· Web viewTrajal je dve leti, sofinancirali sta ga Javna agencija za raziskovalno dejavnost (ARRS) in MIZŠ, izvedel ga je INV. MIZŠ je v letu 2020 pregledal rezultate, na podlagi

PRILOGA 1 – URESNIČEVANJE UKREPOV NPUR 2017–2021 V LETU 2020

Kazalo vsebineNOSILEC: MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST IN ŠPORT...............................................................2NOSILEC: MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI..........................14NOSILEC: MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE...............................................................................................................25NOSILEC: MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR..........................................................................................28NOSILEC: MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO.......................................................32NOSILEC: MINISTRSTVO ZA KULTURO...............................................................................................................34NOSILEC: MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO....................................................43NOSILEC: MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE.............................................................................................45NOSILEC: URAD VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA NARODNOSTI...............................................................51NOSILEC: GENERALNI SEKRETARIAT VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE V SODELOVANJU Z URADOM VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA NARODNOSTI IN OSTALIMI PRISTOJNIMI VLADNIMI ORGANI.............70NOSILEC: VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE (IZVAJALEC: URAD VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA NARODNOSTI)........................................................................................................................................................ 72

NOSILEC: MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST IN ŠPORTPrioritetno področje: VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE3.3.1.1.1 Cilj: dopolnitev in prilagoditev strateških usmeritev na področju vzgoje in izobraževanja Romov.

UKREP: Prenova Strategije vzgoje in izobraževanja Romov v Republiki Sloveniji.

Podlage za izvajanje ukrepa1: Veljavna Strategija vzgoje in izobraževanja Romov v Republiki Sloveniji (iz leta 2004 in dopolnjena leta 2011); veljavna zakonodaja na področju vzgoje in izobraževanja; ZRomS-1; NPUR 2017–2021.

Ali gre za ciljno usmerjen ukrep ali za integracijski ukrep2:Ciljno usmerjen ukrep.

Kratek opis izvedenih aktivnosti v letu 20203:Osnutek strateškega dokumenta je pripravljen za obravnavo na strokovnem svetu za splošno izobraževanje.

Pregled oziroma opis rezultatov ukrepa (upoštevati dimenzijo spola in mladih, kjer je to le možno)4: /

Dodeljena in porabljena finančna sredstva v letu 20205: /

Število vključenih oseb oziroma število upravičencev ukrepa (upoštevati dimenzijo spola in mladih, če je to le možno)6: Ciljna skupina so pripadniki romske skupnosti na vseh ravneh izobraževanja in usposabljanja. Pozitivne / negativne izkušnje pri izvajanju ukrepa7: /

Predlogi za izboljšave oziroma potrebe po morebitnem prihodnjem ukrepanju8:Prenova strategije bo sledila novostim na področju vzgoje in izobraževanja; na podlagi dosedanjih izkušenj in analiz bo MIZŠ predlagal rešitve in ukrepe, ki naj bi omogočili uspešnejše vključevanje romskih otrok, pa tudi odraslih, v sistem vzgoje, izobraževanja in usposabljanja.

3.3.1.1.2 Cilj: zgodnje vključevanje v vzgojno-izobraževalni sistem

UKREP:

1 Navesti je potrebno zakonske in/ali programske podlage (dokumente), ki so direktna podlaga za izvajanje ukrepa; v primeru da je direktna podlaga sam NPUR 2017–2021, je to potrebno navesti, prav tako tudi informacijo o sprejetem podrobnem področnem programu oziroma ukrepih (akcijskem načrtu) na podlagi NPUR 2017–2021. 2 Navesti je potrebno, ali je to ukrep, ki je namenjen izključno Romom kot ciljni skupini, ali gre za splošni integracijski ukrep, v okviru katerega so Romi le ena od ciljnih skupin – v tem primeru navesti, na kakšen način oziroma s kakšnimi pristopi se jih vključuje v ukrep; navesti tudi, ali gre za sistemski ukrep ali za programski ukrep.3 Vsebinski opis izvedenih aktivnosti naj bo čimbolj kratek, jasen in naj zajame bistvene informacije o tem, kaj je bilo v okviru tega cilja in ukrepa narejenega v letu, glede katerega se poroča.4 Navesti je potrebno, kakšni/kateri so rezultati v okviru ali na podlagi ukrepa; podati tudi pregled doseganja kazalnikov, ki so navedeni v NPUR 2017–2021 pri vsakem ukrepu; pri podajanju ocen in predstavitvi rezultatov (prikazovanje realizacije kazalnikov) je potrebno še posebej upoštevati dimenzijo spola in mladih, kjer je to le možno.5 Navesti je potrebno finančne vire (državni proračun/sredstva EU) in višino sredstev, ki so bila za izvajanje ukrepa namenjena in porabljena v letu, glede katerega se poroča.6 Če je le možno, je potrebno navesti število vključenih oseb oziroma število oseb, ki so bile upravičene do aktivnosti ukrepa – lahko se nevede tudi samo ocena, če ni natančnih podatkov.7 Navesti je potrebno tako pozitivne kot negativne izkušnje pri izvajanju ukrepa, za katere se ocenjuje, da bi jih bilo treba izpostaviti ter se na njih učiti in jih upoštevati pri prihodnjem načrtovanju ukrepov; izpostaviti morebitne dobre prakse (kaj se obnese), itd.8 Navesti je potrebno predloge za izboljšave oziroma za morebitne spremembe in dopolnitve ukrepov na podlagi izkušenj pri izvajanju ukrepov (npr. predlogi za morebitne potrebe po večjem sodelovanju z drugimi organi, če bi želeli doseči večji učinek ukrepa; predlogi za morebitne potrebne spremembe ukrepov (zakonodajno, programsko, organizacijski, itd.) na tem področju ali na drugih področjih, da bi bil učinek večji; predlogi za nove/dodatne ukrepe, itd.).

2

NOSILEC: MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST IN ŠPORTZagotavljanje pogojev za uspešno vključitev v predšolsko vzgojo.

Podlage za izvajanje ukrepa: Strategija vzgoje in izobraževanja Romov v Republiki Sloveniji; NPUR 2017–2021, ZVrt.

Ali gre za ciljno usmerjen ukrep ali za integracijski ukrep:Ciljno usmerjen ukrep.

Kratek opis izvedenih aktivnosti v letu 2020:MIZŠ sofinancira dejavnosti predšolske vzgoje otrok Romov iz državnega proračuna. Na podlagi ZVrt, v skladu s Pravilnikom o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje in Pravilnikom o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo, in skladno s sprejetim finančnim načrtom ministrstva MIZŠ zagotavlja sredstva za plačilo višjih stroškov za oddelke otrok Romov v več vrtcih. V šolskem letu 2019/2020 so organizirali oddelke, v katere so bili vključeni otroci Romov, naslednji zavodi: Vrtec Murska Sobota, Vrtec Mavrica Trebnje, OŠ France Prešeren Črenšovci, Otroški vrtec Metlika, Vrtec Pedenjped Novo mesto.

V naštetih vrtcih zaradi epidemije zaenkrat delujeta po največ dva oddelka, navzočnost pa ni bila stalna zaradi epidemiološkega stanja v državi (kar se je odražalo tudi v rednih oddelkih vrtcev, v katerih je MIZŠ zabeležil približno 30-odstotno navzočnost otrok). Tako v tem šolskem letu ni podatkov o številu otrok, ki obiskujejo te oddelke.

MIZŠ zagotavlja sredstva za financiranje višjih stroškov, ki nastajajo v teh oddelkih, in sicer za stroške dela in stroške materiala in storitev. Stroški dela predstavljajo delež plače za drugega vzgojitelja predšolskih otrok – pomočnika vzgojitelja, ki se vključi v oddelek 1. starostnega obdobja za vsaj 3 ure, ko je v oddelek vključenih 12 otrok, in prav tako v obsegu 3 ure dnevno, ko se vključi v oddelek 2. starostnega obdobja, ko je v oddelek vključenih 21 otrok. MIZŠ vrtcem zagotavlja višje stroške materiala in storitev, ki presegajo sredstva v rednih oddelkih. Skupna realizirana višina sredstev za predšolsko vzgojo otrok Romov iz postavk MIZŠ v letu 2020 je bila 21.297,53 evra.

Podatki o številu Romov, vključenih v krajši program v obsegu 240 ur letno za otroke, ki v letu pred vstopom v OŠ še niso bili vključeni v vrtec:

V šolskem letu 2018/2019 so vrtci prvič organizirali krajše programe. V šolskem letu 2020/2021 je MIZŠ decembra 2020 objavil javni razpis za vse javne vrtce ter jih pozval k prijavi za organiziranje oddelka krajšega programa. Z namenom, da bi vrtcem omogočili bolj prilagodljivo obliko prijavljanja na javni razpis, je MIZŠ letos prijavni rok podaljšal – prijava je možna vse do 30. aprila 2021. Vsak vrtec lahko organizira en oddelek krajšega programa. V letu 2020 je MIZŠ pripravil tudi novelo Pravilnika o organiziranju, delovanju in financiranju oddelkov vrtcev, ki izvajajo krajše programe in so financirani iz državnega proračuna, v katerem se je določilo, da lahko omenjene oddelke obiskujejo tudi mlajši sorojenci, stari 4 leta, ter vrtcem ponudila možnost, da določen del programa izvedejo tudi izven prostorov vrtca. Z določitvijo višjega faktorja so se povišala tudi sredstva, ki so namenjena vrtcem, ki izvajajo krajši program. Cena oddelka krajšega programa, v katerega so vključeni otroci Romov, je 13.407,48 evra.

Projekt Skupaj za znanje:V okviru projekta Skupaj za znanje je MIZŠ uspešno nadaljeval z zastavljenimi projektnimi aktivnostmi na področju predšolske vzgoje, ki spodbujajo zgodnje vključevanje romskih predšolskih otrok v kakovostne predšolske programe v njihovem okolju, kot predpripravo na kasnejše vključevanje v redne oddelke vrtca in nato šole. Takšne aktivnosti otrokom omogočijo osvajanje osnovnih veščin in znanj, s posebnim poudarkom na učenju slovenskega in maternega jezika, in spodbujajo njihovo socializacijo v vzgojno-izobraževalni instituciji in čustveni razvoj. Graditi se začne zaupanje tako otrok kot staršev v vzgojno-izobraževalne aktivnosti, starši pa so ob tem

3

NOSILEC: MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST IN ŠPORTdeležni tudi nasvetov in strokovne pomoči na področju vzgoje otrok in pri grajenju družinske skupnosti.

Ob tem je potrebno poudariti, da je bilo v letošnjem letu potrebnih več prilagoditev in sprememb, saj so bili zaradi razglašene epidemije vzgojno-izobraževalni zavodi določena obdobja popolnoma zaprti, v vmesnih obdobjih pa so obstajale številne omejitve in ukrepi, zaradi katerih aktivnosti ni bilo mogoče izpeljati v celoti na zastavljen način. Kljub temu so bile v okviru projekta izvedene številne aktivnosti, ki so zasledovale osnovne cilje na tem področju.

Romski pomočniki so se tako v določenem obdobju, ko so bili vrtci odprti, vključevali v projektne aktivnosti na področju predšolske vzgoje. 4 romske pomočnice so se v sklopu svojega delovnega časa redno vključevale v delo bližnjih vrtcev (praviloma 1x tedensko, v različne starostne skupine), drugi romski pomočniki pa so občasno sodelovali pri izvajanju programov za predšolske otroke v večnamenskih centrih (VNC) ali v sklopu obšolskih dejavnosti. Poleg tega so se v času šolskih počitnic romski pomočniki vključevali v oddelke bližnjih vrtcev – kjer je bilo to mogoče zaradi obstoječih omejitev – z namenom pridobivanja praktičnih izkušenj pri delu s predšolskimi otroki in vzpostavljanja prvega stika z bodočimi prvošolčki (da bi na ta način še olajšali vstop prvošolčkov v šolsko okolje). V okviru projekta se je v določenem obdobju nadaljevalo tudi z izvajanjem posebnih programov za predšolske otroke, ki niso vključeni v vrtce ali jih ne obiskujejo redno, v okviru določenih večnamenskih centrov (VNC Smrekec, VNC Dobruška vas, VNC Boriha) in v sklopu obšolskih dejavnosti. Ob mentorski podpori v VNC-jih, ki zagotavlja dodatno strokovno in pedagoško podporo delu v teh centrih, se je še naprej posebno pozornost namenjalo vsebinski izpeljavi teh programov glede na zaznane potrebe ciljne skupine. Pri tem se je še posebej spodbujalo aktivnosti, ki so usmerjene k povečanju vpisa predšolskih otrok v vrtce, kot so npr. obiski bližnjih enot vrtcev z namenom skupnih aktivnosti z vpisanimi otroci, občasne skupne aktivnosti z vzgojiteljicami bližnjih vrtcev in otroci v naseljih, seznanjanje staršev s pomenom predšolske vzgoje za lažje vključevanje v vzgojno-izobraževalni sistem ipd.

Z uspešnim in kvalitetnim delom je v letu 2020 nadaljeval tudi pripravljalni vrtec v naselju Kerinov grm (Občina Krško), ki so ga bili sicer v obeh obdobjih razglašene epidemije primorani začasno zapreti zaradi sprejetih omejitev. Kljub temu so strokovne sodelavke ostajale v rednih stikih s starši in se po ponovnem odprtju vrtca v maju 2020 še posebej angažirale, da so ponovno spodbudile starše in privabile otroke v program. V začetku novega šolskega leta, v septembru 2020, so v pripravljalnem vrtcu beležili že tako velik obisk predšolskih otrok iz naselja, da so morali razmišljati o deljenem urniku za posamezne starostne skupine in ustrezni reorganizaciji projektnih aktivnosti, a potem so bili primorani ponovno prenehati z izvajanjem programa zaradi vladnega odloka o zaprtju vzgojno-izobraževalnih zavodov.

V času izvajanja izobraževanja na daljavo so romski pomočniki in izvajalci aktivnosti v VNC-jih ohranjali redne stike tudi s starši predšolskih otrok in jih ob tem skušali spodbujati, da bi otroci izvajali določene aktivnosti v domačem okolju (npr. osnovno opismenjevanje s poslušanjem otroških pravljic in pesmic, krepitev številskih predstav in poznavanje števil s pomočjo aktivnosti v domačem okolju, likovni izdelki za krepitev grafo- in finomotorike ipd.).

Pregled oziroma opis rezultatov ukrepa (upoštevati dimenzijo spola in mladih, kjer je to le možno):Evropski strateški cilj, zapisan v dokumentu Izobraževanje in usposabljanje 2020, predvideva, da naj bi bilo do leta 2020 v predšolsko izobraževanje vključenih 95 % štiri- in petletnih otrok. Evropske države (EU28) v povprečju že dosegajo ta cilj. Po podatkih SURS-a v Sloveniji približno 5 % vseh otrok v državi ni vključenih v sistem predšolske vzgoje. Na MIZŠ ocenjujemo, da so med njimi pretežno otroci iz ranljivih skupin (priseljenci, Romi ipd.).

V okviru projekta Skupaj za znanje se izvajajo tudi posebni programi za predšolske otroke v VNC-jih, kjer so za to vzpostavljeni pogoji, a se jih ne upošteva v okviru tega kazalnika, ker trenutno še niso strukturirani v tolikšni meri, da bi bili primerljivi z rednimi oddelki vrtcev.

4

NOSILEC: MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST IN ŠPORT

Dodeljena in porabljena finančna sredstva v letu 2020:Skupna realizirana višina sredstev za predšolsko vzgojo otrok Romov iz postavk MIZŠ v letu 2020 je bila 21.297,53 evra.Za izvedbo vseh projektnih aktivnosti v projektu Skupaj za znanje je bilo v proračunskem letu 2020 namenjenih 1.077.420 evrov, ki so bile v celoti realizirane, razčlembe po osnovnih projektnih aktivnostih niso na voljo.

Število vključenih oseb oziroma število upravičencev ukrepa (upoštevati dimenzijo spola in mladih, če je to le možno):Po podatkih SURS 5 % otrok v RS zadnje leto pred vstopom v osnovno šolo ni bilo vključenih v vrtec. MIZŠ sklepa, da je med njimi tudi določen delež romskih otrok.

Pozitivne / negativne izkušnje pri izvajanju ukrepa:Pozitivne izkušnje: Brez zgodnjega vključevanja v kakovostne predšolske programe se pri otroku že v predšolski fazi, še intenzivneje pa pri vključevanju v izobraževalni sistem, pojavijo resni primanjkljaji na področju jezikovnega, socialnega in čustvenega razvoja, ki posledično vplivajo na celostni razvoj otroka in njegovo nadaljnjo uspešnost v izobraževalnem sistemu. S takšnimi posebnimi programi predšolske vzgoje, še posebej s posebnim modelom pripravljalnega vrtca, posebnimi programi v okviru VNC-jev in krajšimi brezplačnimi programi, se zagotavlja redna in kakovostna vključenost romskih otrok v programe predšolske vzgoje, kar pozitivno vpliva na njihovo nadaljnjo uspešnost v izobraževalnem procesu.

Predlogi za izboljšave oziroma potrebe po morebitnem prihodnjem ukrepanju:Za čim večjo vključenost otrok v predšolsko vzgojo je MIZŠ pripravil novelo Pravilnika o organiziranju, delovanju in financiranju oddelkov vrtcev, ki izvajajo krajše programe in so financirani iz državnega proračuna. Z novostjo želi spodbuditi vrtce in občine, da zagotovijo vključitev predšolskih otrok, ki v letu pred vstopom v osnovno šolo še niso bili vključeni v vrtce, vsaj v krajši, 240-urni program. Program je za starše v celoti brezplačen, otrokom pa omogoča, da v dejavnostih na področjih, ki jih določa Kurikulum za vrtce (družba, narava, umetnost, matematika, jezik, gibanje), izboljšajo svoje znanje in veščine ter dosežejo otrokovo opolnomočenje za vključitev v osnovno šolo. Novela Pravilnika o organiziranju, delovanju in financiranju oddelkov vrtcev, ki izvajajo krajše programe in so financirani iz državnega proračuna, prinaša naslednje novosti: Javni vrtec, ki deluje na območju, kjer pripadniki romske skupnosti živijo v romskih naseljih, je

dolžan skupaj z občino organizirati krajši program. Krajši program se organizira, če se zagotovi vključitev vsaj petih otrok. Izjemoma so lahko med njimi tudi mlajši sorojenci (sorojenec mora biti star 4 leta).

Krajši program lahko v določenem obsegu poteka tudi izven prostorov vrtca, če se na ta način lažje zagotovi vključitev otrok (pridobitev zaupanja staršev).

Poleg tega bo MIZŠ naročil nacionalno evalvacijsko študijo glede analize potreb, pogojev in možnosti obveznega vključevanja otrok v enega izmed obstoječih programov predšolske vzgoje pred vstopom v osnovno šolo z vidika odpravljanja socialne in kulturne neenakosti, ki bo MIZŠ služila kot ena od podlag za morebitne spremembe na področju vključevanja otrok v predšolske programe.

Prav tako bi bilo treba resno razmisliti o možnostih nadaljnjega izvajanja predšolskega programa za romske otroke v okviru pripravljalnega vrtca v naselju Kerinov grm v občini Krško (trenutno je zagotovljeno izvajanje programa le do 31. avgusta 2021, ko se izteče projekt Skupaj za znanje), saj se je do sedaj izkazal kot primeren in učinkovit model posebnega predšolskega programa, ki uspešno deluje že 10 let in ob tem ustrezno upošteva specifike in potrebne prilagoditve za to ciljno skupino.

3.3.1.1.3 Cilj: vključevanje romskih pomočnikov v vzgojno-izobraževalni proces.

UKREP:

5

NOSILEC: MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST IN ŠPORTVključevanje romskih pomočnikov v osnovnih šolah, deloma na srednjih šolah.

Podlage za izvajanje ukrepa: Strategija vzgoje in izobraževanja Romov v Republiki Sloveniji; NPUR 2017–2021.


Kratek opis izvedenih aktivnosti v letu 2020:V letu 2020 je MIZŠ v okviru projekta Skupaj za znanje nadaljeval z uspešnim izvajanjem projektnih aktivnosti romskih pomočnikov na področju vključevanja romskih otrok v vzgojno-izobraževalni proces. Ob tem je potrebno tudi na tem mestu poudariti, da so bile v letu 2020 zaradi razglašene epidemije in s tem povezanega zapiranja vzgojno-izobraževalnih zavodov in vpeljave izobraževanja na daljavo potrebne določene prilagoditve in spremembe pri izvajanju teh projektnih aktivnosti, ki pa niso bistveno vplivale na zasledovanje zastavljenih ciljev na tem področju.

Romski pomočniki so tako tudi v letu 2020 v skladu s cilji projekta aktivno sodelovali pri lažjem vključevanju romskih otrok in staršev v vzgojno-izobraževalni proces na partnerskih osnovnih šolah in vrtcih, prav tako so se aktivno vključevali v projektne aktivnosti na področju dela z romskimi predšolskimi in šolskimi otroki v okviru večnamenskih centrov in obšolskih dejavnosti.

Tudi v času izobraževanja na daljavo so romski pomočniki ostali polno osredotočeni na nudenje različnih oblik pomoči in podpore romskim otrokom, staršem in strokovnim delavcem osnovnih šol pri izvajanju izobraževanja na daljavo. V času izobraževanja na daljavo so vsi romski pomočniki priskočili na pomoč strokovnim delavcem in vodstvu sodelujočih osnovnih šol pri vzpostavljanju in ohranjanju redne komunikacije z romskimi otroki in starši ter se aktivno angažirali pri zagotovitvi materialnih in tehničnih pogojev za izvedbo izobraževanja na domu (tudi v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi ter z ZRSŠ in MIZŠ, ko so izpeljali akcijo za donacijo tehnične opreme). Po vzpostavitvi teh pogojev so se nato vsi romski pomočniki zelo aktivno vključili v različne oblike podpore in pomoči pri izvedbi učnega procesa, kot so dodatne razlage in razumevanje posredovanih navodil za delo doma, posredovanje povratne informacije o opravljenem delu doma in razlaga določene učne snovi pri določenih predmetih, pri čemer so za medsebojno vsakodnevno komunikacijo uporabljali najrazličnejše oblike digitalne komunikacije. Pri tem niso pozabili tudi na predšolske otroke, saj so se na različne načine trudili, da bi ohranili stik s starši in predšolskimi otroki ter jih ob tem spodbudili k izvajanju določenih aktivnosti v domačem okolju.

Uspešnost takšnega aktivnega angažiranja romskih pomočnikov v času izobraževanja na daljavo potrjuje podatek, da je v času izobraževanja na daljavo romskim pomočnikom uspelo na daljavo vzdrževati stik z 89 % učencev, s katerimi sodelujejo pri delu na šoli. Glavni razlog za odsotnost stikov s preostalimi učenci je bilo pomanjkanje IKT opreme ali preslaba povezava na svetovni splet. Pozitiven doprinos romskih pomočnikov in ostalih izvajalcev k izvedbi izobraževanja na daljavo v okviru omenjenega projekta so potrdili tudi strokovni delavci osnovnih šol, saj je v interni spletni anketi 77% učiteljev (od 176 udeležencev) pozitivno ocenilo aktivnosti projekta oziroma njihov doprinos k boljšemu sodelovanju in uspehu romskih učencev pri pouku na daljavo. Mnogi učitelji so izpostavili, da brez romskih pomočnikov v času karantene sploh ne bi mogli vzpostaviti stika z romskimi učenci in njihovimi starši in da Romi verjetno pri pouku na daljavo v tem primeru sploh ne bi sodelovali ali pa bi bili njihova odzivnost in uspešnost bistveno slabši (vir: interna evalvacija v okviru projekta »Skupaj za znanje«).

Pomembni uspehi v letu 2020 so bili zabeleženi tudi na področju nadaljnjega izobraževanja romskih pomočnikov: ena romska pomočnica je 21. aprila 2020 uspešno zagovarjala diplomsko nalogo »Pridobivanje

konkretnih izkušenj za sprejemanje kulturne in etnične drugačnosti Romov v predšolskem obdobju« v okviru visokošolskega strokovnega programa predšolska vzgoja na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem (študijsko središče Ptuj) in s tem pridobila naziv diplomirana vzgojiteljica predšolskih otrok;

4 romske pomočnice, ki so bile v šolskem letu 2019/2020 vpisane v absolventski staž in

6

NOSILEC: MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST IN ŠPORTštudirajo v okviru visokošolskega strokovnega programa predšolska vzgoja na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem (študijsko središče Ptuj), so v šolskem letu 2020/2021 na podlagi vloge podaljšale trajanje absolventskega staža v okviru visokošolskega strokovnega programa, pri čemer pa so do konca leta 2020 vse uspešno opravile še vse preostale izpitne obveznosti in pripravljale dispozicije diplomskih nalog; ena izmed njih je že oddala diplomsko nalogo z naslovom »Vključevanje romskih otrok v Vrtec Beltinci« in prejela datum zagovora 5. januar 2021 (v času priprave tega poročila je omenjena romska pomočnica z odliko zagovarjala svoje diplomsko delo in tako postala že druga diplomirana vzgojiteljica predšolskih otrok, ki je doštudirala v okviru projekta);

ena romska pomočnica, ki je bila v šolskem letu 2019/2020 vpisana v 3. letnik in študira v okviru visokošolskega strokovnega programa predšolska vzgoja na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem (študijsko središče Novo mesto), je opravila vse predpisane izpitne obveznosti in že pripravlja diplomsko nalogo;

dve romski pomočnici, ki sta bili v šolskem letu 2019/2020 vpisani v 2. letnik in študirata v okviru visokošolskega strokovnega programa predšolska vzgoja na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem (študijsko središče Novo mesto), sta se v mesecu septembru 2020 vpisali v 3., zadnji letnik omenjenega programa;

23 romskih pomočnikov ima opravljen NPK »romski pomočnik«, 20 jih je zaključilo program predšolska vzgoja, srednje strokovno izobraževanje ali poklicni tečaj, 13 pa jih ima opravljen strokovni izpit v vzgoji in izobraževanju. V letu 2020 se je na strokovni izpit prijavila ena romska pomočnica, ki ga je v času priprave tega poročila (13. januarja 2020) tudi uspešno opravila.

Pregled oziroma opis rezultatov ukrepa (upoštevati dimenzijo spola in mladih, kjer je to le možno):Število romskih pomočnikov v okviru projekta: v letu 2020 je v okviru projekta delovalo 27 romskih pomočnikov na 33 osnovnih šolah in v 5 vrtcih (stanje na dan 31. december 2020).

Dodeljena in porabljena finančna sredstva v letu 2020:V proračunskem letu 2020 je bilo za izvedbo projektnih aktivnosti namenjenih 1.077.420 evrov, katerih realizacija je bila 100 %. Razčlembe niso na voljo.

Število vključenih oseb oziroma število upravičencev ukrepa (upoštevati dimenzijo spola in mladih, če je to le možno):Povprečno mesečno število otrok, ki se je udeleževalo aktivnosti romskih pomočnikov v šolskem letu 2019/2020, je bilo 541 predšolskih otrok in učencev. V to izračunano vrednost so vključeni le tisti romski otroci, s katerimi romski pomočniki bolj aktivno in pogosteje delajo na partnerskih šolah in v vrtcih. V to vrednost torej niso všteti otroci in starši, ki jim romski pomočniki le občasno nudijo pomoč in podporo v komunikaciji s strokovnimi delavci šole ali pomagajo pri razreševanju njihovih težav. Poleg tega je na to doseženo vrednost v letu 2020 zelo pomembno vplivalo tudi dejstvo, da so v času izobraževanja romski pomočniki morali prilagoditi svoje delo in temu primerno niso mogli delati s tolikšnim številom otrok, kot bi to lahko v primeru izvajanja aktivnosti neposredno na šolah. Kljub manjšemu številu otrok pa so bili romski pomočniki zelo intenzivno in aktivno vključeni v izobraževanje teh otrok in so jim bili neprecenljiva podpora v tej situaciji. Pozitivne / negativne izkušnje pri izvajanju ukrepa:Romski pomočniki že več kot 10 let v izobraževalnem sistemu predstavljajo pomemben povezovalni člen med romskimi otroki, njihovimi starši in strokovnimi delavci vzgojno-izobraževalnih ustanov, brez katerega bi bila vključenost romskih otrok v vzgojno-izobraževalne ustanove nižja in predvsem manj uspešna.

Ključne naloge romskega pomočnika so pomoč otrokom pri premagovanju čustvenih in jezikovnih ovir; vzpostavljanje in vzdrževanje stikov s starši ter pomoč pri njihovi komunikaciji s strokovnimi delavci v šoli/vrtcu; sodelovanje s strokovnimi delavci šole/vrtca pri aktivnostih, ki so namenjene boljši integraciji romskih otrok z ostalimi otroki; sodelovanje s strokovnimi delavci šole/vrtca pri oblikovanju in izvedbi ukrepov za večjo uspešnost romskih otrok; izvedba aktivnosti za otroke in njihove starše v okoljih, kjer živijo; promocija pomena vzgoje in izobraževanja v romski skupnosti.

7

NOSILEC: MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST IN ŠPORTRomski pomočnik s svojo izobrazbo in zaposlitvijo predstavlja zelo pomemben zgled romskim otrokom, staršem in celotni romski skupnosti v določenem okolju, da je izobrazba ključnega pomena za boljše poklicne možnosti in kvalitetnejše osebno življenje. Predlogi za izboljšave oziroma potrebe po morebitnem prihodnjem ukrepanju:V postopku sprejemanja je predlog sprememb in dopolnitev pravilnikov o normativih in standardih z merili za uvajanje romskega pomočnika v osnovne šole, osnovne šole s prilagojenim programom in vrtce. Predvidoma se bodo pravilniki začeli uporabljati s 1. septembrom 2021. MIZŠ načrtuje tudi stalno izobraževanje in usposabljanje romskih pomočnikov.

3.3.1.1.4 Cilj: povečati socialni in kulturni kapital v romskem naselju oziroma naselju, kjer večinsko živi romsko prebivalstvo.

UKREP: Povezovanje med institucijami na terenu (sociala, zdravje, delo, družina, formalno in neformalno izobraževanje, infrastruktura, okolje, lokalno povezovanje).

Podukrep: Izvajanje izobraževalnih inkubatorjev, s poudarkom na učni pomoči, izobraževalnih aktivnostih in obšolskih dejavnostih.



Kratek opis izvedenih aktivnosti v letu 2020:V letu 2020 je MIZŠ v okviru projekta »Skupaj za znanje« nadaljeval z uspešnim izvajanjem različnih oblik vzgojno-izobraževalnega dela v romskih naseljih, ki potekajo v okviru večnamenskih centrov in obšolskih dejavnosti. Ob tem je potrebno tudi na tem mestu poudariti, da so bile v letu 2020 zaradi razglašene epidemije in s tem povezane vpeljave izobraževanja na daljavo in ostalih omejitev pri izvajanju aktivnosti neposredno na terenu potrebne določene prilagoditve in spremembe pri izvajanju teh projektnih aktivnosti, ki pa niso bistveno vplivale na zasledovanje zastavljenih ciljev na tem področju.

Z delovanjem večnamenskih centrov v romskih naseljih so vzpostavljena pomembna podporna okolja za romske otroke in starše, saj ti prostori v naseljih predstavljajo stičišča različnih izobraževalnih in drugih aktivnosti, kjer se otroci in starši dnevno vključujejo, družijo in izobražujejo. V letu 2020 je bilo v okviru projekta vzpostavljenih in delujočih 7 večnamenskih centrov – VNC Smrekec (občina Grosuplje), VNC Vejar (občina Trebnje), VNC Brezje (občina Novo mesto), VNC Dobruška vas (občina Škocjan), VNC Kerinov Grm (občina Krško), VNC Boriha (občina Metlika), VNC Vanča vas – Borejci (občina Tišina).

Izobraževalne aktivnosti v teh centrih so na podlagi večletnih praktičnih izkušenj in opažanj pri delu na terenu strukturirane in ciljno orientirane tudi glede na izobraževalne cilje v šolskem okolju, pri čemer so v ospredju predvsem usvajanje in utrjevanje osnovnih znanj s področja branja, pisanja, matematike in znanosti, kjer imajo romski otroci prepoznano največ primanjkljajev. Pri tem je zelo pomembno poudariti, da se pri načrtovanju in izvedbi aktivnosti v okviru večnamenskih centrov izhaja iz otroka, pri čemer se osredotoča tako na njegova močna področja kot tudi na osvajanje in utrjevanje temeljnih znanj ter otrokovih ovir in primanjkljajev.

Na podlagi teh programskih izhodišč so v projektu vzpostavili posebne individualizirane načrte za posamezne otroke, ki so jih sooblikovali skupaj z otroki, starši in strokovnimi delavci šole, ki jo obiskujejo ti otroci. Pri pripravi teh načrtov je pomemben poudarek na aktivni vključenosti otroka, ki skupaj z izvajalci določi svoje cilje, in na njegovi odgovornosti za dosego teh skupaj zastavljenih

8

NOSILEC: MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST IN ŠPORTciljev in odgovornosti do lastnega dela in učenja, ki se potem odraža v boljših dosežkih. V tem procesu je ključnega pomena tudi aktivna vloga starša, ki podpira in spremlja otroka pri njegovem delu in se ob tem priuči, kako lahko sam pomaga otroku in ga vzgaja.

Prav tako se je v letu 2020 nadaljevalo z uspešnim izvajanjem obšolskih dejavnosti, ki potekajo tako v okviru VNC-jev kot v naseljih, kjer (še) ni zagotovljenih ustreznih prostorov za izvajanje aktivnosti. Izvajalci obšolskih dejavnosti izvajajo različne aktivnosti učenja na prostem, ki so vezane na možnosti v posameznem lokalnem okolju in na interese otrok. Skozi različne obšolske dejavnosti otroci pridobivajo dodatna znanja z različnih vsebinskih področij (naravoslovje, družboslovje, šport, glasba, ustvarjanje, dnevna rutina, ...). Pri otrocih se na ta način odkriva in razvija njihova močna področja, skozi dejavnosti, ki jim ponujajo možnosti doseganja uspehov, se gradi na njihovi samozavesti, razvija motorične in koordinacijske spretnosti ter z njimi na različne načine spoznava svet, v katerem živijo.

V aktivnosti večnamenskih centrov in obšolske dejavnosti so se tudi v letu 2020 aktivno vključevali romski pomočniki, ker to na podlagi dosedanjih izkušenj pomembno pripomore h krepitvi vezi med predstavniki vzgojno-izobraževalnih institucij, otroci in starši otrok.

Tudi izvajalci aktivnosti v večnamenskih centrih in izvajalci obšolskih dejavnosti so v času izvajanja izobraževanja ustrezno prilagodili izvedbo aktivnosti glede na dane pogoje, pri čemer so se tako kot romski pomočniki osredotočili na nudenje različnih oblik pomoči in podpore romskim otrokom, staršem in strokovnim delavcem osnovnih šol pri izvajanju izobraževanja na daljavo, saj so bile potrebe tam največje.

V času izobraževanja na daljavo so tako vsi izvajalci v večnamenskih centrih in izvajalci obšolskih dejavnosti priskočili na pomoč strokovnim delavcem in vodstvu sodelujočih osnovnih šol pri vzpostavljanju in ohranjanju redne komunikacije z romskimi otroki in starši ter se aktivno angažirali pri zagotovitvi materialnih in tehničnih pogojev za izvedbo izobraževanja na domu (tudi v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi ter z ZRSŠ in MIZŠ, ko so izpeljali akcijo za donacijo tehnične opreme). Po vzpostavitvi teh pogojev so se nato vsi izvajalci zelo aktivno vključili v različne oblike podpore in pomoči pri izvedbi učnega procesa, kot so dodatne razlage in razumevanje posredovanih navodil za delo doma, posredovanje povratne informacije o opravljenem delu doma in razlaga določene učne snovi pri določenih predmetih, pri čemer so za medsebojno vsakodnevno komunikacijo uporabljali najrazličnejše oblike digitalne komunikacije. Pri tem niso pozabili tudi na predšolske otroke, saj so se na različne načine trudili, da bi ohranili stik s starši in predšolskimi otroki ter jih ob tem spodbudili k izvajanju določenih aktivnosti v domačem okolju.

Pozitiven doprinos izvajalcev k izvedbi izobraževanja na daljavo so potrdili tudi strokovni delavci osnovnih šol, saj je v interni spletni anketi 77% učiteljev (od 176 udeležencev) pozitivno ocenilo aktivnosti projekta oziroma njihov doprinos k boljšemu sodelovanju in uspehu romskih učencev pri pouku na daljavo. Mnogi učitelji so poleg aktivne angažiranosti romskih pomočnikov izpostavili tudi individualno pomoč romskim učencem, ki so jo vsakodnevno nudili izvajalci v večnamenskih centrih in izvajalci obšolskih dejavnosti (vir: interna evalvacija v okviru projekta »Skupaj za znanje«).

Pregled oziroma opis rezultatov ukrepa (upoštevati dimenzijo spola in mladih, kjer je to le možno):Aktivno izvajanje programa v 7 VNC-jih in izvajanje programa obšolskih dejavnosti. Polna angažiranost v času izvajanja izobraževanja na daljavo, ki je pomenila zelo pomembno podporo in pomoč romskim otrokom, staršem in strokovnim delavcem šol pri izvajanju teh procesov.

Dodeljena in porabljena finančna sredstva v letu 2020:V proračunskem letu 2020 je bilo za izvedbo projektnih aktivnosti namenjenih 1.077.420 evrov, katerih realizacija je bila 100 %. Razčlembe niso na voljo.

Število vključenih oseb oziroma število upravičencev ukrepa (upoštevati dimenzijo spola in mladih, če je to le možno):V letu 2020 je delo potekalo v 7 VNC-jih. Od začetka projekta do avgusta 2020 je bilo v projektne

9

NOSILEC: MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST IN ŠPORTaktivnosti VNC-jev vključenih 642 romskih predšolskih otrok in učencev; število udeležencev na obšolskih dejavnostih pa je bilo v šolskem letu 2018/2019 skupno 263 predšolskih otrok in učencev.

Pozitivne / negativne izkušnje pri izvajanju ukrepa:V tem letu se je zelo izkazal pomen podpornih aktivnosti za romske učence, ki se izvajajo v okviru vzgojno-izobraževalnega dela v naseljih. Brez že vnaprej izoblikovanega odnosa zaupanja z otroki in starši ne bi bilo mogoče uspešno izpeljati izobraževanja na daljavo s to ranljivo skupino. Pozitiven doprinos je jasno razviden v primerjavi z lokacijami, kjer ni tovrstnih podpornih aktivnosti in kjer ni romskih pomočnikov, saj so tam imeli bistveno večje težave že z samo vzpostavitvijo kontaktov, v nadaljevanju pa tudi z ohranjanjem komunikacije in rednega sodelovanja med strokovnimi delavci šol, starši in otroki.

Prav tako večletne izkušnje z izvajanjem tovrstnih podpornih aktivnosti v naseljih na področju izobraževanja jasno dokazujejo, da so romski otroci, ki so vključeni v tovrstne aktivnosti, mnogo bolje pripravljeni na vstop v šolo in se tudi kasneje v izobraževalnem procesu bolje znajdejo in izkažejo. Tega sicer ni vedno možno dokazati tudi z boljšim učnim uspehom, ker imajo ti otroci še vedno veliko predhodnih primanjkljajev zaradi nevključenosti v predšolske programe in se soočajo tudi z drugimi (jezikovnimi, čustvenimi, socialnimi) ovirami, a vseeno lažje sledijo učnemu procesu in so tudi bolj motivirani za šolsko delo, saj imajo na voljo stalno podporo in pomoč s strani izvajalcev na terenu.

Predlogi za izboljšave oziroma potrebe po morebitnem prihodnjem ukrepanju:Glede na zapisane ugotovitve o pomenu podpornih izobraževalnih aktivnosti v romskih naseljih na uspešnost romskih otrok v izobraževalnem procesu bi bilo potrebno zagotoviti nadaljnje financiranje teh aktivnosti na terenu, saj se avgusta 2021 projekt »Skupaj za znanje« izteče. Z iztekom tega projekta bodo ugasnile obstoječe aktivnosti na terenu na področju izobraževanja, kar bi bilo ob prepoznanih primanjkljajih in ovirah romskih otrok, ki jih je izobraževanje na daljavo najverjetneje še poglobilo, zelo neugodno in bi v veliki meri izničilo ves do sedaj narejen napredek na tem področju.

Prav tako MIZŠ ocenjuje, da bi bilo potrebno razmisliti o predlogu, da bi se vsebinsko povezale podporne aktivnosti za pripadnike romske skupnosti na področju izobraževanja, ki se izvajajo v večnamenskih centrih v okviru projekta »Skupaj za znanje«, in aktivnosti za krepitev socialnih veščin, ki se izvajajo v večnamenskih romskih centrih v okviru projektov pod okriljem MDDSZ. Področje sociale in izobraževanja sta pri tej ranljivi skupini namreč neločljivo povezani in vplivata eno na drugo, zato bi usklajeno delovanje na tem področju lahko prineslo še bolj optimalne rezultate.

3.3.1.1.5 Cilj: spodbujanje učenja jezika za romske otroke.

UKREP: Krepitev sporazumevalne jezikovne zmožnosti romskih otrok.

Podlage za izvajanje ukrepa: Strategija vzgoje in izobraževanja Romov v Republiki Sloveniji; NPUR 2017–2021, Resolucija o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014–2018.


Kratek opis izvedenih aktivnosti v letu 2020: Podpora učenju romščine kot maternega jezika: ZRSŠ v letu 2020 tudi zaradi izrednih

razmer ni nadaljeval dela pri uvajanju poučevanja romščine za romske otroke. Pilotni projekt vzpostavitve poučevanja romskega jezika v dveh večnamenskih romskih centrih je MIZŠ z letom 2021 zato prenesel na novega izvajalca, to je Inštitut za narodnostna vprašanja (INV). Če bo projekt uspešen in se bo vzpostavilo dovolj zaupanja, bo poučevanje poskusno preneseno v šolski prostor. INV bo v sodelovanju z drugimi deležniki pripravil tudi didaktična priporočila ter organiziral izobraževanje za izvedbo, podporo in spremljavo poučevanja.

10

NOSILEC: MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST IN ŠPORT MIZŠ je pri Svetu Evrope vložil prošnjo za sodelovanje v poskusnem projektu z naslovom

»Vloga romščine v izobraževanju in implementacija večjezične didaktike«.

Pregled oziroma opis rezultatov ukrepa (upoštevati dimenzijo spola in mladih, kjer je to le možno): /

Dodeljena in porabljena finančna sredstva v letu 2020:Sredstva še niso bila dodeljena.Število vključenih oseb oziroma število upravičencev ukrepa (upoštevati dimenzijo spola in mladih, če je to le možno): /

Pozitivne / negativne izkušnje pri izvajanju ukrepa: / Predlogi za izboljšave oziroma potrebe po morebitnem prihodnjem ukrepanju:ZRSŠ bo do zaključka koledarskega leta 2021 pripravil analizo trenutne zakonodajne ureditve za poučevanje učencev Romov v osnovni šoli. Na podlagi rezultatov izvedene analize in 39. člena Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole bo MIZŠ sprejel odločitev glede možnosti sistemske vpeljave dodatnih ur slovenščine ob vključitvi v osnovno šolo v Republiki Sloveniji ter morebitnih ostalih zakonodajnih sprememb, ki bi se uveljavile v šolskem letu 2022/2023 (najmanj 180 ur). Možnost dodatnih ur učenja slovenščine pa so romski otroci dobili že v letu 2020.

3.3.1.1.6 Cilj: Dvig izobrazbene ravni pripadnikov romske skupnosti

UKREP: Poklicno izobraževanje in usposabljanje pripadnikov romske skupnosti ter izobraževanje odraslih Romov

Podlage za izvajanje ukrepa: Ciljno raziskovalni projekt (CRP).


Kratek opis izvedenih aktivnosti v letu 2020:V letu 2018 se je začel projekt »Vključenost Romov v srednješolsko in visokošolsko izobraževanje ter izobraževanje odraslih: dejavniki spodbud in ovir, s katerimi se soočajo pripadniki romske skupnosti v izobraževalnem sistemu v Sloveniji po končani osnovni šoli«. Trajal je dve leti, sofinancirali sta ga Javna agencija za raziskovalno dejavnost (ARRS) in MIZŠ, izvedel ga je INV. MIZŠ je v letu 2020 pregledal rezultate, na podlagi ugotovitev pa bo načrtoval prihodnje ukrepe.

Pregled oziroma opis rezultatov ukrepa (upoštevati dimenzijo spola in mladih, kjer je to le možno):Že vključeno v Sedmo poročilo o položaju romske skupnosti v Sloveniji (za leto 2019).

Dodeljena in porabljena finančna sredstva v letu 2020:Vrednost pogodbe CRP je znašala 30.000 evrov.

Število vključenih oseb oziroma število upravičencev ukrepa (upoštevati dimenzijo spola in mladih, če je to le možno): /

Pozitivne / negativne izkušnje pri izvajanju ukrepa: /

Predlogi za izboljšave oziroma potrebe po morebitnem prihodnjem ukrepanju: MIZŠ želi spodbuditi romske izobražence, da bi romskim srednješolcem pomagali z učno pomočjo in pri vključevanju v različne oblike neformalnega izobraževanja pred vstopom na trg dela. Pri tem se bo spodbujalo medsebojno sodelovanje med prekmurskimi in dolenjskimi Romi. Konkreten način izvedbe ukrepa še ni dokončno določen. Je pa MIZŠ pomen samoaktivacije Romov zapisal v

11

NOSILEC: MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST IN ŠPORTosnutku nove strategije vzgoje in izobraževanja Romov, ki je pripravljena za potrditev na pristojnem strokovnem svetu. Na državni ravni se bo v nadaljnjih pogovorih s predstavniki lokalne skupnosti iskalo možnosti prilagajanja izvedbe programov srednješolskega izobraževanja oziroma opravljanja obveznosti, kar se lahko uredi z osebnim izobraževalnim načrtom.

3.3.1.1.7 Cilj: izobraževanje strokovnih delavcev, ki izvajajo delo z učenci Romi.

UKREP: Krepitev kompetenc strokovnih delavcev.


Ali gre za ciljno usmerjen ukrep ali za integracijski ukrep:Ciljno usmerjeni in splošni integracijski ukrepi, sofinancirani iz ESS.

Kratek opis izvedenih aktivnosti v letu 2020:MIZŠ izvaja konstantna usposabljanja strokovnega kadra za delo v večkulturnem okolju. Gre za splošno izobraževanje za delo v večkulturnem okolju, ki se sicer ne nanaša izključno na delo z Romi. V letu 2020 sta bila v okviru Programov profesionalnega usposabljanja, ki so bili izbrani na javnih razpisih in objavljeni v KATIS – Katalogu programov nadaljnjega izobraževanje in usposabljanja, objavljena in izvedena 2 programa, ki naslavljata vsebine romske skupnosti: »Mala zborovska šola« (v vsebinah predstavlja romske pesmi) in »Didaktično metodične prilagoditve za delo z ranljivimi skupinami otrok« (učenci Romi, učenci priseljenci). MIZŠ je načrtoval sredstva v vrednosti 1.098,64 evrov za izvedbo programa Didaktično-metodične prilagoditve za delo z ranljivimi skupinami otrok, ki pa ni bil realiziran. V program Mala zborovska šola je bilo vključenih 119 udeležencev. Program ni bil sofinanciran iz proračunskih sredstev.

Poleg omenjenih je bilo objavljenih in delno, v skupni vrednosti 3.752,43 evrov, sofinanciranih tudi 8 drugih programov, ki naslavljajo večkulturnost, multikulturnost in večjezičnost: Medkulturni dialog v šoli, Vsak dan 8. marec: učna gradiva in metode za enake možnosti, Razvoj bralne pismenosti otrok priseljencev v vrtcu in v nižjih razredih OŠ, Medkulturnost v slovenskem jeziku – Južnoslovanski prostor (za srednjo šolo), Medkulturnost v slovenskem jeziku – Južnoslovanski prostor (za osnovno šolo), Poučevanje slovenščine kot J2 za učence v višjih razredih OŠ in dijake v SŠ, Poučevanje slovenščine in preverjanje znanja pri učencih OŠ in SŠ, ki so govorci slovenščine

kot drugega jezika, Različne kulture v šolskih klopeh.

Od naštetih so bili realizirani 3 programi, in sicer: Poučevanje slovenščine kot J2 za učence v višjih razredih OŠ in dijake v SŠ, Vsak dan 8. marec: učna gradiva in metode za enake možnosti in Razvoj bralne pismenosti otrok priseljencev v vrtcu in v nižjih razredih OŠ. Vanje je bilo vključenih skupaj 84 udeležencev, za izvedbo programov je bilo porabljenih 3.150,82 evrov proračunskih sredstev.

Še vedno MIZŠ izvaja tudi dveletni projekt ESS »Izzivi medkulturnega sobivanja«. Javni razpis z naslovom »Krepitev socialnih in državljanskih kompetenc strokovnih delavcev« je bil sestavljen iz dveh vsebinskih sklopov, zato se izvajata dva projekta: Izzivi medkulturnega sobivanja in Le z drugimi smo.

Pregled oziroma opis rezultatov ukrepa (upoštevati dimenzijo spola in mladih, kjer je to le

12

NOSILEC: MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST IN ŠPORTmožno): /

Dodeljena in porabljena finančna sredstva v letu 2020:MIZŠ je načrtoval sredstva v vrednosti 1.098,64 evrov za izvedbo programa Didaktično-metodične prilagoditve za delo z ranljivimi skupinami otrok, ki pa ni bil realiziran. Poleg omenjenih je bilo objavljenih in delno, v skupni vrednosti 3.752,43 evrov, sofinanciranih tudi 8 drugih programov, ki naslavljajo večkulturnost, multikulturnost in večjezičnost.Za realizacijo 3 od 8 programov je bilo porabljenih 3.150,82 evrov proračunskih sredstev.

Kar zadeva javni razpis »Izzivi medkulturnega sobivanja«, gre za finančna sredstva, porabljena v širšem kontekstu krepitve državljanskih kompetenc strokovnih delavcev in medkulturnega dialoga ter strpnosti, ne le za delo z romsko populacijo, zato se finančnih sredstev ne da določiti.

Število vključenih oseb oziroma število upravičencev ukrepa (upoštevati dimenzijo spola in mladih, če je to le možno): V program »Mala zborovska šola« je bilo vključenih 119 udeležencev. V druge naštete programe je bilo vključenih 84 udeležencev.


Predlogi za izboljšave oziroma potrebe po morebitnem prihodnjem ukrepanju:Prizadevati si je treba za čim večjo vključenost strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju, za kar bo MIZŠ poskrbel z ustrezno promocijo usposabljanj in z izborom kakovostnih vsebin.

13

NOSILEC: MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTIPrioritetno področje: ZAPOSLOVANJE3.3.2.1.1 Cilj: zmanjšanje brezposelnih Romov in povečanje njihove zaposljivosti.

UKREP: Vključevanje Romov v ukrepe države na trgu dela za obdobje 2017–2021.

Podlage za izvajanje ukrepa: Zakon o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, 40/12 - ZUJF, 21/13, 63/13, 100/13 in

32/14- ZPDZC-1, 47/15-ZZSDT, 55/17, 75/19, 11/20 – odl. US in 189/20 – ZFRO; ZUTD), Pravilnik o izvajanju ukrepov aktivne politike zaposlovanja (Uradni list RS, št. 20/12, 28/14,

60/15 in 82/18), Pravilnik o standardih in normativih za izvajanje storitev za trg dela in metodologiji za

oblikovanje cen teh storitev (Uradni list RS, št. 74/11 in 69/15), Pravilnik o koncesijah za opravljanje storitev za trg dela (Uradni list RS, št. 65/11), Pravilnik o prijavi in odjavi iz evidenc, zaposlitvenem načrtu, pravicah in obveznostih pri iskanju

zaposlitve ter nadzoru nad osebami, prijavljenimi v evidencah (Uradni list RS, št. 106/10, 10/14, 98/15 in 82/18),

Pravilnik o izboru in sofinanciranju programov javnih del (Uradni list RS, št. 96/13, 84/15, 67/16, 55/17, 77/19 in 180/20),

Katalog ukrepov aktivne politike zaposlovanja, Smernice za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja, Načrt za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja za proračunsko obdobje.

Ali gre za ciljno usmerjen ukrep ali za integracijski ukrep:Gre za splošni integracijski ukrep, v okviru katerega sodijo Romi v prednostno ciljno skupino za vključitev v ukrepe aktivne politike zaposlovanja in Storitve za trg dela in predstavlja programski ukrep. Položaj Romov je glede na predpise v okviru zaposlovanja, ki so v pristojnosti MDDSZ, izenačen s pravicami in dolžnostmi ostalih državljanov Republike Slovenije. Brezposelni Romi imajo, tako kot vse druge brezposelne osebe, zaradi povečanja svojih zaposlitvenih možnosti, pravico in obveznost, da se vključijo v ukrepe APZ in Storitve za trg dela. Pred vključitvijo brezposelnih Romov v posamezni program ali delavnico svetovalec zaposlitve na ZRSZ ugotavlja smiselnost vključitve v program APZ (smiselnost se ugotavlja na podlagi 114. člena ZUDT, in sicer glede na osebne, poklicne, delovne in druge sposobnosti osebe, možnosti za uspešen zaključek ukrepa, realne možnosti zaposlitve po zaključku ukrepa ipd.). Prednost pri vključevanju v ukrepe APZ imajo osebe, ki prejemajo denarno nadomestilo za primer brezposelnosti ali socialno varstvene prejemke, osebe iz ranljivih skupin na trgu dela (kamor sodijo tudi Romi) ter brezposelne osebe, ki še niso bile vključene v noben ukrep APZ. Brezposelni Romi se vključijo v ukrepe APZ in delavnice, ki sodijo pod Storitve za trg dela, na podlagi zaposlitvenega načrta.

Kratek opis izvedenih aktivnosti v letu 2020:V ukrep NPUR 2017–2021 »Vključevanje Romov v ukrepe države na trgu dela« sodijo trije sklopi aktivnosti: (1) sklop APZ, (2) Storitve za trg dela in (3) Karierna središča. V letu 2020 je bilo v ukrep »Vključevanje Romov v ukrepe države na trgu dela« vključenih skupaj 3.163 Romov, kar je 10,5 % manj kot v letu 2019, ko je bilo v ukrep vključenih 3.534 Romov. V letu 2020 je bilo v (1) sklop APZ vključenih 362 brezposelnih Romov (v letu 2019: 447), (2) v delavnice Storitve za trg dela 41 Romov (v letu 2019: 146) in v (3) Karierna središča 2.760 Romov (v letu 2019: 2.941).

Pregled oziroma opis rezultatov ukrepa (upoštevati dimenzijo spola in mladih, kjer je to le možno):V sklop APZ, kamor sodijo: Usposabljanje in izobraževanje, Spodbude za zaposlovanje, Kreiranje delovnih mest in Spodbujanje samozaposlovanja je bilo v letu 2020 vključenih 362 Romov, od tega 183 moških in 179 žensk oziroma 19 % manj kot v letu 2019, ko je bilo v ukrep APZ vključenih 447 Romov. V letu 2020 je bilo največ brezposelnih Romov vključenih v Programe formalnega izobraževanja (122 Romov) ter v javna dela (93 Romov).V letu 2020 se je število obiskov Romov v Kariernih središčih (osnovno in poglobljeno karierno svetovanje, rehabilitacijsko svetovanje itd.) v primerjavi z letom 2019 nekoliko zmanjšalo, in sicer za

14

NOSILEC: MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI6,15 %. V letu 2019 je te storitve koristilo 2.941 Romov, v letu 2020 pa 2.760 Romov, od tega 1.430 moških in 1.330 žensk.

Dodeljena in porabljena finančna sredstva v letu 2020:Za leto 2020 je bil za vključitev Romov v ukrep »Vključevanje Romov v ukrepe države na trgu dela« načrtovan obseg porabe sredstev v višini 1,5 milijonov evrov, dosežena je bila realizacija v skupni višini 1,061.972 evrov, kar je za približno 29,2 % manj od načrtovane vrednosti. Iz sredstev integralnega dela proračuna RS je bil ukrep sofinanciran v višini 816.512 evrov, iz sredstev Evropskega socialnega sklada pa v višini 245.460 evrov.

Število vključenih oseb oziroma število upravičencev ukrepa (upoštevati dimenzijo spola in mladih, če je to le možno):Podrobnejši pregled vključevanja Romov v letu 2020 v ukrep »Vključevanje Romov v ukrepe države na trgu dela«:

1. Ukrepi APZ (Usposabljanje in izobraževanje, Spodbude za zaposlovanje, Kreiranje delovnih mest, Spodbujanje samozaposlovanja)

V ukrep APZ: Usposabljanje in izobraževanje je bilo v letu 2020 vključenih skupaj 251 Romov, od tega 132 moških in 119 žensk. Vključitve v posamezne programe ukrepa:

Programi neformalnega izobraževanja in usposabljanja: 14 Romov, od tega 8 moških in 6 žensk,

Nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK): 7 Romov, od tega 6 moških in 1 ženska, Programi neformalnega izobraževanja in usposabljanja za mlade: 20 Romov, od tega 12

moških in 8 žensk, Lokalni programi neformalnega izobraževanja in usposabljanja: 66 Romov, od tega 34

moških in 32 žensk, Podporni in razvojni programi: vključena 1 Rominja, PUMo – Projektno učenje mlajših odraslih: 6 Romov, od tega 4 moški in 2 ženski, Praktični programi za spodbujanje zaposlovanja (MIC): vključen 1 Rom, Delovni preizkus: vključen 1 Rom, Usposabljanje na delovnem mestu: 8 Romov, 1 moški in 7 žensk, Usposabljanje na delovnem mestu – mladi: 4 Romi, od tega 2 moška in 2 ženski, Usposabljamo lokalno: vključena 1 Rominja in Programi formalnega izobraževanja: 122 Romov, od tega 63 moških in 59 žensk.

V ukrep APZ: Spodbude za zaposlovanje je bilo vključenih skupaj 11 Romov, od tega 7 moških in 4 ženske. Vključitve v posamezne programe ukrepa:

Spodbujanje zaposlovanja – Zaposli me: 6 Romov, od tega 3 moški in 3 ženske, Spodbujanje zaposlovanja starejših – Aktivni do upokojitve: 1 Rom in Spodbude za zaposlovanje prejemnikov denarnega nadomestila: 4 Romi, od tega 3 moški

in 1 ženska.

V ukrep APZ: Kreiranje delovnih mest je bilo vključenih skupaj 100 Romov, od 44 moških in 56 žensk. Vključitve v posamezne programe ukrepa:

Učne delavnice: 6 Romov, od tega 2 moška in 4 ženske, Spodbude za zaposlovanje oseb iz programa Učne delavnice: 1 Rominja, Javna dela: 93 Romov, od tega 42 moških in 51 žensk.

2. Storitve za trg delaV delavnice Storitev za trg dela je bilo vključenih 41 Romov, od tega 26 moških in 15 žensk. Vključitve v posamezne programe ukrepa:

Delavnice ZRSZ – zunanji izvajalci: 1 Rominja, Zdravstveno zaposlitveno svetovanje: 37 Romov, od tega 25 moških in 12 žensk, Delavnica EURES – Kaj moram vedeti pri odhodu v tujino: 2 Roma, od tega 1 moški in 1

ženska in Delavnica EURES – Kako napišem mednarodni življenjepis: 1 Rominja.

15

NOSILEC: MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI

3. Karierna središčaV različne storitve je bilo vključenih 2.760 Romov, od tega 1.430 moških in 1.330 žensk. Storitve Karierna središča pomembno vplivajo na identifikacijo sposobnosti, kompetenc in interesov za sprejemanje odločitev Romov na področju usposabljanja, izobraževanja, zaposlovanja in izbire poklica. Zato so v nadaljevanju navedene najpomembnejše storitve Kariernih središč, ki jih izvede ZRSZ s ciljem povečanja zaposlitvenih možnosti Romov in število obravnavanih Romov:

informativni seminar: 52 Romov, od tega 32 moških in 20 žensk, prvi intervju: 86 Romov, od tega 39 moških in 47 žensk, priprava na hitre zmenke z delodajalci: 5 Romov, informativni sestanek o namenu programu Socialne aktivacije in pogojih za vključitev v

programe socialne aktivacije (namen socialne aktivacije je opolnomočenje najranljivejših skupin prebivalstva s kompleksno socialno in zdravstveno problematiko, s ciljem okrepitve posameznika na osebni ravni, vključevanje v delovno aktivnost ter približevanje vstopu na trg dela z razvojem in dvigom socialnih kompetenc ter funkcionalnih spretnosti): 73 Romov, od tega 6 moških in 67 žensk,

osnovno karierno svetovanje: 2.610 Romov, od tega 1.345 moških in 1.265 žensk, osnovno karierno svetovanje po 12-ih mesecih: 108 Romov, od tega 54 moških in 54 žensk, poglobljeno karierno svetovanje: 152 Romov, od tega 83 moških in 69 žensk, rehabilitacijsko svetovanje: 118 Romov, od tega 64 moških in 54 žensk, predizbor kandidatov za prosta delovna mesta: 125 Romov, 86 moških in 39 žensk, skupinske oblike svetovanja: 47 Romov, 17 moških in 30 žensk, sodelovanje z delodajalci pri izboru kandidatov za zaposlitev: 38 Romov, od tega 19 moških

in 19 žensk, uporaba storitev v Kariernem središču: 263 Romov, od tega 154 moških in 109 žensk.

Pozitivne / negativne izkušnje pri izvajanju ukrepa:Problematika vključevanja romske populacije v zaposlitev je večplastna in zahteva predhodno ukrepanje na različnih medresorskih področjih. Največja ovira pri vključevanju brezposelnih Romov na trg dela je njihova (1) nizka raven izobrazbe ter pomanjkanje delovnih izkušenj in (2) zmožnost ter pripravljenost pripadnikov romske skupnosti za še aktivnejši pristop k identifikaciji lastnih sposobnosti, kompetenc in interesov za sprejemanje odločitev na področju izobraževanja, usposabljanja in izbire poklica in zaposlovanja.

Ukrepanje na področju uresničevanja ciljev NPUR 2017–2021 za prioritetno področje zaposlovanja je zato ciljno usmerjeno v:

1. Povečanje izobrazbene ravni brezposelnih Romov in pridobivanje delovnih izkušenj. Konec leta 2020 je bilo v evidenci brezposelnih oseb prijavljenih 2.434 Romov, od tega 1.332 Romov z nepopolno šolsko izobrazbo (55% od vseh prijavljenih konec leta), 852 pripadnikov romske skupnosti oziroma 35 % vseh pa je imelo osnovnošolsko izobrazbo. V letu 2020 je bilo z namenom izboljšanja izobrazbene ravni brezposelnih in pridobivanja delovnih izkušenj 251 Romov vključenih v ukrep usposabljanje in izobraževanje (neformalno in formalno izobraževanje, usposabljanje na delovnem mestu, delovni preizkus, ipd.) oziroma 2,6 % več kot v letu 2019, ko je bilo v ta ukrep vključenih 342 brezposelnih Romov. Programi, v katere je bilo vključenih največ Romov: 122 brezposelnih Romov je bilo vključenih v osnovno šolo za odrasle (za pridobitev javno

veljavne formalne izobrazbe, ti programi torej zajemajo veljavne izobraževalne programe v osnovnih šolah itd.),

100 Romov je bilo vključenih v neformalno izobraževanje in usposabljanje (namen teh programov je povečanje zaposljivosti in izboljšanje pogojev vstopa na trg dela z dvigom usposobljenosti in pridobitvijo neformalno pridobljenih veščin/ključnih kompetenc), od tega je bilo v ta program vključenih 20 mladih Romov,

6 Romov je bilo vključenih v aktivnosti Projektno učenje mlajših odraslih, ki je namenjen pridobitvi funkcionalnih znanj, potrebnih za uspešno vključitev na trg dela oziroma reintegracijo v šolsko okolje in vsakdanje življenje.

16


2. Načrtovanje in pomoč pri izobraževalni ali zaposlitveni karieri. Storitve karierna središča (bivši CIPSi) so namenjena brezposelnim, iskalcem zaposlitve, katerih zaposlitev je ogrožena ter drugim iskalcem zaposlitve (učenci, dijaki, študenti, zaposleni, ki iščejo ustreznejšo zaposlitev idr.). V kariernih središčih lahko osebe samostojno ali ob pomoči svetovalcev dostopajo do pripomočkov za samostojno iskanje zaposlitve in vodenje kariere ter se udeležujejo kratkih delavnic veščin iskanja zaposlitve ali predstavitev aktualnih prostih delovnih mest, ki jih zavod organizira v sodelovanju z delodajalci. Ena oseba lahko koristi več storitev kariernih središč.

V letu 2020 se je število Romov, ki so bili zainteresirani za storitve v Kariernih središčih (2.760) , v primerjavi z letom 2019 (2.941) nekoliko zmanjšalo, vendar je kljub temu ostalo na dokaj visoki ravni, kar kaže na še vedno izdatno usmerjenost Romov v načrtovanje izobraževalne ali zaposlitvene kariere in intenzivno delo ZRSZ na tem področju.

V letu 2020 je 2.760 Romov koristilo storitve Kariernih središč, od tega kar 2.610 osnovno karierno svetovanje. Pri osnovnem kariernem svetovanju ZRSZ z brezposelno osebo dogovori zaposlitvene cilje in aktivnosti za zaposlitev. V najkrajšem možnem času po prijavi ZRSZ naredi prvi svetovalni intervju in prvi zaposlitveni načrt. V kasnejših svetovanjih ZRSZ spremlja realizacijo dogovorov in stopnjuje ukrepe in prilagaja pogostost obravnav. Pri osnovnem kariernem svetovanju svetovalci veliko pozornosti namenjajo motiviranju in pripravi brezposelnih oseb za vključitev v ukrepe APZ ter pripravi brezposelnih oseb na predstavitve delodajalcem. 152 Romov je bilo vključenih v poglobljeno karierno svetovanje. Storitve poglobljenega kariernega svetovanja (karierno, rehabilitacijsko in zdravstveno zaposlitveno svetovanje) ZRSZ nudi prednostno brezposelnim osebam s kompleksnejšimi težavami za vstop na trg dela z namenom čim hitrejšega odpravljanja morebitnih ovir in s tem preprečevanja prehoda v dolgotrajno brezposelnost. Ostali so koristili informativne seminarje (52 oseb), informativne sestanke za vključitev v program Socialne aktivacije, katerega cilj je opolnomočenje najranljivejših skupin prebivalstva s kompleksno socialno in zdravstveno problematiko (73 oseb) ipd.

3. Izhodi brezposelnih Romov v zaposlitev v letu 2020.V obdobju januar–december 2020 je ZRSZ beležil skupaj 262 izhodov v zaposlitev. V okviru APZ se je v javna dela in druge zaposlitvene programe vključilo 105 Romov. Poleg vključitev Romov v zaposlitvene programe APZ se je 157 Romov zaposlilo na trgu dela pri različnih delodajalcih, in sicer v trgovski dejavnosti, gradbeništvu, prevozništvu, gozdarstvu, čistilnih servisih, kadrovskih agencijah, ipd.

Predlogi za izboljšave oziroma potrebe po morebitnem prihodnjem ukrepanju:Nabor programov ukrepa »Vključevanje Romov v ukrepe države na trgu dela« se glede na stanje in gibanja na trgu dela stalno dopolnjuje, s tem pa se tudi Romom povečujejo možnosti za usposabljanje (tudi v konkretnem delovnem okolju) kot tudi možnosti za prehod v zaposlitev. Za povečanje zaposljivosti in izboljšanje pogojev za vstop na trg dela so se v letu 2020 nadaljevali programi, ki so se izvajali tudi že v letu 2019, in sicer: na področju usposabljanja in izobraževanja: Programi neformalnega izobraževanja in

usposabljanja, Programi neformalnega izobraževanja in usposabljanja za mlade, Lokalni programi neformalnega izobraževanja in usposabljanja, Programi formalnega izobraževanja;

na področju spodbud za zaposlovanje: Spodbujanje zaposlovanja – Zaposli.me, Spodbude za zaposlovanje prejemnikov denarnega nadomestila in program Spodbujanje zaposlovanja starejših – Aktivni do upokojitve;

prav tako sta se v letu 2020 nadaljevala program Učne delavnice, katerega namen je praktično usposabljanje brezposelnih v konkretnem delovnem okolju socialnega podjetništva in povečanje njihove socialne, poklicne in delovne integracije, konkurenčnosti na trgu dela ter pridobitev in krepitev njihovih kompetenc, znanj, veščin in spretnosti in program Spodbude za zaposlovanje oseb iz programa Učne delavnice, katerega namen je spodbujanje zaposlovanja tistih

17


brezposelnih oseb, ki so bile predhodno vključene v Učne delavnice.

Okrnjeno izvajanje aktivnosti zaradi epidemije COVID-19 v letu 2020:V letu 2020 so se vse aktivnosti za brezposelne osebe in s tem tudi za Rome zaradi epidemije COVID-19 izvajale v okrnjenem obsegu, skladno z odločitvami in navodili Vlade RS ter s priporočili NIJZ. Sprejeti so bili naslednji ukrepi, ki so veljali za vse brezposelne osebe: vključevanje v ukrepe APZ: s pričetkom epidemije v marcu 2020, so se v skladu z odlokom

Vlade RS začasno prekinile vse vključitve brezposelnih, torej tudi Romov v programe izobraževanja in usposabljanja, ki se izvajajo pri zunanjih izvajalcih, in sicer v vseh izobraževalnih ustanovah, vključno z organizacijami za izobraževanje odraslih. Praktična usposabljanja, kot je usposabljanje na delovnem mestu, učne delavnice so se lahko prekinila na željo osebe ali izvajalca brez ugotavljanja krivde.

Karierna središča: vključevanje v Karierna središča, ki jih Romi pogosto obiskujejo, so bila v času razglašene epidemije začasno zaprta. Nudena je bila pomoč ter posredovanje informacij po telefonu in elektronskih pošti.

programi javnih del: javna dela so potekala nemoteno, nekaj izvajalcev je udeležence napotilo na čakanje na delo (šole) ali pa so ostali doma zaradi višje sile. Sicer pa je okviru javnih del, kamor so vključeni tudi Romi, veljalo naslednje: v kolikor udeležencem javnih del ni bilo mogoče zagotoviti dela, jim je izvajalec odredil ukrep čakanja na domu v skladu s 138. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Pri tem so bili upravičeni do nadomestila plače v višini 80 % od osnove, določene v ZDR-1.

posredovanje informacij: v času trajanja krize zaradi koronavirusa je zavod močno okrepil posredovanje informacija po telefonu in preko elektronske pošte, saj osebni kontakti niso bili dovoljeni. Na vseh območnih službah so bile na voljo t.i. krizne številke, na katerih so lahko Romi pridobili vse potrebne informacije.

MDDSZ ocenjuje, da je bilo kljub epidemiji in z njo povezanimi ukrepi za varovanje zdravja ljudi, število vključitev Romov v različne aktivnosti visoko. Navedeno kaže na to, da so aktivnosti za vključevanje Romov na trg dela potekale, sicer v spremenjeni in okrnjeni različici, pa vseeno so, kar je izredno pomembno, saj se je s tem ohranjal stik med ZRSZ oz. izvajalci aktivnosti in Romi.

Prioritetno področje: SOCIALNO VARSTVO, SOCIALNO VKLJUČEVANJE, ZAŠČITA OTROK, ŽENSK IN MLADIH TER ŠTIPENDIRANJE3.3.3.1.1 Cilj: zmanjševanje tveganja revščine in povečevanje socialne vključenosti socialno ogroženih in ranljivih skupin prebivalstva.3.3.3.1.2 Cilj: izboljšanje razpoložljivosti in pestrosti ter zagotavljanje dostopnosti in dosegljivosti storitev ter programov.

UKREP: Mreža javne službe na področju socialnovarstvenih programov.

Podlage za izvajanje ukrepa: Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 - popr.,

41/07 –popr. 61/10 - ZSVarPre, 62/10 - ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 - ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17 in 54/17),

Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013 - 2020 (Uradni list RS, št. 39/13),

Izvedbeni načrt nacionalnega programa socialnega varstva za obdobje 2016–2018 na nacionalni ravni, Vlada RS,13.7. 2017;

Pravilnik o sofinanciranju socialnovarstvenih programov (Uradni list RS, št. 70/16 z dne 11.11. 2016);

Javni razpis za sofinanciranje socialnovarstvenih programov za leto 2018; Uradni list RS, št. 81/18 z dne 14. 12. 2018.

Ali gre za ciljno usmerjen ukrep ali za integracijski ukrep:Gre za splošni integracijski ukrep, v okviru katerega sodijo Romi v prednostno ciljno skupino za

18

NOSILEC: MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTIvečjo socialno vključenost. Cilj je zmanjševanje tveganja revščine in povečevanje socialne vključenosti socialno ogroženih in ranljivih skupin prebivalstva. Cilj je tudi izboljšanje razpoložljivosti in pestrosti ter zagotavljanje dostopnosti in dosegljivosti storitev in programov.

Kratek opis izvedenih aktivnosti v letu 2020:V okviru sofinanciranja mreže socialnovarstvenih programov je MDDSZ v letu 2019 sofinanciralo 4 socialnovarstvene programe socialnega vključevanja Romov, od tega 2 javna (Dnevni center za romske otroke izvajalca Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto in Dnevni center Kher Šu Beši izvajalca CSD Dolenjska in Bela krajina – enota Trebnje) in 2 razvojna programa (Z roko v roki izvajalca Društvo Mozaik – društvo otrok in Zeleno in zdravo vključevanje Romov – ZZ ROM izvajalca Raziskovalno in izobraževalno središče Dvorec Rakičan). ). Isti programi so bili sofinancirani tudi v letu 2020.


Dodeljena in porabljena finančna sredstva v letu 2020:Za sofinanciranje javnih in razvojnih socialnovarstvenih programov je bilo v letu 2020 namenjenih 159.050 evrov, in sicer za stroške dela zaposlenih v socialnovarstvenih programih in nujne posredne stroške. Izvajalca javnih programov sta bila skladno s pogodbami enako sofinancirana tudi v letu 2020, kar pomeni 110.100 evrov. Med razvojnimi programi je MDDSZ v letu 2020 sofinanciral 2 programa v skupni višini 48.950 evrov.

Število vključenih oseb oziroma število upravičencev ukrepa (upoštevati dimenzijo spola in mladih, če je to le možno):V okviru sofinanciranja socialnovarstvenih programov je bilo v letu 2019 vključenih 395 uporabnikov. Najpogosteje so v programe vključeni romski otroci, posredno programi dosežejo tudi ostale generacije, saj otroci o dogajanju na programih razlagajo v domačem okolju. Poleg otrok so v programe vključeni tudi njihovi starši, ki otroke pripeljejo na aktivnosti, ki jih izvajajo programi. Podatki za leto 2020 še niso zbrani. Pozitivne / negativne izkušnje pri izvajanju ukrepa:V okviru programov in projektov socialnega vključevanja se kažejo pozitivne izkušnje pri starših pri močnejši zavesti o pomenu vključevanja otrok v predšolsko vzgojo ter šolanje in posledično pri večji vključenosti otrok v predšolsko vzgojo in osnovnošolsko izobraževanje, krepitvi socialnih veščin Romov in krepitvi socialnih stikov posameznikov in družin. Otroci v programih okrepijo občutek lastne vrednosti in povezanosti z ostalimi otroki in voditelji aktivnosti, kar pripomore k lažjemu vključevanju v obvezno osnovno šolo.

Predlogi za izboljšave oziroma potrebe po morebitnem prihodnjem ukrepanju:Predlog za prihodnje ukrepanje je povečanje obsega sredstev, namenjenih sofinanciranju socialnovarstvenih programov, namenjenih opolnomočenju, socialnemu varstvu in socialni integraciji Romov (vseh generacij) ter spodbujanje širitve tovrstnih socialnovarstvenih programov v okolja, v katerih prebiva večje število Romov (in se po takih programih kažejo potrebe), vendar se tam še ne izvajajo.

3.3.3.1.3 Cilj: izvajanje preventivnih programov za izobraževanje strokovnih delavcev na centrih za socialno delo o usmeritvah in priporočilih v primerih bega mladoletnih oseb v škodljiva okolja.

UKREP: Priprava usmeritev in priporočil za delo strokovnih delavcev CSD v primerih bega mladoletnih oseb v škodljiva okolja.

Podlage za izvajanje ukrepa: Družinski zakonik (Uradni list RS, št. 15/17, 21/18 – ZNOrg in 22/19 in 200/20 – ZOOMTVI; DZ) v

19

NOSILEC: MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTIsplošnih določbah določa načelo otrokove koristi, in sicer določa, da starši v vseh dejavnostih v zvezi z otrokom skrbijo za korist otroka. Otroke vzgajajo s spoštovanjem do njihove osebe, individualnosti in dostojanstva. Starši imajo pri skrbi in odgovornosti za korist otroka prednost pred vsemi drugimi. Starši delajo v korist otroka, ali, zlasti ob upoštevanju osebnosti otroka, njegove starosti in razvojne stopnje ter hotenj, primerno zadovoljujejo njegove materialne, čustvene in psihosocialne potrebe z ravnanjem, ki kaže na njihovo skrb in odgovornost do otroka, ter mu nudijo primerno vzgojno vodstvo in ga spodbujajo v njegovem razvoju. V okviru načela otrokove koristi je tudi določeno, da morajo državni organi, izvajalci javnih služb, nosilci javnih pooblastil, organi lokalnih skupnosti ter druge fizične in pravne osebe v vseh dejavnostih in postopkih v zvezi z otrokom skrbeti za korist otroka. Država zagotavlja pogoje za delovanje nevladnih organizacij in strokovnih institucij za razvijanje pozitivnega starševstva, kot to izhaja iz 7. člena DZ.

V 153. členu DZ je določeno splošno pooblastilo glede ukrepov za varstvo koristi otroka, in sicer morata sodišče in CSD izvesti potrebna dejanja in ukrepe, ki jih zahtevata vzgoja in varstvo otroka ali varstvo njegovih premoženjskih ter drugih pravic in koristi. DZ v 154. členu določa obveznost države pri varovanju koristi otroka in določa, da imajo starši pred vsemi drugimi pravico in obveznost varovati pravice in koristi svojega otroka, zato država izvede ukrepe za varstvo pravic in koristi otroka le takrat, ko starši te svoje pravice in obveznosti ne izvajajo ali je ne izvajajo v korist otroka. Ukrepi za varstvo koristi otroka se lahko izvajajo, dokler otrok ne postane popolnoma poslovno sposoben, če DZ ne določa drugače. Ukrepe za varstvo koristi otroka izreka sodišče, in sicer začasne odredbe ter ukrepe trajnejšega značaja; nujni odvzem otroka pa izvede CSD, kot to določa DZ v poglavju 7. Ukrepi za varstvo koristi otroka.

Ali gre za ciljno usmerjen ukrep ali za integracijski ukrep:Ukrep je namenjen zaščiti vseh otrok v primeru ugotovitve, da se nahajajo v za njih škodljivem okolju.

Kratek opis izvedenih aktivnosti v letu 2020:UN koordinira pripravo Priročnika o prepoznavanju in ukrepanju v primerih »prezgodnjih« in prisilnih porok otrok v romski skupnosti. Priročnik bo namenjen seznanjanju in ozaveščanju javnih uslužbencev in drugih deležnikov, ki delajo s pripadniki in pripadnicami romske skupnosti, živečimi v Republiki Sloveniji, o različnih vidikih obravnave primerov »prezgodnjih« in prisilnih porok otrok v romski skupnosti, kar predstavlja ogrožajoče okolje za varstvo koristi otroka. MDDSZ je sodeloval pri pripravi tega priročnika. Priročnik bo pripravljen v letu 2021.





Predlogi za izboljšave oziroma potrebe po morebitnem prihodnjem ukrepanju: /

3.3.3.1.4 Cilj: financiranje svetovalnih programov za romsko populacijo na temo t. i. prezgodnjih in prisilnih porok ter posledic takih ravnanj.

UKREP: Aktivnosti za obravnavanje problematike zgodnjih, dogovorjenih in prisilnih porok.

Podlage za izvajanje ukrepa: Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020 in NPUR 2017–2021 (javni razpis (JR) MDDSZ za vzpostavitev večnamenskih romskih centrov (VNRC-jev) –

20

NOSILEC: MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTIvsebine v okviru tega razpisa).

Ali gre za ciljno usmerjen ukrep ali za integracijski ukrep:Gre za ciljno usmerjen ukrep.

Kratek opis izvedenih aktivnosti v letu 2020:Financiranje svetovalnih programov za romsko populacijo na temo t. i. prezgodnjih in prisilnih porok ter posledic takih ravnanj se v letu 2020 ni izvedlo.

V letu 2020 so bili izvajalci projektov vzpostavitve VNRC-jev ter tudi vključeni v program povabljeni k sodelovanju pri zagotavljanju oziroma posredovanju informacij in izkušenj z navedenimi pojavi. Pregled oziroma opis rezultatov ukrepa (upoštevati dimenzijo spola in mladih, kjer je to le možno):Glavni rezultat izvedenih delavnic v VNRC je večja seznanjenost in ozaveščenost Romov v zvezi s predmetno problematiko. Pridobivanje informacij s terena (tj. od izvajalcev projektov VNRC ter vključenih) v zvezi s pojavoma prezgodnjih in prisilnih porok je deležnikom na MDDSZ omogočilo pripravo kvalitetnih vsebinskih prispevkov za pripravo priročnika o prepoznavanju in ukrepanju v primerih »prezgodnjih« in prisilnih porok otrok v romski skupnosti.



Pozitivne / negativne izkušnje pri izvajanju ukrepa:Ker se svetovalni programi za romsko populacijo na temo t. i. prezgodnjih in prisilnih porok ter posledic takih ravnanj v letu 2020 niso izvajali oziroma niso potekali, ni mogoče predstaviti negativnih oziroma pozitivnih izkušenj.

Za delavnice v okviru VNRC:Pozitivne izkušnje: spodbujanje širšega dialoga in bolj odprtega pogovora v zvezi s še vedno precej tabuiziranima navedenima temama med predstavniki romske skupnosti, kjer je še vedno prisotno zmotno stališče, da gre za pojave, ki so del »romske kulture oziroma običajev«. Negativne izkušnje: še vedno precejšnja nepripravljenost na pogovor o teh temah. Nekateri Romi zavračajo pobude za pogovor o tovrstnih temah s stališčem, da so dogovorjene poroke del njihove kulture in tradicije (tj. del romske skupnosti tovrstnih porok ne vidi kot spornih). V pogovore v zvezi z navedenimi temami se aktivneje vključujejo ženske – tudi take, ki so imele bolj ali manj neposredne izkušnje s primeri prisilnih ali prezgodnjih »porok«.

Predlogi za izboljšave oziroma potrebe po morebitnem prihodnjem ukrepanju: Izvedba tovrstnih programov na čim več lokacijah oziroma na lokacijah, kjer v večjem številu

živijo Romi: Kočevska, Posavje, Dolenjska-Bela Krajina, Maribor in Pomurje. Okrepiti multidisciplinarni pristop k obravnavi problematike – intenzivnejše vključevanje policije,

socialnih služb in tudi oseb, ki so imele tovrstne izkušnje pri predstavljanju spornosti takšnih praks.

Potrebno bi bilo okrepljeno delo z ozaveščenimi pripadniki romske skupnosti na preprečevanju takih pojavov.

3.3.3.1.6 Cilj: spodbujanje izboljševanja družbeno-ekonomskega položaja pripadnikov in pripadnic romske skupnosti z vzpostavitvijo večnamenskih romskih centrov, v katerih se bodo izvajale vsebine, namenjene njihovi integraciji v družbo in približevanju trgu dela.

UKREP: Vzpostavitev predvidoma 11 večnamenskih centrov za Rome.

21

NOSILEC: MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTIPodlage za izvajanje ukrepa: Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020 in NPUR 2017–2021 (JR MDDSZ za vzpostavitev VNRC-jev).

Ali gre za ciljno usmerjen ukrep ali za integracijski ukrep:Upoštevaje cilje in ciljno skupino javnega razpisa gre za integracijsko-ciljni ukrep, namenjen izboljšanju socialno-ekonomskega položaja Romov v Sloveniji.

Kratek opis izvedenih aktivnosti v letu 2020:V letu 2020 so se aktivnosti v VNRC-jih izvajale v bolj okrnjenem obsegu, saj je zaradi ukrepov preprečevanja širjenja korona virusa in omejevanja združevanja dvakrat v letu 2020 prišlo do daljših prekinitev izvajanja programov. V času, ko so aktivnosti potekale, jih je bila večina usmerjena v seznanjanje Romov in Rominj z ukrepi za preprečevanje širjenja virusa ter predstavljanju nujnosti upoštevanja ukrepov. Ob tem se je, kjer je bilo to možno, staršem nudilo na daljavo (z navodili, usmeritvami in razlagami) pomoč pri šolanju otrok na daljavo. Aktivnosti izven področij, vezanih na preprečevanje širjena koranavirusa, so obsegla skrb za okolje in okolico, ohranjanje zdravega življenjskega sloga, predstavljanje možnosti in koristi vključevanja v programe socialne aktivacije ter nudenje učne pomoči.

Upoštevaje cilje in ciljno skupino javnega razpisa gre za integracijsko-ciljni ukrep, namenjen izboljšanju socialno-ekonomskega položaja Romov v Sloveniji ter njihovi hitrejši in učinkovitejši integraciji v lokalno in širše družbeno okolje.

Pregled oziroma opis rezultatov ukrepa (upoštevati dimenzijo spola in mladih, kjer je to le možno):VNRC-ji so med Romi dobro sprejeti. Nudijo prostor pogovora in seznanjanja o temah, ki zadevajo vse profile in generacije pripadnikov romske skupnosti. Kjer se VNRC-ji nahajajo v romskih naseljih, se aktivnosti, ki jih organizirajo, udeležujejo predvsem ženske, otroci in mladostniki. Zavedajoč se, da longitudinalni proces integracije in izboljšanja socialno-ekonomskega položaja Romov v veliki meri temelji na ukrepih, namenjenih mladim (kot bodočim predstavnikom in nosilcem identitete skupnosti), so izvajalci, skladno z razpisom številne aktivnosti namenjali mladim in (mladim) družinam, znotraj katerih potekajo temeljni procesi primarne socializacije kot nastavka za nadaljnjo sekundarno socializacijo. Navkljub prekinitvam izvajanja aktivnosti zaradi preprečevanja širjenja epidemije, MDDSZ pričakuje, da bodo upravičenci dosegli v javnem razpisu določene kazalnike.

Beleži se precejšnje vključevanje predvsem žensk, zanimanje Romov za delovanje in vsebine, ki jih zagotavljajo VNRC-ji ter detabuizacija posameznih tem. Vključevanje mladih je odvisno od tem – tistih, ki se jim zdijo zanimive, se udeležujejo v večjem številu. Vse navedeno kaže na interes vključenih za seznanjanje z vsebinami z določenih področij. Vključevanje pripadnikov romske skupnosti v aktivnosti VNRC-jev slednjim daje širši pogled na možnosti, ki jim jih ponuja lokalno okolje ter daje priložnost za širitev socialnih mrež in novih, praktičnih znanj, za katera se kaže, da vključene še posebej zanimajo.

Dodeljena in porabljena finančna sredstva v letu 2020:V letu 2020 je bilo za vseh sedem delujočih VNRC-jev realiziranih: 292.498,61 evra. Sredstva za izvedbo projekta se zagotavljajo iz ESS v višini 80 % navedene vrednosti in integralnega proračuna RS v višini 20 % navedene vrednosti.

Število vključenih oseb oziroma število upravičencev ukrepa (upoštevati dimenzijo spola in mladih, če je to le možno):Pri konkretni operaciji števila vključenih ni mogoče natančno opredeliti, saj so se v različne aktivnosti lahko vključevale iste osebe, zato se števila različnih vključenih ni spremljalo. Vseh sedem izvajalcev je v letu 2020 skupaj izvedlo 252 aktivnosti, na katerih je bilo prisotnih vsaj 12 pripadnikov in pripadnic romske skupnosti. Število 12 predstavlja minimum števila vključenih v aktivnost, na osnovi katerega se je vrednotilo, da je bila posamezna aktivnost izvedena.

22

NOSILEC: MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI Pozitivne / negativne izkušnje pri izvajanju ukrepa:Pripadniki romske skupnosti, ki se udeležujejo aktivnosti, ki potekajo v okviru VNRC-jev, so projekt sprejeli za svojega in v veliko primerih sami izrazili svoje predloge oziroma ideje, kako izboljšati določene zadeve, ki predstavljajo izziv tako zanje kot za večinsko lokalno prebivalstvo (npr. skrb za red v avtobusih, ki prevažajo romske otroke do osnovnih šol – kjer je to potrebno). V večini primerov je prišlo do izboljšanja sodelovanja in razumevanja med državnimi organi/organizacijami (policija, gasilci, osebje zdravstvenih domov) in večinskim lokalnim prebivalstvom na eni ter Romi na drugi strani. VNRC-ji, kot prostori, kjer lahko pripadniki romske skupnosti pridobijo vrsto zanje koristnih informacij, Romom omogočajo kvalitetnejšo izrabo časa in direktno ter indirektno kot tudi eksplicitno in subliminalno prispevajo k dvigu kvalitete njihovega življenja in oblikovanju novih praks in stališč (npr. do skrbi za zdravje, skrbi za okolje, v katerem bivajo, ter odnosa do predšolske vzgoje in šole). Izboljšanje družbeno-ekonomskega položaja pripadnikov romske skupnosti v RS je dolgotrajen proces, katerega konkretnejše učinke ni mogoče pričakovati v kratkem času – projekt vzpostavitve VNRC-jev glede na odzive vključenih in izvajalcev predstavlja pomemben dejavnik in faktor pospeševanja realizacije ciljev navedenega procesa.

Predlogi za izboljšave oziroma potrebe po morebitnem prihodnjem ukrepanju:V prihodnji evropski finančni perspektivi (tj. za obdobje 2021–2027) bi, glede na zaznane potrebe, bilo potrebno vzpostaviti dodatne VNRC-je (okvirno 19, tj. 17 na območju Kohezijske regije Vzhodna Slovenija in 2 na območju Kohezijske regije Zahodna Slovenija) in še natančneje specificirati in zamejiti vsebinske sklope (okvirno na 6 vsebinskih sklopov z bolj natančneje predpisanimi vsebinami), katere bi bili izvajalci obvezani zagotavljati, skladno s prizadevanji za njihovo učinkovitejšo integracijo v širše družbeno okolje, za njihovo opolnomočenje, socialno aktivacijo in približevanje različnim trgom dela.

3.3.3.2.1 Cilj: zagotavljanje pogojev pripadnic in pripadnikov romske skupnosti za vključevanje v ustrezno štipendijsko politiko.

UKREP: Spodbujanje informiranosti pripadnic in pripadnikov romske skupnosti o možnostih štipendiranja (v sodelovanju z MIZŠ).

Podlage za izvajanje ukrepa: Zakon o štipendiranju (Uradni list RS, št. 56/13, 99/13 – ZUPJS-C, 8/16, 61/17 – ZUPŠ in 31/18).

Ali gre za ciljno usmerjen ukrep ali za integracijski ukrep:Gre za integracijski ukrep.

Kratek opis izvedenih aktivnosti v letu 2020:Na področju štipendiranja v letu 2020 ni bilo izvedenih nobenih aktivnosti, ki bi bile namenjene posebej pripadnikom romske skupnosti. Na podlagi 12. člena Zakona o štipendiranju, ki določa splošne pogoje za pridobitev štipendije, lahko za štipendijo zaprosijo tudi pripadniki romske skupnosti. Štipendije se podeljujejo za srednješolsko in terciarno izobraževanje, s čimer se želi pripadnike romske skupnosti spodbuditi, da se po končanem obveznem osnovnošolskem izobraževanju odločijo za nadaljevanje šolanja. Informiranje o možnosti prejemanja štipendije za nadaljnje izobraževanje se je izvajalo prek osnovnih šol, centrov za socialno delo in lokalnih skupnosti tudi v regijah, kjer se šolajo pripadniki romske skupnosti.



23

NOSILEC: MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTIŠtevilo vključenih oseb oziroma število upravičencev ukrepa (upoštevati dimenzijo spola in mladih, če je to le možno): /



24

NOSILEC: MINISTRSTVO ZA ZDRAVJEPrioritetno področje: ZDRAVSTVENO VARSTVO3.3.4.1.1 Cilj: odpravljanje strukturnih, institucionalnih, medodnosnih in individualnih preprek pri koriščenju zdravstvenih storitev v mreži zdravstvenega varstva ter oblikovanje in posredovanje Romom dostopnih, v skupnost vključenih proaktivnih zdravstvenih vsebin.

UKREP: Posredovanje zdravstvenih vsebin, programov, delavnic, izobraževanj ter prenosi dobrih praks, namenjenih Romom, v skupnostih, v katerih živijo; izobraževanje in ozaveščanje strokovne javnosti ter zdravstvenega osebja o Romih in zdravju; izvedbe raziskav in evalvacij (sodelujoči organ: UN).

Podlage za izvajanje ukrepa: Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016–2025 »Skupaj za družbo

zdravja«, Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in NPUR 2017–2021.


Kratek opis izvedenih aktivnosti v letu 2020:MZ spremlja delo, ki ga opravljajo zdravstvene ustanove na območjih, kjer živijo Romi. Gre za posamezne aktivnosti v romskih naseljih, za zdravstveno vzgojno delo, ki ga opravljajo posamezni centri, ter delo patronažnih uslužbencev po romskih naseljih v sklopu svojega rednega dela.

Zdravje Romov je, zaradi specifičnosti romske populacije, manj kot pri ostalih skupinah prebivalstva odvisno le od zdravstvenega varstva. Njihovo zdravje je odvisno tudi od izboljšanj stanovanjskih in bivalnih razmer, higienskih prilik, zaposlovanja in večje socialne varnosti, pa tudi od vzgoje in izobraževanja. Aktivnosti zajemajo: skrb za izbranega zdravnika - namesto obiskov dežurnih ambulant, konstantno delo na področju zdravstvene osveščenosti romske populacije in nezdravega življenjskega sloga (kajenje, prehrana, pomanjkanje gibanja), pozornost se namenja izboljšanju sodelovanja Romov v preventivnih programih, pri zdravljenju kroničnih bolezni, izobraževanju zdravstvenih delavcev iz romske kulture in pristopov k romski populaciji, hkrati je potrebno stalno pojasnjevanje koriščenja službe nujne medicinske pomoči.

MZ vsako leto objavi Javni razpis za sofinanciranje programov neposredne pomoči, svetovanja in oskrbe ranljivih, ogroženih oseb ter bolnikov z redkimi boleznimi, ki jih izvajajo humanitarne organizacije. Romskim vsebinam je bil v letu 2020 namenjen Sklop 2, kjer se razpisujejo programi zdravstvenega varstva s poudarkom na zdravju romskih mladostnic, žensk in otrok. Cilji razpisa so: povečanje ozaveščenosti in izobrazbe o tveganju v nosečnosti mladoletnih deklic, zmanjšanje števila nosečnosti mladoletnih deklic, zvišanje števila Rominj z izbranim ginekologom, krepitev in razvoj programov pomoči, osredinjenih na zdravje romskih mladostnic, žensk in otrok, opolnomočenje navedenih skupin, opozarjanje na zdravju škodljive življenjske sloge, ustvarjanje podpornih okolij, zagotoviti večjo dostopnost svetovalnih razgovorov in nudenja pomoči, napotitev na ustrezne institucije, spremljanje (ko je to potrebno) in informiranje, vzpostaviti in vzdrževati medsebojno sodelovanje med različnimi institucijami z namenom učinkovitejšega in hitrejšega reševanja problemov, terensko delo in svetovalna pomoč na mestih, kjer se romske mladostnice, ženske in otroci nahajajo z namenom doseganja skrite populacije, ustvarjanje novih zamisli.

Prednostna področja so: programi, osredotočeni na zgodnjo rodnost, mladoletna rojstva in zgodnjo umrljivost, »brezpravnost« mladih romskih žensk, socialno-ekonomska odvisnost romskih žensk (krepitev zdravja, preprečevanje poslabšanja zdravstvenega stanja, ustvarjanje možnosti za čim bolj kakovostno in samostojno življenje), povezovanje različnih akterjev pri načrtovanju, zagovorništvu in izvajanju celovite obravnave ranljivih romskih mladostnic, žensk in otrok, oblikovanje in udejanjanje inovativnih modelov in metod pomoči ciljni skupini, izobraževanje izvajalcev, enakopravno vključevanje v življenje, ohranjanje in izboljšanje kakovosti življenja.

Pri pregledu opravljenih vsebin izstopajo:

25

NOSILEC: MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE lajšanje stisk na področju duševnega zdravja in ohranjanje stabilnega duševnega zdravja preko

razbremenilnih telefonskih pogovorov v času Covid-19 in prepovedi izvajanja skupinskih aktivnosti;

psihosocialna pomoč in podpora romskim ženskam na ženski skupini in vključitev psihoterapevtke in psihologinje;

vključevanje Rominj in njihovih otrok v specialistične obravnave, pri čemer je zagotovljena tako podpora, kot fizično spremstvo in pogosto tudi prvi stik z zdravnikom specialistom ter celotna komunikacija preko telefona;

tolmačenje, zagovorništvo in prevajanje (spremstvo na zdravstvene ustanove, skupno klicanje, pisanje elektronske pošte, branje zdravniške dokumentacije in prevajanje v jezik, ki je razumljiv uporabnici/-ku);

informiranje in tolmačenje o stanju v državi na uporabnikom razumljiv način; poudarjanje pomena osebne higiene in razkuževanja rok; pomoč pri vključevanju otrok v šolanje na daljavo; pomoč pri uporabi virtualne tehnologije pri sodelovanju s šolami in kopiranje gradiva za

opravljanje šolanja na daljavo; pomoč, podpora in svetovanje nosečim romskim ženskam za lažje soočanje z nastalo situacijo; usmerjanje romskih žensk, da poiščejo zdravniško pomoč (kljub ukrepom in izrednim situacijam

v državi), informiranje, da je ta na voljo in da lahko gredo v zdravstvene ustanove ob upoštevanju ukrepov.

Po razpisu so bile leta 2020 izbrane naslednje organizacije: Romsko društvo Romani Union s projektom: Zdravje romskih žensk, mladostnic in otrok; Društvo za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice s projektom: Osveščanje, informiranje

in vključevanje romskih otrok, žensk in mladostnic z namenom izboljšanja kvalitete življenja in zdravja v Mariboru;

Rdeči Križ Novo mesto s programom Bolj zdravo ter Slovenska Zveza za JZOTK s programom Izboljšanje zdravja romskih žensk, mladostnic in

otrok v Podravski regiji.

V letu 2021 je MZ objavil nov razpis za leti 2021 in 2022, s čimer MZ zagotavlja kontinuiteto aktivnosti.

Pregled oziroma opis rezultatov ukrepa (upoštevati dimenzijo spola in mladih, kjer je to le možno):Podaja se informacija o projektu Osveščanje, informiranje in vključevanje romskih otrok, žensk in mladostnic z namenom izboljšanja kvalitete življenja in zdravja v Mariboru, ki ga izvaja humanitarna organizacija Kralji ulice, financira pa MZ. V program je bilo v letu 2020 vključenih 49 Rominj – od tega 25 romskih mladostnic in 24 odraslih (polnoletnih) žensk. Gre za ženske pripadnice romske skupnosti. Predvsem gre za populacijo, za katero je značilna diskriminacija na podlagi spola v širšem družbenem smislu. Ta diskriminacija je vidna tako med večinskim prebivalstvom kot tudi v sami romski skupnosti, zato lahko govorimo o večkratni diskriminaciji: znotraj romske kulture same, saj je še zmeraj uveljavljen patriarhat; definira jih tudi diskriminacija na podlagi manjšinske skupnosti. Rominje se srečujejo oziroma spopadajo z večkratno izključenostjo, in sicer na različnih področjih svojega življenja: ekonomskem, socialnem in zdravstvenem. Socialno-ekonomsko stanje je predvsem povezano z nizko stopnjo izobrazbe in tradicionalno vlogo romskih žensk, ki se odraža v nepismenosti, splošni neosveščenosti in neinformiranosti ter končno tudi v visoki stopnji brezposelnosti. Zdravstveno pa z izrazito nezdravim življenjskim slogom, ki lahko vodi do različnih (kroničnih) bolezni in slabšega duševnega zdravja. Vse omenjeno pa vpliva na slabšo kvaliteto življenja in zdravja Rominj v družbi.

Prav tako pa so v program posredno vključene celotne romske družine, saj je nemogoče izvzeti samo življenje Rominj iz konteksta družinskega življenja, zato je mogoče reči, da program pokriva 173 vključenih oseb.

Del programa je namenjen tudi otrokom in mladostnikom (od tega 122 vključenih uporabnikov). V celoti gre tako za izrazito depriviligirano in zdravstveno ter socialno izključeno populacijo v MO Maribor.

26

NOSILEC: MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE

Dodeljena in porabljena finančna sredstva v letu 2020:Za aktivnosti nevladnih organizacij s tega področja se je namenilo približno 100.000 evrov. Seveda pa vsa ta sredstva predstavljajo le manjši delež saj MZ iz proračuna zagotavlja tudi sredstva za nujno zdravljenje nezavarovanih oseb in povračilo občinam za

Število vključenih oseb oziroma število upravičencev ukrepa (upoštevati dimenzijo spola in mladih, če je to le možno): Glede na vsebino dela in ciljno populacijo je število različno. V enem od projektov je bilo vključenih 225 Romov iz 17 naselij po vsej Sloveniji, in sicer v naslednjih starostnih strukturah: do 20 let 44 oseb, od 21-30 let 79 oseb, od 31-40 let 46 oseb, od 41-50 let 30 oseb, na 51 let 26 oseb. V drugih projektih je bila doseženo podobno število.

Pozitivne / negativne izkušnje pri izvajanju ukrepa:Nevladne organizacije so želele približati romsko skupnost javnemu zdravstvu in tako občutno vplivale na zmanjšanje obolevnosti in umrljivost med romsko populacijo. Tovrstne aktivnosti so nujno potrebne, saj premoščajo jezikovno-kulturno bariero pri potrebni osnovni zdravstveni oskrbi in zdravstveni preventivi, katere zaradi nerazumevanja jezika (in morda tudi druge kulture), posamezniki niso deležni v obsegu, kot bi ga potrebovali. Posledično je prisotnih v romski skupnosti več zdravstvenih težav in tudi nezdravljenih bolezenskih simptomov, kar lahko povzroča dodatne notranje stiske ob tem pa niža kakovost življenja. Pri delu se je pokazalo, da so Romi dovzetni za sodelovanje in tudi koristijo tovrstne možnosti, pomoč in povezave, ko uvidijo koristnost sodelovanja. Za slednje so tudi zelo hvaležni. Načrti so, da bi se projekti nadaljevali v smeri povečane vključenosti romskih otrok ob sistematskih pregledih in cepljenju, za izboljšanje zdravstvenega stanja Romov in zmanjševanja neenakosti na področju zdravja. Želeli bi nadalje vplivati na zmanjšanje zgodnje nosečnosti in zgodnjo umrljivost (1. do 4. leta starosti), prav tako na zmanjšanje umrljivosti, obolevnosti romske populacije zaradi zdravstvenih težav in nezdravega življenjskega sloga. Pri nadaljnjem delu bi želeli udejanjiti priporočila Romov za povečanje vključenosti romskih otrok v predšolske vzgojno-izobraževalne ustanove.

Predlogi za izboljšave oziroma potrebe po morebitnem prihodnjem ukrepanju:Terensko delo se izkazuje za najbolj uspešno, moralo pa bi biti kontinuirano in še bolj pogosto. To je temelj programov, ki jih izvajajo nevladne organizacije, kot tudi druge strokovne službe. Veliko programov je bilo v leto 2020 prilagojenih ali odpovedanih, kar se bo poznalo tudi v prihodnje.

3.3.4.1.2 Cilj: uspešno vključevanje Romov v okolje – zdrav življenjski slog.

UKREP: Izboljšanje kompetenc zdravstvenih delavcev, povezovanje in krepitev sodelovanja zdravstvenih delavcev z romskimi pomočniki in spodbujanje romske populacije za zdravje (izvajalec: NIJZ).

Podlage za izvajanje ukrepa: Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, Resolucija

o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016–2025 »Skupaj za družbo zdravja« in NPUR 2017–2021.


Ukrep je bil v celoti izveden in zaključen konec leta 2018.

27

NOSILEC: MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTORPrioritetno področje: BIVANJSKE RAZMERE IN DOSTOP DO STANOVANJ3.3.5.1.1 Cilj: vključevanje naselij, kjer večinsko živijo Romi, v poselitveni sistem Slovenije in z dodatnimi ukrepi preprečitev nadaljnje izoliranosti, segregacije in getoizacije teh naselij.

UKREP: Priprava priporočil za občine, kjer živijo Romi, da v postopku priprave občinskega prostorskega načrta (OPN) ali sprememb in dopolnitev OPN obravnavajo evidentirana obstoječa romska naselja.

Podlage za izvajanje ukrepa: NPUR 2017–2021.


Kratek opis izvedenih aktivnosti v letu 2020:MOP ni poslal informacij o izvedenih aktivnostih v letu 2020.






UKREP: Priprava predlogov rešitev za izboljšanje bivalnih razmer Romov po posameznih romskih naseljih na podlagi pregleda trenutnega stanja prostorske problematike.

Podlage za izvajanje ukrepa: NPUR 2017–2021, sklep Vlade RS št. 01201-5/2017/6 dne 11. maj 2017 ter prostorska in gradbena zakonodaja (ZUreP-2 in GZ).








UKREP:

28

NOSILEC: MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTORUporaba podatkov o romskih naseljih, zbranih v nalogi Zajem, nadgradnja in vzdrževanje podatkov ter oblikovanje kazalcev, postopkov in metod za celostno socialno in prostorsko vključevanje romske skupnosti, pri pregledu predlogov občinskih prostorskih načrtov (OPN) občin, kjer živijo Romi (oz. predlogov sprememb in dopolnitev OPN).

Podlage za izvajanje ukrepa: NPUR 2017–2021. Ali gre za ciljno usmerjen ukrep ali za integracijski ukrep:Gre za ciljno usmerjen ukrep.







UKREP: Spodbujanje občin, da evidentirana obstoječa romska naselja komunalno opremljajo na podlagi programov opremljanja (sodelujoči organ: MGRT).

Podlage za izvajanje ukrepa: Zakon o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09 in 57/12; ZPNačrt) in NPUR 2017–2021.

Ali gre za ciljno usmerjen ukrep ali za integracijski ukrep:Splošni integracijski ukrep, v okviru katerega so Romi le ena od ciljnih skupin; sistemski ukrep, pri katerem Romi ne sodelujejo.

Kratek opis izvedenih aktivnosti v letu 2020:Ukrep se ne izvaja, ker od leta 2016 niso bili izvedeni razpisi MGRT za komunalno opremljanje romskih naselij.Občine izvajajo komunalno opremljanje naselij v skladu s svojim terminskim planom na podlagi sprejetih prostorskih aktov in finančnim načrtom.






UKREP:

29

NOSILEC: MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTORUzakonitev sistema dovoljevanja posegov v prostor za že zgrajene objekte.

Podlage za izvajanje ukrepa: Gradbeni zakon, ki je stopil v veljavo 17. 11. 2017 in se je pričel uporabljati 1. 6. 2018 in NPUR 2017–2021.V novem gradbenem zakonu, ki je v zaključni fazi priprave, bodo na novo opredeljena merila in pogoji za pridobitev upravnih dovoljenj za že zgrajene objekte.

Ali gre za ciljno usmerjen ukrep ali za integracijski ukrep:Splošni integracijski ukrep, v okviru katerega so Romi le ena od ciljnih skupin; sistemski ukrep, pri katerem Romi ne sodelujejo.

Kratek opis izvedenih aktivnosti v letu 2020:Priprava vsebine novega Gradbenega zakona. Omogočal bo hitrejšo in enostavnejšo pridobitev projektne dokumentacije in posledično pridobitev gradbenega dovoljenja.






UKREP: Izvedba javnega razpisa za sofinanciranje izgradnje bivalnih enot.

Podlage za izvajanje ukrepa: Program sofinanciranja zagotavljanja javnih najemnih stanovanj v letih 2016 do 2020 (Uradni list RS št. 41/16, z dne 10. junij 2016, št. 88/16, z dne 22. december 2016 in št. 10/19, z dne 15. februar 2019). Program se je zaradi poteka časa trajanja zaprl 31. decembra 2020. Ali gre za ciljno usmerjen ukrep ali za integracijski ukrep:Splošni integracijski ukrep, v okviru katerega so Romi le ena od ciljnih skupin.

Ukrep je namenjen pridobivanju javnih najemnih stanovanj in bivalnih enot na območju celotne Slovenije za vse skupine prebivalstva kot zagotavljanje možnosti sofinanciranja za upravičene prosilce, med katerimi so tudi samoupravne lokalne skupnosti in javni nepremičninski skladi lokalnih skupnosti, kjer živijo Romi. Prosilci so lahko v okviru obstoječih možnosti in modelov Programa sofinanciranja zagotavljanja javnih najemnih stanovanj v letih 2016 do 2020 prijavili projekte – podali vloge za sofinanciranje projektov, s katerimi bi pripomogli k zagotavljanju bivanjskih zmogljivosti v občinah, kjer živijo Romi. Program se je zaradi poteka časa trajanja zaprl 31. decembra 2020.

Kratek opis izvedenih aktivnosti v letu 2020:Bivalne enote so bile lahko predmet sofinanciranja po Programu sofinanciranja zagotavljanja javnih najemnih stanovanj v letih 2016 do 2020.

SSRS je tudi v letu 2020 ob oglaševanju, kjer je predstavljal Program sofinanciranja zagotavljanja javnih najemnih stanovanj v letih 2016 do 2020, poudaril tudi možnost sofinanciranja zagotavljanja stanovanj za Rome in tudi možnosti zagotavljanja bivalnih enot za Rome po razpoložljivih modelih tega programa. S tem je uresničeval ukrep: Izvedba javnega razpisa za sofinanciranje izgradnje bivalnih enot in ukrep: Informiranje in zagotavljanje strokovne podpore samoupravnim lokalnim

30

NOSILEC: MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTORskupnostim, kjer živijo Romi, o obstoječih možnostih za oblikovanje in razvoj integracijskih pristopov in ukrepov na področju zagotavljanja lokalne stanovanjske politike, k čemur je zavezan po NPUR 2017–2021.

Stanovanjski sklad RS se udeležuje aktivnosti in usmerjenih programov za Rome in redno poroča o svojem delu na tem področju preko MOP in UN.


Dodeljena in porabljena finančna sredstva v letu 2020:SSRS za izvajanje tega ukrepa ni prejel nobenih finančnih sredstev s strani države. V letu 2016 je bil sprejet in objavljen »Program sofinanciranja zagotavljanja javnih najemnih stanovanj v letih 2016 do 2020«. Za izvajanje programa je SSRS iz lastnih sredstev namenil 35 milijonov evrov, pri čemer je bilo 10 milijonov namenjenih za posojila, 20 milijonov evrov sredstev za namene soinvestitorstva, v letu 2020 je bilo dodanih še 5 milijonov nerazdelno za oba namena. SSRS je s Programom sofinanciral zagotavljanje novih javnih najemnih stanovanj in bivalnih enot z dajanjem ugodnih dolgoročnih stanovanjskih posojil ter investiral skupaj z lokalnimi skupnostmi, javnimi nepremičninskimi skladi in neprofitnimi stanovanjskimi organizacijami (soinvestitorstvo). Program se je zaradi poteka časa trajanja zaprl 31. decembra 2020.

Žal v nobeni prejeti vlogi ali spremljajoči dokumentaciji v letu 2020 in posledično v nobeni prejeti ali odobreni vlogi, ni bilo izrecno navedeno, da bi bile stanovanjske enote (stanovanja oziroma bivalne enote) namenjene za potrebe romske skupnosti.


Pozitivne / negativne izkušnje pri izvajanju ukrepa:SSRS je v letu 2020 zaradi epidemiološke situacije povezane s COVID-19 v Sloveniji promocijo predmetnega programa vodil le preko svoje spletne strani in v sodelovanju z občinami, med katerimi so tudi občine, v katerih se nahaja romsko prebivalstvo, pri čemer pa morajo potrebe za tovrstne projekte in za vključevanja v program prepoznati v občinah, za kar je potrebna politična volja in predhodna ureditev odnosov med romsko skupnostjo in občinami.

Predlogi za izboljšave oziroma potrebe po morebitnem prihodnjem ukrepanju:Program sofinanciranja zagotavljanja javnih najemnih stanovanj v letih 2016 do 2020 se je zaradi poteka časa zaprl 31. decembra 2020. SSRS je v Poslovni politiki Stanovanjskega sklada RS za obdobje 2021–2025, skladno z ReNSP15-25 predvidel pripravo in sprejem novega programa, s katerim bo nadaljeval tradicijo financiranja tudi v obdobju do konca 2025. Čimprejšnji sprejem obeh dokumentov je bistven za nadaljevanje ukrepa. SSRS bo tudi v prihodnje v sklopu promocije o možnostih obveščal tudi UN in občine, v katerih prebivajo Romi, o vsakokratnih možnostih financiranja.

31

NOSILEC: MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN TEHNOLOGIJOPrioritetno področje: BIVANJSKE RAZMERE IN DOSTOP DO STANOVANJ3.3.5.1.3 Cilj: premagovanje razvojnih problemov ciljnih območij regionalne politike za zagotovitev osnovnih pogojev za enakopraven razvoj romske skupnosti v Sloveniji.

UKREP: Izvajanje finančnih ukrepov za razvoj območij, kjer živi romska skupnost.

Podlage za izvajanje ukrepa: Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS, št. 20/11, 57/12 in 46/16) in NPUR 2017–2021. Ali gre za ciljno usmerjen ukrep ali za integracijski ukrep:Gre za ciljno usmerjen ukrep.

Kratek opis izvedenih aktivnosti v letu 2020:MGRT in Razvojni svet razvojne regije Jugovzhodna Slovenija sta dne 7. novembra 2017 podpisala Dogovor za razvoj razvojne regije Jugovzhodna Slovenija. V omenjenem Dogovoru sta se dogovorila o izvedbi in financiranju projekta Prostorsko-komunalna ureditev romskega naselja Žabjak–Brezje. Gre za projekt Mestne občine Novo mesto. Vrednost celotnega projekta je 3,65 milijona evrov. Od tega zneska država (pristojna ministrstva) zagotavlja 3,1 milijona evrov. Projekt je v izvajanju in bo končan do konca leta 2020.

MGRT od 1. januarja 2017 do danes ni izvajal drugih aktivnosti, vezanih na Prioritetno področje: Bivanjske razmere in dostop do stanovanj, 3.3.5.1.3 Cilj: premagovanje razvojnih težav ciljnih območij regionalne politike za zagotovitev osnovnih pogojev za enakopraven razvoj romske skupnosti v Sloveniji, Ukrep: Izvajanje finančnih ukrepov za razvoj območij, kjer živi romska skupnost.


Dodeljena in porabljena finančna sredstva v letu 2020:V letu 2020 je bilo zagotovljenih 1.377.500 evrov, izplačanih je bilo 1.375.669,41 evra. S strani MGRT je projekt zaključen. Realizacija je bila 98,9 %. MGRT je od načrtovanih 2.414.000 evrov izplačal 2.387.500,51 evra.

Del projekta, ki ga izvaja MZI:Del predvidene infrastrukture, namenjene komunalni ureditvi romskega naselja, se nahaja v cestnem odseku državne ceste. Mestna občina Novo mesto je zato z Direkcijo RS za infrastrukturo sklenila sofinancerski sporazum, na podlagi katerega se komunalna oprema gradi na podlagi gradbene pogodbe za Rekonstrukcijo regionalne ceste R3-651/1198 Mirna peč-Novo mesto (Bučna vas) od 5+143 do 6+591 km v dolžini 1.448 m (ob naselju Žabjak–Brezje). Do novembra 2020 so gradbena dela potekala skladno s terminskim načrtom, izvedena so bila zemeljska dela s tamponiranjem, odvodnjavanjem in javno razsvetljavo na polovici poteka državne ceste skozi naselje.

Direkcija RS za infrastrukturo se pri nadaljevanju dela sooča z zamudami, ki so povezane z epidemijo Covid-19, v mesecu decembru 2020 pa tudi z vremenskimi razmerami, ki so onemogočile zaključevanje projekta do konca leta 2020. Direkcija RS za infrastrukturo je zato predlagala podaljšanje pogodbena roka do aprila 2021.


Pozitivne / negativne izkušnje pri izvajanju ukrepa:Zaradi navedenega projekta MGRT od 1. januarja 2017 do danes ni izvajal drugih aktivnosti vezanih na ta ukrep. Javnih razpisov za sofinanciranje projektov osnovne komunalne infrastrukture v romskih naseljih ni bilo, ker na proračunski postavki, namenjeni za sofinanciranje projektov osnovne komunalne infrastrukture v

32

NOSILEC: MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN TEHNOLOGIJOromskih naseljih, ni zadostnih proračunskih sredstev.


33

NOSILEC: MINISTRSTVO ZA KULTUROPrioritetno področje: VKLJUČEVANJE V DRUŽBENO IN KULTURNO ŽIVLJENJE TER KREPITEV VLOGE SKUPNOSTI3.3.6.1.1 Cilj: ustvarjanje pogojev za spodbujanje informativne, založniške in druge kulturne dejavnosti romske skupnosti ter za ohranjanje in razvoj različnih oblik romskega jezika.

UKREP: Podpora raznim kulturnim dejavnostim na področju romske skupnosti in spodbujanje širjenja ozaveščenosti o romski kulturi.

Podlage za izvajanje ukrepa: Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 – uradno prečiščeno besedilo, 56/08, 4/10, 20/11, 111/13, 68/16, 61/17 in 21/18 – ZNOrg) in NPUR 2017–2021.

Ali gre za ciljno usmerjen ukrep ali za integracijski ukrep:Gre za ciljno usmerjen ukrep, saj Ministrstvo za kulturo vsako leto izvede javni razpis za sofinanciranje kulturnih dejavnosti za ohranjanje in promocijo kulture in identitete romske skupnosti ter spodbujanje kakovostne kulturne ustvarjalnosti pripadnikov romske skupnosti.

Kratek opis izvedenih aktivnosti v letu 2020:Jeseni 2019 je bil izveden javni razpis za izbor kulturnih projektov na področju romske skupnosti za leto 2020, ki je bil odprt mesec dni (od 25. oktobra do 25. novembra 2019). Ministrstvo je odobrilo v sofinanciranje projekte na vseh področjih kulture: izdajateljska in založniška dejavnost, spletne strani, dejavnosti kulturnih skupin, kulturna animacija, dejavnosti za ohranjanje jezika, mednarodno sodelovanje, medsebojno kulturno sodelovanje različnih manjšinskih etničnih skupnosti, predstavitve kulturnih dejavnosti širšemu okolju, prireditve, predavanja, seminarji, delavnice, digitalizacija ipd.

Pregled oziroma opis rezultatov ukrepa (upoštevati dimenzijo spola in mladih, kjer je to le možno):Od 86 obravnavanih projektov je bilo v sofinanciranje izbranih 66 projektov v skupni višini 92.115 evrov (kar znaša 77 % obravnavanih projektov, kar pomeni, da je bila ciljna vrednost presežena). Izvedenih je bilo 59 projektov.

Dodeljena in porabljena finančna sredstva v letu 2020:Razpoložljivih je bilo 92.115 evrov, porabljenih pa 81.715 EUR, kar znaša 91,59 %.

Število vključenih oseb oziroma število upravičencev ukrepa (upoštevati dimenzijo spola in mladih, če je to le možno):Števila vključenih oseb ni možno podati, saj se ga ne spremlja sistematično. Kljub temu se lahko poda podatek, da je bilo leta 2020 vse skupaj vključenih 21 nevladnih organizacij in 2 samozaposlena na področju kulture (kot prijavitelji).

Pozitivne / negativne izkušnje pri izvajanju ukrepa:V letu 2020 je bila nizka realizacija, najnižja od vseh let, odkar se izvaja ta posebni razpis. Razlog je epidemija Covid 19, saj ne samo, da so imeli izvajalci težave pri izvajanju projektov ali jih celo niso mogli izvesti, težava je nastala že pri podpisovanju pogodb, kar se je pri nekaterih izvajalcih zavleklo v jesen zaradi začasnega prenehanja prevzemanja obveznosti proračuna. Za olajšanje situacije, so imeli izvajalci možnost zaprositi za podaljšanje roka za dokončanje projekta (do največ enega leta), nekateri izvajalci so to storili in so jim bili pripravljeni aneksi k pogodbam.

Predlogi za izboljšave oziroma potrebe po morebitnem prihodnjem ukrepanju:Ukrep se naj v prihodnjih letih nadaljuje, saj so ohranjanje, razvoj in promocija romske kulture, jezika in identitete pomembni, še posebej z namenom kakovostne, a nevsiljene integracije ob ohranjanju kulturnih raznolikosti.

UKREP: Spodbujanje ohranjanja in učenja različnih oblik romskega jezika ter spodbujanje izdelave

34

NOSILEC: MINISTRSTVO ZA KULTUROliterature v romskem jeziku.

Podlage za izvajanje ukrepa: Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 – uradno prečiščeno besedilo, 56/08, 4/10, 20/11, 111/13, 68/16, 61/17 in 21/18 – ZNOrg).

Ali gre za ciljno usmerjen ukrep ali za integracijski ukrep:Gre za ciljno usmerjen ukrep, sicer znotraj ukrepa – financiranje kulturnih dejavnosti na področju romske skupnosti.

Kratek opis izvedenih aktivnosti v letu 2020:Izveden je bil javni razpis za sofinanciranje kulturnih projektov na področju romske skupnosti, v katerem so se prednostno podpirale dejavnosti v jeziku pripadnikov romske skupnosti ali dvojezični projekti ter projekti, ki spodbujajo bralno pismenost.

Pregled oziroma opis rezultatov ukrepa (upoštevati dimenzijo spola in mladih, kjer je to le možno):Na tem področju je bilo v okviru posebnega javnega razpisa na področju romske skupnosti v letu 2020 sofinanciranih 23 projektov za spodbujanje ohranjanja in učenja romskega jezika ter spodbujanje izdaje literature v romskem jeziku in dvojezične izdaje. Sofinanciranih projektov je bilo več kot je bilo načrtovano, načrtovano je bilo vsaj četrtina projektov iz razpisa na področju romske skupnosti, sofinanciranih je bilo 39%. Gre za projekte kot so: razni časopisi, knjige, pravljice, literarni natečaji, večeri in literarne delavnice, predavanja in tečaji romskega jezika ter veliko delavnic za otroke, kjer so preko pisanja, branja in različnega ustvarjanja spoznavali in utrjevali romski jezik ter radijske oddaje za promocijo in spodbujanje romskega jezika. Otroci in mladi so bili vključeni v vse te projekte na različne načine (kot udeleženci v projektih; večinoma je šlo za delavnice in tečaje ali pa projekte, namenjene njim; večinoma je bila v okviru projektov podprta tudi izdaja literature).

Dodeljena in porabljena finančna sredstva v letu 2020:V okviru rednega javnega razpisa na področju romske skupnosti je bilo za ta ukrep namenjenih 31.650,00 EUR (kar je več kot planirano).

Število vključenih oseb oziroma število upravičencev ukrepa (upoštevati dimenzijo spola in mladih, če je to le možno):Števila vključenih oseb ni možno podati, saj se tega ne spremlja sistematično, lahko se poda samo podatek, da je bilo vključenih (kot prijavitelji): 13 nevladnih organizacij in 1 samozaposlena.

Pozitivne / negativne izkušnje pri izvajanju ukrepa:Nevladne organizacije izvajajo veliko (dobrih) projektov za ohranjanje in razvoj romskega jezika predvsem za otroke in mlade.

Predlogi za izboljšave oziroma potrebe po morebitnem prihodnjem ukrepanju:Ohranjanje in razvoj romskega jezika je tudi v prihodnje potrebno spodbujati.

UKREP: Nudenje pomoči in svetovanje romski skupnosti za prijavo in izvedbo kulturnih projektov.


Ali gre za ciljno usmerjen ukrep ali za integracijski ukrep:Gre za ciljno usmerjen ukrep, saj je to svetovanje namenjeno prijaviteljem, ki se prijavljajo na javni razpis na področju romske skupnosti ter izvajalcem kulturnih projektov na področju romske skupnosti.

35

NOSILEC: MINISTRSTVO ZA KULTUROKratek opis izvedenih aktivnosti v letu 2020:Za leto 2020 je bila dne 15. novembra 2019 v Murski Soboti na sedežu Zveze Romov Slovenije ob 15. uri izvedena delavnica za pomoč pri prijavi na Javni razpis za izbor kulturnih projektov na področju romske skupnosti v RS za leto 2020. Izvedeno je bilo tudi veliko daljših individualnih svetovanj za izvedbo projektov, za izpolnjevanje prijavnih dokumentov in računov, o težavah organizacij, o pripravi dokumentacije za poročilo o izvedbi projektov ipd.

Pregled oziroma opis rezultatov ukrepa (upoštevati dimenzijo spola in mladih, kjer je to le možno):Izvedenih je bilo več kot načrtovanih (7 daljših) svetovanj, poleg tega tudi delavnica za prijavitelje. Rezultat takih svetovanj so boljše prijave, manj dopolnjevanj vlog na razpis glede na pretekla leta in bolje izvedeni projekti.

Dodeljena in porabljena finančna sredstva v letu 2020:Finančna sredstva niso bila potrebna, ker se ukrep izvaja v okviru redne dejavnosti Službe za kulturne raznolikosti in človekove pravice.

Število vključenih oseb oziroma število upravičencev ukrepa (upoštevati dimenzijo spola in mladih, če je to le možno):Tega podatka ni možno podati, lahko se poda samo oceno, da je bilo letno v ta ukrep vključenih vsaj 30 posameznikov.

Pozitivne / negativne izkušnje pri izvajanju ukrepa:Poleg pomoči strokovna služba ministrstva na nekaterih sestankih, posvetih in srečanjih z udeleženci najde tudi nove ideje in izboljšave za rešitev težav ali izboljšanje ukrepov. Izvajalci kulturnih projektov pa imajo možnost ministrstvu predstaviti svoje težave, potrebe in vizijo delovanja.

Predlogi za izboljšave oziroma potrebe po morebitnem prihodnjem ukrepanju:Ministrstvo ocenjuje, da je s tem ukrepom potrebno nadaljevati tudi v prihodnje, saj ne samo, da so prijave boljše, to je tudi ena izmed možnosti komunikacije med ministrstvom in deležniki na področju romske skupnosti.

UKREP: Spodbujanje ustvarjalcev, umetnikov in profesionalcev, ki delujejo na področju romske kulturne dejavnosti.


Ali gre za ciljno usmerjen ukrep ali za integracijski ukrep:Gre za ciljno usmerjen ukrep, namenjen ustvarjalcem, ki delujejo na področju romske skupnosti.

Kratek opis izvedenih aktivnosti v letu 2020:V okviru rednega javnega razpisa na področju romske skupnosti je bilo sofinanciranih 5 projektov 2eh samozaposlenih v kulturi na področju romske skupnosti.

Pregled oziroma opis rezultatov ukrepa (upoštevati dimenzijo spola in mladih, kjer je to le možno):Izvedena je bila več kot načrtovana 1 posebna storitev za romske umetnike, izvedene so bile 3 posebne storitve, tudi financiranih je bilo več projektov kot je bilo načrtovano, načrtovani so bili vsaj 3 projekti, izvedenih pa je bilo dejansko 5 projektov 2 samozaposlenih v kulturi. Mladi niso bili vključeni.

Dodeljena in porabljena finančna sredstva v letu 2020:Za posebne storitve sredstva niso bila potrebna, ker se storitve (posveti) izvajajo v okviru rednega

36

NOSILEC: MINISTRSTVO ZA KULTUROdelovanja Službe za kulturne raznolikosti in človekove pravice, za financirana projekta v letu 2020 pa je bilo namenjenih skupno 6.000 evrov.

Število vključenih oseb oziroma število upravičencev ukrepa (upoštevati dimenzijo spola in mladih, če je to le možno):V ukrep sta bila vključena 2 ustvarjalca, ki delujeta na področju romske skupnosti.

Pozitivne / negativne izkušnje pri izvajanju ukrepa:Možnost prisluhniti idejam in težavam romskih ustvarjalcev se je izkazalo za pomembno, še posebej ker delujejo tudi po posameznih romskih naseljih in društvih po Sloveniji.

Predlogi za izboljšave oziroma potrebe po morebitnem prihodnjem ukrepanju:Posveti in krajši sestanki z zainteresiranimi romskimi ustvarjalci ter sofinanciranje kulturnih projektov ustvarjalcev naj se nadaljujejo, seveda na podlagi njihovih pobud.

UKREP: Ustvarjanje pogojev za usposabljanje in zaposlovanje Romov na področju kulture.

Podlage za izvajanje ukrepa: Podlago za izvedbo ukrepov javnih razpisov za izbor operacij za večjo socialno vključenost pripadnikov ranljivih družbenih skupin na področju kulture v okviru Evropskega socialnega sklada (JR ESS) predstavlja Operativni program za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020. Slednji predstavlja podlago za črpanje sredstev iz ESS, kjer je predvideno sofinanciranje projektov, namenjenih ranljivim družbenim skupinam, kamor spadajo tudi Romi.

Ali gre za ciljno usmerjen ukrep ali za integracijski ukrep:JR ESS predstavlja splošen integracijski ukrep, v okviru katerega so Romi le ena od ciljnih skupin. V besedilu predmeta JR ESS so posebej izpostavljeni pripadniki romske skupnosti: »Predmet javnega razpisa je sofinanciranje operacij, na področju kulture (kulturnega in kreativnega sektorja) v podporo zagotavljanju večjih zaposlitvenih možnosti na trgu dela, dvigu ravni usposobljenosti, kulturne ustvarjalnosti in kreativnosti ter krepitvi samozavesti in socialne vključenosti v širše družbeno okolje pripadnikov ranljivih skupin, ki so: manjšinske etnične skupnosti (pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti, romske

skupnosti, narodnih skupnosti, opredeljenih v Deklaraciji Republike Slovenije o položaju narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, nemško govoreče etnične skupine v Sloveniji, različnih manjšinskih etničnih skupnosti ter priseljencev) in

invalidi.«

Kratek opis izvedenih aktivnosti v letu 2020:V letu 2020 ni bilo izvedenega javnega razpisa niti se ni izvajala nobena operacija. Javni razpis je načrtovan v letu 2021, operacije se bodo izvajale v letih 2021/2022.



Predlogi za izboljšave oziroma potrebe po morebitnem prihodnjem ukrepanju:MK želi (glede na potrebe romske skupnosti na področju kulture), da bi bil v novem programskem dokumentu za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 vključen ukrep Opismenjevanje romskih organizacij za kulturno dejavnost in delovanje na področju kulture z zaposlitvijo posameznika v tej organizaciji ter usposabljanjem posameznikov za pridobitev kompetenc na tem področju.

UKREP: Spodbujanje večkulturnosti v splošnih knjižnicah.

Podlage za izvajanje ukrepa:

37

NOSILEC: MINISTRSTVO ZA KULTUROSplošne knjižnice, ki delujejo na območjih, kjer živijo pripadniki romske skupnosti, so po Zakonu o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01, 96/02 – ZUJIK in 92/15) dolžne izvajati knjižnično dejavnost za Rome kot skupino uporabnikov s posebnimi potrebami. Gre za načelo večkulturnosti delovanja splošnih knjižnic, ki jo je treba izvajati s prilagojenimi organizacijskimi prijemi, oziroma s prilagojenim načinom dela. Podlaga sta tudi Zakon o izvajanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 – uradno prečiščeno besedilo, 56/08, 4/10, 20/11, 111/13, 68/16, 61/17 in 21/18 – ZNOrg) in NPUR 2017–2021.

Ali gre za ciljno usmerjen ukrep ali za integracijski ukrep:Gre za integracijski ukrep, ki so ga izvajale knjižnice v okviru knjižnične javne službe.

Kratek opis izvedenih aktivnosti v letu 2020:Ljudska knjižnica MetlikaV Ljudski knjižnici Metlika nadaljujejo z izvajanjem projekta »Romi, povabljeni v knjižnico«, v okviru katerega pripravljajo ure pravljic, ustvarjalne delavnice, predstave, predšolsko bralno značko, počitniške dejavnosti itd., občasno tudi predstavitve knjig romskih avtorjev in računalniško usposabljanje za otroke in mladino ter odrasle. V romskem naselju Boriha – Rosalnice, ki je največje v občini, imajo t. i. »modro polico«, kjer si Romi lahko izposojajo knjige. Projekt je prejel nagrado IRA (The International Reading Association) za inovativni projekt za promocijo branja v Evropi 2011 (Award for Innovative Reading Promotion in Europe 2011), ki jo IRA podeljuje vsaki dve leti od leta 1997 dalje. Zaradi epidemije bolezni COVID-19 ter posledično zaprtja šol in vrtcev ter prepovedi druženja so v letu 2020 v okviru projekta izvedli le štiri dogodke za romske otroke. S projektom bodo nadaljevali takoj, ko bodo zdravstvene razmere v državi to dopuščale.V knjižnici gradijo tudi posebno zbirko knjižničnega gradiva v romskem jeziku oz. gradiva, katerega avtorji so predstavniki romske skupnosti.

Knjižnica Mirana Jarca Novo mestoDo leta 2016 je imela Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto v romskem naselju Brezje-Žabjak v nekdanjem vozilu potujoče knjižnice izposojevališče z okoli 6.000 enotami gradiva. Izposojo sta vodila predstavnika Romov preko programa ZRSZ javna dela (95% in 5% iz knjižničnih sredstev), medtem ko je nakup knjižničnega gradiva delno sofinanciralo tudi Ministrstvo za kulturo. Izposojevališče je postalo neprimerno, zato so ga zaprli. Nov prostor za izvajanje knjižnične dejavnosti naj bi pridobili v letu 2020 v okviru prostorov za izvajanje javnih programov. Knjižnično gradivo bi ob tem preselili iz odsluženega bibliobusa v ta večnamenski center, vendar se je izkazalo, da prostor ni dovolj velik. Zato so se odločili za izbor gradiva, ki ga bodo dopolnjevali in menjavali na tri mesece. Na police v predprostoru omenjenega centra so dostavili 80 izvodov knjižničnega gradiva, ki obsega leposlovje za mlajše in starejše otroke ter strokovne knjige z različno tematiko. Načrtovali so izvajanje programa za otroke v prvi triadi »Igralne ure s knjigo«, v katerem bi s pomočjo knjig, didaktičnih iger in ustvarjalnih delavnic na zanimiv in privlačen način utrjevali jezikovno znanje, branje in pismenost. Program bi vodila in izvajala sodelavka Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto. Srečanja so bila načrtovana mesečno od marca 2020 dalje. Ravno v marcu je bilo z epidemijo COVID-19 onemogočen začetek izvajanja programa. Ravno tako se zaradi zdravstvene situacije v letu 2020 niso izvajale pravljične urice v romskem vrtcu Pikapolonica.

Pokrajinska in študijska knjižnica Murska SobotaPokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota omogoča pripadnikom romske skupnosti dostopnost knjižničnega gradiva v osrednji knjižnici in s potujočo knjižnico. V osrednji knjižnici je od leta 2015 oblikovana zbirka gradiva kot romski oddelek, na katerem je bilo v letu 2020 skoraj tisoč enot knjižničnega gradiva, ki obravnava romsko tematiko, so ga prispevali romski avtorji in/ali je zapisano v romskem jeziku. Zbirka se permanentno dopolnjuje, tako s knjižnim, kot neknjižnim gradivom in serijskimi publikacijami. S potujočo knjižnico se zagotavlja dostopnost gradiva dvakrat mesečno na dveh izposojevališčih v naseljih, kjer prebivajo pripadniki romske skupnosti (na Pušči pri vrtcu in v Vanča vasi). V preteklih letih sta bili digitalizirani tudi dve serijski publikaciji (časopis Romano them - Romski svet in revija za otroke Mri Mini multi), ki sta dostopni v Digitalni knjižnici Slovenije. Finančna sredstva za dopolnjevanje zbirke zagotavlja lokalna skupnost v okviru

38

NOSILEC: MINISTRSTVO ZA KULTUROfinanciranja redne knjižnične dejavnosti. V letu 2020 so, kolikor so epidemiološke razmere dopuščale, opravljali tudi druge storitve in dejavnosti, ki sodeč po izkušnjah in kazalcih uspešnosti pozitivno prispevajo k vključevanju v družbo lokalne skupnosti, kot so: pravljične ure z ustvarjalnimi delavnicami v vrtcu na Pušči in v knjižnici; literarna srečanja s knjigo na potujoči knjižnici; delavnice o romski kulturi v sodelovanju z romskimi društvi; literarne predstavitve del romskih avtorjev, kar promovirajo tudi na spletni strani knjižnice in na

portalu Kamra; promocija knjižničnih storitev in projektov v romskih medijih (npr. v časopisu Romano them,

radio Romic); knjižnica igrač v sklopu iniciative TOY for Inclusion.

Knjižnica igrač je bila žal v letu 2020 večino časa zaprta zaradi neugodnih epidemioloških razmer ter sprejetih odlokov in ukrepov. Prav tako so želeli na novo vzpostaviti bralni projekt romske bralne značke, kar so prav tako zaradi navedenih okoliščin prestavili na ugodnejši čas.

Mestna knjižnica LjubljanaZbirka Hiša svetov je specializirana zbirka Društva Humanitas v prostorih Knjižnice Otona Župančiča. Namenjena je vsem, ki jih zanimajo aktualne družbene teme. V zbirki so na voljo strokovna literatura, priročniki, DVD-ji, igre, posterji in drugo izobraževalno gradivo. Gradivo je na knjižnih policah razdeljeno na posamezne tematske sklope, med drugim tudi na vsebinsko področje medkulturnosti, znotraj tega je na voljo tudi gradivo o Romih.

Digitalna dostopnost gradiva Od leta 2009 deluje Digitalna zbirka evropskih Romov, ki jo dopolnjuje okoli 25 nacionalnih knjižnic, tudi Narodna in univerzitetna knjižnica. Raste tudi obseg digitalne zbirke na slovenskem domoznanskem portalu Kamra, kjer so dostopne tudi vsebine, povezane z romsko skupnostjo.

Pregled oziroma opis rezultatov ukrepa (upoštevati dimenzijo spola in mladih, kjer je to le možno):Uspešno razvijanje knjižnične dejavnosti za pripadnike romske skupnosti je vezano na ciljno organizirano delovanje, prilagojeno trenutnim razmeram v lokalni skupnosti, kjer knjižnica deluje. Cilji, ki jih pri tem knjižnica zasleduje so naslednji: zmanjšanje socialnih razlik, dvig izobrazbene strukture, razvijanje pismenosti in širitev bralnih navad.

Dodeljena in porabljena finančna sredstva v letu 2020:Splošne knjižnice so občinski javni zavodi, njihovo delovanje, skladno z zakonom ter na podlagi ugotovljenih splošnih in posebnih potreb v okolju financirajo občine. Zakonska naloga države je, da delno sofinancira nakup knjižničnega gradiva, računalniške opreme in bibliobusov, kar je namenjeno vsem državljanom. Posebne programe/projekte za Rome tako pretežno financirajo lokalne skupnosti v okviru knjižnične javne službe. Programi in projekti knjižnic so namreč zasnovani celovito in upoštevajo lokalne potrebe po vključevanju različnih ciljnih skupin, med katere sodijo tudi uporabniki s posebnimi potrebami (med njimi Romi). Nobena od splošnih knjižnic v letu 2020 ni izvajala programov/projektov za Rome, namensko podprtih z državnimi sredstvi.

Število vključenih oseb oziroma število upravičencev ukrepa (upoštevati dimenzijo spola in mladih, če je to le možno):Ni podatkov.

Pozitivne / negativne izkušnje pri izvajanju ukrepa:Slovenske splošne knjižnice, ki delujejo na območjih, kjer živijo pripadniki romske skupnosti, so skladno s svojim poslanstvom, opredeljenim z Zakonom o knjižničarstvu, dolžne izvajati knjižnično dejavnost za Rome kot ranljivo skupino oz. skupino uporabnikov s posebnimi potrebami. Knjižnicam žal še ne uspeva enako uspešno organizirati knjižnične dejavnosti za Rome kot za večinsko populacijo. Ovire predstavljajo objektivni in subjektivni razlogi, zlasti pa različni romski jeziki, ki po vsej verjetnosti še poglabljajo slabo pismenost oz. nepismenost, zato morajo knjižnice svoje delo za omenjeno etnično skupino prilagoditi z drugačnimi načini dela. Tako mora vsaka knjižnica sama

39

NOSILEC: MINISTRSTVO ZA KULTUROidentificirati drugačnost svojega okolja ter nato najti model, po katerem bo delovala.Splošne knjižnice v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi (ustanovitelji) iščejo skupne rešitve, da bi Romom omogočili dostopnost do knjižničnih storitev. V letu epidemije je postala fizična dostopnost do knjižničnih storitev za vse, še posebej pa za posebne uporabniške skupine skrčena na osnovno dejavnost izposoje, ki pa zahteva določeno raven bralne kulture in pismenosti. Ob normalizaciji družbenega življenja pričakujejo, da bodo z načrtovanimi programi nadaljevali in jih tudi izpeljali ter vanj pritegnili čim več uporabnikov, pripadnikov romske skupnosti. Tudi v prihodnje si bodo prizadevali za sistematično nadgradnjo in razvoj storitev, ki bodo izboljševale informacijsko in funkcionalno pismenost pripadnikov romske skupnosti v svojem okolju.

Predlogi za izboljšave oziroma potrebe po morebitnem prihodnjem ukrepanju:Splošne knjižnice so se v svoji strategiji razvoja do leta 2020 zavezale, da bodo permanentno nadgrajevale svoje storitve s sistematičnim pristopom k razvoju različnih vidikov informacijske in funkcionalne pismenosti. Eden od zapisanih ukrepov je tudi oblikovanje storitev za spodbujanje večkulturnosti v splošnih knjižnicah. Tudi nova Strokovna priporočila in standardi za splošne knjižnice (za obdobje 2018–2028) postavljajo smernice razvoja splošnih knjižnic za naslednje desetletno obdobje. Zasnovana so kot okvir za uresničevanje strokovne avtonomnosti knjižnic, zato v ospredje postavljajo načelna izhodišča strokovnega delovanja, ki jih bo vsaka knjižnica strokovno odgovorno konkretizirala zase in za svoje okolje. Poudarek strokovnih priporočil je zato na povezanosti splošne knjižnice z lokalno skupnostjo ter na odličnosti v njenem upravljanju in ponudbi storitev za uporabnike, tudi tiste s posebnimi potrebami, kot so Romi.

UKREP: Spodbujanje javnega obveščanja in obveščenosti romskih skupnosti ter razširjanje programskih vsebin v romskem jeziku.

Podlage za izvajanje ukrepa: 4. in 4.a člen Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08 – ZPOmK-1, 77/10 – ZSFCJA, 90/10 – odl. US, 87/11 – ZAvMS, 47/12, 47/15 – ZZSDT, 22/16, 39/16, 45/19 – odl. US in 67/19 – odl. US) ter 104. člen Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 – uradno prečiščeno besedilo, 56/08, 4/10, 20/11, 111/13, 68/16, 61/17 in 21/18 – ZNOrg).

Ali gre za ciljno usmerjen ukrep ali za integracijski ukrep:Gre za splošni integracijski ukrep, v okviru katerega so Romi le ena od ciljnih skupin, v okviru rednega javnega razpisa za sofinanciranje programskih vsebin medijev. Vključena sta tudi 2 kriterija, ki sta določena pri ocenjevanju projektov na področju programov posebnega pomena in sicer: zagotavljanje upoštevanja načela kulturne raznolikosti, načela enakih možnosti spolov ter uveljavljanja strpnosti, ter omogočanje uresničevanja pravice do javnega obveščanja in obveščenosti lokalnim in manjšinskim skupnostim in ali se razširja v manjšinskih jezikih. Poleg projektov v okviru javnega razpisa za sofinanciranje programskih vsebin medijev, so se v letu 2020 financirali tudi projekti v okviru rednega javnega razpisa za romsko skupnost.

Kratek opis izvedenih aktivnosti v letu 2020:Sofinanciranje projekta Most sožitja na Radiu Romic, prijavitelja Zveze Romov Slovenije:Radio Romic je radijski medij romskih in drugih skupnosti, v oddaji v sklopu projekta Most sožitja pa pripravljajo prispevke proti predsodkom proti Romom kot eni najbolj prepoznavnih ranljivih skupin v Sloveniji. Oddaje potekajo v slovenskem jeziku, deloma pa tudi v romščini. Ciljna populacija je romska in neromska skupnost v Prekmurju in širše. Vloga radija pa je predvsem spodbujati skupnosti za strpno in sožitno sodelovanje, osveščanje in prepoznavanje različnih kultur, porekla, zgodovine in skupne preteklosti. Romic skrbi za ohranjanje romskih vrednot in jezika, zbira tudi literaturo o Romih in literaturo romskih avtorjev. Člane romskih skupnosti spodbuja k aktivnemu družbenemu delovanju tako znotraj romskih kot tudi drugih organizacij.

Sofinanciranje še 8 projektov – programskih vsebin medijev, ki so izpolnjevali kriterije in na različne načine vključevali obveščenost romske skupnosti: ZAVOD MULTIMEDIJA PANONIJA-MMP – projekt Klepetalnica na TV AS. Oddaja klepetalnica

40

NOSILEC: MINISTRSTVO ZA KULTUROje zasnovana tako, da je med drugim v oddaje vključevala manjšine in Rome, govorila je o položaju Madžarov in Hrvatov, ki živijo v Pomurju, ter predstavljala Romsko kulturo ter politično življenje Romov.

GORENJSKI GLAS D.O.O. KRANJ - projekt priloga GG+/Snovanja v Gorenjskem glasu. V letu 2016 je bila uvedena rubrika Multikulti, namenjena manjšinam in etničnim skupnostim, izseljencem in priseljencem.

ANSAT d.o.o. - projekt Približevanja na Eposavje.com. Ker na območju Posavja živi veliko Romov, so s projektom želeli nasloviti prav to družbeno skupino in jim omogočiti, da se bolj kakovostno vključijo v družbo. Sestavljen je iz treh sklopov, in sicer Romi, nekoč, Romi danes in Slike iz mojega življenja.

TV IDEA - KANAL 10 D.O.O. - projekt Pomurski dnevnik na TV IDEA. V Pomurskem dnevniku se v pomembni meri osredotočajo tudi na življenje in delovanje madžarske narodne in romske skupnosti, ki sta močno prisotna v tem lokalnem okolju.

UNIVOX D.O.O. - projekt Zahodno dolenjski odmevi na Radiu Univox. Oddaja skrbi za obveščanje Romov in prispeva k boljšemu sodelovanju med Romi in preostalim prebivalstvom, poroča o življenju Romov, njihovem kulturnem udejstvovanju, navadah in izobraževanju.

RADIO MURSKI VAL d.o.o. - projekt Aktualno - osrednje informativne oddaje na Murskem valu. V osrednji informativni oddaji je dan poseben poudarek vsebinam o Porabskih Slovencih, sodelovanju s sosednjimi krajinami avstrijsko, madžarsko in hrvaško, življenju in delu Madžarov in Romov v Prekmurju. Obmejnost in narodnostna politika sta vpričo dejstva, da Murski val deluje na območju, kjer živita madžarska narodna in romska skupnost in v soseščini-Porabju, pripadniki slovenske narodnosti, programska stalnica.

PRAK d.o.o. - projekt Dogodki na TV AS. Vsak mesec so vsaj z enim prispevkom poročali tudi o dogodkih iz življenja zamejskih Slovencev, ter o vsebinah iz življenja manjšin in skupnosti, ki živijo v Pomurju (Romi, Madžari in Hrvati).

NAŠ ČAS d.o.o. - projekt Prvi pri vas doma na Radiu Velenje. V projektu so zastopane tudi posebne vsebine, kot so predstavljanje življenja in kulturnega snovanja različnih manjšin in drugih narodov, Romano Vazo, Medžimursko društvo, Bošnjaško društvo, Hrvaško kulturno društvo, Srbsko društvo, s čimer prispevajo k boljšemu medsebojnem razumevanju in uveljavljanju strpnosti.

Sofinanciranje še 3 projektov v okviru posebnega javnega projektnega razpisa na področju romske skupnosti za leto 2020: Romano them – Romski svet, sofinanciranje osrednjega časopisa Zveze Romov Slovenije, Romano nevijpe- Romske novice, sofinanciranje časopisa prijavitelja Zveze Romov Slovenije, ter oddaje Šunen le Romen/Prisluhnite Romom radia Romic, prijavitelja Zveze Romov

Slovenije.

Pregled oziroma opis rezultatov ukrepa (upoštevati dimenzijo spola in mladih, kjer je to le možno):V letu 2020 je bilo izvedenih in sofinanciranih 9 medijskih vsebin, 1 od tega izključno z vsebinami za romsko skupnost, 8 pa tudi za romsko skupnost, poleg tega so bili izvedeni in sofinancirani še 3 projekti iz posebnega razpisa na področju romske skupnosti, ki so na kakršni koli način prispevali k spodbujanju javnega obveščanja in obveščenosti romskih skupnosti.

Dodeljena in porabljena finančna sredstva v letu 2020:Iz proračunske postavke za medijski razpis: sofinanciranje projekta Most sožitja na Radiu Romic, prijavitelja Zveze Romov Slovenije, v višini 19.782,30 evra, za ostalih 8 projektov pa skupno 437.465,12 evra, vendar z opozorilom, da ni možno oceniti koliko sredstev se namenja za vsebine, namenjene romskim skupnostim (ker so del širših vsebin). Poleg tega pa še sredstva iz proračunske postavke Kulturna dejavnost romske skupnosti v skupni višini 11.050 evrov.

Število vključenih oseb oziroma število upravičencev ukrepa (upoštevati dimenzijo spola in mladih, če je to le možno):Števila oseb ni možno oceniti, še posebej, ker ne gre za ciljno usmerjen ukrep, lahko se vključi samo podatek, da je bila vključena 1 nevladna romska organizacija ter 8 medijev (d.o.o.-jev).

41

NOSILEC: MINISTRSTVO ZA KULTUROPozitivne / negativne izkušnje pri izvajanju ukrepa:V skladu z Zakonom o medijih lahko na rednem letnem javnem razpisu za sofinanciranje programskih vsebin medijev za pridobitev javnih sredstev kandidirajo tudi mediji, ki so namenjeni manjšinskim skupnostim oziroma ki jih izdajajo te skupnosti. Še več, pri tovrstnih programskih vsebinah je podana tudi pozitivna diskriminacija, saj se pri ocenjevanju prijavljenih projektov med drugim upoštevata tudi naslednja zakonska kriterija: zagotavljanje upoštevanja načela kulturne raznolikosti, načela enakih možnosti spolov ter

uveljavljanja strpnosti, omogočanje uresničevanja pravice do javnega obveščanja in obveščenosti lokalnim in

manjšinskim skupnostim in ali se razširja v manjšinskih jezikih.

Vsebine, ki jih v okviru sofinanciranih projektov izvajajo mediji, med drugim omogočajo kakovostno vključevanje pripadnikov narodnih skupnosti v družbeno okolje, spodbujajo k strpnosti in sodelovanju, pripomorejo k osveščanju in prepoznavanju različnih kultur, hkrati pa pripomorejo tudi k ohranjanju jezika in kulture manjšinskih skupnosti.

Predlogi za izboljšave oziroma potrebe po morebitnem prihodnjem ukrepanju:MK se zaveda pomena ohranjanja kulturne in jezikovne raznolikosti tudi na medijskem področju in bo še naprej delovalo v tej smeri ter se v okviru pravnih in finančnih zmožnosti trudilo najti še učinkovitejše zakonske rešitve.

42

NOSILEC: MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANOPrioritetno področje: UKREPI IN PRISTOPI NA LOKALNI RAVNI3.3.8.1 Cilj: spodbujanje socialne vključenosti, zmanjševanja revščine in gospodarskega razvoja podeželskih območij (Program razvoja podeželja 2014–2020).

UKREP: Podpora za izvajanje operacij v okviru strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost v okviru ukrepa Podpora za lokalni razvoj v okviru pobude LEADER (lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost: podukrep Podpora za izvajanje operacij v okviru strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost).

Podlage za izvajanje ukrepa: Uredba o izvajanju lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v programskem obdobju 2014–2020 (Uradni list RS št. 42/15, 28/16, 73/16, 72/17, 23/18, 68/18, 68/19 in 157/20).

Ali gre za ciljno usmerjen ukrep ali za integracijski ukrep:Gre za integracijski ukrep. V okviru ukrepa Podpora za lokalni razvoj v okviru pobude LEADER (lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost) iz Programa razvoja podeželja je oblikovan podukrep Podpora za izvajanje operacij v okviru strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v okviru katerega se bodo na podlagi javnega poziva lokalne akcijske skupine (LAS) namenila nepovratna sredstva za sofinanciranje stroškov, nastalih pri izvedbi operacij LAS ali lokalnih akterjev. V okviru tega podukrepa ni natančno opredeljenih operacij in vrst ukrepov za izvajanje, saj je tip operacij odvisen od ciljev, določenih v posamezni strategiji lokalnega razvoja (SLR). SLR so pripravila lokalna partnerstva in so prožnejše od drugih pristopov, zato je v skladu s tem prožnejši tudi nabor operacij, ki so predmet sofinanciranja. Operacije, ki jih LAS izbere na podlagi jasnih meril za izbor, opredeljenih v SLR, morajo slediti ciljem SLR, in to na podlagi potreb lokalnega območja in skladno s tistimi tematskimi področji ukrepanja, ki jih je LAS v strategiji opredelil kot ključna za razvoj podeželja na območju LAS. Podprte operacije naj bi zajemale ukrepe zlasti na naslednjih štirih tematskih področjih ukrepanja: ustvarjanje delovnih mest, razvoj osnovnih storitev, varstvo okolja in ohranjanje narave ter večja vključenost mladih, žensk in drugih ranljivih skupin (npr. brezposelni, Romi, starejši). S tem se bi osredotočile na izzive, kot so socialno vključevanje, podnebne spremembe, skrb za okolje, brezposelnost zlasti mladih, razvitost lokalnih osnovnih storitev ter zmanjševanje razlik med mestom in podeželjem. Predlogi operacij prihajajo od spodaj navzgor, zato se pričakujejo številni inovativni pristopi oziroma operacije, ki bodo prispevali k celostnemu razvoju lokalnega okolja z aktivacijo endogenih potencialov.

Ukrep LEADER ni ciljno usmerjen, je pa ukrep v okviru katerega je mogoče podpirati tudi operacije, katerih ciljna skupina je romska skupnost. V poročilu MKGP navaja šest lokalnih akcijskih skupin, ki so v svojih SLR Rome prepoznali kot ranljive skupine, skupaj s še drugimi ranljivimi skupinami, kot to so starejši, brezposelni, ženske ... Romi so v operacije tako lahko vključeni, vendar pa to ni nujno, prav tako ni nujno, da so operacije namenjene izključno Romom.V okviru lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, lokalni prebivalci prevzamejo nadzor in vzpostavijo lokalno partnerstvo, ki oblikuje in izvaja celovito razvojno strategijo. Pristop je namenjen vsem lokalnim akterjem (društva, občine, podjetniki, regionalne razvojne agencije, posamezniki, ki jih zanima razvoj lokalnega območja, …), ki jih zanima lokalni razvoj po pristopu »od spodaj navzgor«. To pomeni, da potrebe in cilje lokalnega območja identificirajo prebivalci tistega območja. O lokalnem razvoju odločajo prebivalci tistega območja, to pomeni, da sodelujejo pri pripravi strategije lokalnega razvoja, po potrditvi strategije lokalnega razvoja, pa s svojimi projekti kandidirajo na javne pozive lokalnih akcijskih skupin. Operacije, ki se predložijo v potrditev Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja izbere lokalno partnerstvo v skladu s potrebami lokalnega območja.

Kratek opis izvedenih aktivnosti v letu 2020:LAS Dolenjska in Bela krajina je imel v letu 2018 odobrene 4 vloge, ki se navezujejo na ranljive skupine v vrednosti 233.934,89 EUR. V letu 2019 LAS ni imel odobrene nobene dodatne operacije, ki se navezuje na ranljive skupine, izplačana pa je bila ena operacija v višini 31.046,31 EUR. V letu 2020 so bile odobrene še tri vloge v vrednosti 229.538,71 EUR, ki se navezujejo na ranljive skupine ter izplačane 3 operacije v skupni vrednosti 117.496,68 EUR.

43

NOSILEC: MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANOLAS Goričko v letu 2018 in 2019 ni imel vloženih ali odobrenih vlog, ki bi se nanašale na ranljive skupine. Tudi v letu 2020 ni bilo vloženih ali odobrenih vlog, ki bi se navezovale na ranljive skupine.

LAS Po poteh dediščine od Turjaka do Kolpe v letu 2018 in 2019 ni imel vložene ali odobrene vloge, ki bi se nanašala na ranljive skupine. V letu 2020 pa so bile odobrene 3 vloge v skupni vrednosti 234.170,85 evra, ki se navezujejo na ranljive skupine. Ena izmed teh vlog, katere vrednost je 79.151,26 evra, je vezana neposredno na Rome.

LAS Posavje je imel v letu 2018 odobrene 3 vloge, ki se navezujejo na ranljive skupine v skupni vrednosti 252.356,50 evra. V letu 2019 je imel LAS odobrene tri dodatne vloge, ki posegajo na področje ranljivih skupin v skupni vrednosti 350.214,63 evra.V letu 2019 je bila izplačana ena operacija v višini 62.695,38 evra, ki posega na področje ranljivih skupin, vendar ne neposredno na področje romske problematike.V letu 2020 ni bilo odobrenih novih vlog, ki bi se navezovale na ranljive skupine, izplačanih pa je bilo 5 operacij v skupni višini 284.526,12 evra.

LAS Pri dobrih ljudeh v letu 2018 in 2019 ni ime vložene ali odobrene vloge, ki bi se nanašala na ranljive skupine. Prav tako v letu 2020 tudi ni bilo vlog, ki bi se navezovale na ranljive skupine.

LAS STIK je imel v letu 2018 odobrene 4 vloge, ki se navezujejo na ranljive skupine v skupni vrednosti 95.712,20 evra. Ena operacija je bila v letu 2018 zaključena in izplačana v višini 21.639,84 evra. V letu 2019 LAS ni imel odobrene nobene dodatne operacije, ki se navezuje na ranljive skupine, prav tako tudi ne v letu 2020. V letu 2020 so bile izplačane tri operacije v skupni vrednosti 58.697,34 evra.

Pregled oziroma opis rezultatov ukrepa (upoštevati dimenzijo spola in mladih, kjer je to le možno): /Dodeljena in porabljena finančna sredstva v letu 2020:V letu 2018 je bila izplačana ena operacija v vrednosti 21.639,84 evra, ki se je navezovala na ranljive skupine, vendar ne neposredno na Rome.V letu 2019 je bila izplačana ena operacija v višini 62.695,38 evra, ki posega na področje ranljivih skupin, vendar ne neposredno na področje romske problematike.V letu 2020 je bilo izplačanih enajst operacij v višini 460.720,14 evra, ki posegajo na področje ranljivih skupin, vendar ne neposredno na področje romske problematike.




44

NOSILEC: MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVEPrioritetno področje: OZAVEŠČANJE IN BOJ PROTI DISKRIMINACIJI3.3.7.1.3 Cilj: izboljšanje usposobljenosti javnih uslužbencev, ki v okviru svojih pristojnosti delajo s pripadnicami in pripadniki romske skupnosti.3.3.7.1.3.1 Podcilj: ozaveščanje policistov in drugih delavcev Policije za delo v romski skupnosti.

UKREP: Usposabljanje javnih uslužbencev, ki se v okviru svojih pristojnosti srečujejo s pripadnicami in pripadniki romske skupnosti (sodelujoči organ: UN).

Podlage za izvajanje ukrepa: Letni načrt dela policije za leto 2020; NPUR 2017–2021; Zavedanje stereotipov, obvladovanje predsodkov ter preprečevanje diskriminacije v multikulturni

skupnosti – verificiran program usposabljanja v Policiji, št. 007-107/2009/4 (2631-1).

Ali gre za ciljno usmerjen ukrep ali za integracijski ukrep:Gre za ciljno usmerjen ukrep, katerega cilj je predvsem dvigniti usposobljenost javnih uslužbencev v komunikaciji s pripadniki romske skupnosti, s katerimi se srečujejo v okviru svojega dela. Eden izmed glavnih namenov tega ukrepa je tudi osveščanje o predsodkih in stereotipih do Romov v določenem okolju in spoprijemanje javnih uslužbencev z lastnimi predsodki in stereotipi ter iskanje praktičnih rešitev na specifične izzive v posameznem okolju, iz katerega prihajajo tako javni uslužbenci kot tudi predstavniki romske skupnosti. Z izvajanjem tega ukrepa se, preko specifičnega usposabljanja javnih uslužbencev, prizadeva za vpeljavo dobre osnove za razumevanje vseh specifik, ki jih delo z romsko skupnostjo prinaša javnim uslužbencem. Glede na cilje, predvsem usklajenega in okrepljenega sodelovanja vseh relevantnih institucij na lokalni ravni ter na podlagi izkušenj policijskega dela v skupnosti, je to tudi nujna nadgradnja dosedanjega dialoga med vsemi subjekti s ciljem osnovnega razumevanja posebnosti pri delu s predstavniki romske skupnosti, ustreznega odziva na posamezne problemske situacije ter njihovega uspešnega reševanja. Javni uslužbenci z usposabljanjem pridobivajo osnovne informacije in znanja s področja boja proti diskriminaciji, normativne ureditve in pomena doslednega izvajanja pozitivne zakonodaje na področju varovanja človekovih pravic, zavedanja stereotipov in predsodkov o romski skupnosti. Spoznavajo različne načine in oblike pristopov k reševanju posameznih problemskih situacij, ki so najpogostejši pri delu z romsko skupnostjo. Posebno področje je namenjeno obvladovanju najrazličnejših konfliktov, s katerimi se posamezni javni uslužbenci pri delu z romsko skupnostjo srečujejo. Pri izvedbi vsakega usposabljanja po potrebi aktivno sodeluje tudi predstavnik romske skupnosti iz okolja, iz katerega prihajajo javni uslužbenci, ki preko lastnih izkušenj in v komunikaciji z udeleženci usposabljanj poskuša poiskati možne praktične rešitve izzivov glede na razmere v tistem okolju (NPUR 2017–2021).

Kratek opis izvedenih aktivnosti v letu 2020:V letu 2020 je bilo izvedeno 1 usposabljanje za javne uslužbence, ki se v okviru svojih pristojnosti srečujejo s pripadniki romske skupnosti, in sicer je potekalo 18. februarja 2020 za uslužbence FURS, Območne enote Murska Sobota; usposabljanja se je udeležilo 7 predstavnikov FURS, OE Murska Sobota.

Policija je sicer imela dogovorjene izvedbe usposabljanj, vendar jih zaradi vseh ukrepov za preprečevanje širjenja okužb s SARS-Cov2 ni izvedla.

Po predhodni predstavitvi vloge in dela policije v večkulturni družbi in s subkulturnimi skupinami je bilo dogovorjeno tudi predavanje »Vloga policije delu v romski skupnosti ter njene posebnosti« v Uradu Varuha človekovih pravic, vendar je bila tudi izvedba slednjega, zaradi spoštovanja ukrepov za preprečevanje okužb s SARS-Cov2, prestavljena.

Pregled oziroma opis rezultatov ukrepa (upoštevati dimenzijo spola in mladih, kjer je to le možno):

45

NOSILEC: MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVEPovratne informacije, sicer v 2020 izvedenega 1 usposabljanja kažejo, da tovrstna usposabljanja dosežejo namen in so dobrodošla pri delu javnih uslužbencev.

Dodeljena in porabljena finančna sredstva v letu 2020:Ni bilo porabljenih finančnih sredstev.

Število vključenih oseb oziroma število upravičencev ukrepa (upoštevati dimenzijo spola in mladih, če je to le možno):Skupno se je usposabljanj po ukrepu udeležilo 7 udeležencev.

Pozitivne / negativne izkušnje pri izvajanju ukrepa:Izkušnje in povratne informacije po izvedenih usposabljanjih kažejo na potrebo po tovrstnih znanjih in usposabljanjih, saj poleg teoretičnih osnov, ki so cilj usposabljanja, udeleženci dobijo tudi praktičen vpogled v reševanje posameznih problemskih situacij, s katerimi se najpogosteje srečujejo pri svojemu delu. Te se tudi nanašajo na njihovo specifično okolje in konkretne primere. Ravno vpogled v vlogo in delo policije pri delu v večkulturni družbi in s subkulturnimi skupinami kaže na potrebo javnih uslužbencev, da spoznavajo specifike različnih multikulturnih skupnosti v Sloveniji, s katerimi se srečujejo pri svojem delu. Nepoznavanje specifik na eni strani in prisotnost predsodkov in stereotipov na drugi strani, pomeni veliko oviro pri delu javnih uslužbencev tako s pripadniki romske skupnosti, kot tudi s pripadniki ostalih manjšinskih skupnosti. Težave pri izvajanju tega ukrepa so se v letu 2020 pokazale zaradi vseh dejavnikov, ki jih je prinesla epidemija bolezni COVID-19. Policija se je za izvedbo usposabljanj že dogovorila s posameznimi lokalnimi skupnostmi, institucijami, vendar jih je zaradi spoštovanja ukrepov za preprečevanje okužb s SARS-Cov2 ni izvedla in prestavila do izboljšanja razmer, ko bo to spet mogoče.

Policija je že v letu 2019 vzpostavila sodelovanje s predstavniki Skupnosti občin Slovenije, Združenja občin Slovenije in Združenja mestnih občin Slovenije glede ozaveščanja javnih uslužbencev, da prepoznajo potrebo in dodano vrednost teh usposabljanj. Poudarek je bil tudi na vzpostavitvi in okrepitvi več deležniškega pristopa reševanja posameznih problemskih situacij v lokalnih skupnosti in okrepitvi dela v varnostnih sosvetih, občinskih komisijah za romska vprašanja in drugih posvetovalnih telesih. Za 2020 je bila dogovorjena izvedba strokovnega posveta predstavnikov vseh občin v organizaciji stanovskih združenj občin, kjer bi policija predstavila prej navedene vsebine, pa zaradi vseh ukrepov preprečevanja okužb s SARS-Cov2 ta ni bil izveden.

Predlogi za izboljšave oziroma potrebe po morebitnem prihodnjem ukrepanju:MNZ (Policija) predlaga, da se na ustrezen način posameznim javnim uslužbencem predstavijo prednosti, ki jim jih taka usposabljanja prinašajo, tako v smislu ozaveščanja o specifikah pri delu z romsko skupnostjo kot tudi pri boljšem delu javnih uslužbencev. Potrebno je vzpostaviti védenje pri javnih uslužbencih, da taka usposabljanja obstajajo, in zavedanje, da lahko zaprosijo za tovrstna usposabljanja. Vsa usposabljanja, ki jih izvaja Policija so brezplačna. _______________________________________________________________________________ UKREP: Izobraževanje in usposabljanje delavcev Policije po programu Zavedanje stereotipov, obvladovanje predsodkov ter preprečevanje diskriminacije v multikulturni skupnosti.

Podlage za izvajanje ukrepa: Letni načrt dela policije za leto 2020; NPUR 2017–2021; Zavedanje stereotipov, obvladovanje predsodkov ter preprečevanje diskriminacije v multikulturni

skupnosti – verificiran program usposabljanja v Policiji, št. 007-107/2009/4 (2631-1).

Ali gre za ciljno usmerjen ukrep ali za integracijski ukrep:Policija skladno z verificiranim programom »Zavedanje stereotipov, obvladovanje predsodkov in preprečevanje diskriminacije v multikulturni skupnosti« izvaja usposabljanja za policiste in druge

46

NOSILEC: MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVEdelavce policije, ki je namenjen pridobitvi ustreznega znanja za prepoznavanje in razumevanje različnih oblik diskriminacije in spoznavanja vseh specifik, ki so značilne za posamezne multikulturne skupnosti, kakor spoznavanja modelov dobrih praks ter uspešnega reševanja problemskih situacij. Gre za integracijski ukrep, saj je namenjen temu, da se delavci Policije usposobijo za ustrezno odzivanje v stikih z »drugačnimi«, odrinjenimi na rob družbe, socialno izključenimi zaradi njihovega porekla, vrednot, načina življenja, usmerjenosti (spolne, verske, politične itd.) in osebnostnih lastnosti. Pri izvajanju tega ukrepa izvajalec usposabljanj (Center za raziskovanje in socialne veščine, Policijske akademije, Generalne policijske uprave, ob sodelovanju pristojnih policijskih uprav (PU)), upošteva potrebe posameznih policijskih enot tako na regionalnem kot lokalnem nivoju. Izvedba usposabljanj – spoznavanje specifik posameznih multikulturnih skupnosti – konkretno o romski skupnosti se torej prilagodi potrebam policijskih enot.

Kratek opis izvedenih aktivnosti v letu 2020 : V letu 2020 je bilo izvedeno 1 usposabljanje za policiste iz vsebin programa »Zavedanje stereotipov, obvladovanje predsodkov in preprečevanje diskriminacije v multikulturni skupnosti«, in sicer je potekalo 18. februarja 2020 na PU Murska Sobota. Usposabljanja se je udeležilo 23 policistov.

Policija je v 2020 sicer imela dogovorjene izvedbe usposabljanj, vendar jih zaradi vseh ukrepov za preprečevanje širjenja okužb s SARS-Cov2 ni izvedla.

Pregled oziroma opis rezultatov ukrepa (upoštevati dimenzijo spola in mladih, kjer je to le možno):Povratne informacije po izvedbi usposabljanja kažejo, da je usposabljanje doseglo namen. Po odzivu udeležencev so tovrstna usposabljanja zelo dobrodošla.

Policija posamezne vsebine predstavlja tudi v procesu izobraževanja, in sicer v programih Višje policijske šole, pri predmetih Etika in človekove pravice in Policija v družbi, kjer določene ključne vsebine s področja enakosti obravnavanja in posebnosti v večkulturni skupnosti ter preprečevanja diskriminacije s specifikami romske skupnosti predava študentom Višje policijske šole in kandidatom za nadzornike državne meje. V 2020 so bila predavanja opravljena študentom 6ih oddelkov.

Policija za vodstvene delavce izvaja usposabljanja »Vodenje v policiji«, kjer se udeleženci usposabljanja v 1. modulu, pri predavanju na temo »Vloga vodstvenih delavcev pri delu policije v multikulturnih skupnostih« tudi seznanijo z vsebinami ter specifikami dela policije v romski skupnosti. V 2020 so bili opravljeni 2 predavanji 15. in 16. generaciji.

Dodeljena in porabljena finančna sredstva v letu 2020:Ni bilo porabljenih finančnih sredstev.

Število vključenih oseb oziroma število upravičencev ukrepa (upoštevati dimenzijo spola in mladih, če je to le možno):Skupno se je usposabljanj udeležilo 23 policistov.

Pozitivne / negativne izkušnje pri izvajanju ukrepa:Izkušnje in povratne informacije po izvedenih usposabljanjih kažejo na potrebo po tovrstnih znanjih, saj poleg teoretičnih osnov, ki so cilj usposabljanja, udeleženci dobijo tudi praktičen vpogled v reševanje posameznih problemskih situacij, s katerimi se najpogosteje srečujejo pri svojemu delu. Tovrstna usposabljanja se v policiji izvajajo že od leta 2009 in jih je policija že dodobra spoznala in sprejela kot sestavni del izobraževalnega procesa in usposabljanja.

Poleg usposabljanj na policijskih upravah se tovrstne vsebine predstavijo tudi v izobraževalnem procesu Višje policijske šole, Policijske akademije, kjer so predavanja namenjena študentom za pridobitev poklica višji policist in policist nadzornik državne meje.

47

NOSILEC: MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE


3.3.7.1.4 Cilj: Izvajanje policijskega dela v skupnosti.

UKREP: Izvajanje policijskega dela v skupnosti.

Podlage za izvajanje ukrepa: Podlage za izvajanje ukrepa so v naslednjih predpisih: Zakon o nalogah in pooblastilih policije (Uradni list RS, št. 15/13, 23/15 – popr., 10/17, 46/19 –

odl. US in 47/19), Zakon o organiziranosti in delu policije (Uradni list RS, št. 15/13, 11/14, 86/15, 77/16, 77/17,

36/19 in 66/19 – ZDZ), Pravila policije, Resolucija o dolgoročnem razvoju in delu policije do leta 2025 (Uradni list RS, št. 75/15), Policijsko delo v skupnosti (2013) – usmeritve za delo policije, št. 2214-41/2012/4 (207-07).

Ali gre za ciljno usmerjen ukrep ali za integracijski ukrep:Gre za integracijski ukrep, ki ga Policija izvaja v okviru svoje redne dejavnosti, skladno z letnim načrtom dela Policije. Policijsko delo v skupnosti in preventivne aktivnosti v romski skupnosti se izvajajo na podlagi načrtov dela policijskih uprav in policijskih postaj, kjer so določene tudi ciljne skupine in subjekti, ki sodelujejo. Romsko skupnost se v izvajanje tega ukrepa vključuje s permanentnim sodelovanjem na vseh nivojih Policije, kar je že dalj časa vzpostavljeno.

Kratek opis izvedenih aktivnosti v letu 2020:Policijske uprave in policijske postaje so v letu 2020 načrtovale in izvedle skupno 125 preventivnih aktivnosti, ki so bile (skladno z Usmeritvami za izvajanje preventivnega dela in Navodilom o evidentiranju preventivnih aktivnosti) vnesene v evidenco preventivnih aktivnosti.

Center za raziskovanje in socialne veščine, Policijske akademije, Generalne policijske uprave in stalna delovna skupina Generalne policijske uprave sta v letu 2020 opravila 126 preventivnih aktivnosti v romski skupnosti. Te najrazličnejše aktivnosti, usmerjene v romsko skupnost, so se nanašale na izvajanje sestankov, neformalnih razgovorov, svetovanj in opozarjanj, ozaveščanj o posameznih problemskih situacijah ter neposrednih aktivnosti z romsko skupnostjo na terenu.

Skupno je Policija v letu 2020 izvedla 251 preventivnih aktivnosti.

Policija pri izvajanju policijskega dela v skupnosti in z vsakodnevno prisotnostjo v romski skupnosti z najrazličnejšimi oblikami dela aktivno sodeluje z romsko skupnostjo. Pri tem sodeluje s posamezniki, kot so npr. legitimno izvoljenimi romskimi svetniki v občinskih svetih občin z romsko skupnostjo in s predstavniki romskih zvez, ki delujejo v Sloveniji (Svet romske skupnosti, Zveza Romov Slovenije, Zveza Romov za Dolenjsko, Zveza za razvoj romske skupnosti Preporod, Zveza za razvoj romske skupnosti - Bela Krajina, Zveza romske skupnosti Umbrella–Dežnik in Forum romskih svetnikov).

Policija vzdržuje redne stike in redno sodeluje z legitimnimi predstavniki romske skupnosti, si izmenjuje informacije in sodeluje pri reševanju konkretnih problemskih situacij. V tej zvezi je bil dne 5. februarja 2020 v prostorih občine Krško izveden 6. skupni sestanek med Policijo, romskimi svetniki in Forumom romskih svetnikov, UN, ostalimi institucijami in predstavniki Občine Krško.

Policija se je v 2020 udeležila tudi dveh sestankov Komisije za integracijo romske skupnosti pri Skupnosti občin Slovenije, in sicer 21. januarja 2020 v Večnamenskem centru v romskem naselju Brezje in 4. septembra 2020 v prostorih Občine Krško.

Policija se pri izvajanju policijskega dela v (romski) skupnosti na vseh treh nivojih udeležuje vseh sestankov, posvetov, komisij, multidisciplinarnih timov, kjer predstavlja svoje aktivnosti in sodeluje

48

NOSILEC: MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVEpri iskanju rešitev posameznih problemskih vprašanj.

Prav tako so se v letu 2020 udeležili nekaterih pomembnejših dogodkov ter opravili nekatere aktivnosti: udeležba na sestanku »Obravnava primerov begov otrok v škodljiva okolja (prezgodnje poroke)

in prisilnih porok v romski skupnosti«; udeležba na posvetu v okviru Nacionalne platforme za Rome (SIFOROMA4): »Skupaj smo

uspešnejši: Izmenjava idej o nadaljnjih korakih oziroma prihodnjih aktivnostih projekta Nacionalne platforme za Rome«;

udeležba na nacionalnem dogodku v okviru Nacionalne platforme za Rome »Prenova Nacionalnega programa ukrepov za Rome 2021–2030«;

udeležba s prispevkom »Begi otrok v škodljiva okolja – prezgodnje poroke« na seminarju »Delo z žrtvami trgovine z ljudmi«, ki ga je organiziralo Društvo Ključ v sodelovanju s Socialno zbornico Slovenije;

Sestanek s predstavniki Amnesty International Slovenije pri nekdanji generalni direktorici policije.

Posebej velja pri izvajanju policijskega dela v skupnosti omeniti in izpostaviti sodelovanje policije (na vseh treh nivojih) s predstavniki civilnih iniciativ, in sicer Regijsko civilno iniciativo za reševanje romske problematike Novo mesto, CI Vaška skupnost Mihovica ter CI Stop nasilju v Kočevju, s katerimi imamo stalne kontakte. V 2020 smo se tudi udeležili rednega letnega sestanka med Policijo (CRSV PA GPU, PU Novo mesto – direktor, inšp. SUP, komandirji PP S PU Novo mesto, ki imajo območja z romskimi naselji, pom. kom. PP Kočevje), predstavniki civilnih iniciativ (Regijske civilne iniciativa za reševanje romske problematike Novo mesto,) – župana občin Šentjernej in Škocjan, predsednik KS Senuše, ki se ga je udeležil tudi državni sekretar MNZ, dr. Anton Olaj.

Predstavnik policije je tudi aktivno sodeloval na seji Pododbora Državnega zbora za spremljanje romske tematike, kjer je konkretno predstavila najpogostejše problemske situacije, ki jih policija najpogosteje obravnava in se z njimi sooča na terenu, imajo velik vpliv na občutek varnosti ljudi in premoženja in si prizadeva za njihove rešitve.

Predstavnik Policije je tudi član vladne Delovne skupine za obravnavo romske problematike in se je v 2020 udeležil vseh treh sej.

Pregled oziroma opis rezultatov ukrepa (upoštevati dimenzijo spola in mladih, kjer je to le možno):Policijsko delo v skupnosti dosega želene rezultate in učinke ob doslednem in vztrajnem izvajanju in seveda ob sodelovanju vseh subjektov, ki so odgovorni za varnost v posamezni lokalni skupnosti. Poleg osnovne in primarne funkcije, ki jo Policija izvaja v smislu zagotavljanja splošne varnosti ljudi in premoženja, ob vseh ostalih temeljnih nalogah iz Zakona o nalogah in pooblastilih policije, je izvajanje policijskega dela v skupnosti uspešen model policijske dejavnosti, ki dosega boljše rezultate pri odpravi vseh varnostno-problemskih situacij v lokalnih skupnostih. Policijsko delo v romski skupnosti zahteva poseben pristop in seveda veliko prilagodljivost specifikam. Ta pristop vpliva na uspešno skupno reševanje problemskih situacij, pravočasno medsebojno izmenjavo informacij in informiranost ter na odpravljanje vzrokov, ki vodijo do deviantnih problemskih situacij.

Policija se pri izvajanju policijskega dela v skupnosti še vedno srečuje s številnimi težavami in ovirami. Po eni strani gre za nezainteresiranost posameznih lokalnih skupnosti, po drugi strani pa tudi za nezainteresiranost in slabo odzivnost predstavnikov romske skupnosti na preventivne aktivnosti, ki jih izvaja Policija v romski skupnosti. Najbolj učinkovite metode za reševanje posameznih problemskih vprašanj so učinkovito delovanje multidisciplinarnih timov ter varnostnih sosvetov ob aktivni vlogi vseh subjektov, prav tako tudi neposredne preventivne aktivnosti opozarjanja in svetovanja predstavnikom romske skupnosti.

Dodeljena in porabljena finančna sredstva v letu 2020:Finančnih sredstev v letu 2020 ni bilo porabljenih.

49

NOSILEC: MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVEŠtevilo vključenih oseb oziroma število upravičencev ukrepa (upoštevati dimenzijo spola in mladih, če je to le možno):Ni možno podati števila udeležencev.

Pozitivne / negativne izkušnje pri izvajanju ukrepa:Izkušnje Policije so zapisane že v Sedmem poročilo o položaju romske skupnosti v Sloveniji (v prilogi 1), ki ga je vlada sprejela 19. novembra 2020 in ga poslala v obravnavo Državnemu zboru.

O celovitosti problematike so predstavniki MNZ in Policije v letu 2020 napisali problemsko poročilo z naslovom »Romska problematika in odnosi med večinskim prebivalstvom in romsko skupnostjo – poročilo, št. 0101-32/2020/1 (141-03) z dne 25. februarja 2020, ki je bilo poslano v Državni zbor in vključuje tudi predloge za sistemske rešitve. Na podlagi tega poročila je obširna razprava potekala v Državnem zboru v okviru Pododbora za spremljanje romske tematike, ki je Odboru Državnega zbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo nato predlagal v sprejem sklep, ki ga je matični odbor sprejel 1. julija 2020. Podrobnejše informacije o uresničevanju tega sklepa in korakih, ki so jih v zvezi z njim naredili vlada in pristojna ministrstva, so podane v osrednjem gradivu tega poročila v 2. poglavju z naslovom »Pomembnejši premiki na tem področju v letu 2020«.


50

NOSILEC: URAD VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA NARODNOSTIPrioritetno področje: OZAVEŠČANJE IN BOJ PROTI DISKRIMINACIJI3.3.7.1.1 Cilj: krepitev institucionalnega okvirja predstavništva romske skupnosti v Sloveniji.

UKREP: Finančna podpora delovanju Sveta romske skupnosti Republike Slovenije.

Podlage za izvajanje ukrepa: ZRomS-1 in NPUR 2017–2021.

Ali gre za ciljno usmerjen ukrep ali za integracijski ukrep:Gre za ciljno usmerjen ukrep, ki je namenjen krepitvi krovne organizacije romske skupnosti, ustanovljene na podlagi ZRomS-1, ki je oseba javnega prava.

Kratek opis izvedenih aktivnosti v letu 2020:SRSRS je v letu 2020 izvedel tri redne seje, na katerih je obravnaval naslednje teme in vprašanja: 1. seja (18. junija 2020): aktualne teme na področju romske tematike v RS ter mnenja, predlogi

in stališča. Na seji so bili, poleg članov SRSRS, prisotni tudi mag. Stanko Baluh, v. d. direktor UN in Darko Rudaš, predsednik Foruma romskih svetnikov Slovenije;

2. seja (29. avgusta 2020): polletno vsebinsko in finančno poročilo SRSRS, informacije o postopkih in rezultatih razpisov, ki jih je razpisal SRSRS, informacije o pomembnih dogodkih SRSRS, načrt dela SRSRS za delo na terenu v drugi polovici leta 2020, predlogi članov SRSRS, razno.

3. razširjena seja (8. septembra 2020): je bila namenjena pobudi za sodelovanje med SRSRS, romskimi združenji in romskimi aktivisti. Na seji so bili, poleg članov SRSRS, prisotni tudi predsedniki zvez društev (Haris Tahirovič, Darko Rudaš, Zvonko Golobič) in romska aktivistka Nataša Žagar.

Izvedel je tudi vrsto drugih aktivnosti, in sicer: dajal je pobude za srečanja raznim ministrstvom, predstavnikom pristojnih organov,

institucijam, poslanskim skupinam in občinam; predstavniki SRSRS so se udeležili naslednjih dogodkov:

- seje Odbora Državnega zbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo,

- seje Pododbora Državnega zbora za spremljanje romske tematike, - pogovora z Varuhom človekovih pravic, g. Petrom Svetino, - delovnih sestankov na UN,- raznih drugih sestankov, na katere je bil SRSRS vabljen in so bili pomembni za

romsko skupnost; dajal je razne pisne predloge, pobude in mnenja ter odziv na osnutek sedmega poročila vlade,

ki ga je posredoval vsem pristojnim institucijam; romskim društvom in pripadnikom romske skupnosti je v letu 2020 pomagal preko naslednjih

aktivnosti:- nudenje pomoči romskim društvom pri prijavah na različne razpise: SRSRS obvešča

romska društva in ostale romske organizacije o različnih objavljenih razpisih ter jim pomaga tudi pri izpolnjevanju vlog ter prijavi na razpise;

- nudenje pomoči Romom posameznikom: na SRSRS se velikokrat obrnejo Romi posamezniki za pomoč pri pisanju različnih prošenj, prijav na delovno mesto, pisanju prošenj za pomoč v primeru bolezni, izpolnjevanju obrazcev za pridobitev denarnih socialnih pomoči itd. Na SRSRS se nihče ne zavrne in se vsem pomaga, kolikor je to mogoče;

- nudenje pomoči romskim društvom in romskim organizacijam pri pripravi zaključnih bilanc in poročil: SRSRS pomaga tudi romskim društvom in ostalim romskim organizacijam pri oddaji zaključnih poročil in bilanc. Še posebej jim je treba nuditi pomoč pri oddaji poročil za Ajpes in FURS, saj večina romskih društev nima računalniške opreme in potrebnih pooblastil za oddajo poročil, zato večina romskih društev, predvsem iz Prekmurja, zaprosi za pomoč;

izvedel je Javni razpis za sofinanciranje programov aktivnosti zvez društev, v katere se

51

NOSILEC: URAD VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA NARODNOSTIzdružujejo pripadniki romske skupnosti v letu 2020 (JR-PRS 20209), v okviru katerega so se izvajale aktivnosti zvez društev, ki so bile namenjene spodbujanju aktivacije in večjega vključevanja pripadnikov romske skupnosti v družbo in ki naj bi prispevale k njihovemu opolnomočenju, izboljšanju njihovega položaja ter k odpravljanju nestrpnosti med večinskim in manjšinskim prebivalstvom, še posebej v lokalnih okoljih;

izvedel je Javni razpis za sofinanciranje programov in projektov romskih društev v letu 2020 (JR-RD 202010), okviru katerega so se v letu 2020 izvajale aktivnosti na področjih vseživljenjskega učenja, medgeneracijskega sodelovanja, spodbujanja enakosti, spodbujanja izobraževanja, ohranjanja, razvoja in promocije romske kulture in identitete ter ozaveščanja in boja proti diskriminaciji in nestrpnosti na terenu;

izvedel je Javni razpis za sofinanciranje medijskih programov, ki jih ustvarjajo pripadniki romske skupnosti, v letu 2020 (JR-MPR-202011), v okviru katerega je podprl tiste medijske programe, ki so zagotavljali uravnoteženo prikazovanje romske tematike iz različnih zornih kotov (z vidika Romov, večinskega prebivalstva, državnih organizacij, države, lokalne skupnosti, mednarodne javnosti, strokovne javnosti), ki so utrjevali in ohranjali narodno, jezikovno in kulturno identiteto Romov, ki so vključevali Rome v pripravo in predvajanje oddaj, ki so osveščali večinsko in romsko prebivalstvo o medsebojnem spoštovanju, razumevanju in sprejemanju ter programe, ki so vključevali pozitivne primere medsebojnega sobivanja v lokalnem okolju;

SRSRS je ustanovil delovno skupino za ugotavljanje stanja v romskih naseljih in znotraj romske skupnosti ter za pomoč v lokalni skupnosti. Skupina sodeluje z vsemi akterji, ki so pomembni za razvoj romske skupnosti. Vloga delovne skupine je:- povezovanje romskih svetnikov z lokalno skupnostjo in romsko skupnostjo,

povezovanje Romov z institucijami (državnimi in lokalnimi), pomoč Romom pri reševanju raznih težav,

- ugotavljanje stanja v romskih naseljih in znotraj romske skupnosti na JV delu Slovenije, sodelovanje (Sveta) pri iskanju in realizaciji rešitve konkretnih težav Romov.

Delovna skupina je z delom začela 8. oktobra 2020 z obiskom romskih naselij Gazice v občini Brežice in Drnovo v občini Krško. Skupina se je sestala s predstavniki Romov v obeh naseljih. V romskem naselju Gazice pa se je obisku pridružil tudi predsednik Komisije za romska vprašanja v občini Brežice. Zaradi zdravstvenih razmer in sprejetih ukrepov, kot so prepoved prehajanja mej med občinami, je delovna skupina v letu 2020 obiskala le zgoraj omenjeni romski naselji. S svojim terenskim delom bo zato nadaljevala v letu 2021. Na podlagi ugotovitev na terenu bo sproti oblikovala predloge za obravnavo in reševanje vsakega primera posebej. Predloge bo nato posredovala vsem lokalnim in državnim institucijam, vključno z UN;

v letu 2020 je nekaj romskih organizacij pripravilo razne dvojezične letake in plakate, namenjene obveščanju in informiranju romske skupnosti glede bolezni Covid-19, ter raznih preventivnih ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe. SRSRS je v tem primeru prevzel vlogo koordinatorja in pomagal gradivo razdeliti med ostale romske organizacije, društva, svetnike in aktiviste, preko katerih je gradivo prišlo do romskega prebivalstva v naseljih.

Pregled oziroma opis rezultatov ukrepa (upoštevati dimenzijo spola in mladih, kjer je to le možno):SRSRS je vse načrtovane aktivnosti izvedel v skladu z navodili NIJZ zaradi zdravstvenih razmer oziroma epidemije. Zaradi tega ni bilo možno izvesti raznih sestankov, srečanj, okroglih miz oziroma kakršnih koli dogodkov z večjim številom udeležencev, zato je SRSRS nekatere načrtovane aktivnosti prestavil na čas, ko bodo razmere bolj ugodne. SRSRS je poročal, da je kljub epidemiji poskušal biti prisoten na vseh pomembnejših dogodkih, ki so se nanašali na romsko skupnost v Sloveniji in po svoji pristojnosti in moči pomagal iskati rešitve za določene nastale situacije.

Dodeljena in porabljena finančna sredstva v letu 2020:9 Javni razpis je bil objavljen dne 27. decembra 2019 v Uradnem listu RS, št. 80/19. Dostopen prek: Uradni list Republike Slovenije (5. marec 2021). 10 Javni razpis je bil objavljen dne 15. maja 2020 v Uradnem listu RS, št. 69/20. Dostopen prek: Uradni list Republike Slovenije (5. marec 2021). 11 Javni razpis je bil objavljen dne 12. junija 2020 v Uradnem listu RS, št. 85/20. Dostopen prek: Uradni list Republike Slovenije (5. marec 2021).

52

https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2020008500006/javni-razpis-za-sofinanciranje-medijskih-programov-ki-jih-ustvarjajo-pripadniki-romske-skupnosti-v-letu-2020-jr-mpr-2020-ob-218920

https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2020008500006/javni-razpis-za-sofinanciranje-medijskih-programov-ki-jih-ustvarjajo-pripadniki-romske-skupnosti-v-letu-2020-jr-mpr-2020-ob-218920

https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2020006900005/javni-razpis-za-sofinanciranje-programov-in-projektov-romskih-drustev-v-letu-2020-jr-rd-2020-ob-195820

https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2020006900005/javni-razpis-za-sofinanciranje-programov-in-projektov-romskih-drustev-v-letu-2020-jr-rd-2020-ob-195820

https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2019008000010/javni-razpis-za-sofinanciranje-programov-aktivnosti-zvez-drustev-v-katere-se-zdruzujejo-pripadniki-romske-skupnosti-v-letu-2020-jr-prs2020-ob-370019

https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2019008000010/javni-razpis-za-sofinanciranje-programov-aktivnosti-zvez-drustev-v-katere-se-zdruzujejo-pripadniki-romske-skupnosti-v-letu-2020-jr-prs2020-ob-370019

NOSILEC: URAD VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA NARODNOSTISRSRS naloge in aktivnosti izvaja v skladu z vsakoletnim vsebinskim in finančnim načrtom, ki ga predhodno uskladi z UN. Sredstva, namenjena sofinanciranju SRSRS, so razvidna iz priloge pregleda sofinanciranja v korist romske skupnosti (priloga 2).V letu 2020 je bilo na podlagi ZRomS-1 in programa dela ter finančnega načrta SRSRS za leto 2020 s strani UN zagotovljeno sofinanciranje v višini: za delovanje SRSRS: 89.000 evrov; za posodobitev osnovne IT opreme: 1.000 evrov; za pripravo in izvedbo javnega razpisa za sofinanciranje programov in projektov romskih

društev v letu 2020: 20.000 evrov; za pripravo in izvedbo javnega razpisa za sofinanciranje programov aktivnosti organizacij

romske skupnosti (romske zveze) v letu 2020: 200.000 evrov; za pripravo in izvedbo javnega razpisa za sofinanciranje programov medijev, ki jih ustvarjajo

pripadniki romske skupnosti v letu 2020: 65.000 evrov; na podlagi pobude na sestanku v Kabinetu predsednika vlade dne 8. julija 2020 je SRSRS

ustanovil delovno skupino za ugotavljanje stanja romskih naselij in znotraj romske skupnosti ter za pomoč v lokalni skupnosti, ki bo na terenu sodelovala z vsemi akterji, ki so pomembni za razvoj romske skupnosti. Za ta namen so bila SRSRS zagotovljena dodatna namenska finančna sredstva v višini: 5.000 evrov.



Predlogi za izboljšave oziroma potrebe po morebitnem prihodnjem ukrepanju:SRSRS si še vedno želi čim več konstruktivnega sodelovanja z vsemi institucijami, pristojnimi za reševanje romske problematike.

3.3.7.1.2 Cilj: podpora aktivnostim za izboljšanje položaja Romov in prepoznavanja romske skupnosti kot sestavnega dela slovenske družbe ter aktivnostim, usmerjenim v preprečevanje diskriminacije in odpravljanje predsodkov in stereotipov do Romov na lokalni ravni s poudarkom na romskih ženskah, deklicah in mladih.

UKREP: Podpora aktivnostim za izboljšanje položaja pripadnic in pripadnikov romske skupnosti in prepoznavanja romske skupnosti kot sestavnega dela slovenske družbe ter aktivnostim, usmerjenim v preprečevanje diskriminacije in odpravljanje predsodkov in stereotipov do Romov na lokalni ravni s poudarkom na romskih ženskah, deklicah in mladih.



Kratek opis izvedenih aktivnosti v letu 2020:Svet romske skupnosti Republike Slovenije je v letu 2020 izvedel tri javne razpise, namenjene aktivnostim organizacij romske skupnosti, in sicer:

Javni razpis za sofinanciranje programov aktivnosti zvez društev, v katere se združujejo pripadniki romske skupnosti v letu 2020, JR-PRS 2020

Svet je v Uradnem listu Republike Slovenije št. 80/19 z dne 27. decembra 2019 objavil javni razpis za sofinanciranje programov aktivnosti zvez društev, v katere se združujejo pripadniki romske skupnosti (romske zveze) v letu 2020. Postopek javnega razpisa je vodila komisija za pripravo in izvedbo postopka javnega razpisa.Na podlagi javnega razpisa so prijavitelji lahko prijavili programe, ki spodbujajo aktivacijo in večje vključevanje pripadnic in pripadnikov romske skupnosti v družbo, prispevajo k opolnomočenju

53

NOSILEC: URAD VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA NARODNOSTIpripadnic in pripadnikov skupnosti in izboljšanju njihovega položaja ter prispevajo k odpravljanju nestrpnosti med večinskim in manjšinskim prebivalstvom, še posebej v lokalnih okoljih. Sofinancirani so bili programi aktivnosti: namenjeni spodbujanju vključevanja romskih otrok in mladih v lokalnih okoljih v programe

predšolske vzgoje, programe osnovnošolskega, srednješolskega (vključno s poklicnim) in univerzitetnega izobraževanja, spodbujanju uspešnega zaključevanja programov izobraževanja in odpravljanja pojava osipništva ter promociji izobraževanja kot vrednote in gonilne sile razvoja posameznika in skupnosti;

namenjeni spodbujanju aktivacije pripadnic in pripadnikov romske skupnosti, še posebej romskih žensk in mladih v lokalnih okoljih, za približevanje trgu dela preko spodbujanja vključevanja v ukrepe Aktivne politike zaposlovanja, spodbujanju razvoja programov za izboljšanje njihovih zaposlitvenih možnosti (npr. oblikovanje novih, inovativnih programov itd.) in promociji zaposlovanja kot vrednote in gonilne sile zagotavljanja boljših življenjskih pogojev posameznika ter posledično razvoja skupnosti;

namenjeni ozaveščanju otrok in mladih iz večinske skupnosti ter zaposlenih v javni upravi in pravosodnih organih o prisotnosti romske skupnosti, njeni kulturi in jezikovni sestavi ter pomenu za slovenski prostor, s ciljem približevanja in odpravljanja predsodkov ter stereotipov;

namenjeni usposabljanju predstavnic in predstavnikov romske skupnosti v svetih samoupravnih lokalnih skupnosti, predstavnic in predstavnikov društev in ostalih aktivistk in aktivistov iz vrst romske skupnosti;

namenjeni zagotavljanju pomoči društvom pri prijavi na razpise na različnih področjih, tako tistih, namenjenih izključno romski skupnosti, kot tudi tistih, namenjenih vsem nevladnim organizacijam.

V razpisu so imeli prednost programi aktivnosti, ki so bili dolgoročno naravnani, usmerjeni v izboljšanje položaja pripadnic in pripadnikov romske skupnosti na lokalni ravni, ki so vključevali aktivnosti v različnih regijah v Sloveniji, kjer živijo Romi, ki so spodbujali medsebojno povezovanje in sodelovanje organizacij romske skupnosti in ki niso podvajali aktivnosti, ki jih izvajata Zavod RS za zaposlovanje in pristojni centri za socialno delo. Okvirna višina sredstev za javni razpis je bila 200.000 evrov. Sofinancirani so bili programi aktivnosti 5 zvez društev.

Javni razpis za sofinanciranje programov in projektov romskih društev v letu 2020, JR-RD 2020 Svet je v Uradnem listu Republike Slovenije št. 69/20 z dne 15. maja 2020 objavil javni razpis za sofinanciranje programov in projektov romskih društev v letu 2020.Predmet javnega razpisa je bilo sofinanciranje programov in projektov romskih društev v letu 2020, ki podpirajo cilje javnega razpisa, in sicer spodbujanje izvajanja programov in projektov romskih društev:

– na področju spodbujanja vseživljenjskega učenja, – na področju medgeneracijskega sodelovanja, – na področju spodbujanja enakosti,– na področju spodbujanja izobraževanja, – na področju ohranjanja, razvoja in promocije romske kulture in identitete, – na področju ozaveščanja in boja proti diskriminaciji in nestrpnosti na terenu.

Okvirna višina sredstev za javni razpis je bila 20.000 evrov. Sofinanciranih je bilo 12 društev.

Javni razpis za sofinanciranje medijskih programov, ki jih ustvarjajo pripadniki romske skupnosti, v letu 2020, JR-MPR-2020

Svet je v Uradnem listu Republike Slovenije št. 85/20 z dne 12. junij 2020 objavil javni razpis za sofinanciranje medijskih programov, ki jih ustvarjajo pripadniki romske skupnosti v letu 2020.Predmet javnega razpisa je bilo sofinanciranje medijskih programov, ki podpirajo naslednje cilje: zagotavljajo uravnoteženo prikazovanje romske tematike iz različnih zornih kotov (z vidika

Romov, večinskega prebivalstva, državnih organizacij, države, lokalne skupnosti, mednarodne javnosti, strokovne javnosti);

prispevajo k utrjevanju in ohranjanju narodne, jezikovne ter kulturne identitete Romov; zagotavljajo vključevanje Romov v pripravo in predvajanje oddaj; vključujejo osveščanje večinskega in romskega prebivalstva o medsebojnem spoštovanju,

54

NOSILEC: URAD VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA NARODNOSTIrazumevanju in sprejemanju;

zagotavljajo vključevanje pozitivnih primerov medsebojnega sobivanja v lokalnem okolju. Sofinancirani so bili medijski programi, ki jih ustvarjajo pripadniki romske skupnosti in ki

pripravljajo in predvajajo najmanj 60-minutno premierno radijsko oddajo z romsko tematiko, ki je lahko dnevna, tedenska ali mesečna.

Okvirna višina sredstev za javni razpis je bila 62.000 evrov. Sofinancirana sta bila dva upravičenca, in sicer Zveza Romov Slovenije in Društvo Romsko informacijski in znanstvenoraziskovalni center Anglunipe.

Pregled oziroma opis rezultatov ukrepa (upoštevati dimenzijo spola in mladih, kjer je to le možno):Podane so informacije o izvedenih aktivnostih zvez društev, ki na javni razpis SRSRS prijavljajo svoje programe aktivnosti in so zavezane, da poročajo o doseganju rezultatov ter vključenosti oseb v izvedene aktivnosti.

ROMSKA ŠPORTNA ZVEZA SLOVENIJEZveza je bila sofinancirana za izvedbo naslednjih programov: Romska nogometna akademija, Dan/kamp etničnih manjšin za otroke, Romske otroške športne igre. Sofinancirani programi so bili v letu 2020 uspešno organizirani in izvedeni, ne glede na epidemiološko situacijo vezano na virus SARS-CoV-2. Aktivnosti so bile organizirane v časovnem obdobju od aprila do septembra 2020 oziroma v obdobju, ko ni bila razglašena epidemija in za športne aktivnosti oziroma programe ni bilo posebnih omejitev. ROMSKA NOGOMETNA AKADEMIJA Akademija je omogočila vadbo nogometa otrokom od meseca aprila do oktobra 4-krat na teden po 2 uri na Pušči in 2-krat v Kamencih. Treningi in aktivnosti so se izvajali skladno z načrtom in pripravljenim programom. Kvaliteten strokovni kader je poskrbel za zanimive programe in vsebine, kjer so se otroci obeh spolov skozi športno aktivacijo zelo zabavali. Udeleženci in njihovi starši so bili zelo zadovoljni in so pohvalili izvajalce programa. Na aktivnostih, ki so bile izvedene v letu 2020, je bilo udeleženih skupaj 70 otrok različne starosti in spola ter 5 različnih organizacijskih in strokovnih delavcev. Po spolu je bilo udeleženih 58 dečkov in 12 deklic. DAN / KAMP ETNIČNIH MANJŠIN ZA OTROKE Izvedenih je bila vrsta športnih aktivnosti na Pušči in v Lendavi. Aktivnosti so bile zelo dobro obiskane. Aktivnosti so bile izvedene v sodelovanju z izobraženim športnim strokovnjakom, udeležilo pa se jih je skupaj 96 otrok in 9 organizacijskih in strokovnih delavcev. Šlo je za šoloobvezne otroke in mlade v starosti od 8 do 16 let, med katerimi se je aktivnosti udeležilo 88 dečkov in 8 deklic. ROMSKA OTROŠKA MINI OLIMPIJADA – ROMSKE OTROŠKE ŠPORTNE IGRE Projektne vsebine so bile izvedene 26. septembra 2020 v sodelovanju z romskimi društvi: Romsko društvo nogometna šola Pušča, Športno izobraževalno društvo KHAM in ŠKD Romi Pušča. Prisotnih je bilo 26 udeležencev, in sicer 15 dečkov in 11 deklic. Organizirane so bile različne športne igre, pogostitev za udeležence, predvsem pa je bilo poleg športnega udejstvovanja in gibanja otrok najpomembnejše njihovo druženje in socializacija. Zveza meni, da bo v prihodnje treba še okrepiti športne programe, da se bodo lahko naslovile posledice epidemije in z njo povezanih ukrepov, ko se športni programi niso izvajali. Cilj zveze je v prihodnje otrokom in mladini zagotoviti svetlejšo prihodnost ne glede na to, ali so otroci suhi ali debeli, ne glede na barvo kože, ne glede na to, ali so bogati, revni, zdravi ali pa imajo posebne potrebe. Razmere kažejo, da večina romskih otrok ne konča šole, zato že 20 let izvajajo Nogometno akademijo, kamor vključujejo veliko število otrok in mladih (med njimi tudi deklice), saj si preko športa lahko zagotovijo življenjski obstoj, kar je bilo v več primerih že tudi dokazano.

ZVEZA ROMOV SLOVENIJEZveza je zaradi razglasitve epidemije marca 2020 pričela z upoštevanjem navodil in ukrepov pri

55

NOSILEC: URAD VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA NARODNOSTIsvojem delovanju. Nekatere prijavljene aktivnosti so bile tako odpovedane, prestavljene ali pa izvedene na drugačen način, kot je bilo načrtovano. To so bili na primer razni dogodki, kjer je bilo načrtovano, da se jih bo udeležilo večje število ljudi. Je pa zveza nekatere aktivnosti usmerila v informiranje in ozaveščanje romskega prebivalstva glede epidemije koronavirusa oziroma bolezni Covid-19.

Aktivnosti, ki so bile izvedene v skladu s prijavljenim programom, ki je bil uspešen na javnem razpisu sveta v letu 2020:

INTEGRACIJA ROMSKE SKUPNOSTI (na področju bivalnih razmer)Pri tej aktivnosti je zveza iskala rešitve za pridobivanje oziroma ureditev bivanjskih razmer zunaj romskih naselij. V okviru aktivnosti je zveza najprej zbrala podatke in možnosti, ki so romski skupnosti na razpolago. Izbrali so tri večje kraje po Sloveniji, in sicer Mursko Soboto, Novo mesto in Maribor. Na podlagi zbranih podatkov so želeli ugotoviti oziroma pridobiti podatke, koliko je romskih družin, ki si želijo spremembe in morebitne selitve v stanovanja ali druge oblike bivalnih enot. Cilj programa je bil namenjen pridobivanju javnih najemniških stanovanj in bivalnih enot na območju celotne Slovenije za vse skupine romskega prebivalstva in iskanje možnosti preko različnih razpisov EU in v Sloveniji za sofinanciranje takšnih projektov. Zbrani podatki so se zbirali na daljavo in v skladu s sprejetimi ukrepi, zaradi razglašene epidemije v spomladanskih mesecih. Kot zaključek aktivnosti je bila načrtovana okrogla miza in predstavitev rezultatov širši javnosti, ki pa je bila zaradi zdravstvene situacije prestavljena za nedoločen čas.

IZOBRAŽEVANJE IN ZAPOSLOVANJE ROMSKE SKUPNOSTIIzobraževanje romskih ženskNačrtovane delavnice so bile v fizični obliki izpeljane v mesecu juniju 2020, saj prej zaradi epidemioloških ukrepov to ni bilo možno. V okviru aktivnosti sta bili izvedeni delavnici v Prekmurju in na Dolenjskem, in sicer na temo večplastne diskriminacije Rominj, zaposlitve, nasilja v družini, prezgodnjih porok, najstniških nosečnosti in podobno. Ugotovili so, da je to ena izmed aktivnosti, ki mora biti kontinuirana, saj bo le tako prišlo do premikov glede položaja Rominj v Sloveniji, zato je pomembno, da se izvede čim več delavnic na terenu, saj se le tako lahko pride do tistih, ki taka izobraževanja najbolj potrebujejo. Sodelujoči pri aktivnosti in izvajalke so bile pripadnice in članice romske skupnosti ter članice zveze, ki so v svoji skupnosti vidne, saj so dosegle določeno stopnjo izobrazbe, imajo razne statuse, so zaposlene ter primer dobre prakse za ostale romske ženske.

OPOLNOMOČENJE ROMSKE SKUPNOSTIZveza je izvedla usposabljanje za člane Sveta romske skupnosti RS in romskih zvez. Cilj izvedbe usposabljanja je bil opremiti romske predstavnike z informacijami in znanjem, kar jim bo pomagalo, da bodo lahko zagovarjali svoja stališča, okrepili sodelovanje med romskimi predstavniki in informirali o zadevah, ki so pomembne pri reševanju romske problematike. Zaradi epidemiološke situacije je bilo usposabljanje izvedeno v prostorih zveze v Murski Soboti z omejenim številom udeležencev. Usposabljanje je vodil predsednik zveze, Jožef Horvat Sandreli.

INFORMIRANJE ROMSKE SKUPNOSTIZveza ugotavlja, da je romska skupnost na terenu neinformirana, kar se tiče aktualnih zadev v zvezi z Romi, kot so na primer: spremembe zakonodaje, ki se tiče Romov, sprejemanje ukrepov in programov za Rome, razpisi itd. Zveza je zato v okviru aktivnosti romski skupnosti (svetnikom, društvom, zvezam, aktivistom) posredovala različna gradiva, ki jih pripravljajo različne državne institucije. Tako je romska skupnost seznanjena z novostmi in spremembami, prav tako pa lahko sami dajejo predloge, mnenja in pobude. Ta aktivnost se je izvajala skozi celo leto, in sicer preko elektronske pošte, navadne pošte, medijev in v okviru upoštevanja sprejetih ukrepov.

INFORMIRANJE ROMSKE SKUPNOSTI V ZVEZI Z EPIDEMIJO COVID-19Ker je epidemija Covid-19 povzročila velik šok za vse prebivalce, tudi za romsko skupnost, se je zveza odločila za prilagoditev dela aktivnosti trenutni situaciji. Lotila se je priprave dvojezične zloženke, ki jo je prevedla v romski jezik. S tem so romski skupnosti približali nasvete za pravilno

56

NOSILEC: URAD VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA NARODNOSTIhigieno v času epidemije v njim razumljivem jeziku. Pripravili so tudi plakat z nasveti za ravnanje in preventivnimi ukrepi. Vse zloženke so razvozili in razdelili po občinah, kjer živi romska skupnost, in nalepili plakate. Prav tako so preko romskega radia ROMIC poslušalce, skupaj s pristojnimi strokovnjaki, obveščali o preventivnih ukrepih v času karantene, o vplivih epidemije na psihično počutje ljudi in kaj lahko naredijo sami, da obvladajo stres ter zmanjšajo občutke strahu in zaskrbljenosti, o priporočilih glede telesne dejavnosti v času širjena okužbe Covid-19 ter raznih drugih temah, povezanih s koronavirusom.

OZAVEŠČANJE IN BOJ PROTI PREDSODKOM IN DISKRIMINACIJIV okviru aktivnosti je zveza v skladu z možnostmi za izvedbo v letu 2020 izvedla projekt, namenjen predvsem ozaveščanju romskih in neromskih otrok »Skupaj gradimo mostove – Khetaun keras phurtja«. Projekt je bil v preteklih letih s strani udeležencev in sodelujočih zelo dobro sprejet in je bil namenjen predvsem otrokom, mladini in romskim ženskam. Ime projekta izhaja iz želje in pričakovanja, da se Romi povežejo med sabo z večinskim prebivalstvom in organizacijami, ki delujejo v okolju. Projekt je bil izveden v sodelovanju s Hišo sadeži družbe in Mladinskim informativnim in kulturnim klubom Murska Sobota ter z društvom Pisanimi mehurčki. Na delavnicah se je poskušalo skozi igro in na zabaven način spodbujati predvsem bralno pismenost in umetniško ustvarjanje. Večina delavnic je bila izvedena v poletnih mesecih.

AKTIVNO DELOVANJE ZVEZE IN POVEZOVANJE TER SODELOVANJE ROMSKE SKUPNOSTI Z VEČINSKIM PREBIVALSTVOMSeje in sestanki zvezeNa sejah je zveza razpravljala o aktualnih problemih glede romske skupnosti v Sloveniji. Spodbujala je večjo aktivnost društev, opozarjala in obveščala društva o aktualnih dogajanjih in romski problematiki ter spodbujala večje in čim bolj uspešno medsebojno delovanje med društvi in svetniki, saj bo le to pomagalo k izboljšanju položaja romske skupnosti v Sloveniji. Imela je tudi volilno skupščino, kjer je bilo izvoljeno vodstvo zveze, in sicer predsednik, trije podpredsedniki in sekretarka.

SODELOVANJE ZVEZE IN NJENIH DELOVNIH TELES Z MEDNARODNIMI ROMSKIMI ORGANIZACIIAMITudi v letu 2020 se je nadaljevalo aktivno sodelovanje zveze z mednarodnimi organizacijami. Tako si zveza prizadeva vzdrževati stike z mednarodnimi romskimi organizacijami, še posebej s SvetovnoZvezo Romov (IRU), Evropsko romsko zvezo in Parlamentom svetovne romske organizacije.V okviru zveze delujejo tudi: Inštitut za romološke študije – Romski izobraževalni center, Romski informativni center Romic in radio Romic, Ženski forum, Politični forum, Forum romskih izobražencev.S povezovanjem vseh zgoraj omenjenih zveza uspešno izvaja programe, aktivnosti in projekte.

POMOČ ROMSKIM DRUŠTVOMVelik poudarek pri zvezi namenjajo zagotavljanju pomoči društvom pri prijavah na razpise na različnih področjih, tako tistim, namenjenih izključno romski skupnosti, kot tudi tistim, namenjenim vsem nevladnim organizacijam. Pomoč društvom izvajajo zaposleni pri zvezi in pogodbeni delavci.

RAZNI TEMATSKI SESTANKI MED ZVEZO, OBČINAMI Z ROMSKO SKUPNOSTJO IN PRISTOJNIMI DRŽAVNIMI INSTITUCIJAMIZveza je kljub razglašeni epidemiji izvedla kar nekaj sestankov, ki so potekali v skladu s sprejetimi ukrepi ali pa na daljavo preko raznih telekomunikacijskih naprav (telefonski pogovori, elektronska pošta, Zoom...). Tako je predsednik zveze skupaj z ostalim vodstvom izvedel razne sestanke s predstavniki občin, kjer živi romska skupnost v Sloveniji, kot so: Občina Puconci, Občina Dobrovnik, Občina Cankova, Občina Kuzma, Občina Ribnica. Srečal se je tudi s podžupanjo Mestne občine Maribor in imel pogovor z direktorjem Upravne enote Maribor. Vodstvo zveze je izvedlo tudi sestanek na Občini Škocjan na temo reševanja bivanjskih razmer Romov v občini.

57

NOSILEC: URAD VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA NARODNOSTI

OHRANJANJE ROMSKE KULTURNE DEDIŠČINE IN PROMOCIJA ROMSKE SKUPNOSTIVečje vključevanje romske skupnosti v družbeno življenje želi zveza doseči preko različnih dogodkov skozi celo leto. Namen teh dogodkov je, da se pripadniki romske skupnosti aktivno vključijo v dogajanje (pripravo in izvedbo dogodkov), povežejo medsebojno in z večinskim prebivalstvom (institucije, zavodi, posamezniki). Med te aktivnosti spadajo tudi nekateri različni že tradicionalni dogodki. Žal je bilo treba aprila 2020 zaradi epidemije odpovedati najbolj pomembno prireditev za romsko skupnost, in sicer praznovanje Mednarodnega dneva Romov, ki poteka 8. aprila.

DELOVANJE IN AKTIVNOSTI EVROPSKEGA ROMSKEGA MUZEJA V MURSKI SOBOTI (SKOZI CELO LETO 2020) Evropski muzej romske kulture v Murski Soboti je nastal na pobudo zveze in Evropske romske unije. Deluje že vse od 21. avgusta 2012 in predstavlja središče za evropsko pot kulture. To je mesto, kjer se zbira, raziskuje, predstavlja in ustvarja romska kultura, saj kultura ljudi povezuje in pomaga premagovati predsodke in stereotipe. Evropski muzej romske kulture in zgodovine je odlična priložnost, da se bolje spozna romsko kulturo, preteklost, nastajanje, različnost in prav tako sedanjost. V muzeju je ves čas na ogled stalna razstava »Materialna kultura Romov«, ki je bila zelo obiskana v poletnih mesecih, ko so potekali vodeni ogledi v skladu s priporočili NIJZ. Zveza opaža, da muzej zelo pripomore k spoznavanju romske kulture in prispeva k vključevanju romske skupnosti v večinsko prebivalstvo, saj se s tem zmanjšujejo stereotipi. Zaradi epidemiološke situacije ni bilo možno izvesti gostovanj v različnih krajih po Sloveniji, prav tako se predstavniki zveze niso mogli udeležiti srečanj v Beogradu in na Madžarskem.

ZALOŽNIŠTVOSkozi celo leto zveza izdaja različne knjige, časopise za otroke, zbornike, zgoščenke itd., pri katerih sodelujejo s svojimi prispevki pripadniki romske skupnosti. Literatura je namenjena romski skupnosti različnih starosti za ohranjanje jezika, kulture, spodbujanje bralne pismenosti in prenos znanja (otroški časopis — Mri nevi mini multi, zgoščenke — Pravljice in pripovedke itd.).Najpomembnejša izdaja je romski časopis Romano them, ki je dvojezičen. V časopisu so predstavljeni pozitivni dogodki povezani z romsko skupnostjo v Sloveniji in se tako tudi preko časopisa spodbuja enakopravnost. V letu 2020 je zveza izdala 3 številke tega časopisa. Bralci časopisa so pripadniki romske in neromske populacije. Časopis zveza pošilja romskim društvom, posameznikom, institucijam, šolam in knjižnicam, vedno pa je na razpolago v knjižnici Romskega informativnega centra Romic. Vsaka številka je natisnjena v nakladi 500 izvodov, torej je na številko približno toliko bralcev, saj se večino izvodov razdeli, le nekaj se jih pusti za arhiv.V letu 2020 je bila izdana tudi monografska publikacija o največjem romskem naselju v Sloveniji, Pušči, ki jo je napisal Jožef Horvat Sandreli.

ROMSKI VEČERI – DELAVNICE O ROMSKI KULTURIZveza je v letu 2020 začela z izvedbo projekta z naslovom ROMSKI VEČERI – delavnice o romski kulturi. V okviru projekta je bilo izvedenih 7 delavnic, ki so potekale v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota, Splošni knjižnici Ljutomer, Knjižnici Otona Župančiča Ljubljana in v raznih mladinskih centrih po Sloveniji. Preko delavnic je večinskemu prebivalstvu predstavljena bogata kultura Romov v Sloveniji, od glasbe, plesa, noš do običajev in navad. Predstavljene so tudi romske knjige oziroma literatura, ki so jo izdali Romi sami, in literatura o romski skupnosti.Na delavnice je zveza vabila večinsko prebivalstvo vseh starosti, od otrok do najstarejših.

ZVEZA ZA RAZVOJ ROMSKE MANJŠINE – PREPORODAktivnosti zveze v letu 2020 so zaznamovala predvsem tri ključna področja: razvoj romske politične participacije in zagovorništva, opolnomočenje romskih žensk in aktivacija mladih, podporno okolje za razvoj romske skupnosti.

Zveza je takoj ob razglasitvi epidemije pričela s spoštovanjem doslednih navodil vlade pri svojem delovanju. Sprejela je vse potrebne ukrepe in tudi do nadaljnjega odpovedala vse aktivnosti in dogodke, na katerih je prisotno večje število ljudi. Pozvali so tudi vse druge romske organizacije,

58

NOSILEC: URAD VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA NARODNOSTIdruštva, zavode in romske svetnike, da v celoti in dosledno upoštevajo navodila, ki jih določi vlada oziroma Krizni štab Republike Slovenije. Aktivno so se vključevali v koordinacijo in spremljanje zdravstvenih razmer v romskih naseljih. Zveza je program ustrezno prilagodila na način, da je zasledovala zastavljene cilje, hkrati pa izvajala vse potrebne aktivnosti za blaženje posledic epidemije na področju romske skupnosti. Tako so bile izvedene številne informativne aktivnosti in aktivnosti preko spleta, ki so se lahko izvajale. V aktivnosti so vključevali predvsem romske svetnike, ki so se lahko na terenu najhitreje odzivali na vse dnevne izzive v zvezi z epidemijo.

Skupaj je bilo v letu 2020 izvedenih 60 aktivnosti v obliki dogodkov in storitev, kjer je zveza nastopila v vlogi organizatorja oziroma partnerja, ali pa je aktivnost izvedla sama. Čas epidemije je zveza izkoristila za pripravo in strateško načrtovanje za prihodnji razvoj romske skupnosti. Pripravila je tri ključne programe, in sicer: program za razvoj socialnega podjetništva za mlade in ženske, program Izobraževanje – Na znanju temelječa družba in program aktivnosti izboljšanja sožitja med romsko in večinsko skupnostjo. Pripravila je tudi pomemben regijski projekt Legalizacija in komunalno opremljanje romskih naselij v Pomurju, ki bo vključen v RRP za Pomurje. Zveza je v letu 2020 pri izvedbi programa sodelovala z več kot 25 organizacijami, društvi, zavodi itd. Posredno ali neposredno je bilo vključenih več kot 200 udeležencev. Nudila je tudi pomoč številnim romskim organizacijam in društvom pri pripravi dokumentacije, programov, dogodkov, administracije, projektov in razpisov. Pripravljeni so bili tudi štirje strateški dokumenti. V letu 2020 je zveza prvič izvajala tudi mednarodni projekt v okviru programa Erasmus+.

ZVEZA ROMSKE SKUPNOSTI SLOVENIJE UMBRELLA – DEŽNIK Zveza je ocenila, da bo ne glede na epidemiološke razmere lahko program izpeljala zelo učinkovito, saj je bila prednost to, da ima zveza vključena društva iz različnih območjih, kjer prebiva romska skupnost, kar pripomore k temu, da program ni bil osredotočen le na eno regijo. Zveza je izpostavila, da je bila s strani različnih institucij in posameznikov pohvaljena za izdajo zloženke glede preprečevanja širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2 v 3eh narečjih romskega jezika, ki se uporabljajo na območju Slovenije, kar je predstavljalo velik dodatek h krepitvi preprečevanja širjenja virusa in k opravljenem delu zveze.Zveza je glede na poudarke razpisa v svojem programu zasnovala aktivnosti, ki so usmerjene na 4 ciljna področja razpisa: Spodbujanje vključevanja otrok in mladih v lokalnih okoljih v vse ravni izobraževanja : preko

lokalnih posvetov in terenskega dela je zveza ozaveščala in spodbujala romske starše in obenem promovirala pomen izobraževanja oz. vključevanja v formalno in neformalno izobraževanje. Z neposredno podporo je romskim otrokom in mladim omogočila učno pomoč, z različnimi dejavnostmi pa usmerjala in informirala mlade glede možnosti dokončanja šolanja. S specifičnimi družabnimi in prostočasnimi aktivnostmi v lokalnih okoljih so imeli mladi in otroci možnost krepiti družbeno-socialne in sporazumevalne veščine, za katere je še posebej pomembno tudi medgeneracijsko razumevanje, ki jih podpira pri njihovem uspehu v izobraževalnem sistemu. Romskim otrokom je zveza preko nudenja učne pomoči ponudila možnost premagovanja učnih težav zaradi nezadostnega znanja učnih snovi, spodbujala prožne oblike učenja in podpirala kakovostno karierno orientacijo za šolajočo romsko mladino na vseh ravneh izobraževanja. Preko terenskega dela in delavnic je zveza ozaveščala in spodbujala romske starše in obenem promovirala pomen izobraževanja oz. vključevanja v formalno in neformalno izobraževanje. Z neposredno podporo je romskim otrokom in mladim omogočila učno pomoč tudi v času epidemije in zaprtja šol, in sicer so se pri zvezi osredotočili na nudenje pomoči in podpore pri organizaciji izobraževanja na daljavo na način, da se je pomoči potrebnim organiziralo spletno učno pomoč in nekaterim družinam posodilo prenosne računalnike, tablice in tiskalnik. Zveza je aktivirala tudi prostovoljce za učno pomoč in pomoč pri rednem šolskem delu na daljavo za učence OŠ, z različnimi dejavnostmi pa so usmerjali in informirali mlade glede možnosti dokončanja šolanja. V okviru rednega delovanja informativne in svetovalne pisarne RIC Ljubljana sta kljub epidemiji redno zaposlena opravljala razgovore z romskimi starši, ki imajo otroke šolajoče na ravni OŠ in SŠ, saj so se mnogi znašli v zelo težki situaciji. Zaposleni so bili romskim staršem praktično dosegljivi vsak dan vseh sedem dni v

59

NOSILEC: URAD VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA NARODNOSTItednu tako preko telefona kot preko socialnih omrežij in jim nudili pomoč tudi izven časa zaposlitve.

Mlade iz romske skupnosti je zveza spodbujala k aktivaciji za približevanje trgu dela preko krepitve obče funkcionalne pismenosti kot tudi specifične računalniške pismenosti, ki sta izredno pomembni v sodobnem svetu. Oblikovala in izvedla je izobraževalni tabor za mlade, preko katerega je želela okrepiti tudi obči know-how zveze na področju oblikovanja karierne poti in iskanja prve zaposlitve ter zbiranja informacij o možnostih programov APZ. Zaposlena pri zvezi sta po potrebi izvajala tudi individualna srečanja na to temo.

Ker se zveza zaveda pojavov diskriminacije in neenake obravnave, izhajajoč tudi iz nepoznavanja romske skupnosti, je preko celega leta pripravljala prireditve, na katerih so bili predstavljeni romski prazniki, tradicija, jezik, zgodovina in kultura v lokalnih okoljih, in sicer za mlade in širšo javnost iz večinskega prebivalstva, kamor so bili povabljeni tudi predstavniki javnih institucij. Z namenom informiranja širše javnosti in javnih institucij ter odprte debate o problemih romske skupnosti s pojavi diskriminacije in neenake obravnave je zveza pripadnikom romske skupnosti skozi celo leto zagotavljala zagovorništvo v različnih regijah.

S projektnimi delavnicami, usmerjenimi k pomoči društvom pri prijavah na razpise na različnih področjih, tako nacionalnih kot evropskih, tako javnih kot privatnih, s ciljem pravno-formalne ureditve in stabilizacije delovanja, je zveza krepila samostojnost in hkrati medsebojno sodelovanje romskih društev in zvez. Za bolj učinkovito in ciljno usmerjeno delovanje na tem področju je izvedla tako skupinske delavnice kot tudi svetovalna srečanja za manjše skupine predstavnikov organizacij in zagotavljala informiranje o aktualnih razpisih.

Zveza ocenjuje, da je z izvedbo aktivnosti programa prispevala h krepitvi vrednot medkulturnosti v družbi, k večji strpnosti in pozitivni naravnanosti za medkulturno sobivanje.

Svet romske skupnosti RS ni posredoval informacij o rezultatih izvedenih aktivnosti Zveze za razvoj romske skupnosti iz Črnomlja in Zveze za razvoj romske manjšine – Preporod, vendar pa so informacije o izvedenih aktivnostih te zveze dostopne na njihovi spletni strani: Zveza Preporod. Dodeljena in porabljena finančna sredstva v letu 2020:V letu 2020 je bilo na podlagi ZRomS-1 svetu za pripravo in izvedbo javnega razpisa za sofinanciranje programov aktivnosti zvez društev, v katere se združujejo pripadniki romske skupnosti (romske zveze) dodeljenih 200.000 evrov. Na podlagi javnega razpisa je svet za programe aktivnosti romskih zvez razdelil 192.963,78 evra.Podprtih je bilo 5 programov aktivnosti, in sicer: program Zveze romske skupnosti Slovenije Umbrella – Dežnik v višini 50.027,03 evra; program Romske športne zveze Slovenije v višini 9.166,94 evra; program Zveze Romov Slovenije v višini 61.109,81 evra; program Zveze za razvoj romske manjšine – Preporod v višini 49.860 evrov; program Zveze za razvoj romske skupnosti v višini 22.800 evrov.

Za potrebe izvedenih projektov posameznih romskih društev je bilo v letu 2020 dodeljenih skupaj 20.000 evrov.

Za potrebe sofinanciranja medijskih programov, ki jih pripravljajo pripadniki romske skupnosti in predvajajo najmanj 60-minutno radijsko oddajo z romsko tematiko, ki je lahko dnevna, tedenska ali mesečna, je bilo dodeljenih skupaj 62.370,69 evra. Število vključenih oseb oziroma število upravičencev ukrepa (upoštevati dimenzijo spola in mladih, če je to le možno): Romska športna zveza Slovenije: ca. 192 otrok (ca. 161 dečkov in 31 deklic); Zveza Romov Slovenije: ca. 1500 oseb (ca. 870 žensk in 630 moških). Ker so v zvezo

vključena romska društva iz celotne Slovenije so aktivnosti poskušali izvajati čim širše ter tako vključevati romsko populacijo iz celotne Slovenije. Težko podajo točno oceno vključenih oseb, vendar pa ocenjujejo, da so preko izvedenih aktivnosti dosegli okrog 2000 upravičencev, predvsem preko aktivnosti, kot so informiranje glede Covida-19, kjer so v romskih naseljih razdeljevali letake ter plakate. Prav tako veliko upravičencev zavzame informiranje in založništvo, saj je naklada enega časopisa Romano them 500 izvodov. V aktivnosti vključujejo

60

http://zveza-preporod.si/

NOSILEC: URAD VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA NARODNOSTItako romsko kot neromsko populacijo. Razne delavnice, ki jih izvajajo, pa so posebej namenjene otrokom, tako romskim kot neromskim.

Zveza romske skupnosti Slovenije Umbrella – Dežnik: ca. 2800 oseb (ne morejopodati ločenega števila po spolu zaradi razdeljenih zloženk, poslušalcev radijskih oddaj,obiskovalcev spletne strani itd.). Po ocenah pa so vključili 45 otrok (25 dečkov in 20 deklic), 57 mladih (18 moških in 39 žensk) ter 27 romskih žensk.

Zveza za razvoj romske manjšine – Preporod: ni bilo posredovanega podatka; Zveza za razvoj romske skupnosti: ni bilo posredovanega podatka.

Pozitivne / negativne izkušnje pri izvajanju ukrepa:Zveze si predvsem želijo več povezovanja in sodelovanja z vsemi pristojnimi institucijami. Programe aktivnosti in projekte, ki se izvajajo na terenu vidijo kot zelo pomembne, vendar pa je še vedno veliko odprtih vprašanj. Udeležence, tako Rome kot ostale udeležence zanima romska zgodovina, kultura in jezik. Romi si želijo spoznati možnosti pri iskanju pomoči, kadar so v težavah in hkrati o njih tudi spregovoriti. Nimajo dovolj informacij in védenja ter znanja, kako najbolje ukrepati. Preko aktivnosti zvez so mnogi dobili pomembne informacije in podatke. Tudi predstavniki samih zvez so spoznali tiste stiske ljudi, o katerih v preteklosti zaradi različnih razlogov niso govorili. Romi si želijo napredka na različnih nivojih in se integrirati v družbo, so pa po ugotovitvah zvez tudi takšni, ki si zaradi družinskih ali drugih običajev ne želijo sprememb, kar žalosti tudi predstavnike zvez.


Prioritetno področje: BIVANJSKE RAZMERE IN DOSTOP DO STANOVANJ3.3.5.1.2 Cilj: spodbujanje oblikovanja in razvoja integracijskih pristopov in ukrepov na področju zagotavljanja stanovanjske politike samoupravnih lokalnih skupnosti.

UKREP: Informiranje in zagotavljanje strokovne podpore samoupravnim lokalnim skupnostim, kjer živijo Romi, o obstoječih možnostih za oblikovanje in razvoj integracijskih pristopov in ukrepov na področju zagotavljanja lokalne stanovanjske politike.

Podlage za izvajanje ukrepa: Program sofinanciranja zagotavljanja javnih najemnih stanovanj v letih 2016 do 2020 (Uradni list RS št. 41/2016, z dne 10. junij 2016, št. 88/2016, z dne 22. december 2016 in št. 10/19, z dne 15. februar 2019) in NPUR 2017–2021.

Ali gre za ciljno usmerjen ukrep ali za integracijski ukrep:Splošni integracijski ukrep, v okviru katerega so Romi le ena od ciljnih skupin.Ukrep je namenjen pridobivanju javnih najemnih stanovanj in bivalnih enot na območju celotne Slovenije za vse skupine prebivalstva kot zagotavljanje možnosti sofinanciranja za upravičene prosilce, med katerimi so tudi samoupravne lokalne skupnosti in javni nepremičninski skladi lokalnih skupnosti, kjer živijo Romi. Prosilci so lahko v okviru obstoječih možnostih in modelov Programa sofinanciranja zagotavljanja javnih najemnih stanovanj v letih 2016 do 2020 prijavili projekte – podali vloge za sofinanciranje projektov, s katerimi bodo pripomogli k zagotavljanju bivanjskih zmogljivosti v občinah, kjer živijo Romi.

Kratek opis izvedenih aktivnosti v letu 2020:S strani UN v letu 2020 ni bilo izvedenih posebnih aktivnosti, kjer bi se posebej predstavljalo Program sofinanciranja zagotavljanja javnih najemnih stanovanj v letih 2016 do 2020, kljub temu je UN na posebnem sestanku s predstavniki Občine Beltinci, namenjenem pregledu stanja in seznanitvi s prihodnjimi načrti občine, ki je potekal 3. junija 2020 v okviru projekta Nacionalna platforma za Rome (SIFOROMA 4), predstavil tudi možnosti, ki so preko SSRS na voljo v okviru prej navedenega programa sofinanciranja. Po pogovoru z občino je UN povezal predstavnike občine s SSRS in uredil termin sestanka, ki je potekal 23. junija 2020 v prostorih SSRS v Ljubljani in sta se ga s strani občine udeležila župan občine in direktor občinske uprave. Predstavniki UN se dogovorjenega termina zaradi drugih nujnih in vnaprej dogovorjenih obveznosti (izvedba dogodka v

61

NOSILEC: URAD VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA NARODNOSTILendavi) sestanka niso mogli udeležiti. Po sestanku je bil direktor UN obveščen, da sestanek z vidika stanovanjske problematike Romov ni obrodil sadov. O aktivnostih SSRS na tem področju glej ukrep iz pristojnosti SSRS na str. 31-32.





Predlogi za izboljšave oziroma potrebe po morebitnem prihodnjem ukrepanju: / Prioritetno področje: SOCIALNO VARSTVO, SOCIALNO VKLJUČEVANJE, ZAŠČITA OTROK, ŽENSK IN MLADIH TER ŠTIPENDIRANJE3.3.3.1.5 Cilj: Usklajeno in koordinirano ukrepanje pristojnih institucij v postopkih obravnave primerov zunajzakonskih skupnosti z mladoletnimi osebami.

UKREP: Priprava protokola ukrepanja v postopkih obravnave primerov zunajzakonskih skupnosti z mladoletnimi osebami.



Kratek opis izvedenih aktivnosti v letu 2020:UN, ki je koordinator izvajanja tega ukrepa, je na podlagi vseh preteklih aktivnosti (glej letna poročila vlade za pretekla leta, dostopna na Romska skupnost) v letu 2020 izvedel naslednje aktivnosti: na podlagi preteklih dogovorov je koordiniral pripravo posebnega Priročnika o prepoznavanju

in ukrepanju v primerih »prezgodnjih« in prisilnih porok v romski skupnosti (gradivo priročnika je pripravljeno v končni obliki in je bilo že lektorirano, dostopno pa bo v digitalni obliki in preko določenega števila tiskanih izvodov);

izvedel je peti sestanek ad hoc delovne skupine za področje obravnave primerov »prezgodnjih« in prisilnih porok v romski skupnosti, ki je v virtualni obliki potekal 18. decembra 2020, v okviru katere se je pripravljal tudi priročnik.

Nadaljnje aktivnosti v zvezi s priročnikom bodo usmerjene predvsem v izvedbo strokovnih izobraževanj in posvetov s strokovnimi delavci v regijah oziroma okoljih, kjer je zaznati to problematiko. UN bo v okviru projekta Nacionalna platforma za Rome ponudil organizacijo in koordinacijo teh usposabljanj. Na petem sestanku ad hoc delovne skupine je bilo dogovorjeno, da bodo takšna izobraževanja potekala v živo takoj, ko bo to možno, saj spletna izvedba ni najbolj primerna. Nabor strokovnjakov, ki bi lahko na teh izobraževanjih predavali, bo pripravljen v sodelovanju z vsemi organi in organizacijami, ki so del ad hoc delovne skupine, ki jo povezuje in katere delo koordinira UN. Glede izobraževanja sodnikov, tožilcev, državnih odvetnikov itd. bo sodelovanje UN potekalo preko Centra za izobraževanje v pravosodju (MP), ki bo priročnik v digitalni obliki po svoji široki adremi poslal vsem svojim kontaktom. Izobraževanja za te ciljne skupine bodo preko centra predvidoma izvedena v virtualni obliki, saj centru to omogoča dostop do širšega kroga poslušalcev, zato izobraževanja v tej obliki izvajajo tudi bolj pogosto.

Pregled oziroma opis rezultatov ukrepa (upoštevati dimenzijo spola in mladih, kjer je to le

62

https://www.gov.si/teme/romska-skupnost/

NOSILEC: URAD VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA NARODNOSTImožno): /

Dodeljena in porabljena finančna sredstva v letu 2020:Sredstva za lekturo, oblikovanje in tisk priročnika so bila zagotovljena v okviru projekta Nacionalna platforma za Rome (95 % EU udeležba, 5 % SI udeležba – v finančnem načrtu UN).



Predlogi za izboljšave oziroma potrebe po morebitnem prihodnjem ukrepanju: / Prioritetno področje: UKREPI IN PRISTOPI NA LOKALNI RAVNI3.3.8.2 Cilj: krepitev dialoga in sodelovanja vseh relevantnih subjektov za izboljšanje položaja pripadnic in pripadnikov romske skupnosti in njihove večje vključenosti v družbo.

UKREP: Nacionalna platforma za Rome in njene aktivnosti – krepitev posvetovalnega procesa na tem področju v Sloveniji.

Podlage za izvajanje ukrepa: zaprti poziv EK 2015 (JUST/2015/RDIS/AG/NRP2):JUST/2015/RDIS/AG/NRP2 zaprti poziv EK 2016 (REC-RDIS-NRCP-AG-2016):REC-RDIS-NRCP-AG-2016 zaprti poziv EK 2017 (REC-RDIS-NRCP-AG-2017):REC-RDIS-NRCP-AG-2017 zaprti poziv EK 2018 (REC-RDIS-NRCP-AG-2018):REC-RDIS-NRCP-AG-2018 NPUR 2017–2021.

Ali gre za ciljno usmerjen ukrep ali za integracijski ukrep:Gre za ciljno usmerjen ukrep, katerega namen je krepitev posvetovalnega procesa na tem področju na lokalni in nacionalni ravni.

Kratek opis izvedenih aktivnosti v letu 2020:UN je v letu 2020 nadaljeval z začetim delom v preteklih projektih Nacionalne platforme za Rome in se je uspešno prijavil na četrti poziv EK v podporo nacionalnim kontaktnim točkam. Projekt se izvaja od 1. januarja 2020 do 30. junija 2021.

Namen projekta v četrtem letu izvajanja je okrepitev dialoga in sodelovanja vseh relevantnih deležnikov z namenom izboljšanja položaja pripadnikov romske skupnosti in njihove večje vključenosti v družbo. V okviru projekta je bila predvidena izvedba večdeležniških dogodkov in usmerjenih razprav, še posebej na lokalni ravni, in usposabljanja za predstavnike romske skupnosti v občinskih svetih. Ob izvajanju preteklih treh enoletnih projektov SIFOROMA se je ugotovilo, da se je pri vseh udeležencih dogodkov izboljšalo poznavanje situacije na terenu in tudi zvišala zavest o pomembnosti ukrepanja in tesnega medinstitucionalnega sodelovanja za izboljšanje položaja na terenu. V okviru projekta SIFOROMA 4 je bila predvidena nadgradnja doseženega stanja.

Zaradi epidemije koronavirusa in ukrepov, ki so bili sprejeti s tem v zvezi, ter narave dela v okviru projekta, so bile določene aktivnosti okrnjene ali prestavljene na kasnejši čas, določene aktivnosti pa so se prilagodile spremenjenim okoliščinam in so se izvedle v drugačni obliki. Zaradi razmer je bil projekt, ki naj bi sicer potekal od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2020, podaljšan do 30. junija 2021.

Pregled izvedenih aktivnosti v letu 2020:

63

https://ec.europa.eu/info/funding-tenders/opportunities/portal/screen/opportunities/topic-details/rec-rdis-nrcp-ag-2018;callCode=REC-AG-2018;freeTextSearchKeyword=;matchWholeText=true;typeCodes=1;statusCodes=31094501,31094502,31094503;programmePeriod=null;programCcm2Id=null;programDivisionCode=null;focusAreaCode=null;geographicalZonesCode=null;programmeDivisionProspect=null;startDateLte=null;startDateGte=null;crossCuttingPriorityCode=null;cpvCode=null;performanceOfDelivery=null;sortQuery=sortStatus;orderBy=asc;onlyTenders=false;topicListKey=callTopicSearchTableState

https://ec.europa.eu/info/funding-tenders/opportunities/portal/screen/opportunities/topic-details/rec-rdis-nrcp-ag-2017

https://ec.europa.eu/research/participants/portal/desktop/en/opportunities/rec/topics/rec-rdis-nrcp-ag-2016.html

http://ec.europa.eu/justice/grants1/calls/2015_action_grants/just_2015_rdis_ag_nrcp_en.htm

NOSILEC: URAD VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA NARODNOSTI 26. februarja 2020: v Ljubljani je potekal uvodni dogodek projekta, na katerem so udeleženci

skozi razpravo izmenjali ideje o nadaljnjih korakih oziroma prihodnjih aktivnostih Nacionalne platforme za Rome. Na sestanku so bili predstavljeni rezultati spletne ankete o vrednotenju kakovosti izvedbe dogodkov v sklopu preteklega projekta, SIFOROMA 3. Cilj spletnega vprašalnika je bil na podlagi dobljenih rezultatov ugotoviti, kaj bi bilo dobro še storiti na področju organizacije strokovnih srečanj, kar bi lahko pripomoglo k bolj usmerjeni in kakovostni razpravi, ki bi bila v prihodnje še bolj prilagojena željam in potrebam vseh udeležencev strokovnih srečanj. Na dogodku je bil predstavljen tudi predviden potek aktivnosti v tem letu projekta.

3. junija 2020: izvedeni delovni sestanki v Lendavi in Turnišču za pripravo večdeležniških dogodkov v občinah Lendava in Turnišče na temo priprave akcijskega načrta občine za vključevanje pripadnikov romske skupnosti in vzpostavitve multidisciplinarnega tima na lokalni ravni (Lendava) ter na temo imenovanja delovnega telesa občinskega sveta za spremljanje položaja pripadnikov romske skupnosti (Turnišče). Opravljen je bil tudi obisk v romskem naselju Gomilica (občina Turnišče) in pogovor s predstavnikom romske skupnosti v občinskem svetu ter prebivalci naselja. Večdeležniški dogodek v Lendavi je bil kasneje izveden, večdeležniški dogodek v občini Turnišče pa je bil dogovorjen najprej za september 2020, nato pa je bil končni dogovorjeni termin 13. oktober 2020. Vabilo in program dogodka sta bila poslana vsem vabljenim, vendar je bil nato dogodek pred samo izvedbo zaradi slabe epidemiološke situacije v državi odpovedan. UN je kasneje predlagal, da se ga izvede v virtualni obliki, vendar je občina ocenila, da to ne bi bilo primerno, zato se bo dogodek izvedel, takoj, ko bodo razmere in epidemiološki ukrepi to dopuščali.

3. junija 2020: izveden follow up sestanek v Beltincih. Na podlagi izvedenih aktivnosti v občini Beltinci v prejšnjih projektih in pripravljenega osnutka akcijskega načrta, ki je nastal v okviru dogodkov projekta, je bil izveden sestanek na občini, da bi se preverilo stanje in kakšne aktivnosti je v zvezi s tem občina že izvedla. Na podlagi tega sestanka je UN predstavnike občine povezal s predstavniki SSRS, ki so se na temo stanovanjskih razmer in možnosti, ki na tem področju obstajajo, sestali na sestanku dne 23. junija 2020.

23. junija 2020: izveden večdeležniški dogodek v Lendavi na temo razvijanja celovitih pristopov in akcijskega načrta za vključevanje Romov v Občini Lendava. Pripravljeno je bilo poročilo z dogodka in poslano občini in vsem udeležencem.

14. julija 2020: izvedena videokonferenca s hrvaškim vladnim Uradom za človekove pravice in pravice narodnih manjšin (hrvaška nacionalna kontaktna točka za vključevanje Romov) na temo Nacionalne strategije za vključevanje Romov v Republiki Hrvaški in Republiki Sloveniji, na kateri so bile izmenjana dosedanja znanja in izkušnje, še posebej z vidika celovite raziskave na temo zbiranja in spremljanja baznih podatkov za učinkovito spremljanje nacionalne strategije vključevanja Romov, ki jo je v letu 2018 izvedel hrvaški vladni urad skozi projekt, financiran iz sredstev v okviru EU regionalne politike IPA (2012).

2. decembra 2020: izveden follow up dogodka v Lendavi, in sicer zaradi epidemioloških razmer v virtualni obliki preko aplikacije Zoom. Namen dogodka je bil ponovno narediti pregled stanja oziroma spregovoriti o napredku in morebitnih spremembah na področju vključevanja Romov v Občini Lendava, ki so se zgodile od junijskega dogodka.

18. decembra 2020: izveden peti delovni sestanek ad hoc delovne skupine za področje obravnave primerov »prezgodnjih« in prisilnih porok v romski skupnosti. Zaradi epidemioloških razmer je sestanek potekal v virtualni obliki preko aplikacije Microsoft Teams, namenjen pa je bil potrditvi gradiva Priročnika o prepoznavanju in ukrepanju v primerih »prezgodnjih« in prisilnih porok v romski skupnosti ter dogovoru o nadaljnjih korakih, ki so v zvezi s priročnikom potrebni.

Aktivnosti v okviru tega projekta se bodo nadaljevale v letu 2021.

Pregled oziroma opis rezultatov ukrepa (upoštevati dimenzijo spola in mladih, kjer je to le možno):Ključni doseženi rezultati: nadaljevala in krepila sta se dialog in sodelovanje med vsemi pristojnimi in zainteresiranimi

deležniki na nacionalni in lokalni ravni ter med nacionalno in lokalno ravnijo; izboljšala se je komunikacija med Romi in lokalnimi oblastmi ter ustreznimi institucijami na

lokalni ravni (zlasti v Občini Lendava);

64

NOSILEC: URAD VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA NARODNOSTI pridobljen vpogled v izhodiščno stanje in na njegovi podlagi sprejete in oblikovane usmeritve za

začetek priprave akcijskega načrta občine za vključevanje Romov; skozi dogodke je bilo več pozornosti namenjene razmeram na terenu in aktivnostim, ki

vzpostavljajo dialog med organizacijami, ki delujejo na terenu, in pristojnimi ministrstvi; v celotnem projektu je UN nadaljeval z aktivnostmi na področju t. i. prezgodnjih in prisilnih porok

v romski skupnosti, v zvezi s čimer je bil pripravljen poseben priročnik na tem področju, ki bo predvsem namenjen pristojnim institucijam, ki so vpete v postopke obravnave teh primerov, hkrati pa bo ozaveščal tudi predstavnike romske skupnosti;

preko projekta je bila okrepljena koordinacijska vloga nacionalne kontaktne točke (UN); zagotovljena je bila večja preglednost obstoječih in prihodnjih dejavnosti in projektov,

namenjenih Romom na lokalni ravni.

Dodeljena in porabljena finančna sredstva v letu 2020:Skupna vrednost projekta na podlagi podpisane pogodbe z EK je bila 68.417,94 evra (95 % EU udeležba, 5 % SI udeležba – v finančnem načrtu UN). Do konca leta 2020 (od 1. januarja 2020 do 31. december 2020) je bilo porabljenih skupaj 29.240,45 evra, od tega 27.778,23 evra sredstev EU udeležbe in 1.462,22 evra slovenske udeležbe. Vzrok za nizko črpanje sredstev je epidemija Covid-19, saj se zaradi epidemije in ukrepov, ki so bili zaradi tega sprejeti na ravni države, večine dogodkov ni dalo izvesti, prav tako se jih ni dalo preoblikovati v virtualne dogodke, saj naj bi se izvedli z različnimi deležniki na lokalni ravni, in sicer preko delavniškega načina dela, kjer je bilo ključno prav srečevanje in komunikacija med različnimi predstavniki v živo. Prav tako se je vedno stremelo k temu, da bi se na dogodkih zagotovila tudi udeležba (lokalnih) predstavnikov romske skupnosti. Ker je bil zaradi navedenih razmer projekt podaljšan do 30. junija 2020, se bo vrsta aktivnosti izvajala tudi v prvi polovici leta 2021.

Število vključenih oseb oziroma število upravičencev ukrepa (upoštevati dimenzijo spola in mladih, če je to le možno):V vse aktivnosti skupaj je bilo v letu 2020 vključenih približno 90 oseb (predstavnikov različnih nacionalnih in lokalnih institucij, pripadnikov romske skupnosti, predstavnikov NVO, strokovnjakov in medijev).

Pozitivne / negativne izkušnje pri izvajanju ukrepa:Kljub temu, da je bilo skozi evalvacijo preteklih aktivnosti in pogovor o nadaljnjih aktivnostih v okviru projekta Nacionalna platforma za Rome ugotovljeno, da še vedno ostaja pomembno individualno delo s posameznimi občinami, še posebej zaradi razlik in specifik romskih naselij v posamezni občini ter da bi bilo občinam potrebno nuditi pomoč pri oblikovanju oziroma definiranju ciljev in vizij, je v okviru izvajanja aktivnosti projekta možno zaznati majhen interes občin za podporo, ki jim jo lahko UN nudi pri pripravi njihovih akcijskih načrtov in vzpostavitvi multidisciplinarnih timov na lokalni ravni. V preteklem projektu je bila celovita podpora nudena npr. Občini Beltinci, kjer je bilo skozi večdeležniške dogodke, na katerih je vseskozi aktivno sodelovala tudi občina in dogodke gostila, pripravljen konkreten osnutek akcijskega načrta, ki je bil nato predan občini v pregled, morebitne spremembe/dopolnitve ter nato v sprejem. V trenutku, ko bi aktivnosti morala prevzeti občina, je vse skupaj zamrlo, kar kažejo tudi rezultati spremljanja napredka v tej občini. Podoben pojav se kaže tudi drugje, in sicer tudi v primeru oblikovanja multidisciplinarnih timov – konkretnih timov pristojnih deležnikov, ki bi morali na lokalni ravni sodelovati, se povezovati in naslavljati konkretne izzive ter iskati rešitve. Tudi v primerih, kjer so bili skozi platformo pripravljeni nastavki za takšen tim, se je kasneje izkazalo, da ta sploh ni zaživel ali pa da je večinoma neaktiven.

Predlogi za izboljšave oziroma potrebe po morebitnem prihodnjem ukrepanju: / 3.3.8.3 Cilj: povezovanje in sodelovanje institucij za zagotavljanje večjega in hitrejšega socialnega vključevanja pripadnic in pripadnikov romske skupnosti v lokalnem okolju ter oblikovanja celostnih rešitev in ukrepov na lokalni ravni, ki bodo zagotavljali sinergijske učinke.

UKREP: Spodbujanje vzpostavitve multidisciplinarnih timov v lokalnih skupnostih, kjer živijo Romi,

65

NOSILEC: URAD VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA NARODNOSTIpreko aktivnosti nacionalne platforme za Rome.


Ali gre za ciljno usmerjen ukrep ali za integracijski ukrep:Gre za ciljno usmerjen ukrep, katerega namen je krepitev posvetovalnega procesa na tem področju na lokalni in nacionalni ravni. Preko ukrepa se želi: pripomoči k (bolj učinkovitem) izvajanju obstoječih ukrepov za vključevanje romske skupnosti; izboljšati dialog na lokalni ravni med pripadniki romske skupnosti, predstavniki Romov, romskimi

organizacijami in združenji, občino, lokalnimi institucijami (kot so vrtci, šole, centri za socialno delo, zavodi za zaposlovanje itd.), nevladnimi organizacijami na lokalni ravni in ostalimi institucijami ter organizacijami, s čimer se zasleduje boljše medsebojno razumevanje in sodelovanje ter posledično učinkovitejše izvajanje nalog v okviru pristojnosti;

opredeliti možne rešitve za izboljšanje obstoječega položaja romske skupnosti na lokalni ravni z: opredelitvijo možnih rešitev v okviru obstoječega sistema (na primer več srečanj z več

zainteresiranimi stranmi, izboljšana komunikacija, prilagojeni pristopi, kadar je to potrebno itd.) in,

opredelitvijo potrebnih novih rešitev oziroma ugotovitvijo, kateri novi ali naslednji koraki so potrebni za izboljšanje položaja Romov na lokalni ravni.

Ena glavnih aktivnosti je osredotočena na podporo in pomoč občinam, v katerih Romi živijo, da postanejo dejansko koordinator medinstitucionalnega povezovanja in sodelovanja na lokalni ravni ter da se okrepi povezovanje in sodelovanje različnih institucij, organizacij in predstavnikov lokalnega romskega in neromskega prebivalstva v občinah (vzpostavljanje multidisciplinarnih timov oziroma povezovanja, vzpostavljanje varnostnih sosvetov itd.).

Kratek opis izvedenih aktivnosti v letu 2020:Aktivnosti so se tudi v letu 2020 izvajale v okviru projekta Nacionalna platforma za Rome (SIFOROMA4), in sicer skozi: usmerjeno razpravo na temo razvijanja celovitih pristopov in akcijskega načrta za vključevanje

Romov v Občini Lendava; sestanek, namenjen spremljanju napredka razvijanja celovitih pristopov in akcijskega načrta za

vključevanje Romov v Občini Lendava; sestanek, namenjen spremljanju napredka celovitih pristopov in akcijskega načrta za

vključevanje Romov v Občini Beltince na podlagi izvedenih aktivnosti v okviru preteklih projektov;

pripravljalni sestanek za izvedbo usmerjene razprave na temo oblikovanja delovnega telesa občinskega sveta za spremljanje položaja romske skupnosti v občini Turnišče ter obisk v romskem naselju Gomilica.

Namen vseh dogodkov je bil med drugim nasloviti tudi pomembnost multidisciplinarnega in medinstitucionalnega povezovanja in sodelovanja ter vključevanja pripadnikov romske skupnosti v ta proces v vseh njegovih fazah. V vseh treh primerih so občine same izrazile interes po sodelovanju z UN v okviru projekta.

Pregled oziroma opis rezultatov ukrepa (upoštevati dimenzijo spola in mladih, kjer je to le možno):

66





NOSILEC: URAD VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA NARODNOSTIZačete aktivnosti še potekajo, saj se projekt izvaja tudi v letu 2021.

Dodeljena in porabljena finančna sredstva v letu 2020:Sredstva so bila zagotovljena v okviru projekta Nacionalna platforma za Rome (95 % EU udeležba, 5 % SI udeležba – v finančnem načrtu UN).

Število vključenih oseb oziroma število upravičencev ukrepa (upoštevati dimenzijo spola in mladih, če je to le možno):Večdeležniške razprave 23. junija 2020 v Lendavi se je udeležilo 30 predstavnikov različnih institucij, organizacij, romske skupnosti in zainteresiranih posameznikov. Ostali sestanki so potekali med predstavniki občine, romskimi svetniki in predstavniki urada. V primeru obiska romskega naselja Gomilica v občini Turnišče je pogovor potekal tudi s samimi prebivalci naselja.


Predlogi za izboljšave oziroma potrebe po morebitnem prihodnjem ukrepanju:Ponovno je na podlagi izkušenj, ki so se nabrale skozi aktivnosti projekta, in na podlagi poročil občin možno ugotoviti, da v različnih oblikah in intenzivnostih medinstitucionalno povezovanje in sodelovanje na lokalni ravni že obstajata in potekata. Vzpostavljene so različne oblike sodelovanja in povezovanja, tako v bolj formalni obliki (npr. na podlagi ZRomS-1) kot tudi v neformalni obliki (sploh v majhnih občinah, kjer se predstavniki institucij med seboj poznajo in so po potrebi operativno v navezi). V prihodnje bo potrebno analizirati različne obstoječe oblike in v smeri zagotavljanja čim večje operativnosti in učinkovitosti podati predloge o najbolj optimalnih oblikah, ki bi jih bilo v prihodnje dobro spodbujati in podpreti. V primeru, da občina sprejme svoj akcijski načrt na tem področju oziroma podrobni področni program skladno z ZRomS-1, je smiselno, da vzpostavi tudi obliko medinstitucionalnega sodelovanja (npr. v obliki tima), ki nato spremlja sprejeti načrt (sploh, če je ta bolj operativne narave). V primerih, ko podrobni področni program (strategijo, program ukrepov itd.) sprejme občinski svet, je smiselno, da njegovo izvajanje spremlja vsaj delovno telo občinskega sveta za spremljanje položaja romske skupnosti na podlagi 7. člena ZRomS-1, lahko pa občina vzpostavi tudi bolj operativni medinstitucionalni tim za izvajanje in spremljanje tega programa. Oblikovanje tovrstnih oblik medinstitucionalnega sodelovanja je sicer v celoti v pristojnosti občin.

3.3.8.4 Cilj: podpora vzpostavitvi in izboljšanju pristopov lokalnih skupnosti na področju integracije pripadnic in pripadnikov romske skupnosti.

UKREP: Identifikacija, promocija in prenos že osvojenih znanj, pozitivnih izkušenj in primerov dobrih praks v okolja, kjer so zaznani primanjkljaji in izražene potrebe lokalnih skupnosti.


Ali gre za ciljno usmerjen ukrep ali za integracijski ukrep:Gre za ciljno usmerjen ukrep, katerega namen je krepitev posvetovalnega procesa na tem področju na lokalni ravni preko izmenjave pozitivnih izkušenj in dobrih praks med različnimi lokalnimi okolji in institucijami (predvsem občinami, ostalimi institucijami, ki delujejo na lokalni ravni, predstavniki romske skupnosti v občinskih svetih in različnimi NVO, ki delujejo na področju romske skupnosti).

67





NOSILEC: URAD VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA NARODNOSTIKratek opis izvedenih aktivnosti v letu 2020:Aktivnosti so se tudi v letu 2020 izvajale v okviru projekta Nacionalna platforma za Rome (SIFOROMA4), in sicer skozi vse izvedene dogodke (glej pri ukrepu v okviru cilja 3.3.8.2): uvodni dogodek, ki je bil namenjen prav izmenjavi mnenj in dosedanjih izkušenj ter na podlagi

tega predlogom v zvezi z nadaljnjimi aktivnostmi projekta; izmenjava izkušenj s predstavniki nacionalne kontaktne točke za vključevanje Romov na

Hrvaškem v zvezi s spremljanjem uresničevanja nacionalnega dokumenta na področju vključevanja Romov ter spremljanja napredka

usmerjeno razpravo na temo razvijanja celovitih pristopov in akcijskega načrta za vključevanje Romov v Občini Lendava;

sestanek, namenjen spremljanju napredka razvijanja celovitih pristopov in akcijskega načrta za vključevanje Romov v Občini Lendava;

sestanek, namenjen spremljanju napredka celovitih pristopov in akcijskega načrta za vključevanje Romov v Občini Beltince na podlagi izvedenih aktivnosti v okviru preteklih projektov;

pripravljalni sestanek za izvedbo usmerjene razprave na temo oblikovanja delovnega telesa občinskega sveta za spremljanje položaja romske skupnosti v občini Turnišče ter obisk v romskem naselju Gomilica;

priprava posebnega priročnika o prepoznavanju in ukrepanju v primerih »prezgodnjih« in prisilnih porok v romski skupnosti in izvedba petega sestanka ad hoc delovne skupine za področje obravnave primerov »prezgodnjih« in prisilnih porok v romski skupnosti.

Pregled oziroma opis rezultatov ukrepa (upoštevati dimenzijo spola in mladih, kjer je to le možno):Na večdeležniškem dogodku (usmerjeni razpravi), ki je potekala v Lendavi (23. junija 2020), in na sestankih s predstavniki Občine Beltinci in Občine Turnišče ter obisku romskega naselja Gomilica v občini Turnišče so bile v pogovorih in skozi usmerjeno razpravo izmenjane nekatere identificirane uspešne oblike delovanja in pristopanja ter izmenjane dosedanje izkušnje. Izmenjane so bile izkušnje med hrvaško in slovensko nacionalno kontaktno točko glede spremljanja uresničevanja ukrepov in napredka na tem področju. Na podlagi dosedanjih izkušenj in praks je bilo pripravljeno gradivo posebnega priročnika o prepoznavanju in ukrepanju v primerih »prezgodnjih« in prisilnih porok v romski skupnosti, na sestanku ad hoc delovne skupine pa redno poteka tudi izmenjava informacij na tem področju. Pri tem je bilo uspešno izvedeno tako povezovanje ključnih institucij, organizacij in predstavnikov romske skupnosti na nacionalni in lokalni ravni. Dodeljena in porabljena finančna sredstva v letu 2020:Sredstva so bila zagotovljena v okviru projekta Nacionalna platforma za Rome (95 % EU udeležba, 5 % SI udeležba – v finančnem načrtu UN).

Število vključenih oseb oziroma število upravičencev ukrepa (upoštevati dimenzijo spola in mladih, če je to le možno):V navedene aktivnosti je bilo v letu 2020 vključenih približno 90 oseb.



3.3.8.5 Cilj: doseganje učinkovitejše integracije pripadnic in pripadnikov romske skupnosti v lokalnem okolju.

UKREP: Spodbujanje samoupravnih lokalnih skupnosti k oblikovanju konkretnih in realnih akcijskih načrtov za integracijo Romov, prilagojenih stanju v posamezni lokalni skupnosti.

Podlage za izvajanje ukrepa: zaprti poziv EK 2015 (JUST/2015/RDIS/AG/NRP2):JUST/2015/RDIS/AG/NRP2

68


NOSILEC: URAD VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA NARODNOSTI zaprti poziv EK 2016 (REC-RDIS-NRCP-AG-2016):REC-RDIS-NRCP-AG-2016 zaprti poziv EK 2017 (REC-RDIS-NRCP-AG-2017):REC-RDIS-NRCP-AG-2017 zaprti poziv EK 2018 (REC-RDIS-NRCP-AG-2018):REC-RDIS-NRCP-AG-2018 NPUR 2017–2021.

Ali gre za ciljno usmerjen ukrep ali za integracijski ukrep:Enako kot pri ukrepu v okviru cilja 3.3.8.3.

Kratek opis izvedenih aktivnosti v letu 2020:Aktivnosti so se tudi v letu 2020 izvajale v okviru projekta Nacionalna platforma za Rome (SIFOROMA4), kjer je bil razvijanju celovitih pristopov in akcijskega načrta za vključevanje Romov namenjen večdeležniški dogodek oziroma usmerjena razprava, ki je potekala 23. junija 2020 v Lendavi.

Dogodek projekta je bil namenjen Občini Lendava, ostalim pristojnim institucijam in organizacijam, ki tam delujejo, ter predstavnikom romske skupnosti. Cilj dogodka je bil preko multidisciplinarnega pristopa oblikovati praktično zasnovan osnutek akcijskega načrta za vključevanje Romov v Občini Lendava, ki ni pomemben samo za usklajen in hitrejši napredek na lokalnem nivoju, temveč je hkrati pokazatelj strateške usmeritve reševanja romske tematike na lokalni ravni in sodelovanja med lokalno in nacionalno ravnjo pri naslavljanju izzivov na tem področju. Udeleženci so se na dogodku uvodoma seznanili s stanjem v romskem naselju Dolga vas, nato pa je bil vsem ključnim udeležencem iz lokalnega okolja ponujen prostor za izmenjavo izkušenj, predvsem pa predlogov za uspešno naslavljanje lokalne romske tematike in izzivov v Lendavi.

Identificiranih je bilo šest ključnih področij za doseganje napredka glede sobivanja med romskim in večinskim prebivalstvom ter celovitega napredka glede romske tematike v Občini Lendava, nato pa na vsakem od področij tudi cilji in predlogi ukrepov. Podane so bile tudi zasnove za oblikovanje multidisciplinarnega tima, ki bo pripravil sam akcijski načrt in potem tudi spremljal njegovo uresničevanje. Po dogodku je bilo pripravljeno celovito poročilo, ki je vključilo vsa predlagana področja, cilje in ukrepe kot izhodišče za pripravo akcijskega načrta občine.

Pregled oziroma opis rezultatov ukrepa (upoštevati dimenzijo spola in mladih, kjer je to le možno):Izvedeni so bili pripravljalni sestanki, obisk v naselju Dolga vas, izvedena je bila usmerjena razprava in konec leta 2020 izveden tudi online sestanek, ki je bil namenjen spremljanju napredka v zvezi s pripravo akcijskega načrta in oblikovanjem multidisciplinarnega tima.

Dodeljena in porabljena finančna sredstva v letu 2020:Sredstva so bila zagotovljena v okviru projekta Nacionalna platforma za Rome (95 % EU udeležba, 5 % SI udeležba – v finančnem načrtu UN).

Število vključenih oseb oziroma število upravičencev ukrepa (upoštevati dimenzijo spola in mladih, če je to le možno):V aktivnost je bilo vključenih približno 30 udeležencev.


Predlogi za izboljšave oziroma potrebe po morebitnem prihodnjem ukrepanju:V prihodnje so potrebne nadaljnje aktivnosti UN in projekta v smeri razvijanja celovitih pristopov in realnih akcijskih načrtov za vključevanje Romov v teh in ostalih občinah, ki bi izrazile interes. Pri tem je ključna pripravljenost občine na sodelovanje in na dejansko oblikovanje in sprejem akcijskega načrta. Do sedaj je bil s strani občin ta interes žal slab, prav tako realizacija. Pri nadaljevanju aktivnosti za pripravo in sprejem akcijskih načrtov občin se bo treba osredotoči na naloge, ki so v pristojnosti občin, in naloge, ki so v pristojnosti ostalih institucij, ki delujejo na lokalni

69




NOSILEC: URAD VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA NARODNOSTIravni. Zelo koristno bi bilo zagotoviti udeležbo predstavnikov pristojnih ministrstev na dogodkih z občinami, saj bi ti lahko že na samih dogodkih podali konkretne odgovore na nekatera vprašanja in razčistili določene dileme. Pri tem pa bi dosedanje pozitivne in negativne izkušnje občin in ostalih institucij ter organizacij, ki delujejo na lokalni ravni, ministrstvom lahko koristile kot usmeritev pri pripravi prihodnjih ukrepov in aktivnosti (npr. javnih razpisov na posameznem področju) oziroma kot vpogled in pomoč pri okrepitvi izvajanja obstoječih ukrepov in aktivnosti.

3.3.8.6 Cilj: krepitev vloge in podpora delovanju predstavnikov romske skupnosti v svetih samoupravnih lokalnih skupnosti.

UKREP: Usposabljanja in nudenje strokovne podpore za krepitev vloge in opravljanja nalog predstavnikov romske skupnosti v svetih samoupravnih lokalnih skupnosti.


Ali gre za ciljno usmerjen ukrep ali za integracijski ukrep:Gre za ciljno usmerjen ukrep, katerega namen je krepitev posvetovalnega procesa na tem področju na lokalni in nacionalni ravni. V okviru projekta se želi krepiti tudi vlogo in opravljanje nalog predstavnikov romske skupnosti v svetih samoupravnih lokalnih skupnosti, saj ti potrebujejo usposabljanja in izobraževalne dejavnosti, ki bi jim pomagali bolje razumeti zakonodajo, ureditev in postopke ter pravila. S potrebnim znanjem bi »romski svetniki« lahko bolj kompetentno in aktivneje sodelovali v pomembnih zadevah na lokalni ravni. Kratek opis izvedenih aktivnosti v letu 2020:Zaradi epidemioloških razmer se aktivnosti v tem delu projekta v letu 2020 niso izvedle in se bodo predvidoma v letu 2021.


Dodeljena in porabljena finančna sredstva v letu 2020:Sredstva so zagotovljena v okviru projekta Nacionalna platforma za Rome (95 % EU udeležba, 5 % SI udeležba – v finančnem načrtu UN).




NOSILEC: GENERALNI SEKRETARIAT VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE V SODELOVANJU Z URADOM VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA NARODNOSTI IN OSTALIMI PRISTOJNIMI VLADNIMI ORGANI Prioritetno področje: UKREPI IN PRISTOPI NA LOKALNI RAVNI

70





NOSILEC: GENERALNI SEKRETARIAT VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE V SODELOVANJU Z URADOM VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA NARODNOSTI IN OSTALIMI PRISTOJNIMI VLADNIMI ORGANI 3.3.8.7 Cilj: krepitev dialoga, povezovanja in sodelovanja med predstavniki Vlade Republike Slovenije in predstavniki samoupravnih lokalnih skupnosti, kjer živijo Romi.

UKREP: Vzpostavitev kontinuiranega dialoga med predstavniki Vlade Republike Slovenije in predstavniki samoupravnih lokalnih skupnosti, kjer živijo Romi.

Podlage za izvajanje ukrepa: sklep vlade št. 09501-5/2016/11 z dne 25. maj 2017, NPUR 2017–2021, Odlok o ustanovitvi Delovne skupine za obravnavo romske problematike (Uradni list RS, št.

101/20) in sklepi vlade o imenovanju članov, sprejeti na njegovi podlagi.


Kratek opis izvedenih aktivnosti v letu 2020:V letu 2020 je dialog s predstavniki samoupravnih lokalnih skupnosti potekal kontinuirano skozi novoustanovljeno Delovno skupino za obravnavo romske problematike, ki je nadomestila prejšnjo Komisijo Vlade Republike Slovenije za zaščito romske skupnosti in katere člani so tudi predstavniki občin (v letu 2020 so bili člani delovne skupine predstavniki občin Novo mesto, Kočevje, Črnomelj in Ribnica). Na nekaterih sejah je sodelovala tudi predstavnica Skupnosti občin Slovenije. Dodatno je dialog potekal tudi v okviru Komisije za integracijo romske skupnosti, ki je ustanovljena pri Skupnosti občin Slovenije, kjer so se sestankov komisije redno udeleževali predstavniki UN, Policije in po potrebi tudi predstavniki drugih državnih organov.

V okviru projekta Nacionalna platforma za Rome je v letu 2020 potekal poglobljen dialog s posameznimi občinami, in sicer tistimi, ki so izrazile interes za sodelovanje z UN skozi projekt. To so bile občine Lendava, Turnišče in Beltinci.

Samoupravne lokalne skupnosti so bile vključene tudi v pripravo Sedmega poročila o položaju romske skupnosti v Sloveniji, ki ga je 19. novembra 2020 sprejela Vlada Republike Slovenije in ga poslala v obravnavo Državnemu zboru. Pred sprejemom na vladi je bilo poročilo poslano v pregled vsem občinam, ki so sodelovale pri pripravi poročila s svojimi prispevki, obravnavno in potrjeno pa je bilo tudi na Delovni skupini za obravnavo romske problematike, kjer imajo občine svoje člane. Na enak način je dialog v okviru priprave poročila potekal tudi s SRSRS. Pregled oziroma opis rezultatov ukrepa (upoštevati dimenzijo spola in mladih, kjer je to le možno):Opravljeno delo v okviru Delovne skupine za obravnavo romske skupnosti.

Dodeljena in porabljena finančna sredstva v letu 2020:Niso bila potrebna.




71

NOSILEC: VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE (IZVAJALEC: URAD VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA NARODNOSTI)MEHANIZMI IN UKREPI ZA SPREMLJANJE IZVAJANJA NPUR 2017 – 2021 TER POSLEDIČNO NAPREDKA NA PODROČJU VKLJUČEVANJA ROMOV V SLOVENIJI1.1 Cilj: preglednost in usklajenost politik in ukrepov ter zagotavljanje večje učinkovitosti za doseganje izboljšanja položaja pripadnic in pripadnikov romske skupnosti in njihove večje vključenosti v družbo.

UKREP: Mreža koordinatorjev na ravni državnih sekretarjev, imenovanih pri pristojnih ministrstvih in vladnih službah.

Podlage za izvajanje ukrepa: sklep vlade št. 09501-5/2016/11 z dne 25. maj 2017 in NPUR 2017–2021.


Kratek opis izvedenih aktivnosti v letu 2020:Ker je po oblikovanju nove vlade marca 2020 prišlo do kadrovskih sprememb v organih državne uprave, je UN posodobil seznam koordinatorjev in kontaktnih oseb pri pristojnih ministrstvih in vladnih službah. Vsi pristojni državni sekretarji so bili tudi člani Delovne skupine za obravnavo romske problematike. Pregled oziroma opis rezultatov ukrepa (upoštevati dimenzijo spola in mladih, kjer je to le možno): /





UKREP: Koordinator, imenovan pri Svetu romske skupnosti Republike Slovenije.



Kratek opis izvedenih aktivnosti v letu 2020:Na tem področju ni bilo sprememb. SRSRS je za koordinatorja v zvezi z uresničevanjem ukrepov NPUR 2017–2021, ki predstavlja tudi vez z UN, imenoval predsednika SRSRS (Jožef Horvat Sandreli). Pregled oziroma opis rezultatov ukrepa (upoštevati dimenzijo spola in mladih, kjer je to le možno): /

Dodeljena in porabljena finančna sredstva v letu 2020:UN na podlagi ZRomS-1 in na podlagi vsakoletnega programa dela in predloga finančnega načrta sveta sofinancira svet pri opravljanju nalog, ki jih določata ZRomS-1 in Poslovnik Sveta romske

72

NOSILEC: VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE (IZVAJALEC: URAD VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA NARODNOSTI)skupnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 61/19).




UKREP: Delovanje Komisije Vlade Republike Slovenije za zaščito romske skupnosti in spremljanje uresničevanja NPUR 2017–2021 oziroma Delovne skupine za obravnavo romske problematike



Kratek opis izvedenih aktivnosti v letu 2020:Vlada je 16. julija 2020 z odlokom12 ustanovila Delovno skupino za obravnavo romske problematike. Podlaga za ustanovitev delovne skupine je 6. člen ZRomS-1. 23. julija 2020 je vlada sprejela sklep o imenovanju članov delovne skupine in odločila, da s tem dnem preneha veljati sklep o ustanovitvi komisije z dne 16. aprila 2015 ter vse njegove spremembe. S tem je tudi formalno komisija prenehala z delovanjem, nadomestila pa jo je delovna skupina.

Delovni skupini je v letu 2020 predsedoval dr. Anton Olaj, takrat državni sekretar na MNZ, člani delovne skupine pa so bili predstavniki ključnih ministrstev (MIZŠ, MDDSZ, MOP, MP, MNZ), UN, samoupravnih lokalnih skupnosti (Mestna občina Novo mesto, Občina Kočevje, Občina Ribnica in Občina Črnomelj) in SRSRS.

Delovna skupina se je od avgusta do decembra sestala na treh rednih sejah, in sicer 26. avgusta 2020, 3. novembra 2020 in 9. decembra 2020 ter opravila tudi eno dopisno sejo, ki je potekala v obdobju 20. – 26. oktobra 2020. Podrobnejše informacije o opravljenem delu delovne skupine v letu 2020 so zajete v poglavju »Pomembnejši premiki v letu 2020« v osrednjem gradivu poročila.

Pregled oziroma opis rezultatov ukrepa (upoštevati dimenzijo spola in mladih, kjer je to le možno):Delovna skupina je od avgusta do decembra 2020 vladi predlagala konkretne spremembe predpisov, ki so pomembne za uspešno naslavljanje izzivov na področju romske problematike, in predlagala tudi nabor dodatnih ukrepov k veljavnemu Nacionalnemu programu ukrepov za Rome za obdobje 2017–2021. Vlada je predloge potrdila na svoji seji 23. decembra 2020 in zadolžila pristojna ministrstva, da izvedejo nadaljnje potrebne korake za njihovo realizacijo. Na dopisni seji pa je delovna skupina potrdila predlog Sedmega poročila o položaju romske skupnosti v Republiki Sloveniji, ki ga je vlada nato obravnavala in sprejela 19. novembra 2020 ter ga poslala v obravnavo Državnemu zboru.



12 Odlok o ustanovitvi Delovne skupine za obravnavo romske problematike (Uradni list RS, št. 101/20). Dostopno prek: Pravno-informacijski sistem Republike Slovenije (14. september 2020).

73

http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ODLO2132

NOSILEC: VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE (IZVAJALEC: URAD VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA NARODNOSTI)Pozitivne / negativne izkušnje pri izvajanju ukrepa: /


UKREP: Letno poročilo Vlade Republike Slovenije o položaju romske skupnosti v Sloveniji in o uresničevanju NPUR 2017–2021.

Podlage za izvajanje ukrepa: četrti odstavek 4. člena in 6. člen ZRomS-1 ter NPUR 2017–2021.


Kratek opis izvedenih aktivnosti v letu 2020:UN je v letu 2020 koordiniral aktivnosti za pripravo Sedmega poročila o položaju romske skupnosti v Sloveniji, ki je zajelo informacije o izvedenih aktivnostih v letu 2019.

V pripravo poročila so bila vključena vsa pristojna ministrstva in vladne službe, samoupravne lokalne skupnosti, kjer živijo Romi, združenja občin in Svet romske skupnosti RS, prav tako v pregled pripravljenega predloga poročila. Usklajen predlog poročila je oktobra 2020 na svoji dopisni seji obravnavala Delovna skupina za obravnavo romske problematike in ga potrdila, nato pa ga je 19. novembra 2020 obravnavala še vlada, ga sprejela in poslala v obravnavo Državnemu zboru.

Pregled oziroma opis rezultatov ukrepa (upoštevati dimenzijo spola in mladih, kjer je to le možno):Sprejeto Sedmo poročilo Vlade Republike Slovenije o položaju romske skupnosti v Sloveniji, ki je dostopno tudi na svetovnem spletu13.


Število vključenih oseb oziroma število upravičencev ukrepa (upoštevati dimenzijo spola in mladih, če je to le možno):V pripravo poročila in kasneje v njegovo usklajevanje so bila vključena vsa pristojna ministrstva in vladne službe, samoupravne lokalne skupnosti, kjer živijo Romi, združenja občin in Svet romske skupnosti RS.



1.2 Cilj: letno spremljanje stanja na področju socialnega vključevanja pripadnic in pripadnikov romske skupnosti v okoljih, kjer živijo, in zagotavljanje spremljanja učinka ukrepov NPUR 2017–2021 (evalvacija).

UKREP: Letna evalvacija o stanju na področju socialnega vključevanja pripadnic in pripadnikov romske skupnosti v okoljih, kjer živijo, in o učinkih izvajanja ukrepov NPUR 2017–2021.


13 Dostopno prek: Romska skupnost (18. marec 2021).

74

https://www.gov.si/teme/romska-skupnost/

NOSILEC: VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE (IZVAJALEC: URAD VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA NARODNOSTI)Ali gre za ciljno usmerjen ukrep ali za integracijski ukrep:Ciljno usmerjen ukrep.

Kratek opis izvedenih aktivnosti v letu 2020:UN je v letu 2019 kot udeleženec pristopil k Javnemu razpisu za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa »CRP 2019« v letu 2019 s temo Ovire za dostojno življenje prebivalcev v romskih naseljih na področjih, ki so definirana v Okvirju EU za nacionalne strategije vključevanja Romov do 2020. Cilji v okviru te teme so bili: pridobiti kvalitativni vpogled v probleme in ovire, ki prebivalcem romskih naselij onemogočajo ali

otežujejo doseganje razmer za dostojno življenje in povzročajo njihovo socialno izključenost; raziskati dejavnike in vzroke, ki vplivajo na vključenost oziroma izključenost prebivalcev romskih

naselij na področjih, ki so definirana v Okvirju EU za nacionalne strategije vključevanja Romov do 2020;

pripraviti predloge za odpravo ali ublažitev problemov in ovir, s katerimi se srečujejo prebivalci romskih naselij;

pripraviti priporočila za pripravo strateškega okvirja in ukrepov programa ukrepov na podlagi 6. člena ZRomS-1 po letu 2021.

Projekt je potekal tekom celega leta 2020 in se bo zaključil konec aprila 2021. V letu 2020 je bil terenski del projekta zamaknjen oziroma je bil večinoma izveden v mesecih po prvem valu epidemije Covid-19, ko so se sprostili nekateri ukrepi, namenjeni preprečevanjem okužb. Izvedena sta bila dva delovna sestanka med izvajalci in UN, s strani UN pa so bile izvajalcem zagotovljene vse potrebne in zaprošene informacije. V začetku novembra 2020 so izvajalci pripravili vmesno poročilo o izvedbi terenskega dela z delnimi ugotovitvami projektne skupine. Pregled oziroma opis rezultatov ukrepa (upoštevati dimenzijo spola in mladih, kjer je to le možno):V letu 2019 (oktober 2019) podpisana pogodba št. 1540-19-000310 z izvajalcem raziskave, Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani (partner: Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem). Projekt bo sofinanciran za obdobje 18 mesecev (začetek projekta 1. novembra 2019, zaključek projekta 30. aprila 2021). Delne ugotovitve projekta so bile, kjer je bilo to potrebno, upoštevane tudi pri usklajevanju osnutka ukrepov v novem NPUR za obdobje 2021–2030 na sestankih s pristojnimi ministrstvi.

Dodeljena in porabljena finančna sredstva v letu 2020:Skupna vrednost projekta je 30.000 evrov, od tega 50 % sofinancira UN (v letu 2019: 5.000 evrov; v letu 2020: 5.000 evrov in v letu 2021: 5.000 evrov), 50 % pa ARRS. Za potrebe financiranja projekta CRP so bila v letu 2020 v finančnem načrtu UN zagotovljena in izplačana sredstva v višini 5.000 evrov.




75

Documents

· Web viewTrajal je dve leti, sofinancirali sta ga Javna agencija za raziskovalno dejavnost (ARRS) in MIZŠ, izvedel ga je INV. MIZŠ je v letu 2020 pregledal rezultate, na podlagi