ZA O MOČJE PL9 - TAJFUN · 2017-01-12 · Električne instalacije bodo prav tako prilagojene tehnologiji objekta in se podrobneje določijo v postopku priprave projektne dokumentacije

LM PROJEKTI - podjetje za prostorsko, urbanistično in arhitekturno načrtovanje ter svetovanje, Peter LOJEN, s.p. Goriška 2, 3320 Velenje, Slovenija

Tel: + 3863 / 5876 356, Fax: + 3863 / 620 97 09 Mobil: 040 452 706 email : [email protected]

1

OBČINSKI PODROBNI PROSTORSKI NAČRT

ZA OBMOČJE PL9 - TAJFUN

Dopolnjen osnutek odloka

Velenje, januar 2017

OPPN sprejel: OBČINSKI SVET OBČINE ŠENTJUR, DNE __.__.201_

(žig in podpis odgovorne osebe občine)

Objava OPPN v uradnem glasilu: URADNI LIST RS, ŠT. __/201_

__



2

naloga Občinski podrobni prostorski načrt za območje PL9 - TAJFUN - dopolnjen osnutek

št. naloge 2016/25 naročnik TAJFUN PLANINA, d.o.o. Planina pri sevnici 41A 3225 Planina pri Sevnici pripravljavec Občina Šentjur Mestni trg 10 3230 Šentjur pooblaščeni predstavnik pripravljavca Edvard Peperko, dipl.upr.org. izdelovalec LM PROJEKTI, Podjetje za prostorsko, urbanistično in

arhitekturno načrtovanje ter svetovanje, Peter Lojen, s.p. Goriška ulica 2, 3320 Velenje pooblaščeni predstavnik izdelovalca Peter LOJEN, univ.dipl.inž.arh. odgovorni vodja projekta Peter LOJEN, univ.dipl.inž.arh. identifikacijska številka A-1099 osebni žig direktor Peter LOJEN, univ.dipl.inž.arh.

datum januar 2017



3

IZDELOVALCI NALOGE _odgovorni vodja projekta: Peter LOJEN, univ. dipl. inž. arh. A-1099 _urbanizem: Peter LOJEN, univ. dipl. inž. arh. (LM PROJEKTI) -------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- _arhitektura: Marjan POBOLJŠAJ, univ. dipl. inž. arh. (SUPERFORM) A-1513 _promet: Miran UGOVŠEK, dipl. inž. gradb. (NVG PROJEKTIVA) G-1737 _zunanja ureditev in kanalizacija: Peter LOJEN, univ. dipl. inž. arh. A-1099 _elektro inštalacije: Marjan GROBELŠEK, univ. dipl. inž. el. (LM PROJEKTI) E-9063 _strojne inštalacije: Peter LEPOŠA, univ. dipl. inž. str. (LM PROJEKTI) S-0086 _zasnova požarne varnosti: Aleš HUDERNIK, univ. dipl. inž. str. (LM PROJEKTI) TP-0706 _geomehanika: Andrej BLAŽIČ, univ. dipl. inž. rud. in geotehnol. (BLAN) RG-0119 _geodetski posnetek: ______________________________________________



4

VSEBINA SEZNAM NOSILCEV UREJANJA PROSTORA, KI SO PRISTOJNI ZA IZDAJO SMERNIC ........................... 5 1 OPIS PROSTORSKE UREDITVE, VKLJUČNO S PROGRAMOM DEJAVNOSTI IN REŠITEV

GLEDE UMEŠČANJA NAČRTOVANIH OBJEKTOV IN POVRŠIN, KI SE NAČRTUJE S PODROBNIM NAČRTOM ............................................................................................... 6

1.1 SPLOŠNO ................................................................................................................................6 1.2 OPIS PROSTORSKE UREDITVE .................................................................................................6 1.3 PROGRAM DEJAVNOSTI .........................................................................................................6 1.4 REŠITVE GLEDE UMEŠČANJA OBJEKTOV IN POVRŠIN ............................................................7

2 OPIS ZASNOVE NAČRTOVANIH REŠITEV KOMUNALNE INFRASTRUKTURE IN NAČRTOVANEGA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA TER NJIHOVIH ZMOGLJIVOSTI ........... 10

2.1 SPLOŠNO ............................................................................................................................. 10 2.2 KANALIZACIJSKO OMREŽJE.................................................................................................. 10 2.3 VODOVODNO OMREŽJE ...................................................................................................... 11 2.4 ELEKTROENERGETSKO OMREŽJE ......................................................................................... 12 2.5 TELEKOMUNIKACIJSKO OMREŽJE ....................................................................................... 13 2.6 GRAJENO JAVNO DOBRO .................................................................................................... 13 2.7 Mirujoči promet .................................................................................................................. 15 2.8 Faznost izvajanja prometne infrastrukture ......................... Napaka! Zaznamek ni definiran.

3 REŠITVE ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE, VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE TER ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM........ 15

3.1 KULTURNA DEDIŠČINA ........................................................................................................ 15 3.2 VAROVANJE OKOLJA ........................................................................................................... 15 3.3 OBRAMBA TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM ............................................................................................................ 17

4 PREDLOG ODLOKA ..................................................................................................... 18 5 POVZETEK ZA JAVNOST .............................................................................................. 38 6 PARCELACIJA IN LASTNIŠTVO ...................................................................................... 45 KARTOGRAFSKI DEL USKLAJENEGA PREDLOGA OPPN .................................................................. 47

1. Izsek iz kartografskega dela izvedbenega dela občinskega prostorskega načrta s prikazom

lege prostorske ureditve na širšem območju; M 1:2500 2. Geodetski posnetek – obstoječe stanje; M 1:500 3. Zazidalno ureditvena situacija; M 1:500 4. Prikaz poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter

grajeno javno; M 1:500 5. Prikaz vplivov in povezav z sosednjimi območji; M 1:500 6. Predlog za parcelacijo; M 1:500 7. Izvajanje I. faza – ureditev; M 1:500 8. Izvajanje II. faza – ureditev; M 1:500 9. Izvajanje III. faza – ureditev; M 1:500 10. Komunalna ureditev I. faza; M 1:500 11. Komunalna ureditev II. faza; M 1:500 12. Komunalna ureditev III. faza; M 1:500



5

SEZNAM NOSILCEV UREJANJA PROSTORA, KI SO PRISTOJNI ZA IZDAJO SMERNIC IN MNENJ Pristojni nosilci urejanja prostora, ki dajo smernice in mnenja za pripravo OPPN so: Tabela: Pregled pridobljenih smernic in mnenj:

Datum izdaje smernic Datum izdaje mnenja

1. RS, Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje

Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana

Št. 350-214/2016-2-DGZR z dne 12.12.2016

2. RS, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Oddelek območja Savinje

Mariborska cesta 88, 3000 Celje

Vloga sprejeta 2.12.2016 – do 10.1.2017 ni bilo odgovora s strani upravljalca

5. Elektro Celje, Javno podjetje za distribucijo električne energije, d.d.

Vrunčeva 2a, 3000 Celje

Vloga sprejeta 2.12.2016 – do 10.1.2017 ni bilo odgovora s strani upravljalca

6. Telekom Slovenije, PE Celje

Lava 1, 3000 Celje

Št. 76/04-00131201612050009 z dne 8.12.2016

8. JKP Šentjur, Javno komunalno podjetje, d.o.o., Cesta Leona Dobrotinška 18,

3230 Šentjur

Št. 793/2016-BPo z dne 8.12.2016

9. Občina Šentjur, Mestni trg 10, 3230 Šentjur Št. 350-012/2016 (261) z dne 16.12.2016

SEZNAM NOSILCEV UREJANJA PROSTORA, KI NISO IZDALI SMERNIC:



6

1 OPIS PROSTORSKE UREDITVE, VKLJUČNO S PROGRAMOM DEJAVNOSTI IN REŠITEV GLEDE UMEŠČANJA NAČRTOVANIH OBJEKTOV IN POVRŠIN, KI SE NAČRTUJE S PODROBNIM NAČRTOM

1.1 SPLOŠNO

Na podlagi Odloka o strateškem prostorskem načrtu Občine Šentjur (OdOPN-s; Uradni list RS, št. 114/2013) ter na podlagi Odloka o izvedbenem prostorskem načrtu Občine Šentjur (OdOPN-i; Uradni list RS, št. 114/13), je za ureditveno območje z oznako PL9 predviden postopek izdelave OPPN. Območje predvidene ureditve predstavlja območje stavbnih zemljišč s podrobnejšo namensko rabo za objekte za industrijo z oznako (I) ter centralnih dejavnosti (C). Podjetje Tajfun Planina d.o.o. iz Planine pri Sevnici je kot lastnik obravnavanega območja posredoval Občini Šentjur pobudo za začetek postopka izdelave občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje PL9 - Tajfun.

1.2 OPIS PROSTORSKE UREDITVE Območje predvidenega urejanja meri 42.614 m2 in obsega zemljiške parcele št. parcelah št. 47/4, 49, 51/1, 51/8, 56/3, 57/3, 57/10, 57/11, 57/12, 57/13, 62/2, 63/2, 63/3, 63/4, 63/6, 63/7, 63/8, 63/9, 63/10, 63/11, 63/12, 63/13, 63/14, 63/16, 63/18 in 63/19 vse k.o. Planina v Občini Šentjur,. Sestavni del tega OPPN so tudi zemljišča izven območja urejanja, ki so potrebna za neposredno prometno priključevanje na omrežje javnih cest, zagotavljanje intervencijskih mest ter izvedbo komunalnih priključkov in naprav gospodarske javne infrastrukture potrebnih za komunalno opremljanje območja ter morebitne vodnogospodarske ureditve. Predmet izdelave OPPN so ureditve, ki bodo omogočile takšne posege v prostor in gradnjo objektov, da bo zagotovljeno izvajanje proizvodne dejavnosti podjetja TAJFUN PLANINA d.o.o. v skladu s tem odlokom.

1.3 PROGRAM DEJAVNOSTI Predvideni kompleks širitve dejavnosti podjetja TAJFUN PLANINA d.o.o. je namenjen proizvodni, raziskovalni ter upravni dejavnosti podjetja. Zaradi umestitve kompleksa podjetja Tajfun Planina se izvede tudi preureditev priključka na občinsko cesto ter ureditev komunalne infrastrukture za obravnavano območje.



7

1.4 REŠITVE GLEDE UMEŠČANJA OBJEKTOV IN POVRŠIN OPIS OBJEKTOV:

Predvideli smo postavitev petih objektov, ki se bodo gradili v štirih fazah. Objekti se prometno napajajo preko parcele 359/1 k.o. Planina, kjer poteka občinska cesta z oznako 396 121.

Obravnavani objekti bodo oblikovani sonaravno – parkovno - z zeleno ravno streho. Na ureditvenem območju OPPN se bo odvijala proizvodna dejavnost ter raziskave in uprava povezana z proizvodno dejavnostjo. Etažnosti objektov bodo različne in bodo prilagojene glede na namembnost. Gradnja območja se bo delila v štiri faze. V prvi fazi se bo postavil objekt za razvoj in upravo s pripadajočo infrastrukturo. V drugi fazi se bo gradil proizvodni objekt (mehanika in varilnica). V tretji fazi se bo gradil nov centralni proizvodni objekt. V četrti fazi pa poslovni objekt. ARHITEKTURNO OBLIKOVANJE Arhitekturno oblikovanje tlorisnih gabaritov je organsko in prilagojeno krajini. Fasade bodo pretežno vkopane, vidni deli pa bodo večji del zastekljeni ali prekriti z ALU paneli zelene barve. Strehe bodo pretežno ozelenjene (ravne), mestoma tudi ALU izvedbe. ZNAČILNI GABARITI OBJEKTOV

I. FAZA A. PROTOTIPNI IN POSLOVNI OBJEKT

Tlorisni gabarit: 105,00m x 52,00m

Višinski gabarit: 2K+P+1

Klet 2: ±0,00 (559,00 m nmv) Klet 1: +5,50

Pritličje: +12,00 Nadstropje: +15,60

Streha: +20,00

ZUNANJA UREDITEV I. FAZA: dovoz, parkirišče, zelene površine KOMUNALNI PRIKLJUČK I.FAZA: vodovod, kanalizacija, elektrika nn, TK vod, drenaža,

podporni zid za stabilizacijo terena



8

II. FAZA

B. OBJEKT MEHANSKA IN VARILNICA


Višinski gabarit: P+1

Pritličje: ±0,00=571,80 m nmv

Nadstropje: + 5,30 streha: + 11,50

ZUNANJA UREDITEV II. FAZA: utrjene površine okoli objekta KOMUNALNI PRIKLJUČK II.FAZA: vodovod, kanalizacija, elektrika nn, TK vod

III. FAZA

C. PROIZVODNI OBJEKT



Pritličje: ±0,00=556,20 m nmv

Nadstropje: + 7,60 streha: + 15,00

ZUNANJA UREDITEV III. FAZA: utrjene površine okoli objekta, parkirišče, zelene površine

KOMUNALNI PRIKLJUČK III.FAZA: vodovod, kanalizacija, elektrika nn, TK vod

IV. FAZA

D. POSLOVNI OBJEKT



Pritličje: ±0,00=571,80 m nmv 1. Nadstropje: + 5,00



9

2. Nadstropje: +9,00

streha: + 11,00

ZUNANJA UREDITEV IV. FAZA: utrjene površine okoli objekta, zelene površine okoli

objekta KOMUNALNI PRIKLJUČK IV.FAZA: vodovod, kanalizacija, elektrika nn, TK vod

KONSTRUKCIJA

Nosilna konstrukcija bo iz armiranega betona, deloma tudi jeklena. Temeljenje bo na armiranobetonskih plavajočih ploščah. Strešna konstrukcija bi iz armiranega betona, lahko tudi iz jekla- odvisno od statične zasnove posameznega objekta. Etažne plošče bodo izvedene kot armiranobetonske plošče, lahko tudi iz jeklene konstrukcije. INŠTALACIJE IN TEHNOLOŠKA OPREMA Inštalacije v objektih bodo prilagojene tehnologiji posameznega objekta in usklajene z veljavnimi standardi v RS. Strojne inštalacije bodo vezane na sistem priprave tople in hladne vode, tehnoloških vodov, požarne vode in ostalih sistemov, ki so potrebni za optimizacijo delovnih procesov. Ogrevanje bo urejeno preko sistema toplotnih črpalk. Električne instalacije bodo prav tako prilagojene tehnologiji objekta in se podrobneje določijo v postopku priprave projektne dokumentacije. Načeloma velja, da bodo v vsakem prostoru vtičnice ter notranja razsvetljava. Na prisojnih strešinah je dopustna postavitev fotovoltaične elektrarne, zato mora biti dovodni kabel do transformatorske postaje ustrezno dimenzioniran za izmenjavo električne energije med obema sistemoma. KANALIZACIJA Fekalije se bodo zbirale v centralnem kolektorju, ki se bo nahajal na parceli investitorja, od tam pa se bo sistem priključeval na javno kanalizacijo, ki se zaključuje z rastlinsko čistilno napravo. Količina fekalij ne bo velika in ne bo bistveno bolj obremenila javni kanalizacijski sistem, kot je obremenjen sedaj. Čiste meteorne vode s strešin bodo odvajane v meteorno kanalizacijo. Vode z utrjenih površin se bodo preko ustreznega številca lovilcev loj odvajale v meteorno kanalizacijo. Meteorna kanalizacija se bo priključevala na obstoječi sistem meteorne kanalizacije, ki v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja ustrezno preverjena z geomehanskim poročilom.



10

2 OPIS ZASNOVE NAČRTOVANIH REŠITEV KOMUNALNE INFRASTRUKTURE IN NAČRTOVANEGA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA TER NJIHOVIH ZMOGLJIVOSTI

2.1 SPLOŠNO Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne in energetske infrastrukture so: - načrtovani objekti morajo biti priključeni na obstoječe in predvideno komunalno in energetsko

infrastrukturno omrežje. Priključitev se izvede po pogojih posameznih upravljavcev komunalnih vodov;

- praviloma morajo vsi sekundarni in primarni vodi potekati po javnih (prometnih in intervencijskih) površinah oz. površinah v javni rabi tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov, naprav in vodov. Pri tem je treba posebno pozornost nameniti zadostnim in ustreznim odmikom od obstoječih komunalnih in energetskih vodov in naprav;

- v primeru, ko potek v javnih površinah ni možen, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih vodov na njegovem zemljišču, upravljavec posameznega komunalnega voda pa mora za to od lastnika pridobiti služnost;

- gradnja komunalnih naprav, objektov in vodov mora potekati usklajeno; - dopustne so spremembe tras posameznih komunalnih vodov, objektov in naprav ter priključkov

zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora.

2.2 KANALIZACIJSKO OMREŽJE Objekti se bodo na javno kanalizacijsko omrežje priključevali preko novozgrajenega kolektorja, ki se bo nahajal na parceli investitorja. Projektne rešitve morajo biti usklajene s Pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Ur. list RS, št. 88/11, 8/12), Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Ur. list RS, št. 8/12), Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Ur. list RS, št. 98/07, 30/10). Čiste meteorne vode se bodo odvajale v površinski odvodnik. Onesnažene vode bodo pred izpustom v površinski odvodnik očiščene v lovilcu olj in maščob. Trasa kanalizacije naj se praviloma izbira po prometnih površinah (cestah). Že pri projektiranju kanalizacije pa se morajo predvideti kanalizacijski priključki z izvedbo do priključnega mesta predvidoma izven utrjenih površin. Pri projektiranju kanalizacije je potrebno upoštevati Pravilnik o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Ur.l. RS št. 109/2007, 33/2008), Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi javnih objektov in naprav za odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih in padavinskih voda (Ur.1. RS št. 55/2007) in Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnih vodovodov. Pri pripravi projektov za projektiranje vodovoda in kanalizacije v območju občinskega podrobnega prostorskega načrta mora projektant sodelovati z upravljavcem javnega vodovoda in kanalizacije. Za ta namen se predvidijo skupni koordinacijski sestanki.



11

Projektna rešitev odvajanja in čiščenja odpadnih voda mora biti usklajena s »Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 88/11 in 8112), Pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07, 33/08, 28/11, 88/11), Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07, 79/09, 64/12) in Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07, 30/10)«.

V projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja mora biti tekstualno in grafično ustrezno obdelana zunanja ureditev na pregledni situaciji iz katere bo razvidna dispozicija objektov, ureditve okolice, vsa obstoječa in načrtovana komunalna infrastruktura ter načrtovana rešitev odvoda odpadnih padavinskih, komunalnih voda in morebitnih tehnoloških voda. Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih voda mora biti usklajena z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 88/11) ter Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 98/07). Odvajanje padavinskih voda je treba predvideti v skladu z 92. čl. ZV-1 in ZV-1A, (Ur. list RS, št. 57/08) in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztekom (zatravitev, travne plošče,…). Zadrževanje očiščenih komunalnih voda ni primerno. Pri iztoku odpadnih padavinskih voda v vodotok, mora biti izpustna glava oblikovana pod naklonom brežine in ne sme segati v svetli profil odvodnika. Na območju iztoka mora biti struga ustrezno zavarovana pred vodno erozijo. Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Agencija RS za okolje.

2.3 VODOVODNO OMREŽJE Oskrba objektov s pitno vodo na obravnavanem območju je možna preko izgrajenega javnega vodovoda. Za nove predvidene objekte je potrebno izgraditi sekundarno vodovodno omrežje, ki se bo navezalo na obstoječi javni vodovod. Za sekundarno vodovodno omrežje bo potrebno izdelati projektno dokumentacijo na podlagi predvidene porabe vode v posameznih objektih glede na njihovo namembnost. Novo razvodno vodovodno omrežje mora zagotavljati požarno varnost z vgradnjo nadzemnih hidrantov. Pod utrjenimi površinami je obvezna uporaba materialov iz nodularne litine. Minimalni odmik novih objektov od javnega vodovoda mora znašati 3,0m. Vsi odcepi in hišni priključki se izvedejo z vgradnjo cestnih zapornih ventilov. Vodomeri se vgradijo v zunanje vodomerne jaške. Raztezanje vode zaradi gretja v bojlerju se zaradi nepovratnega ventila v vodomerni garnituri ne bo kompenziralo v sistem javnega vodovoda, kar mora projektant upoštevati pri projektiranju interne vodovodne instalacije. Montažo vodovodnega priključka lahko izvede le JKP Šentjur d.o.o., ali za to registrirano podjetje, ki ga pooblasti JKP Šentjur d.o.o.



12

Pri projektiranju je potrebno upoštevati naslednje splošne pogoje:

Na trasi vodovoda ni dovoljeno postavljati objektov, opornih zidov, ograj, drogov,… in saditi dreves ali drugih trajnih nasadov

Natančnost vrisa komunalnih vodov je omejena, zato je potrebno naročiti zakoličbo vodovoda, kamor bo možna priključitev objekta

Osnovni tehnični podatki za potrebe projektiranja o vodovodnem sistemu so dostopni na GIS-u v okviru spletne strani podjetja, lahko pa se pridobijo tudi pri JKP Šentjur d.o.o.

Pri izdelavi projektne dokumentacije je potrebno upoštevati Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnih vodovodov in Pravilnik o projektni dokumentaciji (Ur. list RS, št. 55/08).

Pred izdajo gradbenega dovoljenja si mora investitor pridobiti soglasje k izvedbi priključka objekta na podlagi projektnih rešitev pri upravljavcu javnega vodovoda in kanalizacije JKP Šentjur d.o.o. K vlogi za pridobitev soglasja k izvedbi priključka objekta mora investitor predložiti projekt PGD/PZI:

arhitektura, zunanja ureditev,

strojne inštalacije,

načrt priključitve objekta na vodovodno omrežje ter zunanjega vodovoda,

predvideno porabo vode v m3/mesec za odjem poslovnih objektov,

notarsko overjena pogodba za gradnjo in vzdrževanje vodovoda.

Po pridobitvi pravnomočnega gradbenega dovoljenja lahko investitor poda vlogo za izdelavo ponudbe za izvedbo vodovodnega priključka. Pred izvedbo priključka mora investitor skleniti pogodbo z JKP Šentjur d.o.o. o dobavi vode in uporabi gradbiščnega priključka ter pogodbo za zagotovitev monitoringa male komunalne čistilne naprave.

Vsi morebitni stroški povzročeni na gospodarski javni infrastrukturi vodovoda in kanalizacije zaradi predvidene gradnje bremenijo investitorja del.

2.4 ELEKTROENERGETSKO OMREŽJE Za navedeno priključno moč na območju OPPN ima Elektro Celje, d.d. zadostno kapaciteto električne energije v obstoječi TP Tajfun, ki se po potrebi poveča v skladu s potrebami investitorja. Križanja Za križanje kablovoda s komunalnimi vodi in cesto je potrebno pridobiti soglasje pristojnih upravljavcev navedenih objektov. Pri križanju kablovoda z navedenimi objekti je poleg zahtev navedenih v soglasjih potrebno upoštevati »Navodila za izbiro, polaganje in prevzem elektroenergetskih kablov nazivne napetosti 1 kV do 35 kV« (Elektroinštitut »Milan Vidmar«, referat št. 1260). Vpliv elektromagnetnih polj 20 kV kablovoda Vplive elektromagnetnih polj regulira Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Ur. List RS 70/96). Ta določa mejne vrednosti, ki se v našem primeru nanašajo na I. območje (I. stopnja varstva pred sevanjem). Za I. območje so opredeljene naslednje mejne vrednosti električnega polja (E) in magnetnega polja (B): • Elektricno polje (E) _ 0,5 kV/m • Magnetno polje (B) _ 10 μT



13

SN kablovod je trifazni, enožilni kabelski sistemi (medsebojna razdalja faznih vodnikov znaša cca. 7 cm), kabli pa se položijo v kabelsko kanalizacijo v globini najmanj 0,8 m pod tlemi. SN kablovod se izvedejo s kablom 3 x (NA2XS(F)2Y 1x150/25 mm2). Max. dopustni tok znaša 353 A. Tovrstni kablovodi se s stališča emisije elektromagnetnih polj obravnavajo le kot izvor magnetnega polja, saj kovinski ekran kabla kot tudi sama zemlja pomenita popolni zaslon električnega polja. Glede vplivov magnetnega polja SN kablovodov so bili v študiji “Elektromagnetna sevanja elektricnih naprav in postrojev v naravno in življenjsko okolje”, referat št. 1349, Elektroinštitut Milan Vidmar, Ljubljana - april 1998, opravljeni računalniški izračuni, laboratorijske in terenske meritve. Rezultati za dva sistema enožilnih kablov, položenih v ravnino z razmikom 7 cm kažejo, da se doseže na višini 1 m v osi kablovoda magnetna poljska jakost 8.3μT, za dva sistema, za en sistem pa 4.3μT, kar je manj od predpisane mejne vrednosti 10μT.

2.5 TELEKOMUNIKACIJSKO OMREŽJE Omrežje Telekom Slovenije Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati obstoječe omrežje Telekoma Slovenije. Trase obstoječih naročniških TK kablov se določijo z zakoličbo. S projektom je potrebno predvideti potek novega TK omrežje in v sodelovanju s predstavnikom Telekoma Slovenije d.d. poiskati možnost priključitve na obstoječe omrežje. Vrsta prenosnega medija, mesto navezave na obstoječe omrežje in ostale karakteristike TK omrežja se določijo glede na potrebe in možnosti v projektnih pogojih v sodelovanju s predstavnikom Telekom Slovenije d.d.

2.6 GRAJENO JAVNO DOBRO Objekti se prometno napajajo preko parcele 359/1 k.o. Planina, kjer poteka občinska cesta z oznako 396 121.

Pri izdelavi OPPN je bila upoštevana vsa razpoložljiva projektna dokumentacija o obstoječi komunalni infrastrukturi na obravnavanem območju, veljavna zakonodaja, normativi in predpisi. Navedena zakonodaja mora biti upoštevana tudi pri nadaljnjem projektiranju v fazi PGD in PZI;

- Zakon o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12), - Zakon o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 109/10), - Pravilnik o cestnih priključkih na javne ceste (Uradni list RS, št. 86/09, 109/10), - Pravilnik o projektiranju cest (Uradni list RS, št. 91/05, 26/06, 109/10), - Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Uradni list RS, št. 46/00,

110/06, 49/08, 64/08, 65/08 – popr. 109/10).



14

Razmejitev lastništva med javno in zasebno komunalno infrastrukturo, vključno z zemljišči, ki jih le-ta tangira.

- Vse manipulacijske in parkirne površine znotraj območja urejanja OPPN bodo predvidoma v lasti investitorjev objekta, kateremu so namenjene.

Odpadna padavinske vode s streh objektov, z utrjenih površin cest, parkirišča in manipulacijskih površin ne smejo pritekati na občinsko cesto ali na njej celo zastajati. V projektni dokumentaciji je potrebno predvideti ustrezno odvodnjavanje asfaltnih površin z ustreznimi skloni, robniki in meteorno kanalizacijo. Zagotoviti in ustrezno prikazati je potrebno tudi odvodnjavanje odpadnih padavinskih voda s streh predvidenih objektov. Za odvod odpadnih padavinskih voda bo glede na geološko zgradbo terena potrebno predvideti iztok v odprt odvodnik, kar je v OPPN grafično prikazano. Minimalna globina posameznega podzemnega komunalnega voda, ki bo vgrajen pod vozišče ceste namenjene javnemu prometu znaša 0,90 m od temena voda do kote asfalta. V projektni dokumentaciji se predvidi ustrezno mehansko zaščito za vkopane komunalne vode, ki bodo vgrajeni pod povozne površine. V projektni dokumentaciji je potrebno prikazati detajle križanj predvidenih podzemnih komunalnih vodov v trasah predvidenih občinskih cest, pri čemer je potrebno kotirati višinske kote in dopustne medsebojne odmike, na te rešitve pa nato pridobiti soglasja k projektnim rešitvam s strani pristojnih upravljalcev komunalnih vodov in naprav. Vodovodno, kanalizacijsko, TK in električno omrežje je potrebno načrtovati skladno z ustreznimi tehničnimi predpisi in pri tem upoštevati že zgrajena omrežja komunalne infrastrukture na katera se nova omrežja priključujejo, za načrtovanje izvajanja prekopov obstoječih občinskih cest pa tudi tehnične smernice TSC 08.512 Varstvo cest – Izvajanje prekopov na voznih površinah. Investitor in izvajalci del morajo zagotoviti izvajanje del tako, da ne bo ogrožena varnost prometa na občinskih cestah v času gradnje cestnih priključkov in rekonstrukcije obstoječih delov cest. Za varnost prometa na z gradnjo tangirani občinski cesti in za zavarovanje delovišča v skladu s predpisi o varstvu pri delu je odgovoren investitor. Investitor mora zaradi izvajanja del upoštevati Zakon o cestah in Zakon o pravilih cestnega prometa. S pogodbo o izvedbi del se določijo obveznosti in garancije iz naslova zavarovanja delovišča, ki jih mora izpolniti izvajalec del. Zaradi oviranja prometa na občinski cesti si mora investitor oziroma izvajalec del za delno zaporo ceste v smislu 101. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10) pridobiti odločbo Občine Šentjur, na osnovi vloge in elaborata začasne prometne ureditve za čas izvajanja del. Prometno signalizacijo zaradi del lahko postavi le izvajalec rednega vzdrževanja ceste skladno s 101. členom Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10) na stroške investitorja oziroma izvajalca del, na podlagi predloženega elaborata. Investitor je odgovoren za tehnično pravilno in točno izvedbo vseh del ob upoštevanju pogojev in je materialno in kazensko odgovoren za vso škodo, ki bi nastala na občinski cesti ali bi bila povzročena uporabnikom ceste. S pogodbo o izvedbi del se določijo obveznosti izvajalca del iz naslova garancije za tehnično pravilno in točno izvedbo del. Odvodnjavanje cest se izvede z ureditvijo pravilnih prečnih sklonov cestišča, muld, bankin in obstoječih površinskih odvodnikov.



15

2.7 Mirujoči promet Na podlagi ocene potrebe po zagotavljanju parkirnih mest za zaposlene se na območju OPPN zagotovi 1PM na 4 delovna mesta, ½ PM za vsako službeno vozilo v lasti investitorja ter 4 PM za goste.

3 REŠITVE ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE, VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE TER ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM

3.1 KULTURNA DEDIŠČINA Na območju OPPN ni enot nepremičnine kulturne dediščine. Splošna zakonska določila glede varstva arheoloških ostalin:

- V kolikor predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi

- Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni del ob odkritju najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.

3.2 VAROVANJE OKOLJA NARAVNE VREDNOTE Na ureditvenem območju OPPN ni naravnih prvin, ki bi bile zaščitene z varovalnim režimom. VARSTVO ZRAKA Prezračevanje objektov naj bo naravno. Vse emisije v zrak, ki bi nastale zaradi tehnologije ogrevanja ali drugih tehnoloških procesov, morajo biti v skladu s predpisi in standardi, ki urejajo področje varovanja zraka v Republiki Sloveniji. Objekte je možno ogrevati na toplotno črpalko.



16

VARSTVO VODA IN PODTALJA Padavinske vode iz obravnavanega območja bodo odvajane v meteorni kanalizacijski sistem z iztokom v obstoječi površinski odvodnik. Vsak poseg na obravnavanem ureditvenem območju urejanja, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, se lahko skladno s 150. členom Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02 in 57/08) izvede samo na podlagi vodnega soglasja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Agencija RS za okolje. Med gradnjo ni dovoljeno odlagati izkopanih materialov na vodno ali priobalno zemljišče ter poplavno območje vodotokov. Po končani gradnji je potrebno odstraniti vse za potrebe gradnje postavljene provizorije in odstraniti vse ostanke začasnih deponij. Vse z gradnjo prizadete površine je potrebno krajinsko ustrezno urediti. VARSTVO PRED HRUPOM Območje sodi v III. stopnjo varstva pred hrupom. Predvidene in obstoječe dejavnosti v območju ne smejo pri svoji dejavnosti povzročati hrupa, ki bi presegal mejne ravni hrupa 50 (dBA) ponoči in 60 (dBA) podnevi. ELEKTROMAGNETNO SEVANJE Pri načrtovanju je potrebno upoštevati Uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Ur. l. RS, št. 70/96), ki določa mejne vrednosti veličin elektromagnetnih sevanj frekvenc 0-300 GHz, stopnje varstva pred njimi, način vrednotenja obremenitev okolja zaradi elektromagnetnih sevanj ter ukrepe za zmanjševanje in preprečevanje čezmernih sevanj v posameznih območjih naravnega in življenjskega okolja. V ureditvenem območju OPPN niso potrebni dodatni omilitveni ukrepi za zagotovitev zakonsko določenih zahtev glede varstva pred elektromagnetnim sevanjem. ODSTRANJEVANJE ODPADKOV Odvoz smeti se bo zagotavljal z dogovorjenega odjemnega mesta, ki bo lociran na dostopnem mestu ob regionalni cesti na severni strani objekta. Ločeno shranjevanje odpadkov je predvideno v zaprtih posodah, da se prepreči širjenje smradu in nekontrolirano odtekanje usedlin iz posod. Za vsak poslovni objekt je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to je urejen prostor v ali ob objektu kamor se postavijo zabojniki za mešane komunalne odpadke in odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov. Predvideni način odvoza odpadkov mora ustrezati tehnologiji zbiranja in odvažanja odpadkov, ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. Zbirno mesto mora ustrezati naslednjim splošnim zahtevam:

- funkcionalnim, estetskim, higiensko-tehničnim in požarno varstvenim pogojem, ne sme ovirati ali ogrožati prometa na javnih prometnih površinah,



17

- vzdolžni nagib dostopne poti od zbirnega do odjem nega mesta je lahko max. 15% v strmini oz. max. 4% v klančini.

- med zbirnim in odjemnim mestom ne sme biti stopnice ali robnikov, ti morajo biti poglobljeni, širina dostopa do zbirnega mesta mora biti za 0,5 m večja kot je širina najširšega nameščenega zabojnika,

- kadar so med zbirnim in odjemnim mestom vrata, naj bodo ta široka vsaj 0,3 m več kot je širok najširši nameščeni zabojnik. Ista širina velja tudi za poglobljen robnik,

- tla zbirnega mesta morajo biti primerno utrjena zaradi prevoza zabojnikov, odporna na udarce in obrabo,

- zbirno mesto urediti tako, da se prepreči zdrs zabojnika, - če je zbirno mesto v objektu mora biti urejeno na naslednji način: prostor mora imeti električno

razsvetljavo - prostor naj bo ustrezno prezračevan, - tla v prostoru naj bodo ustrezno utrjena (betonirana, tlakovana ... ) in nagnjena proti

kanalizacijskemu jašku z rešetko in priključkom na javno kanalizacijsko omrežje, - v prostoru ne smejo biti priključki za plin, plinski števci ipd.

3.3 OBRAMBA TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM

VARSTVO PRED POŽARI Na območju urejanja je treba za zagotavljanje požarne varnosti zagotoviti potrebne odmike od meje parcel in med objekti ali potrebne protipožarne ločitve, vire vode za gašenje, neovirane in varne dovoze, dostope ter delovne površine za intervencijska vozila. Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu - zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu - študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti. Intervencijske poti so urejene po obstoječih prometnih površinah. Izvedba intervencijskih poti mora biti skladna s standardom SIST DIN 14090. Vse povozne površine morajo biti dimenzionirane na 10 t osnega pritiska. VARSTVO PRED POTRESI Območje se nahaja na območju, kjer je projektni pospešek tal (g) = 0,15. Glede na zahtevnost predvidenih objektov je potrebna ojačitev prve plošče v objektih, kjer se bodo nahajali ljudje in živali.



18

4 OSNUTEK ODLOKA

Documents

ZA O MOČJE PL9 - TAJFUN · 2017-01-12 · Električne instalacije bodo prav tako prilagojene tehnologiji objekta in se podrobneje določijo v postopku priprave projektne dokumentacije