Za MAkedonckite Raboti-KPM

8/8/2019 Za MAkedonckite Raboti-KPM

1/102

Krste Petkov Misirkov

Za makedonskite raboti


2/102

IzdavaFondacija RamkovskiSkopje, maj 2007

Biblioteka:Vrvici

Spored redaktiraniot tekst naakademikot Bla`e Ristovski

Krste Petkov MisirkovZa makedonskite raboti


3/102

DA SI JA SAKAME TATKOVINATA TOA E PATRIOTIZAM.VO TOA NEMA NI[TO LO[O! NAPROTIV. BEZ PATRIOTIZAM NITU

DR@AVATA NE MO@E DA OPSTANE.MISIRKOV GO NAPRAVI TOA ZA MAKEDONIJA I NI

OSTAVI SKAPOCEN PODAROK. OBJAVUVAJ]I JA ZA MAKEDONSKITERABOTI VO 40.000 PRIMEROCI I DELEJ]I JA BESPLATNO, NIE SAMOGO PRENESUVAME PODAROKOT NA MISIRKOV DO MLADITEGENERACII ZA DA GO ZA^UVAME VO KOLEKTIVNATA MEMORIJA.

Velija Ramkovski


4/102

PredgovorSekoj ~ovek, kako ~len od nekoja op{tina ili od nekoe drugarstvo,

ima izvesen dolg i izvesni prava kon i od niv. Narodot ne e ni{to drugo,osven edno golemo drugarstvo, osnovano na krvno rodstvo, na op{tproizlez, na op{ti interesi. Pametuvaweto na toa rodstvo, toj proizlez itie interesi go nateruvaat sekoj ~len od nekoj narod da se odre~e od nekoisvoi prava i interesi za da mu posveti del od svoite sili na op{totodobro. Toa e dolgot kon narodnite interesi, za {to ~lenot od narodnostadobiva za{tita na svoite li~ni interesi tamu, kade {to ne se dosta samo

negovite sili. Dolgot kon narodot e tesno vrzan so dolgot kon tatkovinata,za{to poimot narod e tesno vrzan so poimot tatkovina. Dolgot kon narodoti tatkovinata zavisi od istoriskite priliki {to gi preìvuva eden narodi edna zemja. Toj se primenuva spored prilikite. Dolgot kon tatkovinata inarodot, do negovoto ispolnuvawe, se vika naroden ideal i kon negovotoispolnuvawe treba da se stremi sekoj svesen ~ovek. Narodniot ideal seprimenuva spored istoriskite priliki, i toa {to deneska bilo narodenideal-utre, po negovoto osa{testvuvawe, }e mu otstapi mesto na drug, zakoj ponapred malku se mislelo. êsto pak od eden narod istoriskitepriliki baraat ili koreno izmenuvawe na narodnite ideali, korenenobrat na idealite vo drug pravec, ili go zagrozuvaat nego so polno

uni{toùvawe. Narodnite ideali, ili dolgot kon tatkovinata, serazbiraat od razni ~lenovi na narodot razli~no. Koj najverno go razbralvistinskiot i najpraviot naroden ideal se gleda so poramnuvaweto narazbiraweto na narodniot ideal od razni lica. Za da moè da se napraviporamnuvawe i ocenuvawe na razli~no razbranite narodni ideali, trebatie da bidat iskaàni usno ili na kniga. Iskaùvaweto na svoetorazbirawe na narodnite ideali i kritikata na takvite ne e prazna rabota,za{to idealite se du{ata na op{tata narodna rabota i od zdravosta nataa du{a zavisi i zdravosta i plodovitosta na samata op{tonarodnarabota. Lo{o razbranite narodni ideali samo gi zgolemuvaat narodnitenesre}i, bez da mu donesat polza na narodot.

Taka razbiraj}i go dolgot kon tatkovinata, jas se re{iv, prvo, da goizloàm moeto razbirawe na narodnite ideali na Makedoncite vo edenred rasuduvawa, pro~itani vo petrogradskoto Makedonsko slovenskonau~no-literaturno drugarstvo Sv. Kliment 1, a posle i da gi nape~atamvo ovaa kniga, kade {to se pomesteni i rasuduvawa nepro~itani vospomenatoto drugarstvo. So toa mislam deka ispolnuvam, sproti moitesili, eden del od mojot dolg kon narodot moj i kon tatkovinata moja.

Mnozina od makedonskite ~ita~i }e bidat za~udeni od pojavuvawetona taa kniga. Za za~uduvawe }e im bide vo nea mnogu. Nekoi }e re~at: zo{tootcepuvawe od Bugarite, koga nie dosega sme se velele Bugari i


5/102

soedinuvaweto, a ne rascepuvaweto, ja pravi silata? Drugi }e rasuduvaatoti so polnoto otcepuvawe, od edna strana, }e likuvaat na{iteneprijateli, koi{to gi naso~uvaat site svoi sili da gi oslabnatbalkanskite Sloveni za da si podgotvat po~va za razdeluvawe nabalkanskite zemji pome|u niv, a od druga strana, oti toa }e ne natera nasMakedoncite da se otkaème od na{iot prv dolg, da se borime zapoliti~ka slobodija, da razru{ime se dosega napraveno i da zafatime seodnovo, taka da se re~e, od azbuka. Treti }e najdat oti jas propoveduvamnekakva nade` za popravuvawe na Turcite sproti nas i na evropskitereformi vo na{ata tatkovina, koga dosega jasno bilo dokaàno oti niTurcija sakala, saka i }e saka reformi vo Makedonija, ni golemite dràvise nakloneti da ja prinudat Turcija za da ni dade nekakvi, pa i najmalireformi. Golemite dràvi, velat mnozina, samo igraat diplomatska igraso reformi za da ne sklonat nas da se otkaème od oruènata borba so

Turcija, od koja se naru{uva nivniot mir, a koga }e se odre~eme od taaborba tie }e oslabat da baraat od Turcija reformi za Makedonija.

Tie se najglavnite prigovori {to gi o~ekuvam od mnozina od moitesonarodnici. Mi se ~ini oti oni ne se pravi i ete zo{to: Vo novata knigase zboruva, vistina, i za otcepuvawe i za soedinuvawe, no za otcepuvaweod tie {to sme ve}e otcepeni i so koi nikojpat ne }e ni dozvolat da sesoedinime, a za soedinuvawe so tie so koi sme moralno zadolèni da sesoedinime i so koi soedinuvaweto e vozmo`no. Ako so na{eto otcepuvaweod balkanskite slovenski narodi go postigneme soedinuvaweto na setomakedonsko slovensko naselenie vo edno celo, nie ne }e oslabneme, tuku}e se usilime, taka {to od ispolnuvaweto na ideite {to se razvieni vo

taa kniga samo }e se opravda poslovicata deka silata e vo soedinuvaweto.Sega se pra{uva: dali od na{eto otcepuvawe od balkanskite narodi

}e se vospolzuvaat na{ite neprijateli i koi se tie? Sega vo Bugarija emoda da zboruvaat deka najgolemi neprijateli na balkanskite Sloveni se:Rusite i Avstro-Ungarcite, koi sakaat na po~va na makedonskoto pra{aweda se zafati i da se prodolì edna borba me|u Srbite i Bugarite, koja }egi oslabi silite i na ednite i na drugite do takva stepen {to }e treba dase nabrkaat vo balkanskite raboti Rusija i Avstro-Ungarija i prvata }e gizavojuva Bugarija i Stambol, a vtorata Srbija i Solun. Jas }e si dozvolamda ne se soglasam so takvo dlaboko politi~ko dalekoviduvawe. MoèBugarite i se pravi koga mislat oti Rusija bez Bugarija ne moè da

sa{testvuva, ni politi~ki ni ekonomski, no toa e bugarska politika, a jasne sum nameren da politikantstvuvam bugarski. Jas sum Makedonec iinteresite na mojata tatkovina mi se pretstavuvaat taka: ne Rusija iAvstro-Ungarija se neprijatelite na Makedonija, a Bugarija, Grcija iSrbija. Samo energi~nata borba so tie tri dràvi }e ja izbavi odpogubuvawe na{ata tatkovina.

Borbata so trite balkanski dràvi ne im protivre~i na na{iteinteresi, koi se dostigaat i so revolucija i so evolucija2, ili postepenorazvivawe na na{iot narod vo moralno-religiozen pravec. Revolucijatastana i iako ima najuàsni posledici za nas, pak dade nekoi blagodatni


6/102

rezultati so koi{to moàt da bidat zadovoleni na{ite borci zanacionalna slobodija: toa se Mirc{tegskite reformi3, koi }e bidatra{ireni sproti nu`dite {to }e se pokaàt so vreme. Ideite za polnootcepuvawe na na{iot narod od drugite balkanski narodi ne seprotivre~je na dosega{noto rabotewe na na{iot narod za sloboda, a samoprodolènie na negovoto dosega{no rabotewe, vrz evoluciona po~va.Dosega na{iot narod se interesuva{e pove}e samo za polna politi~kaavtonomija, a vo nacionalnite na{i interesi dopu{ta{e ba{ibozu~ki damu se nabrkuvaat razni nekaneti gosti, kako: Bugari, Grci i Srbi. Popoliti~kata borba ide zna~i nacionalnata4. No borbata so propaganditevo Makedonija ne e ~ekor nazad, tuku napred, za{to i tuka imame rabota soborba za sloboda, so borba so mra~nite sili {to ne i dozvoluvaat nana{ata tatkovina sama so svoi o~i da gi gleda svoite interesi, ami inavrzuvaat o~ila {to ja zamra~uvaat vistinata i i pridavaat bugarska,

srpska i gr~ka boja. Vreme e da gi otfrlime od o~ite na{i mreìte {to nigi kladoa nacionalnite i verskite propagandi vo Makedonija.

Za na{ite odnosi kon Turcite jas moàm da re~am samo edno: niesme zadolèni da napravime se {to se bara od nas za da i dokaème naTurcija oti nejzinoto ostanuvawe kako evropska dràva sre}ava vo naspolno so~uvstvo. Nie sme zadolèni da bideme lojalni podanici naNegovoto Carsko Veli~estvo Sultanot. No pritoa barame i }e barame odNegovoto pravitelstvo cel red reformi, koi }e ni gi so~uvaat najglavniteinteresi na na{eto nacionalno i kulturno razvivawe. Jas mislam oti nietreba da bideme lojalni kon Turcija, no pretpolagaj}i oti turskotopravitelstvo i narod }e razberat najposle oti interesite na nivnata

dràva vo Evropa se sovpa|aat so na{ite i zavisat najmnogu od niv, a nesi protivre~at, i zatoa Turcite prvi }e treba da go dokaàt iskrenotosakawe da se vo mir so nas i so toa da ja zasluàt na{ata poddr{ka nanivnite interesi. Ako pak tie mislat so nas da ne se ceremonat i da nelaàt Evropa i nas so reformi {to ne gi ispolnuvaat, toga{ ne }e seza~udi Turcija ako i nie gi obrneme na{ite pogledi kon Evropa i od neabarame da se vovedat vo na{ata tatkovina so sila tie reformi {to sepriznavaat od silite evropski za vistinska trebnost za uspevaweto nareligiozno-nacionalnoto i kulturnoto razvivawe na makedonskiterisjani5. Evropa }e gi obrne pogledite na na{ite barawa, za{to taa ezadolèna da go napravi toa so dva me|unarodni akta: proektot za

reformi vo Makedonija od fevruari6 i Mirc{tegskiot proekt. Tie dvame|unarodni akta ni obe}avaat postepeno ra{iruvawe na reformite voMakedonija i so toa ni davaat pravo da se obra}ame do dvetereformatorski dràvi so memorandumi i po drugi pati{ta za da imukaème na na{ite religiozno-nacionalni i ekonomski nu`di, kako i natoa {to go pravi Turcija, za da se ispolnat tie na{i nu`di.

Znam mnogu arno oti mnozina so ironija }e se odnesat kon moitenadeì za evropski reformi. No na tie ironii eve so {to jas }eodgovoram: Ne e vistina kaùvaweto deka ne }e izleze ni{to od usilbitena Rusija i Avstro-Ungarija da se uredat rabotite vo Makedonija.


7/102

Proektite za reformi i usilbata da se vovedat tie ne se, kako {to mislatmnozina, samo igra da pomine vreme i da si ostane se kako {to si bilo.Proektite za reformi na Rusija i Avstro-Ungarija se me|unarodni akti,neispolnuvaweto na koi od Turcija e nasme{ka i oskrbuvawe zareformatorskite dràvi i im dava polno pravo za represalii protivnaru{uva~ot na me|unarodnoto pravo. Da bilo taka lesno i beznakaànoprestapuvaweto na me|unarodnoto pravo, dosega dràvite deneska }eprimaa na sebe razni zadolènija i utre }e se otkaùvaa od niv. No nebilo taka.

Reformite rusko-avstriski, {tom se me|unaroden akt, }e im davaatpravo sekoga{ na Makedoncite da nastojuvaat pred golemite sili da seispolnat vo celost. Neka ne mislat oti tie moàt da bidat zakopani, kako{to e zakopan Berlinskiot dogovor so negoviot 23 ~len za Makedonija7.Berlinskiot dogovor vistina e zakopan, no ne od Evropa, a od Bugarija, koja

go izvr{i soedinuvaweto so Isto~na Rumelija so nasilstven prevrat - bezsoglasnost na dràvite {to go potpi{aa Berlinskiot dogovor, a sonaru{uvaweto na eden paragraf se naru{uva i celiot dogovor. Sega{niterusko-avstriski reformi mnogu se razlikuvaat od Berlinskiot dogovor sotoa {to tie se samo me|unaroden akt sklu~en me|u tri dràvi. Osven niv,vaèn faktor se javuvame samo nie Makedoncite. Voljata na dvete sojuznidràvi: Rusija i Avstro-Ungarija moè da sretne protivdejstvo samo odTrucija i od nas, no najpove}e od nas, za{to so reformite se baraat, ne odnas, a od Turcija, zadolènija i ako nie so na{ite raboti pokaème otitie zadolènija {to se baraat od Turcija ne ne zadovoluvaat, toga{ niesamo }e i pomogneme na Turcija ni{to da ne vovede od reformite {to se

baraat od nea. Turcija }e veli oti taa se {to moè da napravi }e napravii napravila, a pove}e ne moèla da napravi zatoa {to komitetite ne mudavaat na naselenieto da se uspokoi, a vo edna zemja kade {to se e vovoena sostojba site dobri nameri na vladata se ru{at odsprotistavuvaweto na nemirnoto naselenie; a ako voenata sostojba seprodolì pove}e od edna godina, reformite }e zastarat po na{a vina i }ese zakopaat. Takva edna slu`ba nie i isluìvme na Turcija poobjavuvaweto na fevruarskite reformi. 8 Isto taka, ako ne sakame nikakvireformi, moème da i posluìme i za napred. I posle, kako i dosega, pak}e ja frlime vinata na golemite sili, koi sekojpat izleguvaat krivi zana{ite gre{ki.

Nastanite {to se razvija dosega ni pokaàa jasno kolku nie samitemoème da si napakostime, mislej}i oti postapuvame pravilno.

Za da se predupredat `rtvite od edno sekade{no vostanie, seizraboti fevruarskiot rusko-avstriski proekt za reformi, vistina nesovr{en, no so dogovor oti toj }e bide postepeno ra{iren. Pominaa mesec,2, 5, 7 i ni{to od nego ne izleze. Se pra{uva: zo{to? ]e odgovorat na{ite:za{to Turcija i Evropa ne sakaat seriozno reformi. No ne e taka. Turcijamoè i ne saka reformi, no sakaat tie {to go izrabotija proektot. Sepra{a{e samo: komu prilikite }e mu dozvolat da naddeli? A vo tiepriliki najvaèn faktor bevme nie. Da se sklonevme pred voljata na


8/102

Evropa i ~etite ili da se predadea ili da se ottrgnea vo Bugarija, ilibarem da se napravea nekoi pregovori so reformatorskite dràvi, vo koiprosto moè{e da se re~e oti ili }e se ottrgnat ili }e se predadat, noneka ne go ma~at Turcite mirnoto naselenie zatoa {to moè nekade seimaat pu{ki, toga{ }e nastape{e vo Makedonija mirno vreme koga }e sebara{e od Turcija da se vovedat vo polnost reformite i da se otteglatvojskite od Makedonija. No {to napravi komitetot? Toj re{i 4 meseci dagi ~eka rezultatite od voveduvaweto na reformite i posle so ~istasovest go objavi vostanieto. Vo vreme na objavuvaweto na vostanietokomitetot moè{e da re~e oti toj ne im pre~el na golemite dràvi da givovedat reformite. No toa ne e to~no. Vistina, ~etite gi izbegnuvaabitkite, no toa u{te ne zna~i deka ne pre~ea da se vovedat reformite.Tie gi izbegnuvaa, no Turcite baraa bitki i uspeaja pove}e od komitetot.Komitetot kaùva{e deka nema ~eti, nema protivdejstvo na reformite od

negova strana, a pak Trucite kaùvaa deka ima ~eti, naselenieto deka imaoru`je i se gotvi za vostanie, vojskata ima postojani sudiri so ~etite,~etite gi ubivaat mirnite ìteli {to ne gi slu{aat i mu se verni slugi napadi{ahot. Ako gi zememe novinite od vremeto na publikuvaweto nafevruarskite reformi do i po objavuvaweto na vostanieto vo Bitolsko na20 juli9 i gi pregledame vo niv telegramite od Stambul, toga{ }e vidimeoti Portata10 postojano im pretstavuva na ruskiot i na avstro-ungarskiotambasador spisoci od bitkite na turskiot asker so ~etite, spisoci odnajdeno oru`je pri pretresite kaj naselenieto, spisoci od ubistvaizvr{eni od ~etite nad mirnoto naselenie. I najposle spisoci odvovedeni reformi. [to saka{e da re~e Turcija so tie spisoci e mnogu

jasno: Jas sakam da vovedam reformi vo Makedonija, no namesto reformisega-zasega }e vovedam asker i maki, za{to zemjata se gotvi za revolucija,podgotvuvana od prestapnoto rabotewe na komitetite, koi{topretstavuvaat kako dràva vo dràva: }e mi dozvolite prvin da ja smiramzemjata i da vovedam mir, a posle }e se vovedat nu`nite reformi. Sodrugi zborovi: komitetot mi dava vozmo`nost za edna godina da seizvinuvam za neispolnuvaweto na reformite a posle ne }e gi vovedam,za{to tie }e ostarat. Ete kakva usluga nie & napravivme na Turcija sona{eto nedoveruvawe kon avstro-ruskiot proekt od reformi. Sakame liu{te edna{ da ne & posluìme na Turcija i pak da ne gi napravime krividrugite za na{ite gre{ki? Jas mislam oti ni{to drugo ne ni ostanuva da

napravime, osven da se odneseme so polna doverba kon reformatorskiteusilija na dvete zainteresirani sili i so toa da gi angaìrame ~asposkoro da se vovedat obe}anite reformi.

So ovie nekolku zborovi jas sakav da ja pojasnam sodrìnata napredloènata na makedonskite ~ita~i kniga za najva`nite za nas pra{awa.Kako sledbenik na idejata za polno oddeluvawe na na{ite interesi odinteresite na balkanskite narodi i za samostojno kulturno-nacionalnorazvivawe, jas i ja napi{av na centralnoto makedonsko nare~je, koe zamene otsega natamu ima da bide literaturen makedonski jazik.Neramnostite {to }e se pokaàt vo jazikot na mojata kniga se sosem


9/102

prirodni i }e moè da se otstranat samo pri edno podlaboko znaewe nacentralnoto makedonsko nare~je, so {to ne moàm da se pofalam. No ipritoa se nadevam oti za Makedoncite vakviot jazik }e bide poprijaten ipozvu~en od jazikot na na{ite sosedi, so koi nie sega-zasega se digamenagolemo.

1. Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo S. Petersburg (natamu: MNLD) oficijalno ekonstituirano na 28.10.1902 god. so 19 potpisnici (K.P. Misirkov, D.D. upovski, D.T. Mi{ajkov, St. J. Dedov, G.K.Konstantinovi~ i dr.) Pri osnovaweto go nosi patronatot na Kliment Ohridski, a od 1903 g.(so Ustavot) naKiril i Metodija. Kon krajot na 1905 g. Drugarstvoto e neutralizirano, a od 1912 g. se pojauva pod novi imiwa,no ne uspeva da dobie oficijalno priznanie od ruskite nadle`ni vlasti. Negovata dejnost zavr{uva vo 1917 g.so Oktomvriskata revolucija vo Rusija.

2. Poimot evolucija vo re~nikot na Misirkov i na negovite istomislenici ozna~uva programa nanovoto dvièwe {to bara prvin nacionalno obedinuvawe i izgraduvawe na makedonskata nacionalna svest nanarodot podelen od propagandite, onevozmoùvawe na tu|inskoto me{awe vo Makedonija, razvivawe nasamostojnata makedonska kultura, jazik i crkva vo ramkite na Turcija i pod kontrola na golemite sili, pa duri

potoa polno politi~ko osloboduvawe od Turcija i sozdavawe nezavisna makedonska dràva {to moè da sevklu~i i vo razni vidovi federacii ili konfederacii na Balkanot ili me|u ju`nite Sloveni.3. Neposredno po Ilindenskoto vostanie, na 2.10.1903 god., vo avstriskiot grad Mirc{teg Rusija i

Avstro-Ungarija potpi{aa nova spogodba za sproveduvawe reformi vo Makedonija. Me|utoa, malite balkanskidràvi vo reformive vidoa najgolema opasnost za svoite pretenzii vo Makedonija, pa zaedno so TMORO sesprotivstavija protiv nivnoto oìvotvoruvawe. Ni samiot Misirkov ne e zadovolen od niv, no gi prifa}a kakovaèn po~etok i vo niv gleda mo`nosti za natamo{no pro{iruvawe i razrabotuvawe.

4. Ili Misirkov, poradi nepostoeweto na prethodni istraùvawa, ne moèl da gi sogleda procesite vorazvitokot na makedonskoto osloboditelno dvièwe vo negovata celost ili pak, vo brzinata so koja{to japodgotvuval knigata, prosto ne uspeal da se doiskaè, da go precizira svojot iskaz, za{to i vo makedonskataistorija nacionalnata borba i prethodela na politi~kata: najprvin se razviva dvièweto za svoi crkvi iu~iln{ta, za svoj jazik i u~ebnici, t.e. za nacionalno-kulturna afirmacija vo ramkite na Turcija, pa duri potoai znatno podocna za organizirana borba za politi~ka avtonomija i za osloboduvawe od Turcija. Me|utoa,prviot proces u{te ne be{e zavr{en koga bea prezemeni site merki i bea upotrebeni site sredstva za da bidesmisleno skr{nat i raznebiten od zainteresiranite sosedni dràvi, a revolucionernoto dvièwe se pojaviduri otkako nacionalisti~kite propagandi po~naa da go cepkaat narodot i da go zadu{uvaat tokmu toj proces nanacnonalno osoznavawe. Zatoa i revolucionernoto dvièwe prvin im se sprotistavi na propagandite, pa potoa

na Turcija.5. Kolku i da izgleda kontradiktorno ova barawe na Misirkov, toa ne samo {to se sovpa|a{e sotoga{nata ruska politika na Balkanot, za koja toj mora{e da vodi smetka, tuku be{e i eden od osnovnitepunktovi na nacionalnata programa na Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo S. Peterburg (natamu:MNLDU): bez privremenoto ostanuvawe vo ramkite na Turcija, vo toga{nite okolnosti, so polna kulturno-nacionalna avtonomija, pri otstranuvawe na propagandite i nivnite institucii vo Makedonija i obezbeduvawena granicite preku turskiot suverenitet, navistina te{ko }e moè{e da se izbegne deleòt na Makedonija.

6. Iako reformenata programa od fevruari 1903 god. {to be{e donesena so soglasnost na sitepotpisni~ki na Berlinskiot dogovor, vo Makedonija be{e nare~ena Padarski reformi, treba da se naglasideka so ovoj me|unaroden akt prvpat trite vilaeti na Makedonija bea izdeleni od drugite oblasti na EvropskaTurcija i bea postaveni izvesni osnovi za politi~koto individualizirawe na Makedonija.

7. So ~l. 23 od Berlinskiot dogovor od 1878 god. Turcija be{e zadolèna, zaedno so pretstavnici namesnoto naselenie, da podgotvi i da sprovede reformi i vo Makedonija. No nitu Turcija saka{e, nitu pakzainteresiranite golemi i mali dràvi i ovozmoìja taa da go realizira ovoj ~len. Sepak, toa be{e prviotme|unaroden akt {to se odnesuva{e za Makedonija i vrz koj se zasnovuvaa site natamo{ni akcii na Makedoncitevo borbata za nacionalno osloboduvawe.

8. Isto~na Rumelija be{e avtonomna oblast so centar vo Plovdiv, sozdadena so Berlinskiot dogovorvo 1878 gol. Vo 1885 god. taa nasilno be{e prisoedineta kon Bugarija, poradi {to Srbija ja napadna mladatabugarska dràva, no ja zagubi vojnata, so {to se sozdadoa novi okolnosti za razvitokot na nacionalisti~kitepropagandi vo Makedonija.

9.9 Ilindenskoto vostanie e objaveno na 20 juli 1903 god. po stariot stil, t.e. na 2 avgust po novo.10. Turskata vlada /Visokata porta/.

[to napravivme i {to treba da pravime vo idnina?*

Dolgopodgotvuvanoto i mnoguo~ekuvanoto vostanie najposle izlezenajave. Na{ite zemjaci si ja pokaàa seta juna{tina i gotovnost da se


10/102

po`rtvuvaat za interesite na svojata tatkovina. Borbata be{e i e o~ajna.Siot evropski svet gi obrna svoite pogledi na nea. Novinite seprepolnija so izvestija od teatarot na vostanieto. Redum so izvestijata zaborbata me|u ~etite i Turcite, vo novinite se pe~atat i izvestija zaturskite yverstva nad mirni ìteli. Evropejcite se potresoa i se uàsijaod tie izvestija i zafatija da im go ukaùvaat nu`noto vlijanie na svoitevladi za da se prese~e koleweto na mirnoto naselenie i da mu se pomognena nesre}noto makedonsko ìtelstvo. Vo Birmingem vorsterskiot vladikanapravi vo crkvata moleben za spasenieto na makedonskite hristijani.Kenterberiskiot arhispiskop se obrna kon angliskiot minister-prezidentBalfur so molba od imeto na Anglikanskata crkva da im se pomogne naMakedoncite. Evropskoto op{testvo po~nuva da podgotvuva pomo{ti zamakedonskite stradalnici. Na patuvaweto na germanskiot imperator mu sepridava politi~ko zna~ewe, me|u drugoto i za makedonskite raboti.

Turcija, kako {to se gleda, kako da se najde na tesno, pa i' predloì naBugarija da se dojde me|u niv do edno soglasuvawe za makedonskotopra{awe. Razni vladi pravat oficijalni deklaracii po na{ite raboti.Od Stambul telegrafiraat vo razni evropski novini (Standard) otiangliskata i francuskata sredozemna flota dobile povela da se nao|aatblisku do makedonskite vodi. Pak od tamu telegrafiraat oti vojnata me|uBugarija i Turcija e neizbe`na. Od Sofija telegrafiraat oti tamo{niotvoen minister zel od oficeri na razni evropski i amerikanski dràvipredlog da se primat tie vo bugarskata armija.

[to pokaùvaat site ovie fakti? Dali pokaùvaat oti dvièweto jadostigna svojata cel? Dali moàt rakovodtelite na dvièweto da se

pofalat so uspeh? Dali prinesenite `rtvi za osloboduvawe ne senaprazno?

Moèbi nekoj, a moèbi i mnozina me|u nas }e re~at oti u{te e ranoda se sudi za rezultatot na vostanuvaweto. Glavnata rabota na Komitetoti ~etite e napred. Dosega moè ne e ispolneta ni polovinata, ni~etvrtinata od celiot plan izraboten od Komitetot i negoviot Glaven{tab.

Da. Sekoga{, po sekoe pra{awe imalo razni pogledi. Taka }e bide ivo dadeniov slu~aj.

Jas od moja strana }e si dozvolam so ~istosrde~na àl da vidam vosega{noto dvièwe polno fijasko. Site tie dopolnuvawa {to }e se

pridodavaat kon ponapre{niot rusko-avstriski proekt za reformi ne samo{to ne ~inat 100.000 obezdomeni du{i, 3-5.000 ~ove~ki `rtvi i polnoobeskuraùvawe na ìtelstvoto vo Makedonija, ami ne ~inea ni 100~ove~ki `rtvi. Tie pridodavki }e se dobieja i bez kapka krv.

Po rezultatite {to }e se dobijat od sega{noto vostanie, poslednovo}e moè da se nare~e edna od najgolemite, ako ne i najgolema nesre}a zana{iot narod. Ne e rano da se predvidat rezultatite i krajot na na{etovostanie. Tie moèa da se pridvedat u{te pred negoviot zafatok.

U{te vo vremeno na fevruarskoto rusko oficijalno soop{teniebe{e jasno oti Evropa nikojpat nema da gi zadovoli vo polna stepen


11/102

barawata na Komitetot. Za da se ispolnat na{ite sakawa treba{e da sevojuva so Turcija; samo po pobeduvawe }e moè{e da se natera Turcija dagi ispolni na{ite sakawa. A se pobeduva Turcija ne od nas i ne odBugarija, ami ili od golema sila ili od nas, Bugarija, Srbija i Crna Gorazaedno, pri neutralnosta na drugite dràvi. A ni ednoto ni drugoto toga{za toga{ ne moè{e da se zamisli. Komitetot toa treba{e da go znae imislam go znae{e. No, negovite rakovoditeli mislea drugo: tie voidninata, kako i vo sega{noto, go gledaa samo toa {to im e prijatno da govidat. Tie velea: Nie ne sakame ni edna dràva da vojuva za nas: tiemoàt prosto da gi ispratat svoite floti vo Solun i da ja prinudatTurcija da ni dade reformi. Nie sakame da napravat i so Makedonija kako{to napravija; so Krit. 11 Ne edna{ sme sporele oti ima razlika pome|uKrit i Makedonija, oti ima dràvi {to se zainteresirani za status kvotoi }e napravat s* vozmo`no da nema zame{uvawe vo na{a polza. Ta i da

ima zame{uvawe, ima li osnova da se misli oti toa zame{uvawe, imeno,}e bide vo na{a polza, a ne na na{a pakost? Se pokaùva{e oti sega{niotmoment e najneblagoprijaten za vostavawe. No, na{ite rakovoditelizamiàa pred vistinata i vostanieto se zafati; se zafati slavno za da sezavr{i pla~evno i pogubno. Ne bev jas sam {to gledav na predvremenostana vostanieto. Taka gledaa i mnozina drugi. No, nikoj ne si go kreva{eglasot protiv. Kritikata na drèweto na Komitetot be{e samo vodoma{nite krugovi. No, taa be{e bespolezna, pa i opasna, ne samo za tie{to se kritikuvaat, ami najposle za tie {to kritikuvaat: Komitetot be{esesilen; toj gi ima{e vo svoite race ìvotot i smrtta na site gra|ani i neprima{e nikakva kritika na svoite postapki. Tie {to ne se so nego, se

protiv nego i se negovi neprijateli {to treba da se istrebat. Da gikritikuva rabotite na Komitetot moè{e samo drug komitet {to raspolagaso sila. Organizacijata pak na kontrakomitet be{e i docna i bespolezna.Me|u komitetite toga{ }e se zafate{e pogubna me|usebna borba.

I taka borbata se zafati protiv baraweto na sekoe blagorazumie.Taa dade mnogu rezultati, samo ne onie {to se o~ekuvaa. Me|u site pojavi{to go pridruùvaat dvièweto najgolemo vnimanie zasluùva ruskotoVladino soop{tenie od 11 septemvri ov. g. 12 Po nego promemoriite odruskiot i od avstro-ungarskiot pratenik do Portata13 i vo Sofija ipismoto na angliskiot minister-prezident Balfur do kenterberiskiotarhiepiskop. 14

Vladinoto soop{tenie izjavuva oti ruskata vlada }e gi bara zaMakedonija onie reformi {to se izraboteni vo mesec fevruari odZinovjev15 i Kali~e16 i oti tie reformi se samo po~etokot i }e bidatrazvieni ponatamu soobrazno so nu`dite na ìtelstvoto. Toa mesto be{ei vo fevruarskoto Vladino soop{tenie. Ne pokaùva li toa oti po{irokireformi od onie {to ni bea dadeni }e moèvme da dobieme i bezrevolucija, a samo so ve{ti, mali narodni dvièwa? 17 Ako e taka, toga{sega{noto vostanie ni za edna jota ne ja izmeni polo`bata.

No, vo Vladinoto soop{tenie ima u{te edno mnogu va`no mesto:revolucionernite komiteti, spored izrazuvaweto na ruskata vlada, sakaat


12/102

da sozdadat Bugarska Makedonija, a Rusija, za koja{to se bliski iinteresite na drugite hristijanski narodnosti vo Makedonija, ne moè dagi `rtvuva nivnite interesi za Bugarite.

Razbraa li vo Bugarija {to ozna~uvaat tie zborovi? Razbraa li voMakedonija? Razbravme li, najposle, nie?

Rusija otvoreno ni kaùva zo{to taa ne raboti i ne moè da rabotiinaku. Dali e prava Rusija vo svoite tvrdewa? Dali moè taa da postapiinaku?

Ako se postavevme vo polo`bata na ruskata vlada, i nie ne }emoèvme da postapime inaku.

Do 1878 god. site, pa i ruskata vlada, velea oti Makedoncite seBugari. Po Berlinskiot dogovor Srbite istapija so svoite pretenzii naMakedonija. 18 Pravi li se tie ili ne, ne e va`no za diplomatite. Srbitevo tekot na 25 godini, osobeno vo poslednive 20 godini uspeaja, ako ne da

gi napravat Makedoncite Srbi, toga{ barem da sozdadat vo evropskoto javno mislewe ubeduvawe oti vo Makedonija ima i Srbi. Ako selskotonaselenie i sega si zboruva kako {to si zboruvalo i ponapred i zboruvaodred niz cela Makedonija samo na eden slovenski jazik, - vo gradovite,redum so bugarskite ma{ki i ènski gimnazii i osnovni u~ili{ta;nasekade }e najdeme i srpski. Edni sela imaat srpski, drugi bugarskiu~ili{ta. Edni selani so nivnite u~iteli i popovi ja priznavaatPatrijar{ijata i se pod pokrovitelstvoto na srpski ili gr~ki konzuli, adrugi go priznavaat bugarskiot egzarh i gi slu{aat bugarskite trgovskiagenti. 19 S* toa se fakti za diplomatijata, koja{to ima da se soobrazuvaso dejstvitelnosta, a ne so teorijata za narodnosta na Makedoncite.

Politikata nema rabota so naukata. Pa i da ima rabota, zar e dokaàno,kako dva i dva se ~etiri, oti se Makedoncite Bugari? Do Rusko-turskatavojna20 ima{e samo edna teorija za na{ata narodnost. Sega se dve. Kon nivse pridodava i treta - oti Makedoncite se ne{to sredno me|u Srbite iBugarite21* Privrzanicite na taa teorija pak se podrazdeluvaat: 1. nakoi{to kaùvaat oti toa sredno e ednakvo daleku i od Srbite i odBugarite; 2. oti toa e poblisko do Srbite; 3. oti e poblisko do Bugarite; 4.oti del e poblisko do Bugarite, del - do Srbite. Ne e va`no zadiplomatite kade e vistinata. Vaèn e faktot oti vo makedonskotopra{awe se zainteresirani etnografski, redum so Bugarite i Grcite,u{te i Srbite. Osven toa, i politi~ki Srbija e ne pomalku zainteresirana

za sudbinite na Makedonija. Poslednava za Srbija ima pogolemo zna~ewe,otkolku za Bugarija, oti Bugarija moè da izleze na Egejskoto More i prekuKavala i Dede-Aga~.

Ako e taka, zar moème da se ~udime na povedenieto na Ruskatavlada po makedonskoto pra{awe i na nejzinata izjava oti Rusija nema damu pomogne na Komitetot da se sozdade Bugarska Makedonija?

Nekoj od nas moè naivno }e zabeleì: Komitetot22 ne saka da janapravi Makedonija bugarska; toj saka pravina za site Makedonci, bezrazlika na vera i narodnost.


13/102


14/102

Se pra{uva, kogo go ubedija Movement Macedonien, Pravo,Avtonomija 28 i dr. vo toa oti se borat za sloboda Makedoncite, a ne onie{to se vikaat Bugari i se od Makedonija i Bugarija? - Nikogo.

Moèbi Komitetot uspea vo samata Makedonija da bideop{tomakedonski, samo ne dobi priznanie od nadvor, vo Evropa? - Odvajli.

Revolucijata treba da bide rabota na site Makedonci, ili namnozinstvoto od niv, za da moè da se nare~e op{ta. Vo samiot Komitettreba da bidat zastapeni site, ili nekolku narodnosti. Inteligencijatana tie narodnosti treba da si podade edna na druga raka i sekoja od niv dazeme da ja popularizira idejata vo svojot narod. A {to vidovme vsu{nost?Ne samo inteligencijata na site narodnosti, ne i na mnozinstvoto od niv,ami pa i inteligencijata na najsilnata makedonska narodnost - Slovenite,ne seta be{e zastapena vo Komitetot: srbomanskata i grkomanskata

makedonska slovenska inteligencija be{e nastrana od Komitetot, pa ineprijatelska. Zna~i, Komitetot vo patrijar{iskite sela i gradovi, i vodelovi od sela i gradovi, be{e nekanet gostin. Patrijar{istite Slovenimoèa i da mu so~uvstvuvaat, no zatoa {to nivnata inteligencija be{eprotiv Komitetot, nema somnenie oti i samite selani troa muso~uvstuvaa, no toa so~uvstvo be{e pobrkano so neuverenost i so somnenievo ve}avawata na Komitetot. Kon toa neopredeleno ~uvstvo se prisoedinii strav. Selanite se najdoa me|u dva ogna: vojskata i komitetskite ~eti.

Koga edno dvièwe vo edni mesta se rasprostranuvalo soubeduvawe, a vo drugi so sila, moè li da se nare~e op{to?

Nie moème da go velime kako {to sakame, no vo dejstvitelnost toa

be{e samo ~asti~no. Toa be{e i e rabota na egzarhistite, koi{to seveli~aat Bugari, pa sledstveno, toa e bugarski manevar za da se re{imakedonskoto pra{awe samo vo bugarska polza; toa e da se sozdade ednaBugarska Makedonija. 29 Moè da ne e u{te jasno oti ako se zadovolatsakawata na Komitetot, Makedonija i navistina }e se napravi bugarska? ]ese postaram da pokaàm pojasno kako reformite moàt da ja pobugaratMakedonija.

Se pra{uva: koj jazik }e bide oficijalen? Odgovaraat: jazikot namnozinstvoto. - Na koe mnozinstvo? - Toga{ }e se vidi.

Ne se zapra{uvaat potamu: kako }e uznaat koe e mnozinstvoto.Da si pretstavime nie sega oti ja kade Mitrovden doa|a me|unaroden

odred i ja okupira zemjata. Toj, me|u drugoto, }e treba da go re{i ipra{aweto za oficijalniot jazik, a pak da go ostavime oficijalniot,pra{aweto za jazikot vo u~ili{tata.

Za nekoi toa pra{awe e mnogu lesno: neka se priznaat nekolkuoficijalni jazici, t.e. i turski, i bugarski, i srpski, i gr~ki, i vla{ki ialbanski, spored naselenieto na oblasta. Zboruvaat pritoa: kako {tobe{e vo Isto~na Rumelija (Ju`na Bugarija), 30 a tamu }e se vidi kade imaGrci, kade - Srbi, Bugari, Turci, Vlasi i Arnauti. Nekoi u{te dodavaat: iza Isto~na Rumelija velea oti imalo Grci vo nea, no po osloboduvawetose pokaà kolku Grci ima tamu. So drugi zborovi, dajte im ja vie vlasta vo


15/102

racete na Makedoncite, toa treba da se razbere na onie od niv {to sevikaat Bugari, ta od nekolku godini posle vie }e vidite oti i voMakedonija od drugite narodnosti }e ostane toa {to ostana od Grcite voIsto~na Rumelija, po osloboduvaweto na poslednava. So drugi zborovi,cela Makedonija }e stane bugarska.

Od tuka ne e li jasno oti Bugarija i Komitetot sakaat da sozdadatBugarska Makedonija na {teta na drugite hristijanski makedonskinarodnosti?

Ama zo{to bugarska, zo{to ne srpska? ]e stane bugarska, za{to i etakva; da ima{e vo nea pove}e Srbi, }e se stane{e cela srpska ibugarskiot element }e oslabne{e. Seto toa e jasno i spravedlivo odbugarsko gledi{te. No, neka ne se zaborava deka ima i drugo, i pritoamnogu drugi gledi{ta na makedonskoto pra{awe, kako: srpskoto, gr~koto,vla{koto, ruskoto, slovenskoto, avstriskoto i na drugite zapadnoevropski

dràvi. Ako e taka, toga{ pretpolaganiot okupacionen odred na ~iegledi{te }e treba da zastane?

Nema somnenie deka najlesno toj }e go re{i pra{aweto za jazikot vou~ili{teto i vo mesnata uprava vo tie mesta kade {to ìveatpatrijar{isti so gr~ki jazik, Arnauti muslimani i katolici i Turcimuslimani. Poma~no }e moè da se re{i pra{aweto vo tie mesta kade {toima: 1. patrijar{isti Arnauti, 2. patrijar{isti Vlasi, 3. patrijar{istiSloveni, 4. Sloveni muslimani i 5. egzarhisti Sloveni.

Sakaj}i da go napravat pogolemo zna~eweto na slovenskiot jazik voMakedonija, Slovenite }e baraat od okupacioniot odred da se priznae zaoficijalen vo mestata so Sloveni Muslimani - slovenskiot jazik: a

samite Sloveni Muslimani, po religiozni pri~ini, moàt da go baraatturskiot jazik. Okupacionite vlasti kogo poskoro da go zadovolat? Akopostapat pravilno bez soobrazuvawe so religioznite potrebi, }e napravatnasilstvo. Istata te{kotija i vo u{te posilna forma }e se sretne prire{avaweto na pra{aweto - koj jazik treba da se priznae za vo u~ili{tatai vo op{tinskata uprava vo patrijar{iskite reoni. Romanskata vlada }ebara za Vlasite romanski jazik, a Patrijar{ijata so vidnite parohijani }ebaraat gr~ki. Ako ne se zadovolat barawata na romanskata vlada, }e sepostapi nepravilno i nepravedno; ako pak se zadovoli baraweto naromanskata vlada, protiv èlbata na parohijanite, }e se napravinasilstvo.

Patrijar{ijata }e bara gr~ki jazik i za pravoslavnite Albanci -Toskite. Samite Toski nemaat dozreano do nacionalno samosoznanie,zatoa Patrijar{ijata }e uspee. No drugite makedonski narodnosti, zaednoso drugite Albanci, }e pozaviduvaat na usiluvaweto na gr~kiot jazik zasmetka na drugite i }e organiziraat partija protiv gr~kiot jazik. Nemasomnenie deka tuka nema da bide taka lesno okupacionite vlasti da seorientiraat.

No najma~no e pra{aweto za oficijalniot i u~ili{niot jazik voslovenskite delovi na Makedonija. Tuka se: edni patrijar{isti, drugiegzarhisti po vero-ispoveduvawe, ako ne se zboruva za katolicite i


16/102

muslimanite. Patrijar{istite se priznavaat od Turcite za Grci-urummilet, a od Srbite i Bugarite za Srbi i za Bugari. Egzarhistite, samii od turskite vlasti, se brojat za Bugari, Srbite pak gi brojat Srbi. Itaka, Patrijar{ijata }e saka vo pogolemiot del na Makedonija soslovensko naselenie da go ustanovi gr~kiot jazik za vo u~ili{tata i voupravata. Vo svoite poèlbi Patrijar{ijata }e sretne otpor od Srbite iBugarite. No poslednive, osporuvaj}i mu go pravoto na gr~kiot jazik voslovenskite kraini, sami ne }e moàt da se razberat i da opredelat kade}e treba da bide bugarskiot i kade srpskiot jazik.

Misli li komitetot oti ako toj saka da go ignorira pra{aweto za jazikot vo razni delovi na fantaziranata, barem sega za sega, avtonomnaMakedonija, go ignoriraat istoto pra{awe i zainteresiranite balkanskinarodnosti, osobeno Srbite? Misli li toj oti Srbite mu veruvaat deka seraboti na Makedonija za Makedoncite, ako se ignorira pra{aweto za

jazikot na Makedonskite Sloveni, i deka toa pra{awe lesno i pravedno }ese re{i so dobivaweto na avtonomni prava? Ako mislat taka, mnogu selaàt.

Ako avtonomijata na Makedonija se javi kako rezultat na sega{notovostanie, toga{ makedonskoto pra{awe }e se re{i ne vo polza naMakedoncite, a vo polza na Bugarite, za{to komitetot, kako {to vidovmepogore, raboti pod bugarska firma. Tie od Makedoncite {to dobijaobrazovanie vo Bugarija ja zedoa inicijativata za osloboduvawe i tiedosega ja igraa, moè da se re~e, ne samo glavnata, ami i isklu~itelnatauloga. Ako nivnoto rabotewe se oven~a so uspeh, tie, a so niv zaedno ibugarskite interesi, }e zemat vrv nad tu|ite interesi vo Makedonija. Ako

vostanieto uspee, ne e li jasno oti za nego }e ima da se blagodari naBugarite, i zatoa tamu, kade {to sega Srbite konkuriraat so svoite pari isvojata propaganda so bugarskite pari i propaganda, }e go izgubat sekoevlijanie na svoite klienti? Zar ne mu mislat Srbite oti so uspehot navostanieto, ako se pra{a: na koj jazik }e treba da zboruva sudijata, dare~eme, vo Tetovo? - avtonomnata vlada {to }e bide od mnozinstvoto }eodgovori: na bugarskiot: istoto }e go odgovorat i mesnite ìteli, za{to vonivnite o~i Bugarite, a ne Srbite izlegoa heroi. Isto taka vo polza naBugarite }e se re{i i pra{aweto za jazikot vo gradskite i selskiteu~ili{ta. A bidej}i vo avtonomna Makedonija }e nema mesto zapropagandite, toga{ Srbite }e treba da im otstapat mesto na Bugarite. No

}e se soglasat li na toa Srbite? Tie moè i bi se soglasile da etetovskiot govor mnogu blizok so bugarskiot literaturen jazik. No tieznaat oti ne e taka. Tie znaat oti vo toj govor vistina se imaat osobiniop{ti so bugarskiot jazik, no isto taka se imaat i osobini op{ti sosrpskiot jazik, pa i takvi {to se nemaat ni vo srpskiot ni vo bugarskiot

jazik, a im se svojstveni samo na makedonskite nare~ja. Se pra{uva: }edozvoli li i moè li da dozvoli Srbija vo tetovskiot govor da serazvivaat namesto makedonskite i srpskite-bugarski osobini, a zaedno so

jazikot da se razvivaat vo Tetovsko namesto makedonski i srpski-bugarskite interesi? Ima li taa pravo da protestira protiv


17/102

bugariziraweto na Tetovsko i da bara za{tita na svoite interesi tamuprotiv bugarskite posegnuvawa? Ima li Rusija moralno pravo da giza{tituva naramno so bugarskite i srpskite interesi?

Ottuka jasno se gleda deka pra{aweto za jazikot, osobeno za jazikotvo oblastite so slovensko naselenie, e edno od najva`nite prirazre{uvaweto na makedonskoto pra{awe. Da ima{e me|u Slovenite voMakedonija nacionalno i religiozno edinstvo i da ima{e soznanie za nivvo ìtelstvoto, dosega napolovina }e be{e re{eno makedonskotopra{awe. A do koga edni Makedonci se kaùvaat patrijar{isti, drugiegzarhisti: edni Bugari, drugi Srbi, treti Grci i go baraatpokrovitelstvoto kaj razli~ni balkanski dràvi, davaj}i im so toa pravoda se brkaat vo makedonskite raboti, do togaj ne moè da se misli zaop{to vostanie: do togaj }e bide samo parcijalno: so bugarski, srpski iligr~ki, no nikako ne so ~isto makedonski karakter.

Toa ne{to e jasno za site, samo ne za nas Makedoncite i zarakovodcite na sega{noto vostanie. Tie rakovodci gi pravat site usilbida gi pokaàt motivite i samoto dvièwe kako {to im se saka nim; amarabotata e oti ne samo nie, ami i drugite imaat razum i o~i da vidat i darazberat kako e vistinata. Komitetot se srdi zo{to konzulite ne giosvetluvaat rabotite kako {to se. No ako se osvetlat tie kako {to se, toane }e mu se bendisa na komitetot. Komitetot, so drugi zborovi, baraevropskite vladi da gledaat na rabotite vo Makedonija so makedonski o~i,t.e. so o~ite na komitetot: a da be{e taka rabotata, nema{e zo{toevropskite vladi da imaat svoi agenti vo Makedonija.

No ako imavme nie moralno pravo da barame od pretstavnicite na

evropskite dràvi vo Makedonija to~no i nepristrasno da gi osvetluvaatsvoite vladi i evropskoto op{testveno mnenie za rabotite vo Makedonija,toga{ na{ moralen dolg be{e da sme i nie osvetleni za evropskiteinteresi vo na{ata tatkovina, osobeno za interesite na balkanskitedràvici.

Nie treba{e da znaeme oti protiv na{eto vostanie }e bidat: iKaravla{ko, 31 i Srbija i Grcija. Karavla{ko ne moè ramnodu{no dagleda na zasiluvaweto na Bugarija so davaweto avtonomna uprava naMakedonija. Na avtonomijata se gleda kako na preoden stepen konsoedinuvawe na Makedonija so Bugarija. Karavla{ko ne moè da godopu{ti na negovite granici sozdavaweto na edna golema Bugarija, koja,

moè, posle }e ja bara od nea Dobruxa! Po tie politi~ki soobrazuvawa, ida ima vo Makedonija ~isto bugarsko i samo bugarsko naselenie, taa ne }ego dopu{ti soedinuvaweto me|u turski i bugarski Bugari, taa ne moè da godopu{ti vo svoja {teta naru{uvaweto na teritorijalnata celost naTurcija. A Karavla{ko e vo sojuz so Trojniot sojuz, 32 koj{to }e gipokrovitelstvuva karavla{kite interesi na Balkanskiot Polustrov.

Interesite na Grcija vo Makedonija se u{te pogolemi. Iako nemamnogu Grci vo Makedonija, pak Grcija e ne pomalku zainteresirana vona{ite raboti od drugite balkanski dràvici. Sekoja dràva se ma~i, akone da pravi novi zavladuvawa, politi~ki, ekonomski i kulturni, toga{ da


18/102


19/102

tie dràvi da se odvratat od nea kon drugite zapadnoevropski dràvi i dase napravat vo nivnite race orudija naso~eni protiv Rusija? Moè liRusija so svojata politika da gi otkloni od sebe balkanskite pravoslavnidràvi? I {to dobiva taa za taa zaguba? Blagodarnosta na Bugarija. Moè!No, bugarskata blagodarnost e samo eden den do pladne, a posle Bugarite}e re~at oti toa go napravi Rusija so svoi planovi da go zavladeeBalkanskiot Poluostrov, spasuvaweto na koj }e se nao|a vo Anglija, i zatoaBugarite, namesto da se vo sojuz so velikata osvoboditelka, }e se frlatvo skutovite ili na Anglija ili na drugite neprijateli na Rusija i naslovenstvoto. Zna~i, pri sovremenata postavka na makedonskoto pra{awe,nie o~ekuvavme za na{ ater Rusija so svoi nepromisleni postapki da seotkaè od nejzinite interesi na Dale~niot Istok i zaedno so toa dapretrpi poraz na Bliskiot Istok. Arno ama, ne bilo taka kako {tomislevme nie.

I taka, neuspehot na vostanieto e jasen kako bel den. Toa od samiotpo~etok e postaveno na lo{a osnova: ne e op{tomakedonsko, tuku eparcijalno, i ima bugarska boja. Vo nego imaat rakovodna uloga samoMakedonskite Sloveni {to se vikaat Bugari. Inteligencijata ne samo nadrugite makedonski narodnosti, ami i na samite Makedonski Slovenibe{e bez u~estvo vo upravata na komitetot. Komitetot kako trajnaorganizacija, se pla{e{e da pu{ti kaj sebe ramnopravni ~lenovi oddrugite narodnosti, od Sloveni srbomani i grkomani, ili pak i samo sosrpsko i gr~ko obrazovanie, od strav negovite tajni da ne im stanatdostapni na balkanskite dràvici. Organizacijata be{e i e zaviena votajna, taka {to dolnite nejzini ~lenovi se slepi orudija za ispolnuvawe

samo na raboti diktirani od gorni pri~ini i interes. Tie pri~ini im sepoznati samo na nekolcina, tukure~i samozvanci ili slu~ajno isplivanina povr{inata Makedonci. Tie lu|e se vr{itelite na sudbinite naMakedonija. Nivnata dejnost ne podleì na kritika. Ako se osmeli nekoj da

ja kritikuva dejnosta na takvite lica, se re{ava da zagine odOrganizacijata. I takvata organizacija se vika idealna! Razbiram oti nesite ~lenovi moàt da gi znaat site raboti. No ako i ima ograni~uvawa,tie ograni~uvawa treba da bidat razumni. Vo Organizacijata treba dabidat sosredoto~eni najdobrite inteligentni sili vo Makedonija. Trebada ima lu|e {to moàt po{iroko da poglednat na pra{aweto inepristrasno i bez zanos da gi izmerat rezultatite na sekoj eden ~ekor na

komitetskite raboti.Ima li ne{to sli~no vo Organizacijata? Koi se vo Bugarija glavnite

pretstavnici na Organizacijata? - Tatar~ev34 i Matov. 35Moèbi i edniot i drugiot se lu|e so visok patriotizam i znaewe na

polo`bata vo Makedonija. No, tie se privrzanici na krajni merki, bez dagledaat na politi~kata polo`ba. Posle, kako {to se gleda, tie ja mislat zaedinstveno pravilna gledna to~ka na pra{aweto za narodnosta naMakedonskite Sloveni - bugarskata; a moè si mislat oti pra{aweto zanarodnosta na Makedoncite e vtorostepeno i lesno }e se razjasni so


20/102

osloboduvaweto na Makedonija. No, tie treba da ja gledaat vo idninatarealnosta, a ne toa {to im se bendisuva.

I site drugi rakovoditeli, kako Radev, 36 Stani{ev, 37 Karajovov38 idr. i dr., se od istata kategorija. Tie si mislea, dosta e edno izjavuvaweoti Makedonija }e bide za Makedoncite.

Komitetot moè da se pofali i so poumereni rakovoditeli, no i tiemislea oti spasenieto na Makedonija e samo vo duhovnoto obedinuvawe,pa i gospodstvuvawe na Bugarite vo Makedonija.

Moè toj da se pofali i so lu|e {to sakaa duhovno da se oddelatMakedoncite od Bugarite. No, tie lu|e ili se ograni~ija so izdavaweto nanekolku kni{ki na makedonski jazik39, ili pak se ograni~ija so zboruvawemakedonski doma ili so svoite zemjaci.40

I taka, bugarskata boja na dvièweto e glavnata pri~ina zaneuspehot. Ako e taka, toga{ {to se bara od makedonskata inteligencija za

da se olesnat nesre}ite na Makedoncite od sega{nata nesre}na avantura?Prvoto ne{to {to se bara od nas e: da gi znaeme nu`dite na{i i na

na{iot narod.Ne edna{ na mitinzite vo Sofija i vo drugite gradi{ta se imaat

primano rezolucii so izlagawa na nu`dite na Makedoncite. No tierezolucii se imaat primano vo Bugarija, pod vlijanieto na bugarskotoop{testvo i od makedonskata emigracija vo Bugarija. Na tie mitinzi nebe{e pretstaven siot makedonskoslovenski narod so negovatainteligencija, zatoa rezoluciite bea i nepolni i ednostrani.

Makedonskiot narod ne tolku ima nu`da, barem sega-zasega, zaoficijalen jazik na mnozinstvoto, za general-gubernator od narodnosta so

mnozinstvo i za sloboden pe~at, kolku: za otstranuvawe ili paralizirawena dejnosta na nacionalnite i religioznite propagandi; zaotstranuvaweto na neprijatelstvoto me|u privrzanicite na raznitenacionalni i religiozni propagandi; za otstranuvawe na taa nedoverba iobosobenost {to e sega me|u makedonskata inteligencija vospitana vorazni balkanski dràvici i im sluì na religiozno-nacionalnitepropagandi vo Makedonija; za oficijalno priznavawe na makedonskatanarodnost i za vnesuvawe na imeto Makedonec vo nufuzite i vo drugiteoficijalni dokumenti na licata od slovensko poteklo vo Makedonija; imanu`da za zemji{ten del, kako {to na selanite im be{e dodelena zemja priukinuvaweto na kreposni{tvoto vo Rusija, Galicija i vo dr. zemji. Tuka

doa|aat i cel red drugi reformi, vo koi vleguvaat i onie {to beaizraboteni od ruskiot i avstro-ungarskiot ambasador vo Stambul i beaprimeni od N.I.V. sultanot. 41

Zada~ata na makedonskata inteligencija otsega natamu }e treba dabide da se oddelat nagledno za site: za samite Makedonci, i za Turcija, iza balkanskite dràvi i za golemite sili, interesite na Makedoncite odinteresite na drugite balkanski dràvi i narodi i da se izu~at podrobnosite pra{awa svrzani so izbavuvaweto na na{iot narod i na{atatatkovina od sega{nata golema nesre}a i so procvetot na na{iot narod voduhoven i vo materijalen odnos.


21/102

Taa zada~a e mnogu te{ka i bara golemi zaedni~ki usilbi. Zatoaizu~uvaweto na taa zada~a i ispolnuvaweto nejzino baraat u~estvo nasite Makedonski Sloveni vo nea, bez razlika na verska i nacionalna boja.Zatoa makedonskata inteligencija treba da prestane da se odnesuva me|usebe so nedoverba. Od propagandite vo koi sluì }e treba da barasloboda da se nao|a vo postojano op{tewe so inteligencijata iop{testvoto od drugite propagandi. Vo slobodnite balkanski dràvici,odvreme-navreme, makedonskata inteligencija, bez razlika napropagandite, treba da organizira svoi makedonski sobiri, na koi }e serazgleduvaat i }e se re{avaat pra{awa za duhovniot i nacionalniotrascvet na Makedoncite. Makedonskata inteligencija sekoga{ koga enadvor od svoite oficijalni raboti treba da zboruva me|u sebe nacentralnoto makedonsko nare~je /vele{ko-prilepsko-bitolsko-ohridsko/,koe }e treba da se vovede vo site religiozni i nacionalni propagandni i

turski u~ili{ta kako zadolìtelen predmet. Toa nare~je ima da bideliteraturen jazik na Makedoncite.

Ako religioznite i nacionalnite propagandi ne posakaat da govovedat na{iot jazik vo svoite u~ili{ta, se razbira deka samo tamu kade{to ìveat Sloveni, i ako im zabranuvaat na svoite u~iteli i popovi dadrugaruvaat so makedonskata inteligencija i op{testvo od drugitepropagandi, toga{ makedonskata inteligencija i narodot, bez razlika napropagandite, treba da iznajdat pat so koj{to }e moè da se kazni taapropaganda. Ako taa propaganda se vospolzuva so spletkarewa protivnejzinite neprijateli, toga{ inteligencijata treba da mu go objasni nanarodot nedostojniot obraz na raboteweto na taa propaganda i da go

povika samiot da si gi brani ìvotnite svoi interesi. Ako narodniotprotest vo verskite i u~ili{nite raboti, vo koi op{tinite treba da sepriznaat slobodni, se pokaè od zainteresiranata propaganda kako buntso dràvna boja i se baraat dràvni merki protiv buntovnicite, toga{narodot i inteligencijata treba da se obrnat kon konzulite, kako konarbitra`ni sudii.

Ako nekolku ili site propagandi se sprotistavat na tie na{ibarawa i nastojuvaat vo u~ili{tata i crkvite da se izu~uvaat ipominuvaat samo jazicite na propagandite, toga{ da se prezemat op{ti ienergi~ni merki protiv site i religiozni i nacionalni propagandi voMakedonija.

Slobodata na sovesta e priznaena nasekade; taa e i }e bidepriznaena i kaj nas. Eksploatacijata na taa sloboda se progonuva nasekadei treba da bide progonuvana i kaj nas. Jezuitite se isterani tukure~i odsite evropski zemji zatoa {to ja eksploatiraa narodnata sovest.Crkovnite ordeni vo Francija se ograni~eni vo u~ili{nite raboti, oti soniv zloupotrebuvaat. [to bilo nasekade vo Evropa, moè da bide i kajnas, vo Makedonija.

Sekoj }e ima pravo da ispoveduva i muslimanstvo i hristijanstvo votrite glavni formi: pravoslavjeto, katoli{tvoto i protestanstvoto.Religioznite potrebi i ubeduvawa za site se neprikosnoveni. 42 No


22/102

religijata nikako ne treba da bide sredstvo za prestapni politi~ki inacionalni celi, kako {to e sega vo Makedonija.

Ako gi razgledame sega rasprostranetite vo Makedonija religioznipropagandi, toga{ tamu }e gi najdeme religioznite propagandi vo pove}etoslu~ai da sluàt kako orudie za nacionalni i politi~ki celi.

Protestantstvoto i katoli{tvoto vo Makedonija imaat samoreligiozni celi, oti pretstavnicite na ovie propagandi so uvaènie seodnesuvaat sprema site i najdrobni nacionalni osobini na sitemakedonski nacionalnosti. Ete zo{to nikoj nema pravo da se sprotiviprotiv rabotata na tie propagandi. 43

Pravoslavjeto - najstarata, najrasprostranetata i osnovnatareligija na site makedonski narodnosti, za soàluvawe, sosem ja zagubilood vidot svojata glavna cel da see bratstvo me|u narodite, da gioblagoroduva srcata na vernicite. Namesto tie blagorodni zada~i,

pravoslavjeto see samo razdor i omraza. Toa e sega samo najglavotosredstvo vo racete na razni propagandi so ~isto nacionalni i politi~kizada~i. Pravoslavjeto vo Makedonija sega do tolku e iskrivokol~eno {to ine moè da stanuva zbor za edna pravoslavna crkva, - sega tamu ima 3crkvi, no ne pravoslavni, a: gr~ka, bugarska i srpska. Zo{to toa da bidetaka? Zar i crkvata ne treba da bide: Edina, Soborna, Vselenska iApostolska?

- Da. Crkvata treba da bide imeno Edina i Soborna, a ne srpska,gr~ka i bugarska. Crkvata kaj nas si ja zagubila svojata glavna cel, pa zatoamakedonskata inteligencija i narodot imaat polno pravo da gi upotrebatsite svoi sili za da ja li{at crkvata vo Makedonija od ~isto

nacionalnite celi i da i' gi vratat onie celi {to i' gi zapovedal nejzenejziniot Boèstven Osnova~: da go propoveda evangelieto na site jazici,t.e. na site narodi i nivnite jazici.

Ako religioznite propagandi se postaraat da mu popre~at nazdruùvaweto na makedonskata inteligencija i makedonskiot narod me|usebe, toga{ prvoto ne{to {to }e potreba, toa e da se obrazuva voMakedonija: Edina, Soborna i Apostolska crkva, t.e. da se vostanoviOhridskata arhiepiskopija {to }e bide Arhiepiskopija vseja Makedonii.

Religioznite propagandi moàt da imaat ne{to protivzdruùvaweto na makedonskata inteligencija i narodot samo odnacionalni pri~ini. Ako e taka, toga{ prirodno e oti so baraweto

crkovna reforma }e se soedini i baraweto u~ili{na reforma, t.e.Arhiepiskopijata }e ja zeme vo svoi race u~ili{nata rabota i }e sesoobrazuva vo nea so narodnosta na svojata pastva; vo gr~kite eparhii iparohii }e se u~i vo u~ili{teto i }e se sluì vo crkvata na gr~ki jazik; vovla{kite - na vla{ki; vo slovenskite - na makedonski.

Toga{ site nacionalni i religiozni propagandi, koi{to go cepeanarodot na razni grupi, neprijatelski edna kon druga, }e se otstranat i }enastapi mir za narodot, za Makedonija, za Turcija i za Evropa.

I vistina, odvaj li ima ne{to poarno od vakvoto svr{uvawe namakedonskata kriza: za narodot toa e arno, bidej}i }e se oslobodi i od


23/102

intrigantite od razni narodnosti i }e se otkaè od razni poddupuvawa{to go odvlekuvaat od negovite mirni raboti: crkvata }e go pomirineosnovanoto neprijatelstvo me|u raznite narodnosti.

Takviot izlez od krizata e ne{to najarno i za Turcija. Turskitediplomati se laàt mnogu ako mislat deka pove}e }e ja za~uvaat Turcija voEvropa ako se pridrùvaat spored politikata: divide et impera. Dodekaima vo Makedonija po~va za nacionalni propagandi, dodeka ne seotstranat pri~inite tu|ite dràvi da imaat vo Makedonija pove}evlijanie od samata Turcija, do toga{ Turcija }e ima samo rashod voMakedonija, a ne }e ima od nea nikakva polza, do toga{ sekoja minuta }etreba da se pla{i da ne ja zagubi Makedonija; a ako se priznae oficijalnooti vo Makedonija nema nekolku slovenski narodnosti, ami ima samo ednaoddelna, ni bugarska ni srpska, i ako se oddeli Makedonija vo samostojnaarhiepiskopija, naedna{ Turcija }e se oslobodi od me{aweto vo

makedonskite raboti od site 3 sosedni dràvi.Na{ite nacionalni interesi & diktiraat na makedonskata

inteligencija i na makedonskiot narod da & se pomogne na Turcija daizleze od ote`natata polo`ba vo koja{to ja kladoa religioznite inacionalnite propagandi vo Makedonija i dràvite zainteresirani zaniv. Nam ne ni treba prisoedinuvawe kon Bugarija, ni kon Srbija, ni konGrcija. Celosta na Turcija za nas e pova`na, otkolku za Rusija i zaZapadna Evropa. Turcija e zemjata {to se nao|a vo najdobra geografskapolo`ba. Turskoto podanstvo i za~uvuvaweto na celosta na Turcija nidava pravo na Makedoncite niz cela Turcija da se polzuvame so pravotona gra|anstvo. A toa pravo moè da ni dade golema materijalna polza. Ete

zo{to makedonskata inteligencija, ako gi prou~i podrobno svoiteinteresi, toga{ na prvo mesto treba da postavi i za sebe i za svojotnarod: so site svoi moralni sili da ja za~uva celosta na Turcija. Vozamena za toa nie }e imame lice i pravo da se nadevame od na{iotvelikodu{en gospodar da dobieme polna avtonomija vo crkovnoto iu~ili{noto delo i polna ramnopravnost pred zakonot i vo mesnatasamouprava vo Makedonija. Takvata samouprava nikako ne e, opasna zacelosta na Turcija. Naprotiv, taa }e gi uredi odnosite me|u makedonskitenarodi44 za ve~ni vremiwa. 45

I taka, usilbite na makedonskata inteligencija i na narodot trebada se obrnat kon nacionalnoto obedinuvawe na Makedonskite Sloveni vo

edno celo i na obedinuvawe na interesite na site makedonski narod.Nacionalnoto i religioznoto neprijatelstvuvawe treba da stanat

samo eden àlen spomen. Solidarnata rabota na makedonskite narodnostitreba da se obrne kon za~uvuvawe na celosta na Turcija. Vo zamena za toaTurcija }e gi pro{iri pravata na site makedonski narodnosti predzakonot i vo administrativnoto upravuvawe i }e go pokrovitelstvuvanacionalniot razvitok na site makedonski narodnosti.

Takvata mirna programa na Makedoncite }e sretne poddr{ka iodobruvawe kaj golemite sili zainteresirani za za~uvuvaweto na celostana Turcija. Golemite sili }e & pomoàt na Turcija da se oddale~at site


24/102

nepravini za makedonskite narodnosti od nacionalnite i verskitepropagandi i da se obezbedi nivnoto samostojno postoewe i razvivawe.

Male~kite balkanski dràvici, {to se zainteresirani i gipoddrùvaat propagandite, vo prvo vreme }e & se rasrdat naImperatorskata sultanska vlada zatoa {to }e im gi prese~e vekovniteprivilegii, no }e pomine vreme i tie }e se primirat so otstranuvaweto napropagandite, za{to toa otstranuvawe }e bide vo nivna polza: }eprestanat da gi pra}aat vo Makedonija svoite milioni frankovi, od koi zaniv nikoga{ nemalo i ne }e ima nikakva polza. Tie milioni ne samo {to sepropadnati dosega bez polza, no imaat poddrùvano neprijatelstvo pome|ubalkanskite dràvi, koga tie po svojata geografska blizost i ednakviteinteresi treba edna so druga da go pomagaat zaedni~koto ekonomskorazvivawe.

Pogore, koga zboruvav za neuspehot na Vostanieto, jas rekov oti

neuspehot se dolì na negovata parcijalnost. Jas zboruvav oti koga sepravi vostanie od imeto i vo polza na site makedonski narodnosti, toga{za toa treba da se ima polnomo}nost i u~estvo na site narodnosti voorganizacijata.

Sega, koga zboruvam jas za isteruvaweto na propagandite odMakedonija, za primiruvaweto i obedinuvaweto na makedonskatainteligencija i narodnostite, moè nekoj da si pomisli oti toaobedinuvawe }e ni pomogne da se postigne edno op{to vostanie {to }e imapogolem uspeh. ]e pogre{i onoj {to }e napravi takov zaklu~ok.

Jas u{te pogore rekov oti nie sme zainteresirani za celosta naTurcija. I vistina, kakva polza za nas od prisoedinuvaweto so Bugarija,

ili so Srbija ili so Grcija? Tie dràvi se pokulturni od nas, a kako takvisamo tie }e imaat polza od prisoedinuvaweto na Makedonija kon niv.Posle, takvoto prisoedinuvawe na cela Makedonija kon edna odbalkanskite dràvi~ki ne e vozmo`no - drugite dràvi~ki }e mu pre~at.Vozmoèn e deleòt na Makedonija pome|u malite dràvi~ki iliokupiraweto na Makedonija od Avstrija. No moè li da ima pogolemanesre}a za Makedoncite od razdeluvaweto ili okupacijata?

Male~kite balkanski dràvi~ki bez ceremonija }e gi zemat vo svoirace site dohodi od zavojuvanite delovi na Makedonija, a Makedoncite }ese obrnat vo prosjaci, otkako }e si gi zagubat prvin svoite nacionalniosobini.

Moè li da se pretskaè kakva }e bide sudbinata na Makedonija podAvstro-Ungarija: Bosna i Hercegovina jasno ni pokaùvaat oti ne }epominat ni 10 godini od avstriskata okupacija koga }e zafatatMakedoncite, bez razlika na vera i narodnost da si gi ostavuvaat svoitekatovi i da se iseluvaat.

A ni prisoedinuvaweto kon edna od balkanskite dràvi~ki, {to ne enikojpat vozmo`no, ni deleweto ni okupacijata ne se vozmo`ni bezrevolucija odvnatre. I imaat li smisla tie revolucii koga }e ni goobezbedi N. I. V. Sultanot nacionalnoto i religioznoto postoewe i }e nigarantira ramnopravnost pred zakonot i vo oblasnata samouprava so


25/102

Turcite? A ima osnovi da misli oti Imperatorskata vlada e ispolneta sodobri nameri za svoite makedonski narodnosti. Istorijata mu pomaga nasekoj narod da si gi vidi gre{kite {to gi ima praveno i da se ~uva da nese povtoruvaat. Sega{noto vostanie e mnogu pou~no, kako za nas isto taka iza Turcite. Jas ne moàm da dopu{tam Turcite da ne se pou~at od nego:

jasno e za sekoj, pa i za Turcite, oti Turcija ne moè pove}e da ja za~uvaMakedonija ako prodolùva so istata politika kon nas {to ja vode{edosega. Turcija ne moè da ja za~uva taa svoja provincija bez sodejstvotona mesnoto ìtelstvo. Samo vojskata ne e dosta, kako {to ne e dosta nizadovolstvoto na malcinstvoto od naselenieto. Turskoto gospodstvo voMakedonija }e se za~uva samo toga{ ako vo nea ima mnogubrojno naselenie{to ja gleda svojata blagosostojba obezbedena samo pod vlasta na Turcija.Toa naselenie }e ja pretstavuva glavnata opora na turskite interesi voMakedonija. A poddr{kata na mnozinstvoto Turcija }e ja dobie samo ako se

pogriì da vovede vo Makedonija vistinski reformi, sposobni navistinada gi za~uvaat nacionalnite i religioznite interesi na podanicite,nivnite gra|anski prava i snosnoto ekonomsko postoewe. Ako tiepotrebnosti na podanicite ne se za~uvaat i ako Turcija prodolùva dabide neiskrena vo prilagaweto na reformite, toga{ od toa }e: nastradanajmnogu pak taa: 1/ taa }e bide prinudena so sila da vovede nekoireformi, 2/ ako i potoa naselenieto ne bide ogradeno vo nacio~alno-religiozen i ekonomski odnos, toga{ toa }e go iskoristat neprijatelite naTurcija da napravat brkanica vo Makedonija za da lovat riba vo matnavoda.

I taka, prvoto ne{to {to }e treba makedonskata inteligencija da go

izvojuva toa e: otstranuvaweto na nedoverbata me|u inteligencijata sorazno nacionalno i religiozno obrazovanie; obedinuvaweto na taainteligencija kako vo samata Makedonija taka i zad nejzinite granici;zaedni~koto opsuduvawe na op{tite interesi na Makedoncite;otstranuvaweto na nacionalno-religioznata omraza; vospituvaweto naMakedonskite Sloveni vo ~isto makedonski nacionalen duh;zadolìtelnoto izu~uvawe na makedonskiot jazik i literatura vo sredno-u~ebnite ustanovi vo gradovite so slovensko naselenie; obu~uvaweto voselskite u~ili{ta so slovensko naselenie na makedonski jazik. Voslovenskite sela vo crkvata slovenska bogoslu`ba. Ako ovie barawasretnat otpor od nekoja od propagandite, toga{ da se moli turskata vlada

i golemite sili da se oddale~at od Makedonija demoraliziruva~kitepropagandi, da se vostanovi Ohridskata arhiepiskopija, vo racete na koja}e premine crkovno-u~ili{noto delo za site hristijanski narodnosti voMakedonija. Drugoto ne{to {to se bara od nas e da se obrneme kon na{itebra}a {to vojuvaat vo tatkovinata na{a da go poloàt oru`jeto46 za da imse dade vozmo`nost na Rusija i na drugite sili da gi prezemat site merki{to zavisat od niv za da se zadovolat site na{i religiozni, nacionalni iekonomski interesi.


26/102

Jasno mi e so kakvo negoduvawe }e se odnesat mnozina kon ovoj mojpredlog. Moè }e go nare~at i predavstvo. Moè da se najdat i lu|e {to }ere~at oti treba da se mavnat od ovoj svet licata so takvi misli.

Koj kako saka neka re~e, neka misli i neka pravi protiv mene. Dolgotkon narodot i tatkovinata mi diktiraat da se iskaàm vo takva smisla. Jassum edna{ uveren oti vo mojata postapka nema ni{to predavni~ko: 1/ otimislite, ne samo na privatni lica kako mene, no i na site Makedonci odbojnoto pole i od Bugarija, i mislite, barawata i predlozite na celiotbugarski narod i na bugarskata vlada ne se vo sostojba da gi izmenatpogledite na golemite sili i na Rusija vrz potrebite na makedonskiotnarod; 2/ site usilbi ponatamu odvaj li }e go promenat povedenieto nadràvite47 po na{eto pra{awe. Najmnogu {to moè da bide toa e -evropska konferencija; no taa konferencija ne moè da se zafati poranood proletta; i toa toga{ }e se zafati samo ako vostanieto toga{ bide

posilno od sega{noto. No moè li da se predvidi odot na vostanieto? Paki da se dopu{ti oti vostanieto toga{ }e bide i posilno od sega i }e japrinudi Evropa da svika evropska konferencija, moè li nekoj dapredre~e oti re{enijata na taa konferencija }e bidat vo na{a polza? -Odvaj li.

Evropejcite dosega si imaat napraveno nepravilen zaklu~ok zanarodnosta na Makedoncite i ete zo{to poslednive, koi{to gi nosat nasvoj grb site te{kotii i nesre}i od sega{noto vostanie, }e imaat najmalkupolza od re{enieto na konferencijata. Treba da bideme slepi za da ne govidime toa {to e o~igledno. Na konferencijata }e se zemat cel red merkivo polza na makedonskite narodnosti. No, koi se tie narodnosti? - Turci,

Bugari, Srbi, Grci, Vlasi, Arnauti.Kogo treba da go brojat na konferencijata: Bugarinot, Srbinot,

Grkot? Kade e granicata me|u niv? Najposle, koj }e zasedava na taakonferencija? Koj }e dava podatoci za makedonskite narodnosti i zanivnite potrebi? Zar ne e jasno kako bel den oti pretstavnici od nas nemada ima, oti }e gi re{avaat na{ite sudbini bez da ne pra{aat nas {tobarame nie, a zatoa }e gi pra{aat na{ite neprijateli {to imaat svoidràvi i svoi diplomati i koi }e ja izvle~at seta polza od na{ataproleana krv?! 48

Ne, bra}a! Nikakva konferencija ne ne spasuva. Mnogu podobro }ebide da im se doverime na najzainteresiranite dràvi za na{ite raboti,

osobeno na pravoslavna Rusija, koja{to gi znae ubavo na{ite potrebi, a neda se nadevame na samite sebe i na nekoi konferencii. Da be{e bilo takalesno i arno svikuvaweto na konferencija, i sega }e imavme drug na~in zatretirawe na na{ite raboti i namesto Evropa da gi ostavi Rusija iAvstrija da go re{avaat na{eto pra{awe - site evropski golemi sili }esakaa vo nego da igraat ednakva uloga. A {to mu pi{uva angliskiotminister pretsedatel na kenterberiskiot arhiepiskop za politikata nagolemite sili vo ka{ite raboti: U~estvoto na site sili vorazre{uvaweto na makedonskoto pra{awe samo moè da go zadrì,namesto da go zabrza, negovoto razre{uvawe. Vo dadeniov slu~aj najarno e


27/102

inicijativata i najglavnata uloga da e vo racete na najzainteresiranitegolemi dràvi, koi{to najarno gi znaat nu`dite na Makedoncite. - Da, nietreba da znaeme oti od u~estvoto na siot koncert moè da se o~ekuvagolemo neblagozvu~je, pomal pritisok vrz Portata, otkolku {to moè da seo~ekuva od rabotite na dvete najmnogu zainteresirani dràvi. Dràviterazli~no gledaat na pra{aweto, a toa raznoglasje pre~i za ednodu{enpritisok vrz Portata. Moè li da se misli oti na konferencijata }e imapogolemo ednoglasje od ona {to go gledame sega vo postapkite na dvetezainteresirani dràvi?

Sega{nata konferencija }e bide vo sosem drugi uslovi od onie vokoi{to rabote{e konferencijata pred poslednata rusko-turska vojna. 49Sega{nata konferencija }e izigra samo vo polza na malite dràvi~ki {tobaraat za smetka na Makedoncite da si gi zasnovuvaat i pro{iruvaatpravata na nivnite narodnosti. Ako e taka, a inaku ne moè ni da bide,

toga{ nalet neka mu e i konferencijata![tom e taka, toga{ nema smisla i ponatamo{noto sprotistavuvawe.

Znaete li {to mislat tie {to se za ponatamo{no sprotistavuvawe? - Ednoimaat nade` za zame{uvawe na silite; drugo, se nadevaat nakonferencija, i treto, velat deka ako ne bide ni ednoto ni drugoto, toga{}e napravat Turcija ekonomski da propadne so dolgoto odrùvawe golemavojska. Vedna{ se gleda oti dvete prvni nadeì ne }e bidat vo na{a polza.A tretata u{te pomalku. Zo{to, }e pra{ate?

Evropa ima interes da se za~uva Turcija, ete zo{to }e & davasredstva za da se za~uva. A koj }e gi pla}a tie pari i procentite od niv? -Pak nie. No, da pretpostavime oti turskoto ekonomsko razoruvawe ne }e se

odrazi na nas. No, ne e li jasno oti ako Turcija oslabne ekonomski - nie }eoslabneme nekolku pati pove}e? Ne znaeme li nie oti seto vreme do koga}e se prodolùva borbata so ~etite, turskiot asker }e grabi, }e siluva i }emu pravi sekakvi drugi pakosti na naselenieto? Narodot ne }e moè da si

ja vr{i svojata rabota, a, od druga strana, }e treba da gi rani gladnataturska voska i ~etite?

Borbata ima ne tolku nacionalen, kolku religiozen karakter. Kakotakva, taa e opusto{uva~ka za nekolku pati pove}e od obi~nata vojna! Toaopusto{uvawe ima smisla ako se ima nade` za uspeh. Seta na{a nade` evo evropskoto zame{uvawe. No jasno e oti takvo zame{uvawe nema dadojde. Nie mislime oti Evropa }e se soàli nad mirnoto naselenie i

zaradi nego }e se zame{a vo na{ite raboti. No tokmu na{ite smetki ne imdavaat na evropejcite mo`nost da mu priteknat na pomo{ na mirnotonaselenie. Evropejcite kaùvaat oti ne moàt da napravat ni{to, otisekoja merka od Evropa komitetot }e ja primi za zaostruvawe na negovataagitacija.

Zna~i, do toga{ do koga }e prodolì dvièweto im nie ne moèmeda o~ekuvame vistinsko zame{uvawe vo na{ite raboti i do toga{ na{iotnarod }e bide prinuden da trpi najgolemi bespolezni i besmisleninesre}i.


28/102

Vo takov slu~aj, ima li smisla ponatamo{nata borba? - Po moetomislewe, nema. Nie nemame izli{ni narodni sili za da gi prineseme na

`rtva za bugarskite, srpskite i gr~kite interesi, za{to sega{nata borba esamo vo tu|a polza. Na{ite narodni sili se nu`ni i za kulturna borba.

Da go dopu{time i sprotivnoto, deka sega{nata borba najposle }e japrinudi Evropa da se zame{a vo turskite raboti i da ja prinudi Turcijada im dade ramnopravnost na makedonskite narodi. Dali nie Makedoncite/Slovenite/ vo takov slu~aj }e moème da se pozdravime so uspeh? Mislam,ne. Ramnopravnosta }e bide za site narodi, pa i za Turcite, Grcite i dr. idr. Zna~i, na{ata krv se prolevala za pravata na tie narodnosti {to ilisi sedea mirno vo vreme na borbata ili bea protiv nas. Malku e toa {tonie ja prolevavme krvta na na{iot narod za tu|ite, pa i za interesite nana{ite neprijateli, no so na{ata krv i so razoruvaweto }e sevospolzuvaat na{ite neprijateli od slobodnite dràvi~ki za da

prodolùvaat so svoite religiozni i nacionalni propagandi da ne delatna sprotistaveni i neprijatelski lageri: Srbi, Grci i Bugari.

Po borbata na bojnoto pole }e nastapi vreme da se borime nakulturna po~va, i vo toa vreme, namesto da imame mo`nost da gi polzuvameplodovite od proleanata krv i da napreduvame kulturno, nie i toga{, kakoi sega, }e treba na na{a {teta da gi pomagame tu srpskite, tu gr~kite, tubugarskite interesi.

Pri takvata nacionalna razdvoenost i pri polnoto ekonomskorazoruvawe besmisleni }e stanat sekakvi konferencii, zame{uvawa ireformi, za{to site }e vodat kon eden dele` na Makedonija.

Po site tie pri~ini, kako i po polnata ubedenost vo toa oti ne samo

bespolezno i nevozmo`no e ponatamo{noto uspe{no sprotistavuvawe, jasmislam deka na{ dolg e da ja zamolime makedonskata inteligencija {toima vlijanie vrz sega{noto dvièwe da go obrne svojot pogled konserioznosta na polo`bata, da go izmisli patot i site sredstva kolku {tomoè poskoro za da iskaè polna doverba sprema postapkite nazainteresiranite golemi sili vo polza na Makedoncite i, otkako }e imdade vetuvawe, da ja prekine ponatamo{nata borba, da gi zamoli da mu sepomogne moralno i materijalno na postradanoto naselenie da se popravi;da zamoli da se vovedat site predloèni reformi i tie {to }e najdatsilite za nu`no, kako pro{iruvawe na izraboteniot proekt; da seotstranat propagandite i da se vostanovi Ohridskata arhiepiskopija so

crkovno-u~ili{nata avtonomija; amnestija na emigrantite i na site~etnici; priznavawe na Slovenite vo Makedonija za oddelna narodnost:Makedonci, i vnesuvawe na toa ime vo oficijalnite knigi itn.

So polnoto prekratuvawe na vostanieto }e se vostanovat me|u nas iTurcite odnosi {to im odgovaraat i na na{ite i na nivnite interesi.Toga{ }e se ima mo`nost da se vidi oti na{ite interesi se taka spleteniso nivnite {to so zagubuvaweto na ednite gubat i drugite, a seta polza odna{eto neprijatelstvuvawe ja izvlekuvaat treti, }e se re~e, malitebalkanski dràvi. Toa se gleda osobeno jasno od mo`nite posledici na


29/102

vostanieto, koi, za na{a i turska sre}a, ne posleduvaa. Zborot mi e zadeleweto na Makedonija me|u malite balkanski dràvi~ki.

Vostanieto se digna i ne razori i nas i turskata dràva. [tetata odnego i za nas i za Turcija e ogromna, no pak pomala otkolku {to moè{e dabide. Sre}a i za nas i za Turcija e {to me|u Bugarija i Srbija nema{enikakvo soglasuvawe po makedonskoto pra{awe. A takvo soglasuvawenema{e, za{to Bugarija misle{e da si ja prisoedini kon sebe celaMakedonija sama, bez pomo{ na drugite sosedni i na golemite dràvi.Bugarija se izlaga vo smetkata. Vo toa se sostoi na{ata sre}a i sre}ata naTurcija. Bugarija do sega{noto vostanie nema{e politi~ki opit zare{enieto na makedonskoto pra{awe, ete zo{to site manevri da se re{itoa izlegoa jalovi. Bugarija dosega ne znae{e oti re{enieto namakedonskoto pra{awe ne e isklu~ivo vo Sofija, ami kolku vo Sofijatolku i vo Belgrad, t.e. vo soglasuvawata me|u Sofija i Belgrad. Toa

soglasuvawe dosega se smeta{e za dràvno predavstvo, no otkakobugarskite diplomati si go ispitaa seto bessilie, i pri najgolemite svoiusilbi sami da go re{at makedonskoto pra{awe, }e se najdat cel redbugarski diplomati {to }e poglednat na toa soglasuvawe kako naneizbe`no zlo. 50 Sega{niot politi~ki opit da be{e bil kaj Bugariteponapred, }e se pristape{e prvo kon razdeluvaweto na sferite zavlijanieto vo Makedonija me|u Srbite i Bugarite, a posle, vo vreme navostanieto, srpskite i bugarskite vojski }e navlezea vo Makedonija. Takov}e be{e izlezot od vostanieto pri pogolem opit me|u bugarskitediplomati. Za na{a sre}a, ovojpat nie se izbavivme od deleòt na na{atatatkovina i Turcija od zagubuvaweto na edna od prekrasnite svoi

provincii.Vostanieto ne go donese deleweto na Makedonija: toa e pozitivniot

rezultat od nego. No toa delewe sre}no e izbegnato samo od slu~ajnataneopitnost na na{ite neprijateli. Deleweto ne zagrozuva u{te pove}e: voidnina od pogolemata opitnost na na{ite neprijateli: Bugarija moè dasklu~i so Srbija dogovor za razdeluvawe na sferite za vlijanieto voMakedonija. Takvoto razdeluvawe na sferi za vlijanieto neminovno }e i'donese dele` na Makedonija. 51 Ete zo{to, eden od najglavnite dolgovi namakedonskata inteligencija e da se otstranat edna{ za sekoga{ odMakedonija bugarskata i srpskata propaganda, da se osnova vo Makedonijasvoj duhoven centar za Makedoncite i toj centar, kako i samite Makedonci,

da nema nikakvo zemawe-davawe so sosednite balkanski dràvi i narodi.Vo taa merka se sostoi predodvra}aweto na deleòt na Makedonija iza~uvuvaweto na taa provincija za Turcija. Ottuka e jasno oti dobrorazbranite interesi na Turcite i na Makedoncite im diktiraat ne da sigi tro{at nivnite sili vo me|usebna borba vo polza na zaedni~kite nivnineprijateli, ami da si podadat eden na drug raka i da gi otstranat sitefaktori {to im pre~at vo nivnite prijatelski odnosi i zaedni~kiinteresi.

So prekratuvaweto na vostanieto }e se zapo~ne vo Makedonijamirna kulturna rabota. Taa }e bara od nas vo vospostavuvawe dobri


30/102

odnosi kon site narodnosti {to ja naseluvaat Makedonija. Na{atainteligencija dosega ne moè{e da vospostavi najpoèlni odnosi pome|unas i drugite makedonski narodnosti. Toa delumno ne zavise{e od nea.Taka, odnosite na na{iot narod kon Turcite i muslimanite voop{topove}e zavise{e od poslednive otkolku od nas: ako muslimanite gledaa nahristijanite kako na lu|e ramni na niv, toga{ nema somnenie oti ne samo}e bea najarni odnosite me|u hristijanite i muslimanite, ami moè i danema{e vostanie. Za soàluvawe, muslimanite i do posledno vreme nemoèa da se oslobodat od svojata stara predrasuda da gledaat nahristijanite kako na podolna rasa od niv. ]e se nadevame oti turskatavlada i turskata inteligencija }e se uverat vo seta {teta {to japri~inuva takvata predrasuda i }e se potrudat da ja iskorenat i so toa kegi popravat odnosite me|u hristijanite i muslimanite.

Dobrite odnosi pome|u Grcite i nas Makedoncite /Slovenite/ pak

pove}e zavisat od prvite otkolku od nas. Za da se popravat tie, Grcite }etreba da se otkaàt 52 od svojata megali ideja i da i' go priznaat pravotona postoewe i na makedonskata narodnost redum so gr~kata vo Makedonija.Osobeno Patrijar{ijata, kako ustanova vselenska, treba da prestane dapostapuva kako ustanova so gr~ki karakter. Taa treba sveto da gi ~uvapravata na site hristijani, a ne da gi `rtvuva pravata na ednite vo polzana drugite. Osobeno e nu`no Patrijar{ijata sveto da go ~uva pravoto nanacionalnoto postoewe na seta svoja pastva. Toga{ }e se izbegnekonfliktot pome|u i Grcite i Makedoncite, za{to poslednive ne baraattie {to zboruvaat gr~ki da imaat vo svoite crkvi staromakedonski jazik53a vo u~ili{tata sega{niot makedonski jazik, ami toa se bara samo za onie

{to zboruvaat makedonski. Ako pak Patrijar{ijata go prodolìprogonuvaweto na makedonskiot jazik me|u Makedoncite i namesto nego gopropagira gr~kiot jazik, so toa }e gi natera Makedoncite da gledaat na neakako na orudie na gr~kata nacionalna propaganda. Vo takov slu~aj i Grcitei Patrijar{ijata }e ni se objavat za neprijateli na na{ata narodnost ina{ svet dolg }e ni bide da gi odbieme site gr~ki napadi na na{atanarodnost. 54 Za taa borba me|u hristijani nie ja simnuvame od sebeodgovornosta na Grcite i Patrijar{ijata, bidej}i nie vo toj slu~aj nenapa|ame, ami se branime od tu|i napadi.

Najarni moàt i treba da ni bidat odnosite so Vlasite. Na{iteinteresi nikade ne se presre}avaat so vla{kite. Vlasite pove}e ìveat

vo gradovite i se trgovci, a nie pove}e sme vo selata i sme selskistopani. Onie od Vlasite {to ìveat vo selata, se zanimavaat soov~arstvo. Vlasite i na{iot narod se razlikuvaat po jazikot, nosijata,karakterot, taka {to nikojpat Vlasite ne moàt da pretendiraat na na{isela; isto taka nikojpat nie ne sme kaùvale oti vla{kite sela se na{i.Me|u nas i Vlasite nema nikakvo istorisko nedorazbirawe. Vlasitenikojpat ne imale nikakva vlast nad nas i nikojpat ne ni storile nikakvapakost. Isto taka, tie nemaat ni{to pateno od nas. Obratno, u{te odsrednite vekovi i me|u nas i Vlasite imalo sekojpat soglasnost. Vrz takvapo~va moè da se razvie najsrde~na dru`ba pome|u nas i Vlasite. Taa


31/102

dru`ba treba da pu{ti dlaboki koreni pome|u dvata bratski naroda za daim dade mo`nost raka za raka da odat po te{kiot pat na kulturniotprogres. 55

[tom }e se ustanovat pravilni odnosi pome|u nas i drugitemakedonski - hristijanski i muslimanski narodnosti, {tom }e se priznaena{ata narodnost od vladata na N.C.V. Sultanot, }e se vnese vo nufuziteimeto Makedonec, }e se napravat prvite postapki za na{eto nacionalno ireligiozno osloboduvawe od propagandite i }e se vovedat politi~kitepreobrazuvawa predvideni od reformatorskite sili, {tom }e seprezemat merki za ekonomskoto popravuvawe na na{ite selski stopani, pai do voveduvaweto na site tie podobruvawa vo na{eto nacionalnoreligiozno i ekonomsko ìveewe, nie - makedonskata inteligencija }etreba da napravime u{te edno, a toa }e bide i najva`noto: da gi vloìmesite svoi fizi~ki, intelektualni i moralni sili vo na{ata nacionalna

prerodba.Poslednoto vostanie ni pokaà oti ovoj pat po koj{to odevme sega e

pogre{en i opasen. Toj bara{e mnogu `rtvi, a dava{e malku polza.Revolucijata ne kompromitira pred na{ata vlada i ne ne pretstavi vodobra boja pred evropskiot svet. No vo se toa nie sme malku krivi. Odedna strana, ne poddupuvaa kon vostanie, od druga nie sme mlad narod i sezanesovme so eden nezrel potfat. Kako mladite lu|e {to vo rabotewetopretpo~itaat skokovi namesto postepeno, no postojano rabotewe vo edenist pravec, i mladite narodi gi pretpo~itaat skokovite pred postojanatauporna rabota vo eden ist pravec. Dosega{noto na{e rabotewe, osobenovostanieto, be{e neobmislena mlade{ka rabota, no toa ni se prostuva,

edno, za{to dosega nie bevme mlad narod {to odvaj se proniknuva sosvoeto nacionalno samosoznanie, a drugo, za{to dosega, ne ìveej}i kakooddelna nacionalno-religiozna edinica, se nao|avme pod vlijanieto narazni nacionalni i religiozni propagandi. No toa {to ni se pro{tava{edosega, ne moè da ni se oprosti za napred.

Sega nie ne moème pove}e da gledame na sebe i na svojot narodkako na eden nedorasten narod bez politi~ki opit. Nie pominavme vosvoeto istorisko razvivawe ve}e va`ni stadiumi {to moàt dapretstavuvaat epoha vo istorijata na koj i da e narod. A novata epoha ninalaga nam nova potreba - kulturno rabotewe.

Dosega rabote{e narodot so inteligencijata; zadru`no, no

raboteweto be{e raspredeleno neednakvo: narodot se javuva{eispolnuva~ na planovite na inteligencijata, koga poslednava ne prave{eni{to pove}e od sostavuvawe planovi ili organizirawe revolucionernodvièwe.

Organizatorskata rabota e pak rabota, no ne moè da se re~e deka eod te{kite. Podgotvuvaweto revolucija e rabota {to moèbi baraumstveno rabotewe, no toa rabotewe ne e tolku ma~no i tolku ceneto kolku{to si mislat revolucionerite - mladata na{ inteligencija.Podgotvuvaweto na edno vostanie se prodolùva 5-10 godini i posle sitezame{ani vo nego ili umiraat ili pak, ako ostanat ìvi, treba da ostanat


32/102

bez ni{to i da si izberat nekoja druga rabota {to }e treba da ja zafatatodnovo i za koja moèbi i ne se sosem podgotveni. Organizatorskatarabota ne e tolku ma~na zatoa {to organizatorite ~esto, mislej}i otinivniot ìvot e povaèn od ìvotot na selanite, gi postavuvaa nanajma~nite raboti prostite rabotnici ili narodot. Zatoaorganizatorskata rabota, od edna strana, e rabota za eden ~ovek {to gopretpo~ita privremenoto napregnuvawe na silite pred postojaniot uporeni ma~en trud; od druga strana, taa e i nemoralna, za{to vo nea ~ovek ne

`rtvuva vo polza na op{testvoto, na narodot svoj ili na ~ove{tinata, a sonarodot pravi opiti za svoite fantasti~ni planovi. Makedonskainteligencijo! Vreme e da se pomisli deka e gre{no da se pravi opit sotu|i ~ove~ki ìvoti za na{ite fantasti~ni planovi.

No, so toa jas ne sakam da kaàm nie da prestanem da idealiziramei da ìveeme so narodni ideali. Ne! Nie ne moème da ìveeme bez

ideali: samo na{ite ideali otsega }e treba da bidat po~isti odponapre{nite Otsega nie }e treba so na{ata patriotska rabata daiskupuvame na{ite grevovi pred na{iot narod. Otsega nie }e treba da se

`rtvuvame za negovite interesi i so toa da mu otplatime za negovata veravo nas i za negovoto poslu{no i to~no ispolnuvawe na planovite naorganizacijata. Kako moè na{ata inteligencija da se oddolì predna{iot narod za dadenite od nego `rtvi? Na toa pra{awe jas odgovorivkoga zboruvav pogore za borbata so propagandite i za postavuvawe nana{iot narod vo dobri odnosi sprema site makedonski narodnosti.

No glavno, kako {to napomnav pak pogore, }e mu se pomogne na na{iotnarod so kulturno rabotewe, a najpove}e so prosvetuvaweto.

Naukata i literaturata se najva`niot faktor za razvivaweto naeden narod kako narod. Po stepenot na razvivaweto na naukata iliteraturata kaj eden narod se meri negovata kultura i po niv se delatnarodite: na kulturni i nekulturni; kulturnite narodi vladeat, anekulturnite robuvaat. Samo so znaewe i prosvetuvawe, samo so kulturnarabota }e moè na{ata inteligencija da gi popravi i da gi iskupi svoitegre{ki pred na{iot narod.

]e re~at nekoi oti kulturnata rabota e vozmo`na samo koga imapoliti~ka sloboda; bez nea taa e nevozmo`na. - Vistina, vo taa zabele{kaima eden del vistina, no samo eden del. Glavniot uslov za kulturnarabota ne e polnata politi~ka sloboda, a moralnata vospitanost na

narodot i na negovata inteligencija, soznavaweto na moralniot dolg prednarodot kaj sekoj ~len na toj narod. Polnata politi~ka sloboda ne ~ini zani{to, ako eden ~ovek ne soznava oti negoviot ~ove~ki dolg, negoviot dolgpred svojata tatkovina i svojot narod e: trud, trud i pak trud. Slobodata~ini samo za polzuvawe na rezultatite od svojot trud, no ne tolku zasamiot trud. A za da moè ~ovek da gi polzuva rezultatite od svojot trud,treba prvo da se potrudi. Da rabrti i da se trudi moè ~ovek i pripostesneti politi~ki uslovi.

Za da si ja o~istime sovesta pred narodot na{ za dadenite od nego `rtvi, treba, zna~i, da se zafatime za kulturna rabota. A pri toa da go


33/102

cenime svoeto rabotewe ne po nadvore{niot negov vid, a po negovatavrednost, a cenata na trudot se meri so potrebnite za nego sili. Akogledame taka na trudot i ako iskreno sakame da se oddolìme pred na{iotnarod, toga{ ne }e se izvinuvame deka nema po~va za kulturno rabotewe.Po~va za nego ima, no nema sakawe. Pri sakaweto, ako ne }e moème dape~atime mnogu raboti na na{iot jazik, zatoa pak na{ata inteligencija }emoè da posluì kako ìva narodna enciklopedija vo koja }e se imaatto~ni i provereni informacii po site oddeli na naukata i literaturata.

No to~ni i provereni informacii se dobivaat pri mnogugodi{nouporno rabotewe, i toa koga se raboti so svesta deka so raboteweto seispolnuva dolgot kon tatkovinata i kon svojot narod. A takvotomnogugodi{no uporno rabotewe e popolezno poma~no i pomoralno odrevolucirnernoto. Toa e porazumno.

Polzata za narodot od nau~noto rabotewe na na{ata inteligencija

}e se vidi od toa {to na{iot narod sam so svoi o~i }e moè da poglednena sebe i na drugite narodi, }e gi izu~i svoite i tu|ite dostoinstva inedostatoci. Eden prosveten narod mrè da se sramni so eden umen ~ovek;zatoa na{ dolg e da gi vloìme site svoi sili so svoeto raboterwe da goprosvetime na{iot narod.

Kulturnoto rabotewe e poma~no od revolucionernoto, za{to prvotoe umstveno, a vtoroto pove}e fizi~ko. Za ilustracija zemete goizu~uvaweto na klasi~nite i novite jazici i korespondencijata nakomitetot ili raspredeluvaweto na ~etite. Revolucionernata dejnost eprivremena i razru{uva~ka, a ne ve~na, soyiduva~ka. A kulturniot ~ovek,za da ima pravo da se nare~uva takov, treba da gradi, a ne da ru{i. Za da

bide gradbata zdrava treba temelot da i' bide ubav. Zatoa ~ovek ne treba,samo za olesnuvawe na svojata rabota, negativno da se odnesuva kon mnogunauki ma~ni, kako starite jazici, no {to pretstavuvaat osnova za mnogupozitivni informacii i nauki. Celta da se dobijat pozitivni podatoci odsite oddeli na naukata, ne samo za nas li~no, a kako narodni ~lenovi, }etreba da go natera sekogo od nas da gi posveti svoite sili, seto svoeslobodno vreme za izu~uvawe na site tie nauki {to se najnu`ni za na{iotnarod i {to baraat najmnogu rabota, za{to za polesnite sekojpat }e senajdat dosta dobrovolci. Nie ako sakame da imame ~ista sovest predna{iot narod i pred sebe, treba da gi zememe na sebe i najma~nite nau~niraboti za da mu pomogneme, a ne da se izgovarame, izbiraj}i go najlesnoto,

deka nemame sposobnosti ili vle~ewe za onie nauki {to baraat najmnogutrud i èlba za rabrta. 56

Kulturnoto rabotewe e pomoralno od revolucionernoto, za{to soprvoto inteligencijata se ~ini vistinski sluga na svojot narod, a sorevolucijata taa se obrnuva vo nemilosrden eksperimentator.

Inajposle, kulturnoto rabotewe e razumno. Inteligencijata so negogi razjasnuva najva`nite pra{awa za sebe i za narodot. A najva`ni se tiepra{awa {to se vrzani so narodnoto samosoznanie.

Vo posledno vreme nie istapivme so barawe politi~ka sloboda, bezda se dopra{ame dali sme nie dozreani za nea i dali sega toa ni e


34/102

najnu`noto? Na{ite posledni barawa kolku se pravilni ili ne, ne zemamda gi re{avam. Za mene e pova`no pra{aweto za na{ata nacionalnoreligiozna i ekonomska prerodba; a toa moè da stane samo soizu~uvaweto na svojot narod, prvo kako oddelna edinka, posle vo vrska sodrugite Makedonski i balkanski narodi i najposle kako ~len naslovenskata familija narodnosti. Takvoto izu~uvawe }e vnese razumnostvo na{ite odnosi kon site spomenati narodi.

Ete pribli`no kakvo moè da bide najglavnoto rabotewe namakedonskata inteligencija za da se popravat site gre{ki napraveni soposlednoto vostanie.

I taka, raboteweto na{e }e treba da bide vrz po~vata na narodnotoprosvetuvawe: mirno, legalno, evoluciono; toa }e ima za celinteligencijata da bide vistinska sluginka na narodot, a ne naopaku. No zada bide taa slu`ba blagodatna, nam }e ni treba da sozdademe narodni

sluìteli, narodna i

Documents

Za MAkedonckite Raboti-KPM