Zgodovina nastanka travišč na

Pohorju

Peter Zajc, RRA Koroška

Kope, 4. februar 2016

Multivizija

Vir: Pohorje skozi čas – multivizija (2014)

Pohorje >>> rude, izkoriščanje že v prazgodovini

Gradišče (Legen) >>> železna doba, halštat, 8. in

7. st. pr. n. š.

Današnji videz pokrajine >>> naravne danosti +

človek od srednjega veka dalje

Vir: Saša Djuro Jelenko (2010); Teržan (1983)

Vir: Razstava Sprememba rabe tal med letoma 1824 in 2014 na pilotnem območju zahodnega Pohorja (2014)

1824

Vir: Razstava Sprememba rabe tal med letoma 1824 in 2014 na pilotnem območju zahodnega Pohorja (2014)

2014

Vir: Razstava Sprememba rabe tal med letoma 1824 in 2014 na pilotnem območju zahodnega Pohorja (2014)

Vir: Razstava Sprememba rabe tal med letoma 1824 in 2014 na pilotnem območju zahodnega Pohorja (2014)

Vir: Razstava Sprememba rabe tal med letoma 1824 in 2014 na pilotnem območju zahodnega Pohorja (2014)

Ribniško jezero (palinološke raziskave)

300–290 cm: šota, tonalitni drobir, leska (>50 %)

290–255 cm: leska, jelša

255–200 cm: narašča jelša, bukev, gaber, trave

200–100 cm: porast smreke in jelke, bukev

100–50 cm: okrepljeni smreka, jelka

50–0 cm: porast borovca

Vir: Culiber (1986) cit. po Gams (2007)

Pohorske planje so kulturna krajina.

Vir: Evropska konvencija o krajini – izvajanje v Sloveniji (2008)

Krajina je območje, kot ga zaznavajo ljudje in

katerega značilnosti so dosežek delovanja in

medsebojnega vplivanja naravnih in človeških

dejavnikov.

Vir: Evropska konvencija o krajini – izvajanje v Sloveniji (2008)

Za kulturno krajino je značilen mozaičen preplet

gozda, kmetijskih krajinskih vzorcev in poselitvene

strukture.

Vir: Evropska konvencija o krajini – izvajanje v Sloveniji (2008)

Foto: T. Jeseničnik, M. Vernik, P. Zajc, Pokrajinski arhiv Maribor