VZPOSTAVITEV ENOTNEGA OBMO ČJA PLA ČIL V EVRIH V … · 2017-10-26 · Vzpostavitev enotnega obmo čja pla čil v evrih v Sloveniji 2 PREDGOVOR Euroobmo čje je eno najve čjih

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO – POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

VZPOSTAVITEV ENOTNEGA OBMOČJA PLAČIL V EVRIH V SLOVENIJI

SINGLE EURO PAYMENTS AREA IN SLOVENIA

Kandidatka: Sanela Fazlič Naslov: Kersnikova 1, 3320 Velenje Študentka: Rednega študija Program: Visokošolski strokovni Študijska smer: Finance in bančništvo Mentor: dr.Dušan Zbašnik

Velenje, november 2009

Vzpostavitev enotnega območja plačil v evrih v Sloveniji

2

PREDGOVOR Euroobmočje je eno največjih gospodarstev na svetu. Reginalno obsega 31 evropskih držav 16 evrskih držav in 11 držav EU, ki še niso prevzele evra, ter Švica, Norveška, Liechtenstein in Islandijo. EU je z ustanovitvijo evropske in monetarne unije pomembno prispevala k zaokrožitvi notranjega trga. Potrošniki in podjetja lahko sedaj v euroobmočju brez težav primerjajo cene in poiščejo najbolj konkurenčne dobavitelje. Evropska monetarna unija poleg tega omogoča stabilno gospodarstvo in denarno okolje po celi Evropi, kar ugodno vpliva na trajnostno rast in odpiranje novih delovnih mest, z uvedbo enotne valute pa so bile odpravljene motnje, ki so jih povzročale velike spremembe deviznih tečajev nekdanjih nacionalnih valut. Leta 2000 so voditelji držav članic Evropske unije sprejeli Lizbonsko strategijo, na podlagi katere naj bi Evropa do leta 2010 postala najbolj učinkovito in konkurenčno gospodarstvo na svetu. Z letom 2007 je bančni sektor soočen z eno najpomembnejših sprememb, projektom SEPA (Single Euro Payments Area, Enotno območje plačil v evrih), ki bo prispeval k večji povezanosti evropskega plačilnega trga. Z uveljavitvijo SEPA bodo tako vsa evrska negotovinska plačila majhnih vrednosti postala domača plačila, tako da ne bo več raznolikovanja med domačimi in čezmejnimi plačila. Negotovinska plačila velikih vrednosti so bila že prej enotno urejena s sistemom TARGET - je sistem za medbančni prenos sredstev v evrih v Evropski uniji. SEPA prinaša gospodarske koristi na srednji in dolgi rok, saj ne prinaša zgolj bolj primernih storitev, ampak bo tudi spodbudila inovacije in okrepila konkurenco. Namen je ustvariti povezan, konkurenčen in inovativen trg plačil malih vrednosti za vsa negotovinska evrska plačila, kar pomeni, da bomo zgolj z enim samim bančnim računom in enotnim nizom plačilnih instrumentov lahko negotovinsko plačevali v evrih vsem upravičencem znotraj območja SEPA (EU 27 ter Islandija, Švica, Norveška in Lichenstein).


3

1. UVOD ............................................................................................................................... 6

1.1. OPREDELITEV PODROČJA IN OPIS PROBLEMA, KI JE PREDMET DIPLOMSKEGA DELA ...... 6 1.2. CILJ IN NAMEN DIPLOMSKEGA DELA ............................................................................ 7 1.3. PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE ...................................................................................... 7 1.4. PREDVIDENE METODE DIPLOMSKEGA DELA ................................................................. 8

2. ENOTNO OBMOČJE PLAČIL V EVRIH – SEPA .................................................... 9

2.1. TEMELJI PROJEKTA SEPA ........................................................................................... 10 2.2. PRAVILA IN STANDARDI SEPA .................................................................................... 13 2.3. PRAVNI OKVIR ZA VZPOSTAVITEV SEPA..................................................................... 14

3. VZPOSTAVITEV ENOTNEGA OBMOČJA PLAČIL V EVRIH .......................... 17

3.1. ORGANIZACIJA ZA DOSEGO CILJEV SEPA.................................................................... 17 3.2. ČASOVNI PLAN UVAJANJA PROJEKTA SEPA ................................................................ 19

4. PLAČILNI INSTRUMENTI PROJEKTA SEPA...................................................... 21

4.1. SEPA KREDITNI PRENOSI SCT .................................................................................... 21 4.2. DIREKTNA OBREMENITEV SDD ................................................................................. 24 4.3. KARTIČNO POSLOVANJE SCF..................................................................................... 27 4.4. GOTOVINSKO POSLOVANJE ........................................................................................ 30

5. INFRASTRUKTURA PROJEKTA SEPA ................................................................. 33

5.1. KLIRINŠKI IN PORAVNALNI SISTEM ZA KREDITNE PRENOSE ........................................ 34 5.2. PROCESNI CENTRI ZA DIREKTNE OBREMENITVE ......................................................... 35 5.3. CENTRI ZA PROCESIRANJE KARTIČNIH PLAČIL............................................................ 36

6. VPLIV SEPA NA ZAINTERESIRANE STRANKE ................................................. 38

6.1. KORISTI PROJEKTA SEPA ZA POTROŠNIKE................................................................. 38 6.2. KORISTI PROJEKTA SEPA ZA TRGOVCE ..................................................................... 39 6.3. KORISTI PROJEKTA SEPA ZA GOSPODARSKE DRUŽBE................................................ 39 6.4. KORISTI PROJEKTA SEPA ZA BANKE .......................................................................... 39

7. VPLIV PROJEKTA SEPA NA SLOVENSKO BANČNO OKOLJE...................... 42

7.1. GLAVNA SPOROČILA PONUDNIKOM SEPA (BANKAM IN PLAČILNIM INSTITUCIJAM)... 43 7.2. GLAVNA SPOROČILA UPORABNIKOM SEPA ............................................................... 44

8. SKLEP ............................................................................................................................ 45

9. POVZETEK................................................................................................................... 46

9.1. POVZETEK.................................................................................................................. 46 9.2. KLJUČNE BESEDE ....................................................................................................... 46 9.3. ABSTRACT ................................................................................................................. 47 9.4. KEYWORDS ................................................................................................................ 47

10. LITERATURA ............................................................................................................ 48

11. VIRI .............................................................................................................................. 49

KAZALO VSEBINE


4

Slika1: Organizacija bančnega telesa EPC.......................................................................... 17 Slika 2: Projektna organizacija programa SEPA pri ZBS ................................................... 18 Slika 3: Časovni okvir realizacije SEPA ............................................................................. 19 Slika 4: Časovni plan uveljavitve SEPA ............................................................................. 20 Slika 5: Shema SEPA kreditnih plačil ................................................................................. 22 Slika 6: Shema SEPA direktnih obremenitev...................................................................... 25 Slika 7: Struktura plačil ....................................................................................................... 29 Slika 8: Prikaz gotovinskega obtoka v Sloveniji ................................................................. 32

TABELA 1: PREDVIDENI ROKI UVEDBE SEPA...................................................................................... 21

TABELA 2: SEPA – DANES/JUTRI IN VPLIV DIREKTIVE O PLAČILNIH STORITVAH NA TIPIČNEGA PREBIVALCA EVROPE ......................................................................................................... 40

KAZALO SLIK

KAZALO TABEL


5

SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC ACH – Automated Clearing House (avtomatizirana klirinška hiša) AOS – Additonal Optional Services (dodatne opcijske storitve) BIC – Bank Identification Code (bančna identifikacijska koda) BS – Banka Slovenije EACB – European Association of Co-operative Banks (Evropsko združenje združenje bank) EBA – Euro Bankig Association (Evropsko bančno združenje za evro) EBF – European Banking Federation (Evropska bančna federacija) ECB – Evropska centralna banka EK – Evropska komisija EPC – European Payments Council (Evropski svet za plačila) EMU – European Monetary Union (Evropska monetarna unija) EMV standard – Europay, MasterCard in Visa standard ES – Evropski svet ESBG – European Saving Banks Group (Evropska skupina hranilnic) EU – Evropska unija EVROSISTEM – Evropska centralna banka in nacionalne centralne banke držav, ki so sprejele evro za nacionalno valuto IBAN – International Bank Acount Number (mednarodna številka bančnega računa) NCB – Nacionalne centralne banke PE-ACH – Pan-European Automated Clearing House (vse-evropska klirinška hiša) PSD – Payment Services Directive (Direktiva o plačilnih storitvah) SCT – Sepa Credit Transfer (Sepa kreditna plačila) SCF – Sepa Card Framework (Sepa kartični okvir) SEPA – Single Euro Payments Area (Enotno območje plačil v evrih) SDD – Sepa direct debt (Sepa direktne obremenitve) SIMP – Sepa infrastruktura za mala plačila SPM – Single Payments Market (Enotni trg plačil) STP plačila – straight trought processing (avtomatična obdelava elektronskih plačil) TARGET – Trans-European Automated Real-time Gross settlement Express Transfer system (sistem bruto poravnave v realnem času) TRR – transakcijski račun XML – Extensible Markup language (jezikovni standard za opis podatkov) Zban –Zakon o bančništvu ZBS – Združenje bank Slovenije ZplaP – Zakon o plačilnem prometu


6

1. UVOD Od uvedbe evro bankovcev in kovancev 1.januarja 2002 lahko državljani znotraj evro območja plačujejo v gotovini z eno samo denarno valuto enako enostavno kot prej z nacionalno gotovino (Banka Slovenije 2007). S tem pa niso bile dosežene večje gospodarske koristi v smislu znižanja stroškov, kar je bil tudi osnovni namen. Plačilne storitve niso imele poenotenih standardov znotraj držav evro območja, kar je zaviralo čezmejno poslovanje in nemoteno delovanje notranjega trga ter povečevalo stroške. Banke so na nacionalni ravni pristopile k projektu SEPA z namenom, da prilagodijo obstoječe standarde novim SEPA standardom, saj so v tem videle konkurenčno prednost oziroma možnost preživetja. Evro je postavil temelje za enotni trg plačil, ki naj bi omogočil uveljavitev ekonomije obsega in konkurence, s tem pa bi se zmajšali stroški plačilnega sistema. Z uveljavitvijo projekta SEPA bodo vsa negotovinska plačila znotraj območja SEPA postala tako učinkovita, varna in zanesljiva, kot so danes znotraj meja posamezne države. SEPA bo odpravila razlikovanje med plačili znotraj držav in čezmejnih plačil. Mnoge banke vidijo v novem načinu poslovanja izziv na trgu in svojo veliko priložnost, zato že analizirajo tržišče in iščejo nove tržne niše. Trenutne razmere na trgu so enake za vse, prevlado pa si bo pridobila tista banka, ki bo znala dodati največjo vrednost svoji trenutni ponudbi in bo sledila potrebam trga. Oblikoval naj bi se enoten in konkurenčen trg plačilnih storitev, spodbudile inovacije in izboljšali pogoji za uporabnike plačilnih storitev, sčasoma pa naj bi vsa negotovinska plačila v evrih potekala popolnoma elektronsko. 1.1. Opredelitev področja in opis problema, ki je predmet diplomskega dela V diplomski nalogi sem predstavila projekt Vzpostavitev enotnega območja plačil v evrih v Sloveniji – SEPA (Single Euro Payments Area in Slovenia). V Evropski uniji že od leta 2002, od leta 2007 v Sloveniji uporabljamo skupno evropsko valuto evro, vendar so plačilni instrumenti ostali nacionalni. Dne 28.1.2008 je v slovenskih in evropskih plačilnih sistemih napočil prelomni trenutek, kajti banke so potrošnikom ponudile prve plačilne instrumente v enotnem območju plačil v evrih. V diplomski nalogi sem želela ugotoviti učinkovitost projekta SEPA in se seznati kakšen vpliv bo imel projek SEPA na podjetja in na potrošnike. Kajti v Evropski uniji je čezmejno negotovinsko poslovanje drago in zamudno, razdrobljenost trga plačilnih storitev po dražavah pa preprečuje potrebo povečanja konkurence med ponudniki. Ali bomo v prihodnjih letih državljani in koroporacije v Evropi lahko opravljali plačila v evrih kjerkoli znotraj območja SEPA tako enostavno, kot se plačila izvajajo doma.


7

1.2. Cilj in namen diplomskega dela Predstavitev projekta SEPA, ki zamenjuje dosedanji razdrobljeni sistem negotovinskih plačil v EU, je tema diplomske naloge, ki je razdeljena v 7-ih poglavjih. V prvem in drugem poglavju je opisan projekt SEPA vse temeljne značilnosti projekta od udeležencev do prilagajanja standardov in novi zakonodaji tako znotraj EU kot v Sloveniji. Za uresničitev projekta SEPA je potrebno sprejeti regulatorni akt, ki bo uredil plačilne storitve na evropski ravni. Evropska komisija je tako oblikovala predlog direktive o plačilnih storitvah. Najpomembnejši zakonodajni vir na področju plačilnega prometa v Sloveniji je Zakon o plačilnem prometu, ki bo deležen obsežnih posegov zaradi prilagoditvi zahteva SEPA. Tretje poglavje se nanaša predvsem na odgovorne organizacije za dosego in uveljavitev projekta SEPA. Opredeljen je časovni okvir projekta SEPA, kateri je izrednega pomena saj se ga udeleženci projekta SEPA morajo izrecno držati. Leta 2011 bo v celoti zaživel projekt SEPA. V četrtem in petem poglavju opisujem glavne plačilne instrumente in plačilno infrastrukturo, vpliv SEPA na instrumente in infrastrukturo ter aktivnosti, ki so potrebne, da bo zadoščeno zahtevam SEPA. V zadnjem sedmem poglavju je opisan vpliv projekta SEPA na slovensko bančno okolje. Opredeljena so sporočila tako ponudnikom kot uporabnikom, na kakšen način je potrebno izpeljati vse aktivnosti v zvezi s samim projektom, da bodo le ta uspešno zaključena in v celoti izpeljana. Cilj diplomske naloge je predstavitev preoblikovanja sedanjega razdrobljenega trga v enoten domači trg za plačilne storitve v evro območju, ki ne razlikuje čezmejnih in domačih plačil. Namen diplomskega dela je celosten prikaz projekta Sepa, ter sistematična analiza sprememb in prilagoditev zahtevam projekta Sepa v slovenskem bančnem okolju. Prikaz udeležencev, njihovo vlogo pri vzpostavitvi projekta, ter samo organizacijo za dosego ciljev projekta Sepa. 1.3. Predpostavke in omejitve Projekt SEPA je novost na samem trgu in je še v fazi uveljavljanja, predpostavljam, da bom imela na voljo premalo strokovnih virov, iz katere bi lahko črpala teoretično osnovo. Pri izdelavi diplomskega dela sem uporabila vse razpoložljive vire, domačo in tujo literaturo, ter internet.


8

1.4. Predvidene metode diplomskega dela

Pri izdelavi diplomskega naloge sem uporabila deskriptivno metodo s študijem domače in tuje literature. Prav tako sem uporabila kompilacijsko metodo, kot postopek povzemanja opazovanj, spoznanj, stališč, sklepov in rezultatov drugih avtorjev. Pomoč s strani mentorja, ter znanje, ki sem si ga pridobila med študijem.


9

2. ENOTNO OBMOČJE PLAČIL V EVRIH – SEPA SEPA je kratica za Single Euro Payments Area, enotno območje plačil v evrih. Okolje SEPA je opredeljeno kot evrsko okolje, kjer bodo lahko posamezniki, gospodarske družbe in drugi uporabniki plačilnih storitev v bankah izvajali in prejemali plačila v evrih ne glede na to, ali se takšno plačilo izvaja znotraj posamezne države območja SEPA ali med državami tega območja. Območje SEPA vključuje: � 16 držav evroobmočja • Belgija - BE • Ciper - CY • Nemčija - DE • Grčija - GR • Španija - ES • Francija - FR • Irska - IE • Italija - IT • Luksemburg - LU • Malta - MT • Nizozemska - NL • Avstrija - AT • Portugalska - PT • Finska - FI • Slovaška - SK • Slovenija - SI � 11 držav EU, kjer evro še ni nacionalno plačilno sredstvo • Češka - CZ • Danska - DK • Estonija - EE • Latvija - LV • Litva - LT • Madžarska - HU • Poljska - PL • Švedska - SE • Združeno kraljestvo - GB • Bolgarija - BG • Romunija - RO • Države Evropskega gospodarskega prostora • Islandija - IS • Norveška - NO • Lihtenštajn - LI


10

� Ostalo • Švica - CH • Področja, ki so pod upravo držav EU • Martinique (MQ - Francoski čezmorski departma) • Guadeloupe (GP - Francoski čezmorski departma) • Francoska Gvajana (GF - Francoski čezmorski departma) • Reunion (RE - Francoski čezmorski departma) • Gibraltar (GI - Britansko pridruženo območje) • Azori (PT - Portugalska najbolj oddaljena regija) • Madeira (PT - Portugalska najbolj oddaljena regija) • Kanarski otoki, Ceuta in Melilla (ES - Španska ozemlja) • Alandski otoki (FI - Finsko ozemlje)

2.1. Temelji projekta SEPA Začetke oblikovanja enotnega območja plačil lahko najdemo že v letu 1990, ko je Evropska komisija zapisala1, da bodo polne koristi skupnega trga dosežene le, če bodo podjetja in posamezniki lahko prenašali denar z enega konca skupnosti na drugega tako hitro, zanesljivo in poceni, kot to velja znotraj večine držav članic. Politične temelje SEPA je v začetku devetdesetih let postavila Evropska komisija (EC) v tesnem sodelovanju z Evropskim svetom in Evropskim parlamentom, podobno kot ob uvedbi Evra pa je temeljne zahteve glede SEPA ter časovne okvire njene vzpostavitve opredelil Svet Evropske centralne banke (ECB). Leta 1997 je Evropska komisija sprejela Direktivo o čezmejnih nakazilih2 in zahtevala predvsem preglednost pogojev čezmejnih nakazil, pogoje pa je večinoma prepuščala dogovoru med ponudnikoma plačilnih storitev in nalogodajalcem (uporabnikom plačilnih storitev). Ob tem so bili bančniki zaradi visokih stroškov, tveganja in kompleksnosti spreminjanja nacionalnih trgov ter že začetih drugih projektov nenaklonjeni harmonizaciji pred uveljavitvijo evra. Z Lizbonsko strategijo, ki so jo sprejeli marca leta 2000 so voditelji držav članic Evropske unije (EU) sprejeli pomemben strateški cilj: do leta 2010 naj bi EU postala najbolj konkurenčno in dinamično, na znanju temelječega gospodarstva na svetu. Vendar pa je uvedba skupne valute (leta 1999) in uvedba bankovcev in kovancev (1.januar 2002) ustvarila le temlje za enotni plačilni trg, znotraj katerega bi bilo mogoče plačevati tako kot znotraj državnih meja. Skupna valuta sicer omogoča enako učinkovito in zanesljivo gotovinsko poravnavo obveznosti tako znotraj EU kot znotraj državnih meja, kar pa še vedno ne velja za negotovinska plačila. Tako je leta 2001 Evropska komisija posegla na to področje in z Uredbo o čezmejnih plačilih v evrih (Uredba 2560), ki zahteva izenačitev tarif za čezmejna plačila in plačila znotraj držav (pri posamezni banki), spodbudila evropski bančni sektor k dejanjem. Pod vplivom regulative oziroma Uredbe 2560, ki je močno posegla v prihodke bank, je bančni sektor prevzel pobudo in ustanovil Evropski

1 Making Payments in the Internal market (Discussion paper), 1990. 2 Direktiva 97/5/ES Evropskega parlamenta in Sveta EU z dne 27. januarja 1997 o čezmejnih nakazilih.


11

svet za plačila European Payment Council – EPC3, kot organizacijo, ki na osnovi samoregulacije in ob upošetavnju najboljših praks evropskega bančnega sektorja sooblikuje in koordinira vzpostavitev SEPA. To je organ, katerga funkcija je sprejemanje najpomembnejših odločitev evropskega bančnega sektorja na področju plačil, poleg tega pa deluje kot sogovornik evropskih regulatorjev. S strani Slovenije je član EPC Združenje bank Slovenije, ki je na nacionalnem nivoju prevzelo koordinacijo projekta Sepa. V projekt Sepa v ZBS so tako vključene vse slovenske banke, pa tudi drugi deleženiki. Projekt s svojim delovanjem omogoča hitro in operativno izvajnje aktivnosti ter nudi administrativno in organizacijsko podporo pri uvajnju Sepa v Sloveniji. Projekt SEPA se je začel v maju 2002 z belo knjigo »Evrodežela, naše enotno območje plačil«, ki jo je izdalo prvih 42 evropskih bank skupaj s tremi evropskimi združenji kreditnih ustanov in EBA (Euro Banking Association). Vanjo so avtorji zapisali dekleracijo, ki je postala moto Evropskega sveta za plačila (EPC) pri vseh njegovih aktivnostih: »Me, evropske banke in združenja kreditnega sektorja, imamo skupno vizijo o tem, da morajo biti plačila znotraj evroobmočja domača plačila, združujemo sile za uresničitev te vizije v dobro evropskih potrošnikov, podjetij in bank, ter začenjamo graditi naš enotni evrski plačilni prostor.« Ključni dogodki;

• 1952 Belgija, nemčija, Francija, Italija, Luksemburga in Nizozemska ustanovijo Evropsko skupnost za premog in jeklo.

• 1958 veljati začneta Rimski pogodbi ustanovljeni sta Evropska gospodarska skupnost in Evropska skupnost za atomsko energijo.

• 1967 s Pogodbo o združitvi se povežejo tri obstoječe Skupnosti (ESPJ, EGS, EURATOM).

• 1970 predstavljeno je Wernerjevo poročilo oz. Prvi »osnutek« monetarne unije. • 1973 Danska, Irska in Združeno kraljestvo se pridružijo Evropskim skupnostim

(ES). • 1979 ustanovitev evropskega monetarnega sistema. • 1981 Grčija se pridruži Evropskim skupnostim. • 1986 Španija in Portugalska se pridružita Evropskim skupnostim. • 1987 veljati začne Enotni evropski akt, s katerim so ustvarjeni pogoji za

ustanovitev enotnega trga. • 1989 Delorsov odbor predstavi poročilo o ekonomski in monetarni uniji. • 1990 začetek prve faze EMU. • 1993 veljati začne Pogodba o Evropski uniji (Maastrichtska pogodba). • 1994 začetek druge faze EMU. V Frankfurtu na Majni je ustanovljen Evropski

monetarni inštitut (EMI). • 1995 Avstrija, Finska in Švedska pristopijo k EU. • 1998 EMI prenehala obsatjati; v Frankfurtu na Majini je ustanovljena Evropska

centralna banka. • 1999 enajst držav začnejo tretjo fazo EMU; euro postane enotna valuta. Veljati

začne spremenjena pogodba o Evropski uniji (Amsterdamska pogodba). • 2001 Grčija se kot 12 država pridruži euroobmočju.

3 EPC je bil ustanovljen v juniju 2002 in deluje kot neprofitno zdrzženje z sedežem v Bruslju.


12

• 2002 uporabljati se začnejo eurobankovci in eurokovanci. • 2003 veljati začne spremenjena Pogodba o Evropski uniji (Pogodba iz Nice). • 2004 1. maja se deset novih držav pridruži EU. • 2007 z vstopom Bolgarije in Romunije se EU poveča na 27 držav članic. Slovenija

vstopi v euroobmočje. Decembra je podpisana Lizbonska pogodba. • 2008 Ciper in Malta vstopita v euroobmočje, ki se tako poveča na 15 držav članic. • 2009 Slovaška vstopi v euroobmočje.

Ključni dogodki projekta SEPA:

• 1999 uporaba evra kot knjižnega denarja, vključno s sistemom RGTS TARGET za velike vrednosti

• 2000 Lizbonska strategija ustvari načrt za evropske finančne storitve • 2001 Direktiva EC 2560/2001 začenja veljati za plačila v evrih 12.500 € • 2004 ZBS postane član EPC • 2006 Evro postane slovenska nacionalna valuta (01. januarja 2007) • 2006 Direktiva EC 2560 se poveča na transakcije do 50.000 € • 2007 Vzpostavljen projekt SEPA pri ZBS • 2008 Vseevropski plačilni instrumenti Sepa gredo v izvedbo vzporedno z domačimi

instrumenti • 2009 Direktiva o plačilnih storitvah mora biti uresničena v nacionalnih

zakonodajah • 2010 Plačila Sepa postanejo večinska oblika elektronskih plačil • 2011 Plačila Sepa nadomestijo vse nacionalne plačilne instrumente na evroobmočju

Od 28.1.2008 je možno pošiljati enotna plačila navodila po shemah SEPA, tako znotraj posameznih držav kot tudi v okviru celotnega območja SEPA. Uporabniki plačilnih storitev bodo imeli možnost izbrati ponudnika plačilnih storitev z najprivlačnejšo ponudbo, ne glede na državo izvora. Končni cilj SEPA je doseči, da bodo lahko potrošniki in podjetja uporabljali plačile storitve, ki bodo zadovoljevale njihove potrebe in jih bo mogoče znotraj EU uporabljati na enoten način, s čimer ne bo več razlikovanja med plačili v evrih znotraj ali čez meja. Imetniki računov bodo lahko izvajali negotovinska plačila znotraj evro območja z enega samega računa in z uporabo enga niza plačilnih instrumentov tako enostavno, učinkovito in varno kot znotraj državnih meja.


13

2.2. Pravila in standardi SEPA Za vzpostavitev projekta SEPA je ključnega pomena dogovor o uporabi skupnih standardov4, ki temeljijo tako na ustreznih tehničnih standardih kot tudi na zahtevah poslovnih procesov. Učinkoviti so namreč le tisti, ki so široko sprejeti s strani uporabnikov, kar pomeni, da ustrezajo prepoznanim in dobro opreljenim poslovnim procesom. Poenoteni standardi omogočajo izvrševanje plačil neodvisno od infrastrukture kot tudi zniževanje stroškov in olajševanje izmenjave podatkov. Pravila in standardi (t.i. sheme) SEPA ne pomenijo le izboljšanja učinkovitosti in standardizacije čezmejnega plačilnega prometa, temveč posegajo tudi v evrski plačilni promet znotraj nacionalih meja. Popolna uveljevitev plačilnih shem SEPA pomeni uskladitev tako prvega kot drugega z enakimi podlagami, standardi in postopki izvršitve ne glede na to, prek katere plačilne infrastrukture se takšna plačila izvajajo, in ne glede na to, v kateri državi znotraj območja SEPA ima stranka transakcijiski račun oziroma prek katerega izvajalca opravlja plačilni promet. Implementacijo shem SEPA bodo izvajale banke, nacionalne centralne banke, plačilna združenja in državni organi v vsaki državi na evroobmočju. Vloga EPC bo zajemala upravljanje in vzdrževanje shem in okvirjev, razvoj nadaljnih poslovnih pravil in standardov, komuniciranje z vsemi stankami ter podporo in razvoj nadzora. Popolna uveljavitev in vzpostavitev shem SEPA bo pomenila izpolnitev pogojev za večjo učinkovitost in konkurenčnost med bankami pri storitvah plačilnega prometa, sočasno pa tudi pri klirinških storitvah (PE-ACH). To bo nadalje pripomoglo k povečanju konkurenčnosti regije EU v globalnem merilu. Evropski bančni sektor je v okviru EPC-ja sprejel odločitve o uporabi skupnega standarda za plačilna sporočila. Sprejel je ISO 20022 Universal Financial Industry (UNIFI) standard sporočil5, ki temelji na Extensible Markup Languagege (XML) jezikovnem standardu za opis podatkov. Prav tako je EPC z organizacijo SWIFT6 podpisal sporazum Memoradum of Understending, v skladu s katerim bo ta odgovorna za razvoj sporočil za SEPA kreditni prenos in SEPA direktno obremenitev. V okviru skupnih standardov sodi tudi dogovor o uporabi podatkov IBAN in BIC, ki omogočata dosegljivost (prejemnikov plačil in plačnikov) znotraj EU.Na medbančnem nivoju bo tako v uporabi ISO 20022 UNIFI standard, na nivoju banka – komitent pa je odločitev o uporabi določenega standarda prepušena posamezni banki, čeprav EPC bankam tudi na tem nivoju priporoča uporabo istega standarda, saj to je v interesu uveljavitve končnih ciljev SEPA. Bankart je s 4. marcem 2009 vzpostavil plačilni sistem SEPA interna kreditna plačila (SEPA IKP), ki omogoča izvrševanje kreditnih plačilnih nalogov med udeleženkami sistema v standardu SEPA. Z vzpostavitvijo novega plačilnega sistema bodo lahko banke 4 Standardi določajo tehnologijo, ravnanje in medsebojno delovanje. Tehnični standardi omogočajo medsebojno delovanje in interoperabilnost informacijskih sistemov ter spodbujajo avtomatizacijo plačilnega procesa. 5 Standard je delo mednardno priznane organizacije za razvoj standardov ISO. Omogoča interoperabilnost na mednarodnem nivoju, ne le evropskem. Prav tako je organizacija v procesu razvoja standarda vključila različne uporabnike – banke, upravljavce plačilnih sistemov in podjetja. 6 Society for Worldwidw Interbank Financial Telecommunication predstavlja daleč največje svetovno omrežje za prenos finančnih sporočil.


14

in hranilnice v Sloveniji svojim strankam ponudile enoten standard plačevanja s kreditnimi plačilnimi nalogi SEPA, pri čemer ne bo pomembno, ali je prejemnik plačila v Sloveniji ali katerikoli drugi državi evro območja. S poenotenjem standardov plačil znotraj evroobmočja, lahko procesiranje plačil med bankami v konkurenčnem okolju zagotavlja katerakoli klirinška družba v Evropi. Z vzpostavitvijo tega sistema se je Bankart pridružil drugim evropskim klirinškim hišam, ki zagotavljajo procesiranje kreditnih plačil SEPA v enotnem standardu. 2.3. Pravni okvir za vzpostavitev SEPA Direktiva EU o plačilnih storitvah na notranjem trgu bo odpravila razlike med posameznimi nacionalnimi okolji na področju zakonodaje in tako pripomogla k vzpostavitvi enotnega notranjega trga plačilnih storitev. Osnova je predvsem na nacionalnih pravilih, ki določajo vzpostavitev plačilne infrastrukture, pogoje za izvajalce plačilnih storitev ter urejajo pogodbena razmerja z uporabniki. Novi pravni okvir bo zagotovil konkurenčnejše bančno okolje z odpravno pravnih ovir za izvajalce plačilnih storitev pri vstopu na trg in odpravo vseh ovir, ki onemogočajo enake pogoje poslovanja za vse ponudnike plačilnih storitev. Direktiva bo zagotovila kakovostne pregledne informacije o pravicah in obveznostih pri izvrševanju plačil. Zagotovitev transparentnosti je namreč nujna glede na nizek obseg posredovanja informacij potrošnikom danes. Jasna, celovita in poenotena ureditev ključnih pravic in obveznosti je bistvena za razvoj naprednega in učinkovitega trga plačil ter zaupanje vanj. Opredeljene so odgovornosti subjektov v primeru zlorabe plačilnega instrumenta, pravice uporabnika do povračila v primeru preklica plačilne transakcije ter skrajni rok za preklic plačila. Na ravni Skupnosti področje urejajo že omenjeni Uredba 2560, ki velja neposredno v nacionalnih pravnih ureditvah, Direktiva 97/5/EC o čezmejnih nakazilih, katero so države članice prenesle v nacionalne zakonodaje, ter Priporočilo Komisije 97/489/EC, ki ureja elektronske plačilne instrumente in ni pravno zavezujoče, zato je večina držav implementacijo prepustila samoregulaciji ponudnikov plačilnih storitev. Pravni okvir na ravni EU predstavljajo:

• Priporočila Evropske komisije 97/489, ki ureja elektronske plačilne instrumente in zagotavlja zaščito strank pri njihovi uporabi;

• Direktiva 97/EC o čezmejnih nakazilih ureja čezmejna nakazila v valutah držav članic in uvaja skupne zahteve glede zaščite stranke;

• Uredba 2560/2001 o čezmejna plačila in plačila znotraj države v evrih. Direktiva o plačilnih storitvah je ključni pravni dokument, kateremu morajo vse države območja SEPA prilagoditi svojo zakonodajo. Glavni namen direktive je odpraviti pravne ovire za vzpostavitev enotnega plačilnega trga in uvedba skupnih zahtev glede zaščite strank. Slovenske banke s sprejetjem novega pravnega okvira in posledično prihodom novih izvajalcev (tako iz drugih držav članic kot domačih plačilnih institucij) na trgu čaka obdobje ostrejše konkurence. K večji konkurenci bo pripomogla še večja transparentnost, ki jo predvideva nov pravni okvir. To bo slovenske banke sililo h kakovostnejši ponudbi in


15

nižjimi tarifami in se bo v končni fazi odrazilo v nižjih prihodkih na področju izvajanja plačilnih storitev. Vsebinsko direktiva posega na področje, ki je v Sloveniji urejeno z Zakonom o plačilnem prometu, ZplaP (pogoji in načini opravljanje vzajemno priznanih finančnih storitev, nadzor nad izvajalci teh storitev). Osnovni elementi Direktive so:

• Plačilnim institucijam (nebančnim izvajalcem plačilnih storitev) je omogočeno, da ponujajo plačilne storitve javnosti (postavljene so usklajene in nediskriminatorne zahteve za vstop na trg plačilnih storitev),

• jasne in natančne zahteve po informiranju uporabnikov (vsi izavjalci jih morajo izpolnjevati),

• pravice in obveznosti uporabnikov in ponudnikov plačilnih storitev.7 Veliko določb Direktive je vsebinsko enakih ali podobnih določbam ZplaP. Obstajajo pa tudi večje razlike, med njimi naslednje:

• pojem storitve plačilnega prometa; • napoved sprememb pogodbenih pogojev je vezana na dvomesečni rok; • dolžina odpovednih rokov, ki so predvsem strožji za ponudnike plačilnih storitev

(najmanj dva meseca v primerjavi s 15 dnevi po ZplaP), • ureditev postopkov v zvezi z zlorabami plačilnih instrumentov, neodobrenimi ali

napačno izvršenimi transakcijami, uvedba 13-mesečnega zastaralnega roka za uveljavljanje pravic uporabnika plačilnih storitev;

• razdelitev odgovornosti med strankami v primeru zlorab plačilnih nalogov neposredno na trenutek prejema plačilnega naloga (pri nas je neposredna navezava na trenutek sprejema naloga);

• pravila o odgovornosti za neizvršitev ali napačno izvršitev plačilnih nalogov, ki upoštevajo specifike plačil, katerih iniciator je prejemnik plačila;

• določbe, ki urejajo uvedbo plačilnih institucij kot novega pravnega instituta, • možnost zahtevanja povrnitve zneskov izvršenih plačilnih nalogov, katerih iniciator

je prejemnik plačil. Direktiva temelji na načelu popolne harmonizacije, kar pomeni, da morajo države članice sprejeti pravne akte, s katerimi bodo implemenitirale zahteve direktive in nato tudi zagotovile dosledno izvajanje sprejetih predpisov prek svojih pristojnih organov. Rok za implementacijo je 1.11.2009 (fiksni rok) in se ne navezuje na datum uveljavitve direktive (dvajseti dan po objavi v Uradnem listu EU). V primerjavi z obstoječim pravnim okvirjem v Sloveniji, ki opredeljuje izvajanje plačilnega prometa, so glavne značilnosti novega zakona:

• večja zaščita potrošnikov in večji obseg obveznosti ponudnikov plačilnih storitev, • dovoljenje za izvajanje plačilnih storitev bodo lahko poleg bank pridobile tudi

plačilne institucije (pogoji in kriteriji za pridobitev dovoljena so določeni v zakonu),

• uvedba plačilnih računov pri plačilnih institucijah, ki bodo namenjeni izključno izvajanju plačil (ne bodo smeli biti v vlogi depozitnega računa),

7 Perposal for a Directive Council on payment services in the internal market, 2007, str.5


16

• opustitev kontrol na obstoj ali pravilnost zapisa računa prejemnika plačila pri izvedbi plačilne storitve (zaradi ukinitve registra transakcijskih računov pri BS v sedanji vlogi in uvedbe registra transakcijskih računov pri AJPES za namene izvajanja postopka izvršb),

• uvedba možnosti povračila plačilnih transakcij, ki pod določenimi pogoji omogoča potrošniku, da poda svoji banki zahtevo po vračilu sredstev že izvedene direktne obremenitve (do 8 tednov za avtorizirane in do 13 mesecev za neavtorizirane plačilne transakcije),

• spremenjen način zaračunavanja stroškov plačil, • večji obseg informacij za stranke o izvedenih plačilih (npr. informacija o

konkretnem uporabljenem menjalnem tečaju pri plačilu v drugi valuti, o obračunanem nadomestilu, ..) in zagotavljanje informacij na papirju ali trajnem nosilcu podatkov),

• obveščanje strank vsaj dva meseca pred spremembo pogojev izvajanja plačilnih storitev,

• omejitev odgovornosti potrošnikov v primeru zlorab na največ 150 EUR (npr. v primeru izgube kartice ali zlorabe elektronske tržne poti).

V priprave so aktivno vključene tudi slovenske banke. S pričetkom veljave PSD in ZPlaSS s 1.11.2009 se velike spremembe na področju plačil ne bodo zaključile, ampak se bodo dogajale vsaj še do leta 2012. Gledano z vidika bank lahko rečemo, da bo najpomembnejši del sprememb, ki zadevajo sama pravila poslovanja in pa vzpostavitev ustrezne infrastrukture, zaključen sredi naslednjega leta, ko bo začela polno delovati domača klirinška hiša in ko bodo banke ponudile uporabnikom novo SEPA pogojem prilagojeno plačilno shemo direktnih obremenitev. Banke bodo svoje stranke o spremembah samostojno in pravočasno obveščale.


17

3. VZPOSTAVITEV ENOTNEGA OBMOČJA PLAČIL V EVRIH 3.1. Organizacija za dosego ciljev SEPA Največje evropske banke so maja 2002 oblikovale koncept Sepa in v dokumentu »Euroland: Our single payment Area – White Paper« se jasno zavezale ciljem in splošnim strategijam za dosego ciljev Sepa do konca leta 2010.Ob koncu leta 2004 je bil s ciljem potrditve zaveze evropskega bančnega sektorja oblikovan nov dokument ' Realisation of the Single Euro Payments Area – Roadmap 2004 – 2010.V tem dokumentu so natančnejše definirani cilji Sepa ter aktivnosti in časovni roki za nijihovo izvedbo. Poudarjena je vloga Evropske centralne banke – ECB in nacionalnih centralnih bank, ki naj bi v vlogi pospeševalca pomembno prispevala k vzpostavitvi SEPA, nedvomno pa glavno odgovornost za vzpostavitev SEPA nosi EPC oz. Evropski bančni sektor ob spremljanju Evropske komisije. Slika1: Organizacija bančnega telesa EPC

Vir: About EPC, februar 2007. Glavno odločitveno telo EPC-ja je plenum, sestavljen iz predstavnikov članic EPC-ja, ki odločitve sprejema v obliki resulucij na plenarnih zasedanjih (običajno štirikrat letno). Koordinacijski odbor pripravlja vsebine za obravnavo na plenumu, izvaja nadzor sprejetih odločitev EPC-ja, oblikuje priporočila plenumu in drugim organom, predlaga ustanovitev/ukinitev delovnih skupin in pripravlja proračun. Posebej je bil v okviru EPC-ja ustanovljen Odbor za vzpostavitev Sepa Roll out Committee (ROC). Največji del aktivnosti EPC-ja se odvija znotraj njegovih delovnih in podpornih skupin. Delovne skupine so razdeljene glede na različne vidike SEPA: po enega za vsakega od treh negotovinskih plačilnih instrumentov (kreditni prenosi, direktne obremenitve in kartice) ter skupina, ki obravnava gotovinske vidike. Dodatno sta bili ustanovljeni podporni skupini za tehnologijo in standarde ter pravno podlago. Slovenske banke so preko svojega

EPC plenum

Koordinacijski odbor

Pravna vprašanja

DS Direktne obremenitve

DS Kreditna plačila

DS Kartice

DS Gotovina

Tehnologija in standardi

ROLL OUT odbor

Sekretariat


18

bančnega združenja (Združenja bank Slovenije–ZBS) postale članice EPC. Predstavniki ZBS so člani v naslednjih organih: EPC plenumu (EPC Plenary), delovni skupini za plačilne sheme Sepa, delovni skupini za kartice, delovni skupini za gotovino, podporni pravni skupini ter forumu za upravljanje projekta (PMF). V prvi polovici leta 2007 je bila v okviru Združenja bank Slovenije vzpostavljena projektna organizacija vodenja programa Sepa. Izbran je bil projektni vodja, banke pa so se zavezale, da bodo projekt kadrovsko, finančni in moralno podprli. V projektu Sepa pri ZBS, ki je organiziran podobno kot EPC, sodeluje večina slovenskih bank in hranilnic, Banka Slovenije, Ministrstvo za finance, MF-UJP in izbrani ponudniki infrastrukture Sepa. Slika 2: Projektna organizacija programa SEPA pri ZBS

Vir: SEPA v Sloveniji informativno gradivo, januar 2007, str. 9. V okviru projekta Sepa deluje 10 skupin, in sicer 5 delovnih in 5 podpornih, s čimer so pokrita vsa področja delovanja Sepa. Skupine so koordinirane s strani pisarne Sepa, ki skrbi za koordinacijo vseh delovnih teles, obvešča banke in ostale deležnike o Sepa ter obvešča EPC o delovanju slovenske skupnosti na področju Sepa. Odbor za plačilni promet v vlogi Nacionalnega odbora za implementacijo Sepa predstavlja operativno odločitveno telo. Nadzorni svet ZBS je vrhovno odločitveno telo in v funkciji nadzora projekta predstavlja v projektu projetni svet (Steering Committe). Poleg naštetih teles pa Nacionalni forum Sepa kot posvetovalno telo vključuje vse deležnike projekta Sepa. Tako v njem predstavniki slovenske nacionalne skupnosti v telesih EPC, predstavniki BS, MF, MF-UJP, zbornic (trgovinske, gospodarske, obrtne) potrošniških in zavarovalniških organizacij.


19

3.2. Časovni plan uvajanja projekta SEPA Uresničitev projekta SEPA je odvisna od aktivne udeležbe vseh subjektov – deležnikov v nekem naconalnem okolju, ki vsak s svojega vidika pripomore k uspehu tega pomembnega projekta. Pri tem bo posebej pomembno tudi razumevanje in sprejemanje glavnih ciljev SEPA s strani javnosti, saj bodo tako dosežene predvidene prednosti. Imetniki računov bodo lahko izvajali negotovinska plačila znotraj evro območja z enega samega računa in z uporabo niza plačilnih instrumentov tako enostavno, učinkovito in varno znotraj državnih meja. Uporabniki plačilnih storitev bodo imeli možnost izbrati ponudnika plačilnih storitev z najprivlačnejšo ponudbo, ne glede na državo izvora. Predvideno je, da se bo tudi vključevanje posameznih bank oziroma nacionalnih okolij v sheme SEPA izvajalo postopoma in ne po principu velikega poka. Časovni okvir SEPA je bil prvič predstavljen v času nastanka EPC-ja spomladi leta 2002, v že omenjeni Beli knjigi. EPC je v tesnem sodelovanju z EC in ECB razvil načrt uveljavitve programa SEPA. Od začetka lahko vse neevropske države sodelujejo v programu SEPA, če plačila potekajo v evrih. Lahko izberejo SEPA standarde za svoje domače plačilne instrumente. Pričakovanja ECB je EPC upošteval v časovnem načrtu Roadmap 2004-2010, kjer je ta pričakovanja podrobneje uredil in predvideva tri faze8. Slika 3: Časovni okvir realizacije SEPA

Vir: ECB, Enotno območje plačil v evrih (SEPA), povezan trg plačil malih vrednosti, Franfurt, 2006, str 14. EPC je pripravil svoj časovni načrt (Roadmap 2004-2010), skladen s pričakovanji ECB-ja, ki je predvidel tri faze vzpostavitve SEPA:

1. Načrtovanje in priprava SEPA shem za kreditna plačila in direktne obremenitve, kartični okvir, opredelitev okvirja mehanizmov kliringa in poravnave, ki postavlja splošna načela za izmenjavo, obdelavo in poravnavo plačil v okolju SEPA.V letu 2006 pa je bilo tudi osredotočenje na pripravo standardov in specifičnih podrobnosti ter same varnosti.

8 ECB, Enotno območje plačil v evrih (SEPA), 2006, str. 14 in Anko, SEPA, 2007, str. 13-15.


20

2. Uvajanje in razvitje zajema uvajanje standardov in specifikacij za obe shemi SEPA, zagon kreditnih plačil SEPA od 28.1.2008 ter zagon direktnih obremenitev SEPA konec 2009. Banke in drugi ponudniki plačilnih storitev morajo na podlagi shem razviti lastne plačilne produkte in storitve ter plagoditi svoje poslovne procese, upravljalci plačilne infrastruture pa svoje rešitve prilagoditi SEPA shemam. Ob zaključku te faze bodo imeli prebivalci, podjetja in javne oblasti znotraj EU možnost uporabljati SEPA kreditne prenose in direktne obremenitve, kot jih je opredelil EPC.

3. Soobstoj in migracija bo obdobje v katerem bodo hkrati obstajale nacionalne

sheme in sheme Sepa. Faza migracije se je začela s 1.1.2008, ko so ponudniki plačilnih storitev ponudili prve Sepa plačilne instrumente, ki so na voljo vzporedno z obstoječimi domačimi načini plačevanja. Prvotni časovni načrt dokončanje faze migracije do 31.12.2010 je bil v maju 2006 na omiljen podlagi stališča Evropske komisije in ECB-ja, ki zahteva samo še doseganje 'kritične mase'. Banke pa so zaradi vzporednih stroškov vzporednost vseeno izpostavile nujnost določitve konca migracije, ko stari plačilni instrumenti ne bodo več na voljo. V tej fazi naj bi uporabniki sprejeli Sepa produkte in storitve. S tem ko bodo vsi sistemi postali vseevropski, bo dosežena Sepa za plačilno industrijo.

Slika 4: Časovni plan uveljavitve SEPA

Vir: Roadmap 2004-2010 (EPC 2002).


21

4. PLAČILNI INSTRUMENTI PROJEKTA SEPA Osnovni in temeljni namen projekta SEPA je pripraviti okvir za vzpostavitev SEPA v bankah, plačilnih sistemih9 in pri uporabnikih plačilnih storitev znotraj evro območja. To pomeni, da bodo izvjalci plačilnega prometa in uporabniki storitev sposobni sprejemati oziroma izvrševati plačila skladno s pravili za plačilne instrumente in sheme SEPA, uporabniki storitev pa imeli možnost te storitve uporabljati od leta 2008 za kreditna plačila in kreditne kartice, do konca leta 2009 pa tudi za direktne obremenitve. EPC je v letih od 2004 do 2006 razvil dve novi shemi elektronskih plačil: SEPA kreditna plačila in SEPA direktne obremenitve. V pripravi na SEPA sta bila upoštevana dva različna pristopa. Za kreditna plačila in direktne obremenitve je bila izbrana strategija nadomestitve z novimi enotnimi shemami za kreditna plačila in direktne obremenitve za celotno okolje SEPA. Za kartično poslovanje pa je bila izbrana strategija prilagoditve obstoječih shem in njihovih procesorjev na novi niz poslovnih in tehničnih standardov ter procesov. EPC je oblikoval sheme plačilnih instrumentov, in sicer s sprejetjem pravilnika za SEPA kreditne prenose Sepa Credit Transfer Scheme Rulebook, pravilnik za direktne obremenitve Sepa Direct Debit Scheme Rulebook. Oblikoval okvir za kartično poslovanje Sepa Card Framework, ter okvir enotnega evro gotovinskega prostora Sepa Single Euro Cash Area. Tabela 1: Predvideni roki uvedbe SEPA Predvideni roki uvedbe Sepa Kreditna plačila na voljo strankam

Direktne obremenitve na voljo strankam

Kartično poslovanje na voljo stankam

Od 28.01.2008 dalje Od 1.11.2009 dalje Od 1.1.2008 dalje Migracija bo potekala postopoma s soobstojem plačilnih instrumentov. Kartična masa naj bi bila dosežena do konca leta 2010.

Po 2011 bodo predvidoma v uporabi samo kartice, skladne s Sepa SCF.

Vir; Informativno gradivo SEPA v Sloveniji, 2007, str.8. 4.1. Sepa kreditni prenosi SCT Kreditno plačilo SEPA je plačini instrument, s katerim imetnik računa naroči prenos sredstev oziroma izvršitev plačila v breme svojega računa pri banki. Kreditna plačila10 SEPA so transakcije v evrih, ki potekajo med strankami s transakcijskimi računi pri bankah na območju SEPA. SEPA shema kreditnih prenosov ima za cilj poenotenje vseh osnovnih pravil, praks in tehničnih standardov ter želi s tem narediti korak naprej od obeh konvencij. Ponudnikom plačilnih storitev bo shema omogočila ponudbo SEPA kreditnih prenosov v 9 S plačilnim sistemom razumemo skupek plačilnih in drugih instrumentov, bančnih postopkov in značilnih mehanizmov za medbančni prenos denarnih sredstev, ki skupaj omogočajo kroženje denarja ali opravljanje plačilnih storitev. 10 Kreditno plačilo je plačilni nalog, s katerim imetnik računa naroči prenos sredstev oziroma izvršitev plačila v breme svojega računa pri banki. So transakcije v evrih, ki potekajo med strankami z IBAN-računi pri bankah v območju SEPA (Jamnik, 2007, str. 4).


22

celotnem evroobmočju in odpravila razlike med pogoji za izvajanje kreditnega prenosa znotraj države in pogoji za izvršitev čezmejnega kreditnega prenosa. Plačilni instrument, kot ga shema določa, že omogočajo številne banke v evroobmočju. Januarja 2008 je več kot 4300 bank v 31-ih državah SEPA s pričetkom delovanja SEPA kreditna plačila napravilo zgodovinski korak naprej na projektu vzpostavitve enotnega plačila v evrih. Kreditni plačilni instrumenti, ki se uporabljajo v Sloveniji, so posebna položnica, trajni nalog, direktna odobritev, kreditna plačila izvršena prek kliringa in čezmejna plačila v evrih. Slika 5: Shema SEPA kreditnih plačil

Vir; Making SEPA a Reality, 2006, str. 36. Za kreditna plačila nalogodajalec predloži navodila izvršbe plačila, zagotovi finančno kritje ter nalog posreduje banki izdajateljici pod sprejetimi pogoji (2). Plačilo mora banka izvršiti v največ treh delovnih dneh, predlog Direktive o plačilnih storitvah pa predvideva maksimalni čas izvršitve 1 dan. Banka izdajateljica kreditno plačilo sprejme, ga preveri in zavrne napačna navodila. Če je plačilo izvršeno, je obremenjen plačnikov račun in kreditno plačilo poslano v kliriško poravnalni mehanizem11 (3). Le-ta pošlje sporočilo kreditnega plačila banki upravičenca in poravna vsoto plačila (4). Banka upravičenca sporočilo sprejme, ga preveri in odobri račun upravičenca (5). Banke se lahko med seboj dogovorijo tudi za krajši čas izvršitve, vendar pa ne smejo prekoračiti predpisanega tri-dnevnega časovnega cikla. Prekoračitev je dovoljena v izjemnih primerih, kadar gre za sum pranja denarja ali financiranje terororizma. Pri tem nalogodajalec kot upravičenec poravnata

11 Banka plačnika in banka prejemnika sta lahko tudi en in isti udeleženec sheme. V tem primeru se poravnava ivede z internimi knjižbami pri tej banki.

Plačnik Upravičenec 1. Plačilo

5. Bremenitev banke upravičenca

Banka upravičenca

4.Posredovanje sporočila kreditnega plačila

Klirinško poravnalni mehanizem

3. Začetna banka pošlje sporočilo kreditnega plačila

2. Navodila kreditnega plačila

Banka izdajateljica


23

stroške svojih bank individualno in ločeno od transakcije. To so tako imenovani SHA12 (možnost delitve stroškov) stroški. Pri izvršitvi plačilne transakcije se prenese celotni znesek plačilne transakcije od plačnika do prejeminika, brez morebitnega odtegovanja stroškov za izvršitev plačilne transakcije. V zvezi z izvršitvijo plačilne transakcije plačnik plača samo tista nadomestila, ki jih zaračunava njegova banka. Višina zneska transakcije po shemi ni omejena. Uporaba enega in edinega standarda za identifikacijo in preverjanje velajavnosti računa, odprtega pri banki v Evropi in temelječega na IBAN-u, omogoča standardizirano shranjevanje zaupnih informacij. IBAN13 (International Bank Account Number – Mednarodan številka bančnega računa) in BIC14 (Bank Identifier Code – Identifikacijska oznaka banke (SWIFT)) sta edini dovoljeni oznaki računov in bank pri transakcijah SEPA. Medtem ko se ju je do sedaj v večini držav uporabljalo samo za čezmejna plačila, se pri SEPA plačilih uporabljata tudi za domača plačila. Nalogodajalec mora za identifikacijo računa upravičenca svoji banki zagotoviti IBAN upravilčenca in BIC kodo banke upravičenca, razen če ni z banko dogovorjeno drugače. Prav tako je določena standarda dolžina 140 znakov za vpis podatkov o nakazilih, banke pa so dolžne podatke o nakazilih v celoti in nespremenjeni obliki posredovati prejemniku sredstev. V podatkovni format SEPA je bila dodana opcijska identifikacijska koda nalogodajalca. Prejemniku plačila koda omogoča uskladitev s podatki, ki so navedeni na fakturi ali spremjajočem dokumentu. V primeru vračil lahko nalogodajalec kodo in podatke iz fakture avtomatično preveri, banka mora nalogodajalca o vračilu obvestiti ter mu tudi vrniti sredstva. Stroški, povezani s kreditnimi plačil, so podobni stroškom, povezanim z direktnimi obremenitvami. Stroški obdelave in posredovanja plačil se bodo znatno povečali zaradi soobstoja obstoječih plačilnih instrumentov in plačilnih instrumentov SEPA. Ti dodatni stroški bodo kompenzirani s pričakovano povečano učinkovitostjo, ki jo prinaša povečana uporaba oddaljenega dostopa do plačilnih storitev in z občutnim zmanjšanjem ročnih posegov pri procesiranju plačil znotraj bank. V Slovenji se uporabljajo naslednji kreditni plačilni instrumenti:

• Kreditna plačila, izvršena preko kliringa sistema • Čezmejna plačila v evrih • Posebna položnica – standardizirani papirni nalog za plačilo, ki s podatki v optično

berljivi vrstici omogoča avtomatko procesiranje plačila. • Trajni nalog – elektronski kreditni nalog za plačilo, ki omogoča več zaporednih

mesečnih izvedb plačila (npr. odplačevanje bančnega kredita). • Direktna odobritev – elektronski kreditni nalog za palčilo, ki omogoča

nalogodajalcu nalog za odobritev več prejemnikov plačil hkrati (npr. izplačilo plač in pokojnin)

12 SHA nalogodajalec in upravičenec plačata stroške nakazila vsak svoji banki. 13 IBAN (International Bank Account Number) gre za zapis številke bančnega računa v standardni obliki. V Sloveniji vsebuje IBAN 19 znakov od tega dve črki za državo (SI) dve številki za kontrolni ključ (56) ter 15 mestno številko računa. 14 BIC (Bank Identifier Code) identifikacijska koda banke, ki se uporablja v plačilnem prometu.


24

Banke v Sloveniji nudijo storitev kreditnega prenosa, ki je v večjem delu v skladu s Sepa shemo. Bistvenih razlik med domačo shemo za kreditna plačila in Sepa shemo za kreditni prenos ni. Kreditna plačila Sepa ne bodo bistveno spremenila plačila potrošnikov, saj so slovenske banke že doslej zagotavljale kakovostne storitve na tem področju. Domača shema zajema vse procese, zajete v SEPA shemi (plačilni nalog stranka-banka, medbančno plačilo, zavrnitev oziroma vračilo, obvestilo banke stranki), dopolniti je potrebno le nekatere podatke v procesu kreditnih plačil (npr. ID šifre nalogodajalca oziroma prejemnika plačil). Žiro kliring15 je multilateralni kliriški sistem, ki omogoča popolno avtomatiziranost postopka, brez ročnih posego Banke Slovenije kot uravljiteljica sistema in temelji na petih poravnalnih ciklusih znotraj delovnega dne (ob 8. uri, 10. uri, 12. uri, 14. uri in 16.30 uri). Domači plačilni nalogi so torej lahko izvršeni prej, temeljijo na end-to-end STP16 obdelavi in ker so posredovani v učinkovit sistem Žiro kliring, imajo banke zato tudi nižje stroške. Najpomembnejše sestavine SEPA kreditnih plačil (Making Sepa a Reality, 2006, str.40):

• popoln dostop do SEPA kredtnih plačil • prenos v evrih med računi • osnovna nenujna kreditna plačila • uporaba IBAN-a in BIC kode • skupna, največ 3- dnevna poravnava • varnost podatkov potrošnika • ni odbitkov od osnovnega zneska – ločena provizija • banke same določijo limite • banke upnika sprejemajo plačila v katerokoli valuti • skupna pravila za kliring in poravnavo • obsežna pravila za zavrnitev in vračila • možnost zagotavljanja dodatnih izbirnih storitev.

4.2. Direktna obremenitev SDD

Direktne obremenitve so posebna oblika negotovinskega nakazila denarnih sredstev, ki se jo uporablja za izvršitev plačil (npr. plače, pokojnine, dividende, socialne pomoči, honorarji in podobna nakazila) večjemu številu prejemnikov. Z drugim novembrom leta 2009 bodo banke strankam ponudile možnost rednega plačevanja prek novega sistema neposredne bremenitve SEPA. To pomeni, da bodo imeli potrošniki in podjetja prvič možnost opravljanja transakcij z neposredno bremenitvijo med različnimi državami v območju evra. Sistem, ki ga je vzpostavil bančni sektor, podpirajo pravila EU o plačilnih storitvah in čezmejnih plačilih, ki se uporabljajo že od 1. novembra in zagotavljajo, da bodo neposredne bremenitve SEPA tako preproste, učinkovite in varne, 15 Banka Slovenije je 1. avgusta 2009 ukinila plačilni sistem Žiro kliring (Sklep o prenehanju upravljanja plačilnega sistema Žiro kliring; Uradni list RS, št. 52/2009). Dne 4. marca 2009 je bil vzpostavljen nov multilateralni neto klirinški plačilni sistem SEPA interna kreditna plačila (SEPA IKP), katerega upravitelj je Bankart. Nov sistem SEPA IKP zagotavlja enako kakovost storitev, kot jo je do njegove ukinitve zagotavljal sistem Žiro kliringa. 16 STP (Straight Through Processing) avtomatsko procesiranje finančnih sporočil brez ročnega posega v katere koli fazi transakcije.


25

kot so v nacionalnih sistemih, in da ne bodo dražje. V novi sistem se je vključilo že tisoče bank v območju evra Direktna obremenitev SEPA je plačilni instrument, ki se izvaja po pravilih sheme SEPA v evrih med udeleženci (upniki in dolžniki), ki imajo račune pri bankah v območju SEPA in bodo pristopili k shemi SEPA. Namenjena je enkratnimi plačilom v breme večjega števila dolžnikov kot tudi plačevanju ponavljajočih se obveznosti večjega števila dolžnikov. Shema ne omejuje višine zneska posamezne direktne obremenitve ne namena plačila in v nasprotju z domačo shemo omogoča izvajanje direktnih obremnitev na vsak delovni dan. Ne glede na to pa se nacionalne skupnosti lahko dogovorijo in omejijo višino zneska posamezne direktne obremenitve SEPA. Dodatni stroški, povezani z direktnimi obremenitvami, se bodo pojavili v naslednjih oblikah;

• zaradi povečane uporabe direktnih obremenitev bo potrebno zagotoviti uspešno upravljanje, za kar bodo potrebne znatne in drage prilagoditve,

• veliki administrativni in poslovni stroški, ki so povezani z direktnimi obremenitvami SEPA,

• banke bodo imele stroške, povezane z upravljanjem goljufij, in soočene bodo z izgubo dobička zaradi goljufij pri direktnih obremenitvah.

V scenariju idealnega sveta SEPA in e-SEPA se bodo administrativni stroški, ki so povezani z direktnimi obremenitvami SEPA, zmanjšali. Zaradi preusmeritve uporabnikov k uporabi oddaljenega dostopa do storitev se bo povečala učinkovitost procesiranja plačil. Slika 6: Shema SEPA direktnih obremenitev

Vir; Making SEPA a Reality, 2006, str.37.

Dolžnik 2. vnaprejšnje opozorilo

1. odlok za plačilo

Upnik

5. Račun dolžnika

Banka dolžnika

Klirinško poravnalni mehanizem

Sporočilo med bankami

4. sporočilo med bankami

Banka upnika

Sporočilo med bankami

4. sporočilo med bankami

3. zbiranje podatkov


26

S strani plačnika je dano pooblastilo, kar pomeni, da se lahko plačilo izvrši (1), obenem pa dovoli svoji banki, da izvrši plačilo. Pooblastilo je lahko v papirni ali elektronski obliki, ki zagotavlja varnost prenosa. Po podpisu plačnika, da se nalog lahko izvrši, mora biti pooblastilo poslano upniku. Dolžnik in upnik morata imeti odprt transakcijski račun pri bankah, ki so pristopile k SEPA shemi, kar jih zavezuje, da izvajajo domače in čezmejne direktne bremenitve. Po prejemu podpisanega pooblastila mora upnik začeti z izterjavo. Pred izterjavo pa mora poslati sklep dolžniku (2), razen če ni drugače določeno. Podatki so preneseni v elektronski obliki skozi vsako izterjavo (3). Banka upnika lahko poravnavo zavrne zaradi tehničnih razlogov. Na datum valute mora banka upnika obremeniti dolžnikov račun, če ima dovolj sredstev ter če je nalog pravilno izpolnjen. V nasprotnem primeru mora plačnik zagotoviti sredstva oz. Pravilne podatke, drugače se nalog zavrne. Dolžnik je dolžan prejeti povračilo upnika, če se le-ta ne strinja z izterjavo, ki je pravno podprta v PSD17, vendar pa mora poslati to zahtevo banki dolžnika v roku 6-ih tednov. Vendar pa to povračilo ne pomeni, da dolžnik ni več dolžan plačati obveznosti do upnika. Banka nalogodajalca ter banka upnika si lahko za storitev zaračunata medbančno provizijo V skaldu z EU Direktivo o plačilnih storitvah daje shema dolžniku pravico do vračila zneska direktne obremenitve. Dolžnik lahko prekliče izvršitev avtorizirane (odobrene) transakcije direktne obremenitve v roku osmih tednov od datuma zapadlosti direktne obremenitve brez podajanja razlogov. Za neavtorizirane (neodobrene) transakcije se rok za uveljavljanje pravice podaljša na 13 mesecev od datuma zapadlosti direktne obremenitve. Uporaba sporočilnih standardov ISO 20022 XML je za banke zavezujoča, poslovnim partnerjem se za izvrševanje plačil priporoča uporaba podatkovnih formatov Sepa. IBAN in BIC sta edini dovoljeni oznaki računov in bank pri transakcijah Sepa. Upnik mora za obremenitev dolžnikovega računa svoji banki zagotoviti IBAN dolžnika in BIC kodo banke dolžnika. Najpomembnejše sestavine SEPA direktne obremenitve (Maiking Sepa a Reality, 2006, str.40):

• poplni dostop do Sepa direktnih obremenitev • povratna plačila v evrih • obe strani (plačnik in upnik) imata odprt račun v Sepa shemi • uporaba IBAN-a in BIC kode • cikel dveh dni, razen če je prvo plačilo, ko je potrebno 5 dni za organizacijo • varnost podatkov potrošnika • limiti bodo postavljeni za stranko banke – C2B ** plačila • posebna pravila za nujne naloge, poravnalne dneve • jasna specifikacija datumov pooblastil in pogodbenih datumov • skupna pravila za kliring in poravnavo • obsežna pravila za zavrnitev, refundiranja in vračila • možnost zagotavljanja dodatnih izbirnih storitev.

17PSD Direktiva o plačilnih storitvah


27

Predstavitev sheme SEPA za direktne obremenitve zahteva širom EU enoten pravni okvir, kot je definiran v EU Direktivi o plačilnih storitvah. Pričetek delovanja sheme SEPA direktne obremenitve širom držav SEPA je bil določen s strani EPC-ja, in sicer 1.november 2009. Datum pričetka delovanja sheme sovpada s končnim datumom, določenim za vse države članice EU, da implementirajo PSD v svoje nacionalne zakonodaje. 4.3. Kartično poslovanje SCF Evrosistem podpira oblikovanje enotnega območja plačil v evrih, ki bo omogočilo izvajanje plačil malih vrednosti v evrih znotraj evroobmočja pod enakimi osnovnimi pogoji. Kartična plačila predstavljajo bistveni del plačil malih vrednosti in kartične sheme so pomemben element projekta SEPA. SEPA na kartičnem področju prinaša večjo varnost poslovanja zaradi obvezne uporabe čipa in številke PIN18 ter večjo učinkovitost uporabe kartic, saj bo mogoče eno samo kartico uporabljat na celotnem območju SEPA. Podatki o imetniku katice bodo poleg magnetnega zapisa zapisani tudi na čipu, ki bo postopoma vgrajen na vse plačilne kartice, ki se bodo uporabljale v območju SEPA. Poslovanje prek kartičnegta čipa bo postalo standard vse Evrope, vseh izdanih kartic, POS19 terminalov in banokomatov. S tem se bo zmanjšala potreba, da bi s seboj nosili gotovino. Zaradi kompleksnosti kartičnega poslovanja in zaradi med seboj močno različnih pristopov, ki so jih uveljavile razne kartične sheme v vsaki državi, ter zaradi prisotnosti Mednarodnih kartičnih shem (International Cards Schemes – ICS), se je EPC odločil, da ne bo razvil novih skupnih pravil delovanja kartične sheme na način, kot je bilo to storjeno pri kreditnih plačilih in pri direktnih obremenitvah SEPA. Namesto tega je bil pripravljen strateški dokument, imenovan Kartični okvir SEPA (SCF), ki določa, kako morajo izdajatelji, pridobitelji, kartične sheme in operaterji prilagoditi svoje današnje operacije, da bodo skladne z vizijo SEPA za kartična plačila v evrih. Kljub temu, da banke niso poročale o celotnih učinkih na kartice, so nekatere poudarile, da bi lahko prišlo do povečanja stroškov zaradi problemov, povezanih z novimi prilagodljivimi karticami SEPA. Ti problemi se ne skladajo z naravnimi postopkom nadomestitve kartic. Zaradi zmanjšanja oziroma prenehanja uporabe čekov je možno zmanjšanje stroškov pri obdelavi in posredovanju. V fazi soobstoja banke pričakujejo rahlo povišanje stroškov, ki so povezani z komunikacijo in reklamo, ki bodo nujni pri informiranju in ozveščanju klientov o novih plačilnih instrumentih in pravilih. Ti bodo na dolgi rok predvidoma izginili. Banke bodo izpostavljene višjim stroškom, povezanim z IT20 sistemom in razvojem v obdobju soobstoja pa vse, dokler SEPA ne bo uveljavljena. Potrebne bodo investicije za vzpostavitev plačilnih shem SEPA vzporedno z obstoječimi shemami. Vse te investicije se bodo v idealnem svetu SEPA in e-SEPA pokazale kot

18 PIN (Personal identification number) osebna identifikacijska številka služi za avtorizacijo vseh nakupov na POS terminalih in dvigov gotovine s karticami, skladno s SEPA. Popolnoma se bo ta metoda avtorizacije uveljavila do leta 2011, ko bodo morale vse kartice in tudi naprave (POS terminali, bankomati) podpirati čipno (EMV) tehnologijo. 19 POS (Point of Sale) prodajno mesto, ki ima z banko podpisano pogodbo o sprejemanju kartic kot načina plačila izdelkov in storitev. 20IT (Informacijska tehnologija) naložbe v informacijske rešitve se bankam povrnejo razmeroma hitro; te zdaj pomenijo jedro učinkovitega poslovnega modela, saj si brez njih ni več mogoče predstavljati poslovanja.


28

koristne, saj se bodo stroški znižali zaradi povečane stroškovne učinkovitosti in večje produktivnosti. Od 1. januarja 2008 morajo biti banke pridobiteljice zmožne ponujati trgovcem možnost za sprejemanje kartičnih transakcij od najmanj ene sheme, skladne s SCF. Banka, ki je lastnica bankomata SEPA, pridobiva (ali drugače procesira) dvige evro gotovine, izvršene z uporabo večnamenske kartice na bankomatih znotraj SEPA. Ta definicija vključuje tudi lastnike več-valutnih bankomatov, ki izdajajo evre izven evro območja. SEPA na kartičnem področju zahteva:

• čipna tehnologija po standardu EMV21 mora biti na vseh karticah, POS terminalih in bankomatih nameščena najkasneje do 1. jnuarja 2010;

• transakcija s kartico se morajo najkasneje pos 1. januarju 2011 izvanjati le ob uporabi številke PIN, kar pomeni, da se bo nakup s kartico potrjeval le še z vnosom PIN, podpis kot verfikacijski element pa bo izginil. Posledično bodo tudi kartice, skladne s Sepa, opremljene le s čipom, magnetna steza pa bo s kartico postopoma izginila. Slovenske bančne kartice Activa/Maestro in BA/Maestro so že opremljene s čipom in skladne s Sepa SCF.

Glavne zahteve, ki jih morajo zagotoviti lastniki bankomatov, so:

• Vsi bankomati so opremljeni z EMV tehnologijo do 31. decembra 2010 • Bankomati ponujajo najmanj angleščino in nacionalni(e) jezik(e) države, v kateri je

bankomat postavljen • Kjer želi izdajatelj kartice ponuditi imetniku kartice izbiro med več gotovinskimi

aplikacijami na eni kartici, mora biti taka izbira zagotovljena.

Po neodvisnih raziskavah, (MasterCard, BlueBook) zavzemajo kartice samo 6% delež v strukturi plačil. Raziskava University of Leuven (RUL) pravi, da so od 100 transakcij v trgovini, samo 4 opravljene z debetno kartico. Po ocenah EPC so stroški gotovine v primerjavi z debetno kartico enaki pri znesku 13 €, (0,2 €) nato pa naraščajo in znašajo pri znesku 45 € že 0,4 € (debetna kartica še vedno 0,2 €). stroški gotovine naj bi znašali v EU od 0,4 do 0,6 % GDP22.

21 EMV (Europay, Mastercard, Visa) standard zagotavlja večjo varnost pri izvedbi transakcije, saj se osebna številka (PIN) preverja na samem čipu, ki je na pametni kartici, s čimer je preprečena možnost prestrezanja PIN-a, ki bi potoval na preverjanje na oddaljen strežnik. Obenem pa EMV standard določa prenos odgovornosti v primeru zlorabe kartice. Banke, ki ne bodo izdajale kartic s čipi in ne bodo podpirale EMV standardov na bankomatih in POS terminalih, naj bi v prihodnje same odgovarjale za morebitne zlorabe kartic. 22 GDP (Gross Domestic Product) pomeni Bruto domači proizvod (BDP)


29

Slika 7: Struktura plačil

Vir: Gojmir Nabergoj: Kartično poslovanje v pogojih SEPA, januar, 2009 *papirnate oblike zajemajo povečini čekovno poslovanje, vrednostne bone ** elektronski način plačila zajema DD, CT, e-denarnico in trajne naloge ***analiza temelji na zbranih podatkih 8 največjih EU držav: D,NE,BE,F,UKE,I,PL, leto

2006 Na področju kartičnega poslovanja obstajajo v Sloveniji tri domače kartične sheme:

• Activa, ki jo izdajajo banke – članice kartičnega sistema Activa in jo upravlja Banka Koper,

• Karanta, ki jo izdajajo banke – članice kartičnega sistema Karanta, upravlja pa jo Nova Ljubljanska banka,

• BA shema, ki jo izdajajo in upravljajo vse banke, vključene v to domačo debetno shemo.

Na podlagi primerjave med domačimi kartičnimi shemami in SEPA kartičnim okvirom, so bile ugotovljene naslednje potrebne aktivnosti:

• uvajanje EMV tehnologije, • prilagoditev domačih kartičnih shem SEPA kartičnem okviru:

• domačo kartično shemo lahko nadomestijo z mednarodno shemo SEPA • pridružijo se lahko drugi SCF skladni shemi, ki nosi odgovornost in ne

banka ali • oblikujejo "co-branding" opcijo v predhodnem obdobju z eno izmed

mednarodnih shem, ki je skladna s SCF, a se morajo najkasneje do leta 2011 odločiti za izbiro ene izmed zgornjih opcij;

• uskladitev domačih medbančnih provizij z zahtevami SEPA • ločitev procesiranja od funkcije upravljanja kartične sheme pri domačih kartičnih

shemah; • učinkovito procesiranje vseh produktov, ki so skladni s SEPA kartičnim okvirom s

strani procesnih centrov;

100% = 230 milijard transakcij Papir* 4%

Kartice

Elektronsko 11 %

Gotovina 79%

Več kot 180 milijard

trgovinskih transakcij v

Europi*** je še vedno

gotovinskih – približno 6

od 7 plačilnih trans. je

opravljenih z gotovino


30

• poslovanje na bankomatih v nacionalnem in vsaj še v angleškem jeziku. Slovenske banke, ki se pripravljao na prehod v okolje SEPA, imajo glede na svojo vlogo v shemi različne obveznosti: 1. banke, ki so izdajateljice kartic bodo:

• začele izdajati, ponujati oz. kako drugače procesirati tudi kartice skladne s kartičnim okvirjom Sepa od 1. januarja 2008 dalje;

• po 1. januarju 2011 izdajale samo kartice skladne s SCF • imetnikom kartic omogočile popolne informacije o prednostih SCF skaldnih

kartičnih produktov. 2. banke, ki so pridobiteljice bodo:

• omogočile trgovcem, da lahko s 1. januarjem 2008 sprejemajo kartice od ene ali več kartičnih shem SCF v okviru svoje bančne ponudbe

• trgovcem omogočile popolne informacije o prednostih, ki jih prinaša sprejemanje SCF kartic in jim predtsavile prednosti delovanja SCF skladnih POS terminalov

• zagotovile sprejemanje SCF skaldnih kartic vseh shem, katerim sodelujejo v omrežju bančnih avtomatov.

3. banke, ki so lastnice kartičnih shem bodo; • poskrbele za skladnost s SCF, • zagotovile ločenost upravljanja in procesiranja, • vzpostavile enotne pogoje članstva v kartični shemi, • omogočile svojim članicam enotno licenco za poslovanje v celotnem okolju Sepa, • preprečevale kartične zlorabe in podpirale preventivne aktivnosti v skladu z

Resolucijo o zlorabah EPC. 4. banke, ki so člani delovnih teles in strokovnih organov;

• morajo odstraniti vse tehnične ovire za uvedbo SCF. Slovenske banke se obvezujejo, da bodo spoštovale vsa načela in pravila, ki jih uvaja kartični okvir SEPA ter jih skladno s časovnico EPC tudi pravočasno udejanila. 4.4. Enotno območje evro gotovine SECA Po uspešni uvedbi bankovcev in kovancev se je pozornost v zvezi s spremembami pri gotovini usmerila na najboljši način njene distribucije in recikliranja. SECA ( Single Euro Cash Area ) ne vključuje le obstoj bankovcev in kovancev za izvajanje plačil, zagotavlja tudi pristnost, razpoložljivost in primernost gotovine v obtoku; zato mora biti raven zaščite in kakovosti evrskih bankovcev in kovancev enotna na celotnem evroobmočju, kjer ne sme prihajati do pomanjkanja katerokolih vrednosti evrskih banokvcev ali kovancev. Razlogi za nastanek Single Euro Cash Area (SECA) okvirja:

• sprememba vloge gotovine kot plačilnega instrumenta ter zmanjševanje stroškov bančne industrije v zvezi z gotovinskim poslovanjem,

• gotovina je še vedno najbolj priljubljen plačilni instrument (v EU letno cca. 30 mrd gotovinskih transakcij in cca. 70 mrd negotovinskih transakcij),

• stroški gotovinskega poslovanja predstavljajo cca. 0,6% BDP EU.


31

Aktivnosti za pripravo SEPA gotovinskega okvirja – SECA so potekale v tesnem sodelovanju z Odborom BANCO23 (Eurosystem Bank Note Committee), bankami in drugim ključnimi subjekti. Cilj SECA je ustvariti, skupaj z Evrosistemom, prostor, kjer bodo osnovne gotovinske funkcije, ki jih izvaja vsaka od nacionalnih centralnih bank, primerljive in izmenljive na celotnem evro območju. Uporaba gotovine mora biti za stranke preprosta in varna. Omogočeno jim mora biti, da brez težav dvigajo gotovino 24 ur na dan in da jo polagajo skoraj enako preprosto, kot jo dvigajo. Strankam je potrebno zagotoviti, da gotovino, ki jo dvigajo pri okencu ali na bankomatu, ni ponarejena. Glavna načela načrta SECA so naslednja:

• razvoj novih pravil (meril dobre prakse) pri poslovanju, distribuciji in obdelavi gotovine (na debelo in drobno) v okviru evro področja,

• konvergenca gotovinskih storitev na evro območju, • sprememba vloge gotovine kot plačilnega instrumenta in zmanjševanje stroškov

bančne industrije v zvezi z gotovinskim poslovanjem, • harmonizacija različnih infrastruktur za distribucijo gotovine v nacionalnih okoljih

znotraj Sepa (različni postopki in s tem tudi stroški distribucije gotovine), • osnovni trend je zmanjšsanje gotovine v obtoku (samo dobri bankovci in kovanci), • borba proti ponaredkom, • standardizacija na področju pakiranja gotovine (različne države različno pakirajo

gotovino; za pakiranje je pomembna tudi bodoče tiskanje novih bankovcev: pakiranje se uvede kot standard,

• določitev kriterijev pri sortiranju gotovine, • gotovina velja za njbolj popularen plačilni instrument, vendar je tudi med

najdražjimi plačilnimi instrumenti(v EU cca. 360 mrd gotovinskih transakcij in 70 mrd negotovinskih transakcij), zaradi česar je potrebno znižati stroške pri poslovanju z gotovino.

Evro je v Sloveniji postal zakonito plačilno sredstvo s 1. januarja 2007. Pravočasna preddobava evrogotovine s strani Banke Slovenija se je pričela konec leta 2006 in logistično olajšala nemoteno zamenjavo gotovine. Preddobava banokovcev poslovnim bankam se je začela decembra 2006, preddobava kovancev pa septembra 2006. Zamenjava gotovine je potekala hitro in uspešno. V gotovinski obtok v Slovenji so vključeni: Banka Slovenije, depotne banke, poslovne banke, varnostna podjetja za prevoz gotovine, podjetja in prebivalstvo.

23 Banco (Eurosystem bank Note Committee) odbor za gotovino svetuje glede vseh zadev, povezanih z bankovci, in pomaga pri strateškem načrtovanju tiskanja in izdaje bankovcev.


32

Slika 8: Prikaz gotovinskega obtoka v Sloveniji

Vir; Nacionalni plan SEPA gotovina, oktober 2008, str.5. Oskrba z banokvci v RS poteka preko depotnih bank oz. depojev (NHTO sistem-Notes-Helds-To-Order). Od leta 2004 deluje v Sloveniji pet depojev bankovcev BS v okviru petih poslovnih bank-depoziterjev, in sicer; Banka Celjed.d., Banka Koper d.d., Gorenjska banka d.d., Nova Ljubljanska banka d.d, ter Nova kreditna banka Maribor d.d.. Depoji so namenjeni izključno oskrbi poslovnih bank in hranilnic z bankovci, banke pa jih uporabljajo kot neposredni ali posredni uporabniki. Bankovci v depoju so v lasti Banke Slovenije in kot taki predstavljajo gotovino (bankovce), ki ni v obtoku. V Sloveniji sta pri oskrbi RS z evrogotovino ključni poleg Banke Slovenija še največji banki, to sta Nova Ljubljanska banka in Nova Kreditna banka Maribor, ki z gotovino oskrbujeta tudi ostale manjše poslovne banke in hranilnice. Banke hranijo gotovino v varovalnih (tehnično varovanje in video nadzor) hraniščih ob dodatnem zavarovanju gotovine (za primer ropa, vloma požara in posledic naravnih nesreč). Poškodovana gotovina se sproti vrača v BS, ponaredke pa se preda policiji v nadaljnji postopek. Poslovne banke izdajajo gotovino v obtok preko bančnih ikenc (bankovci in kovanci) in prek bankomatov. Poslovne banke poleg fizičnih oseb opravljao še gotovinsko poslovanje s pravnimi osebami. Pravne osebe vizualno sortirajo gotovino in jo izločajo iz obtoka tako, da slabe bankovce menjajo za dobre v poslovnih bankah.. Po 1.1.2009 se bankomati lahko polnijo le z gotovino, katere pristnost in primernost je bila preverjena na napravah za recikliranje. Te naprave morajo biti testirane s strani centralne banke in uvrščene na seznam naprav, potrjenih s strani ECB. Prevoz gotovine in oskrbo bankomatov oz. Bančnih poslovalnic skladno z veljavno zakonodajo opravljao družbe, ki so pridobile licenco za prevoz in varovanje denarja ter vrednostnih pošiljk.


33

5. INFRASTRUKTURA PROJEKTA SEPA Infrastruktura zagotavlja operativno stran pri kliringu in poravnavi eurskih plačil. EPC je opredelil okvir, ki pojasnjuje pravila in postopke, ki jih morajo upoštevati ponudniki infrastrukture (tj. Avtomatizirane klirinške hiše, centri za obdelavo kartičnih shem in drugi centri za obdelavo, ki za finančne institucije obdelujejo, prenašajo in izmenjujejo informacije v zvezi s plačili). Običajno so ti ponudniki infrastrukture odgovorni za upravljanje pravil, praks in strandardov v zvezi s plačili znotraj države in nudijo svoje storitve obdelave finančnim institucijam. V novem okolju SEPA so pravila in standardi opredeljeni v shemah SEPA, ki so na splošno ločena od infrastrukture za obdelavo. To ločevanje bo omogočilo ponudnikom infrastrukture, da med sabo konkurirajo in svoje storitve obdelave ponudijo katerokoli banki ali ponudniku kartične sheme. Prvo vseevropsko avtomatizirano klirinško hišo (STEP2) upravlja EBA Clearing. Evropsko združenje avtomatiziranih klirinških hiš razvija okvir, ki bo olajšal interoperabilnost med različnimi evropskimi infrastrukturami. Okvir naj bi tako omogočil, da vsa kreditna plačila in direktne obremenitve SEPA pošilja in prejema katera koli stranka v Evropi. Na ravni Evropske unije so temelji pregledu nad delovanjem plačilnih sistemov postavljeni v Pogodbi o ustanovitvi Evropske uniije (Treaty instituzing European Union) in v Statutu Evropskega sistema centralnih bank (ESCB). 105. člen Pogodbe o ustanovitvi Evropske unije tako med drugimi navaja: »Temeljna naloga, ki jo je potrebno izvajati preko Evropske unije mora biti spodbujanje tekočega delovanja plačilnih sistemov«. Še več, 22. člen Statuta ESCB določa, da »Evropska centralna banka in nacionalne centralne banke lahko zagotavljajo infrastrukturo in Evropska centralna banka lahko izda regualativo, z namenom zagotoviti učinkovitost in skladnost klirinških in plačilnih sistemov znotraj Unije in drugimi državami«. Ob vključitvi v Evropsko unijo je bila tudi Slovenija dolžna zagotoviti (neposredni in posredno) dostopnost bank prek vseevropskega sistema plačil malih vrednosti STEP«. Pod časovnim pritiskom je rešitev oblikovala in vzpostavila Banka Slovenije in sicer kot skupno vstopno točko24 do sistema STEP2, v katerem je sama od novembra 2004 neposredna udeleženka. Vključitev bank v TARGET julija 2005 je sodila že v okvir priprav prevzema evra. Bankart je v imenu bank in hranilnic, udeleženk plačilnega sistema SEPA IKP, od Banke Slovenije pridobil dovoljenje za oblikovanje plačilnega sistema, sam, kot klirinška hiša, pa dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja plačilnega sistema SEPA IKP. Novi sistem bo postopoma prevzel obdelavo plačil iz sistema Žiro kliring, s čimer bo segment plačil malih vrednosti (do 50.000 €) dokončno prešel iz centralnobančnega v komercialno okolje. Prehod se je začel 4. marca, 9. marca 2009 pa je bila večina plačil že obdelana v novem SEPA skladnem plačilnem sistemu. Datum prenehanja delovanja sistema Žiro kliring bo Banka Slovenije določila na podlagi izkušenj z delovanjem sistema 24 Banka Slovenije prek vzpostavljene skupne vstopne točke omogoča posreno udeležbo v sistemu STEP2 11 bankam, ki so za procesiranje čezmejnih kreditnih plačil malih vrednosti izbrale to rešitev. Druge banke in hranilnice se za dostop do STEP« poslužijejokorespodenčnih odnoseov.


34

SEPA IKP ter opravljenih dodatnih analiz. Bankart je sicer vzpostavil zbirni center, ki je namenjen procesiranju novih plačilnih instrumentov, vendar pa zbirni center ne deluje kot celoviti plačilni sistem. Služi namreč le razvrščanjuinformacij o plčailih, denarni tok pa je od sistema ločen, saj se dokončna poravnava izvede med bankami bilateralno. 5.1. Klirinški25 in poravnalni26 sistem za kreditne prenose Da bi omogočili obdelavo plačil v evrih znotraj Evropske unije vsaj tako učinkovito, kot to danes velja znotraj državnih meja, je bil oblikovan koncept vseevropske klirinške hiše (Pan-European Automated Clearing House). Na ravni plačilne infrastrukture bodo nastale tudi tako nekatere institucionalne spremembe, kot je vzpostavitev PEACH oz vseevropskih klirinških hiš, katerih namen je zagotoviti, da bo vsako palčilo Sepa prišlo učinkovito in pravočasno do prejemnika. PE-ACH ni niti sistem niti pravni subjekt, temveč prvenstveno 'okvir' oziroma koncept. Opredeljen je kot poslovna platforma, namenjena zagotavljanju plačilnih instrumentov za plačila malih vrednosti v evrih in osnovnih povezanih storitev, ki jo sestavljajo pravila vladanja in plačilne prakse, njeno delovanje pa podpirajo nujne tehnične platforme (Anko, 2005, str.30). PE-ACH je opredeljen kot klirinški center s popolno vseevropsko dosegljivostjo, kar pomeni, da omogoča obdelavo vseh plačil, namenjenih katerikoli banki v SEPA območju. Zagotavlja obdelavo vseh plačil, posredovanih prek direktnih udeleženk, povezav z drugimi SEPA klirinškimi centri ali korespodenčnih odnosov. Poleg dosegljivosti oziroma dostopnosti vseh bank v evroobmočju zagotavlja tudi varno poravnavo najpozneje dan po sprejemu naloga v obdelavo in temelji na skupnih standardih za SEPA sporočilo oziroma skupnih pravilih procesiranje in komunikacije med posameznimi deli infrastrukture. Deluje na osnovi popolnoma avtomatičnega prenosa vseh podatkov ('end-to-end'). Ključne lastnosti PE-ACH:

• Država nevtralna na ravni dostopa, vodenja, pravil • Zagotovljeni odprti in transparentni kriteriji dostopa za vse banke SEPA v sistemu

SEPA • Dosegljivost širom SEPA vsem bankam SEPA, bodisi neposredno ali posredno • Polna interoperabilonost ter storitve kliringa poravnave za SCT in SDD • Jasna navedba storitev, nobenih ovir za vstop • Odprta struktura vodenja • Pravično, transparentno, nediskriminatorno, postopno določanje cen – enak kriterij

za nacionalna plačila in plačila SEPA • Stabilna operativna pravila za upravljanje s tveganji, kliring, poravnavo, izvršitve,

varnost.

25 Kliring je proces posredovanja, usklajevanja in potrjevanja plačil različnih vrst ter izračun končnih pozicij za poravnavo na temelju posamezne transakcije ali agregata transakcij ter izračunanih neto pozicij. 26 Poravnava je dejanje izpolnitve obveznosti (prenos denarnega kritja), nastalih znotraj procesa kliringa, med udeleženkami sheme.


35

Leta 2006 je EPC razvil okvir PEACH/CSM za vseevropske avtomatizirane klirinške hiše (Pan-European Automated Clearing House – PEACH) in menhanizme kliringa in poravnave (Cliring and Settlement Mechanism – CSM) z namenom, da bi usmerjal procesiranje plačil znotraj shem SEPA. Da bi EPC zagotovil glede procesiranja KPS, je sptembra 2007 pozval infrastrukture, da povejo, ali nameravajo postati klirinško-poravnalni mehanizem, ki je skladen s shemami SEPA, in 15 infrastruktur je to potrdilo. Infrastrukture same so začele z delom pri razvoju in implemetaciji okvira interoperabilnosti na področju infrastrukture za plačila malih vrednosti, saj so ugotovile, sa za oblikovanje SEPA področju infrastrukture okvir PEACH/CSM ne zadostuje. V drugi polovici 2007 je Evropsko združenje avtomatiziranih klirinških hiš (EACHA) objavilo tehnični okvir interoperabilnosti za procesiranje žiro plačil, skladnih s SEPA (Technical Intreoperability Framework for Sepa-complant Giro Payments Processing), ki ga avtomatizirane klirinške hiše lahko uporabijo kot podlago za dvostranske dogovore o interoperabilnosti, tj. za poenoteno medsebojno izmenjavo plačilnih nalogov. Okvir vključuje tudi vmesnik med avtomatiziranim klirinškimi hišami in njihovim strankam (tj. bankami in v nekaterih primerih podjetij in javno upravo), kar omogoča uporabo enotnega formata za izmenjavo podatkov s katerokoli avtomatizirano klirinško hišo. Nato je oktobra 2007 pet avtomatiziranih klirinških hiš objavilo skupni sporazum o vzpostavitvi interoperabilnosti pri izmenjavi transakcij SEPA. Dvostranska izmenjava plačilnih nalogov med nekaterimi od teh avtomatiziranih klirinških hiš se je začela spomaladi leta 2008. EPC je objavil dokument o tržnih praksah klirinško-poravnalnih mehanizmov v območju SEPA, ki zapolnjuje del vrzeli med pravilnikom za kreditna plačila SEPA, izvedenimi smernicami in dejanskim stanjem klirinško-poravnalnih mehanizmov, ko gre za interoperabilnost. Eurosistem zato spodbuja vse deležnike (tj. EPC, ECHA in vse avtomatiziorane klirinške hiše v euroobmočju), da nadaljujejo z delom v zvezi z interoperabilnostjo, vključno s skupnimi pravili glede dvostranskih dogovorav med avtomatiziranimi klirinškimi hišami. 5.2. Procesni centri za direktne obremenitve

Bančni sektor bo moral vzpostaviti procesne centre za direktne obremenitve. Zagotoviti bo potrebno dosegljivost vseh prejemnikov znotraj območja in varno poravnavo. Ti centri pa bodo delovali na podlagi skupnih standardov za sporočilo SEPA te na osnovi popolnoma avtomatičnega prenosa vseh plačilnih podatkov. EBA je sklenila zagotoviti M-PEDD storitve (Multi-purpose Pan-European Direct Debit Service), storitve procesiranja direktnih obremenitev SEPA. EBA načrtuje procesiranje direktnih obremenitev, ki so specifične za nacionalne sheme, in se tako ne namerava omejiti zgolj na direktne obremenitve Sepa. Na ta način bo evropskim bankam omogočeno, da ohranijo enako raven storitev, vse dokler ne bo evropski trg v celoti prevzel plačilnih instrumentov Sepa. Svet Banke Slovenije je na seji dne 14.7.2009 sprejel sklep, da bo Banka Slovenija v segmentu direktnih obremenitev SEPA, v sodelovanju z Bankartom, slovenskim bankam omogočala posredno udeležbo v vseevropskem sistemu STEP2 MPEDD (Multi Purpose Direct Debits), ki ga bo 1.11.2009 vzpostavila družba EBA Clearing. Z vključitvijo v ta sistem na način posredne udeležbe bodo slovenske banke in hranilnice lahko izpolnile


36

zahtevo po dosegljivosti za čezmejne direktne obremenitve, ki za vse ponudnike plačilnih storitev v Evropski uniji izhaja iz revidirane uredbe Evropske komisije o čezmejnih plačilih v evrih. Omenjeno zahtevo morajo ponudniki plačilnih storitev iz evroobmočja izpolniti do 1.11.2010. 5.3. Centri za procesiranje kartičnih plačil Trenutno je v EU večina kreditnih kartic mogoče uporabljati tako enostavno kot znotraj državnih meja, medtem ko je uporaba debetnih kartic27, ki vse bolj narašča, omejena. Transakcije opravljene z debetnimi plačilnimi karticami, so namreč procesirane v različnih lokalnih procesnih centrih, od katerih večina uporablja nerazdružljive, lastniške standarde. Posledično so lokalna plačila z debetno kartico poceni in učinkovita, čezmejna plačila za debetno kartico pa ostajajo draga. Lokalne kartične shemo bodo morale razširiti svoje mreže za procesiranje v celotno evroobmočje, kar jim bo omogočilo precejšnje ekonomije obsega. Čeprav bo število shem in število procesorjev plačilnih kartic upadlo, bo končni učinek Sepa povečana konkurenca, in pričakuje se, da bodo stroški procesiranja transakcij zaradi ekonimij obsega upadli. V skladu s splošno politiko Eurosistema na področju tržne infrastrukture bi morale banke imeti različne možnosti za procesiranje kartičnih plačil. Pogodbene obveznosti med bankami in kartičnimi shemami, ki zahtevajo uporabo določenega kanala, bi bilo treba odpraviti. Vertikalno integracijo28 bi morale zamenjati bolj odprte in prilagodljive tržne strukture, ki bi pospešovale konkurenco in omogočale koriščenje ekonomij obsega. Ločitev upravljanja shem in storitev procesiranja, ki jo zahteva okvir delovanja, bi morala biti dejanska in ne zgolj na papirju. Tako na primer ni sprejemljivo navkrižno subvenciopnairanje med kartičnimi shemami in njihovimi centri za procesiranje, ali ponujanje vezanih sredstev. Bankart29 je v marcu 2009 vzpostavil plačili sistem SEPA interna kreditna plačila (SEPA IKP), ki omogoča izvrševanje kreditnih plačilnih nalogov med udeleženkami sistema v standardu SEPA. Z vzpostavitvijo novega plačilna sistema lahko banke in hranilnice v Sloveniji svojim strankam ponudijo enoten standard plačevanja s kreditnimi plačilnimi nalogi SEPA, pri čemer ni pomembno, ali je prejemnik plačila v Sloveniji ali katerikoli drugi državi evro območja. Uporaba enotnega standarda je močno poenostavila izvrševanje plačilnih nalogov med bankami in hranilnicami v različnih državah evro območja. Omogočila je povezanost klirinških hiš na tem območju, katerim se je z vzpostavitvijo plačilnega sistema SEPAIKP pridružil tudi Bankart. Na ta način je zagotovljena dosegljivost (možnost plačevanja in prejemanja plačil) transakcijskih računov pri vseh več kot 4.400 pristopnicah k shemi kreditnih plačil SEPA. 27 Debetna kartica - tovrstne kartice so največkrat označene z logom velikega kartičnega izdajatelja, kot sta Visa ali MasterCard. 28Vertikalna integracija integracija podjetij na zaporednih proizvodnih stopnjah. 29 Bankart - s procesi družbe Bankart se srečujemo vsak dan. Ob uporabi plastičnega denarja, bančnih avtomatov in samopostrežnih POS-terminalov, pri poslovanju s posebno položnico/nakaznico, direktno odobritvijo in trajnimi nalogi, s Klicnim centrom Bankarta, ki nudi pomoč uporabnikom bančnih avtomatov in POS-terminalov ter službo POS servisa ob nameščanju, servisiranju in vzdrževanju POS-terminalov v POS-mreži Bankart.


37

Bankart deluje kot zbirni center. Zbirni center so ustanovile banke in hranilnice, članice Združenja bank Slovenije, da bi poenotili in racionalizirali postopke pri poslovanju z novimi plačilnimi instrumenti med udeleženci plačilnega sistema. Naloge zbirnega centra so, da v elektronski obliki sprejema, sortira in posreduje podatke ali informacije vsem udeležencem sistema in hkrati vodi ustrezno statistično spremljavo poslovanja. Plačilni instrumenti, katerih podatki se izmenjujejo prek Zbirnega centra so: posebe položnice, posebne nakaznice, direktne odobritve, direktne obremenitve in trajni nalogi, predhodno je mogoče izvesti tudi preverjanje računov. Pod okriljem Bankart deluje tudi

• Klicni center, katerga vloga je kadarkoli, 24 ur na dan in vse dni v letu, nuditi pomoč in svetovati v primeru kakršnihkoli težav ob poslovanju z bančnimi avtomati in POS-terminali, tako uporabnikom (fizične osebe in trgovci) kot tudi skrbnikom omejenih naprav in

• POS-servis- Družba Bankar ima sklenejeno pogodbo o sodelovanju pri vzdrževanju POS-terminalov s podjetjem Hypercom iz ZDA. Pogodba družbo pooblašča za izvajanje storitev inštaliranja, servisiranja in vzdrževanja POS-terminalov v Sloveniji.


38

6. VPLIV SEPA NA ZAINTERESIRANE STRANKE Ko bo SEPA v celoti vzpostavljena, bodo potrošniki, tako fizične kot pravne osebe, lahko uporabljali storitve plačilnega prometa v katerikoli banki ali državi pod enakimi pogoji in dogovorjenimi SEPA pravili. Zagotovljene bodo iste storitve subjektom v Evropi in znotraj posamezne države na enak način, ne glede na to ali gre za čezmejno plačilo ali pa za plačilo znotraj posamezne države. Prav tako pa bodo plačilne kartice z vgrajeno čipno tehnologijo omogočile večjo varnost. Projekt SEPA bo prinesel prednosti potrošnikom, trgovcem, državnim organom in korporacijam. Trgovci bodo lahko tako sprejemali plačilne kartice iz vseh SEPA držav in procesi bodo poenostavljeni. Manjša podjetja bodo deležna hitrejše poravnave in poenostavljeni procesi bodo izboljšali denarni tok in zmanjšali stroške. Lahko bodo sprejemali in oddajali evro plačila povsod v SEPA na enaki osnovi. Večjim trgovcem in večjim podjetjem bodo poenoteni standardi omogočili tudi izgradnjo standardnih platform za celotno SEPA, kar jim bo omogočilo večje prihranke. Ena sama datoteka v enotnem formatu bo lahko uporabljena za sprejemanje in pošiljanje plačil v SEPA. Banke pa bodo imele tako priložnosti razvijanja inovativnih produktov, možnost vstopa na nove trge in pridobivanja novih strank. . 6.1. Koristi projekta SEPA za potrošnike Plačilni instrumenti SEPA bodo na voljo na celotnem evroobmočju, kar bo na splošno olajšalo življenje potrošnikov.

• Potrošniki bodo potrebovali en sami bančni račun. S tega računa bodo lahko opravljali eurska kreditna plačila in direktne obremenitve kjerkoli v euroobmočju prav tako enostavno, kot sedaj opravljao plačila znotraj države. Posamezniki bodo lahko na primer plačali najemnino za otroke, ki študirajo v tujini, počistniško hišo ali storitev, ki jih zagotavljajo evropske gospodarske družbe, npr. storitve mobilne telefonije, zavarovalnice, javne gospodarske službe itd. Ljudje, ki živijo, delajo ali študirajo v drugi državi, ne bodo več potrebovali enega bančnega računa doma in drugega v tujini.

• Uporaba plačilnih kartic bo učinkovitejša, ker bodo lahko potrošniki uporabljali isto kartico za vsa eurska plačila. S tem se bo zmanjšala potreba, da bi s seboj nosili gotovino.

• Potrošnikom bo mogoče ponuditi inovativne storitve ne glede na državne meje. Dolgoročen cilj bančnega sektorjaje, da se plačilni instrumenti SEPA uporabljajo samo v elektronski obliki. Plačila bo mogoče enostavno uporabljati skupaj s storitvami z dodano vrednost, to so storitve, namenjene poenostavitvi postopka plačila pred poravnavo plačila in po njej, tako za stranke kot za podjetja. To vključuje elektronsko izdajanje računov, izvedbo mobilnega ali internetnega plačevanja, e-letalske vozovnice, obvestila o kreditnem plačilu in e-usklajevanje. S tem bodo stranke za plačevanje porabile manj časa.


39

6.2. Koristi projekta SEPA za trgovce Plačilne kartice postajajo pri potrošnikih najbolj priljubljen plačilni instrument ter hitro nadomeščajo čeke in plačila v gotovini. Zato se v prihodnje pričakuje rast uporabe kartic. Trgovci za sprejemanje kartičnih plačil potrebujejo sporazum z banko pridobiteljico, ki obdela kartična plačila za trgovce tako, da uredi informacije o plačilu in imetniku kartice ter jih prek klirinške infrastrukture posreduje banki imetnika kartice. V zvezi s tem SEPA nudi naslednje prednosti.

• Pridobitelji bodo lahko obdelali vsa kartična plačila, ki so v skladu z zahtevami SEPA, tudi čezmejna. V okolju SEPA bodo lahko trgovci za obdelavo kartičnih plačil izbrali katregakoli pridobitelja na euroobmočju; to bo povečalo konkurenco in znižalo stroške.

• Terminali na prodajnih mestih na euroobmočju bodo vse bolj standardizirani.

Zato bo izbira ponudnikov terminalov večja, trgovci pa bodo lahko z enim samim terminalom sprejeli več nabornih kartic. Zaradi večje konkurence med kartčnim shemami naj bi se znižale tudi provizije.

6.3. Koristi projekta SEPA za gospodarske družbe SEPA bo gospodarskim družbam omogočila poenostaviti upravljanje plačil.

• Gospodarske družbe bodo lahko svoje finančne transakcije v eurih opravile z enega

bančnega računa in z uporabo plačilnih instrumentov SEPA. Obdelava plačil bo poenostavljena, ker se bo za prilive in odlive uporabljala enaka oblika. Gospodarske družbe, ki poslujejo na celotnem euroobmočju, bodo z združitvijo upravljanja plačil in likvidnosti na enem mestu prihranile ne le stroške, ampak tudi čas.

• Storitve z dodano vrednostjo, kot je elektronsko izdajanje računov in e-usklajevanje, bodo gospodarskim družbam omogočile, da nadalje optimizirajo obdelavo plačil. Danes so te storitve pogosto na voljo samo na nacionalni ravni, ker je zaradi različnih oblik plačil čezmejna uporaba težka. Zaradi standardiziranih shem plačil SEPA bo to oviro lažje premagati.

6.4. Koristi projekta Sepa za Banke SEPA bo z zagotovitvijo naovih palčilnih instrumentov in infrastrukture za celotno euroobmočje bankam prinsela nslednje koristi.

• Banke bodo lahko razširile svoje poslovanje in konkurirale na ravni euroobmočja, ker bo vsaka banka lažje nudila svoje storitve vsakemu posamezniku na euroobmočju. Banke lahko svoje poslovanje razširijo tudi tako, da svojim strankam poleg produktov SEPA ponudijo tudi storitve z dodano vrednostjo.

• SEPA bo okrepila evropsko povezovanje in tržno učinkovitost. Z uskladitvijo pogojev opravljanja plačil bo območje SEPA zagotavljalo en sam niz pravil, enak in odprt dostop, dosegljivost, preglednost in interoperabilnost, kar bo spodbujalo konkurenco in s tem bankam omogočilo, da s pogajanji od ponudnikov storitev dobijo boljše pogoje.


40

• Uredba št. 2560/200130 ki določa načelo enakih stroškov za čezmejna in primerljiva domača plačila v EU, je ustvarila neravnovesje med bančnimi provizijami in stroški za čezmejna plačila. To neravnovesje je mogoče premostiti le če se obdelava čezmejnih plačil - v smislu obdelave, kliringa in poravnave – reorganizira tako, da postane pprav tako učinkovita in cenovno ugodna kot obdelava plačil znotraj države, kar je primarni cilj SEPA.

Celoten vpliv prehoda na SEPA naj bi bil za stanke čim manjši, čeprav bo to odvisno predvsem od vrste storitev, ki jih bodo ponudile njihove banke. Stranke bi lahko občutile nekaj sprememb, ko bodo domače plačilne instrumente nadomestili plačilni instrumenti SEPA. Nacionalno številko bančnega računa uporabnika bi lahko na primer nadomestil IBAN in BIC, obrazci za plačila pa bi se lahko razlikovali od sedanjih nacionalnih obrazcev. Tabela 2: SEPA – Danes/Jutri in vpliv Direktive o plačilnih storitvah na tipičnega

prebivalca Evrope Danes – Pred SEPA Jutri – SEPA

Plačila so omejena le na domači trg oziroma ločene storitve za mednarodni plačilni promet

Plačila se iz domače banke z uporabo enotnih standardov izvajajo v katero koli izmed držav na območju Sepa

V drugih državah: Trgovci navadno ne sprejemajo nacionalnih plačilnih kartic

V drugih državah: Domača plačilna kartica omogoča nakupe za vse blago na območju Sepa

Prevelik obisk bankomatov zaradi dviga gotovine

Manj obiskov bankomatov zaradi dvigovanja gotovine

Veliko imetje denarja – skrb za varnost Povečana uporaba kartic – manj gotovine v denarnici

Pomanjkanje transaparetnosti menjalniških provizij pri trgovcih

Popolna transaparentnost v zvezi s stroški, provizijami in menjalnimi tečaji na celotnem EU območju

Različne izkušnje na terminalih POS v različnih državah

Enotne izkušnje in postopki na terminalih POS

Telefonska ali internetna prodaja omejena le na domači trg

Nakupi se opravljajo v kateri koli državi z enotnim pravnim okvirom za varstvo potrošnikov in odškodnin

Sprejemljive storitve za pošiljanja denarja ali izvajanje plačil izven domačega trga, zamude pri prenosu sredstev

Izboljšane storitve po konkurenčnih cenah za vsa plačila izven domačega trga z novimi, jasnejšimi oznakami bančnih računov, ni valutnega datiranja in ni odbitka stroškov od prvotnega plačilnega zneska

Neskladni postopki za direktne obremenitve. Na nekaterih trgih kompleksni

Standardna pravila za direktne obremenitve za vse države na evroobmočju. Enotni

30 Uredba 2560/2001 je bila uvedena zato, da se izenačijo stroški primerljivih domačih in čezmejnih plačil. Od 1. julija 2002 se uporablja kartična plačila in dvige na bankomatih, od 1. julija 2003 pa za kreditna plačila do 12.500 €. Od 1. januarja 2006 se uporablja tudi za prenose v eurih do vrednosti 50.000 € med dvema računoma v EU, denominiranima v eurih.


41

postopki za ureditev pooblastila in sprememb

postopki za ureditev pooblastila, prva plačila in spremembe plačil ter podatkov o stanju

Na nekaterih trgih spremenljiva časovna obdobja za procesiranje osebnih dohodkov in drugih plačil

Predvidljivi časovni okviri prenosov, ki jih banke nudijo brez zmanjševanja trenutnih ravni storitev

Kompleksni bančni stroški na področju plačilnih storitev

Popolnoma razkriti stroški, provizije in menjalni tečaji za plačila

V vsaki državi na splošno različni postopki v zvezi z odškodnino potrošnikom

Enotni postopki širom EU za postopke v zvezi z odškodnino in povračili potrošnikom

Na nekaterih trgih omejeno število bank, pri katerih je mogoče pridobiti plačilne olajšave

Povečana izbira in zmožnosti, da potrošniki za nižje stroške ali večjo funkcionalnost računov v državah Sepa pogledajo tudi drugam

Enotni postopki za prenos pokojnin, kadar se rezident nahaja izven domovine/matične države

Enotni postopki za prenos pokojnin znotraj predvidljivih časovnih okvirov

Vir: Uresničevanje projekta Sepa, 2007, str. 22. V vseh državah si prebivalci želijo izboljšanih storitev in pričakujejo, da bodo plačila potekala hitro in na standarden način znotraj domačih držav in tudi, kadar poslujejo na drugih evropskih trgih. Z letom 2010 bo projekt SEPA komitentom omogočil dostop do mnogo novih plačilnih instrumentov. Tipični državljan Evrope bo po letu 2010 zaznal opazne spremembe pri svojih tradicionalnih plačilnih metodah.


42

7. VPLIV PROJEKTA SEPA NA SLOVENSKO BANČNO OKOLJE Ustvarjanje enotnega območja plačil v eurih SEPA, katerega cilj je odpraviti ovire pri plačilih v eurih znotraj območja, ki trenutno obsega 31 držav, uspešno napreduje. SEPA je eden največjih evropskih ciljev, ki po pomenu, velikosti in zapletenosti primerljiv s prehodom na euro in uvedbo eurskih bankovcev in kovancev. SEPA ni le poslovni projekt, ampak je tesno povezana s političnimi prizadevanji za tesneje povezano ter bolj konkurenčno in inovativno Evropo. Zaradi sedanje finančne krize obstaja tveganje, da bi se SEPA obravnavala kot manj pomembna tema. Z objavo pričakovanj bodo ponovno opozorili na usmeritve politke Eurosistema in omogočili lažjo vzpostavitev okolja, prijaznega do SEPA. Čeprav je večina ponudnikov javno že potrdila, da so skladni z zahtevami SEPA ali so podpisali sporazum o pristopu so operacije v živo pokazale, da zgolj pristop in/ali upoštevanje pravil EPC pogostokrat ni dovolj za celovito sprejetje SEPA med uporabniki, kaj šele za pridobitev znatnega deleža od skupnega obsega plačil ali za zagotavljanje jasnih usmeritev, katerih namen je izogibanje problemom v dnevnem poslovanju. Uspešna uvedba plačila januarja 2008 velja za izjemen dosežek. Z uvedbo sheme kreditnih plačil Sepa 28. januarja so banke predvsem končni uporabniki plačilnih storitev že uživali prednosti projekta Sepa. Zasnovani in objavljeni so bili tudi nacionalni načrti za implementacijo in migracijo na SEPA. Januarja 2008 se je SEPA začela uporabljati tudi za kartična plačila, vendar bodo za dosego ciljev projekta SEPA potrebna prizadevanja na tem področju, na primer vzpostavitev vsaj še ene dodatne evropske kartične sheme. V preteklem letu so se nadaljevale priprave za tretjo vrsto plačilnega instrumenta, shemo direktnih obremenitev SEPA, in zaključile s sprejetjem pravilnikov. Uvedba sheme direktnih obremenitev SEPA je predvidena za 1. november 2009. Kljub temu morajo ob uvedbi tega pomembnega instrumenta bančni sektor in ustrezni organi za varstvo konkurence razjasniti morebitne medbančne modele cenovljenja. Področja, ki se jim je treba trenutno najbolj posvetiti so pravočasna uvedba sheme direktnih obremenitev SEPA 1. novembra 2009; vzpostavitev dodatne evropske kartične sheme; ukrepi za pospešitev migracije na shemo kreditnih plačil SEPA in shemo direktnih obremenitev SEPA, ter določitev realnega vendar ambicioznega datuma prenehanja nacionalnih kreditnih prenosov in direktnih obremenitev. Za uspeh projekta SEPA je potrebno;

1. Banke morajo posredovati več informacij, zagotoviti jasno ponudbo produktov in strankam omogočiti vedno enak način uporabe instrumentov, da bi tako pospešile uporabo kreditnih plačil SEPA med komitenti, zlasti javne uprave pa naj bi postale prvi uporabniki.

2. Preostale ovire za pravočasno uvedbo direktnih obremenitev SEPA bi morale biti rešene. Za napredovanje je potrebno čim prej poiskati rešitve, kot so na primer jasna opredelitev datuma uvedbe, zagotovitev nadaljne veljavnosti obstoječih mandatov, izpolnjevanje zahtev strank, izboljšanje obveščanja in zaključek razprave o multilateralni medbančni proviziji.

3. Sepa mora omogočiti avtomatizirano obdelavo plačil od začetka do konca (plačila se obdelujejo tekoče in brez ročnega posredovanja) ter poleg osrednjih in osnovnih


43

produktov vključevati še inovativne produkte in storitve, kot so na primer mobilna in elektronska plačila, elektronsko izdanje računov itd..

4. Določitev realnega vendar ambicioznega končnega datuma migracije na shemo kreditnih plačil SEPA in shemo direktnih obremenitev SEPA je nujno potrebna, da bi lahko čimprej izkoristili prednosti projekta SEPA.

5. Bolj ambiciozen pristop je potreben tudi pri kartičnih plačilih SEPA in pri podpori tržnih pobud za vzpostavitev evropske kartične sheme.

6. Evropski plačilni sektor mora zagotoviti ustrezen vpliv na kartične standarde SEPA, ki naj bi bili nelastniški standardi – Evropski svet za plačila bo pospešil program standardizacije kartic SEPA.

7. Varnost je temelj zaupanja v plačila SEPA, zato morajo vsi deležniki nadaljevati in celo okrepiti svoja prizadevanja.

8. Infrastrukture dajejo zgled, preostale omejitve glede interoperabilnosti pa je treba odstraniti.

9. Za dobro upravljanje in vodenje projekta SEPA je treba spremeniti mandat organizacijo Evropskega sveta za plačila. Kratkoročni korak bi bil okrepitev sekretariata, da bi ta lahko ustrezno podpiral Evropski svet za plačila pri njegovih številnih nalogah. V srednjeročnem in dolgoročnem obdobju pa bodo za izboljšanje učinkovitosti, preglednosti in odgovornosti Evropskega sveta za plačila potrebne večje spremembe.

10. Jasnost in gotovost glede nalog SEPA za zagotovitev uspeha projekta SEPA Eurosistem pričakuje izpolnitev konkretnih nalog s seznama mejnikov za implementacij in migracijo na SEPA.

Da bi izkoristili celoten potencial pričakovanih prednosti SEPA, so potrebni širši ukrepi. Zato je Evrosistem razvil pričakovnja do različnih deležnikov – pristop, ki ga je sprejel zato, ker so tekom leta 2008 številni različni tržni udeleženci od Eurosistema zahtevali več usmeritev o SEPA. Objavljena pričakovanja bodo zagotavljala podporo nacionalnim bančnim skupnostim ter plačilnim institucijam pri komuniciranju z uporabniki. Poleg tega bodo pričakovanja uporabnikom dajala usmeritve glede prilagajanja svojih plačilnih dejavnosti ter o tem, kaj lahko pričakujejo od svoje banke/plačilne institucije. Pričakovanja bi morala trgu pokazati, da ostaja SEPA za Eurosistem najvišja prednostna naloga – tudi v času prestresov – in da »mini SEPA« (zgolj za čezmejna plačila) ni sprejemljiva. Zaradi sedanje finančne krize se vse več bank ponovno usmerja na poslovanje s komitenti, plačilne storitve pa so osrednji del takšnega poslovanja. Popolna migracija na SEPA je sedaj še bolj pomembna, saj je SEPA temelj prihodnjega evropskega plačilnega prometa s komitenti. 7.1. Glavna sporočila ponudnikom SEPA (bankam in plačilnim institucijam)

• Eurosistem pričakuje, da bodo banke/plačilne institucije zagotovile operativne zmogljivosti za pošiljanje in sprejemanje plačil SEPA. Banke/plačilne institucije, ki ponujajo kreditno plačilo in/ali direktno obremenitev v eurih, bi morale ponujati tudi ustrezne instrumente SEPA. Zaradi dosegljivosti bi morale relevantne kode BIC navedene v registru vsaj ene infrastrukture z dosegom v celotnem območju SEPA. Poslovni proces in aplikacije programske opreme bi morali biti prilagojeniu zahtevam SEPA, standardi SEPA pa bi morali biti uvedeni pri komuniciranjus


44

strankami. In nazadnje, če je pretvorba med novimi formati SEPA in starimi formati zagotovljena do roka za migracijo, je treba zagotoviti, da ne pride do izgube podatkov.

• Poleg tega Eurosistem pričakuje, da bodo banke/plačilne institucije za pošiljanje in sprejemanje domačih in čezmejnih plačil znotraj območja SEPA uporabnikom ponudile instrumente SEPA, ki ustrezajo instrumentom, ki jih že ponujajo kot stare eurske plačilne instrumente. Aktivno uporabo instrumentov Sepa med strankami je mogoče spodbuditi tako, da so instrumenti SEPA strankam vsaj tako privlačni kot stari instrumenti, da so stranke aktivno informirane in da banke upoštevajo politiko Eurositema o SEPA.

7.2. Glavna sporočila uporabnikom SEPA

• Eurosistem pričakuje, da bodo podjetja in javne uprave v svojih razpisih za izbiro ponudnika plačilni storitev vključili referenco na kriterije EPC za SEPA in pričakovnja Eurositema ter da bodo uporabili ponudnika plačilnih storitev, ki upošteva pravila in pričakovanja SEPA. Nadalje bi bilo treba prilagoditi interne sisteme in baze podatkov (npr. vključitev IBAN in BIC, uporaba standardov XML), da bi omogočili gladko avtomatizirano obdelavo plačil od začetka do konca. Sredstva za morebitne potrebne naložbe bi morala biti planirana pravočasno. Poleg tega bi morala podjetja in javne uprave spodbujati splošno sprejetje produktov SEPA s tem, da svojim strankam na računih ter spletnih ali papirnatih obrazcih namesto starih označb računa ponujajo IBAN in BIC.

• Eurositem pričakuje, da bodo poslovne in centralne banke ter plačilne institucije dajale zgled s tem, da bodo v svojih razpisih za izbiro ponudnika plačilnih storitev vključile referenco na kriterije EPC in SEPA in pričakovnja Eurositema. Pri plačevanju svojim dobaviteljem ali izplačevanju plač bi morale uporabljati instrumente SEPA in izbrati ponudnika plačilnih storitev (če plačil ne izvršujejo same), ki upošteva pravila in pričakovnja SEPA. Če so posamezni računi znotraj iste institucijem, bi se morali namesto starih označb računa uporabljati IBAN

• Ko trgovci svojim strankam ponujajo kartična plačila, Eurositem pričakuje, da bodo upoštevali, ali kartična shema in pridobitelji, s katerim sklepajo pogodbo, upoštevajo kartični okvir SEPA in referenčni okvir za kartične sheme. Migrirati bi morali na terminale s certifikatom EMV in na sisteme, ki uporabljajo standarde SEPA (ko bodo na voljo), ter na prodajnih mestih spodbujati uporabo učinkovitih kartičnih shem. Razmisliti bi morali o sprejemanju dodatne evropske kartične sheme oz. shem, ko bodo na voljo, če bi bila to smiselna poslovna odločitev.

• Evrosistem pričakuje, da bo migracija na SEPA lažja, če se komitenti sami informirajo o številki IBAN svojega računa in o kodi svoji banke. Nadalje bi k sprejemanju SEPA pripomoglo, če bi za izvrševanje plačil uporabljali BIC in IBAN (po možnosti z uporabo instrumentov SEPA), kadarkoli sta navedena na računu. Pri vzpostavljanju novega bančnega razmerja lahko komitenti primerjajo tudi ponudbo storitev v bankah v drugih državah SEPA. Pri plačevanju na prodajnem mestu bi morali uporabljati kartična plačila namesto manj učinkovitih sredstev (npr.čekov) tako doma kot na ravni SEPA.


45

8. SKLEP SEPA ni enkratna aktivnost, to je dolgotrajen proces vedno novega. Temeljito bo preoblikovala prizorišče evropskega plačilnega prometa naslednjih letih, kajti s 1. januarjem 2011 bo vse drugače. Klasične metode npr. papirnati denar bodo do let 2011 v celoti izrinjeni in zamenjeni z elektronskimi oblikami. Če naj bo SEPA uspešen projekt, mora izpolniti pričakovanja končnih uporabnikov. Od uvedbe eurskih bankovcev in kovancev leta 2002 lahko potrošniki v celotnem euroobmočju plačujejo z gotovino iz ene denarnice in z eno samo valuto. Tako je prišel čas uvedbe negotovnsko plačevanje z enega samega računa pod enakimi osnovnimi pogoji, ne glede na to, kje v euroobmočju se nahajajo. Po odzivih sodeč so bila podjetja v vlogi končnih uporabnikov storitev premalo vključena v dosedanje aktivnosti. SEPA je namreč namenjena v prvi vrsti končnim uporabnikom in potrošnikom. Ti pričakujejo hitrejša plačila, izboljšano kroženje gotovine, konsolidacijo bančnih računov, enostavnejše upravljanje financ in posledično, zaradi višje medbančne konkurence, znižanje tarif, uporabo novih plačilnih instrumentov. Malo manj so zadovoljne banke in procesorji, saj izračuni kažejo zmanjšanje prihodkov iz tega naslova. Zaradi tega bodo lokalni in parcialni interesi posameznih udeležencev morda začasno zavirali napredek na tem področju. Bančni sektor in preostali izvajalci plačilnih storitev so morali v skladu z Uredbo 2560 znižati stroške čezmejnih plačil v evrih na raven stroškov, ki veljajo za domača plačila. Potrošniki oziroma uporabniki plačilnih storitev morajo zgolj posredovati IBAN (International Bank Account Number) in BIC (Bank Identifier code) imetnika računa, ki mu nakazujejo sredstva. Na podlagi Uredbe je tako prišlo do znižanja stroškov za čezmejna plačila v evrih brez znatnega povišanja stroškov za domača plačila. Uredba spodbuja k razvoju in investiranju v plačilno infrastrukturo, ki naj bi na dolgi rok pripomogla k znižanju stroškov plačil. Banke bodo morale vsekakor poskrbeti za racionalizacijo in avtomatizacijo poslovanja in s tem posledično vplivati na znižanje stroškov poslovanje na eni strani, na drugi strani pa vplivati na povečano uporabo plačilnih instrumentov in manjšo gotovino. Posebno pozornost je treba posvetiti obveščanju potrošnikov, ki danes o projektu SEPA zelo malo vedo. Vsekakor pričakujemo veliko večjo vlogo države in javnega sektorja v procesih prilagajanja okolju SEPA. SEPA je že delno odpravila geografske meje na področju plačil znotraj evro območja. Na tak način je zagotovljena povezanost trga plačil in kot posledica tega večja gospodarska korist. Uresničitev projekta SEPA je nujna, da bi se zaključil proces uvedbe skupne valute in da bi se vzpostavil skupni evropski plačilni trg.


46

9. POVZETEK 9.1. Povzetek V Sloveniji še nismo dobro pozabili prehoda na evro, ko smo se že začeli intenzivno pripravljati na uvedbo enotnega območja plačil v evrih imenovanega SEPA. Temeljni kamen za delovanje enotnega evrskega plačilnega prostora je bil postavljen z Lizbonsko startegijo leta 2000. Ključni element nove strategije je vzpostavitev enotnega plačilnega prostora s spremljajočo zakonodajo in mehanizmi, ki bodo omogočili enake pogoje, preglednost in visoko konkurenčnost poslovanja za vse gospodarske subjekte in državljane Evrope. Območje SEPA lahko opredelimo regionalno in vsebinsko. Regionalno obsega 31 evropskih držav, in sicer 13 evrskih držav, 14 držav EU, ki še niso prevzele evra, ter Švico, Norveško, Liechtenstein in Islandijo, kar predstavlja več kot 504 milijone prebivalcev in več kot 25 milijonov podjetij, ki izvršujejo letno več kot 73 milijard plačil. Z vidika storitev pa SEPA obsega kreditna plačila, direktne obremenitve, bančne kartice in gotovino. SEPA prinaša znatne ekonomske učinke in priložnosti, saj bo pospešila konkurenco in inovacijo ter izboljšala pogoje za potrošnike. Potrebno je prilagoditi prakso bančništva ter spremeniti navade udeležencev plačilnega prometa v vseh državah območja SEPA. Cilj SEPA bo dosežen, ko bodo občani, poslovni subjekti in drugi uporabniki plačilnih storitev v bankah plačevali in prejemali plačila v evrih enako učinkovito, enostavno in varno, ne glede na to, ali se bodo taka plačila izvajala znotraj posamezne države EU ali med državami EU. Končni cilj je torej, da postane Evropa do leta 2011 najbolj dinamično in najbolj konkurenčno, na znanju in inovativnosti temelječe gospodarstvo na svetu. SEPA je do leta 2011 živ proces, ki je v nenehnem spreminjanju in dopolnjevanju. Po letu 2011 pa tudi ne bo miru: eSEPA, mobilna plačila, e-račun.. 9.2. Ključne besede

Ključne besede: SEPA, plačilna infrastruktura, evro območje, direktna obremenitev, kreditna plačila, kartična plačila, gotovina.


47

9.3. Abstract In Slovenia we haven't yet fully forgot the transition to euro when we already started to prepare for introduction of single euro payment area called SEPA. The foundation stone for single payment area was set with Lisbon strategy in year 2000. The key element of new strategy was the setup of single euro payment area together with laws and mechanisms which will allow same conditions, survey and high competition of business for all industrial subjects and inhabitants of Europe. The SEPA area can be defined by region and service. Regional the SEPA consist of 31 European countries, from which there are 13 euro states, 14 which haven't yet changed to euro, Switzerland, Norway, Liechtenstein and Islandy. All 31 countries presents more than 504 million inhabitants, 25 million companies which do more then 73 milliard of payments. From point of service the SEPA consist from credit payments, direct load, bank cards and cash payments. The introduction of SEPA brings substantially economical effects and opportunities which will increase competition, innovations and better conditions for end consumers. The goal of SEPA will be reached when all inhabitants, business subject and other users of bank services pay and receive all payments in euro whit same efficiency and safety inside their own country or between states of EU. The end goal of SEPA is that Europe by year 2011 becomes most dynamic and competitive in knowledge and innovation economy in the world. After 2011 the are also possible upgrades of SEPA such as: eSEPA, mobile payments, e-accounts..... 9.4. Keywords

Keywords: SEPA, euro area, payment infrastructure, direct debt, credit payment, card payment, cash.


48

10. LITERATURA

1. Anko Simon: SEPA - kaj bo? Bančni vestnik, št. 3, 2007 2. Anko Simon: SEPA - kdaj in s kakšnim učinki, Bančni vestnik št. 4, 2007 3. Anko Simon: Tarife za plačilne storitve in enotno območje plačil v evrih, Bančni

vestnik, št. 4, 2006 4. Anko Simon: Vključevanje slovenskega bančnega sektorja v enotno območje plačil v

evrih, Bančni vestnik št. 1-2, 2005 5. Bole-Pirc, Tanja: Kako smo se organizirali za program SEPA v Sloveniji na nacionalni

ravni, Bančni vestnik št.7-8, 2007 6. Jamnik Zlatko: Kreditni transferji - kreditna plačila SEPA, Ljubljana, 2009 7. Kahne Anita: SEPA - Enotno območje plačil v evrih. Diplomsko delo. Ljubljana, 2007 8. Nabergoj Gojmir: Kartično poslovanje v pogojih SEPA, Ljubljana, januar, 2009 9. Mediževec Mirjam: Vpliv zahtev SEPA na področje gotovinskega poslovanja,

Ljubljana, 2009 10. Osmičević Amina: Enotno območje plačil v evrih v Sloveniji. Diplomsko delo.

Ljubljana, 2007 11. SEPA gotovina: Nacionalni plan, Ljubljana, oktober, 2008 12. SEPA v Sloveniji: Informativno gradivo, Ljubljana, januar 2007 13. Stanovnik Marjeta: SEPA Direktne obremenitve, januar, 2009 14. Pirnat Matevž: Konvergenca plačilnih sistemov v Sloveniji v EU, Bančni vestnik, 2005 15. Trstenjak Mojca: Pravne podlage plačilnega prometa v EU, Gradivo za udeležence

seminarja Plačilnega prometa, združenje bank Slovenije, 2006 16. Trstenjak Mojca: Nov pravni okvir za plačilne storitve, Bančni vestnik, št. 3, 2006 17. ZBS: Letno poročilo 2008, Ljubljana, 2008


49

11. VIRI

1. About EPC: European Payment Council

http://www.europeanpaymentscouncil.eu/content.cfm?page=sepa_vision_and_goals 2. Banka Slovenije

http://www.bsi.si/ 3. Banka Slovenije: Plačilni sistemi Slovenije

http://www.bsi.si/placilni-sistemi.asp?MapaId=153 4. Direktiva 97/5/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dnem 27. januarja 1997 o čezmejnih nakazilih (Uradni list EU, št. L 043/1997)

5. ECB: Europen central Bank - SEPA http://www.ecb.int/paym/sepa/html/index.en.html

6. ECB, Enotno območje plačil v evrih SEPA, povezan trg plačil malih vrednosti, Frankfurt, 2006

7. European Payment Council http://www.europeanpaymentscouncil.eu/

8. EPC: Euroland: Our Single Payment Area, White paper, 2002 9. EPC: Roadmap 2004-2010. Brussels:European Payments Council, 2004 10. EPC: SEPA brochure - Enotno območje plačil v evrih, 2006 11. European Commission - SEPA: Questions and answers on SEPA

http://ec.europa.eu/internal_market/payments/sepa/faq_en.htm 12. Perposal for a Directive Council on payment services in the internal market, 2007, str.5 13. Portal Europske unije

http://europa.eu/index_sl.htm 14. SEPA ie.: Key dates

http://www.sepa.ie/about-sepa/key-dates.html 15. SEPA Slovenija: Uresničevanje projekta SEPA

http://www.sepa.si/slo/Sepa/uvod.htm 16. SEPA Slovenija: Referenčni okvir za skladnost infrastruktur s SEPA

http://www.sepa.si/slo/Prevodi/ToR_SEPA_Compliance_of_Infrastructures_SLO_Apr2008.pdf

17. SEPA Slovenija: Referenčni okvir za skladnost kartičnih shem z zahtevami SEPA http://www.sepa.si/slo/Prevodi/ToR_SEPA_compliant_card_scheme_SLO_Mar2009.pdf

18. ZBS: SEPA nacionalni program Slovenija, verzija 3.0, Ljubljana, februar 2008 http://www.sepa.si/slo/Splosno/ZBS-Nacionalni%20program%20SEPA-3.0%20en.pdf

19. ZBS: Poglavitne značilnosti sheme SEPA za kreditna plačila, marec, 2009 20. ZBS: Uresničevanje projekta SEPA, april, 2007

http://www.sepa.si/slo/Sepa/EPC066-06-v1.4-Making%20SEPA%20a%20Reality-slo.pdf

21. Zakon o plačilnem prometu ZPlaP http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r05/predpis_ZAKO2205.html

22. Zakon o plačilnem prometu ZPlaP(Uradni list RS, št. 105/2004) http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2004105&stevilka=4459

23. Zakon o plačilnem prometu ZPlaP (Uradni list RS, št. 110/2006) http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2006110&stevilka=4667

24. Zakon o plačilnih storitvah in sistemih (ZPlaSS) Uradni list RS, št. 58/2009


50

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju dr. Dušanu Zbašniku za prijaznost, strokovno pomoč in za vse dobrodošle napotke pri izdelavi in oblikovanju diplomske naloge. Iskrena hvala mojim krasnim staršem, ki sta mi vsa leta študija stala ob strani, me podpirala in spodbujala. Hkrati pa se zahvaljujem tudi Elvirju, ki je verjel, da bom nekoč, nekje zapisala te vrstice... Hvala lepa!

Documents

VZPOSTAVITEV ENOTNEGA OBMO ČJA PLA ČIL V EVRIH V … · 2017-10-26 · Vzpostavitev enotnega obmo čja pla čil v evrih v Sloveniji 2 PREDGOVOR Euroobmo čje je eno najve čjih