>> NOVEMBER 2007>>

PLESNI VEČER II.vstopke prost dan

ob 19.00 plesna predstava BIG DAN

Zamorkla je dvomesečno glasilo Kluba škofjeloških študentov.Urednik: Jan ČadežNovinarsko zaledje: ARWA, Eržo, Jan Čadež, Klemen Globočnik, Matjaž Vouk, mr. Mojo Risin, Nejc Hudolin, Nejc Jemec, Štfk, Urška Krpič, ZeC, Žiga PišlarPrelom strani in priprava na tisk: RS Design

UVODNIK

Deadline za naslednjo številko: 11. januar 2008, članki na zamorkla@gmail.com

stran 2 pismo predsednika: Še zadnjič v slovo

stran 4Brucovanje in brucfilm 2007

stran 6 polemika: Prometni režim v Škofji Loki

stran 7 arWine 4 perspekTiVe: Pou kurca jasn

stran 8Pisarna KŠŠ

stran 11aTelje clobb: Fotoreportaža z bienala

stran 12mkc pri rdeČi osTriGi: Napovednik

stran 14 aVToTesT: Opel Kadettilak 1.4LS

stran 16 zamorklina VeČerja: Viva La Espana

stran 19 razmišljanje: Slike se gleda od daleč

predzadnja strannatečaj za najboljšo ČB fotografijo

NAPOVEDNIK

1

Jesen. Listje. Rumeno in rdeče. Prelepo. Zadnje čase se res splača sprehajat po gozdu. Naložba za celo zimo. Vsaj kar se barv tiče. In črno bela Zamorkla. Naložba za naslednjih nekaj uric (za kolikor ti bo, upam da, pritegnila pozornost). Ta številka je malo krajša kot ponavadi. Pri študentih je pač tko, da se, namesto iz zimskega, zbujamo iz poletnega spanja.

Kot urednik si vedno v roke vzamem različne časopise in preverim na kakšen način stvari stojijo pri profesionalcih. Zamorkla definitivno ponuja alternativo. Ne samo to. Ta alternativa je sproščujoča. Ker, roko na srce, kolikor so profesionalni, mediji ustvarjajo kulturo vznemirjenosti, razdraženosti, bombastičnosti in kajšejstvemkajvsega. In potem ljudje pozabijo na jesen. Na listje. Na barve. Meni pa je v življenju pomembno predvsem to. Notranji občutek izpolnjenosti na koncu dneva. Mir. Občutek, da se splača živet. Zadovoljstvo.

In ja, vse skupaj se sliši kot kopica novodobnih traparij. Zame je new age predvsem stavek, da si sam ustvarjam svojo resničnost. In za tem stavkom stojim. Zato tudi verjamem, da kamor usmerim pozornost, to ustvarjam. Zato raje ne berem dnevnega časopisja, enkrat tedensko se informiram o pomembnih dogodkih. Je čist dost. V vmesnem času pa raje gledam listje. Rumeno. Pa včasih mal črno bele. Zamorkle. Lih za sprot. Nej vam bo na komot. Jah bless. Jan

PISmO PREDSEDNIKA

ŠE zADNjIČ V SLOVO ...

Nejc Jemec

Še zadnjič. Pišem kot predsednik. Enoletni mandat se izteka, še enega pa si ne želim. Napočil je čas,

da osrednjo pozornost namenim drugim stvarem. Še vedno si želim soustvarjati študentsko in nasploh mladinsko

sceno v Škofji Loki. A ne v prvih vrstah...

S tem pisanjem želim na kratko predstaviti svojo pot v ustroju Kluba

škofjeloških študentov, obenem pa bi rad vsem mladcem, ki še ne vedo čisto dobro, zakaj bi jim prostovoljno udejstvovanje dobro delo, povedal, kaj je tisto, zaradi česar je vredno stopiti skozi velika klubska vrata. Povedati želim, zakaj sem ponosen na stvari, ki smo jih počeli in jih v določenem obsegu še vedno bomo. Nekaterim skupinam individuumov pa bi rad sporočil, da so navadni leni ušejedci, bojazljivci, prezira vredni pizdeki, v svojem univerzumu vsevedni, sicer pa mali nergači, brez smisla in volje, ki mislijo slabo, drugemu želijo najslabše in nasploh v življenju niso naredili še ničesar pametnega, pa se nekako čutijo poklicane, da delo drugih zviška in neargumentirano dajejo v nič. Ko jih (vas) jebe – hvala vam, da ste mi učvrstili kožo, če se prepoznate, me prosim ne pozdravljajte več.

Bila je jesen, dober začetek študijskega leta. Po končani srednji šoli sem iskal nove izzive. Pred tem s KŠŠ-jem nisem imel izkušenj. Glede na aktivna gimnazijska leta, na dober stik z Ostrigo ob našem Živ žavu, sem nekako vedel, da je smiselno nadaljevanje družbenega udejstvovanja študentski klub. Pa čeprav sem o Klubu vedel malo. Malo oziroma nič.

Bil je čas volitev. Izvršni odbor (IO). Wat da fak? Pa sem vseeno kandidiral. Slišal sem, da je to najvišje telo udejstvovanja, da se rabi sveže krvi. Spoznal sem Matjaža Vouka. Najprej ob lepljenju njegovih propagandnih plakatov v Ostrigi, kasneje na dan volitev in še nekoliko kasneje – po volitvah - ob pivu v Ostrigi. Pogovarjala sva se. In se začutila. Ej, geji, brez opolzkosti. Poštekala sva se. Bil je moj mentor. Seznanjal me je z zgodovino KŠŠ-ja, povedal kdo je komu kdaj »jebal mater«, zakaj se tisti dve ženski ne marata, kakšni so bili včasih žuri, kako majhna je bila nekdaj Ostriga. Povedal je, kdo so legende Kluba, kaj vse se da početi ...

Skupaj z njim in z ostalimi člani IO-ja smo poskušali postaviti Klub na novo. Brez medsekcijskih nesporazumov. Voukova živalska energija, naše nove in sveže ideje, volja vseh nas ... Počasi so stari odšli, nasledili smo jih novi. KŠŠ se je bolj povezal, vključno z vsemi bivšimi sekcijami, zdaj Zavodom O.

Naslednje leto sem postal tajnik, Matjaž je ostal predsednik. Letos sem ga nasledil. Ne bi natančneje opisoval nekaterih suhoparnih dejstev. Resnica je le ta, da gre včasih gor, spet drugič dol. Ob koncu svojega mandata imam občutek, da gre spet na gor, čeprav smo ravno po obdobju, ko ni bilo tako. A kaj bi o tem ... Ljudje, tudi mladi, smo si različni, važno pa je, da med nami vlada neka stopnja razumevanja in strpnosti do napak drugega.

Zadeve se izboljšujejo iz enostavnega, a obenem kompleksnega razloga. Zaradi ljudi. Zaradi tistih prifuknjenih posameznikov, ki nosijo v sebi energijo, voljo, smisel, zavzetost, ideje in so po malem zasanjani idealisti. Zaradi ljudi, ki jih imam rad, ker niso apatični. Rad

foto

: Gaš

per d

oljak

foto

: sam

o Vod

opive

c

2

jih imam, ker s svojimi navedenimi lastnostmi bogatijo eden drugega, ker se znajo skregati, ko je treba in se poveseliti preko meja obče uveljavljenega dobrega okusa. Rad jih imam, ker niso povprečni, ampak znajo biti ekstremni – v dobrem in slabem – ker so s srcem pri stvareh. In rad verjamem, da sem vsaj v delu navedenega opisan tudi sam. Najbrž je to razlog, da se razumemo in prenašamo ...

In ko smo ravno pri dobrih stvareh. Poleg nepozabnih trenutkov – odličnih žurov, koncertov, zadovoljstva po uspešno izvedenih projektih, izletov, mi je Klub s svojo infrastrukturo omogočil nekaj življenjsko pomembnega. Opremil me je in sem se, z orodji, zaradi katerih se bolje znajdem v življenju nasploh. Stvari, ki sem se jih naučil tukaj – znanje o organizacijah, organiziranosti, organiziranju, vodenju, o ljudeh, medijih itn. – mi še kako pomagajo pri mojih zdaj začetih izzivih. V malce samovšečni maniri, pa vseeno; s pomočjo tu pridobljenih veščin, s pomočjo tega prostovoljnega udejstvovanja, ki se mu nekateri posmehujejo ali ga celo zaničujejo, tudi s pomočjo tega, bom pri svojem profesionalnem udejstvovanju boljši od drugih. Veliko sem dal temu Klubu, veliko časa, idej, energije. Ni mi žal. Ni, ker sem, kot prvo ob tem neizmerno užival, navkljub občasnim težkim trenutkom. In ni mi žal, ko vidim, kaj vse sem s tem pridobil, kaj vse dobrega smo naredili. Zato dragi mladci,

čimprej aktivno pristopite in pričnite z ustvarjanjem.

O težkih trenutkih? Niti niso bili tako težki. Sprva me je še malo zabolelo, ko sem od koga slišal, da je pa tisti rekel, da smo pa itak loški študentje v kurcu, da je kr neki, da se nam gre samo za denar itn. Sprva se me je še dotaknilo. Razmišljal sem v smeri, da bi se bilo treba s takim človekom pogovoriti, mu dokazati nasprotno. Da je njegovo prepričanje morda rezultat kakšne slabe izkušnje, nepoznavanja naše organizacije. Sprva sem mislil tako. Kasneje pa na podlagi vse več izkušenj ugotovil, da nima smisla. Nima! Težko je prepričati prepričane, moja vest je čista, nameni prav tako, za mnenje drugih mi je vseeno. Zgodba zaključena. Če se prepoznate, še enkrat prosim, ko se srečamo na ulici, me ne pozdravljajte več. Hvala.

Moj mandat se izteka. KŠŠ bo dobil novega predsednika ali predsednico. Nov izvršni odbor. Če menite, da ste dovolj aktivni, imate voljo in čiste namene, vabljeni. Priključite se in pričnite z delom. Klub je in mora biti odprt vsem, saj je last vseh vpisanih študentov.

Odhajam novim izzivom naproti, začutil sem, da je napočil čas. Kot sem rekel, še vedno bom soustvarjal mladinsko sceno, a ne več iz prvih vrst. Vsem, veste, kdo ste, hvala za nepozabne trenutke, za dober zgled. Ponosni smo lahko na storjeno. Srečno!

Uredništvo Zamorkle se je znašlo v dilemi koga uradno podpreti v prihajajoči predsedniški tekmi: SLAVkA GNÖJA, neodvisnega kandidata, ali DJ-a ALOISO PEtER LEE-ja, zmagovalca predtekmovanja v obliki brucovanja?

foto

: Gaš

per d

oljak

3

foto

: matj

až Vo

uk

Letos nam jo je zagodel dež. Z Mestnega trga je bilo treba dogajanje prestaviti v Ostrigo, kjer smo

na vrtu razpeli platneno streho. No, na koncu se je izkazalo, da je lokacija izvrstna. Ne vem, koliko ljudi točno je tistega deževnega petkovega večera prišlo v vojašnico, a v Ostrigi, ne vem, če se bom kaj hudo uštel, se jih je izmenjalo vsaj 400. Super bend, stand-up comedy in odličen film.

Mojstrovino snemalne ekipe si lahko ogledate na klubskih spletnih straneh (www.kss.si/brucfilm) in

BRUcOVANjENovopečenih brucev ni bilo veliko.

Mladi reveži so se prestrašili, da se jim bo zgodilo ne vem kaj hudega.

Saj jih razumem. Naslov brucovanja je bil grozljiv – Volitve 2007.

ga lahko namesto virusa (link) po e-pošti razširjate naprej.

Bruci so skladno z naslovom tekmovali za predsednika republike. Volitve smo ukinili, ker na njih goljufajo in se jih udeleži premalo ljudi, da bi jih lahko razglašali za verodostojne. Tako smo kandidate na podlagi njihovih nazorov (kar smo prej preverili z vprašalniki, še prej pa smo jih izobrazili z branjem Nietzcheja, Platona, Machiavellija in Marxa) uvrstili v 6 štabov, nato pa so se pomerili v praktičnih igrah. V stilu, naj se v praksi vidi, kdo ima tiste potrebne lastnosti za dobro vladanje.

Tako so kandidati metali polena pod noge, si na glavo nalagali maslo, nakladali, si polnili žepe in dvigovali prah. Naj pojasnim. Poleno so metali v 40 cm visoke umetne noge, na glavo so si poskušali naložiti čim več masla, na sod so nakladali in razkladali opeko, žepe so si polnili z jajci, obarvanimi z zlatim sprejem, prah, ki so ga s pihanjem dvigovali, pa je bila moka.

Brucovanje je uspelo. Pozitivna energija, smeh, zabava, sporočilnost in film, ki ostaja. Lanskoletnega si je na Google videu ogledalo dobrih 9.500 ljudi. Glejte tudi letošnjega in nasvidenje na brucovanju prihodnje leto!

foto

: sam

o Vod

opive

c

foto

: sam

o Vod

opive

c

1. Veselje ekipe Dark Angel Rajc ob ugotovitvi da imajo največ masla na glavi.2.-4. Zamatrixirano varnostno osebje, čakajoč s tablicami svojih ekip.5. Glasbena podlaga, zagorski skajevci Red Five Point star. Izjemno.6. Metanje polen pod noge.7. Maestra za kuhanca (tako v kuhi kot marketingu)8. Predsedniška disciplina razpihovanja prahu

1.

2. 3. 4.

foto

: sam

o Vod

opive

c

foto

: sam

o Vod

opive

c

4

foto

: sam

o Vod

opive

cfo

to: s

amo V

odop

ivec

foto

: sam

o Vod

opive

c

foto

: Gaš

per d

oljak

UTRINKI S SNEmANjA BRUcFILmA: VOLITVE 2007foto: Matjaž Vouk

5.

7.

6.

8.

5

Iz SLEPE ULIcE

V SLEPO ULIcO?kako so med seboj povezane sanje o škofjeloški

obvoznici, volitve in državna direktiva ter kako so okrašene z loka(lnimi) cvetkami?

Navadno sem zagovornik teorije, da bi se moral vsak posameznik

bolj prilagoditi prometnemu kodeksu. Seveda pa nastane dilema, ko kodeks oziroma njegovo izvajanje postane brezvezno, pomanjkljivo ali celo nevarno.

Temule pisanju je bila povod informacija, da so odslej dvižni količki, ki so omejevali dostop do mestnega trga z vozili, neprestano spuščeni. Kar mi je dalo misliti. Nam je prekomerno narasla rodnost v občini in že zganjajo “preventivo”? Namreč, zadnje čase se mimo Homana s kolesom nisem mogel peljati hitreje kot 10km/h, zaradi velikega števila otrok, ki so skakali naokrog. Zgolj eden od razlogov. Če pa bo tudi sicer šlo tako naprej, ustanavljam iniciativo, ki se zavzema za ureditev pločnika in kolesarskih poti na Mestnem trgu!! Aja, ker ni prostora za kaj takega (zaradi

števila parkiranih avtomobilov) predlagam zgraditev trietažne parkirne hiše, zgornji dve nadstropji za parkiranje.

Druga prometna sprememba v Škofji Loki so semaforji, katerih število je v zadnjem letu poraslo za 100%. Podlubničani jih praktično še ne potrebujejo, nihče pa zagotovo ne potrebuje tistega na začetku poljanske obvoznice. A vseeno signalizacija deluje, “zato ker se morajo uni iz Pod Plevne furat tam ven”. Mislim, da bi - če so do zdaj - zdržali brez. Semafor bi bilo varneje preklopiti na oranžno utripajočo tudi z vidika ohranjanja strptnosti povprečnega mimovozečega-se-šoferja.

Kako banalne pa so ureditve regionalne ceste proti Žirem, pa ste verjetno že sami ugotovili. Pločnik pri upravni enoti, ki bo še zmanjšal že tako ali tako majhno pretočnost ožine, in otok pri mlekarni na Spodnjem trgu sta zgolj najprestižnejši. Ampak to ne spada pod lokalno, za to so krivi državni “prometniki”.

Pohvale si na tako skopo odmerjenem prostoru zasluži le ureditev ulice od cvetličarne proti Novemu svetu...

6

Štfk

7

ARwINE 4 PERSPEKTIVE…ARwINE 4 PERSPEKTIVE…

ARwINE 4

PERSPEKTIVE…AR

wIN

E 4

PER

SPEK

TIVE

…

Če bi se šlo (le) za polovico, za razumevanje, za penis, bi ... nekaj že. Pa očitno vsaj v prvi asociaciji ne gre za to. Navajena sem, da se vedno za nekaj gre. GRE SE za stvar. Gre se. Premika se. Napredek, vsekakor napredek. Vse okrog nečesa. To nekaj pa kot da ima neko pozicijo, kraj bivanja. Saj; naše ljube zvezdice! Kaj bi brez zvezdic? Saj ne bi vedeli, kje je nebo.

Včasih rada rečem “mogoče” (oz. morda) ali pa “ne vem”. Pa veš zakaj? Ker imam dovolj teh zvezdic, ker so s svojo določenostjo nadležne, dvoumne ... pa še svetijo se in nevem zakaj jim je tega treba. Namreč; svetleči črni lakasti čeveljci iz otroštva me še vedno zmotijo ponoči v sanjah (zakaj je mati presodila, da so neprimerni, mi je ušlo iz spomina).

Ljudje ljubimo zgodbe; začetke, konce, povzetke, sklepe, nauke ... vse le zato, da bi pomirili svoj um v tem navideznem redu. Da se ukvarjamo z zvezdami, niso krive zvezde. Moj sklep je jasen že nekaj let in je takle: če mi je kaj jasno, potem je to to, da mi nič ni jasno ... Takole sklenjen krog zahteva tri pike.

A

Ja, res. Včasih človeku ni jasno nič več kot to. Recimo glede tega, kakšni so kriteriji, po katerih lahko nekdo sodi, kaj je dobro in kaj slabo. Čisto konkretno: kdaj je neka predstava, slika ali pa karsižebodi kvalitetna. Če bi namreč poslušal učene kritike, ki samozavestno ocenjujejo delo drugih, dobiš vtis, da je dobro tisto, kar je uveljavljeno. Mednarodno priznano. In kar ugaja množicam. Še dobro, da se kdaj na lastne oči prepričaš, da temu ni tako. Sicer pa je to že spet le subjektivno mnenje, ki ga ne moreš posploševati.

Po drugi strani pa se zdi, da si le redko kdo upa povedati, kaj o zadevi resnično misli. Zakaj? Ker si še mlad in te nočejo preveč skritiziarti? Da se mogoče ne bi ustrašil že na začetku? Mislim, da to niso glavni razlogi. Če pa že – ja, ljudje, če človek napak ne opazi sam, je neskončno vesel, če ga nanje kdo opozori. Konstruktivna kritika je namreč ena izmed stvari, ki si jo si po predstavi najbolj želim slišati.

W

POU KURcA jASNPol K jasn. Pol K je V ali A brez črtice. Ja, ja, tudi o črticah

smo že govorile. In to o tistih prav posebnih, na prav posebnih mestih. Kajti pri nas ti večkrat ni pol k jasn, včasih pa ni jasno nič več, ampak ostane samo še kurc. Še dobro, da je vsaj ta pri močeh.

In če že govorim o kurcih, prav gotovo ne smem pozabiti na naš performance s kurcem, ščegetavčkom, sramno ustnico in sramno dlako. Ter na aerobiko 2020, prehrambeno aerobiko, talno aerobiko, aerobiko v parih, ustno aerobiko … Ker rekreacija je pol zdravja. Druge pol zdravja pa je smeh, kar uči že stara ljudska modrost. Te pa imajo ponavadi kar prav, saj iste sorte tič skp letejo, če je mrzlo kot v Rogu pa paše šalca čajčka. In tako ostajamo zdrave, mlade in vesele, saj »mi plješemo, cjeli dan i noč …«. To pa drži kot pribito!

P.S. – Kot vidim, tale članek kar pošteno krši pravila koherence in kohezije ter jasnosti, urejenosti in razumljivosti. Še dobro, da se vsaj drži naslova!

A

Včasih so živele štiri osebe s podobnimi sanjami. In isto idejo. Nato so eni začeli meditirati in skrbeti za svoje telo. Drugi so odkrili nove razsežnosti življenja. Preostala polovica pa še vedno tipka, se prijavlja in poskuša izpeljati idejo do konca. Crash.ed.

Potem ti rečejo, da hočeš vse izpeljati na silo. Da nimajo časa za premislek in da to ni primeren kraj. Res? Gre se zato, kar človek hoče. In enim se morda ne zdi več pomembno.

jackpotcrashedstraightintomyhead. ....pipppppppppp.... please fasten your seat bealts!Pred vami se skriva neizmerna širina tropičja.Pa nikar ne pozabite – plummet(t)ing down the drain has never ever

been heatlhy. Pa kurcu al pa njegovi polovici tud ni treba bit vedno jasn. R

PISARNA KLUBA

NOVIcEKot najbrž že veste, pisarna KŠŠ-ja trenutno obratuje v zgornjem nadstrop-ju bivšega doma Zveze borcev, na kidričevi 1.Ugodnosti lahko koristite med uradnimi urami:PON. 14h-18h,SRE. 10h-14h,čEt. 14h-18h.

Pozor!1. Ugodnosti lahko koristijo le člani KŠŠ-ja. Zato se le pridi vpisat (potrebuješ potrdilo o šolanju in svojo fotografijo) oz. podaljšati članstvo (potrdilo o šolanju).2. Nekatere cene v ceniku se bodo v naslednjem mesecu spremenile, zaradi višjih cen pri ponudnikih. O tem vas bomo obvestili preko spletne strani www.kss.si.3. Pisarna se bo pred vrnitvijo v prenovljene prostore na Mestnem trgu še enkrat preselila na začasno lokacijo verzija 2.1. Kam in kdaj se bo to zgodilo, bo še pravočasno objavljeno na www.kss.si. Da ne bi prišlo do neljubih zapletov, priporočamo redno spremljanje spletne strani.

NOVO!V Pisarni lahko po novem dobite tudi karte za vadbo v Mega centru, Kranj. Vse podrobnosti so na tabli.

8

ŠKOFjELOŠKI BLOgERjI, zDRUžImO SE!

Slovenska blogosfera se vse bolj razvija, blogi* imajo danes že zavidljiv pomen v slovenski medijski sceni, saj jih bere vse več ljudi, ki v zapisih “samostojnih” piscev oziroma avtorjev, vidijo dodano vrednost na njihovo kritiko, mnenje ali zgolj subjektiven zapis o avtorjevem pogledu oziroma mišljenju do določene tematike. Moč blogov se še posebej izrazito pokaže takrat, ko večje število blogerjev izrazi mnenje o dogodkih in napakah, ki bi morale biti objavljene na naslovnicah časopisov, pa zaradi vse bolj okrnjene svobode pisanja novinarjev tam ne dobijo svojega mesta - oziroma ga sploh ne dobijo …

Ideja, da bi se škofjeloški blogerji združili v nekakšen internetni in časopisni zbirnik, t.i. “agregat**”, bi tako v praksi lahko pomenila korak naprej k ozaveščanju ljudi o raznovrstnih problemih, ki pestijo prebivalce Škofje Loke (pa tega morda niti ne vedno ...). Predvsem pa bi bilo zanimivo na enem mestu brati zapise svojih someščanov.

Spletno mesto, kjer bomo objavili več informacij o KŠŠ-jevem agregatu, je trenutno še v delu, zato vas ta trenutek lahko le vljudno povabim k sodelovanju. Sporočite mi kratek opis in naslov bloga na elektronsko pošto andrej@kss.si. Sodelovanje je lahko tudi anonimno ...

Več informacij kmalu na naslovu www.kss.si - do takrat pa morebitna vprašanja naslavljajte na zgornji email.

*Blog: http://en.wikipedia.org/wiki/Blog** Slovenski agregati so med drugimi denimo: siblogs.

com, blogorola.com in blog.siol.net.

9

ATELjE cLOBB

Pripravili smo nekaj programa za vse starosti ,ki si ga lahko preberete v nadaljevanju...

OTROŠKE DELAVNIcE

Otroške delavnice potekajo vsak petek od 17.00 do 19.00 ure in so brezplačne. Prisrčno vabljeni so vsi otroci od 4 do 12 let. Za njih pa skrbijo štiri dekleta, ki vsak teden pripravijo nekaj novega, kreativnega in ponudijo otrokom, da ustvarjalno preživijo čas s svojimi vrstniki.

IzDELAVA PRSTNIh LUTK, 14.11.

Prstne lutke bomo izdelali iz različnih materialov (volna, karton, blago, filc). Z njimi lahko priredite manjšo lutkovno predstavo. Veseli so jih tudi otroci, vsekakor pa so primerni za različna darila. Naredite pa lahko tudi lutke, ki so aktualne posebno v decembru, kot so Božiček, Miklavž in Dedek Mraz. Lahko pa jih uporabite za dekoracijo daril, ki jih boste verjetno podarili svojim najbližjim. Delavnica je brezplačna.

LITERARNI IN FILmSKI VEČER, 20.11.

Novost v ateljeju! Vsak torek bomo vrteli amaterske filme umetniške produkcije študentov akademije za gledališče, radio, film in televizijo. Enkrat mesečno

pa bomo torke obarvali literarno in poetično, v goste bomo povabili pisce in pesnike, ki nam bodo v sproščenem ambientu ob kozarčku dobrega vina kaj prebrali in odgovarjali na vaša in naša vprašanja.

Lepo vabljeni torej vsak torek od 20.11. naprej.

FOTOgRAFSKI NADALjEVALNI TEČAj 22.11

Nadaljevalni tečaj digitalne fotografije pod mentrostvom Petra Pokorna ml. bo obsegal 20 ur v 4 tednih. Pričetek tečaja je v četrtek, 22.11. ob 16.00.

Teoretični del poteka 4h, zatem delo na terenu 8 h in nato 8h še obdelava fotografij. Po koncu tečaja še razstava fotografij udeležencev v KŠŠ-jevi galerijci.

Tečaj bo potekal v ateljeju CLOBB, Mestni trg 20. Cena tečaja : za 20 h znaša 40 EUR po osebi

Pogoj: svoj digitalni fotoaparat (DSLR ali kompakten fotoaparat)

Prijave sprejemamo v ateljevi pisrani med uradnimi urami. Vplačila ob prijavi !

Info po mailu ateljeclobb@gmail.com ali po tel. 040-867-653

ATELjEjEV VEČER V RDEČI OSTRIgI 29.11.: mcLAREN IN SKUPINA

Laren Polič Zdravič ali MCLaren je leta 2005 s pomočjo Mihe Kraševca in Urške Indjić ustvaril zasedbo glasbenikov, s katerimi je prvič po dveh letih ustvarjanja elektronske glasbe javno nastopil v Mariborskem klubu MC. V letu 2006 so sodelovali z Robertom Šercerjem, MC Sunnyjem in Andražem Poličem, s katerimi je MCLarenu uspelo zapolniti nekaj Ljubljanskih klubov. Marca 2007 je pri Celi Pametni Založbi izšel prvi

MCLaren singel CD z naslovom EP#1. Na zgoščenki so štiri žanrsko popolnoma različne pesmi. All about sex, Your Phone number, Ciganin sam in Nisam u pravom svjetu z gostom MC Sunnyjem. Do aprila 2007 so se MCLarenu pridružili še Igor Godina, Marko Kavčnik in Sinan Šimpraga. Danes skupina šteje pet članov, priložnostno se pa jim pridružijo še različni gostje (npr. zgoraj omenjeni). Glasba, ki jo igrajo, je zmes različnih glasbenih zvrsti osnovanih na elektronski glasbi s pridihom rocka in popa. Njihovo glasbo lahko označimo kot nov val elektronske glasbe, ki jo močno podpira živ nastop. V njej lahko slišimo rock, pop, dub, d’n’b, raggae, etno, lounge, house, down tempo, trip hop, hip hop in dance.

Za to, da nas ne bo zeblo niti na vrtu za Rdečo ostrigo, pa bomo poskrbeli z ognjenim performansom.

Simbolična vstopnina 1 EUR, v katero je vštet pozdravni kozarec kuhanega vina.

Na naslednji strani pa si lahko ogledate fotoreportažo iz svetovnega bienala sodobne umetnosti v Benetkah, 27.oktobra. Dobr je blo.

cLOBBVse informacije nawww.ateljeclobb.orgpo mailuateljeclobb@gmail.comali po telefonu 040 867 653

tako kot Zamorkla je tudi atelje štartal v novo sezono. Spet smo polni idej,

novih izkušenj, spočiti in pripravljeni na kreativno in ustvarjalno sezono

2007/2008.

10

FOTOREPORTAžA S SVETOVNEgA BIENALA

SODOBNE UmETNOSTI V BENETKAh

11

foto: Matjaž Vouk

NAPOVEDNIK

POTOPISNO PREDAVANjE INDONEzIjA

Sedem karakterno zelo različnih ljudi se spravi na potovanje. Le kako nam je to uspelo? Zaradi destinacije, seveda! Indonezija je največja otoška država na svetu in vsak otok ima svoje posebnosti, zato je tudi vsak od nas na določenem kraju našel tisto, kar je iskal.

ImPORT URBAN mIxUvodni večer sezone 2007/2008.Import urban mix je namenjen predvsem spoznavanju klubskih bendov iz tujine, ki v našo malo Slovenijo prinašajo vsaj malo svežine.

hEIN TENY (Srbija, Beograd)hiphop / nu-jazz / electronicawww.myspace.com/haintenyVse od hip-hopa preko funka in jazza, vse do elektronike in raznih podvrst zlomljenih ritmov nastaja prepoznaven zvok Hain Teny kolektiva, katerega sami preprosto imenujejo ‘’hip-hop’’.

mISTAKE mISTAKE (Srbija, Beograd)elecronica / garage / dubwww.myspace.com/mistakemistakesMistake Mistake so beograjska zasedba, ki preigrava electic up beat kombinacijo elektro zvokov. Ragga-reggae in garage-2step, oziroma hip-electro-ragga-2-hop-reggae-step.Vstopka : 3 EUR (z letakom), 4 EUR (brez)

OBc TRANcE – FRIENDLY FIRE: BOOm1

Lepo vabljeni na večer psy trancea. Za psihadelično vzdušje bosta poskrbela domači dj BABU in dj DAMEC iz Ljubljane. Obeta se nam melodično obarvan večer in ... See u tamVstopka: 3 EUR (flyer), 5 EUR (ostali)

LIVE-IN SANITYgONOBA (SLO)thrash / death metalwww.myspace.com/gonobaS svojo glasbo navdušujejo vse klube v katerih so že igrali in čas je bil, da ‘’zaščitnike kamel’’ povabimo tudi v Ostrigo. Žur zagotovljen!

“In zakaj to delamo? For the Camels, that’s fuckin’ why! Camel up your ass!”

AmBASSADOR OF SIFILIS (SLO)death metalhttp://www.myspace.com/ambassadorofsifilisMlad bend, ki ima tudi že lepo število nastopov v živo bo poskrbel za potrebno dozo vratne telovadbe!

VIOLENT DEVOTIES (AUS)death / brutal death metalwww.myspace.com/violentdevotiesSlovencem dobro znani avstrijci bodo poskrbeli, da vam do zadnje sekunde večera ne bo dolgčas!

Vstopka: 2,5 EUR (flyer/E-flyer), 3,5 EUR (ostali)

12

KONcERT SKUPINE LAČNI FRANc

Mi2 iz naftalina vlečeva Legende!

Letos bodo z nami na novo spomine obujali Lačni Franz in lokalni pobje, za to priložnost znova zbrani kitart

Vstop prednostno z vabili! Vstopnina : 8 EUR

koncert leta:

NEw YORK SKA-jAzz ENSAmBLE

NYSJE so ustanovili trije bivši člani The Toasters - Fred »Rocksteady Freddie« Reiter, Rick Faulkner in Jonathan McCain. Skupaj z njimi pa so celoto zaokrožili še Victor Rice iz Scofflaws ter Cary Brown

in Devon James iz Skatalites. Prvotna postava, s samimi častitljivimi imeni ska scene, se je glasbeno obrnila od modernejše, poskočnejše smeri, kateri so zavezani The Toasters in se vrnila na samo izhodišče skaja, kot so ga uvedli The Skatalites na začetku šestdesetih let. Prvi album pod etiketo NYSJE je izšel leta 1995, za sedaj že pokojno new yorško ska založbo Moon Ska Records, katere ustanovitelj je bil pevec in kitarist The Toasters Robert »Bucket« Hingley. Album, ki so ga naslovili kar po skupini, je s svojo kvaliteto navdušil ljubitelje skaja in požel odlične ocene pri profesionalnih kritikih. Temu primerno so svoj prvi nastop odigrali pred kar 1500 glavo množico. Prvencu sta kasneje sledila še dva studijska albuma – Low Blow, Get this in koncertni Live in Europe, lansko leto pa so se NYSJE po mnogih letih zopet izkazali s studijskim posnetkom, ki so ga zgovorno naslovili Skaleidoscope.

13

Na sivo jesensko popoldne me pred hišo pričaka siv avto. Sedem v notranjost;

črna armatura visokega sijaja (zavoljo armatur laka), s svetlo sivo tkanino na sedežih, še en odtenek temno sive na vratih, svetel strop in še, kot da bi ušel iz drugega štosa, radio raznoraznih modrih, oranžnih in rumenih odtenkov sredi armature.

Pa vendar mi to ni vzelo poguma za začetek testa. Sivina sama po sebi ni slaba, sploh če je aplicirana na model visokega slovesa. Torej visok sloves ... modernejši opli ga, roko na srce, nimajo. Morda se v zadnjem času kažejo tendence po dvigu ugleda, a pot do tam kjer so bili je še dolga. Kje so torej bili? Po mojem mnenju je bil njihov paradni konj in nosilec ugleda kar kadett. In testni kadett je bil zadnji iz družine kadettov, serija E, ki so jo izdelovali od leta 1984 do 1991. Kako kvaliteten in dobro zamišljen izdelek je bil to, priča izdelava klonov kadetta v izvedbi Pontiaca in Daewooja pod različnimi imeni do leta 2005.

OPEL KADETTILAK 1.4 LSJesensko obarvan test v novem študijskem letu je v prvi vrsti

zaznamovalo večdnevno usklajevanje lastnika dotičnega testnega vozila in testnega voznika. Zaradi neprestavljivih obveznosti enega ali drugega seveda. česiravno so se prva

pogajanja začela že kako leto ali dve pred tem.

Testni kadett je po izgledu, poleg že prej omenjene sive barve, že precej zmahano in z raznoraznih koncev ne preveč dizajnersko preoblikovano vozilo. Sprednja vrata si delijo enako usodo, na obeh straneh je udrtina podobnega, nezanemarljivega obsega, a žal ju, komurkoli se je že trudil namestiti jih nanj, ni uspelo plasirati popolnoma simetrično. Raznorazni manjši detajli so razsejani šir celega avtomobilovega obličja.

Ko sem se usedel za volan in se dokaj ugodno namestil, sem ugotovil da me nič kaj pretirano ne moti. Torej solidna izdelava, nemoteče linije in ne preveč ceneni materiali. Mogoče me je zmotila pretirana urejenost notranjosti, čistost itd. Nekako se ne ujema s celotnim vtisom

predvsem zunanjosti. Morda je bila urejena zaradi testa, morda je urejena vedno, morda se motim ...

V armaturni plošči opazimo skromno, a ravno zadostno število števcev, navduši pa izdelava stikal. Predvsem za luči in jakost ventilacije. Vrtljiva stikala tudi po letih rabe, obrabe in zlorabe nista izgubila na občutku. Ravno prav velika in čvrsta se na klik lepo obrneta in padeta v željeni položaj. Zaman bi iskali stikala na lučeh za notranjo osvetlitev na stropu. Zaman bi jo iskali tudi drugje ... Genialna rešitev, ki sicer v današnji poplavi luči in stikal izgubi smisel, se skriva v stikalu za prižig luči. V katerem koli položaju ta leži, ga enostavno izvlečemo in že nam zasveti luč na stropu. Špica!

text in foto ZeC

14

Pogled po notranjosti pokaže, da je glede na zunanjost nadpovprečno ohranjena. Kakšna lučka v kakšnem stikalu je že šla rakom živižgat in zadnja šipa ima zaradi crknjenga grelca v vlažnih jesenskih dneh strašne težave z rosenjem, drugače pa vse pod kontrolo. Prostora v avtu je dovolj za 5 ljudi, tudi na daljše proge. Prtljažnik pa je po ocenah lastnika brezno brez dna. Vanj se pač tlači roba, dokler ne zmanjka placa in zaenkrat ga še ni. To vse dobite v limuzinski izvedbi, se pravi da ni nezanemarljivo dejstvo, da kadett obstaja tudi v karavanski izvedbi. Predvidevam, da bi v tistem lahko živeli.

Sredi, kot sem že napisal, skromno založene armature, se sveti števček, ki nam razkrije, da je avto naredil že 31910 km. Hmmm, ko hočem to številko pretvoriti v nekaj oprijemljivega mi lastnik takoj razloži, da ima pred trojko tičati tudi dvojka. Torej dobrih 230 tisoč km. Nič pretresljivega za kadetta. Poznam primerek, katerega motor je imel konkretno čez 500 tisoč, a je takrat že začel kazati znake odpora nadaljnjega konzumiranja bencina, precej bolj mu je že pasalo olje. Obrat ključa sproži motor, kot smo že prej ugotovili, s tem ni težav. En deci manj kot 1,4 litra velik motor še vedno proizvede blizu tovarniško izmerjenih 82 konjičev in ni mu jih strah pokazati. Pospeševanje seveda ni v slogu »ne me

jebat«, ampak za držanje tempa po slovenskih cestah povsem zadostuje. Zavoljo tehnike (o tem kasneje) pa se najbolje na avtocesti počuti pri 110 km/h, čeprav mu hitrosti nad 160 km/h niso tuje. Se pa težave pokažejo pri vsem ostalem. Nekako se ne da preslišati konec vzemajočega izpušnega lonca. Ravno prava mera motornih obratov poskrbi za znosnost hrupa v avtu. In ko to dosežemo, ugotovimo, da je vožnja po cesti precej plavajača in da je včasih smer vožnje stvar demokratičnega glasovanja med vami in avtom ter da je razmerje 55 – 45, k sreči, vam v prid. Vsekakor pa vam razmerje ni v prid pri zaviranju. Ali bo za vogalom Pepca s cekarjem prečkala cesto, je fino že vnaprej predvidevati. Če se zanašamo na naš reakcijski čas, sicer ni panike, ko pa upoštevamo še kadettovega, pa je panika dovoljena. Lastnik sam ugotovlja, da bi bil vouk sit in koza cela, če bi se vanj kdaj pa kdaj vložil kakšen tolar ... da ne rečem evro, tako pa počasi ampak zanesljivo testni kadett jemlje konec.

Ne glede na to, da je po primarni funkciji delovno živinče, terensko vozilo in kar je še podobnih naslovov, s katerimi ga kiti lastnik, je to avto, ki je veliko odvrnil in se zdi, da ima karakter prijaznega, poštenega in marljivega delavca, s katerim bi lahko mirno šel na pivo ...ali šest.

Treba je povedati tudi, da je bil to

svoje čase predsedniški voz (od takrat potekajo tudi pogajana za test) in verjetno si je tam prislužil enega svojih najbolj blestečih nadimkov Kadettilak.

15

Vsem malo slabše obveščenim: dosedanji urednik Zamorklinih kuharij, Aljaž Zajc, ali po domače Aljo, nam je pobegnil za eno leto v Španijo,

Erasmus pa to … Zato smo prevzeli vajeti v svoje roke, zakuhali tri španske jedi, eno juho, pa glavno jed in sladico in tako vrgli rokavico Aljotu (ki je ob svojem odhodu obljubljal redne prispevke španske kuhinje). Pa da vidmo kakšen bo odgovor.

Večerja je razmeroma lahka, ne vzame veliko časa in kuharskih spretnosti, predvsem je pa dobra za pojesti, ane :))). Za gaspačo juho smo pogruntali, da v določenih elementih (predvsem brez tistega, kar posuješ čez) spominja na grško solato – samo da je tekoča. Krompir in zelenjavo iz pečice lahko uporabite tudi kot prilogo kakšni drugi jedi. Sladica pa v vsej svoji enostavnosti zasluži super plus oceno. Vse tri jedi so iz Španije (sladica iz Katalonije). Sicer bolj poletne, lahke in osvežujoče, pa vendar teknejo ob vsakem letnem času. To je dokazal naš kolektiv, ki je pomazal vse.

DOBER TEK!

gASPAČOosvežilna, ledeno mrzla in svetovno znana zelenjavna juha iz paradižnika, kumar in rdeče paprike

PRIPRAVAV kropu za 15 sekund poblanširamo

paradižnike, ki se nato suvereno olupijo. Odstranimo semenke, narežemo na koščke in vržemo v posodo. Dodamo eno konzervo paradižnikove omake. Zmiksamo. Dodamo 2 kosa kruha, ki smo ju predtem narezali na koščke in namočili v vodi. Zmiksamo. Dodamo 1 papriko, pol kumare, čebulo, česen – vse to narezano na koščke. Zmiksamo. Dodamo sol, poper in olje. Zmiksamo. Postavimo na hladno za nekaj ur.

V tem času preostalo papriko, pol kumare in trdo kuhano jace narežemo na drobne koščke. Služili bodo kot posip za na juho. Kruh prav tako narežemo in prepražimo na suho v ponvi. Vse to ponudimo z juho, vsak si nadeva kot želi. Pri nas smo ugotovili, da ne bi bilo nič narobe, če bi bilo malo več kruha, ker je fajn, ko hrusta.

Sestavine za gaspačo• 500 g zrelega paradižnika • 2 rdeči papriki • 1 kumara • 1 čebula • 1 pločevinka paradižnika • 3 rezine belega kruha • 1 jajce • 2 žlice ekstra deviškega

olivnega olja • sol • poprova mešanica • 2 stroka česna

Mečemo rokavico. Aljotu namreč. In si iskreno želimo, da to bere.

Nekje pod vročim soncem.

VIVA LA ESPANA

Jan Čadež, foto Matjaž Vouk

~

16

zELENjAVA V PEČIcI z LImONINIm SOKOmzelo preprosta, a izvrstna španska zelenjavna predjed, priloga ali glavna jed

PRIPRAVAKrompir narežemo na krhlje, pokapljamo z olivnim oljem

in namestimo v pečico (ki mora biti ogreta na 220 stopinj). Nato na vsakih 10 do 15 dodamo zelenjavo. Najprej čebulo, nato papriko in jajčevce, nazadnje še paradižnik. Vsak krog vse skupaj pokapamo z olivnim oljem. Ko je stvar gotova (okoli 1 ure), dodamo še sol in poper in malo limoninega soka. Premešamo in postrežemo.

Sestavine za zelenjavo v pečici z limoninim sokom• 500 g krompirja• 2 čebuli• 1 jajčevec• 2 rdeči papriki• 2 velika paradižnika• 1 limona• pribl. 1 dl olivnega olja• sol• poprova mešanica

KATALONSKA KREmA S cImETOmPRIPRAVA

V posodi pristavimo mleko in cimetovo skorjo. Zavremo in na majhnem ognju kuhamo 15 minut. V posodi razžvrkljamo jajca, sladkor, sladko smetano, vanilin sladkor in jedilni škrob. Postopoma prilijemo precejeno mleko, dodamo muškatni orešček in med mešanjem počasi zavremo. Odstavimo in precedimo v 6 skodelic, ki jih za 4 ure postavimo v hladilnik. Pred serviranjem prelijemo s karamelom, ki ga pripravimo tako, da sladkor z nekaj kapljicami vode počasi stopimo in segrejemo do svetlo rjave barve.

Sestavine za katalonsko kremo s cimetom• 3 dl mleka• 200 g sladke smetane• 1 jajce• 75 g sladkorja• 15 g jedilnega škroba• vanilin sladkor• 1 cimetova paličica• muškatni orešček

17

Ujčkali so nas. Malo nas je bilo v razredu, večina je bila iz bližnjih krajev, vsaj iz iste pokrajine, že takoj smo se vsi spoznali. Poleg tega smo se pritoževali, če smo imeli pouk malo dlje v popoldnevu, zatiskajoč si oči, da so na fakulteti predavanja čez ves dan. Ampak le včasih, na srečo. In ko se je bližal konec srednje šole, so nam rekli, da nas na faksu ne bodo ujčkali. Imeli so prav. Popolnoma.

Torej, bruci. Malce prestrašeni novi obrazi, zmedeni, zbegani, vendar dovzetni za novo okolje, v katerem smo se znašli. V večini primerov je to novo mesto, občina, celo pokrajina. In v tem novem mestu je potrebno najti svojo šolo, oddelek, razred. Potrebno je najti nove prijatelje in celo nove lokale, ki jih potem obiskuješ s temi novimi prijatelji.

Stari prijatelji. Ahh. Seveda smo bili (zelo) povezani, iti na skupni faks, ki te bo determiniral v prihodnosti, pa je naravnost bolno! Pa to delajo! S temi prijatelji je sedaj treba usklajevati proste ure, proste dni, proste večere.

Slabe stvari tega novega obdobja v našem življenju. Zgodnje vstajanje po slabo prespani noči, hoja do fakultete še po temi in mrazu, že zjutraj predavanja v petem nadstropju, prepolno dvigalo + vrsta za dvigalo, čemur sledi tek po dvestotih stopnicah. In to se niti ne upošteva kot telovadba (le zakaj ne – skoraj dvesto stopnic, prehojenih nekajkrat na dan?!?) …

Pa ni vse le črno, so tudi odtenki sive. Hec. Nekatere stvari so rožnate. Naprimer

… dobri predavatelji (to so tisti, pri katerih ne rabiš doze kofeina, da imaš lahko odprte oči), pa seveda novi prijatelji, oziroma … khm kolegi :). Še posebno prav pridejo kolegi, ki živijo v Ljubljani. Fešta sredi tedna na hodniku študentskega doma? Been there, done that. Zakaj pa ne? Sicer je malo težje zjutraj vstati in se na mehkih nogah s težko glavo odpraviti na jutranja ali katerakoli predavanja, ampak se splača. Če ne drugega, se še bolj povežeš s kolegi in spoznaš veliko novih ljudi. Pravijo, da šele ko žuriraš sredi tedna, postaneš pravi študent.

Pred nami je še brucovanje, hmm brucovanja in potem bomo pravi študenti. Glede na definicijo.

Biti bruc je torej črno, sivo in rožnato. Zdaj pa študirati!

I spy with my eye something frightend, something lost, something new, something shaky … what could it be?

A freshman?! You got it!

Kdo ali kaj je bruc? Brúc je študent prvega letnika univerze. V ožjem

pomenu se izraz uporablja za študente prvega letnika, preden ti opravijo neformalni iniciacijski proces, imenovan »brucovanje«, s čimer postanejo »pravi« študenti.

Kako je biti bruc? No, torej … ko so nam ob koncu osnovne šole rekli, da nas v gimnaziji ne bodo prav nič ujčkali, so lagali.

Urška Krpič

BITI

BRUc

foto

: sam

o Vod

opive

c

foto

: sam

o Vod

opive

c

18

je razlog sledeč – umetnost naše eksistence je v vsaki situaciji »znati se postaviti dovolj stran od slike« in zelo premišljeno vrednotiti naša opazovanja.

Za primer bi vzel nedavno naravno katastrofo, ki je pustošila pa naši ljubi Sloveniji. Še prej bi rad omenil, da naj prizadeti v tej nesreči ne vzamejo mojega razmišljanja osebno, pač pa poskušajo na stvar pogledati še z nekoliko drugačne perspektive. Tudi sam sem bil poplavljen, prav zagotovo ne tako kot prenekateri občan občine Železniki, Krope ali kakega drugega območja – pa vseeno. Kaj sem namreč prvič v življenju ob tej priložnosti spoznal – da ljudje nikdar niso tako povezani med sabo kot v nesreči. Samo v taki situaciji bo sosed sosedu oprostil stare zamere in mu priskočil na pomoč, samo v taki situaciji bo praska na avtu izgubila pomen in ga dobil preživeli otrok, sami pa bodo ugotovili, da je vse materialno minljivo … Takrat v trenutku lahko pozabimo vse »nepomembne« tegobe, ki so nas mučile vse prejšnje dni, tedne, mesece, leta.

Tisti dan smo vsi sosedje v ulici delali kot eno … Nikol ne bom mogel razumeti, kako lahko je človeku razumeti, da če bo en samcat mikro mikro delček v celici začel delovati narobe, da bo to ogrožalo obstoj celotne celice. In spet smo pri perspektivi in sliki … Dopustimo si postaviti se dovolj stran od slike in ugotovili boste, da je popolnoma enaka primerjava z mikro mikro delčkom v celici ter enim osebkom in celotnim planetom Zemlja. Vsi delujemo kot ena sila, ne glede na veroizpoved, kraj bivanja, barvo kože … Naravne nesreče so kot bolečine v telesu – nikakor niso prijetne, opozarjajo pa nas pred ogrozitvijo celotnega sistema! Živimo namreč v svetu, v katerem vlada perfekten red, pravzaprav ultra perfekten – in tak tudi bo, ne glede ali se strinjate s tem ali ne. Je pa dejstvo, da smo ga s svojim egoističnim ravnanjem že dodobra skrhali in maščeval se nam bo vse dokler ne bomo korenito spremenili našega načina življenja.

Verjamem in vem, da se to nekoč bo zgodilo, sigurno pa ne čez noč. Tudi to je velik proces, bolje rečeno evolucija. Pa se spet spomnim na šolo – neprestano so nas gulili z evolucijo in pravkar ugotavljam, da pravzaprav ne vem o njej nič bistvenega ali pa da se vzporedno s fizično dogaja tudi moralna oz. duševna evolucija. Veliki umi pravijo, da ne glede na vse teorije biologov in znanstvenikov obstaja neka sila, ki evolucijo pravzaprav poganja – v bistvu poganja pravzaprav vse okrog nas. Ali se vam res zdi samoumevno, da vsi procesi v celicah oz. telesu potekajo v točno določenem redu, da se ptice selijo točno ob istem času na isti kraj, da se pajku ni potrebno učiti splesti mreže, ki ima, če smo zmožno to sploh opaziti, naravnost umetniško-perfekcionistične vzorce. Takih primerov je še malo morje – potrebno je le znati opazovati naravo!

Tudi do spoznanja, kaj je zame »Bog« nisem prišel za cerkvenimi klopmi. Pravzaprav ugotavljam, da sem do vseh bistvenih spoznanj v svojem življenju prišel sam in s svojimi izkušnjami. Pa da me slučajno ne bo kdo imel za norca, bom raje besedico »Bog« zamenjal z »Univerzalna sila« - sliši se namreč veliko bolj strokovno in učeno, tako kot govorijo »odrasli« in učeni ljudje. Pomembno je namreč, da se dobro sliši in vidi … »Odrasli« tudi nikoli ne bodo mogli razumeti, zakaj je tako pomembno, če se ob pogledu na zvezdo, na kateri prebiva naš »bacek«, zasveti ali ne. Ti »odrasli« so res čudni ljudje! Tisti, ki ste prebrali knjigo Mali princ, veste o čem govorim …

Članek posvečam sebi in vsem nam v spomin na čas, ko smo izgubili nedolžnost našega brezmejnega »otroškega« razmišljanja …

*Vabljeni tudi na moj blog na naslovu www.boditokarsi.blogspot.com !

SLIKE SE gLEDA OD DALEČ

Prav zagotovo se vsi skupaj še prav dobro spominjamo tiste znane Prešernove -

Apel in čevljar.

Moto pripovedke se konča nekako takole: … le čevlje sodi naj kopitar! Najbrž bi me marsikatera

slavistka vzhičeno hitela popravljati, ker namreč to ni pripovedka, ampak pesem! In tako je s celotnim šolskim sistemom – večina časa se posveča poimenovanju in nekaj malega tistemu, kar je res bistvenega. Prav zagotovo nisem prišel do bistva te Prešernove zgodbe v šolski klopi in še marsikateri ne. Nisem prišel za šolskimi klopmi tudi do bistva, zakaj ljudje najraje obsojamo prav tiste stvari, ki jih sami najpogosteje grešimo in zakaj je kislo-bazično ravnovesje v telesu tako pomembno za naše zdravje. Seveda, pomembneje je, da pesem Apel in čevljar sestavlja trivrstični jamb (govorim kar nekaj), da je psihologija znanost, ker (verjetno še vsi na pamet znate tistih pet ali šest alinej) in da se imenuje žajbelj po latinsko… kva pa vem!

Na misel mi je prišla znana anekdota o nekem super geniju, ko je bil še otrok. Potožil je očetu, češ da so ga sošolci zasmehovali, ker pri pouku biologije ni poznal imena neke ptice. Pridi, mu je rekel in odšla sta v naravo. Poglej, to je ta ptica, ime pa ji je skobčevka. No … sedaj pa se ji približajva in jo opazujva … Kaj vam hočem povedati – ne trudite se stvari v življenju obravnavati površinsko, ampak se trudite karseda približati bistvu. In če se vrnem nazaj, zakaj sploh tak naslov članka,

Nejc Hudolin

19

LE TRENUTEK!

Gabi se mi svet

A, ko sem že tu

In ker sem poet

Poskusil bom biti jaz

Ne, nič v mrežo ujet!

mr. Mojo Risin

mAgIc wAND

WOOSH!

I’m happy

WOOSH!

I am fine

WOOSH!

I feel prety

WOOSH!

everything is nice

WOOSH!

no care in the world

WOOSH!

beatitude

WOOSH!

or is it you?!

Urška K.

REFLEKSIjA

Moji majhni prsti nežno drsijo po tej mehki travi,

dotik njih čutov vedno znova me predrami;

Pogled mojih majhnih iskrivih oči vse naokoli bega,

zdaj v nebo, spet drugič predse tja v daljavo…

In občudujem – občudujem ples igriv metuljev,

šelestenje listja v nežnem vetru,

zvok prebujajočih se rastlin,

in bele kape rumenordeče obsijanih teh planin.

Zdaj, zdaj imam velike oči.

Oči, ki begajo od lačne sirote do polne blagajne,

od tihe korupcije pa do srčne destrukcije.

Zdaj, zdaj imam velike prste.

Prste, ki ne čutijo več strasti,

prste, ki kričeče iščejo ljubezni dlani…

Sprehajam se sam v tem lepem jutru in tja v daljavo se zagledam –

sred travnika v objemu rož otrok se igra,

gleda v nebo in spet pada na tla.

Pomislim – kako čudovit je ta naš svet,

a kaj, ko ne morem nazaj,

nazaj v čas izpred desetih let…

Nejc Hudolin

20

poštninaplačanapri pošti 4221 Škofja Loka

Glasilo izdaja:

KlubŠkofjeloškihštudentov,Mestnitrg20,4220ŠkofjaLoka

avtor pesmi: Klemen Globočnik