- 1 -

Vodnik za

delavce migrante/delavke

migrantke iz Slovenije

A2 Delovno pravo

Vsebina

To je v Avstriji drugače 3

Delovni pogoji 3

Minimalna plača, dodatki za nadurno delo, nadomestilo plače med bolniško odsotnostjo z dela 4

Odpoved 4

Zastopstvo delojemalcev/delojemalk 4

To ureja EU 4

Evropsko delovno pravo 4

Pristojnost pri postopkih na delovnih sodiščih 5

Takšna je situacija v Avstriji 5

Pogodba o zaposlitvi 5

Delovni čas 5

Odmori in počitki 6

Predpisi za varstvo pri delu 6

Poskusna doba 7

Osnovna in minimalna plača 7

13./14. mesečna plača 8

Plačilo nadomestila plače v primeru bolezni 8

Dopust 9

Najava bolniškega dopusta 9

Izredni dopust za nego 9

Odpovedni roki 10

Splošno pravno varstvo zoper odpoved, postopek splošnega pravnega varstva zoper odpoved 11

Kaj lahko naredite v primeru odpovedi? 11

Posebno pravno varstvo zoper odpoved 11

Izredna odpoved / sporazumna prekinitev delovnega razmerja 11

Odpravnina 12

Delovno spričevalo 12

Sindikati 13

Zbornice delavcev in uslužbencev - Delavske zbornice (Kammern für Arbeiter und Angestellte – Arbeiterkammer AK) 13

Zastopstvo delojemalcev/delojemalk v podjetju 14

Izobrazba in dopolnilno usposabljanje 14

- 2 -

Vodnik za

delavce migrante/delavke

migrantke iz Slovenije

A2 Delovno pravo

Čezmejna izmenjava vajencev 16

Delavci migranti/delavke migrantke morajo vedeti tole 16

Katero delovno pravo velja zame? 16

Katere vrste pogodb so v Avstriji običajne? 16

Kaj naj bi vsebovala pogodba o zaposlitvi? 17

Informacija in svetovanje na kraju samem 18

Na koga se lahko obrnem, če imam vprašanja glede delovnega prava? 18

- 3 -

Vodnik za

delavce migrante/delavke

migrantke iz Slovenije

A2 Delovno pravo

To je v Avstriji drugače

Delovni pogoji

V Avstriji zakon izhaja iz običajnega delovnega časa 8 ur na dan oziroma 40 ur na

teden. Številne kolektivne pogodbe pa predvidevajo skrajšan običajni delovni čas

(npr. 38,5 ur na teden). Pod določenimi pogoji so dopustni odmiki. Lahko se npr.

dogovori daljši delovni čas od ponedeljka do četrtka, zato da

delojemalec/delojemalka lahko v petek popoldan prej konča z delom. Avstrijsko

delovno pravo zdaj že dovoljuje tudi bolj fleksibilne delovne čase: zaradi ureditve

drsečega delovnega časa običajni delovni čas lahko traja do 10 ur.

Če delate več kot šest ur na dan, vam pripada polurni odmor. Za razliko od plačanih

polurnih odmorov, ki veljajo v Sloveniji za delovni čas, se odmori v Avstriji ne štejejo v

delovni čas in zato niso plačani. Po končanem dnevnem delovnem času mora biti

delojemalcu/delojemalki omogočen najmanj 11-urni počitek. Na osnovi kolektivne

pogodbe se ta počitek lahko skrajša na 8 ur, če je delojemalcem/delojemalkam v

naslednjih 10 dneh odobrena kompenzacija. Tudi tu obstajajo izjeme za določene

skupine poklicev, kot na primer za osebje bolnišnic ali za voznike tovornjakov.

Avstrijsko pravo na področju delovnega časa predvideva 36-urni čas počitka za

konec tedna, v Sloveniji je predpisanih le 24 ur mirovanja ob nedeljah in praznikih.

V Avstriji je poskusna doba po zakonu omejena na en mesec. Vajenci imajo

trimesečno poskusno dobo. V poskusni dobi se delovno razmerje lahko prekine

kadarkoli brez posebnih razlogov in brez odpovednih rokov. Poskusna doba v

Sloveniji ni predpisana z zakonom temveč se o njej dogovorita

delodajalec/delodajalka in delojemalec/delojemalka in ta traja v največ primerih od

treh do šestih mesecev.

Več informacij glede predpisov o poskusni dobi:

http://www.arbeiterkammer.at/online/loesung-in-der-probezeit-25929.html?mode=711&STARTJAHR=2008

V Avstriji ima delojemalec/delojemalka pravico do 30 dni dopusta (delovni teden se

šteje od ponedeljka do vključno sobote), oziroma do 25 delovnih dni (ponedeljek –

petek), v Sloveniji pa je najkrajši predvideni dopust 20 oziroma 24 delovnih dni.

Za nego obolelih bližnjih družinskih članov in oskrbo otrok si lahko vzamete 1 teden

dopusta v celem letu. Za spremstvo umirajočih bližnjih sorodnikov greste lahko v

karenco za tri mesece, v izrednih primerih celo za šest mesecev. V Sloveniji

oprostitev za zdravstveno nego ni predpisana z zakonom, temveč se jo določi na

osnovi predloženega zdravniškega potrdila. Nadomestilo za spremstvo umirajočih

med 30-dnevno karenco plača delodajalec/delodajalka v polni višini, pri prekoračitvi

tega časa prevzame stroške zdravstveno zavarovanje. V Avstriji se v primeru smrti

bližnjih članov družine prizna delojemalcu/delojemalki praviloma tri proste dni,

medtem ko zgornja meja časa zadržanosti od dela (na primer smrt, poroka, rojstvo

otroka, selitev itn.) ni določena, toda v običajnem primeru traja en teden.

- 4 -

Vodnik za

delavce migrante/delavke

migrantke iz Slovenije

A2 Delovno pravo

Minimalna plača, dodatki za nadurno delo, nadomestilo plače med bolniško odsotnostjo z dela

Posamezne stroke v Avstriji dosežejo minimalne plače v kolektivnih pogodbah s

pogajanji. Za nadure pripada delavcu po delovnem pravu dodatek 50% ali poravnava

z delovnim časom. Vendar so glede definicije in plačila nadur v večini kolektivnih

pogodb predvidene lastne določbe.

V primeru bolezni vam delodajalec plača polno plačo najmanj šest tednov in štiri

tedne polovično plačo.

Odpoved

Odpoved lahko poteka pisno ali ustno, razen če kolektivna pogodba ureja drugače.

Za uslužbence in delavce so odpovedni roki različni.

Plačila odškodnin, torej delodajalčevo plačilo odškodnine po odpovedi, v Avstriji

imenujemo odpravnina. V Avstriji obstaja zakonska pravica do odpravnine, tudi v

primeru lastne odpovedi.

Delovno spričevalo v Avstriji imenujemo "Dienstzeugnis" Delojemalci/delojemalke

nimajo pravice do delovnega spričevala, ki bi vsebovalo podatke o kakovosti

njihovega dela.

Zastopstvo delojemalcev/delojemalk

V Avstriji obstajajo delavske zbornice, ki pri delodajalcu/delodajalki zastopajo vaše

delojemalske pravice. To pomeni, da imate praviloma pravno zaščito v

delovnopravnih in socialnopravnih vprašanjih.

To ureja EU

Evropsko delovno pravo

Delovno pravo ureja dolžnosti in pravice delojemalcev/delojemalk in

delodajalcev/delodajalk.

Evropsko delovno pravo, ki je v poglavju X (151. do 161. člen) Pogodbe o delovanju

Evropske unije (AEUV - PDEU) z dne 1. decembra 2009 označeno kot “socialna

politika,” je sestavljeno iz številnih pravnih predpisov, ki so definirali minimalne

zahteve na ravni EU:

Delovni pogoji, npr. določbe o enakem obravnavanju na delovnem mestu, o

varstvu pri delu, delovnem času, delu s krajšim delovnim časom, delovnem

razmerju za določen čas in napotitvi delavcev/delavk,

§§

- 5 -

Vodnik za

delavce migrante/delavke

migrantke iz Slovenije

A2 Delovno pravo

obveščanje in svetovanje delojemalcem/delojemalkam, predvsem pri

množičnih odpovedih in spremembah lastniških razmerij v podjetju.

Direktive EU glede posameznih delovnih pogojev in vključevanja

delojemalcev/delojemalk so objavljene na spletni strani Evropske komisije na

ec.europa.eu/social> Neposredno dalje: Pravice na delovnem mestu > Delovno

pravo.

V državah članicah EU so za uveljavitev prava Skupnosti v pravu posameznih držav

odgovorne nacionalne oblasti in predvsem sodišča.

Pristojnost pri postopkih na delovnih sodiščih

Če delojemalec/delojemalka sproži postopek na delovnem sodišču proti svojemu

delodajalcu/svoji delodajalki, je praviloma pristojno delovno sodišče tiste države

članice Evropske unije, v kateri ima delodajalec svoj sedež, podružnico ali je tam kraj

običajne zaposlitve delojemalca/delojemalke.

Takšna je situacija v Avstriji

Pogodba o zaposlitvi

Pogodba o zaposlitvi ureja pravice in dolžnosti delojemalcev/delojemalk in

delodajalcev/delodajalk, razen kjer so te prisilno določene z zakonom ali kolektivno

pogodbo. Glavna dolžnost delodajalca/delodajalke je izplačilo plače, glavna dolžnost

delojemalca/delojemalke pa opravljanje dela.

Pogodbe o zaposlitvi ni nujno skleniti pisno, mogoče jo je skleniti tudi ustno ali pa

celo le na osnovi “logičnega dejanja”. Zadnje se zgodi na primer preprosto tako, da

nekdo opravlja delo za nekoga drugega, medtem ko ta prevzema storitve. Če pisne

pogodbe o zaposlitvi ni, mora delodajalec/delodajalka delojemalcem/delojemalkam

izročiti zaposlitveni karton.

Zaposlitveni karton je pisni zapisek o osnovnih pravicah in dolžnostih iz pogodbe o

zaposlitvi. Ker delojemalci/delojemalke nimajo pravice do izstavitve pisne pogodbe o

zaposlitvi, je pravica do izstavitve zaposlitvenega kartona še posebej pomembna.

Minimalna vsebina zaposlitvenega kartona je predpisana z zakonom.

Delovni čas

Običajni dnevni delovni čas ne sme preseči osem ur, tedenski običajni delovni čas pa

ne štirideset ur, razen če je bila dogovorjena drugačna porazdelitev običajnega

delovnega časa. V mnogih strokah ali podjetjih pa kolektivna pogodba predvideva

manjše število tedenskih ur (npr. 38,5 ur). Vse, kar presega to mejo, imenujemo pri

polni zaposlitvi dodatne ure (potem, ko so presežene kolektivno pogodbeno določene

A

- 6 -

Vodnik za

delavce migrante/delavke

migrantke iz Slovenije

A2 Delovno pravo

meje delovnega časa), oziroma nadure (potem, ko so presežene zakonsko določene

meje delovnega časa).

Vendar pa je dnevni delovni čas lahko podaljšan na deset ur in tedenski delovni čas

na 50 ur.

Odmori in počitki

Če dnevni delovni čas (= delovni čas v neprekinjenem časovnem obdobju 24 ur)

znaša več kot šest ur, se mora prekiniti z odmorom, ki traja najmanj pol ure.

Navedeni odmori ne štejejo kot delovni čas in zanje delojemalec/delojemalka ne

prejme plačila (če v kolektivnih pogodbah ni odmikov glede teh ureditev itn.).

Med dvema obdobjema dnevnega dela ima delojemalec/delojemalka pravico do

najmanj enajstih ur neprekinjenega počitka.

Delojemalec/delojemalka ima v vsakem koledarskem tednu pravico do 36 ur

neprekinjenega miru za konec tedna. Neprekinjen mir za konec tedna se mora začeti

najpozneje v soboto ob 13.00 uri. Za delojemalce/delojemalke, ki so

zaposleni/zaposlene na področju, ki zahteva nujno potrebna dokončna, čistilna,

vzdrževalna ali obnovitvena dela, se mora neprekinjen mir za konec tedna začeti

najpozneje v soboto ob 15.00 uri.

Izjeme veljajo za podjetja, ki delajo v izmenah, pri odstopajočih zakonskih ureditvah

ali v kolektivnih pogodbah, ter pri delu vnaprej za “premostitveni dopust”.

Delojemalci/delojemalke, ki so po dogovoru zaposleni med časom miru za konec

tedna, imajo namesto ob koncu tedna pravico do neprekinjenega počitka, ki traja

najmanj 36 ur, med tednom (tedenski počitek). Mir za konec tedna mora vsebovati en

cel koledarski dan.

Predpisi za varstvo pri delu

Varstvo pri delu v Avstriji pomeni zaščito delojemalcev/delojemalk. Osnovni cilj

sodobne zaščite pri delu je “preprečevanje”, torej vnaprej sprejeti ukrepe, ki bodo

zmanjšali možnost nesreče. V tem smislu zadolžuje 3. člen Zakona za zaščito

delojemalcev/delojemalk delodajalca/delodajalko, da z vseh vidikov, ki se tičejo dela

delojemalcev/delojemalk, skrbi za varnost in varovanje zdravja.

Predpisi za zaščito delovnih ljudi urejajo npr.

uporabo nevarnih strojev in orodja,

ravnanje z nevarnimi delovnimi mediji, kot so npr. strupene ali vnetljive

kemikalije,

obremenitev zaradi delovnih operacij in drugih vplivov kot je hrup,

naprave za preprečitev nevarnosti,

izobraževanje in raziskovanje,

oblikovanje delovnih mest, delovnih prostorov in sanitarnih naprav,

- 7 -

Vodnik za

delavce migrante/delavke

migrantke iz Slovenije

A2 Delovno pravo

delovne pogoje mladoletnikov in nosečnic,

delovni čas in čas za počitek.

Avstrijski Zakon o materinskem varstvu (MSchG) ureja posebno zaščito nosečih

delojemalk pred škodljivimi dejavnostmi, individualno in splošno prepoved zaposlitve,

posebno pravno varstvo zoper odpoved in ukinitev delovnega razmerja ter pravico do

starševskega dopusta/starševskega dela s krajšim delovnim časom in s tem

povezanim pravnim varstvom zoper odpoved in ukinitev delovnega razmerja, ki sta

razdeljena na stopnje.

V Avstriji je največja zakonsko pooblaščena organizacija za odpravljanje

primanjkljajev v varnostni in zdravstveni zaščiti pri delu delovna inšpekcija. Ta

pomaga preprečevati delavske nesreče in zdravstvene nevarnosti, ki nastajajo zaradi

dela, zagotavlja varstvo pri delu in zdravju ter podpira družbeno sprejemljivost zaščite

delojemalcev/delojemalk pri delu.

Poskusna doba

Na začetku delovnega razmerja se lahko delodajalec/delodajalka in

delojemalec/delojemalka dogovorita za poskusno dobo. Pogosto je poskusna doba

določena tudi v kolektivni pogodbi, ki jo bomo obravnavali pozneje.

V poskusni dobi se delovno razmerje lahko prekine kadarkoli brez posebnih razlogov

in brez upoštevanja odpovednih rokov in terminov. Po zakonu je poskusna doba pri

delovnih razmerjih omejena na en mesec. Pri vajencih pa kot poskusna doba veljajo

prvi trije meseci.

Osnovna in minimalna plača

V Avstriji ni zakonsko zajamčene minimalne plače. Pravno veljavne minimalne plače

posameznih strok so urejene s kolektivnimi pogodbami, ki jih s pogajanji dosežejo

sindikati in delodajalci/delodajalke. Minimalne zahteve, ki so določene s kolektivno

pogodbo, veljajo za vse delojemalce/delojemalke posamezne stroke.

Za nadure delojemalcu/delojemalki po delovnem pravu pripada dodatek 50% ali

poravnava z delovnim časom – tudi tu mu/ji pripada dodatek za nadurno delo. V

številnih kolektivnih pogodbah so za nočno delo, delo na praznike in delo v nedeljo

predvideni 100-odstotni dodatki. Vendar so glede definicije in plačila nadur v večini

kolektivnih pogodb predvidene lastne določbe. Zato je v tej povezavi treba uporabiti

ustrezno kolektivno pogodbo.

Izredna plačila so plačila, ki jih delojemalec/delojemalka prejme poleg običajne

mesečne plače (npr. božičnica, regres za dopust, dodatki za obletnice). V zasebnih

podjetjih v Avstriji za delojemalce/delojemalke ni zakonske osnove za plače, temveč

so te urejene primarno po kolektivni pogodbi posameznih strok.

- 8 -

Vodnik za

delavce migrante/delavke

migrantke iz Slovenije

A2 Delovno pravo

13./14. mesečna plača

Regres za dopust (imenovan tudi "prispevek za dopust" – "Urlaubszuschuss",

"Urlaubsbeihilfe" ali "14. plača") in božičnica "Weihnachtsgeld"

(=Weihnachtsremuneration ali 13. plača) sta izredni izplačili. Zakonske pravice do

trinajste in štirinajste mesečne plače ni. Pravica, višina in rok izplačila izrednih plačil

so urejeni v posameznih kolektivnih pogodbah.

Plačilo nadomestila plače v primeru bolezni

Trajanje plačevanja nadomestila plače v primeru bolezni je odvisno od trajanja

delovnega razmerja. Vsak delojemalec/vsaka delojemalka ima v primeru zadržanosti

od dela zaradi bolezni ali nesreče pravico do izplačila nadomestila plače, ki je v višini

polne plače, v obdobju 6 tednov (osnovna pravica).

Ta osnovna pravica se podaljša in

po 5. letu službe oz. zaposlitve traja 8 tednov,

po 15. letu službe oz. zaposlitve traja 10 tednov,

po 25. letu službe oz. zaposlitve traja 12 tednov.

Če zadržanost od dela traja dlje od zgoraj navedenih časov, prejme

delojemalec/delojemalka maksimalno še naslednje štiri tedne polovico svoje plače.

Glede višine nadomestila plače, ki ga mora plačevati delodajalec/delodajalka, velja

za delavce/delavke, kot tudi za uslužbence/uslužbenke tako imenovano “načelo

izpada”. Potem mora delojemalec/delojemalka med bolniško odsotnostjo načeloma

prejeti nadomestilo plače, ki bi jo zaslužil/zaslužila, če ne bi bil/bila v bolniški. Pojem

“nadomestilo” je treba razumeti široko in zajema poleg plače in mezde tudi na primer

pravico do plačila za nadurno delo, provizije in dodatkov za delovno uspešnost.

“Oddelanje delovnih ur”, ki jih je delojemalec zamudil/delojemalka zamudila opraviti,

je prav tako nedopustno kot vknjižba primanjkljaja na osebnem računu opravljenih

delovnih ur.

Ko je pravica do izplačila nadomestila plače izčrpana, plačuje zdravstvena

zavarovalnica bolniško nadomestilo kot delno nadomestilo za zaslužek iz dela.

Bolniško nadomestilo kot zakonska minimalna plača znaša za čas od četrtega dne

nesposobnosti za delo dalje, približno 50% in od 43. dne nesposobnosti za delo dalje

60% odmerne osnove. Če ima zavarovanec družinske člane, lahko nosilec

zdravstvenega zavarovanje v svojem statutu predvidi povečanje bolniškega

nadomestila do največ 75% odmerne osnove. Tudi trajanje prejemanja bolniškega

nadomestila je omejeno, in sicer praviloma na 26 tednov, pri obstoju določenih

zavarovalnih časov na 52 tednov, s statuti nosilca zdravstvenega zavarovanja pa se

pravico lahko podaljša na največ 78 tednov. Vendar pa bolniško nadomestilo v celoti

miruje, če ima delojemalec/delojemalka sklenjeno pogodbo z

delodajalcem/delodajalko, ki mu/ji daje pavico do izplačila več kot 50 % plače. S

- 9 -

Vodnik za

delavce migrante/delavke

migrantke iz Slovenije

A2 Delovno pravo

polovico pa miruje takrat, ko ta pravica znaša le 50% plače (delno bolniško

nadomestilo). To “mirovanje” bolniškega nadomestila se začne takrat in traja tako

dolgo, dokler ima zavarovanec pravico do nadomestila plače med bolniško

odsotnostjo, ki ga prejema od delodajalca/delodajalke. Ali se dajatev tudi dejansko

izplačuje, za socialno zavarovanje ni pomembno.

Več informacij:

http://www.arbeiterkammer.at/online/krankenstand-

45257.html?mode=711&STARTJAHR=2008

Dopust

Delavci/delavke imajo zakonsko zagotovljeno pravico do najmanj 5 tednov (= 30

delovnih dni vključno s soboto) plačanega dopusta na leto zaposlitve. Po

dopolnjenem 25. letu dela se minimalni letni dopust poveča na 6 tednov. Takoj po

tem ko delovno razmerje traja 6 mesecev, imajo delavci/delavke pravico do polnega

dopusta. Delovno leto se vedno začne s prvim delovnim dnem v podjetju. V

podjetniških sporazumih se to lahko uredi tudi drugače.

Najava bolniškega dopusta

V primeru bolezni mora delojemalec/delojemalka delodajalcu/delodajalki v najkrajšem

možnem času sporočiti, da je nesposoben/nesposobna za delo.

Delodajalec/delodajalka lahko zahteva potrdilo zdravniške zavarovalnice ali

zdravnika/zdravnice že od prvega dne dalje in ne šele od tretjega dne dalje, kot

mnogi domnevajo!

Izredni dopust za nego

Če zbolijo bližji družinski člani ali se ne pojavi oseba, ki neguje otroka, lahko

delavci/delavke uveljavijo izredni dopust za nego. Če zaradi nege bližnjega družinske

člana, ki živi v skupnem gospodinjstvu, ne morete iti v službo, imate pravico do

plačanega izrednega dopusta za nego (izredni dopust za nego obolelih). Izredni

dopust za nego lahko vzamete tudi takrat, ko ne morete priti na delo zaradi potrebne

nega zdravega otroka, ker iz tehtnih razlogov ne pride oseba, ki ga stalno nadzoruje

(izredni dopust za oskrbo).

Za obe obliki izrednega dopusta za nego traja skupna pravica do dopusta en teden

na leto zaposlitve. Poleg tega pa je možen dodaten teden za izredni dopust za nego

v obdobju enega leta zaposlitve, če je ponovno zbolel otrok, ki živi v skupnem

gospodinjstvu in še ni star več kot 12 let.

Izredni družinski dopust daje delavcu/delavki možnost, da zaprosi za začasen

brezplačen dopust za spremljavo umirajočih družinskih članov ali težko bolnih otrok,

pri čemer zadrži svoje delovno razmerje ali da zaradi teh razlogov dela krajši delovni

čas oziroma spremeni stanje svojega delovnega časa. Izredni družinski dopust lahko

uveljavljajo bližji družinski člani umirajočih ali pa ga vzamejo za nego in oskrbo zelo

- 10 -

Vodnik za

delavce migrante/delavke

migrantke iz Slovenije

A2 Delovno pravo

bolnih otrok. Za spremljanje umirajočih družinskih članov lahko uveljavijo izredni

družinski dopust za obdobje 3 mesecev. V takšnem primeru je možno enkratno

podaljšanje (za skupno) 6 mesecev. Za spremljanje zelo težko bolnih otrok se ta

dopust lahko uveljavi za 5 mesecev in se lahko podaljša na največ 9 mesecev.

Odpovedni roki

Odpoved je v Avstriji možna tako ustno kot tudi pisno, razen če je po kolektivni

pogodbi predvidena pisna odpoved. Za uslužbence/uslužbenke in delavce/delavke

veljajo različni zakoni in so s tem v povezavi s kolektivnimi pogodbami predvideni tudi

različni odpovedni roki.

Odpovedni rok se pri delavcih/delavkah ravna po veljavni kolektivni pogodbi. V

primeru ko se kolektivna pogodba ne uporablja in ni niti podjetniškega sporazuma ali

individualne pogodbe, velja odpovedni rok dveh tednov.

Za uslužbence/uslužbenke so veljavni odpovedni roki iz Zakona o uslužbencih.

Odvisno od pripadnosti k podjetju so veljavni različni roki:

trajanje delovnega

razmerja

Zakonsko veljavni

odpovedni rok

Prenehanje delovnega

razmerja

Odpoved izreče delodajalec/delodajalka

do izpolnjenega 2. leta 6 tednov

vsakokrat ob koncu kvartala, če

ni dogovorjeno drugače

po izpolnjenem 2. letu do 5.

leta 2 meseca

po izpolnjenem 5. letu do 15.

leta 3 mesece

po izpolnjenem 15. letu do

25. leta 4 mesece

po izpolnjenem 25. letu 5 mesecev

Odpoved izreče delojemalec/delojemalka

poljubno trajanje 1 mesec ob koncu meseca

Med poskusno dobo (največ 1 mesec) se lahko delovno razmerje prekine kadarkoli in

brez navedbe razlogov. Odpovedni rok ni potreben.

Za delavce/delavke, ki opravljajo malo delo, torej delajo manj kot 1/5 delovnega časa

polno zaposlenih delavcev/delavk, veljajo praviloma določbe Splošnega

državljanskega zakonika Republike Avstrije - ABGB.

- 11 -

Vodnik za

delavce migrante/delavke

migrantke iz Slovenije

A2 Delovno pravo

Splošno pravno varstvo zoper odpoved, postopek splošnega pravnega varstva zoper odpoved

V avstrijskem pravu obstaja pojem socialno neupravičene odpovedi. Za takšno gre,

če so zaradi odpovedi prizadeti bistveni gospodarski in socialni interesi

delojemalca/delojemalke. V tem primeru se lahko odpoved izpodbije, če

predpostavimo, da je delojemalec/delojemalka, ki mu/ji je bila dana odpoved, že 6

mesecev v podjetju, podjetje ima najmanj pet zaposlenih in svet delavcev ni izrecno

privolil v odpoved.

Razen tega pa se lahko pravno ukrepa tudi proti tako imenovani "motivirani"

odpovedi. Nedopusten motiv je na primer, če delodajalec delojemalcu/delojemalki da

odpoved zaradi dejavnosti v sindikatu, uveljavljanja upravičenih pravic ali kandidature

v svet delavcev.

Kaj lahko naredite v primeru odpovedi?

Pod posebnimi pogoji odpoved lahko izpodbijete. Pomembno je, da takoj po prejetju

pisne izjave ali ustnega sporočila odpovedi stopite v stik s svetom delavcev, z

delavsko zbornico ali z vašimi sindikati. Če delate v podjetju, ki nima sveta delavcev,

morate prav tako vložiti izpodbijanje odpovedi pri delovnem sodišču. Od delavske

zbornice dobite brezplačnega odvetnika, če pa ste član sindikata, vam ga priskrbi vaš

sindikat.

Posebno pravno varstvo zoper odpoved

Naslednji delavci/naslednje delavke so pod posebno zaščito:

nosečnice ter matere in očetje, ki uveljavijo porodniški dopust ali zaposlitev s

krajšim delovnim časom zaradi rojstva otroka (delo s krajšim delovnim časom

zaradi starševstva),

sveti delavcev ali osebe, ki so z njimi izenačene,

osebe, ki obvezno ali civilno služijo vojaški rok, ter ženske, ki se izobražujejo,

osebe s posebnimi potrebami, ki uživajo posebno varstvo in žrtve, ki uživajo

posebno varstvo

hišniki (v skladu z Zakonom o hišnikih).

Izredna odpoved / sporazumna prekinitev delovnega razmerja

Praviloma se lahko vaše delovno razmerje prekine tudi z izredno odpovedjo ali s

sporazumno prekinitvijo. Izredna odpoved pomeni, da delodajalec/delodajalka

prekine delovno razmerje brez odpovednega roka iz tehtnega razloga. Pri

uslužbencih/uslužbenkah so lahko pomembni razlogi na primer, da dlje časa zavrnejo

delo ali brez razloga ne prihajajo v službo, pri delavcih/delavkah pa predstavljajo

tatvina ali druga kazniva dejanja razlog za izredno odpoved. Izredna odpoved

- 12 -

Vodnik za

delavce migrante/delavke

migrantke iz Slovenije

A2 Delovno pravo

pomeni, da je delovno razmerje prekinjeno s takojšnjo veljavo. Vsekakor pa pri

delavski zbornici ali pri sindikatu preverite, ali je izredna odpoved upravičena. Če ni

razloga za izredno odpoved, je ta neupravičena.

Pri sporazumni prekinitvi delodajalec/delodajalka in delojemalec/delojemalka

dosežeta soglasje o tem, da se delovno razmerje ob določenem času konča. V tem

primeru ni potrebno, da bi se ravnala po kakršnihkoli rokih ali upoštevala termine.

Več informacij:

http://www.arbeiterkammer.at/arbeitsrecht/beendigung.htm (Končanje delovnih

razmerij)

Odpravnina

Imamo dve različni ureditvi glede odpravnin. Pri odpravnini po novem sistemu (ki

velja za delovna razmerja, ki so bila sklenjena po 1. 1. 2003) obstaja pravica do

odpravnine že od drugega meseca zaposlitve dalje. Pravica do odpravnine se pri

odpravnini po novem sistemu lahko vzame s sabo v drugo podjetje. Ta obstaja

praviloma pri vsakem končanju delovnega razmerja – torej tudi pri lastni odpovedi –

in se ravna po dodatnem kolektivnem pokojninskem zavarovanju

delojemalcev/delojemalk v odvisnem zaposlitvenem razmerju. Tu se za vsakega

delavca/delavko vodi individualni kapitalski račun, na katerega se naložijo prispevki

delojemalca/delojemalke (vsak mesec 1,53% bruto plače). Če odpoved izvede

delodajalec, si delojemalec/delojemalka lahko da izplačati dobroimetje, toda le pod

pogojem, da so bila vplačana najmanj tri leta prispevkov. Lahko pa znesek pusti na

svojem računu, lahko ga prenese na pokojninsko blagajno novega delodajalca/nove

delodajalke, ali pa si s tem pridobi pravico do dodatnih pokojninskih prejemkov. To

možnost izbire mora izvesti v roku 6 mesecev po datumu prenehanja delovnega

razmerja.

Delovna razmerja, ko so bila sklenjena že pred letom 2003, so urejena po stari

ureditvi glede odpravnin: V tem primeru mora biti plačnik za odpravnino

delodajalec/delodajalka. Toda pri lastni odpovedi delavca/delavke le-ta izgubi pravico

do odpravnine. Višina odpravnine se določa glede na pretekli delovni čas.

Več informacij:

http://www.arbeiterkammer.at/arbeitsrecht/abfertigung.htm

Delovno spričevalo

Delodajalec/delodajalka je zadolžen/zadolžena, delojemalcu/delojemalki ob

prenehanju delovnega razmerja izstaviti delovno spričevalo v pisni obliki, če ta to

zahteva. To mora vsebovati podatke o delojemalcu samem/delojemalki sami,

natančno ime in naslov delodajalca, trajanje delovnega razmerja in način ter

predstavitev dejavnosti. Vsebovati ne sme nič negativnega. Toda

delojemalci/delojemalke nimajo pravice do delovnega spričevala, ki bi vsebovalo

- 13 -

Vodnik za

delavce migrante/delavke

migrantke iz Slovenije

A2 Delovno pravo

podatke o kakovosti njihovega dela. Neodvisni delavci/neodvisne delavke trenutno

nimajo pravice do delovnega spričevala.

Sindikati

Sedem avstrijskih posameznih sindikatov je združenih v avstrijski zvezi sindikatov

Österreichischer Gewerkschaftsbund (ÖGB) kot krovna organizacija. Avstrijska zveza

sindikatov je nadstrankarsko interesno zastopstvo s približno 1,2 milijona članov.

Zveza sindikatov ÖGB in njeni posamezni sindikati zastopajo gospodarske, politične,

socialne in kulturne interese vseh delojemalcev/delojemalk na osnovi iniciativ za

splošne kolektivne pogodbe in pravne določbe ter izjave glede socialne politike in

osnutke zakona, ki so bistveni za delojemalce/delojemalke. Dodatno nudi

organizacija članom podporo pri vprašanjih na področju delovnega življenja. Sindikati

se v okviru socialnega partnerstva, npr. kolektivnih pogodb, pogajajo za različne

stroke. Kolektivna pogodba (Kollektivvertrag – KV) je sporazum, ki se letno izposluje

z delodajalci/delodajalkami. Kolektivna pogodba praviloma ustvari enake minimalne

standarde pri plačah (“minimalne plače”) in delovne pogoje za vse

delojemalce/delojemalke te str oke.

Kateri sindikat je pristojen za vas, je mogoče izvedeti pri območni enoti Zveze

sindikatov ÖGB vaše zvezne dežele. Pri sindikatih je članstvo prostovoljno. Če želite

biti član, morate vložiti prošnjo pri sindikatu, ki je pristojen za vas. Plačilo sindikalnih

prispevkov se izvaja z nalogom za izknjižbo ob dogovorjenih zapadlostih v breme

vašega bančnega računa ali po odračunu v podjetju. Ko se sindikalni prispevki

odračunajo v podjetju, te odbije delodajalec/delodajalka od vaše plače oziroma od

vaše vajenske plače.

Več informacij glede različnih variant in meja pri dodatnih zaslužkih je na voljo na

www.oegb.at sindikati (Gewerkschaften).

Zbornice delavcev in uslužbencev - Delavske zbornice (Kammern für Arbeiter und Angestellte – Arbeiterkammer AK)

Zbornice delavcev in uslužbencev "Kammer für Arbeiter und Angestellte (AK)",

imenovane tudi Delavska zbornica (Arbeiterkammer), skupaj s sindikati zastopajo

socialne, gospodarske, poklicne in kulturne interese delojemalcev/delojemalk v

Avstriji. Nudijo informacije s področja dela ter zaščite potrošnikov/potrošnic,

posameznikom svetujejo pri vprašanjih s področja delovnega prava ter jih pravno

zastopajo pred delovnim in socialnim sodiščem. Organizirajo izobraževalne

predstavitve, za delojemalce/delojemalke se zavzemajo pri zakonskih osnutkih in jih

zastopajo v domačih in mednarodnih gremijih.

Za vse delojemalce/delojemalke obstaja zakonsko obvezno članstvo, z izjemo

vodilnih uslužbencev/uslužbenk in uradnikov/uradnic. Prispevek zbornici znaša 0,5 %

bruto zaslužka, toda največ 21,15 evrov mesečno. Delodajalec/delodajalka ga

posreduje skupaj s prispevki za socialno zavarovanje.

Več informacij: www.arbeiterkammer.at

- 14 -

Vodnik za

delavce migrante/delavke

migrantke iz Slovenije

A2 Delovno pravo

Zastopstvo delojemalcev/delojemalk v podjetju

Z zakonom je določeno, da sme biti izvoljeno zastopstvo delojemalcev/delojemalk,

tako imenovan “svet delavcev” v podjetjih z najmanj 5 delojemalci/delojemalkami, ki

imajo pravico glasovati. Imamo svete delavcev za delavce/delavke in svete delavcev

za uslužbence/uslužbenke, v javnih službah pa se ti imenujejo zastopniki/zastopnice

zaposlenih. Izvzeta so podjetja v poljedelskih in gozdarskih obratih, kot tudi zasebna

gospodinjstva.

Svet delavcev

se pogaja za podjetniške sporazume

skrbi za upoštevanje kolektivnih pogodb in podjetniških sporazumov

predlaga izboljšave glede delovnih pogojev in varnosti pri delu

ima pravico do soodločanje pri oblikovanju delovnih mest

ima pravico do soodločanja pri zadevah osebja in gospodarskih zadevah

ima pravico do izražanja svojega mnenja glede odpovedi in odpusta in te

lahko pred sodiščem izpodbija

lahko pod določenimi pogoji prepreči premestitev

treba ga je obvestiti o vseh zadevah, ki se tičejo delojemalcev/delojemalk.

Tuji delojemalci/delojemalke so glede aktivne in pasivne pravice do volitev pri volitvah

v svet delavcev izenačeni/izenačene s svojimi avstrijskimi kolegi/kolegicami.

Več informacij je na voljo tudi na www.betriebsraete.at

Izobrazba in dopolnilno usposabljanje

Izobrazba

V Avstriji lahko poklicno kvalifikacijo končamo v obliki vajeniške ali v obliki šolske

izobrazbe (v usmerjenem izobraževanju srednjih in visokih šol s poukom, ki je

usmerjen v prakso). V Avstriji nudijo izobrazbo za več kot 200 smeri izobraževanja

vajencev. Mladoletniki, ki se izobražujejo za poklic kot vajenci, se naučijo poklica v

nekem podjetju in istočasno obiskujejo poklicno šolo (dualni sistem izobrazbe).

Izobrazba za vajence traja odvisno od pouka za vajence od dve do štiri leta in se

konča z zaključnim strokovnim izpitom. Podrobnejši podatki o izobrazbi vajencev se

nahajajo na:

http://www.bmwfj.gv.at/Berufsausbildung/LehrberufeInOesterreich/Seiten/default.asp

x

Na začetku vajeništva je treba podpisati učno pogodbo. Med mladoletnikom

(vajencem) in tisto osebo, ki ima dovoljenje za izobraževanje vajencev, se pogodba

sklene pisno. Pogodba ureja med ostalim trajanje učne dobe. Pri mladoletnih osebah

mora pogodbo podpisati tudi zakonski zastopnik/zakonska zastopnica.

- 15 -

Vodnik za

delavce migrante/delavke

migrantke iz Slovenije

A2 Delovno pravo

Z uvajanjem jamstva za izobrazbo mladoletnikov do 18. leta starosti je bila ustvarjena

možnost, da vajenci dosežejo izobrazbo pri specialnih izobrazbenih ustanovah (ÜBA)

v obliki, ki je presegala okvire podjetja, če ni bilo mogoče najti vajeniškega mesta.

Dopolnilno usposabljanje

V Avstriji na področju poklicnega dopolnilnega izobraževanja obstajajo številni

ponudniki/številne ponudnice, na primer:

državno priznane in javno subvencionirane ustanove,

institucije za dopolnilno izobraževanje, ki jih upravljajo socialni partnerji,

privatno in komercialno upravljani instituti za dopolnilno izobraževanje.

Podatkovna banka za dopolnilno izobraževanje avstrijskega zavoda za zaposlovanje

AMS nudi pregled ponudb tečajev. AMS nudi zlasti možnosti dopolnilnega

usposabljanja, ki je dostopno na spletni strani http://wbdb.ams.or.at/wb/index.htm .

Razen tega pa so na razpolago še brošure o možnostih dopolnilnega izobraževanja

na posameznih poklicnih področjih (http://www.ams.at/buw/14236.html).

Ker vseživljenjsko učenje postaja vse bolj pomembno, so bile uvedene številne

možnosti za subvencioniranje dodatnega izobraževanja.

subvencioniranje za kvalifikacijo zaposlenih v okviru ESF: Avstrijski zavod za

zaposlovanje AMS s to podporo prevzema stroške za kvalifikacijske ukrepe

delojemalcev/delojemalk. Naslednje osebe pridejo v poštev za subvencije:

delojemalci/delojemalke od 45. leta starosti, ženske, ki imajo največ vajeniško

izobrazbo ali srednjo šolo, osebe, ki se ponovno vključijo ali vključujejo v delo,

delojemalci/delojemalke, mlajši od 45 let v okviru konceptov "Productive-

Ageing" in kvalifikacijskih združenj;

subvencije za talentirane absolvente/absolventke vajeniške izobrazbe

(http://www.kursfoerderung.at/index.php?id=9&uid=21)

Poklicna matura: vajeniški program z maturo

(http://www.bmukk.gv.at/schulen/bw/bm/berufsmatura.xml)

Študij / izpit za upravičenost za študij: štipendija za osebe, ki se samostojno

preživljajo (www.stipendium.at/studienfoerderung)

Razen tega pa tudi posamezne zvezne dežele nudijo posebne možnosti za

dopolnilno izobrazbo v zveznih deželah, občinah in zbornicah. Podrobnosti na spletni

strani http://www.kursfoerderung.at/index.php?id=2.

- 16 -

Vodnik za

delavce migrante/delavke

migrantke iz Slovenije

A2 Delovno pravo

Čezmejna izmenjava vajencev

Bivanje vajencev v tujini koordinira in organizira društvo IFA (Mednarodna izmenjava

strokovnjakov – Internationaler Fachkräfteaustausch). Kot posvetovalnica za

informacije in svetovanje mladostnikom in izobraževalnim ustanovam organizira IFA

prakso v tujini, zaprosi in podeli potrebne subvencije ter zagotovi medsebojno

priznanje kompetenc, ki so bile pridobljene v tujini. Več na

http://www.ifa.or.at/index.php?id=1.

Delavci migranti/delavke migrantke morajo

vedeti tole

Katero delovno pravo velja zame?

Za vas, ki ste slovenski delojemalec/slovenska delojemalka, velja delovno pravo

države, v kateri ste zaposleni, to pomeni, da velja avstrijsko delovno pravo. V podjetju

imate enake pravice in dolžnosti kot avstrijski delojemalci/avstrijske delojemalke in v

primerjavi z njimi ne smete biti na slabšem položaju.

Če gre za tuje podjetje s sedežem v Avstriji, velja tuje pravo v primeru, ko se iz

celotnih okoliščin na osnovi pogodbe o zaposlitvi ali delovnega razmerja izkaže tesna

povezava s to tujo državo. Toda pri običajni zaposlitvi delojemalca/delojemalke v

Avstriji velja v tem primeru tako imenovana zaščita plače, kar pomeni, da ima

delojemalec/delojemalka pravico do plače po kolektivni pogodbi v skladu z avstrijskim

pravom.

V posebnem primeru, ko gre za napotitev delojemalca/delojemalke v Avstrijo, velja za

napotenega delojemalca/delojemalke zaščita plače po avstrijskem pravu; pravica do

dopusta se odmeri po avstrijskem zakonu o dopustih, toda le v primeru, ko gre za

večjo pravico do dopusta v primerjavi z državo, ki je delojemalca/delojemalko napotila

v tujino. Razen tega morajo biti upoštevane ureditve glede delovnega časa po

kolektivni pogodbi v Avstriji.

Katere vrste pogodb so v Avstriji običajne?

Delovno pravno razlikujemo med pogodbo o zaposlitvi, pogodbo o neodvisnem

opravljanju dela in podjemno pogodbo. Vajenci/vajenke (učenci/učenke v

gospodarstvu) podpišejo učno pogodbo. Za zaposlene v javnem sektorju (npr.

učitelji/učiteljice) v mnogih primerih veljajo predpisi za pogodbene

uslužbence/uslužbenke. V takšnem primeru veljajo posebne ureditve.

- 17 -

Vodnik za

delavce migrante/delavke

migrantke iz Slovenije

A2 Delovno pravo

Delovno razmerje delojemalcev/delojemalk (npr. uslužbenci/uslužbenke,

delavci/delavke) je utemeljeno s pogodbo o zaposlitvi,

delovno razmerje neodvisnih delavcev/delavk s pogodbo o neodvisnem

opravljanju dela in

pogodbeno razmerje podjemnikov/podjemnic s podjemno pogodbo.

Posebno skupino zaposlenih predstavljajo delojemalci/delojemalke na področju

malega dela. Kdor zasluži manj kot 376,26 evrov na mesec (stanje 2012), velja kot

zaposlen/zaposlena na področju malega dela. Za to skupino veljajo enake

delavnopravne določbe (npr. pravica do dopusta, božičnica in regres za dopust, v

primeru ko se uporablja kolektivna pogodba pa nadomestilo plače med bolniško

odsotnostjo) kot za “običajne” delojemalce/delojemalke. V tem primeru za

uslužbence/uslužbenke na področju malega dela velja 14 dnevni odpovedni rok po

avstrijskem Splošnem državljanskem zakoniku ABGB (Allgemeines bürgerliches

Gesetzbuch) oziroma po Zakonu o poslovni dejavnosti. Na področju malega dela

zaposleni delojemalci/delojemalke so načeloma zavarovani samo za primer

poškodbe pri delu. Zato tudi ne morejo uveljaviti bolniškega nadomestila pri

zdravstveni zavarovalnici. Lahko pa se pri Zavodu za socialno zavarovanje za

gospodarsko dejavnost sami zdravstveno in pokojninsko zavarujejo s plačilom

prispevka mesečno 53,10 evrov (stanje: januar 2012).

Pri napotitvi na delo v tujino iz Avstrije se šteje, da je običajno mesto zaposlitve v

Avstriji, in se načeloma lahko uporabljajo avstrijsko delovno pravo, kolektivne

pogodbe ter podjetniški sporazumi.

Več informacij:

https://www.usp.gv.at/Portal.Node/usp/public/content/mitarbeiter/beschaeftigungsfor

men/geringfuegig_beschaeftigte/Seite.880002.html

Kaj naj bi vsebovala pogodba o zaposlitvi?

Pisna pogodba o zaposlitvi naj bi vsebovala naslednje točke:

priimek, ime in naslov delojemalca/delojemalke,

ime in naslov delodajalca/delodajalke,

mesto zaposlitve,

opis delovnega področja,

datum začetka zaposlitve,

pri delovnih razmerjih za določen čas: trajanje delovnega razmerja,

pri delovnih razmerjih za nedoločen čas: dan prenehanja zaposlitvenega

razmerja ob odpovedi in odpovedne roke,

- 18 -

Vodnik za

delavce migrante/delavke

migrantke iz Slovenije

A2 Delovno pravo

tedenski in dnevni delovni čas,

višino plače in morebitnih dodatkov,

datum in način izplačila,

trajanje dopusta oziroma počitnic,

sklic na kolektivne pogodbe in podjetniške sporazume.

Informacija in svetovanje na kraju samem

Na koga se lahko obrnem, če imam vprašanja glede delovnega prava?

Informirajo vas lahko sindikalne podružnice Avstrijske zveze sindikatov (Österreichischer Gewerkschaftsbund ÖGB) in delavske zbornice (Arbeiterkammern AK). ÖGB Landesorganisation Steiermark (ÖGB organizacija zvezne dežele Štajerska)

Karl-Morre Straße 32 A-8020 Graz tel.: +43 (0)316 7071-0 faks: +43 (0)316 7071-341 e-pošta: steiermark@oegb.at

ÖGB Region Südsteiermark (Regija ÖGB južna Štajerska) Bezirksstelle Leibnitz (Okrožna podružnica Lipnica)

Karl-Morre Straße 6 A-8430 Leibnitz tel.: +43 (0) 3452 821 76

Bezirksstelle Radkersburg (Okrožna podružnica Radgona) Theatergasse 2 A-8490 Bad Radkersburg tel.: +43 (0) 3476 2385 e-pošta: ewald.grossschedl@oegb.at

ÖGB Region Weststeiermark (ÖGB regija zahodna Štajerska) Bezirksstelle Deutschlandsberg (Okrožna podružnica Deutschlandsberg)

Rathausgasse 3 A-8530 Deutschlandsberg tel.: +43 (0) 3462 2809 e-pošta: guenther.krainer@oegb.at

i

- 19 -

Vodnik za

delavce migrante/delavke

migrantke iz Slovenije

A2 Delovno pravo

ÖGB Landesorganisation Kärnten (ÖGB organizacija zvezne dežele Koroška) Bahnhofstraße 44 A-9020 Klagenfurt tel.: +43 (0) 463 5870 faks: +43 (0) 463 5970-330 e-pošta: kaernten@oegb.at

AK Steiermark (Delavska zbornica AK Štajerska) Hans-Resel-Gasse 8-14 A-8020 Graz tel.: +43 (0)316 7799-0 faks: +43 (0)316 7799-2387 e-pošta: info@akstmk.at

AK Außenstelle Leibnitz und Radkersburg (Podružnica AK Lipnica in Radgona)

Karl-Morre Straße 6 A-8430 Leibnitz tel.: +43 (0) 5 7799-3800 faks: +43 (0) 5 7799-3809 e-pošta: leibnitz@akstmk.at

AK Außenstelle Deutschlandsberg (Območna enota AK Deutschlandsberg)

Rathausgasse 3 A-8530 Deutschlandsberg tel.: +43(0) 5 7799-3200 faks: +43 (0) 5 7799-3209 e-pošta: deutschlandsberg@akstmk.at

AK Kärnten (Območna enota AK avstrijska Koroška)

Bahnhofsplatz 3 A-9021 Klagenfurt tel.: +43 (0) 50 477 faks: +43 (0) 50 477-2100 e-pošta: arbeiterkammer@akktn.at

AK Außenstelle Völkermarkt (Območna enota AK Völkermarkt) Herzog-Bernhard-Platz 11 A-9100 Völkermarkt tel.: +43 (0) 50 477-5500 faks: +43 (0) 50 477-5510 e-pošta: voelkermarkt@akktn.at

- 20 -

Vodnik za

delavce migrante/delavke

migrantke iz Slovenije

A2 Delovno pravo

AK Außenstelle Villach (Območna enota AK Beljak) Kaiser-Josef-Platz 1 A-9500 Villach tel.: +43 (0) 50 477-5100 faks: +43 (0) 50 477-5110 e-pošta: villach@akktn.at

AK Außenstelle Wolfsberg (Območna enota AK Völkermarkt) Am Weiher 7/2 A-9400 Wolfsberg tel.: +43 (0) 50 477-5200 faks: +43 (0) 50 477-5210 e-pošta: wolfsberg@akktn.at

Na spletnih straneh delavske zbornice (www.arbeiterkammer.at) in zveze sindikatov

(www.oegb.at) se nahajajo podrobne informacije glede mnogih področij iz delovnega

in socialnega prava. Pravni svetovalci/ke vam bodo z veseljem svetovali po telefonu

ali osebno. Omembe vreden je virtualni prispevek “Metis”, ki je desno spodaj na

domači strani delavske zbornice (Arbeiterkammer AK).