Univerzitet”Goce Del~ev”-[tipФакултет за медицински науки

Op{ta medicina

Seminarska rabotapo predmetot:

Medicinska psihologijana tema:

Oset,precepcija,pretstava

Mentor: Izrabotil:Prof.Dr.Diana Belevska Emran Mustafov Br. Indeks 15209 Redoven

2

[tip,2009Содржина

Вовед ...............................................................................................................3

Esej......................................................................................................3

Oseti…………………………………………………………………………………4Percepcii……………………………………………………………………….....8Pretstavi………………………………………………………………………….10Заклучок ........................................................................................................11

Користена литература .................................................................................11

Sliki………………………………………………………………………......12-13

2

Voved: Zastanav.. Nozete mi se vko~aneti, ~uvstvuvam treperewe i bocki vo `eludnikot, napnatost, kapki pot me oblivaat po liceto, znam deka se slu~uva ne{to lo{o so mene. Stravot me obzema se pove}e i pove}e, ~uvstvata i mislata deka sum sama go vpiva moeto EGO i naludni~avo mi se sprotivstavuva. Ne mo`am da go zaboravam toa {to momentalno go gledam. Pred mene se nao|a{e golem i dolg drven most, star kolku pred samoto negovo raspa|awe, pod nego vo golemi dlabo~ini se slu{a{e silno `uborewe na nemirni vodi, nebarem bi bilo podobro da mo`ev da ja po~uvstvuvam taa stra{na gletka, no za moja sre}a taa se gube{e se pove}e i pove}e od moive o~i blagodarenie na temninata koja go pokriva{e sekoe par~e na zemjata. Od edna strana bev sre}en {to nema da mo`am da go ostvaram stra{niot zvuk so vizuelna gletka, toa }e be{e dovolno da mi navleze stravot vo koskite. Od druga pak strana ~ezneev da ja doznaam dlabo~inata pod mostot, nemav drug izbor osven da pominam niz toj most i da preminam na drugata strana od kade se nayira{e mala svetlina kako znak za patokaz. [ansite za da pre`iveam bea mnogu mali, mostot be{e polovina raspadnat, zedov eden od pogolemite kamewa koi se nao|aa blizu do mene na mestoto kade {to se nao|av, i so seta moja sila go frliv nakaj mostot… odedna{ slu{nav kr{ewe na letva i posle 10 sekundi slu{nav i plaskawe vo voda. Ova be{e {ok za mene, po~nav da pla~am na siot glas, vikav: pomo{, pomo{ !!! nadevaj}i se deka nekoj }e me slu{ne, duri ve}e se zamisluvav kako se davam i boram so zlite vodi za da pre`iveam. Bev celosno vo panika, samotija, zvukot na pticite koi crcorea, gavranot koj graka{e, kukavicata koja kuka{e, volkot koj nekade vo dale~ina vie{e, me u`asnuvaa, me zadu{uvaa, mi otvaraa `ivi rani, ~uvstvuvav zemjata kako da me golta{e, bev bespomo{en, se molev na Gospoda da me spasi od ovie golemi maki i stravuvawa

2

bidej}i otsekoga{ veruvav vo nego i negovite mo`nosti. Posakuvam ova da e stra{en son od koj }e se razbudam, da mo`am da gi vidam pak moite bliski i da im go raska`am seto ova, zarem toa e mnogu {to go baram od tebe Gospode?-Gospod mi dade znak. Gi otvoriv o~ite i go vidov liceto na mojata majka koja me bude{e da stanam. ^uvstvuvam nikoga{ ne bev poradosen i posre}en vo mojot `ivot, dlaboko od dnoto na mojata du{a i se nasmevnav na mojata majka i cvrsto ja pregrnav. Taa prosto be{e iznenadena od mojot ~in se dodeka ne i go raska`av mojot son. Toj moment nikoga{ nema da go zaboravam, bev ispolnet so qubov kon moite bliski i kon Boga koj veruvam deka mi go spasil `ivotot.

Sonot nema{e da bide son ako Gospod ne saka{e da mi pomogne. Ovoj son stra{en za moite ~uvstva, no koga razmisliv deka vsu{nost mi treba{e ne{to takvo, sonot ne be{e ve}e toa {to be{e, tuku toa stana prekrasna ideja i realno prou~uvawe na mojata odbrana seminarska rabota na tema:"Oset-percepcija-pretstava".Vo organizmot postojano dejstvuvaat energetski procesi {to se narekuvaat drazbi: boi, zvuci, mirisi, vkusovi itn. Organizmot gi prima drazbite preku setilnite organi. Vo tekot na evolucijata sekoj setilen organ se prisposobuva za priem na samo eden vid svojstva na predmetite i pojavite – okoto gi prima svetlosnite branovi, a uvoto pak zvu~nite. Koga drazbata dejstvuva, soodvetniot setilen organ (receptor) se nadraznuva i sozdava nervni impulsi, {to preku nervnite pati{ta se prenesuvaat do soodvetnite centri vo mozokot.

Na toj na~in se formira oset. Osetite pretstavuvaat svest za dejstvuvawe na drazbite. Osetuvawe e psihi~ki proces na spoznavawe na poedine~nite svojstva na predmetite i pojavite. Drazbite koi poteknuvaat od nadvore{nosta na organizmot gi prima preku nadvore{ni receptori nare`eno eksteroceptori. Eksteroceptorite se: setilo za vid, sluh, miris, vkus i dopir. Vidnite oseti se boi, hromatski i ahromatski(bela i crna i nijansi pome|u niv na siva boja). Glavni hromatski boi se: sina, zelena, crvena i `olta. Postojat i mnogu drugi nijansi okolu 100 boi mo`at da se najdat vo son~evata svetlina

2

koga }e se prekr{i preku kapka voda ili prizma. Vo prirodata ima i takvi boi koi gi nema vo spektarot, kako na primer purpurnata boja. Kaj sekoja boja mo`e da se govori za otvorenost na bojata, {to podrazbira primesi na belata boja. Isto taka mo`e da se govori i za zasitenost na boite, {to podrazbira ~isti boi bez primesi na drugi hromatski i nehromatski boi. So me{awe na boite se dobivaat novi hromatski boi, a so me{awe na dve komplementarni boi se dobiva ahromatska boja. Zna~i se ona {to gledame okolu sebe, mo`e da se razlo`i na boi. Lica koi ne gi gledaat boite, slepi za boi, ne samo {to se osiroma{eni za edno do`ivuvawe, tuku se i profesionalno nesposobni za nekoi zanimawa, kako voza~ i dr. Ahromatizam e pojava koga se gleda se vo sivo, adaltonizam koga ne se gleda zelena i crvena boja. Za razvojot na ovoj oset treba da se ka`e deka novoroden~eto po ra|aweto razlikuva svetlina od temnica. Istra`uvawata poka`aa deka doen~e od 15 dena do 12 meseca ima oset za boja, no ne i za svetlinata na boite. Istra`uvawata na doen~iwata od 2 do 5 meseci poka`aa deka se javuva i preferencija za boi. Toa e prvo `oltata, a potoa crvenata boja. Osetot za sluh se {umovi tonovi. [umovite se zvu~ni branovi so razli~na frekfencija, a tonovi se ednoli~ni zvu~ni branovi. Od visinata na amplitudata na zvu~niot bran zavisi ja~inata na tonot, od za~etenosta na amplitudite vo sekunda zavisi visinata na tonot. Bojata na tonovite zavisi od pridru`nite tonovi koi se javuvaat so osnovniot ton. Sekoj ~ovek ima svoja boja na glasot koja ja pravat pridru`nite tonovi koi proizleguvaat od konfiguracijata na usnata i nosnata {uplina. Vo ista smisla i sekoj instrument ima svoja boja na tonot. Koga }e se namali sposobnosta za slu{awe, naj~esto na visokite tonovi velime deka liceto e nagluvo, a koga celosno }e se izgubi osetlivosta na tonovi velime deka e gluvo. Slu{niot oset koj e proizveden so govorot ima ogromno zna~ewe za ~ovekot. Koga slu{ame ~ove~ki govor, zborovite |i raspoznavame spored nivnata frekfencija, imeno sekoj vokal ima svoja frekfencija. Blagodarenie na frekfencijata |i raspoznavame ne samo zborovite tuku i koj zboruva. Za razvojot na

2

ovoj oset da ka`eme deka novoroden~eto po ra|aweto ne slu{a nekolku ~asovi ili cel den, bidej}i u{te mu se polni so te~nost. Otkako }e mu se isu{at u{ite najprvo slu{a {umovi. Od prviot mesec ima i tonovi. Osetite za miris se mirisi klasificirani spored Hening na cvetni, ovo{ni, za~inski, smolesti, gnili i zagoreni mirisi. Site drugi mirisi se kombincija na ovie osnovnite. Iako ~ovekot brzo se adaptira na mirisite, mo`e da dojde pri povremeno dejstvuvawe na dva ili pove}e mirisi do pokrivawe na mirisot, do javuvawe na nekakov nov miris ili duri do ~uvstvuvawe na pove}e mirisi. Za razvojot na mirisot mo`eme da ka`eme deka od koga }e se isu{at nozdrite na deteto toa mirisa samo ostri mirisi, kako {to se ocetna kiselina i amonijak. Ovoj oset potoa se razviva vo vtorata godina. Osetite za vkus se 4 osnovni koi se ~uvstvuvaat na jazikot na vrvot soleno i blago, po rabovite na jazikot kiselo i zadniot del od jazikot gorko. Site drugi oseti se kombinacija na osnovnite oseti. Ovoj vid oseti obi~no go do`ivuvame so mirisite . Novoroden~eto reagira na blago i soleno, a potoa |i razviva drugite oseti za vkus. Ko`nite oseti se toplo i ladno, bolka i dopir. Tie se naeednakvo raspredeleni po ko`ata na ~ovekot. Zna~ajni se za nego, bidej}i go predupreduvaat {to da odbegnuva i kako da se oblekuva za da se za{titi od toplo i ladno. I novoroden~eto reagira na toplo i ladno vo odnos na negovata telesna temperatura. Bolka ~uvstvuva duri po 5 do 10 dena na ra|aweto. Na dopir reagira vedna{, no prvite meseci ima difuzna reakcija na dopir. Dosega govorevme za oseti ~ii setilni organi se nao|aat nadvor, po povr{inata na ko`ata, za razlika od onie koi se nao|aat vnatre vo organizmot i ~ii oseti imaat za ~ovekot, isto taka golemo zna~ewe.

Drazbite {to poteknuvaat od vnatre{nosta na organizmot se primaat preku receptori smesteni vo samata negova vnatre{nost- interoceptori. Tie se smesteni vo muslulite , `lezdite, tetivite i drugite vnatre{ni organi. Osetite dobieni so pomo{ na interoceptorite mo`at da bidat od dva vida: organski i oseti za dvi`ewe i ramnote`a. Organskite oseti go informiraat ~ovekot za naru{uvawata {to povremeno se javuvaat vo vnatre{nite organi: glad, `ed, vnatre{na

2

bolka, povra}awe, podriguvawe. Osetite za dvi`ewe i ramnote`a go informiraat ~ovekot za dvi`ewata i polo`bata na teloto pri razli~ni aktivnosti: odewe, tr~awe, lulawe, truckawe, vibrirawe. So nivna pomo{ ~ovekot mnogu uspe{no i za kratko vreme da sovlada golem broj motorni aktivnosti (da vozi velosiped i avtomobil, da skija i t.n).

Dve najosnovni svojstva na osetot se intenzitetot i kvalitetot. Kvalitetot na osetot e ona vo nego, po {to toj se razlikuva od site drugi oseti. Takvi kvaliteti se: crveno, sino , ladno, toplo, soleno, ubod, kiselo i dr. Pokraj kvalitetot mo`e da se razlikuva i modalitetot na osetot. Na primer site vpe~atoci na setiloto za vid so~inuvaat eden modalitet-viden, a vo ramkite na toj modalitet postojat razli~ni kvaliteti: crno, belo, crveno, `olto, zeleno, sino i t.n. Sli~no postoi modalitet na vkus, a vo ramkite na istiot posebni kvaliteti: blago, soleno, kiselo i gor~livo. Intezitetot na osetlivosta zavisi od prisposobenosta na setilata za priem na drazbi so opredelen intenzitet. Postojat intenziteti {to setilata voop{to ne se prisposobeni da gi primaat, pa takvite drazbi ostanuvaat neregistrirani. Za da predizvika najslab oset drazneweto treba da ima opredelena minimalna sila – na i pod apsolutniot prag na osetlivosta. Kaj razli~ni lu|e ovoj prag na osetlivosta se razlikuva . ^ovekot {to veli deka jadeweto e nedovolno soleno i {to vo nego stava u{te sol ima povisok prag na osetlivost za soleno, {to zna~i namalena osetlivost od onoj {to tvrdi deka istoto jadewe ne e dovolno soleno. Sposobnosta za registrirawe na promenite vo intenzitetot na drazbata zavisi od pragot na razlikuvawe. Kolku pragot na razlikuvawe e povisok e povisok tolku osetlivosta za razlika e pomala.

Postoi i maksimalen prag na osetlivost. Toa e onoj najgolem intenzitet na drazba po koj slednive pridodavawa vo intenzitetot prestanuvaat da bidat registrirani. Taka na primer maksimalniot prag na slu{na osetlivost kaj ~ovekot iznesuva 20 000 treperewa vo sekunda i site vozdu{ni treperewa nad toj intenzitet ne se registriraat. Na site lu|e im e dobro poznata pojavata deka koga }e vlezat vo temna prostorija na po~etokot ne mo`at ni{to da vidat, a

2

potoa se adaptiraat i gledaat mo{ne dobro. Isto taka lu|eto se ~uvstvuvaat zaslepeni koga vleguvaat od temna vo mnogu osvetlena prostorija. Ovaa pojava e nare~ena adaptacija i podrazbira promena vo pragovite na osetlivosta pod vlijanie na intenzitetot. Osetite se odnesuvaat na svojstvata, osobinite na celinata na predmetot, a percepcijata na celinata na predmetot. Taa nastanuva duri koga }e se povrze osetot so iskustvoto, so {to }e se ovozmo`i spoznanie na se ona {to e percipirano preku setilnite organi (na pr. predmetot vo dale~ina ~ovek ne go percipira vo negova videna dimenzija, kolku e podaleku, tolku e pomal, tuku preku iskustvoto vo realen oblik). Dodeka osetuvaweto e psihi~ki proces na spoznavawe na poedine~ni svojstva na predmetite i pojavite, percipiraweto e psihi~ki proces na spoznavawe na predmetite i pojavite vo celina. Takvata celosna mentalna slika {to se formira vo svesta na ~ovekot vo vrska so percipiraniot predmet ili pojava e nare~ena percepcija.

Karakteristika na percepciite e nivnata celosnost, selektivnost i konstantnost. Celosnosta na perepcijata se sostoi vo mo`nosta delovite i elementite na primenata drazba da se percipiraat celosno, vo edinstvena dimenzija. Preku taa osobina mu se ovozmo`uva na ~ovekot ako vidi samo eden element od nekoja pojava (na pr. lisje ili granki ili nekoi karakteristiki na li~nosta od karikaturata). Selektivnosta na percepiraweto ovozmo`uva od golemiot broj drazbi koi doa|aat vrz setilnite organi da se odberat samo nekolku koi od koi bilo pri~ini (emotiven odnos, karakteristika na samata drazba i na li~nosta {to percipira) se bitni za li~nosta koja percipira. Ako ne postoi mo`nost za selekcija i ako se primat site drazbi koi vo toj moment doa|aat od setilnite organi, }e nastane vistinska zbrka vo percipiraweto i nemo`nost da funkcioniraat mentalnite procesi (bidej}i od percepciite zavisat mnogu dru|i psihi~ki procesi, osobeno u~eweto, pomneweto, emociite, misleweto). Vo psiholo{kata literatura kako primer za selektivnosta se nudat nekolku klasi~ni i karakteristi~ni primeri so dvojni i so dvosmisleni sliki (slika1. a, b, v). Konstantnosta ja ozna~uva

2

tendencijata percipiraniot objekt da se do`ivuva nepromenet i toa vo negova vistinska golemina, boja, oblik i te`ina.

Faktorite {to vlijaat brz procesot na percipirawe i {to ja opredeluvaat perceptivnata organizacija mo`at da se podelat na dve golemi grupi: nadvore{ni i vnatre{ni. Nadvore{ni se onie {to se povrzani so karakteristikite na samite drazbi, a vnatre{ni onie {to se odnesuvaat na li~nosta {to percipira. Me|u nadvore{nite faktori osobeno e zna~ajna samata fizi~ka organizacija na drazbite. ^ovek spontano gi organizira vo edinstveni perceptivni celini drazbite {to se raspredeleni vo prostorot spored opredeleni principi. Tie principi se: bliskost, sli~nost, simetri~nost, kontinuiranost i zatvorenost. Principot na blizina (slika 2a.) ka`uva deka postoi tendencija prostorno i vremenski bliskite drazbi da se percipiraat kako edna celina. Nie ne gledame {est nezavisni vertikalni linii, tuku samo tri para takvi linii. Princip na sli~nost ( slika 2b.) ni poka`uva deka vo edna celina se grupiraat drazbi koi me|usebno se sli~ni. Princip na simetri~nost ili na dobra forma (slika 2v.) ka`uva deka drazbite koi obrazuvaat nekoja pravilna figura se percipiraat kako celina. Principot na kontinuitet ili na zaedni~ka sudbina (slika 2g.) ka`uva deka grupata to~ki na presekot na pravata i krivata linija ne se percipira kako posebna celina, tuku kako delovi na liniite koi se se~at. Navedenite ilustracii na zakonite na percipiraweto mo`eme da gi dopolnime so slednoto. Ako na ispitanicite kratko im se islo`i ne celosen krug ili triagolnik (kakvi {to se figurite prika`ani na slika 3 a, b) tie }e bidat percipirani kako celosni. So drugi zborovi, postoi tendencija vo percipiraweto praznite da se zatvorat i figurite da se zabele`at kako celosno i pravilni.

Vnatre{nite faktori {to vlijaat vrz procesot na percipirawe mo`at da se odnesuvaat na: fiziolo{kata sostojba na organizmot so koja e poznato deka poinaku percipirame koga sme zamoreni, gladni ili `edni, porane{noto iskustvo od koe zavisi kako }e gi percipirame objektite (eden mo{ne islustrativen eksperiment za dejstvuvaweto na ovoj faktor sprovel psihologot Krolik), koj }e bide podocna objasnet

2

vo pozadinata na proektnata zada~a so slika. Primer za emotivnite sostojbi vo momentot na percipiraweto e: koga se pla{ime go gledame i ona {to ne postoi, "vo stravot o~ite se golemi", "grmu{kata ne e grmu{ka tuku silueta na skrien ~ovek". Pod socijalnite uslovi se podrazbira percipiraweto koe se razlikuva kaj lu|eto {to `iveat vo razli~ni kulturni, socijalni i nacionalni sredini. Percepciite mo`at da se reproduciraat vo svesta vrz osnova na pomneweto.

Takvite reprodukcii ili kopii na percepciite se narekuvaat pretstavi. Obi~no se veli deka pretstavata ima setilni kvaliteti kako i percepcijata. Toa zna~i deka kaj pretstavite isto taka postojat formi, boi, zvukovi itn.

Pretstavite se razlikuvaat od percepciite spored: stepenot na `ivost (pretstvite se so poslab intenzitet), jasnosta i bogatstvoto na detali, postojanosta (pretstavite se nestabilni i naj~esto se javuvaat volno, na povik na subjektot, iako mo`at da se javat i spontano pod vlijanie na nesvesna motivacija), voop{tenosta (pretstavite nastanuvaat so voop{tuvawe na pogolem broj isti ili sli~ni porane{ni zapazuvawa). Pretstavite imaat golema uloga vo sekojdnevniot `ivot na ~ovekot i na nekoj na~in pridonesuvaat za negoviot razvoj. Tie gi razvivaat detskite igri, u~eweto i tvore~kata rabota. Kako i percepciite taka i pretstavite mo`at da bidat vidni, slu{ni, mirisni, vkusni… Naj~esto vo niv se me{aat mnogu sliki od razli~ni prethodni percepcii. Ejdetskite pretstavi se poseben vid na pretstavi koi od obi~nite se razlikuvaat po slednive karakteristiki: subjektot koj poseduva ejdetski sposobnosti ima subjektivno do`ivuvawe deka pretstavata se slu~uva vo nadvore{nata sredina, dodeka pretstavata se do`ivuva vo svesta i ejdetskata pretstava mo`e da se dr`i vo vidnoto pole kolku {to saka ejdeti~arot. Terminot ejdetski pretstavi poteknuva od JEN[ koj go izvlekol od gr~kiot zbor koj ozna~uva identi~no so {to sakal da gi dobli`i do percepciite. Hipnagognite pretstavi se poseben vid na pretstavi koi se pojavuvaat kaj nekoi lu|e

2

neposredno pred spiewe. Tie mo`at da bidat predizvikani po sopstvena volja ili pak da se nametnuvaat kako opsesivni pretstavi.

Zaklu~ok: Od seto edinstveno {to mo`am da zaklu~am e deka procesot Oset-Percepcija-Pretstava pretstavuva mnogu zna~aen proces za `ivotot na ~ovekot.Soznanieto za nadvore{niot svet ili objektivnata stvarnost e mo{ne slo`eno do`ivuvawe. Za eden mig primame odnadvor bezbroj informacii i znaeme za {to se raboti. Na primer, koga nekoj ni ja podava knigata vo raka, }e ja po~uvstvuvame nejzinata te`ina, goleminata na formatot, tvrdata platnena podvrska, }e gi vidime zlatnite bukvi, }e go pro~itame naslovot, }e konstatirame deka sme ja pro~itale knigata, ni naviraat se}avawa. Site ovie soznanija kako da se slu~uvaat po nekakov avtomatizam. Tokmu od ovoj proces zavisi odnesuvaweto na edna li~nost i od toa kako taa go precipira svetot okolu sebe i kakva pretstava ima za nego. ^ovekot preku ovoj proces gi prima i gi osmisluva informaciite, go zbogatuva svoeto soznanie, ja hrani svojata memorija, rasuduva i sozdava svoj li~en odnos kon niv.

2

Koristena literatura:

1."Medicinska psihologija" pod redakcija na Georgi ^adlovski, Angelina Filipovska, Diana Belevska.PROSVETNO DELO AD SKOPJE, 2004

2."Psihologija" od D-r Ilina Todorova- Cveji}PROSVETNO DELO SKOPJE, 1991

Slika 1. a) Slika 1. b) Slika 1. v)

a) Kako figura mo`e{ da ja zabele`i{ ili vaznata ili dvata profila, no nikoga{ istovremeno i vaznata i profilite.

b) [to gleda{ na slikata baba ili mlada `ena?

2

v) Dvosmislena kocka. Koj agol e poblisku do tebe A ili B?

Slika2 Slika3 a) b)

Psihologot Krolik eksperimentalno go ispital dejstvuvaweto na iskustvoto. Vo mra~na prostorija im poka`al na ispitanicite dve svetli to~ki. Ednata od niv (A) se dvi`ela kon desno i site toa pravilno go zabele`ale . Potoa, namesto to~ki upotrebil predmeti – to~kata A ja zamenil so drvo, a to~kata B so avtomobil. Sega namesto to~kata A go dvi`el drvoto. Site subjekti izjavile deka drvoto miruva, a se dvi`i avtomobilot. Nivnoto porane{no iskustvo za toa deka mo`e da se dvi`i samo avtomobilot vlijaelo tolku intenzivno {to tie go gledale ona {to realno ne postoelo.

Dopolnitelni sliki:

2

- : Osven ~ove~kiot lik se zabele`uva i Dali e vozmo`na ovaa slika? zbor na angliski jazik (LIAR )

[to se slu~uva so ovaa slika,dali e Kolku noze ima slonot?vozmo`no vakvo ne{to?

2