Zima 2013 1 Številka 45 Interno glasilo

Zima 2013

2 Zima 2013

Kaj se skriva v vsebini

Informativna stran ……………………………………………………………… 3Voščilo ………………………………………………………………………… 4Naš svet so naša čustva, dokler... ……………………………………………… 5Razstava slikarja Vojka Babiča pri nas in njegova predstavitev ……………… 6Pozdravljeni vsi ………………………………………………………………… 7Prišel je jesenski čas in zima …………………………………………………… 7Odstranjevanje kurjih očes in otiščancev ……………………………………… 8Paliativna oskrba v Domu starejših Šentjur …………………………………… 9Kaj obžalujejo umirajoči ……………………………………………………… 11E-Qalin v Domu starejših Šentjur ……………………………………………… 12Demenca - se ji lahko izognemo ……………………………………………… 14Sonce v jeseni ………………………………………………………………… 16Spomin ostane ………………………………………………………………… 17Zgodba za vsak dan …………………………………………………………… 18Martinovali smo ……………………………………………………………… 18Martinovo v našem Domu ……………………………………………………… 19Delavnice računalništva v Domu starejših Šentjur …………………………… 20Draga moja domovina ………………………………………………………… 20Kostanj in kostanjev piknik …………………………………………………… 21Pevci iz Jakoba v Domu starejših Šentjur …………………………………… 21Srečali smo se s prijatelji iz Društva upokojencev Šentjur………………… 22Zrcalo ………………………………………………………………………… 23Zvezdice male ………………………………………………………………… 24Predstavitev pete zbirke aforizmov Jerneja Borovnika ………………… 24Nastop moškega pevskega zbora KUD FRANCE PREŠEREN ……… 25Poišči skrite besede ………………………………………………………… 27

Brazde in brvi

Izdajatelj:Dom starejših ŠentjurSvetinova ulica 13230 Šentjur

Uredniški odbor:

Fotografije:

Lektoriranje:

Oblikovanje intisk:Sinet, d. o. o.

Naklada:

Špela ArzenšekZima 2013Številka 45

Interno glasilo Vesna Vodišek Razboršek

Arhiv Dom starejših Šentjur

Damjana Arzenšek

Damjana Arzenšek

350

3Zima 2013

ZDRAVNIK:

PREVOZI:

MAŠA IN MOLITEV:

BIFE:

KNJIŽNICA:

PERILO:

FRIZER:

PEDIKER:

PSIHIATER:

PRAZNOVANJE ROJSTNIH DNI

Od ponedeljka do petka od 7.00 do 19.00 v zimskem času oziroma do 20.00 v poletnem času. Ob sobotah, nedeljah in praznikih so obiski od 9.00 do 19.00 v zimskem oziroma 20.00 v poletnem času. V varovanih stanovan-jih čas obiskov ni omejen.

Po naročilu.

Po dogovoru dvakrat mesečno ob torkih od 15.00 ure dalje.

Individualno.

Bife je odprt od 7.00 - 19.30 ure. Med 12.00 in 13.00 je bife zaprt.

Kapelica je odprta vsak dan, sveta maša v veliki domski dvorani poteka enkrat mesečno za vse, ki želijo iti k maši ter vsak torek v kapelici za pokretne varovance. Kapelica sprejme 16 ljudi.

Ponedeljek od 11.30 do 13.00 ure, torek od 12.00 ure vizita po oddelkih, sreda od 11.00 do 13.00 ure in petek od 7.30 do 10.00 ure.Sicer pa je za nujne primere naših stanovalcev kadarkoli dosegljiv dežurni zdravnik v ZD Šentjur.

Za naše stanovalce je dvakrat tedenskoorganiziran prevoz s kombijem do Domastarejših do centra Šentjurja (pri občini).

Odhod je vsak ponedeljek in četrtek od deveti uri, povratek pa ob desetih.

Prevoz je brezplačen, namenjen vsem. Prostora je za osem oseb oziroma pet sopot-nikov in 1 voziček.

Priporočamo, da svojo udeležbo prijavite dan pred odhodom pri receptorju ali zjutraj ob sedmih.

Vsako sredo dopoldan.

V prostoru knjižnice se lahko mudite vsak ponedeljek, sredo in petek od 15.00 do 16.00 ure. Pri izbiri vam z nasvetom prijazno pomaga gospa Zofka Kincl.

Pobiranje umazanega perila je vsak torek.

:

Informativna stran

Naslovnik telefon1. Dom star. Šentjur 03/746-1-7002. Fax (tajništvo) 03/746-18-193. Recepcija 03/746-17-004. Direktorica 03/746-18-005. Poslovna sekretarka 03/746-18-016. Vodja računovodstva 03/746-18-027. Socialna delavka 03/746-18-038. Glavna sestra 03/746-18-049. Dežurna sestra 03/746-18-0510. Vodja zdr. odd. I. 03/746-18-0711. Vodja zdr. odd. II. 03./746-18-1512. Zdravnik 03/746-18-0713. Fizioterapija 03/746-18-0814. Kuhinja 03/746-18-1115. Knjižnica 03/746-18-1216. Bolničarska soba 03/746-18-1317. Delovna terapija 03/746-18-1418. Hišnik 03/746-18-1619. Pralnica 03/746-18-1720. Računovodstvo 03/746-18-22

TELEFONSKI IMENIK

ELEKTRONSKA POŠTA

Socialna služba socialna.služba@dom-sentjur.siKuhinja kuhinja@dom-sentjur.siPralnica pralnica@dom-sentjur.si Delovna terapija delovna@dom-sentjur.siTajništvo info@dom-sentjur.siDirektorica vesna.razboršek@dom-sentjur.siVodja financ vodja.financ@dom-sentjur.siOskrbnine oskrbnine@dom-sentjur.siRačunovodstvo računovodstvo@dom-sentjur.siGlavna sestra glavna.sestra@dom-sentjur.siVodja tima I vodja.tima1@dom-sentjur.siVodja tima II vodja.tima2@dom-sentjur.siBrazde in brvi damjana.arzensek@gmail.com

4 Zima 2013

VoščiloVOŠČILO

Želim vam:

Vesna V. Razboršek, direktorica

Sončnih juter in sladkih noči,

toplih objemov ter veliko moči, pravih prijateljev za prave stvari,

nobene bolezni in veliko norčij.

Radostne glasbe, ki daje polet, iskrenih pogovorov in ponosen

pogled. Ptičjega petja, ki vas zbudi,

navihanega smeha in iskrivih oči.

Veliko ljubezen, ki greje srce, enkratne spomine, ki v mislih tle.

Naj pridejo na plan in pobožajo vam dlan,

objamejo telo in poljubijo dušo vso.

5Zima 2013

Naš svet so naša čustva, dokler…

Vsi živimo v svetu čustev, razlika je le v tem, kako gledamo na njih. Nekateri se pridno lepijo na čustvo, jih vlečejo v sebe oz. k sebi kot sveti Gral njihovega življenja, drugi jih spet porivajo iz sebe in z njimi poizkušajo vplivati na dogajanje v svoji okolici. Pa je res to vse kar je?

Marsikomu od nas je morda že postalo odvečno, neznosljivo, kako se svet obnaša do njih, v telesu kar čutijo jezo drugih ali pa žalost. Drugim pa je spet zelo ugodno, ker na tako enostaven način dobijo skozi čustveno igrico, ki si jo napletejo v glavi, kako priti do tega, kar si želijo. No, je tak svet, boste rekli… Morda že res, a samo tako dolgo, dokler si to želite sami. Da, prav ste slišali. In govorim o tem, da boste v svoje telo in čustva oz. v svojo zaznavo sveta želeli vlačiti to, kar so drugi.

Občutki drugih so pač njihovi občutki, to vemo vsi, a kaj, ko pa kar pridejo in jih »moramo« čutiti. In zakaj se nam to dogaja? No, ne dogaja se samo vam, dogaja se namreč nam vsem. Ljudje smo empatična bitja, čisto vsi, in čutimo druge. Nekateri bolj, nekateri manj, a vsi jih čutimo. To je način življenja kako se učimo sami o sebi. Da, prav ste slišali. Učenje življenja o samem sebi in nas kot njegovega dela o nas samih. Skozi čustva se namreč učimo sami o sebi in nimamo jih zato,

da se učimo o drugih oz. o tem, kako lahko spremenimo druge, da bi postali drugačni. Ne, čustva nam omogočajo, da spremenimo sebe in na ta način postanemo še boljša verzija samih sebe. Kaj pa je še boljša verzija samih sebe? No, v tem trenutku smo takšni kot smo, torej z vsemi našimi prednostmi in pomanjkljivostmi skupaj in le-te nam omogočajo, da živimo življenje, kot ga pač živimo. A kaj, če bi lahko bili drugačni, če bi življenje lahko živeli drugače?

Življenje nam skozi ta mehanizem omogoča prav to, da postanemo boljši, drugačni, da bi živeli življenje, kot ga želimo sami. In kako? Čustva nam sicer omogočajo čustveno rast in rast naših misli oz. uma, razmišljanja, a če pri takšnem načinu ne pride do spoznanja, zakaj nekaj počnemo, ne zrastemo ravno veliko, saj se nam stvari še vedno ponavljajo, mogoče samo v drugi obliki. No, pa vseeno obstaja pot iz te velike uganke življenja. Pot, ki jo nakazujem je, da se ne soočimo s čustvi, da postanemo zaradi tega še bolj čustveni in dramatični, temveč, da se z njimi soočimo, a samo na tak način, da se ne navežemo na to kar se dogaja v čustvih in dogajanje le opazujemo. Komaj takrat bomo dobili možnost, da se popolnoma nenavezano soočimo s tem, kar nas teži in bomo vse to lahko seveda tudi izpustili.

Ko neželena čustva izpustimo iz našega organizma nas ne motijo več, ker jih preprosto več ni in takrat lahko svobodno izbiramo kako bomo reagirali oz. kakšen bo naš izraz. Imamo možnost in če jo izkoristimo pametno, torej tako, da ne iščemo rešitev kako se pa sedaj obnašati pri drugih ljudeh, temveč v svoji notranjosti, se bomo oskrbeli z lepim kolačem osebnostne rasti, saj bomo sebi dovolili, da izrazimo tisto, kar si želimo mi sami.

Tomaž Flegar

6 Zima 2013

V zadnjem času lahko v avli našega Doma spremljamo razstavo slikarskih del Vojka Babiča. Slikar je predstavnik klasičnega realizma, ki želi s svojimi deli predstaviti gledalcu tisto, kar je za njega predvsem razumljivo. Rodil se je 1940 leta v Sloveniji. Neko življenjsko obdobje je preživel v Berlinu, od koder so ga pota vodila tudi drugam po svetu. Njegov motiv mediterana in plimovanja, kot življenjskega rituala, je prikaz njegovega gledanja na življenje. Že v rani mladosti, saj ga slikarstvo spremlja že več kot pol stoletja, je bil fasciniran nad flamskimi mojstri, kot sta bila predvsem Rubens in Rembrandt. Prvotno ga inspirativno vodi pokrajina, narava, kar osebno izraža s svojim rekom, da je narava kot življenjski prostor človeštva, njegova največja vrednota ter človek največja napaka narave. Abstraktu kot izvajanju neke slikarske umetnosti ne daje posebnega pomena, saj je več ali manj različno po individualnem gledanju nerazumljiv vsakomur, mnogokrat slikarju samemu. Avtor po svojem videnju, vedenju in opredelitvi ostaja zvest svojemu slikarskemu izrazu, katero bo gledalca zadovoljevalo v njegovem lastnem razumevanju realnosti. S takšnimi in podobnimi besedami so ga marsikje ob ogledu njegovih del predstavili kritiki, ki povedo resnico brez dlake na jeziku.

Slikar sam pa ob svojih razstavah med gledalce rad poda zaključno misel: »Bilo je, ni več, nikdar več ne bo!«. Za lažje razumevanje svojih slikarskih del ponudi gledalcem tudi svoja čisto življenjska razmišljanja:

- Neskončne so poti življenja, a vsaka pot se le konča, pa vedno znova se sprašuješ, zakaj je pot le ta bila!

- Kdaj in komu bi storil, vse tisto kar si kdo želi, ko muči te življenja pot, spoznal napak si svojih zmot!

Razstava slikarja Vojka Babiča pri nas in njegova predstavitev

- Moč ljubezni je neznanka, pa vedno spremlja nas vsak dan, na poti, ki pa je uganka, nas vodi neznano kam!

- Človeku moč razmišljati je dana, pa z njo razmišljati ne zna, neumnost njega je pač znana, pa z njo opleta kar se da!

- Ljubezen je kot morja val in moč življenja, ki usiha, vse bližje je, ko zreš v dal, a vedno znova se umika!

- Je moč življenja res ljubezen, ni to le naših splet laži, zakaj bi rekel, da te ljubim, če tega v resnici ni!

- Je upanje, je hrepenenje, pa se sprašuješ – le zakaj, morda zgrešeno je hotenje, je pot, ki vodi le nazaj!

- Kaj le to naše je življenje, zlagano vse, kar se le da, kar kdo ima in kar kdo nima, le to je tisto kar velja!

- Biti norec ni pomembno, ker z norci vsak dan si obdan, za vsakogar pa je pomembno, brez njih naj bo prihodnji dan!

- Preteklost je kot splet korakov, pa vedno vodi me nazaj, v breme mi je kup bedakov, teži me a ne vem zakaj!

Ko sem sama skozi čas spremljala slikarjeva razstavljena dela in prebirala njegova razmišljanja, sem se dostikrat vprašala, kam gre ta svet in mi z njim …

Damjana

7Zima 2013

Pozdravljeni vsi

Prišel je jesenski čas in zima

Po res zelo dolgem času sem se odločil, da se vam javim in vam »raportiram« stanje. Hvala bogu je vse v glavnem O. K. Poleti sem imel malo gneče, saj sem moral na operacijo sive mrene na desnem očesu, na očesni kliniki v Ljubljani, in nekaj dni za tem sem že bil na operaciji pruha na obeh straneh, v bolnišnici v Celju. Tu pa so me že po dveh dneh »brcnili v rit« in me poslali domov, a jaz se ne dam kar tako, sedaj hodim in telovadim normalno. Hodim seveda z berglo.

Nisem se vam nič javljal, ker se zavedam, da imate veliko dela in posledično malo časa. Upam, da vam zdravje služi in da je v službi znosno. Tako … In sedaj vam moram povedati, da sem 18.11.2012 dobil vnuka po imenu Nik.

Končuje se jesen. Zima je pred vrati. Dnevi so vse krajši, sonca je vedno manj. Noči so dolge, predolge. Dolg čas mi postaja v moji sobici, zato sem v roke vzela pisalo. Moram, moram razmišljati in trenirati svoje možgane. To je dobro zame pa tudi dobro dene mojemu razpoloženju. Skozi okno opazujem naravo, ki se tako hitro spreminja. Po teh spremembah se tudi vidi kako hiti čas naprej. Jesenski čas je zame najlepši čas. Vsak list je prosojen in obarvan z mešanico toplih jesenskih

Je simpatična žverca in sedaj se plazi kot kuža povsod za mano. Na kratko, je pravi dobrovoljček. Vedno te poredno – nasmejano gleda z dudo v ustih, kot tisti navihani dojenček iz ameriških risank. Zanimivo je to, da ko je zaspan, se vedno odplazi do njegove mehke dekice, se vleže na njo ter se carta z njo, tako, da vemo, da hoče spat. Kljub temu, da nas je že kar veliko, imamo veselje z njim. Je pravi čmrlj in stalno nekaj brenči.

Sedaj na koncu pa še nekaj, kar bi najraje zamolčal, namreč 22.09. letos mi je umrla mama, naslednje leto bi v začetku julija dopolnila 90 let. Kaj hočemo, človek dobi občutek, da živi na železniški postaji – eni prihajajo in drugi odhajajo.

Pa lep pozdrav in držite se dobro; Drago

barv. Škoda, da bo ta čudovita paleta barv v listih kmalu odpadla. Počasi prihaja zima. Tudi ta letni čas je po svoje lep. Ko zapade sneg, ki pobeli poljane in obteži drevesa s svojo belino, po kateri posije sonce, takrat v srebrni belini otroci najbolj uživajo. To bo mogoče trajalo kar celo predolgo za nas, ki uživamo bolj v pomladi, ki sledi zimi. Še iz mladih let smo vajeni takrat poprijeti za vsa lepa in bogata opravila, od katerih potem živimo celo leto. Veselimo se prvih znanilcev novega življenja kot so zvončki, trobentice in vijolice, ki tako omamno dišijo. Kasneje nas v vsej svoji lepoti razveselijo narcise in tulipani pa travniki, ki dobivajo novo svežo letno preobleko. V njihovi sredi pa se prebujajo še vse ostale cvetoče rastline, ki tiščijo kar druga drugo proti soncu. V vsej pomladni lepoti in toploti začenjamo v zemljo dajati sadike in semena, iz katerih kasneje seveda, če je leto pravo dobimo dosti živeža za naprej. Skozi celo poletje to

8 Zima 2013

rastlinje negujemo in dobro oskrbujemo, da je letina potem res prava. Marsikdo se takrat v poletni vročini odpravi na zaslužen dopust. Eni na morje drugi v hribe. Eni doma drugi na tujem. Tako je to in odvisno je od vsebine v denarnici. Sledi bogata jesen in z njo veselje saj se zasluženo pospravlja ves pridelek z vrtov, njiv in travnikov.

Res je lepo opazovati celoletno naravo. Samo kaj, ko nam čas tako hitro mineva. In v vsej lepoti letnih časov se sama večkrat spomnim na Ipavčevo znano pesem, ki pravi: »Hitro, hitro mine čas, z njim pa tudi lep obraz.«.

Fanika Grdina

Odstranjevanje kurjih očes in otiščancevOtiščanci radi nastanejo v primeru, ko se zadovoljimo s cenovno ugodno, vendar slabo obutvijo, ki je poleg tega še dalj časa ne zamenjamo. Mnogokrat menimo, da se bo naša obutev raztegnila ali nekako drugače čudežno popravila, zaradi česar si naredimo več škode kot koristi. Slednje je običajno posledica premajhnih ali preozkih čevljev, neudobne obutve itd., ki omejijo pretok krvi, česar posledica je otiščanec. V primeru, da slednjega ne zdravimo, se lahko razvije v kurje oko, ki se ga je še težje znebiti, zato je pomembno, da svojim nogam nudite redno pedikuro in primerno obutev. Kurje oko je pogosto tudi dedna tegoba, vendar ne skrbite – s pomočjo postopka odstranjevanja otiščanca ali kurjega očesa v mojem salonu, bodo vaša stopala kmalu spet lepa in negovana.

Oskrba vraščenih nohtov in glivičnih obolenjVraščenost je običajno dedna nevšečnost, vendar pa lahko do nje pride tudi zaradi nenadnega povečanja telesne teže ali kakšnega drugega vzroka, zaradi česar se noht vraste pod nenavadnim položajem, kar je običajno precej boleče. Pogosta nevšečnost, s katero se soočajo ljudje, ki delajo v vlažnih in zaprtih prostorih ali pa imajo le to nesrečo, da so tegobo podedovali, so glivice. V primeru, da pri glivičnem obolenju ne ohranjamo zadostne mere higiene, se lahko glivice razširijo tudi na nohte, česar posledica so na videz zadebeljeni in krhki nohti, ki postanejo rumenkaste barve. Z glivicami in z vraščenimi nohti se sooča

veliko ljudi, vendar se jim je zaradi grdega izgleda nohtov nerodno odpraviti v salon, kjer bi lahko obe težavi hitro odpravili, zato situacijo še poslabšajo. Ne oklevajte in se naročite na obisk ter naredite konec težavam in zadregi! Ne pozabite, da ni zame to nič nenavadnega, saj se s tovrstnimi tegobami srečujem vsak dan.Pedikura je za vsakogar

Če mislite, da je pedikura stvar luksuza se zelo motite.

Dandanes bi pedikuro potreboval prav vsak, saj smo zaradi napornih delavnikov in hitrega tempa življenja čedalje več na nogah, s čimer jih močno obremenimo. Neprestan pritisk lahko na naših nogah pusti vidne posledice, ki se jih običajno v primeru nezdravljenja nikoli ne rešimo.

Če vse napisano vzamete v zakup, lahko s pomočjo pedikure ukrepate preventivno in si zagotovite, da se vas bodo omenjene težave ognile.

V primeru, da so vas že dosegle tegobe v obliki:- otiščancev- trde kože- vraščenih nohtov- kurjih očes- drugih nevšečnosti

9Zima 2013

ni potrebno skrbeti, saj klasična pedikura reši tudi omenjene težave.

Celoten postopek oskrbe bo za vas izjemno prijeten, sproščujoč in blagodejen, zato boste moj salon zagotovo zapustili z nasmehom

na obrazu. Naročite se ter naklonite svojim nogam sprostitev, ki jo potrebujejo – verjemite mi, da se vam bo trud zagotovo poplačal.

NEGA TELESA, Silvana Nikolovska s.p.

(Maser, Pediker)

Paliativna oskrba v Domu starejših Šentjur

Danes je žal še vedno mnogo neozdravljivo bolnih, ki so v napredujoči stopnji bolezni nezadovoljivo obravnavani, saj jim tako zdravstveni delavci kot svojci želijo za vsako ceno podaljševati življenje. Tem stanovalcem življenja žal ne moremo bistveno podaljšati, lahko pa zmanjšamo oziroma odpravimo njihovo trpljenje in izboljšamo kakovost preostalega življenja. Tako smo načrtno pristopili tudi k uvedbi paliativne oskrbe – blažilne oskrbe neozdravljivo bolnih in umirajočih. Neozdravljivo bolnim stanovalcem skušamo v največji možni meri lajšati bolečine in ostale moteče simptome, skrbimo pa tudi za njihove duševne in duhovne potrebe ter potrebe njihovih svojcev. Smrti ne pospešujemo in je ne odlagamo, sprejemamo jo kot naraven proces. Skratka s svojim delom skušamo razvijati sočutje in upanje.

Paliativna oskrba je dokazano učinkovita in poleg preprečevanja in lajšanja telesnih, psihosocialnih in duhovnih problemov omogoča tudi vnaprejšnje načrtovanje. V oskrbi bolnih z napredovalo demenco je le-to ključnega pomena. Vse vrste demence v napredovalem stadiju vodijo v izgubo intelektualnih funkcij in presoje, izgubo spomina in osebnostne spremembe. Tem izgubam se sčasoma pridruži pešanje

funkcioniranja vseh organskih sistemov: bolni postane nepokreten, večino dneva spi, je inkontinenten, ne more več učinkovito komunicirati oziroma komunicira le še v nekaj jasnih besedah, ni več sposoben samostojnega hranjenja, je kahektičen, nato je problem tudi sposobnost požiranja. Ob tem se pogosto pojavijo okužbe dihal in urotrakta ter razjede zaradi pritiska – dekubitusi. Tukaj mora nastopiti proces paliative. Poleg demence zahtevajo paliativen pristop še druga napredovala kronična neozdravljiva obolenja kot so: kronične bolezni dihal, srčno popuščanje, rak, ledvična obolenja in možganska kap … Ko ozdravitev ni možna ter so neozdravljivo bolni oz. njegovi zastopniki in medicinsko osebje mnenja, da je za neozdravljivo bolnega najboljša rešitev paliativna oskrba se vse dejavnosti v nadaljnji oskrbi osredotočajo na lajšanje motečih simptomov, lajšanje psihičnih stisk, na podporo duhovnih potreb ter tudi na psihološko in duhovno podporo družine neozdravljivo bolnega in umirajočega. Zato je izredno dragocen paliativen pristop.

Zaradi velikega zanimanja in želje po dodatnem znanju s področja paliativne oskrbe, smo medse povabili strokovnjakinjo, gospo Urško Lunder, dr. med., specialistko paliativne medicine, ki je zaposlena na

Pomemben si, ker si ti, pomemben si do zadnjega trenutka svojega življenja, in naredili bomo vse, ne le, da boš lahko umrl mirne smrti, temveč tudi, da boš kakovostno živel, dokler ne umreš.

(Dr. Cicely Sounders)

10 Zima 2013

Univerzitetni kliniki Golnik, specialistično znanje pa je utrjevala v tujini. Teme izobraževanj so zajele vse priporočene vsebine preverjenih programov za zdravstveno osebje v domovih. Seznanila nas je z osnovnimi smernicami paliativne oskrbe (»kdaj, kako, pri katerih obolenjih«), ukrepi za lajšanje motečih simptomov ob koncu življenja, kot so bolečina, dispnea – težka sapa, nemir, slabost – bruhanje, zaprtost … Dejansko z vsemi ukrepi za lajšanje trpljenj – kar je bistvo paliativne oskrbe. Vsekakor pa je velikega pomena tudi podpora svojcem neozdravljivo bolnih in umirajočih tako v času spremljanja, kot tudi po izgubi bližnjega. Podala nam je smernice – sporočanje resnice ter nam približala proces umiranja. Dejansko nam je vlila voljo, moč in pogum. Ker smo bili željni dodatnega znanja, smo jo medse povabili še v mesecu oktobru ter tako izpopolnili vpeljan koncept paliativne oskrbe.

Vse storitve v paliativni oskrbi izvaja in usklajuje koordiniran multidisciplinarni tim s posebnim poudarkom na spoštovanju človeških pravic in etičnih načel, ki ga v Domu starejših Šentjur sestavljajo: domska zdravnica, diplomirana medicinska sestra,

socialna delavka ter drugi strokovni delavci doma. Izvajajo se družinski sestanki, katerih člani so poleg zdravnika, diplomirane medicinske sestre, socialne delavke in bolnega tudi svojci neozdravljivo bolnih in umirajočih. Cilj uvedbe paliativne oskrbe v Domu starejših Šentjur je izboljšati kakovost življenja neozdravljivo bolnega in umirajočega, ohranjati dostojanstvo ter poskrbeti za miren »prehod«, dejansko približati se vrednotam neozdravljivo bolnih in umirajočih.

Tudi v bodoče nam je velik izziv izobraževanje osebja, koordinacija celotnega tima, dokumentiranje in sodelovanje s svojci. Ključni pa sta nam predanost in učinkovitost negovalnega tima, ki s tesno povezavo med bolnimi stanovalci, njihovimi bližnjimi in osebjem, natančno komunikacijo, učinkovitimi procesi dela in znanjem predstavlja temelj celostne oskrbe v našem domu.

Ni lepšega trenutka, kot trenutek, ko ugotoviš, da si glas tistega, ki je brez glasu in mu omogočiš pripravo na slovo z možnostjo, da izrazi svojo zadnjo voljo in doseže notranji mir.

Suzana Koštomaj

11Zima 2013

Kaj obžalujejo umirajoči?Bronnie Ware je avstralska medicinska sestra, ki že več let deluje v paliativni negi, z bolniki v zadnjih 12 tednih njihovega življenja. Njihova razkritja iz tega časa je zapisovala na blogu, ki je bil deležen tolikšnega zanimanja, da jih je nazadnje zbrala v knjigi: 5 glavnih stvari, ki jih obžalujejo umirajoči.

Wareova piše, da ob koncu življenja ljudje običajno dobijo neverjetno jasnost uvida v stvari in da se iz njihove modrosti lahko veliko naučimo. »Ko sem jih spraševala o tem, ali karkoli obžalujejo, so vedno prihajale na dan ene in iste stvari.«

Negovalka v domu za umirajoče je zapisala stvari, ki jih ljudje na smrtni postelji najpogosteje obžalujejo. 5 najpogostejših je …

1. Želim si, da bi imel pogum, da bi živel v skladu s tem, kar v resnici sem, in ne tako, kot so drugi pričakovali od mene.To je bilo najpogostejše obžalovanje. Ko se ljudje zavejo, da je njihovega življenja že skoraj konec in z jasnostjo gledajo nazaj, z lahkoto vidijo, koliko sanj je ostalo neuresničenih. Večina ni sledila niti polovici svojih sanj in morajo umreti z zavedanjem, da je tako zaradi odločitev, ki so jih sprejeli ali pa ne. Zelo redki se zavedajo, kakšno svobodo prinaša zdravje, še preden ga izgubijo.

2. Želim si, da ne bi toliko delal.To sem slišala od čisto vsakega moškega, ki sem ga negovala. Zamudili so otroštvo in mladost svojih otrok in družbo svoje žene. Tudi ženske so to omenjale, ampak večina starejših žensk ni bilo nikoli zaposlenih. Prav vsi moški pa so globoko obžalovali, da so toliko svojega življenja pustili v službenem delu.

3. Želim si, da bi imel pogum, da bi izrazil svoja čustva.Mnogi ljudje so tlačili svoja čustva, da bi živeli v miru z drugimi. Rezultat tega pa je bilo zgolj povprečno bivanje brez izpolnjenja lastnega potenciala. Mnogim so se iz grenkobe in zamer, ki so jih nosili, razvile bolezni.

4. Želim si, da bi bil več v stiku s svojimi prijatelji.Pogosto se do tednov umiranja niso povsem zavedali resnične vrednosti starih prijateljev, potem pa smo jih kar težko izsledili. Mnogi so bili tako zaposleni s svojimi življenji, da so pustili, da so dragocena prijateljstva z leti razvodenela. Toliko je bilo obžalovanj, da svojim prijateljem niso posvetili časa in truda, ki bi ju zaslužili. Vsakdo pogreša prijatelje, ko umira.

5. Želim si, da bi si dopustil biti srečnejši.To je presenetljivo pogosto. Mnogi se vse do konca življenja niso zavedli tega, da je sreča odločitev. Obtičali so v nekih starih vzorcih in navadah. Tako imenovano udobje utečenosti se je prikradlo v njihova čustva in življenja. Iz strahu pred spremembami so se pred drugimi in pred seboj raje pretvarjali, da so zadovoljni, čeprav so globoko v sebi hrepeneli po bolj pristnem smehu in sproščeni razigranosti.

Kaj pa bi v tem trenutku obžalovali vi in kaj lahko, preden umrete, še zastavite drugače?

Damjana

Vir: guardian.co.uk

12 Zima 2013

E-Qualin v Domu starejših ŠentjurTRETJE OCENJEVALNO OBDOBJE

E-QALIN je vseevropski model upravljanja s kakovostjo v domovih za starejše ljudi, posebnih socialnih zavodih, zavodih za usposabljanje in varstveno delovnih centrih. V Domu starejših Šentjur smo pričeli uvajati sistem upravljanja s kakovostjo v jeseni leta 2011. Letošnjo jesen pričenjamo tretje ocenjevalno obdobje.

V domu imamo oblikovane tri skupine za kakovost. Dve sta sestavljeni iz zaposlenih iz različnih služb, vodita ju moderatorja Angelca Sekirnik in Gordan Tacer. Tretja skupina je sestavljena iz vodstvenih delavcev in jo vodi Barbara Jazbec. Skupine se srečujejo enkrat tedensko, predelajo dokumentacijo, ki jim jo po predpisanih navodilih priskrbi vodja kakovosti in po konstruktivnih debatah podajo predloge za izboljšave pri delu.

Področja dela se nanašajo tako na stanovalce, njihove svojce, na zaposlene in na sodelovanje z zunanjimi ustanovami ter okoljem. Na podlagi podanih predlogov za izboljšave se sestane skupina vodstva, ki ga vodi direktorica doma. Njeni člani so vodje posameznih služb ter predstavnika stanovalcev in svojcev. Vlogo predstavnika stanovalcev uspešno že tretje leto opravlja stanovalec g. Janez Koprivc, vlogo predstavnika svojcev pa je v letošnjem letu prevzel g. Bogdan Hvalc. Ta skupina pregleda predloge skupin za kakovost in izmed podanih izbere tiste, ki so primerni za izvedbo v naši ustanovi.

Predstavnik stanovalcev g. Janez Koprivc

Skupina za kakovost pod vodstvom moderatorke Angelce Sekirnik

13Zima 2013

Da ste z delom skupin za kakovost seznanjeni, poskrbimo z objavami na oglasni deski, ki je namenjena samo E-Qalinu (pred vhodom na negovalni oddelek).

Tretje obdobje je zadnje v nizu uvajanja sprememb in izboljšav pred pridobitvijo certifikata kakovosti. Le tega lahko pridobimo, ko izpolnimo vse pogoje, se prijavimo na zunanjo presojo in na podlagi pregleda našega dela zunanjih presojevalcev pridobimo certifikat.

In kaj nam certifikat kakovosti prinaša? Kakovost je vgrajena v celotno organizacijsko kulturo ustanove in opredeljuje način našega delovanja – od upravljanja in nadgrajevanja delovnih procesov in sistemov do odnosa do stanovalcev, svojcev, zaposlenih in ostalih zunanjih partnerjev. Tako nam novo leto, ki prihaja, prinaša nove izzive tudi na področju kakovosti.

Martina KlobčarNamestnica direktorice za področje nege in oskrbe

Vodja kakovosti

Skupina za kakovost pod vodstvom moderatorja Gordana Tacer

14 Zima 2013

Demenca - se ji lahko izognemo?

Demenca je kronično napredujoča možganska bolezen, ki prizadene možganske funkcije, kot so spomin, mišljenje, prostorska in časovna orientacija ter sposobnosti govornega izražanja. Število obolelih narašča z njihovo starostjo, zato bi lahko rekli, da je demenca bolezen starosti. Po dostopnih podatkih naj bi pred dopolnjenim 65. letom za demenco obolel 1 odstotek prebivalstva, po 65. letu pa ta odstotek strmo narašča. Po 90. letu naj bi imelo demenco skoraj 60 odstotkov ljudi.

Najpogostejša oblika demence je Alzheimerjeva bolezen, ki predstavlja več kot 80 odstotkov vseh demenc, vzrok za nastanek pa še do danes ni popolnoma pojasnjen. Znano je sicer, da so v možganih bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo senilne lehe in nevrofibrilarne pentlje, zaradi njihovega kopičenja senilnih pa odmirajo živčne celice. Mnenja so deljena tudi o tem, kako pogoste so dedne oblike Alzheimerjeve bolezni. Iz nekaterih raziskav izhaja, da ima samo odstotek bolnikov dedne oblike bolezni, medtem ko iz drugih, da je takih bolnikov 5 odstotkov.

Demenca z Lewijevimi telesci je s 15 do 25-odstotno pogostnostjo na drugem mestu med vzroki za demenco. Je nekakšna kombinacija Alzheimerjeve in Parkinsonove bolezni. Bolezen se začne bodisi z znaki, podobnimi Alzheimerjevi (spominske

motnje, težave s prostorsko predstavljivostjo, govorom in drugimi spoznavnimi sposobnostmi) ali Parkinsonovi bolezni (tresenje, upočasnjenost gibov in mišljenja, povečan mišični tonus, manj izrazita obrazna mimika). Kmalu se pokažejo še drugi bolezenski znaki. Običajno se zgodaj pojavijo prividi, lahko tudi prisluhi.

Ena od pogostejših oblik je tudi vaskularna demenca, ki je posledica sprememb žilnega sistema. Bolniki s to obliko demence imajo povišan krvni pritisk, povečane vrednosti holesterola in trigliceridov, sladkorno bolezen in druge dejavnike tveganja.

Dementnega bolnika najprej pregleda osebni zdravnik, ki mu, če diagnozo potrdi, napiše tudi napotnico za specialista (nevrolog ali psihiater). Kot pri veliko drugih boleznih je tudi tu zelo pomembna zgodnja diagnoza, saj so takrat tudi zdravila bolj učinkovita. Sicer bolezni ne zmorejo pozdraviti, upočasnijo pa lahko njeno napredovanje in nekoliko ublažijo simptome.

Prvi znakiBolezen se začne kazati v izgubi kratkoročnega spomina in zmožnosti orientacije. Bolnik kar naenkrat ne ve več, kaj je delal pred eno uro, ne znajde se več v svoji okolici ali naenkrat ne ve več, katerega datuma smo, otežena pa je tudi sposobnost besednega izražanja. Psihične težave se lahko pokažejo že v začetni fazi bolezni, največkrat pa nastopijo nekoliko pozneje. Bolniki se osebnostno spremenijo, opešajo pa tudi telesno, zato vedno bolj potrebujejo pomoč pri opravljanju najbolj osnovnih življenjskih funkcij.

Nekaj napotkov za sorodnikeBolezen močno vpliva na življenje družinskih članov in zahteva veliko mero potrpežljivosti. Pozornost in veliko ljubezni sta še vedno najboljši recept za premagovanje

15Zima 2013

bolečine v težkih trenutkih, ko se ljubljena oseba dobesedno oddaljuje od nas. Veliko razumevanja in podpore pa potrebujejo tudi svojci, ki skrbijo za bolnika.

Kako se ji izognemo?Čisto normalno je, če se starejši ljudje včasih ne morejo takoj spomniti določenega podatka (npr. določenega dogodka ali pa imena) in jim to uspe šele po krajšem premisleku. V tem primeru gre za normalno pešanje spominskih funkcij, ki niso tako zelo redke niti med mlajšo populacijo. Tovrstne motnje so bolj prehodnega značaja. Kljub vsemu pa velja, da niti v starosti ne smemo pozabiti na čim večjo psihično in telesno dejavnost. Kar nekaj raziskav kaže, da lahko intelektualno delo nekoliko zadrži oz. odloži pojav demence. Tudi prehranjevati se je treba uravnoteženo, prehrana pa mora biti bogata z vitamini in minerali. Priporočeno je izogibanje škodljivim razvadam, kot sta alkohol in kajenje.

Poskusite slediti nekaterim najbolj osnovnim napotkom:- Izogibajte se nenadnim spremembam vsakodnevne rutine.- Poskusite ostati mirni in potrpežljivi.- Izogibajte se temu, da bi obolelega preveč nadzirali.- Z obolelo osebo ne ravnajte kot z otrokom.- Ohranite določeno distanco in smisel za humor.

S telovadbo proti Alzheimerjevi bolezniIzsledki so pokazali, da lahko kronično pomanjkanje krvnega sladkorja v možganih povzroči Alzheimerjevo bolezen. Eden izmed načinov, kako preprečiti to bolezen, je tudi telovadba. Raziskava, opravljena na človeških in mišjih možganih, je pokazala, da pomanjkanje dotoka krvi v možgane oropa zaloge energije, kar povzroči nastanek lepljivih strdkov proteinov, za katere znanstveniki menijo, da so odgovorni za nastanek bolezni.

Odkritje bi lahko vodilo k strategijam, kot so telovadba, zmanjševanje holesterola in obvladovanje krvnega pritiska, ki bi zaustavile razvoj Alzheimerjeve bolezni, so povedali znanstveniki z medicinske fakultete v Čikagu. To je pomembna ugotovitev. »Izboljšanje pretoka krvi v možgane je res lahko učinkovit terapevtski pristop k preprečevanju Alzheimerjeve bolezni,« je povedal vodja raziskave Robert Vassar. »Če ljudje začnejo dovolj zgodaj, se lahko izognejo bolezni.«

Alzheimerjeva bolezen, ki je za zdaj neozdravljiva, je najpogostejša vrsta demence med starejšimi ljudmi. Bolezen vpliva na predele možganov, ki nadzirajo mišljenje, spomin in govor.

Objavljeno v Zdravje > Preventiva20. avgust 2013

Zbrala in uredila: Damjana

16 Zima 2013

Sonce v jeseni Od leta 1990, ko je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila 1. oktober za mednarodni dan starejših, je na ta dan po svetu in tudi v Sloveniji namenjena glavna pozornost starejšim.

Tudi v Domu starejših Šentjur smo temu dnevu želeli nameniti posebno pozornost. Zato smo v soboto, 28. septembra, organizirali tradicionalno prireditev Sonce v jeseni. Uvodni kulturni program se je pričel ob 10. uri v dvorani, kjer smo bili zbrani stanovalci, svojci in zaposleni. Prišla je tudi naša direktorica, gospa Vesna Vodišek Razboršek, čeprav je na porodniškem dopustu, in vse lepo pozdravila. V tem delu so se nam predstavile članice literarne skupine pod vodstvom Olgice Krampl, tudi zvoki harmonike in pianina niso manjkali. V nadaljevanju smo goste povabili na druge aktivnosti, ki so predstavile življenje v domu skozi celo

leto. V kletnih prostorih so si lahko ogledali razstavo izdelkov delovne terapije, ki je bila odprta za ogled do 7. oktobra. Na skupnosti stanovalcev z demenco so kuhali marmelado in pekli kruh, prikazali pa so nam tudi rezanje zelja. Tudi na negovalni enoti je dišalo po pečenih keksih, nekateri stanovalci pa so se odločili za trebljenje buč. Športni navdušenci so se lahko pomerili v ruskem kegljišču, v Kneippovem parku pa je bila predstavljena uporaba parka in pomen vode za telo. Pred dvorano smo si lahko postregli z različnimi dobrotami, ki so jih pripravili v naši kuhinji. Tudi za pijačo je bilo poskrbljeno.

Tako stanovalci kot svojci, so bili nad prireditvijo navdušeni. Takšnega pozitivnega odziva smo bili zelo veseli zaposleni, ker smo ta dan popestrili in ga naredili malo drugačnega.

Irena Pongračič

17Zima 2013

Spomin ostane

Leta 1943 je prišel prvi partizan na Mačkovec, noč ga je prinesla in odnesla. Drugi dan so morali odnesti poročilo v Jurklošter. Ostali so prišli podnevi na isto mesto, pripravili so postojanko za en dan. V hiši ob cesti, kjer smo morali počakati do polnoči, se je nabralo veliko ljudi. Govornik je bil Marjan Jerin iz Celja. Če še živi, se spominja tega dogodka. Krajnski Janez se je oglasil, z lepim pozdravom: »Krajnski Janez, kam odhajaš danes, grem v partizane med vojake zbrane, dvignil bom zastavo rdečo, belo, plavo, da nam bo lepo, zdaj pa ni tako.«. V našem kraju se je tako začelo vrteti kolo in se ni prenehalo. Imeli smo kurirsko »stanico« in okrožje. Na naši strani križpotje, oglasili so se Nemci, tudi na podstrešju. Partizani so hodili ponoči, da so se zakrile sledi. Nemci so zažgali vas, partizani so pribežali k nam v dolino po hribu Trobnega dola, bilo jih je polno dvorišče.

Moja mati še ni videla partizanov, bila je vznemirjena. »Od kod prihajate fantje?« je bilo njeno vprašanje. »Mam'ca, s hribov!« bil je njihov odgovor. Prinesli smo jim suhega sadja, ker drugega tako ni bilo več. Bili so zelo hvaležni in se zahvaljevali. To se je nadaljevalo do konca vojne, potem veste kako smo živeli v tistih naših mladih letih. Imeli smo v mladih letih lepe ideale, pa ni bilo mogoče vsega izpolniti. Želeli smo boljše čase, da lepše bo življenje. Vendar! Zakaj ni plapolala zastava v slovo Francu Iglarju iz Šentruperta nad Laškim? Odklonil je članstvo pri Zvezi borcev, ni želel, da bi mu plapolala v prazno. Več let nepokreten v postelji, ki ni bila njegovo mehko ležišče je

»Hrib se trese, hrast se zgane,vse na svetu se spremeni,

a, spomin ostane.«

zaprosil za postrežnino. Bil je zavrnjen, da ima previsoko osnovo, da mu ne pripada. Ko je moral v partizane ga nihče ni vprašal za kakšno osnovo pri pomoči in delu svoji materi in dvema sestrama na domu. Takrat se je moral na hitro posloviti in oditi v temno noč. Tudi kasneje je želel živeti na svojem domu in v starosti in bolezni o življenju v Domu upokojencev niti ni želel slišati.

Želel je živeti na svojem domu in tam tudi umreti. Kljub temu je bil vseskozi delaven in aktiven. Skrbel je za dom in družino, bil je predsednik Zveze borcev, porotnik, predsednik poravnalnega sveta Šentrupert, komandir vojaške regije Šentrupert. Tako je mislil, da bo zadovoljil, kar je prav in potrebno. Pa vendar je končal svoje življenje na tem svetu ravno tako kot vsi ostali. Le, da je bogato izpolnil svoje poslanstvo na njem. Tako je bilo in v spominu je tako.

Martina Iglar

18 Zima 2013

Zgodba za vsak danNekoč sem najel mojstra, da bi mi pomagal pri prenovi stare kmetije.

Težak prvi dan je bil za njim. Najprej mu je zjutraj na poti počila guma, zaradi česar je izgubil eno uro dela, nato se mu je pokvarila električna žaga, za nameček pa mu je na koncu zatajil še njegov kombi. Odpeljal sem ga domov in med vožnjo je bil povsem tiho. Ko sva prispela, me je povabil, da spoznam njegovo družino. Napotila sva se proti vhodnim vratom in mimogrede se je na kratko ustavil še pri majhnem drevesu ter se z obema rokama nekajkrat dotaknil vej.

Nato sva vstopila v hišo in začuda je bil naenkrat povsem drugačen. Njegov potemnjen obraz se je sprostil, smejal se je, objel svoja majhna otroka ter poljubil ženo.

Kasneje, ko me je pospremil do avtomobila, me je ob drevesu vendarle premagala radovednost in vprašal sem ga, zakaj se je prej najprej ustavil pri drevesu in se dotaknil njegovih vej.

»Ah, to. To je moje drevo težav,« je odgovoril. »Vem, da v službi ne gre povsem brez težav, toda dobro tudi vem, da te težave ne sodijo k moji družini. Zato jih pač vsakič obesim na veje, preden vstopim v hišo. Zjutraj pa jih spet poberem.« Ostal sem tiho in razmišljal o tem, kar je pravkar povedal, ter zakaj bi si sploh želel zjutraj spet pobrati težave z drevesa.

»Veš, kaj je pri tem najbolj zanimivo?« je nadaljeval in se nasmehnil. »Ko jih hočem zjutraj spet pobrati, jih ni več niti približno toliko, kot pa sem jih dan pred tem obesil ...«

(avtor neznan) v branje posredoval: Srečko Č.

Martinovali smo

Dnevi, tedni, meseci hitro minevajo in tako smo že v sredini meseca novembra, ko praznujemo god sv. Martina. K nam v Dom je v goste prišel g. Ašič z dvema kitaristoma. Tudi pevcev ni manjkalo. Oj, kako so nam lepo zapeli. Doživeli smo tudi krst mošta z vinskim škofom in poskusili letošnje mlado vino. To je bilo doživetje! Veselja, dobre volje in s tem skupaj

19Zima 2013

Martinovo v našem domu

Za Martinov god so se v našem domu odločili, da bomo praznovali 08.11.2013. Stanovalci so se razveselili in tega dne je bila ob 16.00 uri popoldan dvorana polna v napetem pričakovanju. Prišli so pevci iz Zagrada pri Celju, to je številen (okrog 20 pevcev) moški pevski zbor pod vodstvom Robija Voduška. Zapeli so lepe domače pesmi, znane in manj znane, katere smo navdušeno poslušali in pevce nagradili z bučnim aplavzom. Nekateri so poskušali peti zraven, vendar so bila grla suha, saj je mošt za grlo škodljiv, Sv. Martina pa še ni bilo, da bi ga spremenil v vino. Pevcem se je pridružil trio Vikija Ašiča s harmoniko. Ob zvoku le te se je na parketu zavrtel parček, spontano, elegantno in živahno. Ljudje so navdušeno ploskali in nekateri z nostalgijo spremljali plesalca. Aplavz se je umiril in prišel je naš zavetnik

tudi plesa ni manjkalo, saj smo bili ravno pravšnje volje za takšne reči. Seveda pa je bila za vse to kriva tudi gostoljubnost vseh zaposlenih v Domu, za kar smo jim vsekakor vsi neizmerno hvaležni. Po končanem veseljačenju smo se vrnili vsak v svoj dom, v upanju, da se še večkrat zdravi snidemo. Iskrena hvala vsem, da nismo pozabljeni, da še imamo kakšno razvedrilo in, da si vzamete čas za nas. Hvala vam!

Antonija Otorepec

za vino, Sv. Martin, s svojim spremstvom. Pozdravil je vse navzoče, dal nekaj dobrih nasvetov, nato pa spremenil mošt v vino in ga blagoslovil. Nazdravili smo z mladim vinom in ugotovili, da je dobro in da že ima svojo moč. Pevci so odpeli še nekaj pesmi in pomagali smo tudi mi, saj smo si že z vinom osvežili poprej suha grla. Bilo je zelo lepo. Hvala vsem nastopajočim, da bi le še kdaj prišli. Hvala tudi vam organizatorjem, da smo bili deležni lepe prireditve.

Tončka Golob

20 Zima 2013

Delavnice računalništva v Domu starejših Šentjur

Draga moja domovina

V Domu starejših Šentjur smo v času od 21.10.2013 do 25.10.2013 stanovalcem ponudili možnost brezplačnih delavnic uporabe računalnika in mobilne telefonije v sklopu projekta računalniškega opismenjevanja starejših Simbioza. Pridruženi v ta vseslovenski projekt smo našim stanovalcem ponudili možnost seznaniti se z osnovami uporabe računalnika, brskanja po internetu, uporabe družabnih omrežij in seznanitve z novostmi na področju mobilne telefonije. Tečaj je potekal pod vodstvom prostovoljke Petre Božič, v domski dvorani. Pridobivanja popolnoma novih ali dodatnih izkušenj na področju računalništva so se lotili stanovalci Štefanija Budja, Zofka Kincl, Marija Žohar, Karl Žerak, Iztok Gombač Levak in Robi Sitar. Da smo delavnice dobro izpeljali, smo za pomoč zaprosili tudi hišnega mojstra za računalnike – samostojnega podjetnika, Albina Šusterja, iz Štor, ki je našim stanovalcem pripravil vso potrebno tehnično opremo in nudil podporo

Tam, kjer je otok sredi Evrope,je Slovenija, naša domovina.

Tu smo mi doma.Kje zdaj so vsi tisti dedki in babice,

ki so branili in obdelovali našo ljubo zemljo?S spoštovanjem in žuljavimi rokami

so se veselili truda zase in blagor domovine.Da Bog da, da danes povrnejo njih se sanje

in da ne da, da se nam zgodi, kot jesenskemu listju,ki hladno odpade na tla in se ga za vedno potepta.

Ljubi Bog, nam ohraniti dajto našo lepo domovino Slovenijo!

Tončka Otorepec

za nemoteno učenje. Z velikim veseljem in nasmehi na obrazu pa smo petdnevne delavnice končali s podelitvijo potrdil o opravljenem tečaju in ogledom smešnic na portalu »youtube«, ki se jim je še posebej vtisnil v spomin.

Martina Klobčar in Beti Prtenjak

21Zima 2013

Kostanj in kostanjev piknik

Pevci iz Jakoba v Domu starejših Šentjur

Tik pred zimo nam narava ponuja kostanj, pravi jesenski plod, kateri je eden od simbolov tega letnega časa. Kostanj izvira iz južne Evrope in je plod drevesa, ki je shranjen v bodečih ježicah. Kostanj lahko jemo kuhan, pečen ali predelan v najrazličnejše sladice ali priloge. Najboljši pa je seveda v pravi družbi, saj je kostanjev piknik tudi zelo zanimiva prireditev, ki navdušuje vse, od otrok do najstarejših. Tudi v našem Domu smo za stanovalce pripravili kostanjev piknik, zraven pa smo postregli še mošt, ki je bil pridelan v

Letošnjo jesen smo po daljšem premoru pevci mešanega pevskega zbora Sveti Jakob ponovno nastopili v dvorani doma. Vedno radi pridemo, ker želimo z urico petja razvedriti nam drage stanovalce doma. Nekatere od njih poznamo, saj so doma iz našega kraja, mnogi pa so naši znanci iz časov, ko so bili še aktivni v raznih službah.

Program je bil zelo pester: od ljudskih pesmi kot sta koroški Mlinar in Petelinček, Ipavčeva Kukavica, dalmatinska Ruža in Tiha noč, pa do umetne Schubertove Lipe in Gounojeve Ave Marije ter cerkvene pesmi Je mrak končan. Za popestritev sta vmes zaigrala harmonikar Jan in klarinetist Franci.

našem domskem vinogradu. Druženje je bilo prijetno, kostanj pa slasten in okusen. Gelca

22 Zima 2013

Pesem je vedno tista, ki dviguje duha, podira meje med ljudmi in gradi med pevci in publiko posebne vezi, ki vnašajo v srca veselje in prijateljstvo. Pri zadnji pesmi smo zapeli vsi skupaj s harmoniko »V dolini tihi« in nam pevcem je prav to družno petje nepozabno, tako da smo še po koncertu dolgo klepetali s stanovalci in kar nismo se mogli ločiti. Vedeli smo: tem prijateljem še pridemo 'zapet'. Kmalu spet na veselo snidenje!

Za zbor zapisala Kristina Čater

Srečali smo se s prijatelji iz Društva upokojencev Šentjur

Kako zelo pomembno je sodelovanje in ohranjanje stikov med neposredno okolico in institucijami, se zavedamo tudi v Domu starejših Šentjur. Društvo upokojencev Šentjur tvorno sodeluje z Domom starejših Šentjur že vrsto let, na pobudo direktorice Doma, Vesne Vodišek Razboršek, pa smo lepo in uspešno sodelovanje letos še nadgradili. V dogovoru s predsednikom Društva, gospodom Stanislavom Zupancem, in vodstvom Doma starejših Šentjur smo pripravili skupno druženje za člane Društva, stanovalce Doma starejših Šentjur in tudi zaposlene.

Zadnje četrtkovo dopoldne v mesecu novembru, kot uvod v praznični december, so nam člani Društva tako pripravili humoristični skeč, s katerim so prikazali različne plati vsakdanjega življenja starejšega zakonskega para, za glasbene vložke pa je poskrbel nepogrešljivi g. Rado Frece s harmoniko. Člani literarne skupine Doma starejših Šentjur, ki ga sestavljajo stanovalke in stanovalec: Antonija Golob, Marija Sitar,

Magdalena Kunst, Brigita Skočić in Alojzij Šet so pod vodstvom ge. Olge Krampl napolnili vzdušje v dvorani z iskrenimi verzi, katerih sporočilna nota je bila doživljanje topline, ki si je vsi želimo v tem prihajajočem decembrskem vzdušju.

23Zima 2013

ZrcaloNekoč res mnogo, mnogo let nazaj,

v dar dobila sem zrcalo.Bila je v njem oseba mlada, rdečih lic,žar v očeh, na ustnicah vesel nasmeh.

A leta neustavljivo tekla so naprej,ker ni bilo zraven nobenih mej.

Pa prišel je spet tisti čas,ko videla bi rada jaz,

če je v zrcalu še oseba mlada.

Po nagovoru predsednika Društva, g. Stanislava Zupanca, smo srečanje zaključili s skupnim prepevanjem pesmi, člani društva in vodstvo doma ter strokovni delavci in sodelavci doma pa smo dan izkoristili še za pogovor, v katerem smo predstavili številne novosti, ki jih v Domu starejših Šentjur izvajamo za dobrobit naših stanovalcev in na podlagi katerih postajamo razpoznavni tudi v širši okolici.

Beti Prtenjak

Zdaj vame zre nek drug obraz,ki res ga ne poznam.

So lica gube mu prekrile,rdeče barve ni nič več,

izginil žar v očeh,pa že srebrne nitke množijo se v laseh.

Prijatelje vprašala sem,če oni kaj več vedo o tem.

A, odgovorili so tako,da te žene mlade v zrcalu starem

nikoli več nazaj ne bo.

Majda Kunst

24 Zima 2013

Zvezdice male

Predstavitev pete zbirke aforizmov Jerneja Borovnika- Bartola

Kolikor je zvezdic na nebu,toliko ima človek na svetu želja,

ko se mu pa zvezda ugasne, pade življenje ob tla.

Zapomni si človek , če moreš,kaj bolnemu in v hudi stiski

ti dobrega lahko storiš,potem se tudi sam lahko po smrti

kaj lepšega veseliš.Le sijte nam zvezdice male

in lepšajte življenja nam dni,ko pridejo zadnji nam dnevi

tudi ve utrujene pojdite počivat drugam,kolegice vaše na nebu,

sijale naprej bodo za nam.

Tončka Otorepec

Literarno društvo Šentjur je založilo in izdalo »IGRARIJE MISLI IN BESEDE – 5«, že peto zbirko aforizmov Jerneja Borovnika – Bartola. V prilogi zbirke je tudi prispevek o škofu Antonu Martinu Slomšku in pesem Gregorja Gorenška, ki jo je napisal na dan pokopa blaženega škofa. Predstavitev zbirke je potekala 29. novembra v Domu starejših Šentjur, vodila pa sta jo predsednica

Literarnega društva Šentjur, Lučka Palir Mavrič, in Rado Palir, ki je zbirko tudi uredil. OI JSKD, pod vodstvom Anite Koleša, je pomagal pri zbiranju sponzorskih sredstev. Gospa Anita Koleša je na prireditvi skupaj s Sonjo Mlejnik prebirala tudi dela iz zbirke. V spremljajočem programu je sodeloval sekstet Borovnikovih sorodnikov Bratje Pinter, na diatonično harmoniko pa je zaigral

25Zima 2013

Nastop moškega pevskega zbora KUD FRANCE PREŠEREN

11.09.2013 se je v naši dvorani kot že ničkolikokrat poprej spet prepevalo. Tokrat so k nam v goste prišli pevci iz Vojnika, ki v zboru prepevajo z dušo in srcem. Pevce je takole predstavil član zbora in istočasno tudi njihov predsednik g. Franci Korošec: »Smo moški pevski zbor KUD »France Prešeren«, iz Vojnika – občine, blizu Celja, torej iz Slovenije. Zbor je na vojniškem pevskem obzorju prisoten že nepretrganih 76 let. Številni pevci, ki so v zboru prepevali v različnih obdobjih, so vtisnili neizbrisni pečat sleherni pesmi, ki je kdajkoli zazvenela iz vrst dobrih prijateljev in zavednih, pokončnih ljudi. Ljuba nam je ljudska in umetna pesem iz slovenske in tuje glasbene zakladnice. Moč pesmi, ki je pomagala prebroditi tudi manj uspešne čase je neizmerna, zato vsi sedanji člani, ki imamo to srečo, da lahko skupaj sestavljamo

Niko Armič. Prireditev, ki so se je udeležili tudi vodja oddelka za družbene dejavnosti pri Občini Šentjur, Judita Šarlah Methans, člani Literarnega društva Šentjur in drugi povabljeni gosti, stanovalci in zaposleni, je potekala v prijetnem vzdušju Doma starejših Šentjur, ki zadnjih nekaj let nudi prijazno in ustvarjalno okolje klenemu Jerneju Borovniku – Bartolu.

Barbara Jazbec

to skupino pevcev v Vojniku, želimo da bi se lepa in bogata slovenska pevska tradicija ohranjala kot dragocena dediščina tudi za prihodnje rodove. Danes zbor šteje 35 pevcev, vodi pa nas zborovodkinja Emilija Kladnik Sorčan. Nastopamo doma na številnih prireditvah, gostovanjih v sosednjih krajih, sodelujemo pri domačih občinskih

26 Zima 2013

revijah, na medobmočni reviji v Celju, ki so tekmovalnega značaja, sodelujemo tudi pri liturgičnih slovesnostih, na mednarodnem prizorišču pa sodelujemo z ženskim Komornim zborom iz Jirkova na Češkem, raznimi pevskimi skupinami na avstrijskem Koroškem in seveda z vsemi sosednjimi zbori naše občine in širše v Sloveniji.«. Po samem nastopu koncerta »PA DA BI ZNAL, BI VAM ZAPEL«, je gospod Franci podal svoje razmišljanje in doživete trenutke v naši sredini: »Veseli smo, da smo lahko bili del vsakdana vaših oskrbovancev v domu in da smo njim in morda tudi vam polepšali eno izmed vsakodnevnih popoldnevov. Nam je vedno dobrodošlo, če lahko nastopimo kje zunaj domačega kraja in na ta način tudi zase oplemenitimo naše poslanstvo, s petjem, ki ga sami ljubimo in želimo nesebično podarjati vsem in vsakemu, ki mu pesem nekaj pomeni, in ga oplemeniti. Še posebej se vedno dobro in lepo počutimo v krogih ljudi,

ko opazimo v očeh tudi kakšno solzo, nam to veliko pove, koliko in kako malo je potrebno, da lahko nekoga osrečimo s pesmijo in lepo nam je, ko zraven pritegnejo poslušalce in z nami skupaj zapojejo kakšno ponarodelo, ljudsko ali celo umetno pesem. Hvala vam in vašim stanovalcem. Veseli bomo, če nas boste zgodaj spomladi spet povabili v vašo sredino.«.

In spoštovani pevci, seveda hvala tudi vam za čudovito odpete pesmi in prijetno druženje z vami. Seveda ste dobrodošli kadarkoli, saj je vaša in naša pesem najlepša vez med nami vsemi. In kot vedno radi rečemo, velja tudi za vas stari rek o vinu in pevcih. Saj ga poznate: »Dobri pevci so kot staro vino, starejše kot je, boljše je.«.

Damjana

27Zima 2013

Poišči skrite besede, ki so napisane pod tabelo (VODORAVNO ali NAVPIČNO)!

KROKODIL, PIKAPOLONICA, VOLK, ROKA, LADJA, PEK, KLAVIR, PUDING, KOLESAR, ZELENJAVA, AVION, SLIKA, JUHA, RACA, JABLANA, SALAMA, POSTELJA, DIHUR, HARFA, KNJIGA, VLAK, JAGODE, ANTENA, KLARINET, GROZD, FAZAN, IGLA, SLIVA, PAZNIK, ZEBRA, GUGALNIK, KOZA, JESEN, KROS, SOVA, BANANA.

Poišči skrite besede

S O C P I K A P O L O N I C A E L I S P

T A P A Z N I K K I B A K V L A K G V E

R T R B Q A N T E N A O L K I R Y L W K

P U D I N G K R R Q K T A N P D Y A S C

G N I O W J Y K M F Z V V J P L A D J A

U S H J W N M O W A E F I I S O V A E S

G L U X A X Y Z Y Z L A R G X V V R S A

A I R J A B L A N A E V Z A A I A F E L

L K F F D V W A T N N I O K X F A K N A

N A Q G M V K R O S J O L X H J U H A M

I H P U S L I V A K A N F G R O Z D K A

K X K R O K O D I L V K V O L K Z V T Z

K O L E S A R R J S A P J Q R O K A J E

H F B J A G O D E X K L A R I N E T S B

I M J K E B A N A N A A J D A R O L X R

R A C A O H A R F A P O S T E L J A Q A

Zima 2013