1

1

LOTIMO SE PRIDELOVANJA SEMEN SVOJE ZELENJAVE Brigitte von Wistinghausen Gorenja Trebua, 30. 5. 2010

2

2

3

3

LOTIMO SE PRIDELOVANJA SEMEN SVOJE ZELENJAVE Brigitte von Wistinghausen Gorenja Trebua, 30. 5. 2010 Vesela sem, da je interes za semenarstvo pri vas tako velik. Govorila bom predvsem o pridelovanju semen za zelenjavo. Sama se s tem ukvarjam zadnjih trideset let. Najprej naj vam povem, zakaj se s semenarstvom ukvarjam in katere izkunje, doivetja in spoznanja sem v toku desetletij pri tem delu zbrala. Skoraj petdeset let je, odkar sem v Hohenheimu dokonala tudij za strokovno podroje lahtnjenja rastlin. tudij je bil preteno znanstvene narave z nekaj praktinega dela in moderne metode lahtnjenja sem v toku tudija lahko e preizkusila. e gledam nazaj, mislim, da je bilo zelo pomembno spoznati, kakni so motivi modernih lahtniteljev rastlin. Pred tudijem sem bila uenka waldorfske ole in privzgojena mi je bila velika ljubezen do rastlin. Opazila sem, da modernih metod lahtnjenja, ki sem jih tudi sama preizkusila, rastlina ne zanima. Vse so osredotoene le na to, kako bi od rastline dobili e ve. Kot tudentka sem te metode utila kot neke vrste izkorianje rastlin. Bolelo me je, da se vsi ti ljudje v resnici za rastline sploh ne zanimajo. e v asu tudija sem se odloila, da se bom z rastlinami ukvarjala kot lahtniteljica, toda ne tako, kot so me uili. Takrat o bioloko-dinamini metodi e nisem vedela veliko. Odraala sem v nemkem velemestu, ivela v otrotvu tudi na vasi, toda o bioloko-dinamini metodi takrat e ni bilo govora. Tudi o kvaliteti prehrane takrat nismo govorili. Odraala sem v povojnem asu in hvalena sem bila za vse, karkoli se je dalo pojesti. V Hohenheimu sem spoznala moa. Njegov oe je bil leta 1924 najmlaji udeleenec Kmetijskega teaja Rudolfa Steinerja v Koberwitzu in je bil med prvimi, ki so uvedli bioloko-dinamino metodo na svojih posestvih. Po poroki sem ivela z moem pri njegovih starih. Biodinamiko sem spoznavala korak za korakom preko mojega tasta in moa. ez nekaj let sva se z moem preselila na biodinamino kmetijo Martina Schmidta, ki se je intenzivno ukvarjal z iti, takrat predvsem z znamenito rjo, ki nosi tudi njegovo ime. Le leto dni po najinem prihodu pa je Martin Schmidt umrl. Razen dela v vrtu za lahtnjenje, je bila za tem moja naloga, da vso njegovo zapuino v pismeni obliki predelam. To delo sem opravljala po Schmidtovi smrti e tiri leta. Pri praktinem lahtnjenju smo se ukvarjali samo z lahtnjenjem ri. Tako se je torej dogodilo, da se je k znanstveno-praktini izobrazbi na Univerzi v Hohenheimu pridruilo praktino izobraevanje lahtnjenja pri Martinu Schmidtu, ki je bilo popolnoma utemeljeno v duhovnosti. etudi smo se tam ukvarjali izkljuno z lahtnjenjem ri, mi je njegovo delo odprlo res globoko razumevanje za rastline.

4

4

Za tem se je moj mo vrnil na univerzo v Hohenheim in doktoriral. Jaz sem se posvetila materinstvu in vzgoji najinih tirih otrok. V tistem asu nisem bila zaposlena, imela pa sem velik zelenjavni vrt, kjer sem zaela s pridelovanjem semen zelenjave, in sicer enkrat tako, kot me je uila univerza, enkrat pa tako, kot sem se nauila pri delu z Martinom Schmidtom. Izkunje, do katerih sem izhajajo iz pridobljenega znanja najprej prila sama, so bile za mene dragocene. Vzemimo glavnato solato. Oblikuje liste in naredi debelo glavo. Popolnoma pa se preobrazi, ko gre v cvet in oblikuje seme. Prav iz dela Martina Schmidta, v katerem sem sodelovala, sem doivljala te procese preobrazbe kot nekaj neverjetnega, nekaj zelo zgovornega in informativnega. Predstavljajmo si solato: najprej je imela vrsto, trdno solatno glavico. Potem, naenkrat, pred cvetenjem zrase ve kot meter visoko in se postavi v prostor kot majhno cvetoe drevo. Ko oblikuje seme, naredi celo morje majhnih luk s semeni. e si te luke bolj tono pogledamo, vidimo, da so kot male zvezdice. Ta preobrazba postave, zunanje podobe solate, je zelo zgovorna. Brez spoznanja, ki sem ga rpala iz duhovne znanosti, pa ne bi mogla razumeti, katere sile pridejo do izraza v taki soni, vrsti glavici solate, in katere pri solati, ki gre v cvet in oblikuje seme. Jasno mi je postalo, da sile zvezd, ki pridejo do izraza v lukah s semeni, niso prile v solato ele ob cvetenju, temve so bile v glavici solate prisotne od zaetka, vidne pa so postale ob cvetenju in oblikovanju semena. S spoznanji duhovne znanosti sem poasi prila do isto drugega razumevanja in do drugega odnosa do nae hrane. Pri delu z naimi kulturnimi rastlinami sem prila do mnogih izkuenj. Predvsem mi je postalo jasno, kaken potencial je v nai hrani in kakno udo je v bistvu naa hrana. Seveda sem pri pridelovanju semena delala tudi veliko napak. Spomnim se, da sem pridelovala seme cvetae, belega zelja, brokolija, ohrovta in rastlin pri cvetenju nisem izolirala. Ko sem tako pridelano seme posejala, so zrasle tudi isto nove rastline, kot nekakno okrasno zelje. Opazila sem, da moram za uspeno delo z zelenjavo znanje botanike, ki sem ga pridobila na univerzi v Hohenheimu, bistveno raziriti. Mo, ki je bil takrat zaposlen na bioloko-dinaminem raziskovalnem intitutu v Darmstadtu, me je povezal z biodinamiki, ki so za svojo zelenjavo pridelovali tudi semena. Na kmetiji Dottenfelder Hof sem spoznala Dieterja Bauerja. Pogovorila sva se in izmenjala znanje in izkunje. Potem sva razmiljala in ugotovila, da biodinamiki nujno potrebujemo lastno seme. To je bilo v asu, ko je bioloko- dinamina metoda ivela v svetu e petdeset let. Tudi mnogi vrtnarji, ki so pridelovali zelenjavo, so delali po bioloko-dinamini metodi. Bioloko-dinaminih semen pa v trgovinah ni bilo; tudi biodinamiki sami so kupovali seme, ki je bilo pridelano na isto navaden, konvencionalen nain. Vrtnarji so bili mnenja, da seme, ki ga pridelajo sami, za prodajo ni dovolj dobro. Da je pridelovanje semen znanost za sebe in da o semenarstvu preprosto premalo vemo. Jaz sem moderne metode

5

5

lahtnjenja pri mojem tudiju spoznala, Dieter Bauer, ki je inenir vrtnarstva, je imel iz dela na tej veliki kmetiji bogate izkunje. Oba sva bila mnenja, da je stanje za biodinamike nesprejemljivo in se odloila, da skuava to spremeniti, da se moramo nauiti, kako se bioloko-dinamino seme prideluje, da moramo svoje znanje izpopolniti. in ugotovila sva, da imava glede na izobrazbo sama kar dobre pogoje za to. Kmalu za tem sva nala v vici starejega vrtnarja, ki je prav tako dokonal lahtniteljski tudij. Vsi trije smo sklenili, da ustanovimo drutvo, pravzaprav gibanje, ki bo za nae vrtnarje in kmete pridelovalo bioloko-dinamino seme. O tem smo obvestili svetovalno slubo za bioloko-dinamine kmete. Ta teje veliko tevilo svetovalcev. Leta 1983 se je naemu drutvu pridruilo e 15 tako spodbujenih vrtnarjev, leta 1986 nas je bilo 25 in iniciativo za bioloko-dinamino semenarstvo smo registrirali. Medtem sem se preselila z moem na Bodensko jezero v Rengoldshausen z namenom, da ustanoviva olo za bioloko-dinamino kmetovanje. Moja prizadevanja sem usmerjala na eni strani v iniciativo za bioloko-dinamino semenarstvo, na drugi strani pa v ustanavljanje ole za mlade kadre v biodinaminem kmetijstvu. Zainteresiranih sodelavcev tako pri eni kot pri drugi pobudi je bilo vedno ve. olo smo ustanovili na kmetiji Rengohof. Zanimivo je, da je obenem tudi kmetija dobila vse ve sodelavcev in vse veje povrine in se lepo razvijala, s tem pa je dajala tudi oli vse bolje pogoje za delo. Na oli sem imela vsako leto od 8 do 10 vajencev in jih skuala im bolje uvesti v semenarstvo. Mlade tudente ali uence smo tam uvajali v praktino delo tako v hlevu kot v kmetijskem, poljedelskem delu in v vrtnarstvu z vsemi bioloko-dinaminimi posebnostmi. Iniciativa za bioloko-dinamino semenarstvo je takrat vkljuevala e 50 vrtnarjev in organizirali smo se tako, da je vsak od vrtnarjev prevzel pridelovanje semen za dolono kulturo, in sicer od posevka do pridobivanja semena, ki ga je nato dal na razpolago iniciativi. Delo smo zaeli s sortami, ki smo jih kupili v trgovini, iskali pa smo tudi stare sorte, ki jih ne pridelujejo ve, da bi pregledali njihov potencial in morda nali e kakno dragoceno rastlino. lani iniciative za semenarstvo smo se vsako leto dvakrat sestajali za od 3 do 4 dni in izmenjavali svoje izkunje. Koncem 80-ih let smo zaeli skupno pridelana semena prodajati. Iz nae iniciative je zrasla velika semenarska firma z imenom Bingenheimer Saatgut, ki prodaja svoja semena e po celem svetu, vrednost prodaje semen pri tej firmi pa dosega e milijone evrov. Posebno pomembno se mi zdi, da je vse nastalo iz nae notranje iniciative. Firma, ki smo jo najprej imeli v podnajemniki sobi hie za prizadeto mladino, za katero smo, da je sploh lahko ivela, sami kupovali prve rabljene stroje za ienje semen, se je razvila v na ponos. Na sreanjih, ki se jih je udeleevalo od 50 do 60 lanov iniciative, smo na primer ugotovili, da potrebujemo stroj za ienje semen. Denar smo zbrali tako, da smo koarico za prostovoljne prispevke toliko asa podajali iz rok v roke, da se je za nakup takega starega stroja v njej nabralo dovolj denarja. asi, ko smo na ta nain zbirali denar, so k srei minili. Kar bi rada povedala, je to, da smo prili do preprianja,

6

6

da je stvar nujna, da se je moramo lotiti takoj in da ne smemo akati, da se od nekod pojavi sponzor z denarjem za potrebno opremo. Lahko si predstavljate, da na zaetku nismo imeli niti sluajno toliko denarja, da bi bilo nae delo lahko plaano. Ko je stvar dobro stekla, je nekaj denarja prilo tudi nazaj. Kmalu smo ugotovili, da prodajna cena semen ne krije strokov predelovanja v razmerah, kot jih v srednji Evropi imamo. Nalogi smo kljub temu ostali zvesti, saj smo jo smatrali za nujno. Na zaetku smo se posvetili negi obstojeih rastlin na bioloko-dinamien nain, potem smo se lotili tudi razvijanja svojih sort. Cilj so bile sorte, ki ustrezajo bioloko-dinamini metodi pa tudi priakovanjem modernega loveka. Tem, zahtevam modernega loveka, smo se teko podrejali. Toda, realnost je pa taka: to, da ugotovimo, kaj je idealno za rastlino, ne zadoa, e ni ljudi, ki bi tako rastlino negovali in kupili. Sredi 90-ih let smo ustanovili posebno drutvo z namenom pridobivanja sredstev za financiranje lahtnjenja lastnih sort, saj je lahtnjenje dolgorona stvar. Za razvoj nove sorte je potrebnih tudi 15 let in teh strokov vrtnarji niso mogli nositi. Sklade za to delo smo do danes res oblikovali, delno iz prostovoljnih prispevkov biodinamikov in drugih vej antropozofije, delno pa iz proraunskih sredstev drave. Financiranje lahtnjenja je danes zagotovljeno. Baza uspenosti naega dela so e vedno redna sreanja in izmenjava izkuenj, predvsem zimsko sreanje, ki traja pet dni in ga v celoti posveamo ozko lahtniteljskim temam. Gibanje je danes e zelo veliko in veliko asa nam jemlje tudi sama organizacija. Tudi o tem se dogovarjamo skupno, saj smo vsi lani iniciative na nek nain e vedno nosilci te velike firme. Da bi res znali dobro pridelovati semena, da bi dobro opravljali svoje delo, moramo nabrati zelo veliko znanja in izkuenj. Zdaj pa nekaj o mojem praktinem delu. e nimate e nobenih izkuenj, je najbolj enostavno, da zanete s pridelovanjem semena za tisto zelenjavo, kjer sta v enem organu tako kambij (meso, ki ga pojemo) kot seme. To so na primer bue, paradinik, kumare, fiol To je najlaje in temu, kar rastlina potrebuje, lahko najbolje streemo. Toda tudi za te rastline, ki imajo v plodovih tudi seme, moramo poznati tiste odloilne stvari, ki jih rastline za oblikovanje dobrih semen potrebujejo in na katere pri pridelovanju zelenjave sicer ne moramo misliti. Prilagam torej listo osnovnih informacij, ki jih moramo poznati, e preden se dela lotimo. Na listi so najprej navedene rastlinske druine, potem sledi ime zelenjave. Pri bioloko-dinaminem delu je tudi kolobar pomemben element. Za dober kolobar je (e posebej pri pridelovanju semen) pomembno vedeti, v katero rastlinsko druino sodi zelenjava, ki jo pridelujemo. Poglejmo si to listo. Najprej imamo latinsko ime druine. V naslednji koloni je zapisano, ali je rastlina enoletna ali dvoletna, torej ali cveti e v prvem ali ele v drugem letu, ali pridelamo seme e v prvem letu ali ele v drugem. Imamo tudi rastline, ki so veletne,

7

7

ki cvetijo v drugem letu, lahko pa jih pustimo na rastiu in cvetijo zatem tam vsako naslednje leto. Naslednja kolona pove, ali so rastline samoprane ali tujeprane, ali jih oprauje veter ali insekti. Pri rastlini, ki je samoprana, pade lasten cvetni prah na lasten pesti. Tujeprana rastlina oplodi s svojim cvetnim prahom drugo rastlino, cvetni prah neke druge rastline pa pade na njen pesti in jo oplodi. Pri teh, tujepranih rastlinah, moram vedeti, katere so tako blizu v sorodu, da se medsebojno lahko opraijo in skriajo. Pri samoprani rastlini za krianje ni veliko nevarnosti. e pa je rastlina tujeprana, bi bila vsaka v bliini rastoa sorodna rastlina e nevarnost, da se seme kria in bo pridelek nivreden. Da bi pridelali dobro seme, je potrebno tudi, da semenimo skupaj veliko rastlin iste vrste, s imer ustvarimo dobre pogoje za to, da ena rastlina oprai drugo z enako kvaliteto. Tako je v zadnji koloni napisano, koliko rastlin iste vrste enake kvalitete potrebujem za pridelovanje zares dobrega semena na eni gredici. Pri samopranih rastlinah je teoretino tako, da imam za pridelovanje semena lahko samo eno rastlino. Tudi tam pa seme ne bo tako dobro, kot je, e vodim v oblikovanje semena skupino rastlin. Oitno je, da tudi rastlini samota ne de dobro, podobno kot tudi loveku ne. Vsi smo taki, da imamo radi drubo. Kako pusto bi bilo ivljenje, e bi ga morali preiveti isto sami. Tudi pri rastlinah je tako. Zato navajamo, da potrebujemo pri samopranih rastlinah skupaj od 10 do 20 rastlin, da bi bilo pridelano seme zares dobro. Pri tujepranih rastlinah potrebujemo skupino od 50 do 100 rastlin, in sicer ne posajenih v vrsti, temve v kvadratu. Potem imamo e posebne rastline, kot npr. korenje ali por. Ko gre por v cvet in oblikuje seme, naredi prekrasno kroglo drobnih cvetkov, ki so vsi v negativnem smislu zelo obutljivi na cvetni prah sosednjega cveta. Pri takih, zelo obutljivih rastlinah, kot sta por ali korenje, moramo imeti za pridelovanje semen veliko enakovrednih rastlin skupaj, tako da veter cvetu lasten cvetni prah zares odnese in lahko prileti tuj cvetni prah, da oprai ta cvet. Zapisali smo, da potrebujemo pri poru blizu skupaj 200 enakovrednih, dobrih rastlin. V predzadnji koloni smo zapisali, kaken mora biti razmak do sorodnih rastlin, torej do rastlin, ki so podobne, ki so v blinjem sorodstvu. Pri samopranih rastlinah zadoa razmak od 10 do 20 m. Pri tujepranih rastlinah je v primeru, e raznaajo cvetni prah insekti, potreben razmak 500 m, e pa raznaa cvetni prah veter, kot je to primer pri koruzi ali pinai, mora biti razmak od ene do druge sorte 1000 m. Preden se zanemo ukvarjati s pridelovanjem semen, moramo vse to vedeti. Jaz tega na zaetku nisem vedela in sem sadila blizu skupaj preklar in nizek fiol. Oba sta sicer samoprana, toda v naravi ni absolutnih mej, vrata niso nikoli stoodstotno zaprta. Po dveh letih sem naenkrat opazila, da se poskua nizek fiol ovijati in veliko truda sem morala vloiti, da sem ga tega spet odvadila. Indijanci so vzgojili pred priblino 3000 leti nizek fiol iz preklarja in v nizkem fiolu e vedno ivi spomin na prednike, ki so se ovijali. Obratno pri preklarju ne bomo kmalu doiveli, da bi se rad spustil na tla.

8

8

NAVODILA ZA PRIDELOVANJE SEMEN PRI NAJPOGOSTEJIH VRSTAH ZELENJAVE

DRUINA SLOVENSKO IME RAZMNOEVANJE OPLOJEVANJE

SE LAHKO KRIA Z NAJMANJA NAJMANJE

ENO- ALI DVOLETNA SAMOOPLODITEV RAZDALJA TEVILO

DELNA TUJA OPLODITEV NOSILCEV

VEDNO MOGOA SEMEN

BALDRIJANOVKE MOTOVILEC OBIAJNO DVOLETNA SAMA

KOBULNICE KORENJE DVOLETNA TUJE INSEKTI DIVJE KORENJE 500 m 50-100

PETERILJ DVOLETNA TUJE INSEKTI ZELENA REDKOKDAJ 500 m 50

ZELENA DVOLETNA SAMA IN TUJE Z INSEKTI

PETERILJ REDKOKDAJ 500 m 30

PASTINAK DVOLETNA TUJE INSEKTI DIVJI PASTINAK 500 m 50

KOROMA DVOLETNA TUJE INSEKTI DRUGE VRSTE KOROMA 500 m 50

METLIKOVKE PINAA ENOLETNA TUJE VETER 1000 m ** 100

RDEA PESA DVOLETNA TUJE VETER

BLITVA, KRMNA IN SLADK.PESA 1000 m ** 50

BLITVA DVOLETNA TUJE VETER

RDEA, KRMNA, SLADK.PESA 1000 m** 50

METULJNICE FIOL NIZKI IN PREKLAR ENOLETNA SAMA

REDKO OGNJENI FIOL 5-10 m 20

LAKI FIOL ENOLETNA TUJE INSEKTI 500 m 50 BOB ENOLETNA SAMA 5-10 m 20 LEA ENOLETNA SAMA 5-10 m 20 SOJA ENOLETNA SAMA 5-10 m 20 DRESNOVKE AJDA ENOLETNA TUJE INSEKTI 500 m

RABARBARA VELETNA TUJE VETER, INSEKTI 500 m

KOARNICE SOLATA ENOLETNA SAMA 5-10 m 10 ENDIVIJA DVOLETNA TUJE INSEKTI 500 m 50

RADI CIKORIJA DVOLETNA TUJE INSEKTI

POTRONIK ENDIVIJA 500 m 50

ARTIOKA DVOLETNA TUJE INSEKTI KARDY 500 m 50 KARDY DVOLETNA TUJE INSEKTI ARTIOKA 500 m 50 RNI KOREN DVOLETNA TUJE INSEKTI 500 m 50 SONNICA ENOLETNA TUJE INSEKTI 500 m 50

KRINICE BELO IN RDEE ZELJE DVOLETNA TUJE INSEKTI

KAPUSNICE VSEH VRST 500 m 50

OHROVT DVOLETNA TUJE INSEKTI KAPUSNICE VSEH VRST 500 m 50

KOLERABICA DVOLETNA TUJE INSEKTI KAPUSNICE VSEH VRST 500 m 50

CVETAA DVOLETNA TUJE INSEKTI KAPUSNICE VSEH VRST 500 m 50

BROKOLI TUJE INSEKTI 500 m 50

BRSTINI OHROVT DVOLETNA TUJE INSEKTI

KAPUSNICE VSEH VRST 500 m 50

KODRASTI OHROVT DVOLETNA TUJE INSEKTI

KAPUSNICE VSEH VRST 500 m 50

JESENSKA REPA DVOLETNA TUJE INSEKTI

ZELENJAVA VRSTE RAPA 500 m 50

9

9

KITAJSKO ZELJE DVOLETNA TUJE INSEKTI

VSA ZELENJAVA VRSTE RAPA 500 m 50

PAK CHOI ENO ALI DVOLETNA TUJE INSEKTI

VSA ZELENJAVA VRSTE RAPA 500 m 50

RUMENA KOLERABA DVOLETNA TUJE INSEKTI OGRICA 500 m 50

OGRICA ENOLETNA TUJE INSEKTI RUMENA KOLERABA 500 m 50

GORICA ENOLETNA TUJE INSEKTI 500 m 50

REDKVICE ENO ALI DVOLETNA TUJE INSEKTI 500 m 50

RUKOLA ENOLETNA TUJE INSEKTI 500 m 50 KREA

BUE ZUCCHINI BUKE ENOLETNA TUJE INSEKTI

BUE MOUS REDKO 500 m 20

BUE VELIKANKE ENOLETNA TUJE INSEKTI 500 m 20

BUE MOUS ENOLETNA TUJE INSEKTI PEPO BUA 500 m 20 KUMARE ENOLETNA TUJE INSEKTI 500 m 20

SLADKA BUA, MEDENA ENOLETNA TUJE INSEKTI 500 m 20

LUBENICA ENOLETNA TUJE INSEKTI 500 m 20 LAN LAN ENOLETNA OBIAJNO SAM 5-10 m 1 M2 RAZHUDNIKI PARADINIK ENOLETEN OBIAJNO SAM 5-10 m 10

PAPRIKA, ILI ENOLETNA OBIAJNO SAMA VSE VRSTE MED SEBOJ 5-10 m 10

JAJEVEC ENOLETNA OBIAJNO SAMA 5-10 m 10 ITA PENICA ENOLETNA SAMA DURUM ENOLETNA SAMA PIRA ENOLETNA SAMA ENOZRNICA ENOLETNA SAMA

DVOZRNICA EMMER ENOLETNA SAMA

JEMEN ENOLETNA SAMA OVES ENOLETNA SAMA R ENOLETNA TUJE VETER 1000 m KORUZA ENOLETNA TUJE VETER 1000 m 200

PROSO ENOLETNA SAMO IN TUJE VETER 1000 m

EBULNICE EBULA DVOLETNA TUJE INSEKTI 500 m 50 POR DVOLETNA TUJE INSEKTI 500 m 200

DROBNJAK SEMENA OD 1. LETA TUJE INSEKTI 500 m 50

ALOTKA RAZMNOEVANJE VEGETATIVNO

ESEN RAZMNOEVANJE VEGETATIVNO

*** PAZI NA SMER VETRA

Na listi so torej navedeni tisti osnovni pogoji za ukvarjanje s semenarstvom. Rekla sem, da najlaje zanemo s tistimi rastlinami, ki imajo seme v plodu, kot so fiol, paradinik, kumare. Pri tem pazimo, da so izpolnjeni v listi navedeni pogoji. Vse kumare so

10

10

tujeprane. Paradinik je samopraen, toda zelo odprt, tako da so vrata za opraitev od drugod samo priprta in na eni gredici ne smemo imeti dveh razlinih sort skupaj. Izjemno pomembno je tudi, da moramo pred pobiranjem semena, v asu oblikovanja semena, rastline selektirati. V asu rasti moramo opazovati, ali se najde vmes kakna rastlina, ki noe rasti, ki je bolna. Take rastline izruvamo. Tudi e najdem na rastlini viruse, bakterije, glivice, rastlino takoj izloim, saj za pridelovanje semena ni dovolj zdrava. Vsekakor moram take rastline odstraniti, e preden bi tiste dobre zaele cveteti. Tudi e semena ne pridelujem za semenarsko hio, temve le za sebe ali prijatelje, moram paziti, da so odbrane rastline res take, kot ustrezajo sorti. e listi izgledajo drugae, e so cvetovi drugae obarvani, e se pri nizkem fiolu pojavlja poskus ovijanja, e opazim druge posebnosti, odstopanja od sorte, rastline pred cvetenjem izruvam. Le dobre rastline pustim, da oblikujejo seme. e ostanemo e naprej pri primeru nizkega fiola. Pri spravilu semen pri nizkem fiolu lahko izruvam celo rastlino, z vsemi stroki. Pomembno je vedeti, da ta fiol (kot katera koli druga zrna v strokih) dozoreva e naknadno, ko smo rastlino e izruvali in zrna naj bi ostala v strokih e priblino tiri tedne. V Sloveniji imate krasne kozolce, ki so zelo primerni za naknadno dozorevanje semen. Enega bi najraje odpeljala kar v Nemijo. udoviti so za naknadno suenje nosilcev, to so skoraj vse rastline, ne le fiol. Pri kumarah, bukah, paradiniku odtrgamo za semena zrele odbrane posamezne plodove, ki naj na rastlini zares popolnoma dozorijo. Buke in kumare e pustimo, da stojijo, naj im dlje asa e leijo. Seme poberemo iz plodov, preden gnijejo. Ko seme oistimo, ga uvamo na hladnem, suhem in temnem mestu, najbolje v papirnati vrei. Plastinih vrek ne uporabljamo. Na vpraanje: Kaj pa kozarci? Lahko, po monosti rjave barve, vendar so papirnate vreke bolje. Mnogo teje kot pri kumaricah, paradiniku ali buah je pridelati seme rastlin, ki oblikujejo plod, preden cvetijo. Na tej sliki imamo solato, ki je la v cvet. Poglejte; to v cvetenje vzravnano solato zgleda kot drevo. Seveda potrebuje oporo. Mi postavljamo kolike in napenjamo med njimi vrvice. Res je zelo pomembno, da solata lahko stoji pokonci. Pred cvetom je solata vso svojo energijo vloila v oblikovanje

11

11

vrste glavice. Le zakaj? Zaradi sebe ne, temve zaradi loveka. Zato je prav in potrebno, da ji lovek pomaga, in bo prila dobro skozi fazo oblikovanja semena. Mislim, da je pomembno, da solati pomagam in liste glavice, tiste prve, vrste liste, malo odstranim. Druga pomo solati je, da takrat, ko odcveti pri nas je to konec julija, zaetek avgusta , naredim solati streho. Takrat je pri nas pogosto veliko deja. Luke, ki jih solata oblikuje, solatna semena, ki jih dela, so na vlago zelo obutljiva. e je deja veliko, moramo solato prekriti. Streha naj bo odprta in naj ne sega do zemlje. e so poletja suha, to seveda ni potrebno. P: Kaj pa pridelovanje semena solate v rastlinjaku? Seveda se prideluje seme za solato lahko tudi v rastlinjakih. To je isto dobro. Delno se premaknemo za pridelovanje semena s solato tudi mi v rastlinjak, predvsem za zelo obutljive sorte. Tam je manj problemov. Pri vseh kulturah, ki jih hoem semeniti, je potrebna pred cvetenjem dobra selekcija. Skrbno spremljamo, ali rastlina dobro raste, ali raste enakomerno, ali je zdrava ... e pridelujem v rastlinjaku seme solate, ki jo bodo pridelovali tudi na prostem, posejemo solato za ponovno pridelovanje semena na prosto in izbrane, skoraj dokonno oblikovane solatne glavice preselimo za oblikovanje semena spet v rastlinjak. To je za rastlino naporna stvar. Od 50 glavic solate, ki jih preselimo v rastlinjak, jih morda 10 preseljevanja ne bo preivelo. e pa imam solato v rastlinjaku in sorto, ki vedno raste samo v rastlinjaku, nimam nobenih problemov. Vpraanje: Kaj pa e se semeni v rastlinjaku paradinik in kumare? Odgovor je isti. e gre za pridelovanje paradinika in kumar pozneje v rastlinjaku, pridelovanje semena v rastlinjaku ni problem. e se bo pridelovalo zunaj, je selekcija v rastlinjaku napana, ker so pogoji na prostem drugani.

12

12

Pri pridelovanju semena pri teh kulturah je pomembno, da takrat, ko gredo v cvet, in v asu, ko seme zori, stojijo na takem mestu, kjer ne zastaja zrak, kjer je veliko prepiha. V nasprotnem primeru imamo pogosto teave z glivicami. Da je prepih med rastlinami mogo, moramo take kulture pleti. e bi bil plevel nizek, ni hudo; e pa je visok in see do cvetov, bi bilo narobe. Tam, kjer rastlina cveti in zori seme, mora biti dovolj prostora za prepih. Tudi nizki fiol takrat, ko zori, ne sme stati v plevelu, sicer pride do napada glivic. e tak fiol omlatim z mlatilnico ali kombajnom, okuijo trosi teh glivic tudi zdrav fiol in semena, ki jih prodajam, so okuena. To velja pravzaprav za vsa semena. Zato je streha s plastiko dobra, ne sme pa segati do tal. Rastlino naj zaiti samo proti vlagi od zgoraj. Mi imamo delno streho, ki je narejena iz plastinih elementov. e ivite v krajih, kjer je julija, avgusta in septembra vreme lepo in suho, pa take zaitne mere niso potrebne. O tem, kakno klimo ima kdo na svoji kmetiji, katere kulture so posebno obutljive, katere so bolj odporne in prenesejo ve, se semenarji veliko pogovarjamo. Kriteriji za delitev pridelovanja semen kultur med lani zdruenja so predvsem pogoji na kmetijah. Tako si vsi prihranimo stroke in delo racionaliziramo. e ena slika. Jo poznate? Cvetoa endivija. Tudi radi in cikorija cvetita takole. Skrbeti moramo za to, da ne cvetijo naenkrat razline vrste radia pa tudi endivija in cikorija ne smeta cveteti istoasno. Tudi potronik, ki oblikuje prav taken cvet, ne sme cveteti obenem, saj bi se z endivijo krial. Zato cveti in semeni naa endivija v rastlinjaku. Vrata imamo odprta, vse rastline iz okolice, ki bi se utegnile z njo kriati, pa izruvamo. Ko endivija cveti, naredi cel grm in semena je veliko.

13

13

Za pridelovanje dobrega semena potrebujemo kljub temu najmanj 50 rastlin, pridelovanje semena na treh rastlinah ni smiselno. Seme bi se e oblikovalo, pride pa do tako imenovane depresije, do deformacij, do degeneracije, in v nekaj letih sorta mono nazaduje. Tukaj je e ena solata. isto drugana. Motovilec je posebna vrsta solate, tudi zato, ker prekorai leto. Jeseni ga posejemo, spomladi pridelamo seme. Nizek ostane tudi, ko cveti in oblikuje seme. Te rozete motovilca nimajo dovolj moi, da bi se pri cvetenju dvignile. Ko se oblikujejo semena, je velika nevarnost, da seme polee, da se dotika zemlje in se, ker je preve vlano, pojavijo glivice. Rastlinam pomagamo na ta nain, da motovilec pred zimo oplevemo, spomladi pa ne okopavamo ve, le plevel izruvamo. Motovilec ima neposredno pod povrino zemljo fine korenine. e bi ga okopavali, mu vzamemo e to stabilnost, ki jo ima. Seme bi morali pospravljati vedno suho, v opoldanskem asu. Ko zanejo semena zoreti, je pri motovilcu e enkrat velika nevarnost v tem, da seme e na gredici izpade. Zato spravljamo seme motovilca zjutraj med 6. in 8. uro, ko so vse rastline vlane od rose in ostane seme lepo v rastlini. Odreemo celo rastlino tik nad tlemi. Lahko bi vzeli tudi koso. Vse rastline iz ene gredice zvijemo kot preprogo skupaj in v rjuhah odnesemo ali v kozolec ali na podstreje, kjer ostanejo na rjuhah, tako da ulovimo semena, ki izpadajo. Tak, pokoen ali poet motovilec izgleda kot nepredena, v kosu na ovci odstriena volna. Te preproge s semenom lahko obesimo na vrvi, kjer jih pustimo tiri tedne. Za tem jih snamemo in dobro otresemo na rjuho. Seme je takrat e skoraj isto. Seme hranimo vedno dobro oieno. Neoienega semena ne shranjujemo. e je seme neoieno, privablja insekte, pritegnejo pleve in smeti vlago. ienje semen je zato zelo pomembna stvar. Kako bi se pridelovanja dobrega semena smiselno lotili? Prvi korak bi bil, da seme razmnoujete in se trudite, da ohranite kvaliteto. To ne pomeni samo, da semena ostanejo dobro kaljiva, temve da vsa rastlina ohrani karakteristine lastnosti kulture, tiste doloene sorte. Poglejmo si nekaj slik, jaz pa vam bom povedala, kaj je za posamezne kulture pomembno. Tu naj e enkrat poudarim, da je najslabe, kar lahko naredimo, to, da semenimo slabe rastline, dobre pa smo pred tem e pobrali. Na koncu nam vedno ostanejo tiste, ki zaostajajo v rasti, ki so slabotne. Ko gredo v cvet, si mislimo: no dobro, bom pa imel seme od te. Tudi biodinamiki so delali take napake, zato seme tudi ni moglo biti dobro. Za pridelovanje semena moramo izbrati najbolje rastline. Samo te nam zagotavljajo dobro potomstvo. Za hrano uporabimo tisto, kar za seme ni dovolj dobro. To je zelo pomembno.

14

14

To je pinaa. Gotovo ste e opazovali, kako cveti. Ko pride poletje, gre naenkrat v cvet. Pridelovati seme je pri pinai relativno enostavno. Pomembno je, da jo razredimo, da ni pregosta. Ko zane cveteti, ugotovimo, da imamo dve vrsti pinae, ki se po obliki cvetov razlikujeta. To je ena vrsta. Na taki pinai je v cvetu samo cvetni prah in ko ga rastlina strese iz sebe, odmre. Malo pozneje od te prve oblike, oitno moke inaice, oblikujejo druge inaice pinae cvet, ki ima debele plodne vozle. Rastlina jih oblikuje, ko je e zelena. Tam so majhni plodii, ki jih tukaj ne vidimo, in cvetni prah prve inaice rastlin te rastline oplodi. Kadar pinao redimo, je dobro izloati tiste, ki gredo zgodaj v cvet. Narava je zelo potratna. Pri skoraj vseh rastlinah imamo priblino enako tevilo rastlin, ki oblikujejo plodne vozle in semena in takih, ki oblikujejo samo cvetni prah. Narava poskrbi, da imamo pol taknih in pol druganih pina. Za oploditev ene gredice pinae pa je dovolj 10 % rastlin, ki oblikujejo samo cvetni prah. Ker gredo tiste, ki dajejo cvetni prah, prej v cvet, redimo le te. Nosilci cvetnega prahu kmalu odmrejo in ostane pinaa, ki je nosilec semena. Priblino 6 tednov po cvetenju so semena zrela. Vsa rastlina je potem suha in jo pokosimo. pinaa ni tako obutljiva kot motovilec, semena ne izpadejo tako hitro. Pokoene rastline obesimo na podstreje. Zelo dobro je, da celo rastlino pustimo, da zori in se sui e 4 tedne, nato jo omlatimo. Mi imamo za pridelovanje semen pinae njivo, veliko 1 hektar ali hektar in pol. Ko je pinaa prava za spravilo semen, njivo poanjemo s kombajnom. Seme pinae pa ni niti sluajno tako suho, kot so suha itna zrna, in dodatno suenje semen je nujno potrebno, da ne bi plesnelo in izgubilo sposobnosti kaljenja. V asu suenja semena vedno znova prelopatamo. Kaljivost semen je lastnost, ki jo moramo skrbno uvati, za katero moramo skrbeti. Tako kot potrebuje rastlina veliko vetra, ko semena zorijo, tako potrebuje tudi seme, ko smo ga enkrat pospravili, veliko prezraevanja. Ne glede na to, ali gre za seme pinae, rdee pese, fiola ali esar koli, tudi seme bu. Ko imamo obutek, da je seme e dobro suho, ga spravimo v tiste velike, 20-kilogramske vree iz papirja. Teh vre ne napolnimo isto in pustimo, da stojijo odprte. V seme vtaknemo leseno palico in dvakrat na dan semena premeamo. To delamo 4 tedne. Potem je seme stabilno. To je zelo pomembno. e ne skrbimo, da se seme dobro dosui, se zna se zgoditi, da najbolje uniimo. Ko je seme suho in v papirnatih vreah, je pomembno, da ne stoji kjerkoli po hii, temve je spravljeno v hladnih in suhih prostorih. Na vpraanje: Kakni so optimalni pogoji za hrambo? Prostor naj ima od 10 do 15 C, zrana vlaga je lahko do 40%. Na vpraanje: Jaz imam zdaj samo eno visoko pinao. Ali se lahko oplodi, e je samo ena? pinaa je loenih spolov. Za seme sta potrebni najmanj dve. To, tukaj na levi, je gredica cvetoega pora. Por cveti ele avgusta v drugem letu. Cvet zraste do 1,80 m visoko in nujno potrebuje oporo. Ker pri nas seme dozori ele

15

15

septembra, nam ta opora obenem slui kot oporo za streho iz polivinila. Pri nas pa je septembra tudi e veliko megle in to je huje kot de. P: Kaj e gre ebula v cvet e prvo leto? Cilj rastline e je, da pride v cvet. Vasih pa uti neka rastlina razmere v okolju kot ogroajoe in preve pohiti. e je na primer zgodnje poletje zelo suho, skuajo mnoge ebule e prvo leto cveteti. Rastlina si misli: preden bo po meni, naj poskusim narediti cvet. Tudi blitva ali rdea pesa gre v cvet vasih e v prvem letu. To seme je vedno neuporabno, je slabo. Cvet in seme sta se oblikovala iz stiske rastline. Mi govorimo, da je bila ta rastlina v stresu.

Na tej sliki je por e isto suh, dozoreva. V kobulu vidim, da so semena resnino zrela. Posamezne glavice s semeni v kobulu pokajo in takrat lahko celo glavico odreem. Ne odreem jo ele, ko so se vse posamezne glavice odprle, saj bi vse seme izgubili. Kobule, te krogle, odreem in pustim, da e naknadno dozorevajo. Mi naredimo nekakna velika sita s fino mreo in postavimo porezane kobule v tem na suho mesto, morda na okno, tako da veje skoznje zrak. Po tirih tednih semena otresemo. Por je za pridelovanje semena zelo zanimiv. e vam je sorta ve in ste v drugem letu pridelali seme, lahko po spravilu krogle s semeni rastlino spodaj odreete in jo pustite v zemlji. Jeseni bo tak por e enkrat odgnal in bo naslednje leto ponovno cvetel. Jaz sem na ta nain pridelovala seme od istih rastlin tudi 8 let zapored vedno na istem mestu. Pogoj je seveda, da imam za pridelovanje na eni gredici najmanj 200 rastlin, saj je sicer velika nevarnost depresije, degeneracije. Seme ostane pri poru tudi zelo dolgo kaljivo.

16

16

Tukaj je cvetoi kodrolistni ohrovt, kapusnica. Ko cvetijo, izgledajo vse kapusnice enako. Iz sredine nastane pravi grm s cvetjem. Kapusnice so tujeprane rastline, opraujejo jih insekti. Razen brokolija oblikujejo vse kapusnice cvet ele v drugem letu. Problem pri kapusnicah je, da se vse vrste kapusnic medsebojno kriajo. Kapusnice so primer rastlin, ki so postale dvoletne z lahtnjenjem in selekcijo. Ko so jih razvili kot zelnato glavo ali kolerabico, potrebujejo prvo leto za oblikovanje plodu, ele v drugem letu pa iz tega cvetijo. Kapusnic ne moremo prezimiti zunaj kot na primer por. Glede na klimo, v kateri ivimo, jih moramo pozimi zaititi pred zmrzaljo. Navedla bom zanimiv primer pridelovanja semena. Blizu Stuttgarta pridelujejo zelo veliko stoasto zailjenega zelja za kisanje, z imenom Filderkraut. e dvesto let sodi kot glavna kultura v to pokrajino. Kmetje si seme pridelajo sami. Z njive preselijo preprosto npr. 10 zelnatih glav v klet in spomladi spet v vrt. Sosed prav tako in vsi imajo isto sorto zelja. Pozimi so nekateri te zeljnate glave prekrili samo z debelo plastjo slame, ki izvrstno izolira pred mrazom in ima dovolj zraka. Pomladi to slamo odstranijo in v debelo zeljnato glavo z noem zareejo malo nad stocem, v sredini kri. Tako ta stoec v sredini zeljnate glave lahko zraste skozi zarezo in oblikuje cvetje. Delo je bilo zelo preprosto. Vsi kmetje so imeli isto sorto, cvetoe rastline kmetov so se medsebojno opraevale. Tako so tam desetletja, stoletja pridelovali krasno kislo zelje. Odlino sodelovanje. e ne bi imeli vsi iste sorte, bi bilo hudo. Vsak bi moral imeti za pridelavo dobrega semena sto zelnatih glav in jih semeniti izolirano. Tu je primer cvetoe kolerabice. ez poletje je rasla na njivi, novembra jo preselimo v hladen rastlinjak. Spomladi zane odganjati in cveteti. Kar je teavno in vam v bistvu odsvetujem, je pridelovati seme cvetae. Tudi strokovnjakom ne uspe vedno. Plod cvetae je v bistvu nekako nazaj porinjen, zaostal cvet. lovek je lahtnil in oblikoval plod iz cveta. Za cvetao je preiti v pravo cvetenje teavna stvar. Pogosto enostavno zgnije ali preprosto ne cveti. e cveti, pogosto ne oblikuje semena. Bioloke iniciative, ki se v Evropi ukvarjajo s pridelovanjem semen, kot na primer Sativa v vici ali Bingenheimer Saatgut v Nemiji, ponujajo semena cvetae, ki pa ga po navadi pridelujejo v juni Angliji in Franciji ljudje, ki imajo prav s cvetao zelo veliko izkuenj. Na vpraanje, kako pa semenimo zgodnje zelje? Je teko, in sicer zato, ker ga tako dolgo, da ga nato prezimimo, teko hranimo. e hoemo pridelati semena, je modro, da sejemo pozno, da se glave oblikujejo ele jeseni in jih nato lahko prezimimo v hladnem rastlinjaku. Modro je, da si vsakih nekaj let nato le kupimo novo seme iz dobre ekoloke semenarne. Tipien as za posevke tega zgodnjega zelja je marec. Za pridobivanje semena ga sejemo ele avgusta. To pomeni, da je imelo tako zelje popolnoma drugane pogoje za svojo rast, kot naj bi jih imelo zgodnje zelje. Trikrat, tirikrat se to z zeljem lahko naredi. Potem je bolje, da kupite novo seme dobrega porekla. Pridelovanje elitnega semena pod temi tekimi pogoji je naloga za strokovnjaka.

17

17

Takole zgleda polna, cvetoa gredica zelja. Tu e slika, ki kae, kako seme spravljamo. Spodaj ga odreemo in z vejami vred zavijemo v rjuhe. Kdor se ukvarja s semenarstvom, potrebuje veliko takih rjuh. Te rjuhe nesemo na zrano podstreje, poloimo z rjuhami vred na neko podlago, saj semena rada izpadajo. Poznate tole rastlino? Rdea pesa je. Poglejte, kako krasna je s semenom. Ko cveti, tudi zelo zelo mono dii. Obutek ima, kot da si jedel med. e takole cvetoo vejico prime, opazi, da iz teh majhnih, zelenih cvetkov nektar resnino kar tee. Prva doivetja tega dogajanja so naredila na mene res globok vtis. Kakna uda so to. Morda cvetoa rdea pesa ni lepa cvetlica, vsa postava cvetoe rdee pese pa je res impozantna. Njihov vonj je neverjeten, njihova ponudba insektom je enkratna. e cveti sladkorna ali krmna pesa, je slika zelo podobna; le ta, rdea barva stebel je drugana. Tudi cvetoa blitva zgleda zelo podobno, etudi so plodovi teh dveh rastlin popolnoma razlini. Med seboj se tudi zelo rade kriajo in pridelovanje semena rdee pese mora biti 500 ali celo 1000 m oddaljeno od blitve. Zato je bolje, da npr. Marjanca v Zasipu prideluje seme blitve, Ivana na Jesenicah pa rdee pese. Blitva lahko prezimi zunaj, rdea pesa pa ne. Rdeo peso moram vzeti iz zemlje, kar je odlina prilonost, da jo selektiram.

Tista, ki je lepo oblikovana, je morda primerna za pridelovanje semena; tista ki ni lepa, pa gre v kuhinjo. Lepe rdee pese pa moram preko zime skrbno skladiiti. Najbolje izkunje imamo pri nas s skladienjem v pesku v zabojih. Vse korenovke, ki ele drugo leto cvetijo, shranjujemo na tak nain preko zime; korenje, zeleno, pastinak. Najmanj vsaki dve leti delamo selekcijo. Tudi pri pastinaku. etudi lahko prezimi zunaj, ga jemljemo iz zemlje zaradi selekcije. Plod je korenina in e ve let ne selektiramo, bo ta

18

18

plod v zemlji poasi postal spet normalna korenina, izgubi svojo barvitost in sonost, svojo aromo, tudi sladkorja ne tvori ve. Pridelovanje semen brez selekcije ni mogoe. e samo razmnoujem in ne delam elite in ne lahtnim naprej, je najmanj, kar absolutno moram narediti, to, da vedno izloim, kar je negativno. Torej moram najmanj vsaki dve leti rastline vzeti iz zemlje, da si jih ogledam. Jaz sem nekajkrat pozimi v zemlji pustila tudi korenje, ki sem ga sejala ele julija. To je mono. In e moja zadnja slika. Redkvice, ki cvetijo v prvem letu. e dobro rastejo, je rastie primerno tudi za pridelovanje semena. Redkvice so hitro zrele. est tednov po posevku jih lahko izpulim in pojem. e jih pustim, gredo hitro v cvet. e je blizu vrta njiva ogrice, se lahko pojavi hro, ki ga sicer najdemo na ogrici in na redkvici pa tudi na drugih kapusnicah obira popke. e hoemo pridelati seme, moramo takrat, ko se popki oblikujejo in je redkvica visoka blizu 20 cm, pokriti kulturo z drobno mreo. Redkvica gre v cvet in raste naprej, postane velika kot lovek. ele takrat se popki odpirajo in mreo lahko odstranimo, saj za cvet hroi niso ve nevarni, redkvice pa potrebujejo za opraevanje insekte in veter, ker so tujeprane. Ko je cvetenje konano in se oblikujejo stroki s semeni, redkvico spet pregrnemo z mreo, ker semena radi obirajo ptii, predvsem vrabci. S pridelovanjem semen teh preprostih redkvic je kar veliko dela. Povrina za 50 redkvic je sicer pravzaprav zelo majhna, pridelek semena pa dober. To so bile vse slike, ki sem jih danes prinesla. Ne glede na to, koliko dela ima lovek s semenarstvom in tudi ne glede na to, da od dohodkov pravzaprav res ne more obogateti, mislim, da je semenarstvo prekrasno delo. lovek lahko v toku let z nabiranjem izkuenj razvije mnogo ve razumevanja za rastline. Vsako leto sem nekaj takega doivljala tudi pri uencih nae biodinamine ole. Ko so delali pri meni na semenarstvu in sodelovali pri pobiranju, ienju, pri sortiranju dobrih in slabih semen itd., so pogosto menili, da je seme pravzaprav zlata vredno. Taka ugotovitev se me je vedno globoko dotaknila. To je namre izjemna resnica in odnos do rastlin, zgrajen na taki ugotovitvi, bi bil potem tudi pravilen. To, kar nam je dano v kulturnih rastlinah, ki nas prehranjujejo, je neverjetno pomembna in dragocena lastnina lovetva. Resnino, zlata vredna. Jaz sem vedno znova skuala nekako opozarjati na to, da se sposobnosti rastline, da oblikuje hrano loveku, e lovek za seme ne skrbi, zelo hitro izgubijo. Vseh teh plodov: korenja, solate, rozete pinae, glave zelja, tekega debelega fiola, rastlina ne dela za sebe. Za svojo reprodukcijo jih ne potrebuje. To je razvila rastlina s tem, da je v naravo in rastlinski svet posegel lovek, rastline pa so sprejele to sodelovanje. In kot sem vam skuala pokazati s temi skromnimi slikami, so rastline prile na ta nain tudi do neke nove lepote. im bolj intenzivno se ukvarjamo s tem, karakteristinim naih kulturnih rastlin, ki oblikujejo plodove za nas, tem bolj razumemo nekaj, kar se meni zdi zelo pomembno. V naravi so se rastline brez loveka lahko razvile od najbolj skromnih rastlin najdlje do tistih, ki cvetijo. Tiste cvetnice, iz katerih so pozneje razvili nae kulturne rastline, so najve, kar narava sama po sebi zmore. lovek je te rastline, ki jih

19

19

imenujemo kulturne rastline, lahko razvil tako, da jim je v njihovem razvoju omogoil eno stopnjo ve. To je bistveno dejstvo. Tako kot lahko za rastlino reemo, da lahko ivi samo, e vedno raste, moramo rei, da ima vse ivljenje svoj smisel samo, e se razvija. Kot pomeni, da bo rastlina umrla, e ne raste, je odsotnost razvoja na podroju ivega nazadovanje. lovek mora za svoj razvoj skrbeti sam. Dolan pa je tudi pomagati naravi, da se bo razvijala naprej. Narava potrebuje lovekovo pomo. Ljudje, ki so te nae kulturne rastline tako reko pred tisoletji razvili, so imeli e isto drugane uvide v ivljenje rastlin, ivali in loveka. Teh sposobnosti mi danes nimamo ve. Zato pa smo razvili druge sposobnosti. Tako dolgo pa, dokler lovek nima resninega razumevanja za to, kaj ivljenje v bistvu je, je zelo pomembno, da dragocenosti kulturnih rastlin ne zanemarimo in da ne dovolimo, da jih izgubimo. Rekla bi, da je najprej naa naloga, da jih poskuamo v hvalenosti in spotovanju ohranjati. V resnici pa je naa naloga ta, da tem rastlinam omogoimo nadaljnji razvoj in da sami znanje in razumevanje za to, kar ivljenje je, na novo razvijemo in pridobimo. Narava to potrebuje. Ne moremo samo ugotoviti: narava je temelj, brez katerega mi na zemlji ne moremo iveti. Mi moramo zaradi zemlje, mi moramo zaradi rastlin, mi moramo zaradi ivali tudi skrbeti za to, da se vse lahko razvija naprej. Te tako lepe divje rastline, ki tako bogato okrog nas cvetijo, niso doivele tega razvoja. e jih toneje spoznamo, so v bistvu specialisti svoje lokacije in specialisti pri doloenih lastnostih tvorbe substanc. Mnoge od naih zdravilnih rastlin so taki specialisti in e na lastnostih divjih rastlin, ki sem jih ravnokar omenila, merimo lastnostih naih kulturnih rastlin, moramo rei, da so kulturne rastline zelo univerzalne, torej tudi e sposobne, da se oblikujejo naprej. e lovek resnino spozna moderne metode lahtnjenja, opazi, da moderne metode lahtnjenja to sposobnost nadaljnjega razvoja pri rastlinah ignorirajo in poskuajo iz naih kulturnih rastlin narediti posebne vrste specialiste. Na alost ni dovolj asa, da bi se o tem e ve pogovarjali. Verjamete pa mi to, kar sem lahko povedala. Vse to sem na alost lahko sama videla. Kaj pa lahko proti temu naredi v dananjem asu posameznik? Prispeva lahko to, da za sebe in za svoje okolje s kar najvejo skrbnostjo prideluje seme sam in se sam nenehno trudi in izgrajuje svoje, za to potrebno znanje. Seveda pa je treba spodbujati in podpirati tudi nove iniciative, ki iejo za pridobivanja semena drugane in nove poti, kot so tiste, ki jih poznamo danes. Pozorno moramo spremljati razvoj novih sort, nove poizkuse, razvoj, ki je na tem podroju v toku. In moramo biti tudi pripravljeni pridelovati nove rastline, etudi po koliini pridelka niso primerljive z modernimi hibridi. Na ta nain lahko zelo veliko prispevamo k temu, da ostanejo nae kulturne rastline v ivem toku razvoja. Sploh je to nain, da omogoimo naim kulturnim rastlinam, da bodo lahko oblikovale plodove, ki bodo loveku temelj njegovega nadaljnjega razvoja. S tem elim zakljuiti.

20

20