1993: 21). Tak{en uravnove{enpristop je pomemben s pedago{kega stali{~a, saj se znanjedrugega jezika razvija preko skupnega sodelovanja. Zelopomembno je tudi to, da razumemo dinamiko medkulturnegadiskurza, saj ìvimo v svetu, v katerem moramo nujno re{itipere~i problem socialne, politi~ne in ekonomske neenako-pravnosti.

David P. Shea




3. slika: Posredovana kontekstualizacija

1. slika: Interakcijski osi perspektive in sodelovanja

2. slika: Kontekstualizacija glede na kontrastivne interpretativne strukture

DDOODDAATTKKII

TRANSKRIPCIJSKE KONVENCIJE

,, premor, ki traja pribli`no pol sekunde na vejico[ isto~asen ali prekrivajo~ govor= neprekinjen ali povezan govor{ } prekrivajo~ govor v obliki povratnih informacij

o situaciji, npr. “unhun” (“mhm”) in “right”(“res je”)

- ustavljen ali prekinjen govor:: podalj{an zvok] izrazito padajo~a intonacija/ izrazito rasto~a intonacija. zaklju~ni ton, podoben stavkuhihi smeh<…> izpu{~ena konverzacija znotraj ene replike ali

med replikami“ “ verbalni citat: govorec privzame izrazito

druga~en glas??? govor, ki je v transkripciji nerazumljiv! izrazito vznemirjeno ~ustvo( ) vklju~ena analitikova pripomba ali opisPod~rtano beseda, ki jo je govorec poudaril

LITERATURA:

ANDERSON, B. (1983): IImmaaggiinneedd ccoommmmuunniittiieess,, RReefflleeccttiioonnss oonn tthhee oorriiggiinn aannddsspprreeaadd ooff nnaattiioonnaalliissmm, Verso, London.

AROWONITZ, S. (1993): PPaauulloo FFrreeiirree’’ss rraaddiiccaall ddeemmooccrraattiicc hhuummaanniissmm,, vv:: PP..MMccLLaarreenn iinn PP.. LLeeoonnaarrdd ((uurr..)),, PPaauulloo FFrreeiirree,, AA ccrriittiiccaall eennccoouunntteerr, Rout-ledge, London, str. 8–24.

AU, K. (1980): PPaarrttiicciippaattiioonn ssttrruuccttuurreess iinn aa rreeaaddiinngg lleessssoonn wwiitthh HHaawwaaiiiiaann cchhiill--ddrreenn,, AAnnaallyyssiiss ooff aa ccuullttuurraallllyy aapppprroopprriiaattee iinnssttrruuccttiioonn eevveenntt,, AAnntthhrrooppooll--ooggyy aanndd EEdduuccaattiioonn QQuuaarrtteerrllyy 11(2): 91–115.

AU, K. in MASON, J.(1981): SSoocciiaall oorrggaanniizzaattiioonnaall ffaaccttoorrss iinn lleeaarrnniinngg ttoo rreeaadd,,TThhee bbaallaannccee ooff rriigghhttss hhyyppootthheessiiss,, RReeaaddiinngg RReesseeaarrcchh QQuuaarrtteerrllyy 17:115–152.

AUER, P. (1992): IInnttrroodduuccttiioonn,, JJoohhnn GGuummppeerrzz’’ aapppprrooaacchh ttoo ccoonntteexxttuuaalliizzaattiioonn,,vv:: PP.. AAuueerr iinn AA.. DDii LLuuzziioo ((uurr..)),, TThhee ccoonntteexxttuuaalliizzaattiioonn ooff llaanngguuaaggee,,JJoohhnn BBeennjjaammiinnss, Amsterdam, str. 1–37.

BATESON, G. (1972): SStteeppss ttoo aann eeccoollooggyy ooff mmiinndd,, BBaallllaannttiinnee BBooookkss, NewYork.

David P. Shea


DAVID P. SHEA je diplomiral iz pedagogike jezika na univerziv Georgii. Sedaj je gostujo~i predavatelj na japonski univerziKeio University SFC. Raziskuje pragmatiko medkulturne komu-nikacije, kvalitativno raziskovalno metodologijo in kriti~nopedagogiko jezika. Naslov: Keio University SFC, Endoh 5322,Fujisawa 252, Japonska. E-mail: [email protected].

BAUMAN, R. (1992): CCoonntteexxttuuaalliizzaattiioonn,, ttrraaddiittiioonn,, aanndd tthhee ddiiaalloogguuee ooff ggeennrreess,,vv:: AA.. DDuurraannttii iinn CC.. GGooooddwwiinn ((uurr..)),, RReetthhiinnkkiinngg ccoonntteexxtt,, LLaanngguuaaggee aass aanniinntteerraaccttiivvee pphheennoommeennoonn,, CCaammbbrriiddggee UUnniivveerrssiittyy PPrreessss, Cambridge, str.125–146.

BEEBE, L. in GILES, H.(1984): SSppeeeecchh aaccccoommmmooddaattiioonn tthheeoorriieess,, AA ddiissccuussssiioonniinn tteerrmmss ooff sseeccoonndd--llaanngguuaaggee aaccqquuiissiittiioonn,, IInntteerrnnaattiioonnaall JJoouurrnnaall ooff tthheeSSoocciioollooggyy ooff LLaanngguuaaggee 46: 5–32.

BOURDIEU, P. (1977): TThhee eeccoonnoommiiccss ooff lliinngguuiissttiicc eexxcchhaannggeess,, SSoocciiaall sscciieenncceeiinnffoorrmmaattiioonn 16(6): 645–668.

CAZDEN, C. (1989): CCllaassssrroooomm ddiissccoouurrssee,, HHeeiinneemmaannnn, Portsmouth, NH.DONATO, R. (1994): CCoolllleeccttiivvee ssccaaffffoollddiinngg iinn sseeccoonndd llaanngguuaaggee lleeaarrnniinngg,, vv:: JJ..

LLaannttoollff iinn GG.. AAppppeell ((uurr..)),, VVyyggoottsskkiiaann aapppprrooaacchheess ttoo sseeccoonndd llaanngguuaaggeerreesseeaarrcchh, Ablex, Norwood, NJ, str. 33–56.

ERICKSON, F. (1989): TThhee ssoocciiaall ccoonnssttrruuccttiioonn ooff ddiissccoouurrssee ccoohheerreennccee iinn aaffaammiillyy ddiinnnneerr ttaabbllee ccoonnvveerrssaattiioonn,, vv:: BB.. DDoorrvvaall ((uurr..)),, TThhee ttaallkk ooff cchhiill--ddrreenn aanndd aaddoolleesscceennttss, Ablex, Norwood, NJ, str. 207–238.

ERICKSON, F. in Schultz, J.(1981): WWhheenn iiss aa ccoonntteexxtt?? SSoommee iissssuueess aanndd mmeetthh--ooddss iinn tthhee aannaallyyssiiss ooff ssoocciiaall ccoommppeetteennccee,, vv:: JJ.. GGrreeeenn iinn CC.. WWaallllaatt((uurr..)),, EEtthhnnooggrraapphhyy aanndd llaanngguuaaggee iinn eedduuccaattiioonnaall sseettttiinnggss, Ablex, Nor-wood, NJ, str. 147–160.

FAIRCLOUGH, N. (1992): DDiissccoouurrssee aanndd ssoocciiaall cchhaannggee,, PPoolliittyy,, CCaammbbrriiddggee..FISH, S. (1989): DDooiinngg wwhhaatt ccoommeess nnaattuurraallllyy,, DDuukkee UUnniivveerrssiittyy PPrreessss, Durham,

NC.FOUCAULT, M. (1972): TThhee ddiissccoouurrssee oonn llaanngguuaaggee,, vv:: TThhee aarrcchheeoollooggyy ooff

kknnoowwlleeddggee aanndd tthhee ddiissccoouurrssee oonn llaanngguuaaggee, Pantheon, New York, str.215–237.

FREIRE, P. (1993): PPeeddaaggooggyy ooff tthhee oopppprreesssseedd, Continuum, New York.GLASER, B., in STRAUSS, A. (1967): TThhee ddiissccoovveerryy ooff ggrroouunnddeedd tthheeoorryy, Aldine

de Gruyter, New York.GOFFMAN, E. (1974): FFrraammee aannaallyyssiiss,, NNoorrtthheeaasstteerrnn UUnniivveerrssiittyy PPrreessss, Boston.GOODWIN, C. in DURANTI A. (1992): RReetthhiinnkkiinngg ccoonntteexxtt,, AAnn iinnttrroodduuccttiioonn,, vv::

AA.. DDuurraannttii iinn CC.. GGooooddwwiinn ((uurr..)),, RReetthhiinnkkiinngg ccoonntteexxtt,, LLaanngguuaaggee aass aanniinntteerraaccttiivvee pphheennoommeennoonn,, CCaammbbrriiddggee UUnniivveerrssiittyy PPrreessss, Cambridge, str.1–42.

GOODWIN, C. in GOODWIN, M.(1992): AAsssseessssmmeennttss aanndd tthhee ccoonnssttrruuccttiioonn ooffccoonntteexxtt,, vv:: AA.. DDuurraannttii iinn CC.. GGooooddwwiinn ((uurr..)),, RReetthhiinnkkiinngg ccoonntteexxtt,, LLaann--gguuaaggee aass aann iinntteerraaccttiivvee pphheennoommeennoonn,, CCaammbbrriiddggee UUnniivveerrssiittyy PPrreessss,New York, str. 151–189.

GRIFFIN, P. in COLE, M. (1984): CCuurrrreenntt aaccttiivviittyy ffoorr tthhee ffuuttuurree,, TThhee ZZOOPPEEDD,,vv:: BB.. RRooggooffff iinn JJ.. WWeerrttsscchh ((uurr..)),, CChhiillddrreenn’’ss lleeaarrnniinngg iinn tthhee zzoonnee ooffpprrooxxiimmaall ddeevveellooppmmeenntt,, JJoosssseeyy BBaassss, San Francisco, str. 45–63.

GUMPERZ, J. J. (1982): DDiissccoouurrssee ssttrraatteeggiieess,, CCaammbbrriiddggee UUnniivveerrssiittyy PPrreessss, Cam-bridge.

GUMPERZ, J. J. (1990): TThhee ccoonnvveerrssaattiioonnaall aannaallyyssiiss ooff iinntteerreetthhnniicc ccoommmmuunniiccaa--ttiioonn,, vv:: RR.. SSccaarrcceellllaa,, EE.. AAnnddeerrssoonn iinn SS.. KKrraasshheenn ((uurr..)),, DDeevveellooppiinngg ccoomm--mmuunniiccaattiivvee ccoommppeetteennccee iinn aa sseeccoonndd llaanngguuaaggee,, NNeewwbbuurryy, New York,str. 55–73.

GUMPERZ, J. J. (1992a): CCoonntteexxttuuaalliizzaattiioonn aanndd uunnddeerrssttaannddiinngg,, vv:: AA.. DDuurraannttii iinnCC.. GGooooddwwiinn ((uurr..)),, RReetthhiinnkkiinngg ccoonntteexxtt,, LLaanngguuaaggee aass aann iinntteerraaccttiivvee pphhee--nnoommeennoonn,, CCaammbbrriiddggee UUnniivveerrssiittyy PPrreessss, Cambridge, str. 229–252.

GUMPERZ, J. J. (1992b): CCoonntteexxttuuaalliizzaattiioonn rreevviissiitteedd,, vv:: PP.. AAuueerr iinn AA.. DDii LLuuzziioo((uurr..)),, TThhee ccoonntteexxttuuaalliizzaattiioonn ooff llaanngguuaaggee,, JJoohhnn BBeennjjaammiinnss, Amsterdam,str. 39–53.

GUMPERZ, J. J. & ROBERTS, C. (1991): UUnnddeerrssttaannddiinngg iinn iinntteerrccuullttuurraall eennccoouunn--tteerrss,, vv:: JJ.. BBlloommmmaaeerrtt iinn JJ.. VVeerrsscchhuueerreenn ((uurr..)),, TThhee pprraaggmmaattiiccss ooff iinntteerr--ccuullttuurraall aanndd iinntteerrnnaattiioonnaall ccoommmmuunniiccaattiioonn,, JJoohhnn BBeennjjaammiinnss, Amsterdam,str. 51–89.

HARDER, P. (1981): DDiissccoouurrssee aass sseellff--eexxpprreessssiioonn,, OOnn tthhee rreedduucceedd ppeerrssoonnaalliittyyooff tthhee sseeccoonndd--llaanngguuaaggee lleeaarrnneerr,, AApppplliieedd LLiinngguuiissttiiccss 1(3): 262–270.



HINNENKAMP, V. (1987): FFoorreeiiggnneerr ttaallkk,, ccooddee sswwiittcchhiinngg aanndd tthhee ccoonncceepptt ooffttrroouubbllee,, vv:: KK.. KKnnaapppp,, WW.. EEnnnniinnggeerr iinn AA.. KKnnaapppp--PPootttthhooffff ((uurr..)),, AAnnaallyyzz--iinngg iinntteerrccuullttuurraall ccoommmmuunniiccaattiioonn,, MMoouuttoonn ddee GGrruuyytteerr, Berlin, str.137–180.

HINNENKAMP, V. (1991): TTaallkkiinngg aa ppeerrssoonn iinnttoo iinntteerreetthhnniicc ddiissttiinnccttiioonn,, AA ddiiss--ccoouurrssee aannaallyyttiicc ccaassee ssttuuddyy,, vv:: JJ.. BBlloommmmaaeerrtt iinn JJ.. VVeerrsscchhuueerreenn ((uurr..)),,TThhee pprraaggmmaattiiccss ooff iinntteerrccuullttuurraall aanndd iinntteerrnnaattiioonnaall ccoommmmuunniiccaattiioonn,, JJoohhnnBBeennjjaammiinnss, Amsterdam, str. 91–109.

KANDIAH. T. (1991): EExxtteennuuaattoorryy ssoocciioolliinngguuiissttiiccss,, DDiivveerrttiinngg aatttteennttiioonn ffrroommiissssuueess ttoo ssyymmppttoommss iinn ccrroossss--ccuullttuurraall ccoommmmuunniiccaattiioonn ssttuuddiieess, Multilin-gua 10(4): 345–379.

KJOLSETH, R. (1991): WW((hh))iitthheerr eetthhnniicc llaanngguuaaggeess aanndd bbiilliinngguuaall eedduuccaattiioonn iinntthhee UUSS?? CCrriissiiss && tthhee ssttrruuggggllee bbeettwweeeenn hheeggeemmoonnyy && hhuummaanniissmm,, vv:: JJ..DDooww ((uurr..)),, LLaanngguuaaggee aanndd eetthhnniicciittyy,, zzvv.. 22.. JJoohhnn BBeennjjaammiinnss, Philadel-phia, str. 201–223.

KLEIFGEN, J. in SAVILLE-TROIKE, M. (1992): AAcchhiieevviinngg ccoohheerreennccee iinn mmuullttiilliinn--gguuaall iinntteerraaccttiioonn,, DDiissccoouurrssee PPrroocceesssseess 15: 183–206.

KNAPP, K. in KNAPP-POTTHOFF, A. (1987): CCoonncceeppttuuaall iissssuueess iinn aannaallyyzziinnggiinntteerrccuullttuurraall ccoommmmuunniiccaattiioonn,, vv:: KK.. KKnnaapppp,, WW.. EEnnnniinnggeerr iinn AA.. KKnnaapppp--PPootttthhooffff ((uurr..)),, AAnnaallyyzziinngg iinntteerrccuullttuurraall ccoommmmuunniiccaattiioonn,, MMoouuttoonn ddeeGGrruuyytteerr, Berlin, str. 1–13.

LAKOFF, R. (1993): LLeewwiiss CCaarrrroollll,, SSuubbvveerrssiivvee pprraaggmmaattiisstt,, PPrraaggmmaattiiccss 3(4):367–385.

Mc DERMOTT, R. in TYLBOR, H.(1988): OOnn tthhee nneecceessssiittyy ooff ccoolllluussiioonn iinn ccoonn--vveerrssaattiioonn,, vv:: SS.. FFiisshheerr iinn AA.. TToodddd ((uurr..)),, DDiissccoouurrssee aanndd iinnssttiittuuttiioonnaallaauutthhoorriittyy, Ablex, Norwood, NJ, str. 123–139.

MOERMAN, M. (1966): AAccccoommpplliisshhiinngg eetthhnniicciittyy,, vv:: RR.. TTuurrnneerr ((uurr..)),, EEtthh--nnoommeetthhooddoollooggyy,, PPeenngguuiinn, Middlesex, str. 54–68.

MOLL, L. (1992): Innttrroodduuccttiioonn,, vv:: LL.. MMoollll ((uurr..)),, VVyyggoottsskkyy aanndd eedduuccaattiioonn,, CCaamm--bbrriiddggee UUnniivveerrssiittyy PPrreessss, New York, str. 1–27.

MORSBACH, H. (1988): Thhee iimmppoorrttaannccee ooff ssiilleennccee aanndd ssttiillllnneessss iinn JJaappaanneesseennoonnvveerrbbaall ccoommmmuunniiccaattiioonn,, AA ccrroossss--ccuullttuurraall aapppprrooaacchh,, vv:: FF.. PPooyyaattooss,,CCrroossss--ccuullttuurraall ppeerrssppeeccttiivveess iinn nnoonnvveerrbbaall ccoommmmuunniiccaattiioonn, Hogrefe,Toronto.

PATTON, M. (1990): QQuuaalliittaattiivvee eevvaalluuaattiioonn aanndd rreesseeaarrcchh mmeetthhooddss,, sseeccoonndd eeddii--ttiioonn, Sage, Newbury Park.

PHILIPS, S. (1972): PPaarrttiicciippaanntt ssttrruuccttuurree aanndd ccoommmmuunniiccaattiivvee ccoommppeetteennccee,, vv:: CC..CCaazzddeenn,, VV.. JJoohhnn iinn DD.. HHyymmeess ((uurr..)),, FFuunnccttiioonnss ooff llaanngguuaaggee iinn tthhee ccllaassss--rroooomm,, TTeeaacchheerrss CCoolllleeggee PPrreessss, New York, str. 371–393.

PRATT, M. (1987): LLiinngguuiissttiicc uuttooppiiaass,, vv:: NN.. FFaabbbb,, DD.. AAttttrriiddggee,, AA.. DDuurraannttii iinn CC..MMaaccCCaabbee ((uurr..)),, TThhee lliinngguuiissttiiccss ooff wwrriittiinngg, Methuen, New York, str.48–66.

QUANTZ, R. in O’CONNOR, T.(1988): WWrriittiinngg ccrriittiiccaall eetthhnnooggrraapphhyy,, MMuullttii--vvooiicceeddnneessss,, aanndd ccaarrnniivvaall iinn ccuullttuurraall tteexxttss,, EEdduuccaattiioonnaall TThheeoorryy 38:95–109.

ROGOFF, B. (1990): AApppprreennttiicceesshhiipp iinn tthhiinnkkiinngg,, CCooggnniittiivvee ddeevveellooppmmeenntt iinnssoocciiaall ccoonntteexxtt,, OOxxffoorrdd UUnniivveerrssiittyy PPrreessss, New York.

ROMMETVEIT, R. (1985): LLaanngguuaaggee aaccqquuiissiittiioonn aass iinnccrreeaassiinngg lliinngguuiissttiicc ssttrruuccttuurr--iinngg ooff eexxppeerriieennccee aanndd ssyymmbboolliicc bbeehhaavviioorr ccoonnttrrooll,, vv:: JJ.. WWeerrttsscchh ((uurr..)),,CCuullttuurree,, ccoommmmuunniiccaattiioonn,, aanndd ccooggnniittiioonn,, VVyyggoottsskkiiaann ppeerrssppeeccttiivveess,, CCaamm--bbrriiddggee UUnniivveerrssiittyy PPrreessss, New York, str. 183–204.

ROMMETVEIT, R. (1987): MMeeaanniinngg,, ccoonntteexxtt,, aanndd ccoonnttrrooll,, IInnqquuiirryy 3300:: 77–99.RUBIN, D. (1992): NNoonnllaanngguuaaggee ffaaccttoorrss aaffffeeccttiinngg uunnddeerrggrraadduuaatteess’’ jjuuddggmmeennttss ooff

nnoonnnnaattiivvee EEnngglliisshh--ssppeeaakkiinngg tteeaacchhiinngg aassssiissttaannttss,, RReesseeaarrcchh iinn HHiigghheerrEEdduuccaattiioonn 33(4): 511–531.

SCHULTZ, J., FLORIO, S. in ERICKSON, F. (1982): WWhheerree’’ss tthhee fflloooorr??,, AAssppeeccttssooff tthhee ccuullttuurraall oorrggaanniizzaattiioonn ooff ssoocciiaall rreellaattiioonnsshhiippss iinn ccoommmmuunniiccaattiioonn aatthhoommee aanndd aatt sscchhooooll,, vv:: PP.. GGiillmmoorree iinn AA.. GGllaatttthhoorrnn ((uurr..)),, EEtthhnnooggrraapphhyy

David P. Shea


aanndd eedduuccaattiioonn,, CChhiillddrreenn iinn aanndd oouutt ooff sscchhooooll,, CCeenntteerr ffoorr AApppplliieedd LLiinn--gguuiissttiiccss, Washington, DC, str. 88–123.

SHEA, D. (1993a): SSttrruuccttuurriinngg ddiissccoouurrssee iinn ccrroossss ccuullttuurraall iinntteerraaccttiioonn,, NNeeoobbjjaavvll--jjeennaa ddookkttoorrsskkaa ddiisseerrttaacciijjaa,, The University of Georgia.

SHEA, D. (1993b): EExx--ssccaaffffoollddiinngg,, TThhee ddoouubbllee eeddggeedd sswwoorrdd ooff ccrroossss ccuullttuurraallddiissccoouurrssee,, ^lanek je bil predstavljen na TESOL Conference, Atlanta,GA.

SINGH, R., LELE, J. in MARTOHARDJONO, G. (1988): CCoommmmuunniiccaattiioonn iinn aammuullttiilliinngguuaall ssoocciieettyy,, SSoommee mmiisssseedd ooppppoorrttuunniittiieess,, LLaanngguuaaggee iinn SSoocciieettyy17: 43–59.

SKUTNABB-KANGAS, T. (1994): TThhee ppoolliittiiccss ooff llaanngguuaaggee ssttaannddaarrddss,, ^̂llaanneekk jjeebbiill pprreeddssttaavvlljjeenn nnaa TTEESSOOLL CCoonnffeerreennccee, Baltimore, MD.

STRAUSS, A. (1987): QQuuaalliittaattiivvee aannaallyyssiiss ffoorr ssoocciiaall sscciieennttiissttss,, CCaammbbrriiddggee UUnnii--vveerrssiittyy PPrreessss, New York.

TANNEN, D. (1984): CCoonnvveerrssaattiioonnaall ssttyyllee, Ablex, Norwood, NJ.TANNEN, D. (1986): TThhaatt’’ss nnoott wwhhaatt II mmeeaanntt!!, Ballantine, New York.THARP, R. in GALLIMORE, R. (1989): RRoouussiinngg mmiinnddss ttoo lliiffee,, TTeeaacchhiinngg,, lleeaarrnn--

iinngg,, aanndd sscchhoooolliinngg iinn ssoocciiaall ccoonntteexxtt,, CCaammbbrriiddggee UUnniivveerrssiittyy PPrreessss, NewYork.

VOLOSHINOV, V. (1973): MMaarrxxiissmm aanndd tthhee pphhiilloossoopphhyy ooff llaanngguuaaggee,, HHaarrvvaarrddUUnniivveerrssiittyy PPrreessss, Cambridge, MA.

WATSON, K. (1976): TTrraannssffeerraabbllee ccoommmmuunniiccaattiivvee rroouuttiinneess,, SSttrraatteeggiieess aannddggrroouupp iiddeennttiittyy iinn ttwwoo ssppeeeecchh eevveennttss,, LLaanngguuaaggee iinn SSoocciieettyy 4: 53–72.

WERTSCH, J. (1991): VVooiicceess ooff tthhee mmiinndd,, AA ssoocciiooccuullttuurraall aapppprrooaacchh ttoo mmeeddiiaatt--eedd aaccttiioonn,, HHaarrvvaarrdd UUnniivveerrssiittyy PPrreessss, Cambridge, Mass.

WERTSCH, J., MINICK, N. in ARNS, F.(1984): TThhee ccrreeaattiioonn ooff ccoonntteexxtt iinn jjooiinnttpprroobblleemm--ssoollvviinngg,, vv:: BB.. RRooggooffff iinn JJ.. WWeerrttsscchh ((uurr..)),, CChhiillddrreenn’’ss lleeaarrnniinngg iinntthhee zzoonnee ooff pprrooxxiimmaall ddeevveellooppmmeenntt,, JJoosssseeyy BBaassss, San Francisco.

WILLIAMS, R. (1989): HHeeggeemmoonnyy aanndd tthhee sseelleeccttiivvee ttrraaddiittiioonn,, vv:: SS.. ddeeCCaasstteellll,, AA..LLuukkee iinn CC.. LLuukkee ((uurr..)),, LLaanngguuaaggee,, aauutthhoorriittyy aanndd ccrriittiicciissmm,, RReeaaddiinnggss oonntthhee sscchhooooll tteexxttbbooookk,, FFaallmmeerr, London, str. 56–60.

WOOD, D., BRUNER, J. in ROSS, G. (1976): TThhee rroollee ooff ttuuttoorriinngg iinn pprroobblleemmssoollvviinngg,, JJoouurrnnaall ooff CChhiilldd PPssyycchhoollooggyy aanndd PPssyycchhiiaattrryy 17: 89–100.



11.. UUVVOODD

Osnovno vpra{anje, ki ga obravnava pri~ujo~i ~lanek, je:Kaj naj bi bil temeljni namen medkulturne analize? Ali jenjen namen ta, da na abstrahiran na~in razlaga konverzacij-ske nesporazume na podlagi kulturnih razlik? Ali pa najposku{a razumeti kompleksne institucionalne procese, kidolo~ajo spremenljivo naravo škulture’? Kot nakazuje glavninaslov, se bom pri obravnavi teh vpra{anj osredoto~il pred-vsem na to, kar dolo~a medkulturno komunikacijo kotš(ne)medkulturno’ (š(not)intercultural’). Podnaslov –špoveli~evanje kulturnih razlik pri analizi neuspe{ne komu-nikacije’ – se nana{a na dva vidika medkulturne analize: (i)kako se škultura’ uporablja pri preu~evanju neuspe{ne komu-nikacije kot analiti~en konstrukt in (ii) kako se nekateriraziskovalci zatekajo k šanaliti~nemu stereotipiziranju’ (šana-lytic stereotyping’) medkulturnih stikov, ki naj bi jih dolo~alepredvsem prisotne kulturne razlike2.

V prvem delu ~lanka (2. poglavje) bom na kratko kriti~noopisal dva specifi~na tipa analize medkulturne komunikacije, odkaterih lahko prvega uvrstimo v kulturno antropologijo, drugipa je bolj sociolingvisti~no in pragmati~no usmerjen. Poudarilbom prevladujo~o te`njo po štematizaciji kulturnih razlik’ (šthe-

1 ^lanek sem v zgo{~eniobliki prvi~ predstavil na~etrti Mednarodni konfe-renci Mednarodne zveze zapragmatiko v mestu Kobejulija 1993 pod naslovomšOnkraj poveli~evanjaneuspe{ne komunikacije:kriti~en pogled na medkul-turno komunikacijo’. Zelosem hvaleèn Janu Blom-maertu, Michaelu Meeuwisuin Stefu Slembroucku, ki somi s svojimi predlogi poma-gali pri zgodnej{em osnutku~lanka.

2 Na drugem mestu (Saran-gi 1992) sem razvil pojemšanaliti~nega stereotipiziran-ja’ za preu~evanjedoma~ega-nedoma~egadiskurza (native-nonnativediscourse), kjer se nespo-razumi razlagajo zjezikovno pomanjkljivostjonedoma~ih govorcev.


Srikant Sarangi

Medkulturno ali ne?

Onkraj poveli~evanja kulturnih razlik

pri analizi

neuspe{ne komunikacije1

matisation of cultural differences’) in s tem kriti~no ocenil esen-cialisti~no pojmovanje škulture’ v teh dveh tipih medkulturneanalize. Tako bom raz{iril svoje prej{nje stali{~e (Roberts &Sarangi 1993). V drugem delu ~lanka (3., 4. in 5. poglavje) bomnajprej pozval k temu, da je treba diskurz usmeriti v analiti~nopojmovanje škulture’, ~emur bo sledila analiza medkulturnegagradiva v varovalni situaciji (gatekeeping situation) izbirnih raz-govorov. To me bo privedlo k ponovnemu razmisleku o pojmušmedkulturnosti’ (šinterculturality’) s kulturno-teoreti~negastali{~a in s posebnim poudarkom na izku{njah priseljencev vsodobnih ve~kulturnih dru`bah.

22.. NNEEUUSSPPEE[[NNAA KKOOMMUUNNIIKKAACCIIJJAA IINN KKUULLTTUURRAA,, KKOOTTJJUU PPOOJJMMUUJJEETTAA DDVVEE UUSSMMEERRIITTVVII

2.1. MEDKULTURNA ANALIZA S KULTURNO-ANTROPOLO[KEGA STALI[Â

šMedkulturna komunikacija’ je izraz, s katerim nekateri kul-turni antropologi opisujejo preu~evanje interakcije – ve~inomav neposrednih in neformalnih situacijah – med posamezniki,ki predstavljajo razli~ne škulture’ (na primer Asante &Gudykunst 1989; Brislin 1981; Casmir 1978; Condon & Yousef1975; Gudykunst 1983, 1991; Gudykunst & Kim 1984, 1988;Prosser 1978a, 1978b; Samovar & Porter 1991; Samovar et al.1981). Asante et al. (1979) delijo raziskovalce te usmeritve nadve kategoriji glede na njihove glavne cilje. Raziskovalci prveskupine, ki jih imenujejo škulturni dialogisti’ (šcultural dialo-gists’), poudarjajo, da je treba razviti humanisti~en vidikkomunikacijske teorije in prakse, ki bo spodbujal slo`nost nasvetu. Druga {ola, ki jo imenujejo škulturna kritika’ (šculturalcriticism’), pa poudarja na~elo konflikta in sku{a identificiratikonfliktne to~ke med posameznimi kulturami kot teme,primerne za raziskavo. Po mojem mnenju se ti dve {oli neizklju~ujeta, saj se obe ukvarjata z šrazlikami med kulturami’(šdifferences across cultures’). êprav priznavata vlogo jezikapri pojavu kulturnih razlik, so zanju kulturni problemi vosnovi pomembnej{i od jezikovnih. Prosser (1978a: 102)pravi:

“êprav sta posamezni jezik in kultura tesno povezana inzato povzro~ata velike ovire medkulturni komunikaciji inkulturnim predstavnikom, so lahko jezikovni problemipravzaprav manj resni od drugih kulturnih ovir; na primer

Srikant Sarangi


zaznav, odnosov, stereotipov, predsodkov, prepri~anj, vred-not in samih mi{ljenjskih vzorcev.”

Prosser s tem nakazuje, da sicer obstaja povezava med kul-turo in jezikom v Whorfovem smislu, vendar pa je treba šjezik’analiti~no lo~evati od škulture’. Iz teh dveh predpostavk sledi,da je jezik zaobseèn v kulturi in da ga lahko omejimo nanjo,zato naj ne bi imel vloge pri ustvarjanju resni~nosti (to bomrazloìl tudi v poglavju 3.1).

Kulturni antropologi pojmujejo posamezne škulture’ kotenotne in homogene entitete, zato komunikacijske teàvevedno razlagajo z medkulturnimi razlikami. šKulturo’ ena~ijoz mislimi, ~ustvi, vrednotami in prepri~anji posameznikov terpredpostavljajo, da obstaja v glavah posameznikov, s tem pazanemarjajo dinamiko socialnega ìvljenja. Po mnenju Wuth-nowa et al. (1984: 4), ki sledijo tej analiti~ni usmeritvi, ješkulturo’ treba obravnavati kot tisto kategorijo ne-obna{anja(non-behaviour), ki je najmanj primerna za opazovanje:

“Kultura je tisto podro~je, ki nam ostane, potem koodstranimo vse oblike ~love{kega obna{anja, ki jih lahkoopazujemo. Sestoji iz notranjega, nevidnega miselnega ìv-ljenja ~love{kih bitij kot posameznikov ali pa v nekemte`ko predstavljivem kolektivnem pomenu, na primer vpojmih školektiven namen’, šskupne vrednote’ in šintersub-jektivne resni~nosti’. To, kar ljudje dejansko po~nejo, kakose obna{ajo, institucije, ki jih gradijo, […] pa niso del kul-ture.”

Lahko torej re~emo, da ta usmeritev zanemarja kompleksnoin ve~plastno škulturno’ stali{~e posameznih udeleèncev vinterakciji. Ker se ve~inoma opira na primere v hipoteti~nihkontaktnih situacijah, daje zelo omejen vpogled v to, kar seresni~no dogaja v kontekstu situiranega diskurza (situated dis-course). êprav naj bi se tovrstne {tudije ukvarjale z interakci-jami na situacijski ravni, pa tvegajo, da tudi same ustvarjajokulturne stereotipe, saj zanemarjajo individualne razlike indruge situacijske spremenljivke, ki spremljajo medkulturnikomunikacijski dogodek. Druga~e povedano, v teh {tudijahposamezni udeleènci predstavljajo vsak svojo škulturo’ in stem nehajo biti posamezniki sami po sebi3. ê medkulturnidogodek analiziramo v kolektivnem merilu, lahko s pomo~jotvorbe hipoteti~nega posameznika posplo{ujemo zna~ilnostiškultur’.

3 Zato je paradoksalno, dase zaradi teh {tudij mnoìliteratura o šna~inu’ (šhowto’), ki poudarja šmedkul-turno prilagajanje’ (šinter-cultural adjustment’), šprila-gajanje preko zavedanja’(šadaptation through aware-ness’) itd. pri posameznikihv resni~nem ìvljenju.

Medkulturno ali ne? Onkraj poveli~evanja kulturnih razlik pri analizi neuspe{ne komunikacije


2.2. MEDKULTURNA ANALIZA S SOCIO-LINGVISTI^NEGA IN PRAGMATI^NEGA STALI[Â

2.2.1. INTERAKCIJSKO-SOCIOLINGVISTI^NOSTALI[Ê

Dela, kot so: Gumperz (1978, 1982); Gumperz & Tannen(1979); Scollon & Scollon (1980, 1983), lahko imamo za odzivna zgoraj omenjeno kulturno-antropolo{ko usmeritev, ki skoraj-da ne upo{teva jezikovnega in interakcijskega gradiva. Klju~nipredpostavki, na kateri se opira interakcijska usmeritev raziskav,sta: (i) etni~nost in razli~na kulturna ozadja dolo~ajodiskurzivne strategije govorcev (razli~ne na~ine govorjenja,razli~ne na~ine strukturiranja podatkov itd.); (ii) razli~nediskurzivne strategije in komunikacijski stili so lahko glavnivzrok za medetni~ne nesporazume.

Te klju~ne predpostavke kaèjo na veliko podobnost s kul-turno-antropolo{ko usmeritvijo, ki sem jo obravnaval vpoglavju 2.1, saj sta obe usmeritvi prepri~ani, da lahko komu-nikacijske probleme razlagamo s kulturnimi razlikami. Medtemko kulturno-antropolo{ka usmeritev dela hipoteze o mo`nihproblemih na podlagi medkulturnih razlik, pa interakcijsko-sociolingvisti~na usmeritev i{~e komunikacijske probleme vjezikovnem gradivu, ki ga opazuje. Zato ji lahko pripi{emozaslugo, da je izdelala natan~ne analize naravno pojavljajo~ihse medkulturnih stikov.

V tem ~lanku ne bom obravnaval obto`b, da se Gumperzo-va analiza neuspe{ne komunikacije nagiba k etnocentri~niusmeritvi.4 Bolj me zanima, na kak{en na~in Gumperzovausmeritev pretirano poudarja škontekstualizacijske signale’ (šcon-textualisation cues’) pri razumevanju in razlaganju škulture’.Oglejmo si, kaj je Gumperz (1992: 51–52) zapisal v svojem~lanku z naslovom šContextualisation revisited’ (šPovratek hkontekstualizaciji’):

“Pojem kontekstualizacije je zelo pomemben za na{erazumevanje kulture. Antropologi tradicionalno govorijo okulturi kot o skupnem pomenu ali skupnih interpretativnihpraksah ali skupnih kognitivnih strukturah. V svoji obrav-navi poudarjam pomen skupnih tipizacij, ki spadajo k sig-naliziranju in uporabi tipov dejavnosti v interakciji, pa tudipomen sistemov kontekstualizacijskih konvencij. V naspro-tju z uveljavljenimi, splo{no sprejetimi idealizacijami lahkote interaktivno dolo~ene pojme kulture preu~ujemo zempiri~nimi sredstvi […].”

4 Singh et al. (1988) inKandiah (1990) trdijo, da jeinterakcijsko-socio-lingvisti~na smer izrazitoetnocentri~no usmerjena.Sam pa imam vtis, da alter-nativne razlage teh kritikovz vidika škulturnega druge-ga’ (šcultural other’) ohran-jajo splo{no škulturnona~elo’ (šcultural principle’)(za podrobnej{o obravnavoglej Sarangi 1994).

Srikant Sarangi


Gumperzovo stali{~e nedvoumno poudarja, da je treba stikedolo~iti glede na škontekstualizacijske signale’, poudarja pa tudispremenljivo naravo socialno-kulturne identitete v diskurzivnihsituacijah. êprav ne zanikam, da imajo kontekstualizacijski sig-nali pomembno vlogo pri ustvarjanju interakcijskega konteksta,menim, da pride do nepremostljivih teàv, ~e kontekstualizacij-skim signalom pripi{emo preveliko vlogo pri interpretiranjukulturnih identitet udeleèncev pri interakcijskem stiku. Teàvaje v tem, da se škontekstualizacijski signali’ ne nana{ajo le naškulturo’. Kot pravi Shea (v tej {tevilki), se sklepanja in kontek-stualizacijske strategije posredujejo tudi preko situacijskih insocialnih struktur, zato je zelo te`ko izolirati škulturno’ v kon-tekstualizacijah.

2.2.2. MEDKULTURNO (CROSS-CULTURAL) PRAG-MATI^NO STALI[Ê

[tudije, kot so Blum-Kulka & Olshtain (1984); Brown &Levinson (1987); Blum-Kulka et al. (1989), ostajajo blizu kon-trastivno-lingvisti~ne tradicije in obravnavajo medkulturne raz-like v normativnih vzorcih jezikovnih dejavnosti. Te medkul-turne primerjave lahko razdelimo na dve skupini. Nekateriavtorji raziskujejo, na kak{en na~in se dolo~ena jezikovnadejavnost izvaja v kulturno razli~nih govornih skupnostih.[tudija, v kateri Brownova & Levinson (1987) primerjalnoobravnavata razli~ne realizacije vljudnostnih strategij vrazli~nih jezikih, je klasi~en primer tovrstne medkulturne(cross-cultural) raziskave.5 Drugi avtorji pa se ukvarjajo s tem,da u~enci z razli~nimi maternimi jeziki realizirajo dolo~enogovorno dejanje v drugem jeziku na razli~ne na~ine. ProjektMedkulturna {tudija realizacijskih vzorcev govornih dejanj, okaterem poro~ata Blum-Kulka & Olshtain (1984), je zna~ilenprimer tak{ne {tudije in sku{a dolo~iti podobnosti in razlikemed doma~imi (native) in nedoma~imi (nonnative) realizacij-skimi vzorci špro{enj’ in šopravi~il’. Teàva je v tem, da naspreu~evanje kulturnih razlik pri medkulturnih primerjavah nepripelje ni~ bli`je šmedkulturnemu kontaktu’. Povrhu tega namtovrstna komparativna analiza ne pomaga pri razlagi mo`nihvirov šneuspe{ne medkulturne komunikacije’.

[tudija, ki jo je objavil Thomas (1983), se oddaljuje odkontrastivne pragmatike. Thomas predlaga, naj nesporazume vmedkulturnih situacijah ozna~imo kot špragmajezikovne’(špragmalinguistic’) (neustrezen prenos strategij govornihdejanj iz prvega jezika v ciljni jezik) oziromašsociopragmati~ne’ (šsociopragmatic’) (vpliv medkulturno

5 Vredno je poudariti, dabeseda šcross’ (šmed’)pogosto kaè na nasprotnote`njo. Spra{uje po tem,kako se x spreminja vrazli~nih kulturah, t.j. kakose x kaè v {tevilnihlo~enih kulturah z n{tevilom razlik in n’{tevilom podobnosti.



razli~nih ocen socialnih parametrov na jezikovno izbiro). Tekategorije so sicer jasne in koristne, toda pragmati~na analizate vrste ima podobno kot interakcijsko-sociolingvisti~ne anali-ze škulturo’ za nekaj samo po sebi umevnega in mo~nopovezuje šuporabo jezika’ in škulturo’, s tem pa zanemarjaindividualne variacije.6

2.3. BREME “KULTURNIH RAZLIK” PRI ANALIZINEUSPE[NE KOMUNIKACIJE

Wittgenstein je neko~ dejal, da filozofija zboli zaradipomanjkanja, ~e jo podvrèmo neuravnove{eni dieti z dajan-jem primerov. To medicinsko metaforo lahko raz{irimo in znjo dokaj primerno opi{emo sindrom pomanjkanja pri zgorajopisanih tipih medkulturnih raziskav. Do pomanjkanja, okaterem govorim, pride zato, ker ti analitiki diagnosticirajo inobravnavajo neuspe{no komunikacijo med posamezniki v škul-turnem’ smislu. V preostanku ~lanka bom ve~inoma obrav-naval cilje tovrstne analize neuspe{ne komunikacije, predlagalpa bom tudi mo`ne alternative.

Zdi se, da se v raziskavi komunikacije na sploh raziskovalcive~inoma strinjajo, da preko preu~evanja komunikacijskegazloma razumemo, kako pride do uspe{ne komunikacije(Gumpez & Tannen 1979; Stubbs 1983). Coupland et al. (1991:2) v delu z naslovom šMiscommunication and problematic talk’(Neuspe{na komunikacija in problemati~no govorjenje) sku{ajo“re{iti šneuspe{no komunikacijo’ iz njenega teoreti~nega inempiri~nega pregnanstva in raziskati bogate mo`nosti njenihrazlag v zelo razli~nih kontekstih”.7 V kontekstu neuspe{nemedkulturne komunikacije pa dobi ta hevristi~na vrednota, kijo pripi{ejo neuspe{ni komunikaciji, posebno obliko. V {tudi-jah, ki sem jih opisal v prej{njih podpoglavjih, se raziskovalcine ukvarjajo z neuspe{no komunikacijo samo po sebi oziromaz namenom, da bi razloìli komunikacijski uspeh, kar bi ned-vomno bilo zelo koristno. Namesto tega uporabljajošneuspe{no komunikacijo’ zato, da konkretizirajo kulturne raz-like. V grobem pomenu kulturne razlike postanejo resni~ne inzaìvijo lastno ìvljenje takrat, ko pride do neuspe{ne komu-nikacije. To pa privede do pojma, ki ga imenujem šanaliti~nostereotipiziranje’ medkulturnih dogodkov. Analitiki operirajo zvnaprej{njo (med)kulturno definicijo situacije in njenihudeleèncev, zato se pri razlaganju primerov neuspe{ne komu-nikacije opirajo na na~elo kulturnih razlik.8 Pri tak{ni analiti~nipraksi seveda tvegajo, da bodo njihovi sklepi brez praveosnove: ~e pred analizo dolo~ijo medkulturni kontekst, se

6 Mo`na je tudi alternativa,ki sem jo predlagal sam(Sarangi 1994) in pri kateripoudarjam Levinsonovo(1979) pojmovanje štipadejavnosti’ (šactivity type’),zato da prikaèm, daobstoj plasti normativnihpravil v varovalnih situaci-jah omogo~a komunikaci-jske zlome ne glede na to,ali sodelujo~i upo{tevajoiste škulturne’ norme. Pritem pride do premika odškulturno dolo~enih’diskurzivnih strategij (vglavah ljudi) k šsocio-kul-turno’ (šsocio-culturally’)vodenim štipom dejavnosti’.

7 Za natan~no obravnavove~ interpretacij pojmašneuspe{na komunikacija’in njegovih {tevilnih variantglej Coupland et al. 1991.

8 Na tem mestu opozarjamna analiti~no osnovo zamedkulturne {tudije vdelovnem okolju (naprimer Moran & Harris1991 in Moran & Riesen-berger 1994). Te {tudije vnasprotju z zgoraj omen-jenimi antropolo{ko usmer-jenimi raziskavami v osnovizanikajo problem, saj trdi-jo, da kulturne razlike nepomenijo nujno ovir, pa~pa lahko pripomorejo krazumevanju in obogatijoìvljenje. Izrazšpoveli~evanje kulturnihrazlik’ v svojem ~lankuuporabljam v prenesenempomenu, nasprotno pa gaavtorji {tudij delovnegaokolja uporabljajo vdobesednem pomenu.

Srikant Sarangi


pravi škulturne’ lastnosti udeleèncev, potem kakr{no kolineuspe{no komunikacijo, ki se pojavi v diskurzu, identificirajoin kasneje razlagajo na podlagi škulturnih razlik’.9 Pri temnasilno lo~ujejo jezik in kulturo in predpostavljajo, da obstaja-jo jasno za~rtane meje med homogenimi kulturnimi skupinami.Tak{no poenoteno, monolitno pojmovanje škulture’ gre z rokov roki s tematizacijo kulturnih razlik.

33.. PPOONNOOVVNNII RRAAZZMMIISSLLEEKK OO ““KKUULLTTUURRII”” VV VVEE^̂KKUULL--TTUURRNNIIHH DDRRUU@@BBAAHH

3.1. DISKURZIVNA USMERITEV V ANALITI^NO POJ-MOVANJE “KULTURE”

Iz obravnave v prej{njih poglavjih je razvidno, da potrebu-jemo usmeritev, ki lahko premaga analiti~no lo~enost jezika inkulture. Zato je Sherzerjev (1987) pristop do jezika in kulture,pri katerem je v sredi{~u diskurz, zelo privla~na alternativa. Ponjegovem mnenju je treba diskurz obravnavati kot konkretnoizku{njo odnosa med jezikom in kulturo, saj je diskurz tisti, ki“ustvarja, znova ustvarja, osredoto~a, spreminja in prena{atako kulturo kot jezik in njuno interakcijo” (1987: 295). Sherz-erjevo stali{~e ima velike prednosti pri analizi medkulturnihstikov. Omogo~a nam, da se oddaljimo od tradicije, ki šidenti-ficira’ neuspe{no komunikacijo na šjezikovni’ ravni, potem pašrazlaga’ fenomen neuspe{ne komunikacije na škulturni’ ravni.

Kaè, da lahko kriti~na diskurzivna analiza (Fairclough1985, 1988) zlahka ponudi orodje za uvajanje diskurzivnousmerjenega pristopa v kontekst medkulturnih {tudij. Kriti~nadiskurzivna analiza v zadostni meri upo{teva dialekti~neodnose med socialnimi strukturami in jezikovnimi praksami.Predpostavlja, da diskurz vpliva na socialne strukture, ki gahkrati dolo~ajo. To je pomembno za preu~evanje stikov vve~kulturnih situacijah, saj se v njih tipi~no sekata mikro- inmakroraven. Kriti~na diskurzivna analiza opozarja tudi na to,da dejanski diskurz dolo~ajo šredi diskurza’ (Foucault 1984), kijih ideolo{ko oblikujejo razmerja mo~i v socialnih institucijahin v dru`bi kot celoti. Kot primer vzemite katero koli sodobnozahodno dru`bo z enkratno zgodovino priseljenskega fenome-na ter diskurza šrasizma’ in šdiskriminacije’, ki ga spremljata,pa boste videli, kako se socialni odnosi med ~lani manj{inskihin ve~inskih skupin spreminjajo. [ele potem bomo v kontekstumedkulturne analize lahko odgovorili na vpra{anje, kako

9 Ta kriti~na usmeritev, kiji sledi tudi Blommaert(1991), je podobna temu,kar Henley & Kramarae(1991) imenujeta šdvokul-turni’ (štwo cultures’)pristop do {tudija jezika inspolov. Henley & Kramaraemenita, da se s tempristopom boj za premo~,ki je nelo~ljivo povezan skomunikacijo med spolo-ma, opravi~uje kot šzgolj’komunikacijska razlika.



lahko šrasizem’ in šdiskriminacija’, ki sta povezana s tak{nimiinstitucionaliziranimi redi diskurza, postaneta konverzacijskitemi v situiranem pogovoru med ~lani manj{inskih inve~inskih skupin. Pri analizi medkulturnega gradiva v institu-cionalni situaciji (glej 4. poglavje) bom uporabil enoten okvir,v katerem sta zdruèni mikro- in makroraven kriti~nediskurzivne analize ter Sherzerjevo stali{~e o odnosu medjezikom in kulturo.

3.2. OD TEGA, “KAJ JE KULTURA”, DO TEGA, “KAJNAREDIMO S KULTURO”

Poleg tega, da moramo premagati analiti~no lo~enost kul-ture in jezika in se zavedati pomena odnosov med strukturoin delovanjem (structure-agency relationships), se moramozdaj lotiti esencialisti~nega pojmovanja škulture’. Na poj-movanje kulture kot ljudi, ki utele{ajo enoten sistemprepri~anj ali vrednot, ~edalje bolj gledamo kot na mit, sajzavajajo~e predstavlja socialne skupine kot špredstavne otoke’(šideational islands’). Delno po zaslugi sociolo{ke kritike sonekateri sodobni antropologi negotovi glede tega, škaj je kul-tura’, s ~imer je povezano vpra{anje, “ali ta pojem sploh imakak{no analiti~no vrednost in kako prepoznati obstojrazli~nih kultur in meje med njimi” (Drummond 1986: 215).Clifford & Marcus (1986: 19) na primer poudarjata, da škul-ture’ ne moremo predstavljati kot “enotnega korpusa sim-bolov in pomenov, ki jih lahko dokon~no interpretiramo”.10

S tem posredno kritizirata tradicionalno te`njo v antropologi-ji, ki i{~e skupne elemente v kulturi, zanemarja pa razno-likost in protislovja v dani dru`bi. Barth (1989: 122) v svoji{tudiji škulture’ na Baliju poudarja šmnogovrstnost delnih inprekrivajo~ih se vzorcev’ (šmultiplicity of partial and interfer-ing patterns’) in postavlja osnovna vpra{anja o naravi kul-turne koherence:

“Namesto da bi z na{imi teorijami sku{ali zaobjeti to, karobstaja, si iz te zmedene scene raje izberemo majhen,zna~ilen vzorec in porabimo na{ um zato, da re{ujemo(funkcionalisti~ni) holizem s tem, da gradimo (strukturalne)izomorfije in inverzije tega naklju~no izbranega vzorca,tako kot ~e bi bila v njem vkodirana globlja povezanost.”

Barth s tem trdi, da mora antropologija preoblikovati svojepredpostavke o škulturi’, zlasti v odgovor novej{im refleksiv-nim in dekonstruktivisti~nim kritikam.

10 Gramsci (1981: 193)opozorja na nevarnost, kije nelo~ljivo povezana spojmovanjem škulture’ kotšspomina’: “Znebiti semoramo navade, da pojmu-jemo kulturo kot enciklo-pedi~no znanje, ljudi (men)[sic] pa zgolj kot posode,v katere natla~imoempiri~ne podatke in kupnepovezanih golih dejstev,ki se v mo`ganih raz-poredijo kot stolpci v slo-varju in omogo~ajo nji-hovemu lastniku, da seodziva na razne dra`ljaje izzunanjega sveta.”

Srikant Sarangi


Obetavno alternativno usmeritev predlaga tudi Thornton(1988: 26), ki prav tako zavra~a pojem trdno dolo~enededi{~ine skupnih pomenov in predlaga, naj se nespra{ujemo, škaj je kultura’, pa~ pa, škaj kultura naredi’:

“Teàva, ki nas sedaj pesti v prizadevanjih, da bi razumelikulturo, delno izvira iz èlje, da bi jo definirali, da bi jasnopovedali, kaj je. ê ho~emo definirati nek pojem, moramodovolj to~no dolo~iti njegov pomen, da lahko stvari, ki somu podobne, jasno lo~imo od njega.”

Street (1993: 25), ki gre v tej smeri {e dlje, obravnava škul-turo’ kot šglagol’ in poudarja, da ljudje uporabljajo škulturo’ narazli~ne na~ine:

“@e sam termin škultura’ … ima razli~ne pomene in se vrazli~nih trenutkih uporablja v razli~ne, pogosto nasprotu-jo~e si namene. Kultura je aktiven proces ustvarjanja pome-na in tekmovanja v postavljanju definicij, vklju~no s svojolastno definicijo”.

Tudi Eisenstadt (1989) na podoben na~in razmi{lja o med-sebojnem dolo~anju škulture’, šsocialne strukture’ in šsocialnegaobna{anja’. Ne strinja se s trditvijo, da ima kultura funkcijošvzdrèvanja reda’ (šorder-maintaining’) in šspreminjanja reda’(šorder-transforming’). Eisenstadt navaja Petersona (1979: 159):

“Medtem ko smo jo [kulturo] v~asih pojmovali kot zemlje-vid obna{anja, jo sedaj pojmujemo kot zemljevid zaobna{anje. V tem smislu ljudje uporabljajo kulturo tako, kotznanstveniki uporabljajo paradigme […], da organizirajo innormalizirajo svojo dejavnost. Tako kot znanstvene para-digme tudi kulturne elemente uporabljajo, spreminjajo inizlo~ajo glede na njihovo uporabnost pri organiziranjuresni~nosti […] skorajda kot ustreznico izrazu ideologija,vendar brez njenih slab{alnih konotacij […] Sociologi danesugotavljajo, da ljudje neprestano izbirajo med raznovrstnimidefinicijami situacij ali pa ustvarjajo nove definicije gledena svoje potrebe.” (Besedilo je poudarjeno v izvirniku.)

Z neesencialisti~nim in akcijsko usmerjenim pojmovanjemškulture’ lahko analitiki pri raziskovanju neuspe{ne medkul-turne komunikacije upo{tevajo kompleksne rabe in funkciješkulture’ v sodobnih dru`bah (prim. obravnave v: Hall 1981,1900). Pojem škultura’ je jabolko spora v mnogih sodobnihdru`bah, saj ga pogosto uporabljajo tako vladajo~e kotpodrejene skupine, ki ho~ejo obdràti oziroma pridobiti mo~.



Pri analiziranju stikov med vladajo~imi in podrejenimi skupina-mi v ve~kulturni dru`bi se moramo zato nasloniti nadinami~no pojmovanje škulture’. Namesto da komunikacijskizlom nekriti~no pripisujemo kulturnim razlikam, moramo prianalizi medkulturnih stikov raziskati delovanje škulture’ vdiskurzivnih praksah posameznikov, kot bom sku{al storiti prianalizah gradiva v naslednjem poglavju.

44.. AANNAALLIIZZAA NNEEUUSSPPEE[[NNEE MMEEDDKKUULLTTUURRNNEE KKOOMMUU--NNIIKKAACCIIJJEE:: PPRRIISSPPEEVVEEKK KK DDIINNAAMMII^̂NNEEMMUU MMOODDEELLUU

V tem poglavju bom ponazoril svojo obravnavo v 2. in 3.poglavju, tako da bom predstavil situirano gradivo in ocenilalternativne razlage. Gradivo, ki ga bom analiziral, zadevavarovalne situacije v izbirnih razgovorih. Izpra{ance lahkoozna~im kot mlaj{e azijske priseljence, ki se tipi~no razlikujejood šprve’ ali šdruge’ generacije priseljencev po svojem social-nem in izobrazbenem ozadju, poklicnih ambicijah itd. Prviprimer sem vzel iz izbirnega razgovora za te~aj za usposab-ljanje avtomehanikov. Izpra{evalec (I) je Britanec, izpra{anec(R) pa je azijskega porekla. To, kar sem ravnokar opisal, jeidentifikacija konteksta glede na njegovo medkulturnorazse`nost, s poudarkom na razli~nih kulturnih zna~ilnostihudeleèncev. Tak{na ozna~ba diskurzivne situacije pa jevarovalna, saj imajo identitete udeleèncev v osnovi ve~ plati.Izpra{anec ni le ~lan manj{inske kulture, pa~ pa ima v šraz-govorni igri’ tudi manj{o situacijsko mo~, poleg tega pa imakot nedoma~i govorec angle{~ine tudi pomanjkljivo jezikovnoznanje. Nasprotno pa izpra{evalec ni le doma~i govorecangle{~ine, pa~ pa tudi ~lan ve~inske kulture in ima v razgo-vornem kontekstu situacijsko mo~. Zato lahko medkulturniozna~bi te diskurzivne situacije ponudimo alternativnoozna~bo, pri kateri so v ospredju jezikovne in situacijskeasimetrije. Oglejmo si 1. primer in ocenimo razli~ne razlage, kiso mo`ne pri teh alternativnih ozna~bah situacije.11

11.. pprriimmeerr ggrraaddiivvaa

01 I: rriigghhtt mmhhmm hhmm wwhhaatt kkiinndd ooff ddrriivviinngg hhaavvee yyoouu bbeeeennddooiinngg iinn EEnnggllaanndd

01 dobro mhm hm s kak{no vrsto vo`nje ste seukvarjali v Angliji

02 R: uuhhmm [dolg premor] iitt’’ss vveerryy ggoooodd02 ahm [dolg premor] zelo dobra je

11 V predstavljenem gradi-vu uporabljam naslednjetranskripcijske konvencije:( ) nesli{en govor[ ] zunajjezikovne podrob-nosti, na primer šsmeh’,špremor’ itd.ξ prekrivanje

Srikant Sarangi


03 I: wwhhaatt kkiinndd ooff wwhhaatt kkiinndd ooff ddrriivviinngg tthhoouugghh bbiiggttrruucckk oorr ssmmaallll |ttrruucckk iinn ffaaccttoorriieess

03 ampak kak{ne vrste kak{ne vrste vo`nje veliketovornjake ali majhne |tovornjake v tovarnah

04 R: |eehh nnoo nnoo nnoo II hhaavvee lliicceennccee oonnllyy ccaarr04 |eh ne ne ne imam vozni{ko samo avto05 I: yyoouu hhaavvee aa ccaarr lliicceennccee05 imate vozni{ko za avto06 R: lliicceennccee rriigghhtt06 vozni{ko ja

Kak{na bi bila škulturna’ razlaga za R-ov minimalni odgo-vor v 2. repliki? ê bi v ospredje postavili R-ovo etni~no inkulturno poreklo, bi nas to privedlo do kulturnega stereotipa,da so Azijci podlo`ni in se izogibajo konfliktom. To razlago paje te`ko upravi~iti, saj samo vpra{anje, na katero odgovarja 2.replika, ne izziva konflikta. Druga mo`na razlaga, pri kateriupo{tevamo jezikovne in situacijske asimetrije, je vsekakornatan~nej{a. Dejstvo, da šR’ ne razume mo~ I-jevega 1.vpra{anja, lahko pripi{emo njegovemu pomanjkljivemujezikovnemu znanju. To se zdi prepri~ljivo, saj da šR’ v 2. rep-liki minimalen odgovor, ki ga prekine z dolgotrajno ti{ino.Izpra{evalcu se ta odgovor ne zdi zadovoljiv, saj ga v 3. repli-ki parafrazira, zato da bi ga šR’ razumel. Iz tega lahkosklepamo, da šI’ ugotovi, da je R-ov problem jezikovne narave.To se potrdi kasneje, ko šR’ sprejemljivo odgovori na preob-likovano vpra{anje.

ê na{o analizo šneuspe{ne komunikacije’ malce poglobi-mo, lahko trdimo, da komunikacijski problem ne obstaja le priR-u. Tudi šI’ je lahko delno odgovoren zanj zaradi na~ina,kako oblikuje vpra{anje. Njegovo vpra{anje je dvoumno zaradiizraza šdriving’ (švo`nja’), ki zavzema mesto osebka. Zatolahko pomeni tako škakovost vo`nje’ kot švo`njo dolo~enihtipov vozil’ – pri ~emer je druga mo`nost najpogostej{a inter-pretacija v teh razmerah. Ali tudi to, da izpra{evalec ne uspepostaviti vpra{anja z nedvoumno mo~jo, izvira iz jezikovnenekompetentnosti? Morda bi bilo vpra{anje razumljivo, ~e biizpra{evalec namesto izraza škind’ (švrsta’) izbral izraz štype’(štip’). Morda bi bilo alternativno oblikovano vpra{anje, naprimer šwhat kind/type of vehicle have you been driving?’(škak{no vrsto/tip vozil ste vozili?’), jasnej{e.

Vemo, da imajo v kontekstu izbirnih razgovorov vpra{anjapogosto skriti namen, ki ga mora kandidat odkriti sam. Zatolahko izpra{eval~evo šneposredno’ vedenje pri postavljanjuvpra{anj upravi~imo ali pa vsaj razumemo. Ampak ~e ima šR’probleme z dekodiranjem jezikovne strukture, zakaj odgovori



na vpra{anje, namesto da bi prosil za razlago? To lahkorazloìmo na ve~ na~inov. S situacijskega vidika je za vsetovrstne razgovore zna~ilna razlika med sogovorniki gledetega, kdo vodi postopek (procedural power), zato se lahkoizpra{anec boji, da bo z vpra{anji mo~nej{emu sogovornikuposlab{al svoj poloàj. Poleg tega je šR’ v tej situaciji nedoma~igovorec angle{~ine, in ~e pokaè, da ne razume, ga lahkoizpra{evalec negativno oceni.

Na drugi ravni je teoreti~no mo`no predpostavljati, daizpra{anec v resnici razume vpra{anje, a se odlo~i, da šprekr{i’(šflout’; v smislu Gricea) konvencije razgovorne igre. Ta razla-ga v na{em primeru ne more biti veljavna, saj dve replikinaprej (v 4. repliki) šR’ šsprejemljivo’ odgovori. Poudariti èlimnaslednje: ~e bi ~lan ve~inske skupine odgovoril na podobenna~in kot šR’, bi to verjetno interpretirali kot škr{enje’ (šflout-ing’), ne pa kot dokaz jezikovne nekompetentnosti ali nepoz-navanja razgovornih pravil. S tem pa bi se izognili vpra{anju,zakaj naj bi primer neuspe{ne komunikacije, pri kateri sodelu-jejo udeleènci iz razli~nih etni~nih/kulturnih ozadij, obrav-navali kot posledico kulturno pogojenega obna{anja, medtemko taisti primer nesporazuma, pri katerem sodelujejo pripadni-ki iste škulture’, obravnavamo kot izziv? Po mojem mnenju taproblem ne izhaja le iz tega, da enemu okviru dajemo pred-nost pred drugim, ampak tudi iz vrste razlagalnih predpostavk,ki jih raziskovalci upo{tevajo pri obravnavanju enokulturnih inmedkulturnih komunikacijskih situacij.

To vpra{anje bom poglobil tako, da bom reinterpretiralznano {tudijo primera (2. primer) iz dela Gumperz et al.(1979), ki jo bom primerjal z vzporedno situacijo iz svojegalastnega gradiva (3. in 4. primer). V 2. primeru sodeluje Sand-hu (SN), ki je pri{el v Veliko Britanijo v za~etku 60. let in jeopravljal razna fizi~na dela v tovarnah, delal je kot voznikavtobusa, v ~asu razgovora pa dela v centru za usposabljanje.Prijavil se je za mesto pomo`nega knji`ni~arja in v razgovoruga vpra{ajo, kak{no je njegovo trenutno delo. V odlomku, kiga predstavljam, poleg izpra{anca Sandhuja sodelujeta {e dvaizpra{evalca, I2 in I3.


01 I2: YYoouu ssaayy yyoouu’’rree vveerryy bbuussyy eehh iinn yyoouurr pprreesseenntt jjoobb[premor] wwhhaatt eexxaaccttllyy ddoo yyoouu ddoo [premor] II mmeeaannwwhhaatt aarree yyoouurr dduuttiieess ddaayy bbyy ddaayy

01 Pravite, da ste zelo zaposleni eh v svoji sedanjislu`bi [premor] kaj to~no delate [premor] mislimkaj so va{e vsakdanje dol`nosti

Srikant Sarangi


02 SN: WWeellll wwee’’vvee ttoo eehh rreecceeiivvee tthhee vviissiittoorrss [premor]sshhooww tthheemm aarroouunndd aanndd tthheenn wwee hhaavvee ttoo ggoo oouutt eehhttoo tthhee ffaaccttoorriieess yyoouu kknnooww [premor] eehh ssoommeettiimmeessttoo aatttteenndd tthhee ccllaasssseess [premor] eehh hhooww ttoo ddoo eerrmmccaattaalloogguuiinngg ccllaassssiiffiiccaattiioonn

02 No moramo eh sprejemati obiskovalce [premor] jihpeljati naokrog in potem moramo iti ven eh vtovarne a veste [premor] eh v~asih obiskovatite~aje [premor] eh kako narediti em katalogizacijoklasifikacijo

03 I2: EEmm wwhhaatt aarree yyoouu ffaammiilliiaarr wwiitthhiinn tthhee ffiieelldd ooff ccaattaa--lloogguuiinngg aanndd ccllaassssiiffiiccaattiioonn

03 Em kaj vam je znano na podro~ju katalogizacije inklasifikacije

04 SN: WWeellll iitt iitt ddeeppeennddss oonn wwhhaatt ssoorrtt ooff eehh ccllaassssiiffiiccaattiioonnccoolllleeggee iiss uussiinngg aanndd [premor] II’’mm ssuurree eerrmm tthhiissMMiiddddlleettoonn CCoolllleeggee wwiillll bbee uussiinngg tthhee ddeecciimmaall ccllaassssii--ffiiccaattiioonn uuhhmm wwhhiicchh II’’vvee ddoonnee yyoouu kknnooww iinn tthheeccoolllleeggee

04 No odvisno kak{no vrsto eh klasifikacije uporabljacollege in [premor] prepri~an sem em da bo taMiddleton College uporabljal decimalno klasifikaci-jo ahm ki sem jo delal a veste v collegeu

05 I3: CCaann II mmoovvee oonn ttoo tthhee qquueessttiioonn ooff hhaannddlliinngg eerrlliibbrraarryy uusseerrss [premor] tthhiiss iiss mmeennttiioonneedd lliittttllee bbiitt iinntthhee jjoobb ddeessccrriippttiioonn eerrmm [premor] hhooww wweellll ddoo yyoouuggeett oonn wwiitthh ppeeooppllee mmiisstteerr SSaannddhhuu [premor] II mmeeaannhhooww mmuucchh eexxppeerriieennccee hhaavvee yyoouu ggoott ooff ggeettttiinngg oonnwwiitthh ppeeooppllee ggeenneerraallllyy

05 Ali lahko preidem na vpra{anje dela e z uporabni-ki knji`nice [premor] to je malo omenjeno v opisudela em [premor] kako dobro shajate z ljudmi gos-pod Sandhu [premor] mislim koliko izku{enj imatepri shajanju z ljudmi na splo{no

06 SN: WWeellll II II tthhiinnkk II’’mm vveerryy ggoooodd ssoo ffaarr aass ggeettttiinngg wwiitthhtthhee ootthheerr ppeeooppllee II’’mm vveerryy vveerryy ggoooodd ppaarrttiiccuullaarrllyywwiitthh tthhee ssttuuddeennttss […]

06 No jaz jaz mislim da zelo dobro shajam z drugimiljudmi zelo zelo dober sem zlasti s {tudenti […]

Po mnenju Gumperza et al. lahko neuspe{no komunikacijov 2. repliki razloìmo s kulturno pogojenimi na~ini strukturi-ranja informacij. Sam pa predlagam, naj jo obravnavamo kotprimer šdejavnostno pogojenega’ (šactivity-specific’) nesporazu-ma, saj se lahko pogovor v razgovoru zasu~e narobe ne gledena to, ali so udeleènci kulturno razli~ni ali ne. S tem ne



zanikam dejstva, da kulturno pogojene preference oblikujejorazgovore in vplivajo nanje, vendar pa trdim, da imata lahkoizpra{anec in izpra{evalec celo v primerih, kjer imata isto kul-turno ozadje, razli~ne predstave o tem, kaj je (ali ni) šspre-jemljivo’ v razgovornem kontekstu. Menim, da Sandhu sledipravilom razgovorne igre, saj ugodno predstavi svoje znanje okatalogizaciji in klasifikaciji ter svoje odnose z ljudmi.

Tako kot v 1. primeru tudi v 2. primeru ugotovimo, dasogovorniki nesporazum ustvarjajo skupaj. Opozorimo lahkona to, da izpra{evalec zdruì dve razli~ni vpra{anji (1. in 5.replika) na nejasen na~in, zato mu Sandhu nepopolno odgo-vori. Prvo vpra{anje (1. replika) ima dvojno funkcijo, todaSandhu se osredoto~i na en sam vidik – šwhat exactly do youdo’ (škaj to~no delate’) – medtem ko na drugi vidik vpra{anja– šwhat are your duties day by day’ (škaj so va{e vsakdanjedol`nosti’) – odgovori le mimogrede. V 3. repliki ho~eizpra{evalec z vpra{anjem o katalogizaciji in klasifikaciji Sand-huja spodbuditi k temu, da bi prikazal svoje tehni~no znanje oknji`ni~arskem delu. Glede na ta skriti namen je vpra{anje –šwhat are you familiar with’ (škaj vam je znano’) – precejsplo{no in dopu{~a ve~ interpretacij. Sandhu tudi na tovpra{anje odgovori le mimogrede in ni jasno, zakaj za~ne svojodgovor z šit depends’ (šodvisno’). V 5. repliki ima vpra{anjeglede dela z uporabniki knji`nice spet dva vidika: škako doberje’ in školiko izku{enj ima’. Sandhujev odgovor je delen, sajodgovori le na to, škako dober’ je, drugi vidik vpra{anja papopolnoma prezre. V odgovoru na prvi del ne omeni svojihdejanskih izku{enj.

Oglejmo si odlomek iz mojega gradiva, v katerem jesituacija vzporedna s situacijo v 2. primeru. Samal (SL) bi serad zaposlil na Britanskem uradu za socialno varstvo (BritishSocial Security Department) kot pisarni{ki uslu`benec. Predenje pri{el v Veliko Britanijo, je delal v Banglade{u kot {olskiu~itelj in kot pisarni{ki uslu`benec pri zavarovalni{ki dru`bi. VVeliki Britaniji je dvanajst let delal pri Bradfordskem mestnemprometu (Bradford City Transport Company), nato pa kot stroj-nik. Na za~etku odlomka izpra{evalec (I1) postavi kandidatuvpra{anje o njegovem trenutnem delu.


01 I1: EErrmm yyoouu wwoorrkkeedd aass aann aassssiissttaanntt cclleerrkk ffoorr aa ffeewwmmoonntthhss iinn aann iinnssuurraannccee

| ccoommppaannyy01 Em nekaj mesecev ste delali kot pisarni{ki

uslu`benec pri zavarovalni{ki

Srikant Sarangi


| dru`bi02 SL: | YYeeaahh yyeess II ddiidd02 | Ja ja sem03 I1: WWhhaatt ddiidd tthhaatt jjoobb eennttaaiill03 Kaj je vklju~evalo to delo04 SL: EErrmm [premor] II hhaadd ttoo ccooppyy ssoommeettiimmeess eerr eehh tthhee

lleetttteerrss sseennddiinngg ssoommeewwhheerree [premor] aanndd aallssoo qquuiitteeaa bbiitt eerr eehh rreeccoorrddss aanndd ssoo oonn [premor] ssoommeettiimmeessII wwoorrkk iinn wwaaggeess ddeeppaarrttmmeenntt

04 Em [premor] v~asih sem moral kopirati e ehpo{iljanje pisem nekam [premor] in tudi kar preceje eh knjiènja in tako naprej [premor] v~asihdelam na pla~ilnem oddelku

05 I1: YYeess II sseeee [premor] ddiidd yyoouu ddoo tthhaatt jjoobb aafftteerr tthheesscchhooooll tteeaacchhiinngg

05 Ja razumem [premor] ali ste to delo opravljali pou~enju v {oli

06 SL: EEhh yyeess | aafftteerr tteeaacchhiinngg06 Eh ja | po u~enju07 I1: | YYeess eerrmm ddiidd yyoouu ffiinndd aannyytthhiinngg iinn aabboouutt tthhee jjoobb

ppaarrttiiccuullaarrllyy iinntteerreessttiinngg07 | Ja em ali se vam je zdelo v pri delu kaj posebej

zanimivega08 SL: EErrmm iinn mmyy tthhaatt jjoobb08 Em v mojem tistem delu09 I1: MMhhmm hhmm09 Mhm hm10 SL: WWeellll eehh jjoobb yyeess [premor] tthhee cclleerriiccaall jjoobb wwaass vveerryy

iinntteerreessttiinngg [smeh] bbuutt iinn eedduuccaattiioonn ddeeppaarrttmmeenntt[premor] eehh iiss iiss aallssoo iinnttee iinntteerreessttiinngg [premor] bbuuttcclleerriiccaall jjoobb wwaass mmoorree iinntteerreessttiinngg tthhaann tthhee tteeaacchhiinngg

10 No eh delo ja [premor] pisarni{ko delo je bilo zelozanimivo [smeh] ampak na {olskem oddelku [pre-mor] eh je je tudi zani zanimivo [premor] ampakpisarni{ko delo je bilo bolj zanimivo od u~enja

11 I1: WWhhaatt wwaass iitt aabboouutt tthhee cclleerriiccaall jjoobb tthhaatt yyoouu ffoouunnddiinntteerreessttiinngg

11 Kaj se vam je zdelo zanimivo pri pisarni{kem delu12 SL: EErrmm ttoo [premor] eehh aallmmoosstt eevveerryytthhiinngg II ddiidd eerr

iinntteerreessttiinngg12 Em [premor] eh skoraj vse kar sem po~el e zani-

mivo13 I1: YYoouu ffoouunndd tthhee wwhhoollee jjoobb iinntteerreessttiinngg iittsseellff13 Vse delo se vam je zdelo zanimivo14 SL: YYeeaahh14 Ja



15 I1: RRiigghhtt tthheenn II wwoouulldd lliikkee ttoo iinnttrroodduuccee yyoouu […]

15 Dobro potem bi vam rad predstavil […]

Razgovor je v spro{~enem konverzacijskem stilu, ki se kaèv sistemu izmeni~nega govorjenja, prekinitvah, s katerimiza~ne SL, in dajanju povratnih informacij o situaciji (back-channelling). Ta konverzacijski stil sovpada z vsebinoSamalovega odgovora. Ko izpra{evalec vpra{a Samala, katerood svojih dveh prej{njih slu`b je imel raje in zakaj, mu ta vodgovoru ne da specifi~ne ocene, pa~ pa se osredoto~i nadejstva, ki ne dajo primerjalne ocene obeh slu`b. Samal pravi,da je imel obe slu`bi enako rad, in tako da vtis, da svojekariere ni spremenil zato, ker ne bi bil zadovoljen z u~enjem.V 11. in 13. repliki se izpra{evalec sku{a poglobiti v dejanskonaravo pisarni{kega dela, toda SL da v obeh primerih mini-malen odgovor. Tako v 2. kot 3. primeru izpra{evalci postav-ljajo vpra{anja o kandidatovem trenutnem delu. Izpra{evalecpri~akuje v kontekstu izbirnih razgovorov na sploh, da bokandidat v svoj odgovor izmed mnoìce drugih stvari vklju~iltista opravila, ki so ne le šzanimiva’, pa~ pa tudi šrelevantna’za slu`bo, za katero se poteguje. Izpra{evalec konkretnejepri~akuje, da bo kandidat govoril o znanju, ki ga lahko pre-nese v novo slu`bo. SN in SL na ta pri~akovanja ne odgovo-rita šzadostno’, kar se kaè tudi v dejstvu, da se izpra{evalci vobeh primerih nekaj ~asa zadrìjo ob tej temi in jasno izrazijosvoja implicitna pri~akovanja.

Oglejmo si {e en osrednji vidik razgovorov za slu`bo, t.j.kako se lahko ustvarijo negativni profili kandidatov. V 4.primeru, v katerem spet sodeluje Samal (SL), postaviizpra{evalec (I2) vpra{anje naslednjega tipa: “Zakaj ste prejnaredili šx’ in zakaj ho~ete zdaj narediti šy’?”


01 I2: WWeellll mmiisstteerr DDiixxoonn ssttaarrtteedd ttaallkkiinngg ttoo yyoouu aabboouutt jjoobbss[premor] wwhhaatt II wwoouulldd lliikkee ttoo aasskk yyoouu iiss ssoommeeqquueessttiioonnss rreellaattiinngg ppaarrttiiccuullaarrllyy ttoo tthhiiss jjoobb tthhaattyyoouu’’vvee aapppplliieedd ffoorr [premor] ssoo tthhee ffiirrsstt qquueessttiioonn IIwwoouulldd lliikkee ttoo aasskk yyoouu iiss [premor] wwhhyy hhaavvee yyoouuaapppplliieedd ffoorr tthhiiss jjoobb wwhheenn wwhheenn pprreevviioouussllyy aass IIuunnddeerrssttaanndd (nejasno) yyoouu’’vvee bbeeeenn ddooiinngg mmaannuuaallwwoorrkk ffoorr tthhee llaasstt wweellll ffoorr ffeeww yyeeaarrss

01 No gospod Dixon se je za~el z vami pogovarjati oslu`bah [premor] jaz pa bi vam rad postavil nekajvpra{anj prav v zvezi s to slu`bo za katero ste

Srikant Sarangi


zaprosili [premor] prvo vpra{anje ki bi vam ga radpostavil je [premor] zakaj ste zaprosili za to slu`bo~e ~e ste prej kot sem razumel (nejasno) opravljalifizi~no delo zadnjih no nekaj let

02 SL: YYeeaahh eerr [premor] II ccaammee ttoo aallmmoosstt iitt’’ss nnoott ppaarrttiiccuu--llaarrllyy mmyysseellff II hhaavvee sseeeenn ssoommee ooff mmyy ffrriieennddss aallssooiinn iinn ssiimmiillaarr ssiittuuaattiioonn [premor] eerrmm II ddiidd ttrryy mmyysseellffssoo ssoo mmaannyy ppllaacceess ttoo ggeett ssiimmiillaarr jjoobb iinn cclleerriiccaall oorriinn ooffffiiccee jjoobb oorr aannyytthhiinngg lliikkee tthhaatt [premor] bbuuttccoouulldd nnoott ssuucccceeeedd iinn [premor] aanndd yyoouu kknnooww aafftteerraallll II aapppplliieedd iinn BBrraaddffoorrdd cciittyy ttrraannssppoorrtt aanndd ggoott aajjoobb aanndd II wwaass tthheerree aabboouutt eelleevveenn ttwweellvvee yyeeaarrss IItthhiinnkk [premor] aanndd iinn ssiixxttyy nniinnee II hhaadd ttoo ggoo ttooBBaannggllaaddeesshh aanndd II lleefftt tthhee jjoobb [premor] eerrmm wwhheenn IIccaammee bbaacckk eerrmm II rreeggiisstteerreedd mmyysseellff iinn tthhee jjoobb cceenn--ttrree aanndd tthheeyy eerrmm sseenndd mmee aa lleetttteerr ttoo ggoo ttoo (nejas-no) bbeeccaauussee II hhaadd aa bbiitt eexxppeerriieennccee aabboouutt tthheemmaacchhiinnee ooppeerraattiinngg ssoo II wweenntt tthheerree aanndd II hhaadd aa jjoobbyyoouu kknnooww aanndd iitt wwaass aa vveerryy ggoooodd jjoobb

02 Ja e [premor] pri{el sem skoraj ampak ne samo jazvidel sem nekaj mojih prijateljev tudi v v podob-nem poloàju [premor] em tudi sam sem posku{altako tako veliko mest da bi dobil podobno slu`bov pisarni{ki ali uradni{ki slu`bi ali kaj tak{nega[premor] ampak mi ni uspelo [premor] in veste nakoncu sem zaprosil pri Bradfordskem mestnemprometu in dobil slu`bo in tam sem bil pribli`noenajst dvanajst let se mi zdi [premor] in letadevetin{estdeset sem moral iti v Banglade{ in sempustil slu`bo [premor] em ko sem pri{el nazaj emsem se prijavil na centru za delo in oni em mipo{ljejo pismo naj grem v (nejasno) ker sem imelmalo izku{nje z upravljanjem strojev tako sem {eltja in imel slu`bo a veste in bila je zelo dobraslu`ba

03 I2: OOhh yyeess bbuutt03 I2: Ja ja ampak04 SL: IInn eerr ssoommeetthhnniigg eellssee bbeessiiddee iiss [premor] wwhhiillee tthheerree

aapppplliieedd aanndd tthhee tthhee ffaaccttoorryy yyoouu kknnooww iinntteerrnnaattiioonnaallffaaccttoorryy iiss cclloosseedd aatt eeiigghhttyy ttwwoo

04 E nekaj drugega je {e [premor] ko tam prijavil intovarno a veste mednarodno tovarno zaprejo obletu dvainosemdeset

05 I2: MMhhmm05 I2: Mhm



06 SL: CClloossee ddoowwnn ssoo II hhaadd nnoo jjoobb ssoo tthhiiss iinn eehh (nejas-no) tthheerree iiss ccoommmmuunniittyy ccoolllleeggee aanndd tthheeyy aarree rruunn--nniinngg tthhee ccoouurrssee [premor] AA BB LL EE ccoouurrssee aacccceessss ttoobbiilliinngguuaall eemmppllooyymmeenntt [premor] wwhhiicchh mmeeaannssaallrreeaaddyy yyoouu kknnooww nnoo eehh eehh ttwwoo llaanngguuaaggeess tthheeyywwiillll iimmpprroovvee eehhmm yyoouurr sskkiillll [premor] aanndd II aapppplliieeddtthheerree aanndd II wwaass eehh eerr II aallmmoosstt aallmmoosstt ffiinniisshh [pre-mor] tthhee ccoouurrssee iiss aallmmoosstt ffiinniisshheedd [premor] ssoo IIhhaavvee ggoott ssoommee wweeeekkss mmoorree eexxttrraa eexxppeerriieennccee ttooggeettttiinngg aa nneeww jjoobb yyoouu kknnooww

06 Zaprejo tako sem bil brez slu`be in ta v eh (nejas-no) je skupnostni college in tam dajejo te~aj [pre-mor] A B L E te~aj pristop k dvojezi~nemuzaposlovanju [premor] kar pomeni è veste ne eheh dva jezika izbolj{ali bodo ehm va{e sposobnosti[premor] in jaz sem se prijavil tja in bil sem eh ejaz skoraj skoraj kon~am [premor] te~aj je skorajkon~an [premor] tako imam nekaj tednov ve~dodatnih izku{enj za dobiti novo slu`bo a veste

07 I2: HHaavviinngg bbeeeenn ttoo (nejasno) yyoouu ssaayy yyoouu’’rree bbiilliinngguuaalleerrmm iiss tthheerree aa ppaarrttiiccuullaarr sskkiillll tthhaatt yyoouu ffeeeell wwoouullddhheellpp yyoouu iinn tthhee jjoobb aanndd iiff ssoo hhooww

07 Ker ste bili v (nejasno) pravite da ste dvojezi~niem ali mislite da imate kak{no posebno sposob-nost ki bi vam pomagala pri delu in ~e jo imate,kako

08 SL: EEhhmm [premor] tthheeyy tthheeyy tteeaacchh tthheerree eerr aabboouutt aabboouuttvvaarriioouuss oorrggaanniissaattiioonn [premor] hhooww ddooeess iitt rruunn aannddssoo oonn yyoouu kknnooww (nejasno) [premor] aanndd aallssoo eerrtteeaacchh EEnngglliisshh [premor] II tthhiinnkk mmyy EEnngglliisshh hhaass eerrmmiimmpprroovvee aa lloott tthhaann II hhaavvee bbeeffoorree [premor] aanndd aallssoohhooww ttoo ddoo tthhee eerr ffrroomm EEnngglliisshh ttoo BBeennggaallii [premor]BBeennggaallii ttoo EEnngglliisshh [premor] aanndd hhooww ttoo eerr ttrraannssllaatteeaanndd eevveerryytthhiinngg [premor] tthheeyy ddoo ttrryy ttoo ddeevveelloopp[ka{lja]

08 Ehm [premor] oni oni tam u~ijo o o razni organi-zaciji [premor] kako deluje in tako naprej a veste(nejasno) [premor] in tudi e u~ijo angle{~ino [pre-mor] mislim da je moja angle{~ina em zelo napre-duje kot pa sem prej [premor] in tudi kako nareditie iz angle{~ine v bengal{~ino [premor] bengal{~inev angle{~ino [premor] in kako e prevajati in takonaprej [premor] oni posku{ajo razviti [ka{lja]

Namesto da bi opisal svoj profil in prepri~ljivo pokazal, dabi bil primeren za slu`bo, za katero prosi, SL pripoveduje osvojih preteklih izku{njah. Odlo~i se, da špove’ – ne pa šproda’

Srikant Sarangi


– zgodbo svojega delovnega ìvljenja in pri tem celo prekineizpra{evalca (replike 3–4). Izpra{evalec prevzame vlogopasivnega poslu{alca do 7. replike, v kateri prekine pripove-dovanje zgodbe in ponovno potrdi svojo avtoriteto s postavljan-jem vpra{anj, ki so šrelevantna za razgovorno situacijo’. SL pa sev 8. repliki {e enkrat zate~e k na~inu pripovedovanja zgodbe indokaj natan~no opi{e vsebino te~aja, namesto da bi natan~nona{tel, kaj se je šnau~il’ in kaj lahko prenese v novo slu`bo.

Zgornja analiza kaè, da te razgovorne situacije z enegaanaliti~nega vidika sicer lahko jasno ozna~imo in interpreti-ramo kot medkulturne, vendar pa {tevilnih komunikacijskihteàv, ki se pojavljajo v teh situacijah, ne moremo razloìtizgolj na podlagi kulturnih razlik. Zdi se, da lahko s situacijskorazlago gradiva bolje zaobjamemo kompleksne institucionalnein druga~ne zna~ilnosti teh kontaktnih situacij.

55.. PPRRIISSEELLJJEENNSSKKAA ““KKUULLTTUURRAA”” VV VVEE^̂KKUULLTTUURRNNIIHHDDRRUU@@BBAAHH:: OODD PPRROOBBLLEEMMAA ““TTEE@@AAVVEE”” DDOO PPOOLLIITTIIKKEE““RRAAZZLLIIKKEE””

Institucionalne in druge kompleksne zna~ilnosti kontaktnihsituacij, ki sem jih analiziral v prej{njem poglavju, lahko nadru`beni ravni zasledimo v diskurzivnih udejanjenjih mlaj{ihpriseljencev prve generacije, na primer tistih, ki so sodelovaliv na{ih primerih. Videti je, da so zunanje sile, na primer nizkazaposlenost v manj{inskih skupinah, ob~utene in resni~nediskriminacijske te`nje na trgu dela itd., delno izoblikovaleìvljenjske izku{nje priseljencev v ve~kulturnih dru`bah. Zatonesporazumov ne smemo obravnavati tako, kot ~e bi izhajaliizklju~no iz škulturnih razlik’ ali šjezikovnih pomanjkljivosti’,pa~ pa moramo upo{tevati, na kak{en na~in odsevajo, kotpravi Bourdieu (1991), nekak{en šhabitus’, ki je na sploh zako-reninjen v teh ìvljenjskih izku{njah. To se kaè v tem, daizpra{anci v mojem korpusu pripovedujejo verjetne zgodbe,namesto da bi upo{tevali pravila, ki veljajo za obliko razgovo-ra za slu`bo. Bourdieu (1976: 654) pravi:

“Govor~evih jezikovnih strategij (napetosti ali sprostitve,opreznosti ali vzvi{enosti itd.) ne usmerjajo (razen v redkihprimerih) toliko mo`nosti, da ga sogovorniki pravilno alinapa~no razumejo (komunikacijska u~inkovitost alimo`nosti komuniciranja), pa~ pa mo`nosti, da ga poslu{ajo,mu verjamejo in ga ubogajo celo za ceno nesporazuma(politi~na u~inkovitost ali mo`nosti komuniciranja).”



ê imajo nekateri priseljenci enake ìvljenjske zgodbe in sobili njihovi vzorci zaposlitve podobno prekinjeni, je povsemmogo~e, da bodo v tak{nih varovalnih situacijah uporabilisvoje ìvljenjske zgodbe. Kadar v njihovem govorjenju zasledi-mo vzorec, ne gre nujno le za strukturiranje informacij napodlagi kulturno pogojenih pravil, pa~ pa za to, kar RaymondWilliams (1981) imenuje š~ustvene strukture’ (šstructures offeeling’) – kako ljudje pripovedujejo doìvete izku{nje. V svojianalizi pri tovrstni razlagi upo{tevam mo`no strukturo podob-nih izku{enj med posamezniki, obenem pa ponovno potrjujemrazlike med njimi.

Ta analiza nam omogo~i, da se oddaljimo od homoge-niziranja priseljenskih skupnosti v smislu pomembnega šdruge-ga’. Nekatere pripovedi priseljencev res dajejo predstavo opriseljenskih skupnostih kot o homogenih entitetah, a lehipoteti~no. Cicourel (1982) na primer meni, da je za poloàjpriseljenskih delavcev splo{no zna~ilno to, da morajo ìveti vdveh kulturah. To povzro~a napetost med šstarim jazom’ inšnovim jazom’, ki naj bi se odraàla v problemih z identiteto,socialno ambivalenco, odtujitvijo in odklonitvijo. Cicourelopisuje priseljenski poloàj kot šnikogar{njo deèlo’, ki ne pri-pada niti dràvi, iz katere so pri{li, niti dràvi, v kateri delajoali ìvijo. Tudi Parris (1982: 4) podobno povzema poloàjpriseljenskih delavcev:

“Ve~inoma je njegovo (sic) ìvljenje organizirano okrogdveh polov: njegove druìne in sorojakov v kulturnemokolju, ki je podobno kot v njegovi izvirni deèli; ter nje-govega dela in javnega ìvljenja v kulturi, ki mu (ji) jetuja.”

Po mojem mnenju je ta opis priseljen~evega sveta pomanj-kljiv. Dejanska dihotomija med tema dvema kulturnima okolje-ma je veliko bolj kompleksna, kot pa se zdi Parrisu. Ta dvašsvetova’ lahko za dolo~eno skupino priseljenskih delavcevlo~imo le z esencialisti~nega stali{~a. Razmerje med temadvema šsvetovoma’ se povrhu tega spreminja od skupine doskupine. Probleme z identiteto, socialno ambivalenco, odtu-jitvijo in odklonitvijo pa ima tudi nepriseljenska populacija.Zato je analiti~no pojmovanje homogene škulture’ prav takonevarno za nepriseljensko populacijo, ki se v medkulturnih{tudijah ve~inoma pojavlja kot škulturno integrirani posamezni-ki’, zato pogosto ostane neopaèna.

Pripomniti velja, da razni pojmi, ki jih je razvila obstoje~aliteratura o priseljenskih skupnostih, na dokaj podoben na~inpomanjkljivo opisujejo poloàj {tevilnih razli~nih kategorijpriseljencev. Ekstrand et al. (1981) na primer predlagajo pojem

Srikant Sarangi


šmedkultura’ (šinterculture’), ki naj bi ozna~eval vmesno kul-turo z zna~ilnostmi tako izvirne kot gostiteljske kulture, neglede na to, ali so te zna~ilnosti skupne kulturama, ki sta vstiku. Pojem šmedkultura’ je zelo podoben lingvisti~nemupojmu šmedjezik’ (šinterlanguage’), ki ga je predlagal Selinker(1972) in zadeva skupne zna~ilnosti v govor~evem rodnem inciljnem jeziku. Kot opozarjata Skutnabb-Kangas & Phillipson(1983: 71), pa lahko šmedjezik’ tipi~no pojmujemo kot prehod-no stanje, katerega cilj je ciljni jezik, medtem ko se pojemšmedkultura’ nana{a na dokaj stabilno stanje, katerega cilj ninobena od kultur, ki sta v stiku.

Nobeden od teh konstruktov – šìvljenje v dveh kulturah’ ališmedkultura’ – ni dovolj {irok, da bi zaobjel spremenljive iden-titete priseljencev. Upam, da so moje analize pokazale, da jekljub temu mogo~e ponovno dolo~iti pojem šmedkultura’, todane vzporedno s pojmom šmedjezik’, pa~ pa tako, da bomozajeli ve~plastne identitete in razli~ne izku{nje specifi~nih prisel-jenskih skupin. Da se ne bi ulovili v past binarnih teènj inhomogenizacije škulturnih’ praks dolo~ene skupine, moramoupo{tevati podrobnej{e razdelitve znotraj šmedkultur’, kot so naprimer šurbana mlada kultura’, šmlaj{a priseljenska kultura’ itd.V gradivu, ki sem ga predstavil v tem ~lanku, imajo izpra{anciskupno špriseljensko stali{~e’, vendar tega stali{~a (vrednot,interaktivnih stilov itd.) ne moremo zaobjeti niti s pojmomšizvirna kultura’ (šculture of origin’) niti škultura nepriseljencev’(šculture of non-migrants’).

66.. SSKKLLEEPP

V ~lanku sem postavil vpra{anja o škulturnem’ poudarku vmedkulturni analizi neuspe{ne komunikacije. Z analizami med-kulturnega gradiva sem pokazal, da lahko selektivna karakteri-zacija komunikacijske situacije na osnovi razli~nih kulturnihzna~ilnosti udeleèncev sluì le za esencialisti~no konkretizaci-jo kulturnih razlik. Kot alternativo sem predlagal diskurzivno-analiti~en pristop k preu~evanju neuspe{ne medkulturne komu-nikacije, s katerim lahko interpretiramo specifi~ne diskurzivneprakse posameznih interaktantov tako glede njihovih kulturnihzna~ilnosti kot v kontekstu njihovih dru`benih in in{titucijskihodnosov med vlogami. Ena izmed posledic tega je, da namenmedkulturne analize ne sme biti le ta, da razlaga vlogo, ki joimajo kulturne razlike pri neuspe{ni medkulturni komunikaciji,pa~ pa se mora ukvarjati tudi s spremenljivo naravo škulture’ vsodobnih dru`bah ter s tem, kar ljudje dejansko naredijo s kul-turnimi razlikami v resni~nih stikih. Zaklju~imo torej, da na



podlagi enotnega pojmovanja škulture’ in z njim povezane te-matizacije kulturnih razlik pri razlagi primerov šneuspe{ne med-kulturne komunikacije’ tvegamo, da podro~je raziskovanjamedkulturne komunikacije stereotipiziramo.

Srikant Sarangi


SRIKANT SARANGI trenutno predava na Wale{ki univerzi vCardiffu, pred tem pa je kot predavatelj in raziskovalec delal vIndiji, v Singapurju in na londonski univerzi Thames ValleyUniversity. Na Univerzi v Lancastru je doktoriral iz lingvistike.V svojih raziskavah in publikacijah ve~inoma obravnava med-kulturno pragmatiko, kriti~no lingvistiko, uporabo jezika vkontekstih birokratskega in drugega poslovnega diskurza teretnografijo pouka. Je soavtor knjige Language, Bureaucracyand Social Control (Jezik, birokracija in socialna kontrola), kinaj bi iz{la leta 1995 pri zalo`bi Longman. Naslov: Centre forLanguage and Communication Research, University of Wales,P.O. Box 94, Cardiff, CF1 3XB, UK. E-mail:[email protected].

LITERATURA

ASANTE, M. K., E. Newmark in C. A. Blake (ur.) (1979): HHaannddbbooookk ooff iinntteerr--ccuullttuurraall ccoommmmuunniiccaattiioonn. Beverly Hills, Sage.

ASANTE, M. K. in W. B. Gudykunst (ur.) (1989): HHaannddbbooookk ooff iinntteerrnnaattiioonnaallaanndd iinntteerrccuullttuurraall ccoommmmuunniiccaattiioonn.. London, Sage.

BARTH, FREDRIK (1989): TThhee aannaallyyssiiss ooff ccuullttuurree iinn ccoommpplleexx ssoocciieettiieess. Ethnos54(3/4), 120–142.

BENNETT, GRAHAM, COLIN in WOOLLACOTT (ur.) (1981): CCuullttuurree,, iiddeeoollooggyyaanndd ssoocciiaall pprroocceesssseess. London, Batsford (v sodelovanju s The OpenUniversity Press).

BLOMMAERT (1991): How much culture is there in intercultural communica-tion? V: J. Blommaert in J. Verschueren (ur.), TThhee pprraaggmmaattiiccss ooff iinntteerr--ccuullttuurraall aanndd iinntteerrnnaattiioonnaall ccoommmmuunniiccaattiioonn. Amsterdam: John Benjamins.

BLUM-KULKA, S. in E. OLSHTAIN (1984): Requests and apologies: A crosscultural study of speech act realisation patterns (CCSARP). AApppplliieeddLLiinngguuiissttiiccss 5(3): 196–213.

BLUM-KULKA, S., J. HOUSE in G. KASPER (ur.) (1989): CCrroossss--ccuullttuurraall pprraagg--mmaattiiccss:: RReeqquueessttss aanndd aappoollooggiieess. Norwood, NJ: Ablex.

BOURDIEU (1976): The economics of linguistic exchanges. SSoocciiaall SScciieenncceeIInnffoorrmmaattiioonn 16(6): 645–668.

BOURDIEU (1991): LLaanngguuaaggee aanndd ssyymmbboolliicc ppoowweerr. Uredil in uvod napisal B.Thompson; prevedla Raymond in Adamson. Cambridge, Mass: PolityPress.

BRISLIN, R. (1981): CCrroossss--ccuullttuurraall eennccoouunntteerrss, New York: Pergamon.BROWN in LEVINSON (1987): PPoolliitteenneessss:: SSoommee uunniivveerrssaallss iinn llaanngguuaaggee uussee.

Cambridge: Cambridge University Press.CASMIR, F. L. (ur.) (1978): IInntteerrccuullttuurraall aanndd iinntteerrnnaattiioonnaall ccoommmmuunniiccaattiioonn..

Washington D.C.: University Press of America.CICOUREL, A. C. (1982): Living in two cultures: The everyday world of immi-

grant workers. V: UNESCO: LLiivviinngg iinn ttwwoo ccuullttuurreess:: TThhee ssoocciioo--ccuullttuurraallssiittuuaattiioonn ooff mmiiggrraanntt wwoorrkkeerrss aanndd tthheeiirr ffaammiilliieess. Pariz: The UnescoPress, 17–66.

CLIFFORD, J. in G. E. MARCUS (1986): WWrriittiinngg ccuullttuurree. Berkeley: University ofCalifornia Press.

CONDON, J. C. in F. YOUSEF (1975): AAnn iinnttrroodduuccttiioonn ttoo iinntteerrccuullttuurraall ccoommmmuu--nniiccaattiioonn. Indianapolis, Indiana: The Bobbs-Merill Company.

COUPLAND, HOWARD GILES in WIEMANN (ur.) (1991): ““MMiissccoommmmuunniiccaattiioonn””aanndd pprroobblleemmaattiicc ttaallkk. Newbury Park: Sage.

DRUMMOND (1986): Are there cultures to communicate across? An appraisalof the šculture’ concept from the perspective of anthropological semi-otics. V: P. X. Battestini (ur.), GGeeoorrggeettoowwnn UUnniivveerrssiittyy RRoouunnddttaabbllee oonnLLaanngguuaaggeess aanndd LLiinngguuiissttiiccss.. Washington, D. C.: Georgetown UniversityPress, 215–225.

EISENSTADT, S. N. (1989): Introduction: Culture and social structure in recentsociological analysis. V: H. Haferkamp (ur.), SSoocciiaall ssttrruuccttuurree aanndd ccuull--ttuurree. Berlin: Walter de Gruyter, 5–11.

EKSTRAND, Foster, Olkiewicz, Stankovski (1981): Interculture: Some conceptsfor describing the situations of Immigrants. JJoouurrnnaall ooff MMuullttiilliinngguuaall aannddMMuullttiiccuullttuurraall DDeevveellooppmmeenntt 2(4): 269–293.

FAIRCLOUGH (1985): Critical and descriptive goals in discourse analysis...JJoouurrnnaall ooff PPrraaggmmaattiiccss 9: 739–793.

FAIRCLOUGH, (1988): Michel Foucault and the analysis of discourse. CCLLSSLLRReesseeaarrcchh PPaappeerr, {t. 10, Lancaster University.

FOUCAULT, (1984): The order of discourse. V: M. Shapiro (ur.), LLaanngguuaaggee aannddppoolliittiiccss. London: Basil Blackwell.

GRAMSCI, (1981): Culture. V: Tony Bennett et al. (ur.), 193–197.GUDYKUNST, W. B. (ur.) (1983): IInntteerrccuullttuurraall ccoommmmuunniiccaattiioonn tthheeoorryy. Beverly

Hills, CA: Sage.GUDYKUNST, W. B. (1991): BBrriiddggiinngg ddiiffffeerreenncceess:: EEffffeeccttiivvee iinntteerrggrroouupp ccoommmmuu--

nniiccaattiioonn. Newbury Park, CA: Sage.GUDYKUNST, W. B. in Y. Y. aKim (1984): CCoommmmuunniiccaattiinngg wwiitthh ssttrraannggeerrss:: AAnn

aapppprrooaacchh ttoo iinntteerrccuullttuurraall ccoommmmuunniiccaattiioonn. New York: Random House.GUDYKUNST, W. B. in Y. Y. KIM (ur.) (1988): TThheeoorriieess iinn iinntteerrccuullttuurraall ccoomm--

mmuunniiccaattiioonn. Newbury Park, Ca: Sage.GUMPERZ, (1978): The conversational analysis of interethnic communication.

V: E. Lamar Ross (ur.), IInntteerreetthhnniicc ccoommmmuunniiccaattiioonn. Southern Anthropo-logical Society, 13–31.

GUMPERZ, (1982): DDiissccoouurrssee ssttrraatteeggiieess. Cambridge: Cambridge UniversityPress.

GUMPERZ, (1992): Contextualisation revisit ur. V: Peter in Di Luzio (ur.), TThheeccoonntteexxttuuaalliizzaattiioonn ooff llaanngguuaaggee. Amsterdam: John Benjamins, 39–54.

GUMPERZ in TANNEN (1979): Individual and social differences in languageuse. V: C. Fillmore, D. Kempler in W. Wang (ur.), IInnddiivviidduuaall ddiiffffeerr--eenncceess iinn llaanngguuaaggee aabbiilliittyy aanndd llaanngguuaaggee bbeehhaavviioouurr. London: AcademicPress.

GUMPERZ, JUPP in ROBERTS (1979): CCrroossssttaallkk. Southall: National Council forIndustrial Language Training.

HALL (1981): Cultural studies: Two paradigms. V: Bennett et. al. (ur.), 19–38.HALL (1990): CCuullttuurraall iiddeennttiittyy aanndd ddiiaassppoorraa. V: Rutherford (ur.), 222–237.HENLEY in KRAMARAE (1991): Gender, power and miscommunication. V: N.

Coupland et al. (ur.), 18–43.KANDIAH (1991): Extenuatory sociolinguistics: Diverting attention from issues

to symptoms in cross-cultural communication studies. MMuullttiilliinngguuaa10(4): 345–379.

LEVINSON (1979): Activity type and language. LLiinngguuiissttiiccss 17: 365–399.MORAN T. in P. HARRIS (1991): MMaannaaggiinngg ccuullttuurraall ddiiffffeerreenncceess. Houston: Gulf

Publishing Co.MORAN T. in R. RIESENBERGER (1994): MMaakkiinngg gglloobbaalliizzaattiioonn wwoorrkk. London:

McGraw Hill.PARRIS, R. G. (1982): General Introduction. V: UNESCO: LLiivviinngg iinn ttwwoo ccuull--

ttuurreess:: TThhee ssoocciiooccuullttuurraall ssiittuuaattiioonn ooff mmiiggrraanntt wwoorrkkeerrss aanndd tthheeiirr ffaammiilliieess.Paris: The Unesco Press, 1–14.



PETERSON, R. (1979): Revitalising the culture concept. AAnnnnuuaall RReevviieeww ooff SSooccii--oollooggyy 5: 137–166.

PROSSER, M. H. (1978a): Intercultural communication theory and research: Anoverview of major constructs. V: B. D. Ruben (ur.), CCoommmmuunniiccaattiioonnyyeeaarrbbooookk vvoolluummee IIII. New Jersey: ICA-Transaction Books.

PROSSER, M. H. (1978b): TThhee ccuullttuurraall ddiiaalloogguuee:: AAnn iinnttrroodduuccttiioonn ttoo iinntteerrccuullttuurr--aall ccoommmmuunniiccaattiioonn. Washington: Houghton Miflin Company.

ROBERTS in SARANGI (1993): šCulture’ revisited in intercultural communica-tion. V: T. Boswood, R. Hoffman in P. Tung (ur.), PPeerrssppeeccttiivveess oonnEEnngglliisshh ffoorr pprrooffeessssiioonnaall ccoommmmuunniiccaattiioonn. Hong Kong: City Polytechnic.

RUTHERFORD (1990): IIddeennttiittyy:: CCoommmmuunniittyy,, ccuullttuurree,, ddiiffffeerreennccee. London:Lawrence and Wishart.

SAMOVAR, L. A. in R. E. Porter (ur.) (1991): IInntteerrccuullttuurraall ccoommmmuunniiccaattiioonn:: AArreeaaddeerr. Belmont, Ca: Wadsworth.

SAMOVAR, L. A., R. E. Porter in N. Jain (1981): UUnnddeerrssttaannddiinngg iinntteerrccuullttuurraallccoommmmuunniiccaattiioonn. Belmont, Ca: Wadsworth.

SARANGI (1992): Power asymmetries in the study of NS-NNS discourse.^lanek je bil predstavljen na PPAALLAA CCoonnffeerreennccee, University of Gent,Belgija.

SARANGI (1994): Accounting for mismatches in intercultural selection inter-views. MMuullttiilliinngguuaa 13(1/2): 163–194.

SCOLLON in B. K. SCOLLON (1980): LLiinngguuiissttiicc ccoonnvveerrggeennccee:: AAnn eetthhnnooggrraapphhyyooff ssppeeaakkiinngg aatt FFoorrtt CChhiippwweeyyaann. New York: Academic Press.

SCOLLON in B.K. SCOLLON (1983): Face in interethnic communication. V: C.Richards in W. Schmidt (ur.), LLaanngguuaaggee aanndd ccoommmmuunniiccaattiioonn. London:Longman, 157–188.

SELINKER (1972): Interlanguage. IInntteerrnnaattiioonnaall RReevviieeww ooff AApppplliieedd LLiinngguuiissttiiccss10: 209–231.

SHERZER (1987): A discourse-centered approach to language and culture.AAmmeerriiccaann AAnntthhrrooppoollooggiisstt 89: 295–309.

SINGH, JAYANT in MARTOHARDJONO (1988): Communication in a multilin-gual society: Some missed opportunities. LLaanngguuaaggee iinn SSoocciieettyy 17:43–59.

SKUTNABB-KANGAS, T. in R. PHILLIPSON (1983): Intercommunicative andintercultural competence. RRoolliigg--PPaappiirr 28. Roskilde Universitets Center.

STREET, V. (1993): Culture is a Verb: Anthropological aspects of language andcultural process. V: Graddol, Thompson in Byram (ur.), LLaanngguuaaggee aannddccuullttuurree. Clevedon: BAAL and Multilingua Matters, 23–43.

STUBBS (1983): DDiissccoouurrssee aannaallyyssiiss:: TThhee ssoocciioolliinngguuiissttiicc aannaallyyssiiss ooff nnaattuurraall llaann--gguuaaggee. Oxford: Basil Blackwell.

THOMAS, A. (1983): Cross-cultural pragmatic failure. AApppplliieedd LLiinngguuiissttiiccss 4(2):91–112.

THORNTON, R. (1988): Culture: A contemporary definition. E. Boonzaeir in J.Sharp (ur.), KKeeyywwoorrddss. Cape Town: David Philip.

WILLIAMS (1981): The analysis of culture. V: Bennett et al. (ur.), 43–52.WUTHNOW, R., J. D. Hunter, Bergesen in Kurzweil (1984): CCuullttuurraall aannaallyyssiiss::

TThhee wwoorrkk ooff PPeetteerr LL.. BBeerrggeerr,, MMaarryy DDoouuggllaass,, MMiicchheell FFoouuccaauulltt aanndd JJuurr--ggeenn HHaabbeerrmmaass. London: Routledge and Kegan Paul.

Srikant Sarangi


RRAAZZVVOOJJ KKOONNCCEEPPTTAA IIDDEENNTTIITTEETTEE VV AANNTTRROOPPOOLLOOGGIIJJII

êprav je koncept identitete pri{el v antropologijo iz {tevil-nih disciplin, lahko re~emo, da so na ve~ino del vplivale{tudije odnosov med kulturo in osebnostjo, zlasti stali{~e oseb-nost je kultura (personality-is-culture view), ki sta ga razviliMargaret Mead (1928) in Ruth Benedict (1934). Ta dva kon-cepta sta povezali s konfiguracijami obna{anja, ki ga kaèjo innosijo posamezniki, vendar so kljub temu zna~ilne za skupino.Konfiguracije opisujeta kot enotno, stalno zna~ilnost, ki jenelo~ljivo povezana z obna{anjem ljudi iz dolo~ene kulturneskupine. Posameznika oblikuje kultura, kar pomeni, da osebnezna~ilnosti temeljijo na “kulturnem zna~aju”, ki ga pridobi ssocializacijo, na primer tako, da ponotranji sporo~ila, ki priha-jajo skozi razli~ne komunikacijske kanale, in prena{a stalne inprevladujo~e konfiguracije svoje kulture (Levine, 1982).

Te predpostavke so se kasneje razvile v dve smeri glede nadefinicijo odnosa med kulturo in osebnostjo. Anthony F. C.Wallace (1963) trdi, da je psiholo{ka tradicija v antropologijisprejela replikacijsko teorijo (replication theory), ki pred-postavlja, da je razlika med kulturo in osebnostjo zgolj “la`nadihotomija”. Za zagovornike tega stali{~a je kultura “zgolj sub-


Vedrana Spaji}-Vrka{

(De)konstrukcija (de)konstruiranega:

Antropolo{ka in socialna

konstrukcija identitete

jektivni mikrokozmos osebnosti”. Osebnost ena~ijo s ponotran-jenjem kulture, kulturo pa pojmujejo kot projekcijo vseh~lanov dru`be. Da bi razumeli enkratnost dolo~ene kulture, jetreba dolo~iti samo to, kako so porazdeljene osebnezna~ilnosti njenih ~lanov. Na ravni posameznika sta se uvelja-vila dva modela. Prvi je model identiteta-zdravje (identity-health model) (Erikson, 1959), ki pojmuje identiteto kot kohe-renten ob~utek o sebi, subjektiven ob~utek o enakosti inpovezanosti. Drugi je model identiteta-interakcija (identity-interaction model) (Mead, 1934; Goffman, 1959), ki poudarjaosebno predstavo o sebi v povezavi z drugimi in ena~i iden-titeto s socialnim poloàjem.

Razumevanje posameznikove identitete kot dinami~nepsihi~ne kategorije, ki se ustvarja, ohranja in spreminja v inter-akciji z drugimi posamezniki in je odvisna od pozitivnihsocialnih odnosov, je privedlo do splo{no sprejetega mnenja otem, kaj sestavlja identiteto. Richard H. Robbins (1973) pi{e,da individualno identiteto sestavljajo: 1) individualnasamoidentiteta (individual self-identity) ali koncept sebe (self-concept), ki zadeva posameznikovo pojmovanje svoje iden-titete ali sebe; 2) individualna socialna identiteta (individualsocial identity), ki zadeva posameznikovo pojmovanje tega,kako drugi gledajo na njegovo identiteto oziroma kako misli,da gledajo nanj; 3) individualna javna identiteta (individualpublic identity), ki zadeva dejanske predstave, ki jih imajodrugi o dolo~eni osebi, in 4) individualna osebna identiteta(individual personal identity), ki zadeva posameznikovo mnen-je o tem, zakaj je enkraten.

Replikacijski pristop je to konceptualizacijo raz{iril napodro~je kulturne identitete, kar je dalo osnovo za sinhronedistribucijske {tudije osebnosti razredov ljudi, ki so po enistrani znane kot {tudije narodnega zna~aja ali osnovne oseb-nosti, po drugi strani (Mandelbaum, 1953) pa kot {tudijemodalne osebnosti (modal personality). Za Wallacea (1963:105–111) je osnovna osebnost “struktura artikuliranih osebnos-tnih zna~ilnosti in procesov, ki jih lahko nestatisti~nopripi{emo skoraj vsem ~lanom neke kulturno omejene popu-lacije”. Razlika med konceptoma osnovne osebnosti in narod-nega zna~aja je v tem, da je zadnji “omejen na dràvljanemodernih, politi~no organiziranih dràv”. Modalna osebnost paje “osebnost, ki je tipi~na za kulturno omejeno populacijo” inzadeva na primer osebne poteze, ki so najpogosteje porazdel-jene.

S tem v zvezi je treba omeniti, da so skoraj vse konceptuali-zacije osebnosti, pa naj zadevajo posameznika, skupino ljudi alimedkulturne situacije, povezane z uporabo razli~nih projekcij-skih tehnik, zlasti Rorschachovega testa (Rorschach Test), testa



tematske apercepcije (Thematic Apperception Test) in Stew-artovega testa emocionalnega odziva (Stewart EmotionalResponse). Te tehnike sledijo eti~nemu pristopu, ki zadevapozitivisti~no paradigmo in njene sestavine, na primer a prioriteorije in kategorizacije, manipulacije in omejevanje dejstev,posplo{itve na osnovi selekcije resni~nosti itd. Pomen te para-digme za pravilno razumevanje posameznikove identitete bomobravnavala kasneje v tem ~lanku.

Alternativa psiholo{ko usmerjeni replikacijski teoriji, ki poj-muje kulturo kot vsoto osebnosti njenih ~lanov, je organizacij-ska teorija (organization theory) (Wallace, 1963), ki definirakulturo kot vzorce obna{anja, ki jih oblikuje oziroma ustvarjaskupina kot celota. Ta pristop sledi “stari etnografski” in kul-turalisti~ni tradiciji v antropologiji in je povezan z modelomidentiteta-svetovni nazor (identity-world view model) (Red-field, 1952; Hallowell, 1955), ki zadeva antropolo{ki konceptetosa, ki je ohlapno definiran kot “kulturno standardiziran sis-tem organizacije instinktov in emocij” (Bateson, 1936: 118). Tatradicija pojmuje svetovni nazor kot vseobsegajo~ pogled naìvljenje, kot kulturno znanje, ki sestavlja vrsto kognitivnihusmeritev ~lanov neke dru`be (Parsons & Shils, 1952; Geertz,1973). Model identiteta-svetovni nazor predpostavlja, da jeposameznikov koncept sebe nelo~ljiv od koncepta sebe, ki jezna~ilen za njegovo dru`bo in kulturo.

V zadnjih letih so kognitivni antropologi v svojih delih tapristop preoblikovali v kulturni ali ljudski model (cultural orfolk model) (Holland & Quinn, 1991; Ward, 1985) ali ljudskisistem (folk system) (Ogbu, 1974), ki so ga definirali kotna~in, kako ljudje pojmujejo svet, kot vrsto du{evnih predstav,pojmovanj ali prepri~anj, ki vodijo njihove misli, obna{anje indejanja.

Poudarjanje kulturnih modelov ozna~uje korenito spremem-bo v antropologiji. êprav antropologi trdijo, da se njihovaraziskovalna tradicija opira na emi~en pristop (emicapproach), v resnici ve~ina antropologov uporabljaneteoreti~no stali{~e in kvalitativne raziskovalne metode, naprimer terenske {tudije, opazovanje udeleèncev, etnografije inìvljenjske zgodbe kot sredstva opazovalca zunaj skupine, kinaj bi mu pomagala izpolniti kulturne kategorije in muomogo~ila, da interpretira kulturo ~lana znotraj skupine(Headland et al., 1990), ~eprav so dosti bli`je stali{~u ~lana,kot pa je zna~ilno za eti~ne {tudije.

To velja za vse raziskave v dru`benih in humanisti~nihvedah, saj so rezultat socialnih {tudij opisi, interpretacije inrazlage “drugega” preko procesa teoreti~ne konstrukcije, prikaterem podatke izberejo, omejijo, manipulirajo z njihovimmedsebojnim odnosom in jih lo~ijo od njihovega pravega kon-

(De)konstrukcija (de)konstruiranega: Antropolo{ka in socialna…


teksta. Raziskovalec ho~e postaviti predvsem oder za svojepodatke po svojih pravilih. Ko resni~nost spremeni v gradivo,jo lo~i od njenih pravil, zato jo lahko prilagaja kakr{ni koliteoreti~ni manipulaciji. Tega se moramo zavedati zlasti prizahodni interpretaciji nezahodnih kultur.

Nedavna kritika na ra~un objektivnosti in veljavnostipoloàja “zunanjega opazovalca” pri komuniciranju zna~ilnosti“drugega” na osnovi teorije o socialni konstrukciji resni~nosti(Berger & Luckmann, 1966) in Kuhnova razdelitev med for-malno in pravo snovjo preu~evanja v znanosti sta privedli doprodukcije antropolo{kih tekstov, v katerih se svet “drugega”interpretira “skozi njegove lastne o~i”. Barbara Ward (1985)ugotavlja, da so zgodnej{e {tudije neveljavne abstrakcije, sajobravnavajo idealne kulturne vzorce in pravila, medtem ko sodejanski vzorci kompleksni in imajo ve~ razse`nosti. Ni enot-nega kulturnega modela, ki bi bil zna~ilen za dolo~enoskupino. V resni~nosti obstajajo razni zavedni modeli isteskupine, ki v razli~nih situacijah sluìjo razli~nim namenom invplivajo drug na drugega na razli~ne na~ine. Njena klasifikaci-ja se deli na {tiri skupine: 1) neposreden (immediate) alidoma narejen model (home-made model) kulturnega sistemaskupine, kot si ga ta predstavlja; 2) idealni model (idealmodel), ki dolo~a, kaj “bi moralo” biti; 3) model notranjegaopazovalca (internal observer’s model), ki dolo~a subkulturnesisteme skupin, ki spadajo pod isti “kulturni de`nik” (“culturalumbrella”), in 4) model zunanjega opazovalca (externalobserver’s model), ki dolo~a mnenja skupine o kulturnih sis-temih skupin, ki ne spadajo pod isti “kulturni de`nik”. Katerood teh kategorij raziskovalec opazi, je odvisno od tega, kakogleda “nanje”, in od tega, kako “oni” gledajo nanj. Pri tej igriskrivalnice obe strani sodelujeta pri neposrednih (re)konstruk-cijah sebe, ki so posledica njihovega “gledanja skozi o~išdrugega’”. Na koncu je pomemben legitimni poloàj njihovihkonstrukcij, ki da podlago za “dokon~no” resnico o resni~nosti“drugega”. Do tega pride zato, ker znanstvenik ni navaden~lovek ali turist, ki opazuje kulturo “drugega”, temve~ zunanjiopazovalec, ~igar konstrukcije bodo zelo verjetno vplivale nasamo socialno konstrukcijo resni~nosti “drugega”. Sodobnozaupanje v znanost skoraj brez razmisleka spreminjaznanstvene rezultate v “avtorizirane verzije resni~nosti” (Erik-sen, 1993).

Veliko dokazov obstaja o tem, da je znanstveni rasizemprevladal v znanstveni dejavnosti in vplival na upravi~evanjerasnih razdelitev v dru`bi s splo{no sprejetim mitom o nevtral-nih vrednotah znanosti in znanstvenikov. Halford Fairchild(1991: 110) trdi, da na znanstveno znanje vpliva ideologija, saj“izhaja iz perspektive osebe ali skupine, ki generira znanje”, in



dodaja, da raziskoval~eva “(i)deolo{ka pristranost poskrbi zašspremenljivke o okolju’ pri kateri koli znanstveni raziskavi”,se pravi pri vpra{anjih, ki jih zastavi, predpostavkah, ki jihpostavi, dvomljivih konstruktih, na katere se opira, dokazih, kijih zbere, in interpretacijah, ki jih izdela. Podobno tudi RichardH. Thompson (1989: 4) ugotavlja naslednje:

“Razli~ne teoreti~ne strukture so zelo podobne šsvetovnimnazorom’ v tradicionalnem antropolo{kem pomenu izraza.Socialne dejavnike interpretirajo skozi razli~ne vizije inverzije socialnega sveta, ki so zakoreninjene v nekaterihosnovnih predpostavkah o ~love{ki naravi in dru`bi. Tehteoreti~nih predpostavk se podobno kot osnovnih kulturnihpredpostavk zelo trdno drìjo, zelo podobno kot osnovnihkulturnih predpostavk, zato jih je nemogo~e ovre~i z šdej-stvi’, temve~ spreminjajo naravo in pomen teh šdejstev’samih.”

Kako lahko konstruiramo in na koncu vodimo te “svetovnenazore”, dobro razloì Thomas H. Eriksen (1993: 5):

“ê bi vplivni ljudje v dru`bi razvili podobno rasno teorijoo dednih osebnostnih potezah rde~elasih ljudi in ~e bi tateorija dobila socialni in kulturni pomen, bi š{tudijerde~elascev’ iz podobnih razlogov postale podro~jeakademskih raziskav, ~eprav se raziskovalci sami ne bistrinjali, da se rde~elasci relevantno razlikujejo od preosta-lih.”

ê “teoreti~ni svetovni nazori” po eni strani odsevajodolo~ene socialne in ideolo{ke resni~nosti raziskovalcev inznanosti kot celote in ~e po drugi strani vplivajo na socialno(samo)konstrukcijo resni~nosti tistih, ki so predmet raziskave,in torej “nazori” postanejo mo`ni na~rti ne le za socialne rein-terpretacije, temve~ tudi za socialna dejanja, kot zagovarjaThompson, je pomembno, da si ogledamo, kako se v teh “teo-reti~nih svetovnih nazorih” konceptualizirajo oziroma konstru-irajo sodobno socialno razvr{~anje in identitete.

OODD PPLLEEMMEENN DDOO EETTNNII^̂NNOOSSTTII

Do sedemdesetih let so bile glavne kategorije, ki jih jeantropologija uporabljala za socialno razvr{~anje po skupinah,“pleme”, “rasa” in “narod”. Ve~ina {tudij je pri holisti~nemopisovanju kultur skupin uporabljala dvojno strategijo



“mi”/”oni”. Izraz “narod” je bil rezerviran za zahodna ljudstvain je izraàl podro~je “nas”, medtem ko je izraz “pleme”ozna~eval ~love{ke skupine izven ozemlja “nas” in obsegalpodro~je “onih”. “Rasa” je bil vmesni izraz, ki je veljal za “oneizven nas” (podobno kot “pleme”) ali pa za “one znotraj nas”,kar so kmalu rekonstruirali in prenesli na prvi pomen.

Plemena opisujejo kot majhne, izolirane in kulturno homo-gene enote z enostavno socialno organizacijo, za katero sozna~ilni izvirni miti, pomanjkanje zgodovinske zavesti in prvo-bitna ~ustva. Medtem ko naj bi zahodna ljudstva ìvela v naro-dih z velikimi tradicijami, ki so jih imenovali tudi civilizacije,so plemena pojmovali kot socialne kategorije s skromno tradi-cijo, ki so jih vodili iracionalni obi~aji.

Ko so v sedemdesetih letih natan~no pregledali stanjedru`benih ved, so se pojavile kritike vloge, ki so jo antropo-lo{ke teorije imele v kolonialni ideologiji. Kmalu so kritikipokazali, da so bile “plemenske enote” bodisi kolonialna bo-disi antropolo{ka iznajdba. Thomas H. Eriksen (1993: 88) trdi,da mnoga opisana plemena “formalno niso obstajala izvenmi{ljenja etnografa” oziroma kolonialnega upravitelja. Kritiki sopoleg tega dejali, da so bila celo sama imena plemen pogostooznake, ki so jih kolonialne vlade prilepile razli~nim ljudstvomin jih te skupine niso uporabljale, dokler jih kolonialna upravani o tem prepri~ala preko formalnega {olstva, ki je postalonajvplivnej{e sredstvo za prenos kolonialne identitete. Nekateriavtorji so dokazali, da so kolonialne oznake redko ustrezalepredkolonialnim imenom ljudstev. V~asih je dal etnograf imeskupini, ki jo je preu~eval, ~e je bilo njeno upravno imeneprimerno za njegovo analizo homogenih kultur-enot (cul-ture-units). Ronald Cohen (1978: 328) pi{e, da so “terenskiraziskovalci na osnovi svoje izobrazbe, svojih teoreti~nih prob-lemov in razporeditve kulturnih potez na obmo~ju odlo~ali,kdo so in kdo niso Dinka, Tiv, Dogrib, Nuer ali Kanuri”. ê seskupina ni ujemala z raziskoval~evim mnenjem, je ta to“popolnoma ignoriral”.

Te oznake so nedvomno vplivale na samoidentifikacijo~lanov plemena. Ko pleme sprejme konstrukcijo zunanjegaopazovalca, njegovi ~lani (re)konstruirajo svojo resni~nosttako, da ustreza vsiljeni identiteti. Susana B. C. Devalle (1992)ugotavlja, da vsiljevanje konstruirane identitete preko “dehis-torizacije in dekulturacije” (“dehistorization and deculturation”)nezahodnih ljudstev ni le kulturno vpra{anje, saj je bila kon-strukcija kolonialne identitete predpogoj za ekonomsko inpoliti~no prevlado:

“Znanstveni teksti niso vplivali le na poznavanjeresni~nosti, temve~ so pogosto dobili tudi veljavnost v



resni~nosti, ki so jo sku{ali opisati (…). Konstrukta špleme’in šrasa’ sta kot socialni kategoriji postala elementa, s kate-rima je Evropa tako intelektualno kot v upravni praksirekonstruirala del resni~nosti dru`b, ki so pri{le pod njenoprevlado (…). Na koncu so taksonomije dobile mo~ resnice(…). Konstruirane kategorije so bile idealni modeli, ide-ologija, ki je izvirala iz tega stali{~a, pa je bila in je zelokonkretna in funkcionalna (…) pri podpiranju in reproduci-ranju vzorcev razmerij mo~i in pri upravi~evanju {irjenjakulturne hegemonije.” (Str. 26–27.)

Tvorba in nadgrajevanje koncepta “pleme” v antropologijiizvira iz evrocentrizma, ki je v tistem obdobju prevladoval vdru`benih vedah. Z etnocentrizmom lahko razloìmo, zakaj seantropologija v prvi polovici tega stoletja kljub svojiodlo~enosti, da sledi relativizmu in holizmu, ni mogla odtrgatiod premo~rtne evolucijske sheme devetnajstega stoletja.Prepri~anost o upravi~enosti paradigem zahodnega sveta sookrepile dru`bene vede, ki so ustvarile univerzalne standarde~love{kega razvoja s hierarhi~nimi razvrstitvami ~love{kihskupnosti: od “plemen” na najni`jem pa do “zahodne civi-lizacije” na najvi{jem mestu. Zato so “tribalizem” racionaliziraliin upravi~evali po eni strani z evolucionizmom, po drugi pa zdoktrinami modernizacije in napredka. Ta znanstvena ideologi-ja v antropologiji je odsevala v prevladi funkcionalizma inasimilacionizma glede na to, katere kolonialno osnovane kon-strukcije “drugega” naj bi bile “normalni produkti modernizaci-je” in naj bi dopu{~ale dobrohotne terminolo{ke konstrukcije,kot so na primer “kulturna sprememba” in “kulturni stik”.

Zaradi dru`benih in politi~nih gibanj v {estdesetih letih sose antropologi za~eli ukvarjati z urbanimi temami “razvitegasveta”, za katere so bili njihovi tradicionalni izrazi, koncepti,kategorije, teoreti~ni pristopi in raziskovalne metodeneprimerne. Ko so se pojavile nove socialne konstrukcije iden-titete med “drugimi med nami”, so jih najprej obravnavali kotprvobitne, rasne navezanosti in jih takoj ocenili za “socialneanomalije”, ki so grozile fiktivnemu projektu modernizma.Pogosto so jih ozna~ili kot regres v tribalizem in iracionalna~ustva krvi in skupnega izvora, ki bodo uni~ila velike tradicijein enotnost naroda, pa tudi racionalna na~ela zahodne civi-lizacije. Zato so se v tistih letih mnogi dru`boslovci inantropologi pridruìli demokrati~nim silam, pisali o obstoje~ihovirah za popolno asimilacijo in poudarjali na~elo enako-pravnih mo`nosti kot predpogoj za kulturno in politi~no inte-gracijo. Ker so asimilacijo {e vedno pojmovali kot “naraven”proces socialnega razvoja, njene neuspe{nosti niso povezovaliz globoko strukturalno neenakopravnostjo in so namesto tega



govorili o “rasnih predsodkih” in “stereotipih” ali pa poudarjalivlogo “kulture revnih” in “kulturne inkapsulacije” (“culturalencapsulation”) skupin, ki se niso asimilirale. Ta strategija“pripisovanja krivde `rtvi” (Thompson, 1989) je bila skrajnastopnja absurdnosti asimilacionizma, kot so ga predstavljali vteoriji in socialni politiki, saj so predlagali dru`bene in kul-turne spremembe, ne da bi se ukvarjali s strukturalnimi osno-vami za vztrajno prvobitno kulturno raznolikost in prenovo vsodobnem svetu.

Kategorizacija in konceptualizacija socialnega razvr{~anjater identitete “nas” in “onih” v antropologiji sta se spremenili{ele takrat, ko se je gibanje iskanja korenin (search-for-roots)bele nevladajo~e populacije pridruìlo “rasnim” gibanjem nazahodu. Kmalu so uvedli koncept etni~nosti kot kategorijesocialnega razvr{~anja in identifikacije, ki je imel enak pomenkot zgodnej{i koncepti rase, razreda, religije in naroda. Ko soizraz ustvarili v znanosti in ga prenesli na ve~kulturno in kom-pleksno organizirano dru`bo, je za~el vplivati na novesocialne (re)konstrukcije identitet kot etni~nih identitet. To jeozna~ilo za~etek procesa inter(re)konstrukcije teorije inresni~nosti etni~ne identitete. ê so na za~etku socialni proce-si spodbudili nastanek antropolo{ke konstrukcije etni~nosti, jesedaj antropologija dajala nov polet svojim socialnim (re)kon-strukcijam. êprav so nekateri avtorji {e vedno raje uporabljalikoncept “plemena” in se pritoèvali nad neenotnostjo sodob-nih dru`b (Schlesinger, 1992), je etni~nost tako nepri~akovanohitro zmagovala v bitki, da se je kmalu pojavila kot pozitivnonabit koncept, ki je pomagal pri definiciji postmodernih social-nih procesov. S tak{nim pomenom so “etni~nost” kmaluizvozili v nezahodne dru`be kot teoreti~no sredstvo za(re)konstrukcijo prej{njih “plemenskih” identitet teh dru`b.Zato je kmalu prevladalo prepri~anje, da zahodnega svetaprvotno niso naseljevali posamezniki oziroma narodi in danezahodnega sveta prvotno niso naseljevala plemena, kot smomislili prej, temve~ etni~ne skupine oziroma etni~ne organi-zacije. Etni~nost in etni~na identiteta je postala tako mo~naprednostna socialna in kulturna tema, da “danes vidimo celot-no šindustrijo’, ki je v slu`bi tega koncepta” (Devalle, 1992:25).

Z antropolo{kim premikom od homogenih kulturnih enot kdinami~nim, interaktivnim in kulturno razli~nim socialnimsituacijam, kjer etni~nost ozna~uje za~etek, kulturni pluralizempa konec znanstvenega udejstvovanja, se je za~elonepretrgano iskanje novih teoreti~nih pristopov in nove kate-gorizacije. Etni~nost obravnavajo na dva na~ina. Na ravnidru`be obstajajo pluralne socialne teorije, zlasti konfliktneteorije ter teorije akulturacije, mnogotere identitete in multikul-



turalizma (Gordon, 1964; Novak, 1979; Spindler & Spindler,1990). Teorije akulturacije poudarjajo dialog in pogajanje medprevladujo~imi in manj{inskimi skupinami v ve~kulturnidru`bi, zato jih razumejo kot nasprotje asimilacionizmu,~eprav so nekateri pristopi, ki zastopajo postopno prilagoditevve~inski kulturi, in ne obratno, {e vedno globoko zakorenin-jeni v tem, ~emur bi lahko rekli “dobrohoten asimilacionizem”.Medtem ko nekateri avtorji menijo, da lahko z “etni~nostjo”reinterpretiramo svet, drugi obtoùjejo “novo ma{karado” intrdijo, da je teoreti~ni in raziskovalni premik v dru`benihvedah ter v vladni politiki od “rase” ali “plemena” do“etni~nosti” in “multikulturalizma” (preko asimilacije) zgolj“vrsta ideolo{kih sprememb znotraj ponovne vzpostavitvehegemonije” (Lepervanche, 1980: 25).

Na ravni etni~ne skupine se analize ukvarjajo predvsem zvzroki za etni~ni fenomen in s strategijami, s katerimi skupineohranjajo in spreminjajo etni~no identiteto in se etni~no revi-talizirajo. êprav je antropologija pomagala pri razlagi mnogihvpra{anj na tem podro~ju, se raziskovalci {e niso sporazumeliglede narave etni~nosti in dejavnikov, ki vplivajo na komplek-sne oblike etni~nega preporoda (Thompson, 1989). Postmod-erni kriti~ni pristopi (Aronowitz & Giroux, 1991) poudarjajo,da sta vztrajna socialna neenakopravnost po eni strani inretorika enakopravnosti po drugi strani glavna vzroka zasodobni etni~ni preporod. Teorije prvobitnega ~ustva trdijo, daje “povratek” h globoko zakoreninjenim ~ustvenim vezemodziv na povr{ne, odtujujo~e identitete, ki nam jih vsiljujejodràva, razred oziroma poklic; te vezi pojmujejo bodisi kotbiolo{ko dolo~ene (Isaacs, 1975) bodisi kot proizvod socio-zgodovinskega in politi~nega konteksta (Geertz, 1973).Biolo{ke dejavnike poudarja tudi socio-biolo{ka teorija (vanden Berghe, 1981), ki trdi, da vsa ìva bitja pove~ujejosamozanimanje in so zato nagnjena k vrstni selekciji ali knepotizmu. Wallersteinova teorija kapitalisti~nega svetovnegasistema (Wallerstein, 1980) zagovarja stali{~e, da je etni~nostdel globalne socialne razslojenosti in rezultat kapitalisti~nesvetovne ekonomije, ki je paralizirala razdelitve med sredi{~emin obrobjem, zato da bi zagotovila dobi~ek. Nathan Glazer inDaniel P. Moynihan (1975) trdita, da je etni~nost pomembnaza manj{inske skupine zaradi strate{ke mo`nosti, da za{~iti nji-hove socialne, politi~ne in ekonomske interese, in da je kul-turna vsebina etni~nosti zgolj sredstvo za doseganje teh ciljev.Ta model lahko primerjamo s primeri, ki poudarjajo tek-movanje za pi~la sredstva (competition over scarce resources)(Despres, 1975) in s teorijo racionalne izbire (Banton, 1967).

Vse te modele so izoblikovali zahodni znanstveniki. Donedavnega smo vedeli zelo malo o tem, kako so te teorije



spremenili nezahodni antropologi in drugi dru`boslovci “svetav razvoju” ali “nerazvitega sveta”, {e manj pa o njihovihizvirnih prispevkih h konceptu etni~nosti. Nismo vedeli, ali sonjihovi modeli oziroma spremembe vplivali na zahodne teo-reti~ne (re)konceptualizacije etni~nosti. Devallova (1992: 45)navaja nekatere “avtorje iz nerazvitega sveta”, ki so oblikovaliizzivalno alternativno civilizacijsko teorijo etni~nosti “ljudstev,ki prihajajo v ospredje”. Po mnenju tega pristopa so etni~nagibanja v “nerazvitem svetu” v osnovi preporodna in narod-noosvobodilna postkolonialna gibanja, ki izraàjo “civilizacij-ske alternative na osnovi zavesti, ki jo ima ljudstvo ozgodovinski globini svojega kolektivnega socio-kulturnegastila”.

Dejstvo, da se raziskovalci ne strinjajo o naravi in izvoruetni~nosti v sodobnem svetu, daje prosto pot razlagam, ki seopirajo na geneti~no naklonjenost k “novi ideolo{ki ma{kara-di”, ki naj bi si jo izmislili zato, da bi obdràli ekonomski,socialni in politi~ni status quo. Kljub splo{ni zavesti o kontek-stualni naravi etni~nosti se ve~ina analitikov ukvarja s kulturni-mi simboli in kognitivnimi vidiki etni~nosti kot s tipi~nimantropolo{kim pristopom in preu~uje subjektivne, kognitivnein vidne vidike fenomena, kot predlaga Fredrik Barth (1969).

Za Bartha so “etni~ne skupine kategorije pripisovanja inidentifikacije akterjev samih in imajo zato zna~ilnosti orga-niziranja interakcije med ljudmi” (str. 10). Etni~no pripisovanjeklasificira osebo glede na njeno “osnovno, najsplo{nej{o iden-titeto, ki naj bi jo dolo~ala njen izvor in okolje” (str. 13). Prip-isani status lahko damo skupni zgodovini, jeziku, religiji,ozemlju, ìvljenjskemu stilu itd. O vsebini se da pogajati, saj jeza vztrajnost etni~nosti pomembno ohranjanje etni~ne meje, naprimer dihotomizacija med “~lani” in “zunanjimi opazovalci”:

“Kulturne zna~ilnosti, ki ozna~ujejo mejo, se lahko spre-menijo, spremenijo pa se lahko tudi kulturne zna~ilnosti~lanov in celo organizacijska oblika skupine – vendar panam povezana dihotomizacija med ~lani in zunanjimi opa-zovalci omogo~a, da natan~no dolo~imo naravo tepovezave…” (str. 14).

Na podlagi teze, da ohranjanje ni odvisno od “objektivnihrazlik” med skupinami, temve~ od samoidentifikacije ~lanovskupine s pripisanimi kategorijami in od njihove zvestobe temkategorijam, so mnogi antropologi sklepali, da je etni~nostemi~na kategorija pripisovanja, ki ni povezana z vidnimi kul-turnimi potezami ali mejami. “Nekdo je Lue,” pi{e MichaelMoerman (1965: 1219), “zato ker v to verjame in samega sebeimenuje Lue in deluje na na~in, ki potrjuje njegovo luev{~ino.”



To stali{~e poudarja tudi George DeVos (1972: 442), ki trdi, daje “to, kar sestavlja etni~no identiteto, subjektivna simboli~naraba katerih koli vidikov kulture, ki razlikujejo neko skupino zenkratno kombinacijo razlo~evalnih zna~ilnosti”.

Pojmovanje etni~nosti kot emi~ne kategorije pripisovanja naosnovi selekcije kulturnih diakriti~nih znakov pomeni, da semorajo analize in razlage vztrajanja in sprememb etni~neskupine, zlasti oblikovanja etni~ne identitete, osredoto~iti nadinami~ne in inovativne vidike ohranjanja in rekonstrukcijekulturnih meja (Cohen, 1978). Analiza in razlaga morata pojas-niti {e dve temi: pripisovanje ter mo`nost spreminjanja kul-turnih potez, ki kaè na selekcijo. Analiza skupinskih kul-turnih simbolov in njihovih kognitivnih korelatov ne zado{~aza razlago teh dveh tem. Potrebujemo obse`no analizozgodovinskega, politi~nega in socio-kulturnega kontekstaetni~nosti dolo~ene skupine, pa naj gre za ohranjanje, spre-membo ali obnovo etni~nosti.

Kar zadeva pripisovanje, je pri subjektivnem pristopusamopripisovanje ali samoidentifikacija z etni~nimidiakriti~nimi znaki skupine odlo~ilnega pomena za obstojetni~ne skupine. Pred nekaj leti je Michael Novak (1979), nakaterega je vplival Claude Levi-Strauss, napisal o razliki medposameznikovo identiteto v njegovih lastnih o~eh inposameznikovo identiteto v o~eh drugih naslednje:

“Ob~utek lo~ene identitete je deloma povzro~en od zunaj.Tega, da sem katoli~an in Slovak, se zavem zaradi dejanjdrugega. Precej zadovoljen bi bil, ~e bi drugi imeli mojoidentiteto za tako samo po sebi umevno, za tako normalnoin resni~no, da mi nikoli ne bi bilo treba biti nespro{~en”(str. 22)

[e vedno vemo zelo malo o odnosih med tema dvemaidentitetama. Najve~krat se slepimo, da je “etnogeneza” gladkopotekajo~ proces etni~nega samooblikovanja, ki se za~ne inizvr{i “od znotraj” kot proizvod nekak{nih biolo{kih potreb. Vresnici pa se etni~ni procesi odvijajo v svetu, ki je globalno(samo)strukturiran glede na medsebojne odnose in odvisnostzaradi pretoka informacij, {irjenja znanstvenih in kulturnihiznajdb, vpliva “duha na{ega ~asa”, ki ga delno uveljavljajomednarodna sredstva in organizacije, in zaradi kulturnih,ekonomskih in politi~nih omejitev, ki jih postavljajo prevladu-jo~e dràve na svetu. Etni~na identiteta ni bila spodbujenaoziroma ustvarjena ex nihilo, izolirano od drugih skupin, kotpristen proizvod zgodovinskega “duha” skupine. “Gledanjeskozi o~i drugega” ni zgolj samozadostna metafora ali opisnaznanstvena kategorija. Danes ima skoraj normativno vrednost



pri procesu oblikovanja posameznikove zunanje in notranjepodobe. Zato je treba analizo raz{iriti in vanjo vklju~iti medse-bojno delovanje vidikov skupinske identitete, na primer kon-cept sebe, socialno identiteto in javno identiteto, ki imajopomembno vlogo pri procesih etni~nega ohranjanja, spremin-janja in ustvarjanja. Tudi ~e ne sprejmemo teh izrazov, jelahko razlikovanje med vidiki pripisovanja etni~ne identitete,na primer “mi, kot se vidimo sami”, “mi, kot mislimo, da nasvidijo drugi” in “mi, kot nas dejansko vidijo drugi”, pomembenkorak naprej pri kontekstualizaciji etni~nosti.

Obravnavati moramo tudi subtilne strategije vsiljenegaetni~nega pripisovanja in manipulacije z etni~nostjo, tako od“znotraj”, iz skupine, ki sledi lastnim interesom, kot od“zunaj”, kot sredstva (re)konstrukcije prevlade in asimilacije.Nekateri avtorji predlagajo, naj etnozgodovino raziskujemo kotideologijo, ki je prilagojena zadovoljevanju sodobnih potreb(Eriksen, 1993). Ukvarjati se moramo tudi z etni~nim pripiso-vanjem, ki ga skupini vsilijo od “zunaj” in ga ne odklonijo leposamezni ~lani, temve~ skupina kot celota.

Koncept selekcije je povezan s konceptom pripisovanjaetni~nih diakriti~nih znakov. ê je etni~na skupina v svetumedsebojne odvisnosti odvisna od samopripisanih kategorij, jeodlo~ilnega pomena to, kdo naredi selekcijo, kako, za koga ins kak{nimi nameni. Ali obstaja razlika med selekcijami, ki jihnaredijo za etni~no ohranjanje, spremembo ali etni~ni pre-porod? “Ni enega samega, enotnega procesa etnogeneze,”pravi Rosens (1991: 149) in to verjetno velja za vse etni~neprocese, ne le za ustvarjanje. Kak{na je na primer razlika medetni~no revitalizacijo in iznajdbo procesov etni~nosti? Zakajdolo~ene skupine v dolo~enih obmo~jih raje izberejo dolo~enevidike oblikovanja etni~nosti, druge vidike pa odklanjajo? Aliso razlike med etni~nimi procesi v zahodnih in nezahodnihdru`bah tako pomembne, da lahko govorimo o dveh razli~nihsvetovih? Kateri od njiju smo “mi” in kateri so “oni”?

OODD NNAACCIIOONNAALLIIZZMMAA DDOO DDRR@@AAVVLLJJAANNSSTTVVAA

To niso retori~na vpra{anja. Ko so “odkrili” etni~nost, so jomnogi sprejeli kot izraz, s katerim lahko definiramo tako “nas”kot “one”, saj se vse socialne skupine na tak{en ali druga~enna~in zavedajo svojega “izvora”.

Nekateri antropologi trdijo, da se je s premikom od pleme-na k etni~ni skupini kot osnovi za socialno konstrukcijo iden-titete na zahodu relativizirala dihotomija “mi”/”oni”, “keretni~ne skupine za razliko od šplemen’ o~itno obstajajo med



šnami’ prav tako kot med šdrugimi’” (Eriksen, 1993: 98).Eugeen Rosens (1991: 14) trdi, da so etni~ne razdelitve hori-zontalne in da ustvarjajo socialno enakovrednost, ne pa hie-rarhije. Enakovrednost zadeva pravico do kulturne razli~nostikot enega najvi{jih humanisti~nih na~el na{ega ~asa. ê jehegemonizem prila{~anja manj{in v osemnajstem in dvajsetemstoletju spremljal evrocentrizem v humanisti~nih in dru`benihvedah, kot pravi Anouar Abdel-Malek (Devalle, 1992: 35), alipotem kulturni relativizem in poudarjanje etni~nosti v sodobniznanosti odsevata demokratizem poznega dvajsetega stoletja?

Da lahko odgovorimo na to vpra{anje, moramo razumeti,kako sta etni~na skupina in etni~nost povezani z glavnimi delive~jih in kulturno kompleksnih politi~nih enot, kot so narodnedràve (nation-states), saj “narod-nost [in ne etni~nost] šveljaza’ najbolj splo{no veljavno vrednoto v politi~nem ìvljenjuna{ega ~asa” (Anderson, 1991: 3).

Do poznih osemdesetih let se antropologija skoraj niukvarjala s tem vpra{anjem. Eriksen (1993: 97) govori v temkontekstu o tem, da se je antropologija tradicionalno rajeukvarjala z “omejenimi” lokalnimi skupnostmi, v katerih so~lani tesno povezani. V zgodnej{ih antropolo{kih analizah sovelike politi~ne enote upo{tevali samo kot {ir{i kontekst skup-nosti, kot “zunanje gibalo, ki vpliva na lokalne pogoje”. Na torazlago se verjetno ne gre zanesti, saj ve~ina etni~nih skupin,ki jih antropologi opisujejo po “obdobju” “plemenskih skup-nosti”, ne spada v kategorijo “omejenih skupin”. Te`ko imamona primer Slovane, ~rnce, Italijane ali [pance v ZDA za “ome-jene skupnosti”, vendar mnoge {tudije etni~nih skupin naravni posplo{itve uporabljajo prav ta pristop.

Izraz “narod” so v antropologiji uporabljali z dvemapomenoma. V zgodnej{ih delih so ga definirali kot ve~jo,prete`no enotno kulturno enoto, ki naj bi bila podobnaetni~nim skupinam in plemenom. Eriksen (1993: 98) navaja I.M. Lewisa, ki trdi, da ni razloga, da bi razlikovali med “ple-meni”, “etni~nimi skupinami” in “narodi”, saj se med seboj raz-likujejo le po velikosti, ne pa po strukturalni sestavi ali delo-vanju. Ta pristop so pred nekaj desetletji najpogosteje uporab-ljali v {tudijah kulture in osebnosti narodnega zna~aja. Doklerje v teoriji in politiki prevladoval asimilacionizem in so narod-no dràvo pojmovali kot neproblemati~no in nepogre{ljivosredstvo za kulturno homogenizacijo, je bil izraz “narod” brezvrednosti oziroma je imel prej pozitivno vrednost.

Ko so v sedemdesetih letih priznali kulturni pluralizem inetni~nost, so za~eli razlikovati med “narodom” in “nacionaliz-mom” na eni strani ter “etni~no skupino” in “etni~nostjo” nadrugi strani na osnovi notranje kompleksnosti in politi~nihzahtev:



“Izraza šnarodnosti’ v njegovem ozkem pomenu ne moremorazlikovati od etni~nosti. V {ir{em pomenu pa besedi šna-rod’ in šnarodnost’ zelo pogosto zaobjemata skupinerazli~nega izvora, ki so dosegle neko obliko politi~ne enot-nosti.” (DeVos, 1972: 439.)

Na te spremembe je vplival {e neki drug dejavnik. Vza~etku osemdesetih let so se dru`boslovci in antropologiza~eli zanimati za novi koncept naroda kot ideolo{ke kon-strukcije in ga lo~ili od “etni~nosti”. Benedict Anderson (1983)je objavil knjigo o narodu kot “nami{ljeni skupnosti” (“imag-ined community”), Ernest Gellner (1983) je skoval izraz“izmi{ljena skupnost” (“invented community”), medtem ko jeHobsbawm (Hobsbawm & Ranger, 1983) obravnaval “psevdoskupnost” (“pseudo-community”). Vsi trije so narod pojmovalikot moderno postdinasti~no politi~no konstrukcijo, ki netemelji ve~ na sorodnosti, temve~ na pravkar uvedeni legitim-nosti dràvnostne etni~nosti. Avtorji, ki pravijo, da je treba raz-likovati med “narodom” in “etni~no skupino” (Eriksen 1993:99), imajo pri tem v mislih prav odnos do dràve.

Kot pri etni~nosti se ve~ina novej{ih antropolo{kih {tudijnarodov ukvarja s procesi geneze naroda (nation-genesis)(nekateri avtorji imajo raje izraz “etnogeneza naroda”) alitvorbe narodne dràve preko nacionalizma (Forsythe, 1985;Hobsbawm, 1994; Eriksen, 1993; Rosens, 1991). Gellner (1983:1), ki je eden od najvidnej{ih zagovornikov tega pristopa,pravi: “(N)acionalizem je v prvi vrsti politi~no na~elo, pokaterem se morajo politi~ne in narodne enote ujemati.” Procestvorbe naroda v dolo~enem ljudstvu je odvisen od socialnekonstrukcije in prenosa homogene dràvnostne identitete, ki jepodobna etni~ni, ter od upravi~enosti dràvnostnega na~ela,kar je prvi pogoj za narodno mobilizacijo. Do homogenizacijedràvnostne identitete ljudstva pride preko uporabe strategijkulturne oziroma politi~ne vklju~itve in izklju~itve, na katerivpliva kombinacija zna~ilnosti ustvarjanja etni~nosti in asimila-cionizmov glavne skupine. To dvojnost poudarja Anthony D.Smith (1990: 13), ki pi{e: “Mnogi moderni narodi (…) sonastali okrog prevladujo~ega šetni~nega jedra’, ~igar vrednote,tradicije, miti in simboli so dali razlo~evalne oblike in gonilnesile za kasnej{e izpopolnitve naroda.”

Enotno “etni~no jedro” se ustvari bodisi iz obstoje~ih bodisiiz izmi{ljenih kulturnih oblik, odvisno od tega, kako doje-mamo tvorbo naroda, zgodovine ljudstva in dejanskih spre-menljivk v njegovi kulturi. V obeh primerih so neizogibneselekcija, (re)konstrukcija in (re)interpretacija resni~nega inizmi{ljenega. Te omogo~ijo homogenizacijo kulture in njeno



povezavo s preteklostjo, kar je osnova za politi~no enotnost,poleg tega pa potrdijo njeno enkratnost v odnosu s kulturamidrugih ljudstev. Konstrukcija “nas” gre z roko v roki s kon-strukcijo “onih skozi na{e o~i”. Dihotomija obsega selekcijo,(re)interpretacijo oziroma iznajdbo “izvirnega” jezika, sve-tovnih nazorov in religije, obi~ajev in dràvnostnih simbolov.

Kak{ne posledice ima ta “izmi{ljenost nacionalizma” za kul-turno raznolikost ljudstva, pa naj bo ta lokalna ali regionalna,jezikovna ali religiozna, etni~na itd., ob{irno prikaè Devallova(1992: 20–21):

“Pri dràvnostnem pojmovanju naroda dràva in narod nakoncu postaneta eno, šnami{ljena skupnost’, ki ne upo{tevaraznih narodov, identitet in zgodovin, ki jih morda zaobje-ma. Da ohranimo to pojmovanje narodne dràve, moramoneprestano poudarjati, da obstaja le en moèn kulturnimodel, ena zgodovina, en jezik, en socialni projekt. Dràvalahko raznolikost kve~jemu štolerira’, vendar je ne sprejmepopolnoma. Pri prizadevanju, da bi vsilila konstruirano na-rodno identiteto, uporablja dve na videz protislovni strategiji.Po eni strani podcenjuje kulturno pluralnost v imenu šnaro-dne integracije’. Po drugi strani pa poudarja razlike na šras-ni’, etni~ni ali kulturni osnovi in z njimi krije protislovja, kinastajajo zaradi prevlade, razrednih odnosov in konfliktovter resni~ne narave socialnih bojev, in ohranja specifi~nena~ine izkori{~anja… V tem kontekstu ohrani kulturnoraznolikost kot muzejski eksponat (…), ki je izoliran odsocialne resni~nosti in zato ne{kodljiv. Dràva si prisvajaizraze kulture nadzorovanih delov in jih sku{a v spremenjeniobliki vklju~iti v svoj diskurz narodne enotnosti.”

“Izmi{ljenost” poudarja mo`nosti za manipulacijo dejstev infikcije. Boyd C. Shafer (1955: 7) trdi, da je nacionalizem “spre-menljiva kombinacija prepri~anj in pogojev”, od katerih sonekateri miti, ki “se lahko ohranjajo in postanejo ne res,temve~ resni~ni”. Miti lahko zadevajo ozemlje, nekatere skupneizvirne kulturne zna~ilnosti, suvereno vlado, zgodovino, sosed-nja ljudstva itd. V antropolo{ki in podobni literaturi o naciona-lizmu je mit najpogostej{a tema (Hobsbawm & Ranger, 1983;Hobsbawm, 1994; O’Neil, 1990; Eriksen, 1993; Anderson, 1983;Colls & Dodd, 1986; Vaziri, 1993), verjetno zaradi svoje bogatesimbolike. Daniel O’Neil (1990) opisuje tri sestavne miteirskega nacionalizma, ki so imeli vlogo v gibanju za irskoneodvisnost na prelomu stoletja: mit o zlati dobi, ki izraàidejo o irski prvotni kulturi; mit o samo`rtvovanju, ki so gaizdelali zato, da bi legitimizirali pripravljenost Ircev, da umrejoza svoj narod, in mit junaka, ki so ga konstruirali zato, da bi



izrazili kult irskega velikega moà. Veli~ina, plemenitost,juna{tvo, slavna preteklost in samo`rtvovanje za skupno stvarso motivi, ki so skupni narodnim mitologijam.

Toda miti niso to, kar je nacionalizmu omogo~ilo ustvaritinarod. So le del uporabe kompleksne konstrukcije, ki jegloboko zakoreninjena v dejstvih. Ta dejstva so neko~ zadevalapotrebo vzpenjajo~ega se razreda po skupnem (narodnem) trguin po ukinitvi kraljevske mo~i. Novej{i modeli razlage ponavadipoudarjajo problem prevlade in zatiranja. Liesbet Hooghe (1990)pi{e o sodobnih modelih, ki so se razvili na tem podro~ju.Neenak model (uneven model) definira nacionalizem kot oblikoboja ljudstva, ki se ho~e osvoboditi {ir{ih zatiralskih struktur.Model sredi{~e-obrobje (center-periphery model) razlaga, daneenaka razporeditev politi~ne mo~i med sredi{~em in obrob-jem povzro~a nacionalizem na strani obrobja. Nekateri avtorjitrdijo, da je pojav nacionalizma lahko odziv na izolacijo (kot primodelu sredi{~e-obrobje) ali pa na preveliko integracijo (kot vprimerih centralizacije mo~i).

S tem bi lahko razloìli izvor nacionalizma v biv{ih ve~na-rodnih komunisti~nih dràvah, v katerih so bili centralisti~ni inideolo{ko konstruirani nadnarodni dràvni projekti “resni~nihskupnosti bratstva in enotnosti” desetletja mo~no odvisni odzatiranja nasprotujo~ih narodnih, religioznih in individualnihglasov. Mnoge od teh dràv so na zahodu imeli za “narodne”dràve, sestavljene iz kulturno razli~nih “etni~nih skupin”. Zatoso jih sprejemali ne kot politi~ne iznajdbe na osnovi kulturnein narodne nepovezanosti ljudstva, temve~ kot dejstva, ki sojih racionalizirali in upravi~ili do tak{ne mere, da so popolno-ma konstruirali raven resni~nosti.

Preko te nepovezanosti lahko bolje razumemo naravopostkomunisti~nih nacionalizmov. V zadnjih letih so nekateriavtorji predlagali, naj bi obravnave o “nami{ljenih” oziroma“izmi{ljenih skupnostih” odsevale zgodovino in tradicijo ljudst-va in razlikovale med “izmi{ljenimi” in “resni~nimi” tradicijami(Hobsbawm & Ranger, 1983). Devallova (1992: 19–20) trdi, daje Andersonova definicija neprimerna za “tiste vidike kolek-tivne identitete, ki niso nami{ljeni, temve~ so nastali v teku~asa”, saj je povezanost “osnova za izoblikovanje kolektivneidentitete, kot jo ljudje doìvljajo”. Pogosto zaobjema kombi-nacijo ozemlja z dràvnostno tradicijo, jezikom, obi~aji itd.Nepovezanost teh tradicij zaradi komunizma, ki je na primerpotla~il osnovne pravice ljudstev in posameznikov, ter njihovezahteve po demokraciji so notranji dejavniki, zaradi katerih sopostkomunisti~ni nacionalizmi tako kompleksni in specifi~ni.

Ti orisi kaèjo, da je nacionalizem, odkar se je prvi~ pojavilv zahodni Evropi, dobil ve~ obrazov ne le na osnovi mitov,fikcij in prepri~anj, temve~ tudi na osnovi zgodovine politi~ne



samoidentifikacije ljudstva ter zatiranja in bolj ali manj zavest-nega in organiziranega upora proti zatiranju. Ker so antropolo-gi poudarjali le en model nacionalizma in izkori{~ali le enegaod njegovih sestavnih elementov, namre~ mitologijo, so(ponovno) ustvarili meje med zahodom in drugimi deli sveta vskladu s povojnim statusom quo svetovnega reda. Ta novadihotomija “mi”/”oni” odseva v dejstvu, da zahodni naciona-lizem redno obravnavamo glede na njegovo preteklost,medtem ko nezahodni nacionalizem obravnavamo glede nasedanji poloàj postkolonialnih in postkomunisti~nih dràv.Razlika v znanstveni obravnavi teh “dveh vrst nacionalizma” nile v odsotnosti zgodovinske distance, “zaradi katere so stvarivideti manj{e in privla~ne” na zahodu, na nezahodnemobmo~ju pa so “mote~e” in “prevratni{ke”, temve~ tudi vizku{nji druge svetovne vojne ter vplivu povojnega svetovnegareda in njegovih trdnih meja dràv in interesnih podro~ij, ki sonas jih nau~ili videti.

Prepri~anje, da nacionalizmi v zahodnih dràvah pripadajopreteklosti, je zakoreninjeno v ideolo{ki pristranosti, ki izviraiz konceptov civilne dràve in civilne dru`be ter najnovej{egakoncepta socialne dràve, ki definirajo ljudstvo(a), ki ìvi(jo)znotraj dràvne meje, kot dràvljane z enakimi pravicami indol`nostmi, ne glede na njihov narodni oziroma etni~ni izvor,raso, religijo itd. (Turner, 1990). Kar zadeva naravo dràvljanst-va, lahko opazimo, da nekateri dràvljani niso le dràvljani,temve~ tudi etnije ali ~lani (narodnih) manj{in. “Polnopravni”dràvljani so samo tisti, po katerih se imenuje dràva, oblikuje{olstvo, na~rtuje kultura, interpretira dràvna zgodovina,uporabljajo kulturni simboli itd. Spadajo h glavni skupini,katere samoidentifikacija ni povezana z etni~nimi pojmi. Gor-don (1964: 5) to vpra{anje povezuje s pojavom “ribe, ki nikoline odkrije vode”:

“Beli protestantski Ameri~an se redkokdaj zave dejstva, dasploh ìvi v skupini. On ìvi v Ameriki. Preostali ìvijo vskupinah.”

ê upo{tevamo to dejstvo, se lahko vpra{amo, kaj pravza-prav pomeni, da so dràvljani zvesti dràvi na osnovi politi~noin pravno “nevidnih razlik” ter na osnovi narodnih simbolov,kot so narodni jezik, kultura, zgodovina, {olstvo in celomitologija. DeVos (1972: 443) trdi, da so dràvljanstva zahod-nih dràv “asimilativni koncepti, ki dolo~ajo narodno identite-to”. Dokazi za rasizem, etnocentrizem (ki ni prava beseda, sajse izraz “etni~en” uporablja za manj{ine ali za drugotne deledru`be), nasprotujo~e identitete (Fordham & Ogbu, 1986),socialno razslojenost in neenakopravnost na osnovi etni~nosti,



ki je povzro~ila nastanek “etnorazredov” (Smith, 1983), dodat-no zapletajo debato o nacionalizmu proti dràvljanstvu.

SSKKLLEEPP

ê dru`bene vede in antropologija teh vpra{anj {e neupo{tevajo popolnoma, ali lahko predpostavljamo, da zahodnedràve nimajo nacionalisti~nega naboja, medtem ko ga neza-hodne dràve imajo? In nasprotno, ali lahko predpostavljamo,da se je nacionalizem na zahodu (re)konstruiral preko subtil-nih strategij narodnega ohranjanja in narodne samoza{~ite,povezanih z na~eli civilne dru`be, in da znanost {e ni razvilaanaliti~nih sredstev, ki bi jih lahko uporabili v teh politi~no insocialno restrukturiranih resni~nostih?

Cohen (1978) pravilno ugotavlja, da se je zahod razvil tako,da je upo{teval odnos med pravicami in svobo{~inamiposameznika ter avtoriteto. Dru`bene vede in antropologija sorazloìle na~ine upo{tevanja tega odnosa in strategije socialnihsprememb na zahodu, niso pa razloìle koncepta “drugih”.Dokaze za to lahko najdemo v njihovi razlagi “drugih” prekokonceptov “plemena”, “etni~nosti” in “nacionalizma”, medtemko ne problematizirajo (narodnih) identitet zahoda, verjetnozaradi prepri~anja, da so zahodni politi~ni projekti enaki nji-hovi socialni resni~nosti.



VEDRANA SPAJI]-VRKA[ je izredna profesorica pedago{keantropologije, interkulturalizma in pedagogike na Filozofskifakulteti Univerze v Zagrebu. [tudirala je v Veliki Britaniji, na[vedskem, v Avstriji in v ZDA. Je avtorica treh knjig: Ocenaumetni{kih del: pristop k pedagogiki umetnosti, Hrva{kaodkriva Janusa in Odra{~anje v hrva{ki tradicionalni kulturi terve~ kriti~nih ~lankov s podro~ja antropologije.

LITERATURA:

ANDERSON, B. (1983): Imagined Communities, RReefflleeccttiioonnss oonn tthhee OOrriiggiinnss aannddSSpprreeaadd ooff NNaattiioonnaalliissmm, Verso, London.

ARONOWITZ, S. in GIROUX, H. A. (1991): Postmodern Education, PPoolliittiiccss,,CCuullttuurree,, aanndd SSoocciiaall CCrriittiicciissmm, University of Minnesota Press, Minneapo-lis.

BANTON, M. (1967): RRaaccee RReellaattiioonnss, Tavistock, London.BARTH, F. (ur.) (1969): Ethnic Groups and Boundaries, TThhee SSoocciiaall OOrrggaanniizzaa--

ttiioonn ooff CCuullttuurree DDiiffffeerreennccee, Little Brown, Boston.BATESON, G. (1936): NNaavveenn, Stanford University Press, Stanford.BENEDICT, R. (1934): PPaatttteerrnnss ooff CCuullttuurree, Houghton Mifflin, Boston.

BERGER, P. L. in. LUCKMANN, Th. (1966): The Social Construction of Reality, AATTrreeaattiissee iinn tthhee SSoocciioollooggyy ooff KKnnoowwlleeddggee, Doubleday, Garden City, NY.

COHEN, R. (1978): “Ethnicity: Problem and focus in anthropology”, AAnnnnuuaallRReevviieeww ooff AAnntthhrrooppoollooggyy: 7, str. 379–403.

COLLS, R. in DODD, Ph. (1986): Englishness, PPoolliittiiccss aanndd CCuullttuurree 11888800––11992200,Croon Helm, London.

DESPRES, L. A. (1975): EEtthhnniicciittyy aanndd RReessoouurrccee CCoommppeettiittiioonn iinn PPlluurraall SSoocciieettiieess,Mouton, The Hague.

DEVALLE, S. B. C. (1992): Discourses of Ethnicity, CCuullttuurree aanndd PPrrootteesstt iinnJJhhaarrkkhhaanndd, Sage, New Delhi and Newbury Park.

DE VOS, G. (1972): “Social stratification and ethnic pluralism: an overviewfrom the perspective of psychological anthropology.” Race: 13, 4, str.435–460.

ERIKSEN, Th. H. (1993): Ethnicity and Nationalism, AAnntthhrrooppoollooggiiccaall PPeerrssppeecc--ttiivveess, Pluto Press, London and Boulder.

ERIKSON, E. H. (1959): “The problem of ego identity.” PPssyycchhoollooggiiccaall IIssssuueess:1, str. 101–164.

FAIRCHILD, H. H. (1991): “Scientific racism: The cloak of objectivity.” JJoouurrnnaallooff SSoocciiaall IIssssuueess: 47, 3, 101–115.

FORDHAM, S. in OGBU, J. U. (1986): “Black students’ school success: Copingwith the burden of šacting white’.” TThhee UUrrbbaann RReevviieeww: 18, 3, str.176–206.

FORSYTHE, D. (1989): “German identity and the problem of history”, v: E.Tonkin, et. al. (ur.), HHiissttoorryy ooff EEtthhnniicciittyy, Routledge, London, str.137–156.

GEERTZ, C. (1973): TThhee IInntteerrpprreettaattiioonn ooff CCuullttuurreess, Basic Books, New York.GELLNER, E. (1983): NNaattiioonnss aanndd NNaattiioonnaalliissmm, Blackwell, London.GLAZER, N. in MOYNIHAN, D. P. (ur.) (1975): Ethnicity, TThheeoorryy aanndd EExxppeerrii--

eennccee, Harvard University Press, Cambridge.GOFFMAN, E. (1959): TThhee PPrreesseennttaattiioonn ooff SSeellff iinn EEvveerryyddaayy LLiiffee, Doubleday,

New York.GORDON, M. M. (1964): Assimilation in American Life, TThhee RRoollee ooff RRaaccee,,

RReelliiggiioonn,, aanndd NNaattiioonnaall OOrriiggiinn, Oxford University Press, New York.HALLOWELL, I. A. (1955): CCuullttuurree aanndd EExxppeerriieennccee, University of Pennsylvania

Press, Philadelphia.HEADLAND, T. N., PIKE, K. L. in HARRIS, M. (ur.) (1990): Emics an Etics, TThhee

IInnssiiddeerr//OOuuttssiiddeerr DDeebbaattee, Sage, Newbury Park.HOBSBAWM, E. J. (1994): Nations and Nationalism since 1780, PPrrooggrraammmmee,,

MMyytthh,, RReeaalliittyy, Press Syndicate of the University of Cambridge, Cam-bridge.

HOBSBAWM, E. J. in RANGER, T. O. (ur.) (1983): TThhee IInnvveennttiioonn ooff TTrraaddiittiioonnss,Cambridge University Press, Cambridge.

HOLLAND, D. in QUINN, N. (ur.) (1991): CCuullttuurraall MMooddeellss iinn LLaanngguuaaggee aannddTThhoouugghhttss (3. izdaja), Cambridge University Press, Cambridge.

HOOGHE, L. (1990): “Nationalist movements and social factors: A theoreticaloverview.” PPlluurraall SSoocciieettiieess: 20, 1, str. 36–55.

ISAACS, H. R. (1975): “Basic group identity: The idols of the tribe”, v: N.Glazer, in D. P. Moynihan (ur.) EEtthhnniicciittyy:: TThheeoorryy aanndd EExxppeerriieennccee, Har-vard University Press, Cambridge, str. 29–52.

De LEPERVANCHE, M. (1980): “From race to ethnicity.” TThhee AAuussttrraalliiaa aannddNNeeww ZZeeaallaanndd JJoouurrnnaall ooff SSoocciioollooggyy: 16, 1, str. 24–37.

LEVINE, R. A. (1982): Culture, Behavior and Personality, AAnn IInnttrroodduuccttiioonn ttootthhee CCoommppaarraattiivvee SSttuuddyy ooff PPssyycchhoossoocciiaall AAddaappttaattiioonn, Aldine, New York.

MANDELBAUM, D. G. (1953): “On the study of national character”, AAmmeerriiccaannAAnntthhrrooppoollooggiisstt: 55, 2, str. 174–187.

MEAD, G. H. (1934): MMiinndd,, SSeellff,, aanndd SSoocciieettyy, University of Chicago Press,Chicago.

MEAD, M. (1928): CCoommiinngg ooff AAggee iinn SSaammooaa, William Morrow, New York.



MOERMAN, M. (1965): “Who are the Lue: Ethnic identification in a complexcivilization”, AAmmeerriiccaann AAnntthhooppoollooggiisstt: 67, 2, str. 1215–1229.

NOVAK, M. (1979): “The new ethnicity”, v: D. R. Colburn, in G. E. Pozzetta,AAmmeerriiccaa aanndd tthhee NNeeww EEtthhnniicciittyy, Kennikat Press, Port Washington, NY,str. 15–28.

OGBU J. U. (1974): The Next Generation, AAnn EEtthhnnooggrraapphhyy ooff EEdduuccaattiioonn iinn aannUUrrbbaann NNeeiigghhbboorrhhoooodd, Academic Press, New York.

O’NEIL, D. J. (1990): “Ethnic nation-building and mythology: The Irish experi-ence.” PPlluurraall SSoocciieettiieess: 20, 2, str. 1–19.

PARSONS, T. in Shils, E. (ur.) (1952): TToowwaarrddss aa GGeenneerraall TThheeoorryy ooff AAccttiioonn,Harvard University Press, Cambridge.

REDFIELD, R. (1952): “The primitive world view”, PPrroocceeeeddiinnggss ooff tthhee AAmmeerrii--ccaann PPhhiilloossoopphhiiccaall SSoocciieettyy: 96, str. 30–36.

ROBBINS, R. (1973): “Identity, culture, and behavior”, v: J. J. Honigmann (ur.),HHaannddbbooookk ooff SSoocciiaall aanndd CCuullttuurraall AAnntthhrrooppoollooggyy, Rand McNally, Chica-go.

ROSENS, E. C. (1991): Creating Ethnicity, TThhee PPrroocceessss ooff EEtthhnnooggeenneessiiss, Sage,Newbury Park.

SCHLESINGER, A. M. Jr. (1992): TThhee DDiissuunniittiinngg ooff AAmmeerriiccaa, Norton, NewYork.

SHAFER, B. C. (1955): Nationalism, MMyytthh aanndd RReeaalliittyy, Harcourt, Brace andWorld, New York.

SMITH, A. D. (1983): TThhee EEtthhnniicc RReevviivvaall iinn tthhee MMooddeerrnn WWoorrlldd, CambridgeUniversity Press, Cambridge.

SMITH, A. D. (1990): “The Suppression of Nationalism?”, IInntteerrnnaattiioonnaall JJoouurrnnaallooff CCoommppaarraattiivvee SSoocciioollooggyy: 31, 1–2, str. 1–31.

SPINDLER, G. D. in Spindler, L. (1990): TThhee AAmmeerriiccaann CCuullttuurraall DDiiaalloogguuee aannddiittss TTrraannssmmiissssiioonn, Falmer Press, London in New York.

THOMPSON, R. H. (1989): Theories of Ethnicity, AA CCrriittiiccaall AApppprraaiissaall, Green-wood Press, New York.

TURNER, B. S. (1990): “Outline of a theory of citizenship.” SSoocciioollooggyy: 24, 2,str. 189–217.

VAZIRI, M. (1993): Iran as Imagined Nation, TThhee CCoonnssttrruuccttiioonn ooff NNaattiioonnaallIIddeennttiittyy, Marlowe.

WALLERSTEIN, I. (1980): TThhee CCaappiittaalliisstt WWoorrlldd--EEccoonnoommyy, Cambridge UniversityPress, Cambridge.

WALLACE, A. F. C. (1963): CCuullttuurree aanndd PPeerrssoonnaalliittyy, Random House, NewYork.

VAN DEN BERGHE, P. L. (1981): TThhee EEtthhnniicc PPhheennoommeennoonn, Elsevier, NewYork.

WARD, B. (1985): TThhrroouugghh OOtthheerr EEyyeess, Westview Press, Boulder.



EELLEEMMEENNTTII PPRRAAGGMMAATTII^̂NNEE AANNAALLIIZZEE

Od ~asov tako imenovane slovenske pomladi do slovenskeosamosvojitve poleti 1991 je bilo v Sloveniji ob~utiti èljo povzpostavitvi demokracije, spo{tovanju ~lovekovih pravic, èljopo pravni dràvi. Slovenska javnost, mediji in politiki so obso-jali kr{itve ~lovekovih pravic na Kosovu, ravnanje italijanskihoblasti z albanskimi begunci v Bariju poleti leta 1990, dogajan-je na Trgu nebe{kega miru. Z osamosvojitvijo so se v pravnemin publicisti~nem jeziku stvari “zgodile”: imamo demokracijo inpravno dràvo, spo{tujemo ~lovekove pravice. Tako so seeksplicitno izraàli politiki in (pogosto) mediji. Ljudje so odnove dràve veliko pri~akovali in so bili pripravljeni marsikajoprostiti in `rtvovati, niso pa se {e povsem zavedali, koliko inkak{no odgovornost s seboj prina{a samostojna dràva.

Z osamosvojitvijo Slovenije se je na prostoru biv{e Jugoslavijepri~ela vojna, ki je (tudi) v Slovenijo prignala veliko {tevilobeguncev. Najprej so pri{li begunci s Hrva{ke (poleti 91), ki soostali samo kratek ~as (ve~inoma le nekaj mesecev) in od{li re-lativno neopaèno. Nato so pri{li begunci iz Bosne in Herce-govine, ki so tu {e danes. Kot posamezniki so neopaèni(ve~ina ljudi {e ni sre~ala begunca), kot skupina pa ne, saj imao tem, kako je dràva poskrbela zanje, skoraj vsakdo svoje



Begunska politika v Sloveniji

(od marca 1992 do konca leta 1993)

stali{~e, ki se ve~inoma nagiba k temu, da “smo zanje dobroposkrbeli”, in to sku{ajo poudarjati tako politiki kot mediji. @alje t. i. “dobra skrb” ve~inoma dale~ od resnice, kar se darazbrati è iz pazljivega branja izjav politikov, novinarskihporo~il in komentarjev. Govorci so se posluèvali oguljeneretorike – ki pa je bila o~itno {e vedno dovolj u~inkovita.

Kljub temu, da so se bosenski begunci v Sloveniji v javnos-ti sku{ali prikazati kot velik problem, je te`ko priti do tiskane-ga materiala, ki bi vseboval kaj ve~ kot tehni~na navodila lju-dem, ki so poklicno v stiku z begunci; izjema so ~asopisi.Politi~ne stranke o~itno menijo, da begunci niso tema, ki bilahko prispevala k nabiranju politi~nih to~k. Tako se zdi, da jedràva begunsko politiko prepustila tistim, ki bi jo moralisamo izvajati, to pa je bilo v za~etku Ministrstvo za obrambooziroma pod njenim okriljem Uprava za za{~ito in re{evanje,kasneje pa na novo ustanovljeni vladni Urad za priseljevanjein begunce. [e celo parlamentarna podkomisija, imenovanaDelovna skupina za begunsko problematiko, ki je delovalaznotraj Komisije za mednarodne odnose, je po novem konsti-tuiranju parlamenta po decembrskih volitvah leta 1992 prene-hala obstajati.

Kmalu po prvem mnoì~nem prihodu bosanskih beguncevje oblast za~ela opozarjati(!), da se blià zgornja meja {tevilabeguncev, ki jih Slovenija {e lahko sprejme. Takrat je bilo vt.i. zbirnih centrih okoli 10.000 ljudi, skupna ocena o {tevilubeguncev pa se je gibala okrog 40.000. Celo predstavnikiRde~ega krià so izjavljali, da “smo pri{li do to~ke, ko nemoremo ve~ pomagati”. Tudi mirovniki so se strinjali.

Danes se z begunci poleg omenjenega urada ukvarjajo nanacionalni ravni samo {e Ministrstvo za {olstvo in {port, Min-istrstvo za zdravstvo, druìno in socialne zadeve, Rde~i kri`(evidentno paradràvna organizacija1) ter mediji.

Od nastanka ~lanka pa do njegove objave se je poloàjbeguncev v nekaterih segmentih, ki so v tem ~lanku izpostav-ljeni ({olanje otrok, pravica do dela…), bistveno spremenil,vendar pa je to dejstvo za relevantnost pri~ujo~ega tekstapovsem nepomembno, saj jemljemo pod drobnogled argu-mentacijo, ki je sku{ala takratno stanje ne samo legitimirati,ampak ga je tudi pomagala vzpostaviti.

Kot sku{am prikazati v nadaljevanju, obstaja med na~elnimzavzemanjem za demokracijo in dejansko pripravljenostjo nademokrati~no obna{anje, kot se (iz)kaè skozi implicitnipomen v tekstih, ki se nana{ajo na begunce, protislovje. Zapredstavitev sem izbrala nekaj primerov, ki so dovolj transpa-rentni, da to protislovje ponazarjajo.

Pregledala sem redna poro~ila o beguncih, ki jih izdajaUrad za priseljevanje in begunce, govore predstavnikov tega

1 Ne samo, da se je Rde~ikri` vedel kot dràvnainstitucija, celo dràva gaje kot takega priznala. Tri-najstega maja je vladaRepublike Slovenije izdalaInformacijo o beguncih vRepubliki Sloveniji, kjerlahko na 13. strani prebe-remo: “Vsak begunec dobiidentifikacijski kartonRde~ega krià in njegovipodatki se hranijo v cen-tralni bazi Rde~ega kriàSlovenije.” Torej so begun-ci preko Rde~ega kriàlahko uveljavljali pravice,ki bi jih na podlagi med-narodnih dogovorov indoma~e zakonodaje moralazagotoviti dràva.Mirko Jeleni~, generalnisekretar Rde~ega krià, jetudi izjavil: “Mislim, dasmo to mejo è presegli inskrajni ~as je, da nam kdopomaga. Vsekakor menim,da ne bi bila nobena katas-trofra, ~e bi Slovenija mejozaprla. Smo samostojnadràva in tega se za za{~itosvojih dràvljanovposluùjejo vse vlade.”(Slovenec, 29. 4. 1992 inDelo, 30. 4. 1992) To jeevidentno politi~na izjava,ki bi jo le ste`ka pripisalipredstavniku humanitarneorganizacije.



urada, besedila govorov sekretarja Rde~ega krià, nekajporo~il Ministrstva za {olstvo in {port (ki skrbi za izobraèvan-je beguncev) ter ~asopise. Prebrala sem ~lanke slovenskihdnevnikov (in sicer 5 najve~jih), ki se nana{ajo na begunce, iz~asa med 15. aprilom 1992 in 1. junijem 1992, saj se je 6. apri-la pravzaprav za~ela vojna v BiH (Sarajevo), 1. junija pa je{tevilo beguncev v Sloveniji è nekajkrat preseglo {tevilko, kijo je slovenska vlada è pribli`no mesec in pol prej deklariralakot kriti~no. Dva meseca zatem (avgusta 1992) so bileslovenske meje za begunce iz Bosne in Hercegovine èzaprte. V tem ~asu je bila tudi gostota ~lankov, ki so pisali obeguncih, dale~ najve~ja. Pomagala sem si tudi s klipingom~lankov o beguncih Ministrstva za {olstvo in {port, ki pa jevseboval v glavnem ~lanke o izobraèvanju beguncev. êpravje ve~krat sestankoval tudi omenjeni parlamentarni odbor zabegunce, àl niso ohranjeni nikakr{ni magnetogrami ali zvo~nizapisi teh debat. Od jeseni 1993 napovedane parlamentarnerazprave o zakonu o za~asnih beguncih pa do oktobra 1994(ko je ta ~lanek nastajal) {e ni bilo.

OOBBLLIIKKOOVVAANNJJEE JJAAVVNNEEGGAA MMNNEENNJJAA SSPPOOMMLLAADDII 11999922

Prva tema, o kateri so se sukala novinarska peresa in zara-di katere so se sklicevale tiskovne konference, je bila {tevilobeguncev, ki naj bi jih oziroma naj bi jih ne sprejela na{adràva. Ob tem se je ustalila besedna zveza “zgornja mejabeguncev” (uporabljali so jo tako oblastniki kot novinarji), kinaj bi pomenila maksimalno {tevilo beguncev, ki jih Slovenijalahko sprejme. Pri~akovali bi, da bodo mediji (glede na to, daje ena od njihovih funkcij tudi nadzor oblasti) zahtevali obraz-loìtev, kaj je to zgornja meja, kdo jo je izra~unal in podobno,saj so bile trditve podane brez argumentov. Pomembno jenamre~, kaj mediji pi{ejo in kako pi{ejo, kajti kot je ugotovilè McQuail (1987) je o~itno, da ljudje razmi{ljajo o tem, karjim je bilo povedano. Ni sicer nujno, da se s tem tudi strinjajo,vendar obstaja korelacija med pomembnostjo, ki jo kak{nitemi ali dogodku namenijo mediji, ter pomembnostjo, ki jo ististvari pripi{ejo politiki in javnost. Upravi~eno bi torej lahkosklepali, da bodo premi{ljevanja ljudi (publike) o beguncihvezana na medijsko obravnavo te tematike. Toda mediji nisoreagirali tako, kot bi (teoreti~no) od njih pri~akovali.

âsopisi so takrat pisali:

Begunska politika v Sloveniji (od marca 1992 do konca leta 1993)


(1) “…begunski val, ki je preplavil tako moralne dol`nostikot zmo`nosti ekonomsko iz~rpane Slovenije, to kljubneizmerni pripravljenosti, da stori vse, kar je v njenimo~i, sili k novim ukrepom.” (Delo, 28. 4. 1992)

(2) “Drugi val beguncev, tokrat iz BiH, pa è zastavljaresna vpra{anja. Do kod lahko sega na{a humanitarnostin koliko ter kako smo dol`ni kot suverena dràvapomagati svojim sosedom.(…) Bati se je, da bomotakoj po kon~anih balkanskih vojnah pri~e romunske-mu ali albanskemu sindromu, novim valom beguncev,vsega tega pa Slovenija ve~ ne bo mogla prenesti. Zatomoramo è zdaj razmisliti, kolik{na je cena na{e neod-visnosti.” (Slovenec, 29. 4. 1992)

(3) “…morda se bo odlo~itev [glede zapiranja meja]2 komuzdela nehumana, toda…” (Dnevnik, 18. 4. 1992)

(4) “…begunci, ki so lahko potencialno storilci kaznivihdejanj… bodo vplivali na nezaupanje tujcev do varnostiv Sloveniji;” (Dnevnik, 29. 4. 1992)

in to niso bili citati politikov, ampak razmi{ljanja novinar-jev.

Mediji so se strinjali z vlado, da bo, ~e bo “maksimalno{tevilo” beguncev preseèno, Sloveniji grozil kolaps ({tevilkaje bila kasneje preseèna, Slovenija pa kolapsa ni doìvela).Da so begunska tabori{~a (oz. t. i. begunski centri) polna, jelahko vedno res. Pravo vpra{anje je seveda, koliko je takihtabori{~ in koliko jih dràva {e lahko odpre. Ko je bilanamre~ {tevilka, ki naj bi ozna~evala zgornjo mejo, trikratpreseèna, je obrambno ministrstvo (ki je bilo takrat {epristojno, da ureja nastanitev beguncev) izdalo odlo~bo, pokateri so morale ob~ine odpreti nove centre, predvsem tam,kjer jih do tedaj {e ni bilo3. O~itno je torej, da je bilo govor-jenje o maksimalnem {tevilu beguncev (t. i. zgornji meji) zgoljpoliti~na retorika, ne pa rezultat kakr{nih koli resnih ekonom-skih izra~unov, kajti vsi centri – z izjemo enega v Kamniku,kjer so begunce nastanili v prikolice – so bili odprti vstavbah, ki so obstajale è pred prihodom beguncev (biv{evoja{nice, nedelujo~e {ole, barake, v katerih so bili nekdajnastanjeni sezonski oz. gradbeni delavci itd.). Sevedaekonomski poloàj Slovenije ni bil zavidljiv in slovenskavlada gotovo ni èlela skrbeti {e za nekaj tiso~ ljudi, toda tonikoli ni bilo izre~eno naravnost. Namesto tega je vlada junija1992 pripravila Poro~ilo o begunski problematiki v RepublikiSloveniji, kjer lahko preberemo:

2 Vsa pojasnila in vsipoudarki v ~lanku soavtori~ini.

3 @e 16. aprila 1992, ko jebilo v Sloveniji po grobihocenah vsega 6.000 bosen-skih beguncev, so v Delucitirali komandirja mejnepostaje Obre`je (se pravipolicista!), ki je dejal, dabodo “od danes beguncezavra~ali in v Slovenijodovolili le tistim, ki imajopri nas sorodnike, kajtina{i zbirni centri so èpolni”.



(5) “[tevilo beguncev je è preseglo zgornjo mejo oseb, kijih Slovenija lahko sprejme in hkrati {e zagotavlja orga-nizacijski in ozemeljski nadzor. Ta zgornja meja je10.000 oseb. Za Slovenijo je problem ogromen, kajtibegunci è predstavljajo 3% glede na celotno popu-lacijo, kar lahko primerjamo v primeru Nem~ije zdvema milijonoma beguncev. Nov val beguncev biogrozil ìvljenjske standarde v Sloveniji kakor tudisposobnost zagotavljanja varnosti dràve. Poleg tega èimamo 13% nezaposlenost. Dve povpre~ni pla~i nepokrivata minimalnih ìvljenjskih stro{kov {tiri~lanskedruìne.” (Report on the situation regarding the refugeeproblem in the Republic of Slovenia, junij 1992, origi-nalno besedilo v angle{~ini)

Ne da bi se ukvarjali z obrazloìtvijo izra~una zgornje mejein podatkom, da je 10.000 oseb zgornja meja {tevila beguncev,se je treba vpra{ati, kaj v tem kontekstu po~neta dvepovpre~ni pla~i in {tiri~lanska druìna. Verjetno gre za pona-zoritev, kako slaba je ekonomska situacija v Sloveniji. Todanikoli prej ni bilo re~eno, da dve povpre~ni pla~i ne zadostu-jeta za preìvetje {tiri~lanske druìne. Morda pa bi nas tapodatek moral napeljati k sklepu, da za {tiri~lansko druìno zdvema povpre~nima pla~ama dodatno poskrbi dràva in dazzaattoo v dràvnem budètu primanjkuje sredstev za begunce.Vendar za {tiri~lansko druìno z dvema povpre~nima dohod-koma dràva nikakor ne poskrbi {e kako posebej. Torej grepri ilustraciji slabega ekonomskega stanja dràve s pomo~jo{tiri~lanske druìne z dvema povpre~nima dohodkoma le zapoceni demagogijo.

Kaè da so bila tarnanja politikov, da je beguncev preve~,na dràvljane Slovenije naslovljena z namenom, da bi si politi-ki pri oblikovanju prihodnjih (restriktivnih) politi~nih prijemov,ki bi zadevali begunce, zagotovili dovolj manevrskega prosto-ra: saj bolj ko bo doma~a javnost prepri~ana, da begunci tunimajo kaj po~eti, manj bo spra{evala glede zmanj{evanjapravic, ki gredo beguncem. O~itno pa je bila Slovenija v svo-jem prepri~evanju uspe{na samo navznoter, ne pa tudinavzven, saj bi se sicer zdravila proti malariji le ste`ka zna{lamed tujo humanitarno pomo~jo Sloveniji.

Da je beguncev preve~, je bilo sli{ati kar kmalu po tistem,ko so za~eli prihajati v Slovenijo. Hkrati so se pojavljala tudiugibanja, ali bomo pred njimi zaprli mejo. O teh vpra{anjih jevlada razglabljala na vsaki tiskovni konferenci in komentiraljih je ddoobbeesseeddnnoo vvssaakk uvodnik in komentar, ki se je nana{alna begunce (oziroma begunsko problematiko, kar je bil v tis-tem ~asu pogosto uporabljan termin) v Sloveniji. Realnost, kot



so jo sku{ali prikazati, naj bi bila, da je beguncev preve~, danas ogroàjo, da tudi druge dràve ne pomagajo in da ~e nebomo pomagali, nikar ne imejmo slabe vesti. To ponazarjajotudi primeri od (1) do (4).

[e preden je minil prvi mesec vojne v Bosni in Hercegovi-ni, se je takole burno odzval Delov komentator:

(6) O~itno se tako Evropa kot mi sami premalo zavedamo,da je Slovenija zdaj samostojna in mednarodno priz-nana dràva in se mora temu primerno tudi vesti. ZZaakkaajjbbii ssee ddoo bbeegguunncceevv iizz BBiiHH oobbnnaa{{aallii ddrruuggaa~~ee kkoott ppaa oossttaa--llaa EEvvrrooppaa? Morda zato, ker smo neko~ ìveli v skupnidràvi, ali pa, ker tako mislijo v sosednji Hrva{ki? (…)Poleg tega na meji zzaavvrraa~~aajjoo tudi voja{ke obveznike, kissee sskkuu{{aajjoo pprreettiihhoottaappiittii ~ez na{o mejo, da bi se takoiizzooggnniillii oobbrraammbbii svoje dràve.Skrbeti za pribli`no 25 tiso~ beguncev iz BiH inHrva{ke ni ravno lahko, saj prihajajo k nam ljudje izni`jih socialnih slojev. NNee ggrree zzaa ttoo,, ddaa bbii jjiihh ppooddcceennjjee--vvaallii, treba pa je vedeti, da je zdravstveno stanjeposameznih beguncev è tako hudo na~eto, da bi uteg-nile izbruhniti manj{e epidemije. Edina mo`na re{itevza nove begunce so {otori. TTeehh ppaa nnee pprriimmaannjjkkuujjee nniittiittaamm,, oodd kkooddeerr ssoo ssee bbeegguunnccii zzaatteekkllii kk nnaamm.. ^̂uuddnnoo sseezzddii,, ddaa lljjuuddjjee bbee`̀iijjoo iizz vvaassii zzaattoo,, kkeerr ssoo mmeennddaa vv ssoosseeddnnjjiivvaassii nneekkooggaa uubbiillii. Kaè, da se nih~e od njih ne zaveda,da mo~ni propagandni aparat deluje v prid srbskimekstremistom, ki pa se niso organizirali v tak{ni meri,da bi izseljena obmo~ja lahko naselili s svojimi prebi-valci.êprav se zdi tak{no razmi{ljanje kruto, se mora na{adràva vendarle zzaavveeddaattii ssttvvaarrnniihh mmoo`̀nnoossttii in v nji-hovem okviru re{evati problem begunstva. (Delo, 29. 4.1992)

V ~lanku Rubikon begunskega vpra{anja, od koder jeprepisan primer (6), kar mrgoli nelogi~nosti, vsiljenih sklepov,posmehovanja ~love{kim tragedijam in novinarske naivnosti.Ne glede na to, ali se stavek “ne gre za to, da bi jih podcenje-vali” nana{a na ljudi iz ni`jih socialnih slojev ali na ljudi,katerih zdravstveno stanje je slabo (oz. na~eto, kot pi{e avtor),avtor o~itno sumi, da se bo bralcu ena od teh dveh stvarizdela neprimerna, zato poudari, da pri navajanju tehzna~ilnosti ne gre za podcenjevanje, ampak za dejstva (k temunavaja stavek “treba je vedeti”). Iz premise, da je zdravstvenostanje ljudi na~eto, izpelje sklep, da utegnejo izbruhniti manj{e



epidemije, ni~ pa ne pove o tem, ali je zdravje ljudi na~etozaradi nalezljivih bolezni, ki se {irijo med njimi – kar se uteg-ne posledi~no raz{iriti v epidemijo – ali pa se bodo “ljudje zna~etim zdravjem” okuìli tukaj. Kljub temu pa sklep omo`nih epidemijah sluì kot nova premisa, iz katere sledisklep (predlog), da so edina re{itev za begunce {otori. Kakoje avtor pri{el do zaklju~ka, da so za ljudi s slabim zdravstve-nim stanjem edina re{itev {otori, iz ~lanka ne izvemo.Vsekakor je avtor izbral re{itev, ki naj bi nam z navideznimprotislovjem (pri{li so sem, kjer bi lahko bivali samo v {otorih,ki jih je dovolj tudi tam, od koder so pri{li) pokazala, dabegunci tu nimajo kaj po~eti. Toda pri tem avtor zaide vcinizem, saj s pojasnilom, da {otorov ne primanjkuje niti tam,od koder so begunci pri{li, predlaga univerzalno re{itev zabegunce, ki naj se, namesto da bi beàli, selijo v {otore – kotda bi ljudje beàli zato, ker nimajo ve~ stanovanja ali hi{e.Avtor ~lanka podvomi tudi o bosenski vojni in se ~udi ljudem,da beìjo, ko pa so samo menda, in {e to v sosednji vasi (sepravi, ne ravno v doma~i hi{i), nekoga ubili. Njihov beg naj bibil torej posledica propagande, ne pa vojne.

Takole pa je bilo stali{~e poslanca Stranke demokrati~neprenove (danes ZLSD) in univerzitetnega profesorja dr. LevaKrefta4 glede sprejemanja beguncev v Slovenijo predstavljenov dnevnem ~asopisu, ko je vojna v Bosni in Hercegovini tra-jala è skoraj leto dni:

(7) “Postavljeni smo pred iizzbbiirroo mmeedd ~~lloovveekkoolljjuubbjjeemm iinnooddggoovvoorrnnoossttjjoo llaassttnnee ddee`̀eellee (da ne bi postali “odla-gali{~e ostankov etni~nega ~i{~enja”), je razmi{ljal pod-predsednik dràvnega zbora dr. Lev Kreft in opozorilna dilemo, pred katero smo postavljeni: ali bomo prvadràva zzaa trdnjavskimi zidovi razvite Evrope, spravljenana toplem in varnem, ali pa nestabilna vojna krajina insanitarni kordon tik pprreedd trdnjavskimi zidovi Evrope.”(Delo, 30. 3. 1993)

Iz dane formulacije lahko sklepamo (ker smo postavljenipred izbiro med dvema mo`nostima), da se ~lovekoljubje inodgovornost do lastne deèle izklju~ujeta, in da ~e torej izbe-remo ~lovekoljubje, nismo odgovorni do lastne deèle. Ker jev tekstu ponujena {e dodatna (simetri~na) dilema, naj biposlu{alci5 sklepali, da s ~lovekoljubjem izberemo tudi “nesta-bilno vojno krajino”. Vrstni red danih mo`nosti v drugi dilemije sicer postavljen obratno, toda iz vsebine lahko sklepamo,da gre za simetrijo med ~lovekoljubjem in odgovornostjo dolastne deèle ter med nevarno in varno dràvo, pri ~emer sta

4 Na enem od sestankovDelovne skupina za prob-lematiko beguncev se jedr. Kreft vpra{al, ali bomozgradili zid na Karavankahali na Kolpi.

5 Lev Kreft je namre~ svojestali{~e predstavil med par-lamentarno debato.



~lovekoljubje in nevarnost na eni, odgovornost do lastnedeèle in varnost pa na drugi strani dileme. Iz avtorjeve argu-mentacije naj bi poslu{alec potegnil implicitni sklep: ergo,~lovekoljubja si ne moremo privo{~iti.

PPRRIIMMEERR:: NNEEVVAARRNNOO [[TTEEVVIILLOO BBEEGGUUNNCCEE

Naj {e nekoliko podrobneje predstavim dogajanje okrognami{ljenega maksimalnega {tevila beguncev, ki jih lahkoSlovenija sprejme (kot je bilo ve~krat re~eno in zapisano).Takoj na za~etku vojne v Bosni in Hercegovini je oblast pred-stavila javnosti “podatek” o zgornji meji {tevila beguncev, kije, ~e ho~emo preìveti, ne smemo prese~i, potem pa jeneprestano opozarjala na prese`ke te “meje”. Zanimivo je, daje è pred tistim, ko je Slovenija zaprla meje za begunce sprostora nekdanje Jugoslavije, uradno navajanje {tevilabeguncev za doma~o javnost redno presegalo {tevilko, skatero je Slovenija nastopala v tujini, za vsaj 30.000. Oblastislovenski javnosti ni bilo treba pojasnjevati, zakaj naj bibegunci v Sloveniji za dràvljane Slovenije predstavljalinevarnost, ker tega od nje ni nih~e zahteval. Med javnostjo,mediji in politiki je obstajal tihi konsenz glede trditve, da sobegunci resni~na nevarnost.

Pretiravanja so presegla vsa pri~akovanja, ko so dejansko{tevilo beguncev v Sloveniji presegla za ve~ kot 100.0006.Tako je (skoraj leto dni kasneje, januarja 1993) na mednarod-nem seminarju v Trstu govoril tudi Mirko Jeleni~, generalnisekretar Rde~ega krià Slovenije:

(8) “V ~asu vojne na Hrva{kem in sedaj v Bosni in Herce-govini, je bilo v Sloveniji nad 170.000 beguncev. Topredstavlja 8% glede na {tevilo prebivalcev v na{idràvi.” (Prepis zvo~nega zapisa s seminarja v Trstu,januarja 1993)

Tudi ~e bi dràlo, da {tevilo beguncev s Hrva{ke,se{teto s {tevilom beguncev iz Bosne in Hercegovine, ki sov tem ~asu bivali v Sloveniji, dosega {tevilko 170.000 (~esarse z uradnimi podatki ne da dokazati), je navajanje odstot-ka ceneno zavajanje. Res {tevilo 170.000 predstavlja prib-li`no 8 odstotkov od dveh milijonov, toda 170.000beguncev nikoli ni bilo v Sloveniji isto~asno. Tak{noizra~unavanje bi bilo podobno izra~unu turistov v kaki zeloturisti~ni deèli, kjer bi po nekajletnem se{tevanjuturisti~nih no~itev dejali, da {tevilo turistov presega {tevilodoma~ih prebivalcev.

6 Po uradnih podatkih (kijih je posredoval vladniUrad za priseljevanje inbegunce) je bilo v tistem~asu v Sloveniji najve~50.000 beguncev.



Ocene niso bile niti pav{alne, ker ni bilo nikjer razloèno,kdo in kako je do njih pri{el. Lahko bi bile tudi izmi{ljene, inna tak na~in so oblasti oblikovale zelo ~rne scenarije. V~asihse je sku{alo prikazati, kot da je zaprtje meje tudi za beguncenajbolj{a re{itev, kot je bilo zapisano v enem od vladnihporo~il, za primer, da bi bilo beguncev preve~:

(9) “To bi povzro~ilo resni~ne motnje pri preskrbibeguncev, neugodno politi~no razpoloènje, dodatenpritisk na è tako premajhne mo`nosti dràve, kar pabi imelo za posledico tudi zmanj{anje standarda prizagotavljanju materialnih pogojev za nastanitev, prehra-no, zdravstveno varstvo in izobraèvanje beguncev.”

Torej je lahko le v dobro beguncev, ~e jih ni preve~? Alinaj si torej mislimo, da je za Bosance bolje, ~e ostanejo, kjerso, kajti tukaj bi se lahko njihov standard poslab{al? Sploh pani jasno, kaj je mi{ljeno z “neugodnim politi~nimrazpoloènjem”. Konec koncev ga je v dobr{ni meri kreiralakar oblast sama, ko je neprestano ooppoozzaarrjjaallaa dràvljane predbegunci. Tudi to, da naj bi predstavljali nevarnost, je bil vdobr{ni meri njen konstrukt7.

Da Slovenija beguncev ne more ve~ sprejemati, je bilopojasnjeno z “dejstvom”, da je beguncev è tako ali takopreve~8. Vir te trditve je bil neznan, vendar se nikomur ni zdelvpra{ljiv.

Dr. Ludvik Toplak, poslanec Slovenske ljudske stranke vparlamentu, danes rektor Univerze v Mariboru, se je vpra{al:

(10) “…koliko beguncev Slovenija sploh {e lahko sprejme,saj jjee bbiilloo `̀ee pprreedd ~~aassoomm rree~~eennoo, da jih je lahko zanajve~ dva odstotka prebivalcev Slovenije. Zdaj jih jeè ve~ kot 70 tiso~, neuradno pa {e ve~.” (Delo, 19. 8.1992)

PPRRIIMMEERR:: MMOOTTEE^̂AA PPRRIISSOOTTNNOOSSTT BBEEGGUUNNCCEEVV

Vedno pa ni bilo kriti~no samo {tevilo beguncev, pa~ pa èbegunci per se. Predstavnik enega od begunskih centrov jedejal:

(11) “...Na{a posebna ttee`̀aavvaa jjee `̀ee llookkaacciijjaa cceennttrroovv – tisti vsamskih domovih je tik ob cesti in je nnaaddzzoorr zzeelloooottee`̀eenn, drugi v kasarni pa je ~isto blizu PTT centra invvssee bboolljj mmoottee~~ zzaa ookkoollii{{kkee ssttaannoovvaallccee. Ob vsem tem

7 Seveda so pomagali tudinovinarji. Primer iz Sloven-ca, 7. 5. 1992: “Slovenskovodstvo bo moralo poleghumanitarnosti in diplo-macije upo{tevati tudi svojeljudstvo.”

8 Kot primer nam lahkosluìjo naslednje trditve:“V Republiki Sloveniji soiz~rpane vse mo`nosti zaname{~anje in oskrboza~asnih beguncev, zato jihSlovenija v prihodnje nemore ve~ sprejemati.”(Information on needs…)“V Sloveniji so napolnjenevse razpolo`ljive nastani-tvene zmo`nosti.”(Dnevnik, 21. 8. 1992)“Breme, ki ga veliko{tevilo za~asnih beguncevpredstavlja za na{o dràvo,je è zdavnaj preseglonjene objektivne mo`nosti,zato è od 10. avgusta1992 ne podeljujemo ve~statusa za~asnega begunca,kljub temu, da {e vednopribeì dolo~eno {teviloprebivalcev z ogroènegaobmo~ja na na{e ozemlje.”(Iz govora direktorja Uradaza priseljevanje in beguncena seminarju v Trstu, janu-arja 1993)



pa smo v Mariboru, kot kaè edini v Sloveniji, naizrednem udaru muslimanskih organizacij, ki bi radetu naredile nekak{en islamski center kot povezavomed centroma v Zagrebu in na Dunaju.” (Plus, avgust1992)

V Postojni so v eni od srednjih {ol odprli poseben oddelekza bosenske dijake. Zakaj? V ~asopisu smo lahko prebrali:

(12) Begunski u~enci niso mogli prisostvovati pouku vobi~ajnih razredih, ker so razredi prepolni ali pa bivvkklljjuu~~iitteevv ttoolliikk{{nneeggaa {{tteevviillaa bbeegguunnsskkiihh uu~~eenncceevv pprreevvee~~sspprreemmeenniillaa ssttrruukkttuurroo uu~~eenncceevv. Zato so organiziralioddelek samo za begunske u~ence in v sredo pri~eli spoukom. (Primorske novice, 22. 10. 1993)

To lahko razumemo tako, da so nekateri razredi prepolni,v nekaterih pa bi vklju~itev tolik{nega {tevila beguncev preve~spremenila “strukturo u~encev”. Ni~ ni re~eno o tem, kaj najbi “struktura u~encev” pomenila in v kak{nem smislu bi spre-memba vplivala na u~ence (verjetno dosedanje in nebegunske) ter zakaj naj bi bila spremenjena “struktura” razlog,da begunski otroci ne morejo obiskovati obi~ajnih razredov.Kajti “struktura u~encev” se spremeni ob vsakem novemotroku, ki pride v razred, saj se, ~e ni~ drugega, nujno spre-meni {tevil~no razmerje med de~ki in deklicami.

Da so begunci (v tej deèli) mote~i è sami po sebi, nampokaè tudi naslednji primer. Pozimi 1993 so zaprli enega odbegunskih centrov (na Hru{ici pri Jesenicah). V Uradu zapriseljevanje in begunce so takole pojasnili vzroke po nji-hovem mnenju nujnega zaprtja centra in preselitve beguncev:

(13) “Center leì neprimerno blizu mejnega prehoda Kara-vanke, ogrevanje bi bilo mo`no samo z elektriko, karbi bilo predrago, Jesenice z okolico so è mo~noobremenjene z begunci, ki prebivajo pri druìnah,barake, v katerih zdaj prebivajo begunci, pa so bile èpred njihovo za~asno naselitvijo dolo~ene zaru{itev…” (Ve~er, 4. 11. 1992)

Preverimo naslednje: ~e bi bili prostori resni~no neprimerni– in v to, da so, nas navaja trditev, da so bili è pred temdolo~eni za ru{enje – potem bi bilo navajanje drugih vzrokovpovsem nepotrebno. Ker pa se navajajo tudi vzroki, ki senana{ajo na samo fizi~no prisotnost beguncev, lahko sklepamodvoje: ali trditve o neprimernosti ne drìjo (povsem) ali pa



drìjo, vendar se govorcu zdi, da se naslovniku (bralcem) nebodo zdeli zadostni, ker standard bivanja beguncev nidejavnik, ki bi lahko odlo~al o tem, kje naj bodo begunci nas-tanjeni. V obeh primerih se je zdelo govorcu potrebno izre~i onneepprriimmeerrnnoossttii ssaammee pprriissoottnnoossttii bbeegguunncceevv na dolo~enem kraju.Vendar, kaj naj bi pomenil argument “neprimerno blizu mejne-ga prehoda”? Da bi begunci lahko pobegnili? Tega bi bilio~itno veseli (saj tekst nadalje pravi, da so Jesenice “mo~noobremenjene z begunci”). Povedano druga~e: bliìna mejepomeni bliìno ceste, saj je bil ta center postavljen tik obmednarodni cesti Beljak–Ljubljana, blizu vhoda v predor podKaravankami. Vsiljeni sklep je torej o~iten: begunci so bili (pomnenju predstavnika Urada za priseljevanje in begunce)preve~ na o~eh9.

Kaj naj bi pomenila “mo~na obremenjenost z begunci”, okateri je bil govor v primeru (13), morda pojasnjuje tale~asopisni ~lanek:

(14) “…Ti begunci namre~ povzro~ajo vse ve~ nereda,motijo navade v mestu ter v posameznih {olskih in{portnih objektih – sskkrraattkkaa povzo~ajo nara{~anjenacionalnih napetosti na Jesenicah, ki bi glede naveliko {tevilo prebivalcev iz drugih republik biv{eJugoslavije utegnile dobiti ve~je razse`nosti. Povsemracionalne razlage ti strahovi prebivalcev sicer nimajo,saj tudi doslej begunski center ni skrbel za drugebegunce. RReess ppaa jjee, da je na Jesenicah vse ve~ kkoonn--fflliikkttoovv zz nnaacciioonnaallnniimmii rraazzssee`̀nnoossttmmii, ggrroo`̀nnjjee zz bboommbbaa--mmii pa se è spreminjajo v resni~nost. Tako so prej{njiteden nneezznnaannccii rraazzddeejjaallii bbiiffee êdo in prodajalno,nnaassiilljjee vv mmeessttuu ssee vvee~~aa in ~as bi bil, da bi ministerBav~ar skupaj z Uradom za begunce razmislil, kkaakkoonnaaddzziirraattii ttiissttee bbeegguunnccee, ki ìvijo pri druìnah. Predenbo prepozno.” (Ve~er, 4. 11. 1992)

Zelo zanimiva je {pekulacija, ki se v navedenem tekstusku{a prikazati kot dejstvo: vse ve~ konfliktov z nacionalnimirazse`nostmi – gro`nje z bombami se spreminjajo v resni~nost– neznanci razdejali bife – kako nadzirati begunce. Ker nez-nanci nastopajo med “nacionalnimi razse`nostmi” in “begunci”,bralca napeljujejo na domnevo, da so neznanci Bosanci, kar paseveda ni nikjer eksplicitno zapisano. Iz ~lanka tudi ni jasno,kak{ne navade v mestu naj bi motili begunci in kak{en nerednaj bi povzro~ali, a kljub temu si je pisec drznil povle~i sklep– po njegovem mnenju pa le povzeti, k ~emur nas navaja

9 Direktor Urada za prisel-jevanje in begunce jepojasnil, ~igava je bila idejao zaprtju centra: “Jeseniceso nakazale na ta problem.Tudi od drugod so pri{linamigi, da je situacija zeloneprimerna. Barake so bilepredvidene za ru{enje. Podrugi strani pa – res je,predor je tam. Na nekna~in je to na{a glavnapovezava z Zahodom inres se mi ne zdi najboljprimerno...”(Mladina,november 1992)



besedica “skratka” – da begunci povzro~ajo nara{~anjenacionalnih napetosti. Nejasen je tudi pomen naslednjegastavka. Pisec najprej razloì, da strahovi prebivalcev nimajoracionalne razlage (kateri strahovi? Pisec prej govori o“dejstvih”.). Racionalne razlage pa naj ne bi imeli, “saj tudidoslej begunski center ni skrbel za druge begunce”. Pri~akuje-mo razlago, zastavi pa se nam le novo vpra{anje: kak{no zvezoima skrb begunskega centra za ostale begunce s strahovi prebi-valcev? Odgovor nam dobesedno vsili kar ~lanek sam, in sicers podmeno, da so za nasilje krivi begunci, ki jo pisec podkrepis pozivom ministru za notranje zadeve.

DDEELLOO

Odnos do beguncev je bil v dolo~enih primerih popolnomaenak kot odnos do ljudi drugih narodnosti v Sloveniji na sploh.Trditve so izhajale iz tihe podmene, da smo vsi Slovencienakega prepri~anja, ki ga ni potrebno postavljati pod vpra{aj:da so ljudje drugih narodnosti v ve~jem {tevilu za nas nevarni.

Vendar pa so bili begunci, ~e jih primerjamo z ostalimitujci, specifi~ni v posebnem segmentu. Metafori~no re~eno:doma~inom niso “jemali” dela, ampak denar. T. i. za~asnibegunci iz Bosne in Hercegovine v Sloveniji namre~ nimajopravice delati za pla~ilo (kot vsi drugi ljudje, vklju~no s tujci),izjema so le tisti begunci, ki opravljajo tak{na ali druga~nadela za druge begunce, npr. kot u~itelji ali medicinske sestre.Naj kot razlago, zakaj begunci ne smejo delati, navedem citatiz govora direktorja Urada za priseljevanje in begunce naposvetu v Trstu, januarja 1993:

(15) “âs bivanja za~asnih beguncev v Republiki Slovenijise podalj{uje, zato je vse bolj ~utiti potrebo po zapol-nitvi prostega ~asa. Znano je namre~, da za~asnibegunci po dolo~ilih mednarodnih konvencij ne more-jo biti zaposleni, zato tudi pri nas nimajo te mo`nosti.Zaposleni so lahko le v okviru zbirnega centra, ne patudi zunaj. Organizacija ìvljenja in dela v zbirnih cen-trih Urada za priseljevanje in begunce je zasnovanatako, da se posku{ajo za~asni begunci ~imbolj zaposli-ti v smislu odgovorne skrbi zase in za druge terrazbremenitve psihosocialne napetosti.”

Cini~no je govoriti o prostem ~asu beguncev, saj je ~as enaredkih stvari, ki je imajo begunci v izobilju. A pustimo to obstrani. Dobesedno je bilo re~eno: zznnaannoo jjee, da za~asni beguncipo dolo~ilih mednarodnih konvencij ne morejo biti zaposleni.



To sicer je postalo znano dràvljanom Slovenije, vendar nedrì. Prvi~ nikoli ni bila navedena niti ena mednarodna kon-vencija, ki naj bi o tem govorila, drugi~ pa v mednarodnihaktih niti kakr{nih koli slovenskih zakonskih aktih sploh niopredeljen termin za~asnega begunca.11 Da so t.i. za~asnibegunci v Sloveniji brez pravnega statusa, je potrdil novidirektor Urada za priseljevanje in begunce: “Dokument, ki gaimajo begunci sedaj, nima zna~aja upravne odlo~be, kkeerr nniimmaatteemmeelljjeevv vv pprraavvnniihh aakkttiihh,…”(…) “Begunci so samo registrirani,nimajo pa statusa. Status so zgolj de facto pridobili sprestopom dràvne meje. S karton~kom so samo upravi~enido dolo~enih ugodnosti, recimo do zdravstvenega zavarovan-ja.” (Mladina, {t. 16, 19. 4. 1994)

^̂LLOOVVEEKKOOVVEE PPRRAAVVIICCEE BBEEGGUUNNCCEEVV ((SSVVOOBBOODDAA GGIIBBAANNJJAA))

Vlada Republike Slovenije je v enem od svojih poro~ilzapisala, da se je begunska politika v Sloveniji oblikovala inrealizirala v skladu z na~eli mednarodnega humanitarnegaprava in s priporo~ili Visokega komisariata Zdruènih narodovza begunce. Drugi ~len êtrtega protokola, ki se nana{a naEvropsko konvencijo (in je del mednarodnega humanitarnegaprava), pravi, da ima vsakdo, ki je na dolo~eno ozemlje pri{el,pravico do svobode gibanja na tem ozemlju, to pa zahtevatudi Univerzalna deklaracija o ~lovekovih pravicah. Tujcemlahko svobodo gibanja v Sloveniji omeji samo vladni odlok,vendar mora za izdajo takega odloka obstajati razlog. Skladnos predpostavko, da begunci povzro~ajo teàvo è samo s tem,da obstajajo, je Slovenija omejila njihovo gibanje, in to brezkakr{nega koli odloka. Predstavnik Urada za priseljevanje inbegunce takole pojasnjuje omejitev gibanja:

(16) “Vodstvom zbirnih centrov pa smo priporo~ili, najiizzhhoodd bbeegguunncceevv llee uusskkllaaddiijjoo zz llookkaallnniimmii rraazzmmeerraammii.Na Blokah, denimo, je nastanjenih ve~ beguncev, kotje doma~inov, zato ne bi bilo primerno, ~~ee bbii ssee vvssiittaammkkaajj{{nnjjii bbeegguunnccii nnaaeennkkrraatt ppoojjaavviillii v kraju.” (Ve~er,31. 7. 1993)

Kako naj razumemo tako argumentacijo? Kaj bi sploh lahkopomenila uskladitev izhoda beguncev in lokalnih razmer? Medlokalne razmere bi lahko {teli kulturne prireditve v nekemkraju. V majhnem kraju je, denimo, malo kulturnih prireditev,kar bi pomenilo, da bi bilo pri velikem zanimanju zanje te`kouskladiti ponudbo in povpra{evanje. Da ne gre za tovrstno



uskladitev, nam pojasnjuje drugi stavek v primeru (16), odkoder izvemo, da gre zgolj za {tevil~no uskladitev lokalnih pre-bivalcev in beguncev. Slednjih naj o~itno ne bi bilo preve~;oziroma vsaj ne ve~ kot doma~inov. Zakaj ne, tega tudi iznadaljevanja ~lanka ne izvemo. Domnevamo lahko, da gre –podobno kot v primerih (11), (12), (13) – za to, da so beguncimote~i è samo zato, ker pa~ so.

V enem od begunskih centrov so omejitev svobode gibanjasku{ali utemeljiti s pomo~jo dokazljive identifikacije begunca:

(17) “NNiihh~~ee jjiimm nnee bbrraannii, da bi zapu{~ali zidove voja{nice,potrebujejo pa – dovolilnico… In ~e jih kdo lleeggiittiimmiirraa,je dovolilnica njihov edini ddookkaazz, odkod so.” (Ve~er,29. 5. 1993)

Lahko bi rekli tudi preprosteje: beguncem sicer ni pre-povedano zapu{~ati begunskega centra, vendar jim pravilomatudi dovoljeno ni. Pravilo se lahko spremeni samo v izjemnemprimeru, ko beguncem s pomo~jo dovolilnice izrecnoomogo~ijo izhod iz centra. Trditev, da je dovolilnica za begun-ca iz begunskega centra identifikacijski dokument, seveda nevzdrì. [lo je namre~ za dovolilnico za enkratni izhod. Vmnogih begunskih centrih je bil tak izhod omejen na eno alinekaj ur. Sploh pa so dovolilnice za izhode veljale izklju~noza begunce v begunskih centrih. Begunci, ki so bivali v zaseb-nih domovih, takih dovolilnic niso potrebovali, pa tudi doku-mentov niso imeli ni~ druga~nih od beguncev v centrih – ~eso jih sploh imeli.

Tako imenovani ”registrirani” begunci so imeli izkaznicoRde~ega krià, toda begunci v zbirnih centrih je niso smeliimeti pri sebi, ampak so bile te izkaznice shranjene “navarnem”, v prostorih uprave centrov. ê bi uprave teh centrovres èlele, da bi begunci dokazali svojo istovetnost (~e bi to,denimo, zahtevala policija), bi jim lahko izro~ile izkaznice, kiso bile izdane na njihovo ime – pa ~eprav niso imele zna~ajajavne listine (da niti ne omenjamo posebej, kak{na je pravnaveljavnost dovolilnice za izhod iz begunskega centra – ni~na!).

Oglejmo si {e en primer dovoljenih izhodov s pomo~jodovolilnic, tokrat iz Verèja:

(18) “Ker nnii zz bbeegguunnccii nnoobbeenniihh ttee`̀aavv in ni prito`b krajanovVerèja, vodstvo centra nnii~~ kkaajj pprreettiirraannoo ne omejujenjihovega gibanja. Res se mora vvssaakk,, kkii hhoo~~ee vv vvaass,,pprriijjaavviittii ddee`̀uurrnneemmuu, vendar jih ti vedno pustijo iz cen-tra. Begunci llaahhkkoo ppoottuujjeejjoo tudi v Ljutomer, vveennddaarr zatja è morajo dobiti dovolilnico…” (Delo, 15. 2. 1993)



Za~uda je ne-svoboda gibanja beguncev zmotila le maloko-ga. V skladu z 22. ~lenom Zakona o tujcih bi vlada gibanjetujcev lahko omejila z odlokom, in sicer zaradi varovanjajavnega reda in miru, seveda ~e bi za to imela tehten razlog12.Vendar pa vlada takega odloka ni niti pripravila. Svet za varst-vo ~lovekovih pravic in temeljnih svobo{~in je predsednikuvlade poleti leta 1992 poslal pismo, v katerem ga je pozval,naj uredi zadevo tako, da beguncem ne bo kratena osnovna~lovekova pravica – pravica do svobode gibanja. Po letu dnije predsednik vlade na (novinarsko) vpra{anje, zakaj nisoodgovorili, odvrnil: “Da nismo odgovorili? Se bom pozanimal.”In pri tem je tudi ostalo.

V nekaterih centrih so begunci torej za izhod potrebovalidovolilnice, v drugih pa ne. V Sloveniji, dràvi, kjer sta na~eloenakosti pred zakonom in pravica do nediskriminacije zapisaniv ustavi, je bila svoboda gibanja beguncev potemtakem odvis-na od posameznega upravnika begunskega centra, ki je imelglede tega izklju~ne kompetence13.

V Sloveniji se je zdelo tako zelo normalno, da beguncinimajo zagotovljene svobode gibanja, da je ponekod èob~asen umik te prepovedi veljal za dejanje dobronamernosti:

(19) “Seveda pa si vsi skupaj èle izhod iz begunskegacentra, v katerem so precej utesnjeni. Medtem so èuredili, da lahko gredo v mesto za ddvvee uurrii nnaa tteeddeenn,vveennddaarr najve~ v skupini do deset oseb. Za vsak izhodseveda dobe dovolilnico.” (Delo, 10. 2. 1993)

Naj {e enkrat ponovim: v dràvi, kjer po splo{nemprepri~anju spo{tovanje ~lovekovih pravic ne bi smelo bitinikoli postavljeno pod vpra{aj, so odrasle ljudi poniàli do temere, da so jim ddoovvoolliillii vsak teden zapustiti zidove begunskegacentra za dve uri! Kot da bi {lo za zapornike. Da so bili s tem(tisti, ki so to uredili, in o~itno to niso bili begunci) zadovoljni,nam pove stavek: “medtem so `̀ee uredili, da…” Avtor zado-voljstvo omeji z veznikom “vendar”, ko prizna, da gre vendarleza dvojno omejitev, in sicer ~asovno (dve uri tedensko) in{tevil~no (najve~ deset oseb hkrati).

ZZAAHHTTEEVVAA PPOO HHVVAALLEE@@NNOOSSTTII

Ves ~as, odkar so bosenski begunci v Sloveniji, uradnein{titucije in mediji trdijo, da smo zanje dobro poskrbeli.“Dobro poskrbeli” naj bi po splo{nem prepri~anju (Slovencev)



pomenilo: Nudili smo streho nad glavo ve~ kot 70.000beguncem. Zagotovili smo jim tri (dva) obroke dnevno,otrokom pa tudi sadje in mleko. Enkrat mese~no (tedensko)jim delimo higienske pripomo~ke, njihov prosti ~asposku{amo animirati s pomo~jo skupin prostovoljcev, ki rednoprihajajo v center. Stisko jim pomagajo premagovati skupineza psihosocialno pomo~. (Kdo ve, kaj si o tovrstni pomo~imislijo tisti, ki so jim te stvari in dejavnosti namenjene?)

Begunci so tako postali pojem za nemo~no skupino ljudi,ki ni sposobna skrbeti sama zase, saj npr. beguncem v t. i.zbirnih centrih ni dovoljeno niti to, da bi si sami skuhali kosi-lo. Kljub temu, da so Bosanci èleli kuhati sami, tega nisosmeli, kajti v begunskih centrih so se (iz naslova javnih del)zaposlili slovenski dràvljani, ki so kuhali hrano poslovenskem okusu. V izjemnih primerih so v kuhinjah begun-skih centrov begunci enkrat tedensko lahko pripravljali burek!Seveda Bosanci s slovensko kuhinjo ~esto niso bili najboljzadovoljni, a vsako negodovanje beguncev glede prehranje-vanja je naletelo na silno neodobravanje, na o~itanjenehvale`nosti, ki jo kaèjo ravno tistim, ki bi jim radi poma-gali. Slovenci so pri~akovali, da bodo Bosanci hvale`nidobesedno za vsako drobtinico kruha, ki jo bodo dobili vSloveniji. Za ilustracijo si oglejmo naslednji primer:

(20) “Zgodilo se je, da so tik pred kosilom delili ~okolado,ppootteemm pa nih~e ni hotel jesti…” (Ve~er, 31. 7. 1993)

O~itno se avtorju ~lanka zdi, da bi begunci morali pojestikosilo, ker pa so jedli ~okolado, meni, niso jedli kosila. Danadejstva seveda lahko poveèmo na razli~ne na~ine. Zato dakdo – v tem primeru begunci – ne je kosila, ampak ~okolado,je lahko ve~ vzrokov, mo`no je, npr., da begunci niso bilila~ni (novinar namre~ samo sugerira, da so begunci pojedli~okolado, eksplicitno pa tega ne zapi{e), da so dobili za kosi-lo hrano, ki je muslimanski begunci zaradi religioznih zapove-di ne smejo jesti, ali celo kaj tretjega. Avtor pa je izpeljal pravsklep, ki beguncem pripi{e nehvale`nost, vendar je za kredi-bilnost svojega sklepanja zapisal premalo.

Naj navedem {e nekaj primerov, kjer je beguncem o~itano,da hrane, ki jo dobijo pri nas, nimajo radi, bodisi ker je jepreve~ bodisi ker ni po njihovem okusu:

(21) “Nekaj nediscipline jim [upravnik begunskega centra]o~ita pri prehrani, saj ne jedo vsega, v~asih obrokepu{~ajo, denimo polento z golaèm, ali pa odnesejojedi v barako, kjer si na skrivaj tudi skuhajo kak{nepribolj{ke po svojem okusu…” (Delo, 10. 2. 1993)



Ker je nedisciplina iz primera (21) neposredna posledicadejstev, da beguncem ni v{e~ slovenska hrana (saj je kotprimer hrane, ki je ne jedo, navedena ravno polenta zgolaèm) in da si hrano po svojem okusu kuhajo na skrivaj,lahko sklepamo, da bi bil upravnik zadovoljen z disciplinobeguncev, ~e le-ti ne bi jedli hrane po svojem okusu. Zakaj jedisciplina vi{je vrednotena od dobrega po~utja beguncev, tegaiz ~lanka ne izvemo.

(22) “Dejal je [vodja begunskega centra], da so bilidoma~ini ve~krat ogor~eni zaradi dejstva, da je nadvori{~u ob teharskem begunskem centru leàl kruh,tudi jogurti.” (Delo, 15. 2. 1993)

Ker nezadovoljstvo ob centru ìve~ih doma~inov iz primera(22) navaja vodja begunskega centra, nam avtor ~lanka s temvsiljuje sklep, da za omenjeno nezadovoljstvo zaradineprimernega ravnanja s hrano, ki je leàla na tleh, nisoodgovorni upravniki ali kuhinjsko osebje, ki bi odve~no hranozavrglo, pa~ pa begunci. Povsem enako lahko trdimo zaprimer (23):

(23) “Po besedah vodje Darka Blaì~a so zmanj{ali koli~inokruha, da ga ne me~ejo ve~ v smeti…” (Delo, 16. 2.1993)

Pravi biser pa je naslednji primer:

(24) “Glede na to, kako se do hrane vedejo pribe`niki, kiso v begunskem centru v Stari Fuìni v Bohinju, bilahko rekli, da le redko pomislijo na svoje rojake, ujetev mrazu in lakoti… Ob zahtevi neke italijanskezdravnice, nnaajj bbii bbiilloo pprrii oobbrrookkiihh ttuuddii ddoovvoolljj ssaaddjjaa,, ppaallee ttee`̀kkoo oossttaanneejjoo pprrii ddoolloo~~eenneemm zznneesskkuu 550000 ttoollaarrjjeevv nnaaddaann. S hrano so veliki problemi. Begunci imajo triobroke dnevno, sslleehheerrnnii ddaann mmeessoo iinn vvssaakk oottrrookk ddoobbiippoo ddvvaa lliittrraa mmlleekkaa nnaa ddaann.. Zato ni ~udno, da vveelliikkoohhrraannee oossttaajjaa,, kkrruuhh llee`̀ii ttuuddii ppoo hhooddnniikkiihh,, pprraavv ttaakkoo{{vviiccaarrsskkii ssiirr.. Vsaj delno je to povezano tudi zdejstvom, da imajo 15 druìn, katerih mo`je oziromao~etje so zaposleni v Sloveniji. Center je predlagal, najbi tem delavcem trgali pri pla~i denar za stro{ke nji-hovih svojcev, vendar ni predloga nih~e upo{teval.Tako imajo nekateri razmeroma dovolj denarja, hranapa roma v pomije. Bistvo problema je verjetno vsplo{nem odnosu do pomo~i, pa tudi do dela.” (Delo,13. 2. 1993)



Glede hrane oziroma koli~ine hrane, ki jo begunci dobivajo,se v ~lanku pojavita dve nasprotujo~i si trditvi: avtor najprej trdi,da za sadje ni dovolj denarja (~e bi ga kupili, bi presegli znesek500 tolarjev), nato pa navaja, da je hrane preve~ in da ostaja.Namesto da bi iz tega sklepal, da gre o~itno za slabo organizaci-jo prehrane (ker ne~esa kupijo preve~, drugega pa premalo),sklepa, da je dejstvu, da hrana ostaja, vzrok neprimeren odnosbeguncev do hrane (~eprav je te`ko re~i, kaj naj bi pomenilneprimeren ali slab odnos do hrane, ki je pa~ ìvljenjskega po-mena za vsakogar; avtor je verjetno tudi na za~etku odlomka(24) mislil na po njegovem mnenju neprimeren odnos dopomo~i, ki so je begunci dele`ni v Sloveniji – kar omeni tudi nakoncu), ne pa za preprosto dejstvo, da hrana ostaja, ker je jepreve~ in je begunci ne morejo pojesti. Ker avtor iz podatka, dahrana ostaja, sklepa, da se begunci v Sloveniji ne zmenijo zarojake, ki so ostali v vojni (oziroma, kot pravi novinar, “ujeti vmrazu in lakoti”), lahko iz tega sklenemo samo eno: popi{~evem mnenju bi morali bosenski begunci v Sloveniji pojestiodve~no hrano namesto svojih rojakov, ki so ostali v Bosni!

[[OOLLAA –– GGEETTOO

Slovenija je ratificirala razli~ne mednarodne sporazume, odDeklaracije o ~lovekovih pravicah do Konvencije o otrokovihpravicah, in zatorej tudi v Sloveniji na~eloma velja, da je vsakbegunski otrok najprej otrok in {ele nato begunec. To sevedadalje implicira, da se ima vsak otrok pravico izobraèvati, celove~, {oloobvezen je vsak otrok med sedmim in petnajstimletom oziroma do zaklju~ka osnovno{olskega izobraèvanja.

Tudi bosenski begunci se {olajo, vendar z dolo~enimi ome-jitvami.

Takole so povedali na Ministrstvu za {olstvo in {port:

(25) “Vendar za uresni~evanje omenjenega [realizacijoosnovno{olskega programa za bosenske begunce]na{a dràva nima potrebnih sredstev, zato bo mini-strstvo predlagalo vladi, da sprejme odlo~itev oskraj{anem izobraèvalnem programu zgolj ob zago-tovljeni finan~ni pomo~i iz tujine.” (Ve~er, 21. 8. 1992)

Po Dokumentu Zdruènih narodov o beguncih iz leta 1961je vlada, ki nudi zato~i{~e, dol`na zagotoviti {olanje otrok.Seveda je tudi Zdruènim narodom jasno, da slaba ekonomska



situacija lahko prepre~i izvajanje tega na~ela – toda kot pi{e vPriro~niku za delo z begunci, ki ga je izdal Visoki komisariatZdruènih narodov za begunce leta 1988, velja to predvsem zadeèle v razvoju, kamor Slovenija same sebe ne pri{teva.[estindvajseti ~len Deklaracije o ~lovekovih pravicah navaja,da ima vsakdo pravico do izobraèvanja, da mora biti to izo-braèvanje brezpla~no vsaj na osnovni stopnji in da mora bitiosnovno {olanje obvezno. Leta 1966 je Izvr{ni odbor UNHCRuporabil ta ~len pri pojasnilu, da je iizzoobbrraa`̀eevvaannjjee pprraavviiccaa,, kkiijjoo iimmaajjoo ttuuddii bbeegguunnccii. Visoki komisariat mora zagotoviti, davsi begunci obiskujejo osnovno {olo ustrezne kakovosti, kispo{tuje in upo{teva njihovo kulturno identiteto. Priporo~ilaUnesca tudi pravijo, da mora biti otrok v osnovni {oli v ~asuprvega leta bivanja v tujejezi~nem okolju deleèn pouka vmaterin{~ini, sicer ne pridobiva znanja. To priporo~ilo jeSlovenija spo{tovala – a àl ne samo prvo leto bivanja begun-skih otrok v Sloveniji, pa~ pa tudi kasneje. [e ve~: bosenskiotroci niso obiskovali pouka samo v posebnih razredih,ampak v nekaterih primerih tudi v ~~iissttoo ppoosseebbnniihh ppoossllooppjjiihh.

(26) “Kmalu spomladi bo 157 otrok od {estega do {tirinaj-stega leta za~elo obiskovati {olo v ~~iissttoo nnoovveemmppoossllooppjjuu vv kkrroogguu zzbbiirrnneeggaa cceennttrraa.” (Republika, 10. 2.1993)

Sto sedeminpetdeset otrok bo torej obiskovalo pouk, ki bopotekal v njihovem maternem jeziku. Vendar so (oziroma sobili) begunski otroci od slovenskih tudi fizi~no lo~eni. Priiskanju trajne re{itve za begunce v Sloveniji sta se od trehmo`nosti: vrnitve v deèlo, od koder so pribeàli, odhoda vtretjo deèlo in trajnega bivanja v deèli, v katero so pribeàli,kot mo`nost omenjali samo prvi dve. Razlaga sicer ni vzdràla,bila pa je takale: Begunci v Sloveniji so za~asni, zato ker bodood{li, in od{li bodo zato, ker so samo za~asni. ê naj bi sezares vrnili ali od{li kam drugam, je bila graditev posebnih{olskih poslopij povsem neracionalna, kajti ~e bi {lo zaresni~no za~asne begunce, potem se ne bi spla~alo hkratitro{iti denarja za povsem novo {olo in obenem zatrjevati, daprimanjkuje denarja za izobraèvanje beguncev. ê pa begunciostanejo, jih nima nobenega smisla zapirati v posebne {ole,kjer se otroci ne morejo nau~iti niti jezika ({ir{ega) okolja, vkaterem bivajo, saj pouk poteka v bosenskem jeziku. Bosenskiotroci pa so se v begunskih {olah sloven{~ine u~ili le kotdrugega tujega jezika.

Na podlagi dejstva, da so bosenske otroke fizi~no lo~evaliod slovenskih, lahko sklepamo, da je bilo {olanje bosenskih



beguncev neka vrsta tihe getoizacije, ki je potekala pod krinkonasprotovanja lokalnega prebivalstva beguncem v slovenskih{olah. To se je v resnici zgodilo samo v enem primeru, zakaterega velja, da je izjemen, in kjer so star{i otrok iz lokalne{ole nasprotovali temu, da bi v istih prostorih, kjer sedijo nji-hovi otroci dopoldan, popoldan sedeli bosenski otroci. Njihovargument je bil naslednji:

(27) “Otroci [begunski] so bili morda zdravstveno pre-gledani, vendar pa je znano, da ne po slovenskih stan-dardih in ne tako, kot na{i otroci. Dokler ni izvidov,da je njihovo zdravstveno stanje b.p., prav tako kotzdravstveno stanje njihovih u~iteljev, se o tovrstnihmo`nostih sploh ne nameravamo resno pogovarjati.Vemo, v kak{nem zdravstvenem stanju, àl, begunciso……Na{a {ola ima slab{o opremo, manj in slab{a u~ilakot druge v ob~ini. Je to vzrok, da nam ho~ete strpativ objekt begunce? Ker {ole ni tako {koda? Torej sezavedate, da gre za druga~no civilizacijsko in kulturnoraven ter vedenjski vzorec. Ne dovolimo, da bi bilina{i otroci pod isto streho kot begunski, ~e so vdrugih krajih lahko lo~eni…” (Iz pisma star{ev Min-istrstvu za izobraèvanje in {port, objavljenega tudi vDnevniku, 4. 1. 1992)

Avtorji pisma ministrstvu zastavljajo vpra{anje, ali je slab{aoprema {ole vzrok, zaradi katerega naj bi begunci obiskovalipouk ravno v tej {oli. Nanj si tudi kar sami pritrdilno odgovo-rijo in izpeljejo implicitni sklep o druga~ni (ni`ji!) civilizacijskiin kulturni ravni bosenskih begunskih otrok.

[e en primer razlage, ~emu getoizacija:

(28) “Za pouk v centru so se odlo~ili predvsem zzaattoo,, kkeerrssttaa oobbee ~~rrnnoommaalljjsskkii {{oollii ooddddaalljjeennii oodd bbeegguunnsskkeeggaa cceenn--ttrraa in bi za begunce morali organizirati dodaten pre-voz.” (Dnevnik, 26. 11. 1992)

Otroci iz begunskega centra bi morali hoditi v {olo izvenbegunskega centra, v ^rnomlju, ki je v resnici majhen kraj.Toda nekateri otroci so vseeno morali hoditi v {olo na drugkonec mesta: vendar ne otroci, ki so bili nastanjeni vbegunskem centru, ampak otroci begunci, ki so ìveli prisorodnikih ali prijateljih v mestu. Ti so namre~ morali prihajativ begunsko {olo v zbirni center – in ne v katero od lokalnih{ol. Vendar zanje niso organizirali nobenega posebnega pre-voza! Zanimivo je, da se piscu zdi razlog, da bi otroci iz



begunskega centra morali hoditi v “oddaljeno” lokalno {olo,zadosten, medtem ko dejstvo, da bodo v oddaljeni centerpe{a~ili begunci, ki niso nastanjeni v begunskem centru(morda stanujo~i ravno poleg lokalne {ole), nima nobene teè,~eprav gre za simetri~en poloàj.

Iz poro~ila Ministrstva za {olstvo in {port o izobraèvanjubegunskih otrok lahko izvemo, zakaj naj bi po njihovem (pomnenju pristojnega ministrstva) bosenski otroci begunci neobiskovali lokalnih osnovnih {ol:

(29) “Otroci niso integrirani v na{e osnovno{olske pro-grame, kkaajjttii ttaakk{{nnaa iinntteeggrraacciijjaa bbii ppoommeenniillaa pprrvvii kkoorraakkkk aassiimmiillaacciijjii teh otrok. S poukom, ki poteka v nji-hovem materinem jeziku, se oohhrraannjjaattaa nnaacciioonnaallnnaa iinnkkuullttuurrnnaa iiddeennttiitteettaa otrok in psihi~ni stres, ki bi gananje imel prihod v tuje okolje, je zmanj{an na mini-mum. Poleg tega se bodo otroci po vrnitvi v domovinina ta na~in lahko vklju~ili v normalno ìvljenje.”

Integracija v nasprotju z asimilacijo navadno pomeni ohran-janje kulturne identitete in hkrati adaptiranje posameznika narealno vsakodnevno ìvljenje v drugem okolju. V konkretnemtekstu (29) ni mi{ljena tovrstna integracija, ampak zgoljvklju~evanje otrok v slovenske osnovno{olske programe. Inzakaj naj bi tovrstna integracija pogojevala asimilacijo? Asimi-lacija je dolg proces, v katerem posmezniki ali skupine popol-noma prevzamejo navade, vrednote, obna{anje, skratka na~inìvljenja dru`be, v kateri ìvijo. Navadno gre za proces, kitraja dolgo. Verjetno je, da se otroci ne bi asimilirali v letu alidveh. ê zares verjamemo, da begunci tukaj ne bodo ostaliprav dolgo, potem je ravno zaradi dolìne procesa asimilacijeargumentacija nesprejemljiva. Zaradi na~ina argumentacije vprvi povedi lahko tudi sklepamo, da asimilacija za avtorja ses-tavka ni zaèljena (sicer bi bil prvi korak storjen, se pravi,otroci bi bili vklju~eni v “na{e osnovno{olske programe”). Inker asimilacija ni zaèljena, lahko sklepamo, da otroci (pomnenju avtorja teksta) tukaj ne bodo ostali dolgo. Toda kakodolgo bodo ostali? Iz naziva “za~asni begunec” ne moremoni~esar sklepati. (Kajti begunci so za~asni, ker tukaj ne bodoostali dolgo, in tukaj ne bodo ostali dolgo, ker so za~asni.)Zato si moramo postaviti vpra{anje: kaj pomeni za~asnost?Gotovo pomeni ne za vedno. Toda kaj {e? Kako dolga jelahko za~asnost? Videti je, da je odlo~itev politi~na. Za~asnostje relativen pojem in se vedno uporablja v odnosu do nekegadrugega termina opredelitve ~asa. Mogo~e bi v primeru bosen-skih beguncev lahko rekli, da za~asnost pomeni: “dokler traja



vojna v Bosni in Hercegovini”. Toda to nam ne bi pomagalo,ker sploh ni nemogo~e, da bi ta za~asnost pomenila ~asovnopomemben del ìvljenja bosenskega begunca. Glede otrok toè lahko trdimo.

ê pa bodo otroci ostali tukaj ve~ kot le za~asno, potemjim ostanejo le tri mo`nosti: ali se integrirajo ali asimilirajooziroma delno integrirajo in delno asimilirajo (se pravi, danekatere vrednote, navade ipd. obdrìjo, druge pa zamenjajo znovimi iz okolja). êtrta mo`nost je samo {e – geto.

Integracija in asimilacija namre~ nista niti enaka nitiizklju~ujo~a se pojma. Medtem ko integracija vklju~uje ohrani-tev kulturne identitete, asimilacija obsega pridobitev nove kul-turne identitete. Ne moremo torej sklepati, da asimilacija vvsakem primeru sledi integraciji. Lahko, toda ne nujno.

Trditev iz drugega stavka primera (29) (o minimalnem stre-su zaradi prihoda v drugo okolje) pa bi vzdràla edinole vprimeru, da bi otroci ìveli kolikor toliko normalno ìvljenje,da bi hodili v {olo kot vsi drugi otroci. Kajti {ola v begunskemcentru pomeni, da je otrokov svet omejen z mejamibegunskega centra, recimo kar po{teno – begunskegatabori{~a, kljub temu, da je bila uporaba tega izraza pri ljudeh,ki so se po dol`nosti ukvarjali z begunci, nezaèlena. Vpriro~niku Delo z begunci in iskalci azila lahko na strani 44preberemo: “Izgleda, da begunci, ki so bili dolgo ~asa vtabori{~ih – pet, {est, v~asih celo sedem let – znotraj umrejo.Izgubili so vse – druìno, deèlo, kulturo… nenadoma spozna-jo, da niso nih~e… da zanje ni prihodnosti – da jih nih~e neèli.” Nekateri bosenski begunci ìvijo v begunskih centrih èod leta 1992, od za~etka vojne v Bosni in Hercegovini. Njiho-va vrnitev domov pa se kar naprej pribliùje in odmika.



MARJETA DOUPONA HORVAT je diplomirana novinarka. Odjeseni leta 1993 je zaposlena kot mlada raziskovalka na Centruza diskurzivne {tudije In{tituta Studia Humanitatis. Ukvarja sez logiko in argumentacijo v jeziku, {e posebej v interkul-turnem komuniciranju.

LITERATURA:

BLOMMAERT, J. in VERSCHUEREN, J.: TThhee RRoollee ooff LLaanngguuaaggee iinn EEuurrooppeeaannNNaattiioonnaalliisstt IIddeeoollooggiieess, Pragmatics, zv. 2, {t. 3.

BLOMMAERT, J. in VERSCHUEREN, J.: TThhee PPrraaggmmaattiiccss ooff MMiinnoorriittyy PPoolliittiiccss iinnBBeellggiiuumm, Language in society, 20, Cambridge University Press.

FISHMAN, JOSHUA A.(1989): LLaanngguuaaggee aanndd eetthhnniicciittyy iinn MMiinnoorriittyy SSoocciioolliinngguuiiss--ttiicc PPeerrssppeeccttiivvee, Multilingual Matters LTD, Clevedon.

GIDDENS, Anthony (1985): TThhee NNaattiioonn ssttaattee aanndd VViioolleennccee, University of Cali-fornia Press, Berkley, Los Angeles.

GREENFELD, Liah (1993): NNaattiioonnaalliissmm –– FFiivvee RRooaaddss ttoo MMooddeerrnniittyy, HarvardUniversity Press, Camridge, London.

McQUAIL, Dennis (1987): MMaassss CCoommmmuunniiccaattiioonn TThheeoorryy, Sage Publications,London.

RIZMAN, Rudi (1979): [[ttuuddiijjee oo eettnnoonnaacciioonnaalliizzmmuu, zbornik, Krt 79, Ljubljana.SCHAESSINGER, Philip (1985): MMeeddiiaa,, NNaattiioonn aanndd SSttaattee, Sage Publications,

London.SEARLE, John R. (1979): EExxpprreessssiioonn aanndd MMeeaannnniinngg, Cambridge University

Press, Cambridge.VERSCHUEREN, Jef (1985): IInntteerrnnaattiioonnaall NNeewwss RReeppoorrttiinngg, John Benjamins

Publishing Company, Amsterdam, Philadelphia.WILSON, John (1990): PPoolliittiiccaallllyy ssppeeaakkiinngg, Basil Blackwell, Oxford.CCoolllleeccttiioonn ooff iinntteerrnnaattiioonnaall iinnssttrruummeennttss ccoonncceerrnniinngg rreeffuuggeeeess, Office of UNHCR

in Geneva, Geneva, 1990.WWoorrkkiinngg wwiitthh rreeffuuggeeeess aanndd aassyylluumm sseeeekkeerrss, League of Red Cross nad Red

Crescent Society, Geneva, 1991.SSlloovveenniiaa aanndd tthhee EEuurrooppeeaann ccoonnvveennttiioonn oonn hhuummaann rriigghhttss, Colloquy, Ljubljana

June 1992, Council of human rights and Fundamental Freedoms, Ljubl-jana, 1992.



Argumentativna mo~ diskurza

zgodnjega u~enja tujega jezika

11 UUVVOODD

Zgodnje u~enje tujega (angle{kega) jezika – odslej ZUTJ –je le ena izmed evforij, ki so se razplamtele po osamosvojitviSlovenije leta 1991. Pojav ne izvira iz slovenskega nacionalne-ga prostora, vendar pa je svoje specifi~ne lastnosti razvil pravzaradi omenjenega politi~nega reza1.

Iz osebnih izku{enj (s problemom sem se ukvarjala tako vokviru {tudija kot v praksi) ugotavljam, da je situacija vSloveniji pravzaprav paradoksna.

Na eni strani imamo lai~no (a ne naivno!) javnost, ki ust-varja tako veliko povpra{evanje, da mu ponudba enostavno nemore slediti. Navdu{enje je prignano do tako skrajne meje, dadaje vtis, kot da so ljudje povsem nekriti~ni, saj nasedajonemogo~im obljubam2 in obremenjujejo otroke do skrajnemere (nekateri se na razredni stopnji u~ijo celo tri tuje jezike).Od kod star{em tako trdno prepri~anje o smiselnosti ZUTJ?

Na drugi strani imamo strokovne – dràvne in privatne –institucije, ki bi se vseh problemati~nih to~k ZUTJ moralezavedati, in pravijo, da se tudi jih, ki pa se obna{ajo “tr`no”,kar na tem mestu pomeni, da se, prvi~, delajo, kot da se jihne, in drugi~, imajo lai~no javnost za naivno, ker verjamejo,da bo njihovim izmi{ljotinam nasedla. In ~etudi potisnemo (nepa zanemarimo) skrajne primere na stran, ostaja situacija

1 Po osamosvojitviSlovenije leta 1991, in torejizgubi precej{njega delaekonomskega trì{~a, sepojavi potreba po tesnej{ihgospodarskih in s tem poli-ti~nih vezeh s preostalimsvetom. Angle{~ina kotnajbolj raz{irjen jezik sve-tovnega komuniciranja(ekonomskega in politi~ne-ga) pridobi navidezen sta-tus garanta svetle prihod-nosti in prevzame funkcijokriti~nega pogoja. Pravimnavidezen, ker se jezikupripi{e mo~, ki bi dejanskomorala biti v kakovosti inkonkuren~nosti izdelkov indiplomatski sposobnostitrgovanja. Tako razumevan-je se kaè na primer vangle{kih imenih za doma-~a podjetja – kot da biuspeh zagotavljal è samprizvok angle{~ine.Posledica pa je tudipomikanje u~enja tujegajezika v ~imzgodnej{eotro{tvo.


Barbara Domajnko

trenutno {e vedno kaoti~na in prepu{~ena posameznim bolj alimanj usposobljenim strokovnjakom3.

Paradoksnost poudari dejstvo, da ostaja dolgoletnimstrokovnim razpravam navkljub nujnost ZUTJ nedokazana.Najpogostej{i argument, ki ga strokovna literatura navaja vprid ZUTJ, je spisek specifi~nih lastnosti otrok za u~enje tujegajezika (npr. sposobnost imitiranja, odprtost za vse novo,radovednost, neobremenjenost, dober spomin ...). Stern (1983)pravi, da ti faktorji niso dokazani4. Podrobneje se v samoproblematiko ZUTJ na tem mestu ne bomo spu{~ali, vseenopa naj kot izhodi{~no referenco navedem le zaklju~ek, dokaterega je pri{el Stern. Njegov osnovni ugovor tezi optimalnestarosti za za~etek pridobivanja jezikovne kompetence, po pre-gledu {tevilnih teoretskih del in raziskav, je, da starost nemore biti izolirana iz sklopa drugih relevantnih faktorjev:

U~enje jezika je mo`no na kateri koli starostni stopnji, odzgodnjih do odraslih let. Nobeno starostno obdobje ne izstopakot optimalno ali kriti~no za vse vidike u~enja drugega jezika... Vsaka stopnja v razvoju ima tako prednosti kot pomanj-kljivosti za u~enje drugega jezika ... Na osnovi izobraèvalnih,politi~nih in filozofskih razlogov pa je mo`no zagovarjatiprimernost pri~etka pou~evanja drugega jezika v zgodnjemotro{tvu, kljub temu, da to obdobje ni dokazano kotpsiholo{ko optimalno. (Stern, 1983: 366–367)

Da bi upravi~ila è na za~etku uporabljeno oznako evforija,naj navedem drobno opazko: kar nekaj pristojnih ljudi iz pri-vatnih jezikovnih {ol mi je zatrdilo, da jim v propagando nipotrebno kaj dosti vlagati. Vemo pa, da vsaka uspe{na firma vtr`nem gospodarstvu vlaga preteèn del financ v promocijo.Ponuja se odgovor, da star{ev ni ve~ treba prepri~evati –razvili so pravo potrebo po tem, da omogo~ijo svojemu otroku~imzgodnej{i pri~etek u~enja tujega jezika. To je potreba, ki nive~ vpra{ljiva in ki je tako mo~na, da je povpra{evanje pre-raslo v pravi naval.

O~itno gre za neki preseèk prepri~anja, ki ne temelji naznanstvenih zaklju~kih, saj sem omenila, da s strokovnegastali{~a ni mo`no opravi~iti nujnosti ZUTJ. ^lovek je v prin-cipu ekonomi~no bitje, in predvsem za zahodno civilizacijo jezna~ilno, da zelo pazi, kam vlaga svoj denar. Vsaj del star{evse zaveda, da je u~inek lahko relativno majhen (mogo~e celoni~en), pa so vendarle pripravljeni to zanemariti, kar napeljujena misel, da è vnaprej verjamejo v uspeh, ~eprav le-ta {e nidokazan.

Zadnji argument, ki ga tako star{i kot strokovnousposobljeni delavci ponudijo, ko je izpostavljeno vpra{anje osmiselnosti ZUTJ, bi lahko povzeli takole:

2 Odlo~itev vsekakor nilahka, poplava raznih“~ude`nih” oglasov, kiobljubljajo, da bodo izna{ih mal~kov v nekaj ted-nih naredili prevajalce inspro{~ene govorce tujegajezika, star{e samo {e boljzavaja. (Grisogono v VIP1993/3: 26)

3 Uradno se za~neangle{~ina pou~evati vpetem razredu osnovne{ole. V zadnjih letih smopri~e porastu privatnihjezikovnih {ol, na{ihdoma~ih in tudi pred-stavni{tev tujih, ki nudijote~aje za otroke od petegaleta starosti naprej. Zaradivelikega povpra{evanja,predvsem pa zaradi slabeorganiziranosti kontinuitetete~ajev za najmlaj{e, sostar{i pritisnili na {ole.Zganilo se je tudi uradnokolesje in trenutno poteka-ta v Sloveniji dva projekta,eden za izobraèvanjekadrov na zgodnji stopnji{olanja (TEMPUS 3767(1992–1995) – projektkoordinira pedago{kafakulteta) in drugi za razvojprogramov pou~evanjaangle{~ine od tretjegarazreda osnovne {olenaprej (pilotski projekt Tujijeziki na razredni stopnji(1990–1996)). Pilotski pro-jekt se je za~el v {olskemletu 1990/1991 na trehosnovnih {olah (skupno 6oddelkih) in naj bi bilkon~an prihodnje leto, karje za star{e, katerih otrocibodo do takrat prerasli“optimalno” dobo,prepo~asi. Zato so bileosnovne {ole pri re{evanjuteh star{evskih zahtevprepu{~ene same sebi inso kljub opozorilu Zavodaza {olstvo, naj ne orga-nizirajo pouka na lastnopest, ker ustreznih raziskavin programov {e ni, prav to

Barbara Domajnko


Mogo~e ne koristi veliko, vendar pa ni~ ne {kodi.

Ob natan~nej{em pregledu vsaj dela diskurza ZUTJ bo,upam, mo~ pokazati, kako je omenjena evforija oz. potrebapridobljena in ne osnovna. Namen ~lanka je namre~ posku{atiugotoviti, kako si pravkar opisano situacijo vendarle lahkorazlagamo kot neparadoksno ali vsaj do neke mereupravi~eno.

Preden za~nem analizirati diskurz ZUTJ, se mi zdi potrebnonatan~neje opredeliti vsaj tri termine, ki so prisotni v celotnem~lanku. Druge bom natan~neje opisala postopoma, kot jihbom uporabljala v analizi.

ZUTJ pomeni proces institucionalnega pou~evanja/u~enjatujega jezika pred uradnim pri~etkom, kot je dolo~en vnacionalnem u~nem na~rtu. Nacionalni u~ni na~rt zaenkratvpeljuje prvi tuji jezik v 5. razred osnovne {ole. Ciljna skupinaso torej otroci do 11. leta starosti. Predvsem problemati~no jepou~evanje/u~enje tujega jezika med 5. in 9. letom starosti,torej do 3. razreda osnovne {ole, saj naj bi se takrat kon~alaza~etna faza opismenjevanja v o`jem smislu.

Tuji jezik je jezik, ki znotraj neke govorne skupnosti nimaterni jezik njene populacije, in se torej ne uporablja kotsredstvo javne ali uradne komunikacije, ampak se pou~uje v{olah z namenom, da se ljudi usposobi za komunikacijo zgovorci ciljnega jezika in za branje tekstov, napisanih vciljnem jeziku.

V Sloveniji se kot prvi tuji jezik uvaja zlasti angle{~ina, zatobodo analizirani teksti v pri~ujo~em prispevku vezani pred-vsem na angle{~ino. Vendar naj poudarim, da gre predvsem za{ir{o problematiko zgodnjega u~enja (katerega koli) tujegajezika, pa~ gledano s stali{~a trenutne situacije v Sloveniji, kjerse kot prvi tuji jezik uvaja angle{~ina.

V pri~ujo~em ~lanku si bomo ogledali ZUTJ kot diskurz.Objekt analize bodo torej besedila in izjave, ki se nana{ajo naZUTJ.

22 DDEELLOOVVNNAA HHIIPPOOTTEEZZAA

ZUTJ se kaè kot smiselna in upravi~ena dejavnost zato,ker je kot taka predstavljena v sklopu diskurza, ki jo opre-deljuje.

Po Ducrotovi analizi argumentacije v jeziku, argumenta-tivno funkcijo diskurzu v precej{nji meri dolo~ajo jezikovnimehanizmi. Argumentativna funkcija nekega diskurza se kaèv predstavitvi stali{~, ki so argumentativno usmerjena kdolo~enemu sklepu, kar pomeni, predstavljena kot taka, da ta

naredile v okviruvpra{ljivih za~asnih pro-gramov in kadrov. Naza~etku leta 90/91 so bilev pilotski projekt vklju~ene3 O[ (= 6 oddelkov), leta91/92 je projekt dobilrepubli{ke razse`nosti – 25O[ (= 62 oddelkov),naslednje {olsko leto jebilo vklju~enih 26 O[ (=121 oddelkov), {olsko leto94/95 je prineslo kon~no{tevilo 28 O[ (= 136 odd-elkov) (Tuji jeziki vobveznem izobraèvanju1994: 49).Po podatkih analizevpra{alnika Tuji jeziki narazredni stopnji (1994), kjerje od 432 O[ sodelovalo293, pa jih tuji jezik narazredni stopnji uvaja 292,kar je devetinpolkrat ve~,kot jih je vklju~enih v pro-jekt, in sicer dale~ najve~ –232 – angle{~ino, 73 jihnudi tudi nem{~ino in 2italijan{~ino. Stanje pri{tevilu {ol, ki uvajajo tujijezik v ni`jih razredih, sebistveno spreminja odenega {olskega leta dodrugega. Nekaj te organi-zacije pouka angle{~ine narazredni stopnji jeprepu{~eno tudi privatnim{olam. Samo v Ljubljani inokolici jih je bilo popodatkih iz leta 1993 blizu40, v vrtce pa je bilo popodatkih iz leta 1992 kangle{~ini vpisanih 4373otrok v starosti od 4 do 7let. (Tuji jeziki v obveznemizobraèvanju 1994: 29)Privatne {ole so v bistvupodjetja, torej niso registri-rana kot izobraèvalnein{titucije (ker ustreznezakonodaje zaradineraz~i{~enih statusov (toje normativov) seveda {eni), kar v bistvu pomeni,da tudi ni nadzora nadnjimi, njihovimi metodamiin programi. Na Zavodu za{olstvo se ne da dobiti nitiseznama vseh obstoje~ih

Argumentativna mo~ diskurza zgodnjega u~enja tujega jezika


sklep opravi~ijo. V konkretnem primeru diskurza ZUTJ jesklep trdno prepri~anje o smiselnosti in nujnosti ZUTJ. Vskladu z omenjeno teorijo bi torej v jezikovni strukturi lahkona{li dokaze, ki bi razloìli, zakaj ima diskurz za posledicoprepri~anje o smiselnosti in nujnosti ZUTJ, ~eprav obstajajotudi nasprotni dokazi. Najve~krat so nasprotni dokazi sicerpreprosto zamol~ani ali druga~e interpretirani, kljub temu pase smiselnost in nujnost {e dodatno utrjujeta preko jezikovnihmehanizmov.

Prikazati bom torej sku{ala, kako je ZUTJ v okviru svojegadiskurza predstavljeno kot smiselna in nujna aktivnost. DiskurzZUTJ zato ne bo obravnavan kot ppoorroo~~iilloo o pojavu ZUTJ,temve~ kot aarrgguummeennttaattiivvnnii kkoonntteekksstt, v sklopu katerega ZUTJsploh lahko obstaja.

33 KKRRAATTEEKK OOPPIISS TTEEOORREETTII^̂NNEEGGAA OOKKVVIIRRJJAA

Ducrot s tteeoorriijjoo aarrgguummeennttaacciijjee vv jjeezziikkuu sku{a razloìti, kakoje mo`no razumeti tezo, da besede ni~ ne pomenijo. Jezik sesam, preko leksikona (predvsem besede špomeniti’, kot jeponavadi razumljena), predstavlja, kot da nekaj pomeni, inposledi~no, v skladu s to samoreprezentacijo, oblikuje na{opredstavo o sebi. Za to samoreprezentacijo Ducrot pravi, da jemit, ki ga jezik govori o sebi, in sku{a predstaviti druga~enpogled na pomenjanje. Splo{no sprejeto razumevanje delovan-ja jezika opredeli za iinnffoorrmmaattiivvnnii aallii ddeesskkrriippttiivvnnii kkoonncceeppttppoommeennjjaannjjaa, po katerem besede posredujejo podatke o real-nem svetu okoli nas. Po tej predstavi je mo`no pravilnost alinepravilnost preverjati v skladu z resni~nostnimi pogoji.Ducrot tako razumevanje spodbija. Na primer, v izjavi:

(1) Ta film je zanimiv.

ni mogo~e enosmiselno oz. objektivno definirati šzani-mivosti filma’, to pomeni, da ni mo`no definirati, pod katerimipogoji je film zanimiv, kar bi izjavi priznalo resni~nost. Ljudjevrednotimo šzanimivost filma’ po razli~nih kriterijih. Zvrstfilma, igralsko zasedbo, zgodbo, na~in produkcije, itn., preso-jamo subjektivno, na ravni subjektivnega okusa pa sodbe nisoprimerljive.

Ducrotova teorija aarrgguummeennttaacciijjee vv jjeezziikkuu pravi, da ni nekeobjektivne realnosti, informacije, ki bi jo jezik samo posre-doval, ampak je jezik tisti kontekst, znotraj katerega na{ svetsploh obstaja, kar pomeni, da jjee jjeezziikk pprriimmaarrnnoo aarrgguummeennttaattiivv--eenn in da argumentativna funkcija vpliva na informativno.Semanti~no vrednost je po njegovi teoriji smiselno iskati v

“{ol”. Le-te se glede nasvoj d. o. o. registrirajo lepri sodi{~u.

4 Vsi ti teoreti~ni argumentitemeljijo na domnevi, daso otroci bolj{i u~enci tuje-ga jezika kot pubertetnikiali odrasli. Ti argumenti nedokazujejo, da je domnevapravilna, niti ne dajejodokazov o specifi~nihkarakteristikah zgodnjegau~enja tujega jezika in raz-likah v u~nem procesumed zgodnjim in kasnej{imu~enjem. (Stern, 83: 363)

Barbara Domajnko


aarrgguummeennttaattiivvnnii uussmmeerrjjeennoossttii izjave, to je v sklepu, ki iz izjavelahko izhaja in v lu~i katerega je izjavo mo~ razumeti.Ugotoviti je potrebno, s kak{nim namenom je bila izjavljena. Vzgornjem primeru bi izjava lahko sluìla na primer kot argu-ment za sklep, da si ga je vredno ogledati.

(1’) Film je zanimiv. Oglej si ga {e ti.

Kako lahko razumemo tezo, da je argumentativna funkcijaizjave tista, ki vpliva na informativno in ne obratno? Ducrot joponazori na primeru, ko neka oseba predlaga drugi, da bi dohotela od{la pe{, druga pa razdaljo do hotela ozna~i bodisi zbesedo

(2) dale~

bodisi z besedo

(3) blizu.

Obe besedi se nana{ata na isto razdaljo med osebama inhotelom, in imata torej isto deskriptivno osnovo, vendar je vprimeru prve izjave ~utiti zavrnitev predloga, v primeru drugeizjave pa sprejetje predloga. Dokaz so prav sklepi, ki iz izjavlahko sledijo:

(2’) Dale~ je(A). Pojdiva raje s taksijem(B).

oziroma

(3’) Saj je ~isto blizu(A). Pojdiva(B).

Tako besed dale~ in blizu nikakor ne gre razumeti kotinformacij o oddaljenosti, ki je ista, ampak kot sprejetje oziro-ma zavrnitev predloga. Sklepi se lahko sicer pojavijo vrazli~nih oblikah, vendar pa sklep (B) izjave (2’) ne moreslediti argumentu blizu in sklep (B) izjave (3’) ne argumentudale~.

Teorija argumentacije v jeziku torej opozarja in pripisujepomembnost in dominantnost argumentativnemu u~inkuuporabe jezika in isto~asno poudarja, da aarrgguummeennttaattiivvnnaaffuunnkkcciijjaa iizzjjaavv tteemmeelljjii nnaa vv jjeezziikk vvppiissaanniihh mmeehhaanniizzmmiihh.. Obrazlagi omenjene teorije Ducrot razvije vrsto teoreti~nih kon-ceptov, od katerih bom na tem mestu predstavila samonekatere.

S tteeoorriijjoo ppoolliiffoonniijjee Ducrot najprej lo~i tri akterje, za katereni nujno, da sovpadajo z eno in isto osebo. PPrroodduucceenntt je tisti,



ki intelektualno proizvede izjavo. GGoovvoorreecc je gramati~ni ose-bek, torej tisti, ki ga za osebek postavi stavek. Kot primerDucrot navede nalepko s psom, ki jo lastniki trgovin lepijo navrata svojih lokalov in na kateri pi{e: Ostati moram zunaj.Producent je v tem primeru lahko npr. lastnik trgovine, osebekizjave (govorec) pa pes (kljub temu, da psi ne govorijo). Tretjielement, ki ga lahko zasledimo v izjavah, so iizzjjaavvlljjaallccii (oziro-ma izjavljalne pozicije). Izjavljalci, v vsaki izjavi lahko zasledi-mo najmanj dva, so predstavljeni s svojimi ssttaallii{{~~ii, tako dalahko v bistvu govorimo o stali{~ih, ki niso nujnogovor~eva/producentova, vsekakor pa na njegovo izraènostali{~e vplivajo. Najbolj{i primer, s katerim lahko ponazorimonajmanj dva izjavljalca, je negacija. Izjava:

(4) To ni tvoja knjiga.

se tako implicitno nana{a na neko predhodno izjavo, ki naprimer trdi, da je knjiga last sogovornika. Omenjena predhod-na izjava pa ni nujno eksplicitno izre~ena. Zamislimo sisituacijo, ko na obisk k osebi A pride oseba B in na mizizagleda knjigo, ki jo è nekaj ~asa pogre{a. Oseba A ve, da jeoseba B prav tako knjigo izgubila, ve pa tudi, da tista na mizini last osebe B, ker si jo je sama izposodila iz knji`nice.Seveda oseba A lahko v trenutku, ko se pogled osebe B ustavina knjigi, predvideva, da oseba B utegne pomisliti, da je toizgubljena knjiga, in ji torej vnaprej (torej {e preden oseba Bsama vpra{a) zagotovi, da knjiga ni njena. Oseba A po svojempredvidevanju osebi B pripi{e izjavo oz. izjavljalno pozicijo, nakatero se eksplicitno odzove z izjavo (4), kljub temu da nimanobenega eksplicitnega zagotovila, da je oseba B prav to v tis-tem trenutku tudi zares mislila. Oseba B bi se namre~ obpogledu na knjigo lahko preprosto samo spomnila, da je pravtako knjigo izgubila, in se vpra{ala, kje neki bi utegnila biti.Vsebino misli osebe B je v tem primeru res (glede na svojapredvidevanja) dolo~ila oseba A, torej govorec izjave (4), ven-dar jo je pripisala drugemu izjavljalcu oziroma izjavljalni pozi-ciji, namre~ osebi B.

Negacijo Ducrot opredeli kot tisti tip izjave, ki nujno pred-stavi vsaj dva izjavljalca oziroma dve izjavljalni poziciji alistali{~i; prvi izraà trdilni del izjave, drugi pa ga zanika.Govorec se pri tem identificira s stali{~em, ki ga eksplicitnoizre~e. V primeru (4) je torej govorec oseba A, oseba B panastopa v vlogi izjavljalca oziroma tistega izjavljalnega stali{~a,na katerega se govorec nana{a, ko izjavi (4).

Vsako izjavo je torej mogo~e videti kot mini-dialog, vkaterem so zastopana mnenja ve~ izjavljalcev (ki so lahkorazli~na od govor~evega). Izjavljalce je pri tem treba videti

Barbara Domajnko


predvsem kot iizzjjaavvlljjaallnnee ppoozziicciijjee oziroma mesta, s katerih jeizjava izre~ena. Predstavitev izjavljal~evega stali{~a je aarrgguummeenn--ttaattiivvnnoo uussmmeerrjjeennaa, kar pomeni, da je stali{~e predstavljenotako, da govori v prid nekemu zaklju~ku (kot je razvidno è izprimerov (1’), (2’) in (3’)).

Izjavljalno stali{~e ni nujno izraèno s sintakti~nimi sredstvi,kot na primer v primeru uporabe ~lenka ne za zanikanje, kiprikli~e pozitivno izjavljalno stali{~e. Lahko je tudi leksikalen.V primeru povabila na sprehod uporaba same besede dale~(2) ali blizu (3) prikli~e druga~no izjavljalno stali{~e: argument(3) hojo poveè z uìtkom, argument (2) pa z neprimernostjo.Besedi delujeta kot lleekkssiikkaallnnaa iizzjjaavvlljjaallccaa, kar pomeni, da sodolo~ena stali{~a sestavni del njunega pomena.

Predstavitev argumentativno usmerjene izjavljalne pozicijeje temelj argumentativne funkcije celotnega stavka oz.diskurzivnega segmenta. Argumentativna funkcija je, in po temje teorija dobila svoje ime, vpisana v jezik, kar pomeni, dajjeezziikkoovvnnaa ssttrruukkttuurraa uurraavvnnaavvaa pprreeddssttaavviitteevv aarrgguummeennttaattiivvnnoouussmmeerrjjeenniihh ssttaallii{{~~ iinn ss tteemm ddoolloo~~aa aarrgguummeennttaattiivvnnoo ffuunnkkcciijjoo.Izjavo:

(5) Vreme je lepo(A), vendar sem utrujen(B).

bo, na primer, ve~ina razumela kot zavrnitev predloga zasprehod. Ducrot izjavo raz~leni takole: prvi del izjave, argu-ment A, govori v prid sprehodu, drugi del izjave, sklep B, pasprehod odklanja. Tako interpretacijo omogo~a uporaba pro-tivnega veznika toda, ki povezuje nasprotno usmerjeni stali{~i.Utrujenost namre~ sama po sebi ne nasprotuje nujno predloguza sprehod. V kakem drugem kontekstu je lahko, na primer,dokaz za to, da je nekdo cel dan te`ko delal. Argumentativnousmeritev izjave dolo~a prav protivni veznik toda, ki sklep Bpostavi v protivno zvezo z argumentom A.

Druga lastnost veznika toda je, da je tisto stali{~e, kivezniku sledi, vedno predstavljeno kot argumentativnomo~nej{e. V primeru (5) res prevlada zavrnitev predloga zasprehod. Uporaba veznika toda je le eden izmed jezikovnihmehanizmov, ki dolo~ajo argumentativno funkcijo izjav.Ducrot jih analizira cel niz, ki sega od diskurzivnih strategij(protiargumenti, zavra~anje s pretiravanjem ... ) in gramati~neravni (negacija, vezniki, adverbi ... ), do leksikalne ravni (lek-sikalni izjavljalci ...).

Razlago argumentativne funkcije Ducrot opre na tteeoorriijjoo oottooppooii. V primeru (5) je sluìl argument Vreme je lepo kotpovabilo na sprehod. Tako razumevanje je seveda mo`no samona osnovi verjetja, da je lepo vreme primeren in dober razlogza sprehod. Taka verjetja, ki stojijo v ozadju vsakega prehoda



od argumenta do sklepa, imenuje Ducrot (po Aristotelu) topoi.Topoi so zdravorazumski konstrukti, ki jih imamo za samo-umevne in o njihovi vrednosti prakti~no nikoli ne podvomimo.

Topos povezuje lastnosti, na kateri se opirata argument insklep. V izjavi:

(6) Vreme je lepo. Pojdimo torej na sprehod.

povezuje torej lastnost štoplo vreme’ z lastnostjo šprijetnostsprehoda’:

T6a VV lleeppeemm vvrreemmeennuu ssee jjee pprriijjeettnnoo sspprreehhaajjaattii..

Topos je prepri~anje, za katero velja, da mora dràti tudi vdrugih podobnih situacijah (je splo{en), da ga sprejema ve~inaljudi v neki skupnosti (je skupen) in da njegove lastnosti (torejlastnosti argumenta in sklepa, ne pa sama argument in sklep)lahko nastopajo razli~no intenzivno (je skalaren).

Skalarne so lahko lastnosti same, kar v primeru (6)pomeni, da poznamo razli~ne stopnje lepote vremena inrazli~ne stopnje prijetnosti sprehajanja. Obe lastnosti lahkotorej vidimo kot dve skalarni lestvici, kjer sta ti dve lastnostirazli~no intenzivno izraèni.

Skalarno pa je tudi razmerje med obema lastnostma, ki judolo~a topos. To razmerje izraàta topi~ni obliki. Vsak toposima dve topi~ni obliki, ki sta razli~no argumentativno usmer-jeni, in ju zato imenujemo konverzni obliki. Konverzni topi~niobliki za topos T6a bi se lahko glasili:

TF6a’ LLeepp{{ee kkoo jjee vvrreemmee,, pprriijjeettnneejjee ssee jjee sspprreehhaajjaattii..

oziroma

TF6a” SSllaabb{{ee kkoo jjee vvrreemmee,, mmaannjj pprriijjeettnnoo ssee jjee sspprreehhaajjaattii..

Skalarnost razmerja med lastnostmi argumenta in sklepa,oz. skalarnost topi~nih oblik, bi torej lahko ponazorili takole:

Barbara Domajnko


lepo vreme prijetnost slabo vreme neprijetnostsprehajanja sprehajanja

FT6a’ FT6a”

Skica ponazarja, da intenzivnost izraènosti ene lastnostivpliva na intenzivnost prisotnosti druge oz. da stopnja enelastnosti implicira stopnjo druge lastnosti.

Vsak topos ima poleg dveh konverznih topi~nih oblik tudinasproten topos, v na{em primeru bi se lahko glasil takole:

T6b VV lleeppeemm vvrreemmeennuu ssee nnii pprriijjeettnnoo sspprreehhaajjaattii..

Tudi ta topos ima dve konverzni topi~ni obliki:

FT6b’ LLeepp{{ee kkoo jjee vvrreemmee,, mmaannjj pprriijjeettnnoo ssee jjee sspprreehhaajjaattii..

in

FT6b” SSllaabb{{ee kkoo jjee vvrreemmee,, bboolljj pprriijjeettnnoo ssee jjee sspprreehhaajjaattii..

Shemati~no bi nasprotni topi~ni obliki in njuni konverzniobliki lahko s pomo~jo skalarnih lestvic zapisali takole:

FT6a’: +P, +QFT6a”: –P, –Q



FT6b’: +P, –QFT6b”: –P, +Q

kjer P pomeni lepo (+) oziroma slabo (–) vreme, Q pa pri-jeten (+) oziroma neprijeten (–) sprehod.

Poudariti je treba {e en vidik argumentacije – rraazzlloo~~iittii jomoramo oodd llooggii~~nneeggaa sskklleeppaannjjaa. Izpeljave sklepa iz argumentane smemo ena~iti s procesom logi~ne dedukcije. ê pri logi~nidedukciji govorimo o nujnosti prehoda od premis do sklepa:

T6a

+P +Q

FT6a’

FT6a”

–P –Q

T6b

+P –Q

FT6b’

FT6b”

–P +Q

(7) a. Vsi najbolj zagreti navija~i Tysona so jokali od sre~e.b. Martin je zagret navija~ Tysona.

c. Martin je jokal od sre~e.

pa je sklep v argumentaciji le ena izmed mo`nosti, ki joopravi~ujejo prav predstave in verjetja konkretnega govorca intorej njegovo videnje sveta:

(8) Vsi najbolj zagreti navija~i Tysona so jokali od sre~e.

Palomi bi se spla~alo na naslednjem Tysonovem dvobojuzastonj deliti rob~ke(B).

Sklep (B) izjave (8) omogo~a topos, da jjee nnaajjbboolljj{{aa rreekkllaammaammnnoo`̀ii~~nnaa uuppoorraabbaa iizzddeellkkaa,, sklep (B’) izjave (8) pa topos, dajjee jjookkaannjjee oobb zzmmaaggii iiddoollaa ppaatteettii~~nnoo..

(8) Vsi najbolj zagreti navija~i Tysona so jokali od sre~e.

Situacija je bila prav pateti~na(B’).

44 AANNAALLIIZZAA DDIISSKKUURRZZAA ZZUUTTJJ

4.1 Oglejmo si najprej primer argumentativnega niza –naslova ~lanka – ob analizi dolo~enih jezikovnih mehanizmovin njihovega prispevka h koherentnosti oziroma mo`ni inter-pretaciji nadaljnjega besedila.

Uvajanje tujega jezika v vrtce in male {ole je prvastopni~kaZa la`ji korak v Evropo...Dana{nji ~as potrebuje strokovnjake z znanjem tujihjezikov, zato je potreba po uvajanju tujih jezikov v ni`jerazrede osnovne {ole nujnost. Uvajanje tujega jezika vvrtce in male {ole pa pomeni prvo stopni~ko, na katerostopajo mal~ki pri kasnej{em vklju~evanju v procese spo-razumevanja, je prvo sre~anje s tujim, neznanim jezikom.Omogo~imo torej ~im ve~ otrokom stopiti na tostopni~ko, vklju~iti se v akcijo hitrej{ega sporazumevanjamed narodi. Na dlani je torej potreba po reformi pouka inpou~evanja tujih jezikov v Sloveniji, izvesti pa jo bo treba~imprej, da nadomestimo zamujeno. [ele tedaj bo na{korak v Evropo la`ji, bolj samozavesten. ([ifrer v Ve~er,28. 12. 1991: 31)

Barbara Domajnko


Oba stavka iz naslova

(9) Uvajanje tujega jezika v vrtce in male {ole je prva stop-ni~ka(A)Za la`ji korak v Evropo(S)

se da razumeti kot eno samo izjavo. Vidimo ju lahko koten sam argumentativni niz tipa “A → S”. Izraz “prvastopni~ka” v tem primeru nastopa kot metafora za za~etnipogoj, ki bo omogo~il èljeni cilj, pridruìtev Evropski uniji.Kaj omogo~a koherentnost argumentativnega niza (9)?

Da je izjava razumljiva oziroma sprejemljiva, moramo imetiza verjeten naslednji topos, ki povezuje lastnosti argumenta Ain sklepa S (in tako pomeni oporo argumentativnemu nizu), insicer v topi~ni obliki:

TF9 PPrreejj kkoo ssee zzaa~~nneemmoo uu~~iittii ttuujjii jjeezziikk,, llaa`̀jjee ssee bboommoovvkklljjuu~~iillii vv EEvvrrooppoo..

Topos na prvi pogled deluje nekam tuje (se ne zdi skupenin splo{en), vendar lahko v njem vidimo zdruèna naslednjadva topoi, ki povezujeta zgodnji pri~etek u~enja tujega jezikaz znanjem tujega jezika in znanje tujega jezika z vstopom vEvropo, in sicer preko tehle topi~nih oblik:

TF9’ PPrreejj kkoo ssee zzaa~~nneemmoo uu~~iittii ttuujjii jjeezziikk,, bboolljjee ggaa bboommoozznnaallii..

TF9’’ BBoolljjee kkoo bboommoo zznnaallii ttuujjii jjeezziikk,, llaa`̀jjee ssee bboommoo vvkklljjuu~~iilliivv EEvvrrooppoo..

Dodaten topos v tem kontekstu je sama beseda Evropa, kibi ji v skladu z Ducrotovo teorijo lahko pripisali funkcijo lek-sikalnega izjavljalca. To pomeni, da è kot del svojega lek-sikalnega pomena izraà dolo~eno stali{~e. V Sloveniji ve~inaEvropsko unijo v kontekstu gospodarstva vidi kot vrednoto5.Evropa (oziroma Evropska unija) je bila namre~ od osamosvo-jitve naprej kot del politi~nega diskurza dnevno omenjana invrednotena predvsem z atributi, ki danes in tu pomenijovisoko cenjene vrednote: mir, strpnost, soìtje, mnogonacional-nost in mnogokulturnost, ekonomsko stabilnost in blaginjo,spo{tovanje ~lovekovih pravic... S~asoma so ti atributi postalisestavni del leksikalnega pomena besede Evropa. Tako jo jesmiselno razumeti tudi v diskurzu ZUTJ.

5 To ni izklju~na argumen-tativna funkcija oziromausmerjenost besedeEvropa. V nekem drugemkontekstu, na primer vojnev Bosni, si je pridobilaravno nasprotno usmer-jenost.



Barbara Domajnko


ZNANJE

TUJEGA JEZIKA

FT9

EVROPAZUTJ

’PRVA STOPNIÈKA

FT9’ FT9”

Glede na tako raz~lenjen naslov lahko oblikujemo nasled-njo shemo:

Na podlagi analize nekaterih jezikovnih mehanizmov inverjetij, na katera se diskurz opira, lahko re~em, da naslov~lanka ZUTJ prikazuje kot pogoj za vklju~evanje Slovenije vEvropo. Toliko se ZUTJ vklju~uje v {ir{i politi~ni diskurz, kiZUTJ v bistvu {e dodatno oziroma vzvratno osmisli preko“Evrope” v funkciji leksikalnega izjavljalca, ki vidi Evropo kotkvaliteto. Nadaljnji tekst ~lanka povzema tako opredeljenoZUTJ in ga uporabi kot argument za nujnost reforme pouka.Ne samo, da ~lanek ZUTJ predstavlja kot smiselno aktivnost,temve~ ga kot tako tudi sprejema in è uporablja kot argu-ment za sekundarne sklepe.

4.2 Za drugi primer analize naj sluì izjava iz zbornikaU~iti drugi/tuji jezik – kje, koga, kako:

(10) Na~elo, da se bo otrok uresni~eval kot uspe{enodrasel le s teko~im znanjem angle{kega (nem{kega, itali-janskega ...) jezika, ima vedno ve~jo veljavo. (ôk, 1994: 93)

Primerjajmo gornjo izjavo z izjavo, ki se na videz od njezelo malo razlikuje:

(10’) Na~elo, da se bo otrok uresni~eval kot uspe{enodrasel s teko~im znanjem angle{kega (nem{kega, italijanskega... ) jezika, ima vedno ve~jo veljavo.

V drugi izjavi sem izpustila prislov le, ker mislim, da pravuporaba tega prislova igra najpomembnej{o argumentativnofunkcijo.

Izjavi imata enako informativno funkcijo, in sicer, da teko~eznanje tujega jezika vpliva na otrokovo uspe{no prihodnost.Gledano z argumentativnega stali{~a, pa izjavi nimata enakemo~i.

Izjava (10’) pripisuje tujemu jeziku pomembno vlogo votrokovem uspe{nem uveljavljanju v prihodnosti in dopu{~amo`nost, da igrajo pri tem pomembno vlogo tudi drugidejavniki. Nikjer namre~ ni re~eno, da je prav teko~e znanjetujega jezika najpomembnej{e. Izjavo (10’) je mo~ primerjati stole:

(10”): Na~elo, da se bo otrok uresni~eval kot uspe{enodrasel tudi s teko~im znanjem angle{kega (nem{kega, itali-janskega ...) jezika, ima vedno ve~jo veljavo.

Argumentativna mo~ (10’) in (10”) nikakor ni enaka, vendarje mogo~e izjavo (10’) razumeti tudi na na~in izjave (10”), karbom nazorneje pokazala malo kasneje. Izjave (10) ni mo`norazumeti z isto argumentativno mo~jo kot izjavo (10”). Izjava(10) pripisuje teko~emu znanju tujega jezika izklju~no, torejodlo~ilno vlogo v uspe{ni prihodnosti otroka, saj drugedejavnike izklju~i. Tako interpretacijo podpira uporaba prislo-va le.

SSKJ (95: 480) ponudi tole definicijo njegove uporabe:

llee prisl 11 izraà omejenost na navedeno ... nav. ekspr..izraà popolno omejenost na navedeno dejanje, samo

Argumentativno mo~ izjav lahko ugotavljamo na podlagisklepov, ki iz njih sledijo. V na{em primeru gre za odlo~itev,ali otroka vpisati k ZUTJ ali ne. ê primerjamo stopnjo



POMEMBNOST ZNANJA SKLEPTUJEGA JEZIKA

(10) le nujno vpi{i

(10’) / vpi{i

(10”) tudi dobro bi bilo, da vpi{e{

pomembnosti, ki je pripisana znanju tujega jezika v izjavah(10), (10’) in (10”) in sklepe, ki iz njih izhajajo, dobimo prib-li`no slede~o shemo:

êprav vse tri izjave govore v prid ZUTJ, so znotraj teusmeritve razli~no mo~ne. Zaradi dolo~ene jezikovne strategije– (ne)uporabe prislovov – imajo izjave razli~no argumenta-tivno mo~, ki v bistvu dolo~a informativno. Izjava (10) sesploh ne ukvarja s smiselnostjo ZUTJ, le-ta je è predpostavlje-na, pa~ pa poudarja intenzivnost smiselnosti ZUTJ, kar samosmiselnost samo {e potrjuje in utrjuje. V primeru izjav (10’) in(10”) je smiselnost ZUTJ na neki na~in {e vedno vsaj poten-cialno odprto vpra{anje, medtem ko izjava (10) prikazujeznanje tujega jezika (oziroma ZUTJ) kot izklju~ni pogoj zauspe{no prihodnost otrok.

Dalje je potrebno poudariti, da izjava (10) ne govori v pridzgodnjemu u~enju katerega koli tujega jezika in da nem{ki,italijanski in drugi tuji jeziki niso po naklju~ju postavljeni voklepaj.

Izbor angle{~ine, kot najustreznej{ega tujega jezika, je zelopronicljivo analiziral Phillipson (1992), in sicer v sklopu pre-gleda vzpostavitve in raz~lenitve statusa, ki ga ima danes tajezik. Njegova glavna teza je, da je ta status na~rtno in pred-vsem umetno ustvarjen in danes v precej{ni meri uresni~en.Poudarek je na besedici “umetno”, kajti atributi, ki se pred-stavljajo kot angle{~ini naravno dani in torej samoumevni, soè posledica in ne pogoj jezikovnega imperializma, kot pojavozna~i Phillipson. V podrobnosti se na tem mestu ne bomopoglabljali (v ta namen priporo~am Phillipsonovo {tudijo), kernamen tega prispevka ni presojati upravi~enosti teh atributov,pa~ pa, kako le-ti, v tak{ni obliki, kot obstajajo, oblikujejozdravorazumske konstrukte in na{a mnenja. Prevzela pa bomosnovne tri kategorije atributov, ki so po Phillipsonu klju~niza oblikovanje statusa, ki ga pripisujejo angle{~ini, in kipravzaprav predstavljajo tisto, na kar se implicitno sklicujemoin s ~imer se strinjamo, ko govorimo o angle{~ini.

Prva kategorija atributov se veè na ssttaattuuss angle{~ine oziro-ma nam govori, kaj angle{~ina je.

Najbolj raz{irjen je angle{ki jezik, ki ga è stoletje in polimenujejo “svetovni jezik”. Po podatkih Britanskega svetagovori angle{ki jezik 700 milijonov ljudi, to je vsak sedmiprebivalec na{ega planeta; tristo milijonom je angle{~inamaterni jezik, 300 milijonov jo uporablja kot drugi ali alter-nativni jezik, 100 milijonov pa obvlada, bolj ali manj dobro,angle{~ino kot tuji jezik. Res je, da mandarinsko kitaj{~inogovori {e ve~ ljudi – 726 milijonov, vendar kitaj{~ina nima

Barbara Domajnko


svetovne avtoritete, ni gospodarsko pomembna ali geograf-sko tako raz{irjena kot angle{ki jezik ... Po predvidevanjihbo v sredini naslednjega stoletja 85% svetovnega prebivalst-va sposobno voditi osnovno komunikacijo v angle{kemjeziku ... Ali vemo, da je ve~ kot polovica svetovnih pub-likacij, knjig, ~asopisov in revij popolnoma ali deloma vangle{kem jeziku, da se na mednarodnih kongresih in kon-ferencah angle{~ina uporablja pogosteje kot drugi jeziki, daje 60% radijskih in televizijskih programov na svetu vangle{kem jeziku, da je ve~ kot 70% mednarodnih po{iljknapisanih ali naslovljenih v angle{kem jeziku, da je pravtako 80% ra~unalni{kih besedil shranjenih v tem jeziku, ...da je to jezik diplomacije, in da prevladuje v svetu reklam,glasbe in {porta? In kon~no, ali vemo, da ima angle{kijezik najobse`nej{i besedni zaklad na svetu? ... (Seli{kar,1995: 11–13)

V glavnem gre torej za sklop statisti~nih podatkov, ki naj binas prepri~ali, da in zakaj je angle{~ina svetovni jezik na prak-ti~no vseh podro~jih na{ega ìvljenja. Glede na {tevilke prak-ti~no nimamo izbire: ~e ne zna{ angle{~ine, si izklju~en iz700-milijonske skupnosti ljudi, ki v tem jeziku komunicirajo,izpade{ iz svetovne komunikacije, ve~ kot polovica svetovnihknjig in publikacij, revij in ~asopisov ti bo nedosegljivih, vratakonferenc zaprta, moderna tehnika pa nedostopna. Prakti~nobo{ izklju~en iz sveta. Vsak, ki èli ostati prebivalec tegasveta, bo torej verjel:

T: BBoolljj{{ee kkoo bboo nnaa{{ee zznnaannjjee aannggllee{{~~iinnee,, bboolljj ssee bboommoo llaahhkkoovvkklljjuu~~eevvaallii vv ssooddoobbnnii ssvveett..

Pri tem seveda ne gre samo za svetovne trende na najvi{jiravni diplomacije, pa~ pa tudi na profesionalni in osebniravni, kot je uporaba ra~unalnika ali branje revije.

Druga kategorija atributov se veè na to, kkaajj aannggllee{{~~iinnaaiimmaa, da je tudi iz prakti~nega vidika najprimernej{a za u~enje.Sem sodijo v glavnem dokazi o produkciji in distribucijiu~nega materiala in usposabljanju in razporejanju strokov-njakov. O pomembnosti v Veliki Britaniji proizvedenih u~nihmaterialov se lahko prepri~amo z enim samim obiskom v knji-garni, v zvezi z usposabljanjem in razporejanjem strokovnja-kov pa naj navedem naslednji citat:

Nekatere primanjkljaje, zlasti na podro~ju didaktike poukaangle{kega jezika, posku{ajo Z[[ in drugi nosilciizobraèvanja premostiti z organizacijo razli~nih oblik stal-nega usposabljanja u~iteljev na dveh ravneh: seminarji,



ve~inoma v obliki delavnic, ki jih organizira Z[[ skupaj stujimi partnerji (Britanski svet, ameri{ke agencije),najve~krat vodijo njihovi sodelavci. Vsebine segajo odsplo{nej{ih, univerzalnih, do bolj specifi~nih, kjer papostanejo stvari teàvnej{e, ker tuji predavatelji, ki ne ìvijopri nas, ve~inoma ne poznajo posebnosti na{egaizobraèvalnega sistema in njegovih dejavnikov. Ti seminar-ji so vedno izjemno dobro obiskani (bolje re~eno, ponudbaje premajhna glede na povpra{evanje), transfer pa je v~asihoteèn (seminar najve~krat ostaja enkratno doìvetje, brezmo`nosti organiziranega raz{irjanja, dodajanja, preverjanja).(Tuji jeziki v obveznem izobraèvanju, 1994: 39)

Iz citata je razvidno, da se je tudi v Sloveniji pokazal pri-manjkljaj strokovno usposobljenih ljudi, ki ga delno zapolnju-jemo s tujimi eksperti. Vendar pa se uvoèna strokovnost neizkaè vedno tudi za ustrezno, na podlagi ~esar lahko re~em,da te kategorije atributov ne sprejemamo samoumevno.

Najbolj je na tem mestu zanimiva tretja kategorija atributov,ki naj nas prepri~a, kkaakkoo jjee aannggllee{{~~iinnaa uuppoorraabbnnaa oz. kkaajj nnaammnnuuddii. Delno se tretja kategorija atributov povezuje s prvo.Navajam tile izjavi:

(10) Na~elo, da se bo otrok uresni~eval kot uspe{enodrasel le s teko~im znanjem angle{kega (nem{kega, itali-janskega...) jezika, ima vedno ve~jo veljavo. (ôk, 1994: 93)

(11) Vsak tuji jezik, ki se ga u~imo, nam odpre nova vrata.In angle{ki jezik nam odpre velika, mogo~na vrata!(Seli{kar,1995: 13)

Izjava (10) angle{~ino navaja kot pogoj za uspe{no prihod-nost, v izjavi (11) pa je odpiranje vrat seveda metafori~no in vbistvu angle{~ino predstavi kot tisti jezik, ki nam odpiranajbolj{e mo`nosti. Katere? Tiste, s katerimi je povezana na{auspe{na prihodnost, bi lahko rekli na osnovi citata (10).

Na podlagi takih in podobnih, angle{~ini navidezno narav-no danih, atributov je angle{~ina predstavljena kot pomemb-nej{a od drugih tujih jezikov, kajti prav ti atributi omogo~ijo,da res verjamemo:

T: BBoolljj{{ee kkoo jjee nnaa{{ee zznnaannjjee aannggllee{{~~iinnee,, bboolljj ssee bboommoo llaahhkkoovvkklljjuu~~eevvaallii vv ssooddoobbnnii ssvveett..

~esar za ve~ino drugih tujih jezikov ne bi mogli re~i.Povsem nesprejemljivo zvenita namre~ topoi:

Barbara Domajnko


T’: **BBoolljj{{ee kkoo jjee nnaa{{ee zznnaannjjee mmaakkeeddoonn{{~~iinnee,, bboolljj ssee bboommoollaahhkkoo vvkklljjuu~~eevvaallii vv ssooddoobbnnii ssvveett..

T”: **BBoolljj{{ee kkoo jjee nnaa{{ee zznnaannjjee nneeppaall{{~~iinnee,, bboolljj ssee bboommoollaahhkkoo vvkklljjuu~~eevvaallii vv ssooddoobbnnii ssvveett..

Tako je tudi besedica angle{~ina postala leksikalni izjav-ljalec, kar pomeni, da è sama uporaba tega izraza prikli~eatribute, ki angle{~ini pripisujejo najvi{jo vrednost med tujimijeziki.

Obstoj angle{~ine kot tako opredeljenega leksikalnegaizjavljalca potrjuje tudi anketa6, ki sem jo v ta namen izvedla

6 30 anketnih listov je bilorazdeljenih na trehrazli~nih institucijah medstar{e, katerih otroci so sevpisovali na te~aj zgodnje-ga u~enja angle{~ine(starost 5–11 let).Izpolnjenih in vrnjenih jebilo vseh 30 anket, vendarpa nekateri niso odgovorilidirektno na vsa vpra{anjaali pa niso odgovorilidirektno na vpra{anje.Zastavljena vpra{anja sobila odprtega tipa, z izjemoenega, ki je bilo alterna-tivnega tipa.



ZAKAJ PRAV ANGLE[ÎNA?(29 odgovorov)

Kaj angle{~ina je: {t. odgovorov: v procentih:• ker je najkoristnej{a 2 (6,9%)• ker je simpati~na 1 (3,4%)• ker je enostavna 1 (3,4%)• ker je osnovni jezik 1 (3,4%)• ker je svetovni jezik 5 (17,2%)

Kaj angle{~ina ima:• dostop do literature, zaradi TV 4 (13,8%)

in radijskih programov• organiziran pouk v {oli 3 (10,3%)

Kaj angle{~ina nudi:• ker se najve~ uporablja in se z 10 (34,5%)

njo la`je sporazumeva• turizem 1 (3,4%)• ker je nujno potrebna za slu`bo, 1 (3,4%)

ra~unalnike

na treh jezikovnih {olah v Ljubljani. Vpra{anja so se nana{alana ZUTJ in angle{~ino. Na tem mestu navajam samo rezultatevpra{anja, ki zadeva izbiro angle{~ine:

Vsi odgovori so bili taki, da se jih je dalo uvrstiti v enoizmed treh omenjenih kategorij, ki sem jih povzela poPhillipsonu, kar je zadosten razlog, da termin angle{~inaozna~imo za leksikalnega izjavljalca v Ducrotovem smislu.

4.3 Kot tretji primer analize diskurza ZUTJ si za konecoglejmo v uvodu omenjeni klju~ni argument:

(12) Mogo~e ne koristi veliko(A), pa vendar ni~ ne{kodi(B).

Argumentativni niz vklju~uje bistvo situacije, ki sem joopredelila za paradoksno. Njegova sestavna dela sta nasprotu-jo~a si pogleda na ZUTJ. In vendar je sklep nedvoumen,usmerjen k predstavitvi ZUTJ kot smiselne aktivnosti, saj jemo`no na osnovi argumentativnega niza zaklju~iti le:

(12’) Mogo~e ne koristi veliko, pa vendar ni~ ne {kodi.Otroka bom vpisal na zgodnji te~aj tujega jezika.

in ne

(12”) *Mogo~e ne koristi veliko, pa vendar ni~ ne {kodi.Otroka ne bom vpisal na zgodnji te~aj tujega jezika.

Kako je mo`no, da kljub dopu{~anju mo`nosti, da je ZUTJlahko celo ne-koristno, prevlada zaupanje v koristnost?Oglejmo si izjavo od blizu.

Izjava vsebuje ve~ izjavljalnih pozicij, le-te pa so postav-ljene v neko razmerje. Niz bomo najprej razgradili na izjav-ljalne pozicije, s ~imer bo postalo v izjavi istega govorca vid-nih ve~ stali{~.

Argument A, po mojem mnenju, lahko razumemo le vpovezavi s predhodno izjavo, ki pravi, da ZUTJ ne koristiveliko, le-ta pa zanika, in tako implicitno vsebuje, vsaj {e enoizjavo, ki ZUTJ predstavlja kot koristno aktivnost. Argument Bpa izraà prepri~anje, da ni dokazov, da ZUTJ {kodi, kar inter-pretira kot koristnost ZUTJ. Lo~imo lahko torej najmanj {tiriizjavljalne pozicije, in sicer:

I1 Verjamem, da ZUTJ koristi.I2 Verjamem, da ZUTJ ne prina{a velikih koristi.I3 (argument A): Mogo~e (ZUTJ) ne koristi veliko...I4 (argument B): ... pa vendar ni~ ne {kodi.

I3 lahko v tem kontekstu razumemo kot tisto stali{~e, kidopu{~a mo`nost, da ima I2, glede na I1, vsaj delno prav. Dotakega zaklju~ka lahko pridemo na podlagi prislova mogo~e,ki omejuje in dolo~a interpretacijo tako, da vidi dolo~enostali{~e kot mo`no:

mmooggoo~~ee prisl. 22. izraà ne popolno prepri~anje o ~em:mogo~e bi kaj dosegli, ~e bi bili slo`ni. (SSKJ, 1995: 568)

Barbara Domajnko


I2 je stali{~e, ki ni govor~evo, ~eprav je v izjavi implicitnoprisotno, in sicer preko govor~eve interpretacije v stali{~u (I3).Govorec namre~ stali{~e I2 vpeljuje v izjavo tako, da do njegazavzame lastno stali{~e – ga predstavi kot samo mo`no, s~imer pokaè, da se z njim v celoti ne strinja in ga samodelno dopu{~a.

Sedaj je potrebno pokazati, da sta stali{~i I3 in I4 resrazli~no argumentativno usmerjeni, kar bo mogo~e dokazati napodlagi sklepov, ki ju je mogo~e iz njiju izpeljati. Topos, kioba sklepa omogo~i, je v tem primeru enak:

T: ^̂ee jjee nneekkaajj zzaa oottrrookkaa kkoorriissttnnoo,, mmuu bbooddoo ssttaarr{{ii ttoo sskkuu{{aalliioommooggoo~~iittii..

Pri tem lahko vsako dejavnost, ki se izkaè za koristno,razumemo tudi kot smiselno.

Iz izjave:

I3: Mogo~e (ZUTJ) ne koristi veliko ...

lahko izpeljemo le sklep, ki ZUTJ ne vidi kot smiselnoaktivnost (S–):

S– torej svojega otroka ne bom vpisal v zgodnji te~aj tujegajezika.

Iz izjave

I4: Pa vendar (ZUTJ) ni~ ne {kodi ...

pa lahko izpeljemo le sklep, ki ZUTJ vidi kot smiselnoaktivnost (S+):

S+ torej bom svojega otroka vpisal v zgodnji te~aj tujegajezika.

Sklepa S– in S+ sta si nasprotna, zato lahko re~emo, da staargumenta razli~no argumentativno usmerjena.

[e vedno pa nismo razloìli, kako da je kon~ni zaklju~ek,ki ga povzame tudi govorec, argumentativnega niza (12), kljubimplicitnemu priznavanju tako špozitivnega’ kot šnegativnega’zaklju~ka, pozitiven.

Pa vendar lahko razumemo kot sinonim za toda, veznik, kioba dela izjave (v bistvu obe izjavljalni poziciji) postavi v pro-tiven odnos. Obravnavani argumentativni niz je torej niz tipa



“A, toda B”. S tem tipom argumentativnega niza se je Ducrot(1991: 34–36) precej podrobno ukvarjal in pri{el do zaklju~ka,da veznik toda povezuje dva segmenta, ki ju predstavi kotusmerjena k nasprotnima sklepoma. Prav prisotnost tegaveznika nas napelje na to, da obe izjavi beremo kot nasprotnousmerjeni. V bistvu veznik toda izpelje argumentativni poten-cial diskurzivnih segmentov in ju postavi v protivno razmerje.[e ve~, v argumentativnem nizu “A, toda B” je argumentativnausmerjenost celega niza enaka argumentativni usmerjenostiargumenta B.

Zdaj lahko kon~no oblikujemo odgovor na zastavljenovpra{anje.

Sklep celotnega niza je tak{en, kot je, zaradi uporabljeneargumentativne strategije – zato, ker sama struktura argumen-tativnega niza “A, toda B” usmerja k sklepu, ki sledi iz argu-menta, ki ga vpeljuje toda, ne pa morda zato, ker bi za argu-ment B obstajalo ve~ dokazov. Z drugimi besedami: ZUTJ jepreko jezikovnih mehanizmov pprreeddssttaavvlljjeennoo kkoott smiselnaaktivnost, kljub temu, da za to ni prepri~ljivih znanstvenihdokazov.

55 ZZAAKKLLJJUU^̂EEKK

Primeri analize so zajeli gramati~no in leksikalno ravendiskurza. Namerno so bili izbrani primeri, ki se ne ukvarjajo zeksplicitnim argumentiranjem smiselnosti in nujnosti ZUTJ vobliki na{tevanja ustreznih metod, programov in prednosti psi-holo{kih dejavnikov otrok za u~enje tujega jezika. Za preso-janje teh argumentov so pristojne pedagogika/didaktika in psi-hologija.

Izbrani so bili primeri, na katerih je bilo mogo~e jasnoizpostaviti nekatere jezikovne mehanizme, preko katerih sopriklicana in izpostavljena to~no dolo~ena razmerja med to~nodolo~enimi stali{~i. Primeri, upam, dovolj jasno kaèjo, daprav tako (torej s pomo~jo jezikovnih mehanizmov) predstav-ljanje argumentov (ki niso nujno neposredno povezani sstroko – kot npr. diskurz Evrope, dobronamernost star{ev, sta-tus angle{~ine ...) ustvarja koherenten kontekst, ki ZUTJvzpostavlja, osmi{lja in predstavlja kot nujno. Na za~etkuparadoksno in evfori~no prepri~anje star{ev je tako mo`noumestiti v koherentno strukturo diskurza ZUTJ, in ga torejosmisliti kot posledico diskurza ZUTJ. Analizirani primeriisto~asno odkrivajo, kje je mo`no o obstoje~em diskurzu ZUTJvendarle podvomiti: smiselno je ponovno premisliti najboljosnovna zdravorazumska verjetja.

Barbara Domajnko


LITERATURA:

APPLE, M. W. (1979): IIddeeoollooggyy aanndd CCuurrrriiccuulluumm, Routledge and Kegan Paul,London.

DUCROT, O. (1988): IIzzrreekkaannjjee iinn iizzrree~~eennoo, SH, Ljubljana.DUCROT, O. (1996): SSlloovveenniiaann lleeccttuurreess (V tisku).PHILLIPSON, R. (1992): LLiinngguuiissttiicc IImmppeerriiaalliissmm, OUP, Oxford.STERN, H. H. (1983): FFuunnddaammeennttaall CCoonncceeppttss ooff LLaanngguuaaggee TTeeaacchhnniinngg, OUP,

Oxford.@agar, I. @. (1995): AArrgguummeennttaattiioonn iinn llaanngguuaaggee aanndd tthhee SSlloovveenniiaann ccoonnnneeccttiivvee

ppaa, Universiteit Antwerpen, Antwerpen.

VIRI:

ôk, L. (ur.) (1994): UU~~iittii ddrruuggii//ttuujjii jjeezziikk –– kkjjee,, kkooggaa,, kkaakkoo, Pedago{ka fakul-teta, Ljubljana.

GRISOGONO, V. (1993): š[ole za male poliglote – pestrost brez nadzora’. VIP– RReevviijjaa zzaa vvzzggoojjoo iinn iinnffoorrmmiirraannjjee ppoottrroo{{nniikkoovv, 1993/3, 26–29,Ljubljana.

Ore{i~, H., L. ôk in M. [tros (1994): TTuujjii jjeezziikkii vv oobbvveezznneemm iizzoobbrraa`̀eevvaannjjuu,Zavod Republike Slovenije za {olstvo in {port, Ljubljana.

Seli{kar, N. (1995): IIggrraammoo ssee iinn uu~~iimmoo, Zavod Republike Slovenije za{olstvo in {port, Ljubljana.

SSlloovvaarr sslloovveennsskkeeggaa kknnjjii`̀nneeggaa jjeezziikkaa (1995): DZS, Ljubljana.[ifrer, R.: šZZaa llaa`̀jjii kkoorraakk vv EEvvrrooppoo’, VVee~~eerr, 28. 12. 1991, 31, Maribor.



BARBARA DOMAJNKO je profesorica angle{~ine in diplomi-rana sociologinja kulture. Od jeseni 1995 je vpisana v programmagistrskega {tudija (diskurzivni {tudiji) na In{titutu za huma-nisti~ne {tudije v Ljubljani.

POP OKO UHOIzhodi{~a za teoretsko obravnavorecepcije studijsko in medijskoposredovane sodobnepopularne godbe

Namesto da bralko ali bralca ob vstopu v ppoopp ookkoo uuhhoo – uredila sva ga I~oVidmar in Joè Vogrinc – posiljujem s povzemanjem tistega, kar sledi, bom zeksegezo podnaslova poskusil nakazati, kam ho~e priti po poti, ki jo utira.

Izhodi{~a: menim, da je to, kar tu vpeljujemo, teoretsko novo in zares naza~etku poti, in to “v svetu” prav toliko kot “doma”.

Za teoretsko obravnavo: v glasbi nasploh, v popularni godbi pa {e tolikobolj, se pisanje o stvari, kolikor ho~e biti dostopno katerim koli drugim kotmuzikologom, omejuje na kritiko, ki je v glavnem degustativna in popisujelastna, bolj ali manj konvencionalna, ob~utja ali pa kopi~i lastna imena. Preku-cije v godbi opisujejo prekucuhi v kritiki z àrom in jezo, ki se prehitro izìvitav prenovi kriti{kega àrgona namesto v premisleku, kako sta njihov predmet inoni sami, kot njegova kritika, sploh mo`na. Pretirano bi bilo trditi, da kritika~uti potrebo po ~em drugem, kakor je sama.

Recepcije: PPiieerrrree SScchhaaeeffffeerr, glasbenik, filmar, literat, teoretik glasbe, katere-ga odlomke iz prelomne RRaazzpprraavvee oo ggllaassbbeenniihh oobbjjeekkttiihh tu prvi~ prevajamo vsloven{~ino, je teorijo glasbe prenovil prav s tem, da je s konceptom glasbene-ga objekta zajel glasbeno resni~nost na ravni poslu{anja, ne na ravni kak{nenasebnoglasbene ontologije, fizikalne akustike ali psihologije.

Studijsko posredovane: ~e Schaefferjev pristop s svojo zastavitvijo vnaprejzavrne vnaprej{njo presojo glasbe glede na to, iz kak{nega vira prihaja alikako je fizikalno proizvedena, pa SStteevvee JJoonneess, teoretik popularne godbe instudijski inènir in producent, v poglavju TTeehhnnoollooggiijjaa iinn ggllaassbbeenniikk iz knjigeRock Formation /= Rockovska formacija, pa tudi (glasbeno, glasbenikovo,seveda pa tudi poslu{al~evo Formiranje skoz rock) pojasnjuje prav to, kakodojemanje sodobne popularne godbe pri tistih, ki jo tudi delajo, kakor pri tis-tih, ki jo le tro{ijo, predpostavlja njeno tehni~no proizvedenost in socialnoorganizacijo produkcije, utele{eno v sodobnem snemalnem studiu.

Medijsko posredovane: pleonazem sem moral zapisati, ker smo se tega, daglasbo spoznamo, jo vzljubimo in se je morebiti nau~imo prek “nosilcevzvoka”, radia, TV, pa tudi v ìvo najve~krat prek ozvo~enja, tako navadili, da

Logotip zalo`be plo{~ His Master Voice iz knjige graphic design in America, Walker Art Center, Minneapolis 1989, USA

se te posredovanosti niti ne zavedamo. V besedilih, ki sta mo~no predelanaprispevka z lanske konference filmsko teoretskega ~asopisa Screen in IASPM (=Mednarodnega zdruènja za {tudij popularne godbe) o glasbi in plesu na TV inv filmu v Glasgowu, II~~oo VViiddmmaarr skoz premislek temeljnih Schaefferjevih kon-ceptov obdeluje uunnpplluuggggeedd kot tisti trend v izvajanju sodobne popularnegodbe, kjer so zgo{~ene dileme v zvezi s tehni~no posredovanostjo igranja,JJoo`̀ee VVooggrriinncc pa na~enja vpra{anje rabe godbe na televiziji pri novi TV zvrsti,VVJJ sshhoowwuu kot oddaji, kjer voditelj – VJ – vrti video klipe publiki.

Sodobne: izraz je neroden, a opozarja, da je problematika tehni~no posre-dovane glasbe “danes” pa~ korenito druga~na kakor “v~eraj”, ko, denimo, nibilo ne “zgo{~enk”, ne “sequencerjev”, ne video klipov in ne bogveko-likosteznih me{alnih miz.

Popularne: besedo posku{ajmo razumeti brez podtonov vrednotenja alistilskega purizma, kot nevtralno ozna~bo za vso tisto glasbo, katere socialnoìvljenje se reproducira skoz uporabo mnoì~nih medijev v vsakodnevnem ìv-ljenju ljudi, ne pa skoz specializirane ali elitne uradno potrjene izobraèvalneinstitucije za glasbenike (glasbene {ole, deloma pa tudi pevske zbore, folklorneskupine ipd.).

Godbe: izraz naj poudari socialno ìvljenje glasbe – izvajane, poslu{ane, netrezorja notnih zapisov kot “glasbe na sebi”, “sfere idej”, glede na katero jevse, kar zazveni za avditorij, drugotno (izvedba, poustvaritev ipd.).

Razumite to, kar sledi, kot prispevek k za~etku dela slovenske sekcijeIASPM in, seveda, kot vabilo k sodelovanju.

Joè Vogrinc

Pierre Schaeffer in Razprava o

glasbenih objektih

“Ideja, da lahko ujamemo vsak zvok iz okolja, ki nas obkroà, ga upogibamo in preob-likujemo v nekaj povsem novega, je osnova sodobnega digitalnega samplinga… toda njeniza~etki segajo v leto 1948,” je za revijo Electronic Musician (1986) izjavil francoski glasbeniteoretik, esejist, novelist in pedagog PPiieerrrree SScchhaaeeffffeerr in povsem jasno namignil na svojoprakso musique concrete, ki je ob svojih prvih korakih in predvajanjih zgodnej{ih del pri-dobila oznako škoncert hrupa’, denimo, prve bolj empiri~no usmerjene Cinq études debruits (1948). V predgovoru k drugi izdaji, enajst let po izidu svojega najpomembnej{egateoretskega dela, Razprava o glasbenih objektih (Traité des objets musicaux, Éditions duSeuil, Paris 1966), ki je fascinantna, 700 strani obsegajo~a multidisciplinarna {tudija ona~inih poslu{anja, vsakdanjega in glasbenega, tehnikovega/akustikovega in glasbenikove-ga, Schaeffer srdito odgovarja na dva glavna o~itka oziroma nesporazuma, ki ga je bilodele`no njegovo glasbeno in teoretsko delo. Oba predpostavljata, da je s svojo radikalno,enakovredno obravnavo in kompozicijo modificiranih glasbenih tonov, naravnih zvokov izokolja in mehanskih zvokov, uni~il glasbo. Tipi~en schaefferjevski odgovor je: narobe, vnjej sem odkril splo{ne zakone. S tem je è zavrnjen prvi o~itek, da je blizu nadrealistom innjihovi fascinaciji nad ready made, in pripravljen odgovor na drugega, ko zavra~azgodovinsko poslanstvo vpeljave hrupa v glasbo, ki so mu ga pripisovali. “Ponosen sem nanekaj drugega: v glasbenem zvoku sem odkril del hrupa, ki ga prvi vsebuje in ki smo gavztrajno zavra~ali.” Povabilo skladateljem in poslu{alcem predpostavlja odpravo tradi-cionalne opozicije med zvokom in hrupom, odkrivanje potencialne glasbenosti v zvokih, kijih obi~ajno dojemamo kot hrup, in kon~no, odkrivanje implicitne hrupnosti v šnavidezno~istih zvokih’ (npr. zrno violine ali glasu). Zato Schaeffer privilegira akuzmati~no situacijoposlu{anja, ki jo v svoji teoriji zvoka v filmu, dovolj znano v tem prostoru, plodno razvijanjegov u~enec in dol`nik Michel Chion.

Pierre Schaeffer se je rodil l. 1910 v Nancyju v glasbeni{ki druìni. Zgledu star{ev nisledil. Leta 1929 se je vpisal na École Polytechnique, leta 1936 je za~el delati na Radiodiffu-sion Française kot tonski tehnik, ki ga je vse bolj privla~ila filozofija in literatura. @e zgodajje za~el pisati romane, eseje in prve teoretske obravnave radijskega in filmskega zvoka.Leta 1941 je ustanovil Jeune France, interdisciplinarno zdruènje za glasbo, gledali{~e invizualne umetnosti. Naslednje leto se je pridruìl Copeaujevemu Studio d’Essai, ki je pozne-je postalo sredi{~e odporni{kega gibanja na francoskem radiu, {e pozneje pa zibelkamusique concrete. Prvi studijski poskusi in kasnej{i prodor nove glasbene prakse z uspe{nojavno predstavitvijo Symphonie pour un homme seul (1950) so pripomogli, da so skupiniGroupe de Recherche de Musique Concrete leta 1951 priznali uradni status raziskovalnegaoddelka na francoskem radiu. Leta 1958 ga je s sodelavci prenovil v bolj ambicioznoGroupe des Recherches Musicales, ki se je od raziskovanja zvokov in novih tehnik usmerila

173PP OO PP OO KK OO UU HH OO

k splo{nej{im preu~evanjem percepcije glasbe. Schaeffer je prenehal skladati in se povsemposvetil teoretskemu delu. Leta 1968 je bil imenovan za izrednega profesorja elektronskekompozicije na pari{kem konzervatoriju. Iz njegove obse`ne bibliografije (romani, eseji oradiofoniji, radijske igre, filmski eseji) lahko ob Razpravi omenimo vsaj roman Le gardiende volcan (1969), za katerega je prejel nagrado Prix Sainte-Beuve.

Pri~ujo~i prevod obsega izbrana poglavja iz prvih dveh knjig (v Razpravi jih je skupnosedem), v katerih Schaeffer aktualizira akuzmati~no izku{njo poslu{anja in prek nje uvajapojem zvo~nega objekta in “{tirih poslu{anj”.

Schaefferjeva zbrana glasbena dela so iz{la na {tirih CD-jih zalo`be INA.GRM. Umrl je19. avgusta 1995 v Parizu.

I~o Vidmar

(Biografske in bibliografske podatke nam je prijazno posredoval profesor Scott A. Wyattz University of Illinois Experimental Music Studios in predsednik Ameri{kega zdruènja zaelektroakusti~no glasbo.)

174 PP OO PP OO KK OO UU HH OO

Slika z naslovnice knjige Pierra Shaefferja Traité des objets musicaux (glej opombo 22 na str. 198)

I~o Vidmar

II.. KKNNJJIIGGAA

IIIIII.. UUJJEETTII ZZVVOOKKEE

3.1. PARADOKS IZNAJDBE

Medtem ko so publikacije v zadnjih desetletjih opozarjalena nove instrumente, ki izhajajo iz elektrona – od Theremi-novega* prek Martenotovega** glasbila do miksturnega trau-tonija*** – pravzaprav ne poznam nobenega besedila, ki biosvetlilo presenetljivi prevrat, ki ga je pomenil za~etek sne-manja zvokov.

Kot se pogosto dogaja ob tak{nih prilo`nostih, ko stroj –nenadoma in postopno hkrati – uvede nove mo`nosti ~love{kedejavnosti, se niso utegnili ~uditi iznajdbi, tako zavzeto so johiteli izpopolnjevati. Od valja do voska, od odmevnika dozvo~nika, od gramofona do pick-upa, od oseminsedemdesetihobratov do long playa, od ebonita do vinilita, od fonografa domagnetofona, od mona do sterea – od ~asov Edisona inCharlesa Crosa je bilo treba opraviti dolgo pot, z vsemipostanki, presene~enji in prehitevanji vred. Ker je bil napre-

* (Opombe pod ~rto,ozna~ene z asteriskom, soprevajalkine.)V franco{~ini: thérémine.“Sredi govornikov 8.vsesovjetskega elektri{kegakongresa, ki je bil avgusta1920 v Leningradu, jenastopil s prvim elektron-skim glasbilom 24-letniruski profesor fizike Leon S.Theremin in predvajal svojšeterofon’. Konec leta 1927je od{el Theremin s svojimnekoliko spopolnjenim glas-bilom na koncertno turnejov Ameriko, in je svoj izuml. 1928 tam patentiral. (…)Zanimivo je, da je po drugisvetovni vojni nastalo ve~kompozicij za dva ali ve~štereminov’ ter za šteremin’v zvezi z nekaterimiklasi~nimi glasbili (E.Varese, P. A. Grainger, B.Martinu, A. Fulejhan, N.Berezowsky itd.).” Navajamo po: MiroslavAdle{i~, Svet zvoka in glas-


Pierre Schaeffer

Razprava o glasbenih objektih

dek tako osupljiv, so prezrli sam fenomen. Poleg tega je bilana za~etku iznajdba tako okorna in navidez tako dale~ odizpolnitve obetov, ki jih je vzbujala, da je bilo mogo~e razvoj,za katerega se danes zdi, da ga je lahko vsakdo predvidel,pri~akovati le s trdnim zaupanjem in ìvahno domi{ljijo.

Paradoksalno je namre~ naslednje: ko se uveljavlja noviprincip, ki ga prvi dose`ki {e ne kaèjo v pravi lu~i, sodobnikiob za~etnem navdu{enju le slutijo njegove vznemirljive imp-likacije; toda prav hitro se odvrnejo od njega, preloìjo prever-janje njegove splo{nosti na poznej{i ~as in se lotijo dokazov,neposrednih rezultatov. Ko ste~e tehni~ni proces, so pozornile {e na razvojni segment, ki ga imajo pred seboj. Kolikor boljprincip izpolnjuje pri~akovanja, tembolj izginja, postaja del pri-dobljenega izkustva. Vsakr{no razmi{ljanje o njem se zdipreìvelo, ~eprav se pravzaprav nih~e ni vanj zares poglobil.ê na{i predhodniki zaradi nejasnosti prvotnega raziskovanjaniso razumeli, za kaj gre, pa mi pogre{amo ~as odkritja in {okiznajdbe, ki bi nas navdu{ila in spodbudila k ponovnemupreu~evanju tega, za kar mislimo, da è vemo.

3.2. SKRIVNOST VALJA IN ZMO@NOSTI U[ESA

@e pri Edisonovem valju je presenetljivo to, da z njimlahko spremenimo tridimenzionalno akusti~no polje, ki jesede` razli~nih sporo~il, v enodimenzionalni mehanski signal4;kot vemo, njegovo vrtenje v nasprotno smer kljub popa~eniizvedbi predvaja “nekaj” od tako ohranjenih sporo~il.

Kaj je pravzaprav to “nekaj”? Odgovor je povsem jasen.Edisonov fonograf je za silo obnavljal (restituait) semanti~novsebino sporo~il. Skozi mo~no popa~en signal, grobozmali~ene zvo~ne elemente in v zvo~nem polju z eno samodimenzijo je poslu{alec lahko {e vedno prepoznal, kaj je biloposneto: in to ne samo smisel sporo~ila, besede in stavke,refrene in harmonije, temve~ tudi nekatere aspekte izvora pos-netka. Navsezadnje je bilo tako mogo~e z najve~jo natan~nos-tjo prepoznati Dranema ali Cécile Sorel, violino ali klarinet.

V tem je skrivnost, ki je niti ne opazimo ve~, saj smo zasle-pljeni z navidezno gotovostjo: kako naj sicer razloìmo dejstvo,da se zdijo nekatere naravne zvo~ne strukture, ki so nam dobroznane, neuni~ljive, da ostanejo kljub vsemu prepoznavne skozipopa~enja in najbolj grobe operacije? Ali tu lahko zadovoljivonapredujemo s pojasnili ~iste elektroakustike? Ali je Edisonovfonograf dopu{~al prepoznavanje barve zvoka (timbres)? Kaj jesploh barva zvoka, da lahko njeno sled ohrani celo valj?Frekven~ni spekter? Njegova restitucija je v kaj slabem stanju.

be, MK, Ljubljana 1964, str.834–835.

** V franco{~ini: leMartenot.“(…) aprila 1928 jeradiotelegrafist in profesorpari{ke glasbene akademijeMaurice Martenot nastopilv pari{ki Operi z uspelimmodelom, ki ga je imeno-val šOndes musicales’(šGlasbeni valovi’).Martenot je pred drugosvetovno vojno in po njejpatentiral skoraj ducat pre-cej popolnih elektronskihinstrumentov. Med njimi jenajzmogljivej{i koncertnitip, ki ga dandanes imenu-jemo šMartenotovo glasbi-lo’. êprav je do l. 1955obstajalo za Martenotovoglasbilo {e nad 30 kom-pozicij Honnegerja,Landowskega, Messiaena,Milhauda, Vi{njegradskegaitd., je vendar Martenot vtem letu zapisal o odporuglasbenikov do elektron-skih instrumentov in v tejzvezi zavrnil njihovosodbo, ~e{ da govore novaglasbila druga~en jezik: šIn-tegrali so za glasbenikaprav tako suhi kakorskrivnosti dvanajsttonskemuzike za fizika. (…)’ Obteh delih ne smemozamol~ati, da se jeMartenotovo glasbilo dotedaj oglasilo v ve~ kot 300filmih.”Navajamo po: MiroslavAdle{i~, Svet zvoka in glas-be, MK, Ljubljana 1964, str.835–836.

*** V franco{~ini: mixtur-trautonium.“Pol leta za Martenotom staizdelala Nemca Bruno Hell-berger in Peter Lertes(1928-29) šhelertion’.êprav sta kasneje glasbilospopolnila ter dosegla, daso ga pri~eli industrijskoizdelovati, se muzika he-lertiona ni uveljavila.

Pierre Schaeffer


Sprejemljiva je le najbolj empiri~na definicija barve zvoka:Dranema so prepoznavali, ker je bil pa~ Dranem, to je vse.Izvor vokalnih zvokov je ostal zaznaven. Nekaj od barve-zvoka-Dranem, nekaj tako povzro~ene trajnosti (persistance causale),imenovane Dranem, je bilo {e mogo~e prepoznati.

Fenomen snemanja in ponovne reprodukcije zvoka je torejè na samem za~etku privedel do nenavadne ugotovitve: ~e jebil namre~ valj preprosto ~udo, tedaj je bil drugi, prav ni~ pre-prost ~ude`, na{e uho. êprav nam izpopolnjene napravedanes posredujejo signal, ki naj bi bil verodostojen (fidèle), jeEdisonov poskus {e vedno pomemben: skozi popa~en signalpovzame uho bistvo sporo~ila. To bistvo pa je videti pre-senetljivo neodvisno od frekven~nih krivulj (courbes deréponse).

In vendar so se pozneje ubadali prav s frekven~nimi krivul-jami, z verodostojnostjo (high fidelity) in s priblièvanjembarvi zvoka! Izpopolnjevanje snemalnih naprav je bilo v celotiusmerjeno v izbolj{anje verodostojnosti signala, prav ni~esarpa ni razkrilo o zmo`nostih u{esa. Ker je glasba stvar zaznav,ne pa fizikalnih signalov, je razumljivo, da ves ta ~as nismoznali uporabljati magnetofona in mikrofona za povsem glas-bene raziskave in za razlago nedoumljive narave tradicionalnihglasbenih vrednot.

3.3. ZGODOVINSKI PRISPEVEK RADIA

Dana{njega razmaha dejavnosti, ki se ukvarjajo z zvokom,brez dvoma ni spodbudil samo zvo~ni zapis, prav tako kotfotografija, prekrita s ~rnim pregrinjalom, ni privedla do takoimenovane “civilizacije fotografije”. Ko pa so se fonografiji infotografiji pridruìli {e mnoì~ni mediji, so ta odkritjapovzro~ila nenadejan razmah izvirnih tehnik. Seveda je valj èna za~etku vseboval vse skrivnosti lovljenja zvoka, njegovega“dejanskega” beleènja in s tem mo`nost, da postane objektna{ega eksperimentiranja. Podobno se je zgodilo z izumombratov Lumière, s fotografskim posnetkom. Kot vedno pa jepotrebna dolga pot prek otipljivih rezultatov, da se lahkoozremo na lastne sledi in jih razloìmo. Da se je lahko skoraj-da neopazno razvil druga~en na~in obravnavanja fenomenaglasbe, je moral radio malodane prekositi samega sebe. Za toje imel zgodovinske pogoje: studie, finan~na sredstva, pred-vsem pa osebje, ki je bilo povsem druga~no od tradicionalnihglasbenikov, ~eprav so ga sestavljali ljudje, ki so bili tudi samistrokovnjaki za zvok. ê v raziskavi, ki smo se je lotili, ne bianalizirali te zgodovinske situacije, bi prezrli pomemben vidik.

Omeniti pa ga moramo èzato, ker je muzikolog inorganist FriedrichTrautwein prevzel po njemmanual na trak ter leta1930 zasnoval mnogoglas-no elektronsko glasbilo, kiga dandanes imenujemoštrautonij’. Ko je P. Hin-demith spoznal trautonijberlinske akademije, jetakoj pri~el komponiratizanj. Kasneje so vklju~ilinovi instrument v svojekompozicije tudi Honegger,Oskar Sala in drugi. Sevéso poznej{e skladbe pred-pisovale note le {e zaspopolnjeni in dokajzmogljivej{i “miksturni trau-tonij” (1952), ki je nastal iztudi è precej spopolnjene-ga koncertnega trautonija(1940) (…)”.Navajamo po: MiroslavAdle{i~, Svet zvoka in glas-be, MK, Ljubljana 1964, str.837.

4 Tako kot v prvempoglavju bomo {e naprejuporabljali besedo signal,ki napotuje k dogodku, vnasprotju z zvo~nim aliglasbenim objektom, ki juzaznavamo kot taka. Signalbomo tu (v nasprotju zznakom, elementom glas-bene govorice), uporabljaliv fizikalnem pomenu. Stem izrazom fizikiozna~ujejo fizikalne ele-mente, ki jih lo~ujejo odkompleksnega pojava in nakatere lahko vplivajo.



Kaj se je torej zgodilo, ko so aparature za prestrezanjezvoka, spojene z napravami za njegovo beleènje in radijskooddajanje, razpr{ile zvok violinista ali glas pevke iz studia navse strani?

Pojavili sta se dve smeri prakti~nega raziskovanja, obeenako moderni in zastareli. Moderni, ker sta uporabljali innenehno izpopolnjevali nove iznajdbe, zastareli, ker nistadopu{~ali ~asa za premislek o osnovnih postulatih in ker stazaradi pospe{ene tehnologije aplikacij opu{~ali temeljnoraziskovanje.

Ena od teh raziskovalnih smeri se je ukvarjala s popolnoreprodukcijo tridimenzionalnega akusti~nega polja – ta vodi vstereofonijo. Druga smer, ki se je pojavila è pred njo in ki jeraziskovala snemanje zvoka, pa je morala premagovati poseb-ne probleme na omejenem podro~ju monofonije. Polagoma paje pokazala odlike, ki so jih potrebovali izvajalci te noveumetnosti. Kako naj utemeljimo trditev, da ti dve raziskovanjinista spodbudili prenove glasbenih idej, kot so jima pripisovalipozneje, prav tako pa nista zadovoljivo pojasnili narave svoje-ga podviga? To je pribli`no tako, kot ~e bi hoteli izpopolnitile~o v mikroskopu, ne da bi upo{tevali specifi~en na~in, nakaterega ta podalj{ek vida omogo~a priblièvanje neskon~nomajhnih objektov in ki zastavlja problem obdelave (bru{enje,posebne lu~i) ter zahteve in sposobnosti o~esa (sposobnostlo~evanja, maksimalna pove~ava itd.).

To bistveno vrzel sku{a odpraviti pri~ujo~e delo.

3.4. MIT O ZVO^NI REPRODUKCIJI

Elektroakustika je torej usmerjena predvsem k popolnireprodukciji, in {e posebej k stereofonski restituciji zvokov.Kaj je za inènirja bolj vabljivo kot namestiti poslu{alca prednami{ljeni orkester, kjer lahko sli{i prve violine na levi, drugepa na desni? Vsiljuje se pripomba, ki ne obsoja poskusa,ampak zmanj{uje njegov pomen: ~e bi bila popolna reproduk-cija tako pomembna, bi imel prehod od monofonije k stereo-foniji radikalen u~inek. Inènir bi moral temeljito obvladatipojave, s katerimi ima opravka, poslu{alec pa bi moral bitizelo senzibilen. Izku{nje pa nam kaèjo, da je vse to precejnejasno; zdi se namre~, da so te izpopolnitve drugotni, nesta-bilni in nestalni pojavi, po strokovni plati sorazmerno nego-tovi, za poslu{alca pa zelo spremenljivi. S stali{~a glasbenegarezultata je bolj smiselno izbolj{ati verigo monofonije kot papostaviti na hitro narejeno stereofonijo. Tako na{ inènir kotna{ poslu{alec tu naletita na zapletene probleme – zdi se, da

Pierre Schaeffer


tehni~ne izbolj{ave nimajo povsem jasne zveze z lastnostmiu{esa.*

@e s samo omembo “neprave stereofonije” bomo spravilistrokovnjaka v precej{njo zadrego. Ne bomo se spu{~ali vpodrobnosti, spomnimo naj le na to, da ta postopek preprostorazdeli ni`je zvoke na eno stran, vi{je pa na drugo. Pribli`notako je treba razvrstiti tudi posamezne instrumente v orkestru.Kako to, da med orkestralnim dviganjem od ni`jih k vi{jimzvokom ves orkester ne preide z leve na desno, ali da seklaviatura klavirja ne razteza ~es ves oder?6

Spoprijem s prakti~nim problemom zvo~ne reprodukcijepotemtakem zahteva uporabo vrste transformacij, ki z elek-troakusti~nimi sredstvi vodijo od “neposrednega” zvo~negadogodka do njegovega posnetka, vendar smo {e dale~ odtega, da bi znali te transformacije nadzorovati tako pretanjenoin zanesljivo, kot si to lahko teoreti~no predstavljamo. Poglej-mo si pobliè nekaj vidikov te reprodukcije.

3.5. Z ENEGA ZVO^NEGA POLJA NA DRUGO

Orkester igra v dvorani. Isti orkester, posnet na plo{~i, igrapozneje drugje – pri poslu{alcu doma. Ker sku{ata tako tehni-ka kot trgovina prepri~ati poslu{alca, da ima orkester pravza-prav pri sebi doma, niti ni presenetljivo, da se je z nekak{nimdru`benim soglasjem vsa pozornost usmerila k verodostojnosti(fidélité) posnetka in da nih~e ni prav ni~ razmi{ljal o transfor-maciji, ki jo pomeni zamenjava enega zvo~nega polja z drugim.

Dodajmo, da se je skrivnost lahko ohranila predvsem zaradizapletenosti na{ega u{esa: ta presenetljivi organ nam omogo~a,da zaznamo najmanj{e odtenke, hkrati pa nam prikriva najboljo~itne stvari: zamenjava enega zvo~nega sveta z drugim insprevrnitev pravil o enotnosti ~asa in kraja sta za nas brezdvoma pomembni. Kako je mo`na utvara, da orkester igra prinas doma, kot da bi to ne bilo ni~ posebnega?

ê ho~emo biti dosledni, mora na{ razmislek o temupo{tevati tako fizikalna kot psiholo{ka dejstva. Spremembapolja namre~ vpliva na obe podro~ji. Ne pozabimo, daposlu{anje ni mogo~e brez poslu{alca; tako kot reproduciranizvok se tudi on pozneje znajde drugje. Opazili bomo, da napojave, ki se zdijo pri snemanju najbolj objektivni, odlo~ilnejevplivajo psiholo{ki dejavniki kot pa herci in decibeli.

Kje naj torej za~nemo, ~e se moramo lotiti psiholo{kegapremisleka in hkrati fizikalnih opisov pojavov? K temuvpra{anju se bomo znova vrnili pri pojmu objekta v IV. knjigi,za zdaj pa se bomo omejili na obi~ajni opis psihoakusti~ne

* L’oreille: uho, sluh,posluh, pazljivost.

6 Cf. npr. ~lanek R. Kolbe-na: The Stereophoner, kinavaja vznemirljive eksperi-mente s psevdo-stereofoni-jo, ki jih je izvedel H.Scherchen z monofonskimiposnetki (Gravesaner Blät-ter, 1959, {t. 13).



transformacije, ki jo povzro~i snemanje zvokov. Strokovnjaki,ki se v praksi ukvarjajo z zvokom, se bodo tu zlahka zna{li.Omenjamo le dejstva, ki jih dobro poznajo. ê jih ne bomonau~ili ni~esar novega, naj nam oprostijo in pomislijo na to,da {tevilni bralci ne vedo skoraj ni~ o tej novi in pomembniizku{nji, transformaciji enega zvo~nega polja v drugo.

Bodimo pozorni na terminologijo: ne zamenjujmo razli~nihpojmov, ki jih fiziki in psihologi ozna~ujejo z istimi besedami:pri paru objekt-podoba ima namre~ beseda “objekt” ustaljenfizikalni pomen (npr. v optiki); v psihologiji pomeni nekajdrugega. Najprej se bomo ustavili pri fiziki in raziskalifizikalno spremenljivko, ki jo najdemo v nizu elektroakusti~nihoperacij in zaradi katere sploh lahko govorimo o zvo~nireprodukciji.

3.6. FIZIKALNI OBJEKT SKOZI TRANSFORMACIJO

Podro~ji svetlobnih in zvo~nih pojavov se med seboj raz-likujeta po dveh bistvenih zna~ilnostih. Prva je povezana zdejstvom, da ve~ina vidnih objektov ni vir svetlobe, ampak soobjekti v obi~ajnem pomenu besede, ki jih obsveti svetloba.Fiziki so torej vajeni tega, da vire svetlobe lo~ujejo od objek-tov, ki jo odbijajo. ê objekt sam oddaja svetlobo, govorimo osvetlobnem “viru”.

Z zvokom je druga~e. Pri ve~ini zvo~nih pojavov, s kateri-mi se tu ukvarjamo, je v sredi{~u pozornosti zvok, ki prihajaiz “virov”. Ustaljeno razlikovanje med viri in objekti, ki jezna~ilno za optiko, se v akustiki ni uveljavilo. Vso pozornostje “privabil” zvok (tako kot obi~ajno re~emo za svetlobo) kotemanacija vira, njegov prenos, njegove deformacije itd., ven-dar “obrisov” zvoka, njegove oblike niso obravnavali samihzase, brez nana{anja na vir.

Tako ravnanje je spodbujalo tudi dejstvo, da so zvok (vsedo odkritja zvo~nega posnetka) vedno povezovali z energet-skim vzgibom, ki ga je povzro~il, in da so ga celo ena~ili znjim. Poleg tega je minljivi zvok dostopen samo enemu ~utu –preverljiv je samo s sluhom. Druga razlika pa je v tem, da je vvizualnem objektu nekaj stabilnega. Ne le, da ga ne zamenju-jemo s svetlobo, ki ga osvetljuje, ne le, da se v razli~nih svet-lobah pojavlja v stabilni obliki, temve~ je dosegljiv tudi zadruge vrste zaznav: lahko ga otipamo, potehtamo, ovohamo;ima obliko, ki ji lahko sledimo z rokami, povr{ino, ki jo lahkootipamo, teò, vonj.

Kot vidimo, pojem zvo~nega objekta ni imel lastnosti, ki bizbujale fizikovo pozornost. Ker se le-ta samodejno nagiba k

Pierre Schaeffer


temu, da u~inke povezuje z njihovimi vzroki, mu je povsemzado{~ala energetska opredelitev zvo~nega vira: saj ni razloga,da bi uho pri {irjenju mehanskega valovanja v pro`nem medi-ju (zraku) zaznavalo kaj drugega kot sam vir zvoka.

Tak{no sklepanje pravzaprav ni napa~no. Toda ~e je, pre-prosto re~eno, veljavno za fizika ali konstruktorja elek-troakusti~nih naprav, pa je za glasbenika ali akustika, ki seukvarja s sluhom, neustrezno. Njima ni treba vedeti, kakozvok nastane in se {iri, ampak samo to, kako ga sli{imo. To,kar uho sli{i, ni niti vir niti “zvok”, ampak prav zvo~ni objekti7

(tokrat v psiholo{kem smislu), prav tako kot oko ne vidineposrednega vira ali celo njegove “svetlobe”, ampak osvet-ljene objekte.

“Materializacija” zvoka v obliki zvo~nega posnetka – ko{~katraku, zareze na plo{~i – bi morala usmeriti pozornost zlasti nazvo~ni objekt. Pri tej izku{nji poslu{anja zvok ni bil ve~ minljiv,hkrati pa se je odmaknil od svojega vzroka: postal je stabilen, znjim je bilo mogo~e manipulirati, ga multiplicirati in spreminjatinjegove energetske dimenzije neodvisno od pogojev njegoveganastanka. Pokazala se je podobna dvojnost kot v primeru osvet-ljenih objektov in virov svetlobe; lo~enost inertne podlage, kivsebuje vse “informacije” in energije, ki omogo~a zaznavnost tehinformacij, s ~imer se je fizikom ponudila prilo`nost, da spre-menijo svojo terminologijo in natan~neje opredelijo razliko med“izvorom energije”, zvokom in zvo~nim objektom. A iz tega nibilo ni~. Opazimo lahko le implicitno razliko med zvokom inzvoki ali med dolo~enim zvokom in zvokom nasploh. Videti je,da je za fizika vez, ki spaja u~inek z vzrokom, tako mo~na, dacelo pri zvo~nem posnetku ali modulaciji elektri~nega toka“informacije”, ki jo je prejelo uho, ni nikoli jasno lo~eval odnjenega materialnega nosilca (plo{~e, traku itd.) niti od njeneza~asne energetske oblike (elektri~nega toka, mehanskeganihanja). Zdi se, da lahko z izrazom “signal” {e najbolje pojasni-mo vsebino tega, kar prena{a zvok. Pravi fizikalni objekt, ki jeponujen u{esu in na katerega vpliva zvo~na transformacija, ki jopovzro~i snemanje in reprodukcija zvokov, je torej signal.

3.7. TRANSFORMACIJE ZVO^NEGA POLJA

Pospe{ena komercializacija elektroakusti~nih naprav jevnesla precej{njo zmedo v razmi{ljanja, ki so pomembna zatemeljno raziskovanje. Poudarjali so verodostojnost, frekven~nekrivulje, zvo~nost, dinami~ni profil itd.; a zdi se, da nih~e nispregovoril o bistvenem: v studiu, v koncertni dvorani,kjerkoli se predstavi kaj zvo~nih virov; njihov zvok ujamejo,

7 Tokrat v psiholo{kemsmislu.



ga posnamejo, “predvajajo”, poslu{ajo… kaj se pri tem dogaja?Kaj poslu{amo namesto tistega, kar bi poslu{ali neposredno?

(…)

IIVV.. AAKKUUZZMMAATTIIKKAA

4.1. AKTUALNOST STARODAVNE IZKU[NJE

“Akuzmatik(i)”, nam pove Laroussov8 slovar, “so imenovaliPitagorove u~ence, ki so, skriti za zaveso, pet let v najstro`jiti{ini poslu{ali njegove nauke, ne da bi ga videli.” Do njih jeprihajal le u~iteljev glas, sam pa je bil skrit pred njihovimio~mi.

Pojem akuzmatike, ki ga nameravamo tu uporabljati, senana{a prav na to iniciacijsko izku{njo. Laroussov slovarnadaljuje: “Akuzmati~en, adjektiv: tako imenujemo hrup, ki gasli{imo, ne da bi videli, kaj ga povzro~a.” @e na koncuprej{njega poglavja smo be`no omenili, da ta termin ozna~ujeprav perceptivno realnost zvoka kot takega, pri tem pa ga lo~iod na~inov njegove produkcije in prenosa: novi fenomentelekomunikacij in mnoì~nega prenosa sporo~il se lahko uve-ljavlja le zaradi in spri~o dejstva, ki je od vekomaj zasidrano v~love{kem izkustvu: zaradi naravne zvo~ne komunikacije. Pravzato se lahko brez anahronizma vrnemo k starodavni tradiciji,ki je, ni~ manj in ni~ druga~e, kot to danes uspeva radiu inzvo~nemu posnetku, sluhu samemu vrnila popolno odgo-vornost za zaznavo, ki se je obi~ajno opirala na druge ~utnedokaze. Neko~ je za pripravo (dispositif)* sluìl zastor, danespa sodobnim poslu{alcem nevidnega glasu omogo~ata podob-no izku{njo radio in reprodukcijska veriga, ki nam posredujetaceloto elektroakusti~nih transformacij.

4.2. AKUSTIKA IN AKUZMATIKA

ê bi to izku{njo obravnavali s kartezijansko delitvijo inlo~evanjem “objektivnega” – tega, kar je za zastorom – in“subjektivnega” – reakcije poslu{alca na dra`ljaje – bi jo izko-ristili v napa~nem smislu. Na osnovi take delitve vsebujejonapotke za razlago, ki smo se je lotili, tako imenovani “objek-tivni” elementi: frekvence, trajanja, amplitude… Z njimi seukvarja akustika. V primerjavi s to delitvijo je postopek akuz-matike ravno obraten. Njeno raziskovanje je simetri~no: ne

8 Kot je zapisal JérômePeignot.

* Priprava v obehpomenih: “naprava zaposlu{anje” in “priprava naposlu{anje”.

Pierre Schaeffer


prizadeva si pojasniti, kako subjektivno poslu{anje interpretiraali deformira “realnost”, ali prou~evati reakcije na dra`ljaje;zanjo je izvor pojava, ki ga je treba raziskati, prav poslu{anje.Prikrivanje virov ni posledica tehni~ne nepopolnosti, pa tudine prilo`nostna metoda za njegovo spreminjanje: je predpogoj,namerna predpriprava subjekta. Vpra{anje se odslej nana{ananj: “Kaj sli{im?… Kaj pravzaprav sli{i{?” – v tem smislu, daod njega ne zahtevamo opisa zunanjih referenc zvoka, ki gazazna, ampak opis njegovega lastnega zaznavanja.

Akustika in akuzmatika pa nista v enakem nasprotju kotobjektivno in subjektivno. ê mora prva, ki izhaja iz fizike,pose~i po “reakcijah subjekta” in si tako naposled prilastiti psi-holo{ke elemente, pa se druga ne sme ozirati na merila inizku{nje, ki se nana{ajo le na fizikalni objekt, na akustikov“signal”. Akuzmati~no raziskovanje, ki je obrnjeno k subjektu,mora zato vztrajati v prizadevanju za lastno objektivnost: ~etega, kar prou~uje, ne bi bilo mogo~e razlikovati od spre-menljivih vtisov vsakega poslu{alca, bi postala vsakr{na komu-nikacija nemogo~a; Pitagorovi u~enci bi se bili morali odre~iskupnemu imenovanju, opisovanju in razumevanju tega, karso sli{ali; posamezen poslu{alec bi moral celo iz trenutka vtrenutek dvomiti o svojem lastnem pojmovanju. Sku{ali bomotorej ugotoviti, kako bi s soo~enjem subjektivnih stali{~ na{linekaj, s ~imer bi sogla{alo ~imve~ eksperimentatorjev.

4.3. AKUZMATI^NO POLJE

V akusti~nem smislu smo izhajali iz fizikalnega signala inopazovali njegove transformacije v elektroakusti~nih procesih,pri ~emer smo se prikrito sklicevali na norme poslu{anja, ki najbi nam bilo znano – poslu{anje, ki dojema frekvence, trajanjaitd. V nasprotju s tem pa nam akuzmati~ni pristop obi~ajnosimboli~no prepoveduje kakr{no koli zvezo s tem, kar jevidno, otipljivo, izmerljivo. Sicer pa so razlike med Pitagorovimeksperimentom in izku{njo, ki nam jo omogo~ata radio inzvo~ni zapis in ki lo~ujejo neposredno poslu{anje (skozi zas-tor) od posrednega (prek zvo~nika), navsezadnje zanemarljve.Kaj je torej zna~ilno za dana{njo akuzmati~no situacijo?

a) îsto poslu{anje

Za tradicionalnega glasbenika in za akustika je pri prepoz-navanju zvokov pomembna identifikacija zvo~nih virov. Taustaljena glasbena privajenost pa se zmede, br` ko si morapomagati brez vida. Pogosto nas preseneti, v~asih pa tudi



zbega odkritje, da smo tisto, kar naj bi sli{ali, dejansko levideli in razloìli iz konteksta. Prav lahko se nam zgodi, dazamenjamo nekatere zvoke, ki jih oddajajo tako razli~ni instru-menti, kot so strune in pihala.

b) Poslu{anje u~inkov

ê prikrijemo instrumentalne vire zvo~nih objektov, namvztrajno poslu{anje s~asoma omogo~i, da jih odmislimo in smopozorni le na zvo~ne objekte same. Lo~enost vida in sluhaspodbuja druga~no poslu{anje: prizadevno poslu{anje zvo~nihoblik, namenjeno samo temu, da bi jih bolje sli{ali in da bi jihlahko opisali v analizi vsebine na{ih zaznav. Pitagorov zastorne zado{~a za to, da bi odvrnil na{o radovednost, ki se instink-tivno, skorajda nezadr`no ukvarja s tem, kar je za njim. Todaponavljanje fizikalnega signala, ki ga omogo~a zvo~ni pos-netek, nam pri tem pomaga na dva na~ina: s tem ko iz~rpavana{o radovednost, polagoma uvaja zvo~ni objekt kot zaznavo,ki je è sama po sebi vredna pozornosti; po drugi strani panam ponavljanje signala zaradi pozornej{ega in bolj pretanjene-ga poslu{anja postopno odkriva bogastvo te zaznave.

c) Spreminjanje poslu{anja

Ponovna predvajanja (fizikalnega signala) potekajo vfizikalno identi~nih pogojih, zato se ob tem zavemo spremin-janja na{ega poslu{anja in bolje razumemo svojo tako imeno-vano “subjektivnost”. Pri tem nikakor ne gre, kot bi se mordalahko zdelo, za pomanjkljivost, za nekak{no “motnjo”, ki bikalila ~istost fizikalnega signala, ampak za posebne osvetlitve,za natanko dolo~ene usmeritve, ki vsaki~ razkrijejo nov aspektobjekta, h kateremu se hote ali nehote obra~a na{a pozornost.

d) Variacije signala

Na koncu naj omenimo {e posebne mo`nosti poseganja vzvok, ki nam omogo~ajo, da poudarimo prej opisanezna~ilnosti akuzmati~ne situacije. Vzemimo posnetek, ki jezabeleèn s fizikalnim signalom na plo{~i ali magnetofonskemtraku; lahko ga obdelujemo ali razreèmo. Lahko posnamemorazli~ne zvo~ne posnetke istega zvo~nega dogodka ali pa semu med snemanjem zvoka pribliùjemo pod razli~nimi koti,kot bi dejali pri filmskem snemanju. Omejimo se na en samzvo~ni posnetek, ki ga lahko predvajamo hitreje ali po~asneje,glasneje ali ti{je ali ga celo razreèmo na ko{~ke in poslu{alcutako predstavimo ve~ verzij tega, kar je bilo prvotno en samdogodek. Kaj pomeni to razra{~anje razli~nih zvo~nih u~inkov,

Pierre Schaeffer


ki izhajajo iz istega materialnega vzroka, s stali{~a akuzmati~neizku{nje? Ali lahko vedno govorimo o enem in istem zvo~nemobjektu? Kak{na naj bi bila zveza med modifikacijami, ki sonastale iz posnetkov na traku, in variacijami tega, kar sli{imo?

4.4. KAJ NI ZVO^NI OBJEKT

Ve~krat smo omenili zvo~ni objekt in pri tem uporabili èvpeljan, a {e ne pojasnjen pojem. Iz celotnega poglavja pa jerazvidno, da je bilo to mogo~e le zato, ker smo se implicitnosklicevali na akuzmati~no situacijo, ki smo jo pravkar opisali;zvo~ni objekt obstaja, le ~e obstaja slepo poslu{anje zvo~nihu~inkov in vsebin: najbolj jasno pa se razkrije prav v akuz-mati~ni izku{nji.

S tem pojasnilom se bomo la`je izognili napa~nim odgo-vorom na vpra{anje, ki smo ga zastavili na koncu prej{njegapoglavja.

a) Zvo~ni objekt ni igranje instrumenta

O~itno je, da z besedami “tole je violina” ali “to so vrata, ki{kripajo”, mislimo na zvok, ki ga oddaja violina, na {kripanjevrat. Razlika med instrumentom in zvo~nim objektom, ki bi joradi utemeljili, pa je {e bolj radikalna: ~e nam predvajajo trak,na katerem je zvok, ki mu ne moremo dolo~iti izvora, kajpotem sli{imo? Natan~no to, kar ne glede na katero kolikavzalno referenco, ki jo opisujemo z izrazi zvo~no telo,zvo~ni vir ali instrument, imenujemo zvo~ni objekt.

b) Zvo~ni objekt ni magnetofonski trak

Objekt se materializira na magnetofonskem traku, vendartakega, kot ga tu definiramo, na traku ni. Na njem je lemagnetna sled signala: zvo~ni nosilec ali akusti~ni signal.Signal, ki ga poslu{ajo pes, otrok, Marsovec ali ~lani kak{nedruge glasbene civilizacije, ima zanje razli~en smisel. Objektje odvisen samo od na{ega poslu{anja (L’objet n’est objetque de notre écoute), nana{a se samo nanj. Trak lahkofizi~no obdelujemo, ga razreèmo, spreminjamo hitrost nje-govega odvijanja. Toda samo iz poslu{anja kak{negaposlu{alca bomo lahko ugotovili zaznavni rezultat tehmanipulacij. Zvo~ni objekt izvira iz sveta, v katerega lahkoposegamo, vendar je v celoti vsebovan v na{i perceptivnizavesti (entièrement contenu dans notre conscience percep-tive).



c) Nekaj centimetrov magnetofonskega traku lahko vsebujeve~ razli~nih zvo~nih objektov

Ta opomba izhaja iz prej{nje. Manipulacije, ki smo jihpravkar omenili, niso spremenile notranje obstojnosti enegazvo~nega objekta, ampak so iz njega ustvarile druge. Sevedapa obstaja korelacija med manipulacijami, s katerimi obdeluje-mo trak, ali razli~nimi na~ini njegovega predvajanja ter medpogoji na{ega poslu{anja in objektom, ki ga zaznamo.

Kot si lahko mislimo, ta korelacija nikakor ni enostavna.Poslu{ajmo na primer zvok, ki je bil sprva posnet v normalnihitrosti, pozneje v upo~asnjeni, nato pa spet v normalni.Upo~asnitev, ki zaradi ~asovne strukture zvoka deluje kotlupa, nam omogo~i, da opazimo nekatere drobne detajle, kijih bo na{e tako opozorjeno in obve{~eno poslu{anje prepoz-nalo v drugi pasaì, ki jo bomo predvajali v normalni hitrosti.Na{e vodilo naj bo razvidnost, ki nam tako kot pri formulacijina{e predpostavke narekuje odgovor: tu gre za en in istizvo~ni objekt, ki ga opazujemo na razli~ne na~ine in ki gaprimerjamo s samim seboj, za njegov original in transpozicijo.Toda en in isti objekt postane ravno zaradi na{e volje doprimerjave (volonté de comparaison) (pa tudi zato, ker gaoperacija, ki smo jo izvedli ravno z namenom, da bi ga lahkoprimerjali s samim seboj, ni modificirala do nerazpoznavnosti).

Zdaj pa predvajajmo upo~asnjeni zvok nepripravljenemuposlu{alcu. Lahko se zgodi dvoje. V prvem primeru poslu{alec{e prepozna instrumentalni izvirnik, hkrati pa tudi manipu-lacijo. V njej bo odkril originalni zvo~ni vir, ki ga dejansko nesli{i, kljub temu pa se njegovo poslu{anje nana{a prav nanj:to, kar dejansko sli{i, je transponirana verzija. Lahko pa sezgodi, da dejanskega izvora ne prepozna, ne zasluti, daposlu{a transpozicijo, in zato sli{i originalni zvo~ni objekt, kardejansko tudi je. (Ni mogo~e re~i, da gre za prevaro alipomanjkljive informacije, ker se z akuzmati~nega stali{~a na{ezaznavanje ne sme opreti na ni~ zunanjega). Nam, ki smozvo~ni objekt obdelali z eno ali ve~ transpozicijami, pa se bonasprotno zdelo, da obstaja en sam objekt in njegovetransponirane verzije. Lahko pa se tudi zgodi, da se odre~emovsaki namerni primerjavi in se osredoto~imo samo na eno alidrugo verzijo, ki bi ju denimo radi uporabili v kak{ni skladbi;v tem primeru bosta tudi za nas postali prava izvirna zvo~naobjekta, popolnoma neodvisna od svojega skupnega izvora.

Lahko bi se lotili podobnih analiz pri drugih vrstah mani-pulacij (ali variacij pri snemanju zvoka), pri katerih bi – odvis-no od na{ega namena, predhodnega znanja in usposobljenosti– pri{li bodisi do variant istega zvo~nega objekta ali pa donastanka razli~nih zvo~nih objektov. Z upo~asnitvijo (predva-

Pierre Schaeffer


janja posnetka) smo namenoma izbrali modifikacijo, ki jenejasna. Z drugimi manipulacijami lahko objekt tako preob-likujemo, da ni ve~ mogo~e ugotoviti zveze med dvema vari-antama. V tem primeru ne moremo ve~ govoriti o stalnostienega in istega zvo~nega objekta, saj si identifikacija lahkopomaga le {e s spominom na razli~ne operacije, s katerimismo se lotili “ne~esa, kar je bilo na magnetnem traku”. êposlu{anju celo s pomo~jo spomina in hotene primerjave neuspe prepoznati sorodnosti razli~nih zvo~nih rezultatov, lahkore~emo, da so manipulacije istega signala ne glede na na{namen privedle do razli~nih zvo~nih objektov.

d) Toda zvo~ni objekt ni stvar razpoloènja

Da zvo~nega objekta ne bi zamenjali z njegovim fizikalnimvzrokom ali z “dra`ljajem”, smo ga navidezno utemeljili z na{osubjektivnostjo. Vendar se ne spreminja zaradi nje – na toopozarjajo na{e zadnje opombe – niti zaradi variacijposlu{anja pri eni ali drugi osebi niti zaradi nenehnih spre-memb na{e pozornosti in na{e senzibilnosti. Kot bomo videli,zvo~ni objekti nikakor niso subjektivni v tem smislu, da bi biliindividualni, nesporo~ljivi in tako reko~ nedosegljivi, ampakjih lahko zadovoljivo opi{emo in analiziramo. Mogo~e jih jespoznati in to spoznanje, vsaj upamo, tudi sporo~iti.

Dvoumnost, ki jo odkriva na{ be`ni pregled zna~ilnostizvo~nega objekta – objektivnost, povezana z neko subjek-tivnostjo – nas lahko preseneti le tedaj, ~e “psihologije” in“zunanja dejstva” vztrajno postavljamo v medsebojno nasprot-je. Spoznavne teorije niso ~akale na zvo~ni objekt, da bi zaz-nale protislovje, ki ga tu nakazujemo in ki ne izhaja iz akuz-mati~ne situacije kot tak{ne.

IIII.. KKNNJJIIGGAA

SSLLII[[AATTII ((EENNTTEENNDDRREE))

V. “DANO V SLI[ANJE” (LE “DONNÉ À ENTENDRE”)*

5.1. SLI[ATI (PO LITTRÉJEVEM SLOVARJU)

Poglejmo, kaj pravi o besedi sli{ati Littréjev slovar, in pritem nekoliko preuredimo odlomke:

* Radi bi opozorili na raz-liko med tem, “kar (nam)je dano sli{ati” (v smislumerljive fizikalne danosti)in “danim v sli{anje”, kar jeobjekt na{e pozornosti.Prim. Jacques Lacan, [tirjetemeljni koncepti psi-hoanalize, Cankarjevazalo`ba, Ljubljana 1980, str.156: “(…) gib (geste),kolikor je gibanje (mouve-ment), ki je dano v videnje(donné à voir)”.



Sli{ati (entendre): usmeriti svoje uho proti ne~emu, odtod tudi: sprejemati vtise zvokov. Sli{ati hrup. Sli{imgovorjenje v sosednji sobi, sli{im, da mi pripovedujetenovice.

1. Sli{ati-poslu{ati (entendre-écouter): sli{ati pomeni bitipod vtisom zvokov, poslu{ati pa – vle~i na u{esa, da bijih sli{ali. V~asih ne sli{imo, ~eprav poslu{amo, in mar-sikdaj sli{imo, ne da bi poslu{ali.

2. Sli{ati-~uti (entendre-ouïr): tidve prvotno zelo razli~nibesedi sta danes povsem sinonimni. ûti je prvotnabeseda, ki jo je s~asoma spodrinila beseda sli{ati, ki jerabljena v prenesenem pomenu.** ûti pomeni zazna-vati z u{esom; sli{ati pa v prvotnem pomenu biti na kajpozoren, opaàti. Sama raba ji je prisodila posrednipomen besede ~uti. Danes je edina razlika med njima vtem, da je raba glagola ~uti vse bolj omejena in seopu{~a. Kadar bi bil pomen izraza lahko dvoumen,moramo brez omahovanja uporabiti glagol ~uti. Zaprimer vzemimo Pacuviusove besede o astrologih:“Bolje jih je ~uti kot poslu{ati.” Glagol sli{ati bi bil tunapa~en.

3. Sli{ati (entendre) – etimolo{ko: nameriti se proti, od tod:imeti namen, nameniti se, nameravati: “Kam merite?”*

4. Sli{ati-pojmovati-razumeti (entendre-saisir-comprendre**):glagola sli{ati in razumeti pomenita prilastiti si pomen,ga zapopasti (saisir le sens). Po tem se razlikujeta odglagola pojmovati, ki pomeni zajeti, obse~i z mislijo(embrasser par l’idée). Ta stavek sli{im ali razumem, nepa – pojmujem. Nasprotno pa sli{ati in razumeti ne bibila primerna v Boileaujevem verzu: “Kar je razlo~nopojmovano, je jasno izre~eno”. Razlo~ek med sli{ati inrazumeti pa je druga~en: sli{ati pomeni biti pozoren nakaj, biti v ~em spreten, ~esa ve{~, razumeti pa privzeti,vzeti k sebi, vzeti vase. Ve{~ sem nem{~ine (J’entendsl’allemand), znam jo, vajen sem je. Z “razumemnem{~ino” (Je comprends l’allemand) bi povedali manj.Nasprotno pa re~em, da razumem neki prikaz.

Po tem uvodnem opisu, v katerem smo nekoliko prilagodilipomen posameznih izrazov, da bi jih ~im bolje razlikovali,predlagamo naslednje {tiri definicije:

** Dvojico “mot propre /mot figuré” (dobesedna /prenesena beseda) preva-jamo z “dobesedni / prene-seni pomen besede”.

* “Comment l’entendez-vous?”: “Kam merite?” (“Nakaj merite”, v pomenu:“Kaj ho~ete re~i?”)

** Francoskima glagolomaentendre (sli{ati) in com-prendre (razumeti) namen-ja Schaeffer v svojem kon-ceptu {tirih poslu{anj(poleg glagolov écouter inouïr) natan~no dolo~enefunkcije in pomene, ki jihavtor utemeljuje z navedba-mi iz slovarjev francoskegajezika (Littré, Larousse).Glagol entendre (vobi~ajnem pomenu: sli{ati)pomeni v nekaterih besed-nih zvezah tudi razumeti,zato sta si z glagolom com-prendre (razumeti) pomen-sko veliko bli`ja (ali celosinonimna) kot pa ustreznaslovenska glagola, s kateri-ma ju ni mogo~e prevajativ vseh primerih, ki jihnavaja Schaeffer. Po drugistrani pa glagol compren-dre v razli~nih kontekstihpomeni dojeti, doumeti,umeti, razumeti itd. Zatooba glagola – kjer ne gredruga~e – prevajamosmiselno in v oklepajunavajamo francoski glagol.Dobesedni (oziromaobi~ajni) pomen obehglagolov pa ohranjamo namestih, kjer avtor v oblikikratkih definicij povzemasvoj koncept {tirihposlu{anj.

Pierre Schaeffer


1. Poslu{ati pomeni pripravljenost prisluhniti, zanimati seza kaj. Dejavno se obrnem k nekomu ali ne~emu, karmi opisuje ali naznanja neki zvok.

2. ûti pomeni zaznavati s sluhom. V nasprotju sposlu{anjem, ki je dejavnej{i odnos, mi je to, kar ~ujem,dano v zaznavanje.

3. Pri sli{ati bomo ohranili etimolo{ki pomen besede:“imeti namen”. Vse, kar sli{im, kar mi je znano, je odvis-no od tega namena.

4. Razumeti, sprejeti vase, dojeti je v dvojnem odnosu zglagoloma poslu{ati in sli{ati. Razumem tisto, na kar semmeril s svojim poslu{anjem ter s pomo~jo tega, kar semse namenil sli{ati. Obratno pa to, kar sem razumel,usmerja moje poslu{anje in me obve{~a o tem, karsli{im.

Oglejmo si podrobnosti.

5.2. ÛTI (OUÏR)*

Pravzaprav nikoli ne preneham ~uti. @ivim v svetu, ki jezame nenehno prisoten in ki je prav tako zvo~en kot taktilenin vizualen. V zvo~nem “ambientu” se gibljem kot v nekak{nipokrajini. Tudi najgloblja ti{ina je zvo~no ozadje kot katerodrugo, na njem se nenavadno slovesno razlo~ita {um mojegadihanja in bitje mojega srca15. Kako ~uden bi se nam zdelsvet, ki bi nenadoma ostal brez te razse`nosti, lahko zasluti-mo, kadar se pri filmski projekciji zaradi tehni~ne okvarenepri~akovano pretrga zvo~ni trak, ali pa v nekaterih sanjah.Spomnimo se Baudelairjevih sanj in njegovih “gibljivih ~udes”,nad katerimi “je preàla – grozljiva novotarija – vse za oko,ni~esar za uho – ti{ina ve~nosti”. Kot bi se nenehno mrmranje,ki preèma {e na{e spanje, stapljalo z ob~utkom na{ega last-nega obstoja.

ûti pa vendarle ne pomeni “biti pod vtisom zvokov”, ki bimi prihajali na uho in ne bi dosegali moje zavesti. Prav vrazmerju do nje ima zvo~no ozadje neko realnost. Kadarpostane glasnej{e, se mu nagonsko prilagajam, tako dapovzdignem glas, ne da bi se tega sploh zavedal. Zame jezvo~no ozadje zdruèno s predstavo, z mislimi in z dejanji, kijih je spremljalo brez moje vednosti in mi jih v~asih è samoprikli~e v spomin. Ko bom po radiu zasli{al glasbo iz nekega

* Prim. Slovar slovenskegaknji`nega jezika I/(A-H),SAZU, DZS, Ljubljana 1987,str. 324 in navedenepomene glagola ~uti (ssluhom zaznavati, sli{ati,seznaniti se s ~im sposlu{anjem, usli{ati; bitibuden, bedeti, posve~ati~emu vso skrb, paziti nakaj).

15 Cf. pripovedovanja koz-monavtov o “vesoljniti{ini”.



filma, ki ji pri gledanju nisem namenjal nobene pozornosti,ker so me ~isto prevzeli dramati~ni preobrati, mi bo zbudilaob~utke, ki so me navdajali ob filmu, {e preden jo bomzanesljivo prepoznal. In kon~no, pri pri~i opazim najmanj{onepri~akovano ali neobi~ajno spremembo tega zvo~nega ozad-ja, ki se ga nisem zavedal: znano je, na primer, da se ljudje, kiìvijo v bliìni èlezni{ke postaje, prebudijo, kadar vlak nepripelje mimo ob dolo~eni uri.

Res pa je, da se zvo~nega ozadja vedno zavem posredno,po premisleku ali spominu. Sli{im, da ura bije. Vem, da je èbíla. V mislih naglo obnovim udarca, ki sem ju ~ul, in ugo-tovim, da je tisti, ki sem ga sli{al, tretji, {e preden odbije~etrti. ê ne bi sku{al ugotoviti, koliko je ura, se ne bizavedal, da sta prva dva udarca pravzaprav dosegla mojozavest… Nekdo mi nekaj pripoveduje, jaz pa razmi{ljam one~em drugem. Moj sobesednik uàljeno umolkne. Zasli{imti{ino, ki ne naznanja ni~ dobrega. Uspe mi, da izvle~em zad-njo polovico izgovorjenega stavka iz zvo~nega ozadja, {e pre-den potone vanj, in z nekaj sre~e mu bom lahko odgovoril inga tako prepri~al, da je bila moja raztresenost le navidezna.

5.3. POSLU[ATI (ÉCOUTER)

Zdaj pa si predstavljajmo, da tega sogovornika poslu{am. Topomeni, da tokrat ne poslu{am zvoka njegovega glasu. Obrnemse proti njemu, se ubogljivo prepustim njegovemu namenu, dami nekaj sporo~i, in sem od vsega, kar se ponuja mojemusluhu, pripravljen sli{ati le tisto, kar je pomembno kot seman-ti~ni podatek. Moj sogovornik ima denimo ju`nja{ki naglas – kise mi je morda tedaj, ko sva se seznanila, zdel zabaven in ki ga{e vedno opazim, ko ga ob~asno spet zasli{im, saj odvra~amojo pozornost od njegovih najresnej{ih razglabljanj – dokaterega pa sem ta hip povsem brezbrièn. (Ko se bom spomi-njal tega pogovora, ne v intelektualnem smislu, da bi obnavljalmisli, ki sva si jih izmenjala, ali da bi iz njega izvajal sklepe,ampak nehote, ko se bom kdaj pozneje vrnil tja, kjer sva sepogovarjala, mi bo znova pri{lo na misel ne le to, o ~emer svase pogovarjala, ampak tudi svojski ju`nja{ki naglas, samosvojamelodija stavka, glas, ki ga brez omahovanja prepoznam med{tevilnimi drugimi, pa mnoìca zna~ilnosti, ki jih nenehno~ujem, ~eprav jih nikakor ne bi mogel analizirati.)

Kot smo ravnokar ugotovili, poslu{ati ne pomeni nujnozanimati se za zvok. [e ve~, le izjemoma pomeni, da smopozorni na zvok, ampak prek njega merimo na kaj drugega.

Pierre Schaeffer


V skrajnem primeru se lahko celo zgodi, da pozabimo nata prehod prek sluha. Poslu{ati nekoga tedaj postane sinonimza ubogati (“Poslu{aj o~eta!”) ali verjeti (Pacuvius nam takopriporo~a, naj ne poslu{amo astrologov, ~eprav se ne moremoizogniti temu, da jih ne bi ~uli.). Ko poslu{am, kaj mi nekdogovori, se prek besed, pa tudi onstran formulacije, ki je lahkonepopolna, usmerim proti idejam, ki si jih prizadevamrazumeti.

Poslu{am avto. Ugotovim, kje je, ocenim njegovo oddal-jenost, morda celo prepoznam njegovo znamko. Kaj vem ohrupu, ki mi je priskrbel vse te podatke? ê bi od menezahtevali, naj ga opi{em, bi bil opis tem bolj boren, kolikorbolj zanesljivo in hitreje bi me informiral.

Nasprotno pa napeto poslu{am prav zvok, ~e je avto mojin ~e se mi zdi, da “motor ~udno brni”. A {e vedno ima mojeposlu{anje prakti~en namen, saj sku{am z njim pridobitipodatke o delovanju motorja. Ker pa ne vem zanesljivo,kak{ni so vzroki, bi moral najprej opraviti analizo u~inkov.

Naposled lahko poslu{am, kot sem sklenil na za~etku, zenim samim namenom, da bi bolje sli{al. Ta analiza, za katerose je ravnokar pokazalo, da je nujna etapa, postane sama svojlastni cilj. Pozornost sem usmeril proti dogodku, se oprl nasvojo zaznavo in jo nevede uporabil. Zdaj pa se v mislihodmaknem od nje, ne potrebujem je ve~, sem nezainteresiran.Naposled se mi lahko razkrije, postane objekt. Poslu{ati tuspet pomeni meriti prek trenutnega zvoka samega na nekajdrugega od njega: na nekak{no “zvo~no naravo”, ki se razkri-va v mojem celotnem zaznavanju.

5.4. SLI[ATI (ENTENDRE)

Glede na prej{nja dva glagola lahko zdaj bolje definiramoglagol sli{ati (entendre).

a) ûti-sli{ati (Ouïr-entendre)

Za~nimo z ugotovitvijo, da se pravzaprav ne morem izogni-ti selekciji tega, kar ~ujem. Zvo~no ozadje ni nekaj prvotnega;tak{no je lahko samo v organizirani celoti, kjer ima dejanskoto vlogo. Dokler se ukvarjam s tem, kar gledam, mislim alidelam, ìvim v nediferenciranem okolju in zaznavam le nekoskupno lastnost. ê pa obstanem, zaprem o~i in ne mislim nani~, je prav verjetno, da bom le za kratek hip lahko vztrajalpri nepristranskem poslu{anju. Ugotavljam, od kod prihajajo{umi, jih na primer razdelim na bli`nje in oddaljene, na tiste,



ki prihajajo od zunaj, in na one iz notranjosti prostora inneizogibno za~nem nekaterim dajati prednost pred drugimi.Vsili se mi tiktakanje nihala pri uri, ki ga ne morem pregnatiiz misli, in preglasi vse drugo. Nehote mu dajem takt:nepoudarjena doba, poudarjena doba. Nemo~no sku{amprekiniti ta ritem ali ga vsaj zamenjati z drugim. Za~nem se èspra{evati, kako sem sploh lahko kdaj spal v sobi s tonadle`no uro… in vendar ga è silovito cviljenje avtomobil-skih zavor na ulici preène iz mojih misli. Zdi se mi, da bi billahko zdaj prostor, v katerem sem, pravi otok ti{ine, obkaterega buta zunanji hrup. Tedaj pa zasli{im trkanje na vratain celota teh spremenljivih struktur se naenkrat pogrezne vzvo~no ozadje, sam pa odprem o~i, vstanem in grem odpret.

Ob teh premenah sem lahko po drobcih in tako reko~nepri~akovano popisal ozadje, na katerem so se odvijale, inhkrati spoznal, da sem sam odgovoren za te nenehne variaci-je. Ko se moj namen okrepi, postane so~asna organizacijazvo~nega ozadja (l’organisation correspondante) {e velikovztrajnej{a in – paradoksalno – prav tedaj dobim ob~utek, dase mi vsiljuje od zunaj. Tako bom pri vsakdanjem pogovorumed ve~ osebami prehajal od ene teme in sogovornika kdrugim, ne da bi za hip opazil nesmiselno zme{njavo glasov,govorjenja in smeha, iz katere razbiram izvirno kompozicijo,druga~no od tistih, ki jih vsak zase razbirajo moji kolegi. ê joho~em razkriti, bom potreboval posnetek z magnetofonom, kisnema vsevprek in ki bo zato obi~ajno nerazumljiv(indéchiffrable).

b) Poslu{ati-sli{ati (Écouter-entendre)

Kaj pa se bo zgodilo v primeru, ko nasprotno, poslu{am,da bi sli{al, bodisi zato, ker ne poznam izvora zvo~negaobjekta in si moram pomagati z njegovim opisom, bodisi zato,ker tega izvora no~em poznati, ampak bi rad vso pozornostnamenil izklju~no objektu? Mo~no bi se motili, ~e bi mislili, dase mi bo le-ta razkril z vsemi svojimi zna~ilnostmi, ker ga bomizlu{~il iz ozadja, v katerega sem ga odrival: {e naprej bomizvajal postopne selekcije, da enega za drugim odkrijem ta alioni njegov aspekt.

Ko gledam hi{o, jo prav tako postavim v pokrajino. ê me{e bolj zanima, si bom ogledoval zdaj barvo kamna, material,iz katerega je zgrajena, zdaj arhitekturo, pa detajl skulpturenad vhodom, in se z mislijo na hi{o znova ozrl po pokrajini,ugotovil, da ima “lep razgled”, nato pa jo bom, kot naza~etku, v celoti {e enkrat objel s pogledom, vendar bo mojazaznava zdaj obogatena z mojimi prej{njimi raziskovanji. [eve~, nikakor je ne bi mogel gledati z enakim ob~utkom, ~e bi

Pierre Schaeffer


bila pe~ina ali oblak. To je hi{a, ~love{ko delo, zavetje zaljudi. Vidim in presojam jo prav v tem smislu. Moje razisko-vanje kot tudi moja presoja bosta prav tako odvisna od tega,ali jo bom gledal z o~mi bodo~ega lastnika, arheologa, spreha-jalca ali pa eskimskega izvedenca za igluje.

V naslednjem poglavju bomo na{li podrobnej{o obravnavoprocesa “kvalificiranega poslu{anja” (l’écoute qualifiée), katere-ga razli~nost je torej posledica temeljne lastnosti zaznavanja, insicer, da poteka v zaporednih “skicah”, ne da bi kdaj iz~rpaloobjekt; na{ih {tevilnih predhodnih znanj in izku{enj (zaradikaterih objekt è od za~etka nastopa v razli~nih smislih alipomenih); in razli~nosti intenc na{ega poslu{anja (intentionsd’écoute), tega, k ~emur stremimo. Tu pa naj nam zado{~azna~ilni primer, ki si ga izposojamo iz romana Maxa FrischaHomo Faber.

“Zjutraj me je vedno zbudil nenavaden hrup, napol indus-trijski ropot, napol glasba, tru{~, ki si ga nisem znalrazloìti; ni bil glasen, vendar predirljiv kot cvr~anje~ri~kov, kovinski, monoton – najbr` je bila kak{namehani~na naprava, vendar mi ni uspelo ugotoviti, katera;potem pa, ko smo se odpravili v vas na zajtrk, je prenehal,videti pa ni bilo ni~esar.”

“… V nedeljo smo pripravljali prtljago… In izkazalo se je,da je nenavadni hrup, ki me je prebujal vsako jutro, glasba,hre{~anje starinske marimbe, udarjanje, ki je izvabljalobrezbarvne zvoke, stra{na, prav bo`jastna glasba. Pripravl-jali so se na nekak{no praznovanje v zvezi s polno luno.Vsako jutro so pred za~etkom dela na polju vadili spremlja-vo za ples; pet Indijancev je z majhnimi kladivci silovitorazbijalo po svojem instrumentu, nekak{nem ksilofonu, kije bil dolg kakor miza.”16 *

Oba opisa sta brez dvoma skladna: predirljivost, monoto-nost in udarjanje, hrup in brezbarvnost zvoka, kovinski tru{~in udarci kladiva po ksilofonu. Vsako jutro je Walter Faber vsvoji postelji, pozneje, tik pred odhodom pa zunaj, ~ul istostvar.

Druga~e pa je s tem, kar je sli{al. V prvem primeru je sli{alhrup in si sku{al pojasniti njegov vzrok; v drugem è poznavzroke in presoja neko glasbo. Tisto, kar je bilo “nenavadno”,nenadoma postane “stra{no”. “Predirljivost”, ki je v prvemprimeru nastopala kot preprosta deskriptivna analogija (sajna{emu junaku ni pri{lo na misel, da bi jo naprtil kar~ri~kom), se mu zdi {e mo~nej{a, ko se izkaè, da je plodsilovite instrumentalne dejavnosti, in tedaj postane “prav

16 Max Frisch: HomoFaber, Gallimard.

* Odlomka prevajamo pofrancoskem besedilu, ki ganavaja Schaeffer. Prim. slovenski prevod:Max Frisch, Homo Faber,Dràvna zalo`ba Slovenije,Ljubljana 1963 (prevedelEdvard Kocbek), str. 34 in38:“Zjutraj me je vsakikratprebudil nenavaden {um,na pol delovanje stroja, napol godba, {um, ki si ganisem mogel razloìti, nibil glasen, vendar besen,kakor pri ~ri~kih, kovinski,monoton, moralo je bitinekaj mehani~nega, vendarga nisem dognal, in pozne-je, ko smo od{li v vas kzajtrku, je potihnil, ni~ nibilo videti.”“Bila je nedelja, ko smo sepripravljali na pot (…), innenavadni hrup, ki me jeprebudil sleherno jutro, seje zdaj izkazal za glasbo,za brenkanje starodavnemarimbe, za nekak{nokovanje ali zven~anje,stra{na, prav epilepti~naglasba. Bilo je praznovanje,v nekak{ni zvezi s polnimmescem. Vsako jutro preddelom na polju so se urili,da bi zdaj zaigrali za ples,pet Indijancev je z besnimikladiv~ki tolklo po svojemgodalu, podobnem lesene-mu xylophonu in dolgemkot miza”.



bo`jastna”. Nasprotno pa je postala monotonost udarcev, ki bilahko spominjala na kak{no mehani~no napravo, manj zaznav-na. Ko je Walterju Fabru uspelo poslu{anje opredeliti, kvalifici-rati, je zasli{al, nato pa za~el dojemati (W.F. a commencé àentendre, puis à comprendre) v pravem pomenu besede.

5.5. RAZUMETI (COMPRENDRE)

Dvoumni zvo~ni objekt, “napol industrijski ropot, napolglasba”, mu seveda le posredno sporo~a, da gre za glasbo –to je doumel (il a compris) {ele s pomo~jo vida.

Podobno kot heroj Maxa Frischa lahko tudi sam razumem(je peux comprendre) natan~en vzrok tega, kar sem sli{al, ~eto poveèm {e z drugimi zaznavami ali prek bolj ali manjzapletene vrste dedukcij. S poslu{anjem lahko doumem (jepeux comprendre) tudi nekaj, kar ima s tem, kar sli{im, samoeno neposredno zvezo: so~asno ugotovim, da so ptice utih-nile, da se je nebo stemnilo, da je vro~ina postala zadu{ljiva,in spoznam (je comprends), da se pripravlja k nevihti.

Razumem ob koncu miselnega dela, zavestne dejavnostirazuma, ki se ne zadovolji le s tem, da sprejme neki pomen,ampak abstrahira, primerja, deducira in povezuje raznovrstneinformacije iz razli~nih virov; pri tem gre za preciziranjeza~etnega pomena ali za odkrivanje dodatnega pomena.

Za gospodinjo je ropot, ki prihaja iz sosednje sobe in obkaterem kar posko~i, nadvse pomenljiv: tru{~ padanja in razbi-janja. Tako ga sli{i. Poleg tega opazi, da njenega sina ni ve~ vsobi, se spomni, da je kitajska vaza prav neprevidno postavlje-na na mizo, kjer jo sin lahko doseè, in zlahka doume (ellecomprend), da jo je otrok pravkar razbil.

Poslu{am in sli{im, kaj mi nekdo pripoveduje, a v njego-vem pripovedovanju opaàm protislovja, in ko primerjampripoved ter dejstva, ki so mi znana, tudi dojamem (je com-prends), da mi moj sogovornik laè. Vzbujeno nezaupanjenenadoma preusmeri moje poslu{anje in dojemam (je com-prends) tudi zatikanje in tresenje glasu ter “neme poglede”.

Kot je mogo~e razbrati iz zadnjega primera, v~asihenakovredno uporabljamo sli{ati ali razumeti za pomen, vkaterem sta sinonima: dojeti pomen (saisir le sens). Tako naprimer ni razlike, ~e zatrjujemo “razumem vas” ali “sli{im vas”;ali ~e tarnamo, da ne razumemo (ali: ne sli{imo), za kaj grepri moderni glasbi. V obeh primerih pa akt (raz)umevanjapovsem sovpada z dejavnostjo poslu{anja: vse deduciranje,primerjanje in abstrahiranje je zdruèno in preseèno onstranneposredne vsebine, “danega v sli{anje”.

Pierre Schaeffer


VVII.. [[TTIIRRII PPOOSSLLUU[[AANNJJAA

6.1. FUNKCIONALNI ASPEKT U[ESA

êprav je cilj te razprave glasbeni objekt, pa moramo priz-nati, da tisto, kar je za glasbeno izku{njo o~itno, dano, ni glas-beni objekt, temve~, kot smo videli, instrumentalna dejavnost,ustvarjalka glasbenih govoric. Za glasbeno zavest ravno takoni prvenstven mehanizem u{esa, ki ga tako radi analizirajo vu~benikih, niti vsakdanja dejavnost sli{anja, ki se zdi osnovna.

ê je ta objekt v vozli{~u na{ega na~ina delovanja insli{anja (façon de faire et d’entendre), pa se moramo zato, dasi ga pribliàmo, na kratko seznaniti s preprosto zdravopametjo na teh dveh podro~jih na{e najbolj vsakdanjedejavnosti. Prva knjiga je bila namenjena celotnemu pregledurazli~nih dejavnosti, ki se nana{ajo na glasbeno delovanje(faire musical)*. Druga knjiga pa je namenjena sli{anju (l’en-tendre); v prej{njem poglavju smo se lotili za~etnega opiso-vanja mo`nih pomenov te besede, pri ~emer smo izhajali iznjenih obi~ajnih pomenov.

V pri~ujo~em poglavju nameravamo te pomenesistemati~no prou~iti, ob tem pa jih bomo sku{ali povezati stipi~nimi stali{~i in zna~ilnimi obna{anji, ~eprav jih dejansko nimogo~e lo~evati. Namesto da bi se takoj lotili preprostegapridevnika “glasben” in raziskali, kaj se skriva za njim, se namzdi bolje, da izhajamo iz obi~ajnih pomenov glagola sli{ati inpojasnimo posamezne funkcije poslu{anja v povezavi z nje-govimi razli~nimi pomeni.

V duhu povsem empiri~nega opisa “tega, kar se dogaja”,ko poslu{amo, bomo predloìli nekak{en kon~ni povzetekrazli~nih oblik dejavnosti sluha (l’activité de l’oreille). “ûti”,“sli{ati” in “razumeti”, ki smo jih è bolj ali manj obdelali, nasusmerjajo na pot zaznavanja, po kateri napredujemo poposameznih etapah. Tu ne nameravamo razstaviti poslu{anjana kronolo{ko zaporedje dogodkov, ki bi izhajali drug izdrugega, kot izhajajo u~inki iz vzrokov, ampak je na{ namenmetodolo{ki – opisati cilje, ki se ujemajo s specifi~nimi funkci-jami poslu{anja. Ker so te funkcije vklju~ene v “kroènjezvo~ne komunikacije”, ki poteka od oddajanja (émission) dosprejemanja (réception)*, in kolikor izraàjo komplementarnezna~ilnosti, smo menili, da bi bila njihova razvrstitev vsimetri~no, ~eprav morda nekoliko preve~ sistemati~no ure-jeno, preglednico lahko nekaterim na{im bralcem vodilo zarazumevanje.

Tu je prvi osnutek te preglednice:

* “Glasbeno delovanje” vpomenu: kako delujemo vpolju glasbe, kako delamoglasbo.

* Émission – oddaja, odda-janje; réception – sprejem,sprejemanje.



4. razumeti (comprendre) 1. poslu{ati (écouter)

3. sli{ati (entendre) 2. ~uti (ouïr)

6.2. PO LITTREJU: KRO@ENJE KOMUNIKACIJE**

Za~nimo z rezultati, do katerih smo pri{li v prej{njempoglavju, in jih temeljito prou~imo.

1. Poslu{am, kar me zanima.2. ûjem – ~e nisem gluh – zvo~no dogajanje okrog sebe,

ne glede na to, kaj {e delam in kaj me zanima.3. Sli{im tisto, kar me zanima, o ~emer è nekaj vem in

kar sku{am razumeti.4. Razumem, potem ko sli{im tisto, kar sem sku{al

razumeti in zaradi ~esar sem poslu{al.

To analizo bomo morda lahko uporabili pri vsaki percep-tivni dejavnosti. Lahko bi na{li podobnosti med gledati inposlu{ati, ~uti in videti, sli{ati in opaziti. Razlika med videti inopaziti je resda manj izrazita, pa tudi etimolo{ko sta si blièkot ~uti in sli{ati*. Brez dvoma zato, ker se nam pogostejedogaja, da mehani~no zaznavamo zvo~no spremljavo, kot pa“strmimo v prazno (ne da bi gledali ali videli kaj dolo~nega)”(vision machinale). Kakor koli è je, zlahka si predstavljamotranspozicijo na podro~je vida.

Povzemimo navedene to~ke:

1. Domnevno vesoljno ti{ino zmoti zvo~ni dogodek. Lahkogre za naravni dogodek (kotaljenje kamna, {kripanjevetrnice) ali pa za namerno oddani zvok, ki ga povzro~ina primer instrumentalist. Vsekakor je to, kar spontanoposlu{amo na tej ravni, energetski pripetljaj, izraèn zzvokom.

2. Skladno z objektivnim dogodkom naletimo pri poslu{alcuna subjektivni dogodek, ki ga predstavlja groba percepcijazvoka, ki je na eni strani povezana s fizi~no naravo tegazvoka, na drugi pa s splo{nimi zakoni percepcije, za katereupravi~eno domnevamo, da so grosso modo isti za vsa~love{ka bitja (kot se v svojih opisih izraàjo gestaltiki).

3. Ta percepcija, ki se nana{a na pretekle izku{nje, naprevladujo~e, aktualne interese, povzro~i selekcijo in

** V franco{~ini: le circuitde la communication. Cir-cuit je tako krog, s katerimso grafi~no ponazorjeneetape komunikacije, kotnjen kro`ni potek, krogo-tok.

* V franco{~ini: voir /apercevoir in ouïr / enten-dre

Pierre Schaeffer


presojo (appréciation). Dejali bomo, da jekvalificirana.

4. Kvalificirane percepcije so usmerjene proti posebnemuspoznavnemu modelu in na koncu pride subjekt dopomenov, ki so v primerjavi z zvo~no konkretnostjo –abstraktni. Na tej ravni poslu{alec navadno razume nekogovorico (langage) zvokov.

6.3. SUBJEKT IN OBJEKTI: INTENCE PERCEPCIJE

Pojasnimo nekoliko podrobneje terminologijo komunikacije.Na katere na~ine se mi lahko zvok predstavi?

1. Poslu{am dogodek in sku{am dolo~iti zvo~ni vir: “Kaj jeto? Kaj se je zgodilo?” Vendar se ne ustavim pri tem, karzaznam, ampak to nevede uporabim. Z zvokom ravnamkot z indicem, ki mi nekaj naznanja. To je brez dvomanajpogostej{i primer, ker ustreza na{i najbolj spontanidrì, najosnovnej{i vlogi zaznave: opozarja na nevarnost,vodi delovanje. Zveza med zvo~nim dogodkom in nje-govim vzro~nim kontekstom je navadno takoj razvidna.ê pa so indici dvoumni, se lahko zgodi, da se pokaè{ele po razli~nih primerjavah in dedukcijah. êprav seznanstvena radovednost ukvarja z zelo zapletenimi znan-ji, pa vendarle teì k cilju, ki je zelo podoben ciljuspontanega zaznavanja dogodka.

2. V nasprotju s prej{njim primerom se lahko obrnem protizaznavi, ki sem jo ravnokar uporabil, vpra{anje pa se bonana{alo neposredno na zvok: “Kaj je to?” V temprimeru kot objekt obravnavam sam zvok. Imenujmo gagrobi zvo~ni objekt. (Ta tema bo podrobneje obdelana vIV. knjigi.) Ozna~uje to, kar ostaja istovetno v “mnoìci”razli~nih in nenehnih “vtisov” (“flux d’impressions), kijih dobivam o njem, in kar ostane identi~no tudi sstali{~a mojih razli~nih intenc, ki ga zadevajo. Drugabistvena zna~ilnost objekta, ki smo ga zaznali, je v tem,da se kaè le v grobih skicah – v zvo~nem objektu, kiga poslu{am, je vedno {e nekaj ve~, kar bi bilo mogo~esli{ati (il y a toujours plus à entendre); je neiz~rpen virmo`nosti. Pri vsakem ponovnem predvajanju posnetegazvoka poslu{am isti objekt: ~eprav ga nikoli ne sli{imenako, ~eprav mi je sprva neznan, pozneje pa ~istodoma~ in ~eprav postopno zaznavam njegove razli~ne



aspekte in torej ni nikoli enak, ga vedno prepoznam kotprav ta, natanko dolo~eni objekt.

3. Tudi razli~ni poslu{alci, zbrani okrog magnetofona,poslu{ajo isti zvo~ni objekt. Vendar ne sli{ijo vsi istestvari, ne selekcionirajo in ne presojajo enako, inkolikor se njihovo poslu{anje osredoto~i na ta ali oniposebni aspekt zvoka, povzro~i tak{no ali druga~nokvalifikacijo objekta. Te opredelitve variirajo, tako kotsli{anje, glede na vsako predhodno izku{njo in vsakposamezni okus. Vendar bi lahko dejali, da obstajaenotni zvo~ni objekt, ki omogo~a mnoìco kvalificiranihaspektov objekta, v obliki sija zaznav, na katere seimplicitno sklicujejo eksplicitne kvalifikacije. ê denimosvoje kvalificirano zaznavanje osredoto~im na detajlneke hi{e – na okno, na skulpturo nad vrati – pri temhi{e ne odmislim, okno ali skulpturo pa gledam kotnekaj, kar spada k njej.

4. Kon~no lahko zvok obravnavam kot znak, ki meprivede na podro~je vrednosti, in namenim pozornostnjegovemu smislu. Najbolj zna~ilen primer je sevedagovor. Gre torej za semanti~no poslu{anje, ki je usmer-jeno proti semanti~nim znakom. Med razli~nimi mo`nimi“ozna~evalnimi” poslu{anji nas seveda {e posebej zani-ma glasbeno poslu{anje, ki se opira na glasbene vred-nosti in prek katerega je dostopen glasbeni smisel. Najopozorimo, da lahko vrednosti, o katerih tu govorimo,navsezadnje lo~imo od njihovega zvo~nega konteksta, kije s tem omejen na oporo.

Tabela funkcij poslu{anja22

22 Slike na naslovnici tegadela (gl. str. 174) so bileizbrane za ponazoritev tetabele. Vizualno metaforo,ki jo prikazujejo, naj bi sirazlagali takole: dva na~inaigranja na instrument, naprimer violino, predstavlja-ta dva “dogodka” v 1.razdelku; odmaknjeni profilposlu{alke poudarja uho,vendar tudi celotnoso~asno dejavnost; v 3.razdelku lahko najdemorazli~ne kvalificiranezvo~ne objekte (tako glas-benikovo percepcijo “pizzi-cata” in “zvoka, dobljenegaz lokovno potezo” (“sonfilé”) kot akustikovo preso-jo tega ali onegadinami~nega profila);nazadnje pa sta tadvazvoka prikazana kot“znaka” in dobita svoj“smisel” v 4. razdelku.êprav je zaradi oblikovan-ja naslovnice tako pred-stavljenih pet slik, pa opaz-imo, da bi obe “violini” vrazli~nih pomenih metaforelahko ponazarjali tako 1.kot 3. razdelek tabele: vprvem primeru pomislimona “predhodni” dogodek; vdrugem pa na glasbeniko-vo percepcijo, zna~ilno zaposlu{ajo~i subjekt.

Pierre Schaeffer


4. RAZUMETI– zame: znaki– pred menoj:

vrednosti(smisel-govorica)

Pojavitev vsebinezvoka in referenca,konfrontacija z zunaj-zvo~nimi pojmi.

1. POSLU[ATI– zame: indici– pred menoj: zunanji

dogodki(dejavnik-instrument)

Oddaja(nje) zvoka(Émission du son)

1 in 4:objektivno

Na splo{no se strinjamo s tem, da komunikacija povezujeljudi; s tega stali{~a je razumljivo, da se na obeh skrajnihto~kah njenega kroga ne oziramo na naklju~nost zvo~neganosilca, pozorni pa smo na njegovo ozna~evalno vsebino.Tradicionalne glasbene vrednosti pri tem niso izjema, kolikorglasbeni znaki obstajajo è pred njeno zvo~no izvedbo: glas-beno izvedbo sku{amo izbolj{ati tako, da se ravnamo poznakih in ne obratno. Prav zato smo lahko v 4. to~ki govorilio abstraktnih pomenih; abstraktno na tej ravni stoji nasprotimaterialni konkretnosti na 1. ravni.

(…)

6.7. EKSKLUZIVNOST STROKOVNIH POSLU[ANJ*

K vsakdanjemu, obi~ajnemu na~inu poslu{anja poslu{alcane ène kak{na posebna radovednost ali napotek; tako kotvsakdo med nami vsak dan, se tudi on zadovolji s tem, datisto, kar sli{i, uvrsti v mnoìco zvo~nih pojavov, ki sestavljajonjegov obi~ajni zvo~ni svet. Zvo~ni svet, ki je nekaj ob~ega zavso skupnost, je a priori pomensko prazen. Sli{im in razumemgovorjenje, zvok avtomobila, ki pelje mimo, otroka, ki igra naklavir: ni~ takega, skratka, ~esar ne bi na ravni pozornosti,kjer se nahajam, kdo drug sli{al enako kot jaz.

Strokovnjak je v prvi vrsti vsakdanji poslu{alec. Kot vsidrugi najprej odkriva vsakdanje zvo~ne danosti. Toda polegtega se objektu priblià skozi natanko dolo~en sistem zvo~nihpomenov in z vnaprej{njo odlo~itvijo sli{ati le tisto, kar je vzvezi z njegovo posebno pozornostjo. Zna~ilnost strokovnegaposlu{anja je prav to, da zaradi cilja specifi~ne dejavnosti, nakaterega meri (ce que vise), izginejo vsakdanji pomeni.Fonetik tako pozabi na smisel besed, da lahko sli{i le njihovefoneti~ne elemente; za zdravnika je zvok “33,33” uporaben le

* V franco{~ini.: Exclusivesdes écoutes praticiennes.Praticien je strokovnjakpraktik, ~lovek prakse, kise za razliko od teoretikaukvarja s “prakti~nimivpra{anji”, tu s “prakti~nimposlu{anjem”. Écoute prati-cienne (“prakti~no” oziro-ma “praktikovoposlu{anje”) prevajamo kot“strokovno poslu{anje”.



3. SLI[ATI– zame: kvalificirane

percepcije– pred menoj: kvalifi-

cirani zvo~ni objekt

Selekcija nekaterihposebnih aspektovzvoka

3 in 4: abstraktno

2. ÛTI– zame: grobe percep-

cije, skice objekta– pred menoj: grobi

zvo~ni objekt

Sprejem(anje) zvoka(Réception du son)

1 in 2: konkretno

2 in 3: subjektivno

za to, da iz njega sklepa o stanju pacientovih plju~; glasbenikane zanimajo ena~be vibracij strun, saj misli le na kvaliteto inpravilnost svojih not. Akustik, ki je oboroèn s svojim “Sona-Graphom”24 **, se ukvarja z zvokom in pri tem tako kot drugipozabi na vse, kar s tem nima neposredne zveze: smiselbesede, intonacijo, instrumentalno pretanjenost; pozoren je lena sam objekt svoje fizikalne dejavnosti: na merljive zna~ilnos-ti zvoka (frekvence, amplitude, prehode itd.).

Ti primeri nam na razli~ne na~ine kaèjo, kako strokovnoposlu{anje potisne v ozadje vsakdanje poslu{anje, takoj ko seslehernik loti svojega strokovnega opravila. Ko pacient izre~e“33,33… ”, è sámo ponavljanje signala, ki nakazujesemanti~no nepomembnost izgovorjenih besed, naznanja, dazdravnikov interes ni namenjen njihovemu obi~ajnemupomenu; podobno bo fonetiku isti niz “33… ” sluìl za to, dabo prepoznal dolo~en akcent ali posebnost v artikulaciji; ven-dar si ne zdravnik ne fonetik ne bosta domi{ljala, da se znakiali indici, do katerih prideta, kakor koli nana{ajo na pomen alimuzikali~nost zvo~nega objekta, ki ga uporabita.

Pri akustiku je zavest o omejenih pristojnostih manj izrazita.Ker ga duh ~asa ne spodbuja k skromnosti, komajda opazi, alipa sploh ne, da se je odlo~il za izstop iz sveta vsakdanjegaposlu{anja in da vstopa v svet, kjer vse, kar sli{imo, primer-jamo s tako imenovanimi preprostimi zaznavami, ki ustrezajo~rtam na skalah ali to~kam na grafikonih. Primer analize go-vorjenja v sonograf je posebno zna~ilen za to profesionalnozaslepljenost: ker akustik misli, da se smisel besede ali stavkaohrani tudi v panorami njunih akusti~nih zna~ilnosti, ne opustiupanja, da bo tam odkril njegovo materialno sled. Vendar pase mora zadovoljiti z elementarnimi rekonstitucijami in s tem,da le v grobem in samo pribli`no prepozna foneme in zloge.

Tudi glasbenik pogosto ne ve, kako s svojim strokovnimposlu{anjem preme{~a in selekcionira pomene in s tem ustvarjapodro~je, pridràno za tako imenovane glasbene objekte. Zunajtega podro~ja najdemo zavrène ne-vrednosti (les non-valeurs),imenovane hrup. Podobno kot fizik tudi glasbenik rad povezu-je svojo dejavnost z nekak{nim abstraktnim in absolutnim cil-jem (la visée), pri ~emer hitro pozabi na tehni~ne okoli{~ine,energetski vir objektov, svoje kulturne navade in prezre dejst-vo, da so è veliko pred nastankom prvega glasbenega instru-menta obstajala done~a in brne~a ohi{ja, dobro znana vsakdan-jemu poslu{anju. Od tod tudi velike teàve, ki so jih imelinajbolj drzni glasbeniki, ko so sku{ali v glasbeni praksi uveljav-iti nove objekte, ki so bili samo “zvo~ni” in ki so jih drugivedno zavra~ali z istim izgovorom: da niso “glasba”.

Prevod: Simona Suhadolnik

24 Ameri{ka naprava zaizdelovanje spektrogramovzvokov, imenovana pre-prosto sonogram.

** “Zato pomenijo kasnej{eelektronske metode zaanalizo govorjenih in pétihglasov tako v tehni~nemkakor v znanstvenempomenu izredno velik indomala dokon~en napre-dek. Najve~jega je pred-vsem dosegla elektronskaanaliza švisible speech’(švidni govor’), ki jo je leta1945 prvi objavil ameri{kiraziskovalec R. K. Potter.Po tem na~inu posnameposebna elektronskapriprava za vsak zaporednifonem posamezen vzoreczvo~nega spektra, ki ga jemogo~e projicirati na fluo-rescenten zaslon alifotografirati. Iz intenzivnos-ti fluorescentne svetlobe aliiz razli~ne o~rnelostifotografskega papirja jemogo~e sklepati na jakostposameznih spektralnihkomponent. (…) Zaakusti~ne, jezikoslovne,fiziolo{ke in medicinskeraziskave rabi zlasti takoimenovani šsonagraph’(…). Priprava posname nafotografski papir spektro-grame do najve~ 2,4sekunde trajajo~ih zvo~nihpojavov. (…) Ker je zaznanstvene analize nujnopotrebno analizirati format-na obmo~ja fonemov vfrekven~nem pasu od 300do 8000 Hz ter fotografiratidobljene spektrograme, sonedavno izoblikovalizvo~ni spektrograf (sona-graph…).”Navajamo po: MiroslavAdle{i~, Svet zvoka in glas-be, MK, Ljubljana 1964, str.300–302.

Pierre Schaeffer


Tehnologija in glasbenik

Ve~ino izku{enj, o katerih sem pisal v knjigi Rock Formation, iz katere je prevedenpri~ujo~i odlomek, sem pridobil kot studijski glasbenik, tonski tehnik in producent.[tudiral sem klasi~ni klavir, toda na za~etku osemdesetih let me je, kot mnoge druge,spodbudil punk rock in za~el sem producirati plo{~e. êprav se ve~ina glasbenikov, skaterimi sem delal, ni imela za punkerje, nas je vse prevzel duh “naredi sam” (Do-It-Yourself – DIY), prepri~anje, da ni prav nobenih razlogov za ~akanje na snemalnopogodbo z veliko zalo`bo pred snemanjem prve plo{~e.

Zdi se mi, da je ta duh {e danes, ko pi{em predgovor k poglavju o tehnologiji in glas-beniku iz Rock Formation, ìv in zdrav. Do neke mere (in z veseljem sem pripravljenrazpravljati do katere, saj o tem tudi sam nisem povsem prepri~an) ga je pri ìvljenjuohranila tehnologija produkcije in konsumpcije glasbe. Na prvo je {e posebej vplivalrazvoj osebnega ra~unalnika, saj je digitalni avdioposnetek prek osebnega ra~unalnika,opremljenega z windowsi, ali Macintoshevega ra~unalnika dosegljiv {tevilnim ljudem in jimomogo~a nadzor nad zvokom in glasbo, ki si ga {e pred desetimi leti ni bilo mogo~e nitipredstavljati, {e manj pa je bil tehni~no izvedljiv. Na tehni~no izvedbo je najbolj odlo~ilnovplival razvoj CD-ja (compact disc) in z njim povezan razmah novih medijev.

Toda ko ponovno prebiram to poglavje iz knjige, ki je iz{la leta 1992, me najboljpresene~a, da se kljub tehnolo{ko pogojenim spremembam, t. i. “fizi~nega” procesaizdelave glasbe, na{ miselni proces pri ustvarjanju glasbe ni veliko spremenil. Moje sne-malne izku{nje po izidu knjige me ne napeljujejo k popolni reviziji poglavja, niti kponovnemu pretresu njegovih bistvenih to~k in argumentov. Pri razvoju dogodkov poletu 1992 me je najbolj o~aralo dejstvo, da je snemanje glasbe postalo manj fizi~en pro-ces kot v preteklosti. Na{e otipljive vezi z delanjem glasbe – brenkanje po kitari, udar-janje po bobnu, name{~anje traku na ve~stezni magnetofon, premikanje potenciometrovna me{alni mizi ali rezanje traku – postajajo vse manj potrebne. Vse pogosteje jihnadome{~ajo udarjanje po tipkovnici, klikanje z mi{ko na izbranih mestih nara~unalni{kem monitorju in s tem vizualna percepcija delanja glasbe. Glasbeni zvok seje na podoben na~in kot pisana beseda odmaknil od analognega, ne zgolj v smislu nje-gove reprodukcije in zapisovanja, marve~ v formi njegovega ustvarjanja. Tako kot mnogivse manj uporabljajo pisalne stroje in vse redkeje pi{ejo pisma s svin~nikom ali nalivnimperesom (in vse pogosteje na ra~unalnik, prek elektronske po{te ali faksa), se fizi~naaktivnost, potrebna za snemanje zvoka, vse bolj osredoto~a na ra~unalnik. [karje inve~stezni magnetofon se bosta verjetno pridruìla pisalnemu stroju, in ~eprav tetehnologije ne bodo nikdar povsem izumrle, bodo verjetno privla~ile vse o`je pod-skupine avdiofilov.

Ti trendi bi morali {e zlasti prou~evalce popularne glasbe vzpodbuditi, da bi senenehno spra{evali: Kaj je glasba? Ponovno predlagam primerjavo z “urejanjem besedil”na ra~unalniku, delno zato, ker menim, da je pou~na, delno pa zato, ker to ravnokarpo~nem na svojem ra~unalniku. V~asih {tudentom na predavanjih, pri katerih uporabl-


jamo osebni ra~unalnik, potem ko napi{ejo ve~ kot stran besedila, re~em, naj prekinejodelo in mi povedo, kam je izginil drugi del besedila, tisti, ki ga ni na zaslonu. Obi~ajniodgovor se glasi, da je izginil “nekam gor” v monitor, kar implicira razumevanje moni-torja kot zvitka papirja (te`ko bi rekli, da je raba besede “zvijanje” (scrolling), kiozna~uje premikanje po straneh besedila ali ra~unalni{kega zaslona, naklju~je). To jeseveda absurd. Monitor ni~ ne shrani. Narobe, ra~unalnik razvr{~a in preme{~a (placesand replaces) material na zaslonu. Kaj se potemtakem dogaja z materialom, ki ga ni nazaslonu? Seveda {e obstaja, toda ne kot besedilo; sestavljajo ga podatki, binarna koda, kireprezentira besedilo. In enako je v primeru avdio digitalnega posnetka. Ali lahko ver-jamemo, da je sam zvok posnet, ali da ga nekaj reprezentira ali…? Ko pa je digitalnoposnet, ga z lahkoto distribuiramo, razmnoùjemo itd.! Internet je uporaben medij zadistribucijo glasbe v digitalni obliki in bo verjetno spodbudil duha “naredi sam” (DIY), okaterem sem govoril.

Ti in, upam, tudi drugi dogodki nas bodo prisilili, da bomo svojo kriti~no energijousmerili k razumevanju, kako razmi{ljamo o glasbi, in k temu, kako in o ~emrazmi{ljamo, ko jo ustvarjamo in poslu{amo. To je bil moj namen v tem poglavju RockFormation.

Steve Jones, januar 1996Tulsa, ZDA

Prevedel: I~o Vidmar

Steve Jones


The Beatles v studiju na snemanju albuma Let it be;NME Rock’nroll’ decades-the seventies, Reed International Books Ltd and IPC Magazines Ltd 1992

Kot smo zapisali na za~etku te knjige, brez tehnologijepopularna glasba ne bi obstajala v svoji sedanji obliki. Brezelektronike, brez dodatne tehni~ne podpore in tehni~nihposkusov ne bi bilo mnoì~ne produkcije glasbe, torej ne bibilo niti mnoì~no posredovane popularne glasbe. Enakopomembno je, da brez tehnologije ne bi bilo ustvarjanjazvokov, ki so danes tesno povezani s popularno glasbo.

Tako kot je tiskarski stroj omogo~il produkcijo ~asopisov zveliko naklado, ki so nato vplivali na vsebino ~asopisov (naprimer narobe obrnjena piramida ~asopisne zgodbe, objek-tivno poro~ilo itd.), glasbena tehnologija vpliva na vsebinoglasbe med njenim nastajanjem, pa tudi med njeno konzump-cijo. Pisanje in urejanje ~asopisa sta timska procesa (piscev innepiscev, kot so uredniki, oblikovalci in tako dalje). Prav takoje danes produkcija glasbe povezana s kompromisi in sodelo-vanjem. êprav bi lahko trdili, da je bilo ustvarjanje glasbe dodolo~ene mere vedno timsko, ima sodobna popularna glasba– {e posebej pa snemanje – druga~no teksturo. V tem primerugre za sodelovanje med glasbeniki in neglasbeniki, tehniki,producenti in podobnimi. Uporaba tehnologije je za vselejspremenila proces odlo~anja med snemanjem. Na ta proces nevpliva samo tehnologija, ampak tudi kultura, znotraj kateretehnologijo ustvarjamo in konzumiramo.

* SStteevvee JJoonneess je profesorkomunikologije na UniverziTulsa v Oklahomi. Je avtormnogih ~lankov o popu-larni glasbi, popularni kul-turi in mnoì~nem komuni-ciranju. Od leta 1983 je bilsoudeleèn pri raznovrstnihsnemanjih in nastopih kotglasbeni producent, tonskimojster in glasbenik. Ureju-je revijo Ameri{kegazdruènja za popularno-glasbene {tudije Tracking:Popular Music Studies,vzdrùje internetovskopovezavo ~lanov IASPM(International Associationfor the Study of PopularMusic), je ~lan mnogihdrugih mednarodnih inameri{kih znanstvenihzdruènj. Poglavje otehnologiji in glasbeniku jeprevedeno iz njegoveodmevne knjige Rock For-mation: Music, Technologyand Mass Communication,SAGE Publications, New-

Steve Jones


Tehnologija in glasbenik*

ê ho~e ~lovek skladati na poljubnem instrumentu, morapoznati dolo~eno tehniko. Prav gotovo je potrebno nekaj ~asa,da obvlada instrument – akusti~nega ali elektri~nega, staregaali sodobnega – in da obvlada glasbeni jezik. Toda danes se jepredstavljanje glasbe spremenilo zaradi tehnologije (od stan-dardnega glasbenega zapisa do vizualne predstavitve z digital-nimi sredstvi). Za ustvarjanje glasbe postaja vse bolj pomem-ben tehnolo{ki jezik.

Glasbeniki so se vedno zanimali za zvo~ne sposobnostitehnolo{kih predmetov. Nova tehnologija je glasbenikomomogo~ila ustvarjanje zvokov, ki jih prej niso mogli ustvariti,in to z jasnostjo, ki prej ni bila mogo~a. Toda ker je glasbenatehnologija postala kompleksnej{a, je njeno obvladovanje zaskladbo in realizacijo glasbe postalo enako pomembno kotglasbeno znanje. êprav ~loveku ni treba poznati operacij-skega sistema sintetizatorja, da bi bil z njim sposoben ustvar-jati glasbo, ga mora razumeti, ~e ho~e z njim ustvarjatirazli~ne barve zvoka. Trenutno se razvija razredni sistem stremi kategorijami: izvajalec, programer in izvajalec-programer.Izvajalci igrajo na sintetizator, programerji z njim ustvarjajozvoke, izvajalci-programerji pa delajo oboje. Razredni sistem jeprinesel stratifikacijo, ideje in ideali, ki prodirajo v popularnoglasbo, pa prodirajo tudi v tehnologijo. Predstave oavtenti~nosti, po{tenosti in iskrenosti, ki so jih dolgo uporab-ljali oboèvalci in kritiki, pa so se prepletle v mreò glasbe intehnologije ter v tkivo snemanja samega.

SSTTUUDDIIOO –– KKOOMMPPOOZZIICCIIJJAA,, KKOOMMPPRROOMMIISS IINN KKRREEAACCIIJJAA

Lo~enost kontrolnega prostora in snemalnega prostora vpopularni glasbi ponazarja tradicionalno lo~itev na glasbenoaktivnost in produkcijsko aktivnost. Glasbeniki zasedajo sne-malni prostor; producent in tonski tehnik ostajata v kontrol-nem prostoru in domnevno ohranjata nadzor. Kot se spominjarockovski producent Tony Visconti (White, 1987),

skupinam niso nikoli dovoljevali vstopa v kontrolni pros-tor… Producent je nemara poznal koga iz skupine, nasplo{no pa se ni druìl z glasbeniki. Ta ~lovek za steklomje vsem ukazoval, kaj naj naredijo, in vse je bilo zelo for-malno (str. 31).

Spremembe v snemalni tehnologiji najprej vplivajo pred-vsem na kontrolni prostor in {ele nato na izvedbo v snemal-

bury Park & London &New Delhi 1992.

Steve Jones


nem prostoru. Estetske odlo~itve, sprejete med snemanjem,~eprav navadno vklju~ujejo glasbenike, producenta, tonskegatehnika in druge, najpogosteje sprejemajo potem, ko se vsiskupaj zberejo v kontrolnem prostoru, da bi poslu{ali pos-netek. Takrat se pogovorijo o spremembah in njihovi imple-mentaciji.

Poleg tega, da sta producent in tonski tehnik odgovorna zaaktivnosti v kontrolnem prostoru, sta navadno tudi tista, kiodlo~ita, kak{ne bi morale biti te spremembe. Kot je poudariltonski tehnik studiev Pacific Recordings: “Danes snemalni pros-tor ni ve~ srce snemalnega studia. Odlo~a se v kontrolnem pros-toru… Kontrolni prostor je šustvarjalni prostor’.” (Wickersham,1969, str. 38) Producent in glasbenik Brian Eno (Bacon, 1981) jedodal: “Sintetizatorji, ki jih uporabljam, so pravzaprav zelo pre-prosti. Tisto, kar zares uporabljam, je kontrolni prostor… Veskontrolni prostor je moj sintetizator.” (str. 20)

Tradicionalna razporeditev studia je namenjena temu, danudi glasbenikom in skupinam prostor za igranje in daomogo~a razli~ne akusti~ne postavitve (z uporabo spre-menljivih zvok odbijajo~ih materialov za stene, pregrade inpodobno). Velikost kontrolnega prostora je omejena, tako daod tonskih tehnikov in producentov zahteva malo premikanja,oprema pa je kolikor le mogo~e kompaktna. Pravzapravve~ina kontrolnih prostorov v snemalnih studiih mo~no spo-minja na pilotsko kabino, podobnost pa je {e toliko ve~ja, kerse zdi, da so oblikovalci naprav z estetskega stali{~a kopiraliboeing in lockeed.

Nekateri studii pa so premaknili kontrolni prostor v samprostor snemanja, zaradi ~esar glasbeniki nimajo samo la`jegadostopa do snemalnih aparatur, ampak tudi do procesaodlo~anja. Newyor{ki snemalni studio Living Room, ki gavodijo Philip Glass, Kurt Munkacsi in Michael Reisman, je bilprvotno zasnovan z majhnim kontrolnim prostorom in velikimprostorom za snemanje.

Toda potem ko so Glass in drugi ve~ let uporabljali takorazporeditev, so ugotovili, da potrebujejo ve~ prostora, in seodlo~ili za obratno razporeditev. Ker je ve~ina glasbe, ki joposnamejo v Living Roomu, elektronska in je ni potrebno sne-mati z mikrofoni, to ni bilo teàvno. Mala snemalna soba nudimajhen, akusti~no izoliran prostor za glas in akusti~ne pos-netke.

Po mnenju upravnika Living Rooma Roryja Johnstona(1987) nova razporeditev mnogo bolj ustreza Glassovemuslogu.

Kot je bil studio prvotno zgrajen, je bil zami{ljen ravnoobratno kot sedaj. Osrednji prostor, kjer je sedaj (me{alna)miza, naj bi bil osrednji snemalni prostor. Ker smo orientirani



na ra~unalnike in klaviature/sintetizatorje, smo se odlo~ili, dana{im namenom bolj ustreza obraten razpored. Zdi se, da tarazporeditev ljudem veliko bolj ustreza, kajti sedaj vsi snemajona ta na~in. Vse ve~ posnetkov je narejenih s sintetizatorji,ljudje pa snemajo neposredno in uporabljajo slu{alke…namesto da bi poslu{ali šìvi’ zvok iz drugega prostora.

V dolo~eni meri je kontrolni prostor odve~. Po besedahrockovskega producenta Rona Nevisona:

Ni nujno, da zapravim 2500 dolarjev na dan v studiu, kotje Record Plant, da bi opravil dolo~eno delo. ê èlim, lahkoto naredim v svoji dnevni sobi. Snemanje vokalov, kitar in sin-tetizatorjev sploh ne zahteva studia, samo kontrolni prostor.(Armington & Lofas, 1988, str. 65)

Snemanje popularne glasbe se manj zana{a na mikrofonein bolj na direktne elektronske povezave z me{alno mizo termagnetofonom, zato je z akusti~nega stali{~a studio manjkriti~en. Podobno je tudi, kadar uporabljajo mikrofon, saj greza “close-miking” – to pomeni, da mikrofon postavijo takoblizu zvo~nega vira, kot je le mogo~e. Tak na~in postavitvemikrofona zakrije oziroma v bistvu eliminira vso akustikoprostora. V povezavi z dodanim odmevom (reverb) medme{anjem posnetka se zdi, da ni potrebno upo{tevati prostora,v katerem se snema, vsaj dokler je v njem ti{ina.

Nekaterim glasbenikom in producentom je standardna raz-poreditev kontrolni prostor/snemalni prostor nadle`na. Produ-cent country glasbe Jack Clement je rekel, da morate najprejrazumeti, da sem pri{el do zaklju~ka, da so studii za snemanjeplo{~ najslab{i prostori na svetu. Do tega sem pri{el pred dese-timi, dvanajstimi leti, zato sem za~el snemati v svoji hi{i…Takrat sem ugotovil, da ne maram ve~ niti okna v kontrolnemprostoru. Veste, ko sem namestil (kontrolni prostor) tukaj,nisem èlel odstraniti kopalnice, ki je med tem prostorom inspalnico, zato v kontrolnem prostoru nisem imel okna… Zaresmi ugaja, da ljudi takrat, ko snemajo, nih~e ne opazuje. Sicerpa so okna namenjena prav temu. Ho~em re~i, saj nismo naTV, samo zvok snemamo… Tukaj imate glasbenika, ki poje,nekdo pa se spakuje v kontrolnem prostoru in on (oseba, kipoje) misli, da se mu posmehujejo. (Gleason, 1988, str. 59)

Uporaba slu{alk v studiu veliko prispeva k zvoku posnetkain glasbeni izvedbi, saj je poglavitno sredstvo, s katerim medsnemanjem glasbeniki poslu{ajo sami sebe. Kljub temu pa jepomen slu{alk spregledan.

Za glasbenike so slu{alke pogosto problemati~ne. Skorajnemogo~e je snemati brez njih, saj je vanje usmerjen zvok izkontrolnega prostora (dejstvo, ki je pomembno samo po sebi,saj {e bolj potrjuje mo~ tistih v kontrolnem prostoru). V studioje mogo~e postaviti zvo~nike, ki oja~ajo zvok, toda ~e so v

Steve Jones


njem postavljeni mikrofoni za snemanje vokalov, bi zvok izzvo~nikov lahko prodrl v mikrofone.

V snemalnih studiih so slu{alke ìvljenjsko dejstvo. Medsamim snemanjem tonski tehnik naredi “grobi miks”, tako dadobijo izvajalci in tisti v kontrolnem prostoru predstavo o tem,kaj se snema. Grobi miks prek slu{alk po{iljajo izvajalcem. êposnetek nasnemavajo, potem lahko sli{ijo tisto, kar se snemaskupaj s tistim, kar je bilo posneto prej.

Izku{nja s poslu{anjem glasbe s pomo~jo slu{alk je popol-noma druga~na od poslu{anja s pomo~jo zvo~nikov. Prislu{alkah imamo ob~utek izjemne intimnosti, kot da bi glasbaprihajala iz ~lovekove glave. Analiza poslu{anja glasbe spomo~jo slu{alk Evana Eisenberga (1987) je, ~eprav napisana sstali{~a poslu{anja plo{~e, uporabna tudi za samo snemanje.

Slu{alke nemudoma nudijo ta ob~utek ({irjenja po pros-toru), vendar na nekoliko druga~en na~in. êprav je te`ko re~i,ali se je raz{iril moj jaz ali pa se je skr~il svet, je zaradi nasilnezasebnosti te izku{nje ob~utek kr~enja mo~nej{i. Ker se zdi, daglasba izvira iz moje notranjosti, se povezuje z mojo neposred-no izku{njo volje. Posledica tega je, da se zdi, da glasba izraàmoja trenutna ~ustva celo tedaj, kadar bi morala biti po naravitem nasprotna. Drugo posledico je opazila Nina: Ne zdi setoliko, da bi glasbo poslu{al, ampak jo predvaja{ (str. 249).

Pop producent Phil Ramone (1983) sku{a med ve~ino sne-manj sedeti v studiu s slu{alkami na glavi. “Bolje je, ~e sedi{ zglasbeniki, kajti v kontrolnem prostoru ne sli{i{ tistega, kar jev slu{alkah glasbenikov. Poslu{a{ lahko monitor, vendar zaradivibracij studia samega ne sli{i{ to~no tistega, kar sli{ijo oni.”(str. 279)

Ni~ presenetljivega ni, da se je v {estdesetih letih, ko jebilo raziskovanje notranjosti zahodnja{ka zabava, pojavila obli-ka glasbe, imenovana glasba za slu{alke. Najpomembnej{i ust-varjalci glasbe za slu{alke sta bili skupini Pink Floyd in Beat-les ter Jimi Hendrix, pa {e cela vrsta psihadeli~nih skupin.Nastanek glasbe za slu{alke je pospe{il snemalni studio, kajtiglasbeniki so svojo glasbo najprej izkusili s pomo~jo slu{alk. Vdevetih primerih od desetih so to glasbo nato zvo~no zme{alis pomo~jo zvo~nikov v kontrolnem prostoru, toda njen izvorje v slu{alkah.

Zvo~na kvaliteta studijskih slu{alk je razli~na, kar velja tudiza miks, ki ga po{iljajo vanje. Miks za slu{alke je mogo~espremeniti, tako kot je z dodatkom efektov in sprememborazmerja med instrumenti mogo~e spremeniti kon~ni miks.Toda ve~ina tonskih tehnikov raje po{lje efekte samo vslu{alke in ne tudi na magnetofonski trak. Kot smo è omenili,je njihov cilj dobiti kolikor mogo~e “suh” zvok posnetka, takoda ga la`je spreminjajo med kon~nim me{anjem zvoka.



A glasbenikom lahko to povzro~a teàve. Slab miks zaslu{alke ima lahko za posledico izgubo studijskega ~asa indenarja. ê glasbenik ne sli{i dobro oziroma mu ne ugajatisto, kar prihaja iz slu{alk, lahko to vpliva na njegovo igranje.Kitarist Franco Fabbri (1987) je povedal: “Tonski tehnik jevedno govoril: šOdmev (reverb) pride kasneje, kasneje bomoposlu{ali posnetek z odmevom, zdaj snemajmo zgolj zvoke.’Kar naprej sem mu govoril, da bi rad glasbo zdaj sli{al tako,kot bo na koncu, ker bom igral na druga~en na~in, ~e bomimel odmev. Premi{ljeval bom o tem, da bi druge instrumentedodal na druga~en na~in.” Fabbri (1987) je povedal, da se jemed snemanjem leta 1983 bobnar Chris Cutler pritoèval zara-di uporabe slu{alk, ki ponazarja tisto, kar zanemarja ve~inatonskih tehnikov.

Eden najve~jih problemov so bile slu{alke. Chrisa je to skr-belo in pri~el se je prepirati s tonskim tehnikom, ki nirazumel, kako pomembno je za Chrisa, da ~im bolje sli{i tisto,kar po~ne, ker sicer v skladu s tistim, kar sli{i, igra druga~e…ê ima{ v slu{alkah pravi miks, potem igra{ druga~e. Gre zaizraz in vse drugo. Za slu{alke so imeli en sam kanal, zato muniso mogli priskrbeti drugega miksa. To je teàva vseh stu-diov, v katerih sem bil. Kadar koli gre{ iz studia poslu{at, kajsi naredil, in se nato vrne{ ter si znova natakne{ slu{alke,sli{i{ razliko.

Tudi dodajanje efektov v slu{alke lahko mo~no vpliva naizvedbo. Odmev /reverb/ lahko na primer mo~no podalj{adolo~en ton. Zelo verjetno je, da se bo glasbenikov slog igran-ja spremenil, da se bo prilagodil dolgemu trajanju, ~e vslu{alkah sli{i odmev. Ker pa tonski tehnik odmeva posnamena magnetofonski trak skupaj z izvedbo, si bo glasbenik kas-neje nemara èlel spremeniti svoj del. Seveda je odmev pos-netku mogo~e dodati kasneje. Vendar je kaj malo verjetno, daje mogo~e uporabiti enako nastavitev odmeva (reverba)1, zeloverjetno pa je, da se bo z nadaljnjim dodajanjem kanalovizvedba prilegala skladbi na druga~en na~in. Glasbeniku bonemara efekt v slu{alkah zelo ugajal, ~eprav ga med kon~nimme{anjem zvoka ni mogo~e spet ustvariti. Fabbri je rekel: “Zaplo{~o, ki smo jo posneli leta 1981, sem imel nekajkrat vtis,da se tisto, kar smo po~eli med snemanjem, ni pokazalo, kosmo jo miksali. Spominjam se ~udovitega efekta, ki ga je tons-ki tehnik s kompresorjem ustvaril za mojo kitaro. Ko pa smose lotili kon~nega me{anja zvoka, tega ni mogel ponoviti.”

Tonski tehniki v~asih ne upo{tevajo glasbenikov, s tem pasnemanju vsiljujejo lastne vrednote. Tonski tehniki v~asih mis-lijo, da so glasbeniki tehni~no neuki in da se ne bi smelivtikati v zvok. Ta pristop je lahko dobronameren, kajti tonske-mu tehniku se nemara zdi, da bo potrebnega preve~ ~asa, da

1 Odmev (reverb) jemogo~e natanko rekonstru-irati, kajti ve~ina digitalnihefektov omogo~a shranitevvseh nastavitev in para-metrov. Toda ko so drugikanali enkrat posneti in jimdodamo odmev (reverb), jeverjetno, da se bo moralreverberirani zvok spre-meniti, kajti spremenila sebo tudi celotna zvo~naslika.

Steve Jones


bi glasbenik svoje tehni~no znanje prenesel na snemanje. Alipa se tonskemu tehniku zdi, da glasbenik ni usposobljen zauporabo studijske opreme.

KKOOMMPPRROOMMIISS IINN KKOOMMUUNNIIKKAACCIIJJAA

Glasbenikom je pogosto te`ko komunicirati s tonskimitehniki in producenti. Ne samo, da se njihovi poklici znatnorazlikujejo, tudi njihovi individualni jeziki so lahko ovira zarazumevanje. Naslednji dialog (Kealy, 1974) to ponazarja.

BBoobbnnaarr:: Je tole “pokanje” tako, kot bi moralo biti?PPrroodduucceenntt:: Kaj misli{ s tem “pokanjem”?BBoobbnnaarr:: Nekam “slabotno” se sli{i.PPrroodduucceenntt:: Kako “slabotno”? O~itno imamo teàve s termi-

nologijo.BBoobbnnaarr:: Ne dovolj “polno”.PPrroodduucceenntt:: Oh, polno ({e vedno ni povsem prepri~an,

obrne se k pomo~niku producenta). Kako pa setebi sli{i?

PPoommoo~~nniikk:: Malce manj kot polno.PPrroodduucceenntt:: (Popravi nastavitev…) Kako se sli{i zdaj?BBoobbnnaarr:: Ja! Kaj si pa naredil?PPrroodduucceenntt:: Zapolnili smo ga. Kaj pa drugega? ê vemo, o

~em govori{, lahko to popravimo. (Str. 141–142)

Poklic tonskega tehnika zahteva natan~en jezik in pogostoje mo~ sli{ati pribli`no tak dialog (Jones, 1981):

KKiittaarriisstt:: Ali lahko nastavi{ malce toplej{i zvok?TToonnsskkii tteehhnniikk:: Lahko ga poudarim okoli 1 KHz. (Nastavlja)KKiittaarriisstt:: Biti mora malce ostrej{i.TToonnsskkii tteehhnniikk:: Poskusil bom s 3 dB pri pribli`no 2 KHz.

Cohen (1991) je opazoval miksanje poskusnih posnetkovliverpoolske skupine, med katerim je kitarist zahteval, da binjegova kitara zvenela “tr{ato”, “resonantno”, “izpostavljeno”,“zelo udarno” in ne “preve~ tenko”, “cmeravo” ali “àmetno”(str. 168).

Na snemanje lahko vpliva pomanjkanje komunikacije medglasbenikom in tonskimi tehniki. ê se na primer tonskitehnik no~e potruditi za zvok, ki ga i{~e glasbenik, je zeloverjetno, da bo prvi uveljavil svojo voljo. Seveda pa je toodvisno od tonskega tehnika. ^lanek v reviji Newsweek (Onthe Right Tracks /Na pravih sledeh/, 1968) je navajal, da:



imajo novi studii… lastne tonske tehnike, ki razumejo takonovo opremo kot novo glasbo. “Tonski tehnik stare {olesedi in opazuje svoje instrumente, da ne bi pri{lo dopopa~enja,” pravi tonski tehnik (Record Plant) Gary Kell-gren. “Ne zavedajo se, da ta glasba je popa~ena. êskupina èli dolo~en zvok, jim bodo ti tehniki povedali, dato ni mogo~e. Tukaj se potrudimo, da ga dobimo.” (Str. 45)

Toda take situacije postajajo redkej{e, {e posebej, kerdostopnost doma~e snemalne opreme dovoljuje tistim glas-benikom, ki jih to zanima, pridobitev ustreznih izku{enj. Kljubtemu pa pripomba tonskega tehnika in me{alca Boba Clear-mountaina (Cioe, 1982) ponazarja skoraj nezavedno razlikomed glasbenikom in tehnikom.

Ko je sem pri{el Bruce Springsteen, da bi posnel skladbo,je v eni uri nastavil zvok bobnov in menda pripomnil: “Vzadnjem studiu, kjer sem snemal, sem za to potreboval trimesece.” Od tedaj je snemal samo {e v studiu Power Sta-tion. Clearmountain trdi, da tovrstna u~inkovitost ninaklju~na, tehniki so bili izurjeni, pravi: “da ne obremenju-jejo glasbenikov s stvarmi, kot so, kako nastaviti pravi zvokna njihovih instrumentih”.

Za ve~ino glasbenikov “nastavitev pravega zvoka njihovihinstrumentov ni breme”. Gre za proces, pri katerem z veseljemsodelujejo. Attalijeva (1985) prej omenjena korelacija medzvokom in politi~no mo~jo znova deluje. Tonski tehnik lahkovsili predstavo o tem, kak{en je “pravi zvok”.

V dolo~eni meri glasbenikovo sodelovanje dolo~a koli~inadenarja, ki je na voljo za snemanje. Nemara donajpogostej{ega kompromisa med snemanjem pride takrat,kadar ni mogo~e nasnemavati oziroma poskusiti z druga~nimmiksom, ker je zalo`bi plo{~ oziroma glasbeniku zmanjkalodenarja. Studii zara~unavajo od 25 dolarjev na uro (za 16-kanalni studio brez tonskega tehnika) do 200 ali ve~ dolarjevna uro (za 32–kanalni digitalni snemalni studio s tonskimtehnikom). In kot je zapisal Cohen (1991), prihaja do neznos-nega pritiska celo na skupine brez pogodbe, da bi porabileve~ ~asa in denarja v studiu, “da bi zadovoljile zalo`be plo{~,za katere je narejenih ve~ina poskusnih (demo) posnetkov”(str. 52). Razen pri poskusnih posnetkih stro{ki neznanskonarastejo, {e posebej, ~e upo{tevamo, da se ve~ino popularneglasbe snema za format LP-ja oziroma CD-ja, kar pomeni, dase posname od 35 do 65 minut glasbe. Zelo malo je snemanjmalih plo{~ (45 obratov), razen na ravni majhnih, neodvisnihzalo`b. Pa tudi tega je vse manj, kajti le redke radijske postaje

Steve Jones


{e predvajajo 7-pal~ne plo{~e; ve~ina malih plo{~ nastane napodlagi materiala za album.

EEKKSSPPEERRIIMMEENNTTIIRRAANNJJEE

êprav ve~kanalni studio omogo~a druga~en ustvarjalniproces, zahteva ~as in torej denar. Tonski tehnik s snemanjaskupine Grateful Dead je povedal:

Posname{ plast zvoka – ritem na en kanal, vokale nadrugega, na naslednjega doda{ solisti~ne instrumente, spremlje-valne vokale pa spet na drugega… Ko so vsi (kanali) posneti,se ~lani skupine in tehniki zberejo v kontrolnem prostoru, dabi zvok zme{ali. Tukaj se za~ne ustvarjalno delo. Spreminjamoglasnost razli~nih kanalov, da spreminjamo razpoloènje glas-be… Dodajamo (zvoku) z odmevom opremljene dolo~enekanale, kar spet vzpostavlja dolo~en ob~utek. Razpoznavnizvok, ki je povezan s {tevilnimi dana{njimi skupinami, dejan-sko bolj ustvarjajo tehniki kot glasbeniki. Temu pravimo “kom-poniranje” z aparaturo. To je postalo mogo~e, ko je bil navoljo 16-kanalni magnetofon, ki nudi ve~ ~asa za eksperimenti-ranje in introspekcijo. (Wickersham, 1969, str. 38)

Zgovorna je tehnikova trditev, da se kreativno delo za~ne vkontrolnem prostoru. To implicira, da tisto, kar se dogaja vstudiu, po svoje ni kreativno ali pa vsaj ne tako kreativno, kotje delo v kontrolnem prostoru.

êprav ve~kanalna tehnika “nudi ve~ ~asa za eksperimenti-ranje in introspekcijo”, ne smemo pozabiti, da nekdo ta ~aspla~uje po 100 dolarjev ali ve~ na uro. Ve~ina glasbenikovprihrani ~as tako, da se dobro uve`bajo, preden gredo v stu-dio. Ker pa studio omogo~a celo vrsto kreativnih mo`nosti, jele malo glasbenikov, ki natan~no vedo, kaj ho~ejo, ko gredo vstudio. In ~e upo{tevamo interakcijo med glasbenikom, produ-centom in tonskim tehnikom, lahko proces snemanja zahtevazelo veliko ~asa. Celo v {estdesetih letih, ko so bili {tiri inosemkanalni studii standard, je bilo snemanje dolgotrajen pro-ces.

Simon in Garfunkel sta za skladbo, ki sta jo na odru izved-la v {tirih minutah, zlahka porabila dvanajst ur, da sta dovr{ilanjen {tiriminutni posnetek. Obi~ajna 12-pal~na plo{~a pogostopredstavlja najmanj 125 studijskih ur… in ~eprav del tega ~asaporabijo spretni tehniki, ki nastavljajo mnoìco mikrofonov inzvo~no ravnote`je, ve~ino porabita Simon in Garfunkel, kiizvajata svoj “umetni{ki nadzor”, da bi dosegla efekte, ki jihèlita… Dana{njih novih pop glasbenikov ne zanima postav-ljanje hitrostnih rekordov. “V tem trenutku ni dobro, Art,” re~e



Simon po posnetku. “Nisem pri stvari. Lotiva se drugih delov,jaz pa se bom vrnil k temu.” (Ames, 1967, str. 63–66)

Opisano snemanje se je kon~alo brez otipljivih rezultatov.Simon & Garfunkel ter druge zelo znane skupine si navad-

no v studiu lahko privo{~ijo precej ~asa. Splo{na praksa indus-trije plo{~ je, da zalo`ba pla~a snemanje, nato pa stro{keod{teje od tantiem glasbenikov. Dobi~ek je pri plo{~i, ki pridemed prvih 40 na lestvici, dovolj velik, da omogo~a ob~utenstudijski predra~un. Kljub temu pa celo najbolj uspe{neskupine lahko naletijo na teàve z ra~unovodji zalo`b plo{~.Album Sgt. Pepper’s Lonely Heart Club Band skupine Beatles,ki so ga snemali {tiri mesece, naj bi bil menda prvotno dvojni.Toda “~as in denar (v obliki zgroènih revizorjev EMI /zalo`baplo{~/) sta kon~no posredovala in Pepper se je pojavil v obli-ki, kot jo poznamo danes” (Carr & Tyler, 1978, str. 68).Majhne, neodvisne zalo`be plo{~ denarja za snemanje skorajnikoli nimajo in snemanje mora pla~ati sam glasbenik.

Beatli so navadno snemali na linearen na~in; to pomeni, daso za~eli in kon~ali snemanje dolo~ene skladbe (Lewisohn,1988). Kadar se danes snema album, je lahko so~asno v deluzelo razli~no {tevilo skladb, od katerih vsako ~aka razli~no nas-nemavanje ali pa nemara nov izbruh navdiha. Najpogosteje sedogaja, da glasbeniki naenkrat posnamejo glasbeno podlago(bobni, bas, kitara), nato pa, ko je studio pripravljen za drugeinstrumente, kot je na primer saksofon, posnamejo tega za vseskladbe, v katerih naj bi bil zastopan. Tak postopek prihrani ~as(ni potrebno spreminjati studijskega razporeda za vsako sklad-bo), v pomo~ pa mu je tudi uporaba ve~kanalnega snemanja,kajti na voljo so lo~eni kanali za posamezne instrumente.

Toda ve~kanalno snemanje ne pomeni za~etka studijskegaeksperimentiranja. Zgodnje jazzovske posnetke je oblikovalodovoljenje studiu, da se je poigral z glasbo. Evan Eisenberg(1987) pi{e:

…plo{~e niso samo raz{irjale jazz, ampak so ga tudi opla-jale… na dolo~en na~in so ustvarile tisto, kar danes imenuje-mo jazz. Predvsem si je treba zapomniti, da so bili škomadi’pogosto “skomponirani” tik pred snemanjem… Zasedba HotFive je bila skoraj izklju~no studijskega zna~aja. Armstrong je vtistih letih igral in vodil razli~ne chica{ke plesne skupine, asamo v studiu je lahko svobodno eksperimentiral z lahkotnoteksturirano, drzno improvizirano glasbo, ki jo je imel v mis-lih… V snemalnem studiu je bil Armstrong izoliran prednevarnostjo polomije in mika zlahka prisluènega aplavza.Vzdu{je je bilo spro{~eno… Jelly Roll Morton… je komponiralv studiu. (Str. 145–145)

ê upo{tevamo trenutne stro{ke snemanja v profesional-nem studiu, je vzdu{je v njem vse prej kot spro{~eno.

Steve Jones


Tehnologija snemanja doma omogo~a glasbenikompreizku{anje zamisli, preden stopijo v profesionalni studio, inkje drugje bi mogel biti glasbenik bolj “izoliran… pred…nevarnostjo polomije”? Snemalni studio je privilegiran prostor,dale~ od odra, dale~ od ob~instva.

Redko se zgodi, da doma~i posnetki pridejo dlje kot dopripravljalne faze, torej je potrebno dolo~eno delo ponoviti.^lan britanske skupine Heaven 17 je povedal:

Prej smo vse na{e zamisli spravili skupaj… na majhnemcasiu (sintetizator). Vendar smo ugotovili, da je pravo zaprav-ljanje, ker naredimo poskusne posnetke, nato pa jih nanovoposnamemo v studiu; na poskusnih posnetkih naredi{ stvari,ki jih zaradi dolo~enega razloga ne more{ poustvariti, kostopi{ v studio. Pravzaprav je malce brezplodno poustvarjatinekaj, kar ti v resnici ugaja. (Goodyer, 1987b, str. 69)

Tehnologija snemanja doma pa je glasbenikom omogo~ilapredvsem zapis glasbenih zamisli v vsakem trenutku, in sicer vobliki poskusnih posnetkov. David Oren (1987) iz korporacijeTascam je povedal:

Prej sem delal s skupino Alessi Brothers. Za~eli so s {tirimikanali, nato pa so kmalu nadaljevali s Portastudii. Meni sopovedali: “ê ne bi imeli Portastudiev, ne bi mogli ohranitidinamike trenutka, ko {tiklc nastaja.” Bobby je povedal, da seje zjutraj velikokrat prebudil in ugotovil, da je njegov Portastu-dio vklju~en. Sredi no~i se je prebudil, se ne~esa spomnil,vklju~il napravo, se lotil zamisli in spet zaspal. Vem, da jeprimer pretiran, toda ~e ne bi bilo ne~esa majhnega, kompakt-nega, lahkega in priro~nega za uporabo, kot je Portastudio,Bobby ne bi ohranil zvoka, ki ga je sli{al v glavi, to pa jeprav tista mo`nost, ki si jo vsi èlijo. Zapisati zvok, ki ga sli{i{v svoji glavi z dinamiko trenutka.

Fantje so vedno nosili Portastudio s seboj za poskusne pos-netke, pa vre~o kaset in bele`nico, ki ti je povedala, na katerikaseti kje na {tevcu bo{ na{el dolo~en ko{~ek glasbe… Predtremi leti so {li v velik 24-kanalni studio, potem pa so povsakem posnetku poslu{ali svoje kasete, narejene s Portas-tudiem, da bi videli, ali lahko ustvarijo dinamiko in realizemtega posnetka, kajti to so zares èleli. Kon~alo se je tako, daso na album uvrstili posnetke, narejene s Portastudiom.

Izrazi, kot sta dinamika in realizem, ki so jih neko~uporabljali, da bi izpostavili ìve izvedbe kot nekaj posebnega,sedaj prav tako pogosto uporabljajo v glasbeni industriji, da bilo~ili razli~ne metode snemanja. Pop glasbena industrija jetorej {e vedno mo~no ugla{ena na standarde ìve izvedbe, ~eè ne na njihove metode.

Delni razlog za to, da si nekateri glasbeniki zgradijo lastnestudie, je prav v tem, da bi radi ohranili spontanost, ki jo je



prej opisoval Oren. ê je glasbenik {e posebej zadovoljen zzvokom poskusnega posnetka, utegne biti izjemno te`ko indolgotrajno tega poustvariti v profesionalnem studiu. Prav takoje ugodno, da lahko ~lovek snema, kadar èli. Snemalni studioje tisto, kar ima glasbenik lahko na voljo, otipljiv dokaz uspe-ha. ^lan britanske pop skupine Orchestral Manouevres in theDark je povedal: “Mislili smo si, šdobro, nikoli ne bomo pro-dali nobene plo{~e, torej vzemimo denar in si zgradimo stu-dio, da bomo imeli vsaj kaj pokazati’” (Goodyer, 1987b, str.33). Skupina je vzela predujem zalo`be plo{~, namenjen sne-manju, in si zgradila lastni studio, obenem pa snemala prvialbum. [tevilni glasbeniki imajo svoje studie, med drugimTodd Rundgren, Jan Hammer in Lindsey Buckingham; Beatliso ga dali zgraditi kot del njihove lastne dru`be AppleRecords. Glasbenik Peter Gabriel se je dobro izrazil, ko jepovedal: “Pravi uìtek tega, da imam svojo razporeditev studia,je v tem, da lahko eksperimentiram na tak na~in, kot si ga vkomercialnem studiu nikoli ne bi mogel privo{~iti” (Goodyer,1986, str. 20).

Kot so dokazali nekateri pop glasbeniki, je mogo~evisokokakovostne posnetke narediti v polprofesionalnih alidoma~ih studiih. êprav kvaliteta morda ni tako dobra, kot jev profesionalnih studiih, so bile {tevilne uspe{ne plo{~e pos-nete v polprofesionalnih studiih. Toda najve~ji vpliv so imelipolprofesionalni posnetki na nekomercialni ravni. Jon Pareles(1987a) je ugotovil, da je “kasetno podzemlje” nastalo na pod-lagi dostopne snemalne tehnologije, {e posebej po uvedbicenenih ve~kanalnih snemalnih naprav, ki so omogo~ile spre-meniti spalnico ali kuhinjo v studio za manj kot 1000 dolar-jev… {tevilni glasbeniki so za~eli jemati doma posnete kasetekot dokon~an izdelek. (Str. C13.)

Bruce Springsteen je album Nebraska posnel z ve~kanalnimkasetnim magnetofonom predvsem zato, ker je èlel posneti“~ist” album (kot so to po~eli punkovci). Spet naletimo naizraze, kot sta avtenti~nost in ~istost. Seveda je imela Spring-steenova plo{~a prednost profesionalnega tonskega tehnika, kije upravljal napravo, poleg tega pa visokokakovostne mikro-fone in drugo opremo.

Doma~i in polprofesionalni snemalni studii nudijo mo`nosteksperimentiranja s posnetki, ne da bi to mo~no na~eloprora~un snemanja. Avantgardni skladatelji elektronske glasbeso to doumeli takoj, ko se je pojavil magnetofonski trak. HughLe Caine (1963) je zapisal, da:

manipulacija posnetega zvoka in ne ìvi zvok… velja zanajpomembnej{o tehniko… Zvo~ni generatorji… naj bi neomogo~ali dokon~anih kompozicij, ampak material, ki bi

Steve Jones


ga razvili z obi~ajnimi tehnikami, utemeljenimi na snemal-nem procesu. (Str. 83–83)

Studio je postal prizori{~e eksperimentiranja in raziskovanjamo`nosti zvoka, privilegiran prostor, v katerem je bilonenavadno (in v~asih nezaèleno) mogo~e uporabiti sebi vprid. Celo najzgodnej{i posnetki vsebujejo primere: “Prokof-jev… je bil pozoren nanj… Celo hibe snemalne opreme bibilo mogo~e izkoristiti: na primer prasketanje zaradi preobre-menitve.” (Eisenberg, 1987, str. 115) [tevilni posnetki dub reg-gaeja z za~etka sedemdesetih, posneti z opremo slabekakovosti, vsebujejo primere {uma traku, poudarjenega vritmi~nih presledkih, tako da je sli{ati, kot da bi bil ta {um delglasbe.

Ker popularna glasba povzema nekatere vidike avantgarde,je osvojila tudi njeno ideologijo eksperimentiranja. Glasbenikiod Franka Zappe do Briana Ena in Beatlov so uporabljali stu-dio kot laboratorij. Na koncu postane nujno vsaj delno pozna-vanje studia. Toda splo{no sprejeto, ~eprav napa~noprepri~anje je, da morajo biti glasbeniki tehni~no podkovani.To seveda ni nujno, ~eprav tehni~na podkovanost delu vstudiu ne {kodi. Od vsega za~etka so bili nekateri glasbenikizelo radovedni, kako deluje snemalni studio, in to nagnjenjejih je vodilo, da so se izobrazili v studijskih tehnikah. Drugiglasbeniki zlahka shajajo skoraj brez poznavanja tehni~nihsredstev za snemanje. Toda vsi glasbeniki morajo poznatimo`nosti, ki jih studio nudi.

Kombinacija popularne glasbe in avantgardnih snemalnihtehnik, ki jo je te`ko natan~no locirati2, je pomenila, da je stu-dio postal glasbeno orodje. ê so ga tisti, ki so delali v studiu,hoteli izkoristiti, so morali vedeti, kaj orodje zmore, ~etudiniso mogli ravnati z njim. Skladatelj Vladimir Ussachevsky(1980) je povedal:

Sredstva za manipulacijo posnetih zvokov skoraj nujnozahtevajo od skladatelja, da opravi vrsto rutinskih eksperi-mentov, preden lahko dolo~i celoten obseg svojegaosnovnega materiala. Izku{nje ~loveka postopoma nau~ijo,kaj lahko pri~akuje. Sedaj si è povsem obi~ajno predstav-ljam zvoke, kot da bi bili spremenjeni med drugim znaslednjimi mutacijskimi tehnikami; transpozicija vi{inetona… prirezovanje izbruha… predvajanje nazaj… odvze-manje nekaterih harmonikov s pomo~jo filtriranja… rever-beracija. Med abstraktno zami{ljenim konceptom, ki si ga jeskladatelj nemara zamislil kot svojo novo skladbo, inna~inom razvijanja njegovega osnovnega zvo~nega materi-ala obstajajo zapletene medsebojne povezave. Pri tem pride

2 Ali je pop glasba vsrkalaavantgardne tehnike ali pase je avantgarda premakni-la v mainstream? Vpra{anjenemara ni zelo pomembno,kajti pomembno je, da sostudijske tehnike avant-garde postale stalnica popsnemanja, ker je popindustrija iskala novezvoke.



do odlo~ilne interakcije, ki jo je mogo~e ~utiti med vsemizgodnjimi eksperimentalnimi stopnjami. (Str. 205–206)

êprav Ussachevsky pi{e s stali{~a eksperimentalne glasbe,vseeno priznava pomen studia. U~inek, ki ga ima studio naskladatelja, je v tem, da razmi{lja o zvoku. Komentarji, da jesnemalni studio “kompozicijsko orodje”, so pogosti, navadnopa jih najprej povezujemo z Beatli. êprav je studio vdolo~enem smislu dejansko kompozicijsko orodje, bi ga lahkoto~neje opisali kot realizacijsko orodje. To je prostor, vkaterem se kompozicije realizirajo, v procesu realizacije kom-pozicije pa ta ne dobi samo oblike, ampak se pogosto tudispremeni. Ussachevsky nadaljuje:

Medij magnetofonskega traku je {e posebej primeren, sajnudi skladatelju prilo`nost, da poslu{a in oblikuje zvo~nimaterial med samim nastajanjem. Na njegovo odlo~itev vzvezi s kon~no obliko skladbe pogosto vplivajo rezultatinjegovih eksperimentov z zvo~nim materialom (Str. 206).

MMEE[[AANNJJEE ZZVVOOKKAA

Me{anje zvoka, najpomembnej{a dejavnost v produkcijipopularne glasbe, je obenem tudi postopek najve~jegaeksperimentiranja z zvoki – in najve~ji kompromis. Me{anjezvoka je postalo to~ka, na kateri posnetke dokon~ajo, in pome{alcih zvoka je veliko povpra{evanje. Edward Kealy (1974)jih je v {tudiji sociolo{ke organizacije tonskih tehnikov razdelilna ve~ kategorij, v bistvu pa ustrezajo dvema: v eni so tisti, kidelajo za velike zalo`be plo{~, v drugi pa neodvisni. Pome{alcih zvoka je enako povpra{evanje kot po producentih,obstajajo pa tudi taki, ki delajo v obeh vlogah.

Kealy dokazuje, da so me{alci zvoka v bistvu izgubili nad-zor nad snemanjem zvoka, kajti tehnologija je postala splo{noraz{irjena in {tevilni glasbeniki se zavedajo mo`nosti, ki jihnudi snemalni studio. V dolo~eni meri to drì, toda le redkiglasbeniki so sposobni zme{ati lastne posnetke in upravljatiopremo v kontrolnem prostoru. Ve~ina potrebuje posrednika,obi~ajno tehnika. Poleg tega znajo tudi ljudje brez glasbenihsposobnosti uporabljati me{alno opremo in z njo ustvarjatizvoke. Rap glasba uspeva na podlagi dela me{alcev zvoka,kakr{na sta Grandmaster Flash, Jam Master Jay in drugi. Tiizvajalci s pomo~jo me{alne mize zdruùjejo zvoke s plo{~ iniz drugih virov, ki jih v ritmi~ni obliki dodajajo rapovskimskladbam. Po nekaterih me{alcih zvoka, kakr{ni so ArthurBaker, Jellybean Benitez, Shep Pettibone in Bob Clearmoun-

Steve Jones


tain, je zaradi njihove sposobnosti ustvarjanja vznemirljivihmiksov, remiksov in nemara celo uspe{nic tako povpra{evanjekot po producentih3.

Tankel (1990) priznava pomen me{anja zvoka kot oblikeumetni{ke, glasbene kreacije.

Remiks je enkratno umetni{ko dejanje, ki umetni{kostdosega s pomo~jo tehnologije, kajti spretnost je v manipu-laciji zvoka in glasbe… remiksanje je snemanje, reanimacijaznane glasbe z ustvarjanjem novih zvo~nih tekstur zarazli~ne zvo~ne kontekste (str. 44).

Med me{anjem zvoka je mogo~e narediti ve~ miksov alirazli~ic skladbe, odlo~itev o tem, katero bodo izdali, paodloìjo za nekaj dni ali nemara tednov. Pogosto izdajo ve~miksov dolo~ene skladbe, eno za vsak format; kratek miks zasrednjevalovni radio, dalj{i, zapletenej{i miks za UKV radio,dolgi miks z efekti in razli~nimi dodatki za plesne klube terrazli~ico miksa za UKV radio z efekti in “posladki”, dodanimiposebej za kombinacijo skladbe in videa. Reggae glasbeniki sepri tem, kar poznamo pod imenom “dub” slog reggaeja,mo~no zana{ajo na snemalne tehnike. Dub obsega izpu{~anjein vklju~evanje instrumentov iz miksa ter dodajanje odmeva(reverba) in zaostanka (delay) instrumentom4. Producent pre-prosto doda efekt na dolo~en kanal ali pa ro~no izlo~i oziro-ma vpelje dolo~en kanal v miks. Samodejne me{alne mize, kivsebujejo mikroprocesor in ra~unalni{ki spomin, so si sposob-ne zapomniti trenutke med me{anjem zvoka, kar tehniku in/aliproducentu omogo~a, da se ukvarja z vsakim elementomposebej in da mu “ne zmanjka rok” za manipuliranje zme{alno mizo. Brez ve~kanalnega snemanja bi bil dub inpravzaprav vsaka oblika remiksa zelo teàvna, kajti obe sezana{ata na snemanje instrumentov na lo~ene kanale.

Za ve~ino glasbenikov in skladateljev pomeni me{anjezvoka zadnjo stopnjo dela, nekak{no postkompozicijo, ki “za-vije” dolo~eno skladbo. Philip Glass (1987) je na vpra{anje osvoji vlogi med me{anjem zvoka odgovoril: “Precej nepomem-bna je. Skrbim predvsem za natan~nost, za katero je navsezad-nje odgovoren skladatelj. V snemalnem studiu je pomembnej{avloga miksa. O dejanski uravnoteènosti dolo~ene skladbe seodlo~a v trenutku me{anja zvoka, zato sem pri tem vednoprisoten.” Razmejitev med me{anjem, kompozicijo in realizaci-jo dolo~ene skladbe je pogosto nejasna. Me{anje pogostoobsega iskanje novih zvokov oziroma efektov. Najobi~ajnej{eje razlikovanje, kot ga opisuje Glass. “La`je je razviti zvoke naravni snemanja,” pravi Glass. “Med me{anjem zvoka se dogajatoliko stvari, da se nam zdi bolje, da zvok oblikujemo na ravni

3 Nekateri omembe vredniprimeri skladb, ki so jihizdali z razli~nimi miksi, so“Pump Up the Volume”skupine M/A/R/R/S,“Desire” skupine U2,“Uncertain Smile” skupineThe The, “White Lines”Grandmaster Flasha, “LipsLike Sugar” skupine Echoand the Bunnymen, “LaIsla Bonita” Madonne,“Unbelievable” skupineEMF, “Step On” skupineHappy Mondays in “WorldShut Your Mouth” JulianaCopa.

4 Med najbolj{imi primeriduba sta plo{~i “East of theRiver Nile” AugustusaPabla in “Garvey’s Ghost”.Plo{~a Burning Speara slediposnetkom z velike plo{~e“Marcus Garvey” inposlu{anje druge za drugo,kar nam je olaj{ala izdajazalo`be Island, ki prina{aobe veliki plo{~i na enemCD-ju, je pravzaprav u~naura dub me{anja zvoka.



temeljnega snemanja.” Med me{anjem dolo~ijo skupni zvok,estetsko ravnote`je med razli~nimi instrumenti in razli~nimikanali. Med snemanjem se razvija zvok vsakega posameznegainstrumenta in posameznega kanala.

Me{anje je tisto, kar razlikuje popularno glasbo od klasi~ne.Bruce Swedien je med drugim dobil nagrado grammy zatehni~no plat snemanj Quincyja Jonesa in Michaela Jacksona.Zadnjih trideset let je snemal tako klasi~no kot popularno glas-bo in o me{anju zvoka je povedal naslednje (1987):

Ko sem za~el pogosto snemati klasi~no glasbo (delal semza zalo`bo RCA v Chicagu in moje delo je bilo snemanjeChica{kega orkestra), sem se kmalu po~util, kot bipodlegel diktatu ali ne~emu podobnemu. Z drugimibesedami, najve~, kar sem lahko naredil pri snemanjuklasi~ne glasbe, je bila rekreacija zvo~nega odra. Po drugistrani pa je v pop glasbi (vse vrste, rock, R&B itd.) edinastvar, ki omejuje predstavo o zvoku, na{a domi{ljija. Zmik-saj tiste reverberirane formate, znori, nikar ne posku{ajni~esar racionalizirati.

Me{anje zvoka je tista to~ka procesa snemanja, na katerotehnologija najbolj vpliva. Preden so za~eli uporabljative~kanalne magnetofone, so me{anje opravili pred sneman-jem. To pomeni, da so zvok iz razli~nih mikrofonov obdelali zekvalizacijo, reverberacijo oziroma drugimi efekti, nato pa gaposlali na magnetofon. Ve~kanalni magnetofoni omogo~ajomiksanje po snemanju. Ker ima prakti~no vsak instrument svojkanal, je mogo~e z zvokom manipulirati lo~eno od sameizvedbe. Vsakemu kanalu lahko dodamo efekt, nato pa gakombiniramo in uravnoteìmo z drugimi kanali. Tak kon~nimiks po{ljejo na drugi magnetofon.

Med me{anjem zvoka sprejmejo skoraj vse odlo~itve o tem,kak{na bo zvo~na kvaliteta posnetka. Med me{anjem zvokanavadno sprejemajo tudi monta`ne odlo~itve. [e bolj pomem-bno pa je, da je mogo~e dolo~ene dele skladbe v miksuizpostaviti ali prikriti. Pri {e posebej dobrem saksofonskemsolu je na primer kanal s saksofonom mogo~e nastaviti glasne-je. ê pa, nasprotno, kasneje pride do napake na kanalu ssaksofonom, je mogo~e njegovo glasnost zmanj{ati ali pa ga vceloti izlo~iti. Na ta na~in pridemo do predmontaè – {e boljpomembno pa je, da lahko spreminjamo dinamiko glasbe.Me{alec zvoka pogosto vedno znova poslu{a en sam kanal,dodaja efekte in spreminja zvok, dokler ni zadovoljen. Obsegeksperimentiranja se spreminja, vendar lahko traja mnogo dljekot dejansko snemanje. Med nekim me{anjem zvoka je ScottWyatt potreboval celo uro, da je zme{al 45 sekund glasbe.

Steve Jones


Me{anje omogo~a producentu Ronu Nevisonu, da sprejemaodlo~itve kasneje, namesto da bi se moral nemudoma odlo~iti:“Nisem vedno imel dovolj kanalov, da bi se igral z njimi…Zdaj pa imam dve ali tri razli~ne… zvo~ne mo`nosti…, ki jihspravim na razli~ne kanale, tako da bom imel kasneje mo`nostizbiranja… Ni mi torej ve~ treba takoj sprejeti dolo~eneodlo~itve. (Armington & Lofas, 1988, str. 67)

Studijska oprema je {e posebej pomembna, ko gre zame{anje zvoka. ê obstajajo {tirje kanali, ki potrebujejo rever-beracijske efekte, na voljo pa so samo tri reverberacijskenaprave, je treba narediti kompromis. Na podoben na~inpomanjkanje kanalov pomeni, da bo posamezne dele potreb-no na enem kanalu podvojiti in jih kasneje ne bo mogo~elo~eno spreminjati. Bas kitara in bobni so na primer lahkoposneti na istem kanalu. ê pride do odlo~itve o uti{anju basaoziroma o spremembi ekvalizacije pri bobnih, bo to vplivalotudi na drugi zvok. Skoraj nobene mo`nosti ni, da bi obdelalien zvok, ne pa tudi drugega. Na podoben na~in lahkopomanjkanje vhodov na me{alni mizi pomeni, da bo mogo~edodati samo dolo~eno {tevilo efektov.

Druga determinanta kon~nega miksa je medij, na katerembodo posnetki mnoì~no zapisani. V primeru kasete, LP plo{~ein kompaktne plo{~e je kon~ni miks posnet v stereofonskitehniki. Le redki uporabniki, na primer televizija, pa zahtevajomonofonski miks, ~eprav postaja stereofonski TV programobi~ajen (tudi MTV oddaja v stereofonski tehniki). Posnetekkon~nega miksa se uporablja za izdelavo kon~nega produkta,naj bo to vinilna plo{~a, kaseta ali kompaktna plo{~a. Proces,ki ga imenujemo izdelava matrice (mastering), pa pogostopomeni rahlo spremembo zvoka kon~nega miksa. Spremembaje odvisna od kvalitete kon~nega miksa glede na medij, zakaterega pripravljajo matrico. ê delajo matrico za plo{~o in jedinami~ni razpon kon~nega miksa ve~ji, kot bi ga plo{~a pre-nesla, bo tehnik, ki izdeluje matrico, omejil dinami~ni razpon.Med izdelovanjem matrice je mogo~e izvesti tudi drobne spre-membe celotne ekvalizacije.

Norman Mendenhall (1979) je takole opisal postopekizdelave matrice za gramofonsko plo{~o:

Med izdelovanjem matrice za plo{~o se magnetofonski trakpredvaja na posebnem magnetofonu, ki daje signal rezalniglavi za plo{~o, ta pa nato vrezuje signal kot kompleksnomehani~no valovanje (brazda) na matrico… Pri izdelavimatrice gre za to, da na osnovno matrico vreèjo kolikor lemogo~e mo~an signal brez popa~enja in ne da bi pre-globoko zarezali v matrico ali povzro~ili, da bi se rezalnaglava dvignila s povr{ine osnovne matrice. Naj to zveni {e



tako preprosto, zahteva opremo, vredno ve~ sto tiso~dolarjev, in ~loveka, ki zares ve, kaj dela, da dobimoustrezen rezultat (str. 78).

Matrico potem oja~ijo z elektrolitsko plastjo kovine, natopa izdelajo negativ, s katerim tiskajo plo{~e.

Teàva, ki jo za proces snemanja pomeni izdelava matrice,je v tem, da kon~ni miks ni tudi kon~ni izdelek. Zato morabiti miks prilagojen masovni produkciji, ~eprav nih~e v studiune more sli{ati posnetka tega miksa, dokler me{anje nikon~ano. Posledica tega je, da me{anje izvedejo v skladu spredstavami o kon~nem izdelku, nekdo, navadno tonskitehnik, pa kompenzira morebitne razlike med kon~nim mik-som na magnetofonskem traku (master tape) in kon~nimizdelkom.

Celo na za~etku petdesetih let je prihajalo pri zvo~nemzapisu za mnoì~ni medij do ob~utne kompenzacije. Leta 1952je revija Newsweek (Men Behind the Microphones /Ljudje zamikrofoni/, 1952) poro~ala, da:

je ve~ina plo{~… izdelana z rahlim, vendar namernimpopa~enjem: glasnost visokih frekvenc je poudarjena. Takorak je potreben zaradi preglasitve {uma igle odjemnedoze, ki je me{anica visokofrekven~nih zvo~nih napak.Fonografi naj bi bili izdelani tako, da bi s samodejnimdu{enjem visokih tonov kompenzirali to popa~enje. V ide-alnem primeru je kon~na posledica tega postopkauravnoteèn zvok z zmanj{anim {umom igle (str. 56).

Nekateri tonski tehniki dodajo miksu ve~ visokih frekvenc,kar na magnetofonskem traku izbolj{a zvok. Mislijo si, da naplo{~i ve~ine teh visokih frekvec ne bo mogo~e sli{ati, zatopreve~ kompenzirajo miks. Nemara je najve~ja teàva v tem,da se dokon~ani posnetek (master tape) lahko uporablja zamnoì~no produkcijo kaset, vinilnih in kompaktnih plo{~.Samo v primeru, da se za vsak medij naredi poseben mastertape oziroma da je v postopku izdelave matrice mogo~e kom-penzirati tak master tape5, bo imel kon~ni miks na vseh medi-jih dober zvok.

SSPPRREETTNNOOSSTT,, TTEEHHNNOOLLOOGGIIJJAA IINN AAVVTTEENNTTII^̂NNOOSSTT

Me{anje zvoka je posledica nadzora, ki ga producentu intonskemu tehniku omogo~a tehnologija snemanja zvoka.Omogo~ila ga je uporaba ve~kanalnega magnetofona in razvojpomo`nih naprav za snemanje (enote za odmev /reverberacija/,

5 Ker je med izdelavomatrice mogo~e spreminjatisamo kon~ni stereo miks,ne pa posameznih kanalovve~kanalnega posnetka,navadno ni zaèleno, da bimed izdelavo matricenaredili veliko sprememb.

Steve Jones


ekvalizacijo itd.). To je postopek, ki je popolnoma nasprotenposlu{anju zvoka v naravnem okolju. Toda cilj ve~ine snemanjje ustvariti naraven zvok. Eisenberg (1987) opaà kontradikcijo.

Obstajata dva na~ina, da se posnetek zdi “ìv”. Eden jesnemanje koncerta, ki v~asih ujame pravo vzdu{je… Todav~asih ìvi posnetki zvenijo šumetno’… Drugi na~in zadosego tega, da se posnetki zdijo ìvi, je poudarjenauporaba studijskih tehnik. Agresivno me{anje zvoka in nas-nemavanje, {e posebej v rocku, nudi ob~utek zavestneinteligence in s tem tudi ìvljenja (str. 113).

Toda me{anje zvoka in nasnemavanje nista ìva dogodka;pomenita aranìranje dogodkov v smeri idealnega dogodka.Ni~ ~udnega torej ni, da je me{anje zvoka dele`no ustreznemere kritike, ker je neavtenti~no, ne~astno in tako dalje. Takakritika ponazarja teàvo, ki nastaja pri dolo~anju tega, kdo jeodgovoren za snemanje popularne glasbe. Simon Frith (1981)prepoznava to teàvo v svoji knjigi Zvo~ni u~inki.

Tako kot drugih umetni{kih del v dobi mehani~ne repro-dukcije tudi rocka ne ustvarjajo posamezni ustvarjalci, kikomunicirajo neposredno z ob~instvom – snemanje jeodvisno od kompleksne strukture ljudi in naprav… Rock-ovski auteur (ki je lahko skladatelj, pevec, instrumentalist,skupina, glasbeni producent ali celo tonski tehnik) ustvarjaglasbo; vsi drugi udeleènci snemanja so preprosto delsredstev za komuniciranje. Za {tevilne privrènce je bilprav ta ob~utek individualne ustvarjalnosti prva stvar, ki jerock lo~il od preostalih oblik mnoì~ne glasbe (str. 52–53).

Toda samo videz auteurja je tisti, ki prina{a “ob~utek individ-ualne ustvarjalnosti”. Nemara se zdi, da glasbeniki nadzorujejosvoj zvok, vendar za zvok, ki ga zmorejo spraviti na posnetek,pogosto izberejo tonske tehnike in producente, zaradi ~esar jeavtorstvo razpr{eno. Mick Jagger in Keith Richards sta na primernavadno navedena kot tista, ki skrbita za usmeritev skupineRolling Stones. êprav brez dvoma drì, da ima skupina denarin mo~, da lahko izbira, s kom bo delala, in da odlo~a okon~nem miksu, prav tako drì tudi, da tisti, s katerimi dela,dodajajo glasbi svoj slog, naj so to producenti, tonski tehniki aliglasbeniki. Pri glasbenikih, ki imajo manj nadzora nad sneman-jem, je {e te`je ugotoviti, kdo je odgovoren za zvok in glasbo.

Eisenberg (1987) je prepri~an, da je Phil Spector prviauteur med producenti… (katerih) delo je bilo nemara prvazavestna fonografija na popularnem podro~ju… njegov vplivna glasbenike je bil izjemen. Frank Zappa… in Beatli so



nadaljevali sestavljanje plo{~ tam, kjer je Spector kon~al,raz{irili so jih z malih plo{~ na albume in povzdignili ki~ vdado (str. 126-127).

Toda Zappa in Beatli so se sami zanimali za tehnologijosnemanja zvoka in so prevzemali nekatere (ali ob~asne) pro-ducentske vloge. Edini namig o avtorstvu je mogo~e najti vspremnih besedah k albumom in v seznamih sodelujo~ih – pa{e to je lahko dvoumno, in ker se glasbeniki, tonski tehnikiter producenti lotevajo vseh plati snemanja, postajajo njihovinazivi tako problemati~ni kot njihovi opisi dela.

Vse ve~ja kompleksnost tehnologije snemanja zvoka v kon-trolnem prostoru je spodbudila razpr{itev avtorstva in nejas-nosti v zvezi s producentom. Do kriti~nega odziva na to jepri{lo v petdesetih in {estdesetih letih, ko je bilo na posnetkihmogo~e opaziti elektronske efekte. [e posebej odlo~no je doodziva na to pri{lo v diskurzu o avtenti~nosti, ki smo ga ome-nili prej, ponazarjajo pa ga pripombe producenta Johna Ham-monda (Natural Sound, 1954) o uporabi zvo~nih efektov.

Mitch Miller je sijajen ~lovek… toda è od leta 1948, ko seje za~el igrati z zvokom – na primer snemati tiste grozneposnetke z odmevom – so si vse zalo`be plo{~ na vsepretege prizadevale dose~i te la`ne u~inke. Za tonsketehnike so nemara zabavni, zato pa so te`ki za glasbenike.Kak{en smisel ima, da vsak instrument v skupini zveni, kotda bi ga posneli v Holland Tunnelu? Kakorkoli è, borimose z vsemi temi elektronskimi ponaredki, ~eprav imamozelo dober prostor za boj proti njim. Na{a dvorana ima~udovito naravno akustiko, po zaslugi odli~nih proporcevin prelepega lesenega stropa. (Str. 27)

Hammondov prostor s “popolnimi proporci” je zdajmogo~e reproducirati v studiu. Quantec je sredi osemdesetihlet predstavil digitalno reverberacijsko enoto, imenovano“Room Simulator”. Omogo~a natan~no poustvaritevakusti~nega okolja, v filmu Cotton Club pa so jo uporabili zapoustvaritev akustike kluba.

Del kritike izhaja iz nerazumevanja dela producentov intonskih tehnikov. Vsi se niso ukvarjali “z igra~kanjem zzvokom”, ~eprav bi lahko bolj kot kdaj prej manipulirali zzvokom. Definicija producenta iz revije Time leta 1965 je {evedno enako ustrezen povzetek tistega, kar si ve~ina ljudipredstavlja pod producentskim delom v osemdesetih letih(Age of the Patchwork /Doba krpank/, 1965):

Veliki kreator (posnetkov) ni ve~ dirigent, ampak producent…Z goro zapletene ma{inerije pod svojo komando je postal

Steve Jones


kipar vesoljske dobe zvoka. Njegova surovina je izvajalec, nje-gova delavnica pa s steklom obdan kontrolni prostor. (Str. 90)

Ob tem opisu producenta je konec vseh ugibanj. Ni “velikikreator”, ampak diktator, zamisel, ki je tako zavajajo~a kotprepri~anje, da bo sintetizator nadomestil izvajalca.

Vpra{anje avtorstva nudi kritikom pop glasbe strelivo, kotpri~a naslednji odlomek iz New York Times Magazina (Wilson,1959).

Tehnike snemanja zvoka so postale tako premetene, da sezdi, kot da je pevec lahko è vsak. [ibkemu, plehkemuglasu je mogo~e dodati veli~ino s poudarkom nizkihfrekvenc in s tem, da dobljeno spustimo skozi odmevnik.Malenkostna pospe{itev magnetofonskega traku da svetlej{i,sre~nej{i zven naravno dolgo~asnemu glasu ali pa iz njegaodstrani utrujenost. Napa~ne tone je mogo~e izrezati iz trakuin nadomestiti z zvoki, vzetimi z drugega konca traku… Jezpripomo~kov je dokon~no popustil potem, ko so glas ElvisaPresleyja tako špodloìli’ z odmevi, da je bilo sli{ati, kot dabo razpadel. Od tedaj dalje imajo “zvoki” pogosto prednostpred glasbo… Ko je igralec (za televizijsko oddajo o popglasbi) obotavljivo le pristal na avdicijo, so ugotovili, da…ne zna odpeti melodije (napaka, ki je med potencialnimipop pevci tako pogosta, da se zdi è samoumevna). (Str. 16)

Isti ~lanek omenja pop pevca Fabiana in navaja, da ne znapeti ter da njegove plo{~e niso uspe{nice, uspeva pa zaradisvojega videza. Vse to omenja skoraj v isti sapi s kritikotehnik snemanja zvoka in pri~a o drugi strani kritike, ki trdi,da pop glasba ni avtenti~na.

^lanek nadaljuje:

Skoraj vsak danes nastali pop posnetek, tudi ~e ga izvajajouveljavljeni talenti, vsebuje dokaze o uporabi odmevnika(echo chamber), reverberacije traku, nasnemavanja oziromašzdruèvanja’ (splicing)… (tape reverb) je obi~ajen pripo-mo~ek snemanja rock’n’rolla, ker je to najpreprostej{i na~inprikrivanja {ibkosti instrumentov oziroma plehkostiglasov… Dve uspe{nici skupine Coasters… “Charlie Brown”in “Yakety Yak” sta nastali (potem ko so izvajalci od{li izstudia)… Tom Dowd, tonski mojster zalo`be AtlanticRecords je posnel originalno izvedbo… na… osem razli~nihtrakov… zme{al zvok s teh trakov v razmerju oziromazaporedju, kakr{nega si je izbral… ter po~asi ustvaril inizoblikoval kon~ni posnetek, kot da bi se ukvarjal z barva-mi oziroma z glino in ne z zvoki. (Str. 17)



^lanek nikjer ne omenja, da pri snemanju klasi~ne glasbe,jazza in drugega uporabljajo enake efekte, ~eprav nemara netako izrazito. Ena najbolj nezasli{anih ponazoritev zgodnje kri-tike popa izvira iz istega ~lanka:

Skladba “Judy’s Turn to Cry” Lesley Gore… vsebuje tisto,kar stroka imenuje “bebavi zvok”. “Bebavi zvok”, pojasnjujeeden izmed vodilnih pri zalo`bi plo{~, “je najstni{ki zvok,zvok, ki pusti mulcu, da se identificira s posnetkom, kerzveni tako kot on sam”…Nekaterim analitikom iz stroke se zdi, da pravi bebavi zvoklahko doseèjo samo mladi… Ko pevec dozori, preprostopreraste bebavi zvok in svoje ob~instvo. (Str. 17–18)

S~asoma je razumevanje vlog, ki ju imata producent in ton-ski tehnik, med kritike pop glasbe in njene producente vnesloko~ljivo harmonijo. Bruce Staple, direktor newyor{kih studievElectric Ladyland, je povedal (Drukker, 1976):

Ne bi rekel, da lahko tem elektronskim tehnikam nalepi{oznako “po{teno” oziroma “nepo{teno”. Ustvarjanje pos-netkov je oblika zabave… ljudje kupujejo plo{~e ali kasete,da bi se zabavali. Ne spra{ujejo, kako je bila narejenaoziroma zakaj je bila narejena. Nudimo jim vrhunskokakovost. Tako delamo. Ljudje to kupujejo; kaè, da jimugaja. Je to pravi~no ali nepravi~no? (Str. 115)

Kljub temu se vpra{anje avtenti~nosti in avtorstva zastavlja{e naprej. Konec leta 1987 se je mlada pevka z imenomTiffany zna{la v enaki situaciji kot Fabian in drugi najstni{kiidoli petdesetih in {estdesetih let, o ~emer pri~a ~asopisni~lanek (Van De Voorde, 1988):

Tiffany se lahko zgodi, da bo v dolo~enih krogih izgubilaugled zaradi vpra{ljivega produkcijskega trika, ki ga je (pro-ducent George) Tobin domnevno uporabil v skladbi “IThink We’re Alone Now”. Neki rockovski producent trdi, daso si dolo~ene vokalne fraze sumljivo podobne – namig nato, da je Tobin nemara vzor~il (Tiffanyjin) glas, nato pa stem dobesedno “razrezal in zlepil” skladbo skupaj. Takna~in dela ni neznan, vendar bi lahko povzro~il nekaj teàvpri poskusih (zalo`be) MCA, da bi Tiffany v javnosti pred-stavila kot enkratno nadarjeno mlado primadono. (Str. C1)

Staple se gotovo moti, ko trdi, da se poslu{alec nespra{uje, kako je posnetek nastal. Ne samo, da privrèncirocka pogosto ho~ejo vedeti, kaj se je dogajalo na snemanju,

Steve Jones


tudi strani resnih glasbenih revij, kot so High Fidelity, Musi-cian in Stereo Review so polne poro~il o razli~nih snemanjihin novih snemalnih tehnikah. [e ve~, privrènci ves ~as preso-jajo glasbenike glede na to, ali so opazili uporabo kak{nihstudijskih trikov ali ne.

Staplova dvoumnost: “Ustvarjanje posnetkov je oblikazabave,” je {e posebej zanimiva. Zabavna je za privrènca, kibi rad vedel, kaj se dogaja v ozadju. Toda zabavna je tudi zatiste, ki so udeleèni v produkciji. Veselo vzdu{je preèma{tevilna snemanja in velik del eksperimentov z novimi zvoki jeigriv. [tevilni producenti, tonski tehniki in glasbeniki imenuje-jo te naprave za efekte “igra~ke”. Producent Peter Asher jeneko~ rekel (Sutherland, 1977): “Veliko efektov uporabljamo(na teh snemanjih)… Na tone je igra~k, ki jih ves ~as uporab-ljam, vendar mislim, da ob primerni uporabi zvenijo povsemnaravno.” (Str. 110) Tudi producent, tonski tehnik in lastnikstudia Jonathan Pines imenuje te naprave za efekte igra~ke.Snemanje postane igra, studio je igri{~e, naprave, ki ustvarjajozvoke in z njimi manipulirajo, pa so igra~ke.

Tonski tehnik in producent sta na svojem podro~ju zvezdiin sta za snemanje tako nepogre{ljiva kot skladatelj in glas-benik. Zaèleni so tisti, ki znajo poskrbeti za dober miks, inznanje me{anja zvoka je cenjeno. Me{anje zvoka postajapriljubljeno razvedrilo na igri{~u/(v) studiu, oblika zabave. Toje vrhunec realizacije, trenutek, ko se zvok in glasba zdruìta,da ustvarita skladbo. Nadzor nad tehnologijo med me{anjemzvoka je zna~ilnost tistega, kar Grossberg (1986) prepoznavakot “na tehnologiji temelje~o popularno kulturo” (str. 63). Nje-gove pripombe govorijo o:

{irjenju osebnih ra~unalnikov in vse ve~ji rafiniranosti mla-dine pri njihovi uporabi. (Na tehnologiji temelje~a popularnakultura) jim ne nudi samo povsem definiranega lastnegapodro~ja (aparat, ki je definiran s tehnologijo, obenem pa jimdaje tudi mo~), ampak je postala tudi oblika zabave. (Str. 63)

Snemanje sedaj obsega veliko enakih miselnih procesovkot uporaba osebnega ra~unalnika, obenem pa gotovo dajedolo~eno mo~. ^lovek mora pomisliti samo na prostranokasetno podzemlje, o katerem pi{e Pareles (1987a), da se zaveosvobajajo~ega potenciala sodobnega snemanja. ê je “zvok,ki pusti mulcu, da se identificira s posnetkom, ker zveni takokot on sam” (Wilson, 1959, str. 16) isto~asno merilo komercial-nega in umetni{kega uspeha v pop glasbi, snemanje brezdvoma nudi mo~ in uìtek.

ê mladi ne morejo imeti jasno definiranega lastnegafizi~nega prostora, potem imajo lahko vsaj jasno definiran



slu{ni prostor (Eisenberg, 1987, str. 251). Kaj pa je lahko ve~jiuìtek kot to, da sam ustvarja{ tak prostor? Verz iz skladbeBeatlov “It’s All Too Much” je v smislu tega {e posebej zani-miv. George Harrison poje: “Pokaì mi, da sem vsepovsod,/ apripelji me domov na ~aj.” [tevilnim glasba sluì za to, da jihodpelje vsepovsod, ne da bi sploh odpotovali kam dale~.^lovek se spomni prebrisanega naslova knjige Biti tukaj, ki joje napisal Kosinski. Brian Eno omenja, da “lahko uporabljamoposnetke tako, da vklju~imo ob~utek prostora v razli~nelokacije, v katerih se znajdemo” (Korner, 1986, str. 78). îstomogo~e je, da so to razlogi, zaradi katerih se zdi doma~atehnologija snemanja zvoka tako priljubljena med mladimi. êje v~asih na njihovi pisalni mizi stala samo baseballska rokavi-ca, lutka ali model, tam zdaj pogosto stoji tudi Casiov sinteti-zator. Kot pi{e Eisenberg (1987):

ê ima glasba kak{en smisel, potem se bo uveljavila kotprava resni~nost in vse lepo pohi{tvo v sobi nekoga se bozdelo (~e se ga bo ta sploh zavedal) zgolj podoba… Alilahko kak{ni drugi napravi za “doma~o zabavo” uspe kajtakega – da uveljavi lasten prostor v prostoru, v kateremljudje ìvijo? (Str. 1)

Snemanje omogo~a nadzor nad tem prostorom – to je domzunaj doma, ~eprav je studio v sami hi{i. Eisenberg navajaStockhausna:

Najraje poslu{am glasbo in moja domi{ljija je najbolj svo-bodna, kadar sem sam, ko samo poslu{am, po mo`nosti zzaprtimi o~mi, s ~imer šizklopim’ tudi stvari okoli sebe.Nato se notranje oko odpre za vizije v ~asu in prostoru, kipreseèjo tisto, kar nam dovoljujejo zakoni fizi~nega svetaokoli nas. (Str. 34)

Stockhausen prepoznava tisto, kar mladina odkriva in ~esarsi èli v popularni glasbi – svobodo in samega sebe. Nemaratudi to {teje pri priljubljenosti Sonyjevega walkmana.

Leta 1963 je {ef neke zalo`be plo{~ rekel, “da razen plo{~v industriji zabave ni ve~ nobenih /Cape/ Canaveralov. Plo{~aje zadnje izstreli{~e, ki je mulcu {e ostala, ~e ho~e postatizvezda”. (Aronowitz, 1963, str. 91) Toda leta 1963 je imelo lemalo mulcev dostop do snemalne opreme. V devetdesetihletih ga imajo mnogi. In veliko ve~ ljudi kot kdaj prej sklada,spravlja skupaj glasbo in jo izdaja za javnost.

Prevedel Jure Potokar

Steve Jones


LITERATURA:

AMES, M. (1967, september): Simon and Garfunkel in action, HHiigghh FFiiddeelliittyy.ARMINGTON, N., in LOFAS, L.(1988, februar): The Nevison Touch, HHoommee &&

SSttuuddiioo RReeccoorrddiinngg.ARONOWITZ, A. (1963, oktober): The dumb sound, SSaattuurrddaayy EEvveenniinngg PPoosstt.BACON, T. (ur.) (1981): RRoocckk hhaarrddwwaarree, Harmony Books, New York.CARR, R. in TYLER, T. (1978): TThhee BBeeaattlleess:: AAnn iilllluussttrraatteedd rreeccoorrdd, Harmony

Books, New York.CIOE, C. (1982, julij): The Power Station states the art, HHiigghh FFiiddeelliittyy.COHEN, S. (1991): RRoocckk CCuullttuurree iinn LLiivveerrppooooll, Clarendon Press, Oxford.DRUKKER, L. (1976, februar): Avdio-video playback, PPooppuullaarr PPhhoottooggrraapphhyy.EISENBERG, E. (1987): TThhee RReeccoorrddiinngg AAnnggeell, McGraw-Hill, New York.FABBRI, F. (1987, april): (Osebni intervju z avtorjem.)FRITH, S. (1981). SSoouunndd EEffffeeccttss, Pantheon, New York.GLASS, P. (1987, marec): (Osebni intervju z avtorjem.) GLEASON, H. (1988, januar): The Nashville Cowboy, HHoommee && SSttuuddiioo RReeccoorrdd--

iinngg.GOODYER, T. (1986, avgust): Peter Gabriel, MMuussiicc TTeecchhnnoollooggyy.GOODYER, T. (1987b, januar): Dawn of a new age, MMuussiicc TTeecchhnnoollooggyy.GROSSBERG, L. (1986): Is there rock after punk? CCrriittiiccaall SSttuuddiieess iinn MMaassss CCoomm--

mmuunniiccaattiioonn,, 3311.JOHNSTON, R. (1987, april): (Osebni intervju z avtorjem.)JONES, S. (1981, marec): (Neizdani neobdelani podatki s snemanja), Faithful

Sound Studios, Champaign, IL.KEALY, E. (1974): TThhee RReeaall RRoocckk RReevvoolluuttiioonn:: SSoouunndd mmiixxeerrss,, ssoocciiaall iinneeqquuaalliittyy,,

aanndd tthhee aaeesstthheettiiccss ooff ppooppuullaarr mmuussiicc pprroodduuccttiioonn, Neizdana doktorskadisertacija, Northwestern University, Evanston, IL.

KORNER, A. (1986, december): Aurora musicalis, AArrttffoorruumm.LE CAINE, H. (1963): A tape recorder for use in electronic music studios and

related equipment, JJoouurrnnaall ooff MMuussiicc TThheeoorryy.LEWISOHN, M. (1988): TThhee BBeeaattlleess:: RReeccoorrddiinngg sseessssiioonn, Harmony Books, New

York.MENDENHALL, N. E. (1979, januar): How to make good records, SStteerreeoo

RReevviieeww.OREN, D. (1987, junij): (Osebni intervju z avtorjem.)PARELES, J. (1987a): Record-it-yourself music on cassettel, NNeeww YYoorrkk TTiimmeess.RAMONE, P. (1983): Producing records, v: G. Martin (ur.), MMaakkiinngg MMuussiicc,

Quill Books, New York.SUTHERLAND, S. (1977, junij): Peter Asher – Producer, power and a touch of

class, HHiigghh FFiiddeelliittyy.SWEDIEN, B. (1987, marec): PPeerrffoorrmmiinngg AArrttiissttss NNeettwwoorrkk iinntteerraaccttiivvee eelleeccttrroonniicc

ccoonnffeerreennccee,, TTaallkkiinngg MMaacchhiinnee RReevviieeww, (1969, december). 1(1).TANKEL, J. D. (1990): The practise of recording music, Remixing as recording,

JJoouurrnnaall ooff CCoommmmuunniiccaattiioonn, 40(3).USSACHEVSKY, V. (1980, april): Notes on “a piece for tape recorder”, MMuussiiccaall

QQuuaarrtteerrllyy. VAN DE VOORDE, A. (1988, januar): Teenmania. EEaauu CCllaaiirree LLeeaaddeerr--TTeelleeggrraamm.WHITE, P. (1987): The Visconti File, HHoommee && SSttuuddiioo RReeccoorrddiinngg.WICKERSHAM, R. (ur.) (1969, september): Multichannel recording for creating

the “New Sound”, EElleeccttrroonniiccss WWoorrlldd, 823.WILSON, J. S. (1959, junij). How no-talent singers get “talent”, NNeeww YYoorrkk

TTiimmeess MMaaggaazziinnee.



šSlepo poslu{anje’ je postalo dru`beni vsakdan po sprva nepreve~ evfori~no sprejetih iznajdbah aparatur za prenos, sne-manje in reprodukcijo zvoka ob koncu prej{njega stoletja.Vsesplo{no hitenje pri izumljanju in izpopolnjevanju novihnaprav, ki ju je narekovala progresisti~na mentaliteta, in fasci-nacija nad razvojem komunikacijskih tehnologij, prej kotodkrivanje njenih prevratnih rab, sta postali samoumevni.Roman Jakobson je {estdeset let po iznajdbah telefona infonografa, v zlatih ~asih radijskega broadcasting, tik predeksplozijo televizijskega, opisal stanje: “Navadili smo seposlu{ati govor lo~eno od govore~ega subjekta. Fonacijskodejanje se umika pred foni~nimi proizvodi. Bolj in bolj se opi-ramo na te druge.” (Jakobson, 1989: 21.)

Nastalo stanje ni ni~ manj usodno obeleìlo mutacijo glas-benih praks. Lo~itev med izvornim zvo~nim, glasbenim dogod-kom in njegovim, sprva mehanskim, kasneje elektroakusti~nimprenosom in reprodukcijo, torej razli~ni modusi premestitevtradicionalne sonavzo~nosti in so~asnosti muziciranja inposlu{anja, je bistveno vplivala na na~ine igranja in sprejeman-ja glasbe. Prilagoditev glasbene izvedbe tehni~nem pogojemsnemanja (v splo{nem velja, da je bolj usodna za popularno-glasbene stile kot za šresno’, evropsko klasi~no glasbo),kakovostna sprememba glasbenega sporo~anja in s tem spre-

1 Michael Chanan spremembe vizvajanju tako v klasi~ni kot v po-pularni glasbi analizira v lu~i razvojasnemalnih tehnik; na dobro doku-mentiranih primerih Toscaninija inStravinskega, slednji je dirigiral last-na dela, pokaè preskok od šsuhe’,premo~rtne do šmonta`ne, emocijevzburkajo~e dinamike’ (Chanan,1995).[e bolj o~iten preskok se je zgodil vzgodnjem jazzu. Louis Armstrong jenevidnost v studiu in specifi~nadiskriminacijska razmerja (glasbeniks pi~lim honorarjem za skladboodstopi avtorske pravice zalo`bi)takoreko~ obrnil v svoj prid. Elek-tri~ni na~in snemanja je v studiuizpostavil improvizacijo, virtuoznisolo jazzista, katerega cvr~av ton,nianse, šosebni stil’ postanejo tourde force v jazzu. Snemanja izklju~nostudijskih zasedb Hot Five in HotSeven (1925–1929) so povsem spre-vrnila klasi~ne poteze New Orleansjazza Kinga Oliverja in njegovegaCreole Jazz Banda, s katerim jeArmstrong dve leti prej snemal èna mehanski na~in, ki je terjal togoglasno igranje.“Igrali smo v tistoogromno trobljo. Skupina je bila vpolkrogu razpostavljena pred njo. InLouis je bil ob Oliverju preglasen.Moral se je premakniti v kot, nekajkorakov stran od drugih. Tako


I~o Vidmar

Iz{tekani – vedno sli{ani,

a komaj kdaj videni

menjena recepcija (Blaukopf, 1993: 229–235), vse to velja tudiv narobni smeri: na~ini izvajanja na koncertih ali na zasebnihzabavah in slu{na pri~akovanja poslu{alcev so ravno takodoìveli spremembe.1

Shizofonija, kot je “novo uglasitev sveta” poimenovalmuzikolog in akustik R. Murray Schafer, opisuje spremenjenorazmerje med hi-fi in lo-fi akusti~nimi pokrajinami (sound-scapes) v korist slednjih: iznajdba fonografa in izpopolnitevnovih šhi-fi’ igra~k, dodajmo jim {e razmah dana{njih digitalnihtehnik, vse to ni pripomoglo le k problemati~ni lo-fi(nara{~anju umetnega hrupa), marve~ “je ustvarilo sinteti~nozvo~no pokrajino, v kateri postajajo naravni zvoki vse boljnenaravni” (v: Feld, 1994: 258–260). Schaferjeva sumni~avostdo vpliva tehnologije na glasbene prakse in zvo~no okoljeimplicira nostalgi~en pogled na šnekontaminirano zvo~no okol-je’ in odzvanja na na~in kritike mnoì~ne kulture, odmi{lja paodklone, subverzivne rabe, “ob~asne ugrabitve glasbenihtehnologij, ki so oboroìle tradicionalno nemo~na ljudstva inokrepile njihove lokalne glasbene osnove” (Feld, ibid.).

Izguba originalne zvo~ne izku{nje, a vendarle njena stalnaprisotnost pri ocenjevanju posnetega in reproduciranegazvoka, “prenesene akusti~ne realnosti, ki ni niti nevtralniprenos dogodka niti stvar, ki jo v vseh ko{~kih ustvarja tehni-ka” (Chion, 1990: 88–91), je z vso silovitostjo, in danes spetbolj kot v preteklih letih, sproìla vpra{anje verodostojnostizvo~nega posnetka (u~inek {kandaloznega razkritja lip-syncbenda Milli Vanilli?2), njegovega realnega korelata. V popu-larnoglasbenem polju, tudi v klasi~nem, le da v njem {kan-dalozni play back prepre~ujejo trdne konvencije, bi si ga pazlobno èleli, se verodostojnost posnetega izkazuje na šìvem’(live) nastopu, igranju pred publiko, v izkazovanju glasbeni{kespretnosti. Neposredno poslu{anje (écoute directe po PierruSchaefferju) je vizualizirano poslu{anje (Chion): original,zvo~no oziroma glasbeno dogajanje pred na{imi o~mi. Pos-netek glasbenega dela v kopijah, na razli~nih nosilcih zvoka,poslu{anje radijskega prenosa itd., skratka, akuzmati~nasituacija, poslu{alca potiska v krog “{tirih poslu{anj”.3

Problem razlo~evanja med originali in kopijami ter med~love{kim in avtomatiziranim nastopom je ponovno izpostavilvso dvoumnost kategorije avtenti~nosti, pri kateri se je dolgaleta napajala popularna glasba, predvsem seveda rock v svojiànrski pisanosti. Uporaba digitalnih tehnik snemanja, shranje-vanja in modificiranja šoriginalnega’, šnaravnega’ zvoka (sam-pling) je pretresla udobnost idealnega, na videz stati~negarazmerja med glasbeniki in publiko, ki ga determinirajoekonomski in tehnolo{ki pogoji glasbene produkcije.“Bizarno,” pravi Michel Chion, “bolj ko neposredovana

àlostno je gledal. Druga~e ne bimogli ujeti ravnote`ja,” je snemanjeopisovala pianistka Lil Hardin Arm-strong (Williams, 1967: 94; Eisen-berg, 1987).

2 Zaradi odkritja, da je duet šv ìvo’opona{al petje na posneto podlagoin da ni pel niti na albumu, so muodvzeli leta 1990 podeljeno nagradoGrammy. Dogodek je imel celosodni epilog. Po odlo~itvi sodi{~amorajo organizatorji koncertov navstopnicah obiskovalce opozoriti namorebitni lip-sync (Goodwin, 1993:32). Ni~ manj{ega vznemirjenja nipovzro~ilo razkritje, da je bil glasWhitney Houston na ameri{kemmedijskem dogodku {tevilka ena, nafinalni tekmi ameri{kega nogometaleta 1991, posnet nekaj dni predtekmo. Izgovor, da je pevka “pelanacionalno himno šv ìvo’, samo daje bil mikrofon izklju~en zaradimorebitnih tehni~nih teàv, kar paje danes standardni postopek”,lahko beremo v istem registru:podrte so navidezno trdne lo~nicemed šv ìvo’ in posnetim (Wurtzler,1992).

3 Primerjaj konceptualizacijoChionovih štreh poslu{anj’: kavzalne-ga, semanti~nega in omejenega(écoute reduite). V nasprotju s Scha-efferjem, ki v splo{ni shemi {tirihposlu{anj privilegira akuzmati~nosituacijo in omejeno poslu{anje fik-siranega zvo~nega objekta, kiposlu{anje oddaljuje od prepozna-vanja virov in u~inkov, Chion ugo-tavlja, da je na{e poslu{anje sprvavedno in predvsem kavzalno; Scha-effer neposrednega poslu{anja niopredelil s kak{nim posebnim izra-zom, ~eprav je iz njegovega opisajasno, da gre to~no za poslu{anje, kise mu ho~e odtegniti, torej vizual-izirano poslu{anje (Chion, 1990;Schaeffer, 1966).

4 …“akusti~na verodostojnost” (fr.fidelité acoustique, angl. acousticfidelity).Razvpiti komercialni pojem, highfidelity, na katerega opozarja Chion,je dodatni razlog, da skupaj beremou~enca in u~itelja. Pierre Schaeffer vreprodukciji danega zvo~nega (glas-benega) dogodka detektira petdimenzij variacij:1) navidezna rever-beracija (mikrofon neselektivnozazna neposredni lokalizirani zvokin odmev, ki ga neposrednoposlu{anje ne); 2) pretvorba tridi-menzionalnega ambienta (izgubalokaliziranega šinteligentnegaposlu{anja’); 3) kadriranje zvoka(šrazrez’, mo`nost izbire èljenegasegmenta v sli{nem polju); 4)pove~ava zvo~nih dimenzij (ekspozi-

I~o Vidmar


akusti~na realnost izgublja svojo vrednost realne izku{nje,manj je vzorec resni~nih doìvetij, s katerim primerjamosli{ano – in hkrati vse bolj postaja abstraktna referenca, nakatero se sklicujemo na pojmovni ravni, denimo, v pojmuakusti~ne verodostojnosti4 (pod~rtal I. V.), ki ga prevzema tudikino. Bolj ko uporabljamo posneti in/ali prena{ani zvok, boljmistificiramo njegovo nasprotje: vedno redkeje doìveto na-ravno akusti~no izku{njo” (Chion, ibid.).

Vznik šakusti~nih ìvih nastopov’, ki ga je predvsem vzpod-budila serija televizijskih koncertov MTV Unplugged, ~asovnosovpada s krizo avtenti~nosti, ob~utkom izgube “naravneakusti~ne izku{nje”, poglobljenim s premikom v popularno-glasbenih praksah, ki vse bolj participirajo na digitalnitehnologiji snemanja/izdelovanja glasbe. ê smo natan~nej{i,to krizo izpostavlja na vizualnem ekscesu, fizi~nem stiku glas-

cija detajlov, nesli{anih medneposrednim poslu{anjem glasbene-ga zvoka, npr. {umov, sikanja,nepravilnosti v izvedbi itd.; vrednostzvoka, ozna~ena v partituri, sebistveno spremeni); 5) šniansirana’verodostojnost (je mo`na do nekemeje; “Kako je na{e, sicer izjemnostrogo uho, lahko tako tolerantno,da ustrezni zvo~ni signal povzro~iiluzijo, da poslu{alec zlahka zamenjapick-up z orkestrom?”).Ne pozabimo,da Schaeffer podvpra{aj postavlja tako vrednostitradicionalne glasbenosti kottehni~ni kriterij zapisovanja zvoka.Ob glasbeniku izpostavi vlogotonskega tehnika kot (glasbenega)interpreta zvoka: “…verodostojnostni reprodukcija, marve~ rekonstituci-ja; dejansko je rezultat vrste izbir,interpretacij, ki jih snemalni dispo-zitiv hkrati omogo~a in vzpostavljakot nujne.” V nadaljevanju {enatan~neje opredeli vlogi dvehstrokovnjakov novega poslu{anja.“Tisto, kar jima je skupno, je uho,…preprosto: uho instrumentalistov,katerih glasbilo je mikrofon. Njunoposlu{anje ne bo niti tehni{ko nitiglasbeno v klasi~nem smislu: budnoin prozai~no, povsem brezvnaprej{njih opredelitev, bo usmer-jeno predvsem k uspe{nosti samezvo~ne transformacije. Ne gre ve~ zafunkcioniranje naprav, za kvalitetopartiture ali njene izvedbe, ampakza šrendu’, ki izhaja iz nekega mod-ela. To je špraktikovo’ poslu{anje,tehnikovo in glasbenikovo hkrati”(Schaeffer, 1966: 77–90).Chion povzema in preoblikujeSchafferjeve ugotovitve: definicijazvo~nega posnetka je na tehni~nemnivoju njena rahlo~utnost innatan~nost pri prenosu, prevodu,izrazu (le rendu) detajlov (kotfunkcija pove~ave frekven~negarazpona in bogatej{e dinamike). Kotnatan~en in merljiv tehni~ni kriterijse definicija razlikuje od ambivalent-nega pojma verodostojnost, ki pred-postavlja stalno primerjavo medoriginalom in njegovo reprodukcijo.Velja torej govoriti o visoki definicijizvoka (vsebuje ogromno informacij,materializirajo~ih indicev zvoka, kinas napotujejo k materialnostizvo~nega vira in na konkretni pro-ces oddajanja zvoka) in ne o hi-fi,~eprav je vsesplo{no prepri~anje, daje definicija dokaz verodostojnosti.(Chion, 1990: 83–100; glej tudi:Adle{i~, 1964.)

5 Andrew Goodwin navaja tri glavnerazloge, zakaj publika vztrajnoobiskuje pop godbene koncerte: 1)zagotavljajo vizualni uìtek naabstraktni ravni (spektakel posebnihefektov itd.); 2) avtentifikacijo glas-

Iz{tekani – vedno sli{ani, a komaj kdaj videni


Na~rt tricone resonatorja za kitaro Johna Dopyere iz leta 1927,iz knjige The History & Artistry of National Resonator Instruments,

Bob Brozman, Centerstream 1993

benika s publiko, individualnem zvoku in avtorstvu utemeljenirockovski diskurz, v popularni godbi prevladujo~ v zadnjih{tiridesetih letih. V njem je sprva glasbena organizacija zvokovelektri~no oja~anih glasbil zoperstavljena akusti~nim, kasnejeelektronskim (elektri~na kitara proti sintetizatorju) in kon~nodigitalno procesiranim zvokom.

Leto 1990 je ~as {kandala z Milli Vanilli, nekaj mesecev prejje bila posneta prva oddaja Unplugged, ki je svoj vrhunecdoìvela leta 1992 v nastopu Erica Claptona in v proizvedenitestamentarnosti skladbe All Apologies skupine Nirvana postrelu v Seattlu dobro leto kasneje.

Live and acoustic, pure sound and pure music sta gesli trail-erjev, s katerimi je MTV vabil k ogledu svojih oddaj. Akusti~niglasbeni nastop kot globalni fenomen, ki evocira stanje fin desiecla. Le katerega? Paradoksalen odgovor se glasi – obeh,prej{njega, nedol`no vznemirjenega ob meglenih mislih omo`nostih posredovanja glasbe, in pravkar doìvljanega, ki ni~manj ~ustveno ne razglablja o izgubi intimnega stika glasbenikas publiko, o pristnosti in iskrenosti glasbenega nastopa.

Live ozna~uje koncertno izku{njo, igranje pred publiko,proti studijskemu posnetku.5 Oksimoron recorded live, natis-njen na ovitkih albumov, izpisan na televizijskem ekranu,napotuje na dokumentarno rabo (Vogrinc, 1995: 132–133).šAkusti~nost’ se nana{a na rabo akusti~nih glasbil, predvsemkitare6, ki kot dominantno (elektri~no) glasbilo rock’n’rollaspet odkriva svojo š~istost zvoka in glasbe’ v vra~anju h kore-ninam (roots), k folk izvirom in se zoperstavlja implicitni kon-struiranosti godb digitalnih gedètov, samplingu.

Ali v slovenskem prevodu: “Izvedb, kakr{ne lahko sli{itetukaj, niste in ne boste sli{ali nikjer drugje. Odigrane so vìvo, brez ponavljanja, neposredno v eter. Objavljamo jih take,kakr{ne so ostale v na{ih arhivih, brez nasnemavanja, z mini-malno zvo~no obdelavo.” (Iz{tekani, 1995.)7

Live album je pravzaprav sestavljenka razli~nih dogodkov.Najprej sta tu ~as in prostor posnetega nastopa ali ve~nastopov skupine, saj ga mnogokrat sestavljajo posnetki zrazli~nih koncertov s poudarjeno narativnostjo dogajanja,za~en{i s prihodom in najavo glasbenika na oder, izpostav-ljeno reakcijo publike in stopnjevanjem do velikega finala vobveznem encore. Ti posnetki evocirajo šoriginalne’ studijskeverzije skladb, idealno izvedbo, kateri se pribliùje ali se odnje oddaljuje koncertna izvedba. In kon~no je tu finalizacija vstudiu – miks, nasnemavanja, rendu detajlov, indicev – ki kon-struira verno podobo live. “Uspe{nost ìvega albumavzpostavlja ontolo{ko vez s prvim dogodkom, ki je è samnadomestek drugega, s tem da izpu{~a opravljeno delo tretje-ga” (Wurtzler, 1992: 95).

beni{ke kompetence in avtorstva(potreba, da publika vidi svoje popglasbenike, ki nekaj po~nejo; pri temje vseeno, ali so to pop ali rockglasbeniki.); 3) konzumpcijo zvezd-nikove prezence, njegove avre; èljapublike po originalu, ~etudi jeporazdeljena med desettiso~edrugih). Avtor v ~lanku uspe{nospodbija postmoderno glorijo sam-plinga in na povsem konkretnihprimerih dokazuje, da je novatehnologija v drugih modalnostihohranila tradicionalne kategorije real-izma, ustvarjalnosti in avtorstva(Goodwin, 1990).

6 Stilizirana podoba kitare vlogotipu Unplugged izdaja kitaronational steel, glasbilo izjemnegadinami~nega razpona s kovinskimresonatorjem, ki jo je leta 1926 izde-lal genialni izdelovalec strunskihglasbil, John Dopyera. Kovinskekitare so bile do prvih elektri~nih vtridesetih letih dale~ najglasnej{emed vsemi, vsega zmoèn instru-ment nekaterih legendardnih bluespevcev in havajskih kitaristov.Model te kitare z nekaterimitehni~nimi izbolj{avami so predtremi leti ponovno lansirali natrì{~e. Cene akusti~nih kitar, tudinovih national, so v zadnjih nekajletih vrtoglavo posko~ile. S povr{noprimerjavo bi lahko dejali: dobraakusti~na kitara stane toliko kotsolidna elektri~na z oja~evalcemvred. Specializirani tisk za ljubiteljeakusti~ne kitare, denimo revijaAcoustic Guitar, pa ob vsehnovostih, restavracijah vintage glas-bil, vse bolj poudarja izbiro pravihelektronskih pomagal, od kontaktnihmikrofonov do oja~evalcev, ki glas-beniku zagotavljajo “pravo, verodos-tojno reprodukcijo” zvoka akusti~nekitare v ve~jem prostoru ali celo velektri~nem rock bendu.

7 Oddaja Radia {tudent Va{ omiljeniDJ Jure je zgleden primer radijskegalive on the air programa z glasbo švìvo’ in voditeljem, ki s pogovoromz glasbeniki v studiu, njegovimireakcijami med odigranimi deli radi-jskega nastopa ves ~as vzdrùje vtis,da gre za ìvo igranje. Prav sim-pati~no zadrego sicer rutiniranihglasbenikov po koncu komadov, namestu, kjer bi pri~akovali reakcijopublike, navadno re{uje DJ. Vnapovedniku oddaje je DJ-jev glasposlu{alce mamil s temi besedami:“Vsaka morebitna primerjava z MTVUnplugged je za nas kompliment.”

8 Za zgled iz zgodovine bi lahkovzeli slavne oddaje na ameri{ki tele-viziji tipa American Bandstand. Zaprimerjavo z Unplugged pa nam bo

I~o Vidmar


Privilegirani kraj snemanja MTV Unplugged je v ve~iniprimerov televizijski ali filmski studio s prirejenimi specifi~nimiakusti~nimi zna~ilnostmi, ki potencirajo pomembnost miksa,tretjega dogodka, kljub izrednim mo`nostim nove snemalnetehnologije, {e vedno delikatnega tonskega snemanjaakusti~nih glasbil. Mo`nost nosilca zvoka, ìvega albuma, jebila torej v{teta è od samega za~etka oddaj, ìvih nastopovpred studijsko publiko in produkcije “diegetske kvazikoprezence” (Vogrinc, ibid.), v katero je vabljen TV gledalec,radijski poslu{alec (nekatere evropske radijske postaje rednoprena{ajo iz{tekane) ali konzument albuma.8 Ozvo~ena studijs-ka publika z aplavzom, glasnim odobravanjem, naj bo reìranoali ne, reagira na nekaj, kar zunanja, torej televizijska, {e nividela. Zvok, aplavz publike, je odigran kot napoved dogod-ka, ki se bo {ele zgodil. Podoba, pred katero je slu~ajniposlu{alec, potencialni gledalec, vabljen, je šdana v videnje’samo njemu, aktualnemu gledalcu (Altman, 1986).

Kon~no se moramo vpra{ati o sami mo`nosti filmanjaoziroma šteleviziranja’ glasbenega koncerta. Ali snemanjeakusti~ne izvedbe pomeni enak problem kot snemanje elek-tri~ne? Med vsemi obravnavami problema vstavljanja zvoka vsliko, ki se bohotijo predvsem v angloameri{kem prostoru, semoramo vendarle vrniti k Michelu Chionu in k njegovi temati-zaciji zvoka v filmu in na televiziji (Chion, 1985; 1987; 1990).ê povzamemo, musique d’écran pred gledalca postavljavpra{anje kraja oddajanja zvoka, zvo~nega vira. Radikalniodgovor na vpra{anje: Kje se to dogaja?, se glasi: Nimampojma. Montaà gledi{~, beganje kamere od instrumentalistado vokalista, od detajla k veliki formi, zgolj izpostavlja diskon-tinuiteto proti kontinuiteti glasbenega dogajanja. Prikazovanjeinstrumentalnega vira zvoka, glasbila, manj, vsaj zdi se, petja,je anekdoti~no. Kamera ne more zajeti zvoka kot takega,lokalizira lahko le konkretna fizi~na dejanja instrumentalistov,ubiranje strun, udarjanje po bobnih ipd. Tudi Chion opozarjana dve vrsti instrumentalnih situacij, na ~isto akusti~no igranjena tradicionalna, neoja~ana glasbila in na igranje na elektri~nain elektronska glasbila, v katerih zvo~nik postane to~kasti virzvoka: “Tam, kjer vlada sistem mikrofonizacije, ki je bolj alimanj v polju vidnega, prena{a, oja~uje ter razpr{uje zvok vprostoru in ga s tem iztrga prvotni akusti~ni lokalizaciji oziro-ma jo ustvari iz vseh teh kosov, se kamera, odre{ena obsesijefilmanja kraja, škjer se to dogaja’, lahko vede boljspro{~eno…”(Chion, 1987: 243).

V Unplugged kamera ni odre{ena obsesije filmanja kraja,ker ji to zapoveduje deklarirani akusti~ni intimizem MTV-jeveserije, hkrati pa se vede pobalinsko, saj gre za mikrofoniziraniin torej prek zvo~nikov v prostor razpr{eni zvok, ki se {iri po

lahko bolje sluìl nemara {e boljrazvpit primer, boì~ni come backshow Elvisa Presleyja leta 1968,zmontiran iz vnaprej posnetegašìvega’ nastopa s priredbami starihuspe{nic pred sicer pazljivo izbranopubliko. Presley je v dru`bi glas-benikov iz ~asov snemanj za SunRecords, torej povratek v stare,mitolo{ke ~ase, v napol akusti~nimaniri, odigral svoj prvi koncertpred publiko po osmih letih udin-janja filmu.Drugi primer pa je snemanje albumaNighthawks At The Diner TomaWaitsa, ko je v snemalnem studiupred publiko odigral koncert, kispominja na tipi~no barsko vzdu{je,intimizem in dekadenco croonerja,ki z dovtipi zabava publiko. Waitssploh rad izkori{~a podobne situaci-je. Ob turneji glasbene predstaveBig Time (1988) je izdal live albumin obenem {e video, zmontiran izstudijskih gagov in posnetkov skoncerta.

9 Poglejmo, kaj je ob ljubljanskemkoncertu Nirvane zapisal lucidniMladinin kronist Ja{a K. Kacin: “…V ìvo, na sre~o, Nirvana oddajajoserioznej{e zvoke kot na kaki obup-ni gr{ki sedmini tipa Unplugged. êse ti je tam kolcalo od kr~evitegafingiranja, ~e{ da gre za akusti~niminstrumentom primerne viè, se tusli{ijo grobo elektri~no”. “… Hja,poleg tega ljudstvu vcepljajo ~ut zaelektriko – in tudi odlomke iz prejimenovane televizijske prismodarijez violon~elistko, namesto katere biprav lahko kdo igral na glavnik…”ê odmislimo trdo rockovsko avten-tifikacijsko podstat – pravi rock jeelektri~ni rock –, nam posre~enosugerira naprezanja konstruiranjadruga~nosti oddaje. Obenem pa nasopozarja {e na nekaj: Unplugged jekot studijski original postal standardna ìvih nastopih. “Violon~elistka inglavnik” sta posre~ena metaforanenehne primerjave publike šìveizvedbe’ s studijskim, sicer tudišìvim izvirnikom’. S Pierrom Schaef-ferjem lahko re~emo, da smo nakoncertu zaradi neverodostojnereprodukcije zvoka ~ela sli{alizvo~ni objekt, šnekultivirano dimen-zijo’ tona, ki mu {e nismo pripisaliglasbenih vrednosti. Iskali smo nje-gov vir, s pogledom tavali po odru,ga kon~no pripeli ~elistki in loko-vanju, ter takoj opsovali slabeozvo~evalce, ki so nam sfiìli glas-beni uìtek.



dvorani in ves ~as sili prek roba ekrana. Splo{ni plan, kirazodeva prisotnost publike, ali be`ni fokus na sede~e okrogodra sta pravo olaj{anje proti plaze~i se kameri, ki obscenopo~iva na poduhovljenem obrazu solista in potem, slede~aritmu in strukturi skladbe, hitro sko~i pod prste basistu. A koje tam, je è prepozna. Zadrega Unplugged je, da ga ne more-jo snemati kot rockovski, elektri~ni koncert, ~eprav to po svo-jem akusti~nem aspektu je (“mikrofonizacija v polju vidnega”,to~kasti vir zvoka, ki je membrana zvo~nika).9

Akusti~na serija na MTV pa implicitno postavlja {evpra{anje {ir{ih razse`nosti. Nobenega dvoma ni, da je izborizvajalcev povsem arbitraren in izraà dominantna tr`narazmerja v svetovni popularni glasbi, ki so vpeta v triadnoglobalizacijo produkcije in potro{nje v Zdruènih dràvahAmerike, Evropi in na Japonskem (Negus, 1992). Steven Feldob pojmu shizofonija opozarja na ta razmerja v world music,ki so hegemoni~na razmerja prisvajanj: “Na eni straniob~udovanje in spo{tovanje, glavni vir povezav, ustvarjalnostiin inovacije, ki se zrcali v diskurzu koreninskosti, reproduci-ranja in raz{irjanja štradicije’, na drugi kontramelodija mo~i,nadzora in dominacije, vira asimetrije, posedovanja glasbe kotblaga v hegemoni~nem diskurzu odtegnitve” (Feld, ibid.: 238;o tem tudi: Guilbault, 1993). Ko “top pop glasbeniki iz{tekajosvoja glasbila in igrajo ~isti in nepopa~eni rock’n’roll” (MTVProgrammes, 1994), v svojo zvo~no podobo vklju~ujejo, nedvomimo, iskreno, polni ob~udovanja, tudi domiselno, šek-soti~na’ glasbila, denimo tolkala iz gamelanskega orkestra,afri{ke in afrokaribske idiofone, pi{~ali iz Azije, celo najetiorkester maro{kih glasbenikov. A nasprotna melodija?

[e bolj nazorna pa je prigoda, ki potrjuje zgoraj navedeno, into na povsem institucionalni ravni povezav v globalni mreì MTV.Na MTV Brasil (oddajati je za~el leta 1990) je svoj Unpluggedodigral brazilski zvezdnik world music Gilberto Gil. Po vzoruangloameri{kih oddaj je uspe{nemu koncertu sledila izdaja albu-ma. Toda pri{lo je do pravnega spora in album v Braziliji proda-jajo pod naslovom Unplugged, povsod drugje pa pod naslovomAcoustic. Album je bil sicer povsod navdu{eno sprejet, saj jeimenitno odigran, radoìv in virtuozen. Morda preve~, da bi gapod iz{tekanim imenom predvajali na šna{i MTV’.

I~o Vidmar


IÔ VIDMAR, diplomirani sociolog kulture, glasbeni publicist,soustanovitelj Slovenskega zdruènja za popularnoglasbene{tudije

LITERATURA:

ADLE[I^, Miroslav (1964): SSvveett zzvvookkaa iinn ggllaassbbee, Mladinska knjiga, Ljubljana.ALTMAN, Rick (1986): “Television/Sound”, v: Modleski (ur.) (1986): SSttuuddiieess iinn

EEnntteerrttaaiinnmmeenntt, Indiana University Press, Bloomington in Indianapolis.ALTMAN, Rick (ur.)(1992): SSoouunndd TThheeoorryy SSoouunndd PPrraaccttiissee, Routledge, New

York in London.BLAUKOPF Kurt (1993): GGllaassbbaa vv ddrruu`̀bbeenniihh sspprreemmeemmbbaahh, Studia Humanitatis,

Ljubljana.CHANAN, Michael (1995): RReeppeeaatteedd TTaakkeess, Verso, London in New York.CHION, Michel (1985): LLee ssoonn aauu cciinneemmaa, Cahiers du cinema/Editions de l’E-

toile, Pariz.CHION, Michel (1987): “Filmati glasbo”, v: LLeekkcciijjaa tteemmee (ur. Zdenko

Vrdlovec), Dràvna zalo`ba Slovenije, Ljubljana.CHION, Michel (1990): LL’’AAuuddiioo--vviissiioonn, Editions Nathan, Pariz.CLAPTON, Eric (1992): CD. MMTTVV UUnnpplluuggggeedd.EISENBERG, Evan (1987): TThhee RReeccoorrddiinngg AAnnggeell, Picador, New York.FELD, Steven (1994): “From Schizophonia to Schismogeneses: On the Dis-

courses and Commodification Practices of World Music and WorldBeat”, v: Feld & Keil, MMuussiicc GGrroooovveess, The University of Chicago Press,Chicago in London.

GIL, Gilberto (1994): AAccoouussttiicc, CD. Warner Music.GOODWIN, Andrew (1990): “Sample and Hold: Pop Music in the Digital Age

of Reproduction”, v: Goodwin A. in Frith S., OOnn RReeccoorrdd, Routledge,London.

GOODWIN, Andrew (1993): DDaanncciinngg IInn TThhee DDiissttrraaccttiioonn FFaaccttoorryy:: MMuussiicc TTeelleevvii--ssiioonn aanndd PPooppuullaarr CCuullttuurree, Routledge, New York in London.

GUILBAULT, Jocelyne (1993): ZZoouukk:: WWoorrlldd MMuussiicc iinn tthhee WWeesstt IInnddiieess, The Uni-versity of Chicago Press, Chicago in London.

IZ[TEKANI…nnaa RRaaddiiuu [[ttuuddeenntt (1995): CD. Dallas.NEGUS, Keith (1992): PPrroodduucciinngg PPoopp, Arnold, London.NIRVANA (1994): CD. MMTTVV UUnnpplluuggggeedd.SCHAEFFER, Pierre (1966): TTrraaiittee ddeess oobbjjeettss mmuussiiccaauuxx, Editions du Seuil,

Pariz.VOGRINC, Joè (1995): TTeelleevviizziijjsskkii gglleeddaalleecc, Studia Humanitatis/Apes, Ljubl-

jana.WAITS, Tom (1975): NNiigghhtthhaawwkkss aatt tthhee DDiinneerr, CD. Elektra/Asylum.WILLIAMS, Martin (1967): JJaazzzz MMaasstteerrss ooff NNeeww OOrrlleeaannss, The MacMillan Com-

pany, New York in London.WURTZLER, Steve (1992): “She Sang Live, but the Microphone was Turned

Off”, v: Altman, R. (ur.) (1992).



Kaj po~ne VJ – voditelj/ica VJ showa na TV? Komu postavi-mo to vpra{anje, je è epistemolo{ka odlo~itev z neslutenimiposledicami. [e pred tako odlo~itvijo pa bi bilo dobro vedeti,ali nas VJ show zanima v prvi vrsti kot eden izmed na~inovpredstavitve glasbe poslu{alcem (potencialnim kupcem nosil-cev zvoka) ali pa raj{i kot podzvrst TV programa. Sam seimam za bolj kompetentnega v pisanju o televiziji kakor vpisanju o popularni godbi, zato sem izbral drugo mo`nost.Hkrati pa menim, da bi morala biti obravnava VJ showov kottelevizije nujno tudi predmet zanimanja tistih, ki prou~ujejoprodukcijo in konsumpcijo popularne godbe. Doslej so àl TV{teli le za enega izmed kanalov predstavitve glasbe – kanal, zakaterega so opazili, da spreminja razmere, v katerih se glasbaproizvaja in poslu{a, ki ga pa vendarle prakti~no brez izjemeobravnavajo kot le {e en zunanji dodatek h glasbi – glasbo,skratka, mislijo kot nekaj, kar bi vsaj tako dobro, ~e è nebistveno bolje, obstajalo v bistvu nedotaknjeno, ~e tega kanalaza prezentacijo ne bi bilo.

Besedila v zborniku Sound and Vision2 so prepri~ljivodokazala pomen konvencij, izoblikovanih v rock kulturi, zana~in, kako gledalci in gledalke dojemajo video klipe3 na TV.Pokazala so prenagljenost in povr{nost “postmodernisti~nega”branja video klipov, kakor da so zgolj vizualna snov, odrezana


1 Besedilo je prirejeni pre-vod ~lanka “Local Rays. VJshows on TV in Slovenia:vicissitudes of popularmusic in television’s com-munication with viewersand transformation of cul-tural practices on Europeanmargin”. Gre za referat nakonferenci iz filmskih, TVin popularnoglasbenih{tudij v organizaciji~asopisa Screen in Univer-sity of Glasgow o ìvemizvajanju in medijskempredstavljanju glasbe od30. junija do 2. julija 1995v Glasgowu.Obe poimenovanji iz pod-naslova zahtevatautemeljitev. Za natan~noopredeljeno zvrst televi-zijske glasbene oddaje, kijo angloameri{ka praksaimenuje VJ show, vSloveniji ni samostojnegaizraza niti med televizijci,zato zaradi jasnosti pu{~amizvirni termin (~eprav kleni

Joè Vogrinc

Ray in Jonas

VJ show ali usoda

popularne godbe na TV1

od pogojev svoje eksistence v glasbeni kulturi in od ekonom-skih procesov medijskega posredovanja popularne godbe.Vendar pa se zdi, da so pisci teh besedil prav s tem, ko sopojav “ozemljili”, le-tega hkrati reducirali na njegovo funkcijov politi~ni ekonomiji glasbene industrije. Zanje je popularnagodba na TV drugotna v primerjavi s “stvarjo samo”: z aspektaindustrije le moment promocije (ne pa prodaje same), iz per-spektive porabnika glasbe pa moment zgolj anticipirane kon-sumpcije (namesto “dejanske” porabe – poslu{anja koncerta alipa vsaj poslu{anja CD). Medtem ko so namenili ustreznopozornost logiki programskih odlo~itev, ki je nagnila TVposlovneè, da so vpeljali video klipe v TV programe4, pa seniso spustili v premislek izoblikovanja televizijskih rab glasbe(zlasti pop godbe) s stali{~a televizijskega komunikacijskegarazmerja v njegovi specifiki5. TV gledalec pred televizorjempa~ ne neha biti poslu{alec. Popularna godba je v razli~nih,zgodovinsko spremenljivih, oblikah redna sestavina TV pro-gramov è dovolj dolgo, da smemo imeti “televizijsko kon-sumpcijo” glasbe za uveljavljeno zvrst dru`benih rab glasbe.Ta na~in rabe gledalke ne spremeni avtomati~no v obisko-valko koncerta ali nakupovalko plo{~, zelo verjetno pa je pre-malo re~i, da TV “vpliva” na njen “glasbeni okus”. Predvsemgledanje glasbe na TV oblikuje gledalsko zaznavanje in

jezikoslovci priporo~ajopodoma~eno pisavo {ova,pa je za pi{~ev ob~uteknapisati VJ {ov nedosledno,vidèj {ov pa mon-struozno). Termin godbapoudarja aktivnost igranjaglasbe za publiko kot tistorazse`nost vseh obliksodobne urbane glasbe, panaj bo v ìvo ali medijskoposredovana, zaradi katereso vse te oblike glasbenezvedljive na poustvarjan-je, se pravi, posami~noaktualiziranje potencialneneiz~rpnosti, skrite vpoprej obstoje~em notnemzapisu. Neko~ sem predla-gal termin mnoì~na godba(gl.: Mnoì~na godba, GM{t. 1–8). VJ (izg.: vi dèj) jev izvirniku nastal poanalogiji za tistega, ki se jena radiu specializiral zavrtenje plo{~ in klepet sposlu{alci, in so mu reklidisc-jockey, DJ.

Joè Vogrinc


foto

Bor

ut K

ranj

c

razumevanje tega, kaj glasba je, ~emu vse lahko sluì, kakovse jo lahko uìvamo. Tule se v zgodovino televizijskih rabpopularne godbe ali glasbe nasploh nisem spu{~al, medtemko problem zajetja popularne godbe v specifi~no televizijskokomunikacijsko razmerje le na~enjam.

ê bi o VJ showih vpra{ali njihove voditelje, VJe, bipokukali v tisto, ~emur prevladujo~a smer v medijskih {tudijihpravi “proces enkodiranja televizijskega teksta”, ~e pa bivpra{ali publiko, bi vpra{anje merilo na pahlja~o “dekodiranihpomenov”6. Vpra{ati kar samega sebe pa je v tej raziskovalnitradiciji diskreditirano kot teoretska oholost ali lenoba, ki jizado{~a lastna sposobnost vìvetja in sklepanja, in se ji ne zdipotrebno preveriti svoje domneve pri dejanskih porabnikihmedijskih storitev. Sam nasprotno menim, da tolik{no nezau-panje do raziskovalca kot svojega lastnega “na(t)ivnega gledal-ca” ni upravi~eno. Izhaja iz empiricisti~ne perspektive teorijerecepcije, za katero je dejanje gledanja TV zgolj prenos teksta,katerega pomen je bil enkodiran pred prenosom, od produ-centa /TV/ h konsumentom /publiki/, ki jih nato razli~nodekodirajo7. Komunikacijsko dejanje in z njim specifi~ni – vtem primeru televizijski – na~in komunikacije sta reduciranana prazni gib dostave sporo~ila s to~ke pred komunikacijo nato~ko po njej. Sporo~ilo za~ne “pomeniti” v tej perspektivi {ele

2 S. Frith, A. Goodwin in L.Grossberg, Sound andVision. A Music VideoReader, Routledge, London,1993.

3 Kot gledalci aliposlu{alke se v vsakdanjirabi ~isto dobro znajdemoz videom (edn.) ali z videi(mno`.), ne da bi popkomad ali njegovo zdaj {estandardizirano televizijskoformo zamenjevali stehnologijo nasploh. Ven-dar pa navada, da navpra{anje, ali si è videlvideo Nicka Cava in PJHarvey, lahko odgovori{,da si ga è sli{al, opozarjana drugo, bolj zahrbtnodvoumnost: ali je mi{ljenavizualna plast lo~eno, panajsi kot nosilec re-prezentacije glasbe, ali paje re~ razumljena integral-no, v vseh ozna~evalnihregistrih? Ker se è zato,ker me pojav tu zanima

Ray in Jonas; VJ show ali usoda popularne godbe na TV


foto

Bor

ut K

ranj

c

spet potopljeno v Lebenswelt pisane mnoìce vsakdanjihgledalskih izku{enj in iz njih izhajajo~ih “komunikativnih kom-petenc”.

Iz te perspektive ni videti konstitutivnosti televizijskegakomunikacijskega razmerja kot dispozitiva, v katerega jegledalec kot prejemnik vedno è vklju~en na na~in, ki jezna~ilen le za televizijo in ki hkrati dolo~a in omejuje u~inkeaktualizacije sporo~ila vnaprej, obvezno, ne glede na to,katere diskurze bosta katera koli gledalec ali gledalka mobi-lizirala za “branje” katerega koli posami~nega TV sporo~ila.

Ponazorimo to s primerjavo gledanja istega “TV teksta”najprej kot oddaje v televizijskem programu, potem pa pos-netega na video rekorder /VR/. Vsaka oddaja, pa celo vsakareklama ali napoved sporeda, postanejo “ko{~ek” TV programa{ele tedaj, ko so – praviloma ob vnaprej napovedanem ~asu –predvajane in si jih ogledamo. TV ne more zanesljivo vedeti,da bo njen gledalec ob uri zmenka zares tam, zato se naslavljana – njej neposredno nedostopnega in po definiciji neznanega– gledalca z vrsto diskurzivnih taktik, katerih strate{ki zastavekje obdràti ga na kanalu, ki je pravkar vklju~en. Te taktike selahko razlikujejo po tipih programske ponudbe, a jim je skup-no, da v klju~nih trenutkih ob za~etku in koncu vsake oddajeali takrat, ko je v oddaji treba preiti od ene to~ke k drugi,producirajo videz hkratne sonavzo~nosti zastopnikov TV ingledalca v imaginarnem skupnem prostoru in ~asu. Te taktiketako praviloma vklju~ujejo neposredni nagovor publike,gledanje v kamero, smehljanje, pozdrave, pojasnila opravkar{njem dogajanju na ekranu, pozive, naj “ostanemo {enaprej z njimi” ipd.

Seveda je oddajo, posneto na VR, mogo~e gledati, “kakorda” jo gledamo ob napovedani uri na kanalu, kjer jo predvaja-jo (tipi~en zgled: neposrednega prenosa tekme ne more{ gle-dati zaradi slu`be, zato jo posname{ in si jo ogleda{, ne da bihotel vnaprej vedeti za rezultat). Vendar pa tako gledanje, kjerVR uporabljamo le kot napravo za individualno prilagoditevterminov predvajanja oddaj, ni na~in komuniciranja, specifi~enza video. Zanj so speci~na komunikacijska dejanja, nezvedljivana gledanje TV: da zavrtimo sliko naprej ali nazaj in takospustimo reklame ali kratko malo dele, ki nas ne zanimajo,potem pa si odlomke, ki so nam posebej ljubi, zavrtimove~krat, zamrznemo sliko, si ogledamo to ali ono v po~asnemteku… Medtem ko je gledanje TV nepovratno, je posnetek navideo kaseti podoben besedilu v knjigi, ~asopisu, v pismu alina plakatu: k tekstu se lahko vra~amo, se osredoto~imo na endel in zanemarimo druge, tekst analiziramo itn.8

VJ show je televizijska forma – ne pa le na~in promocijeizdelkov glasbene industrije – po na~inu, kako vzpostavlja

kot televizija, brez omaho-vanja odlo~am za to zadnjorazli~ico, moram zavrniti vSloveniji prej uveljavljenivideo spot, saj pretiranopoudarja vizualni, celoekonomskopropagandnizorni kot. Brez posebneganavdu{enja sem tako izbralanglicizem, ki vsaj ne zava-ja.

4 Gl.: Simon Frith, “Youth /Music / Television”, v:Frith idr., Sound andVision.

5 Koncept televizijskegakomunikacijskega razmerjakot izhodi{~e za teorijotelevizije je razvit v: JoèVogrinc, Televizijskigledalec, Studia humanitatis– Apes, Ljubljana, 1995.Problem na~enjam tudi vtejle knjigi, v predavanju“Komaj znosna lahkosttelevizije”.

6 Epistemolo{ko izhaja tasmer {e vedno iz zgodnje-ga dela birminghamskegaCentre for ContemporaryCultural Studies. Gl. zlastinjihov zbornik: S. Hall, D.Hobson, A. Lowe, P. Willis(ur.), Culture, Media, Lan-guage, Routledge, London,1992 /1980/. Izhodi{~e nji-hove teorije televizijskekomunikacije je ~lanek Stu-arta Halla“Encoding/Decoding”,natisnjen v imenovanemzborniku (str. 128–138).Dostopen kriti~ni pretresbritanskih kulturnih {tudi-jev je: Jim McGuigan, Cul-tural Populism, Routledge,London, 1992. Reprezenta-tivni avtor, kar zadeva “tir-nico” razvoja te smeri odosredoto~enosti na analizozgradbe TV teksta prekraziskav recepcije do pre-mika zanimanja k na~inom,kako komunikacijsketehnologije transformirajodom in druìno, je David

Joè Vogrinc


“neposredni” stik z gledalcem. Zato se bom poslej osredoto~ilna analizo diskurzivnih prijemov, ki ga delajo za posebnoobliko TV programa.

CCOOKKEESS

Za~nimo s preprosto opredelitvijo, da je VJ show rednatelevizijska oddaja, katere voditelj, VJ, predvaja video klipeprimerkov popularne godbe. Izklju~ujem torej tako glasbeneoddaje starej{ega tipa, kjer so inscenirali nastop godbenikov(~etudi so peli in/ali igrali na playback), kot posnetke alineposredne prenose glasbenih prireditev, seveda pa tudi TVvarieteje ali magazine, kjer so nastopi glasbenikov ali videoklipi le posami~ne “to~ke” v me{ani vsebinski ponudbi. Neupo{tevam niti tiste oblike predvajanja videov pop godbe, kije na slovenski TV najstarej{a in na katero naletimo kot naredno sestavino ponudbe TV kanalov, specializiranih za pred-vajanje popularne godbe: posamezne klipe ali ve~ posnetkovzaporedoma brez napovedovalskih posegov, zgolj kot ma{ilomed oddajami ali kot cenej{i nadomestek za oddajo z voditel-jem.

Smiselno je, da se lotimo obdelave VJ showa kot TV for-mata v razviti formi. Oglejmo si torej njegove bistvenezna~ilnosti na zgledu, ki je opazno vplival tudi na VJ showe vSloveniji, oddajo Raya Cokesa MTV’s Most Wanted na evropskiMTV.9

V ospredju zanimanja bo, kaj po~ne v oddaji voditelj. Pravto namre~ razlo~uje oddaje med seboj kot televizijsko razli~ne,~etudi je repertoar video klipov, ki jih vrtijo, mo~no podoben.Kaj po~ne Ray Cokes takega, kar po~nejo bolj ali manj vsi VJi,katere pa so njegove karakteristi~ne in za teorijo TV bistveneodlike?

VJ – pa naj bo on ali ona – video klipe prezentira. Neodvrtijo se sami, pa~ pa jih nekdo re-prezentira (v vsejdvoumnosti tega izraza: zastopa in hkrati ponovno predstavlja)kot nekaj ve~, kar se doda k pravkar ali pa tik potem odi-granemu videu. O njih govori: kot o primerku iz opusa(god~evega, reìserjevega ali ~igavega drugega), to~ki v kari-eri, prilo`nosti za publiko, da se udeleì njihovega sporo~ilaali vsaj povabila k plesu. V tem govoru je lahko kdaj kak{envideo klip kratko malo priro~no izhodi{~e za klepet o ~emersi-bodi, ~e è ne samo pri~akovani trenutek oddiha med govor-jenjem. Voditelj nam torej nikoli ne postreè z godbo brezprilog, pa~ pa nas vedno obdari za name~ek vsaj {e z govor-jenjem o njej, okoli nje, mimo nje – in seveda s samim seboj

Morley: Television, Audi-ences and Cultural Studies,Routledge, London, 1992.Gl. tudi: Televizijskigledalec, 1. del – “Gledanjetelevizije v cultural stud-ies”.

7 Gl.: Hall,“Encoding/Decoding”;Vogrinc, Televizijskigledalec, str. 46-55.

8 Za zadnjih nekajodstavkov gl.: Vogrinc,prav tam, zlasti str.107–117.

9 Notranja zgradba in na~invodenja MTV’s Most Want-ed sta se spreminjala.Tukaj{nja obravnava senana{a na podobo oddajev sezoni 1993/4, preden sije Cokes omislil studijskopubliko in ìve nastope kotredno in karakteristi~novsebino oddaje. Prav takose ne ukvarjam z zdaj{njoCokesovo oddajo na MTV,X-Ray.



kot dobaviteljem vsega predstavljenega publiki. VJ se na~elnolahko loti ~esarkoli, kar po~nejo voditelji drugih tipov TVoddaj: lahko igra, poje, pripoveduje sme{nice, ple{e, telovadi,… Prav tako se v~asih kot izjema, {e pogosteje pa kot pravilo,v VJ showu pojavlja vrsta reporterskih zvrsti, poznanih izdrugih TV zvrsti: telefonski pogovori z gledalci, intervjuji zglasbeniki v studiu ali po telefonu, posneti razgovori, doku-mentarni odlomki s koncertov itn. Nastopi v ìvo so navadnoponujeni kot presene~enje ali/in vrhunec oddaje. Uporabljajo{e vrsto prijemov, zna~ilnih za redne oddaje s stalno, zvestopubliko, ve~ina med njimi pa je v slu`bi promocije oddajesame ali pa njenih sponzorjev: odgovarjanje na pisma, tek-movanje za majhne nagrade ipd. Tudi Ray Cokes je rednovabil publiko k sodelovanju v obliki po{iljanja zabavne po{teali sodelovanja v nagradnih ugankah, se pogovarjal z gledalka-mi in gledalci po telefonu, napovedoval vnaprej vsaki~ boljznane goste in njihove ìve nastope, se odlikoval kot komik inbriljiral z neiz~rpnostjo domislic, ki so scenarij oddaje delalesve`, nepredvidljiv, vedno presenetljiv. Tisto, zaradi ~esar paje bila MTV’s Most Wanted zares inovativna TV oddaja, je nje-gov stil komuniciranja.

Za~nimo z manj bistveno, a zna~ilno iznajdbo: Cokes ni~akal, da ga kdo kli~e, pa~ pa je sam poklical rednega gledal-ca ali gledalko (znana seveda iz pisem, ki jih privrèna publi-ka po{ilja voditelju oddaje). Klici gledalcev in pogovorivoditeljev s klicalci so standardna sestavina VJ showov. TV jihje podedovala z radia. So eden izmed redkih primerov obo-jestranske komunikacijske izmenjave v ìvo med TV in gledal-cem. O~itno gre za primer simbolne menjave, kjer jegledal~ev klic razumljen kot prisega ali vsaj znamenjezvestobe oddaji, medtem ko so, z druge strani, prilo`nost, date sli{ijo in da se sli{i{ na TV, da, denimo, po{lje{ prekvoditelja pozdrave prijateljem, in da se ti voditelj oddolì zvideo klipom po èlji, voditeljev – in s tem televizijin – proti-dar. Ker je telefonski pozgovor med (npr.) voditeljico ingledalcem medosebna oblika komunikacije, se zdi, kakor daje naslavljanje nedose`nega gledalstva kot sonavzo~ega vtovari{kem, skoraj sozarotni{kem tonu, naenkrat magi~nodoseglo, kar mora navadno potvarjati: spremenilo se je vintimno pogovarjanje. Za tak doseèk je treba pla~ati komu-nikacijsko ceno: VJ se lahko po telefonu pogovarja le z enim~lovekom hkrati. Vsi drugi gledalci so izklju~eni iz ~ude`nekoincidence te intime – le zavidajo ji lahko, njen obstoj papriznavajo tako, da ji prislu{kujejo. Druga~e kot pri radiu, kjerso klicalka, DJ in poslu{alci vsi drug drugemu nevidni, takoda sta za poslu{alsko uho klicalka in DJ v izmenljivihpoloàjih in tako oba v enakem poloàju nasproti poslu{alcu,

Joè Vogrinc


pa na TV voditeljico vsi vidimo, medtem ko klicalec ostajaskrit. Gledalci nujno opazijo, da VJ v telefonskem pogovorune komunicira z njimi, ampak z eno samo izjemo, zato izkusi-jo svojo izklju~enost iz te komunikacije. Komunikacije, ki jesicer – tega ne smemo niti za hip pozabiti! – obsedena skreiranjem iluzije, da neprestano intimno nagovarja slehernikapred ekranom. Kaj doleti povpre~nega voditelja? Navadnopride v njegovem komuniciranju do razcepa na vidno insli{no komponento. [epeta v slu{alko in pomeìkne vkamero. Klicalka navadno lahko vidi voditelja, kako sespogleduje s publiko, medtem ko govori z njo, zato zlahkapride v zadrego in tako tudi reagira. Sledi oscilacija voditel-jeve pozornosti in zavezni{tva med klicalko in publiko.

Kaj je pridobil Cokes s tem, da je sam, v ìvo, poklical –po definiciji redna – gledalko ali gledalca iz studia? Najprej to,da je s tem, ko sam izbira sogovornika, bolje pripravljen napogovor, saj mu je pismo prav zanesljivo ponudilo oprije-mali{~e za temo pogovora (npr. motiv na razglednici, risbo,podatek o sebi, ki ga je gledalec zapisal ipd.). Gledalce lahkoz gibi, mimiko, komentarjem napravi za sozarotnike v temklicu in ustvari suspenz: le kako bo poklicani reagiral? Nenazadnje pa je na bolj{em tudi izbrani sogovornik: po~util sebo – po pravici – izbranega, medtem ko tisti, ki se jim posre~ipriklicati studio od doma, zase lahko re~ejo kve~jemu, da sopri tem imeli sre~o.

Rayeva odlo~ilna, strate{ka komunikacijska inovacija pa jevpeljava novih sogovornikov v komunikacijsko igro, ki spre-meni ustaljena pravila komunikacije med TV voditeljem ingledalcem. Ti novi sogovorniki imajo status “gledali{kih” oseb:šAndy Cam, Rob the Cameraman, Naughty Nympho Nina inob~asno {e drugi iz studijske ekipe ali v studiu navzo~i nas-ploh, kot skupina. Da bi lahko ustrezno ovrednotili tadoseèk, se malce pomudimo pri znanem imaginarnem stiku“iz o~i v o~i” med voditeljem in gledalcem.

Stara konvencija, da s pogledom v kamero in naslovitvijogledalcev v drugi osebi voditelj ustvari imaginarni kontinuiranprostor sonavzo~nosti med njim in slehernim gledalcem, kjerse le-ta po~uti kot voditeljev gost, ~eprav je fizi~no doma, nakav~u nasproti televizorju, je mogo~ le zato, ker gledalec(zavoljo na~ina, kako je naslovljen) utaji fizi~no diskontinuitetomed studiom in okoljem, kjer gleda TV. Tajitev je posledicaprivajenosti temu, da nas nagovarjajo v na videz intimnem raz-govornem poloàju, kjer je vse, kar je na ekranu videti insli{ati, predstavljeno, kakor da je bilo z intimno naslovitvijoizro~eno slehernemu gledalcu v gledanje. Produkcijski reìm,ki proizvaja sonavzo~nost TV in gledalca, s tem postopkomaktivno prikriva, da je taka imaginarna sonavzo~nost



diskurzivno proizvedena in ideolo{ko skonstruirana s pomo~jotelevizijske tehnologije.

Osebe, navzo~e v studiu MTV’s Most Wanted, so navzo~ele prek svojih glasov. Gibanje kamere, Rayeve opazke, geste,nagovori, pogledi, klicanje teh oseb po imenu so postopki, kite osebe dobesedno prikli~ejo v bivanje in nas napeljejo, daglasovom pripi{emo imena in fizi~no mesto, kjer se virtualnonahajajo v fizi~nem prostoru studia, v fizi~ni kontinuiteti torejs krajem, od koder nas VJ nagovarja. Ko Ray pogleda na-ravnost v kamero, je njegov naslovljenec “za kamero” šAndyCam (kar je seveda homonim za ro~no kamero – na~in giban-ja kamere v takih trenutkih “potrdi” homonimijo), takimvoditeljevim naslovitvam vedno odgovori glas, ki ga gledalecidentificira z ’Andyjem, ~eprav ga nikoli ne vidi in ga tudi nemore videti; Rob je oseba, ki jo Cokes prikli~e, ko pogleda (ssvoje pozicije) desno navzgor, na te naslovitve pa odgovoridrugi (mar res?) glas, ki ga sli{imo (tako se vsaj zdi) bolj oddale~ in je za nas (ker jo VJ tako pokli~e) Rob, drugi kamer-man itn. Za redne gledalce imajo ti karakterji tudi zareszna~aje, poznajo lahko drobce njihovih domnevnih navad aliìvljenjskih zgodb, morda bodo kdaj katero za hip – tudi tu segradi suspenz – celo uzrli…

Gledal~evo doìvljanje prostora oddaje je radikalno spre-menjeno. Ustvarjena je bila zunanjost polja /hors champ/10, kije nedostopna gledal~evemu videnju, ki pa za gledalca ned-vomno obstaja. Gledalec v njej spri~o voditeljevega komunici-ranja z glasovi in gibi kamere, ki se odzivajo nanj, prepoznavaosebe, ki jim lahko pripi{e imena, glasove, poloàj v prostoru,gibe, celo karakter. Zaradi konstantnosti in konsistentnosti tekomunikacijske prakse so za publiko to dejansko obstoje~iljudje, “ekipa oddaje”.

ê pa prostor, od koder Ray Cokes naslavlja gledalce, vsakdomed gledalci izkusi kot kontinuiranega s prostorom za kame-rami, ki ga naseljujejo ljudje, ki proizvajajo gledal~evo vidnopolje, potem kraja, od koder VJ govori, s pozicije gledalca nimogo~e izkusiti kot kraja, ki bi imaginarno kontinuirano prehajalv prostor, od koder gledalec gleda TV. Izoblikovala se je nevid-na opna, ki lo~uje kraj produkcije oddaje od kraja gledal~evegagledanja. Komunikacijska funkcija nevidne opne je osvoboditevkanalov komuniciranja od njihovih rigidnih mest v hierarhiji, kjergospoduje reìm imaginarnega skupnega prostora med TV ingledalcem. Priznanje diskontinuitete med gledal~evim in voditel-jevim prostorom spro{~a komunikacijsko igro med njima, hkratipa s tem, ko potegne vanjo virtualno {e “ekipo oddaje” (ne poz-abimo, to so vloge), prestavi v televizijski diskurz eti~no zahte-vo, ki sodi v tradicijo javnega nastopanja rock godcev: da moradelo “tehni~ne ekipe” (npr. tiste, ki pripravi ozvo~enje za kon-

10 Gl.: Pascal Bonitzer,Slepo polje (Studiahumanitatis, Ljubljana,1985) za pojem zunanjostipolja; Michel Chion, zlastiprispevki v: Z. Vrdlovec(ur.), Lekcija teme (DZS,Ljubljana, 1987) za koncep-tualizacijo razmerja medzvokom in glasom zunajpolja ter (pri Chionu) film-sko podobo; Marc Vernet,“Figure odsotnosti”, Ekran3, 4/ 1990, str. 24–31 idr.glede pogledov (filmskih)oseb za kamero in vkamero.

Joè Vogrinc


cert) ostati vidno publiki, pa ~eprav le kot davekegalitaristi~nemu izro~ilu.

@@..

VJ showi v Sloveniji so eden izmed rezultatov razvojakomercialne TV. Razpasli so se prav v sezoni 1993/4, med kul-minacijo MTV’s Most Wanted (tudi zaradi tega sovpadanja soslovenski VJi na{li v Cokesu vpliven model). Slovenija je èdolgo izpostavljena tako tujim TV programom kot TV ponud-bi, ki jo sestavljajo uvoèni segmenti sporeda, podoma~eni spomo~jo uredni{kih, novinarskih ali voditeljskih prijemov inpodnapisov (“lastna produkcija” poro~il je tako sestavljenaprete`no iz tujega filmskega materiala, “doma~e” glasbeneoddaje iz tujih video klipov itn.). Kar je v takih oddajah last-no, je torej zorni kot, optika, iz katere so izbrani in sopostav-ljeni prav ti, ne pa kateri drugi segmenti drugod in v druga~nenamene sproduciranih oddaj – segmenti, ki so torej najprejdenaturirani, okle{~eni v surovino za predelavo v novem tele-vizijskem produkcijskem procesu. VJ show je tako privla~nazvrst TV za programske ponudnike, ker je poceni (prakti~noedina investicija je VJ) in ker pooseblja dinami~no, mladostnoTV, ki naj pritegne mlade (in zato perspektivne) gledalke ingledalce.

VJ show se kot televizijska forma v Sloveniji ni mogelnavezati na kak{no tradicijo, saj o ravnanju TV Slovenija(oziroma prej TV Ljubljana) s popularno godbo ni mogo~eresno govoriti kot o kontinuirani zgodovini ali politiki, pa~ paprej o sporadi~nih poskusih vpeljave ponudbe “za mlade”, kiso vedno naleteli na blokado è “v hi{i”. Zgodovina popgodbe v Sloveniji je vezana na radio in z radia so prihajalitudi poskusi, da bi vpeljali pop godbo na TV.

Video{pon, reprezentativni VJ show televizije v Sloveniji, jetudi po tej plati treba {teti za oddajo voditelja, Jonasa @. (=@nidar{i~a). Kot radijec (tehnik, {piker, sestavljalec glasbenihoprem, DJ in gotovo {e kaj) se je formiral na Radiu [tudent –dolgo ~asa edini slovenski in zanesljivo eni izmed redkihustanov v svetu, kjer se je mogo~e formirati kot “celovitamedijska osebnost” (se pravi, deklica za vse, pa hkrati samsvoj gospod). K temu je treba raj{i dodati, kakor pod to pod-staviti, igralsko izobrazbo na AGRFT. Vendar pa poprej{njabiografija ne pojasnjuje na~ina, kako Video{pon funkcionirakot televizija. Kje drugje bi kaj o namenih televizije s kak{nooddajo razbrali iz termina, v katerega je postavljena. PriVideo{ponu to ni mogo~e, ker ga je TVS prestavljala po svojihsporedih kot ma~ka mlade. Oddaja se je legitimirala kot



zakonita naslednica prej{njih rock heroizmov na slovenski TVprav po tem, da jo TVS razume prej kot trn v peti kakor pakot paradnega konja. Zdaj{nji ustaljeni termin in format –torek med 19.15 in 20.05 na TVS 2 – izklju~ujeta mo`nost, dabi oddajo redno gledali gledalci TV Dnevnika, in tako fiksiratapotencialno publiko na mlade in neresne. Taka zavestna ome-jitev potencialne publike je nenavadna programska poteza, ~eupo{tevamo, da je oddaja kmalu po za~etku pritegnilanepri~akovano heterogeno publiko, sestavljeno tako iz najst-nikov in najstnic, kakor iz njihovih star{ev. Tvegati je mogo~ehipotezo, da je bila za vodstvo TV mote~a pedago{kauspe{nost oddaje – to, da si je “prisvojila” resno funkcijo spo~etjem, ki ga je sama TVS vseskozi na~rtovala, dojemala inposku{ala obdràti pod svojo diskurzivno kontrolo tako, da jeVideo{pon konstruirala kot zabavo.

Dovolj o~itno je, da Jonas @. uporablja nekaterecokesovske prijeme, zlasti pogovarjanje z nevidnim snemalcemali reìserjem, in s tem tudi on razbija iluzijo kontinuiranegaprostora, ki bi vseboval voditelja in gledalce. Tega zgledovanjane skriva, pa~ pa ga teatrali~no na vsa usta razkazuje. Po enistrani se – legitimno, saj mu to narekujeta biografija in glas-beni okus – s tem vpisuje v rockovsko tradicijo pritegovanjaprodukcijske ekipe v show. Po drugi strani pa gre za konsis-tentno sestavino stila vodenja oddaje, ki z ironi~no, alinatan~neje, metagovorno distanco gledalcu kaè, da po~ne,kar drugi na TV sicer po~nejo, pa tega ne poudarjajo, pa~ paposku{ajo publiki podtakniti potihem: propagira blagovnoznamko, deli nauke ali nasvete, preklinja… Zlasti pa dajevideti, da igra vse te vloge, v katere se postavlja (in katerihvsaka izni~i izklju~ujo~o veljavnost ali v~asih celo samo verjet-nost prej{nje).

Skratka, Jonas @. je popolnoma druga~en voditelj od RayaCokesa. Vsaka podobnost je le povr{inska. Cokes je komik, kiima na voljo tako reko~ kinematografsko kompleksno ekipo,medtem ko je Video{pon monodrama. Jonasova scena je prejarte povera kot kaj modnega. Gostov navadno ni, on pa imadolge monologe ali telefonske razgovore z ljudmi, ki kli~ejo vstudio. Gledalcem kaè pisma privrèncev, jih prebira inkomentira, klicalcem svetuje ali jih tolaì, jih spodbuja alio{teva. Govori ljubljan{~ino z besednim zakladom, ki ni vskladu s pieteto TVS in brezbo`no miksa vloge, v katerih sepostavlja. êtudi govori, igra in se obla~i kot upornik brezrazloga, ki ga je njegova podoba sicer è krepko utrudila, pase ji vendar no~e odpovedati v prid katere zrelej{e, pa njegovironi~ni stil, bran skupaj s tem, da je pravzaprav videti prestarza zaresnega mladeni~a, dovolj jasno zagotavlja publiki, daigra nekoga, ki pozira kot mladeni~.

Joè Vogrinc


Drà najstni{kega izzivanja konvencij odraslega svetakameleonsko preide v vlogo zaupnika mladeì, naivnonespretne v ljubezenskih zadevah, ali pa tudi star{ev, ki potre-bujejo posrednika, da najdejo skupni jezik za razre{evanjegeneracijskih sporov z otroki. Preide torej v vloge odraslih, kisegajo od vloge svetovalca na podlagi lastnih ìvljenjskihizku{enj (se pravi, nekoga, ki mu verjamete, da ni pozabillastnih najstni{kih zadreg) do vloge navadnega fanta z vsak-danjimi {ibkostmi, kakr{ne so ma~izem, alkoholizem, nagnjen-je k preklinjanju… Konstruiral je podobo nekoga, ki znenehnim preskakovanjem premo{~a prepad med generacija-ma, kar mu omogo~a, da lahko javno govori o izku{njah inproblemih, o katerih mladi druga~e ne morejo javno govoriti,ker se jim zatakne beseda v grlu pred zahtevami, ki jih bontonTVS postavlja pred govorce na TV: dràti se morajo zborneizreke in nikoli ne morejo priti na TV v svoji individualninavadnosti in vsakdanjosti, pa~ pa so pred ekran pripu{~eniizklju~no tedaj, ko nekoga ali nekaj reprezentirajo – ~e è neznanosti, politike ali stroke, pa vsaj neko izjemno spretnost,zanimivost, posebnost, eksemplari~nost. Jonas jim torejrazveè jezik z lastnim zgledom: ko pokli~ejo, jim ni trebapredstavljati nikogar drugega in ni se jim treba truditi, da bisvoje misli formulirali in artikulirali po stilisti~nih in foneti~nihmerilih televizijskih lektorjev. Star{evski generaciji razveèjezik, ker ji posrednega stika z otroki ne ponuja s piedestalaavtoritete, pred katero bi se morali po~utiti krive zaradi svoje-ga brez dvoma nekoliko po{vedranega star{evstva, pa~ pa se jiponuja kot nekdo, ki moralno in vednostno ni prav ni~vzvi{en nad njimi. Kot forum artikulacije mladostni{kih,star{evskih ali njihovih medsebojnih zadreg deluje tem la`je,ker onemogo~a, da bi ga kdajkoli jemali prav zares, zato jetistim, ki se mu javno izpovejo, tem la`je, saj “neresnost”ob~utijo kot obljubo, da njihovo tveganje ne bo imelo zaposledico kazni.

Video{pon je politi~na oddaja, ker {iri meje tega, kaj jemogo~e javno re~i, kako je to dovoljeno povedati, in ker dajeprostor javni ubeseditvi zadreg, ki jih ljudje sami marsikdajzasebno ne znajo ali ne zmorejo ubesediti.

KKAAJJ DDEELLAATTAA??

Kdor je prepri~an, da je VJ show glasbena oddaja, ga morazbegati lahko ugotovljivo dejstvo, veljavno tako za Rayevo kotza Jonasovo oddajo: govorjenje v oddaji zavzame bistveno ve~~asa kot godba – nekako dve tretjini do tri ~etrtine. Je torej le



podzvrst TV zvrsti, ki jo poznamo pod imenom talk show?Preden odgovorimo, se vpra{ajmo: kaj je tisto, kar niz videoklipov preobrazi v VJ show?

Seveda: VJ. ê gledate na kakem TV kanalu zapovrstjevideo klipov brez dodatka povezovalca, jih ne morete lo~iti odzbirke posnetkov na video rekorderju, pobranih ob razli~nih~asih z razli~nih kanalov na razli~nih televizorjih. Televizijskooddajo iz takega niza naredi dodatek voditelja. Dovolj za pre-obrazbo je, ~e od ~asa do ~asa napove kak{en komad, pa segledano transformira iz primerka komunikacije, namenjenegakomurkoli v kakr{nihkoli okoli{~inah, v odlomek televizijskegasporeda, ki ga dolo~eni TV kanal v osebi voditelja oddajenaslavlja prav na gledalca, ki ima pravkar vklju~en ta kanal.

S tako preobrazbo televizija podredi kulturne forme, pa najizvirajo od koderkoli, lastnim komunikacijskim rabam. Tovrst-na prisila ne izvira iz nasebnih lastnosti televizijske tehnologi-je, pa~ pa je za~asni rezultat zgodovinskega razvoja televizijekot mnoì~nega medija, ki prete`no sluì porabi diskurzov,ideologij in ugodij kot blaga. Gre torej za “notranjo” prisilo TVprograma kot “okolja” na “vsebine” (npr. glasbo, film, razgo-varjanje itn.), ki se znajdejo v programu, da se podredijo uvel-javljenemu televizijskemu komunikacijskemu razmerju dogledalca in neposrednemu nagovoru publike kot privilegirane-mu na~inu vzdrèvanja razmerja.

Prevladujo~i dele` govorjenja v “glasbeni” zvrsti programa,VJ showu, je tako le kvantificirani izraz prednosti govora vtelevizijski in è pred tem radijski komunikaciji. Komercialniradio je v ZDA è okrog 1930 izna{el nagradne igre, kvize indruge oblike preobrazbe naklju~nih poslu{alcev v redne pre-jemnike obrokov diferenciranih zvrsti programske ponudbe.Ne klici v studio, ne nagradne igre niso karakteristi~ni samoza televizijo. So le primeren na~in, kako dostop do konsump-cijskih zmo`nosti gledalcev v paketih ponujati ogla{evalcem.11

To velja toliko bolj za VJ show kot zvrst, kjer se vsebina pro-grama (video klipi s skrbno navedeno blagovno znamko) vsajdelno (zvo~no) ujema s tipom blaga, katerega propagira. Takokot napovedovanje pesmi in godcev tudi vpeljava odgovarjanjana pisma gledalcev in gledalk redistribuira relativno pomemb-nost govora nasproti godbi v oddaji; tako kot je video postalpretveza za govorjenje o njem, je pismo, poslano voditeljici alivoditelju, pretveza za zabavanje gledalcev z vsebino alipodobo pisma.

Morda se zdi, da so klici v studio preprosta pospe{itevpovratne komunikacije privrèncev oddaje z VJem v primerjavis po{iljanjem pisem. Pa so veliko ve~. Najprej sluìjo zadokaz, da gre za ìvo oddajo, ki dejansko seè do tistih, ki jihVJ naslavlja kot goste, tu in zdaj navzo~e v oddaji. Drugi~ pa

11 Gl.: Vogrinc, prav tam,zlasti op. 8, str. 93–4.

Joè Vogrinc


streèjo te`nji, ki jo ima sleherno govorjenje, da menjuje, {iri,variira snov, na katero se nana{a. Kjer je ta te`nja dodobrarazvita, za pogovarjanje med voditeljem in klicalko ni posebnepotrebe, da bi se nana{alo na dolo~eni video klip – Ray aliJonas pravzaprav redkokdaj zavrtita kak{en komad kot izpol-nitev klical~eve èlje. Tisti VJ showi, kjer je moment izpolnje-vanja èlja mo~neje poudarjen, imajo, nasprotno, trivialni kon-verzacijski problem: kjer je klic le sredstvo za dosego pre-prostega cilja, videti ta in ta video klip, s ~imer se potrdi{ kotprivrènec oddaje in izvajalca, kratko malo ni razloga, da {ekaj re~e{, ~e so si zabeleìli tvojo èljo in ~e si se è sli{al,kako si pravkar spregovoril po TV. Vse dodatno govorjenje je~utiti kot preseèk, eksces.

ê je VJ show bazi~no torej govorna oddaja, ~emunavsezadnje sploh potrebuje video klipe? Za~asno se zatecimopo pomo~ h g. Hitchcocku in recimo, da so video klipi v VJshowu MacGuffin. V njegovih filmih je MacGuffin neki pred-met, ki ga i{~ejo akterji v filmski zgodbi in se dajejo medseboj, kdo si ga bo pridobil. Kaj ta predmet je, ni pomembno;{teje le njegova funkcija v pripovedi – da je gonilo naprezanjajunakov.12

V VJ showu ni bistveno, katere video klipe VJ odvrti in kaj,~e sploh kaj, re~e o njih. Bistveno pa je, da jih predvaja. Nisonamre~ samo trenutki oddiha med klepetanjem. So nekaj ve~– oddaji ponujajo razlog za njen obstoj. Poganjajo jo, da sesu~e okoli njih kot okoli ètonov v simbolni menjavi med TVin publiko. Kot edinstveni primer obljube zadovoljitve skoznakup blaga, ki je è sama zadovoljitev z blagom, katereganakup propagira, je video klip v televizijski kulturi (kot èradijska pesem po èlji pred njim) utele{enje izpolnjene èlje.Pesem, ki vam jo po èlji predvaja VJ, je za ~as trajanja videoklipa v va{i imaginarni posesti le toliko in le zato, da jepredana naprej, komu drugemu. Izbira video klipov v oddajinam pove, kaj je za zmuzljivo skupnost njenih gledalcev ingledalk skupna zaloga èlja, ki si jih izpolnjujejo. Dokler drì,je to njihova dru`bena vez. Zanje veljajo verzi:

“To enter in these bonds is to be free.”13

12 Gl.: Slavoj @ièk o filmuDopisnik iz tujine, vzborniku Hitchcock (ur. S.@ièk), DDU Univerzum,Ljubljana, 1984, str. 60–2.@ièk tu in drugodnatan~neje opredeljujeMacGuffin v razmerju dodrugih tipov objekta vHitchcockovih filmih. Anal-iza v tej smeri bi najbr`hitro pokazala mejohomologije, ki je tunakazana.

13 John Donne, “Elegie: Tohis Mistris Going to Bed”



��

Ilus

trac

ija:

Max

fiel

d P

aris

h

Tudi mesta mislijo, da so delo uma ali naklju~ja, vendar neta ne ono nista sama zadostna opora njihovim zidovom. Od mesta neuìva{ sedmerih ali sedemdeset in sedmerih ~udes, marve~ odgovor, ki ga dajena neko tvojevpra{anje.Ali pa vpra{anje, ki ti ga zastavi...

Italo Calvino: Nevidna mesta1

Arhitekti, na~rtovalci in socialni teoretiki è stoletja singu-larizirajo mesto. Iz ne~esa, kar je najve~krat neurejena, spon-tana ali celo neobvladljiva mnogoternost prizori{~, praks inljudi, so izoblikovali urejeno in zedinljivo celoto. Ali je torejvendarle mogo~e razviti alternativo singulariziranju mesta in:

razmi{ljati o sami pluralnosti realnega in si prizadevati, da bo ta na~in razmi{ljanja o pluralnem u~inkovit?2

V {tevilnih najnovej{ih razpravah o mestu, na primer v prvi{tevilki revije Zone3, ki se razgla{a za nosilko novega

1 Italo Calvino: Nevidnamesta, Mladinska knjiga,Ljubljana, 1990; prevodSre~ka Fi{erja.

2 The Practice of EverydayLife (Praksa vsakdanjegaìvljenja), University of Cal-ifornia Press, Berkeley,1988.

3 Urzone Press, New York,n.d.

253OO II KK OO SS

Edward Robbins

Razmi{ljanja o mnogoternem mestu

razmi{ljanja o mestu, ali v tisti o idealnem mestu, ki je bilaleta 1992 predstavljena v Times Literary Supplement, je singu-larizacija norma. Tudi v drugih novej{ih teoretskih razpravah omestni pokrajini avtorji ostajajo ujeti v singularno.

Za {tevilne avtorje v Zone velja, da je njihovo videnjeurbanosti preèto z nostalgi~nimi podobami kulturno ìvah-nega mestnega jedra. Za Herberta Muschampa je mestoizgubilo dozdevno kaoti~no, neformalno urejeno in energi~no realnost devetnajstega stoletja. Na njenem mestuso se pojavili skrbno na~rtovani, kultivirani in visokokvalitetni modeli novega, srednjemu razredu prilagojenegajedra. Tudi Mel Charney verjame, da so mesto uni~ilestrate{ke intervencije kapitala, ki je “javno substanco” mestanasilno transformiral v sprivatizirano kraljestvo, restrukturi-rano in rekonstituirano tako, da ustreza manj{ini namestove~ini. Kennethu Framptonu pa se zdi, da vrtoglava naglicain obseg te transformacije ne pu{~ata prav velikomanevrskega prostora marginaliziranim “kriti~nim arhitek-tom”. Njihova edina mo`na taktika je neke vrste gverilskaakcija zoper abstraktno plimo multinacionalnega razvoja.Sol Yurick se strinja, da obstaja ogromen pritisk, da bi semesto spremenilo. Kljub temu pa bo, tako trdi, pri{lo doupora proti novemu visoko tehnolo{kemu redu inu~inkom, ki bi jih le-ta lahko imel na depopulacijo mestne-ga jedra, kajti, kaj drugega pa je mesto kot njegovemnoìce, njegova energija in njegovo jedro.

Nekateri avtorji kritizirajo to nostalgijo za tradicionalnimmestom. Felix Guattari na primer izrecno zanikuje kakr{nokoli idejo o tem, da bi bilo v tradicionalnem mestu kaj inhe-rentno dobrega, vendar pa zavra~a tudi idejo “postmodernega”in “postindustrijskega” mesta. Trdi, da so tak{ne podobeodvisne od infrastruktur kapitala in da perpetuirajo njegovostrukturo. Njegovo mesto bi funkcioniralo predvsem kot vozelv produkciji subjektivnosti in bi terjalo ponoven premislek ojavnih dobrinah in njihovo ponovno definicijo. Podpiralo bitako javne slu`be kot tudi deteritorializirane, subjektivne,abstraktne izjavljalne prakse in pomene, ki bi jih proizvedlo.Mark Guillaume pa postavlja domnevo, da je posledicavsepreèmajo~e funkcionalnosti industrijskega mesta in izgubevsakr{ne metanarativnosti postmodernega sveta nara{~anjepovr{nosti, anonimnosti in nestabilnosti na{ih urbanih ìvljenj.Razpr{enost mesta na {tevilna, pomena oropana predmestja jenemogo~e prese~i z nostalgijo po nekak{nem starem mestnemjedru. Namesto tega zahteva “kakofoni~no mesto” pomenovne{tetih posameznikov, ki tvorijo to mesto.

Edward Robbins

254 OO II KK OO SS

V nasprotju z odzivi, ki si prizadevajo na neki na~in znovapriklicati vizijo tradicionalnega mesta ali pa ho~ejo ustvaritineko novo obliko stabilnega urbanizma, Peter Eisenman rajeposku{a mesto destabilizirati, ga odpreti in ga fragmentirati terna ta na~in ustvariti temelje za raziskovanje njegovega bivanjav tem na{em nenehno spreminjajo~em se svetu. Rem Koolhasugotavlja, da je to, kar mesto potrebuje, nekak{na arhitekturabrisanja, ki bi ponudila mo`nost namesto zaklju~ka.

Deset let kasneje so bili v Times Literary Supplementodgovori na vpra{anje Kak{no je va{e idealno mesto? v neka-terih pogledih sicer razli~ni od tistih v Zone, vendar pa hkratitudi zelo podobni. Z izjemo Anthonyja Vidlerja in JonathanaRabana vsi vpra{ani ponujajo svojo osebno vizijo ideala inve~krat kot ne celo poimensko navajajo svoje idealno mesto.Navedena mesta so klasi~en primer dolo~enega tipa: Benetke,New York, Pariz, Praga, Helsinki in {e mnogo drugih. Avtor-jem se ta mesta zdijo idealna zaradi svoje dozdevne intimnostiin mo`nosti aktivnega pe{a{kega ìvljenja, ker so nasploh pri-jetna za ìvljenje, polna energije in imajo prelepa mestnajedra.

Jonathan Raban pa trdi, da {irjenje mest onkraj znosnihmeja starej{ih mestnih jeder, ki je zna~ilno za devetdeseta,izni~uje vsakr{no mo`nost idealnega mesta. Namesto tega kotideal ponuja London iz sredine devetnajstega stoletja. AnthonyVidler sicer svetuje, da bi opustili poskuse idealiziranja mesta,saj gre pri idealizacijah za kontrolo, vizualno senzibilnost inopti~no distanco, vendar ga izdaja njegov izbor. Po njegovemzgolj metropole, kot so New York, London in Pariz, predstav-ljajo kraje, ki so polni vitalnosti in energije.

Odgovori v Zone in Times Literary Supplement temeljijo napodobnih predpostavkah. Prva predpostavka je, da obstajamesto, ki ga je mogo~e spoznati in opisati: mesto, ki ga jemogo~e abstrahirati in reificirati s pomo~jo imena ali lastnosti.Druga predpostavka je, da je mesto, pa najsi bo dobro alislabo, novo ali staro, mogo~e zreducirati na vizijo danega sub-jekta. In kon~no, da en del, na primer mestno jedro, dolo~enastavba ali zna~ilen detajl, zastopa dosti ve~jo in kompleksnej{oceloto. Celo tisti, ki do ponovnega urbanega razvoja zavzema-jo radikalno stali{~e, to po~nejo v imenu vizije, ki privilegiranjihov lastni, posami~ni pogled.

Nadalje obstaja tudi tendenca ignoriranja kompleksnosti incelo protislovnosti, ki so vgrajene v same temelje mestnegaìvljenja. Pouli~no ìvljenje, ki je tako zelo popularno med{tevilnimi intelektualci, ki ìvijo v starih, moderniziranih mest-nih jedrih, je ena realnost. Popolnoma druga realnost pa jerealnost geta, kjer pouli~no ìvljenje, kolikor ga lahko splohvidimo, pomeni pobeg iz bede in obupa propadajo~ih in


255OO II KK OO SS

opusto{enih notranjosti zgradb, v katerih so ljudje prisiljeniìveti. Morda se je od ~asa do ~asa koristno spomniti velikihsredi{~ tradicionalnih mest, pa ~etudi v romanti~nih barvah:{tevilnim med nami nudijo kar najbolj intenzivno in razburljivoìvljenje. Prav tako koristno pa je vedeti, da so bila taneizmerno bogata sredi{~a zgrajena na ple~ih kilometrov inkilometrov urbane bede: vsak Knightsbridge ali Manhattan imasvoj East London ali South Bronx.

Tistim, ki brezskrbno zadovoljni ìvijo v vzvi{eno elegant-nih bivali{~ih, se pogovori o ustvarjanju nestabilnosti ali oarhitekturi propada najbr` zdijo zelo razburljivi. Tistim pa, kinaseljujejo odvratne, propadajo~e ulice na{ih mest, se takeideje najbr` zdijo naivne ali pa celo zlobne. Pomembno je, dakakofoniji na{ih ozna~evalcev dovolimo, da zastopa na{ sub-jektiven odnos do mesta. ê pa to storimo, ne da bi razkrili,kako realnosti spola, razreda in rase proizvajajo tolik{ne raz-like in neenakosti med ozna~evalnimi dejanji, s tem poniàmotako akterje, ki te oznake proizvajajo, kot tudi realnost, izkatere te ozna~itve izvirajo. Trditve, da lahko edinole produk-cija subjektivnosti znotraj deteritorializiranega sveta proizvederesni~no osvobojevalne prakse, pomenijo romanti~no preferi-ranje nekak{nega abstraktnega mesta na ra~un vsakdanje real-nosti. Zanikujejo na primer mo`nost, da morajo biti mesta zatiste, ki nimajo mo~i, lokalna in teritorialno definirana, ~e najimajo sploh kaj kontrole nad svojo lastno subjektiviteto4.

Morda je res, kot trdijo Sennett, Saint in Rykwert v TimesLiterary Supplement, da je posledica vsakega transformativne-ga dejanja v mestu, vsakega {irjenja v mestno zaledje in vsakenove kulturne oblike, kot je na primer Disneyland, izgubajavne tolerance in interakcije, na{ega ob~utka za realni prostorter na{e sposobnosti razlikovanja med avtenti~nim innavideznim. Mo`no je tudi, da je avtorjevo ob~utenje spre-membe proizvod njegove lastne socialne in kulturne lokacije vmestu: Disneyland mogo~e ni ni~ bolj ali manj avtenti~en, ni~bolj ali manj odprt drugemu kot kavarne in galerijenewyor{kega Soha ali londonskega Portobello Roada. Avten-ti~nost in odprtost nista niti absolutni niti omejeni na kakdolo~en kraj: kot vse druge stvari se spreminjata skupaj sspremembami, ki jih poraja dru`ba.

Arhitekti in urbani kritiki, ki objavljajo v Zone in Times Lit-erary Supplement, v svojem singulariziranju mesta niso osaml-jeni. Nedavno tega je iz{lo delo avtorice M. Catherine BoyerMesto kolektivnega spomina5 (The City of Collective Memory),ki je vredno omembe zaradi ob~utenja kompleksnosti, nakateri so zgrajene na{e predstave o mestu, ki pa postane `rtevsingularizacije, ko Boyerjeva o sprejemanju teh predstav spre-

4 S tem pa nikakor ne mis-lim re~i, da so ljudje, kater-ih nazore sem na ta na~intipiziral, bodisi zlobni alipa se ne zavedajo realnos-ti, o katerih govorim.

5 MIT Press, 1995.

Edward Robbins

256 OO II KK OO SS

govori v ednini: tisto, kar enim predstavlja nered in zmedo, jeza druge morda temelj enotnosti. Arhitekti, kot na primer RemKoolhas v svojem delu S, M, L, XL6, govorijo o generi~nihmestih in to – ironi~no – prav v trenutku najve~jega dometaglobalnih determinacij, ko mesta nikdar niso bila bolj suigeneris: o Los Angelesu, Tokiju ali Singapurju sicer lahko gov-orimo kot o generi~nem kraju s konca dvajsetega stoletja, ven-dar edinstvenost vsakega od njih postavlja na la` tisto, karimajo skupnega. Bernard Tshumi7 s svojimi “mesti-dogodki” viskanju vznemirljive centralnosti odreka priznanje vzne-mirljivosti in ustvarjalnosti periferije. Pri tem pozablja, da cen-ter vedno potrebuje periferijo, periferija pa centra ne takozelo. Kultura na “periferiji” je lahko ravno tako ali pa {e boljenergi~na in ustvarjalna kot ona, ki jo proizvajajo tisti, kiimajo mo~, da definirajo centralnost; perifernost je bolj centro-va izguba, kot pa je centralnost periferijin dobi~ek.

V nasprotju s kritiki, ki privilegirajo tradicionalno mestnosredi{~e, pa obstajajo drugi, ki cenijo novo prevladujo~o strujoplaniranega razvoja predmestja oziroma tradicionalne soseske.V delih Andreasa Duanyja in Elisabeth Plater-Zybeck8, PetraCalthorpa9, pa tudi v zadnjem delu Christopherja Lascha10 karvrvi nostalgi~nih podob na{ih malih mest in sosesk. V njihseveda ni prostora za ksenofobijo, rasizem, zlobno obrekovan-je in zatiralsko omejevanje, ki so zna~ilnost majhnega inlokalnega.

Tisto, za ~emer o~itno vzdihujejo tako {tevilni na~rtovalciin kulturni kritiki, je vrnitev v en sam del na{e preteklosti, panaj si bo mitski ali nostalgi~en. Sinekdoha, subjektivni spominna neko posami~no izku{njo in èlja porajajo vizije, te papostanejo blaìlo za odvratne realnosti, ki jih o~itno ti avtorji –morda nevede – sprejemajo kot danosti na{e trenutnesituacije11. Tudi socialni teoretiki, ki so na splo{no sicer manjnagnjeni k predpisovanju, kak{no naj bi bilo mesto, se vseenonagibajo k singularizaciji le-tega.

Za nekatere od njih je mesto mogo~e najbolje razumeti kotprizori{~e produkcije znotraj kapitala12 ali kot prizori{~e pro-dukcije kapitala13. Mesto vidijo kot odsev strukture globalnegain lokalnega kapitala14. Nedavne spremembe, ki jih je prineslotisto, ~emur nekateri teoretiki pravijo “postfordovski” in “post-moderni” ekonomski in socialni odnosi, po mnenju nekaterihiz tega tabora zahtevajo ve~ji ob~utek za “drugega” – naprimer spol ali raso – pa ~etudi v kontekstu produkcije15.Drugi trdijo, da ta premik ni dovolj: teorije produkcije morajoprenehati privilegirati zgolj razredno in pa determinativnologiko kapitala ter svojo pozornost preusmeriti na kulturne insocialne atribute znotraj same produkcije. Le na ta na~in bo

6 Monacelli Press, v tisku.

7 Event-Cities (Mesta-dogodki), MIT Press, 1994.

8 Town and Town-MakingPrinciples (Mesta in na~ela,po katerih so zgrajena),Harvard Graduate Schoolof Design, Rizzoli, Cam-bridge, 1991.

9 The next AmericanMetropolis (Naslednjaameri{ka metropola),Princeton ArchitecturalPress, New York, 1993.

10 The Revolt of the Elitesand the Betrayal ofDemocracy (Upor elit inizdaja demokracije), W.W.Norton & Co., New York,1995, zlasti 6. poglavje.

11 Glej James Howard Kun-stler: The Geography ofNowhere (Geografijanikjer{njega), Simon andSchuster, New York, 1993,za populariziran izraz krizeurbanosti.

12 Glej Doreen Massey:The Spatial Divisions ofLabor: Social Structures andthe Geography of Produc-tion (Prostorske delitvedela: socialne strukture ingeografija produkcije),Macmillan, London, 1984.

13 Kot en primer glej DavidHarvey: The Urbanizationof Capital (Urbanizacijakapitala), Basil Blackwell,Oxford, 1985.

14 V zvezi z razpravo, kakokapital kot logika produk-cije v mestu vpliva tako nakulturne odnose kot tudina naselitvene vzorce, glejS. Zulkin: Loft Living, Cul-ture and Capital in UrbanChange (@ivljenje na pod-stre{ju, kultura in kapital vurbanih spremembah),


257OO II KK OO SS

mogo~e razumeti, kako na mesta u~inkujejo prakse, ki sodruga~ne od razrednih16.

Drugi socialni teoretiki trdijo, da je mogo~e specifi~nourbane prakse in forme najbolje razumeti kot “enotepotro{nje”17. Edinole teorija potro{nje omogo~a razumevanjeinteresov, ki tvorijo neko mesto. In edinole razumevanjeodnosov med tistimi, ki se ukvarjajo s posameznimi enotamipotro{nje, kot so stanovanja, {ole, bolni{nice ali ceste, namlahko pomaga locirati in razumeti konflikte v mestu18.

Spet drugi – feministke19, kulturni teoretiki20 in razli~nikomentatorji21 – gledajo na mesto kot na prizori{~e socialnegaboja, ki se odigrava v prostoru. Ti teoretiki gledajo na mestokot na prizori{~e konfliktov, v katerih gre tako za lokalne kotza globalne razmere. Mesto je hkrati struktura mo~i ter vsotakulturnih in socialnih bojev, ki jih ljudje bijejo, da bi to struk-turo osmislili in si v njej zagotovili svoje mesto: kontejner, polnteritorialnih zahtev. Za nekatere teoretike mesto ni ve~metropola, temve~ razpu{~ena in prostorsko na novo vzpostav-ljena realnost, ki jo je treba teoretsko obravnavati tako z vidikazgodovine kot tudi z vidika njene lastne prostorskosti.22

Te socialne teorije so sicer mo~ne in nudijo izdatenvpogled, vendar pa skoraj vse tipizirajo mesto kot neko oblikoodnosov, kot kontejner, kot strukturo kontrole in kot singu-laren kraj. Naj si bo prostor za ljudstvo ali za oblast23, prostormarginalnosti ali homogenosti24, centralen ali dekoncentriranprostor ali pa prostor, ki ga je izoblikovala bodisi produkcijaali pa potro{nja – vedno se nanj gleda predvsem kot na singu-laren prostor, socialno strukturo in kulturno formo. Celo tistipostmoderni teoretiki, ki zahtevajo priznanje razlike indruga~nosti, singularizirajo razliko s tem, da zanemarjajo dejst-vo, da sta razlika in druga~nost pomembni edinole, kadar stadel poenotene celote.

Mogo~e so kategorije, s pomo~jo katerih si posku{amozami{ljati in teoretsko pribliàti na{a mesta, tisto, kar tako{tevilne med nami zavaja v singularizacijo mesta. Konven-cionalne kategorije, ki jih uporabljamo za opisovanje na{ihmest, so prete`no abstraktne in pasivne. Identificirajo kvalitete,kot sta heterogenost, mo~; skupine, na primer razred; identite-to; ter prostorske in dru`bene oblike, kot sta center ali perifer-ija. Poleg tega so to v glavnem kategorije kontrole, bodisipodro~ne, kot so na~rti ali zemljevidi, ali pa strate{ke, kot sopojasnila ali politi~na navodila. Le redko, ~e sploh kdaj, je tojezik mnogoternih praks in aktivnosti, akterjev in dejavnikov,~e pa è je, je ponavadi izrazito lokalno obarvan, destrukturi-ran ter opisno pripoveden.

Splo{ne kategorije, s pomo~jo katerih mesto lahko kar-tografiramo, planiramo in razlagamo, seveda morajo obstajati,

Edward Robbins

258 OO II KK OO SS

John’s Hopkins UniversityPress, Baltimore, 1982.

15 Za najpomembnej{iprimer glej David Harvey:The Condition of Post-Modernity (Postmodernostanje), Basil Blackwell,Oxford, 1989.

16 Glej na primer NeilSmith: Uneven Develop-ment (Neenakomerenrazvoj), Basil Blackwell,Oxford, 1984.

17 Glej Manuel Castells:The Urban Question(Urbano vpra{anje),Edward Arnold, London,1983 in Peter Saunders:Social Theory and theUrban Question (Socialnateorija in urbanovpra{anje), Hutchinson,London, 1986.

18 Glej M. Castells: TheCity and the Grassroots(Mesto in ljudsko), Univer-sity of California Press,Berkeley 1983.

19 Glej Elizabeth Wilson:The Sphynx and the City(Sfinga in Mesto), Universi-ty of California Press,Berkeley, 1991, za o~arljivorazpravo o odnosu femi-nisti~ne teorije do mesta innjegove zamisli.

20 Glej Raymond Williams:The Country and the City(Podeèlje in mesto),Oxford University Press,New York, 1973.

21 Glej Mike Davis: TheCity of Quartz (Mesto izkremena), Verso, London,1990, za nepozabnorazpravo o Los Angelesu,kjer avtor – ~etudi indirekt-no – v svoji blade-runners-ki obravnavi mestauporablja veliko {tevilosocialnoteoretskihpristopov.

morajo pa obstajati tudi na~ini za razumevanje lokalne invsadanje prakse. Vpra{ati se moramo, v kolik{ni meri je namesto mogo~e gledati kot na poenoteno entiteto in v kolik{nimeri ga je mogo~e najbolje razumeti kot prostor mnogoternihin razli~nih pokrajin in akterjev. ê na teorijo gledamo kot natotalizirajo~ pregled ne~esa, potem:

~loveku pomaga postati son~no Oko, ki gleda navzdolkakorbog...in je samo gledi{~e, drugega ni~.25

Kadar teoretsko razmi{ljamo o mestu, pa ga ne smemorazumeti zgolj z vidika mo~i in privilegijev. Nanj moramo gle-dati tako s tal kot z neba, tako s pozicije nemo~i in rev{~inekot s pozicije mo~i in bogastva. ê nam to uspe, ne vidimove~ singularnega mesta, temve~ mnogoterno mesto: vsene{tevilne pokrajine in prostore, situacije, prizori{~a, predvsempa vse prakse, ki sestavljajo neko mesto.

Ali kot nam zna tako zgovorno povedati Michel Foucault:

Ne ìvimo v praznini, ki jo je mogo~e obarvati z razli~nimi odtenki svetlobe, ìvimov spletu odnosov, ki zarisujejo prizori{~a, ki jih ni mogo~e zreducirati drugo na drugo inse absolutno ne prekrivajo.26

êprav teh prizori{~ ni mogo~e zreducirati, pa jih pogostonajdemo ob istem ~asu na istem mestu. Nekatera si delimo,drugih ne. V kriti~nih trenutkih si izmislimo kako entiteto, kisi jo lahko predstavljamo kot celoto. Ta celota sicer resvzpostavi strukturno ogrodje, na katerega se vsi odzivamo,vendar niti ne osvetli niti ne definira vseh vidikov na{e kul-turne in socialne prakse. Razlog je v tem, da smo vsi del nekecelote, hkrati pa se nanjo ne navezujemo na isti na~in, nakaterega razvijamo primerjalne in ocenjevalne diskurze zarazumevanje tako celote kot njenih {tevilnih delov.

Mogo~e pa:

Vsakdo ve, kaj mislimo, ko govorimo o “sobi” v nekemstanovanju, o “vogalu” neke ulice, o “tr`nici”, o nakupovalnem ali kul-turnem “sredi{~u”, o “javnem prostoru” in tako naprej.27

Toda tisto, kar vsakdo pozna, morda ni ena in ista stvar.


259OO II KK OO SS

22 Glej Edward Soja: Post-modern Geographies; TheReassertion of space inCritical Social Theory (Post-moderne geografije; ponov-na uveljavitev prostora vkriti~ni socialni teoriji),Verso, London, 1989, zapomembno obravnavo tegastali{~a.

23 Glej Iris Young: Justiceand the Politics of Differ-ence (Pravi~nost in politikarazlike), Princeton Univer-sity Press, Princeton, 1990,{e zlasti 8. poglavje.

24 Glej E. Wilson, op. cit.

25 Michel de Certeau op.cit.: 92.

26 M. Foucault “O drugihprostorih” v Diacritics 16,Pomlad 1986:23.

27 Lefebvre: The Produc-tion of Space (Produkcijaprostora), Basil Blackwell,Oxford, 1991: 16.

Isti kraj je pogosto prizori{~e antinomi~nih diskurzov terkontradiktornih in konfliktnih praks. V mestu ni singularennoben kraj, nobena stvar in nobena struktura. Mesto je posvoji lastni naravi ter po naravi brez{tevilnih akterjev, ki ganaseljujejo, mnogoterno. Ni ga mogo~e definirati in razumeti vnjegovi realnosti celote niti ga ni mogo~e adekvatno opisati ssklicevanjem na njegove {tevilne fragmente in dele. Ni nititotalno niti parcialno, njegovi elementi pa niso niti popolnomaprepleteni niti popolnoma razvezani. Mesto je mnogoternostsvojih {tevilnih delov in celota svojih mnogoternih prizori{~ inpraks.

V predstavah o mestu kar vrvi manihejskih podob. V jedruene od podob so mestna sredi{~a, polna razburljivih inbogatih kulturnih kreacij ter socialnih interakcij. Pogled nametropolitanska sredi{~a z razko{nimi trgovinami, dobroobiskanimi muzeji in gledali{~i, modnimi ulicami inenergi~nimi prebivalci, ble{~e~imi novimi poslopji invsakr{nimi arhitekturnimi ~udesi razveseljuje {tevilne mednami. Neko drugo, popolnoma nasprotno stali{~e pa obsojataisto mestno sredi{~e kot prizori{~e in celo vzrok zloma dan-dana{nje dru`bene ureditve. Tisto, kar vznemirja druge, jepogled na razpadajo~o infrastrukturo, zapu{~ene zgradbe,narkomane, pouli~ni kriminal, brezdomce ter na urbanenemire, kot je bil tisti v Los Angelesu leta 1992. Ko si pred-stavljamo predmestje, je to za nekatere med nami prostormediokritete, kruhoborske homogenizacije in kulturne odtu-jenosti. K tem podobam spadajo {e prizori neskon~nih, pona-vljajo~ih se, skrajno dolgo~asnih razgledov, naklju~no raztre-senih po pokrajini. V nasprotju s tem gledanjem pa nekateri vpredmestju vidijo potencial za re{itev tistega najbolj{ega, karima ponuditi ameri{ki na~in ìvljenja. Predmestna skupnostre{uje in ohranja, kar je od velikih demokrati~nih tradicij“glavne ulice” malih mest najbolj{ega.

Vse te razli~ne predstave niso drugega kot rezultat koncep-tualne disonance in aporij nekega kompleksnega teoreti~negasveta. Predstavljajo tudi razli~ne prostore in kraje, med sebojtekmujo~e in celo spopadajo~e se socialne pozicije ter his-tori~ne lokacije, ki jih naseljujejo brez{tevilni akterji, ki sestav-ljajo mesto. So rezultat razli~nih odnosov do realnosti, ki jipravimo mesto, ter razli~nih izku{enj in razumevanj, ki jih tiodnosi proizvajajo.

Zato pa moramo razviti kategorije28, ki nas bodo informi-rale o mnogoternih izku{njah in bivali{~ih, ki tvorijo mesto,obenem pa ne bodo a priori zanikovale prisotnosti in u~inkaob~ih struktur, oblik in dru`benih logik. Kategorije, ki jihbomo uporabljali, se bodo morale izogibati privilegiranjukaterega koli dolo~enega prostora v mestu in katerega koli

28 Besedo “kategorija”uporabljam zato, ker vvsakodnevni in filozofskirabi pomeni na~ine, nakatere so organiziranirazredi fenomenov, inna~ine, na katere se razvi-jajo apriorne koncepcije, kijih uporabljamo za urejanjesenzornih in imaginarnihvtisov tega na{ega sveta.

Edward Robbins

260 OO II KK OO SS

na~ina videnja mesta, pa tudi privilegiranju odnosa do mesta,izku{nje z mestom ali razumevanja mesta katerega kolidolo~enega akterja. Z vsem tem v mislih si oglejmo enegaizmed skupkov kategorij za razmi{ljanje o mestu v njegovimnogoternosti.

Obstaja ne{teto na~inov kategoriziranja mesta in {tevilnihpraks ter oblik, ki ga sestavljajo. Glede na to, da sem samoeden od akterjev v mestu in da je moja domi{ljija precej ome-jena (spomnimo se samo Calvinovih mest), naj mi bo zaza~etek dovoljeno predlagati nekaj mo`nosti in povpra{ati, vkolik{ni meri bi le-te lahko prispevale k na{emu ob~utju mestakot mnogoternosti: naj mi bo tudi dovoljeno poudariti, da jeto zgolj predlog mo`nih diskurzivnih taktik za “poznavanje”mesta in ne dokon~na kodifikacija nekega dolo~enegapristopa: mesto mnogoternosti mora biti vedno odprto za novein druge mo`ne diskurzivne taktike. Med mnogoternostmimesta so:

abstraktno mesto / socialno mestotehni~no mesto / heterotopi~no mestomesto strategij / mesto taktikspacialno mesto / antispacialno mestomesto objektov / mesto subjektovznano mesto / neznano mestostrukturirano mesto / destrukturirano mestomesto reda / mesto spontanostimesto in{titucij / mesto neformalnegamesto vdaje / mesto odporamesto mo~nih / mesto nemo~nihmesto no~i / mesto dnevanameravano mesto / nenameravano mestomesto predvidljivosti / mesto presene~enjamesto prostorov / mesto neprostoramesto oblik / mesto brezobli~nostimesto prizori{~ / mesto prizorovtekstualno mesto / doìveto mestomesto komunikacij / mesto ti{in

To je samo del~ek mnogoternosti konfliktov, protislovij inodnosov, ki sestavljajo mesto. Vsakdo med nami bi lahkododal ne le kak{no novo nasprotje, temve~ tudi kak{en novna~in gledanja na gornja nasprotja, ali pa bi lahko ustvarilkak{en nov na~in razporeditve mnogoternosti, na primer v tro-jicah ali ~etvericah. Tako bi lahko imeli:

mesto nameravanih prostorov / neprostore / mesto nena-meravanih neprostorov / prostore


261OO II KK OO SS

mesto destrukturirane kontrole / mesto strukturirane spon-tanostimesto tekstualnih prizori{~ / mesto doìvetih prizorov

in poljubno {tevilo drugih kombinacij.

Nekatere se nam bodo najbr` zdele bolj, druge pa manjsmiselne, vendar pa vsaka izpostavlja mo`ne mnogoternosti, kijih gre upo{tevati pri razmi{ljanju o strukturah, oblikah, akterjih,delovanjih, praksah in prostorih nekega mesta. Vsaka odpostavk zaobjema drugo; vsaka ustvarja potrebo po svojemnasprotju ali po svojem drugem (drugih); in vsaka zanikujemo`nost, da bi del lahko bil celota. Rezultat tega je, da nobenakategorija ni privilegirana niti ni nobeden od vidikov kategorijstati~en. Ena od stvari, ki naj bi jih vseboval na{ diskurz omestu, je vnovi~no uokvirjanje, vnovi~no razme{~anje tervnovi~no kategoriziranje gornjih predlogov. To naj bi bil diskurz,ki odpira mo`nosti. Kak{ne bi lahko bile nekatere od njih?

Uporaba pojma abstraktni prostor/socialni prostor29 nampomaga razumeti, kako abstraktne ekonomske odlo~itve struk-turirajo na~rtovanje na{ih mest. Isto~asno pa nas opominja, dato abstraktno strukturirano mesto naseljujejo tudi socialniakterji, ki pogosto uporabljajo mesto in proizvajajo prakse, kijih ti na~rti morda niti ne zaobjemajo. Tako niti abstraktnastruktura niti socialna pripoved ne zaobjameta mnogoternostimesta. ê pa razumemo, da je abstraktna oblika neodvisna odsocialne prakse, pa se hkrati vendarle utele{a skoznjo, in da jesocialna praksa sicer omejena z abstraktno formo, pa vendarod nje neodvisna, nam to pomaga dojeti mnogoterne odnosein proizvajalne sposobnosti znotraj katerega koli mesta.

êtudi opisovanje strukture obi~ajno zanikuje vlogo akter-jev, pa upo{tevanje destrukturiranega mesta znotraj iste kate-gorije odpira strukturo svetu akterjev in akcij. Prepletanjestrukture in njenega nasprotja nas prisiljujeta, da skozi na{ekonceptualne in izkustvene prakse ugotavljamo, kdaj strukturoimamo, kdaj pa se skoznjo ne utele{amo. Struktura in njenonasprotje postaneta hkrati podlaga in koncept, in to zuresni~enjem enega in drugega, pa tudi z njunim formiranjemskozi strukturirajo~o konceptualno prakso. ê so mesta takodestrukturirana kot strukturirana, potem obstoj strukture hkratideterminira in je determiniran skozi prakse in delovanje. Napodoben na~in se prepletajo tudi objekti in subjekti, in sicertako, da prvi ustvarjajo podlago, drugi na njej izvajajo svojeprakse, oboji pa se v tem procesu definirajo.

Pri uporabi na{ih kategorij moramo vedeti, da prizori{~a nisosamo objekti ali lokacije. Oblikujejo in razkrivajo se namre~skozi prizore, kot jih vidijo razli~ni akterji z razli~nimi odnosi

29 Delo Henrija Lefebvrea:The Production of Space(Produkcija prostora), BasilBlackwell, Oxford, 1991, jevir za to kategorijo.

Edward Robbins

262 OO II KK OO SS

do prizori{~a. Vendar pa prizor ni neodvisen od prizori{~a. Istovelja tudi za prostor. Prostor materialno lahko obstaja kot sku-pek objektov. Da pa bi lahko obstajal kot socialni ali kulturniprostor, potrebuje akterje, ki bodo definirali tako njegov pomenin izgled kot tudi prakse, ki iz nikjer napravijo nek prostor.Napraviti prostor v tem smislu pomeni poznati in definiratiprakse, ki nam povedo, kaj ni prostor, se pravi, kaj je nepros-tor. Neprostor tvori pomemben del na{ih mestnih praks:opozarja na prizori{~a dvoumnosti, protislovnosti in anonimnos-ti. Poleg tega akterjem pove, kam spadajo in kam ne, kdajnekje so in kdaj ne. Biti nekje in biti nikjer tvorita pomembendel na{e izku{nje mesta: enako velja tudi za tekstualno mesto indoìveto mesto. Prepletata se in obstajata kot dela drug druge-ga. Drug drugega potrebujeta in zahtevata, in to zgolj prekakterjev, ki se vdajajo razli~nim na~inom razmi{ljanja inrazli~nim praksam, skozi katere se ta odnos uresni~uje.

Vsak del na{ega mesta je ob nekem ~asu oblikoval nekinamen. Za mnoge od nas je ta namen brez pomena. Vsakdan si ga na novo izmi{ljamo in ga spreminjamo. Vsak pros-tor in vsak kraj v na{em mestu je za vsakega od nas rezultatravnovesja med nameravanim in nenameravanim. Enako veljatudi za predvidljivo mesto in mesto presene~enja. Ravnovesjeje tisto, zaradi ~esar je mesto za vsakogar od nas vabljiva alipa strah vzbujajo~a realnost. Na{e delovanje in na{e praksepa so tisto, kar proizvaja ravnovesje ali pa njegovo odsot-nost.

Vsi ~utimo, da nam mesta, v katerih ìvimo, ukazujejo innas definirajo. Hkrati pa na razli~ne na~ine definiramo prakse,ki so za nas spontane; prakse, ki niso niti del na{ega obi~ajne-ga reda niti jih ne zahteva kak vi{ji red. Vdajamo se redu inse mu hkrati upiramo – vsakdo od nas na druga~en na~in in vdruga~ni meri. Enako velja za tisto, kar vemo, in tisto, ~esarne vemo. @ivimo v svetu nenehne komunikacije, pa je v na{ihmestih vseeno veliko ti{in. Ti{in o spodnjih slojih, onemo~nih, o marginalnih. Nemo~ni seveda {e kako govorijo indelujejo v okviru svojih vsakodnevnih taktik, vendar pa nji-hove prakse in glasove prikrivajo in ti{ajo strate{ke prakse inteoretski diskurzi mo~i, ki hkrati opisujejo in vodijo strategijoter marginalizirajo in ti{ajo vsakodnevno taktiko.30

[e naprej bi lahko opisoval kompleksne medsebojneodnose, ki s pomo~jo vsake od teh kategorij postanejo mogo~iin nujno potrebni. Najva`neje pa je, da si zapomnimo, da tehkategorij ne bi smeli uporabljati kot ~istih konstruktov nekegateoretika, temve~ kot del diskurza, ki zaobjema mnogoternostna~inov vedenja in bivanja v mestu. ê na~ini vedenja kon-ceptualno {irijo na{e ob~utenje mesta – kako bi to lahkopomagalo arhitektom?

30 Za obravnavo razlikemed taktiko in strategijoglej Michel de Certeau, op.cit.


263OO II KK OO SS

Rezultat bi lahko bila knji`nica, kot je tista, ki so si jozamislili Scogin, Elam in Bray v kraju Buckhead v dràviGeorgia. Ne sluì zgolj potrebi skupnosti po knji`nici, temve~je tudi prostor, kjer samski(e) ùrerji(ke) lahko parkirajo spla~ilom parkirnine, ki gre za vzdrèvanje knji`nice, in kjerbralcem knji`nica sama ponuja prvovrstne funkcionalneusluge, hkrati pa nudi najbolj{i razgled na sredi{~e Atlante.Rezultat bi lahko bil tudi nastanek tak{nih javnih umetni{kihprojektov, kot je bil projekt Fearyja & Herona v Peckhamu,eni od londonskih delavskih skupnosti, ki ni sluìl le ~a{~enjuumetnosti, temve~ je tudi definiral prostor za javno sre~evanjein izmenjavo, za katerega prej ni bilo ~utiti, da na javnem trgusploh obstaja. Rezultat bi lahko bil na~rt, kakr{nega sta nanate~aju za Dantejev trg v Genovi predstavila Machado & Sil-vetti; na~rt spomenika, ki marginaliziran trg ponovno vpleta vmesto in ustvarja nove prostore za socialno gibanje in interak-cijo znotraj samega spomenika. In kon~no – to je samo nekajprimerov – bi rezultat lahko bil Komunalni zdravstveni centerv Lambethu, kot so si ga zamislili Edward Cullinan indruàbniki. Ne ponuja le zdravstvenega doma, komunalnegacentra, vrta in prostora, kamor je prijetno priti kar tako,temve~ bogati enega najrevnej{ih londonskih predelov sproslavljeno in nagrajeno arhitekturno stvaritvijo.

[irjenje na{ih na~inov poznavanja mesta seveda ne morezagotoviti politi~ne ali ekonomske mo~i niti ne more raz{iritipristojnosti arhitektov kot presojevalcev zamisli o mestu.Lahko pa ustvari nove mo`nosti in nove potenciale za nanovo definirane in transformirane arhitekturne prakse. Skrajnokriti~no lahko opominja arhitekte, naj si ogledajo svoja pri-zori{~a/prizore in razmi{ljajo, kaj tak{na prizori{~a/prizoripredstavljajo. Nanje lahko gledamo kot na singularne oblike,lahko pa jih vidimo kot kompleksne prostore, ki mnogoternostutele{ajo vedno in so~asno. Pomislimo samo na Campo vSienni v Palovem ~asu. Je so~asno simbol arhitekturneodli~nosti, prostor za krajevni ritual, mednarodno turisti~nosredi{~e in predmet pozornosti mednarodnih medijev. Njegovobogastvo je v njegovi mnogoternosti.

Zavest o mnogoternosti odpira praksi nove lokacije in pri-zori{~a. ê mesto razumemo kot mnogoterno, potem lokalneprakse, ki jim jaz pravim takti~ne prakse, postanejo ravno takorelevantne kot strate{ke prakse. Ustvarjanje prizori{~ za mo~postane tako le eno od prizori{~/prizorov arhitekturne prakse.ê je v singularnem mestu prizori{~e mo~i – sredi{~e mesta,poslovni del mesta – edini prostor v mestu, ki ima pomen,potem to jemlje vrednost {tevilnim drugim prostorom za prakso.Upo{tevanje mnogoternosti sicer ne pomeni nujno poti domo~i, omogo~a pa nam, da cenimo nove prakse, ki smo jih do

Edward Robbins

264 OO II KK OO SS

sedaj ignorirali. Delovanje v korist reveèv in marginalcev,razmi{ljanje o arhitekturi praks in ne oblik in vzpostavljanjenovih dialogov z lokalnim ìvljem – pa naj bodo to brezdomci,ènske, sosedska omre`ja ali pospe{evalci razvoja – ki pa neprepoveduje dialoga s svetovljanskim, je lahko ravno takoljubeznivo in ustvarjalno po~etje kot konvencionalna praksa, kise povezuje z mo~jo in deluje zgolj v obmo~ju strate{ke prakse.

Omejitve, s katerimi smo uokvirili svoja videnja mesta, jemogo~e zavre~i. Razumevanje mnogoternosti postavlja na la`na{e lastno solipsisti~no in omejeno videnje ter odpiramo`nost druga~nega. Arhitekti lahko k temu prispevajo natoliko razli~nih na~inov. Kontrolo je mogo~e zmanj{ati v pridu~inkovitosti ali taktike za~asnosti. Mo`na so zavezni{tva med{tevilnimi razli~nimi skupinami in akterji, ki predstavljajo{tevilne razli~ne realnosti in mo`nosti. ê statusi in ~asti priha-jajo iz drugih izvorov, kot so centri kulturne mo~i, to lahkoprispeva k spodsekanju kulturne kontrole tistih, katerim soarhitekti po tradiciji vedno sluìli.

Najbolj pomembno pa je, da zaradi zavesti o mnogoternostidolo~eni deli mesta – navadno deli, kjer je osredoto~ena mo~ –ne bodo ve~ neobhodni in privilegirani. êtudi se mo~ zaraditega ne bo spremenila, pa jo bo vendarle teè naturalizirati. Kobo svet razli~nih mnogoternosti neko~ bolj doma~ pojem, kot jeto danes, bodo mo~ni z vsem, kar predstavljajo, sicer {e vednomo~ni, vendar pa ne bodo ve~ nujno privilegirani niti jih ne bove~ mogo~e zamenjati z vsemi tistimi “drugimi”, ki so razli~ni. [eve~ – njegova prizori{~a in strategije, njegove teorije in metafore,njegovi akterji in prakse ne bodo ve~ naturalizirani in valo-rizirani kot del, ki definira celoto. Arhitekti se bodo odprlidiskurzu, v katerem sicer obstaja mo~ in je struktura pomembna,vendar pa v njem akterji tudi prakticirajo in producirajo, delujejoin ustvarjajo ter si prizadevajo definirati mnogoterna prizori{~azase in za druge. Tu je prilo`nost za arhitekturo mnogoternihmo`nosti, kakr{no implicira smiselna in ustvarjalna civitas.


265OO II KK OO SS

Profesor EDWARD ROBBINS, rojen 1944 v Brooklynu, NewYork, se è ve~ kot dvajset let ukvarja z vpra{anji urbane soci-ologije. Na temeljih neomarksisti~nih teorij, ki so jih postaviliLefebvre, Harvey in Castells, njegova provokativna razmi{ljanjao urbanih strukturah kot protislovnih raznovrstnostih ljudi,krajev in praks, odpirajo nov na~in pristopa k mestu, k ustvar-janju civitas. Od leta 1987 predava na podiplomski {oli zaoblikovanje na Harvardovi univerzi v Cambridgu, ZDA. Leta1994 je pri zalo`bi MIT iz{la njegova knjiga Why ArchitectsDraw? The Social Uses of Drawing.

Dru{tvo Kortina je v slovenskem prostoruprisotno è kar lep ~as. Njihova dejavnost segana razli~na podro~ja. ^lani Kortine so nekak{nagonilna sila pri prenosu novih idej (v teoriji inpraksi) v doma~e loge. Vsi projekti pa so medseboj povezani. Zdruùje jih ~rpanje idej iz sin-teze spiritualne in misti~ne filozofije (antropo-zofija), ki jih je na za~etku stoletja zagovarjalRudolf Steiner. Antropozofija je nova, {e nepriz-nana veda, ki temelji na individualnemrazumevanju, svobodi in odgovornosti. V okvirudru{tva trenutno te~ejo dejavnosti na podro~juwaldorfske pedagogike, biodinami~nega kmetij-stva ter zadnje ~ase vse bolj aktualne per-makulture.

V kak{nih okoli{~inah je dru{tvo nastalo inkako se je va{a dejavnost razvijala?

“Zametki dana{njega dru{tva segajo v leto1988. Takrat sem v okviru ZSMS-ja ustanovilgibanje za naravno prehrano. To je bilo tudiobdobje, ko sem doìvel osebno spremem-bo zaradi zamenjave lastne prehrane terspoznal nov na~in ìvljenja. Vendar je vSloveniji takrat zelo malo ljudi poznalo

principe biodinami~nega kmetijstva ter znjim povezano biolo{ko pridelano hrano.Tako smo se zna{li v neke vrste getu. Kajtispo{tovanje kriterija, da v trgovini ne bo{kupil konvencionalno pridelane hrane, bitakrat pomenilo stradanje. [tevilo ljudi, ki jeiskalo biolo{ko pridelano hrano, pa je biloveliko. Ve~ina, ki se je druga~e prehranjevala,pa ni poznala na~ina organizacije in dela napodro~ju ekolo{kega kmetijstva. Kajti ena odklju~nih idej, ki sem jih spoznal, je vzpostavl-janje alternativnega na~ina organizacije vverigi pridelovalec-predelovalec-trgovec-kupec. Tako sem se povezal s skupino izPrekmurja, ki je è nekaj ~asa gojila biodi-nami~no kmetijstvo. Cela ideja je bila zas-tavljena bolj {iroko. V Slovenijo naj bi pre-nesli osnovne standarde za ekolo{ko kmetij-stvo, ki jih predstavlja IFOAM (Mednarodnozdruènje gibanj za ekolo{ko kmetijstvo).^lani IFOAM-a so zdruènja proizvajalcev,predelovalcev, trgovcev in kupcev, vklju~eniso tudi svetovalci, pa tudi institucije na po-dro~ju znanosti, {olanja in informacij. Po-samezne ve~je zemljepisne enote spadajo podpristojnost regionalnih zdruènj IFOAM-a.

267OO II KK OO SS

Dru{tvo Kortina

Intervju z Branetom @ilavcem

Slovenija je vklju~ena v sredozemsko regio-nalno zdruènje s sedeèm v Kairu. V tem~asu smo se pri Kortini odlo~ili ustanovitizadrugo, toda ker je bil ta korak storjen pre-ve~ hitro, ta zdruga ni imela pogojev za pre-ìvetje. V naslednjem obdobju je nastalapekarna Son~ek. Ugotovili smo, da je pogojza resno delo na tem podro~ju tudi zago-tovitev lastnega finan~nega vira. V predelavilahko doda{ neko kvaliteto, energijo in za todobi{ nekaj denarja. Kot posrednik je te`jepreìvet. Na ta na~in smo pome{ali dva sek-torja – neprofitnega in gospodarskega. TudiIFOAM je tako organiziran. Na eni straniimamo organizacije-zveze, ki so neprofitne,~lani so pa kmetje, predelovalci, trgovci, sepravi pravne osebe, ki od te dejavnosti ìvijo.V okviru pekarne Son~ek smo vzpostavilisodelovanje z “Zvezo dru{tev za cerebralnoparalizo Slovenije”, tako da je pekarna posta-la ena izmed invalidskih delavnic pod okril-jem te zveze. Zadnja leta se posve~amopredvsem projektu “Uvajanje permakulture vSlovenijo”. Za~eli smo zbirati informacije, kijih prej nismo poznali. Vedeti moramo, da jepermakultura samo en sistem znotrajekolo{kega kmetijstva. V dru{tvu smo sestrinjali, da je prav permakultura zelo primer-na za na{ prostor. Konceptualna zanimivostmetode je zanimiva predvsem zato, ker jolahko sprejmejo tudi ljudje, ki imajo zadr`kedo bolj “new-agerskih” metod (npr. biodi-nami~na metoda je taka, da zahteva druga~ensvetovni nazor, poznavanje teorije okozmi~nih in zemeljskih silah...). Sredstva zata projekt smo dobili preko nate~aja na REC-u (Regional Environmental Center for Cen-tral and Eastern Europe). Pogoj za sodelo-vanje na razpisu je bil, da smo nevladna orga-nizacija. Ker je en od ciljev dru{tva Kortinarazvijanje biodinami~nega kmetijstva in kerje permakultura dobra “podlaga” za razvojbiodinami~nega na~ina pridelovanja, smo seodlo~ili, da ta projekt izpeljemo pod okril-jem sekcije za biodinami~no kmetijstvodru{tva Kortina. S ~asom pa so se dejavnos-ti povezane s permakulturo toliko raz{irile,da sedaj ustanavljamo In{titut za permakul-turo. Dru{tvo Kortina je v tem obdobju dejavnopredvsem na podro~ju {irjenja waldorfske

pedagogike. Gre za antropozofski na~in delo-vanja, kjer se na znanstveni na~in prou~ujeduhovni svet. Vendar to znanje samo po sebini ni~ vredno, ~e ga ne prena{amo v vsak-danje ìvljenje. Rezultati antropozofskegagibanja v svetu so vidni predvsem napodro~ju {olstva (nad sto waldorfskih {ol pocelem svetu), na podro~ju biodinami~negakmetijstva (npr. Zdruènje Demeter vNem~iji), veliko {tevilo antropozofskihzdravstvenih ustanov, terapevtskih skupnos-ti za invalide, narkomane... V Sloveniji delu-je waldorfski vrtec, {ola ter posestvo za bio-dinami~no pridelovanje hrane (ìta, son~nice,lan).”

Kako bi pojasnili bistvo permakulture neko-mu, ki prvi~ sli{i za to besedo?

“Bistvo permakulture je zavedanje, da so vsestvari, ki jih okoli nas na~rtujemo, na~rtovanev nekak{ne ekosisteme. Nau~iti se moramo,da so stvari med seboj povezane. Predennekaj na~rtujemo, moramo najprej spoznatilastnosti mikro-okolja. Nau~iti se moramoopazovanja narave. [ele ko pridemo do testopnje, lahko za~nemo z na~rtovanjem sis-temov, ki posnemajo ekosistem. Avtorjaknjige “Uvod v permakulturo” Bill Mollisonin Reny Mia Sley, sta ta princip razvila spomo~jo opazovanja ekosistema gozda. Takosta ugotovila, da ima vsaka stvar svojo funkci-jo in vlogo. Na ta na~in sta za~ela vzpostav-ljat nov model kmetijstva, kjer je vsepovezano, ni ve~ sektorskega pristopa. Stvarse je nadgrajevala, tak da danes permakul-tura zajema podro~ja od na~rtovanja hi{,eti~nega ravnanja z denarjem, na~rtovanjavrtov, do vzpostavljanja druga~nega na~inabivanja v mestu (~etrti brez avtomobilov, co-hausing – souporaba skupnih prostorov vgospodinjstvu...). Max Lindegger, eden odvodilnih strokovnjakov na podro~ju per-makulture, jo je opisal takole: “Permakulturaje trajen, samozadosten sistem kmetovanja, kise obnese tako v kme~kem okolju kot vmestnem okolju. Na~rtovan je tako, da vspecifi~nih okoljih omogo~a u~inkovito, zmalo truda vzdrèvano, optimalno donosnodru`bo dreves, rastlin, ìvali in ~lovekovihdejavnosti. Njena glavna cilja sta ekolo{ka

Dru{tvo Kortina

268 OO II KK OO SS

uravnoteènost in raznolikost ekosistema,na~rtovanega tako, da varuje zemljo, vodo,energijo in druge naravne vire.” Leta 1981 sov Avstraliji prvi udeleènci kon~ali te~aje izo-braèvanja o osnovah permakulture in za~eliz izdelovanjem na~rtov za zemlji{~a pona~elih permakulture. Do danes se je tehte~ajev udeleìlo preko 4000 ljudi, ki narazli~ne na~ine delujejo v {tevilnih ekolo{kihin dru`benih gibanjih. Po zadnjih podatkihobstaja na svetu è 125 centrov za per-makulturo, ki so raztreseni po vseh petih celi-nah. Kmalu bo tudi v Sloveniji za~el delovatiIn{titut za permakulturo, ki bo nekak{enservis za vse bodo~e kmetovalce in ostaleinteresente. V prvi fazi bo In{titut imel samoinformacijsko vlogo, v smislu, da bo zbralv informacijsko mreò vse, ki se bodo kakor-koli ukvarjali s permakulturo.”

Permakultura je torej na udaru. Kaj obsegateko~i projekt “Uvajanje permakulture v Sloveni-jo?”

“Osnovni cilji projekta so: uvajanje per-makulture na vse prakti~ne ravni delovanjaposameznikov, skupin in organizacij, uvajanjetemeljnih na~el permakulture v kmetijskoizobraèvanje in kmetijsko politiko ter postop-no uveljavljanje principov trajnostnega razvo-ja v na{i dru`bi. Glavnina projekta bopotekala na podro~ju izobraèvanja invzpostavljanja strokovne podlage za razvojpermakulture v Sloveniji. Poleg tega bodopotekale redne promocije permakulture prekojavnih predstavitev posami~nih korakovna{ega projekta. Ti koraki so naslednji:– Prevod in izdaja knjige “Uvod v per-

makulturo” (knjiga je iz{la decembra 1994),– Osnovni te~aj o permakulturi (potekal bo

v dveh delih, teoreti~no in prakti~no,udeleènci obeh delov si bodo pridobilimednarodno veljavno potrdilo, ki je pogojza pridobitev diplome “PermacultureDesign Diploma”),

– Vzpostavitev servisa za permakulturo,– Za zaklju~ek projekta bomo organizirali

tiskovno konferenco, na kateri bomo pred-stavili rezultate projekta in nadaljnje korake.V prihodnosti mislimo izvajati nove izo-braèvalne dejavnosti, prevajati in izdajati

novo literaturo o permakulturi, {iriti dejav-nost servisa za permakulturo ter vzpostavi-ti {olsko kmetijo za permakulturo.”

Spadate med dru{tva, ki dobi~ek reinvesti-rajo v svoje nadaljnje delovanje. Kdo polegdràve {e financira va{e projekte?

“Projekt “Uvajanje permakulture v Slovenijo”so dosedaj finan~no podprli Regionalni Cen-ter za Okolje za Srednjo in Vzhodno Evropo(REC), Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarst-vo, Ministrstvo za znanost in tehnologijo, Min-istrstvo za okolje in prostor, In{titut za per-makulturo, Tylagum, Avstralija ter Gaia Trustiz Danske. Kar se ti~e ostalih projektov, jena sre~o dràva prisiljena financirati projek-te, ki so iz ekolo{kega vidika kvalitetni.Tukaj je zelo pomembna zavest javnosti, kistoji za “eko-projekti”. Vendar pa obstajaglede financiranja s strani dràve velik prob-lem. Preden dràva za~ne sofinancirati pro-jekte nevladne organizacije, lahko takodru{tvo propade. Kajti v Sloveniji {e nivzpostavljen sistem direktne podpore. Topomeni, da ne dobi{ denarja na za~etku,takrat ko ga tudi najbolj rabi{, dobi{ ga {ele,ko si se dokazal na svojem podro~ju. Kar seti~e financiranja projekta “Uvajanje per-makulture v Slovenijo” i{~emo sredstva priraznih fondacijah, ki financirajo razvoj per-makulture in razvoj ekolo{kih projektov. Pri-javljamo pa se tudi na vse dràvne razpise.Pomemben vir prihodkov je tudi organizaci-ja izobraèvanja in tiskanje knjig. Upam, dase bo s ~asom tudi pri nas uveljavil principdonacij s strani posameznikov ali podjetij. Mojcilj pa je kljub vsemu ostati neodvisen.”

Kak{no je va{e delovanje v javnosti?

“Na tem mestu lahko govorim samo o seg-mentu kmetijstva oz. prehrane. Moje delo jeves ~as koncentrirano v verigi pridelovalec-kupec. Lahko bi celo rekel, da se ukvarjam strènjem, ~eprav to delam na druga~en na~in.Na{a strategija je predvsem vzpostavljanjestika z ljudmi. Izku{nje s pekarno Son~ek sopokazale, da dosti bolj pomaga direktnakomunikacija s kupcem kot ne vem kak{nareklama. Izogibamo se reklamiranju v smisluprepri~evanja ljudi o ne vem ~em. Zagovar-

Intervju z Branetom @ilavcem

269OO II KK OO SS

jamo princip svobode do izbire. Zato je edinapomembna stvar informirati, kaj in kako nekajdela{. Kupec se mora nato svobodno odlo~iti.Dokler imajo ljudje samo eno mo`nost, nima-

jo svobode izbiranja. To je dalj{a in boljnaporna pot do kupca, po drugi strani pa jeta pot bolj sigurna. Gradimo na komunikaci-jah, ki se ve~inoma ne prekinejo.”

Dru{tvo Kortina

270 OO II KK OO SS

VVllooggee ssoonnccaa kot vira vseh energij na zemljiin vsega ìvljenja ter koordinatorja {tevilnih pro-cesov v naravi, ki odreja ~loveku, ìvalim terrastlinam ritem in na~in ìvljenja, so se na{i pprreedd--nniikkii in prve civilizacije mnogo bolj zavedali terjo upo{tevali kakor mi danes, tako v smislu sim-bolnosti kot tudi v svojem vsakdanjem ìvljen-ju. Znali so pprriisslluuhhnniittii nnaarraavvii, se u~iti od nje,ìveti v soìtju in ravnote`ju z njo – to je bil nji-hov na~in “izkori{~anja” narave. Sonce so spre-jeli kot simbol, postalo je pomemben soustvar-jalec njihovih bivali{~, arhitekture.

Energijo son~nega sevanja lahko iizzkkoorrii{{~~aammoonneeppoossrreeddnnoo aallii ppoossrreeddnnoo. Pri neposrednem izko-ri{~anju govorimo o pasivnem, aktivnem in hib-ridnem son~nem ogrevanju ali ohlajevanju pros-torov na energijo. Najpomembnej{i posredniu~inki son~nega sevanja pa so hidroenergija(kineti~na energija teko~ih voda), energija vetra(zra~na cirkulacija), biomasa (generi~no ime zaves material organskega izvora) ter toplotna inkineti~na energija naravnega okolja (zrak, zeml-ja, voda).

Son~na energija prihaja na Zemljo v oblikielektromagnetnega valovanja. Pribli`no 47 % teenergije predstavlja svetloba, 46 % infrarde~e (IR)

sevanje, 7 % pa ultravijoli~ni (UV) àrki. Zaradisipanja in absorpcije sevanja v atmosferi doseèpovr{ino Zemlje nekoliko oslabljeno sevanjespremenjene spektralne sestave. To je ddiirreekkttnnaakkoommppoonneennttaa ssoonn~~nneeggaa sseevvaannjjaa, ki nastopa ob jas-nem vremenu. Zemeljsko povr{ino pa doseètudi indirektna komponenta, to je ddiiffuuzznnoo sseevvaann--jjee, sestavljeno iz prete`no kratkovalovnegasevanja zaradi sipanja son~nega sevanja v ozra~juin dela sevanja, ki ga predstavljajo od naravnihin umetnih ovir in objektov v okolici odbitison~ni àrki. Globalno sevanje je torej sestavl-jeno iz direktne in difuzne komponente.

SSTTAANNJJEE VV SSLLOOVVEENNIIJJII

Celoten potencial son~nega sevanja zaSlovenijo zna{a pribli`no 23.000 TWh, kar je nad300-krat ve~ kot zna{a raba primarne energije.Novej{e {tudije kaèjo, da je tehni~no razpolo`ljivnovi potencial pri obstoje~ih tehnologijah pri-bli`no 960 GWh na leto, kar je enako pribli`nopolovici slovenskega deleà proizvodnje elek-tri~ne energije iz Nuklearne elektrarne Kr{ko,oziroma dobri tretjini letne proizvodnj elektrike

271OO II KK OO SS

Energija son~nega sevanja

Igor Prassel

iz Dravskih elektrarn. Danes izkori{~amo le pri-bli`no 28 GWh, kar je le 3 % ocenjenega tehni-~nega potenciala.

V zziimmsskkeemm ~~aassuu, ko je potreba po ogreval-ni energiji najve~ja, dobimo àl le pribli`no10–15 % celotne letne koli~ine son~ne energije.Podatki o letnem {{tteevviilluu uurr ssoonn~~nneeggaa oobbsseevvaann--jjaa za nekatere slovenske kraje za leto 1993kaèjo, da bistvenih razlik v trajanju oson~enos-ti ni, razen seveda v primorskem delu: Celje 1899ur, Ljubljana 1891 ur, Maribor 1893 ur, MurskaSobota 1935 ur, Novo mesto 1944 ur, Portoro`2332 ur in Postojna 1956 ur.

PPoovvpprree~~nnoo ddnneevvnnoo gglloobbaallnnoo sseevvaannjjee v Ljubl-jani variira od pribli`no 0,8 kWh/m2 pozimi dopribli`no 5 kWh/m2 poleti. V grobem lahko tepodatke, pri katerih je è upo{tevana obla~nostin motnost ozra~ja, upo{tevamo za ve~ji delslovenskega ozemlja. V vsem letu prejmekvadratni meter vodoravne sprejemne ploskvepribli`no 1100 kWh son~ne energije, od tegaspomladi pribli`no 320, poleti 480, jeseni 190 inpozimi 110 kWh.

V Sloveniji je trenutno instaliranih okoli82.000 m2 ssoonn~~nniihh kkoolleekkttoorrjjeevv, ki proizvajajoletno skoraj 29.000 MWh energije. V energetskistrategiji Slovenije je bil opredeljen cilj proizvod-nje in vgradnje 200.000 m2 kolektorjev do leta2010. Z uporabo son~nih kolektorjev za pripra-vo tople vode v gospodinjstvih lahko v idealnihrazmerah pri~akujemo prihranke energije tudi do50 %. Vgradnja panelov s ssoonn~~nniimmii cceelliiccaammii vSloveniji trenutno sicer {e ne sledi tempu vgrad-nje kolektorjev, vendar pa se è kaèjo pomem-bni rezultati na podro~ju avtonomnih sistemovza elektri~no oskrbo individualnih objektov, kinimajo mo`nosti priklju~ka na omre`je.

PPAASSIIVVNNEE SSOOLLAARRNNEE ZZGGRRAADDBBEE

IIzzkkoorrii{{~~aannjjee ssoonn~~nnee eenneerrggiijjee vv zzggrraaddbbii pote-ka obi~ajno preko direktnega zajema skozizastekljene dela ovoja, steklenjake in atrije, zakumulacijo in oddajanjem toplote v zbiralno-shranjevalni steni ali s pomo~jo (zra~nih alivodnih) son~nih kolektorjev in son~nih celic.

CCeennaa postavitve ppaassiivvnnee ssoollaarrnnee zzggrraaddbbee jelahko povsem primerljiva s ceno “klasi~no” zas-

novane zgradbe. Z zasnovo, ki vklju~uje principepasivnega zajema son~ne energije, lahko realnopri~akujemo pprriihhrraannkkee v koli~ini energije zaogrevanje zgradbe od 30 do 50 %. Nem{ke {tudi-je, oprte na njihove prakti~ne izku{nje, navaja-jo celo vrednosti prihrankov do 70 %. Dodatenmoment, na katerega je nujno opozoriti, je vviissoo--kkaa rraavveenn bbiivvaallnneeggaa uuddoobbjjaa iinn iizzbboolljj{{aannaa kkaakkoovvoosstt`̀iivvlljjeennjjaa, ki jo nudi taka (pasivna solarna, ekoso-larna, bioklimatska) zgradba. Ob preverjanjuekonomskih parametrov pred odlo~itvijo za tipgradnje je to potrebno vsekakor upo{tevati.Uvajanje novih tehnologij in novih arhitekturnihzasnov pa mora biti na eni strani opredeljenotudi z vsebino pprreeddppiissoovv iinn ssttaannddaarrddoovv, na drugistrani pa vzpodbujeno s finan~nimi uuggooddnnoossttmmiiiinn ssttiimmuullaacciijjaammii za investitorje.

PPOOTTEENNCCIIAALLNNEE PPRREEDDNNOOSSTTIILLOOKKAALLNNEE RRAABBEE::

bolj{a dostopnost in la`ja uporaba, vi{jau~inkovitost z bolj{o prilagoditvijo kon~ni(upo)rabi, ve~ja ekonomi~nost zaradi manj{ekoli~ine odpadkov in goriva, ki je prakti~no zas-tonj, bolj{a lokalna kontrola zaradi manj{e kom-pleksnosti sistemov, mo`nost novih lokalnihdelovnih mest, hitrej{a lokalna rast in podobno.

Od vseh obnovljivih virov se zbiranje in rabason~ne energije na prvi pogled res zdi kot ide-alen primer mo`nosti za “lokalne” tehnologije.Gledano z eenneerrggeettsskkeeggaa vviiddiikkaa llookkaallnnee sskkuuppnnoossttiise kot ssmmiisseellnnaa kaè predvsem sskkuuppnnaa uuppoorraa--bbaa kolektorjev, panelov s son~nimi celicami indrugih, tudi ve~jih solarnih sistemov, za skupineobjektov s skupnim toplotnim hranilnikom inpovezavo z obstoje~im elektri~nim omre`jem. Pritem je potrebno poudariti tudi to, da naj bodovsi ti elementi vkomponirani v grajeno okoljetako, da skupaj z njim tvorijo zaokroèno arhitek-turno celoto.

SSoonn~~nnaa eenneerrggiijjaa lahko è danes zagotovi delpotrebne energije za ogrevanje in ohlajevanje,izbolj{a kvaliteto bivanja in oplemeniti bivalnoali delovno okolje ter ekonomi~no oskrbuje zelektri~no energijo tiste porabnike, ki so dale~od omreìj. Z ustreznim znanjem jo lahko korist-no izrabimo tako pri novogradnjah kot priarhitekturni in energetski prenovi obstoje~ih

Igor Prassel

272 OO II KK OO SS

enodruìnskih, ve~stanovanjskih in poslovnihzgradb. Vedno ve~ je tudi primerov, ko solokalne skupnosti oziroma manj{a naselja ali

skupine zgradb zasnovane po “solarnih” prin-cipih.

Energija son~nega sevanja

273OO II KK OO SS

Tekst: SABINA JORDAN, MIHA TOM[I^ (FAKUL-TETA ZA GRADBENI[TVO UNIVERZE V LJUBL-JANI), priredba: A. Klemenc

Drago bralstvo!

V uredni{tvu âsopisa za kritiko znanosti smo se odlo~ili za temeljito vse-binsko in oblikovno preoblikovanje rubrike, v kateri smo doslej recenzirali inocenjevali doma~e in tuje knji`ne novosti.

Prva novost, ki ste jo najprej opazili, je poimenovanje rubrike, îtalnica, innjena nova oblikovna podoba. Rubrika bo poslej razdeljena na {tiri dele:

1. Recenzije – torej dalj{e, analiti~ne, bolj poglobljene ocene knjig (pravilo-ma od 5 do 8 tipkanih strani, dvojni razmik med vrsticami, brez opomb),ki jih mora avtor obvezno tudi nasloviti (poleg seveda vseh potrebnihpodatkov o knjigi); v reviji bodo postavljene dvokolonsko;

2. Prikazi in pregledi – pregledne ocene knjig oz. prikazi (3–4 strani, dvojnirazmik, brez opomb); v reviji bodo postavljene trikolonsko;

3. Dialogi oz. polemike o knjigah – knji`ne ocene ve~ recenzentov, komen-tarji ob recenzijah teh knjig v drugih medijih ipd.;

4. Novo na tujem – kratko, zelo zgo{~eno predstavljanje knji`nih novosti izkatalogov tujih zalo`b, ki se nana{ajo na vsebinske bloke v posamezni{tevilki ^KZ-ja (od naslednje, 179. {tevilke revije dalje).

Tudi honoriranje prispevkov bo usklajeno s to novo strukturo rubrike, torejdiferencirano.

Ohraniti pa nameravamo nekatere elemente dosedanje prakse: izbira recen-zij in prikazov bo vsebinsko sledila temam blokov, objavljanje naslovnic knjigitn.

V îtalnici bodo predstavljene knjige:– ki so iz{le pri doma~ih zalo`bah pred manj kot dvema letoma;– tuje, praviloma stare manj kot {tiri leta.V prihodnje nameravamo vzpostaviti stike s tujimi zalo`bami, ki bi bile

zainteresirane za predstavljanje svojih knji`nih novosti slovenski javnosti.

S temi spremembami èlimo:– dvigniti in obenem diferencirati raven recenziranja in ocenjevanja knjig v

^KZ-ju;– slediti knji`nim novostim na slovenskem in tujih knji`nih trgih na

podro~ju dru`boslovja;

– afirmirati rubriko recenzij in knji`nih ocen kot pomembnega dela ured-ni{ke politike in vsebinskega koncepta ^KZ-ja;

– pridobiti k sodelovanju nove sodelavce, ki bi si s pisanjem knji`nih ocenpridobivali potrebne izku{nje pri nadaljnjem strokovnem delu;

– prispevati k oblikovanju kulture recenziranja in ocenjevanja knjig naSlovenskem;

– spodbuditi medrevialni in/ali znotrajrevialni dialog oz. polilog o knji`nihnovostih, ki so posebej odmevne.

Tale zapis je torej namenjen starim, uveljavljenim recenzentom in ocenjeval-cem knjig na straneh ^KZ-ja, hkrati pa je tudi povabilo novim, ki bi jih zani-malo tovrstno delo in ki so pripravljeni in strokovno usposobljeni za tak{nosodelovanje.

Še enkrat, dobrodo{li v îtalnici âsopisa za kritiko znanosti!

Mitja Velikonja,urednik îtalnice

Igor Pribac

Telo, ènskain mo{ke teorijepoliti~nega

Adriana Cavarero, Corpo in figure,Filosofia e politica della corporesta, Fel-trinelli, Milan 1995; str. 238;cena: 30.000 Lit.

Knjiga TTeelloo vv ffiigguurraahh,, FFiilloozzooffiijjaa iinn ppoolliittiikkaatteelleessnnoossttii noče biti knjiga o filozofskih in dru-gačnih idejah in predstavah o telesu, ki bi se vItaliji znašla pred nelahkim soočenjem z dobrotovrstno Galimbertijevo knjigo (Umberto Galim-berti: Il Corpo, 1983). Bolj kot filozofske teorije otelesu avtorico zanima zgodovinska usodanenavadnega razmerja med telesom in politiko(še bolj pa politično filozofijo) od antične Grčijedo prvih svitanj moderne dobe. Osnovna tezaavtorice je, da je odnos filozofsko političnegadiskurza do telesa zaznamovan z razcepom.

Po eni strani ta diskurz odlikuje – zanjonesamoumevna – izključenost telesa izrazpravljanj o politiki. Telo je po definiciji nepoli-

tično, izključeno iz območja političnega, ki ga žeod pristopa velikih Grkov definira govor o tistempravičnem in dobrem, ki ne zadeva več telesa.Aristotel je telo in skrb zanj uvrstil v nepolitičnosfero hišnega gospodarstva in politiki namenilprizadevanje za uresničevanje dobrega življen-ja, ki je nadgradnja skrbi za telo in meri na duhačloveka.

Paradoks in razcep pa je v tem, da je hkrati sto izključitvijo telesa iz politične sfere zaživelametafora, ki konceptualno ločeni sferi združujena ravni imaginarnega. Že pri Platonu srečamozametke figuralne analogije med telesom inpolitično ureditvijo polisa – res je, da Platon vteh analogijah ni uporabil besede soma –, ki seje v srednjem veku razrasla in se ustalila v šedanes živem izrazu “politično telo” in vseh nje-govih izpeljavah (volilno telo, predstavniško telo,skupščinsko telo…). V metaforični bližini telesapolitiki spregovori druga resnica, ki jo “logocen-tični” diskurz o politiki skuša potlačiti. Telo, ki garacionalistični pristop skuša zajeti in z njimopraviti v predpolitičnih “antropoloških” teorijah,v katerih se zatrjuje njegova inferiornost duhu inumnemu v njem; telo, ki je tako ločeno od nor-mativnih raziskovanj politike, v katerih je vospredju iskanje najumnejše ureditve odnosovmed ljudmi, se z njimi intimno zbliža kot izbranafigura analogij, ki s strukturo telesa in odnosommed njegovimi deli ponazarjajo strukturo inodnose v makrotelesu države.

Do tod nič posebno novega, bi lahko rekli.Organološka metafora telesa in njeni začetki priPlatonu in Aristotelu so raziskani. Če bi avtoricarazvoj svoje interpretativne sheme sklenila natej točki, bi bil njen prispevek razmeromamajhen. Vendar tega ne stori. Njen prispevek kzgodovini političnih simbolizacij telesa je kom-pleksifikacija te interpretativne sheme s kon-ceptom seksuacije telesa. V opoziciji logosa intelesa se zrcali opozicija med moškim inženskim telesom, ki analogije zaplete. Za Grkeje bila telesnost predvsem specifična lastnostženske narave, lastnost, ki je bila pri ženskahbolj poudarjena kot pri moških, medtem ko jebila moškim pripisana umnost, ki si telesnostlahko podredi. Problem – in njegova rešitev – jev tem, da je bila umnost edina specifično

279Čitalnica

r e c e n z i j e

človeška lastnost in hkrati tista, ki je odločala opolitični usposobljenosti. Od tod je vidnavzporednica: izgon telesa iz političnegadiskurza se prekriva z izgonom ženske iz javne-ga življenja, ker so v njej videli poosebljenje nes-posobnosti samoobvladovanja, trpnost inneposrednost animalične pulzionalnosti, torejtelo, ki ga duh še ni podredil in naredil za sred-stvo svojega uveljavljanja.

Če nepripravljenost Grkov priznati političnokompetenco ženskam kaže na njihovo nepriprav-ljenost, da bi telo mislili kot avtonomno v odnosudo duha, analoška podoba političnega reda, ki joodigra telo, kaže na nekaj drugega. Telo, ki sim-bolizira normativen politični red, namreč v skladus to isto logiko ne more biti več žensko, ampak jelahko le moško telo: telo odraslega moškega brezotroštva in starosti, ki ga ne mučijo neobvladljiveprvinske strasti, že pokorjeno, statično inbrezkrvno telo v oblasti uma.

Ta teoretski okvir, ki razkriva odločen protian-drocentrični pristop avtorice, prežema celotnoknjigo. V njej ne gre za zgodovinsko izčrpnospremljanje usode politične metafore telesa,temveč bolj za izbrana poglavja zgodovine tegaideologema, ki se osredotočijo na antično Grči-jo in začetke moderne dobe. Grški svetreprezentirata Platon in Aristotel, modernega paHobbsova metafora iz predgovora v Leviatanu,kjer primerja politično telo z delovanjem telesa,primerjava, ki je tokrat že modeliranega vskladu s predstavami o živem telesu, ki jih jeproizvedlo mehaniziranje fizioloških procesov.

Dolgi interval med obema obdobjema pre-mošča poglavje o usodi organološke metaforev srednjem veku in renesansi, ki interpretira Pol-icraticusa Janeza Salisburyjskega in seveda nemore mimo komentiranja Kantorowiczevih ugo-tovitev v The King’s Two Bodies. Ta poglavja sosicer zelo zanimiva, informativna, napisana vtonu, ki nikakor ni pamfletistično lahkoten vglede na avtoričina izhodišča predvidljivi obsod-bi aseksualnega logocentrizma, v katerem seprikrito zrcali falocentrizem, temveč so dobropretehtana, temeljijo na tekstni analizi, v svojihsklepih so argumentirana in oprta na pozna-vanje pertinentne strokovne literature, skratka“strokovno” neoporečna.

Najbolj izvirna pa je avtorica, ko teoretskemudiskurzu o telesu v grškem in modernem svetupridruži dva poetska “protispeva” iz literarnezakladnice. Platonov protispev in ekzempli-fikacija izvrženja ženskega telesa iz govora opolisu je Antigona, junakinja, ki jo mesto živozakoplje izven svojih obzidij, ker je s svojimincestuoznim pokopom brata kršila njegovezakone. Podobno je protispev hladu, ki veje izHobbsove metafore, Shakespearova Ofelija izHamleta. Knjigo sklepa še kratek dodatek, vkaterem se literarnim vzporednicam teoretskihpremikov, ki z drugimi sredstvi vendarle pripove-dujejo isto zgodbo, kot jo teorija (izključitev tele-sa iz polisa v primeru Antigone, izginotje Ofelijev blatu, ki jo požre, kot pogoj nastopamehaničnega telesa Leviatana), pridružuje šeimaginarno ponovno vstajenje ženskega telesa,torej telesa sploh. Uprizorita ga Antigona iz tek-sta Marie Zambrano in imaginarna Ofelija, Ond-ina Ingeborga Bachmanna.

r e c e n z i j e

280 Čitalnica

Dorijan Keràn

Sage insocialna teorija

Gísli Pálsson (ed.): From Sagas to Society;Comparative Approaches to Early IcelandHisarlik Press, 1992, 338 str.

Srednjeveška Islandija je razmeroma novatema socialno in historičnoantropološkihštudij. Pričujoča knjiga je pravzaprav šeledrugi zbornik, ki se ukvarja s to temo. Prva knji-ga s to temo, The Anthropology of Iceland, jeizšla leta 1989 in sta jo uredila Paul Durren-berger (tudi soavtor enega od prispevkov vtem zborniku) in Gísli Pálsson. Če prvi knjigi šelahko očitamo, da ni bila konceptualno zrela,saj je združevala tako moderno kot sred-njeveško islandsko antropologijo in celopreučevanja kanadskih Islandcev, in da je bilakakovost člankov precej neuravnotežena, pagre pri sedanji knjigi za zelo natančno profilira-no delo, ki se ukvarja z zgodovinskim obdob-jem, ki je zaradi narave svojih virov morebitinajbolj primerno za antropološko preučevanjeoziroma je historiografija pri njegovem preuče-

vanju morala vpreči tudi antropološke kon-cepte in modele. Zato tudi ni presenetljivo, daso se v zborniku znašli zgodovinarji (med njimicelo Le Goff in Gurevich; za prvega je bilo toprvo srečanje s sagami, drugi pa je že v šest-desetih in sedemdesetih letih objavil nekajčlankov o srednjeveški Islandiji), antropologi,literarni komparativisti in arheolog ter pravnik.

Knjiga je razdeljena na šest delov, ki bolj alimanj pokrijejo vsa polja, s katerimi sta se doslejantropologija in nova zgodovina (to je pogojnaoznaka, ki pa je potrebna, saj je stara islandskazgodovinska šola zanikala kakršno koli zgodovin-sko vrednost sag) ukvarjali, od ovrednotenja virov,osebnosti, mitologije, socialne strukture do poli-tike, ekonomije in konstrukcije spolnih razmerij.Omeniti pa velja še pomanjkljivost knjige; manjkaresnejša analiza sorodstvenih razmerij v sagah, vkaterih kar mrgoli genealogij, ki doslej še niso bilezadovoljivo analizirane (v že omenjeni The Anthro-pology of Iceland je odličen članek o sorodstvunapisal George Rich).

V uvodnem prispevku z naslovom Text, lifeand saga urednik knjige Gísli Pálsson pred-stavlja nekatere splošne probleme pri preuče-vanju sag in opozarja na pomen sag kot etno-grafskega gradiva o zgodnji Islandiji in sred-njeveški Skandinaviji v celoti, pri tem pa loči dvapristopa: etnografsko preučevanje sag, kiraziskuje partikularne vidike družbe in kulture,in k sagam usmerjeno etnografijo, ki kompara-tivno preučuje sage.

Sage kot etnografski material so tako tekstkot kontekst svoje družbe, ugotavlja v Somemethodological considerations in connectionwith the study of sagas Preben MeulengrachtSørensen, zato v njih ni mogoče ločevatizgodovinskih dejstev in fikcije, ker ne enega nedrugega tako v literarnem kot historiografskempomenu pravzaprav nimajo. Prav zato jih jetreba raziskovati z etnološkimi in antropološkimimetodami, saj so na neki način, kot praviSørensen, etnografske monografije, pri katerihpa se je treba zavedati, da so že same v mno-gočem interpretacija lastne družbe in kulture,občasno pa tudi samih sebe.

281Čitalnica

r e c e n z i j e

Jesse L. Byock se v svojem članku Historyand the sagas: the effect of nationalism ukvar-ja s problematiko recepcije sag med Islandci vtem stoletju, pri čemer ugotavlja, da je bila tapogojena najprej s položajem Islandije v okviruDanske države in potem v času personalneunije z Dansko. Sage so imele v tem času zlastinacionalnoosvoboditeljski pomen, zato jih nisohoteli razumeti kot oralna besedila, ki pripove-dujejo zgodovino, temveč so morale biti delavrhunske literature v času, ko česa podobnegapreostala Evropa ni imela. Islandska šola je takopovsem izključila preučevanje sag kot doku-mentov o času, zato pa se je toliko boljposvečala njihovi literarni vrednosti.

Sverre Bagge pa v From sagas to society:the case of Heimskringla na primeru zgodb onorveških kraljih, ki jih je v prvi polovici 13. sto-letja napisal Snorri Sturlusson, ugotavlja, da sepristopa modernih in starih zgodovinarjevbistveno razlikujeta in da je v tem dejstvu iskatiodpor modernih zgodovinarjev do uporabe tek-stov, ki bi lahko bili zgodovinske kronike, kot jedenimo Heimskringla. Njegova osnovna teza je,da današnji zgodovinarji instinktivno mislijo vkategorijah razredov in družbenih skupin,čeprav po njegovem družbeni konflikti in nji-hove razrešitve v srednjem veku temeljijo naposameznikih in skupinah, ki jih povezuje oseb-na lojalnost in ne politična pripadnost. Ob temse Bagge še sprašuje, ali gre pri Snorrijevemtekstu bolj za tekst o islandski ali norveškidružbi.

Članek znamenitega ruskega zgodovinarjaAarona Gurevicha From sagas to personality:Sverris saga se osredotoča na problem oseb-nosti in njene interpretacije v sagah. Opozarja,da posameznih junakov sag ni mogočerazumeti le kot družinsko in sorodstveno deter-miniranih osebnosti, katerih vloga je le vnastopanju v rodovnih sporih. Primer sage oSverrirju morda sicer ni tipičen, vendar po Gure-vichevem mnenju kaže, kako je mogoče znatančnim branjem in poznavanjem socialnegasistema razbrati tudi psihologijo junakov.

Doživljanje čustev je pri junakih sag sicerzelo skopo opisano, pravi William Ian Miller v

Emotions and the sagas, a to še ne pomeni, dase lahko strinjamo s splošno ugotovitvijo, da sosage hladni in nečustveni teksti. Izražanječustev se kaže bodisi prek telesnih manifestacij,ko gre za jezo, sovraštvo ipd., bodisi prek govo-ra, kar še posebej velja za ponižanje in sramoto,ki sta ključni za čustveni svet družb, temelječihna časti in rodovnih sporih, kot je bila sred-njeveška Islandija.

Čast in zakon sta bržkone najpomembnejšasocialnega dejavnika islandske družbe, in včlanku Humor as a guide to social change: Ban-damanna saga and heroic values se Paul Dur-renberger in Jonathan Wilcox sprašujeta ovzrokih, zaradi katerih omenjena saga tako častkot zakon obravnava humorno in deloma celocinično. Odgovora po njunem mnenju ne more-mo iskati v času, ko naj bi se dogodki, ki jih sagaopisuje, odvijali, temveč v času njenega zapisa,ko je srednjeveška islandska skupnost doživ-ljala dramatične spremembe in propad.

S člankom Knuta Odnerja Þorgunna’s testa-ment: a myth for moral contemplation andsocial apathy se začenja strukturalističnousmerjen del knjige. Odner na podlagi Lévi-Straussove teorije mita analizira kratek odlomekiz Eyrrbiggja sage, v katerem najde skritih vrstonasprotij, ki izražajo nasprotje med poganskimiin krščanskimi elementi, zlasti pa razkrivajo mit-sko strukturo sage in njeno ritualno vrednost.Sage so po Odnerjevem mnenju strukturiranekot brkljarija v Lévi-Straussovem pomenubesede, kar pa še ne pomeni, da zaradi tega kajmanj razkrivajo islandsko srednjeveško skup-nost.

Torfi Tulinius v Inheritance, ideology and lit-erature: Hervarar saga ok Heiðreks nadaljuje sstrukturalistično analizo, ki jo poveže zGreimasovo semiotično teorijo. Pri tem ugotav-lja, da imata tako mit kot literatura enako struk-turo in predstavljata formo mišljenja, sage pa vmnogočem predstavljajo mejne tekste, ki lahkoodlično predstavijo mentalne strukture svojegačasa.

V najkrajšem članku knjige, Laughter inBrennu-Njáls saga, Jacques Le Goff ugotavlja,da je smeh v sagah socialno povezan z njihovi-

r e c e n z i j e

282 Čitalnica

ma ključnima konceptoma, z maščevanjem inusodo, ki sta oba poganska ostalina. Kerkrščanstvo, ki je bilo v času zapisa sag že dolgona Islandiji, tovrstnega smeha ne odobrava, jesmeh v sagah neke vrste vez družbe z lastnopreteklostjo.

Pri preučevanju islandske srednjeveškedružbe se je uveljavilo prepričanje, da je bil sta-tus glavarjev, goðijev, pogojen zlasti z njihovimrodovnikom, sposobnostmi in bogastvom. Pravslednje naj bi ji zagotavljalo moč, na podlagikatere so jih zapuščali in se jim pridruževali pris-taši. Vir tega bogastva je običajno v precejšnjimeri zavit v meglo. Ross Samson v Goðar:Demokrats or despots? uvede precej nov kon-cept v preučevanje pridobivanja bogastvaglavarjev in premožnejših kmetov, ko opozori nadelovno silo kot vir, ki je v zakonih, sagah indrugih virih omenjen le implicitno.

Sage so zgodbe o družinskih sporih, porav-navah in krvnem maščevanju. Kadar se je sporkončal po sodni poti, je bila najpogostejšakazen izgon, bodisi za vse življenje bodisi za trileta. Izobčenci so priljubljeni junaki sag in Fred-eric Amory v The medieval Icelandic outlaw:life-style, saga and legend analizira na eni stranipoložaj izobčencev v teoriji in njihov dejanskistatus. Pri tem ugotavlja, da so izobčenci zdobrimi sorodstvenimi vezmi lahko pravzapravpovsem normalno nadaljevali svoje življenje kjena obrobju Islandije oziroma so odšli naNorveško, kjer so bili pogosto zelo širokosrčnosprejeti. Tisti, ki niso imeli sorodnikov, ki bi jimbili pripravljeni pomagati, pa so končali medskupinami najemniških kriminalcev. Pri temAmory opozarja še na nevzdržnost enostavnedelitve islandske kozmologije na dva povsemločena in sovražna si pola.

Zavezništvo je v sporih in njihovih porav-navah ključnega pomena, tako kadar se sporreši po zakonski poti kot kadar gre za krvnomaščevanje, ki je bilo sicer precej redkejše, vsajv sagah. Zato je koncept prijateljstva, kot ugo-tavlja Jón V. Sigurðsson v članku Friendship inthe Icelandic Commonwealth, ki je temeljil naobdarovanju in recipročnosti (ne pozabimo, daje Mauss v uvodu v svoj znameniti Esej o darilu

za moto izbral odlomek iz staroislandskegabesedila Hávámal), ključna postavka uspeha intorej tudi “generator” moči, darila pa so njen“operator”. Zato je koncept prijateljstva v sred-njeveški Islandiji po Sigurðssonovem mnenjupomembnejši od sorodstvenih vezi.

Jón H. Ingimundarson v prispevku znaslovom Spinning goods and tales: market,subsistence and literary production spretnopoveže najnovejša etnografska raziskovanjaislandskega podeželja, zlasti ovčereje, kli-matske razmere in odnos današnjih kmetov dopreteklosti, zlasti njihovo interpretacijo kmetij-skih registrov iz 18. in 19. stoletja, s produkcijo včasu sag. Pri tem poudari zlasti pomen sorod-stvenih vezi v produkciji in menjavi.

Tudi Social ideals and the concept of profitin thirteenth-century Iceland Helgija Þorlák-ssona se ukvarja z ekonomskimi razmerami včasu sag, kar poveže z odnosi med aristokraci-jo in trgovci. Slednji so imeli v klasičnem obdob-ju, se pravi v 10. in 11. stoletju, zelo nizek social-ni status, kar je bila posledica nasprotja medjunaškimi vrednotami aristokracije in trgovskesle po dobičku. S koncem tako imenovane svo-bodne skupnosti v 13. stoletju in uvajanjemnorveške zakonodaje se je odnos do trgovcevspremenil, na kar kažejo tudi razlike meddružinskimi sagami in sagami iz zbirke Sturlun-ga.

Odnos med moškimi in ženskami vstaronordijski družbi je neposredno povezan inpogojen z moškim dojemanjem socialnega inseksualnega posedovanja žensk, piše JennyJochens v From libel to lament: male manifes-tations of love in Old Norse. Zato bržkone ni pre-senetljivo, da je klevetanje žensk vedno perfor-mativno govorno dejanje, ki povzroči reakcijo,najsibo to krvno maščevanje bodisi ukrepanjepo zakonu, ki tudi sam klevetanje označuje kotperformativno.

V nordijski mitologiji je ženska enakovrednamoškemu v procesu kreacije, vendar je njenaseksualnost dojemana ambivalentno in zzadržki. Uli Linke se v The theft of blood, thebirth of men: cultural constructions of gender inmedieval Iceland ukvarja s problemom preho-

r e c e n z i j e

283Čitalnica

da od razmeroma enakopravnega položajažensk in moških v nordijski družbi k prevladimoških, ki se na mentalni ravni zgodi v mitologi-ji. Transfer reproduktivne sposobnosti z ženskna moške je prehod od rojevanja otrok oziromaženskega modela produkcije, ki je seksualno intorej sodi k naravi, k produkciji vedenja oziromamoškemu kulturnemu modelu, ki se na socialniravni kaže kot prevlada patrilinealnih vzorcev.

V zadnjem prispevku Servitude and sexuali-tiy in medieval Iceland Ruth Mazo Karras obrav-nava problem socialne endogamije višjihdružbenih slojev, ki pa si za spolno življenjehkrati puščajo odprta vrata k nižjim slojem. Toso bili v staronordijski družbi zlasti sužnji inslužinčad, ki se med seboj ni smela poročati, sajje bila poroka med ljudmi brez premoženja pre-povedana. Priležništvo je bilo zelo razširjeno inotroci, ki so se rodili iz takšnih zvez, so biliobičajno dobrodošli, razen takrat, ko je bila matisužnja, pa čeprav osvobojena.

Mitja Velikonja

Novo soo~enjes perspektivami

Taras Kermauner: PERSPEKTIVOVCI;Znanstveno in publicisti~no sredi{~e;Ljubljana; 1995; 172 strani; 2100 SIT

Mesečnik za kulturo in družbena vprašanjaPerspektive so bile – v ne celih štirih letih svoje-ga izhajanja in v skupno 37 številkah od leta1960 do 1964 – glasilo prodorne skupine mlaj-ših slovenskih intelektualcev. Jedro njenihsodelavcev – kulturnikov, filozofov in družbo-slovcev – se je profiliralo in kalilo že v dveh prej-šnjih revijah: Beseda je bila zaradi ideološkihnapak ukinjena leta 1957, Revija 57 pa zaradiproblematiziranja in ostrega presojanja vrednot-nega sistema vladajoče stranke že drugo letosvojega izhajanja, 1958. Jasno eksplicirana kri-tičnost do tedanje družbene in političnestvarnosti, ki so si jo programsko zastavili per-spektivovci (ali kot se raje prepoznavajo neka-teri med njimi, perspektivaši) je bila vzrok tudi za

284 Čitalnica

r e c e n z i j e

nasilen konec Perspektiv, njihovo ukinitev. Vpolitični akciji zoper njih so po preizkušenemvzorcu sodelovali nekateri njim nenaklonjenimediji, partijski ideologi, družboslovne revije ininstitucije, pa tudi represivni organi.

Perspektivovsko idejno-estetsko, proti koncuizhajanja tudi vse bolj politično opredeljenoskupino so živeli in sestavljali pisci, ki so vpoznejših dobrih treh desetletjih tako ali dru-gače aktivno sooblikovali in še sooblikujejoslovensko kulturno, znanstveno in/ali političnoprizorišče: Janko Kos, Veljko Rus, Taras Ker-mauner, Vital Klabus, Peter Božič, Veno Taufer,Aleksander Bassin, Janez Jerovšek, Rudi Šeli-go, Dane Zajc, Andrej Inkret, Viktor Blažič, LadoKralj, Jan Makarovič, Lojze Kovačič, JožePučnik, Tomaž Šalamun, Braco Rotar, VladoArzenšek, Dušan Jovanović, Ingo Paš, MarkoPogačnik, Ivo Urbančič, Franc Zagoričnik indrugi. Nekateri protagonisti gibanja so že pre-minuli, Primož Kozak, Marjan Rožanc inDominik Smole.

Imeli so se za kritično oz. uporniško generaci-jo. Njihovi tedanji najbolj zagrizeni idejni, političniali generacijski nasprotniki pa so jih obravnavalikot plačano oz. dvorno opozicijo, kot domišljavein ambiciozne ljudi, kot moralno skrahirane ele-mente, kot karieriste; zanje so bili jezni mladeniči;očitali so jim antirežimovstvo kot edini principdelovanja, reakcionarnost in hujskaštvo.

Perspektivovstvo je imelo eno osrednjih vlogv kulturnem dogajanju v zadnjih desetletjih(Jože Dežman); sestavljali so ga neodvisni kri-tični intelektualci že od prvega članka naprej(Lev Kreft); revija je širila prostor pluralizma,razprave, mejo dovoljenega oz. nepre-povedanega (Božo Repe); Alenka Puharjeva jihje označila kot visokostno, ekskluzivno,samozavestno, naduto moško sekto, ki pa je zglavo šla nad zid. Nameravali so oblikovatirazumno družbo osebnih svobod s pomočjoodprtega polemičnega dialoga (Kermauner);njihov projekt je bilo intelektualizirano ljudstvo(Rus). Za to so se navdihovali pri Sartru, mla-dem Marxu in Heideggru.

Prav Taras Kermauner, ena od gonilnih silskupine, redni član SAZU, doktor literarnih del,

si je v desetletjih po ukinitvi revije prizadevalspisati ne le zgodovino, ampak tudi poglobljenoanalizo perspektivovskega gibanja, njegovoumeščenost v družbena, kulturna in političnadogajanja v prvi polovici sprošččenih šestde-setih oz. obdobja tihega pluralizma (kot gaimenuje zgodovinar Repe) in vplive na kasnejšadogajanja, tudi na tista prelomna v zadnjihnekaj letih. Novo soočenje s Perspektivami sonapovedovali že njegovi članki iz prejšnjih let,prispevki na to temo v Novi reviji, Borcu in Revi-ji 2000 ter kratka, a zgoščena, vsebinsko izred-no informativna Repetova študija izpred šestihlet z naslovom Obraččun s Perspektivami, ki jeprav tako izšla pri ljubljanskem ZPS.

V letih 1994 in 1995 pa je potekala raziskavaz naslovom Slovensko perspektivovstvo kot kul-turno dejstvo in intelektualno gibanje, ki je svojvrhunec dosegla na znanstvenem posvetuPomen in vloga slovenskega perspektivovstvaoktobra lani. Prispevki tako predstavnikov per-spektivovske skupine (Kosa, Kermaunerja,Klabusa, Jerovška idr.) kot mlajših avtorjev, kismo sodelovali v projektu (med drugimi Krefta,Repeta, Gabriča), so bili in bodo še objavljeni vdveh posebnih tematskih številkah revije Borec.V njih so zajete nekatere pomembnejšerazsežnosti tega gibanja, njihov odnos do takratperečih domačih družbenih in političnih doga-janj, do kulture, filozofskih vprašanj, ki so se vtistem času pojavljala po svetu in doma. Iz tehštudij so več kot očitna notranja diferenciranost,različnost, celo nasprotja znotraj skupine, ki sose v desetletjih spreminjala, nekatera tudi krepi-la in zaostrovala. Vse to se je na omenjenemposvetu samo še potrdilo.

Posebej gre izpostaviti njihove intenzivne,temperamentne, ostre, na trenutke celo pikre,čeprav vseskozi konstruktivne izzive, dialoge,celo poliloge – na gosto posejane skozi vseštevilke Perspektiv – s tedanjimi slovenskimidružboslovnimi revijami in časopisi, npr. z Našosodobnostjo oz. Sodobnostjo, Našimi razglediin Problemi, glede različnih nasilno, avtoritarnozaprtih vprašanj socialistične družbe in njenegarazvoja. Dialoška živahnost revialnega tiska –spodbujena tudi z ustanovitvijo Perspektiv – je

285Čitalnica

r e c e n z i j e

pomenila popolno nasprotje tedanjemu oblast-nemu monologu.

Intenzivnost diskusij iz tistega časa kvalita-tivno – in nenazadnje količinsko – precej pre-kaša tudi raven sedanjega medrevialnega inznotrajrevialnega komuniciranja na Sloven-skem: to je dejstvo, ki bi ga morali uredniki insodelavci družboslovnih publikacij vzeti v resenpremislek. Videti je – kar imam za velik para-doks – da se je za slovensko povojno kulturnoin intelektualno dogajanje značilna tradicijapolemik, kot jo je označil Dimitrij Rupel, ustavilaprav v zadnjih letih, v pogojih končne svobode,neodvisnosti in pluralizma na vseh področjih.

Besedilo Perspektivovci je Kermauner pisalobenem z daljšim člankom z naslovom Per-spektivovski svet v perspektivovski dramatiki(objavljenim v Borcu leta 1994), zato ju gre tudibrati skupaj. Knjiga je napisana v samo zanjznačilnem slogu: v njej se prepletajo kritika insamokritika (ravnali smo naduto in pišme-vuharsko), samovšečnost, ironija in samoironija;tehtne primerjave, ki segajo na vsa področjadružbenega in političnega življenja, in sosledjadogodkov dokumentarne vrednosti; pomenljivepodrobnosti in uvidi širših dogajanj takrat,potem in sedaj, katerih tendence so zorele že začasa Perspektiv. Pikrih besed so v Kermauner-jevi knjigi deležni predvsem tisti intelektualnikrogi na Slovenskem, ki so – v zadnjem pol-drugem desetletju – prispevali k uveljavljanjutistih idejnih, družbenih in političnih konceptov,s katerimi so perspektivovci bili boj že takrat:nacionalizem, gentilizem, regresija kstrankarstvu kot nečemu dokončno rešilnemu,pravemu, različne totalitarne tendence (iskanjeneke nove oblike organske enotnosti) ipd.

Avtorjev način izražanja je bogat, ugajajoč,izražanje zanj značilno strastno, asociativnoprepleteno, fraktalno, vezano tudi na aktualnoslovensko družbeno, politično in kulturno pri-zorišče. Posebej zanimivi so njegovi opisiodnosov v skupini, tako še iz časov Revije 57, izperspektivovskega obdobja kot po njegovinasilni prekinitvi in polomu, ko so se poti omen-jenih piscev razšle in se križale v kasnejšihčasih, razmerah in konstelacijah.

Kermauner poudarja, da je njegova zgodbao Perspektivah le ena od mnogih; le kot taka selahko z drugimi spusti v dialog, ki bi čimboljpopolno osvetlil to obdobje naše polpreteklosti.Perspektivovski fenomen mestoma osvetli skozizanj specifično prizmo – skozi (slovensko) dra-matiko – ki je bila vseskozi objavljana tudi nastraneh te revije. Zato lahko to knjigo razumemotudi kot del njegovega širokega in dolgoletnegaprojekta, refleksije vse slovenske zgodovine, kijo je poimenoval Rekonstrukcija in reinter-pretacija slovenske dramatike, in jo postavimoob bok prvemu delu knjige Slovenski plemens-ki junaki – Tugomer in Pravica do oblasti, ki staizšli predlani oz. lani.

Usoda perspektivovskega gibanja je – tusem enakega mnenja kot avtor te knjige – manjznana, razvpita epizoda slovenske polpreteklezgodovine kljub subverzivnosti, nekonformnos-ti, upornosti, zavidljivi odmevnosti te skupinepiscev v svojem času; prevladale so tiste iz(druge polovice) osemdesetih let, na prvipogled odločilnejše za demokratično preo-brazbo sodobne slovenske družbe na vsehpodročjih.

r e c e n z i j e

286 Čitalnica

Dorijan Keràn

Druga~en Kafka

Gilles Deleuze in Felix Guattari: KAFKAZa manj{insko knjièvnostZbirka Labirinti, Ljubljana 1995

V zbirki Labirinti, ki jo izdaja literarno-umet-niško društvo Literatura, je izšla knjiga GillesaDeleuza in Felixa Guattarija z naslovom Kafka.Prevedla jo je Vera Troha. Pri prevodu je sledilaže uveljavljeni terminologiji. Poleg revialnihbesedil imamo v slovenščini prevedeno deloDeleuza z naslovom Podoba – gibanje, ki jo jelansko leto umrli francoski filozof napisal kotaplikacijo teorije na film. Deleuze se je meddrugim ukvarjal tudi z gledališko kritiko. O njemje Michael Foucault rekel, da je najpomembnej-ši filozof dvajsetega stoletja, saj se bo to stoletjeimenovalo deleuzovsko. V sodelovanju sFelixom Guattarijem sta izdala pomembnejšeteoretsko delo Anti-Ojdip, ki je zaznamovalogibanje antipsihiatrije. Knjiga Kafka s pod-naslovom Za manjšinsko književnost pokažeuporabo načela shizoanalize. Vodilni francoskipostmodernist Francoise Lyotard je oznanilkonec velikih zgodb in s to gesto postavil novo

veliko zgodbo. Enako lahko trdim za novo bran-je Kafke. Uveljavljenemu kanonu, ki ga je vnajvečji meri pomagal skopati Max Brod, stavzporedno priključila deleuzovski stroj. Oglejmosi torej način delovanja stroja pri Kafki.

Problem manjšinske književnosti: obstajatavsaj dva pogleda na pojem manjšinskeknjiževnosti. Za opis prvega, ki določa odnosmanjšinska književnost – zgodovina, si je potreb-no ogledati besedilo, ki ga je Deleuze objavil vreviji Critique leta 1978 in nosi naslov Filozofija inmanjšina. V besedilu pravi, da nam za pozna-vanje obdobja romantike v Nemčiji ne zadoščabranje Goetheja. Goethe kot veliki pisatelj si jeromantiko izmislil in s svojo izmišljijo podalpopolnoma drugačen svet, kot je bila Nemčija v18. stoletju. Med ustvarjenim in resničnim sve-tom obstaja prevelika razlika. Prav ta razlika pa jeGoetheja s pomočjo interpretacije naredilavelikega. Če hočemo vedeti, kakšno je bilo živ-ljenje v romantiki, moramo poiskati manjš(insk)egaavtorja. Med njegovim in resničnim svetomobstaja manjša razlika. Deleuze pozablja, da stem ne pridobimo mnogo. Manjšinsko spre-menimo v večinsko in nadaljujemo iskanje. Koizčrpamo vso zalogo manjšinske književnosti, jestaro branje prekrito in si za vzorec lahko spetvzamemo Goetheja, saj je medtem postal žepopolnoma pozabljen. Poglejmo zdaj pojemmanjšinske književnosti glede na pojem sam. Vknjigi Kafka najdemo poglavje, ki nosi naslov Kajje manjšinska književnost. Opredeljujejo jo triznačilnosti: deteritorializacija jezika, navezavaindividualnega na trenutno politiko in kolektivniustroj izjavljanja. Deteritorializacija pri Kafki jenekoliko bolj zapletena kot običajno. To je razvid-no iz pisma Maxu Brodu, kjer je izražena nemočžidovske literature v Pragi. Do njenega razvoja niprišlo zaradi dvojnega značaja deteritorializacije.Židje, katerih materni jezik je bil jidiš, so vvečinskem češkem okolju ustvarjali literaturo vnemškem jeziku. Domači jezik Židov s podeželjaje bila češčina, ki jo skušajo ob prihodu v mestopozabiti in v sebi zatreti. Jidiš prezirajo in se gabojijo. Deluje kot predelava nemščine in sepojavlja v ljudskem gledališču. Nemščina

r e c e n z i j e

287Čitalnica

nastopa v vlogi kulturnega in sporazumevalnegajezika. Je uradni državni jezik. Trem jezikom sepridruži še hebrejščina, mitski jezik, v katerempoteka religiozna praksa, in delovanje praškegakroga. Preostali dve značilnosti manjšinskeknjiževnosti sta navezava individualnega natrenutno politiko in kolektivni ustroj izjavljanja.Deleuze opredeli ta pojma na osnovi že v pre-jšnjih delih opredeljenega pojmovanja individu-alne duše, kolektivne duše in jaza. Za opis raz-like med individualnim in kolektivnim se poslužiD. H. Lawrencea, ki uporabi zgodovinsko zgod-bo o evangelistu Janezu in Jezusu Kristusu.Janez iz Patmosa je prvi, ki vzpostavi krščanstvona kolektivni ravni. Kot človek iz množice senaslavlja na množico. V tem je bistveno različenod Jezusa, ki vztraja v puščavništvu, v radikalnirazličnosti. Individualna duša se ob delovanjuljubezni spremeni v jaz. Ljubezen je vednoljubezen do nečesa, do nekoga. Šele z odno-som do objekta se vzpostavlja subjekt kot jaz.

V zvezi z ustrojem izjavljanja v Kafkovihromanih in zgodbah je treba poudariti, da jeizjavljanje pred izjavo, vendar ne glede na sub-jekt, ampak glede na ustroj. Ustroj ima dvestrani: je kolektivni ustroj izjavljanja in strojniustroj želje. Primer tega je Kurjač v prvempoglavju Amerike, ki je izšlo ločeno. Karl Ross-mann želi postati inženir ali vsaj mehanik. Topove Kurjaču na ladji, ki svojo službo zapušča.Stroj je družben, ko razpada na posameznedele, ki so tudi vsak zase stroj. Stroj je želja, kergradi stroj v stroju, nenehno postavlja novokolesje ob prejšnjem, ki deluje neusklajeno. Tovelja še posebej za pravni stroj. Strojni ustrojželje je kolektivni ustroj izjavljanja. Nemški kur-jač se pritožuje nad ravnanjem romunskegašefa in nad pritiski, ki jih doživljajo Nemci naladji. Izjava je navodilo za uporabo stroja, nare-jena po pravilih, je pritožba ali prošnja, ki raz-gradi ustroj, katerega del je stroj. Kafkovi junakiso poklicno v stiku z instrumentalnim.

Sprehodimo se po rizomu in poglejmo zakonec še, kako je z ženskami v Kafkovihromanih. V povezavi z deteritorializacijo trem

sestavinam boga ustrezajo tri stopnje svobode:svoboda gibanja, svoboda izjave in svobodaželje. Iz tega so izpeljane tri kategorije žensk:sestre, služkinje in prostitutke. Sestre so deldružine in poženejo v beg družinski stroj. Vsvetu, kjer bi bivale le sestre, bi vladala neskonč-na svoboda gibanja. V drugo skupino spadajoslužkinje, male uradnice in naključne ženske, kiso ujete v birokratski stroj in ga želijo pognati vbeg. Jezik služkinj je iz tišine rojeni glas, vkaterem je izjava del kolektivnega ustroja. Nisosubjekt, ki bi izjavo popačil. Prostitutke so nasečišču vseh strojev, družinskega, zakonskega,birokratskega, in jih zato toliko vztrajneje nagan-jajo v beg. S prostitutkami je Kafka potisnjen nalinijo deteritorializacije. Vse tri lastnosti morajobiti prepletene. Vzeti si žensko za služkinjo, ses-tro in vlačugo. Ta formula je formula shizoinces-ta. Na strani 87 najdemo očitek psihoanalizi:

“Psihoanaliza, ki ničesar ne razume, je vednozamenjevala dve vrsti incesta: sestro predstavljakot materin substrat, služkinjo kot njen derivat,vlačugo kot tvorbo reakcije. Povrh vsega razla-ga skupino sestra – služkinja – vlačuga kotmazohističen obrat: ker pa psihoanaliza tudi omazohizmu ne razume ničesar, se ni česa bati.”

Pri shizoincestu sodeluje sestra, ki ni materinsubstrat, ampak je na drugem koncu, na stranirazrednega boja, pri služkinjah in vlačugah – toje incest deteritorializacije. Shizoincest s karnajveč povezavami, z mnogoglasno razsežnos-tjo, s posredovanjem vlačug in služkinj, spoložaji, ki imajo v družbenih serijah, je vnasprotju z nevrotičnim incestom, ki ga karak-terizirajo pretrgane povezave, edini enoumnioznačevalec, oklepanje družine in nevtralizacijavsakršnega družbeno–političnega polja. Od todnaprej pa se k branju Kafke odpravi kar sam.

r e c e n z i j e

288 Čitalnica

Janet Carsten, StephenHugh-Jones (ur.):

ABOUT THE HOUSE:LÉVI-STRAUSS ANDBEYOND

Cambridge University Press,1995, 300 str.

Koncept hiše je v antropologijostopil v letih 1976 in 1977 na Lévi-Straussovih predavanjih na College deFrance, v knjigi pa je bil prvič obravna-van v drugi izdaji njegove Poti mask izleta 1979. Šlo je za razširjeno različicoprvotne knjige, kjer je koncept hišeopisan v poročilu z druge ekspedicije znaslovom Socialna organizacija Kvai-kutlov. K njemu se je ponovno vrnil štirileta pozneje v članku Etnologija inzgodovina, ki je bil objavljen v Analih. Tačlanek že v naslovu pokaže Lévi-Straussov namen pri razvoju konceptahiše.

Koncept hiše temelji na analizievropske plemiške hiše, ki za svojoreprodukcijo kombinira tako agnatskakot uterinska načela kot tudi posvojitvein poroke. Reprodukcija družin ne delu-je več po ustaljenih pravilih, temvečpostane izbira vsake družine posebej,

ki v njej išče koristi. Tako družina prak-ticira tako endogamne kot eksogamneporoke. S prakticiranjem eksogamije inendogamije družina s pomočjo prve širisvaštvene povezave in zavezništva, sčimer pridobiva in dviga svoj status, zdrugo pa konsolidira in perpetuiradosežene prednosti, čeprav ne brezizpostavljanja trenutno najmočnejšegarodu nevarnostim, ki jih pomenijo daljnisorodniki, ki so se z endogamijo spetpribližali in postali rivali. S tem seizenačita tudi materinska in očetovskačrta (ligne), kar onemogoči, da bi v eniali drugi videli steber socialne struk-ture. Pri tem pa ne gre le za poskuszabrisanja meje med matrilinearnostjoin patrilinearnostjo, temveč tudi zazanikanje distinkcije med eksogamijoin endogamijo. S cepitvijo nasled-stvenih skupin in s spajanjem njihovihdelov z deli drugih skupin pride dobistvenega družbenega premika, saj sote skupine odvisne tako od zavezništevkot od nasledstva.

Če je bilo sklepanje porok in znjimi pač tudi širših sorodstvenihzavezništev (alliance) dotlej omejeno sstrogimi pravili, ki so prepovedovala inpredpisovala, se s konceptom hišestvari torej korenito spremenijo. Hišane temelji več zgolj na materialnemnasledstvu, temveč tudi na duhovnem,torej dostojanstvu, sorodstvu, imenu,stanu. Kot socialna institucija hiša kom-binira vrsto nasprotujočih si načel, kotso bivališče in nasledstvo, patrilinealnoin matrilinealno potomstvo, hipergami-jo in hipogamijo, ki so si v tradicionalnihsorodstvenih teorijah medsebojnonasprotujoča, in torej predstavlja nekevrste prehodno stopnjo med družbo, kitemelji na sorodstvu, in razredno orga-nizirano družbo. S tem se je teorija, ki joje Lévi-Strauss razvil v Elementarnihstrukturah sorodstva, približala rešitviproblema kognatskih ali bilateralnihsorodstvenih sistemov, ki so bilinerešljivi tako za aliansno kot tudi zapotomstveno teorijo sorodstva.

Avtorji v pričujočem zborniku soza analizo izbrali primere iz dveh delovsveta – iz jugovzhodne Azije in ama-zonskega pragozda. Njihov namen nibil pokazati le na prednosti, temveč tudina pomanjkljivosti Lévi-Straussovegakoncepta, pri čemer se zlasti opirajo nadejstvo, da hiša ni le neka stavba,temveč celoten družbeni proces, ki sezačne z rojstvom, nadaljuje z rastjo instaranjem ter na koncu umre. Hiša jemobilna družbena enota in pomeni svo-jevrstno metaforo človeškega telesa naeni ter družbe in kozmološke organi-zacije družbe na drugi strani. Še pose-bej pomembno pa se zdi opozoriloavtorjev, da je Lévi-Straussov koncepthiše v bistvu evolucionističen, čemurves čas ugovarjajo.

Roxana Waterson v člankuHouses and hierarchies in islandSoutheast Asia analizira družbe vjugovzhodni Aziji, ki poznajo hišnoorganizacijo. Opre se zlasti na primereiz Indonezije, Bornea, Malezije in Fil-ipinov in jih primerja z Lévi-Straussovi-mi primeri, Indijanci Kwaikutli, fevdalnoEvropo in zlasti Japonsko. V svojemkonceptu izpostavi tri elemente, kideterminirajo hišo – idejo kontinuitete,prenos neke oblike lastnine iz gen-eracije v generacijo ter strateško izrabojezika sorodstva in svaštva. Pri temugotavlja, da se koncept hiše pojavlja vzelo različno stratificiranih in hier-arhiziranih družbah z različnimi sorod-stvenimi sistemi.

Maurice Bloch v The resurrec-tion of the house amongst the Zafi-maniry of Madagascar opisuje odnosmed poroko in hišo pri tem ljudstvu.Obe sta neposredno in tesno povezaniin odvisni ena od druge. Z “rastjo”poročne vezi raste tudi hiša in obe sku-paj postajata vse bolj trdni (ali nestabil-ni), se starata in s smrtjo poročnegapara hiša postane “sveta” za njegovenaslednike. Poročna terminologija jeizražena z graditeljskimi pojmi, ti patemeljijo na izrazju za telo.

p r i k a z i i n p r e g l e d i

289Čitalnica

V The heart-group, the conjugalcouple and the symbolism of the ricemeal among the Kelabit of SarawakMonica Janowski pokaže, kako dejav-nosti poročenega para konstituirajoidentiteto hiše, pri čemer ima osrednjovlogo hrana, zlasti riž. Moški in ženskeso povezani z različnimi vrstami hrane,kar je povezano z različnim odnosomspolov do hiše in razmerjem mednotranjim in zunanjim. Tako je hiša biva-lišče poročenega para kot tudi ritualnaentiteta, v kateri imajo moški in ženskerazlične vloge.

O pomenu bratovstva oziromasestrstva (siblingship) za strukturo infunkcijo hiše piše Janet Carsten vHouses in Langkawi: stable structuresor mobile homes? Pri tem pokaže, dapomen hiše presega domačijskoskupino, zlasti ob prazničnih dnevih, kocelotna družba na otoku Langkawideluje kot razširjena hiša. To ima, s temko preseže vsakodnevne politične insocialne delitve, bolj simboličen kotpraktičen pomen.

Thomas Gibson se v Havingyour house and eating it: houses andsibling in Ara, South Sulawesi osredo-toči na povezanost obredov rojstva,poroke in smrti z obredi pri graditvihiše, pri čemer poudari, da so deli hišepovezani tako z bratstvom/sestrstvom(siblingship) kot s človeškim telesom.Ker je vas Ara izrazito hierarhična, sajse njeni prebivalci delijo na pomemb-neže, običajne smrtnike in sužnje, obre-di označujejo tudi razliko med hišami,saj imajo različno pomembne hišerazlične pravice do obredov. Ob temGibson poudari še zgodovinsko obstoj-nost hiše.

Prispevek Signe Howell The LioHouse: building, category, idea, valuegovori o mitski preteklosti ljudstva Lio,ki kaže na kognatsko in endogamnodružbo, čeprav sami poudarjajo potom-stvo in eksogamijo. Njihove hiše deluje-jo podobno kot evropske plemiške hišein so pomembna socialna kategorija.

Pomemben pa je tudi odnos medpotomstvom, ki regulira medskupinskeodnose, in hišo, ki regulira odnose vsami skupini. Pri tem Howllova opozorina pomanjkljivosti Lévi-Straussovegakoncepta, ki je na eni strani omejen skoncepti elementarnih struktur sorod-stva, na drugi strani pa nekako prevečzlahka obseže praktično vse družbe.

Susan McKinnon v Houses andhierarchy: the view from a South Moluc-can society poudari kontradikcije vLévi-Straussovem konceptu, saj hišana eni strani presega kategorije sorod-stva, potomstva in svaštva, na drugi patemelji prav na njih. Kajpada pa pri temne gre za nasprotje med družbami zrazličnimi sistemi, temveč za nasprotjev sami družbi s “hišno strukturo”, ki jetemeljno za hierarhizacijo te družbe. Vprimeru, ki ga McKinnonova obravna-va, se hierarhični odnosi kažejo skozidva tipa hiš, tiste z imenom in one breznjega, pri čemer se razlike izražajo vnasprotujočih si pravilih poroke, pri-padnosti in bivališča v eni in drugi.

S člankom Petra Riviera Hous-es, places and people: community andcontinuity in Guiana se zbornik iz Azijepreseli v Južno Ameriko, oziromanatančneje, v amazonsko nižino. Spredstavitvijo različnih tipov hiše v Gva-jani želi Riviere pokazati na nevarnostpreširokega razumevanja koncepta,saj ugotavlja, da aplikacija modela hiše,kot si ga je zamislil Lévi-Strauss, nepove nič novega o družbah v Gvajani,zato pa je mnogo bolj ploden drugje,čeprav ga je treba vedno obravnavatikritično.

Ljudstvo Mebengokre, ki ga vbesedilu The houses of the Mebengokre(Kayapo) of Central Brazil – a new doorto their social organization obravnavaVanessa Lea, pozna, v nasprotju z Levi-Straussovimi primeri, uterinski potom-stveni sistem s kognatskimi sorodniki.Hiša ima pri njih pomen rodovne skup-nosti in funkcionira kot klan, bivališče inhiša pa sta ločeni entiteti. Družba Me-

bengokre je neke vrste mešanicamatrilinealnosti, kognatskega sorodst-va in dvojnega potomstva.

V zadnjem poglavju zbornikaInside-out and back-to-front: theandrogynous house in Northwest Ama-zonia Stephen Hugh-Jones analizirarazlične ravni patrilinealnih skupnostina podlagi lokalnega pomena hiše. Pritem opozarja na mitološke osnovesocialne strukture in nujnost, da kon-cept hiše vsakokrat obravnavamo v nje-govem kontekstu, ki je lahko tudi v enisami družbi različen za moške inženske ali za različne generacije. Nakoncu še dodaja, da je v konceptu hišev severozahodni Amazoniji morda vide-ti tudi prežitke civilizacij, ki so nekočživele na tem področju.


290 Čitalnica

K. J. Dover:

GRŠKAHOMOSEKSUALNOST

Lj.: Krtina, 1995;303 str., cena 1.880,00 SIT

Grška homoseksualnost jeprav zanimiva knjiga, napisana vklasičnem filološkem slogu. Avtor Ken-neth James Dover si je zastavil nalogoopisati homoseksualne pojave v veden-ju in čutenju, ki jih je moč razbrati izgrške umetnosti in literature v časumed osmim in drugim stoletjem predKristusom, kar obsega grško antiko,klasično dobo in helenizem. Knjiga jerazdeljena na štiri dele.V prvem avtorobravnava probleme, vire in metode, kijih pri raziskovanju uporablja. Viri sovazne slike in literarni viri kot homosek-sualna poezija, atiška komedija,Platonovi spisi in Ajshinov govor protiTimarhu.

Drugi del knjige je posve-čen procesu proti Timarhu, ki je našipraksi povsem neznan sodni problem:Ajshin dokazuje, da se je atenski politikTimarh v mladosti prostituiral in je takoizpostavljen kazni po zakonu, ki določa,da morajo biti atenski državljani, ki so seprostituirali drugemu moškemu, izklju-

čeni iz političnega življenja. Preko tegagovora, ki je edino daljše delo grške lit-erature, se seznanimo s homoseksual-nimi razmerji ter navadami in stereotipi,ki so takrat veljali. Izvemo na primer, daje bil pasivni partner (Dover označi zeromenos ali pajdika tistega, ki gaSovre v Simpozionu imenuje ugodnik)praviloma mlajši in da je aktivni partnerveljal v družbi veliko več kot pasivni, neglede na starost. Grki so bili mnenja, dapasivni partner pri spolnem odnosu neuživa:

“Sicer pa deček ne deli moževe-ga ugodja med ljubljenjem, kot ga žen-ska, ampak povsem hladno opazujedrugega, ki je pijan od spolne sle,”navaja Dover, kar pravi Ksenofon v Sim-pozionu (str. 72).

Dover razlaga ritual zapelje-vanja, kakšni so bili odnosi med part-nerjema, koliko so o tem sploh govorili,skratka, dobimo vpogled v toliko misti-ficirani in zakriti svet grške homosek-sualnosti. Mnogi klasični filologi souspešno zatiskali oči pred tem vidikomgrške seksualnosti, trdili so, da so tozlohotne in napihnjene zgodbe o nekajseksualnih izprijencih, nekateri pa togrozoto pripisujejo vsem Grkom. TodaDover ni sentimentalen ali moralist,vidike homoseksualnega življenjaopisuje in razlaga odkrito, ne da bi sezapletal s tabuji, piše brez dlake najeziku. Zavrača predstavo, ki jo jeprenekateri avtor tako rad sprejel: dagre pri grški homoseksualnosti za“dorski greh, ki ga je gojila neznatnapeščica v Atenah” (str. 7).

Lahko razumemo, da npr.Homerjevega subtilnega opisa homo-seksualnega vedenja marsikdo ne ra-zume kot takega, saj je treba dobropoznati grške navade, da razberemo,kdaj gre za homosekusalno vsebino.Težko pa je prezreti slike in homo-erotične literarne in neliterarne vire, nakatere opozarja Dover.

V tretjem delu z naslovomPosebni vidiki Dover med drugim

obravnava homoseksualnost v filozofijiin žensko homoseksualnost. Opišeodnos Platona, Sokrata in Aristotela dote teme. Tako beremo o Sokratovemerosu, ki se izmika telesnemu ugodju inse udejanja v metafizičnem sistemu, oPlatonovi prepovedi homoseksualnostiv poznejših spisih, saj onemogočatemeljit nadzor nad apetitivnim delomduše, in o Aristotelovi previdni obrav-navi problema. Ženska homoseksual-nost je bila za Grke kočljiva tema, karkažejo odsotnost podatkov o temvprašanju, obsodbe in napačnerazlage.

Četrti del nosi naslov Spre-membe. V drugi polovici avtor pretresehomoseksualnost v mitih, saj so Grkitudi svojim bogovom pripisovali nagn-jenje do istega spola. Kako značilno:bogovom, ne pa tudi boginjam. Zanimi-vo je, kako si Dover razlaga razživetosthomoseksualnega življenja prav v grškidružbi. Pravi, da se je le v odnosu mederastom in ugodnikom lahko razvilatista intimnost, ki jo je ustroj družbepreprečil med možem in ženo, očetomin sinom. Grški erotični eros je bilpovezava vzgojnega in spolnegarazmerja, ki se je lahko uveljavilo zato,ker si Grki niso predstavljali, dabožanstva sankcionirajo tudi spolnovedenje, torej niso premogli religiozneinstitucije, ki bi prepovedovala ljubezendo istega spola. V kake globlje razlagese Dover ne spusti.

V knjigi so tudi reprodukcijevaznih slik, ki prikazujejo grške seksu-alne navade od dvorjenja do “konkret-nejših” stikov. Slike so precej prepričljivdokaz, da Grki na homoseksualnempodročju niso bili le platoniki.

Dover kaže temeljito pozna-vanje grške družbe, snov obravnava nasvojevrsten način. Uvaja nove terminein iz različnih kontekstov interpretiragrške besede in preko teh značilnostigrške družbe. Razlage so predvsemfilološke, kar pomeni, da avtor pojavov,ki jih razbira, ne razlaga s pomočjo


291Čitalnica

katere od filozofsko-socioloških smeri,čeprav je bil prvotno dogovorjen zGeorgeom Devereuxom, da bi taosvetlil antropološke in psihoanalitičnevidike. Ker so različne obveznosti Dev-ereuxu preprečile sodelovanje v knjigi,je Grška homoseksualnost ostalaklasično filološko delo. Kot je že izzapisanega razvidno, pa ne gre zaklasično filološko delo v smisluzaprašenega prepisovanja iz starihknjig in komentarjev. Doverjevo deloloči od neplodne klasičnofilološkemetode predvsem to, da ne zastavlja levečnega filološkega vprašanja, kaj sorazlični komentatorji pred njim ženapisali o tej temi, ampak se sprašuje,kako je bilo in zakaj je bilo tako.

Knjigi je pridan seznam vazin spisek muzejev in zbirk, kjer si lahkoogledamo vazne slike, ki so predstav-ljene na fotografijah in jih Dover izčrpnokomentira. Sledi bogata bibliografija, kinavaja na poglabljanje znanja o temi,seznam grških tekstov in dokumentov,seznam grških besed in splošni sez-nam. Zdi se, da noben podatek v knjigine ostaja v zraku, ampak so zabeleženivsi viri, ki jih lahko poiščemo, preverimoin si jih kako drugače razlagamo.

Knjigo Grška homoseksual-nost je kot vir uporabil tudi Michel Fou-cault v svojem delu Zgodovina seksual-nosti. Iz angleščine jo je prevedlaNataša Homar in lahko jo le toplo pri-poročam v branje.

Darja Šterbenc

Bo{tjan M. Zupan~i~

PRVINEPRAVNE KULTURE

Knji`na zbirka Teorija inpraksa, Fakulteta zadru`bene vede, Ljubljana,1994, 313 str.

Po knjigah Bitje in hrepenenje(1989), Pravo in prav (1990) in Odblaznosti do blagoslova (1992)Zupančič nadaljuje svoj literarni opus,ki sega od razlage človekove biti na enido zgodovinskosocialnih problemov nadrugi strani. Tudi v delu, ki je pred namitokrat, se Zupančič skozi formo esejaloteva tako širokega spektra proble-mov, da sam naslov dela zajema kveč-jemu njihovo težišče, nikakor pa necelotnega tematskega okvira. Z izrazitopravniško izkušnjo skuša avtor osvetlitinekatere probleme sodobne družbe inprava ter se z analizo temeljnih jamstevkazenskega postopka loteva kočljivegaodnosa med pravom in vrednotami,odnosa med pravno in dejanskoenakostjo. Zupančič je kot pravnistrokovnjak postavil doktrino opravnosti kazenskega procesa, katereizhodišče postulira funkcijo prava kot

nadomestka za uporabo sile prirazreševanju sporov. Čeprav je od leta1993 tudi ustavni sodnik, pa njegovadoktrina pri pravnikih v Sloveniji ninaletela na plodna tla.

Najpomembnejši kontekst zarazumevanje Zupančičeve pravno-poli-tične nazorske usmeritve, s katero jenjegovo delo vseskozi prežeto, je nje-gova metafizična izkušnja Biti, dokatere se je dokopal skozi študij psi-hoanalize na Ecole de Criminologie namontrealski univerzi. Ta študij ga jepripeljal do spoznanja, da prvinski in zanašo družbo najbolj uničujoči impulziprihajajo iz subjektivnih nevrotičnihhotenj, politika, pravo in družbene insti-tucije nasploh pa pri tem zavzemajošele izvedeno, drugotno vlogo.

Njegov pristop k omenjeni prob-lematiki se na formalni ravni odvijaskozi analizo liberalizma kot slehernepravne države, kljub temu pa njegovopisanje močno presega suhoparnostereotipnost običajnih teoretskih ana-liz. Njegova izvajanja so prežeta zduhom svetovljanske lucidnosti, ki suve-reno prebija okvire med posameznimidružboslovnimi vedami, kar daje delu vvseh pogledih še dodatno razsežnost.

Zupančičeva težnja po čimboljvsestranski osvetlitvi razmerij meddružbo in državo je nabita tako zzgodovinskim razumevanjem pojmasvobode kot z njegovo razlago razmer-ja med Bitjo in Ničem. Vprašanja sled-njih dveh, po svoji naravi tipičnih eksis-tencial(istič)nih kategorij se lotevaskozi kritiko Camusovega L’ hommerévolté, kjer že na začetku opozori, daso “Na koncu … vsi družbeni problemiin dileme resnični samo toliko, kolikorse izrazijo v individualni zavesti” (str.242). S to trditvijo se Zupančič obrne izobravnave svobode kot družbene kate-gorije v obravnavo le-te kot čistegaeksistencialnega občutja. Njegova izva-janja temeljijo na trditvi, da je “eksisten-cializem … frustrirana predstopnjametafizike” (str. 247), nadgradnja te


292 Čitalnica

trditve pa že dobiva nekatere potezemetafizičnega diskurza. ObčutenjeNiča – v eksistencialistični literaturipogosto imenovanega absurd – jeposledica razpada Ega, le-ta pa jetemeljni pogoj Biti kot sinteza, ki pre-sega vir absurda, antinomijo med uni-verzalnim in partikularnim. Na tej točki“ponotranjanja” človekove svobode kottake se postavlja vprašanje, kakšnovlogo naj bi pri vsem tem sploh odigralerazlične družbene institucije – od vzgo-jnih do represivnih. Če je prvi pogoj civ-iliziranosti mirno reševanje sporov (in jeobstoj prava potemtakem izraz poman-jkanja pravne kulture), je “pravna kul-tura … splet vrednot, ki zadevajoobnašanje ljudi, pravnih institucij vsporih in potencialno spornih … situaci-jah” (str. 35). Kolikor ta formulacijapostavlja pravo v ospredje pravne kul-ture na podlagi zagotavljanja pravnesvobode posameznikov, pa iz prejpovedanega lahko ugotovimo, da napodročju posameznikove eksistenceoz. iz nje izhajajoče občutje svobodepravo (in tudi druge institucije) izgubijovečino svoje moči, ki jim jo zagotavljalegitimnost na področju kolektivnega.

Svoje delo Zupančič konča spoglavjem “Eros in ustvarjalnost”, kjerugotavlja, da je energija, porabljena zavzpostavitev zadovoljitve osnovnihmaterialnih potreb v večini družb posr-kala Hrepenenje, ki naj bi mu vse toodrekanje pravzaprav služilo in zadosti-lo. Iz tega izpelje radikalno trditev, dakolektivna igra v resnici ne vodinikamor in da je edini izhod izzačaranega kroga neukročenost kotEros, eksistenca, ki proizvaja nasledkelastne osvobojenosti. S to ugotovitvijose ponovno vračamo na začetek, tj. kvprašanju, kako zagotoviti pogoje, kiomogočajo takšno življenjsko držo,obenem pa tudi k vprašanju, v kolikšnimeri lahko to dilemo sploh razrešimona ta način.

Drugače rečeno: ponovni kri-tični razmislek o temeljnih premisah

možnosti človekove svobode namlahko močno omaje pomembnostvloge družbenih institucij, ki jim jih je pritej problematiki pripisovalo tradicional-no družboslovje.

Primož Oberžan

Howard Gardner

RAZSE`NOSTI UMA –TEORIJA O VE~INTELIGENCAH

Zalo`ba Tangram; Zbirkanaravno u~enje, Ljubljana1995;468 strani, 5.300 SIT

Colin Rose in Luise Goll

UMETNOST U~ENJA –KOMPLET U~BENIKAIN DVEHPRIRO~NIKOV, TREHAVDIO IN ENE VIDEOKASETE

Zalo`ba Tangram; Zbirkanaravno u~enje, Ljubljana1993;226+64+32 strani,10.400 SIT

Kot pravi Howard Gardner vuvodu ob deseti obletnici prve izdajeRazsežnosti uma (prvič izšla leta 1983v Cambridgeu, drugič leta 1993, vslovenskem prevodu pa lani), je v knjigividel predvsem prispevek k razvojnipsihologiji in širše k vedam o vedenju inspoznavanju. “Želel sem razširiti poj-movanje inteligence, tako da bi vključe-valo ne le rezultate testov na papirju,marveč tudi vedenje o človeškihmožganih in posluh za raznolikostčloveških kultur.”

V drugi izdaji je Gardner delnodopolnil glavne teme iz prve izdaje,pokazal je, kje je mesto teorije o večinteligencah v zgodovini preučevanjainteligence, prvotne izsledke je povezalz novejšim delom in odgovoril nanekatere najpomembnejše kritike nje-gove teorije. Medtem ko je v prvi izdajiinteligenco postavljal mnogo bolj vglavo posameznika, sedaj poudarja, dainteligenco v veliki meri določajo


293Čitalnica

priložnosti, ki jih ponujajo različne kul-ture (od jadranja do arhitekture,geometrije, šaha), pa tudi pomenrazličnih pripomočkov in zapisov zaspodbujanje inteligenc pri odrašča-jočem otroku.

Avtor natančneje loči medinteligencami, področji in polji. Na ravniposameznika je primerno govoriti o eniali več inteligencah ali intelektualnihnagnjenih, ki jih imamo že ob rojstvu injih lahko razumemo kot nevrobiološkedanosti. Ljudje se rodijo v kulture, kipod svojim okriljem združujejo velikoštevilo področij – strok, obrti, dejavnos-ti. Posameznik jih z vključevanjem v kul-turo osvoji, tako da ga je mogoče ocen-jevati po tem, kakšno stopnjouspešnosti je v njih dosegel. Ko paoseba doseže določeno stopnjosposobnosti, postane zelo pomembnopolje, ki je sicer sociološki konstrukt,vključuje pa ljudi, ustanove, meha-nizme nagrajevanja in drugo, kar poda-ja sodbe o kakovosti posameznihizvedb. Zanj je ustvarjalen posamezniktisti, ki redno rešuje težave ali narekujeznačilnosti izdelkov na kakempodročju in čigar delo člani danegapolja obenem priznavajo kot novo insprejemljivo.

Gardner v prvem delu knjigespregovori o tem, kaj je inteligenca,drugi del prinaša avtorjeva teoretičnaspoznanja o sedmih inteligencah, vtretjem delu pa je poudarek na razvi-janju in uporabi teh inteligenc.

Biološki temelji inteligence

Inteligenco Gardner definira kotzmožnost reševanja problemov ali ust-varjanje izdelkov (artefaktov), ki so cen-jeni v enem ali več kulturnih okoljih.Takoj zraven zapiše, da ta definicija nepove ničesar o virih teh zmožnosti, niti oustreznosti sredstvev za njihovo prever-janje.

Čeprav je genetika v zadnjihdvajsetih letih skokovito napredovala,

nam ne more ponuditi jasnega odgovo-ra na to, kaj je inteligenca. Kljub temunam morajo biti odkritja genetikovizhodišče. Navsezadnje smo vsi živiorganizmi in v nekem smislu je vse, karbomo kdaj dosegli, zapisano v našemgenskem gradivu. Poleg tega je razlikamed genotipom (sestavo organizma, kijo določata genska prispevka obehstaršev) in fenotipom (opazne značil-nosti organizma, ki se izrazijo v danemokolju in pod njegovim vplivom) bistve-na za razumevanje vedenjskega inintelektualnega profila vsakegaposameznika. Enako pomemben jeprincip različnosti, saj je vsako bitjeenkraten biološki eksperiment.

V zvezi s tem se postavljata dvevprašanji: o prožnosti človeškega razvo-ja – koliko lahko različni posegi spre-menijo intelektualne potenciale alizmogljivosti posameznika (eno stališčeje, da je razvoj osebka razmeromanedovzeten za vplive, vnaprej določen,spremenljiv le v podrobnostih, nasprot-no stališče pa trdi, da je razvoj zeloprožen in da lahko s primernimi posegiv odločilnih trenutkih dobimo orga-nizem z večjim razponom sposobnosti),in o naravi intelektualnih zmogljivosti –vertikalna ali horizontalna obdelavapodatkov (po prvi teoriji imamo ljudjedar, da lahko izvajamo nekaterenatančno opredeljive intelektualnepostopke – na določenem delu speciali-ziranega živčevja v možganih – med-tem ko smo nesposobni izvajati druge,po nasprotni teoriji pa imamo ljudjesplošne zmožnosti za obdelavo podat-kov, ki jih izvajajo celotni možgani, kiniso funkcionalno specializirani).

Gardner trdi, da je za človekovrazvoj značilna precejšnja prožnost inprilagodljivost, zlasti v prvih mesecihživljenja, vendar pa na prožnost vpliva-jo močne genske omejitve, ki delujejood samega začetka in vodijo razvoj podoločenih poteh in ne po kakih drugih.

“Velike spremembe delovmožganov, ki spremljajo razlike v

izkušnjah, so povezane s sprememba-mi na ravni nevtronov, in sicer v številu,vzorcu in kakovosti sinaptičnihpovezav.”

Merila za opredeljevanje inteligenc

Gardner uvede osem neodvis-nih meril za opredeljevanje inteligenc,ki temeljijo na nevrobioloških in psi-holoških kot tudi na antropoloških inkulturnih dokazih. Na podlagi jasnih innatančnih kriterijev se izognenapakam:

1) možnost osamitve obmožganski poškodbi (če je ob možgan-ski poškodbi kako zmožnost mogočeuničiti – ali ohraniti neprizadeto –ločeno od preostalih, je njena neodvis-nost od drugih človeških zmožnosti ver-jetna, 2) obstoj genialnih bebcev inčudežnih otrok (posamezniki z izjemnoneenakomernim profilom zmožnosti inprimanjkljajev, ki dokazujejo obstojspecifičnih inteligenc), 3) opredeljivosnovni postopek ali niz postopkov(inteligenco bi lahko opredelili kot živčnimehanizem ali sistem za obdelavopodatkov, ki je gensko programirantako, da ga aktivirajo določene vrstepodatkov, posredovane od znotraj ali odzunaj), 4) samosvoj potek razvoja inopredeljiv niz strokovnih dosežkov(inteligenca bi morala imeti prepoz-navno razvojno pot, ki jo v onto-genetskem dogajanju opravijo tako nor-malni kot izjemni posamezniki), 5)evolucijski potek in evolucijska vero-dostojnost (specifična inteligencapostane bolj verjetna, če lahko določi-mo njene razvojne predhodnike,vključno z zmogljivostmi – kot je ptičjepetje ali družbena organiziranost pri pri-matih – ki so skupne nam in drugimorganizmom, 6) podpora eksperimen-talnih psiholoških nalog (številne para-digme, cenjene v eksperimentalni psi-hologiji, osvetljujejo delovanje poten-cialnih inteligenc, njene metodeomogočajo natančno obdelovanje


294 Čitalnica

jezikovnih in prostorskih podatkov), 7)podpora psihometrijskih dognanj (takokot so pomembni podatki psihološkiheksperimentov, tako so pomembnirezultati standardnih testov – kot so npr.inteligenčni testi) in 8) dovzetnost zavkodiranje v simbolni sistem (temeljnaznačilnost človeške inteligence jemorda prav njena “naravna” težnja kutelešenju v simbolnem sistemu).

Sedem inteligenc

Večina ljudi meni, da jeinteligenca ena sama, splošnazmogljivost, ki jo lahko s testi izmerimo,Gardner pa dokazuje, da s testi pred-vsem merimo jezikovno in matema-tično-logično inteligenco, preostalih pane. Na podlagi zgoraj omenjenih merilza opredeljevanje inteligenc je definiralsedem inteligenc: “nepredmetni” oblikiinteligence – jezik in glasba – ki ju neoblikuje in usmerja fizični svet, pač paodražata zgradbo konkretnih jezikov inglasb; “na predmete vezane” oblikeinteligenc – prostorska, logično-mate-matična, telesno-gibalna – so podre-jene nadzoru, ki ga izvajajo zgradba infunkcije konkretnih predmetov, s kater-imi posameznik prihaja v stik; “osebni”inteligenci pa odražata niz močnih inmedsebojno tekmujočih omejitev:obstoj človekove lastne osebe in obstojdrugih oseb, načini, kako kultura pred-stavlja in razlaga samo sebe.

Jezikovna inteligenca je intelek-tualna sposobnost, ki je najenako-merneje porazdeljena med ljudmi, sajje jezik najpomembnejše orodje zadelovanje v družbi. Najpomembnejši soštirje vidiki jezikovnega znanja: go-vorniški vidik, s katerim prepričujemoljudi za dosego svojega cilja, mnemo-nični vidik, saj jezik uporabljamo zapomnjenje, velika je vloga jezika prirazlaganju – v preteklosti predvsemgovorjena beseda, danes pa prevladujepisana oblika, z metajezikovno rabojezika pa razumemo predvsem upo-

rabljanje jezika za razlago jezikovnihdejavnosti. V naši kulturi je jezikovnainteligenca daleč najbolj poudarjena,saj je osnovni kriterij za določanjeinteligentnosti osebe. Pri pesnikih inpisateljih, ki imajo visoko razvitojezikovno inteligenco, opažamo močnorazvito občutljivost za pomenskeodtenke in poudarke, fraze in spretnoobračanje besed. Je ena izmed najboljraziskanih inteligenc, je pa v levimožganski polobli.

Prav tukaj bi morda lahko opo-zorili na edino pomanjkljivost knjige –na njenih straneh se kar prepogostopojavljajo slovnične in tipkarskenapake, mnogo pa je tudi nedosled-nosti, saj so pojmi včasih zapisani stujko, drugič pa jih je lektor slovenil.

Glasbena inteligenca je enaizmed najbolj zapostavljenih inteligencv zahodni kulturi. Je tista nadarjenost,ki se pokaže najbolj zgodaj, hkrati patudi tista, ki potrebuje največ spodbudin truda za vrhunski razvoj. To Gardnerdokazuje z izsledki japonskega peda-goga D. T. Suzukija, ki se ukvarja spoučevanjem violine samo dveletnihotrok (program seveda vključuje tudinjihove mame). S to metodo Suzuki primladih ljudeh izgrajuje trdno voljo innadaljuje Konfucijevo tradicijo, ki uči,da je glasba temelj zrele osebnosti indobrega državljana. Ta metoda žanjevelik uspeh tudi zato, ker temelji na zenbudističnem pojmovanju spoznavanjain poglabljanja lepote.

Logično-matematična inteli-genca je hkrati z jezikovno pri nasnajbolj cenjena in spoštovana. Že primalih otrocih se testira prepoznavanjepredmetov, njihovo urejanje in prepoz-navanje količine in oblike. Tudi v kasnej-ših letih šolanja se na račun teinteligence zapostavljajo preostalenadarjenosti. Od začetnega opazovan-ja se razvije v abstraktno mišljenje.

Prostorska inteligenca je izrazi-to vezana na predmete. Pokaže sepredvsem pri problemih, ki zahtevajo,

da si ustvarimo miselno predstavo. Zato inteligenco je pomembno pravilnozaznavanje vidnega sveta in izvajanjepretvorb. S to inteligenco je zelopovezana telesno-gibalna inteligenca,za katero je značilna uporaba lastnegatelesa. Visoko je razvita pri plesalcih inigralcih kot tudi pri športnikih in obrt-nikih.

Gardner poudarja tudi pomenosebne in medosebne inteligence.Medtem ko prva deluje predvsem pričlovekovem raziskovanju in spozna-vanju lastnih čustev, je medosebnausmerjena k drugim ljudem. Za celovi-to osebnost je pomembna harmonijaobeh, saj je uspeh človeka odvisen odpoznavanja samega sebe; za pozna-vanje samega sebe pa so zelo pomem-bni odzivi okolja na posameznikova rav-nanja.

Teorija v praksi

Na podlagi Gardnerjeve teorijeo več inteligencah in njihovih različnihnačinih delovanja sta Colin Rose inLouise Goll pripravili celosten programza uporabo te teorije v praksi. KompletUmetnost učenja je namenjen teo-retični predstavitvi Gardnerjevega poj-movanja inteligenc, hkrati pa na zani-miv način ponuja obilo primerov za karnajboljšo uporabo naših možganov zadoseganje ciljev. Na dveh avdio kase-tah sta zbrali glasbo Mozarta, Vivaldija,Bacha, Beethovna… za ustvarjanjerazpoloženja in vspodbujanje učenjater za spodbujanje domišlije inučinkovito ponavljanje. Na tretji pomir-jujoč glas predstavi celotno teorijo –namenjena je verbalnim tipom ljudi –medtem ko z video kaseto pridejo nasvoj račun predvsem vizualni tipi. Celot-no ponudbo dopolnjujejo učbenik indva priročnika.

Razsežnosti uma je knjiga, ki nebo odveč tako družboslovcem kot nara-voslovcem, saj na zelo uspešen načinzdružuje običajno ločeni področji. Kom-


295Čitalnica

plet Umetnost učenja pa bo prineselobilo svežine v največkrat napornoučenje.

Peter Brecl

Artur Štern

ALTRUIZEM

Znanstveno in publicisti~nosredi{~e, Ljubljana, 1996185 str, 2.310 SIT

Kaj je altruizem? Kdo je altruist?Kdo, ki pomaga brhki mladenki na avto-cesti zamenjati predrto gumo? Kdo, kipomaga invalidu po stopnicah? Tisti, kije dober do živali? Je to morda kdo, kine vzame niti antibiotika, da bi takoohranil življenje bakterijam, ki so gaprikovale v posteljo? Kdor bo po tej knji-gi planil z željo, da bi mu razodelaodgovore na zastavljena vprašanja, selahko nadeja manjšega razočaranja. Obkoncu branja je vprašanj kvečjemu več.Za Arturja Šterna, leta 1965 rojenegadoktorja veterinarske medicine, magis-tra temeljnih medicinskih ved in doktor-ja bioloških znanosti, je altruizem kottransdisciplinarni fenomen specialnost,s katero se ukvarja v okviru svojegaosrednjega področja, filozofije biologije.Knjiga naj bi razjasnila naše dvome innejasnosti, ki se porajajo ob samempojmu altruizem, ter nam ga oznanilakot vrednoto. Štern že v uvodu napove,da ne namerava furiozno napadati dru-gače mislečih, niti ne le obnavljati do

sedaj že napisanega, in tega se skoziknjigo tudi dejansko drži. Enegaosnovnih pojmov si izposodi pri Dawkin-su in njegovem delu “The Selfish Gene”.Vsi geni so namreč sebični in neusmil-jeno tekmujejo z drugimi v boju za edinoin glavno nagrado – preživetje. Gen, kine hodi, tako rekoč, preko trupel drugih,prej ali slej izgine, zatorej je tudi v nassamih, v njihovih nosilcih, egoizem enabolj izraženih lastnosti. In kje za vraga jepotem prostor za to čudno reč, altru-izem, to nesebično razdajanje, ki vkrutem svetu boja za preživetje pačočitno ne nudi posebnih garancij zazmago? Je sploh možno biti altruist? Naprvi pogled se zdi, da to ni nobena umet-nost. Konec koncev vsi skrbimo zasvoje otroke. Pa tudi za drugo, malcemanj bližnje sorodstvo. Pomagamo pri-jateljem. Tudi kakšnemu neznancu oz.neznanki (pogostokrat odvisno odnašega spola) na cesti. Damo kako kostubogemu, izgubljenemu psu. Rešimozbirko znamk ali sliko iz požara. Innavsezadnje se lahko žrtvujemo tudi zaidejo. Dlje kot smo biološko kot subjektialtruizma od objekta, večja je verjet-nost, da smo resnično delovali iz čistoaltruističnih nagibov, ne pa iz egois-tičnih – iz želje po ohranitvi gena, ki namje skupen s potomstvom, sorodniki,soljudmi… Morda pa tudi ni tako. Šter-nov način pisanja je za jasen odgovoriščočega bralca naravnost frustrirajoč.Z niti najmanj altruističnim odnosom doubogega bralstva nas vodi skozi poglav-ja v neko smer in nam pred koncemomogoči vreči sidro v varnem pristanutrdnih ugotovitev. Takoj nato pa pristavi,da je zadeva v bistvu lahko tudi povsemdrugačna, in nas v naslednjem poglavjuzapelje v drugo smer.

Na začetku se nam še zdi, da seje preveč fiksiral na evolucijo in geneter zanemaril vpliv vzgoje na hierarhijo,ki določa, komu pritiče več privilegijev vtrenutkih našega dobrotništva. Lahkose z njim sicer strinjamo, da bi človek,vzgojen v pragozdu med opicami ali


296 Čitalnica

volkovi, povsem drugače reagiral obprvem srečanju z drugim človekom, kotpa bi reagiral ob prvem srečanju z npr.nosorogom. Vendar pa se v začetku šeprepuščamo dvomom, nikakor ninujno, da je to le sad sorodnegagenskega zapisa, ki bi v omenjenemčloveku sprožil notranje alarme, ampakpreprostega dejstva, da je med sabo indrugim človekom že na prvi pogled zaz-nal sumljivo veliko podobnosti. No, nadpostavljanjem protiargumentov kmaludvignemo roke, saj jih k svojim argu-mentom več kot dovolj pribije že samŠtern, nato pa vneto razlaga in obdelu-je tako ene kot druge. Na trenutke celopreveč vneto, zato bi znala bitiposamezna poglavja oz. njihovi delibralcu, ki ni najbolj dojemljiv zaabstraktno razmišljanje, slabše pre-gledna ali celo nezanimiva. Štern se ksreči zaveda, kje je ločnica med strogostrokovnimi formulacijami in stavčnimistrukturami, razumljivimi nekolikoširšemu krogu, tako da nas ves čas ele-gantno vodi po obeh njenih straneh.

Vrnimo se k sami vsebini.Odgovor na vprašanje, kdo sploh jepravi altruist, je silno nedvoumen. Vsakin nihče. Kot prvo je nemogoče priti dodna našim motivom. Mar res storimokomu dobro iz same, čiste dobrote, alipa vendarle računamo na kasnejšo pro-tiuslugo. Morda si prizadevamo zakanček slave in ugled dobrotnika ali pasi celo nabiramo kredit za bivanje vonostranstvu? Drug problem je rezultat.Če smo imeli dober namen, a se nam jerabota ponesrečila, se lahko štejemo zaetičnega altruista, nikakor pa ne tudi zabiološkega, saj navsezadnje, kljublepim željam nikomur nismo storili niče-sar dobrega. Kaj pa, če koga pretepemotako hudo, da ga spravimo v bolnišnico,letalo, s katerim bi naslednji dan moralpotovati, pa potem strmoglavi? O našietičnosti bi se lahko zlivala beseda, ven-dar pa smo glede na končno stanje,pravi Štern, biološki altruisti.

Kaj moramo žrtvovati, da si pris-lužimo omenjeno titulo? Čas, materi-alne dobrine, del telesa, življenje oz.čast ali vero, kot tisto največ, kar lahkodamo. To je tudi ena od točk, kjer sekdo s Šternom ne bo strinjal, saj je nasvetu vsaj toliko ljudi, ki bi izgubo častiprenesli laže kot pa izgubo življenja, kotje onih, ki bi prikimali Šternovemu vrst-nemu redu. Tudi samo žrtvovanje častiza nekoga je rahlo relativen pojem, sajjo lahko izgubiš, npr. v očeh enih,drugim pa se zdi zaradi razlogov, kate-rim si jo žrtvoval, poslej ta tvoja kvalite-ta še izrazitejša. Sicer smo pa tako intako že pred časom ugotovili, da ima pritej temi vse vsaj dve plati.

Ko nas avtor seznani še ssovražniki altruizma, nas začne popa-dati žalosten občutek, da navadnimsmrtnikom te lastnosti ni dano imeti inda je bil pravi altruist kvečjemu kakJezus Kristus. No, Štern v poglavju Pre-rok sesuje tudi njega in izrazi dvom onjegovih motivih, saj mu očita surovost,nastopaštvo, oblastništvo in špeku-lantstvo.

K sreči avtorjev namen ni, da binas prepričal o tem, da je altruizem leutopija. Le toliko časa nas vodi skozimorje argumentov in protiargumentov,prepričanj in dvomov, pravilnih ugo-tovitev in zmot, da nam na koncupostane povsem jasno, kako malo je vbistvu potrebno, da postane ta svet vsajkomu vsaj za hip lepši, in kako ogromnoto pravzaprav pomeni. Da se ne birazumeli narobe. Na koncu knjige ševedno nimamo nobene konkretne, trdnein edino pravilne predstave o altruizmu.In ne le, da so naša vprašanja še vednobrez odgovorov, celo še cel kup novih senam podi po glavi. Pa vendar, na koncuodgovorov več niti ne potrebujemo.Dovolj je, da razumemo, v čem je vred-nost te “nove naravoslovne vere”, kotaltruizmu pravi Štern, in dovolj je, da čuti-mo, da je odločitev zanjo pravilna.

Marko Hajdinjak

Andrej Studen

STANOVATI V LJUBLJANI

STUDIA HUMANITATIS. Apes; 4; Ljubljana; 1995;Zalo`ba ŠKUC; 226 strani;cena 1683,00 SIT

Bivalni prostor, torej streha nadglavo, je bil že od nekdaj človekova pri-marna potreba in tako sčasoma postalintegralna sestavina življenja družineali posameznika. Stanovanje je postalomesto človekove reprodukcije, potroš-ništva, gospodinjstva, komunikacije,socializacije, igranja družbenih vlog,identifikacije in še kaj. Zgodovinarji sose dolgo izogibali raziskovanju člove-kovega vsakdanjika, kot so npr. hrana,obleka, stanovanje, in so ga raje pre-puščali etnologom, zadnje čase pa seje tudi na Slovenskem vsaj med mlajši-mi zgodovinarji zanimanje za vsakdan-je življenje naših prednikov okrepilo.

“Zgodovina neke hiše je zgodo-vina njenih stanovalcev, zgodovinanjenih stanovalcev je zgodovina časa, vkaterem so živeli in živijo, …” je zapisalnemški pesnik Wilhelm Raabe in takomisli tudi zgodovinar in sociolog kultureAndrej Studen, ki se je v svojem deluStanovati v Ljubljani podal na popoto-


297Čitalnica

vanje v svet hiš, stanovanj in njihovihstanovalcev ter preko njega odkrivalvsakdanjik malega človeka. Za razisko-vanje stanovanjske kulture konec prej-šnjega in v začetku tega stoletja si jeizbral provincialno mesto Ljubljana, ki jetakrat sicer bila glavno mesto Kranjskedežele, ni pa predstavljala tudi pomem-bnejšega industrijskega ali poslovno-prometnega središča.

Studen ugotovitve o stanovanjs-ki kulturi v Ljubljani pred prvo svetovnovojno obravnava v šestih sklopih, kitemeljijo na socialni in kulturnozgodo-vinski analizi raznovrstnega in pestre-ga arhivskega gradiva, kot so popisištetij prebivalstva, policijska poročila,pričevanja…

V prvem sklopu obravnavazunanji izgled Ljubljane, kjer je bilglavni mejnik velikonočni potres leta1895, zato dostikrat govori o pred-potresni in popotresni Ljubljani. Kotugotavlja Studen so v zunanji podobimesta prevladovale nizke, pritličneoziroma enonadstropne hiše in večinajih je imela vrt. Stanovanja so imelanajvečkrat po dva prostora, uporabljalapa so se večinoma samo za stanovan-je, kar kot pravi Studen, kaže, da je bilaLjubljana uradniško in ne industrijskomesto. V drugem sklopu o higienskihrazmerah pred prvo svetovno vojnoavtor ugotavlja, da je bila higienska kul-tura med Slovenci na zelo nizki ravni,saj se razmere v Ljubljani vse do 90. letprejšnjega stoletja niso razlikovale odsrednjeveških. Kranjsko prestolnicotako označuje kot kraljestvo nesnagein smradu. Higienske razmere so se vpopotresni Ljubljani, ki je že imelavodovod in kanalizacijo, postopomaizboljševale. Da pa je navada železnasrajca, pisatelj ponazarja z opisi težav,do katerih je prihajalo pri uvajanjunovih higienskih navad.

Naslednji sklop je socialno-zgodovinska analiza gospodinjstevizbranih ljubljanskih ulic, kjer avtoropozarja na delitev dela med spoloma,

do katerega je prišlo z ločitvijo bivalne-ga in delovnega prostora ter z razbre-menitvijo družine produkcijskih funkcij.Strogo delitev dela med spoloma, to je,da moškemu pripada produkcijskafunkcija, ženski pa funkcija žene,matere in gospodinje, so si, kot ugo-tavlja Studen, lahko privoščile lepremožne družine. To dokazuje tudipodatek, da je bilo v takratni Ljubljaninajveč vzdrževanih žensk v ulicah zvečjimi in dražjimi stanovanji. V temsklopu se avtor zadrži tudi pri sestavigospodinjstev ter starostni strukturi inzakonskem stanu prebivalcev. Ugotavl-ja, da so gospodinjstvo tvorilinajvečkrat le družinski člani in da jevelika večina ljubljanskih gospodinjstevzaposlovala le po enega hišnega posla,največkrat deklico za vse. Za podna-jemnike pa so se lastniki stanovanjodločali le zaradi dodatnega zaslužka.

Četrti sklop nosi naslovStanovanjska kultura, avtor pa v njemskuša prikazati, kako sta industriali-zacija in urbanizacija vplivali na ritem innačin življenja v mestih. Studen priopisovanju ločuje stanovanjsko kulturonovega meščanstva in stanovanjskokulturo spodnjih slojev. Pri tem ugotav-lja, da sta bili individualizacija načinaživljenja in umik v privatno sfero terdiferenciacija stanovanjskih prostorovomejeni le na krog meščanstva,medtem ko je bila zaščita prostorovpred nepovabljenimi pogledi zunanjihobiskovalcev nižjim slojem zaradislabega gmotnega položaja in iz tegaizhajajoče prostorske stiske popolno-ma neznana.

Zadnji sklop pisec namenjamedsosedskim odnosom in kaljenjunočnega miru in prav v tem sklopu senajbolj izkaže malomeščanskosttakratnih Ljubljančanov.

Studen tako v svojem deluprikaže postopnost modernizacijestanovanjske kulture v Ljubljani kot tudisocialne razsežnosti stanovanjskegavprašanja v naraščajočem mestu. Na

malce drugačen način prislika podobopredvojne Ljubljane in vsakdanje živ-ljenje njenih prebivalcev. Vprašanji,kako in zakaj so ljudje v določenemčasu in prostoru stanovali, je na enistrani povezal s pripadnostjo različnimrazredom in slojem in na drugi z izrabostanovanja kot arhitektonskega indružbenega prostora. Avtor je takoprikazal različnosti socialne kulturemed različnimi družbenimi sloji, temupa dodal tudi komponento regionalnihin časovno tipičnih značilnosti.

Maja Grgič


298 Čitalnica

Michael Meeuwis

SSTTRRPPNNOOSSTT IINN NNEESSTTRRPPNNOOSSTT VV MMEEDD--

KKUULLTTUURRNNII KKOOMMUUNNIIKKAACCIIJJII:: OOPPAA�AANNJJAA

OO IIDDEEOOLLOOGGIIJJII IINN KKOONNTTEEKKSSTTUU VV

IINNTTEERRAAKKCCIIJJSSKKII SSOOCCIIOOLLIINNGGVVIISSTTIIKKII

(Povzetek)

Pri~ujo~a {tudija je nastala na podlagi

podatkov o poklicnih interakcijah v angle{kem

jeziku med flamskimi, tanzanijskimi in ju`noko-

rejskimi inènirji. Podrobno sem analiziral komu-

nikacijske procese in opredelil razmerje med

medkulturno naravo interakcij ter primeri

neuspe{ne komunikacije. Pri tem sem upo{teval

{ir{e parametre, na primer strukturalno neenako-

pravnost in socialno potrjene stereotipe, ki sem

jih povezal s komunikacijskimi procesi, delu-

jo~imi na šosnovni ravni’. Na podlagi te povezave

med mikro–, in makroravnijo sem ugotovil, da

razmerje med kulturnimi razlikami in nastankom

medkulturnega komunikacijskega nesporazuma

ni enostavno ali neodvisno od medkulturnega

konteksta, kot posredno trdijo nekatere smeri, ki

raziskujejo medkulturno komunikacijo. Anal-

iziral sem primere uspe{ne medkulturne komu-

nikacije, pri katerih so sogovorniki upo{tevali zelo

razli~ne kulturne diskurzivne konvencije, pa tudi

primere komunikacijskega konflikta, pri katerih

so bile te razlike manj{e. Iz tega sledi, da mora

sociolingvistika, {e zlasti Gumperzova interakcij-

ska sociolingvistika, natan~neje in kriti~neje

opredeliti razmerje med kulturnimi razlikami in

neuspe{no komunikacijo. Treba je upo{tevati

dejstvo, da zaradi zgodovinsko uveljavljenih

etni~nih predsodkov toleriramo tehni~na in kul-

turna odstopanja pri nekaterih jezikovnih skup-

nostih, pri drugih pa ne. Izdelati pa je treba tudi

{ir{o razlago pojma kontekst, s katero bomo

diskurzivnim zna~ilnostim, ki so razvidne iz opa-

zovanja na mikroravni, dodali šneviden’, a zelo

pomemben parameter – ideologijo.

Klju~ni pojmi: medkulturna komunikacija,

oblikovanje sociolingvisti~ne teorije, kontekst,

kriti~na analiza, kulturni stereotipi.

David P. Shea

PPEERRSSPPEEKKTTIIVVAA IINN PPRROODDUUKKCCIIJJAA:: SSTTRRUUKK--

TTUURRIIRRAANNJJEE SSOODDEELLOOVVAANNJJAA VV MMEEDD--

KKUULLTTUURRNNII KKOONNVVEERRZZAACCIIJJII

(Povzetek)

V tem ~lanku kriti~no obravnavam Gumper-

zovo analizo neuspe{ne komunikacije v med-

kulturni konverzaciji, zlasti glede kontekstuali-

zacije in signaliziranja konteksta na mikroravni.

Ne opiram se na kontrastivni pristop h “kulturno

razli~nim” komunikacijskim stilom, pa~ pa

razlagam metakomunikacijsko strukturiranje

izjavnih signalov (metacommunicative framing

of utterance cues) preko socialnega zna~aja inter-

akcij, ki ga govorci skupaj strukturirajo. Znotraj

zna~aja te interaktivne dejavnosti diskurz nedo-

ma~ega govorca – NDG (nonnative speaker –

NNS) delno konstruira tudi doma~i govorec –

DG (native speaker – NS), tako da {iri ali ome-

juje svoj odgovor. To analiti~no trditev pon-

azarjam s {tirimi odlomki iz naravno pojavlja-

jo~ih se konverzacij med japonskimi in doma~imi

govorci angle{~ine na neki univerzi v ZDA. Pri

obravnavi se osredoto~am na sredstva, s kateri-

mi se konverzacijsko sodelovanje strukturira

vzdol` interakcijskih osi perspektive in produk-

cije, {e zlasti na to, kako govorci upo{tevajo refe-

ren~no stali{~e (referential point of view) in

dodeljujejo interakcijsko avtoriteto (interaction-

al authority). Trdim, da “uspe{na” interpretaci-

ja ni odvisna le od nesporazuma (mismatch), pa~

pa od diskurzivne prakse, ki omogo~a vzajem-

no, uravnove{eno sodelovanje in zaobjema

razli~ne kulturne “stile”. S to dejavnostjo pa

lahko govorci strukturirajo tudi lo~eno in nes-

imetri~no sodelovanje, pri katerem je nedoma~i

govorec postavljen v druga~en ali neprimeren

poloàj. V zadnjem poglavju opozarjam, da

lahko analiza nesporazuma poslab{a poloàj

nedoma~ih govorcev, saj nenamerno podpira

politi~ni in ekonomski status quo v dru`bi, ki

je nepravi~no uperjena proti manj{inskim kul-

turnim skupinam.

Klju~ni pojmi: medkulturna konverzacija, inter-

akcijska sociolingvistika, kontekstualizacija,

intersubjektivna perspektiva in interaktivna

avtoriteta, referen~no stali{~e, strategije signal-

iziranja.

301PP OO VV ZZ EE TT KK II -- AA BB SS TT RR AA CC TT SS -- ZZ UU SS AA MM MM EE NN FF AA SS SS UU NN GG EE NN

PPOOVVZZEETTKKII

Srikant Sarangi

MMEEDDKKUULLTTUURRNNOO AALLII NNEE?? OONNKKRRAAJJ

PPOOVVEELLII^̂EEVVAANNJJAA KKUULLTTUURRNNIIHH RRAAZZLLIIKK

PPRRII AANNAALLIIZZII NNEEUUSSPPEE[[NNEE KKOOMMUU--

NNIIKKAACCIIJJEE

(Povzetek)

Osnovno vpra{anje, ki ga obravnava

pri~ujo~i ~lanek, je: Kaj naj bi bil temeljni

namen medkulturne analize? Ali je njen namen

ta, da na abstrahiran na~in razlaga konverzacij-

ske nesporazume na podlagi kulturnih razlik?

Ali pa naj posku{a razumeti kompleksne insti-

tucionalne procese, ki dolo~ajo spremenljivo na-

ravo škulture’? Kot nakazuje glavni naslov, se

bom pri obravnavi teh vpra{anj osredoto~il

predvsem na to, kar dolo~a medkulturno komu-

nikacijo kot š(ne)medkulturno’ (š(not)intercul-

tural’). Podnaslov – špoveli~evanje kulturnih

razlik pri analizi neuspe{ne komunikacije’ – se

nana{a na dva vidika medkulturne analize: (i)

kako se škultura’ uporablja pri preu~evanju

neuspe{ne komunikacije kot analiti~en kon-

strukt in (ii) kako se nekateri raziskovalci

zatekajo k šanaliti~nemu stereotipiziranju’ (šan-

alytic stereotyping’) medkulturnih stikov, ki naj

bi jih dolo~ale predvsem prisotne kulturne raz-

like, in zakaj v svoje lastne jasno lo~ene šrazisko-

valne kulture’ {e vedno vklju~ujejo zelo malo

ali pa sploh ni~ šmeddisciplinarnega’

(šinter/cross-disciplinary’) dialoga.

V prvem delu ~lanka bom kriti~no opisal dva

specifi~na tipa analize medkulturne komu-

nikacije, od katerih lahko prvega uvrstimo v kul-

turno antropologijo, drugi pa je bolj socio-

lingvisti~no in pragmati~no usmerjen. Poudaril

bom prevladujo~o te`njo po štematizaciji kul-

turnih razlik’ (šthematisation of cultural difer-

ences’) in s tem kriti~no ocenil esencialisti~no

pojmovanje škulture’ v teh dveh tipih medkul-

turne analize. Tako bom raz{iril svoje prej{nje

stali{~e (Roberts & Sarangi 1993). Drugi del

~lanka se za~ne z diskurzivno usmeritvijo v

analiti~no pojmovanje škulture’, ~emur bo sledi-

la analiza medkulturnega gradiva v varovalni

situaciji (gatekeeping situation) izbirnih raz-

govorov. To me bo privedlo k ponovnemu

razmisleku o pojmu šmedkulturnosti’ (šinter-

culturality’) s kulturno-teoreti~nega stali{~a in

s posebnim poudarkom na izku{njah prisel-

jencev v sodobnih ve~kulturnih dru`bah.

Klju~ni pojmi: analiza neuspe{ne komunikacije,

analiti~no stereotipiziranje, tematizacija kul-

turnih razlik, ve~kulturne dru`be.


((DDEE))KKOONNSSTTRRUUKKCCIIJJAA ((DDEE))KKOONNSSTTRRUU--

IIRRAANNEEGGAA:: AANNTTRROOPPOOLLOO[[KKAA

TTEEOORRIIJJAA IINN SSOOCCIIAALLNNAA

KKOONNSSTTRRUUKKCCIIJJAA IIDDEENNTTIITTEETTEE

(Povzetek)

Avtorica ~rpa iz antropolo{kih in dru`bo-

slovnih teorij identitete in ori{e spremembe

konceptov “plemena”, “etni~nosti”, “nacionaliz-

ma” in “dràvljanstva”, s posebnim poudarkom

na ideolo{kem izvoru teh sprememb in nji-

hovem vplivu na socialni (re/de)konstrukciji

zahodne in nezahodne identitete. Avtorica trdi,

da znanstvene konstrukcije socialne identitete

na kompleksen in pogosto protisloven na~in

odsevajo razdelitve svetovne mo~i in prevlade

med “nami” in “onimi”. Teorija odseva resni~nost

“nas” in prispeva k njeni nenehni (re)konstruk-

ciji, poleg tega pa tako konstruirano resni~nost

uporablja kot osnovo za (de/re)konstrukcijo

resni~nosti “drugega”. To je {e zlasti o~itno pri

teoreti~nem pristopu k vpra{anju nacionalizma

v zahodnih in nezahodnih postkolonialnih in

postkomunisti~nih dràvah.

Klju~ni pojmi: znanstvena konstrukcija iden-

titete, socialna konstrukcija identitete, diho-

tomija “mi”/“oni”, pleme, etni~nost, nacional-

izem, dràvljanstvo


BBEEGGUUNNSSKKAA PPOOLLIITTIIKKAA VV SSLLOOVVEENNIIJJII

((OODD MMAARRCCAA 11999922 DDOO KKOONNCCAA LLEETTAA

11999933))

(Povzetek)

Slovenija je podpisnica ve~ mednarodnih

dokumentov s podro~ja ~lovekovih pravic. Ven-

dar pa, kot lahko razberemo iz analize ~asopis-

nih ~lankov, govorov uradnih predstavnikov in

predstavnikov humanitarnih organizacij,

~lovekove pravice bosenskih beguncev, ki so

pribeàli v Slovenijo, ~esto niso bile spo{tovane.

Pojavljali so se nedokazljivi argumenti, da je

302 PP OO VV ZZ EE TT KK II -- AA BB SS TT RR AA CC TT SS -- ZZ UU SS AA MM MM EE NN FF AA SS SS UU NN GG EE NN

beguncev v Sloveniji preve~ in da so slovenski

populaciji nevarni. Svoboda gibanja beguncev je

bila omejevana in ~esto odvisna zgolj od vodje

posameznega begunskega centra. Otroci begun-

ci niso obiskovali obi~ajnih slovenskih osnovnih

{ol, ampak so se pod krinko zavarovanja njihove

identitete vklju~evali v posebne oddelke, ki so

bili v~asih celo v posebnih stavbah.

Klju~ni pojmi: ~lovekove pravice, begunci, prag-

mati~na analiza, ksenofobija

Barbara Domajnko

AARRGGUUMMEENNTTAATTIIVVNNAA MMOO^̂ DDIISSKKUURRZZAA

ZZGGOODDNNJJEEGGAA UU^̂EENNJJAA TTUUJJEEGGAA JJEEZZIIKKAA

(Povzetek)

Kljub pomanjkanju usklajenih znanstvenih

zaklju~kov, je ZUTJ v zadnjem ~asu v Sloveni-

ji preraslo v pravo evforijo. Star{i in strokovni

delavci na lokalnem in nacionalnem nivoju so

ve~inoma trdno prepri~ani v koristnost in

potrebnost (celo nujnost) ZUTJ. Od kje izvira

tako mo~no prepri~anje v smiselnost ZUTJ, ~e

za to ni trdne znanstvene osnove?

Preko analize dela diskurza ZUTJ, kateri je

kot teoreti~ni okvir sluìla Ducrotova teorija

argumentacije v jeziku, lahko zaklju~im, da je

prepri~anje o smiselnosti in nujnosti ZUTJ

oblikovano znotraj diskurza o ZUTJ. Razli~ni

jezikovni mehanizmi, ki jih je mogo~e identifi-

cirati na vseh jezikovnih nivojih (od diskurzivne-

ga do leksikalnega), ZUTJ predstavljajo kot

smiselno in nujno potrebno za otrokovo

vklju~evanje v sodobni svet. Taka predstava o

ZUTJ, ki je, kot è re~eno, oblikovana s pomo~jo

dolo~enih argumentativnih jezikovnih strategij,

je v glavnem razumljena kot samoumevna in

nevpra{ljiva.

Prepri~anost v smiselnost in nujnost ZUTJ

v Sloveniji (kjer se kot prvi tuji jezik v prete`ni

meri uvaja angle{~ina) lahko torej vidimo kot del

{ir{e politi~ne in ekonomske retorike.

Klju~ni pojmi: zgodnje u~enje tujega jezika kot

diskurz, argumentacija v jeziku, argumentativ-

na mo~, polifonija, topoi

Joè Vogrinc

RRAAYY IINN JJOONNAASS ((VVJJ SSHHOOWW IINN TTEELLEEVVIIZZ--

IIJJSSKKAA RRAABBAA GGLLAASSBBEE))

(Povzetek)

Raziskovalci popularne glasbe so upravi~eno

zavrnili razgla{anje video klipov za zgled post-

modernisti~ne vizualne kulturne forme, ki da

uprizarja razsredi{~enost subjekta v igri vizual-

nih atrakcij, namenjeni dekontekstualiziranemu

pouìvanju. Opozorili so, da so vizualizacije

razli~nih zvrsti popularne glasbe v skladu z

na~ini produkcije in rabe teh zvrsti pri

poslu{alcih. Vendar pa televizijske rabe popularne

godbe ne smemo zvesti na vizualno predstavitev.

Najprej zato, ker glasbo danes pa~ dojemamo

tudi skoz vizualni register, zlasti pa, ker je glas-

bo mogo~e na TV uporabiti na zelo razli~ne

na~ine.

VJ show se razlikuje od drugih glasbenih

oddaj na TV po tem, da redni voditelj predva-

ja video klipe (praviloma izbrane zvrsti popu-

larne godbe) privrèncem, jim izpolnjuje glas-

bene èlje, odgovarja na pisma, klepeta z njimi

po telefonu itn. Analiza oddaj Raya Cokesa

MTV’s Most Wanted na MTV Europe in Jonasa

@. Video{pon na TVS 2 prikaè VJ show kot v

temelju govorno, kontaktno oddajo, kjer je

predvajanje video klipov predmet simbolne men-

jave med TV in publiko oddaje. Medtem ko je

Cokesova oddaja zanimiva zlasti zaradi komu-

nikativne inovativnosti (vpeljava nevidnih oseb,

ki kr{i pravilo sklenjenosti imaginarnega skup-

nega prostora gledalcev in voditelja v studiu in

ga nadomesti z igro na ra~un nevidne opne, ki

voditelja lo~i od gledalcev), pa je pri Video{ponu

zanimiv socialni in politi~ni domet Jonasovega

na~ina vodenja oddaje (vzpostavitev komu-

nikacijskega mostu med star{evskim in otro{kim

rodom publike, javni govor o intimnem v dialek-

tu in àrgonu, s tem pa implicitna politizacija

takega govora).

Klju~ni pojmi: televizija, popularna glasba,

medijski {tudiji, VJ show, mnoì~na in osebna

komunikacija, javno in zasebno


I~o Vidmar

IIZZ[[TTEEKKAANNII –– VVEEDDNNOO SSLLII[[AANNII,, AA

KKOOMMAAJJ KKDDAAJJ VVIIDDEENNII

(Povzetek)

Vznik akusti~nih ìvih nastopov, ki ga je

predvsem vzpodbudila serija televizijskih kon-

certov MTV Unplugged, sovpada s krizo avten-

ti~nosti, ob~utkom izgube pristne, naravne

akusti~ne izku{nje v popularnoglasbenih prak-

sah, ki vse bolj participirajo na digitalni

tehnologiji snemanja in izdelovanja glasbe. Sta-

tus koncertnega nastopa, predvajanega na radiu,

zabeleènega na albumu oziroma nosilcu zvoka

in snemanega na televiziji, {e zdale~ ni enoz-

na~en, saj prvi dve izku{nji implicirata akuz-

mati~no poslu{anje, konzumiranje glasbe, za raz-

liko od neposrednega, vizualiziranega poslu{anja.

Zvo~ni posnetek koncerta glasbene skupine je

sestavljenka razli~nih dogodkov, ki evocira

primerjavo z originalnimi studijskimi izvedba-

mi, pri ~emer njegovi u~inki in uspe{nost

temeljijo na neopaznosti studijske finalizacije,

prenosa, prevajanja detajlov. Televiziranje glas-

benega koncerta pa je postavljeno pred nere{ljivo

dilemo: kako filmati glasbo? Zadrega Unplugged

je, da “akusti~nega koncerta” s studijsko publiko

ne morejo snemati kot rockovski, elektri~ni

koncert, ~eprav to po svojem akusti~nem aspek-

tu, z mikrofonizacijo v polju vidnega, je.

Klju~ni pojmi: akuzmatika, avtenti~nost, live (šv

ìvo’), Unplugged, zvo~ni posnetek

Edward Robbins

RRAAZZMMII[[LLJJAANNJJAA OO MMNNOOGGOOTTEERRNNEEMM

MMEESSTTUU

(Povzetek)

Tradicionalni pristopi k mestu, bodisi v

podobi, besedilu ali na~rtu, posku{ajo vzpostavi-

ti urejeno in poenoteno celoto iz ne~esa, kar je

neurejena, pogosto naklju~na, mnoì~nost ljudi,

prostorov in praks. ê naj oblikovalci, na~rto-

valci in dru`beni teoretiki razvijejo osnovo za

bolj pomenske in ustreznej{e pristope k ust-

varjanju mestnih dràv iz mnoìce elmentov, ki

sestavljajo mesto, potem morajo pregledati

pristope k mestu, ki so odprti za razli~ne

izku{nje in na~ine naseljevanja ter ustvarjanja,

ki sestavljajo mesto, in ki zajemajo njegove kon-

flikte in nasprotja.

Klju~ni pojmi: urbanizem, planiranje, mno-

goterna mesta, sociolo{ka teorija mesta, javni

prostor

Michael Meeuwis

LLEENNIIEENNCCYY AANNDD TTEESSTTIINNEESSSS IINN IINNTTEERR--

CCUULLTTUURRAALL CCOOMMMMUUNNIICCAATTIIOONN::

RREEMMAARRKKSS OONN IIDDEEOOLLOOGGYY AANNDD CCOONN--

TTEEXXTT IINN IINNTTEERRAACCTTIIOONNAALL SSOOCCIIOOLLIINN--

GGUUIISSTTIICCSS

(Abstract)

The study is based on the data reflecting pro-

fessional interaction in the English language

amongst Flemish, Tanzanian and South Korean

engineers. The author analyzes communication

processes in great detail and defines the rela-

tionship between the inter-cultural nature of

interaction and examples of failed communica-

tion. In doing so, broad parameters are taken

into consideration, such as structural inequali-

ty and socially confirmed stereotypes, which are

connected with communication processes oper-

ating at the “basic level”. Based on this con-

nection between the micro and macro levels, a

conclusion is drawn that the relationship

between cultural differences and the forming of

an intercultural communication conflict is nei-

ther simple nor independent of the intercultural

context, as is implied by certain schools of

thought involved in researching intercultural

communication. Examples of successful inter-

cultural communication are analysed, in which

speakers observed highly varied cultural discur-

sive conventions, including examples of com-

munication conflict, where these differences

were less noticeable. Consequently, socio-lin-

guistics, particularly Gumperz’s interactional

socio-linguistics, must more precisely and with

a greater measure of criticism define the rela-

tionship between cultural differences and failed

communication. The fact must be taken into

account that technical and cultural deviations

are tolerated in some linguistic communities,


AABBSSTTRRAACCTTSS

whereas in others they are not, due to histori-

cally accepted ethnical prejudices. A broader

explanation of the context must be formed,

which would add an invisible, although extreme-

ly important, parameter or ideology to discur-

sive characteristics which are visible in the

observations at the micro level.

Keywords: intercultural communication, form-

ing of a socio-linguistic theory, context, critical

analysis, cultural stereotypes

David P. Shea

PPEERRSSPPEECCTTIIVVEE AANNDD PPRROODDUUCCTTIIOONN::

SSTTRRUUCCTTUURRIINNGG CCOONNVVEERRSSAATTIIOONNAALL

PPAARRTTIICCIIPPAATTIIOONN AACCRROOSSSS CCUULLTTUURRAALL

BBOORRDDEERRSS

(Abstract)

The article offers a critical view of

Gumperz’s analysis of failed communication in

intercultural conversation, particularly with

regard to contextualisation and the signalisation

of the context at the micro level. The author

does not base his discourse on the contrastive

approach to “culturally different” styles of com-

munication, but he explains the meta-commu-

nicative framing of utterance cues through the

social characteristics of interactions framed

jointly by the speakers. Within these charac-

teristics of the interactional activity, the dis-

course of a non-native speaker (NNS) is in part

formed by the native speaker (NS) by broad-

ening or limiting his reply. This analytical con-

clusion is illustrated with four passages from

naturally arising conversations between Japan-

ese and native speakers of English at a univer-

sity in the USA. In the article, the main empha-

sis is laid on instruments used for the framing

of conversational cooperation along the inter-

actional axis of the perspective and production,

particularly on how the speakers take into

account the referential point of view and assign

interactional authority. The author claims that

“successful” interpretation does not only depend

on the mismatch, but also on the discursive

practice, which allows mutually balanced coop-

eration and embraces different cultural “styles”.

With this activity, speakers can also frame sep-

arate and asymmetrical cooperation whereby the

non-native speaker is put in a different or

unsuitable position. In the last chapter, the

author points out that the analysis of the mis-

match can aggravate the position of non-native

speakers, for it unintentionally supports the

political and economic status quo in a society

which is unjustly disposed towards minority cul-

tural groups.

Keywords: intercultural conversation, inter-

actional socio-linguistics, contextualisation,

inter-subjective perspective and interactional

authority, referential point of view, strategies of

signalisation

Srikant Sarangi

IINNTTEERRCCUULLTTUURRAALL OORR NNOOTT?? BBEEYYOONNDD

CCEELLEEBBRRAATTIIOONN OOFF CCUULLTTUURRAALL DDIIFFFFEERR--

EENNCCEESS IINN MMIISSCCOOMMMMUUNNIICCAATTIIOONN

AANNAALLYYSSIISS

(Abstract)

The basic question discussed in the article

is: What is supposed to be the basic purpose of

intercultural analysis? Is its intention to explain

conversational disagreements on the basis of cul-

tural differences in an abstract way? Or does it

attempt to understand complex institutional

processes which define the changing nature of

šculture’? As indicated in the main title, the

author concentrates in the discussion of these

questions mostly on that which defines inter-

cultural communication as š(not)intercultural’.

The subtitle – šBeyond celebration of cultural

differences in miscommunication analysis’ refers

to two aspects of intercultural analysis: (i) how

is šculture’, as an analytical structure, employed

in the study of failed communication, and (ii)

how certain researchers resort to šanalytical

stereotyping’ of intercultural contacts which are

supposed to be defined mostly by present cul-

tural differences, and why still little or no šin-

ter/cross-disciplinary’ dialogue is employed.

In the first part of the article, the author

describes two specific types of analysis of inter-

cultural communication, one of which can be

placed in cultural anthropology, while the other

is of a more socio-linguistic and pragmatic ori-

entation. The author stresses the dominant

tendency for the šthematisation of cultural dif-


ferences’ and critically appraises the essential-

ist view of šculture’ in these two types of inter-

cultural analysis. Thus, the author’s former view

is broadened (Roberts & Sarangi 1993). The sec-

ond part of the article begins with the discur-

sive orientation towards the analytical view of

šculture’, which is followed by an analysis of the

intercultural material in a gatekeeping situation

of selected conversations. This leads to the

reconsideration of the notion of šintercultural-

ity’ from the cultural theoretical point of view

and with a special emphasis on the experiences

of immigrants in contemporary multicultural

societies.

Keywords: analysis of failed communication,

analytical stereotyping, thematisation of cultural

differences, multiculturality of society


((DDEE))CCOONNSSTTRRUUCCTTIINNGG OOFF TTHHEE

((DDEE))CCOONNSSTTRRUUCCTTEEDD::

AANNTTHHRROOPPOOLLOOGGIICCAALL TTHHEEOORRYY AANNDD

SSOOCCIIAALL CCOONNSSTTRRUUCCTTIIOONN OOFF

IIDDEENNTTIITTYY

(Abstract)

The author draws from anthropological and

humanistic theories of identity and describes

changes in the concepts of the “tribe”, “ethni-

cality”, “nationalism” and “citizenship”, with

special emphasis on the ideological sources of

these changes and their influence on the social

(re/de)construction of western and non-western

identity. According to the author, the scientif-

ic constructions of social identity in a complex

and often contradictory way reflect the division

of world power and domination between “us”

and “them”. The theory reflects the reality of

“us” and contributes to its constant (re)con-

struction and, in addition, it uses the thus con-

structed reality as a basis for the (de/re)con-

struction of the “other”. This is particularly obvi-

ous in the theoretical approach to the issue of

nationalism in western and non-western post-

colonial and post-communist countries.

Keywords: scientific construction of identity,

social construction of identity, dichotomy of

“us”/“them”, tribe, ethnicality, nationalism, cit-

izenship


RREEFFUUGGEEEE PPOOLLIICCYY IINN SSLLOOVVEENNIIAA ((FFRROOMM

MMAARRCCHH 11999922 UUNNTTIILL TTHHEE EENNDD OOFF

11999933))

(Abstract)

Slovenia has ratified several international

documents concerning human rights. However,

as found by analyses of newspaper articles,

speeches of official government representatives

and representatives of humanitarian organisa-

tions, human rights of Bosnian refugees that fled

to Slovenia have not been fully respected. There

have been claims with no acceptable arguments

that there were too many refugees in Slovenia

and that they were a threat to Slovene popu-

lation. Freedom of movement for refugees has

been restricted and often depended on a single

person who was in charge of individual refugee

centre. (Refugee) children have not taken class-

es at regular schools but in separate classes, even

separete buildings, with the pretext of preserv-

ing their identity.

Keywords: human rights, refugees, prag-

matic analysis, xenophobia

Barbara Domanjko

AARRGGUUMMEENNTTAATTIIVVEE PPOOWWEERR OOFF TTHHEE

DDIISSCCOOUURRSSEE OOFF TTHHEE EEAARRLLYY LLEEAARRNNIINNGG

OOFF FFOORREEIIGGNN LLAANNGGUUAAGGEE

(Abstract)

Despite the lack of a concordant scientific

conclusion, the early start in foreign language

learning has recently gained immense popular-

ity with Slovene parents, professionals and pol-

icy-makers. The popularity is based on a strong

belief in its necessity and cost-effectiveness.

Where, if not from the results of scientific

research, does this persisting belief stem from?

Through the analysis, based on Ducrot’s the-

ory of “argumentation in the language sys-

tem”, it can be concluded that such a belief is

largely created within the early foreign language

learning discourse. Through various linguistic

mechanisms, traceable on the levels ranging

from discourse to lexicon, the early start in for-

eign language learning is represented as being

cost-effective and necessary for a child’s access

to the modern world. As a consequence of cer-


tain argumentative linguistic strategies, such a

representation is rarely disputed and is mainly

taken for granted.

The belief in necessity and cost-effectiveness

of the early foreign (mainly English) language

learning in Slovenia can therefore be seen as a

part of wider political and economic rhetoric.

Keywords: early learning of a foreign language

as a discourse, argumentation in a language,

argumentative power, polyphony, topoi

Joè Vogrinc

RRAAYY AANNDD JJOONNAASS ((VVJJ SSHHOOWW AANNDD TTHHEE

UUSSEE OOFF PPOOPPUULLAARR MMUUSSIICC OONN TTVV))

(Abstract)

Video clips were first hailed by postmod-

ernist film critics as a visual cultural form

embodying de-centralised, de-subjectived plea-

sure in pure flow of images etc.; this tendency

has recently been criticised by popular music

theorists (Simon Frith, Andrew Goodwin and

others) because it ignores the codes of reception

of different musical genres by their respective

listeners (these codes are rooted in musicians’

and listeners’ social experience so that visual-

ization is always genre-specific).

While accepting their critique, my contri-

bution to the debate stresses that it is nowa-

days wrong to reduce popular music on TV to

a mere vehicle of musical production and dis-

tribution. Television viewing should be seen as

a way of socially experiencing music in its own

right. To understand music on TV is then to

understand it as a part TV programming.

Ray Cokes’ MTV’s Most Wanted on MTV

Europe and Jonas @.’s Video{pon on TVS 2 are

analysed as differently interesting versions of VJ

show as TV genre.VJ show in general is main-

ly a channel of talk between the presenter of

the show (VJ) and the viewers of the pro-

gramme, music videos play a connecting func-

tion in symbolic exchange of this communica-

tion, creating a bond among the listeners and

turning them into a temporary immaginary

community. MTV’s Most Wanted is an innov-

ative program in a formal sense: by introduc-

ing voices of unseen VJ’s collaborators in stu-

dio the immaginary continuity of space in

which VJ on one hand and the viewers on the

other are positioned is shattered and substitut-

ed with a play across the newly acknowledged

but unseen boundary. Video{pon is interesting

because of its VJ’s success in connecting the gen-

erations of parents and children as viewers

across his discourse, and because of shifting the

boundaries of allowed forms of public speech by

his use of slang and dialect and by enabling ordi-

nary people to speak openly in their ordinary

language on public TV.

Keywords: television, popular music, media

studies, VJ show, mass communication and

interpersonal communication, the public and the

private

I~o Vidmar

UUNNPPLLUUGGGGEEDD –– AALLWWAAYYSS HHEEAARRDD,, BBUUTT

RRAARREELLYY SSEEEENN

/Abstract/

The appearance of live acoustic concerts,

mostly promoted by the series of television con-

certs, MTV Unplugged, coincides with the cri-

sis of authenticity, the feeling of the loss of the

original, natural acoustic experience in the prac-

tices of popular music, which are increasingly

based on digital technology in recording and

producing music. The status of a concert broad-

cast on the radio, recorded on an LP or some

other sound recording, and a concert filmed on

television is far from simple, for the first two

experiences imply acousmatic listening and con-

suming of music, which differs from the indi-

rect visual listening of the latter. The sound

recording of a band’s concert is composed of dif-

ferent events, evoking comparison with original

studio recordings, its effects and success being

based on the invisibility of the studio finishing,

transmission and broadcasting of details. But the

televising of a concert is faced with an unsolv-

able dilemma: How to film music? The prob-

lem of Unplugged is that an “acoustic concert”

with a studio audience cannot be recorded in

the same way as a rock or electrically amplified

concert, although in its acoustic aspect, with

regard to the microphonisation in the field of

vision, it is of the same nature.


Keywords: acousmatics, authenticity, live,

Unplugged, sound recording

Edward Robbins

CCOONNSSIIDDEERRAATTIIOONNSS OONN MMUULLTTIIPPLLEE

CCIITTIIEESS

(Abstract)

Traditional approaches to the city, whether

in image, text or plan, have tried to fashion an

ordered and unified whole out of what is a dis-

ordered, often times serendipitous, multiplicity

of people, places and practices. If designers, plan-

ners and social theorists are to develop the basis

for more meaningful and relevant approaches to

creating civitas out of the myriad elements

which make the city, they will need to exam-

ine approaches to the city which are open to

the multiple ways of experiencing, inhabiting

and making that comprise the city and encom-

pass its conflicts and contradictions.

Keywords: urban planning, planning, multiple

cities, sociological theory of the city, public area

Michael Meeuwis

TTOOLLEERRAANNZZ UUNNDD IINNTTOOLLEERRAANNZZ IINN DDEERR

IINNTTEERRKKUULLTTUURREELLLLEENN KKOOMMMMUUNNIIKKAA--

TTIIOONN:: BBEEMMEERRKKUUNNGGEENN ZZUURR IIDDEEOOLLOO--

GGIIEE UUNNDD DDEEMM KKOONNTTEEXXTT IINN DDEERR

IINNTTEERRAAKKTTIIVVEENN SSOOZZIIOOLLIINNGGUUIISSTTIIKK

(Zusammenfassung)

Die vorliegende Studie entstand auf der

Grundlage von Daten über die berufliche Inter-

aktion in englischer Sprache zwischen Inge-

nieuren aus Flamen, Tansania und Südkorea. Die

Kommunikationsprozesse wurden genau

analysiert, und das Verhältnis zwischen der

interkulturellen Funktion der Interaktionen und

Beispielen von mißglückter Kommunikation

wurde bestimmt, wobei weiter konzeptierte

Parameter berücksichtigt wurden, wie z.B. die

strukturelle Ungleichheit und sozial bestätigte

Stereotypen, die mit den Kommunika-

tionsprozessen verbunden wurden, die auf

einem šelementaren Niveau’ verlaufen. Auf-

grund dieser Verbindung zwischen der Mikro-

und Makroebene wurde festgestellt, daß das Ver-

hältnis zwischen den kulturellen Unterschieden

und die Entstehung von interkulturellen Kom-

munikationsmißverständnissen nicht einfach

oder unabhängig vom interkulturellen Kontext

ist, wie indirekt von einigen Richtungen

behauptet wird, die sich mit der interkulturellen

Kommunikation befassen. Es wurden Beispiele

von erfolgreicher interkultureller Kommunika-

tion analysiert, bei denen die Gesprächspartner

sehr unterschiedliche kulturbedingte diskursive

Konventionen berücksichtigten. Es wurden aber

auch Beispiele von kommunikativen Konflikten

analysiert, bei denen diese Unterschiede sehr

klein waren. Daraus folgt, daß die Soziolin-

guistik, vor allem die Gumperzsche interaktive

Soziolinguistik, genauer und kritischer das Ver-

hältnis zwischen kulturellen Unterschieden und

erfolgloser Kommunikation bestimmen muß.

Dabei muß die Tatsache in Betracht gezogen

werden, daß wegen ethischer Voruteile, die sich

in der Geschichte durchgesetzt haben, technis-

che und kulturelle Abweichungen bei einigen

Sprachgemeinschaften toleriert werden, bei

anderen jedoch nicht. Es muß auch eine

umfassendere Erklärung des Begriffs Kontext

ausgearbeitet werden, die den diskursiven Eigen-

schaften, die aus den Beobachtungen auf der

Mikroebene ersichtlich sind, einen sehr wichti-

gen, jedoch šunsichtbaren’ Parameter hinzufügt

– die Ideologie.

Schlüsselwörter: interkulturelle Kommunika-

tion, Gestaltung der soziolinguistischen Theo-

rie, Kontext, kritische Analyse, kulturelle Stereo-

typen

David P. Shea

PPEERRSSPPEEKKTTIIVVEE UUNNDD PPRROODDUUKKTTIIOONN:: DDIIEE

SSTTRRUUKKTTUURRIIEERRUUNNGG DDEERR ZZUUSSAAMMMMEE--

NNAARRBBEEIITT IINN DDEERR IINNTTEERRKKUULLTTUURREELLLLEENN

KKOONNVVEERRSSAATTIIOONN

(Zusammenfassung)

Dieser Artikel beschäftigt sich kritisch mit

der Gumperzschen Analyse einer erfolglosen

Kommunikation in interkulturellen Konver-

sationen, vor allem mit der Kontextualisierung

und der Signalisierung des Kontextes auf der

Mikroebene. Dabei stützte sich der Autor nicht


ZZUUSSSSAAMMEENNFFAASSSSUUNNGG

auf den kontrastiven Ansatz zum “kulturspez-

ifischen” Kommunikationsstil, sondern es wird

über den sozialen Charakter der Interaktion, die

von den Gesprächspartnern gemeinsam struk-

turiert wird, die metakommunikative Struk-

turierung der Äußerunssignale (metacommu-

nicative framing of utterances cues) erklärt. In

dieser für die interaktive Tätigkeit charakteris-

tischen Situation wird der Diskurs des Nicht-

muttersprachlers – NMS (nonnative speaker –

NNS) teilweise auch vom Muttersprachler – MS

(native speaker – NS) konstruiert, indem der

Muttersprachler seine Antworten einschränkt

oder ausweitet. Diese analytische Behauptung

wird anhand von vier Ausschnitten von natür-

lich entsandenen Konversationen zwischen

Japanern und englischen Muttersprachlern an

einer Univesität in den USA veranschaulicht. Die

Erörterung konzentriert sich auf jene Mittel,

mit denen sich die Zusammenarbeit in der Kon-

versation entlang der interakiven Achsen Per-

spektive und Produktion strukturiert, und vor

allem darauf, wie die Gesprächspartner den ref-

erenziellen Standpunkt (referential point of

view) berücksichtigen und sich gegenseitig die

interaktive Autotität (interactional authority)

zuteilen. Es wird der Standpunkt vertreten,

daß eine “erfolgreiche” Interpretation nicht nur

vom Mißverständnis (mismatch) abhängig ist,

sondern auch von der diskursiven Praxis, die eine

wechselseitige, ausgeglichene Zusammenarbeit

erlaubt und die verschiedene kulturbedingte

“Stile” umfaßt. Mit dieser Tätigkeit können die

Sprecher auch eine getrennte und asymetrische

Zusammenarbeit strukturieren, bei der der

Nichtmuttersprachler in eine andere oder

ungeeignete Position gestellt wird. Im letzten

Kapitel wird darauf hingewiesen, daß die

Analyse der Mißverständnisse die Positon der

Nichtmuttersprachler verschlechtern kann, da

diese ungewollt den politischen und ökonomis-

chen Status quo in der Gesellschaft unterstützt,

der ungerechtfertigt gegen kulturelle Gruppen

gerichtet ist, die sich in der Minderheit befinden.

Schlüsselwörter: interkulturelle Konversation,

interaktive Soziolinguistik, Kontextualisierung,

intersubjektive Perspektive und interaktive

Autorität, referenzieller Standpunkt, Signal-

isierungsstrategien

Srikant Sarangi

IINNTTEERRKKUULLTTUURREELLLL OODDEERR NNIICCHHTT?? JJEENN--

SSEEIITTSS DDEERR VVEERRHHEERRRRLLIICCHHUUNNGG KKUULL--

TTUURREELLLLEERR UUNNTTEERRSSCCHHIIEEDDEE BBEEII DDEERR

AANNAALLYYSSEE EERRFFOOLLGGLLOOSSEERR KKOOMMMMUU--

NNIIKKAATTIIOONN

(Zusammenfassung)

Die grundlegende Frage, die der vorliegende

Artikel erörtert, lautet: Was sollte die grundle-

gende Absicht der interkulturellen Analyse sein?

Liegt ihre Absicht darin, daß sie auf der Grund-

lage von kulturellen Unterschiede auf abstrak-

te Art und Weise Mißverständnisse in der Kon-

versation erklärt? Oder sollte sie versuchen,

komplexe institutionelle Prozesse zu verstehen,

die das Wesen der šKultur ’ bestimmen, die sich

fortwährend verändert? Der Titel deutet darauf

hin, daß sich der Verfasser bei der Erörterung

dieser Fragen vor allem darauf konzentriert,

was die interkulturelle Kommunikation als

š(nicht)interkulturell’ (š(non)intercultural’)

definiert. Der Untertitel – šdie Verherrlichung

kultureller Unterschiede bei der Analyse erfol-

gloser Kommunikation’ – bezieht sich auf zwei

Aspekte der interkulturellen Analyse: 1. der

Gebrauch der šKultur ’ bei der Untersuchung

erfolgloser Kommunikation als analytisches Kon-

strukt und 2. die Zuflucht einiger Forscher zum

šanalytischen Stereotypisieren’ (šanalytical stereo-

typing’) von interkulturellen Kontakten, die vor

allem durch vorhandene kulturelle Unterschiede

bestimmt werden sollten und die Frage, weshalb

in ihren eigenen klar getrennten šForschungskul-

turen’ der šinterdisciplinäre’ (šinter/crossdisci-

plinary’) Dialog kaum vorhanden ist oder gar

fehlt.

Im ersten Teil werden kritisch zwei spezi-

fische Typen der Analyse interkultureller Kom-

munikation beschrieben, von denen die erste kul-

turanthropologisch, die zweite soziolinguistisch

und pragmatisch orientiert ist. Es wird die über-

wiegende Tendenz zur šThematisierung kul-

tureller Unterschiede’ (šthematisation of cultural

diferences’) hervorgehoben, womit die essentielle

Bennenung der šKultur ’ in den beiden Typen

der Kulturanalysen kritisch bewertet wird,

wodurch der vorige Standpunkt des Autors

(siehe Roberts und Sarangi 1993) erweitert

wird. Der zweite Teil des Artikels beginnt mit

einer diskursiven Orientierung in der analytis-


chen Bennung der šKultur ’, worauf auf der

Grundlage von ausgewählten Gesprächen eine

Analyse interkultureller Unterlagen in einer

Schutzsituation (gatekeeping situation) folgt.

Dies führt zu einer erneuten Überlegung zum

Begriff šInterkulturellität’ (šinterculturality’) aus

einem kulturtheortischen Standpunkt unter

besonderer Hervorhebung von Erfahrungen, die

von Zuwanderern in modernen multikulturellen

Gesellschaften gemacht wurden.

Schlüsselwörter: Analyse mißglückter Kommuni-

kation, analytische Stereotypisierung, Thema-

tisieren kultureller Unterschiede, multikulturelle

Gesellschaften


DDIIEE ((DDEE))KKOONNSSTTRRUUKKTTIIOONN DDEESS

((DDEE))KKOONNSSTTRRUUIIEERRTTEENN::

AANNTTHHRROOPPOOLLOOGGIISSCCHHEE TTHHEEOORRIIEE UUNNDD

DDIIEE SSOOZZIIAALLEE KKOONNSSTTRRUUKKTTIIOONN DDEERR

IIDDEENNTTIITTÄÄTT

(Zusammenfassung)

Die Autorin schöpft aus anthropologischen

und gesellschaftswissenschaftlichen Identität-

stheorien und umreißt die Veränderungen in den

Konzepten “Stamm”, “Ethnizität”, “Nationalis-

mus” und “Staatsangehörigkeit”, unter beson-

derer Berücksichtigung des ideologischen

Ursprungs dieser Veränderungen und ihren Ein-

fluß auf die sozialen (Re/De)Konstruktion der

westlichen und nicht-westlichen Identität. Die

Autorin vertritt den Standpunkt, daß wis-

senschaftliche Konstruktionen zur sozialen Iden-

tität auf komplexer und oft auch widersprüch-

licher Art und Weis die Machtverteilung in der

Welt und die Vorherrschaft zwischen “uns” und

“ihnen” widerspiegeln. Die Theorie spiegelt

“unsere” Realität wider, und sie trägt zu ihrer

immerwährenden (Re)Konstruktion bei, darüber-

hinaus wird diese so konstruierte Realität als

Grundlage zur (De/Re)Konstruktion der Realität

des “anderen” verwertet, was vor allem beim

theoretischen Ansatz zur Frage des Nationalis-

mus in westlichen und nicht-westlichen,

postkolonialen und postkommunistischen Staat-

en offensichtlich ist.

Schlüsselwörter: wissenschaftliche Konstruk-

tion der Identität, soziale Konstruktion der

Identität, Dichotomie “wir”/“sie”, Stamm, Eth-

nizität, Nationalismus, Staatsangehörigkeit

Marjeta Doupon Horvat

DDIIEE SSLLOOWWEENNIISSCCHHEE FFLLÜÜCCHHTTLLIINNGGSSPPOOLLII--

TTIIKK ((VVOOMM MMÄÄRRZZ 11999922 BBIISS ZZUUMM EENNDDEE

DDEESS JJAAHHRREESS 11999933))

(Zusammenfassung)

Slowenien ist Unterzeichnerin mehrere inter-

nationaler Dokumente auf dem Gebiet der Men-

schenrechte. Wie sich jedoch aus der Analyse

von Zeitungsartikeln entnehmen läßt und aus

den Reden öffentlicher Vertreter und Vertreter

humanitärer Organisationen, wurden die Men-

schenrechte der bosnischen Flüchtlinge, die nach

Slowenien geflüchtet waren, oft mißachtet. Es

tauchten unbeweisbare Argumente auf, daß die

Anzahl der Flüchtinge in Slowenien zu hoch sei

und daß diese für die slowenische Bevölkerung

eine Gefahr darstellen. Die Bewegungsfreiheit der

Flüchtlinge wurde eingeschränkt, und diese war

oft nur abhängig von der Leitung des einzelnen

Flüchtlingszentrum. Die Flüchtlingskinder

besuchten nicht gewöhnliche slowenische

Schulen, sondern sie wurden unter der Maske

zum Schutz der eigenen Identität in besondere

Gruppen eingegliedert, die manchmal in beson-

deren Gebäuden waren.

Schlüsselwörter: Menschenrechte, Flüchtlinge,

pragmatische Analyse, Xenophobie

Barbara Domajnko

DDIIEE KKRRAAFFTT DDEERR AARRGGUUMMEENNTTEE IIMM

DDIISSKKUURRSS UUMM DDAASS FFRRÜÜHHEE EERRLLEERRNNEENN

VVOONN FFRREEMMDDSSPPRRAACCHHEENN ((FFEEFF))

(Zusammenfassung)

Obwohl es an übereinstimmenden wis-

senschaftlichen Schlüssen mangelt, wuchs das

FEF in der letzten Zeit in Slowenien zu einer

Euphorie heran. Sowohl Eltern als auch Fach-

leute auf lokaler und nationaler Ebene sind

meistens von der Nützlichkeit und der

Notwendigkeit (sogar Dringlichkeit) des FEF

fest überzeugt. Woher stammt diese feste


Überzeugung über den Sinn und die Richtigkeit

des FEF, wenn dafür keine feste wis-

senschaftliche Grundlage existiert?

Über die Analyse eines Teiles des Diskurses

über das FEF, der als theoretischer Rahmen

Ducrots Theorie über die Argumentation in der

Sprache diente, kam die Autorin zum Schluß,

daß die Überzeugung über den Sinn und über

die Notwendigkeit des FEF innerhalb des

Diskurses über das FEF gebildet wird. Ver-

schiedene Sprachmechanismen, die auf allen

Sprachebenen zu identifizieren sind (von der

diskursiven bis zur lexikalischen Ebene), stellen

das FEF als sinnvoll und notwendig dar, damit

sich das Kind in die moderne Welt intregieren

kann. Eine solche Vorstellung über das FEF, die,

wie schon gesagt, mit Hilfe bestimmter argu-

mentativer Sprachstrategien entwickelt wird,

wird allgemein als selbstverständlich und unum-

stoßbar verstanden.

Die Überzeugung über den Sinn und die

Notwendigkeit des FEF in Slowenien (wo als

erste Fremdsprache überwiegend Englisch gelehrt

wird) kann somit als Teil einer umfassenderen

politischen und wirtschaftlichen Rhetorik ange-

sehen werden.

Schlüsselwörter: frühes Erlernen von Fremd-

sprachen als Diskurs, Argumentation in der

Sprache, argumentative Kraft, Polyphonie, Topoi

Joè Vogrinc

RRAAYY UUNNDD JJOONNAASS ((DDIIEE VVJJ--SSHHOOWW UUNNDD

DDIIEE VVEERRWWEERRTTUUNNGG DDEERR MMUUSSIIKK IIMM

FFEERRNNSSEEHHEENN))

(Zusammenfassung)

Medienforscher, die sich mit der Pop-Musik

auseinandersetzen, haben berechtigterweise die

Erklärung verworfen, wonach Video-Clips als

Beispiel der postmodernen visuellen Kulturform

dienen, die die Dezentralisierung des Subjekts

im Spiel visueller Atraktionen aufführt, das

einer Rezeption dient, die dekontextualisiert

ist. Sie wiesen darauf hin, daß die Visualisierung

verschiedener Gattungen der Pop-Musik mit der

Art der Produktion und der Rezeption dieser

Gattungen bei den Zuhörern übereinstimmt.

Trotzdem darf der fernsehspezifische Gebrauch

der Pop-Musik nicht auf die visuelle Repräsen-

tation zurückgeführt werden, weil heute die

Musik nicht nur visuell aufgenommen wird

und vor allem deswegen, weil die Musik im

Fernsehen auf sehr verscheidene Arten verwertet

werden kann.

Die VJ-Show unterscheidet sich von anderen

Musiksendungen auf dem Fernesehen dadurch,

daß der Moderator den Anhängern Video-Clips

vorführt (meistens ausgesuchte Gattungen der

Pop-Musik), ihnen Musikwünsche erfüllt, auf

Briefe antwortet, sich mit ihnen telefonisch

unterhält, u.s.w. Die Analyse der Sendungen

MTV’s Most Wanted auf MTV Europe mit Ray

Cokes und Video{pon auf TVS 2 mit Jonas @.

zeigt die VJ-Show im Grunde als Kontakt-

sendung, in der die Vorführung von Viedo-

Clips der Gegenstand des symbolischen Aus-

tausches zwischen dem Fernsehen und den

Zuschauern der Sendung darstellt. Ray Cokes’

Sendung ist vor allem wegen ihrer kommu-

nikativen Innovationen von Interesse (die Ein-

führung unsichtbarer Personen verstößt gegen

die Geschlossenheit des imaginären gemein-

samen Raumes des Moderators im Studio und

des Zuschauers, diese wird durch ein Spiel auf

Kosten der unsichtbaren Grenze ersetzt, die

den Moderator vom Zuschauer trennt). Bei der

Sendung Video{pon ist vor allem die soziale und

politische Tragweite des Moderationsstils von

Jonas @. interessant (es wird eine Kommunika-

tionsbrücke zwischen dem Eltern- und Kinderteil

des Publikums aufgebaut, öffentlich wird Intimes

in Mundart oder in der Jugendsprache zum Aus-

druck gebracht, womit es zu einer impliziten

Politisierung der Sprache kommt).

Schlüsselwörter: Fernsehen, Pop-Musik, Medien-

studium, VJ-Show, Massen- und individuelle

Kommunikation, öffentlich und privat


I~o Vidmar

UUNNPPLLUUGGGGEEDD –– SSTTEETTSS GGEEHHÖÖRRTT,, AABBEERR

SSEELLTTEENN GGEESSEEHHEENN

(Zusammenfassung)

Das Aufblühen akkustischer Live-Konzerte,

was vor allem auf die Serie von Fernsehkonz-

erten von MTV Unplugged zurückzuführen ist,

fällt mit der Krise der Authentizität, dem Ver-

lust der authentischen, natürlich akkustischen

Erfahrung in der Pop-Musik zusammen, die in

immer größerem Maße von der digitalen Auf-

nahmetechnik und Musikproduktion Gebrauch

macht. Der Status von Konzertauftritten, die im

Radio gesendet, auf einem Album oder einem

anderen Tonträger mitgeschnitten und für das

Fernesehen aufgenommen werden, ist bei weit-

em noch nicht eindeutig geklärt. Denn die

ersten beiden Erfahrungen implizieren ein akus-

matisches Zuhören, eine Musikkonsumierung,

die im Gegensatz zum direkten, visualisierten

Zuhören steht. Der Konzertmitschnitt einer

Gruppe ist aus verschiedenen Ereignissen zusam-

mengestellt, die den Vergleich mit der originalen

Studioausgührungen evoziert, wobei ihre

Wirkungen und ihr Erfolg auf der Unauffälligkeit

der Finalisierung im Studium, der technischen

Übertragung und der Vermittlung von Details

basieren. Die Umformung eines Musikkonzerts

in ein fernsehtypisches Produkt stellt ein unlös-

bares Problem dar: Wie kann Musik gefilmt wer-

den? Bei Unplugged stellt sich das Problem, daß

ein “akkustisches Konzert” mit einem Studi-

umpublikum nicht als elektrisches Rockkonzert

aufgenommen werden kann, obwohl es das

seinem akkustischen Aspekt nach – mit Mikro-

phonen im Sichtfeld – ist.

Schlüsselwörter: Authentizität, live, Unplugged,

Tonmitschnitt

Edward Robbins

ÜÜBBEERRLLEEGGUUNNGGEENN ZZUU MMUULLTTIIPPLLEENN

SSTTÄÄDDTTEENN

(Zusammenfassung)

Traditionelle Ansätze zu Städten, sei es in

ihrer Form, in Texten oder Plänen, versuchen

eine geordnete und vereinfachte Ganzheit aus

etwas zu kreieren, was ungeordnet, oft sogar

zufällig aus multiplen Menschen, Räumen und

Praktiken zusammengestellt ist. Wenn Architek-

ten, Planer und soziologische Theoretiker Fun-

damente für einen verständlicheren und rele-

vanteren Ansatz zum Städtebau aus einer

Vielzahl von Elementen, die die Stadt bilden, set-

zen wollen, müssen diese die Ansätze zu den

Städten untersuchen, die offen für multiple

Arten der Erfahrungen sind, und sie müssen dies

in die Struktur der Städte miteinbeziehen, um

damit die Gegensätze und Konflikte, die in

Städten herrschen, unkenntlich zu machen.

Schlüsselwörter: Urbanismus, Planierung, mul-

tiple Städte, soziologische Theorie über Städte,

öffentlicher Raum


Documents

vsebina - Shrani.sishrani.si/f/X/l4/3L14VV8X/178-ckz.pdf · la (ki se jim nismo mogli ogniti, saj je veda pri nas {e v povojih), ne pa tudi za slovenski besedili, ki pravzaprav predstavljata