ZGODOVINAŠTEVIL

Avtor: Tim Lep

Mentor seminarske naloge: prof. Mojca Premzl

Mentor multimedijskih izdelkov: prof. Mirko Pešec

Maribor, 10. 4. 2011

Slika 1: Števila (vir: Števila, 2011)

VSEBINA Prazgodovina Stari vek

Prve civilizacije Mezopotamija Egipt Kitajska

Antika Grčija Rim Indija

Srednji vek Abakisti Algoristi

Novi vek Števila danes

UVODŠtevila so se razvijala že od samih človekovih začetkov, razvijajo se še danes in dovolite da vam okvirno predstavim njihovo evolucijo

PRAZGODOVINA- Številski razvoj se prične ob nastanku

človeka in še traja,

- Človek števila začne zaznavati:1. VIDNO:

- zaznamba množine (obstaja več stvari in ne le ena)

PRAZGODOVINA2. SLUŠNO:

- predmete začnejo glasno preštevati: prvi, drugi, tretji … s tem določijo zaporedje najpreprostejši številski sistemi

PRAZGODOVINA3. PISNO:

- števila začnejo zapisovati

Slika 2: Jamske poslikave (vir: Jamske poslikave, 2011)

STARI VEK PRVE CIVILIZACIJE

MEZOPOTAMIJA

Šestdesetiški mestni številski sistem

Število 0

Števila podobna klinopisu

STARI VEK EGIPT

Desetiški aditiven številski sistem

Milijon števil predstavljenih s šestimi števkami

Števila podobna hieroglifomSlika 3: Egipčanska števila (vir: Egipčanska števila, 2011)

STARI VEK KITAJSKA

O staro kitajski matematiki znanega zelo malo

Uporabljali 3 različne številske sisteme

Števila bila podobna njihovim pismenkam

ANTIKA GRČIJA

Manj ukvarjanja s števili, bolj z geometrijo in astronomijo

Matematika razdeljena na dva dela Abecedni mešani številski sestav Števila ponazarjali s črkami Veliko vlogo imeli filozofi in matematiki

STARI VEK

Slika 4: Grška števila (vir: Grška števila, 2011)

STARI VEK RIM

Vpeljejo rimska števila (I, V, X, L, C, D, M)

INDIJA DESETIŠKI MESTNI ŠTEVILSKI SISTEM:

Deset novih števk (0, 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9) Vsako število ima svojo pozicijo v sistemu Najboljši številski sistem do danes narejen

SREDNJI VEK ABAKISTI:

računajo z abakom,

predstavljajo ohranjanje starih vrednot - so konservativni,

Računanje po tem principu je manj praktično in počasnejše.

Slika 6: Abak (vir: Abak, 2011)

SREDNJI VEK ALGORISTI:

računajo pisno, po “algoritmu”, predstavljajo revolucijo računanja, novost, Računanje po tem principu je hitrejše in bolj

praktično.

V tem “spopadu” zmagajo algoristi indijski številski sistem se preko Arabcev prenese v Evropo

NOVI VEK V Evropi že poznajo indijski desetiški

številski sistem in število 0 Konec 15. stol. se pojavijo še negativna

števila Dedekind in Castor dokažeta obstoj števila

neskončno

Slika 7: Znak za nešteto (vir: Znak za nešteto, 2011)

ŠTEVILA DANES Za potrebe elektronike smo ustvarili “novo

naravo” iz desetiškega sistema smo vse prekopirali v dvojiškega osnova vseh elektronskih naprav

Računanje nam omogočajo naprave

Slika 8: Dvojiški številski sistem (vir: Dvojiški številski sistem, 2011)

VIDEO

ZAKLJUČEKUpam da sem temo dobro predstavil, da ste se naučilo mnogo novega in ste v predstavitvi uživali.

Zahvaljujem pa se vam tudi za vašo pozornost. Tim Lep.

VIZITKA Ime in priimek: Tim Lep

e-mail: timlep.si@gmail.comRazred: 1.dŠola: ll. gimnazija MariborŠolsko leto: 2010/11

Tema: Zgodovina matematikeMentor vsebine: prof. Mojca PremzlMentor oblike: prof. Mirko Pešec

VIRIVIRI

Zgodovina števil. 2003. [elektronski vir] Dostopno na URL: http://www.educa.fmf.uni-lj.si/izodel/sola/2003/ura/tanja/zgodovina_%C5%A1tevil.htm [uporabljeno 9. 2. 2011]

Zgodovina matematike. 2011. [elektronski vir] Dostopno na URL: http://sl.wikipedia.org/wiki/Zgodovina_matematike [uporabljeno 9. 2. 2011] Rimske številke. 2011. [elektronski vir] Dostopno na URL: http://en.wikipedia.org/wiki/Roman_numerals [uporabljeno 27. 2. 2011] Grške številke. 2011. [elektronski vir] Dostopno na URL: http://sl.wikipedia.org/wiki/Gr%C5%A1ke_%C5%A1tevilke [uporabljeno 27. 2. 2011] Rimska števila. 2003. [elektronski vir] Dostopno na URL: http://www.gimvic.org/projekti/timko/2003/2b/stevila/zalar/INFA.html [uporabljeno 27. 2.

2011] Dvojiški sistem. 2010. [elektronski vir] Dostopno na URL: http://sl.wikipedia.org/wiki/Dvoji%C5%A1ki_%C5%A1tevilski_sistem [uporabljeno 1. 3.

2011] GUEDJ, D. 1998. Svet števil. Ljubljana: DZS GERM, T. 2003. Simbolika števil. Ljubljana: Mladinska knjiga BERLINGHOFF, W. P., GOUEVA, F. Q. 2008. Matematika skozi stoletja. Ljubljana: Modrijan

VIRI SLIK

Slika 1: Števila. [elektronski vir] Dostopno na URL: http://voiceswithinmyself.blogspot.com/2008/10/chapter-3-do-numbers-mean-anything.html [uporabljeno 6. 3. 2011]

Slika 2: Jamske poslikave. [elektronski vir] Dostopno na URL: http://www.rain.org/campinternet/southwest/baja.html [uporabljeno 6. 3. 2011] Slika 3: Egipčanska števila. [elektronski vir] Dostopno na URL: http://www.simple-talk.com/sql/t-sql-programming/numeral-systems-and-numbers-

conversion-in-sql/ [uporabljeno 9.2.2011] Slika 4: Grška števila. [elektronski vir] Dostopno na URL: http://www.reformation.org/antichrist.html [uporabljeno 6. 3. 2011] Slika 5: Arabska števila. [elektronski vir] Dostopno na URL: http://www.orthohelp.com/numbers.htm [uporabljeno 6. 3. 2011] Slika 6: Abak. [elektronski vir] Dostopno na URL: http://webhome.idirect.com/~totton/abacus/Photos/Detail.html [uporabljeno 27. 2. 2011] Slika 7: Znak za nešteto. [elektronski vir] Dostopno na URL: http://ofps.oreilly.com/titles/9781449380373/ch02.html [uporabljeno 6. 3. 2011] Slika 8: Dvojiški številski sistem. [elektronski vir] Dostopno na URL: http://www.jubax.net/dvojiski-stevilski-sistem/ [uporabljeno 6. 3. 2011]