48
OSNUTEK | oktober 2019 PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DOLOČITVI VOLILNIH ENOT ZA VOLITVE POSLANCEV V DRŽAVNI ZBOR I. UVOD 1. OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJEM PREDLOGA ZAKONA V sodobnih demokratičnih ureditvah so volitve eden najpomembnejših izrazov ljudske suverenosti in nujen pogoj za demokratično oblikovanje najpomembnejših državnih organov, zlasti predstavniškega telesa. Volitve volivcem omogočajo neposreden vpliv na sestavo parlamenta, s tem pa tudi vpliv na odločitve, ki jih ta sprejema. Volilni sistem v Republiki Sloveniji ureja zakon, ki ga sprejme Državni zbor Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državni zbor) z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev. Zakon o volitvah v državni zbor obsega določbe o tem, kdo ima volilno pravico, kako so organizirane volitve, kako se delijo mandati, kako je zagotovljeno varstvo volilne pravice ipd. Peti odstavek 80. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ustava) 1 določa, da se poslanci, razen poslancev narodnih skupnosti, volijo po načelu sorazmernega predstavništva ob štiriodstotnem volilnem pragu za vstop v državni zbor, pri čemer imajo volivci odločilen vpliv na dodelitev mandatov kandidatom. Na podlagi določbe ustave, da volilni sistem ureja zakon, je bil sprejet Zakon o volitvah v državni zbor (v nadaljnjem besedilu: ZVDZ) 2 . Z Ustavnim zakonom o dopolnitvi 80. člena ustave, ki ga je sprejel državni zbor na seji 25. julija 2000 (Uradni list RS, št. 66/00, v nadaljnjem besedilu: ustavni zakon) je bil 80. členu dodan nov, peti odstavek, ki določa: »(5) Poslanci, razen poslancev narodne skupnosti, se volijo po načelu sorazmernega predstavništva ob štiriodstotnem volilnem pragu za vstop v državni zbor, pri čemer imajo volivci odločilen vpliv na dodelitev mandatov kandidatom.« Konstitucionalizaciji volilnega sistema, doseženi z dopolnitvijo 80. člena ustave, je sledila predzadnja novela ZVDZ (Uradni list RS, št. 78/06), ki je, poleg uskladitve z ustavnim zakonom, prinesla nekatere nujne uskladitve zakona z odločbami Ustavnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Ustavno sodišče) št. U-I-353/96, št. U-I- 346/02 in U-I-217/02 ter odpravila še nekatere druge pomanjkljivosti zakona, ki so oteževale izvedbo volitev. Zakon o spremembah in dopolnitvah 1 Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99 in 75/16 – UZ70a). 2 Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo, 54/07 – odl. US in 23/17. 1

OSNUTEK · Web viewZakon o volitvah v državni zbor obsega določbe o tem, kdo ima volilno pravico, kako so organizirane volitve, kako se delijo mandati, kako je zagotovljeno varstvo

  • Upload
    others

  • View
    1

  • Download
    0

Embed Size (px)

Citation preview

Page 1: OSNUTEK · Web viewZakon o volitvah v državni zbor obsega določbe o tem, kdo ima volilno pravico, kako so organizirane volitve, kako se delijo mandati, kako je zagotovljeno varstvo

OSNUTEK | oktober 2019

PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH

ZAKONA O DOLOČITVI VOLILNIH ENOT ZA VOLITVE POSLANCEV V DRŽAVNI ZBOR

I. UVOD

1. OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJEM PREDLOGA ZAKONA

V sodobnih demokratičnih ureditvah so volitve eden najpomembnejših izrazov ljudske suverenosti in nujen pogoj za demokratično oblikovanje najpomembnejših državnih organov, zlasti predstavniškega telesa. Volitve volivcem omogočajo neposreden vpliv na sestavo parlamenta, s tem pa tudi vpliv na odločitve, ki jih ta sprejema. Volilni sistem v Republiki Sloveniji ureja zakon, ki ga sprejme Državni zbor Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državni zbor) z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev. Zakon o volitvah v državni zbor obsega določbe o tem, kdo ima volilno pravico, kako so organizirane volitve, kako se delijo mandati, kako je zagotovljeno varstvo volilne pravice ipd. Peti odstavek 80. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ustava)1 določa, da se poslanci, razen poslancev narodnih skupnosti, volijo po načelu sorazmernega predstavništva ob štiriodstotnem volilnem pragu za vstop v državni zbor, pri čemer imajo volivci odločilen vpliv na dodelitev mandatov kandidatom.

Na podlagi določbe ustave, da volilni sistem ureja zakon, je bil sprejet Zakon o volitvah v državni zbor (v nadaljnjem besedilu: ZVDZ)2. Z Ustavnim zakonom o dopolnitvi 80. člena ustave, ki ga je sprejel državni zbor na seji 25. julija 2000 (Uradni list RS, št. 66/00, v nadaljnjem besedilu: ustavni zakon) je bil 80. členu dodan nov, peti odstavek, ki določa: »(5) Poslanci, razen poslancev narodne skupnosti, se volijo po načelu sorazmernega predstavništva ob štiriodstotnem volilnem pragu za vstop v državni zbor, pri čemer imajo volivci odločilen vpliv na dodelitev mandatov kandidatom.« Konstitucionalizaciji volilnega sistema, doseženi z dopolnitvijo 80. člena ustave, je sledila predzadnja novela ZVDZ (Uradni list RS, št. 78/06), ki je, poleg uskladitve z ustavnim zakonom, prinesla nekatere nujne uskladitve zakona z odločbami Ustavnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Ustavno sodišče) št. U-I-353/96, št. U-I-346/02 in U-I-217/02 ter odpravila še nekatere druge pomanjkljivosti zakona, ki so oteževale izvedbo volitev. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o volitvah v državni zbor (v nadaljnjem besedilu: ZVDZ-C)3 iz leta 2017 je pomenil implementacijo dveh odločb Ustavnega sodišča (odločba št. U-I-156/11 in odločba št. U-I-7/07), ki sta se nanašali na pravno praznino na področju glasovanja po pošti ter neustavno ureditev dostopnosti volišč invalidom.

Na predlog Državnega sveta Republike Slovenije je Ustavno sodišče z odločbo št. U-I-32/15-56, z dne 8.11.2018, presodilo o ustavni skladnosti določb dveh volilnih zakonov: 4. člena Zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor (Uradni list RS, št. 24/05 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: ZDVEDZ) ter 7., 42., 43., 44., 90., 91., 92. in 93. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: ZVDZ). Ustavno sodišče je presodilo, da izpodbijana veljavna ureditev dodelitve poslanskih mandatov v ZVDZ zagotavlja odločilen vpliv volivcev na dodelitev mandatov kandidatom, ker o tem, kdo bo izvoljen, v končni fazi odločajo volivci in ne predlagatelj liste kandidatov. Hkrati je Ustavno sodišče v

1 Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99 in 75/16 – UZ70a).2 Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo, 54/07 – odl. US in 23/17. 3 Uradni list RS, št. 23/17.

1

Page 2: OSNUTEK · Web viewZakon o volitvah v državni zbor obsega določbe o tem, kdo ima volilno pravico, kako so organizirane volitve, kako se delijo mandati, kako je zagotovljeno varstvo

OSNUTEK | oktober 2019

zvezi z ureditvijo glede volilnih okrajev ugotovilo, da območja volilnih okrajev po 26 letih od sprejetja volilne zakonodaje ne ustrezajo več nobenemu merilu iz 20. člena ZVDZ (enako število prebivalcev, geografska zaokroženost, največja možna integriteta občine). Zato je 4. člen ZDVEDZ, ki določa območja volilnih okrajev, v takšnem neskladju s tretjim, četrtim in petim odstavkom 20. člena ZVDZ, da so kršena načela pravne države iz 2. člena ustave. Ugotovljeno protiustavnost mora državni zbor odpraviti v roku dveh let.

Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-32/15-56 narekuje ustrezne spremembe in dopolnitve 4. člena Zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor v zvezi z mejami volilnih okrajev. S predlagano novelo želi predlagatelj implementirati odločbo Ustavnega sodišča U-I-32/15-56 z dne 8.11.2018, na način, da se volilni okraji določijo na novo tako, da se upoštevajo načela iz 20. člena ZVDZ, si čimer se odpravi ugotovljena neustavnost.

Odločba Ustavnega sodišča se neposredno nanaša na ureditev volilnih okrajev, posredno pa zadeva tudi ureditev volilnih enot. Predlagatelj je na stališču, da veljavne ureditve volilnih enot praviloma ne gre spreminjati, razen:

- kjer je to potrebno zaradi dosledne uskladitve meja z mejami občin (načelo geografske zaokroženosti); in

- kjer je to potrebno zaradi zagotovitve spoštovanja načela enake volilne pravice, ob upoštevanju demografskih gibanj.

Kar zadeva preoblikovanje volilnih okrajev, je predlagatelj na stališču, da je potrebno izhajati iz veljavnih zakonskih določil, odločbe Ustavnega sodišča iz novembra 2018 in priporočil mednarodnih pravnih in strokovnih organizacij (npr. Kodeks dobre prakse na področju volilnih zadev Beneške komisije)4.

20. člen ZVDZ opredeljuje veljavni zakonodajni okvir, določa 8 volilnih enot, ki so razdeljene na 11 volilnih okrajev. V 2. odstavku vsebuje načelo, ki mora biti spoštovano, da je na ravno volilne enote zagotovljena enakost volilne pravice. Načela za oblikovanje volilnih okrajev so določena v 3., 4. in 5. odstavku 20. člena ZVDZ:- 3. odstavek vsebuje kriterij geografske zaokroženosti ter skupne kulturne in druge značilnosti območja, - 4. odstavek opozarja na upoštevanje meja občin, - 5. odstavek pa določa, da je potrebno volilne okraje opredeliti tako, da je v vsakem volilnem okraju približno enako število prebivalcev.

V skladu z navedenim predlog zakona temelji na naslednjih načelih/pravilih:

- Osnova za določanje velikosti volilnih okrajev je število volivcev. - Velikost volilnih okrajev se določa glede na velikost povprečnega volilnega okraja na državni

ravni. Največje dovoljeno odstopanje od velikosti povprečnega volilne okraja je +/-15 odstotkov.

- Temeljno enoto za oblikovanje volilnih okrajev predstavljajo občine in naselja. - Kolikor je možno se je treba izogniti delitvi občin. V primeru delitve občin se upoštevajo meje

naselij ter meje krajevnih/četrtnih/ vaških skupnosti.- Najmanjša prostorska enota uporabljena pri oblikovanju volilnih okrajev je prostorski okoliš (le

v primerih delitve naselij, ki so večja od velikosti največjega dovoljenega volilnega okraja).

V predlogu zakona sta načeli geografske zaokroženosti in enakomerne porazdelitev volivcev bolj enakovredno upoštevani kot v veljavnem sistemu. Znotraj velikostnih omejitev (največje dovoljeno odstopanje je +/-15% od povprečnega volilnega okraja) predlog zakona ponuja rešitve, ki stremijo k

4 Beneška komisija (https://www.venice.coe.int/WebForms/pages/?p=02_Opinions_and_studies), Delimitation Equity Project Resource Guide (http://ifes.org/sites/default/files/delimitations_manual_full_0.pdf), The ACE Electoral Knowledge Network (http://www.aceproject.org/ace-en/topics/bd).

2

Page 3: OSNUTEK · Web viewZakon o volitvah v državni zbor obsega določbe o tem, kdo ima volilno pravico, kako so organizirane volitve, kako se delijo mandati, kako je zagotovljeno varstvo

OSNUTEK | oktober 2019

ohranjanju celovitosti prostorskih enot (občin, naselij, četrtnih/krajevnih/vaških skupnosti). Rešitve glede meja volilnih okrajev v predlogu zakona predstavljajo najboljšo celostno rešitev na ravni volilnih enot.

3

Page 4: OSNUTEK · Web viewZakon o volitvah v državni zbor obsega določbe o tem, kdo ima volilno pravico, kako so organizirane volitve, kako se delijo mandati, kako je zagotovljeno varstvo

OSNUTEK | oktober 2019

2. CILJI, NAČELA IN POGLAVITNE REŠITVE PREDLOGA ZAKONA

2.1 CiljiPredlagatelj je pripravil zakon s ciljem uresničitve odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-32/15-56 z dne 8.11.2018 na način, da se pri določitvi meja volilnih okrajev upošteva merila iz 20. člena ZVDZ (enako število prebivalcev, geografska zaokroženost, največja možna integriteta občine). .

2.2 Načela

Temeljno načelo je opredelitev volilnih enot in volilnih okrajev tako, da je v vsaki volilni enoti in v volilnem okraju približno enako število prebivalcev. To načelo ne velja le za volilni enoti narodnih skupnosti.

Najmanjša enota pri določanju volilne enote je občina, pri določanju volilnega okraja pa krajevna skupnost, četrtna skupnost, naselje oziroma prostorski okoliš (slednji le v primerih delitve naselij, ki so večja od velikosti največjega dovoljenega volilnega okraja).

Tretje načelo je načelo medsebojne geografske povezanosti posameznega območja znotraj volilne enote oziroma volilnega okraja.

2.3 Poglavitne rešitve

Zakonske podlage za oblikovanje volilnih enot in volilnih okrajev pri volitvah v Državni zbor Republike Slovenije urejata ZVDZ in ZDVEDZ. ZDVEDZ je po vsebini tehnični predpis, ki sledi ureditvi v ZVDZ, zato so njegove rešitve v celoti odvisne od sistemske ureditve.

Omenjena zakona določata:

da se za potrebe volitev poslancev državnega zbora oblikuje osem volilnih enot ter da se v vsaki volilni enoti voli enajst poslancev (20. člen ZVZD),

da se volilne enote oblikujejo v skladu z načelom, da se en poslanec voli na približno enako število prebivalcev (2. in 20. člen ZVZD),

da je pri oblikovanju volilnih enot in volilnih okrajev treba upoštevati geografsko zaokroženost ter skupne kulturne in druge značilnosti teh (20. člen ZVZD in 4. člen ZDVEDZ),

da lahko volilni okraj obsega območje ene občine, območje dveh ali več občin, ali območje dela občine (20. člen ZVZD in 3. člen ZDVEDZ).

Ustavno sodišče je v odločbi številka U-I-32/15-56 z dne 8. 11. 2018 odločilo, da je 4. člen ZDVEDZ neskladen z 20. členom ZVDZ in da je zato kršen 2. člen Ustave RS. Volilni okraji kot so določeni z ZDVEDZ ne ustrezajo več nobenemu merilu iz 20. člena ZVDZ, pri čemer so problematične tako velike razlike v velikosti volilnih okrajev, kot dejstvo, da niso spoštovane niti meje sedanjih občin niti merilo geografske zaokroženosti.

Predlagatelj je pripravil predlog zakona na podlagi poročila delovne skupine Ministrstva za javno upravo z dne 28.8.2019 (v nadaljevanju: poročilo MJU), ki je bilo predstavljeno v Državnem zboru dne 3.9.2019, na sestanku v Uradu predsednika Republike Slovenije dne 20.9.2019 ter je objavljeno na spletnih straneh Ministrstva za javno upravo.5

5 Poročilo MJU z dne 28.8.2019 je objavljeno na spletnih straneh: https://www.gov.si/novice/minister-rudi-medved-poslancem-predstavil-predlog-za-preoblikovanje-meja-volilnih-okrajev/ . Poročilo MJU je bilo pripravljeno na podlagi načel, ki so bila predstavljena na sestanku poslanskih skupin dne 16. maja 2019, na katerem so predstavniki delovne skupine načela aplicirali na prikazu preliminarnega predloga za preoblikovanje volilnih enot in volilnih okrajev v okviru dveh volilnih enot. Udeleženci so se strinjali, da delovna skupina nadaljuje z delom tako, da skladno s predstavljenimi načeli pripravi predlog za preoblikovanje volilnih okrajev v vseh osmih volilnih enotah.

4

Page 5: OSNUTEK · Web viewZakon o volitvah v državni zbor obsega določbe o tem, kdo ima volilno pravico, kako so organizirane volitve, kako se delijo mandati, kako je zagotovljeno varstvo

OSNUTEK | oktober 2019

2.3.1. Volilne enote

Odločba Ustavnega sodišča se neposredno nanaša na ureditev volilnih okrajev, posredno pa zadeva tudi ureditev volilnih enot. Predlagatelj je na stališču, da veljavne ureditve volilnih enot praviloma ne gre spreminjati, razen:

- kolikor je to potrebno zaradi dosledne uskladitve meja z mejami občin (načelo geografske zaokroženosti); in

- kolikor je to potrebno zaradi zagotovitve spoštovanja načela enake volilne pravice, ob upoštevanju demografskih gibanj.

Zakonodaja ne določa največjega še dovoljenega odstopanja posameznih volilnih enot od povprečja. Prav tako ne določa največje še dovoljene razlike med najmanjšo in največjo volilno enoto. V praksi Ustavnega sodišča se je uveljavilo načelo toleriranja 5-odstotnega odstopanja med volilnimi enotami (glejte odločbi Ustavnega sodišča št. U-I-128/92 in št. U-I-226/00).

Kar zadeva spoštovanje načela enake volilne pravice, glede na podatke Državne volilne komisije o številu volivcev v volilnih enotah na volitvah v obdobju 1992-2018 ter podatkov o številu volivcev za leto 2019 Ministrstva za notranje zadeve, iz poročila MJU izhajajo ugotovitve v nadaljevanju.

Povprečna velikost volilne enote v letu 2019 znaša 212.933 volivcev. Največ 225.951 volivcev ima 4. volilna enota (13.018 oziroma 6,1% več od povprečja). Najmanj 202.434 volivcev ima 6. volilna enota (10.499 oziroma 4,9% manj od povprečja). Razlika med najmanjšo (6. volilno enoto) in največjo (4. volilno enoto) volilno enoto znaša 11%, kar je največ po letu 1992. Tako velika razlika je že lahko problematična z vidika spoštovanja načela enake volilne pravice.

Preglednica:: Število volivcev po volilnih enotah (vir podatkov: MNZ, 2019, Poročilo MJU)

Volilna enota

VE 1 VE 2 VE 3 VE 4 VE 5 VE 6 VE 7 VE 8 Povprečna velikost VE

Sedež volilne enote

Kranj Postojna

Lj. Center

Lj. Bežigrad

Celje Novo mesto

Maribor

Ptuj

število volivcev

209.353  

209.836  

218.659  

225.951  

214.138  

202.434  

211.726  

211.367  

212.933(indeks=100)

odstopanje od povprečja

-3.580 -3.097 5.726 13.018 1.205 -10.499 -1.207 -1.566

indeks velikosti 98,3 98,5 102,7 106,1 100,6 95,1 99,4 99,3

Iz predloga zakona izhajajo naslednje spremembe pri ureditvi volilnih enot:

- Uskladitev meja volilnih enot z občinskimi mejami: meje volilnih enot se uskladijo z mejami občin. Gre za primere treh občin, ki so razdeljene z mejami volilnih enot (občine Trbovlje, Šentrupert in Pesnica). Izjema je mestna občina Ljubljana. Na območju mestne občine Ljubljana se meje volilnih enot uskladi z mejami četrtnih skupnosti.

5

Page 6: OSNUTEK · Web viewZakon o volitvah v državni zbor obsega določbe o tem, kdo ima volilno pravico, kako so organizirane volitve, kako se delijo mandati, kako je zagotovljeno varstvo

OSNUTEK | oktober 2019

- Zmanjšanje razlik v velikosti volilnih enot: Iz podatkov o številu volivcev je razvidno, da obstajajo velike razlike v velikosti volilnih enot. Razlika med največjo (4. volilna enota) in najmanjšo volilno enoto (6. volilna enota) znaša 11 odstotnih točk. Glede na demografske trende lahko pričakujemo, da se bo v prihodnosti razlika še povečevala. V izogib možnega kršenja načela enake volilne pravice v prihodnosti je predlagano, da se na novo določi meja med 4. in 6. volilno enoto oziroma da se del 4. volilne enote (Ljubljana Bežigrad) prestavi v 6. volilno enoto (Novo mesto). Na ta način, se dolgoročno zagotovi uravnoteženost v velikosti volilnih enot. Na podlagi predloga zakona se v 6. volilno enoto prestavita občini Litija in Šmartno pri Litiji. Občina Litija je del Zasavske statistične regije. Ostale občine iz omenjene regije se vse nahajajo v 6. volilni enoti, zato je smiselno, da se vanjo vključi še občino Litija. Občina Šmartno pri Litiji je uvrščena v Osrednjeslovensko statistično regijo vendar je funkcionalno tesno povezana z občino Litija. Z vidika ohranjanja geografske zaokroženosti volilnih enot je smiselno občino Šmartno pri Litiji uvrstiti v isto volilno enoto kot občino Litija.

Povzetek sprememb glede volilnih enot na podlagi predloga zakona:

v mestni občini Ljubljana se četrtna skupnost Posavje v celoti prestavi v 4. volilno enoto; celotno območje občine Trbovlje postane del 6. volilne enote (del naselij Knezdol in Vrhe se iz

5. premakne v 6. volilno enoto); celotno območje občine Šentrupert postane del 6. volilne enote (naselji Ravne nad

Šentrupertom in Kostanjevica se premakneta iz 4. v 6. volilno enoto); celotno območje občine Pesnica postane del 8. volilne enote (naselja Dragučova, Ložana,

Pernica, Vosek in Vukovje ter del naselja Kušernik se premakne iz 7. v 8. volilno enoto); občini Litija in Šmartno pri Litiji se iz 4. volilne enote prestavi v 6. volilno enoto.

2.3.2 Volilni okraji

Kar zadeva veljavno ureditev glede volilnih okrajev, so slednji z vidika števila volivcev zelo heterogeni. Sodobni demografski trendi niso pripomogli k zmanjšanju velikih razlik v velikosti, zato te ostajajo ena ključnih značilnosti njihove zdajšnje ureditve.

Z vidika velikosti volilnih okrajev so ključni problemi veljavne ureditve naslednji:

- majhno število volilnih okrajev, ki za manj kot 15% odstopajo od povprečja (leta 2019 je bilo takih okrajev le 40 oz. le 45,5%)

- večanje razlike med najmanjšim in največjim volilnim okrajem,- stagnacija oz. upad števila volivcev v nekaterih najmanjših volilnih okrajih,- hitra rast volivcev v nekaterih največjih volilnih okrajih nastanek izjemno velikih volilnih

okrajev; - neenotna velikost volilnih okrajev znotraj posameznih volilnih enot.

Preglednica: Primerjava največjega in najmanjšega volilnega okraja leta 1992 in 2019 (vir podatkov: DVK, 2019; MNZ, 2019, GURS, 2019; Poročilo MJU)

1992 2019Povprečna velikost volilnega okraja (št. volivcev) 16.970 19.358

Velikost najmanjšega volilnega okraja (št. volivcev) 8.313Hrastnik

7.945Hrastnik

Odstopanje najmanjšega volilnega okraja od povprečja -51,0% -59,0%

Velikost največjega volilnega okraja (št. volivcev) 25.383Murska Sobota I

31.694Grosuplje

Odstopanje največjega volilnega okraja od povprečja +49,9% +63,7%Razlika med največjim in najmanjšim volilnim okrajem (št. volivcev) 17.070 23.749

število volilnih okrajev, ki od povprečja odstopajo manj kot 10% (-/+ 10%) 33 21število volilnih okrajev, ki od povprečja odstopajo manj kot 45 40

6

Page 7: OSNUTEK · Web viewZakon o volitvah v državni zbor obsega določbe o tem, kdo ima volilno pravico, kako so organizirane volitve, kako se delijo mandati, kako je zagotovljeno varstvo

OSNUTEK | oktober 2019

15% (-/+ 15%)

Kar zadeva geografsko zaokroženost, meje veljavnih volilnih okrajev v številnih primerih niso usklajene z veljavnimi občinskimi mejami. Odstopanja lahko v grobem razdelimo v štiri skupine:

- 1. skupina: občine, ki morajo biti zaradi svoje velikosti razdeljene na dva ali več volilnih okrajev. V tej skupini so občine Ljubljana, Maribor, Kranj, Koper, Celje, Novo mesto, Domžale, Velenje in Nova Gorica.

- 2. skupina: spadajo občine, ki so imele leta 1992 preveč prebivalcev za en sam volilni okraj in so bile zato razdeljene na dva volilna okraja, z reformo lokalne samouprave pa se je njihova velikost zmanjšala. Omenjene občine so tako razdeljene na več volilnih okrajev, čeprav bi glede na število prebivalcev lahko tvorile en sam volilni okraj. V tej skupini so občine Murska Sobota, Ptuj in Žalec.

- 3. skupina: sestavljajo nove občine, nastale na ozemlju nekdanjih velikih občin, ki so razdeljene na več volilnih okrajev. V to skupino spadajo občine Brezovica, Škofljica in Dol pri Ljubljani v okolici Ljubljane, Hoče-Slivnica in Pesnica v okolici Maribora ter občini Renče-Vogrsko in Moravske Toplice.

- 4. skupina: občine, kjer je do neskladij prišlo zaradi nastanka nove občine na ozemlju dveh starih občin ali zaradi premika posameznih naselij iz ene občine v drugo. V to skupino sodijo občine: Bohinj, Ivančna Gorica, Šentrupert, Trbovlje in Zreče.

Kar zadeva razmerje v velikosti volilnih okrajev je predlagatelj upošteval Kodeks dobre prakse na področju volilnih zadev, ki ga je oblikovala Beneška komisija in ki vzpostavlja določene minimalne standarde evropskih držav glede enakosti volilne pravice in razmejitve volilnih območij. V skladu s kodeksom lahko države sicer upoštevajo določene specifične okoliščine, pri čemer pa naj bi bila razlika v velikosti volilnih območij do 10 odstotkov oziroma naj ne bi presegala 15 odstotkov, razen v res izjemnih primerih.6

V skladu z navedenim predlog zakona temelji na sledečih načelih/pravilih:

- Osnova za določanje velikosti volilnih okrajev je število volivcev. - Velikost volilnih okrajev se določa glede na velikost povprečnega volilnega okraja na državni

ravni. Največje dovoljeno odstopanje od velikosti povprečnega volilne okraja je +/-15 odstotkov.

- Temeljno enoto za oblikovanje volilnih okrajev predstavljajo občine in naselja. - Kolikor je možno se je treba izogniti delitvi občin. V primeru delitve občin se upoštevajo meje

naselij ter meje krajevnih/četrtnih/ vaških skupnosti.- Najmanjša prostorska enota uporabljena pri oblikovanju volilnih okrajev je prostorski okoliš (le

v primerih delitve naselij, ki so večja od velikosti največjega dovoljenega volilnega okraja).

V predlogu zakona sta načeli geografske zaokroženosti in enakomerne porazdelitve volivcev bolj enakovredno upoštevani kot v veljavnem sistemu. Znotraj velikostnih omejitev (največje dovoljeno odstopanje je +/-15% od povprečnega volilnega okraja) predlog zakona vsebuje rešitve, ki stremijo k ohranjanju celovitosti prostorskih enot (občin, naselij, četrtnih/krajevnih/vaških skupnosti). Rešitve glede meja volilnih okrajev v predlogu zakona predstavljajo najboljšo celostno rešitev na ravni volilnih enot.

Po podatkih Ministrstva za notranje zadeve (Centralni register prebivalstva) in Geodetske uprave Republike Slovenije (evidence hišnih številk) in kot izhaja iz poročila, je konec aprila 2019 na ozemlju Republike Slovenije živelo 1.703.464 volivcev. Iz navedenih podatkov izhaja, da je velikost povprečnega volilnega okraja 19.358 volivcev, velikost okraja, ki za 15 odstotkov presega povprečnega je 22.261 volivcev, okraj, ki je za 15 odstotkov manjši, pa šteje 16.454 volivcev.

6 15. točka na strani 16: »The maximum admissible departure from the distribution criterion adopted depends on the individual situation, although it should seldom exceed 10% and never 15%, except in really exceptional circumstances (a demographically weak administrative unit of the same importance as others with at least one lower-chamber representative, or concentration of a specific national minority).«

7

Page 8: OSNUTEK · Web viewZakon o volitvah v državni zbor obsega določbe o tem, kdo ima volilno pravico, kako so organizirane volitve, kako se delijo mandati, kako je zagotovljeno varstvo

OSNUTEK | oktober 2019

Na podlagi omenjenih izračunov so bile identificirane občine in naselja, ki imajo več volivcev kot je največja dovoljena velikost volilnega okraja. To so občine Celje, Domžale, Kamnik, Koper, Kranj, Ljubljana, Maribor, Nova Gorica, Novo mesto in Velenje ter naselja Celje, Ljubljana, Kranj in Maribor. Omenjene občine/naselja morajo biti, že zaradi velikosti, razdeljene na 2 ali več volilnih okrajev.

Preglednica7: Primerjava PREDLAGANE in VELJAVNE ureditve volilnih okrajev – izbrani kazalci

PREDLAGANA UREDITEV VELJAVNA UREDITEV

Število volilnih okrajev 88 88Povprečna velikost volilnega okraja (št. volivcev) 19.358 19.358

Največji volilni okraj 309 Ljubljana Vič GrosupljeVelikost največjega volilnega okraja 22.268 (+15,03%) 31.694 (+63,7%)Odstopanje največjega volilnega okraja od povprečja +2.910 +12.336

Najmanjši volilni okraj 110 Železniki HrastnikVelikost najmanjšega volilnega okraja 16.454 (-15,002%) 7.945 -11.413 (-59,0%)Odstopanje najmanjšega volilnega okraja od povprečja -2.904 -11.413

Razlika med največjim in najmanjšim volilnim okrajem 5.814 23.749

število volilnih okrajev, ki od povprečja odstopajo manj kot 15% (-/+ 15%) 86 40

število volilnih okrajev, ki od povprečja odstopajo več kot 15% (-/+ 15%) 2 48

število volilnih okrajev, ki od povprečja odstopajo manj kot 10% (-/+ 10%) 57 21

Število občin, ki so razdeljene na 2 ali več volilnih okrajev 16 24

Število razdeljenih občin, ki so manjše od največjega volilnega okraja 6 19

Razdeljene občine, ki so manjše od največjega volilnega okraja

Brezovica, Ivančna Gorica, Sevnica, Slovenska Bistrica, Škofja Loka, Vrhnika

Bohinj, Brezovica, Dol pri Ljubljani, Domžale, Hoče-Slivnica, Ivančna Gorica, Moravske Toplice, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Pesnica, Ptuj, Renče-Vogrsko, Šentrupert, Škofljica, Trbovlje, Velenje, Zreče in Žalec

Število naselij, ki so razdeljena na dva ali več volilnih okrajev 5 18

Razdeljena naselja, ki so manjša od največjega volilnega okraja Vinarje (1)

Celje, Domžale, Knezdol, Koper, Kranj, Križe, Kušernik, Nemški Rovt, Pivola, Ptuj, Spodnje Hoče, Sveta Gora, Velenje, Vinarje, Vrhe, Zgornje Hoče (16)

7 Preglednica št. 7, stran 21, Poročilo MJU.

8

Page 9: OSNUTEK · Web viewZakon o volitvah v državni zbor obsega določbe o tem, kdo ima volilno pravico, kako so organizirane volitve, kako se delijo mandati, kako je zagotovljeno varstvo

OSNUTEK | oktober 2019

2.3.3 Volilni okraji po posameznih volilnih enotah

2.3.3.1. Volilna enota 1 – delitev volilnih okrajev

Na podlagi predloga zakona so v 1. volilni enoti naslednji volilni okraji:

1) volilni okraj: del občine Kamnik, ki obsega naselja Bela, Bela Peč, Bistričica, Brezje nad Kamnikom, Briše, Buč, Cirkuše v Tuhinju, Češnjice v Tuhinju, Črna pri Kamniku, Črni Vrh v Tuhinju, Gabrovnica, Godič, Golice, Gozd, Gradišče v Tuhinju, Hrib pri Kamniku, Hruševka, Jeranovo, Kališe, Kamnik, Kamniška Bistrica, Klemenčevo, Kostanj, Kregarjevo, Krivčevo, Kršič, Laseno, Laze v Tuhinju, Liplje, Loke v Tuhinju, Mali Hrib, Mali Rakitovec, Markovo, Mekinje, Motnik, Nevlje, Okrog pri Motniku, Okroglo, Oševek, Pirševo, Podbreg, Podhruška, Podjelše, Podlom, Podstudenec, Poljana, Poreber, Potok, Potok v Črni, Praproče v Tuhinju, Pšajnovica, Ravne pri Šmartnem, Rožično, Rudnik pri Radomljah, Sela pri Kamniku, Sidol, Smrečje v Črni, Snovik, Soteska, Sovinja Peč, Spodnje Palovče, Spodnje Stranje, Srednja vas pri Kamniku, Stahovica, Stara sela, Stebljevek, Stolnik, Studenca, Šmartno v Tuhinju, Špitalič, Trebelno pri Palovčah, Trobelno, Tučna, Vaseno, Velika Lašna, Velika Planina, Veliki Hrib, Veliki Rakitovec, Vir pri Nevljah, Vodice nad Kamnikom, Volčji Potok, Vranja Peč, Vrhpolje pri Kamniku, Zagorica nad Kamnikom, Zajasovnik - del, Zakal, Zavrh pri Črnivcu, Zduša, Zgornje Palovče, Zgornje Stranje, Zgornji Motnik, Zgornji Tuhinj, Znojile, Žaga, Žubejevo, Županje Njive (sedež: Kamnik)

2) volilni okraj: občine Cerklje na Gorenjskem, Komenda, Šenčur in del občine Kamnik, ki obsega naselja Košiše, Laniše, Podgorje, Tunjice, Tunjiška Mlaka (sedež: Šenčur)

3) volilni okraj: občine Jezersko, Naklo, Preddvor in Tržič (sedež: Tržič)

4) volilni okraj: del občine Kranj, ki obsega krajevne skupnosti: Britof, Golnik, Goriče, Kokrica, Predoslje, Primskovo, Struževo, Tenetiše, Trstenik, Vodovodni stolp, Zlato polje (sedež: Kranj)

5) volilni okraj: del občine Kranj, ki obsega krajevne skupnosti: Besnica, Bratov Smuk, Center, Čirče, Gorenje Sava, Hrastje, Huje, Orehek-Drulovka, Podblica, Stražišče (sedež: Kranj)

6) volilni okraj: občini Radovljica in Žirovnica (sedež: Radovljica)

7) volilni okraj: občina Jesenice (sedež: Jesenice)

8) volilni okraj: občine Bled, Bohinj, Gorje in Kranjska gora (sedež: Bled)

9) volilni okraj: del občine Kranj, ki obsega krajevne skupnosti Bitnje, Žabnica, Jošt in del občine Škofja Loka, ki obsega naselja Crngrob, Dorfarje, Forme, Godešič, Gorenja vas - Reteče, Grenc, Lipica, Papirnica, Reteče, Suha, Sveti Duh, Škofja Loka, Trata, Virmaše (sedež: Škofja Loka)

10) volilni okraj: občine Gorenja vas-Poljane, Železniki in del občine Škofja Loka, ki obsega naselja Binkelj, Bodovlje, Breznica pod Lubnikom, Brode, Bukov Vrh nad Visokim, Bukovica, Bukovščica, Draga, Gabrk, Gabrovo, Gabrška Gora, Gosteče, Hosta, Knape, Kovski Vrh, Križna Gora, Log nad Škofjo Loko, Moškrin, Na Logu, Pevno, Podpulfrca, Pozirno, Praprotno, Pungert, Puštal, Rovte v Selški dolini, Sopotnica, Spodnja Luša, Staniše, Stara Loka, Stirpnik, Strmica, Sv. Andrej, Sv. Barbara, Sv. Lenart, Sv. Ožbolt, Sv. Petra Hrib, Sv. Tomaž, Sveti Florijan nad Škofjo Loko, Ševlje, Trnje, Valterski Vrh, Vešter, Vincarje, Virlog, Visoko pri Poljanah, Zgornja Luša, Zminec (sedež: Železniki)

11) volilni okraj: občine Idrija, Cerkno in Žiri (sedež: Idrija).

Ključne značilnosti ureditve volilnih okrajev v 1. volilni enoti:

- Meje volilnih okrajev sledijo mejam občin razen v primeru občin Kamnik, Kranj in Škofja Loka;- Občina Kamnik ima 23.247 volivcev (986 oziroma 4,4% več od največjega dovoljenega

volilnega okraja) zato je del občine priključen volilnemu okraju Šenčur;- Mesta občina Kranj ima 44.524 volivcev (dva največja dovoljena volilna okraja) in je

razdeljena na tri volilne okraje.

9

Page 10: OSNUTEK · Web viewZakon o volitvah v državni zbor obsega določbe o tem, kdo ima volilno pravico, kako so organizirane volitve, kako se delijo mandati, kako je zagotovljeno varstvo

OSNUTEK | oktober 2019

- Občina Škofja Loka ima 18.589 volivcev in je razdeljena na dva volilna okraja.

Preglednica8: Podatki o volilnih okrajih v 1. volilni enoti

Oznaka Sedež volilnega okraja Število

volivcev

Odstopanje od velikosti povprečnega volilnega okraja

Število občin/delov občin vključenih v volilni okraj

Število volivcev %

101 Kamnik 20.553 +1.195 +6,2 1102 Šenčur 20.290 +932 +4,8 4103 Tržič 20.457 +1.099 +5,7 4104 Kranj 19.784 +426 +2,2 1105 Kranj 20.379 +1.021 +5,3 1106 Radovljica 19.745 +387 +2,0 2107 Jesenice 17.826 -1.532 -7,9 1108 Bled 18.324 -1.034 -5,3 4109 Škofja Loka 17.861 -1.497 -7,7 2110 Železniki 16.454 -2.904 -15,0 3111 Idrija 17.680 -1.678 -8,7 3

2.3.3.2. Volilna enota 2 – delitev volilnih okrajev

Na podlagi predloga zakona so v 2. volilni enoti naslednji volilni okraji:

1) volilni okraj: občine Bovec, Kanal, Kobarid in Tolmin (sedež: Tolmin)

2) volilni okraj: občini Šempeter-Vrtojba in Renče-Vogrsko in del občine Nova Gorica, ki obsega naselje Nova Gorica (sedež: Nova Gorica)

3) volilni okraj: občina Brda in del občine Nova Gorica, ki obsega krajevne skupnosti Osek - Vitovlje, Lokovec, Prvačina, Ravnica, Čepovan, Trnovo, Solkan, Banjšice, Grgarske Ravne - Bate, Kromberk - Loke, Šempas, Grgar, Dornberk, Branik, Ozeljan - Šmihel, Lokve - Lazna, Gradišče (sedež: Nova Gorica)

4) volilni okraj: Občini Ajdovščina in Vipava (sedež: Ajdovščina)

5) volilni okraj: občine Komen, Miren-Kostanjevica in Sežana (sedež: Sežana)

6) volilni okraj: občini Postojna in Pivka (sedež: Postojna)

7) volilni okraj: občine Divača, Hrpelje-Kozina in Ilirska Bistrica (sedež: Ilirska Bistrica)

8) volilni okraj: del občine Koper, ki obsega naselje Koper (sedež: Koper)

9) volilni okraj: občina Ankaran in del občine Koper, ki obsega krajevne skupnosti Gračišče, Rakitovec, Škofije, Dekani, Sv. Anton, Pobegi - Čežarji, Zazid, Podgorje, Hrvatini, Bertoki, Črni Kal, Gradin (sedež: Koper)

10) volilni okraj: občina Izola in del občine Koper, ki obsega naselja Manžan, Kampel, Grinjan, Šalara, Gažon, Bošamarin, Bonini, Triban, Škocjan, Vanganel, Čentur, Srgaši (sedež: Izola)

11) volilni okraj: občina Piran in del občine Koper, ki obsega naselja Dilici, Šmarje, Marezige, Brič, Glem, Montinjan, Boršt, Truške, Lopar, Bočaji, Labor, Fijeroga, Kozloviči, Koštabona, Pomjan, Trsek, Krkavče, Puče, Babiči, Župančiči, Grintovec (sedež: Piran).

8 Preglednica št. 9, str. 27 Poročila MJU.

10

Page 11: OSNUTEK · Web viewZakon o volitvah v državni zbor obsega določbe o tem, kdo ima volilno pravico, kako so organizirane volitve, kako se delijo mandati, kako je zagotovljeno varstvo

OSNUTEK | oktober 2019

Ključne značilnosti predlagane ureditve volilnih okrajev v 2. volilni enoti:

- Meje volilnih okrajev sledijo mejam občin razen v primeru občin Koper in Nova Gorica;- Mestna občina Koper ima 40.584 volivcev (1,82 največjega dovoljenega volilnega okraja) in je

razdeljena na štiri volilne okraje. - Mestna občina Nova Gorica ima 26.487 volivcev (4.226 oziroma 19,0% več od največjega

dovoljenega volilnega okraja) in je razdeljena na dva volilna okraja.

Preglednica9: Podatki o volilnih okrajih v 2. volilni enoti

Oznaka Sedež volilnega okraja Število

volivcev

Odstopanje od velikosti povprečnega volilnega okraja

Število občin/delov občin vključenih v volilni okraj

Število volivcev %

201 Tolmin 21.124 +1.766 +9,1 4202 Nova Gorica 21.412 +2.054 +10,6 3203 Nova Gorica 18.851 -507 -2,6 2204 Ajdovščina 20.573 +1.215 +6,3 2205 Sežana 18.765 -593 -3,1 3206 Postojna 18.102 -1.256 -6,5 2207 Ilirska Bistrica 20.145 +787 +4,1 3208 Koper 19.292 -66 -0,3 1209 Koper 16.605 -2.753 -14,2 2210 Izola 17.134 -2.224 -11,5 2211 Piran 17.833 -1.525 -7,9 2

2.3.3.3. Volilna enota 3 – delitev volilnih okrajev

Na podlagi predloga zakona so v 3. volilni enoti naslednji volilni okraji:

1) volilni okraj: občine Bloke, Borovnica, Cerknica in Loška dolina (sedež: Cerknica)

2) volilni okraj: občine Ig, Škofljica in Velike Lašče in del občine Brezovica, ki obsega krajevni skupnosti Preserje in Rakitna (sedež: Škofljica)

3) volilni okraj: občina Logatec in del občine Vrhnika (sedež: Logatec)

4) volilni okraj: občine Horjul, Log-Dragomer, Dobrova-Polhov Gradec, del občine Vrhnika, ki obsega krajevne skupnosti: Bevke, Blatna Brezovica, Drenov Grič - Lesno Brdo, Ligojna in Sinja Gorica in del občine Brezovica, ki obsega krajevne skupnosti Brezovica, Notranje Gorice in Vnanje Gorice (sedež: Polhov Gradec)

5) volilni okraj: občini Medvode in Vodice (sedež: Medvode)

6) volilni okraj: del občine Ljubljana, ki obsega četrtno skupnost Šmarna gora in del četrtne skupnosti Šentvid (sedež: Ljubljana)

7) volilni okraj: del občine Ljubljana, ki obsega četrtne skupnosti Dravlje, del četrtne skupnosti Šiška in del četrtne skupnosti Šentvid (sedež: Ljubljana)

8) volilni okraj: del občine Ljubljana, ki obsega del četrtne skupnosti Šiška (sedež: Ljubljana)

9 Preglednica št. 11, str. 31 Poročila MJU.

11

Page 12: OSNUTEK · Web viewZakon o volitvah v državni zbor obsega določbe o tem, kdo ima volilno pravico, kako so organizirane volitve, kako se delijo mandati, kako je zagotovljeno varstvo

OSNUTEK | oktober 2019

9) volilni okraj: del občine Ljubljana, ki obsega četrtni skupnosti Rožnik in Vič (sedež: Ljubljana)

10) volilni okraj: del občine Ljubljana, ki obsega četrtno skupnost Center (sedež: Ljubljana)

11) volilni okraj: del občine Ljubljana, ki obsega četrtni skupnosti Rudnik in Trnovo (sedež: Ljubljana).

Ključne značilnosti ureditve volilnih okrajev v 3. volilni enoti:

- Meje volilnih okrajev sledijo mejam občin razen v primeru mestne občine Ljubljana in občin Brezovica in Vrhnika;

- Del Mestne občine Ljubljana, ki sodi v volilno enoto 3 ima 121.195 volivcev (5,44 največjega dovoljenega volilnega okraja) in je razdeljena na šest volilnih okrajev.

- Občina Brezovica je razdeljena na dva dela glede na severni in južni del reke Ljubljanice. - Občina Vrhnika je razdeljena na dva dela (vzhodni in zahodni del občine).

Preglednica10: Podatki o volilnih okrajih v 3. volilni enoti

Oznaka Sedež volilnega okraja

Število volivcev

Odstopanje od velikosti povprečnega volilnega okraja

Število občin/delov občin vključenih v volilni okraj

Število volivcev %

301 Cerknica 17.522 -1.836 -9,5 4302 Škofljica 20.582 +1.224 +6,3 4303 Logatec 21.324 +1.966 +10,2 2304 Polhov Gradec 21.095 +1.737 +9,0 5305 Medvode 16.941 -2.417 -12,5 2306 Ljubljana 18.657 -701 -3,6 1307 Ljubljana 16.718 -2.640 -13,6 1308 Ljubljana 19.585 +227 +1,2 1309 Ljubljana 22.268 +2.910 +15,03 1310 Ljubljana 22.245 +2.887 +14,9 1311 Ljubljana 21.714 +2.356 +12,2 1

2.3.3.4. Volilna enota 4 – delitev volilnih okrajev

Na podlagi predloga zakona so v 4. volilni enoti naslednji volilni okraji:

1) volilni okraj: občine Kočevje, Kostel, Osilnica, Loški potok, Sodražica (sedež: Kočevje)

2) volilni okraj: občini Dobrepolje in Ribnica in del občine Ivančna Gorica, ki obsega krajevne skupnosti Ambrus, Dob pri Šentvidu, Ivančna Gorica, Krka, Metnaj, Muljava, Sobrače, Stična, Šentvid pri Stični, Temenica, Zagradec (sedež: Ivančna Gorica)

3) volilni okraj: občina Grosuplje in del občine Ivančna Gorica, ki obsega krajevno skupnost Višnja Gora (sedež: Grosuplje)

4) volilni okraj: del občine Ljubljana, ki obsega četrtni skupnosti Polje in Sostro (sedež: Ljubljana)

5) volilni okraj: del občine Ljubljana, ki obsega četrtno skupnost Golovec in del četrtne skupnosti Moste (sedež: Ljubljana)

6) volilni okraj: del občine Ljubljana, ki obsega četrtno skupnost Jarše in del četrtne skupnosti Moste (sedež: Ljubljana)

10 Preglednica št. 13, str. 34 Poročila MJU.

12

Page 13: OSNUTEK · Web viewZakon o volitvah v državni zbor obsega določbe o tem, kdo ima volilno pravico, kako so organizirane volitve, kako se delijo mandati, kako je zagotovljeno varstvo

OSNUTEK | oktober 2019

7) volilni okraj: del občine Ljubljana, ki obsega del četrtne skupnosti Bežigrad (sedež: Ljubljana)

8) volilni okraj: del občine Ljubljana, ki obsega del četrtne skupnosti Bežigrad in četrtno skupnost Posavje (sedež: Ljubljana)

9) volilni okraj: občini Mengeš in Trzin in del občine Ljubljana, ki obsega del četrtne skupnosti Črnuče (sedež: Mengeš)

10) volilni okraj: del občine Domžale, ki obsega naselja Depala vas, Domžale, Dragomelj, Homec, Količevo, Nožice, Podrečje, Preserje pri Radomljah, Pšata, Rodica, Spodnje Jarše, Srednje Jarše, Šentpavel pri Domžalah, Vir, Zaboršt, Zgornje Jarše (sedež: Domžale)

11) volilni okraj: občine Dol pri Ljubljani, Lukovica, Moravče in del občine Domžale, ki obsega naselja Bišče, Brdo, Brezje pri Dobu, Brezovica pri Dobu, Češenik, Dob, Dobovlje, Dolenje, Goričica pri Ihanu, Gorjuša, Hudo, Ihan, Jasen, Kokošnje, Kolovec, Krtina, Laze pri Domžalah, Mala Loka, Prelog, Rača, Račni Vrh, Radomlje, Rova, Selo pri Ihanu, Studenec pri Krtini, Sv. Trojica, Škocjan, Škrjančevo, Turnše, Zagorica pri Rovah, Zalog pod Sv. Trojico, Žeje, Želodnik, Žiče (sedež: Domžale).

Ključne značilnosti ureditve volilnih okrajev v 4. volilni enoti:

- Meje volilnih okrajev sledijo mejam občin razen v primeru mestne občine Ljubljana in občin Domžale in Ivančna Gorica.

- Del Mestne občine Ljubljana, ki sodi v volilno enoto 4 ima 92.816 volivcev (4,17 največjega dovoljenega volilnega okraja) in je razdeljena na šest volilnih okrajev.

- Občina Domžale ima 28.335 volivcev (6.074 oziroma 27,3% več od največjega dovoljenega volilnega okraja) in je razdeljena na dva dela, na vzhodni in zahodni del.

- Občina Ivančna Gorica je razdeljena na dva dela (krajevna skupnost Višnja Gora sodi v 3. volilni okraj, ostali del občine sodi v 2. volilni okraj).

Preglednica11: Podatki o volilnih okrajih v 4. volilni enoti

Oznaka Sedež volilnega okraja Število volivcev

Odstopanje od velikosti povprečnega volilnega okraja

Število občin/delov občin vključenih v volilni okraj

Število volivcev %

401 Kočevje 17.936 -1.422 -7,3 5402 Ivančna gorica 22.079 +2.721 +14,1 3403 Grosuplje 17.829 -1.529 -7,9 2404 Ljubljana 20.532 +1.174 +6,1 1405 Ljubljana 18.307 -1.051 -5,4 1406 Ljubljana 18.403 -955 -4,9 1407 Ljubljana 16.758 -2.600 -13,4 1408 Ljubljana 16.510 -2.848 -14,7 1409 Mengeš 18.409 -949 -4,9 3410 Domžale 20.506 +1.148 +5,9 1411 Domžale 21.619 +2.261 +11,7 4

2.3.3.5. Volilna enota 5 – delitev volilnih okrajev

Na podlagi predloga zakona so v 5. volilni enoti naslednji volilni okraji:

11 Preglednica št. 15, str. 37 Poročila MJU.

13

Page 14: OSNUTEK · Web viewZakon o volitvah v državni zbor obsega določbe o tem, kdo ima volilno pravico, kako so organizirane volitve, kako se delijo mandati, kako je zagotovljeno varstvo

OSNUTEK | oktober 2019

1) volilni okraj: občini Dobje in Šentjur (sedež: Šentjur)

2) volilni okraj: del občine Celje, ki obsega mestno četrt Nova vas, Dečkovo naselje, Dolgo Polje, Lava

ter del krajevnih skupnosti Medlog, Ostrogno, Škofja vas, Hudinja (sedež: Celje)

3) volilni okraj: občina Štore in del občine Celje, ki obsega mestne četrti Center, Kajuh, Savinja, Gaberje, Slavko Šlander in krajevne skupnosti Aljažev hrib in Pod gradom (sedež: Celje)

4) volilni okraj: občini Dobrna in Vojnik in del občine Celje, ki obsega krajevne skupnosti Šmartno v Rožni dolini, Ljubečna, Teharje, Trnovlje ter del krajevnih skupnosti Medlog, Ostrogno, Škofja vas, Hudinja (sedež: Celje)

5) volilni okraj: občini Prebold in Žalec (sedež: Žalec)

6) volilni okraj: del občine Velenje, ki obsega naselje Velenje (sedež: Velenje)

7) volilni okraj: občine Polzela, Šmartno ob Paki in Šoštanj in del občine Velenje, ki obsega naselja Bevče, Vinska Gora, Ložnica, Arnače, Kavče, Črnova, Lopatnik, Janškovo selo, Silova, Paka pri Velenju, Paški Kozjak, Škale, Laze, Prelska, Podkraj pri Velenju, Šenbric, Hrastovec, Škalske Cirkovce, Pirešica, Lopatnik pri Velenju, Lipje, Šmartinske Cirkovce, Podgorje, Plešivec (sedež: Velenje)

8) volilni okraj: občine Braslovče, Gornji Grad, Ljubno, Luče, Mozirje, Rečica ob Savinji, Solčava, Tabor in Vransko (sedež: Mozirje)

9) volilni okraj: občini Mislinja in Slovenj Gradec (sedež: Slovenj Gradec)

10) volilni okraj: občine Črna na Koroškem, Mežica, Prevalje in Ravne na Koroškem (sedež: Ravne na Koroškem)

11) volilni okraj: občine Dravograd, Muta, Radlje ob Dravi, Podvelka, Ribnica na Pohorju in Vuzenica (sedež: Dravograd).

Ključne značilnosti ureditve volilnih okrajev v 5. volilni enoti:

- Meje volilnih okrajev sledijo mejam občin razen v primeru mestnih občin Celje in Velenje;- Mestna občina Celje ima 39.333 volivcev (17.072 oziroma 76,7% več od največjega

dovoljenega volilnega okraja) in je razdeljena na tri volilne okraje. o Naselja v severnem in severovzhodnem delu občine tvorijo 4. volilni okraj.o Severni in severozahodni del naselja Celje tvori 2. volilni okraj.o Južni in jugovzhodni del naselja Celje ter naselja v južnem delu občine tvorijo 3. volilni

okraj.- Mestna občina Velenje ima 26.063 volivcev (3.802 oziroma 17,1% več od največjega

dovoljenega volilnega okraja) in je razdeljena na dva volilna okraja (naselje Velenje tvori 6. volilni okraj, ostala naselja v občini tvorijo 7. volilni okraj).

Preglednica12: Podatki o volilnih okrajih v 5. volilni enoti

Oznaka Sedež volilnega okraja

Število volivcev

Odstopanje od velikosti povprečnega volilnega okraja

Število občin/delov občin vključenih v volilni okraj

Število volivcev %

501 Šentjur 17.100 -2.258 -11,7 2

12 Preglednica št. 17, str. 41 Poročila MJU.

14

Page 15: OSNUTEK · Web viewZakon o volitvah v državni zbor obsega določbe o tem, kdo ima volilno pravico, kako so organizirane volitve, kako se delijo mandati, kako je zagotovljeno varstvo

OSNUTEK | oktober 2019

502 Celje 16.515 -2.843 -14,7 1503 Celje 17.912 -1.446 -7,5 1504 Celje 17.730 -1.628 -8,4 3505 Žalec 21.824 +2.466 +12,7 2506 Velenje 19.733 +375 +1,9 1507 Velenje 20.865 +1.507 +7,8 4508 Mozirje 22.012 +2.654 +13,7 10509 Slovenj Gradec 18.127 -1.231 -6,4 2510 Ravne na Koroškem 21.351 +1.993 +10,3 4511 Dravograd 20.955 +1.597 +8,2 6

2.3.3.6. Volilna enota 6 – delitev volilnih okrajev

Na podlagi predloga zakona so v volilni enoti 6 naslednji volilni okraji:

1) volilni okraj: občini Litija in Šmartno pri Litiji (sedež: Litija)

2) volilni okraj: občini Zagorje ob Savi in Radeče (sedež: Zagorje)

3) volilni okraj: občini Trbovlje in Hrastnik (sedež: Trbovlje)

4) volilni okraj: občina Laško in del občine Sevnica, ki obsega krajevne skupnosti Blanca, Dolnje Brezovo, Loka pri Zidanem Mostu, Sevnica, Zabukovje (sedež: Laško)

5) volilni okraj: občine Mirna, Mokronog-Trebelno, Šentrupert, Škocjan in Šmarješke toplice in del občine Sevnica, ki obsega krajevne skupnosti Boštanj, Šentjanž, Krmelj, Primož, Studenec, Tržišče (sedež: Sevnica)

6) volilni okraj: občine Dolenjske toplice, Mirna peč, Trebnje in Žužemberk (sedež: Trebnje)

7) volilni okraj: občina Straža in del občine Novo mesto, ki tvori naselje Novo mesto (sedež: Novo mesto)

8) volilni okraj: občine Kostanjevica na Krki, Semič in Šentjernej in del občine Novo mesto, ki obsega krajevne skupnosti Birčna vas, Dolž, Gabrje, Podgrad, Stopiče, Uršna sela (sedež: Novo mesto)

9) volilni okraj: občini Črnomelj in Metlika (sedež: Črnomelj)

10) volilni okraj: občina Krško (sedež: Krško)

11) volilni okraj: občina Brežice (sedež: Brežice).

Ključne značilnosti ureditve volilnih okrajev v 6. volilni enoti:

- Meje volilnih okrajev sledijo mejam občin razen v primeru mestne občine Novo mesto in občine Sevnica;

- Mestna občina Novo mesto ima 28.875 volivcev (6.614 oziroma 29,7% več od največjega dovoljenega volilnega okraja) in je razdeljena na dva volilna okraja.

- Občina Sevnica je razdeljena na dva volilna okraja (naselja severno od reke Save sodijo v 4. volilni okraj, naselja južno od reke Save sodijo v 5. volilni okraj).

Preglednica13: Podatki o volilnih okrajih v 6. volilni enoti.

Oznaka Sedež volilnega okraja Število Odstopanje od velikosti Število

13 Preglednica št. 19, str. 44 Poročila MJU.

15

Page 16: OSNUTEK · Web viewZakon o volitvah v državni zbor obsega določbe o tem, kdo ima volilno pravico, kako so organizirane volitve, kako se delijo mandati, kako je zagotovljeno varstvo

OSNUTEK | oktober 2019

volivcev

povprečnega volilnega okraja

občin/delov občin vključenih v volilni okraj

Število volivcev %

601 Litija 17.000 -2358 -12,2 2602 Zagorje 17.651 -1707 -8,8 2603 Trbovlje 21.816 +2.458 +12,7 2604 Laško 19.407 +49 +0,3 2605 Sevnica 18.716 -642 -3,3 6606 Trebnje 19.240 -118 -0,6 4607 Novo mesto 21.644 +2.286 +11,8 2608 Novo mesto 21.788 +2.430 +12,6 4609 Črnomelj 19.579 +221 +1,1 2610 Krško 21.403 +2.045 +10,6 1611 Brežice 21.267 +1.909 +9,9 1

2.3.3.7. Volilna enota 7 – delitev volilnih okrajev

Na podlagi predloga zakona so v 7. volilni enoti naslednji volilni okraji:

1) volilni okraj: občine Bistrica ob Sotli, Kozje, Podčetrtek, Rogaška Slatina in Rogatec (sedež: Rogaška Slatina)

2) volilni okraj: občini Slovenske Konjice in Šmarje pri Jelšah (sedež: Slovenske Konjice)

3) volilni okraj: občini Poljčane in Makole in del občine Slovenska Bistrica, ki obsega naselja Brezje pri Slovenski Bistrici, Cigonca, Črešnjevec, Dolgi Vrh, Drumlažno, Farovec, Gaj, Hošnica, Ješovec, Kočno ob Ložnici, Križni Vrh, Laporje, Leskovec, Levič, Lokanja vas, Pokoše, Pragersko, Pretrež, Razgor pri Žabljeku, Sele pri Polskavi, Slovenska Bistrica, Spodnja Nova vas, Spodnja Polskava, Stari Log, Trnovec pri Slovenski Bistrici, Videž, Vrhloga, Vrhole pri Laporju, Zgornja Brežnica, Zgornja Polskava, Žabljek (sedež: Slovenska Bistrica)

4) volilni okraj: občine Oplotnica, Vitanje in Zreče in del občine Slovenska Bistrica, ki obsega naselja Bojtina, Bukovec, Cezlak, Devina, Fošt, Frajhajm, Gabernik, Gladomes, Jurišna vas, Kalše, Kebelj, Klopce, Kočno pri Polskavi, Korplje, Kostanjevec, Kot na Pohorju, Kovača vas, Lukanja, Malo Tinje, Modrič, Nadgrad, Nova Gora nad Slovensko Bistrico, Ogljenšak, Ošelj, Planina pod Šumikom, Podgrad na Pohorju, Preloge, Prepuž, Radkovec, Rep, Ritoznoj, Sevec, Smrečno, Spodnja Ložnica, Spodnje Prebukovje, Šentovec, Šmartno na Pohorju, Tinjska Gora, Turiška vas na Pohorju, Urh, Veliko Tinje, Vinarje, Visole, Vrhole pri Slov. Konjicah, Zgornja Bistrica, Zgornja Ložnica, Zgornja Nova vas, Zgornje Prebukovje (sedež: Slovenska Bistrica)

5) volilni okraj: občine Duplek, Miklavž na Dravskem polju, Rače-Fram in Starše (sedež: Rače)

6) volilni okraj: Občina Hoče-Slivnica in del občine Maribor, ki obsega krajevne skupnosti Limbuš, Pekre, mestno četrt Radvanje in krajevno skupnost Razvanje (sedež: Hoče)

7) volilni okraj: občine Lovrenc na Pohorju, Ruše in Selnica ob Dravi in del občine Maribor, ki obsega krajevni skupnosti Bresternica-Gaj in Kamnica (sedež: Ruše)

8) volilni okraj: del občine Maribor, ki obsega mestno četrt Center, mestno četrt Ivan Cankar, krajevno skupnost Malečnik-Ruperče in krajevno skupnost Brezje-Dogoše-Zrkovci (sedež: Maribor)

9) volilni okraj: del občine Maribor, ki obsega mestni četrti Tezno in Pobrežje (sedež: Maribor)

10) volilni okraj: del občine Maribor, ki obsega mestni četrti Nova vas in Tabor (sedež: Maribor)

16

Page 17: OSNUTEK · Web viewZakon o volitvah v državni zbor obsega določbe o tem, kdo ima volilno pravico, kako so organizirane volitve, kako se delijo mandati, kako je zagotovljeno varstvo

OSNUTEK | oktober 2019

11) volilni okraj: del občine Maribor, ki obsega mestne četrti Koroška vrata, Magdalena in Studenci (sedež: Maribor).

Ključne značilnosti ureditve volilnih okrajev v 7. volilni enoti:

- Meje volilnih okrajev sledijo mejam občin razen v primeru mestne občine Maribor in občine Slovenska Bistrica;

- Mestna občina Maribor ima 89.740 volivcev (4,03 največjega dovoljenega volilnega okraja) in je razdeljena na šest volilnih okrajev.

- Občina Slovenska Bistrica je razdeljena na dva volilna okraja. o Naselja v vzhodnem in jugovzhodnem delu občine, vključno z naseljem Slovenska

Bistrica tvorijo 3. volilni okraj.o Naselja v zahodnem in severozahodnem delu občine sodijo v 4. volilni okraj.

Preglednica14: Podatki o volilnih okrajih v 7. volilni enoti.

Oznaka Ime volilnega okraja Število

volivcev

Odstopanje od velikosti povprečnega volilnega okraja

Število občin/delov občin vključenih v volilni okraj

Število volivcev %

701 Rogaška Slatina 19.108 -250 -1,3 5702 Slovenske Konjice 20.564 +1.206 +6,2 2703 Slovenska Bistrica 19.247 -111 -0,6 3704 Slovenska Bistrica 18.048 -1.310 -6,8 4705 Rače 21.308 +1.950 +10,1 4706 Hoče 20.741 +1.383 +7,1 2707 Ruše 17.227 -2.131 -11,0 4708 Maribor 18.678 -680 -3,5 1709 Maribor 19.890 +532 +2,7 1710 Maribor 17.771 -1.587 -8,2 1711 Maribor 17.849 -1.509 -7,8 1

2.3.3.8. Volilna enota 8 – delitev volilnih okrajev

Na podlagi predloga zakona so v 8. volilni enoti naslednji volilni okraji:

1) volilni okraj: občine Črenšovci, Dobrovnik, Kobilje, Lendava in Velika Polana (sedež: Lendava)

2) volilni okraj: občine Beltinci, Moravske Toplice, Odranci in Turnišče (sedež: Beltinci)

3) volilni okraj: občina Murska Sobota (sedež: Murska Sobota)

4) volilni okraj: občine Cankova, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Puconci, Rogaševci, Šalovci in Tišina (sedež: Puconci)

5) volilni okraj: občine Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici (sedež: Gornja Radgona)

6) volilni okraj: občine Kungota, Pesnica in Šentilj (sedež: Pesnica)

14 Preglednica št. 21, str. 47 Poročila MJU.

17

Page 18: OSNUTEK · Web viewZakon o volitvah v državni zbor obsega določbe o tem, kdo ima volilno pravico, kako so organizirane volitve, kako se delijo mandati, kako je zagotovljeno varstvo

OSNUTEK | oktober 2019

7) volilni okraj: občine Benedikt, Cerkvenjak, Destrnik, Lenart, Sveta Ana, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Sveta Trojica v Slovenskih goricah in Trnovska vas (sedež: Lenart)

8) volilni okraj: občine Dornava, Juršinci, Križevci, Ljutomer, Razkrižje, Sveti Tomaž in Veržej (sedež: Ljutomer)

9) volilni okraj: občine Gorišnica, Markovci, Ormož, Središče ob Dravi in Zavrč (sedež: Ormož)

10) volilni okraj: občina Ptuj (sedež: Ptuj)

11) volilni okraj: občine Cirkulane, Hajdina, Kidričevo, Majšperk, Podlehnik, Videm in Žetale (sedež: Kidričevo).

Ključne značilnosti ureditve volilnih okrajev v 8. volilni enoti

- Meje volilnih okrajev sledijo mejam občin.

Preglednica15: Podatki o volilnih okrajih v 8. volilni enoti

Oznaka Sedež volilnega okraja Število

volivcev

Odstopanje od velikosti povprečnega volilnega okraja

Število občin/delov občin vključenih v volilni okraj

Število volivcev %

801 Lendava 17.270 -2.088 -10,8 5802 Beltinci 17.034 -2.324 -12,0 4803 Murska Sobota 16.853 -2.505 -12,9 1804 Puconci 20.824 +1.466 +7,6 9805 Gornja Radgona 18.039 -1.319 -6,8 4806 Pesnica 17.870 -1.488 -7,7 3807 Lenart 20.630 +1.272 +6,6 9808 Ljutomer 21.614 +2.256 +11,7 7809 Ormož 20.798 +1.440 +7,4 5810 Ptuj 19.837 +479 +2,5 1811 Kidričevo 21.893 +2.535 +13,1 6

15 Preglednica št. 23, str. 49 Poročila MJU.

18

Page 19: OSNUTEK · Web viewZakon o volitvah v državni zbor obsega določbe o tem, kdo ima volilno pravico, kako so organizirane volitve, kako se delijo mandati, kako je zagotovljeno varstvo

OSNUTEK | oktober 2019

3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA ZAKONA ZA DRŽAVNI PRORAČUN IN DRUGA JAVNA FINANČNA SREDSTVA

Predlagane rešitve ne bodo imele posledic za državni proračun in druga javno- finančna sredstva.

4. NAVEDBA, DA SO SREDSTVA ZA IZVAJANJE ZAKONA V DRŽAVNEM PRORAČUNU ZAGOTOVLJENA, ČE PREDLOG ZAKONA PREDVIDEVA PORABO PRORAČUNSKIH SREDSTEV V OBDOBJU, ZA KATERO JE BIL DRŽAVNI PRORAČUN ŽE SPREJET

5. PRIKAZ UREDITVE V DRUGIH PRAVNIH SISTEMIH IN PRILAGOJENOSTI PREDLAGANE UREDITVE PRAVU EVROPSKE UNIJEEvropska unija ne terja harmonizacije volilnih sistemov  v državah članicah. Izbira volilnih sistemov v državah članicah je prosta, na oblikovanje volilnih sistemov pa so vplivali dejavniki kot so različne tradicije držav, politični sistemi, struktura delitve oblasti, družbenoekonomska in druga izhodišča.

Večina držav članic EU uporablja proporcionalni volilni sistem, ki izhaja iz načela, da morajo dodeljeni predstavniški mandati ustrezati dobljenim glasovom na volitvah, kar pomeni ustrezno zastopanost strank v parlamentu. Glasuje se na podlagi list kandidatov v večmandatnih volilnih enotah (npr. Nizozemska, Danska, Belgija). Območje volilnih enot je določeno s posebnimi predpisi in ne s predpisom, ki določa volilni sistem. V nadaljevanju so navedene podobnosti ureditev (vključno z volilnimi območji) v nekaterih državah članicah.

Parlament Republike Finske sestavlja 200 poslancev, ki so volijo v 15 okrožjih, v katerih se tudi razdelijo vsi mandati. V vseh volilnih okrožjih (razen v enem, kjer se voli samo en predstavnik švedske manjšine) je delitev mandatov proporcionalna na podlagi D`Hondtovega sistema. Število poslancev, ki se volijo v posameznem okrožju je odvisno od števila ljudi, ki živijo v okrožju. Volitve potekajo na podlagi kandidatnih list, vendar morajo volivci oddati glas za enega samega kandidata na izbrani kandidatni listi. Izvolitev posameznikov torej ni vnaprej določena, temveč o tem odločijo volivci tako, da volijo posamezne kandidate. Posledično volitve niso samo tekmovanje med strankami, ampak tudi med posameznimi kandidati znotraj ene kandidatne liste.

Parlament Republike Latvije (Saeima) sestavlja 100 poslancev. Delitev mandatov je proporcionalna po metodi St. Laguë v petih volilnih enotah. Število poslancev, ki se volijo v posamezni volilni enoti je odvisno od števila ljudi, ki živijo v volilni enoti (od 13 – 32). Volivci glasujejo za listo, fakultativno pa lahko znotraj liste oddajo tudi prednostni glas za kandidata (znak plus) ali zavrnejo kandidata znotraj liste (znak minus oz. prečrtanje). Število glasov za določenega kandidata je enako številu glasov za listo v okviru katere kandidira kandidat, zmanjšano za število glasovnic na katerih je bilo ime kandidata prečrtano ter povečano za število glasovnic na katerih je bila preferenca izražena v njegov prid. Pri distribuciji mandatov lahko sodelujejo le tiste kandidatne liste, ki so na ravni države dobile najmanj 5 odstotkov veljavnih oddanih glasov.

V Kraljevini Švedski se voli 349 poslancev, od tega 310 poslancev v 29 volilnih enotah (v katerih se voli od 2 do 34 poslancev), medtem ko se preostalih 39 poslancev voli na ravni celotne države kot ene volilne enote. Delitev mandatov je proporcionalna po metodi St. Laguë in je omejena z dvema volilnima pragoma. Na ravni volilne enote pri delitvi mandatov sodelujejo le tiste liste kandidatov, ki so dobile 12 odstotkov veljavnih oddanih glasov; pri delitvi preostalih 39 mandatov na ravni države pa lahko sodelujejo le tiste kandidatne liste, ki so na ravni države dobile najmanj 4 odstotke veljavnih oddanih glasov. Volivci glasujejo za liste, lahko pa oddajo tudi prednostni glas za posameznega kandidata na listi. Prag za veljavnost preferenčnega glasu je 8 odstotkov veljavnih glasov, oddanih za kandidatno listo.

19

Page 20: OSNUTEK · Web viewZakon o volitvah v državni zbor obsega določbe o tem, kdo ima volilno pravico, kako so organizirane volitve, kako se delijo mandati, kako je zagotovljeno varstvo

OSNUTEK | oktober 2019

V Kraljevini Belgiji je 150 članov parlamenta izvoljenih iz 11 volilnih okrožij preko sistema regionalnega proporcionalnega predstavništva s prednostnim glasovanjem. Magnituda volilnih okrožij variira od 24 (Antwerp) do 4 (Luxemburg) glede na število prebivalcev. Ustava določa, da se poslanci volijo na približno enako število prebivalcev. V Belgiji je uzakonjeno obvezno glasovanje na volitvah. Volivci imajo možnost, da glasujejo bodisi za listo v celoti (t.i. glas za listo), bodisi za individualnega kandidata (prednostni glas). Volivec lahko odda več prednostnih glasov znotraj iste liste. Prag za vstop v parlament je 5 odstotkov na ravni volilnega okrožja. Ko je znano število sedežev dodeljenih listi, se mandati delijo tistim kandidatom, katerih število prednostnih glasov preseže kvocient (število oddanih glasov za listo deljeno s številom sedežev dodeljenih listi + 1). Navedeni kvocient je lahko v praksi relativno visok še posebej v primeru manjše stranke, ki kandidira v manjšem volilnem okrožju. Posebnost belgijskega sistema pa je način delitve mandatov v okviru liste. Namreč »glasovi za listo« se upoštevajo kot neke vrste zaloga prednostnih glasov oddanih za tiste kandidate, ki so pri vrhu liste; »porabijo« se namreč tako, da se zaporedoma prištevajo dejanskemu številu prednostnih glasov, ki so jih zbrali posamezni kandidati, ki so pri vrhu liste za dosego kvocienta (s čimer imajo slednji precejšnjo prednost pred kandidati, ki so nižje na listi)16. Navedeni glasovi se pripisujejo toliko časa, dokler je po vrstnem redu liste še kakšen kandidat, ki na ta način preseže kvocient in mu na ta način pripade mandat oziroma dokler zaloga glasov ne poide. Šele ko so »glasovi za listo« porazdeljeni, se preostali sedeži dodeljeni listi porazdelijo med ostale kandidate glede na najvišje število prednostnih glasov, ki so jih volivci oddali zanje.

V Kraljevini Nizozemski se 150 članov Predstavniškega doma direktno izvoli, na podlagi proporcionalnega reprezentativnega sistema, na podlagi odprtih list, s prednostnim glasovanjem. Volivec glasuje za kateregakoli kandidata na listi (enega), njegova izbira rezultira tudi v oddaji glasu za listo. Država je razdeljena v 20 volilnih okrožij, ki omogočajo regionalne liste, obravnava pa se kot ena volilna enota. Stranke lahko na listah v volilnih okrožjih kandidirajo iste ljudi, npr. vsaj nosilec liste je praviloma isti. Sedeži se razdelijo na ravni države med listami glede na t.i. naravni prag (natural electoral quota), ki se izračuna tako, da se skupno število oddanih veljavnih glasov volivcev deli s številom sedežev v predstavniškem domu (150); naravni prag je leta 2017 na parlamentarnih volitvah znašal 70.106 glasov za en sedež. Preostanki se alocirajo po d'Hont sistemu. Kandidati, ki na ravni države zberejo toliko prednostnih glasov, da ti znašajo vsaj 25 odstotkov naravnega praga, se avtomatično razglasijo za izvoljene, ne glede na vrstni red na listi/listah.17 Dodeli se jim sedež v okviru tiste liste, kjer so zbrali največ prednostnih glasov. Preostali sedeži dodeljeni listi se razdelijo kandidatom po vrstnem redu na listi.

V Republiki Slovaški se 150 članov parlamenta voli direktno, na podlagi proporcionalnega reprezentativnega sistema, na podlagi odprtih list, s prednostnim glasovanjem. Volivec odda glas za listo, lahko pa odda tudi prednostni glas in sicer za od enega do štiri kandidate na listi. Prag za vstop v parlament je 5 odstotkov (oziroma 7 ali 10 odstotkov v primeru skupnih list). Sedeži se med listami razdelijo glede na Hagenbach-Bischoff sistem. V okviru liste se mandati razdelijo kandidatom, katerih prednostni glasovi predstavljajo vsaj 3 odstotke vseh oddanih glasov za listo, po vrstnem redu najprej tistim, ki so prejeli največje število prednostnih glasov. V primeru enakega števila prednostnih glasov, se upošteva vrstni red liste. Preostali mandati se podelijo glede na vrstni red na listi.

6. PRESOJA POSLEDIC, KI JIH BO IMEL SPREJEM ZAKONA

6.1 Presoja administrativnih posledic

16 Leta 2000 se je sistem spremenil na način, da se število oddanih glasov za listo, najprej prepolovi na polovico in se nato samo polovica glasov za listo pripiše kandidatom na vrhu liste, da ti dosežejo kvocient.17 Na parlamentarnih volitvah leta 2017 je sedmim kandidatom uspelo doseči zahtevanih 17.527 prednostnih glasov (0,1667 odstotka veljavnih glasov), vendar trije niso dobili sedeža, ker njihova lista ni dosegla zahtevanega naravnega praga.

20

Page 21: OSNUTEK · Web viewZakon o volitvah v državni zbor obsega določbe o tem, kdo ima volilno pravico, kako so organizirane volitve, kako se delijo mandati, kako je zagotovljeno varstvo

OSNUTEK | oktober 2019

a) v postopkih oziroma poslovanju javne uprave ali pravosodnih organov:

b) pri obveznostih strank do javne uprave ali pravosodnih organov:

6.2 Presoja posledic na okolje, ki vključuje tudi prostorske in varstvene vidike

6.3 Presoja posledic na gospodarstvo

6.4 Presoja posledic na socialnem področju

6.5 Presoja posledic na dokumente razvojnega načrtovanja

6.6. Presoja posledic za druga področja

6.7. Izvajanje sprejetega predpisa:

a) Predstavitev sprejetega zakona:

b) Spremljanje izvajanja sprejetega predpisa:

6.8 Druge pomembne okoliščine v zvezi z vprašanji, ki jih ureja predlog zakona:

7. PRIKAZ SODELOVANJA JAVNOSTI PRI PRIPRAVI PREDLOGA ZAKONA:

8. PODATEK O ZUNANJEM STROKOVNJAKU OZIROMA PRAVNI OSEBI, KI JE SODELOVALA PRI PRIPRAVI PREDLOGA ZAKONA, IN ZNESKU PLAČILA ZA TA NAMEN:

9. NAVEDBA, KATERI PREDSTAVNIKI PREDLAGATELJA BODO SODELOVALI PRI DELU DRŽAVNEGA ZBORA IN DELOVNIH TELES

21

Page 22: OSNUTEK · Web viewZakon o volitvah v državni zbor obsega določbe o tem, kdo ima volilno pravico, kako so organizirane volitve, kako se delijo mandati, kako je zagotovljeno varstvo

OSNUTEK | oktober 2019

II. BESEDILO ČLENOV

1. člen

V Zakonu o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor (Uradni list RS, št. 24/05 – uradno prečiščeno besedilo) se 4. člen spremeni tako, da se glasi:

»Za volitve poslancev v državni zbor se določijo naslednje volilne enote in volilni okraji ter občine, v katerih so sedeži volilnih enot:

1. volilna enota obsega območja občin: Bled, Bohinj, Cerklje na Gorenjskem, Cerkno, Gorenja vas- Poljane, Gorje, Idrija, Jesenice, Jezersko, Kamnik, Komenda, Kranj, Kranjska gora, Naklo, Preddvor, Radovljica, Šenčur, Škofja Loka, Tržič, Železniki, Žiri, Žirovnica (sedež: Kranj);

1) volilni okraj: del občine Kamnik, ki obsega naselja Bela, Bela Peč, Bistričica, Brezje nad Kamnikom, Briše, Buč, Cirkuše v Tuhinju, Češnjice v Tuhinju, Črna pri Kamniku, Črni Vrh v Tuhinju, Gabrovnica, Godič, Golice, Gozd, Gradišče v Tuhinju, Hrib pri Kamniku, Hruševka, Jeranovo, Kališe, Kamnik, Kamniška Bistrica, Klemenčevo, Kostanj, Kregarjevo, Krivčevo, Kršič, Laseno, Laze v Tuhinju, Liplje, Loke v Tuhinju, Mali Hrib, Mali Rakitovec, Markovo, Mekinje, Motnik, Nevlje, Okrog pri Motniku, Okroglo, Oševek, Pirševo, Podbreg, Podhruška, Podjelše, Podlom, Podstudenec, Poljana, Poreber, Potok, Potok v Črni, Praproče v Tuhinju, Pšajnovica, Ravne pri Šmartnem, Rožično, Rudnik pri Radomljah, Sela pri Kamniku, Sidol, Smrečje v Črni, Snovik, Soteska, Sovinja Peč, Spodnje Palovče, Spodnje Stranje, Srednja vas pri Kamniku, Stahovica, Stara sela, Stebljevek, Stolnik, Studenca, Šmartno v Tuhinju, Špitalič, Trebelno pri Palovčah, Trobelno, Tučna, Vaseno, Velika Lašna, Velika Planina, Veliki Hrib, Veliki Rakitovec, Vir pri Nevljah, Vodice nad Kamnikom, Volčji Potok, Vranja Peč, Vrhpolje pri Kamniku, Zagorica nad Kamnikom, Zajasovnik - del, Zakal, Zavrh pri Črnivcu, Zduša, Zgornje Palovče, Zgornje Stranje, Zgornji Motnik, Zgornji Tuhinj, Znojile, Žaga, Žubejevo, Županje Njive, (sedež: Kamnik)

2) volilni okraj: občine Cerklje na Gorenjskem, Komenda, Šenčur in del občine Kamnik, ki obsega naselja Košiše, Laniše, Podgorje, Tunjice, Tunjiška Mlaka (sedež: Šenčur)

3) volilni okraj: občine Jezersko, Naklo, Preddvor in Tržič (sedež: Tržič)

4) volilni okraj: del občine Kranj, ki obsega krajevne skupnosti: Britof, Golnik, Goriče, Kokrica, Predoslje, Primskovo, Struževo, Tenetiše, Trstenik, Vodovodni stolp, Zlato polje (sedež: Kranj)

5) volilni okraj: del občine Kranj, ki obsega krajevne skupnosti: Besnica, Bratov Smuk, Center, Čirče, Gorenje Sava, Hrastje, Huje, Orehek-Drulovka, Podblica, Stražišče (sedež: Kranj)

6) volilni okraj: občini Radovljica in Žirovnica (sedež: Radovljica)

7) volilni okraj: občina Jesenice (sedež: Jesenice)

8) volilni okraj: občine Bled, Bohinj, Gorje in Kranjska gora (sedež: Bled)

9) volilni okraj: del občine Kranj, ki obsega krajevne skupnosti Bitnje, Žabnica, Jošt in del občine Škofja Loka, ki obsega naselja Crngrob, Dorfarje, Forme, Godešič, Gorenja vas - Reteče, Grenc, Lipica, Papirnica, Reteče, Suha, Sveti Duh, Škofja Loka, Trata, Virmaše (sedež: Škofja Loka)

10) volilni okraj: občine Gorenja vas-Poljane, Železniki in del občine Škofja Loka, ki obsega naselja Binkelj, Bodovlje, Breznica pod Lubnikom, Brode, Bukov Vrh nad Visokim, Bukovica, Bukovščica, Draga, Gabrk, Gabrovo, Gabrška Gora, Gosteče, Hosta, Knape, Kovski Vrh, Križna Gora, Log nad Škofjo Loko, Moškrin, Na Logu, Pevno, Podpulfrca, Pozirno, Praprotno, Pungert, Puštal, Rovte v Selški dolini, Sopotnica, Spodnja Luša, Staniše, Stara Loka, Stirpnik, Strmica, Sv. Andrej, Sv. Barbara,

22

Page 23: OSNUTEK · Web viewZakon o volitvah v državni zbor obsega določbe o tem, kdo ima volilno pravico, kako so organizirane volitve, kako se delijo mandati, kako je zagotovljeno varstvo

OSNUTEK | oktober 2019

Sv. Lenart, Sv. Ožbolt, Sv. Petra Hrib, Sv. Tomaž, Sveti Florijan nad Škofjo Loko, Ševlje, Trnje, Valterski Vrh, Vešter, Vincarje, Virlog, Visoko pri Poljanah, Zgornja Luša, Zminec (sedež: Železniki)

11) volilni okraj: občine Idrija, Cerkno in Žiri (sedež: Idrija).

2. volilna enota obsega območja občin: Ajdovščina, Ankaran, Bovec, Brda, Divača, Hrpelje-Kozina, Ilirska Bistrica, Izola, Kanal, Kobarid, Komen, Koper, Miren-Kostanjevica, Nova Gorica, Piran, Pivka, Postojna, Renče-Vogrsko, Sežana, Šempeter-Vrtojba, Tolmin, Vipava (sedež: Postojna);

1) volilni okraj: občine Bovec, Kanal, Kobarid in Tolmin (sedež: Tolmin)

2) volilni okraj: občini Šempeter-Vrtojba in Renče-Vogrsko in del občine Nova Gorica, ki obsega naselje Nova Gorica (sedež: Nova Gorica)

3) volilni okraj: občina Brda in del občine Nova Gorica, ki obsega krajevne skupnosti Osek - Vitovlje, Lokovec, Prvačina, Ravnica, Čepovan, Trnovo, Solkan, Banjšice, Grgarske Ravne - Bate, Kromberk - Loke, Šempas, Grgar, Dornberk, Branik, Ozeljan - Šmihel, Lokve - Lazna, Gradišče (sedež: Nova Gorica)

4) volilni okraj: Občini Ajdovščina in Vipava (sedež: Ajdovščina)

5) volilni okraj: občine Komen, Miren-Kostanjevica in Sežana (sedež: Sežana)

6) volilni okraj: občini Postojna in Pivka (sedež: Postojna)

7) volilni okraj: občine Divača, Hrpelje-Kozina in Ilirska Bistrica (sedež: Ilirska Bistrica)

8) volilni okraj: del občine Koper, ki obsega naselje Koper (sedež: Koper)

9) volilni okraj: občina Ankaran in del občine Koper, ki obsega krajevne skupnosti Gračišče, Rakitovec, Škofije, Dekani, Sv. Anton, Pobegi - Čežarji, Zazid, Podgorje, Hrvatini, Bertoki, Črni Kal, Gradin (sedež: Koper)

10) volilni okraj: občina Izola in del občine Koper, ki obsega naselja Manžan, Kampel, Grinjan, Šalara, Gažon, Bošamarin, Bonini, Triban, Škocjan, Vanganel, Čentur, Srgaši (sedež: Izola)

11) volilni okraj: občina Piran in del občine Koper, ki obsega naselja Dilici, Šmarje, Marezige, Brič, Glem, Montinjan, Boršt, Truške, Lopar, Bočaji, Labor, Fijeroga, Kozloviči, Koštabona, Pomjan, Trsek, Krkavče, Puče, Babiči, Župančiči, Grintovec (sedež: Piran).

3. volilna enota obsega območja občin: Bloke, Borovnica, Brezovica, Cerknica, Dobrova-Polhov Gradec, Horjul, Ig, del občine Ljubljana (četrtne skupnosti Center, Dravlje, Rožnik, Rudnik, Šiška, Šentvid, Šmarna gora, Trnovo in Vič), Log-Dragomer, Logatec, Loška dolina, Medvode, Škofljica, Velike Lašče, Vodice, Vrhnika (sedež: Ljubljana);

1) volilni okraj: občine Bloke, Borovnica, Cerknica in Loška dolina (sedež: Cerknica)

2) volilni okraj: občine Ig, Škofljica in Velike Lašče in del občine Brezovica, ki obsega krajevni skupnosti Preserje in Rakitna (sedež: Škofljica)

3) volilni okraj: občina Logatec in del občine Vrhnika, ki obsega krajevne skupnosti Podlipa Smrečje, Pokojišče Padež, Stara Vrhnika, Verd, Vrhnika Breg, Vrhnika Center, Vrhnika Vas, Zaplana (sedež: Logatec)

4) volilni okraj: občine Dobrova-Polhov Gradec, Horjul, Log-Dragomer, , del občine Brezovica, ki obsega krajevne skupnosti Brezovica, Notranje Gorice in Vnanje Gorice in del občine Vrhnika, ki obsega krajevne skupnosti: Bevke, Blatna Brezovica, Drenov Grič - Lesno Brdo, Ligojna in Sinja Gorica (sedež: Polhov Gradec)

23

Page 24: OSNUTEK · Web viewZakon o volitvah v državni zbor obsega določbe o tem, kdo ima volilno pravico, kako so organizirane volitve, kako se delijo mandati, kako je zagotovljeno varstvo

OSNUTEK | oktober 2019

5) volilni okraj: občini Medvode in Vodice (sedež: Medvode)

6) volilni okraj: del občine Ljubljana, ki obsega četrtno skupnost Šmarna gora in del četrtne skupnosti Šentvid (sedež: Ljubljana)

7) volilni okraj: del občine Ljubljana, ki obsega četrtne skupnosti Dravlje, del četrtne skupnosti Šiška in del četrtne skupnosti Šentvid (sedež: Ljubljana)

8) volilni okraj: del občine Ljubljana, ki obsega del četrtne skupnosti Šiška (sedež: Ljubljana)

9) volilni okraj: del občine Ljubljana, ki obsega četrtni skupnosti Rožnik in Vič (sedež: Ljubljana)

10) volilni okraj: del občine Ljubljana, ki obsega četrtno skupnost Center (sedež: Ljubljana)

11) volilni okraj: del občine Ljubljana, ki obsega četrtni skupnosti Rudnik in Trnovo (sedež: Ljubljana).

4. volilna enota obsega območja občin: Dobrepolje, Dol pri Ljubljani, Domžale, Grosuplje, Ivančna Gorica, Kočevje, Kostel, del občine Ljubljana (četrtne skupnosti Bežigrad, Črnuče, Golovec, Jarše, Moste, Polje, Posavje, Sostro), Loški potok, Lukovica, Mengeš, Moravče, Osilnica, Ribnica, Sodražica, Trzin (sedež: Ljubljana);

1) volilni okraj: občine Kočevje, Kostel, Loški potok, Osilnica, Sodražica (sedež: Kočevje)

2) volilni okraj: občini Dobrepolje in Ribnica in del občine Ivančna Gorica, ki obsega krajevne skupnosti Ambrus, Dob pri Šentvidu, Ivančna Gorica, Krka, Metnaj, Muljava, Sobrače, Stična, Šentvid pri Stični, Temenica, Zagradec (sedež: Ivančna Gorica)

3) volilni okraj: občina Grosuplje in del občine Ivančna Gorica, ki obsega krajevno skupnost Višnja Gora (sedež: Grosuplje)

4) volilni okraj: del občine Ljubljana, ki obsega četrtni skupnosti Polje in Sostro (sedež: Ljubljana)

5) volilni okraj: del občine Ljubljana, ki obsega četrtno skupnost Golovec in del četrtne skupnosti Moste (sedež: Ljubljana)

6) volilni okraj: del občine Ljubljana, ki obsega četrtno skupnost Jarše in del četrtne skupnosti Moste (sedež: Ljubljana)

7) volilni okraj: del občine Ljubljana, ki obsega del četrtne skupnosti Bežigrad (sedež: Ljubljana)

8) volilni okraj: del občine Ljubljana, ki obsega del četrtne skupnosti Bežigrad in četrtno skupnost Posavje (sedež: Ljubljana)

9) volilni okraj: občini Mengeš in Trzin in del občine Ljubljana, ki obsega četrtno skupnost Črnuče (sedež: Mengeš)

10) volilni okraj: del občine Domžale, ki obsega naselja Depala vas, Domžale, Dragomelj, Homec, Količevo, Nožice, Podrečje, Preserje pri Radomljah, Pšata, Rodica, Spodnje Jarše, Srednje Jarše, Šentpavel pri Domžalah, Vir, Zaboršt, Zgornje Jarše (sedež: Domžale)

11) volilni okraj: občine Dol pri Ljubljani, Lukovica, Moravče in del občine Domžale, ki obsega naselja Bišče, Brdo, Brezje pri Dobu, Brezovica pri Dobu, Češenik, Dob, Dobovlje, Dolenje, Goričica pri Ihanu, Gorjuša, Hudo, Ihan, Jasen, Kokošnje, Kolovec, Krtina, Laze pri Domžalah, Mala Loka, Prelog, Rača, Račni Vrh, Radomlje, Rova, Selo pri Ihanu, Studenec pri Krtini, Sv. Trojica, Škocjan, Škrjančevo, Turnše, Zagorica pri Rovah, Zalog pod Sv. Trojico, Žeje, Želodnik, Žiče (sedež: Domžale).

5. volilna enota obsega območja občin: Braslovče, Celje, Črna na Koroškem, Dobje, Dobrna, Dravograd, Gornji Grad, Ljubno, Luče, Mežica, Mislinja, Mozirje, Muta, Nazarje, Podvelka, Polzela, Prebold, Prevalje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Rečica ob Savinji, Ribnica na Pohorju,

24

Page 25: OSNUTEK · Web viewZakon o volitvah v državni zbor obsega določbe o tem, kdo ima volilno pravico, kako so organizirane volitve, kako se delijo mandati, kako je zagotovljeno varstvo

OSNUTEK | oktober 2019

Slovenj Gradec, Solčava, Šentjur, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Štore, Tabor, Velenje, Vojnik, Vransko, Vuzenica, Žalec (sedež: Celje);

1) volilni okraj: občini Dobje in Šentjur (sedež: Šentjur)

2) volilni okraj: del občine Celje, ki obsega mestno četrt Nova vas, Dečkovo naselje, Dolgo Polje, Lava

ter del krajevnih skupnosti Medlog, Ostrogno, Škofja vas, Hudinja (sedež: Celje)

3) volilni okraj: občina Štore in del občine Celje, ki obsega mestne četrti Center, Kajuh, Savinja, Gaberje, Slavko Šlander in krajevne skupnosti Aljažev hrib in Pod gradom (sedež: Celje)

4) volilni okraj: občini Dobrna in Vojnik in del občine Celje, ki obsega krajevne skupnosti Šmartno v Rožni dolini, Ljubečna, Teharje, Trnovlje ter del krajevnih skupnosti Medlog, Ostrogno, Škofja vas, Hudinja (sedež: Celje)

5) volilni okraj: občini Prebold in Žalec (sedež: Žalec)

6) volilni okraj: del občine Velenje, ki obsega naselje Velenje (sedež: Velenje)

7) volilni okraj: občine Polzela, Šmartno ob Paki in Šoštanj in del občine Velenje, ki obsega naselja Bevče, Vinska Gora, Ložnica, Arnače, Kavče, Črnova, Lopatnik, Janškovo selo, Silova, Paka pri Velenju, Paški Kozjak, Škale, Laze, Prelska, Podkraj pri Velenju, Šenbric, Hrastovec, Škalske Cirkovce, Pirešica, Lopatnik pri Velenju, Lipje, Šmartinske Cirkovce, Podgorje, Plešivec (sedež: Velenje)

8) volilni okraj: občine Braslovče, Gornji Grad, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Solčava, Tabor in Vransko (sedež: Mozirje)

9) volilni okraj: občini Mislinja in Slovenj Gradec (sedež: Slovenj Gradec)

10) volilni okraj: občine Črna na Koroškem, Mežica, Prevalje in Ravne na Koroškem (sedež: Ravne na Koroškem)

11) volilni okraj: občine Dravograd, Muta, Podvelka, Radlje ob Dravi, Ribnica na Pohorju in Vuzenica (sedež: Dravograd).

6. volilna enota obsega območja občin: Brežice, Črnomelj, Dolenjske toplice, Hrastnik, Kostanjevica na Krki, Krško, Laško, Litija, Metlika, Mirna, Mirna peč, Mokronog-Trebelno, Novo mesto, Radeče, Semič, Sevnica, Straža, Šentjernej, Šentrupert, Škocjan, Šmarješke toplice, Šmartno pri Litiji, Trbovlje, Trebnje, Zagorje ob Savi, Žužemberk (sedež: Novo mesto);

1) volilni okraj: občini Litija in Šmartno pri Litiji (sedež: Litija)

2) volilni okraj: občini Zagorje ob Savi in Radeče (sedež: Zagorje)

3) volilni okraj: občini Trbovlje in Hrastnik (sedež: Trbovlje)

4) volilni okraj: občina Laško in del občine Sevnica, ki obsega krajevne skupnosti Blanca, Dolnje Brezovo, Loka pri Zidanem Mostu, Sevnica, Zabukovje (sedež: Laško)

5) volilni okraj: občine Mirna, Mokronog-Trebelno, Šentrupert, Škocjan in Šmarješke toplice in del občine Sevnica, ki obsega krajevne skupnosti Boštanj, Šentjanž, Krmelj, Primož, Studenec, Tržišče (sedež: Sevnica)

6) volilni okraj: občine Dolenjske toplice, Mirna peč, Trebnje in Žužemberk (sedež: Trebnje)

7) volilni okraj: občina Straža in del občine Novo mesto, ki tvori naselje Novo mesto (sedež: Novo mesto)

25

Page 26: OSNUTEK · Web viewZakon o volitvah v državni zbor obsega določbe o tem, kdo ima volilno pravico, kako so organizirane volitve, kako se delijo mandati, kako je zagotovljeno varstvo

OSNUTEK | oktober 2019

8) volilni okraj: občine Kostanjevica na Krki, Semič in Šentjernej in del občine Novo mesto, ki obsega krajevne skupnosti Birčna vas, Dolž, Gabrje, Podgrad, Stopiče, Uršna sela (sedež: Novo mesto)

9) volilni okraj: občini Črnomelj in Metlika (sedež: Črnomelj)

10) volilni okraj: občina Krško (sedež: Krško)

11) volilni okraj: občina Brežice (sedež: Brežice).

7. volilna enota obsega območja občin: Bistrica ob Sotli, Duplek, Hoče-Slivnica, Kozje, Lovrenc na Pohorju, Makole, Maribor, Miklavž na Dravskem polju, Oplotnica, Podčetrtek, Poljčane, Rače-Fram, Rogaška Slatina, Rogatec, Ruše, Selnica ob Dravi, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Starše, Šmarje pri Jelšah, Vitanje, Zreče (sedež: Maribor);

1) volilni okraj: občine Bistrica ob Sotli, Kozje, Podčetrtek, Rogaška Slatina in Rogatec (sedež: Rogaška Slatina)

2) volilni okraj: občini Slovenske Konjice in Šmarje pri Jelšah (sedež: Slovenske Konjice)

3) volilni okraj: občini Poljčane in Makole in del občine Slovenska Bistrica, ki obsega naselja Brezje pri Slovenski Bistrici, Cigonca, Črešnjevec, Dolgi Vrh, Drumlažno, Farovec, Gaj, Hošnica, Ješovec, Kočno ob Ložnici, Križni Vrh, Laporje, Leskovec, Levič, Lokanja vas, Pokoše, Pragersko, Pretrež, Razgor pri Žabljeku, Sele pri Polskavi, Slovenska Bistrica, Spodnja Nova vas, Spodnja Polskava, Stari Log, Trnovec pri Slovenski Bistrici, Videž, Vrhloga, Vrhole pri Laporju, Zgornja Brežnica, Zgornja Polskava, Žabljek (sedež: Slovenska Bistrica)

4) volilni okraj: občine Oplotnica, Vitanje in Zreče in del občine Slovenska Bistrica, ki obsega naselja Bojtina, Bukovec, Cezlak, Devina, Fošt, Frajhajm, Gabernik, Gladomes, Jurišna vas, Kalše, Kebelj, Klopce, Kočno pri Polskavi, Korplje, Kostanjevec, Kot na Pohorju, Kovača vas, Lukanja, Malo Tinje, Modrič, Nadgrad, Nova Gora nad Slovensko Bistrico, Ogljenšak, Ošelj, Planina pod Šumikom, Podgrad na Pohorju, Preloge, Prepuž, Radkovec, Rep, Ritoznoj, Sevec, Smrečno, Spodnja Ložnica, Spodnje Prebukovje, Šentovec, Šmartno na Pohorju, Tinjska Gora, Turiška vas na Pohorju, Urh, Veliko Tinje, Vinarje, Visole, Vrhole pri Slov. Konjicah, Zgornja Bistrica, Zgornja Ložnica, Zgornja Nova vas, Zgornje Prebukovje (sedež: Slovenska Bistrica)

5) volilni okraj: občine Duplek, Miklavž na Dravskem polju, Rače-Fram in Starše (sedež: Rače)

6) volilni okraj: Občina Hoče-Slivnica in del občine Maribor, ki obsega krajevne skupnosti Limbuš Pekre in Razvanje ter mestno četrt Radvanje (sedež: Hoče)

7) volilni okraj: občine Lovrenc na Pohorju, Ruše in Selnica ob Dravi in del občine Maribor, ki obsega krajevni skupnosti Bresternica-Gaj in Kamnica (sedež: Ruše)

8) volilni okraj: del občine Maribor, ki obsega mestni četrti Center, in Ivan Cankar ter krajevni skupnosti Malečnik-Ruperče in Brezje-Dogoše-Zrkovci (sedež: Maribor)

9) volilni okraj: del občine Maribor, ki obsega mestni četrti Tezno in Pobrežje (sedež: Maribor)

10) volilni okraj: del občine Maribor, ki obsega mestni četrti Nova vas in Tabor (sedež: Maribor)

11) volilni okraj: del občine Maribor, ki obsega mestne četrti Koroška vrata, Magdalena in Studenci (sedež: Maribor).

8. volilna enota obsega območja občin: Apače, Beltinci, Benedikt, Cankova, Cerkvenjak, Cirkulane, Črenšovci, Destrnik, Dobrovnik, Dornava, Gorišnica, Gornja Radgona, Gornji Petrovci, Grad, Hajdina, Hodoš, Juršinci, Kidričevo, Kobilje, Križevci, Kungota, Kuzma, Lenart, Lendava, Ljutomer, Majšperk, Markovci, Moravske toplice, Murska Sobota, Odranci, Ormož, Pesnica, Podlehnik, Ptuj, Puconci, Radenci, Razkrižje, Rogaševci, Središče ob Dravi, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih goricah,

26

Page 27: OSNUTEK · Web viewZakon o volitvah v državni zbor obsega določbe o tem, kdo ima volilno pravico, kako so organizirane volitve, kako se delijo mandati, kako je zagotovljeno varstvo

OSNUTEK | oktober 2019

Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Sveti Jurij ob Ščavnici, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Sveti Tomaž, Šalovci, Šentilj, Tišina, Trnovska vas, Turnišče, Velika Polana, Veržej, Videm, Zavrč, Žetale (sedež: Ptuj);

1) volilni okraj: občine Črenšovci, Dobrovnik, Kobilje, Lendava in Velika Polana (sedež: Lendava)

2) volilni okraj: občine Beltinci, Moravske Toplice, Odranci in Turnišče (sedež: Beltinci)

3) volilni okraj: občina Murska Sobota (sedež: Murska Sobota)

4) volilni okraj: občine Cankova, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kuzma, Puconci, Rogaševci, Šalovci in Tišina (sedež: Puconci)

5) volilni okraj: občine Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici (sedež: Gornja Radgona)

6) volilni okraj: občine Kungota, Pesnica in Šentilj (sedež: Pesnica)

7) volilni okraj: občine Benedikt, Cerkvenjak, Destrnik, Lenart, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, in Trnovska vas (sedež: Lenart)

8) volilni okraj: občine Dornava, Juršinci, Križevci, Ljutomer, Razkrižje, Sveti Tomaž in Veržej (sedež: Ljutomer)

9) volilni okraj: občine Gorišnica, Markovci, Ormož, Središče ob Dravi in Zavrč (sedež: Ormož)

10) volilni okraj: občina Ptuj (sedež: Ptuj)

11) volilni okraj: občine Cirkulane, Hajdina, Kidričevo, Majšperk, Podlehnik, Videm in Žetale (sedež: Kidričevo).

9. volilna enota obsega območje občin Koper, Izola, Piran za volitve poslanca italijanske narodne skupnosti (sedež: Koper);

10. volilna enota obsega območje občin Murska Sobota in Lendava za volitve poslanca madžarske narodne skupnosti (sedež: Lendava).«.

PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

2. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

27

Page 28: OSNUTEK · Web viewZakon o volitvah v državni zbor obsega določbe o tem, kdo ima volilno pravico, kako so organizirane volitve, kako se delijo mandati, kako je zagotovljeno varstvo

OSNUTEK | oktober 2019

III. OBRAZLOŽITVE ČLENOV:

K 1. členu

Iz predloga zakona izhajajo naslednje spremembe pri ureditvi volilnih enot:

- Uskladitev meja volilnih enot z občinskimi mejami: meje volilnih enot se uskladijo z mejami občin. Gre za primere treh občin, ki so razdeljene z mejami volilnih enot (občine Trbovlje, Šentrupert in Pesnica). Izjema je mestna občina Ljubljana. Na območju mestne občine Ljubljana se meje volilnih enot uskladi z mejami četrtnih skupnosti.

- Zmanjšanje razlik v velikosti volilnih enot: Na podlagi predloga zakona se v 6. volilno enoto prestavita občini Litija in Šmartno pri Litiji. Občina Litija je del Zasavske statistične regije. Ostale občine iz omenjene regije se vse nahajajo v 6. volilni enoti, zato je smiselno, da se vanjo vključi še občino Litija. Občina Šmartno pri Litiji je uvrščena v Osrednjeslovensko statistično regijo vendar je funkcionalno tesno povezana z občino Litija. Z vidika ohranjanja geografske zaokroženosti volilnih enot je smiselno občino Šmartno pri Litiji uvrstiti v isto volilno enoto kot občino Litija.

Po podatkih Ministrstva za notranje zadeve (Centralni register prebivalstva) in Geodetske uprave Republike Slovenije (evidence hišnih številk) in kot izhaja iz Poročila MJU, je konec aprila 2019 na ozemlju Republike Slovenije živelo 1.703.464 volivcev. Iz navedenih podatkov izhaja, da je velikost povprečnega volilnega okraja 19.358 volivcev, velikost okraja, ki za 15 odstotkov presega povprečnega je 22.261 volivcev, okraj, ki je za 15 odstotkov manjši, pa šteje 16.454 volivcev.

Kar zadeva razmerje v velikosti volilnih okrajev je predlagatelj upošteval Kodeks dobre prakse na področju volilnih zadev, ki ga je oblikovala Beneška komisija in ki vzpostavlja določene minimalne standarde evropskih držav glede enakosti volilne pravice in razmejitve volilnih območij. V skladu s kodeksom lahko države sicer upoštevajo določene specifične okoliščine, pri čemer pa naj bi bila razlika v velikosti volilnih območij do 10 odstotkov oziroma naj ne bi presegala 15 odstotkov, razen v res izjemnih primerih.

V skladu z navedenim predlog zakona temelji na sledečih načelih/pravilih ureditve volilnih okrajev:

- Osnova za določanje velikosti volilnih okrajev je število volivcev. - Velikost volilnih okrajev se določa glede na velikost povprečnega volilnega okraja na državni

ravni. Največje dovoljeno odstopanje od velikosti povprečnega volilne okraja je +/-15 odstotkov.

- Temeljno enoto za oblikovanje volilnih okrajev predstavljajo občine in naselja. - Kolikor je možno se je treba izogniti delitvi občin. V primeru delitve občin se upoštevajo meje

naselij ter meje krajevnih/četrtnih/ vaških skupnosti.- Najmanjša prostorska enota uporabljena pri oblikovanju volilnih okrajev je prostorski okoliš (le

v primerih delitve naselij, ki so večja od velikosti največjega dovoljenega volilnega okraja).

V predlogu zakona sta načeli geografske zaokroženosti in enakomerne porazdelitve volivcev bolj enakovredno upoštevani kot v veljavnem sistemu. Znotraj velikostnih omejitev (največje dovoljeno odstopanje je +/-15% od povprečnega volilnega okraja) predlog zakona vsebuje rešitve, ki ohranjajo celovitost prostorskih enot (občin, naselij, četrtnih/krajevnih/vaških skupnosti). Rešitve glede meja volilnih okrajev v predlogu zakona predstavljajo najboljšo celostno rešitev na ravni volilnih enot.

Pregled volilnih enot in volilnih okrajev (po posameznih volilnih enotah) je v Prilogi k obrazložitvi.

K 2. členu

Gre za vacatio legis.

28

Page 29: OSNUTEK · Web viewZakon o volitvah v državni zbor obsega določbe o tem, kdo ima volilno pravico, kako so organizirane volitve, kako se delijo mandati, kako je zagotovljeno varstvo

OSNUTEK | oktober 2019

IV. ČLENI, KI SE SPREMINJAJO

4. člen

Za volitve poslancev v državni zbor se določijo naslednje volilne enote in volilni okraji ter občine, v katerih so sedeži volilnih enot:

1. volilna enota obsega območja občin: Idrija, Jesenice, Kamnik, Kranj, Radovljica, Škofja Loka, Tržič (sedež: Kranj);

1) volilni okraj: občina Jesenice, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Rateče-Planica, Kranjska Gora, Dovje-Mojstrana, Hrušica, Planina pod Golico, Javornik-Koroška Bela, Sava, Mirka Roglja Petka, Staneta Bokala, Blejska Dobrava, Podmežaklja, Žirovnica, Cirila Tavčarja (sedež: Jesenice);

2) volilni okraj: del občine Radovljica, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Bohinjska Bistrica, Bohinjska Bela, Koprivnik, Srednja vas v Bohinju, Stara Fužina, Gorje, Zasip, Bled, Ribno (sedež: Radovljica);

3) volilni okraj: del občine Radovljica, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Kamna Gorica, Begunje na Gorenjskem, Lesce, Brezje, Mošnje, Ljubno, Kropa, Lancovo, Podnart, Radovljica, Srednja Dobrava (sedež: Radovljica);

4) volilni okraj: del občine Kranj, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Kranj Primskovo, Kranj Vodovodni stolp, Bratov Smuk, Kranj Čirče, Britof, Predoslje, Kokrica, Kranj Center (sedež: Kranj);

5) volilni okraj: del občine Kranj, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Kranj Planina, Kranj Huje, Kranj Gorenja Sava, Kranj Zlato Polje, Kranj Struževo, Kranj Stražišče, Podblica, Besnica, Jošt, Žabnica, Mavčiče, Bitnje, Kranj Orehek Drulovka (sedež: Kranj);

6) volilni okraj: del občine Kranj, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Naklo, Grad, Šenturška Gora, Poženik, Zalog, Cerklje na Gorenjskem, Brniki, Velesovo, Olševek-Hotemaže, Šenčur, Voglje, Kokra, Trboje, Jezersko, Voklo, Visoko, Tenetiše, Trstenik, Goriče, Golnik, Duplje, Podbrezje, Bela, Preddvor (sedež: Kranj);

7) volilni okraj: občina Tržič, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Bistrica pri Tržiču, Brezje pri Tržiču, Jelendol, Kovor, Križe, Leše, Lom pod Storžičem, Podljubelj, Pristava, Ravne, Sebenje, Senično, Tržič Center (sedež: Tržič);

8) volilni okraj: območje občine Škofja Loka (sedež: Škofja Loka);9) volilni okraj: območje občin Gorenja vas-Poljane, Železniki in Žiri (sedež: Škofja Loka);10) volilni okraj: občina Kamnik, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Motnik, Špitalič,

Tuhinj, Pšajnovica, Šmartno v Tuhinju, Sela pri Kamniku, Srednja vas pri Kamniku, Vranja Peč, Črna pri Kamniku, Nevlje, Mekinje, Novi trg, Volčji Potok, Šmarca, Duplica, Perovo, Kamnik Center, Zaprice, Kamniška Bistrica, Komenda, Moste pri Komendi, Podgorje, Tunjice, Križ, Godič (sedež: Kamnik);

11) volilni okraj: občina Idrija, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Bukovo, Cerkno, Črni Vrh nad Idrijo, Dole, Godovič, Gorje-Poče-Trebenče, Idrija, Krnice-Masore, Ledine, Novaki Dolenji-Gorenji, Orehek, Otalež, Podlanišče, Ravne- Zakriž, Reka, Spodnja Idrija, Šebrelje, Vojsko, Srednja in Gorenja Konomlja, Zavratec (sedež: Idrija);

2. volilna enota obsega območja občin: Ajdovščina, Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Nova Gorica, Piran, Postojna, Sežana, Tolmin (sedež: Postojna);

1) volilni okraj: občina Tolmin, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Borjana, Bovec, Breginj, Čezsoča, Dolenja Trebuša, Dolje, Drežnica, Gorenja Trebuša, Grahovo ob Bači, Hudajužna, Idrsko, Kal-Koritnica, Kamno, Kneža, Kobarid, Kred, Livek, Ljubin, Log pod Mangartom, Most na Soči, Pečine, Podbrdo, Poljubinj, Ponikve, Rut, Slap ob Idrijci, Smast, Soča-Trenta, Srpenica, Stržišče, Šentviška Gora, Tolmin, Tolminski Lom, Trnovo ob Soči, Volarje, Volče, Vrsno, Zatolmin, Žaga (sedež: Tolmin);

2) volilni okraj: občina Piran, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Lucija, Nova vas-Padna-Raven, Piran, Portorož, Sečovlje, Strunjan (sedež: Piran);

3) volilni okraj: občina Izola, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Izola I-stari del mesta, Izola II-srednji del mesta, Izola III-Polje-Livade, Korte, Jagodje-Dobrava (sedež: Izola);

29

Page 30: OSNUTEK · Web viewZakon o volitvah v državni zbor obsega določbe o tem, kdo ima volilno pravico, kako so organizirane volitve, kako se delijo mandati, kako je zagotovljeno varstvo

OSNUTEK | oktober 2019

4) volilni okraj: del občine Koper, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Žusterna, Prisoje-Olmo, Koper Za gradom, Koper Markovec, Semedela, Koper Breg, Koper Center (sedež: Koper);

5) volilni okraj: del občine Koper, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Šmarje pri Kopru, Škocjan, Vanganel, Pobegi – Čežarji, Bertoki, Ankaran, Boršt, Črni Kal, Podgorje, Zazid, Rakitovec, Dekani, Gračišče, Gradin, Hrvatini, Marezige, Pridvor, Škofije (sedež: Koper);

6) volilni okraj: občina Sežana, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Ocizla, Prešnica, Hrpelje, Materija, Rodik, Artviže, Slivje, Gradišče pri Materiji, Obrov, Tatre, Misliče, Lokev, Divača, Barka, Vreme, Senožeče, Povir, Sežana, Dane pri Sežani, Štorje, Vrabče, Kazlje, Avber, Brestovica pri Komnu, Dutovlje, Gorjansko, Komen, Pliskovica, Štanjel, Štjak, Tomaj (sedež: Sežana);

7) volilni okraj: občina Ilirska Bistrica, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Dolnja Bitnja, Dolnji Zemon, Harije, Hrušica, Ilirska Bistrica, Jelšane, Knežak, Koseze, Kuteževo, Novokračine, Ostrožno Brdo, Podgrad, Pregarje, Prem, Rečica, Starod, Šembije, Topolc, Vrbovo, Zabiče (sedež: Ilirska Bistrica);

8) volilni okraj: občina Postojna, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Jurišče, Zagorje, Dolane, Pivka, Prestranek, Bukovje, Hrašče, Hrenovice, Hruševje, Košana, Landol, Planina, Postojna, Razdrto, Studeno, Suhorje, Šmihel pod Nanosom, Veliko Ubeljsko (sedež: Postojna);

9) volilni okraj: del občine Nova Gorica, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Sela na Krasu, Vojščica, Temnica, Dornberk, Branik, Opatje selo, Kostanjevica na Krasu, Renče, Miren, Gradišče nad Prvačino, Prvačina, Bilje, Šempas, Avče, Banjšice, Čepovan, Grgarske Ravne, Kal nad Kanalom, Levpa, Lokovec, Lokve, Osek-Vitovlje, Trnovo, Deskle-Anhovo, Dobrovo v Brdih, Kambreško, Ročinj, Kanal ob Soči, Kojsko, Lig, Medana, Ozeljan, Ravnica, Grgar (sedež: Nova Gorica);

10) volilni okraj: del občine Nova Gorica, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Nova Gorica Center, Kromberk, Rožna Dolina, Šempeter pri Gorici, Vogrsko, Solkan, Bukovica, Vrtojba (sedež: Nova Gorica);

11) volilni okraj: občina Ajdovščina, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Ajdovščina, Batuje, Brje, Budanje, Col, Črniče, Dobravlje, Dolga Poljana, Erzelj, Gabrje, Goče, Gojače, Gradišče pri Vipavi, Kamnje-Potoče, Lokavec, Lozice, Lože-Manče, Otlica-Kovk, Planina, Podkraj, Podnanos, Podraga, Predmeja, Selo, Skrilje, Slap, Šmarje, Štomaž, Ustje, Velike Žablje, Vipava, Vipavski Križ, Vrhpolje, Vrtovin, Žapuže, Cesta (sedež: Ajdovščina);

3. volilna enota obsega območja občin: Cerknica, Ljubljana Center, Ljubljana Vič-Rudnik, Ljubljana Šiška, Logatec, Vrhnika (sedež: Ljubljana Center);

1) volilni okraj: občina Cerknica, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Begunje pri Cerknici, Cajnarje-Žilce, Grahovo pri Cerknici, Nova vas, Rakek, J. Petrovčič Cerknica, Loška dolina in občina Logatec, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Naklo-Logatec, Hotedršica, Laze, Rovte, Trate, Vrh nad Rovtami, Tabor-Logatec (sedež: Logatec);

2) volilni okraj: občina Vrhnika, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Bevke, Blatna Brezovica, Dragomer-Lukovica, Drenov Grič, Log pri Brezovici, Podlipa, Sinja Gorica, Stara Vrhnika, Velika Ligojna, Zaplana, Breg, Center, Borovnica, Verd, Vas (sedež: Vrhnika);

3) volilni okraj: del občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Velike Lašče, Rob, Turjak, Želimlje, Golo, Iška vas, Pijava Gorica, Rakitna, Škofljica, Ig, Tomišelj, Preserje, Vnanje Gorice, Barje, Notranje Gorice (sedež: Ljubljana Vič-Rudnik);

4) volilni okraj: del občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Peruzzi, Rudnik, Zeleni log, Galjevica, Krim, Trnovo, Rakova jelša, Lavrica (sedež: Ljubljana Vič-Rudnik);

5) volilni okraj: del občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Kolezija, Murgle, Stane Sever, Malči Belič, Vrhovci, Vič (sedež: Ljubljana Vič-Rudnik);

6) volilni okraj: del občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Brezovica, Kozarje, Brdo, Črni Vrh, Dobrova, Horjul, Polhov Gradec, Rožna dolina, Milan Česnik (sedež: Ljubljana Vič-Rudnik);

7) volilni okraj: občina Ljubljana Center, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Gradišče, Trg osvoboditve, Ajdovščina, Kolodvor, Poljane, Prule, Stara Ljubljana, Stari Vodmat, Tabor, Nove Poljane, Ledina, Josip Prašnikar (sedež: Ljubljana Center);

8) volilni okraj: del občine Ljubljana Šiška, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Milan Majcen, Hinko Smrekar, Na jami, Zgornja Šiška, dr. Petra Držaja, Ljubo Šercer, Komandanta Staneta I (sedež: Ljubljana Šiška);

30

Page 31: OSNUTEK · Web viewZakon o volitvah v državni zbor obsega določbe o tem, kdo ima volilno pravico, kako so organizirane volitve, kako se delijo mandati, kako je zagotovljeno varstvo

OSNUTEK | oktober 2019

9) volilni okraj: del občine Ljubljana Šiška, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Komandanta Staneta II, Koseze, Litostroj, Komandanta Staneta III, Dravlje, Podutik (sedež: Ljubljana Šiška);

10) volilni okraj: del občine Ljubljana Šiška, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Dolomitskega odreda, Bratov Babnik, Šentvid, Vižmarje-Brod, Gunclje-Male Vižmarje (sedež: Ljubljana Šiška);

11) volilni okraj: del občine Ljubljana Šiška, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Bukovica-Šinkov Turn, Gameljne, Medvode, Pirniče, Smlednik, Stanežiče-Medno, Šmartno Tacen, Trnovec-Topol, Vodice, Preska, Senica, Sora, Vaše-Goričane, Zbilje (sedež: Ljubljana Šiška);

4. volilna enota obsega območja občin: Domžale, Grosuplje, Kočevje, Litija, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Moste-Polje, Ribnica (sedež: Ljubljana Bežigrad);

1) volilni okraj: občina Kočevje, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Kočevje Mesto, Kočevje Rudnik-Šalka vas, Kočevska Reka, Osilnica, Stara Cerkev, Kostel, Poljanska dolina ob Kolpi, Ivan Omerza Livold, razen območja občine Loški Potok (sedež: Kočevje);

2) volilni okraj: občina Ribnica, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Ribnica, Sodražica, Sv. Gregor, Velike Poljane, Dolenja vas, Draga ter celotno območje občine Loški Potok (sedež: Ribnica);

3) volilni okraj: občina Grosuplje, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Grosuplje, Metnaj, Polica, Stična, Šentvid pri Stični, Šmarje-Sap, Temenica, Višnja Gora, Videm-Dobrepolje, Ambrus, Zagradec, Krka, Ponikve, Škocjan, Račna, Ilova Gora, Dob pri Šentvidu, Muljava, Žalna, Ivančna Gorica, Mlačevo, Spodnja Slivnica, Št. Jurij, Kompolje in Struge na Dolenjskem (sedež: Grosuplje);

4) volilni okraj: občina Litija, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Primskovo, Vintarjevec, Štangarske Poljane, Gabrovka pri Litiji, Dole pri Litiji, Velika Kostrevnica, Polšnik, Jablaniška dolina, Šmartno pri Litiji, Sava pri Litiji, Hotič, Jevnica, Kresnice, Litija desni breg, Litija levi breg, Ribče, Vače pri Litiji, Velika Štanga (sedež: Litija);

5) volilni okraj: del občine Ljubljana Moste-Polje, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Besnica, Dolsko, Klopce, Lipoglav, Zalog, Vevče-Kašelj, Novo Polje, Zadvor, Bizovik, Polje, Hrušica-Fužine (sedež: Ljubljana Moste-Polje);

6) volilni okraj: del občine Ljubljana Moste-Polje, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Nove Fužine, Sotočje, Štepanja vas, 25. maj (sedež: Ljubljana Moste-Polje);

7) volilni okraj: del občine Ljubljana Moste-Polje, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Šmartno, Zadobrova, Dušan Kveder Tomaž, Jože Moškrič, Zelena jama, Moste-Selo, Kodeljevo (sedež: Ljubljana Moste-Polje);

8) volilni okraj: del občine Ljubljana Bežigrad, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Dol, Beričevo, Šentjakob-Podgorica, Nadgorica-Ježa, Franc Ravbar-Črnuče, Črnuče-Gmajna, Rezke Dragar-Črnuče, Ježica, 7. septembra, Savlje-Kleče, Urške Zatler, Stožice, Jože Štembal, Brinje (sedež: Ljubljana Bežigrad);

9) volilni okraj: del občine Ljubljana Bežigrad, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Boris Ziherl, Miran Jarc, Stadion, Koroških partizanov, Triglav, Bežigrad II, Bežigrad I, Anton Tomaž Linhart, Boris Kidrič, Savsko naselje, Ivan Kavčič-Nande, Tomačevo-Jarše, (sedež: Ljubljana Bežigrad);

10) volilni okraj: del občine Domžale, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Trojane, Blagovica, Peče, Velika vas-Dešen, Moravče, Češnjice pri Domžalah, Krašnja, Zlato Polje, Lukovica, Vrhpolje pri Moravčah, Krtina, Prevoje pri Šentvidu, Rafolče, Dob, Rova, Ihan, Radomlje, Tomo Brejc-Vir, Domžale-Simona Jenka, Homec-Nožice (sedež: Domžale);

11) volilni okraj: del občine Domžale, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Jarše-Rodica, Mengeš, Preserje, Trzin, Domžale-Slavko Šlander, Domžale-Venclja Perka, Dragomelj-Pšata (sedež: Domžale);

5. volilna enota obsega območja občin: Celje, Dravograd, Mozirje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec, Velenje, Žalec, Šentjur pri Celju (sedež: Celje);

1) volilni okraj: občina Šentjur pri Celju, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Blagovna, Dobje pri Planini, Dramlje, Gorica pri Slivnici, Kalobje, Loka pri Žusmu, Planina pri Sevnici, Ponikva pri Grobelnem, Prevorje, Šentjur-Center, Šentjur-Okolica (sedež: Šentjur pri Celju);

2) volilni okraj: del občine Celje, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Svetina, Teharje, Štore, Ljubečna, Vojnik, Frankolovo, Strmec pri Vojniku, Šmartno v Rožni dolini, Škofja vas, Ostrožno, Hudinja, Lava, Dečkovo naselje, Dobrna pri Celju (sedež: Celje);

31

Page 32: OSNUTEK · Web viewZakon o volitvah v državni zbor obsega določbe o tem, kdo ima volilno pravico, kako so organizirane volitve, kako se delijo mandati, kako je zagotovljeno varstvo

OSNUTEK | oktober 2019

3) volilni okraj: del občine Celje, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Trnovlje pri Celju, Nova vas, Gaberje, Dolgo polje, Otok Slavko Šlander, Aljažev hrib, Center, Otok Savinja, Otok Karel Destovnik Kajuh, Pod gradom, Medlog (sedež: Celje);

4) volilni okraj: del občine Žalec, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Galicija, Vinska Gora, Ponikva pri Žalcu, Gotovlje, Šempeter v Savinjski dolini, Polzela, Andraž nad Polzelo, Žalec, Vrbje (sedež: Žalec);

5) volilni okraj: del občine Žalec, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Liboje, Petrovče, Griže, Šešče pri Preboldu, Prebold, Trnava, Braslovče, Gomilsko, Letuš, Tabor, Vransko (sedež: Žalec);

6) volilni okraj: občina Mozirje, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Bočna, Gornji Grad, Ljubno ob Savinji, Luče ob Savinji, Mozirje, Nazarje, Nova Štifta, Rečica ob Savinji, Solčava, Šmartno ob Dreti (sedež: Mozirje);

7) volilni okraj: del občine Velenje, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Šentilj, Bevče, Gorica, Velenje Šalek, Paka pri Velenju, Velenje Center levi breg, Edvard Kardelj, Velenje Konovo, Velenje Šmartno, Velenje Stara vas, Škale, Cirkovce (sedež: Velenje);

8) volilni okraj: del občine Velenje, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Velenje Center desni breg, Podkraj- Kavče, Velenje Staro Velenje, Pesje, Bele Vode, Gaberke, Gorenje, Lokovica, Plešivec, Ravne, Skorno-Florjan, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Topolšica, Zavodnje (sedež: Velenje);

9) volilni okraj: občina Slovenj Gradec, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Dolič, Mislinja, Podgorje pri Slovenj Gradcu, Sele, Pameče, Slovenj Gradec, Stari trg, Šmartno pri Slovenj Gradcu (sedež: Slovenj Gradec);

10) volilni okraj: občina Ravne na Koroškem, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Črna na Koroškem, Žerjav, Kotlje, Mežica, Leše, Šentanel, Holmec, Trg-Prevalje, Polje-Prevalje, Dobja vas, Strojinska Reka, Trg-Ravne, Javornik-Šance, Čečovje (sedež: Ravne na Koroškem);

11) volilni okraj: občina Dravograd, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Šentjanž, Črneče, Dravograd, Libeliče, Trbonje in občina Radlje ob Dravi, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Muta, Ožbolt ob Dravi, Podvelka, Radlje ob Dravi, Remšnik, Ribnica na Pohorju, Vuhred, Vuzenica, Kapla na Kozjaku (sedež: Radlje ob Dravi);

6. volilna enota obsega območja občin: Brežice, Hrastnik, Krško, Laško, Metlika, Novo mesto, Sevnica, Trbovlje, Trebnje, Zagorje ob Savi, Črnomelj (sedež: Novo mesto);

1) volilni okraj: občina Črnomelj, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Adlešiči, Dobliče-Kanižarica, Dragatuš, Griblje, Petrova vas, Semič, Stari trg, Talčji Vrh, Tribuče, Vinica, Butoraj, Griček, Heroja Starihe, Loka in občina Metlika, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Božakovo, Dobravice, Drašiči, Grabrovec, Gradac, Jugorje pri Metliki, Lokvica, Metlika, Podzemelj, Radovica, Rosalnice, Slamna vas, Suhor pri Metliki (sedež: Črnomelj);

2) volilni okraj: občine Dolenjske Toplice, Mirna Peč, Šentjernej, Škocjan in Žužemberk ter del občine Novo mesto, ki obsega območja krajevnih skupnosti Bela cerkev, Birčna vas, Brusnice, Dolž, Gabrje, Podgrad, Stopiče, Šmarjeta in Uršna sela (sedež: Novo mesto).

3) volilni okraj: del občine Novo mesto, ki obsega območja krajevnih skupnosti Bršljin, Bučna vas, Center, Drska, Gotna vas, Kandija-Grm, Karteljevo, Ločna-Mačkovec, Majde Šilc, Mali Slatnik, Mestne njive, Otočec, Prečna, Regrča vas, Straža, Šmihel in Žabja vas (sedež: Novo mesto).

4) volilni okraj: občina Trebnje, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Sela pri Šumberku, Knežja vas, Dobrnič, Svetinja, Dolenja Nemška vas, Veliki Gaber, Čatež, Mirna na Dolenjskem, Mokronog, Račje selo, Šentlovrenc, Šentrupert, Štefan pri Trebnjem, Velika Loka, Trebelno (sedež: Trebnje);

5) volilni okraj: občina Brežice, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Artiče, Bizeljsko, Brežice, Čatež ob Savi, Dobova, Globoko, Jesenice na Dolenjskem, Kapele, Krška vas, Mrzlava vas, Pečice-Križe, Pišece, Sromlje, Šentlenart, Velika Dolina, Zakot-Bukošek-Trnje, Velike Malence, Cerklje ob Krki, Skopice (sedež: Brežice);

6) volilni okraj: občina Krško, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Podbočje, Kostanjevica na Krki, Veliki Podlog, Krško Polje, Leskovec pri Krškem, Dolenja vas, Zdole, Krško, Koprivnica pri Brestanici, Raka, Gora, Rožno-Presladol, Senovo, Veliki Trn, Senuše, Brestanica (sedež: Krško);

7) volilni okraj: občina Sevnica, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Blanca, Loka pri Zidanem mostu, Sevnica, Studenec, Zabukovje, Tržišče, Krmelj, Šentjanž, Boštanj, Primož, Bučka (sedež: Sevnica);

32

Page 33: OSNUTEK · Web viewZakon o volitvah v državni zbor obsega določbe o tem, kdo ima volilno pravico, kako so organizirane volitve, kako se delijo mandati, kako je zagotovljeno varstvo

OSNUTEK | oktober 2019

8) volilni okraj: občina Laško, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Breze, Jagnjenica, Jurklošter, Laško, Marija- Gradec, Radeče, Rečica pri Laškem, Rimske Toplice, Sedraž, Svibno, Vrh nad Laškim, Vrhovo, Zidani most (sedež: Laško);

9) volilni okraj: občina Hrastnik, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Turje-Gore, Krnice-Šavna Peč, Podkraj-Spodnji del, Marno, Dol pri Hrastniku, Kal, Boben, Rudnik, Steklarna, Prapretno, Kovk (sedež: Hrastnik);

10) volilni okraj: občina Trbovlje, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Trbovlje Čeče, Ivana Kešeta, Fric Keršič, Franc Fakin, Klek, Franc Salomon, Alojz Hohkraut, Trbovlje Center, Dobovec, Zasavje (sedež: Trbovlje);

11) volilni okraj: občina Zagorje ob Savi, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Čemšenik, Izlake, Kotredež, Loke- Kisovec, Mlinše-Kolovrat, Podkum, Ravenska vas, Franc Farčnik, Senožeti-Tirna, Šentgotard, Jože Marn, Rudnik- Toplice (sedež: Zagorje ob Savi);

7. volilna enota obsega območja občin: Maribor, Ruše, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Šmarje pri Jelšah (sedež: Maribor);

1) volilni okraj: občina Šmarje pri Jelšah, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Bistrica ob Sotli, Osredek, Podsreda, Polje ob Sotli, Kozje, Buče, Lesično, Zagorje, Virštanj, Podčetrtek, Pristava pri Mestinju, Tinsko, Vinski Vrh pri Slivnici, Zibika, Šentvid pri Grobelnem, Šmarje pri Jelšah, Kristan Vrh, Mestinje, Sladka Gora, Velika Kostrivnica, Rogaška Slatina, Stojno selo, Rogatec, Donačka Gora, Dobovec pri Rogatcu (sedež: Šmarje pri Jelšah);

2) volilni okraj: občina Slovenska Bistrica, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Makole, Studenice, Črešnjevec, Leskovec-Stari Log, Pragersko, Poljčane, Laporje, Oplotnica, Kebelj, Preloge, Šmartno na Pohorju, Tinje, Zgornja Ložnica, Zgornja Polskava, Impol, Alfonz Šarh, Pohorski odred, dr. Jagodiča, Spodnja Polskava (sedež: Slovenska Bistrica);

3) volilni okraj: občina Slovenske Konjice, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Zbelovo, Loče pri Poljčanah, Jernej pri Ločah, Žiče, Bezina, Brdo-Vešenik, Draža vas, Gabrovlje, Gorenje pri Zrečah, Grušovje, Konjiška vas, Polene, Resnik, Skomarje, Slovenske Konjice, Sojek-Kamna Gora, Stranice, Špitalič pri Slovenskih Konjicah, Tepanje, Vitanje, Zeče, Zreče (sedež: Slovenske Konjice);

4) volilni okraj: občina Ruše, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Bistrica ob Dravi, Lovrenc na Pohorju, Ruše, Selnica ob Dravi, Smolnik-Fala (sedež: Ruše);

5) volilni okraj: del občine Maribor, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Reka Pohorje, Fram, Rače, Bresternica- Gaj, Limbuš, Pekre, Kamnica, Prežihov Voranc (sedež: Maribor);

6) volilni okraj: del občine Maribor, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Marjeta-Trnice, Dravski Dvor, Loka-Rošnja, Slivnica, Orehova-Hotinja vas, Dobrovce, Skoke, Hoče, Rogoza, Miklavž, Silvira Tomasini, Zlatoličje, Starše, Prepolje, Brunšvik (sedež: Maribor);

7) volilni okraj: del občine Maribor, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Jože Lacko, Zgornji Duplek, Malečnik, Ruperče, Tone Čufar, Pernica, Korena, Vurberk, Dvorjane, Spodnji Duplek, Melje, Počehova (sedež: Maribor);

8) volilni okraj: del občine Maribor, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Za tremi ribniki, Ob parku, Krčevina, Anton Aškerc, Heroja Toneta Tomšiča, Borisa Kidriča, Ivan Cankar, Košaki, Rotovž, Talci, Koroška vrata (sedež: Maribor);

9) volilni okraj: del občine Maribor, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Franc Zalaznik Leon, Pohorski bataljon, Heroja Šercerja, Juga Polak, Moša Pijade, Miloš Zidanšek, Greenwich, Avgust Majerič, Draga Kobala, Maks Durjava (sedež: Maribor);

10) volilni okraj: del občine Maribor, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Radvanje, Ivan Zagernik Joco, Dušan Kveder Tomaž, Slavko Šlander, Razvanje (sedež: Maribor);

11) volilni okraj: del občine Maribor, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Proletarskih brigad, Franc Rozman Stane, Angel Besednjak, Jožica Flander, Heroja Vojka, Slava Klavora, Martin Konšak (sedež: Maribor);

8. volilna enota obsega območja občin: Gornja Radgona, Lenart, Lendava, Ljutomer, Murska Sobota, Ormož, Pesnica, Ptuj (sedež: Ptuj);

1) volilni okraj: občina Lendava, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Čentiba, Črenšovci, Dolga vas, Dobrovnik, Gabrje, Genterovci, Gorice pri Lendavi, Hotiza, Kobilje, Lakoš, Lendava, Mostje-Banuta, Orešje-Dolina pri Lendavi, Petišovci, Polana, Turnišče pri Lendavi, Bistrica, Odranci (sedež: Lendava);

33

Page 34: OSNUTEK · Web viewZakon o volitvah v državni zbor obsega določbe o tem, kdo ima volilno pravico, kako so organizirane volitve, kako se delijo mandati, kako je zagotovljeno varstvo

OSNUTEK | oktober 2019

2) volilni okraj: občina Ormož, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Ivanjkovci, Kog, Miklavž pri Ormožu, Ormož, Podgorci, Središče ob Dravi, Tomaž pri Ormožu, Velika Nedelja (sedež: Ormož);

3) volilni okraj: občina Ljutomer, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Železne Dveri, Stročja vas, Stara Cesta, Radoslavci, Cezanjovci, Bučkovci, Cven, Križevci pri Ljutomeru, Ljutomer, Logarovci-Berkovci, Razkrižje, Veržej, razen naselja Bolehnečici (sedež: Ljutomer);

4) volilni okraj: del občine Murska Sobota, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Krog, Rogašovci, Kuzma, Gornji Petrovci, Čepinci, Šalovci, Hodoš, Križevci, Mačkovci, Grad, Pertoča, Prosenjakovci, Ratkovci, Bodonci, Cankova, Selo-Fokovci, Zenkovci, Puconci, Šulinci, Martjanci, Brezovci, Gederovci, Tišina (sedež: Murska Sobota);

5) volilni okraj: del občine Murska Sobota, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Melinci, Ižakovci, Dokležovje, Bakovci, Lipa, Beltinci, Bogojina, Bratonci, Gančani, Tešanovci, Moravci, Rakičan, Lipovci, Lendavska, Park, Alija Kardoša, Borisa Kidriča, Partizan, Černelavci, Turopolje (sedež: Murska Sobota);

6) volilni okraj: občina Gornja Radgona, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Apače, Ivanjci, Negova, Spodnja Ščavnica, Stogovci, Videm, Radenci, Gornja Radgona, Kapela, Črešnjevci- Zbigovci ter naselje Bolehnečici (sedež: Gornja Radgona);

7) volilni okraj: občina Lenart, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Jurovski Dol, Zgornja Ščavnica, Lokavec, Cerkvenjak, Gradišče v Slovenskih goricah, Benedikt v Slovenskih Goricah, Lenart v Slovenskih goricah, Voličina (sedež: Lenart);

8) volilni okraj: občina Pesnica, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Ceršak, Jakobski dol, Jarenina, Pesnica pri Mariboru, Sladki vrh, Svečina, Šentilj v Slovenskih goricah, Velka, Zgornja Kungota, Spodnja Kungota, razen naselja Lancova vas pri Ptuju (sedež: Pesnica);

9) volilni okraj: del občine Ptuj, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Trnovska vas, Vitomarci, Destrnik, Juršinci, Heroja Lacka-Rogoznica, Grajena, Polenšak, Dornava, Gorišnica, Markovci (sedež: Ptuj);

10) volilni okraj: del občine Ptuj, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Bratje Reš, Boris Ziherl, Olga Meglič, Franc Osojnik, Jože Potrč, Dušan Kveder, Ivan Spolenak, Tone Žnidarič, Hajdina, Budina-Brstje, Spuhlja, Turnišče ter naselje Lancova vas pri Ptuju (sedež: Ptuj);

11) volilni okraj: del občine Ptuj, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Cirkovce, Cirkulane, Dolena, Kidričevo, Leskovec, Lovrenc na Dravskem polju, Majšperk, Podlehnik, Ptujska Gora, Stoperce, Videm pri Ptuju, Zavrč, Žetale (sedež: Ptuj).

9. volilna enota obsega območje občin Koper, Izola, Piran za volitve poslanca italijanske narodne skupnosti (sedež: Koper);

10. volilna enota obsega območje občin Murska Sobota in Lendava za volitve poslanca madžarske narodne skupnosti (sedež: Lendava).

34