Zamudne obresti

I i\ rokovni kolegrj - zamudne obresti

I

I

I

MI'DNE @BRESTII (Gradivo zaTY.Strokormi kolegij Okroinega sodiSda v Ljubljani, Pravdni oddelek)

| =A

| .--=,

1 nrpravila: Mojca Lobnik

ILjubljana" 10.12.2008

I

I

L 124

L

1

2

F

EF

IFFF

FFF

FTI

!r,tiT

T

,

lV strokovni kolegij - zamudne obresti

woDGre za poskus prikaza nekaterih vpra5anj povezanih z obraiunom zamudnih obresti. Gradivose dotika vpra5anj povezanih s:

pravno podlago,

zapadlostjo,

tekom zamudnih obresti,

domnevo oderuSkih obresti,

v alonzacij o delnih plaEil,

uietoclo izraEuna in

zastaranjem zamudnih obresti.

1. PRAVNA PODLAGA

Zakonske dolodbe o obrestih veljaj o za vse wste denarnih obvezrosti enako, razen dolodbe o

oderuStvu oziroma domneve oderuStva ki je zaobvemosti iz gospodarskih pogodb drugadnar.

165. dlen OZ2 Odikodninska obvezrost Steje za zapadlo od trenutka nastanka Skode

(umeideno v 2. oddelek: Povroditev Skode, 7 , odsek: Povmitev 5kode, l. Por,'rnitevpremoZenjske Skode, naslov dlena: Kdaj zapade odikodninska obveznost).

193. dlen OZ-Kadar se wadatisto, kar je bilo neupravideno pridobljeno, je trebarrrniti plodove

in pladati zamudne obresti, in sicer, de je bil pridobitelj nepo5ten, od dneva pridobitve, drugade

pa od dneva vloZitve zahtevka (ume5ceno v 3. oddelek: Neupravidena pridobitev, 2. odsek:

Pravilawadanja, naslov dlena: Obseg Vrniwe).

299. dlen OZ - Dolhrik pride v zamudo, de ne izpolni obvezrtosti v roku, ki je doloden za

izpolnitev.

ee rok za izpolnitev ni doloden, pride dolftrik v zamudo, ko upnik usfiro ali pisno, zizvensodnim opominom ahi z zadetkom kafnega postopk4 katerega namen je dosedi i4olnitevobveznosi, zahteva od njegq naj r4olni svojo obvezrost (umeSdeno v 2. oddelek: Sploinapravila o izpolnit\i,2. odsek: Zamud4 L. Zamuda dolZnika, naslov dlena: Kdaj pride dolfrrik vzamudo).

3M. ilen OZ - Ko zastara glarma terjatev oziroma ko bi zastard.a glarma terjatev, de ne biprenehal a z rqolnitvijo, zastarajo tudi stranske terjatve, kot so terjatve za obresti, plodove,

stroike, pogodbenekazn (ume5deno v 4. oddelek: Zastaranje, 1. odsek: Splo5ne dolodbe, naslovdlena: Stranske terj atve).

347. dlen OZ - Terjatve obdasnih dajatev, ki dospevajo letro ali v dolodenih krajSih dasovnih

presledkih (obdasne terjatve), zastarajo v treh letih od zapadlosti vsake posame^e dajatve,

Vladimir BalaZic: OmejiWena pravila o obrestih, Podjetje in delo 51.1, str. 22,GV Z,aLolba,15.2.2005.Obligacijski zakonik Or.1. RS, 5t. 83/01, 40/07).

2124

fV sffokormi kolegij - zamudne obresti

bodisi da gre za stranske obdasne terjatve, kot je te{atev obresti, ali pa za takSne obdasneterjatue, s katerimi se drpa sama pravica, kot je terjatev prefivljanja.

Isto velj a za anuitete, s katerimi se v enakih, 'rnaprej dolodenih obdasnih zneskih odplacujejoglarmica in obresti, vendar ne velja z obrodna odpladila in druge delne izpolnitve.

Ne glede na 1. odst. Tega dlena zastarajo obresti od te{atev, katerih zastaralni rok je krajii odtreh let, v enakem roku kot glavna terjatev.

372. dlen OZ - Pogodbeni stranki se lahko dogovorit4 da se viSina dolZnikove denameobvemosti dolodi glede na spremembe cen za blago in storitve, rzraLenrh z indeksom cen, ki gaugotavlja poobla5dena orgarlrzacija (indeksna klavzula), ali glede na gibanje tedaja tuje valute(valutra klavzula), ali glede na spremembe drugih cen, de ni takien dogovor v nasprotju zzakonom.

Kadar se pogodbeni stranki dogovorita za valorizacijo denamih obvemosti, se valori zacijaopravi za obdobje od nastanka obvezrosti do njene izpolnitve, de se stranki ne dogovoritadrugade (ume5deno v 1. oddelek: Denarne obvezrosti, 1. odsek: Splo5ne dolodbe, naslov dlena:Valorizacij a denamih obvezrosti).

- 373. dlen OZ - ie dolirik preddasno izpolni denarno obveznost, ima pravico odbiti od dolgaobresti za (,as od dneva pladila do zapadlosti le, de j e k temu upraviden po pogodbi ati de j e to vskladu z obidaji (ume5ceno v 1. oddelek: Dename obvezrosti, 1" odsek: Splo5ne dolodbe,naslov clena: Preddasno pladilo).

- 375. Elen OZ - Od zapadlih, pa ne pladanih obresti, ne tedejo zamudne obresti, de zakon nedoloda drugade.

Nidno je pogodbeno dolodilo, da od zapadlih nepladanih obresti tedejo obresti.

Vendar je lahko v pogodbi vnaprej dogovorjeno, da bo obrestna mera vr5ja, de dolZnik ne bopravodasno pladal zapadlih obresti (ume5deno v 2. odsek. Obresti, naslov dlena Prepovedobrestnih obrestr)

1...--^:y.-,-ffii; _zbrisanozOZ-A3.\ Li.r t I r-') \/\/l i W

377. dlen OZ - ie je dogovorjena obrestna mera zamudnih ali pogodbenih obresi- za ved kot50% vi5ja od predpisane obrestne mere zamudnih obresti, se takien dogovor Steje za oderuSkopogodbo, raTen de upnik doka:Ze, da ni izkoristil stiske ali teil<ega gmotrega stanja dolinika,njegove nezadostre izku5enosti, lahkomiselnosti ali odvisnosti ali da korist, ki si jo je izgovorilzase al,t za koga drugeg4 ni v oditnem nesorazrrerju s tistim, kar je sam dal ali se zavezal datiali storiti.

Domneva rz prej5njega odstavka ne velja za gospodarsko pogodbo (umeideno v 2. odsek:Obresti, naslov dlena: Domneva oderuSkih obresti).

378" dlen OZ - ie je dolforik v zamudi z tryo\niMjo denarne obvezrosti, dolguje polegglarmice 5e zamudne obresti.

Obrestra mera zamudnih obresti zi;laia 8% letro, de poseben zakon ne doloda drugade(ume5deno v 3. odsek Zamuda z iqolnitvijo denamih obveznosti, naslov dlena: Zamudneobresti).

381. dlen O,Z - Od nepladanih obresti je mogode zahtevati zamudne obresti samo od dneva, ko

3 Zakono spremembi in dopolnitvi Obligacijskega zakonika (Jr.l.RS, 5t. 40/07 - OZ-A).

3124

fV strokovni kolegij - zamudne obresti

j. p.i sodi5du vloZen zahtevek za njihovo pladilo (ume5deno v 3. odsek: Zamudaztryolnrrtijodenarnih obveztosti, naslov dlena: Procesne obresti).

382. clen OZ - Pogodbeni stranki se lahko dogovorita, da mora dolinik za obdobje od nastanka

dename obvezrosti do njene zapadlosti poleg glarmice pladati tudi pogodbene obresti.

de so dogovof ene pogodbene obresti, nista pa dolodeni obresfira mera in zapadlost, je obrestra

mera 60/o letno, obresti pa zapadejo hkrati z zapadlostjo glarmice (umeideno v 4. odsek:

Pogodbene obresti, naslov dlena: Pogodbene obresti)-

38Z.ailen OZ- Pogodbene obresti nehajo tedi, ko vsota zapadlih, pa ne pladanih obresti doseZe

gla.,mico (umeldeno v 4. odsek: Pogodbene obresti, naslov dlena: Kdaj pogodbene obresti

nehajo tedi).

383. dlen OZ - Dolodbe tega zakonika o pogodbenih obrestih veljajo smiselno tudt za druge

obvemosti, pri katenh so predmet stvari dolodene po vrsti (umeSdeno v 4. odsek: Pogodbene

obresti, naslov dlena: Obresti pri nedenarnih obvezrostih).

943. dlen OZ - ie nastane zavarovalni primer, mora zavarovalnica irylalati zavarovalnina ali

odikodnino v dogovorjenem roku, ki ne sme biti daljSi kot Stirinajst dni, Steto od dneva, ko je

dobila obvestilo, da j e zavarovalni primer nastal (ume5deno v posebni del, XXW. poglavje:

Zavwovalna pogodba, 4. odsek: Obvemosti zavarovalnice, naslov dlena. Izpladilo od5kodnine

ali dogovorjene vsote).

Nadelno prauro mnenje, obdna seja VSS,26.6.2002a: Zamudne obresti od dename te{ afre za

nepremoienjsko Skodo (179. do 183. dlen OZ onroma 200. do 203. dlen ZOR) pripadajo

o5kodovancu od uveljaviwe OZ dalje (1. januar 2002), in sicer v dasu veljavnosti Zakona o

spremembah in dopolniwah zakona o predpisani obrestri meri zamudnih obresti in temeljni

obrestni meri (Ur.l.RS, St L0gl20}l - ZPOMZO-A): do dneva sodbe sodiSda prve stopnje vviiini predpisane obresfire mere, zrnanjiane zatemeljno obresfiro mero (sedaj po 13,5 odstofiri

obrestni meri), od prvega dne po dnevu sodbe prve stopnje dalje pa obrestt po predpisani

obrestni meri zamudnih obresti (2. dlen ZPOMZO-A).

Enako velja tudt zadenarne od5kodnrne zapovmitev premoZenjske 5kode, odmeqene po cenah

na dan sodne odlodbe (2. odst. 168. dlenaOZ oziroma 2. odst. 189. dlena ZOR).

pladila na radun od5kodnine se valoriirajo z obrestmi po temeljni obreshi meri (3. dlen

ZPOMZO) ali po dogovoru(372. dlen OZ)

Ustarma odlodba" 5t. U-I-3 A0104 z dne 2.3.2006: dlen 1060 OZ se razveljavr, kolikor se za

zamudne obresti iz obligacijskih ranrtenj, nastalih pred njegovo uveljaviMjo, ki tedejo po

I.l.ZO02, uporablj a277. dlen ZOR, deprav so Ze dosegle ali presegle glarmico.

Ustarma odlodba, 5t. U-I-2 67106 z dne 15.3.2007: dlen 376 OZ ni v neskladju z ustavo.

Ustavna odlodba" 3t.TJp-2Zll05-I9 z dne 24.5.200'7, iz obrazfoilfre izhaja: Na primere, ko so

zapadle pa nepladane zamudne obresti v obdobju od uveljavitve OZ do uveljavitve Zakona o

spiemembi in dopolnitvi Obligacijskega zakonika (OZ-A) Le dosegle glarmico, se ustarma

odlodba U-I-300/O+ , dne 2.3.2006 ne more nanaiati. V teh primerih so obresti po samem

zakonu nehale tedi in z uveljavittijo OZ-A ne morejo za(ei tedi zrova" Ustavno sodiSde je

moralo odgovoriti tudi navpraianje, ali in v kolikini meri se pravlromodnostrartezatudi na tisti

del izreka sodbe, ki dolinikazavezvje k pladilu zamudnih obresti od dolodenega dneva dalje do

pladila. Nedvomno je s takino sodbo praulomodno odlodeno o dolZnikovi obvezrosti pladila

=.-i_

t:

L

t,

t"

t-

t"

t_

t_

trttr''II-.a

f:^

I

rL-

l"-L

rI

'"-

.i*"

l_

'r"

f-

4 Pra'rma mnenja 1/02 st.11, obr.

4124

fV strokorrni kolegij - zamudne obresti

zamudnih obresti po temelju. Ker pa trenutek pladila obvezrosti vnaprej ni zran oziromadoloden, o viSini terjatve iz naslova zamudnih obresti s sodbo 5e ne more biti pravnomodnoodlodeno. O vi5ini te terjawe pravnomodno odlodi Sele izvriilno sodi5de, ki pri tem upolteva nadan pladila vsa pravila, ki urejajo vi5ino zamudnih obresti.

Ustarma odlodba, 5t. Up-699105-22 z dne 5.7.2007, iz obraAoilwe izhaja: SodiSde bo moralougotoviti, koliko so zraSale zapadle,'pa nepladane zamudne obresti od uveljavitvi OZ. Napodlagi teh izradunov pa bo sodrSde moralo ugotovrti tudi, ali so na dan 1.1.2002 obresti Zedosegle ali presegle glawrico ter odloditi skladno z odlodbo Ustarmega sodiSda 5t. U-I40Arc4"Ce so zapadle, pa nepladane obresti Ze dosegle glavnico ali jo presegle, bo moralo sodi5deupnikom dosoditi le zamudne obresti, ki so se natekle do navedenega dne5.

2. KDAJ OBYEZNOST ZAPADE

Od5kodnins ka obvezn ost

OdSkodninska obvezrost nastane, ko so izpolnjene predpostavke, ki jih doloda zakon. Skoda je enaizned ruih Po dolodbi 165. dlena OZ Steje odSkodninska obveznost za zapadlo od trenutka nastankaSkode. Zato v trenutku nastanka Skode o5kodovanec pridobi zahtevek na powadilo te Skode, zapovzoditelja Skode pa nastane dolfrrost (obveznost) povmiti povzodeno Skodo, ki takrat tudizapade. Pravilo je jasno, ce gre zaproipraven odvzem stvari (1. odst" 164. dlen OZ) Enak principje zakonodajalec sprejel za vse od5kodninske obvemosti, torej tudt za tiste, zakatere v trenutkunastanka Skode niso zrrane niti vse Skodne posledice niti ni zrana viSina denarne odikodnine, ki jeekvival enfir a neden amemu prikraj Sanj u (Skodi )6.\NenrerfoZenjska Skoda

Opreddlitev teka zamudnih obresti od denarne odikodnrne za nepremoZenjsko Skodo je v sodnipraksi po uveljavitvi ZON nihala med dvema skrajnostma in sicer med:

f . izenadevaojem zamude z i4olniMjo denarne obvemosti Lz naslova odikodnrne znastankom odikodninske obveznosti in

2. stali5dem, da je dolinik Sele z izdajo sodbe sodi5da prve stopnje, de gre za nedistro denarnoterjatev iz naslova odikodnine, priSel v zamudo.

Sodna praksa je po sprejef u ZOR znad,elnim staliSdem skupne sej e rzletalgTg zamudo opredelilas trenutkom nastanka Skode. Po tem staliSdu je v trenutku nastanka Skode nastal dolg, ki je takrattudi zapadel. Enako stali5de je veljalo tudi za nepremoZenjsko Skodo. TakSno stali5de je bilospremenjeno leta 1987, po tem ko so leta 19858zamudne obresti prevzele funkcijo valorizacijedenarnih terjatev, ob sicerSrye- vztrajanju pn denamem nominaliznu (394. dlen ZOR). S prisojotakinih, valorizacijskih zamudnih obresti za obdobje pred odmero odikodnine po cenah ob izdajisodbe (2. odst. 168. dlenaOZ, enako je dolodal prej veljavni 2. odst. 189. dlena ZOR), ali odmeropravidne dename od5kodnine za nepremoZenjsko 5kodo, ki izhajalahko le rzrannenj ob tej odmeri,bi bil oikodovanec deleZen dvojne valorizacije, kar seveda ni sprejemljivo. Stali5de, ki ni bilosprejeto brez pomislekov,eje logidna posledica nesistematidnega pristopa k re5evanju pravnih

Miha Shmberger: Zarrudne obresti po noveli OZ-A"da ali ne?, Prarma praksa, leto 261806, St. 34, str. 6-8.Gradivo seminarja: dr. Drnja Jadek Pensa ,,ODSKODNINSKA ODGOVORNOST (neposlovna in poslovna),5.72.2007, Ljubljana.Zakon o obligacijskih razmerjih (Jr.l. SFzu, 3t.29n8 in nadaljnji).Novela ZOR, Ur.l. SFRJ 39/85.Boris Strohsack, Zamudne obresti na od5kodninske zahtevke, Pravnik 8-10/87.

5

6

'l

8

9

5 124

H

gF

6

til

F

F

FFFFITI

FtT

T

T

r

b

tg,

fV strokormi kolegij - zamudne obresti

problemov zelo visoke inflacije, ki je v obdobju od leta 1990 dosegla in presegla l000yo letno, sspremenjeno funkcijo zamudnih obresti. ie so zamudne obresti izgubile funkcijo pav5aliziraneod5kodnine za zamudo z rryolnitvijo dename obvezrosti in s tem deloma penalni nadaj terfunkcijo zagotavljanja pladilne discipline, dobile pa so povsem novo funkcijo, to je samo funkcijovalorizacije, je bilo trebaza(etek teka teh ,,zamudnih obresti" tej funkciji prilagoditi. Odtlej so takotekle zamudne obresti od dename od5kodnine za povrnitev nedenarne premoZenjske 5kode,odmerjene po cenah na dan sodne odlodbe, od izdaje sodbe. Enako je veljalo za pravidno denarnood5kodnrno za nepremoZenjsko Skodo. Za opredelitev zamude pri i4olniwi denarne obvezrosti iznaslova placila pdSkodnine je v primeru spora o od5kodninski odgovornosti tako postala odlodilnadoloditev odiKodnine v sodbi oziroma trenutek izdaje sodbe. Vendar, enako kot niso zamudneobresti po letu 1985 imele fi.urkcr1e, ki so jo imele ob uveljavitvi ZO& tudi zamude, kot jo jeopredelilo stali5de iz leta 1987, ni bilo mod enaditi s pojmom zamude po ZOR (pri-. 324" (IenZO& sedaj 299, ElenOZ)

StaliSde se je obdrZalo tudi v obdobju po sprejemu Zakona o predpisani obrestni meri zamudnihobresti in temeljni obrestni meri tzleta l995to, ko so zamudne obresti spet pridobile poleg funkcijevalorizacije 5e funkcijo pav5alizirane odSkodnrne za zamudo zrryolnrrvrjo dename obvezrosti ter s

tem penalni madaj in s tem ponovrro postale tudi ukrep za zagotavljanje pladilne disciplinelt.Razlog za vrtrajanje pri ustaljeni sodni praksi je bil nadin inaianja predpisane obrestne merezamudnih obresti, ki je vseboval tudi valorizacijo. Leta 2002, po uveljavitvi OZ izZPOMZO-A, kije Stevildno lodil ,,prave zamudne obresti" in obresti po predpisani obrestri meri z vkljudenovalonzacijo, je Obdna seja VSS sprejela staliSde, ki je bilo namenjeno spremembi dotedanje sodneprakse v nrezi z zamudnimi obrestmi od denarnih odSkodninskih obvezrosti in sicer:

Zamudne obresti od dename te{atve za nepremoZenjsko Skodo (L79. do 183. dlena OZ omoma200. do 203. dlen ZOR pripadajo oikodovancu od uveljaviwe OZ dalje (1.1.2A0D, de zamuda ninastala pozrej e (299. tlen OZ oziroma 324. dlen ZOR), in sicer v dasu velj armo si ZPOMZO-AI2:

do dneva sodbe sodi5da prve stopnje, v vi5ini predpisane obresfire mere, znanjiane za temeljnoobrestno mero (tedaj po 13,5 odstotni obresfiri meri);

od prvega dneva po dnevu sodbe sodiSda prve stopnje dalje, pa po predpisani obresfiri merizamudnih obresti (2. dlen ZPOMZO-A)

Enako velja tudt za dename odlkodnine za povmitev premoZenjske 5kode, odmeq'ene po cenah nadan sodne odlodb e (2. odst. 168. dlen a OZ oziroma 2. odst. 189. dlena ZOR).

Pladila na radun od5kodnine se valorizirajo z obrestmi po temeljni obrestni meri (3. dlen ZPOMZ),ali po dogovoru (372. dlen OZ)13.

Dne 28.6.2003 je pridel velj atL ZPO}.IZO-\\ , po katerem obrestra mera zamudnih obresti ni vedsestavljena Lz dveh delov: revalorizacijskega in realnega. Ker od tedaj velja le 5e predpisana

obrestna mera (ne pa ved temeljna obrestra mera), prisojanje zamudnih obresti z nrranjianoobrestno mero ni ved pravilno. Od 28.6.2003 mora povzoditelj Skode pladatr v zven znepremoZenjsko Skodo tudi zamudne obresti v vi5ini predpisane obresfire merett.

10 Ur.l. RS 45195.

11 Ved v :Lidija Koman Perenid, Dolodanje denarne odSkodninezanepremoZenjsko Skodo v Novosti s podrodjaobligacijskih in stvamoprawih razmenj,lnstitut zaprtmerjaLro pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani,200l, str. 1-9,

12 Zakono spremembah in dopoLriwah zakona o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri

CJr.l. RS, 109/2001).13 Prarma mnenja VSS l/2002, str.l 1, obr.14 Zakon o predpisani obrestri meri zamudnih obresi-ZPOI\IZO-I (Jr.l. RS, St. 56103).

15 Sodba in sklep II ips 59912005 z dne 13.12.2007.

*gj:*;

ef'5

. +.

.:gt

*''{

E,e*,n l'

.-Y'fiJ.

6124

fV sfiokormi kolegij _ zamudne obresti

Primer izreka: Toiena stranka je dolzna pladati tozniku g.000,00 EUR odikodn ine zzamudnimiobrestmi v viSini predpisane obresfire mere, zrnanjsan " ?u temeljno obresfiro mero, za das od9'7'2002 (v konkrefttem primeru gre zadatum vloxtve toibe) do 2i.6.2003,od 2g. 6.zoo3dalje dopladila pa v visini predpiJane obreitre mere zamudnih obresti, v 15 dneh pod izvrsbo.

Nekqi nrimerov iz nrakse: v nekem konkretnem primeru je sodisde na podlagi 165. dlena ozdosodilo zakonske zamudne obresri od l5.g 200; oJ:; (datum oulu-rr. prvega obravnavanegadlanka)' Pri tem je nepravilno uporabilo materialno pravo. po uveljavljeni sodni praksinepremozenjska Skoda zapade v pladil'o, ko jo oskodov*..luht o inazv denarju in povzoditeljupostavi odskodninski zahtevek. od "upudlorti

odskodninsk'e eiffi#:. reba rodiri rrenutek, kopovzroditelj Skode pride v zamydo, kajti iele od tedaj naprej |ru pripadajo zakonske zamudneobresti' e e rok za iryolnitev.ni doloden (tako tudi v ou**u' ani zadevi), pride dolznik v zamudo,ko upnik ustno ali pisno , z inrensodnim opominom ali z zadetkom kai.snega postopka, katereganamen je dosedi izpolnitev obvezrosti, zahtBuaod njega, naj.i4polni svojo obvezno st (2"odst.299.dlena oz\ v konkrefirem spisu ni ulo fodatkov t Lti.qihem predpravdnem odikodninskemzahtevku ' zatoje treba kot dan zamude steti aan vlozitvelo Lbe, toLedi stianki pa priznati zakonskezamudne obresti od dosojenih odikodnin re od tedaj .ruprlli;v nadaljryem primeru vrhovno

lodi5de Republike Slovenije ugotavrja, daje izhodiide za prisojozamudnih obresti pri nepremoienjski Skodi iolodba rso. Jiln uioprdu-r. odikodninska obvezrostSteje za zapadlo od trenutka nastanka Skode. Pravidna alr,u*u odskodn ina zanepremoZenjskoSkodo i2200 dlena zoR se odmeda po cenlfr ob izdaji ,oar,. oarolu. 1i odst. tgq. dlena ZoR).Nadalje je pomembna dolo Eba324. dlena zo& da pride aoizrrit v zamudo, de ne izpolni obveznostiv rokq dolodenem za izpolnitev, oziroma ko upruk s kakrinimkoli opominom ali zacetkompostopka zahteva od njega , naj izpolni obvezno st. z nastankom zamu di . izpolnitvijo denarneobveztosti namred dolnril dolguje poleg glarmice tudi obre si (277.eten zon) od 1.l.2002daljese priznavajo zamudne obresti od "uttilfu dolznikove zamude, vendar samo kot diste zamudneobresti brez valoizacrjskih obresti po temeljni obrertri *".i, in to kljub dejstvu, da se denarnaodskodnina za nepremoienjsko Skodo odme{a po ."rruh nu dan 'izdaje

sodne odlodbe. vobravnavanem primeru je sodiSde d*g. stopnle pra-lno stelo, da je zamuda nastala sele zvlofitvijo tozbe, saj toinik pred tem datumom ir lzkazal, da je toZeno'stranko seznanil s svojimzahtevkomrT.

v drugem konkretnem primeru je bilo odlodeno, da od primane odskodni ne zanepremozenjskoSkodo obresfi tedejo oa zt.l-zool, ko je pretekel 15 dnevni rok od prejema odskodninskegazahtevkal8.

Premoienjska 5koda

Po dolodbi 2' odst' 189' dlen azoLse odskodnina odme{a po cenah ob izdaji sodne odlo6be, razen,de zakon ne doloda drugade' Glede odSkodn ine zamaterialno skodo zakon ri-u drugadne dolodbe.V skladu z nadelnim pravnim mnenj em, zadenarne odikodn ine zapovrnitev premozenjske skode,odmerjene po cenah na dan sodne odtoiib., fripadajo ru-*an. obresti od I .1.2002,de zamuda ninastala pozneje, in sicer v dasu veljavno str zpovtzo-A, to je do 27.6.2003, v visini predpisaneobrestne mere znanjsane za temeljno our.rtno ;; oa'ig o .2003 dalje pa v visini zakonskihzamudnih obresti (ker j e zpoNlzo-A prenehar verj ati).

l6 Sodba vi.iesa s3$sea v Ljubljani, I cp 393r/2007 z dne 26,.200g.11 PqP" *'kl"ep rr rps zgtriooiiLe 13.3.2008tu sodba rn sklep visjega sodisda v Ljubrjani, II cp 4776/2007 z dne30.1.200g.

7 /24

IIITIIIII

TIItIIIIIIIIIIIt

-'&.

I

II


Nekaj primerov: v nekem konkretnem primeru je toLei,a stranka sicer vtoZevala odikodnino povrednosti ob vlozitvi toZbe oziroma ob njeni ocenitvi 28.9.L993. Vendar, ker se glede na 2. odst.186. dlenaZOF* (sedaj enako 2. odst. 165. dlena OZ) od5kodnina za materialno Skodo odmerja pocenah na dan sodbe, se vtoZevani zresek upoSteva, kot daje doloden po wednostih na dan sodbete.

V nekem drugem primeru toZnik vtoZuje od5kodnrno za premoZenjsko $kodo, ki je nastala nanjegovem avtomobilu v prometni nesredi 15.6 1992. Ker je obrarmavano od$kodninsko raznerjenastalo pred uveljavitvrjo OZ,je treba v zadevi uporabiti dolodbe prej veljavnega ZAp.. Nadelnopraulo mnenje Vrhormega sodi5ca RS z dne 26.6.2A02 se nana5a tudi na nediste od5kodninsketerjatve za premoZenjsko Skodo, torej na tiste odSkodninske terjatve, pri katerih se vi5inapremoZenjske Skode odme{a po cenah na dan sodne odlodbe. Tudi v obravnavani zadevije sodi5devi5ino toinikove premoZenjske Skode ugotavljalo po cenah na dan sojenj a (2. odst. 189. dlenaZOR), saj toZnik avtomobila ni popravil. Iz spisa tzhaja, da sta toZenki pri5li v zamudo s pladilomodlkodnrne zatoinikovo premoZenjsko Skodo pred 1.1.2002 (1. odst. 277. dlenaZOR y zygd s324.dlenom ZOR) Zatoje toftrik upraviden do zakonskih zamudnih obresti od prisojene odikodnine zacas od 1.1.2002 do 27.62003 po predpisani obrestni meri zamudnih obresti, znanj$ani za temeljnoobresfiro mero, od 28.6.2003 dalje pa po predpisani obrestni meri zamudnih obresti in ne Sele oddneva cenitve Skode 14.2.200720.

V trefem primeru je bilo odlodeno, da zamudne obresti od prisojenega meska odikodnrne zaizdelavo proteze (premoZenjska Skoda) tedejo od 17.6.2005, ko je o5kodovanec sam pladal stro5ke,zamudne obresti od odSkodnine za stroSke prevoza pa od 31.5.2005, ko je prenehalo zdravljenje2t"

V nadaljnjem primeru je zaradt nepravilne izvedbe del na fasadi stanovanjske hile toinikov, posklenjeni pogodbi o delu, nastala Skoda - premoZenjska Skoda. Toileta stranka se je pravilnosklicevala na praulo opredelitev, po kateri uveljavlja tako imenovano nedisto terjatev, kar pomeni,da zakonske zamudne obresti od zreska tako ugotovljene teq'atve tedejo drugade, kot je predvidenov dolodbi 186. dlena ZOR. Po dolodbi 2. odst. 189. dlena ZOR se povradilo premoZenjske Skodeodmerja po cenah ob izdaji sodne odlodbe. Terjatev toLele stranke ni dista denarna terjatev, o katereodlodanju bi bilo treba uporabiti nadelo monetarnega nomrnalizrna rz 394. dlena ZOR, saj jepredmet obveztosti od5kodnina zanercparirano premoZenjsko Skodo (tudi po izrecnih in v tem deluves das postopka skladnih trdiWah obeh pravdnih strank), katere povradilo je podwLeno predhodniodmeri po cenah ob izdaji sodne odlodbe, oziroma v dasu sojenja. Izpodbijana sodba tako nimaprav, ko tek zakonskih zamudnih obresti opredeljuje v skladu z dolodbo 186. dlena ZOR,pri demerdas nastanka Skode opredeljuje z izdelavo izvedenskega mnenja (19.9.1996). Ohranitev realnewednosti prisoj ene odSkodnine zagotavlja 2e nj ena odmera po cenah na dan soj enj a in biprizravanje valonzacijskih obresti za nazaj pomenilo nedopustro podvajanje valonzaclje. ToZedistranki je bila dana moZnost, da do konca glarme obravnave prilagodi odikodninsko terjatevrazmeram v dasu sojenja, vendar tega ni storila. Zato je mogode njeno terjatev iz naslovanereparirane premoZenjske Skode jemati v okviru vtoZevanega ztesk4 zakonske zamudne obrestiod takSnega zreska pa dosoditi le od naslednjega dne po sojenju pred sodiSdem prve stopnje(25.6.2002)22.

V nadaljnjem konkretrem primeru so bile olkodovanki z iryodbrja.ro sodbo prisoj ene zakonskezamudne obresti za(as od26.5.2001 dalje. Skoda (zaradt odvefiiSke napake) ji je nastala v letih1988 in 1989. Zaradt tnazte nestabilnosti takrahre domade valute jo je tohtica po vi5inr (zaradtohranitve realne wednosti) opredehla z navezavo na stabilno tujo valuto (nemsko marko). Med

l9 Sodba Vi5jega sodi5da v Ljubljani, I Cp 5097 /2007 z dne 9.4.2008.20 Sodba II Ips 356/2008 z dne 19.6.2008.21 Sodba in sklep Vi5jega sodi5da v Ljubljani, II Cp 4776/2007 z dne 30.1.2008.22 Sodba II Ips 351/2005 z dne 12.4.2007.

8t24 r

r

l.

l'IL.:

i=I

1..

i.'L .,,

r'-L,

t't,

t

t,t

t

t

t

t

t

I

t

fllTt1

Tlit3tTtTI-!'I1I}IIIEt?t3I?I?I?ItIItIIIt

fV. strokormi kolegij - zamudne obresti

postopkom je nato 28.5.2001 zahtevala pladilo odSkodnine v slovenskih toladih po bandnem tedajuza nemiko marko na dan 26.5.2001. Ne drfi revizijska trditev, da Skoda takrat 5e ni zapadla in da jezapadla Sele z dnem, ko je bila zrana viSina od5kodnine, to je

" dnem odlodiwe sodi5da. ViSinaSkode je bila rranaZe pred 26.5.2001, le da je bila do tega dne rnaiena v tuji valuti. Pretvorba takona zapadlost terjatve ni vplivala. Dolini5ka zamuda je nastopila (Ze) v dasormih okvirih tz2. odst.324. dlena ZOR23 "

V drugem obravnavanem primeru je sodiSde za premoZenjsko Skodo prisodilo zakonske zamudneobresti od trenutka nastanka vsakega premoZenjskega prikrajSanja posebej2a.

Zav ar ovalnica kot d olinik:

Zakonska dolodba 919. dlena ZOR (podobno 943. dlena OZ), ureja pravice in obvezrostizavarovalnice in zavarovanca, temeljede na zavarovalni pogodbi in je ni mogode uporabiti za

primere, kjer se zahtevek nanaia ne nepogodbeno obvezrost (povzoditev Skode)25. Dolodba 919.

dlena ZOR je uvr5dena v poglavje o (prostovoljnem) pogodbenem zavarovanJu, v obravnavanemprimeru pa gre za disto od5kodninsko odgovornost, ki je glede zamudnih obresti enaka zaodgovomo osebo in nj eno zavarovalnico26. Sodna praksa je v primeru direktne toilbe odklonilauporabo 919. dlenaZOR. Ta dlen se nam-red uporablja le za pogodbenarazmerja med zavarovalnicorn zavarovancem. V primeru direktne toZbe tretj ega o5kodovanca proti zavarovalnici pa gre za

obvemo st zavarovalni c e n ame sto o dgovo rn ega zav arovan c a.

Nekqj primerov: V konkretrem primeru iz obraAofiwe rzhaja, da j e vsebina obveznosti (torej tudizapadlost terjatve) zavarovalnice enaka temu, zakarje odgovoren zavarovanec. Prometra nezgoda

se je v konkrefirem primeru zgodila 2e 24.11.1998 in tako ni mogode Steti, da je odikodninskaobvemost zapadla Sele po I .1.2002, kaj Sele 21.6.2004. Zato je treba v zadevi uporabiti nadelno

prauro mnenje Vrhormega sodiSda RS z dne 26.6.2002 rn tohtiku poleg pnsojene odikodnrne za

nepremoZenjsko prisoditi tudi zakonske zamudne obresti, znanj5ane zatemeljno obrestno mero od

I1.2002 do 27 .6.2003, od 28.6.2003 do 2l .6.2004 pa v viSini predpisane obresbr e mere" .

Izobrazlofiwe v drugem primeru izhaja, daimapo dolodilu 1. odst. 941" dlenaZOR (sedaj 1. odst.

965. dlen a OZ) pn zavarovanju pred odgovornostjo o5kodovanec pravico, da zahteva neposredno od

zavarovalnice po-,rmitev Skode, ki jo je pretrp el zaradr dogodka, zakaterega odgovarja zavarovanec,

toda najved do meska njene obveznosfi. Ker je vsota zapadlih, pa nepladanih obresti, do datuma

prvostopne sodbe (7.3.2007) nedvomno i,e dosegla gla''mico ni odlodilno, ali je za zadetek teka

obresfi mogode Steti 28.6.1999, ali das vloZitve toZbe in ocene izvedenca (13 .4.20A1), suj so obresti

v obeh primerih Ze prenehale tedi, ko so dosegle vi5ino glarmice. Prav gotovo pa toZedi strankiglede na odikodninsko naravo zahtevkaproti toZeni stranki obresti gredo najmanj od trenutka, ko jeizvedenec Skodo ocenil, to paje v aprilu 200L torej v dasu vlofitve toLbe28.

V nadaljnjem konkretrem primeru je bilo ugotovljeno, da je v zavarovalni polici uporabljenavalutna klavzula. Vsebina valutne klavzule je zgolj v tem, da pogodbeni stranki predmet denarne

obveznosti dolodita z uporabo valonzacijske klavzule tako, da je odvisna od gibanja tedaja tujevalute. Sama obvezrost pa je (bila) pladljiva v tolarjih (v dasu revtnjskega postopka pa v ewih). Topa seveda pomeni, da je z dnem zamude (324. dlen ZOR) upnik upraviden zahtevati pladilo

23 Sodba in sklep II Ips 594/2006 z dne 10.9.2008.24 Sodba in sklep II Ips 31112004 z dne 1.12.2005.25 Sodba II Ips 24012006.26 Sodba in sklep II Ips 40812007 z dne 22.5.2008,primerjaj 5e II Ips 484/2001in II Ips 6372003.

27 Sodba II Ips 21612007 z dne 28.2.2008.28 Vi5je sodi5de v Ljubljani, II Cp 1076/2008 z dne 9.4.2008.

9124

I

L

IITI

TIITI

TItIIIIIIIIIIIIIrI

tI

-rI

fV. strokovni kolegij - zamudne obresti

tolarskega zreska, objektirma posledica zamude pa je tek zamudnih obresti. Te so (bile) razlidneglede na to, ali upnik zahteva placilo meska, rnaienega v tuji valuti ter placljivega v tolarskiprotiwednost (v tem primeru mu gredo vpogledne obresti) ali pa zahteva pladilo, ki je Le izrafleno(preradunano) v tolarlih (v tem primeru mu pripadejo zakonske zamudne obresti). Odloditev o temje od dolinikove zulmude daje (in zaradi nje) v upnikovih rokah, saj mu tolarski mesek od zamudedalje pripada in ga je upravrden zahtevati, obenem pa mu zaradr dolinikovega protipogodbenegararmanja tudi ni mogode odredi, da je njegova te4'atev 5e naprej zavarovuula zvalulno klavzulo.Pomembno je le to, da je tek obresti po eni ali dtugi metodi usklajen s tem, na kakien nadin jetnaiena glavnica. Ker je tozrik (v konkretrem primeru) glarmico izr:azil v tolarskem mesku,preradunanem po deviznem tedaju ob vlofitvi toLbe, mu od tedaj dalje tudi pripadajo zakonskezamudne obresti2e.

V nadaljnjem konkretnem primeru je bila revinja vlolena (tudr) zaradt datum4 od katerega jesodiSde prisodilo obresti od premoZenjske Skode v zresku 70.000,00 tolarjev. ie bi 5lo zaod5kodnino, ki bi bila odmerjena po cenah na dan sodbe, bi bilo sklicevanje revizije naz. odst. 189.clen ZOR neutemeljeno. Toda dejanska podlaga toZbenega zahtevka je drugadn4 saj j e toZelastranka zahtevala odikodnino, ker v dasu bolni5kega stalela od 12.6.1997 do 18.7.1997 ni moglaobdelovati kmetije in je tedaj pladala drugim delavcem za delo, ki so ga opravili namesto nje. Prizadnji spremembi toZbenega zahtevka je zahtevala pladilo meska 200.000,00 tola{ev od 2.9.1997do pladila, dodala pa je 5e Skodo v zresku 180.000 tolarjev od 1.9.2007 do 28.2"1999, pri demer jezahtevala zamudne obresti od 1.3.1999 dalje in zresek 110.000 tolaq'ev za tas od 1"3.1999 do31.1.2000 pri demer je zahtevala zamudne obresti od 1.2.2000 do pladila. Ker je tolena strankaugovarjala, da je bilatoinica nennohtazadelo le en mesec, med obrarmavo dne 2.3.2000 pa sta sepravdi stranki sporazumeli ,,da pripada toZnici na radun materialne Skode 70.000 tolarjev do sedaj"in nista navedli datuma, od katerega tedejo obresti, je sodiSde prve stopnje pravilno prisodilo toLeilstranki iz naslova premoZenjske Skode 70.000 tola4'ev in obresti od prvega zahtevanega zreske200.000 tolarjev od 2.9.1997 do pladila. SklenJen je bil namred le sportvum o vi5ini 5kode, ne patudi o zadetku teka zamudnih obresti . Zato pripadajo toi.,edi stranki zamudne obresti po 186. dlenuzoR30.

V nadaljnjem konkrefirem primeru tohrikni zat4eval, da bi tudi Skodo na dresu odpravil. Sodiideprve stopnje toZniku odikodnine tz tega naslova ni odmerilo po cenah ob izdaji sodne odlodbe,temved po cenah v dasu, ko mu je Skoda nastala (tonrik zneska iz naslova premoZenjske Skode nivaloriziral) in rz tega razloga mu je sodiSde pravilno priznalo zakonske zamudne obresti Ze pred1.1.2002, saj s tem do dvojne valorizacije (zuadt preprediwe katere se v dasu veljavnosti ZORzakonske zamudne obresti niso priznavale pred dnevom izdaje sodbe) ni priSlo. Dolodba 189. dlenaZOR" ki je odraz varstva o5kodovandevega poloLaja, v smislu, da ne bi bil zaradi padca wednostidenarja od zapadlosti od5kodninske obveztosti do prisoje od5kodnine pred sodi5dem prve stopnjeprikrajlan'', j. treba glede na toZnikov zahtevek, v katerem se je odlodil uveljavljati od5kodnino pocenah na dan Skodnega dogodka ter upo5tevaje dejstvo, da tolenec temu ni izrecno nasprotovalzakljuditi, da je odloditev sodi5da prve stopnje pravilna. Bistveno je, da je bilo pri odmeriodSkodnine upoitevano temeljno pravilo odikodninskega prava, da se v4postavi stanje, kakrino jebilo pred Skodnim dejanjem. Vpra5anje, nakaterega je treba 5e odgovoriti, paje: od kdaj gredo vtakgJnmeru o5kodovancu zakonske zamudne obresti. Po dolodbi 186" dlena ZOR se StejeodSkodninska obveznost za zapadlo od trenutka nastanka 5kode. Vendar pa zapad,ost ne opredeljujenujno tudi zamude z izpolnitvijo odlkodninske obveznosti, saj je dolZnikova zamuda odvisna tudi

29 Sodba II Ips 30212005 z dne 18.4.2007.30 Sodba II Ips 60512001 z dne 29.8.2002.3 1 Takino stali5de tudi v Ii Ips 43412002 z dne 5.6.2003 in II Ips 88/2002 z dne 27 .11.2002.

lrI

i

q

tt.

(

I

r-IIt

f'I

b

t

f'I

I

L

tL

r0124

fV. stroko''mi kolegij - zamudne obresti

od drugih okoli5din. Ker postane od5kodninska obvemost denama Sele s postaviwrjo konkretregadenarnega zahtevka, ki je ekvivalent nedenarni Skodi, je treba Steti, da je pri5el dolinik v zamudo s

pladilom odSkodnrne z dnem, ko je oikodovanec rnazll svojo Skodo v denarju in ko je dolZnik s

pomodjo objektivnih podatkov lahko preveril resnidnost denarnega zahtevka. Ker je toinikodikodninski zahtevek zavarovalnici posredoval Le pred pravdo, je treba zakljuditi, daje bilazavarovalnica z dnem vlofitve toZbe v konkretni zadevi brez dvoma Le v zamudi, zrto jije bilopladilo zakonskih zamudnih obresti od tega dne dalje utemeljeno naloZeno v pladilo. Neutemeljenopa je v konkretnem primeru sklicevanje na nadelno prauro mnenje Obdne seje Vrhourega sodi5daRS, ki se nanaia na primere, ko se odSkodnina odmeri po cenah na dan izdaje sodne odlodbe32.

V nadaljnjem primeru gre za materialno Skodo, ki je nastala z nemohtosf o toZede stranke, dapridobi najemnino in je tako dista denama terjatev. Toile(a stranka ni uporabljala stvari in je tudisedaj ne more uporabljati, ker gre zazasedena stanovanj a, zakatera se pladuje najemnina. Slo je zaobligacijska razrnerja, ki so nastala pred uveljaviwrjo OZ, zato seje pritoZbeno sodi5de glede tekazamudnih obresti oprlo tudi na nadelno prauro mnenje Vrhormega sodi5da RS z dne 26.6.2002 vzvezi s pridetkom teka zamudnih obresti pri od5kodninah. Ko gre za dename odikodnine zaporrmitev premoZenjske Skode, sodi5ce odme4'a za zapadle odikodnine, ki so ugotovljene in se, povlofitvi toZbe ne valorinrajo zakonite zamudne obresti od zapadlosti raduna dalje do pladila33.

Kadar je obveznost v dajaM stvari, dololenih po vrsti:

290. dlen ZOR (sedaj 265. dlen OZ) o obrestih ne doloda nidesar. Tako je treba uporabiti splo5napravila. V 277" dlenuZORoz. sedaj 378. dlenuOZje dolodeno, da dolinik, ki zamudrztryolniMjodenarne obvezrosti, dolguje poleg gla'rmice 5e zamudne obresti.

Primer: V nekern konkretnem primeru je bilo odlodeno, da z dnem hebanja tolela stranka nipridobila denarne terjatve proti toLem stranki in tako ta tedaj tudi ni pri5la v zamudo. Denamaterjatev na podlagi 290. dlena ZOR nastane Sele tedaj, ko jo upnik rzbere namesto izpolniwenedename (dajawene) obvezrosti. Ker se vi5ina te te{atve naventje nawednost dolgovane stvari (vkonkretrem primeru avtomobila), jo je treba doloditi. Ta vrednost se s dasom spreminja, zatojo jetreba doloditi v konkretro dolodenem dasu. To je naravna lastnost t.i. nedistih denarnih te{atev, kise odraZa tudi pri teku zakonskih zamudnih obresti. 2. odst. 189. dlena ZOR doloda, da se powaciloSkode odme4a po cenah ob izdaji sodne odlodbe. To velja tedaj, ko vi5ino premoZenjske Skode

sodi5de ugotavlja v dokazrem postopku in se opira na dokazna sredstva (npr. cenitev), ki veljajo leza todno doloden das. Problem doloditve wednosti dolgovane stvari (290. dlen ZOR) je v bistvenihprvinah identiden, zato je na mestu analogna uporaba tega pravila odikodninskega prava tudi vobrarmavanem primeru. Od tedaj dalje (ko te{atev tako postane dista denarna terjatev) zato te(,ejotudi zamudne obresti. Pravilo 2. odst. 189. clena ZOR ne predpisuje, da bi se povradilo Skode

odme{alo prav na dan izdaje sodbe, marved v 6asu sojenja. Tako je ,, zadevt tr Ips 8812002 tudiprizralo zamudne obresti 2e za das pred rzdajo sodbe in sicer od tedaj, ko je ugotovilopremoZenjsko 5kodo. Pogoj sevedaje, da je dolhrikLev zamudi. Dokaz, ki je v obravnavani zadevtslu-fiI ugotovitvi vrednosti dolgovane stvari, je bil cenik vozil Mazda z dne 3.9.1999. To je torej das,

ki opredeljuje ugotovitev wednosti dolgovane stvari. Ker je bil tudi pogoj, da je toilena strankavzamudi, tedaj Le izpolnjen (v zamudo je pri5la najkasneje ob vloZitvi toZbe, ko je tohtrca nedvomnoopravila izbiro po 290. dlenu ZOR), tecejo zakonske zamudne obresti od glavnice v obravnavanizadevi od 3.9.1999 in ne Ze od 21.6.1999. Ker je bilo o zacetku teka obresti prauromodno razsojenoSele s sodbo z dne 31.8.2006 je treba pri obradunu obresti upo5tevati tudi odlodbo Ustavnega

32 Sodba in sklep Vi5jega sodiSda v Ljubljani, II Cp 5494/2006 z dne 15.11 .2006.33 Sodba Vi5jega sodi5da v Ljubljani, iI Cp 2428/2005 z dne 22.2.2006.

\t 124

FIIII!!I!I

ItItIIIIIIII

IV. strokormi kolegij - zamudne obresti

sodi5da U-I-3 00/ 04 z dne 2-3 .200634 '

Pogodbene obveznosti

obresti so nadomestilo za uporabo denarja. Glede na prauri temelj nastanka obvemosti pladati

obresti je treba razlikovati zamudne in pogodbene obresti- Pogodbene obresti (382' dlen oZ) so

obresti, zakatere se dogovonta upnik il diunit, in ki tedejo od nastanka denarne obvemosti do

njene zapadlosti (de se ne dogo,roritazadrugadno obdobj e)- zamudne obresti (378' - 381 ' dlenoz)

pa so obresti, ki so dolodene kot civilna sankcij a za zamudo pri pladilu dename obvezrosti'

predpisana obresfira mera zamudnih obresti j e vodiina obrestna mera, povedan a za 8Yo todk (1 ' odst'

2. dlena zpo\/.fl:o-l) zakonrtaobrestna mera se uporablja samo, de se stranki o viSini obrestne

mere zamudnih obresti ne dogovorita drugade. v lig. dlenu oz je jasno dolodeno, da se upnik in

dolirik lahko dogovorita, dale obrestna mera zamudnih obresti ntLja ali visja od obrestne mere

zamudnih obresti dolodene ,ruk nom". zoR jev 2. oqtl 277. (lena dolodal, da tedejo v primeru'

de je obrestna mera dogovorjenih obresti vi5ja od predp_isane obrestne mere zamudnih obresti' te

obresti tudi po dolinikovi zamudi. Tak5ne dolodbl v oz ni ve6- v skladu z nadelom prostega

urejanja obligacijskih raznerij (3. dlel o?) in dispoztivno naravo dolocbe 1' odst' 2' dlena

ZpOl\[ZO-l bi se pogodb..r. ,t*ke lahko dogovorile, da je_obrestna mera zamudnih obresti enaka

obresfiri meri pogoaU.nih obresti (primerjaj s 379' dlenom OZ)'

V konkretrem primeru gre zapogodbo o zastavi nepremidnin, ki je bila med strankama sklenjena

rr.7"lg97,med strankamu j. iog"orro{eno, da ,amudne obresti od glarmice ne tedejo, da pa mora

dolZnik dolg porarmati po pism"enem pozivu. obresti v tem p.iT_eru zadnejo tedi osmr dan po

pisnem pozivu (ker je v pozivu naveden-osemdnermi rok za pladilo)36'

Glede obrestne mere zamudnih obresti zaobvemosti, izraLene tuji valuti, se po analogiji uporabrjo

predpisi, ki urejajo obrestro mero pogodbenih obrerti, kud", so tgdogovorjene, obrestna mera pa ni

dolodena . zatakeprimere noveliran" oatorua 3. odst .3g9. dlena zoR doloda, da zraiajo obresti' de

so dogovorjene, .ri pa dolodena obrestna mer4 med posamezliki toliko, kot se v kraju izponiwe

pladuje za hranilne vloge "u wogi.o,v konkretn.- pri*.ru je bilo zato odlodeno, da je mogode' de

pogodbeni stranki dogovorita valutro klavzul o, ti isti dai, za katerega velja valutna klavzula'

zahtevati zamudne obresti le po obrestni meri, ki se v kraju i4olniwe pladuje za hranilne vloge na

pogled37.

3. TEK ZAMIJDNIH OBRESTI

Ustavno sodiSde je z odlodbo u-I- 300104 z dne 2.3.2006 odlodilo, da morajo sodiSda pri odlodanju o

teku zamudnih obresti po 1 ,1.2002 upoStevati 376. dlen oz tudt, de je obligacijsko ra-anerJe, 1z

katerega izvirajo zamudne obresti nuriulo pred uveljaviwijo oz.Do tega datuma pa tedejo obresti'

deprav preseZej o gla'mico38.

primer: 214. 6len zoR (neupravidena pridobitev) doloda, da kadar se vrada tisto, kar je bilo

neupravideno pridobljeno, je t eba vrniti plodove in pladati zamudne obresti, in sicer, de je bil

pridobitelj nepoiten, od dneva pridobiwe, drugade pa od dneva vloZiwe zahtevka' VpraSanje

tozendeve nepoitenosti je relevantn o zato, ke, ,iu je sodiSde nalofilo pladilo obresti za (as pred

.;i'-

t__

I

F

tt:

lL=.

t

34 Sodba II ips 388/2006 z dne 31'8'2006

35 Sklep II Ips 320/2A05 z dne 10'5'2007 '

36 Sodba II Ips 45812006 z dne 6'12'2041'

37 Sodba II Ips 42612000 z dne 28'2'2001'

38 Sodba ViSiega sodi5da v Ljubljani, I Cp 33412007 z dne l2'9'2007 '

12124


vlofitvijo zahtevka (toZbe). O dolinosti toZene sfranke totelistranki pladati zamudne obresti odprautomodno prisojene ji uporabnine je sodi5de prve stopnje odlocilo na glarmi obrarmavi, ki jo jezakljudilo 13 6.2006, torej v dasu veljavnostt OZ. Na podlagi odlodbe Ustavnega sodi5da z dne23.2AA6, 5t. U-I-300104-25 je treba 376. dlen OZ glede teka zamudnih obresti uporabiti tudi, de jeobligacijsko razrne4e iz katerega inrira (glavnidna) terjatev nastalo pred 1.I.2002, pa obresti tedejo5e po tem datumu. Navedeno velja zadas do 22.5.2007, ko je pridel veljati Zakon o spremembi indopolniwi Obligacijskega zakonika (OZ-A),kr za zamudne obresti pravila ne ultra alterum tantumne doloca ved. Ob zakljucku glarme obrarmave je bilo torej pomembno, ali so zapadle,panepladaneobresti morebiti Ze dosegle glarmico. ie so, gredo toheli stranki le zamudne obresti v vi5iniglarmice3e.

Prepoved obrestnega obrestovanj a:

Od zapadlih, pa ne pladanih obresti ne tedejo zamudne obresti, de zakon ne doloda drugade (1. odst.375. dIenaOZ). Sankcija nasprotnega pogodbenega dolodila je njegova nidnost (2. odst. 375. dlenaOZ). Tudi v ZOR je bilo predpisano splo5no nacelo prepovedi obradunavanja obrestnih obresti (1.odst. 279. dlena in 1. odst. 400. dlen ZOR). Ilema od tega pravila je predpisana zat.i.,,procesneobresti", to je za obresti od vtoZevanih zapadlih pa nepladanih ati pogodbenih obrestr za das, ko jepri sodiSdu vloZen zahtevek za njihovo pladilo (2. odst. 279" dlen ZOR) I4ema od tega pravila jepredpisana tudi za pogodbeno dogovo4'ene obrestne obresti iz kreditrega poslovanja bank in drugihbandnih organizacu (3 " odst. 400. dlena ZOR)40. Razlike v ureditvi po OZ in ZOR so v glarmemnaslednje:

ni ved dolodbe, da zamudne obresti od obdasnih dajatev (kakr5ne so na primer zakupnina,najemnina) tedejo Sele od dneva, ko je bil pri sodi5du vloZen zahtevek na njihovo pladilo (3"

odst. 279. clen ZOR). Po OZ torej zamudne obresti tedejo od zapadlosti vsake posamerleobdasne terj atve naprej ;

ni ved i{eme, da prepoved obrestnega obrestovanja ne velja za kreditno poslovanje bank indrugih bandnih organizacij (3. odst.400. dlena ZOR) Tako tudi banke ne morejo vedobradunavati obresti z uporabo obrestro-obrestnega raduna. Ta omejitev je omiljena z dolodbo,da se stranki lahko s pogodbo vnaprej dogovorita, da se (pogodbena ali zakonska) obresfira meranrria, de dolinik ne bo pravodasno pladal zapadlih obresti (3. odst. 375. dlena OZ). Zamuda priplacilu zapadlih pogodbenih ali zamudnih obresti ima torej lahko za posledico, da se obrestnamera zviSa. Ker mora biti tak dogovor sklenjen s pogodbo rmaprej, pozrej5i dogovor o zvi5anjuobrestne mere ne more biti veljaven. Ureditev tz 2. odst. 400" dlena ZORje torej ostalanespremenjena.

Dne 13.11.1991 je bilo sprejeto nadelno prarmo mnenje obdne seje Vrhourega sodi5da RepublikeSlovenije, po katerem se prepoved obrestovmja zapadllh zamudnih obresti ne nanaia naobradunavanje zamudnih obresti po konformni metodi.

Izjema od splo5nega pravila prepovedi anatociznaiz L odst. 279. Elena ZOR je lahko eksplicitra,lalrko pa je implicirana v zakonski definiciji predpisane obrestne mere zamudnih obresti" Nenazadnje obrestrih obresti ni iaecno predpisoval niti ZOI\/IZO, ki je bil v veljavi do 5"8.1995.Dolodal je, da se zamudne obresti obradunavajo po konformni metodial. Konformno obrestovanje vsvojem bistvu predstavlja korektiv relatirrne obrestne mere (ker naj bi relativna obrestra mera

39 Sodba Vi5jega sodi5da v Ljubljani, I Cp 6237/2006 z dne 19.7.2007.40 Sklep Vi5jega sodi5da v Ljubljani, III Cp 172196 z dne 22.5.1996.41 3. odst.2. dlena ZOIVIZO.

13 124

I

J

I

t_

rt

t

IIIIIIIIIIIIlIIllII

IIII

IV strokovni kolegij - zamudne obresti

sistematidno povedevala dolZnikovo breme). Glede na to, da se konformna metoda uporablja priobresfirem obrestovanju, pa je bila v 3. odst. 2. (lenaZOMZO implicirana tudi izjemaoi splo5negapravila prepovedi anatocizrna.2. dlen ZOMZO predpisuje enotno obrestno mero zamudnih obresti,ki pa po svoji notranji zgradbi upoiteva valonzacuo in realne obresti. Yalonzaciji je imanentnosprotno (obresfiro) obrestovanje in je zato tudi v predpisani (enotria2) obrestni meri zamudnihobresti implicirano obrestno obrestovanje, pri demerje glede na dolodbeZ. odst. 3. dlena Z1OMZO,utemeljena tudi uporaba konformne metodea3.

Ilema od prepovedi obrestnega obrestovanja so procesne obresti (381. dlen OZ).Te so sicer vosnovi urejene predvsem kot posebna wsta zamudnih obresti , zatoje ia dolodba tudi ume5dena meddolodbe o zamudnih obrestih. Ni dvom4 da tedejo tako od zamudnih kot od pogodbenih obrestiaa.Po dolodbi 381.. dlena OZ (prej 2. odst. 279. dlena ZoR) je mogode od nepladanih obresti zahtevatizamudne obresti samo od dneva, ko je pri sodi5du vloZen ruftt.rr.t za njihovo pladiloa5.

Prepoved ultra alterum tanfum

Po dolodbi 376' dlena OZ obresti nehajo tedi, ko vsota zapadlih, pa ne placanih obresfi doseZeglarmico - pravilo ne ultra alterum tantum. Navedeno pravilo fiej velja(to1 tuvsoto zakonskihzamudnih obresti in procesnih obresti (kot posebno kategorijo zamudnrh obresti), ki se nanaiajonanje Po prehodni dolodbi 1060. dlena OZ se dolodbe Oi ne uporabljajo za obligacijska ra,11rrerJa,ki so nastala pred njegovo uveljavitvijo. Ustavno sodi5de RS pa je , oaof bo z aneZ.E'2006, it. U-I-300104, razveljavilo 1060. dlena OZ, kolikor se na njegovi podlagi za zamudne obresti izobligacijskih raznerij, nastalih pred njegovo uveljavifuij;, ti t.8.1o p.,o 1.1.2002, uporablja 277.dlen ZO& ki ne doloda uporabe pravila ne ultra alterum tantum, ceprav so obres n ie dosegle alipresegle glarmico.

Primeri: Iz obtazfofitve konkretne odlodbe rzhaja, da je izvriilno sodisde pri odlodanju dolinouporabljatr zakonska pravila, ki so skladna z ustavo, kar upo5tevaje navedeno odlodbo Lstavnegasodi5da pomeni, da mora za tas po I .L.2002 v nrezi s tekom obresti upoitevati tudt 376. Elen OZ.Tudi za zamudne obresti iz obligacijskih raznerij, ki so nastala pred uveljaviwij o OZ,je (bilo) trebauporabljati pravilo ne ultra alterum tantum, vendar Sele za d* po l-.1.2002,,, p.i-.*, ko sozamudne obresti dosegle glavnico 2epreduveljavitvij o OZ, so tekle naprej do l.l.ZOOZ 1keile Uitotak5no obrestovanje dopustno), takrat pa so glgde na omenjeno ustarmo odlodbo nehale teti (zanjihov nadaljnji tek namred ni ved pravne podlage). Obveznost dolfrrika pladati vi5ji znesek iznaslova obresti (je) preneha(la) na podlagi zakona- Dolodb a 376. dlena OZ je bila prisilne narave,zaradr desar sodi5de ne sme dati prarmega varstua toiniku oziroma upniku glede vr5jih zamudnihobresti. Dodati velja, da se OZ-A, kr za zamudne obresti ne doloda ved pravila ne ultra alterumtantum, po stali5du Ustarrnega sodi5ca RS na primere, ko so zapadle, pa n. ilue*e zamudne obrestiv obdobju od uveljaviwe OZ do uveljaviNe OZ-AZe nehale tedi, ne more uporabiti in te ne morejoza(,ett tedi mova - odloEba z dne 24.5.2007, it.TJp-277/05-19, in odlodba

^z dne 5.7.2007, St. Up-

699l05-2246.

Za pravrlno uporabo 376. dlena OZ je, pomembno rpra5anje, kaj je oziroma kaj obsega pojem

42 Vrhovno sodisde se je o enotrosti monetarnega instrum enta zamudnih obres i 2e izrekJo npr. v sodbi II Ips 419/9g zdne 3 1.3. 1999.

43 Tako sklep Ii Ips 370/2005 z dne 21.6.2007.44 Vladimir BalaZic:_Omejifuena pravila o obrestih, Podjetje in delo 51.1, str. 22, Gv Zalo1ba,lS.2.Z005.45 Sodba vi5jega sodi5da v Ljubljani, II cp l2t2t200j z dne 23.1.200g.46 Sklep II Ips 7812007 z dne 27.3.2008. prim. 5e sklep Vi5jega sodi5da v Ljubljani, II Cp 4062/2006 z dne 22.g.2007,

II Ips 983/2007 z dne 10.4.2008.

t

t

t14124

fJ

a

J

J

titii?*

IIIIIIIIIII

fV sfiokormi kolegij - zamudne obresti

glarmice, zf'asi v povezavi z le-tej pripadajodimi obrestmi. Glavnica je osnovni del dolga oziromaterjatve iz prarmegarazrrerj4 katere(ga) predmet je vsota denaq'a; gre zatisto Stevilo denarnih enot(numendni zresek), na katero se glasi takina obvezrost in ki se v skladu s splo5nim nadelommonetamega (denarnega) nominalizrrr4 uzakonjenem v prej5njem 394. dlenu ZOR, oziromasedanjem 371. dlenu OZ, lahko spreminjale izjemoma - zakonska (na primer 655. dlen OZ) aqipogodbena valorizacija (372. dlen OZ)47 Tudi kadar se zapadl€, p& nepladane obresti pripiiejo hglarmici, 5e vedno predstavljajo obresti kot stransko terjatev. Obresti so torej - vsaj po nastanku -stranska te4'atev, ki ne izgubi svoje narave, de je pripisana h glavnici. Od nepladanih (zamudnih atipogodbenih) obresti je mogode (dopustno) zahtevati placilo zamudnih obresti od dneva, ko je bil prisodi5du vloZen zahtevek za njihovo pladilo (t.i. procesne obresti po 381. dlenu OZ) Kapitaliziranezapadle obresti, pripisane h glavnici, niso neka nova glarmica, od katere bi lahko tekle procesneobresti vse do viSine nove glavnicea8.

Med temeljnimi nadeli obligacijskega prava je dolfrrost izpolniwe obvezrosti. Velja za vsapogodbenatazrretlq.t" glede na temelj nastanka. Izjeme od nadela dolodajo posamemi instituti inpravila OZ.Eno tak5nih pravil, ko zakon doloda, kdaj obvemost preneha, je dolocba376. dLenaOZ,po kateri obresti nehajo tedi, ko vsota zapadlih, pa ne pladanih obresti doseZe glarmico. V temprimeru obvezrost pladila obresti ne preneha z iryolnitvijo niti s soglasjem strank, pad pa napodlagi samega zakona. Ustavno sodi5de je z odlodbo U-I-300/04-25 z dne 2.3.20A6 razveljavilo1060. dlen OZ, kolikor se za zamudne obresti iz obligacijskih rannenj, nastalih pred njegovouveljavitvijo, ki tedejo po 1.1.2002, uporablja277. d\en ZOR, deprav so Ze dosegle ali presegleglarmico. Razveljavitev je zadelaudinkovati naslednji dan po objavi odlodbe o t""u.ljavitvi, in siier18.3.2006. Od takrat naprej morajo sodi5da na vseh stopnjah odlodanja odloditi tako, da kot pravnopodlago za odlodanje ne upoitevaj o raneljavljene dolodbe 1060. dlena OZ. Predmet obveznostioe jev izreku sodbe in sklepu izvr5ilnega sodi5da glede tistih zamudnih obresti, ki niso zapadle do koncaglarme obrarmave, dolodljiv, de so navedeni znesek glarmice, od katere se zamudne obrestipladujejo, das, ko je dolinik pri5el v zamudo, obrestra mera pa je dolodena s sklicevanjem naobrestno mero zamudnih obresti, kot jo dolod a zakon. Kadar pravdno sodiSde navedene ustarmeodlocbe ni moglo upo5tevati, odlodi glede pladila zapadlih, pa ne pladanih, zakonskih zamudnihobresti izvrSilno sodi5de upoitevajod celofiro zakonsko ureditev zamudnih obresti, vkljudno spravilom ne ultra alterum tanfum5o.

V nekem obravnavanem primeru: so zakonske zamudne obresti do odloditve prvostopenjskegasodi3da (13.9.2005) 2e presegle gla'rnico. Upoltevajod odlodbo Ustarmega sodi5da TJp-33105-2ljebilo odlodeno, da obresti prenehajo tedi z dnem, ko so dosegle nesek gla-micett. V tt.k.- drugemprimeru je bilo ugotovljeno, da so zamudne obresti do 1.1.2002 Ze presegle glavnico, zatole Uitoupo5tevajoc odlocbo Ustarmega sodi5da Up-33105 z dne 6.3.2008 odlodeno, da zamudne obrestiprenehajo tedi z dnem I.1.200252. Glarmico na dan 1 .1.2002 namred doseZejo oziroma preseZejo vse

47 PrimeIl'aj T. Pavdnik, Delna razveljavitev 1060. dlena OZ - neenak pololaj dolZnikov, Prarma praksa, Xt. lI/2006.48 Primerjaj K. Iglid Stroligo, Oblikovanje zahtevka in izreka sodbe o obrestih, objavljeno v Gospodarski subjekti na

trgu eno leto po vstopu v Ewopsko unijo (gradivo 13. posvetovanja o aktualni problematiki s podrodjagospodarskega prava), sb. 123.

49 Zamudne obresti so denama obveznost, ki jih v primeru, da niso kapitalizirane, ne doloda Stevilo denamih enot (371.dlenOZ) pad pa trije elementi, s pomodjo katerih Stevilo denarnih enot izradruramo. To so 1. glavnica, od kateredolguje doDnik zamudne obresti, 2. das trajanja zamude, v katerem se zamudne obresti pladujejo in 3. obrestnamera, po kateri se zamudne obresti pladujejo.

50 Sklep II Ips 266/2007 z dne 10.4.2008, prim. 5e sodbo IiI Ips 191/2007 z dne 12.2.2008.51 Sodba II Ips 39912007 z dne 2.10.2008.52 Sodba III Ips 22/2007 z dne 9.9.2008, prim.Se sodbo Vi5jega sodi5da v Ljubljani, I Cp 354/2007 z dne 23.5.2007,II

Cp 3762/2005 z dne 23.8.2006, III Ips 83/2008 z dne 4.6.2008..

15/24


zakonske zamudne obresti, ki so zadeletedi pred 20.10.199853. Skladno z odlodbo usta'rmega sodiSda

je na podlagi z77.dlena zoR tozrik upraviden ao pladila vsgh nateklih zakonskih zamudnih obresti

do prenehanja veljavnosti zoR dne 3 i.lz.zoor. od takrat dalje pa je skladno z dolodbo 376' dlena

oZ upravi6en najved do obresti v enaki viiini, kot je ^.rlk^glavnice,

v kolikor viSina teh do

pridetka uveljaviw e ozdne r .r.zo)zse ni dosegra viiine glarmicesa.

rz obrazfoLiwe v drugi zadevr rzhaja, da de izradun zakonskih zamudnih obresti po programu

vrhormega sodiida pokaZe, da do 22-.5.zooi,ko je novela obligacijskega zakonika (oz-A) ukinila

prepoved ultra alterum tantum za zakonske zamudne obresl, ititoj.ttt zamudne obresti niso

dosegle glarmice, ki jo toLena stranka dolguje loLed stranki ni prarrne podlage za omejitev teka

zamudnih obresti55.

primer izreka 1: pritoZbi se delno ugodi in se sodba v 3. todki glede teka obresti spremeni tako' da

tedejo zakonske zamudne obresti oi "apadlorti

porumezrih obrokov, navedenih v ireku sodbe

sodisda prve stopnje do 3 r.rz.z0ol, od takrat dalje pa le 9? do 3r.12.2001 5e niso dosegle gla'rnice

in to le do takrat, dokler ne doseZejo glavnico, vendar najdlje do pladila56'

primer izreka 2: vrhovno sodrid e Je z odlodbo Itr Ips 9512006 sprejelo stali5de' kako bi kazalo

oblikovati izek sodbe v primeru, ko se vtozuje placilo ved racunov' pa so obresti nekaterih od njih

na dan odlodbe prve stopnje Ze dosegle ali pr.r.it. glarmico. Todka I izreka sodbe glasi:

Reviziji glede toZbeneg a zahtevka na pladilo zakonskih zamudnih obresti od 216'003'66 EUR v

delu, v katerem po dnevu 4.6.z0o4presegajo gra',mico, se ugodi, tako. da se v tem delu sodba

sodisda druge stopnje spremeni tako, da se pritozui tozene stranke ugodi in se sodba sodiSda prve

stopnje spremeni tako, du ,. ,r.r.p o izvribi bttuJ".ga sodiida v Ljubljani, opr'st' rg2001105073-3

z dneZl.g.ZOOI, v 1. todki rnekirazreljavi in toZbeni zahtevek zavrne'

3. DOMNEVA ODERUSKIH OBRESTI

v r. ods t" 377.dlena oz je predpisano: ,,de je dogovorjena obresbra mera zamudnih ali pogodbenih

obresti za ved kot 50 odstotkov viija od pi.Jpir*e obrestne mere zamudnih obresti' se takien

dogovor iteje za oderuiko pogodbo, raz:n l. ,rpnlk dokaZe, da ni izkoristil stiske ah teikega

gmotnega stanja dolhrit u, ,i.io,r. nezadosfire izkuienosti, lahkomiselnosti ali odvisnosti ali da

korist, ki si jo je izgovorit ,as. au zakogadrugega, ni v ocitrem nesorazrrerju s tistim' kar je sam

dal ali se je ,iu"ruldati ali storiti". To pomeni; d" zakon za primer, da dogovorjena obrestra mera

za ve(kot 50 odstotkov presega obrestno mero predpisanih ,amudnih obresti, uveljavlja i4od-

bojno domnevo, da so take obrJsti oderuike v smislu 119. dlen a oz, zato ie pogodbena dolodba o

njih na podlagi te domneve nidna. po 2. odst. 37g. dlen a oz maSaobrestra mera zamudnih obresti

g odstotkov na leto, de drug zakon ne dolodu a*guee. Tak drug zakon jezPoNlzo-l' Dokler velja

zpoMzo-1, se torej za oderuske obrerti Jo*-.''ajo obresti]n zaie(' kot polovico presegajo z

njim predpisano obrestno mero zamudnih obresti (torej tisie, ki so po uveljaviwi zPoNIZo-l

presegal e 25,5 odstotkov na reto, kasneje pa tiste, t pr*.gajo 23,2i odstotka na leto). Po oz

domneva oderustva velja za obrestno mero, vi5jo od lz oaltott ov letno' To velj a za obresti od

te{atev v tuji valuti, sajzpowzo-1 ne wrjaobrlsti odterjatev v tuji valuti ' zanimivo vprasanje je'

po kak5ni obrestri men teeejo zakonske zamudne obrestiod terjawe v tuji valuti in od te{atve v

protiwednosti tuje valute (oi r.r* je odvisno tudi vpraianje, kj. je objektirma meja domneve

;i Liji:lrif.Ojf ;ft:lllj"rt-ni, r cp t4s6tzool z dne s s 2ool ,sodba in sklep visjega sodisda v Ljubrjani' II Cp

328212007 z dne 12'3'2008'

55 Sklep in sodba III Ips 9912006 z dne 18J22007 '

56 Sodba I Cp 3955/2006 zdne 8' 1 1'2006'

I

In-'-l L

f- 'l

L- '"

F*II

LoLi

I-Ilrl

t-t,

t

r

L

I

I

?tIT

t_.-

16124

fV strokormi kolegij - zamudne obresti

oderuSwavtakemprimeru). V 1. odst. I dlenajeZPOMZO-l jasno predpisal, da je s tem zakonompredpisana letna obrestna mera za denarne obveznosti v domadem denarju. Za obvemosti v tujemdenarju ZPOI\MO-| ne velja, zato od takih obveznosti tedejo zamudne obresti po 8 odstotri letniobrestri meri po dolodbi 2. odst. 378. dlena OZ. Spomo pa je, ali je obveznost, rnaiena vprotiwednosti tuje valute, obvemost v domadem ali v tujem denaqu. 2e sam pogled na terjatevkaie, da gre brez dvoma zate4atev v domadem dena{u, valorizirano z dovoljeno valutno klavzulo(saj bo dolZnik vendarle obsojen na pladilo dolodljive vsote rnaiene v domadem dena{u - evrih).Domneva oderuStva ne velja za gospodarske pogodbe. Tu bo moral zavezanec za placilo obrestidokazati oderuStvo, kar bo zelo teZko. Glede objektivnega elementa oderuStva (vi3ina obrestremere) pa je tudt za gospodarske pogodbe s l. odst. 377. Elena OZ postavljena neka meja, ki kaie,kolik5na obresfira mera j e 5e taka , da zanjo ne bi mogli trditi, da j e oderuSka57.

V odlodbi Ustavnega sodi5da 5t. U-I-202193 z dne 6.10.1994 je rnaieno staliSde, da dogovor oobrestih, ki v razmerah revmeroma stabilne valute v kratkem dasu doseZejo mesek posojeneglavnice, ne glede na to ali so podani elementi oderu5tva, oditno kr5i sploina nadela, med njimi tudinadelo pogodbene avtonomije strank z omejiWarnt iz 10. dlena ZOP. in nadelo vestnosti in po5tenjarz 12. dlena ZON8.

Pri denarnih obvezrostih, katerih wednost je zavwovana z valutro klavzulo, pogoj stabilnostidomade denarne enote ni potreben. Res pa je, da obresi za take terjatve ne doloda noben predpis.Zato se je z vpralanjem pravne podlage dogovora o obrestih pri tovrstrih tef atvah ukva{ala sodnapraksa. Vrhormo sodiSde RS je v praurem mnenju iz junija 1993 zavzelo staliSde, da je treba toprauro praznino zapolniti z and,ogijo s predpisi, ki urejajo pogodbeno obresfiro mero po 399. dlenuZOR Podlaga za sprejem tega praurega mnenja je bil spor o vi5ini zamudnih obresti za obveznost,tzna}:eno v tuji valutise. V drugem konkretrem primeru, vkaterem stapravdni stranki dne 30.6.1986sklenili posojilno pogodbo z valutro klavzulo in dogovorili poleg pogodbenih 5e 25yo lefirepogodbene obrestt za das zamude od 1.1.1988 dalje, je sodiSde ugotavljalo, kakSne pogodbene inkakSne zamudne pogodbene obresti je mogode prisoditi in zakljudilo, da je glede obrestne meredogovo4enih zamudnih obresti odlodilna pogodbena volja, saj ni ved podlage za razlago okogentnosti zakonitih zamudnih obresti. ZOR ne uzakonja najvi5je mere zamudnih obresti (dlen277), zato je v primeru zamude mogode prisoditi zamudne obresti v skladu z rmaprejinjimdogovorom pravdnih strank60. Dolodilo 399. dlena ZOR doloda le obrestno mero pogodbenihobresti, ne pa tudi zamudnih. V dasu sklepanja sporazuma strank dogovarjanje viSine obresfire merezamudnih obresti pri devimih terjawah oziroma terjatvah z valutno klavzulo, ni bilo omejeno (pri-.3. odst. 277. d\enatn2. odst. 400. dlenaZOR), ampak prosto6r. Zato sodno varstvo ni bilo omejenole na vpogledne obresti, razen de je posojilojemalec dokazal obstoj dejanskega stanu, ki gaabstraktro predvideva l4l. dlen ZOR, ko doloda pogoje, kdaj se dolodena pogodba Steje zaoderuSko tn zato nidno. Navedeno dolodilo vsebuje subjektrvni in objektivni pogoj, ki morata bitivselej podana kumulativno. Pri presoji oderuSkosti dogovorjene obrestre mere zamudnih obresti greza presojo obresti, ki so objektivna posledica nepravodasne izpolnitve obveznosti oziroma kr5ituepogodbe. To pomeni, da bi bilo treba v okviru subjektivnega elementa dokazati tudi, da se jeposojilodajalec zavedal., da nasprofiri pogodbenik svoje obvezrosti ne bo mogle izpolnitt. Zato jebilo treba v konkretnem primeru zavmii toZbeni zahtevek na ugotovitev nidnosti dogovorjeneobrestre mere zamudnih obresti, kolikor te presegajo tiste, ki jih banke pnntavajo obdanom za

57 Ved o tem: Vladimir Ba\alic: Omejitvenapravlla o obrestilr" Podjede in delo 51.1, str. 22,GV ZaIoZba,15.2.2005.58 Sklep Vi5jega sodiSda v Ljubljani, I Cp 620/2007 z dne7.3.2007.59 Sodba II Ips 409/2004 z dne 7 .4.2005.60 Sklep Vi5jega sodi5da v Ljubljani, II Cp 92/94 z dne 9.3.1994,6l Prim" odlodbo II Ips 266/2002.

t7 124


hranilne vloge na vpogled62. Pogodbeni stranki sta se torej lahko dogovori li zaviijo obrestno merozamudnih obresti od obresfire mere zakonskih zamudnih obresti. Ta dogovor je bil omejen le ssplosnimi ugovori po ZoR. rz d,ejanskih ugotovitev v tem konkrefir"- prileru izha.1a, da so bile vpogodbi dogovorjene 3 0%o letne zamudne obresti. Dogovorj ena 30yo obresura mera ne nasprotu.leprisilnirn predpisom (zakon o obresfiri meri zamudnih obresti, ki je bil veljaven v dasu sklepanjapogodb ne predpisuje nidnosti tistih dolodb pogodbe, ki glasij; "; viijo obresfiro mero zamudnihobresti, tudi zoR v 277. dlenu ne uzakonla naivisle obresfre mere zamudnih obresti) in na drugadensklep ne more vplivati dejstvo, daje bila med rt *ku-a dogovorjena valufna klavzula63.V drugem konkretrem primeru je Vrhovno sodi5de v obrazlozitvi sodbe zapisalo, da zamudneobresti v viSini R+50% letro niso tako zelo visoke, da bi Lenjihova viiina (brezugotavljanja ostalihelementov oderuitva rz 141 dlena zoR) predstavljalakr5itev navedenih temeljnih nadel. So tudibistueno nifie od tistih, ki jih je imelo pi.i odmi Ustarmo sodisde pn izdaji odlofbe U-r-202/93, vkateri je zavzelo stali5de, da bi morala sodi5da pri odlodanju o i4emno visokih pogodbenih obrestihvedno presojatr dopustnost pravnih podlag za nastanek takih obvezno sti zupo5tevanjem navedenihtemeljnih nadel, ne glede na to, ali so poa*i elementi oderuitva. poleg tega gre v konkretnemprimeru za zattudne in ne za pogodbine obresti. Njihova visina je bila sicer dogovorjena spogodbo, kar pa 5e ne pomeni, da gre zapogodbene obiesti, zatopri vpraiarryu omejitve viiine tehobresti ni mogode uporabii 2. in 4. odst. igi. dlena zok-64.

V nadaljnjem konkretrem primeru je bilo odlodeno , da zamudna sodba glede s% mesednihzamudnih obresti nasprotuje materialnemu pravu. Po dolodbi tedaj veljavne ga 6.dlena zakona opredpisani obrestri meri zamudnih obresti in temeljni obrestri men (ZqOI\MO - Ur.l. RS, St.45195), je veljalo, da se v primeru, de je dogovo{'ena obrestra mera visja od predpisane obrestnemere zamudnih obresti, domneva, da je taka obresfna mera oderuika . si/o mesedna obrestna merapomeni, da znaia letra obresfira mera 6ayo, kar je oditno v naspro Eu z navedenim predpisom. Vprimeru, de so dogovorjene vedje obresti od dovoljenih, po 4. odst. J:g" rt.r, aZo1velja najvedjaobrestna mera dovolj enih obresti65.

V nadaljnjem konkretnem primeru je bilo odlodeno , da dogovor med fizidnimi osebami opogodbenih obrestih od posojene glarmice v tuji valuti, ki zi dolodeno posojilno dobo polegustrezrih pogodbenih obresti doloda 5e dodatno pladilo obresti v visini 60% posojene glavnice,oditno nasprotuje moralnim nadelom, med njimi tudi nadelu vestrosti in postenja iz 12. dlena ZoR,ter omejitvam pogodbene svobode tz 10. dlena zo& zato je po 1. odst. 103. dlen a zolniden66.Zakon o obresfiri meri zamudnih obresti ne doloda obresti iuibr"orosti v tujih valutah. obrestnihmer z€Lmudnih obresti za obverctosti v tujih valutah ne doloda noben predpis. Zatoie treba uporabitianalogijo s predpisi, ki urejajo obrestno mero pogodbenih obresti, kadar obresfira mera ni dolodena.Na podlagi 3' odst. 399. dlena ZOR gredo toZidi stranki zamudne obresti po obrestri meri, ki jo vkraJ.y irolnirye pladajo poslorme banke zavezane vloge v DEM nad enirn-letom in sicer v tolarskiprouweonosn"'.

V spet drugem konkretnem primeru pa je bilo odlodeno, da tudi de drfijo trditve, da je v dasunastanka obvezrosti predpisana obrestna mera zamudnih obresti zrralala ZO,glyo lefio in da ,,,aiapreradunana3Yo mesedna obrestna mera 42,57oA letno, se ni mogode strinjatr s toZeno stranko, da

t

t

t

t

ttrtttt

!] loaU in sklep Vi5jega sodi5da v Ljubljani II Cp t52172003 z dne 19.5.2004.63 sodba vi5jega sodisda v Ljubljani, II cp 65012000 z dne 2r.3 .200r,prim. se sodbo visjega sodisda v Ljubljani, cpg593 /93 -3 z dne 23 .11.1993.64 Sodba III Ips 49/2006 z dne 4.3.2009.

!5, sodba vi5jega sodisda v Ljubljani, II cp t5gg/2004 z dne 2.2.2005.66 Sodba II Ips 409/2n04 z dne 7.4.2005.67 sodba in sklep visjega sodisda v Ljubrjani, II cp g5r/9gz dne 20.10.1999.

tt

IL

L

18/24

rL


gre za oderuSke obresti v smislu 6. dlena ZPOMZO. Po tej dolodbi so zraki oderuSkih obresti

predpisani alternativno. Za oderuSke obresti gre v primeru, kadar so ugotovljene subjektivne

okolisdine oderu5tva, ki se v konkretnr zadew niso zatrjevale, ali kadar gre za objektivne ztake

oderuSwa. Slednji so podani, de je korist upnika nesoraznerna. Sorazrnemost pa se presoja odvisno

od primerjave z zamudnimi obrestmi po predpisani obrestri meri zamudnih obresti (2" dlen

ZPOMZO) in od morebitnih drugih okoli5din68.

4. VALORIZACIJA

C" s" odlkodnina odmerja po cenah ob izdaji sodbe, je treba enak kritenj uporabiti tvdr za delno

pladilo odikodnine. Oba dela od5kodnine (tistega, ki je bil pladan 2e prej, in oneg4 o katerem se

odloda), je namred treba spraviti na skupni imenovalec. To je tudi v skladu z enakostjo strank pred

zakonom (oikodovanca in povzroditelja Skode) in enakim varstvom pravic. Kajti de se valorizacija

upoiteva pri odmeri od5kodnine (tedaj v korist o5kodovanca), jo je treba upoitevati tudi pri

obradunu prej pladanega dela odikodnine (tedaj v korist povzroditelja Skode). Denama od5kodnina

za nepremoZenjsko Skodo namred ni dista denama te{atev, ampak predstavlja denamo satisfakcijo

za pravno prizrane nepremoZenjske Skode. Zato mora sodi5ce upo5tevati tudi realno vrednost Ze

pladane akontacije. Od odmerjenega zreska zadoldenja, ki ga je zrnanjlalo za deleZ toinikovegaprispevka k nastanku Skode (3}o6),je treba od5teti delno pladilo v valoriziranem znesku. Delna

izpolnitev ima namred za posledico delno prenehanje obvezrosti (arg. iz L odst. 295. Elena ZOR-

prim"tudi 2. odst. 310. dlenaZOR). To papomeni, daje zaugotovitevnjenegapreostankapotrebnamatematidna operacija od5tevanja. Od zreska celotne dename obvezrosti je treba od5teti (v tem

primeru valoriziran) zresek delnega pladila6e.

Drugade je v zadevi tr Cp 477612001 dne 30.1.2008 odlodilo VSje sodiSce v Ljubljani" Izobrad,oLitve izhaj a, da je bilo v sodni praksi res uveljavljeno stali5de o valorizaciji delnih odSkodnin

po cenah na dan, ko je od5kodnina kondno dolodena. Ob upo5tevanju dejstva, da so se retzmere

visoke inflacije, ki so narekovale navedeno stali5de, spremenile, ni ved pravne podlage, ki bi

narekovala valorizacijo akontacij. Nadelno prauro mnenje Vrhormega sodi5da RS z dne 26.6.2002

sicer v 3. todki doloda, da se pladila na radun odikodnin valoriirajo z obrestmi po temeljni obrestni

meri (3. dlen ZPOMZO) ali po dogovoru, vendar je Zakon o predpisani obrestri meri zamudnih

obresti (ZPOMZO-I) razveljavrl ZPOMZO (Ur.l. RS, 5t. 45195 in 10912001 - ZPO\MO-A), ki je

dolodal temeljno obrestno mero, kot letro obrestro mero za ohranitev wednosti denarnih

obvezrosti in terjatev v domadem denarju. Ker je toZenka delno pladilo odSkodnine tzvedla

ZO.IO.Z005, to je po 28.9.2002,ko je zadel veljati ZPO\\MO-\ in ker dogovor o valonzacrji ni bilzatrjevan, valorrzacija akontacije ni utemeljenaT0. Do istega zakljudka z drugo obrailolitvijo pnde

Vi5je sodisde v Ljubljani v sodbi in sklepu tr Cp 364512007 z dne 27.2.2008. Iz obraAoliwe te

odlodbe izhaja, da so se s pladili akontacij, ki so jih dolnriki opravili po 28.6.2003 rzognrli pladilu

zakonskih zamudnih obresti, ki valorizacije ne vsebujejo ved, zato tudi zahtevek za val,onzacijo

takSnih pladil pri od5kodninskih zahtevkih, ko se odikodnine odmeqajo na dan tzdaje sodne

odlodbe, ni utemeljen.

Po datumu kasnejia sodba Vrhovnega sodi5da RS, tr Ips 73812007 z dne 28.2. 2008 pa v zvezi z

valorizacijo pladanih zreskov odikodnin razlaga, da revizija znofiro trdi, da ni pravne podlage za

valorizacijo pladanih zneskov od5kodnin za nepremoZenjsko Skodo po 27.6.2003, ker je prenehal

veljati ZPOMZO-A. Ta zakon namred ni bil neposredna podlaga valonzacljr odSkodninskih

68 Sodba Vi5jega sodi5da v Kopru, I Cp 7 4I/2005.69 Sodba II ips 351/2003 z dne 20.5.2004, primerjaj 5e II Ips 46612002 z dne 16.10.2003.

70 Podobno tudi sodba Vi5jega sodi5da v Ljubljani, I Cp 4953/2007 z dne 19.3.2008.

19 124

IV. strokovni kolegij - zamudne obresti

obveznosti iz naslova nepremoZenjske Skode za Eas od 1.1.2002 do izdaje sodbe, kot tudi ne

valorizaciji delnih placil teh obvezrosti. Predpisovat je zgolj valorizacijo denarnih obveznosti in s

tem dolofh i4emoglede dolodbe 394. dlena ZOR (kasneje 37L. ElenaOZ). Valorizacija je metodq

s katero se ohranja kupno mod denarja in pomeni izjemo od nadela monetarnega nominalinrra*pOMZO-A je valorizacijo denarnih obvezrosti predpisoval tako, da jo je vkljudil v obrestro mero

zamudnih obresti. Valorizacijski del obrestre mere zamudnih obresti je predstavljala temeljna

obrestra mer4 to je letra obrestra mera z-a oluanjanje wednosti denarnih obvezrosti in terjatev v

domadem denarju (1., Z. in 3. dlen). Valorizacijo od5kodninskih denarnih obvezrosti pa je

predpisoval tudi 2. odst. 189. clena ZOR (enako 2. odst. 186. dlena OZ). Ta dolodba, po kateri se

po*ueito Skode odmerja po cenah ob izdaji sodne odlodbe, se sicer v ZOR (in OZ) nahaja vpoglavju o povrnitvi premoZenjske 5kode, vendar je sodna praksa njeno uporabo raziirila tudi na

oa*.to nepremoZenjike Skode. Da sojenja po cenah na dan sodne odlodbe -agotavlja'ohranitev

realne wednosti od5kodnine in zato predstavlja valorizacijo odikodninske obvezrosti, je Vrhovno

sodi5de pojasnilo tudi vnadelnem praurem mnenju 2dne26.6.2002. Kerje b1laz2. odst- 189. dlena

ZOR (kasneje zZ. odst 168. dlena OZ)ter zZPOMZO-Aza odSkodninske obveztosti, odmerjene

po cenah na dan sodne odlodbe, za das do dneva tzdaje sodne odlocbe, ustvarjena dvojna

,rulori"u.ijq je brla znaielnim pravnim mnenjem obdne seje Vrhourega sodiSda RS dne 26.6-2002

pri izrad*urr*iu zamudnih obiesti od teh obvemosi- zadas od I.I.2002 oziromaod zamude, de je

ta nastala kasneje, do izdaje sodne odlodbe, predpisana obrestra mera zamudnih obresti znanj5ana

za temeljno obrestno mero. Pravna podlaga valorizacij odikodninskih denarnih obveznosti rz

7TIOI\MO-A je bila za navedeno obdobje tako izkljudena 2e z nadelnim prautim mnenjem dne

26.6.2002 in ne Sele s prenehanjem veljavnosti ZPON%O-A. Valorizacrje v okvim obrestre mere

zamudnih obresti tudi ni ved predpisal ZPOI\[AO-\, ki je za&l veljati 28.6.2003, saj je dolodil

enofiro obrestno mero, ki ne vsebuje ved valorizacijskega dela. Kljub temu se oGkodninske denarne

obvezrosti tudi po 28.6.2003 5e vedno valorizirajo, ig sicer na podlagi 2. odst. 168. dlenaAZ oz- 2-

odst. 189. dlenu ZOn v zvezrz 1060. dlenom OZ. eeje bila denama obveznost, ki se valorizira,

delno pladana, je treba valorizirati tudi delno pladilo. Valorizacijo delnih pladil terja pravilo, da z

detnim pladilom denama obvezrost delno preneha (1. odst. 295. ElenaZOF.v nren 22. odst 310.

dlena ZOR in l. odst. Z7O. dlena OZ v zven z 2. odst.285. clena OZ).Pri delnem placilu ni

pomembno le, kak5en nominalni zresek je bil pladan, ampak predvsem v kakinem deleZu je

o6kodninska obveznost s tem pladilom prenehal4 oziroma v kak3nem deleZu 5e obstaja in se

valorizira dalje7l.

Valorizacija delnega pladila predstavlja le matematidno operacijo, ki omogoda pravilno uporabo

materialn.gu prurru" zato jo mora sodiSde opraviti po uradni dolhrosti. Ce se pravdni sfranki ne

dogovoria ; nadin valorizacije, sodi5de samo izbere, katerega od ved moinih nadinov bo

uporabilot. Nobeni metodi valorizacrje, ki kupno mod pladanega zreska ustrezro objektiviar4 nr

mogode odredi pravilnosti. Vendar pa tega cilj a ne dosega metod4 ki toZenkino pladilo valorizira

tak;, da za, das od dneva pladila 5.2.2002 do dneva rzdaje prvostopenjske sodbe 5.9.2005 od

pladanega zreska obraduna zakonske zamudne obresti po linearni metodi. Funkcija zamudnih-obresti

je namred drugadna od firnkcije vaJ,onz-aclje. Zamudne obresti zagotadajo nadomestilo

Skode, kt nastane z neupravideno uporabo tujega denarja zaradt zamude pri placilu denarne

obvemo sg-. Za dolinika piaviloma pomenijo kazen, ki ga sili, da dimprej izpolni wojo obveznost.

Zaradr firnkcrje zamudnih obresti je tudi njihova obrestra mera drugadna od valorizacijske, katere

fi:nkcija je ohraniti kupno mod denarne terjatve ali obveznosti v dolodenem obdobju- Pri tem je

7l IIIps738/2007 z dne Z8.2.2108,tako tudi kasnej5a sodba Vi5jega sodi5da v Ljubljani, I Cp 5n6n007 z dne

9.4.2008, prim. tudi I Cp 360012007 zdne 5.3.2008, II Ips 48/2006 z dne 8.5.2008, tr Ips 819/2005.

72 Revalo izictjo denarnih'zneskov je mod izradr:nati preko programa pri Statistidnem r:radu Republike Slovenije.

20/24

,,lV strokovni kolegij - zamudne obresti

vseeno po kakini metodi - linearni ali konformni, so zamudne obresti obradunaneB.

5. METODA IZRAEUNE

Na raziirjeni jesenski evidendni obdni seji Vrhormega sodiSda Republike Slovenije je bil I 5.12.2004obravnavan predlog za sprejem nadelnega praurega mnenja:

Od uveljavitve ZPOI\MO-I, to je od 28.6.2003 dalje, se zamudne obresti obradunavajo po metodienostavnega obrestovanja (navadni obrestri radun) in ne ved po koformni metodi. Kot osnova 7a,

obradun zakonskih zamudnih obresti se pri obveznostih, zapadlih pred 28.6.2003,vzanrteglavnice zzamudnimi obrestmi, obradunanimi (po konformni metodi) do 28.6.2003 vred. Predlog ni bilsprejet

Verrdal je bilo v odlodbi Vrhovnega sodi5da Republike Slovenije ugotovljeno, da se od 28.6.2A03,ko je zalel veljati ZPOMZO-lzamudne obresti obrestujejo po linearnem nadinu obrestovanjaTo.Tako predpisano obrestno mero zamudnih obresti kot tudi nadin (metodo) izraduna obresti dolodazakon. Zakonske zamudne obresti je treba zatas do 28.6.2003 obradunati po konformni metodi. Od28.6.2003 pa se po ZPONAO-I uporablja lineami nadin iaaduna zamudnih obresti. Iztegasledi, datak5en nadin izradun4 kadar ge nzamudne obresti, ni potrebno vna5ati v izek sodne odlodbe, kerje doloden z zakonom. Kadar se zakonske zamudne obresti prisodijo v sodbi, v sklepu o izrnlbi napodlagi te sodbe ni treba navesti, koliko (Stevildno) zna5ajo, saj to vedno niti ni mogode. Zamudneobresti se praviloma obradunajo ob pladilu. Kadar jih sodiSde omeji upo5tevaj e 376. dlen OZ,logidno (brez izradunavanja) iztegasledi, da je viSina enaka vi5ini nominalne gla.rmice 7s.

Podatke o vi5ini realne obrestne mere TOM (mesedno ali letro) dobi uporabnik na splenri straniBanke Slovenije.

5. ZASTARANJE OBRESTI

Zamudne obresti so stranska terjatev, ki glede zastaranja sicer res deli usodo glavne terjatve, vendarje dolodbo 369. dlena ZOR razJagatt dobesedno. Stranske terjatve zastarajo obenem z glarmote{aMjo samo takrat, de je zastaraJ,atudi glavna terjatev, de pa je glavna terjatev prenehala na drugnadin, z.astarajo stranske terjatve v svojem zastaralnem rokq to je v rokt:' v katerem zastarajoobdasne terjatve. Po dolodbi l. odst. 372. dlena ZOR zastarajo obdasne te4'atve v treh tetih odzapadlosti vsake posameule te{atve, bodisi, da gre za stranske obdasne terjatve, to je terjatveobresti, ali pa za takine obdasne terjatve, s katerimi se drpa sama pravica. Z^Wjem obdasne terjatvetorej ni odlodilno, ali gre za stransko akcesorno obvemost ali za obvemost (glavno), iz katere sedtpa sama pravica. Zakon torej lodi zastaranje same pravice, izkatereinnra obdasna terjatev (1.odst. 373. dlena) od zastaranja same obdasne terjatve, ki izhaja iz navedene pravice (1. odst.37Z.dlen OZ). To pomeni, da pravica sirma zastara v splo5nem rokq to je v petih letih, ki se raduna oddnev4 ko je zapadla najstarej5a neizpolnjena te{atev, po kateri dolinik ni iazr5il nobene dajatveved. V takem primeru izgubi upnik pravico ne samo zahtevati bodode obdasre dajatve, temved tudipravico terjafi obdasne dajatve, ki so zapadle pred zastaranj em (373. dlen ZOR). Zamudne obrestikot stranske terjatve zastwajo, ko zasf;ara tudi glavna terjatev silmo kadar glarma terjatev dejanskozastara (369. dlen ZOR). Ce glavna te{atev preneha zi4olnrrt ijo, so zastarane zamudne obresti otobdasne terjatve v treh letih od dospelosti vsakega posamenega mesednega obraduna obresti.Zastaralni rok iz 1. odst.372. dlena ZOR se namred uporablja tudi takrat, kadar glavnica, na kateroso obradunane zamudne obresti zastarav krajiem ali daljiem roku od treh let. Pravilo iz 369. dlena

73 Sodba II Ips 79/2ffi7 z dne 19.6.2008.74 Sklep in sodba II Ips 75/2007 z dne 29.11.2007 .

75 Sklep II Ips 266/2007 z dne 10.4.2008.

21124

IIIIIIIIIlIlIlIIIlttt

IV. strokormi kolegij - zamudne obresti

ZOR, da zzastaranjem glavne terjatv e za*arajo tudi postranske terjatve, se ne uporablja" kadar so

za stranske terjatv. aotoe.tti majSi zastaralni roki. Stranska terjatev lahko torej zasi';ara Ze pred

glavno terjatvijo, saj zakon v t. oast. 372. dlena ZOR to posebej doloda. Zmotro je stalisde, da je

irogore "amudnl

olresti uveljavljati samostojno 5ele, ko je glatmica pladana Zamudne obresti so

gleie nastanka (277. dlen) in zastaranja (361. Aen; akcesome glavni terjawi- Ko nastanejo , so

Jamostojne in upnik lahko'znjimiprostt ra-zpolag a. Zato dan pladila glavnice ne more biti odlodilen

za nastanek teljawe na pladilo zamudnih obresti.

Nekateri primeri: pravica te{ati i4olnite obvemosti nastane praviloma takoj, ko nastane pravni

t.-.lj ;te{atev (314. dlen ZOR] Prawi temelj za te4atev kupca je bilo razdrtje pogodbe v

povezavi s 5. odst. l3Z. dlena ZOR. Z dnem razdrga pogodbe torej obrestna terjatev nastatre, in

irkrati z-apade. prej ne more zapasi,ker zanjo 5e ni pi"r.n.gu temelja in prej tudi ne more zadeti tek

zastaralnega roka za takine terjawe. Zlastrpomembno je, da terjatev pogodbo razdirajode stranke ne

nastane Ze s pladilom denarnega znesk4 temved le z razdrtlem pogodbe. Ne more se torej dogoditi,

da bi v trenutku razdrtja pogodb. del obrestrega zahtevka Ze bil zastaranT6 -

V 379. dlenu ZOR doloda das, ki je potreb en zazastaranje terjatev, ugotovljenih pred sodi5dem ali

drugrmpristojnimorganom.Tadasj.a"flsikotvostalihprimerih.V2.odst- 379-ElenaZORpaje

dolodeno, da vse stranske terjawe, ki izviraj o rz prauromodne odlodbe, in zapadejo v bodode,

zastarajo v roku, dolodenemzazastaranje obdasnih terjatev7l.IzobraAoilbve neke druge odlodbe pa

izhaju da zato, ker sta bila obstoj in viSina glavne ierjatve ter obenem obstoj in vi5ina stranske

t.rjuw. (obresti) ugotovljena s pi".rrro-odno sodno odlodbo, velja za vse te teqatve desetletri

zastaralni rok. V konkretrem primeru namred ne gre za obdasne terjatve (obresti), ki bi tnntale tz

praulomodne sodne odlodbe, a dospevale v bodode, to je za obresti, o katerih 5e ne obstaja

pru*o-odna odloditev, ki bi zastarale v treh letihT8'

V nekem drugem primeru j e bilo zavzeto staliSde, da so obresti vsaj po nastanku stranska pravica, ki

jih je treba obra',4avati na isti pravni podl4gl kot glavno terjatev, saj zakon zanje v nten' z

obrestovanjem ne doloda drugad.. C. ,u pt.*1o glarme terjawe velja ZoR' ker je nastala pred

uveljaviwij o OZ,se ZOR rrpoibtiu fidt zaobresu, in to ne glede na to, kdaj so zapad€1e -

Glede ugovora zastaranja obresti je bilo odlodeno, da je obresfira terjatev sicer akcesorna po svojem

nastanku (369. dlen ZOR), drugade pa je samostojna terjatev. Prav zato, ker je terjatev obresti

samostojna terjatev, ugovor zastianja-glavnic. tt. ,riliuduje tudi ugovora zastaranja obresti8..

V nekem drugem primeru je bilo odlodeno, da je bil toZniku z nastankom Skode, to je z zaklju(kom

prvega bolni5ke ga stalei-a zr.ran, ali bi mu lahko bil zrrar.., obseg vtoZevane Skode, zato je tedaj

zadelo tedi zastianje terjatev |z tega naslova To pofiuje tudi okoliSdina, daje 8-3'1993 vlofil

toZbeni zahtevek za-plariio odskodnin e z zakonskimi zamudnimi obrestmi za das od vlofiwe toZbe

dalje. Ker je iele 10.b.2001 svoj obrestni zahtevek spremenil tako, daje vtoZeval tudi obresti za das

od 21 .7.Lgg2 do g.3.Igg3je bilo treba zahtevek vtem delu zavrnri, saj toZnik z ugovorom" da

obrestri zahtevek z,aEas pred 8.31993 ni zastaran, saj mu todna vi5ina te Skode ni bila ztana do

vroditve izriedenskih mnenj, ne more uspeti8r'

V nadaljnjem primeru je bilo odlodeno, da najemnina za poslovne prostore ni obdasna denama

terjatev tz3.odst. 279. dlena ZOR Takien zak{udekizhajaizprimerjave 1. odst. 372. ElenaZOR"

76 SodbatrIIps 5812003 zdne 12-4.2005.

77 Skiep II Ips 4912001 z dne 24.10.2001.

78 III Ips 458/2002 z dte 10.1.2006.

79 Sodba III Ips 5012004.

80 Sodba trI Ips 67 12001 z dne 7 .3.2002.

81 Sodba in sklep II Ips 48372003 z dne26'2'2004'

22124

IV. strokovni kolegrj - zamudne obresti

ki ureja zastaranje obdamih terjatev, mednje pa ne uwida te{atev zakupnin (najemnin) s 375.dlenom ZOR, v katerem je zastaranje terjatev zakupnin (najemnin) posebej urejenas2. Zato tedejozamudne obresti od zapadlosti najemnine za vsako posamezro dasormo obdobj e, n.katerega ni bilapladana83

6. ZAKLJUCNX

Za zakljudek ponuj am nekaj vpra5anj za ra;arrisl ek:

Kako doloden mora biti ugovor valorizacije?

Ali je mod uporabiti sploSne dolodbe o oderuSkih obrestih za primer, ko so dogovorjene zelovisoke zamudne obresti, pa je posojilojemalec praura oseba, katere dejarmost je v tem, da sposojili zbira denar, z-akaterega obljublja, da ga bo plasirala in s tem sama sugerira pretiranoobrestno mero zamudnih obresti?

Kako je z obrestmi za vnaprej5nje pladilo po Zakonu o varstvu pono5nikov? Dolodbaprepreduje, da bi kupec z izsiljenim rmaprejSnjim pladilom brezpladno kreditiral prodajalcaoziroma mu omogoda odmeno za prodajaldevo uporabo njegovega denarja v dasq ko daka naizoditev kupljenega blaga Pri presoji, ali je toZeda stranka prodajo stanovanja pogojevala zvnaprej5njim pladilom, ugotavljati, ali je imel kot kupec razen nakupa zvnaprejinjim pladilom5e drugo mofoiost sklenifve pogodbe in sicer moZnost nakupa stanovanja s pladilom kupnine obprevzemu stanovanja (morda tudi za,drugadno kupnino)84.

Zamudne obresti r-a pnmer zamude pri izpladilu od5kodnine v obliki obvezric Slovenskeodikodninske druibe (ptej sklada)? Rok za rz.nlitev odlodbe, ki glasi na oGkodnino, za plaillokatere je zavezartka Slovenska odikodninska druZba" predpisuje Zakon o slovenskemodikodninskem skladu Or.l.RS,5t. 7193 - ZSOS) v fre{em odstavku 6. dlena in 1. dlenunjegove novele (Ur.l. RS 5t. 48/94) in ne more biti krajii od treh in ne dalj5i od Sestih mesecev.Ne dolodapa ZSOS pravice do zamudnih obresti zapnmer zamude pri izpladilu odikodnine vobliki obvezric Slovenske oGkodninske druibe (ptej sklada). Prav tako je ne doloda Uredba oizdajanju obvemic in izvrlevanju odlodb, ki glasrjo na odikodnrno, za katero je zavezanecSlovenski odikodninski sklad. Tudi predpisi o razlastitvi, konkretro ZSZ, ki dolod4 daobvemost pladila oGkodnine zapade z dnem odlodbe o razlastitvi ne predstavljajo praurepodlage za prisojo zakonskih zamudnih obresti. Sistem izpladevanja od5kodnindenacionalizacijskim upravidencem je v 73. dlenu ZDen urejen celovito. Dejstvo, da ZDen kotspecialen predpis ne dolodq da zavezancu z-a primer zamude pri izrodiwi obvezric pripadajozakonske zamudne obresti pomeni, da do njih ni upraviden in ne, da mu jih je fieba prisoditi posplo5nih obligacij skih predpi sih85.

Pravica prodajalca do zamudnih obresti po Dunajski konvenciji? Dunajska konvencija v 78.dlenu brez podrobnej5ih dolodil pnmava pravico do obresti, kadar kupec ne izpolni svojeobvemosti pladati ceno. Vpraianje je, do kak5nih obresti je upravidena toileda sfanka Tolpraianj e j e treba re5iti po pravilih mednarodnega zasebnega prava slovenskega foruma (2. odst.7. dlena Dunajske konvencije). Glede na dolodbo 20. dlena Zakonao mednarodnem zasebnempraw in postopku (Url. RS, 5t 5611999) se to rpra5anje reiuje po pravilih s qpomim razrnerjem

82 Tako tudi sodba trI Ips 37/99 z dne 27.1.2000.83 Sodba IiI Ips 19/2002 z dne 21.3.2002.84 Sklep Vi5jega sodi5da v Ljubljani, I Cp 1570/99 z dne 24.1.2001, prim.Se sodbo in sklep tr Cp 1346 /2004 z dne

1.6.2005.85 Sklep Ii Ips 236/2A06 z dne 8.5.2008.

23124

II;IIIIItIIIIIIIIItIIII


najtesreje povezanega ialijanskega prava (sedeZ toZeie stranke, pogodbenice, ki opravlja zanavedene prodajne pogodbe tipidno i4olnitw, je bil v Republiki Italiji, obvezrost je biladogovorjena v italijanskih lirah, in to je bilo treba kot prinosnino i4olniti v Republiki ltaltji). '

Od zarnude, ki je nastopila od 6.4.1998, je bila toZeda stranka upraviiena do zakonskihzarrudnih obresti po l. odst. 1224. Elena CC. S konverizijo pa toZeda stranka ne bi smela dosedi

ugodnejiih obresti, zato je upravi6ena do zakonskih zamudnih obresti po (dolodljivem)italij anskem pravus.

86 Sodba III Ips 3412005 z dne 13.11.2007.

24124

Documents

Zamudne obresti