ZRC 21 · 2015. 3. 17. · Hribovje, ki oklepa gri~evnat svet ju`-Pogled na Mirnsko-Mokrono{ko kotlino iznad Dola pri Treb-njem. Prek nizkega prevala (300m) v mirnsko-temeni{kem raz-vodju

ZRC 21

Mirnska dolinaRegionalna geografija pore~ja Mirne na Dolenjskem

Maja Topole

Z A L @ B AZ R C

4

Zbirka ZRC 21

Maja TopoleMirnska dolinaRegionalna geografija pore~ja Mirne na Dolenjskem

© 1998, ZRC SAZU

UrednikVojislav Likar

Oblikovanje in grafi~na ureditevMilojka @alik Huzjan

Jezikovni pregledIvan Gregor~i~

FotografijeMarko Kapus (M. K.) in Maja Topole (M. T.)

ZaloìlZnanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnostiZalo`ba ZRC

Za zalo`nikaOto Luthar

TiskPlanprint d. o. o.

Izid publikacije je podprlo Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije

CIP – Katalo`ni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knji`nica, Ljubljana

913(497.4-12)

TOPOLE, MajaMirnska dolina : regionalna geografija pore~ja Mirne na

Dolenjskem / Maja Topole ; [fotografije Marko Kapus in MajaTopole]. – Ljubljana : Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Zalo`baZRC, 1998. – (Zbirka ZRC ; 21)

ISBN 961-6182-64-1

79406848

Po mnenju Ministrstva za kulturo R. Slovenije sodi publikacije med proizvodeza katere se pla~uje 5-odstotni davek od prometa s proizvodi.

5

KAZALO

Uvod .................................................................................................................................................. 7

Predstavitev pokrajine ........................................................................................ 8

Podrobna ~lenitev Mirnske doline .............................................. 11Gri~evje .......................................................................................................................... 12

Cerkni{ko gri~evje (G 1) .......................................................... 14Gabrov{ko gri~evje (G 2) ........................................................ 15âte{ko gri~evje (G 3) .................................................................. 16Mirnsko gri~evje (G 4) ................................................................ 17Trebanjsko gri~evje (G 5) ........................................................ 18[entrupersko gri~evje (G 6) .................................................. 19[entjan{ko gri~evje (G 7) ........................................................ 20Spodnjemirnsko gri~evje (G 8) ........................................ 21Mokrono{ko gri~evje (G 9) .................................................. 22

Hribovje .......................................................................................................................... 22Cerkni{ko povirno hribovje (H 1) ................................ 24Gabrov{ko hribovje (H 2) ........................................................ 24Mirnsko povirno hribovje (H 3) .................................... 25Dolsko hribovje (H 4) .................................................................... 26[entrupersko hribovje (H 5) ................................................ 27[entjan{ko hribovje (H 6) ........................................................ 28Bo{tanjsko hribovje (H 7) ........................................................ 29Kr{ko hribovje (H 8) ........................................................................ 30Deben{ko hribovje (H 9) .......................................................... 31

Kotlina .............................................................................................................................. 32Vejarska kotanja (K 1) .................................................................. 34Krmeljska kadunja (K 2) .......................................................... 35Osrednje mokrotno dno (K 3) ............................................ 36Vzpeti rob in pragovi (K 4) .................................................. 37

Planote .............................................................................................................................. 40Dolska planota (P 1) ........................................................................ 40Gobljansko-Vodi{ka planota (P 2) .............................. 41

Povr{je ........................................................................................................................................ 42Nastajanje povr{ja .......................................................................................... 42Tektonske enote .................................................................................................. 44Starost kamnin ...................................................................................................... 44Litolo{ka osnova ................................................................................................ 45Nosilnost tal ............................................................................................................ 48Nadmorska vi{ina ............................................................................................ 50Naklon .............................................................................................................................. 52Reliefna energija .............................................................................................. 55Tipi reliefa .................................................................................................................. 57

Vodovje in re~na meà .................................................................................... 59Re~na mreà ............................................................................................................ 59Re~ni reìm Mirne .......................................................................................... 62Poplavni svet .......................................................................................................... 62

Podnebje .................................................................................................................................. 66Temperature .............................................................................................................. 66Ekspozicije ................................................................................................................ 70

Meglenost in vetrovnost ........................................................................ 72Toplotni pasovi .................................................................................................... 72Padavine ........................................................................................................................ 74Vodna bilanca in oskrba z vodo .................................................. 75

Prst .................................................................................................................................................. 77Tipi prsti ........................................................................................................................ 77Erozija prsti .............................................................................................................. 81

Rastje ............................................................................................................................................ 84

Raba tal .................................................................................................................................... 86Obstoje~a raba tal ............................................................................................ 86Geoekolo{ke razmere za kmetijstvo

in pozidavo ................................................................................................ 111Glavni kriteriji vrednotenja

geoekolo{kih razmer ........................................................ 111Primernost povr{in za posamezne

vrste rabe tal ................................................................................ 116Primernost povr{in za pozidavo .................................. 117Primernost povr{in za njive .............................................. 120Primernost povr{in za vinograde .............................. 122Primernost povr{in za sadovnjake .......................... 126

Sintetska karta najprimernej{e alioptimalne rabe tal ............................................................................ 129

Racionalnost obstoje~e rabe tal .............................................. 135

Naselja in prebivalstvo ................................................................................ 136Zgodovina poselitve do leta 1869 ...................................... 136Demografski razvoj po letu 1869 ........................................ 139Naselja, poselitev, parcelacija in tip hi{e .................. 142Razporeditev naselij po regijah .............................................. 145Funkcija naselij .............................................................................................. 149Sredi{~na naselja v Mirnski dolini .................................... 149

Gospodarstvo .............................................................................................................. 153Kmetijstvo .............................................................................................................. 153Rudarstvo ................................................................................................................ 153Obrt in industrija .......................................................................................... 154Promet .......................................................................................................................... 154Turizem ...................................................................................................................... 156

Druge dejavnosti .................................................................................................. 157

Povzetek .............................................................................................................................. 157

Summary ............................................................................................................................ 160

Imensko in stvarno kazalo .................................................................... 163

Seznam zemljevidov ........................................................................................ 171

Viri in literatura .................................................................................................... 171

6

MIRNSKA DOLINA

Zahvalo za strokovno skrb izrekam mentorjema akad. prof. dr. Ivanu Gamsu in dr. Milanu [ifrerju. Magistrskain doktorska naloga, nastali v okviru programa mladih raziskovalcev, sta namre~ osnova monografiji.

Dr. Stanetu Grandi se zahvaljujem za pregled teksta z zgodovinskega vidika.Iskrena hvala sodelavcem na Geografskem in{titutu Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Sloven-

ske akademije znanosti in umetnosti. Hvala Jerneji Fridl in Petru Frantarju za pomo~ pri izdelavi nekaterih kart, dr. DraguPerku in dr. Milanu Oro`nu Adami~u pa za dragocene nasvete pri nastajanju knjige.

Doma~inu Marku Kapusu se zahvaljujem za prizadevanja za izid knjige in za trud pri fotografiranju pokrajine.Njegovi posnetki iz zraka so pogosto bolj zgovorni od teksta, omogo~ajo la`je razumevanje vsebine in povsem neobi~a-jen pogled v Mirnsko dolino.

Posebej pa bi se rada zahvalila za podporo in potrpljenje svoji druìni. Njej in spominu svoje matere, rojene pravv Mirnski dolini, posve~am to monografijo.

Maja Topole

7

UVOD

Pri tem ne gre le za predstavitev doslej zapostavlje-ne regije in njeno regionalizacijo oziroma za ~lenitevokrog 300 km2 velikega, izredno pestrega obmo~ja na24 bolj ali manj homogenih mikroregij, ampak tudi zauporabo novih delovnih metod. Pomemben je izbor kri-terijev ali geoekolo{kih dejavnikov (nadmorska vi{ina,nakloni, reliefna energija, nosilnost tal oziroma litolo{-ka osnova, morfolo{ka enota, tip prsti, na~in vodnega od-toka, erozija prsti, ekspozicija, toplotni pas, poplavne raz-mere), s pomo~jo katerih smo z matemati~nimi in sta-tisti~nimi metodami ter metodami prekrivanja tematskihkart v merilu 1 : 25.000 vrednotili mikroregije za razli~-ne rabe tal. Poseben je tudi na~in dolo~anja stopnje po-membnosti teh geofaktorjev v primerih razli~nih tipovrabe tal. Vse karte in matemati~no-statisti~ne obdelavetemeljijo na uporabi geografskega informacijskega siste-ma. Kot osnovo smo uporabili digitalni model reliefa(DMR) 100 × 100 m in zemljevid celotne regije tako pre-krili z mreò 29.535 kvadratkov. Na tematskih kartah,ki so izdelane s programom Idrisi, je vidna vsaka plo-skev, ki ima vsaj eno stranico dalj{o od 50 m. Pomem-ben vir podatkov o obstoje~i rabi tal so bili poleg teren-skih ogledov letalski posnetki v merilu 1 : 17.500 izlet 1985 in 1986. Metoda omogo~a izdelavo sintetske kar-te primernosti tal za vsak posamezen tip rabe tal, lahkona primer tudi za posamezne poljske kulture, za izdela-vo karte najbolj optimalne rabe tal, za karte obmo~ij z ne-primerno obstoje~o rabo tal, za karte predlagane nove ra-be tal, karte prednostnih posegov v prostor ter po potre-bi za {tevilne karte vmesnih faz. Naloga teì h kvantifi-kaciji podatkov in razlagi povezav med geoekolo{kimiin dru`benimi prvinami pokrajine. Kaè na bistvene raz-like med legami v kotlinskem dnu, na gri~evju, hribov-ju in na planoti. Zastavljena je tako, da je uporabna v re-gionalnem planiranju; doslej je bil na njeni osnovi v ok-viru projekta Celostni razvoj podeèlja in obnove vasi(CRPOV) è izdelan elaborat o [entruperski mikrore-giji (Topole, 1996).

Vsi pisci brez izjeme so doslej za ime doline upo-rabljali obliko Mirenska dolina, za zgornji tok Mirne paMiren{~ica. Tak zapis najdemo tudi na vseh dosedanjihzemljevidih. Prvi~ je oblika mirnski uporabljena v En-ciklopediji Slovenije, kamor je uvr{~eno tudi gesloMirnska dolina (Topole, 1993), o tem imenu pa posebejrazpravlja Gregor~i~ (1997), po katerem sta obliki mirn-ski, Mirn{~ica po glasoslovnih in pravopisnih pravilih edi-no ustrezni. Oblika mirenski je pravilna le, kadar se na-na{a na naselje Miren v ob~ini Miren-Kostanjevica.

Ena manj znanih slovenskih pokrajin je pore~je Mirneali Mirnska dolina v {ir{em smislu. To je srednjedolenj-ska pokrajina (Ile{i~, 1979), ki so jo doslej preu~evalile v okviru {ir{ih regij: prave Dolenjske, spodnjega de-la Posavja (Melik, 1962), jugovzhodne in vzhodne Slo-venije (Gams, 1984). Tudi v zadnji veliki monografskipredstavitvi Slovenije (Slovenija – pokrajine in ljud-je, 1998) ne izstopa. Ve~ji del Mirnske doline je tamobravnavan v okviru Posavskega hribovja, del je pripa-da Raduljskemu hribovju, del pa Dolenjskemu podolju.Ve~ina objavljenih del se ukvarja s posameznimi stro-kovnimi podro~ji: geologijo (Germov{ek, 1955, Ra-mov{, 1978, Premru, 1974, 1976, 1980, Buser, 1984),geomorfologijo ([ifrer, 1984, [lebinger, 1967), hidro-logijo (Savnik, 1962, Stele in drugi, 1982, Burja, 1988),biocenologijo (Seli{kar, 1986), arheologijo (Kri`, 1987,Tecco – Hvala, 1990, Slabe, 1990, Dular, Kri`, Svolj{ak,Tecco – Hvala, 1991, Boì~, 1992, Dular, 1993). Pokra-jino so spoznavali v zvezi s problemi poplavljanja ([i-frer, 1983), hidromelioracij (Hidromelioracijski siste-mi…, 1984, 1987) in izkori{~anja naravnih bogastev: gli-ne, svinca, cinka, roènca, premoga (Kokole, 1959, Is-kra, 1965 in 1966, Jeòvnik, Eler{ek, Viìntin, 1981 indrugi). Najbolj je poznavanje njenih fizi~nogeograf-skih razmer raz{iril Melik (1931, 1959 in 1962).

[ele v zadnjem ~asu se bolj zavedamo, da je bilo po-deèlje predolgo odrinjeno in prepu{~eno stihijskemu raz-voju. Vse pogosteje si prizadevamo za celostno planira-nje njegovega razvoja. Pri tem naj bi upo{tevali najraz-li~nej{e vidike: dru`benorazvojne, socio-etnolo{ke, eko-lo{ke, vidike kmetijstva, gozdarstva, pozidave, sistemanaselij, krajinarstva.

Pri~ujo~e delo temelji na ve~letnem teoreti~nem inprakti~nem, tudi terenskem delu (Topole, 1990 in 1995).Njegov namen je osvetliti dru`benogeografske in fizi~-nogeografske zna~ilnosti pore~ja Mirne, njegovo prete-klo, pa tudi sedanje ̀ ivljenje. Mirnska dolina je namre~ena redkih med ve~jimi slovenskimi pokrajinami, kjerse {tevilo prebivalcev è dalj{e obdobje ob~utno zniù-je. Poznavanje pokrajinskih prvin (reliefa, podnebja, vo-da, prsti in rastja, naselij oziroma poselitve, prebivals-tva in gospodarstva) in njihovih medsebojnih odnosovpa je za nadaljnje znanstveno delo in u~inkovito regio-nalno planiranje nujno. Poudarek je na rabi tal, narav-nih razmerah in gospodarski usmerjenosti pokrajine,{e posebej pa na geoekolo{kih razmerah za kmetijstvo,za orne povr{ine, vinograde in sadovnjake ter za pose-litev.

PREDSTAVITEV POKRAJINE

no od Mirnsko-Mokrono{ke kotline, je zaradi tektonske-ga zastajanja okrog 300m ni`je od tistega na severu. Pravzato je hidrografsko teì{~e pore~ja Mirne pomaknjenodale~ na jug in levi pritoki Mirne so bistveno dalj{i od

8

@e Slovenija je v okviru Evrope majhna deèla, a zara-di lege v sti~i{~u {tirih velikih regij: alpskega, dinarske-ga, panonskega in sredozemskega sveta, izredno razno-lika. Mirnsko dolino pa lahko ozna~imo kot Slovenijov malem, saj se na tem do 30 km dolgem in do 15 km {i-rokem osrednjem delu Slovenije, ki predstavlja 1,5% nje-ne povr{ine, stikajo vse od na{tetih makroregij, razen sre-dozemskega sveta. V litolo{kem, reliefnem in klimatskemsmislu je torej izrazito prehodna pokrajina. Tu se pre-pletata alpska in dinarska tektonika in kjer zgradba nigrudasta, prelomi, slemena in doline sledijo smerem odzahoda proti vzhodu in od severozahoda proti jugovz-hodu.

Osrednji del zavzema skoraj 10 km dolga in v naj-{ir{em delu 5 km {iroka Mirnsko-Mokrono{ka kotlinas poplavno ravnico Mirne in pritoki. Dno je na debelozasuto z re~no naplavino. Re~no-akumulacijski tip re-liefa se drugje v pore~ju uveljavlja le {e v manj{em ob-segu v depresijah in {ir{ih dolinah sredi gri~evja. Za po-selitev in obdelavo je dale~ najpomembnej{e terasastoobrobje kotline. Kotlino obdaja 300 do 500m visoko, ze-lo raz~lenjeno gri~evje. To je tako imenovani toplotni pasMirnske doline, ki ga zaznamuje vinogradni{tvo. Gri~ev-je se proti severu postopno ali v obliki narivnih stopenjdvigne v do 850 m visok svet, ki ga ̀ e {tejemo k Posav-skemu hribovju. Zunaj pore~ja Mirne, severno od glo-boko vrezane Sopote, doseè svojo najvi{jo to~ko s Ku-mom (1216 m). Hribovje, ki oklepa gri~evnat svet ju`-

Pogled na Mirnsko-Mokrono{ko kotlino iznad Dola pri Treb-njem. Prek nizkega prevala (300 m) v mirnsko-temeni{kem raz-vodju vodita cesta in èleznica, ki povezujeta Dolenjsko podoljez dolino Save pri Sevnici. Pod gozdom je zakrasel, vrta~ast svet.(M. K.)

Zemljevid 1: Digitalni modelreliefa za pore~je Mirne

s sosedstvom in stometrskivi{inski pasovi

R

D

[J SEVNICA

MOKRONOGMIRNA

TREBNJE

[RT

K

G

^^ âte`D Dole pri LitijiG Gabrovka pri LitijiK KrmeljR Rade~e[J [entjan`[R [entrupertT Trì{~e

Vi{ina v metrih:

100–199

200–299

300–399

400–499

500–599

600–699

700–799

800–899

9

PR

ED

STAV

ITE

VPO

KR

AJIN

E

565

1220

948

786

Lisec

Kum

Lisca

Volu{

Muljava

Vir pri Sti~ni

Podkraj

Prapretno pri HrastnikuTurje

Globoko

Jagnjenica

LokavecVeliko [irje

Vrhovo

Zidani Most

Gabrovka

Mala Kostrevnica

Sava

Va~e

Zavrstnik

Druìnska vas

[kocjan

[marje{ke Toplice

[marjeta

Bo{tanj

Gabrijele

Ledina

Log

Loka pri Zidanem Mostu

Orehovo

Ra~ica

[entjan`

Trì{~e

Dolenja Nem{ka vas

[entrupert

VelikaLoka

Veliki Gaber

ôlni{~eDolenja vas

Kandr{e

Podkum

Ravenska vas

Selo pri Zagorju

Sti~na[entvid pri Sti~ni

RimskeToplice

Mirna Pe~

DolenjiBo{tanj

Krmelj

MokronogIvan~na Gorica

[martno pri Litiji

Mirna

Kisovec

Rade~e

Trebnje

Litija

Sevnica

Zagorje ob Savi

Borovak pri P.

Sp. Jelenje

Javorjepri G. Vodice pri G.

Morav{ka GoraMorav~e

Tihaboj

âte{kaGora

Nova Gora

Gabrska Gora

âte`

Poljanepri P.

V. Goba Dole pri L.

Hude Ravne

Zabukovje

[evnica

V. [evnica

Hudeje

Ra~je SeloDol pri T.

Brezovica pri M.

Goljek

Gradi{~e pri T.

Debenec

Pijavice

Pu{~ava

Hrastovica

Ostro`nikZabrdje

Slov. vas

Brezovica pri T.

Gradi{~e

Strmec

Dobovica

HomHrastno

V. Cirnik

Leskovec v P.

Kal pri K.

Goveji Dol

Vrh pri B.

Budna vas

Jablanica

Kri`

KKrrkkaa

SSaavvaa

SSaavvaa

Sti{ki potok

Sti{ki potok

TTeemmeenniiccaa

TTeemmeennii aacc

RaduljaRadulja

LaknicaLaknica

VVeejjaarr

MMiirrnnaa

BBiissttrriiccaa

Mir

Mirnana

MirMirnana

HHiinnjjaa

SopotaSopota

GrGra~nicaa~nica

SeSevni~navni~na

Dolski potok

Dolski potok

RaduljaRadulja

Ra~

naR

a~na

RekaReka

P O S AV S K O H R I B O V J E

D o l ee

nj

jl

s k oo dp o

RADULJSKO HRIBOVJE

KR

[K

O

HR IBOVJ E

K R A J I N A

S U H A

1220Kum

Trì{~e

Krmelj

MirnaTrebnjeZagorje

Kri` pod 200 preb.

200–499 preb.

500–999 preb.

1000–1999 preb.

2000–4999 preb.

5000–9999 preb.

vodotoki

rudnik termoelektrarna

vrh z vi{ino

meja pore~ja Mirne

hidroelektrarna

reg. cesta

lok. cesta

mag. cesta

èleznica

SASAVVAA

MirMirnana

© Geografski in{titut ZRC SAZU

0 1 2 3 4 5km

Zem

ljevid 2:Pore~je Mirne in njen poloàj.

desnih. Deben{ko in grudasto Kr{ko hribovje sta kljubvi{inam pod 600 m izredno raz~lenjeni in imata velikevi{inske razlike in strmine. Le na skrajnem jugozahodu(pri Trebnjem) in na jugovzhodu (okrog prevala proti Lak-nici) ima razvodni svet videz gri~evja. Pri ve~ini gri~ev-ja in hribovja je relief slemenasto-dolinast oziroma re~-no-denudacijski, pogosto tudi fluviokra{ki. Dele` pra-vega kra{kega sveta je v mirnski pokrajini precej manj-{i kot v sosednjih Dolenjskem podolju in Suhi krajini najugozahodu in jugu. Ve~je kra{ke povr{ine opazimo lena Dolski in Gobljansko-Vodi{ki planoti sredi hribovja,delno pa tudi v nizkem trebanjskem razvodju. Ker ob-mo~je pripada razli~nim tektonskim enotam, je litolo{-ko izredno pestro. Tu se vrstijo kamnine najrazli~nej{ihstarosti, prepustnosti in trdnosti: od permo-karbonskih,triasnih, jurskih, krednih do miocenskih, plio-pleistocen-skih in najmlaj{ih holocenskih, od neprepustnih silikat-nih do prepustnih karbonatnih ter me{anih karbonatno-si-likatnih, od kompaktnih do sipkih, od trdih do mehkih.S tem je povezana raznolikost v reliefu, prsteh, rastju,talnih vodnih razmerah in rabi tal. Ker se tu me{ajo vpli-vi panonskega in zmernocelinskega vla`nega podnebja,v sosednjem pore~ju zgornje Temenice ugotavljamo

zahodno mejo subpanonskega vegetacijskega in kultur-nega vpliva, med drugim tudi zahodno mejo raz{irjeno-sti subpanonskega vinogradni{tva.

Meja pore~ja se najbolj dvigne in je najjasnej{a naseveru, kjer te~e po {irokem, alpsko usmerjenem hrbtuJatne. Ob njenem severnem vzno`ju te~e proti vzhodudo 500 m globoko vrezana Sopota in se pri Rade~ah iz-liva v Savo. Na Jatni, zahodno od naselja Radgonica, iz-merimo najve~jo absolutno vi{ino mirnskega pore~ja; tazna{a 850m. Sam vrh Jatne (866m) kot pomol sega v po-re~je Sopote in se vanjo tudi odmaka. Proti vzhodu seslemena postopno zniùjejo; nad Rade~ami segajo do700 m, nad Sevnico pa le {e okrog 500 m visoko. Na se-verozahodni strani proti savskemu in na zahodni straniproti temeni{kemu pore~ju je razvodnica te`je dolo~lji-va, saj se tu, v kra{ko prevotljenem svetu, uveljavlja tu-di podzemni vodni odtok. Na jugu poteka meja sprva poozkem in nizkem gri~evju, ki lo~i dolini Mirne in Teme-nice, proti vzhodu pa po vi{jem Deben{kem hribovju, ka-terega ju`na stran se odmaka v Krkin pritok Raduljo. Raz-vodnica gre dalje skozi Kr{ko hribovje in se izte~e priSevnici, kjer se na nadmorski vi{ini 175 m Mirna izlijev Savo. To je najni`ja to~ka v pokrajini, katere povpre~-na nadmorska vi{ina sicer meri okrog 400 m.

Pokrajina ima pomemben geografski poloàj, ki je{e posebej izstopal v ~asu naseljevanja teh krajev. Bo-gate arheolo{ke najdbe pri~ajo o gosti poselitvi èv prazgodovinski, rimski in zgodnjeslovenski dobi. Mi-mo bli`njega Trebnjega te~e stara prometnica od zaho-da proti vzhodu; povezuje Ljubljansko kotlino, srednjoDolenjsko, Kr{ko kotlino in se nadaljuje proti jugovz-hodu. Skozi Mirnsko dolino pa poteka tej vzporednastranska pot. Pomembna je tudi pre~na smer. Stara pot,ki vodi prek Suhe krajine, pre~ka Dolenjsko podolje priTrebnjem, se prek nizkega prevala spusti v Mirnsko do-lino, potem pa se v dveh razli~icah nadaljuje proti seve-ru ~ez Posavsko hribovje. Tam pre~ka dolino Save. [e-le v moderni dobi je z izgradnjo ceste in èleznice po-stala pomembna tudi pot skozi ozko mirnsko deber, vre-zano v relativno visoko Kr{ko hribovje jugozahodno odSevnice.

Pokrajini je pe~at vedno dajalo kmetijstvo, posebejvinogradni{tvo. V 19. stoletju je regija za~ela zaostaja-ti za drugimi slovenskimi pokrajinami; prepad je raselzaradi pozne izgradnje èleznice (l. 1894), pozne elek-trifikacije (po l. 1938), {ibke industrializacije in po~a-sne modernizacije cest. Regija je bila zapostavljena tu-di po drugi svetovni vojni; znaki zaostalosti niso izbri-sani vse do danes. To se odraà tudi v gibanju {tevila pre-bivalcev. V zadnjih 30 letih je to nazadovalo za 7 %, karje med ve~jimi slovenskimi pokrajinami redek pojav. Da-nes je tu od kmetijstva najpomembnej{a ìvinoreja, tejpanogi pa je prilagojeno tudi poljedelstvo.

V pokrajini, ki meri okrog 300 km2, je po popisul. 1991 v 162 naseljih ìvelo 14.151 ljudi. To pomeni niz-ko gostoto poseljenosti, le 47 ljudi na km2. Zgo{~eni sopo naseljih na vzpetem kotlinskem robu (34 % ali397 ljudi na km2), precej manj{a pa je gostota v zaled-

10

MIRNSKA DOLINA

Velik del pore~ja Mirne pripada Posavskemu hribovju, ki senajvi{je vzpne s Kumom, 1220 m (v ozadju). Spredaj je gozdna-to obmo~je Rebri (600 m), ki predstavlja ju`no mejo [entjan{ke-ga nariva, pod njo pa Tihaboj (374 m), naselje v fluviokra{kemsvetu Gabrov{kega gri~evja. (M. K.)

hodno stopnjo med netonemskimi {tajerskimi in to-nemskimi dolenjskimi nare~ji (Smole, 1994). Kmecl(1979) ozna~uje dolenjski jezik takole:

»Kajti ta jezik, ta pojo~a govorica, nepresahlo obi-lje najrazli~nej{ega pripovedovanja je za slovensko za-vest tisto, kar je dolenjsko srce, je znamenje rodovitno-sti, trdoìvosti, obilja slovenskega jezika nasploh. Do-lenjska je pa~ v slovenskem osr~ju, pljuski vsega tuje-ga so opljuskavali vse druge slovenske kraje prej, pre-den so jo dosegli. Ali je potem ~udno, ~e se je tod, iz tenena~ete, neokrnjene pristnosti zmeraj znova, domalaneuni~ljivo porajala pobuda za slovensko jezikovno inslovstveno samopotrjevanje?!«

11

PODROBNA ^LENITEV MIRNSKE DOLINE

ju (gri~evje 32, hribovje pa 23 ljudi na km2), kjer so raz-treseni {tevilni slemenski in pobo~ni zaselki. Obmo~jeje {e danes prete`no kmetijsko, brez ve~jega sredi{~ne-ga kraja. Najve~ sredi{~nih funkcij opravljata Mirna(1500 prebivalcev) in Mokronog (701 prebivalec). Ne-kaj industrije je {e v manj{ih sredi{~nih vaseh, sicer paprebivalci pogosto dnevno potujejo v bolj ali manj od-daljena zaposlitvena sredi{~a zunaj regije.

Jezikovno spada pokrajina skoraj v celoti v obmo~-je dolenjskega nare~ja, vzhodno od Gabrovke in âte-à v obmo~je vzhodnodolenjskega govora (Karta sloven-skih nare~ij). Le severni in severovzhodni del regije pri-pada obmo~ju sevni{ko-kr{kega govora, ki pomeni pre-

Zemljevid 3: Morfolo{ke enotein regije (klju~ oznak na stra-ni 12).

PODROBNA ^LENITEVMIRNSKE DOLINE

Podrobna regionalizacija je lahko {ele rezultat analiti~ne-ga in sinteti~nega pregleda posameznih naravnogeograf-skih in dru`benogeografskih prvin: reliefa, pedolo{kih, pod-nebnih, vodnih, prebivalstvenih in poselitvenih, gospodar-skih in prometnih razmer. Z namenom, da bomo kasne-

je la`je sledili razlagi posameznih geografskih prvin pomikroregijah, bomo sintetsko, regionalno ~lenitev pore~-ja v na{em primeru predstavili na za~etku. Gre sicer pred-vsem za naravnogeografske regije, a je mo~no prisoten tu-di gravitacijski princip dolo~anja zaokroènih enot.

H1

H2

H3

H4H5

H6

H7

H8

H9

G1G2

G3 G4

K1

K2

K3K4

P1

P2

G5

G6

G7

G8

G9

gri~evje

hribovje

kotlina

planote

0 1 2 3 4 5km

GRIÊVJE

Gri~evje zavzema 44 % mirnskega pore~ja. Je povpre~-no 350 m visok, precej raz~lenjen, slemenasto-dolinastsvet, ki oklepa Mirnsko-Mokrono{ko kotlino. Proti se-verozahodu in jugovzhodu se postopno zvi{uje in pre-haja v hribovje. H gri~evju {tejemo obmo~ja, kjer vla-dajo vi{inske razlike pod 150 m. Njegova meja te~e naGabrov{kem mimo Laz pri Gobniku, vzhodno od NoveGore, severno od Hohovice, prek Morav{ke Gore (uje-ma se z ju`no mejo Dolskega nariva) in severno od Lu-kovca, v {entruperskem zaledju skozi Zabukovje, sever-no od Okroga in ju`no od Homa, v zaledju [entjanà ju`-no od Svinjskega, [tajngroba in Srednika ter severno odJablanice, potem pa se obrne proti jugu, obide Jelovecv dnu doline Mirne in te~e tik nad Spodnjimi Vodalamiin Trì{~em. Na jugu spada h gri~evju obmo~je okrogprevala med Mirnsko dolino in potokom Laknico ali ju`-

no zaledje Mokronoga, ozek pas ju`no od Mirnsko-Mo-krono{ke kotline in celoten jugozahodni del mirnskegapore~ja razen Vejarske kotanje.

Reliefna energija je v gri~evju tudi tik ob robu to-ne~e kotline precej{nja, saj se potoki vanjo pogosto pre-bijajo skozi ozke debri. S tem so povezani veliki naklo-ni, neredko nad 30°, in hkrati mo~na erozija prsti. Gri-~evje je zelo pisano glede litolo{ke sestave; zahodno odGabrovke, kjer prevladujejo trde in mehke silikatnekamnine, je hidrografska mreà izredno gosta. Tam sevrstijo ozke vzporedne doline v alpski smeri in Mirnadobi z desne strani ve~ pritokov. Sicer potekajo sleme-na najve~ v dinarski smeri in smeri od severa proti ju-gu. Drugje v gri~evju, kjer se me{ajo karbonatne in si-likatne kamnine, pa se poleg re~no-denudacijskega po-javljata tudi fluviokra{ki in celo kra{ki relief, na primerv jugozahodnem delu pore~ja, v krpah tudi ob spodnjiMirni. Posebnost je plio-pleistocenska ilovica s kosi ro-

12

MIRNSKA DOLINA

Regija Velikost Dele` Regija Velikost Dele` Regija Velikost Dele` Regija Velikost Dele`v km2 v pore~ju v km2 v pore~ju v km2 v pore~ju v km2 v pore~ju

G Gri~evje 129,24 43,76 % H Hribovje 118,32 40,06 % K Kotlina 39,21 13,28 % P Planote 8,58 2,91 %

G 1 Cerkni{ko 9,06 3,07 % H 1 Cerkni{ko 2,41 0,82 % K 1 Vejarska 6,50 2,20 % P 1 Dolska 3,47 1,17 %povirno kotanja

G 2 Gabrov{ko 17,72 6,00 % H 2 Gabrov{ko 2,88 0,98 % K 2 Krmeljska 6,12 2,07 % P 2 Gobljansko- 5,11 1,73 %kadunja -Vodi{ka

G 3 âte{ko 8,70 2,95 % H 3 Mirnsko 4,89 1,66 % K 3 Osrednje 14,86 5,03 %povirno mokrotno dno

G 4 Mirnsko 26,44 8,95 % H 4 Dolsko 24,66 8,35 % K 4 Vzpeti robin pragovi 11,73 3,97 %

G 5 Trebanjsko 4,36 1,48 % H 5 [entrupersko 20,23 6,85 %

G 6 [entrupersko 23,72 8,03 % H 6 [entjan{ko 25,42 8,61 %

G 7 [entjan{ko 18,28 6,19 % H 7 Bo{tanjsko 9,47 3,21 %

G 8 Spodnje- 14,59 4,94 % H 8 Kr{ko 19,19 6,50 %mirnsko

G 9 Mokrono{ko 6,37 2,16 % H 9 Deben{ko 9,17 3,10 %

Mirnski okljuki med Ravnamiin Migolsko Goro tik pred

vstopom re~ice v Mirnsko-Mo-krono{ko kotlino (zadaj). Strmapobo~ja do 90 m globoke dolinepokriva varovalni gozd. (M. T.)

ènca ju`no in jugovzhodno od Gabrovke, ki je sicer zna-~ilna za ni`je leè~a obmo~ja, predvsem na obrobju kot-line.

Tla so v gri~evju nagnjena od 9 do 15, povpre~nopa 13°. Najmanj{i so nakloni v nizkem gri~evnatem raz-vodju pri Trebnjem, najve~ji pa v raz~lenjenem Cerkni{-kem gri~evju na zahodu. Znotraj gri~evja je treba pose-bej omeniti dve netipi~ni pokrajini: gabrov{ko obmo~-je s poplavno Morav{ko kotlinico in fluviokra{kim sve-tom okrog Tihaboja ter {entjan{ko obmo~je s prav takoblago miocensko pokrajino. Tu prevladujejo nakloni do6°, hkrati pa prek obeh obmo~ij te~eta pomembnej{i inè zelo stari prometni povezavi med dolinama Mirne inSave. ê izvzamemo kotlino, sta to za poselitev in ob-delavo najpomembnej{i obmo~ji mirnske pokrajine.

Povsod drugje v gri~evju je poselitev inverzna in ve-~inoma v obliki zaselkov. Naselja se drè vrhov, slemen

in pobo~nih teras ali uravnav in leìjo visoko nad ozki-mi, sen~nimi in mokrotnimi dolinami. Doline, ki polegtega {e mo~no menjavajo smeri, so tudi izredno slabo pre-hodne. Gri~evje je nekoliko la`je premagljivo v dinar-ski smeri vzdol` slemen, najte`je pa je pre~enje slemenin ozkih dolin v smeri od vzhoda proti zahodu.

Znotraj gri~evja se nahaja tudi 4 km2 ali 30 % vsehpoplavnih povr{in pore~ja Mirne. Med najve~jimi popla-vi{~i so doline Jeseni{~ice, Bistrice, Busenke, Sotle, Lan{-pre{~ice, manj{a pa so ob spodnjih delih desnih prito-kov Mirne. Ta obmo~ja so sklenjena z glavnim kotlin-skim poplavnim svetom, globlje v gri~evju pa so popla-vi{~a {e v dolini Mirne od Morav~ do pritoka Du{ice, obTihaboj{~ici med Tihabojem in Homom jugozahodno odSela, ob spodnji Mirni med Trì{~em in vstopom v de-ber, ob spodnji Hinji in Trì{kem potoku ter ob manj{ihpotokih v [entjan{kem gri~evju. Vzrok poplavljanja je

13


Neposredno zaledje [entruper-ta je dodobra izkori{~eno za vi-nogradni{tvo. (M. K.)

Na pred poplavami varnem sve-tu okrog Morav~ pri Gabrovkiso njive, na okoli{kih son~nihpobo~jih pa se vrstijo vinogra-di. (M. K.)

najpogosteje tudi tu ugrezanje, v~asih pa nenadna zoì-tev doline.

V gri~evju se nahaja 65 naselij s skupno 4077 ljud-mi ali gostoto 32 ljudi na km2. Predstavljajo 30 % vse-ga prebivalstva v pore~ju. Naselja {tejejo povpre~no

63 prebivalcev. V obdobju od l. 1961 do 1991 je {tevi-lo ljudi upadlo za 22 %, najve~ v Cerkni{kem, ̂ ate{kemin [entruperskem gri~evju. Prebivalstvo do 20. leta sta-rosti zavzema 29-odstotni dele`, stari 60 let in ve~ pa19 %. Dele` kme~kega prebivalstva je v obdobju1961–1991 padel s 53 na 20 %.

CERKNI[KO GRIÊVJE (G 1)

Cerkni{ko gri~evje je 9,06 km2 velika regija, leè~a nazahodnem delu pore~ja. Zavzema le 3 % obravnavane-ga obmo~ja. Spada v tektonsko enoto Mokrono{kega na-gubanega ozemlja, zna~ilna zanj pa so zelo dolga vzpo-redna ozka in neraz~lenjena slemena v smeri vzhod–za-hod z vi{inami med 400 in 500 m (povpre~je 444 m). Se-stavljajo jih predvsem stare permske in permo-karbon-ske, ve~inoma razli~ne silikatne kamnine (skrilavci,pe{~enjaki, konglomerati, argiliti, alevroliti), zato pre-vladuje re~no-denudacijski tip reliefa. Stalni tokovi(Turnska Cerknica, Cerknica in drugi – desni pritoki Mo-rav{~ice ali zgornje Mirne) doseèjo tu izredno gostoto(2000 do 3000 m/km2). Ker je relief mlad, so skoraj brezpritokov. Konci dolin so pogosto trikotne oblike, kar jezna~ilno za periglacialni relief. Priostreni vrhovi, ki soizstopili zaradi selektivne erozije, segajo 500 do 600 mvisoko. Prevladujeta srednje strm in strm svet (povpre~-ni naklon 15° je najve~ji v gri~evju), vi{inske razlike papresegajo 75 m. Na dobri petini povr{in je izguba prstizaradi erozije è ob~utna, posebno velika pa je nad le-vima bregovoma Cerknice in Du{ice in drugje po ju`-nih pobo~jih, kjer ni gozda. Najve~ povr{ja (60 %) po-kriva gozd, a to je manj kot drugje v gri~evju. Kisle rja-ve prsti na silikatni osnovi so primerne predvsem za bu-kev z belkasto bekico, na tleh z ve~ karbonati in v osoj-nih legah pa prevladuje preddinarski gorski bukov gozd.Zgornji del prisojnih pobo~ij je pogosto porasel z vino-

14

MIRNSKA DOLINA

Dno poplavne doline je {iroko, ima plosko dno, in ~e je stalnopod vplivom talne vode, je poraslo z mo~virskim rastjem. Ni`ji,bolj strmi in hladni deli pobo~ij se zara{~ajo. (M. K.)

Inverzna poselitev v Cerkni{-kem gri~evju. Na son~nih po-

bo~jih je precej vinogradov,ni`je dele pa pora{~a gozd.

(M. T.)

gradi (tu je indeks koncentracije najve~ji v gri~evju). Ter-malni pas zavzema nad polovico mikroregije, vendar jeza vinsko trto neugoden vpliv pogostih mrzlih vetrov s se-vera. Tako jo gojijo le za doma~e potrebe. Obmo~je jezelo pomembno za sadjarstvo (sadovnjak Gabrje), njivpa skoraj ni. Zaradi vi{ine cvetenje sadnega drevja v se-verneje leè~ih naseljih kasni pribli`no teden za tistimiv najugodnej{ih legah. Ni`ji, bolj strmi deli prisojnih po-bo~ij in osojni deli slemen se hitro zara{~ajo. Zaradi vi-soke lege obstajajo teàve zaradi oskrbe z vodo; va{kivodovodi v ~asu pomanjkanja padavin hitro presahnejo.

Zaradi izredno velikega deleà osojnih leg (42 %) instrmin leì 8 majhnih naselij (Gobnik, Kamni Vrh, Ga-brska Gora, Kamni Vrh pri Primskovem, Krì{~e pri ̂ a-teù, ̂ ate{ka Gora, Okrog in Zagri~) brez izjeme na oz-kih slemenih in pobo~jih. Odro~na lega in slabe razvoj-ne mo`nosti so vzroki upadanja {tevila prebivalcev(v letih 1961–1991 za 40 %). Dele` kme~kih prebival-cev je bil leta 1991 21 %. Lokalne ceste so zlasti v vi{-jih obmo~jih zelo slabe, nekoliko bolj{e so tiste, ki sespu{~ajo po slemenih proti krajevnim sredi{~em Morav-~am, Gabrovki in âteù. Sicer pa se ljudje od tu vozi-jo na delo tudi v Litijo in celo v Ljubljano. Tretjina ak-tivnih je zaposlena v primarnem, 41 % v sekundarnemin 19 % v terciarnem sektorju.

GABROV[KO GRIÊVJE (G 2)

Gabrov{ko gri~evje je 17,72 km2 velika regija, ki jo naseveru omejujeta robova Dolskega (Morav{ka gora) in[entjan{kega nariva, na jugu pa sega skoraj do mirnskihokljukov pri Cirniku. Ve~ina pripada tektonski enotiMokrono{kega nagubanega ozemlja, kjer prevladujejo tria-sni apnenci in dolomiti z neprepustnimi primesmi. Pre-cej{nje povr{ine pokrivajo plio-pleistocenske ilovicez roènci, prisotne pa so tudi jurske in permo-karbonske

kamnine. Tu se stikajo razli~ne tektonske enote in raz-li~ni tipi reliefa. Na dveh tretjinah povr{in prevladuje flu-viokra{ki, za dobro petino je re~no-denudacijskega, os-talo pa zavzema re~no-akumulacijski relief. Dele` poplav-nih obmo~ij je 4,7 % in ta so med najobse`nej{imi v po-re~ju zunaj kotline. V Morav{ki kotlinici opaàmo zna-ke recentnega ugrezanja: obse`no poplavno obmo~jeMirn{~ice od Morav~ do soto~ja z Du{ico, debelo plastaluvialnih usedlin in koncentri~no stekajo~e se tokove.Drugo, nekoliko manj obse`no poplavno obmo~je, je obTihabojskem potoku med Tihabojem in Selom. Dolineimajo tu (za razliko od drugih) precej {iroka dna. Pote-kajo v smeri severoseverozahod–jugojugovzhod, tako kotMorav{ki prelom. Slemena so precej razvejana, vrhovipa so, odvisno od odpornosti kamnin, priostreni ali zaob-ljeni. Drugo zna~ilno obmo~je ima kra{ki videz. Tu je ve-lik dele` povr{ja brez stalnih vodotokov in posut z vrta-~ami. Fluviokra{ka je tihabojska depresija, imenovanaMlake. Tu teko~a Kamnarica s koritastim dnom in sosed-nja vzporedna Hom{~ica imata {tevilne stranske doline,ki so zakrasele. Amfiteatrsko sklenjeni konci dolin so po-gosto vrta~asti. Vrta~ast je tudi svet med Petelinjekom inMlinovim hribom med Gabrov{~ico in Kamnarico.

93 % Gabrov{kega gri~evja dosega vi{ine med300 in 500 m (povpre~je 395 m). Naklon se zaradi veli-kih litolo{kih razlik pogosto menja, a prevladujejo manj-{e in srednje strmine (povpre~je 12°). Med tipi prsti jeprecej kislih rjavih na apnencih, dolomitih in plio-plei-stocenskih ilovicah. Okrog 13% jih je za erozijo zelo ob-~utljivih, posebej {e tiste, ki so vezane na stopnji Dol-skega in [entjan{kega nariva severno od Gabrovke in Ti-haboja, pa v okolici Tlake in Kumpolja. Precej gradivase izgubi tudi s korozijo; na Gornjih Ravnah je na pri-mer v {tirih desetletjih nastala okrog 10 m globoka vr-ta~a. Med vsemi gri~evnatimi regijami je Gabrov{ko gri-~evje z 51-odstotnim deleèm najmanj gozdnato. Prevla-duje kisli bukov gozd, precej je tudi preddinarskega gor-

15


Tihaboju pripada eno najpo-membnej{ih njivskih obmo~ijv gri~evnatem delu mirnskegapore~ja. (M. T.)

skega bukovega gozda. Tu so ugodne razmere za sadov-njake; nikjer v pore~ju nimajo tolik{nega deleà kot tu(3 %). Ve~ji nasadi so v Pe~icah. Regija ima tudi znatendele` njiv (13 %). Pomembna njivska obmo~ja so v Mo-rav{ki kotlinici, v tihabojski depresiji (Mlakah), v oko-lici Gabrovke, Brgleza in Tlake. Tu je pravzaprav naj-pomembnej{e njivsko, travni{ko in zazidalno obmo~jev pore~ju zunaj kotline. V zaledju Morav~, Gabrovke inTihaboja je tudi precej vinogradov. Zavzemajo 4 % po-vr{in regije. V termalni pas spada slaba tretjina povr{-ja. Opozoriti pa je treba, da je med gri~evnatimi regija-mi Gabrov{ko gri~evje tisto, ki se najbolj zara{~a (kar5,5 % povr{in). Vzroke vidimo v velikih strminah Dol-skega in [entjan{kega nariva oziroma prehodnega obmo~-ja med gri~evjem in hribovjem, v kra{kem zna~aju re-liefa in v precej{njem deleù povr{in s plio-pleistocen-skimi ilovicami, kjer so se zaradi prisotnosti roèncevrazvile precej kisle prsti. Zato nas tudi ne presene~ajoobse`ni kisli bukovi gozdovi na sicer ne preve~ strmihprisojnih pobo~jih (okolica Tlake, Brezja, Kumpolja inBrgleza). Ker zna{a vi{inska razlika v regiji dobrih300 m, so v njej zaznavne razlike glede fenolo{kih po-javov. V ~asu temperaturne inverzije je na bolj{em naj-vi{ja Morav{ka Gora, kar se kaè pri cvetenju sadnegadrevja, pri ̀ etvi p{enice pa imajo prednost ni`ji kraji. Kerimajo kraji dovolj obse`no vi{je zaledje, je vode navad-no dovolj. Oskrba je lahko problemati~na le zaradi one-snaènja in kra{kih tal.

Obmo~je ni gosto naseljeno, a nadpovpre~no za gri-~evje. [teje 6 % vseh prebivalcev v pore~ju. Skupaj ima12 naselij s povpre~no 66 prebivalci: Hohovica, Morav{-ka Gora, Morav~e pri Gabrovki, Gabrovka, Klanec priGabrovki, Lukovec, Tihaboj, Pe~ice, Brglez, Brezje priKumpolju, Tlaka, Gornje Ravne. Dele` kme~kih prebi-valcev zna{a 20 %. Obmo~je ima sicer relativno pomem-ben center I. stopnje z nekaj industrije (Gabrovko), a jenadpovpre~no oddaljeno od sredi{~nih krajev vi{je stop-nje. V letih 1961–1991 se je {tevilo prebivalcev zmanj-

{alo za 20 %. Prebivalci se oskrbujejo in zaposlujejov Morav~ah, Gabrovki in âteù. 30 % aktivnih zapo-sluje primarni, 33 sekundarni, ~etrtino pa terciarnnisektor. Precej{njega pomena je stara cestna povezava medMirno in Litijo, ki te~e skozi Gabrovko in ~ez preval Ja-vorski Pil.

ÂTE[KO GRIÊVJE (G 3)

8,70 km2 velika regija na jugozahodni meji pore~ja,v celoti znotraj tektonske enote Mokrono{kega naguba-nega ozemlja, je bolj enotna po sestavi. Polovica povr{-ja je iz razli~nih karbonatnih triasnih in krednih kamninz nekaj neprepustnih primesi, 30 % pa je plio-pleistocen-skih ilovic na karbonatni osnovi. Tako tu mo~no izsto-pa fluviokra{ki relief, za katerega so zna~ilni suhe do-line, dolci, amfiteatrski konci dolin in na ~etrtini povr{-ja vrta~e. Tak videz ima zlasti okolica âteà. Zakraselje celoten zgornji del doline Cedilnice, kjer so glavna ~a-te{ka njivska obmo~ja. Cedilnica izvira danes ni`je, ju`-no od Gorenje vasi, in sicer v obliki kra{kega izvira (Mo-~ila). Jugozahodno od Mo~il leì vzporedno ve~ja kra{-ka depresija Balentova dolina. Zakrasela so tudi desnapovirja ob Du{ici in obmo~je na meji z Vejarsko kota-njo.

Vzhodni del gri~evja je bolj neprepusten, z ve~jimdeleèm roèncev, zato se tam uveljavlja tudi re~no-de-nudacijski tip reliefa s precej gosto re~no mreò, ob Du-{ici tudi re~no-akumulacijski. V celotnem obmo~ju je naj-pogostej{a dinarska smer slemen in dolin.

V gri~evju prevladujejo vi{ine 300 do 500 m (pov-pre~je 389 m), manj{e in srednje strmine (povpre~ni na-klon 13°) in vi{inske razlike 75–150 m. Dobra petina po-vr{ja je mo~no prizadeta zaradi erozije prsti, predvsemobmo~je severno od Dolenje in Gorenje vasi ter obmo~-je jugovzhodno od Goljeka. Gozd pokriva 63 % povr{in;najpogostej{a sta bukev z belkasto bekico in preddinar-

16

MIRNSKA DOLINA

Ugrezajo~a se Morav{ka kotli-na je veliko vodno stekali{~e,

tja pa visijo tudi okoli{ka vino-rodna slemena. (M. K.)

ski gorski bukov gozd. Prevladujejo kisle prsti na apnen-cih in dolomitih, kremenovih pe{~enjakih, laporjih in skri-lavcih, imenovane tudi kremenica, in prst na ilovnati pre-perini. Po vrhovih in strmih pobo~jih je prst precej pli-tva, zato se su{a hitro pozna. Debelej{a in dokaj rodo-vitna je le na dnu kra{kih depresij. Zaradi vsega tega trav-niki (20 %) nikjer drugje v gri~evju ne zavzemajo tolik-{nega deleà. Dokaj pomembno je vinogradni{tvo (v ter-malnem pasu je okrog 30 % povr{in), vendar zadovolju-je predvsem doma~e potrebe. Dele` njiv pa je zaradi ve-likega obsega kra{kega, poplavnega in strmega sveta mednajni`jimi v gri~evju. Temperaturne razmere so za sad-je in vinsko trto ugodnej{e v vi{jih vzhodnih delih; ob-mo~je ̂ ateà (preval) je namre~ {e pod vplivom tempe-raturnega obrata. Kljub prepustnemu svetu oskrba z vo-do ni problemati~na. Vasi v regiji napaja ~ate{ki vodo-vod, ki ~rpa vodo iz bli`nje doline Du{ice.

Obmo~je je podobno kot sosednje Cerkni{ko gri~ev-je redko poseljeno in ima enak dele` kme~kih prebival-cev (21 %). V letih 1961–1991 je prebivalstvo upadlo za24 %. Po pobo~jih in vrheh je razporejenih 6 naselij: ̂ a-te`, Dolenja in Gorenja vas pri ̂ ateù, Sejenice, Goljekin Kri{ka Reber. Nekoliko ve~ji je le âte` s 87 prebi-valci. S svojo industrijo stikal je pomembno krajevno sre-

di{~e; zaposluje tudi ljudi iz Gabrov{kega in Cerkni{ke-ga gri~evja. êprav je gostota prebivalcev tu nizka, paje obseg in dele` pozidanih povr{in najve~ji v gri~evju.Velikega pomena za regijo je dobra cestna povezavaz bli`njim ob~inskim sredi{~em Trebnjem. Tretjina ak-tivnih prebivalcev je zaposlena v primarnem, 45 % v se-kundarnem in 20 % v terciarnem sektorju.

MIRNSKO GRIÊVJE (G 4)

26,44 km2 velika regija meji na severu na [entruperskohribovje, tja spadata povirji Ceti{ke in Lo~ice, objemaMirnsko-Mokrono{ko kotlino na jugozahodu in seè vsedo mirnsko-temeni{ke razvodnice. Gri~evje je povpre~-no nekoliko ni`je (200–400 m, povpre~je 332 m), saj jebli`je tone~i kotlini. V celoti je v okviru tektonske eno-te Mokrono{kega nagubanega ozemlja, kjer prevladuje-jo razli~ne triasne kamnine. Dolomiti in apnenci se me-{ajo z roènci, pe{~enjaki, skrilavci, tufi in tufiti ter dru-gimi neprepustnimi kamninami. Razlikujeta se predvsemobmo~ji severno in ju`no od Gomil{~ice. Na prvem (oko-lica Sela, Migolice, Raven, Cirnika, Trbinca) prevladu-je fluviokra{ki relief, za katerega so zna~ilni dolci, poslemenih in uravnavah pa najdemo posamezne vrta~e.Mo~no zakraselo je obmo~je Zagorice, kjer je nastala ve~-ja kra{ka depresija z vrta~ami. Ju`no od Gomil{~ice jerelief predvsem re~no-denudacijskega zna~aja. Tu gre zamo~no raz~lenjena, ozka in strma slemena, kjer je gozdizkr~en le na vi{jih delih prisojnih pobo~ij, pokrivajo pajih skoraj izklju~no vinogradi. Posebej je treba omenitinahajali{~a roènca v triasnem dolomitu pri Zabrdju priMirni. Irsovec je namre~ ekonomsko najpomembnej{eslovensko nahajali{~e te mineralne surovine ([olar,Dimkovski, 1992). Poleg kremena se je kot ena najboljodpornih kamnin ohranil v sicer do 40 m globoko sega-jo~ih preperelih tropskih tleh. Tretje obmo~je predstav-lja poplavni svet, ki zavzema 3,3 % povr{in. Re~no-aku-mulacijski tip reliefa se {iri ob Mirni od soto~ja s Kam-narico navzdol, ob Pravharici in Lan{pre{~ici, ob Sotli,Lo~ici, Ceti{ki in ob Hom{~ici pri Selu.

Reliefne oblike in nakloni so precej raznoliki. Za-radi ozkih debri, skozi katere se potoki prebijajo v to-ne~o kotlino, je dele` strmega sveta ve~ji; povpre~je zna-{a 14°, najve~ji naklon pa celo 48°. Menjavajo se raz-li~ne tektonske smeri (sever–jug, jugozahod–severovz-hod, severozahod–jugovzhod), v odvisnosti od litologi-je se spreminjata vodnatost potokov in pedolo{ka osno-va. Tu najdemo tako kremenico kot rjave in oglejene pr-sti. Na okrog 20% tal (na obeh straneh re~ice Mirne medKri{ko Rebrijo in Migolico, na obmo~ju Trbinca in po-bo~jih Stare gore, Gradi{~a in Lipnika) so letne izgubeprsti zelo velike.

Dele` gozda zna{a 64 %; tu prevladujeta predvsemzdru`bi bukve z belkasto bekico in preddinarski gorskibukov gozd. Obmo~ju dajejo poseben pe~at vinogradi,ki pokrivajo 5,6 % povr{in: ju`na pobo~ja Oplenka,Stana, Praprotnice, Stare gore in Gradi{~a. Precej

17


Uravnan svet na mirnsko-temeni{kem razvodju je privla~en zaposelitev. Zadaj je krajevno sredi{~e âte` (450 m) s tovarnostikal. (M. K.)

(15,36 %) je tudi travnikov, zlasti na dnu dolin, njive paleìjo predvsem po slemenih in pobo~nih uravnavah, insicer le v severnem delu regije; na ju`nem zaradi strminzanje ni prostora. Vsa naselja razen Brezovice in Gomi-le leìjo v termalnem pasu, vendar to prednost zmanj-{uje precej{nja vetrovnost. Potrebe po vodi re{ujejo in-dividualno; navadno jo posamezna vas ~rpa iz najbli`-je doline. V preteklosti so bile tu raz{irjene kapnice. Prob-lem je {e pere~ na obmo~ju Selske Gore in kra{ke Za-gorice, kamor morajo vodo v ~asu su{e dovaàti. ê jeta dolgotrajna, morajo porabo omejevati tudi drugje (Pra-protnica, Stan).

V regijo spada 16 naselij s povpre~no 43 ljudmi, medkaterimi jih ima najve~ slemensko, vr{no ali pa pobo~-no lego: Selo pri Mirni, Sajenice, Ravne, Cirnik, SelskaGora, Migolska Gora, Migolica, Zagorica, Kri`, Trbinc,Brezovica pri Mirni, Gomila, Stan, Praprotnica, Stara Go-ra, Gradi{~e pri Trebnjem. V dnu dolin najdemo le mli-narske in ̀ agarske obrate, ki so pogosto opu{~eni ali pa

imajo novo funkcijo. Poleg Gabrov{kega in âte{kegagri~evja je to relativno najbolj pozidana regija v gri~ev-ju (5 % povr{in). Kme~kih prebivalcev je 23 %. Zaradibliìne sredi{~nih krajev razli~ne stopnje (Mirna in ob-~insko sredi{~e Trebnje) ima regija precej{nje perspek-tive. Skoznjo te~eta tudi najpomembnej{i prometnici po-re~ja: tista, ki veè Dolenjsko podolje z dolino Save, inpre~na, ki vodi proti Litiji. Ob strani so ostali le kraji vi-soko nad bregovi Mirne zahodno od pritoka Hom{~ice.Prebivalstvo regije je v letih 1961–1991 upadlo za pe-tino. Aktivni so zaposleni predvsem v primarnem (36 %)in sekundarnem sektorju (51 %).

TREBANJSKO GRIÊVJE (G 5)

Trebanjsko gri~evje zavzema le 4,36 km2 povr{in, a gaobravnavamo posebej, ker je specifi~no zaradi svoje le-ge in zaradi velikega deleà (16 %) kra{kega sveta. Po

18

MIRNSKA DOLINA

Gru~asta vas Selo pri Mirnis poljsko razdelitvijo na delce

in grude. (M. K.)

Poleg {entruperskega zaledja soslemena v Mirnskem gri~evju

ju`no od Mirne najve~jesklenjeno obmo~je vinske trte

v pore~ju. Na sliki je Stanz zidanicami v ve~ vzporednih

nizih. (M. T.)

vi{inah je podobno sosednjemu Mirnskemu gri~evju(200–400 m, povpre~je 311 m). Pokriva se z mirnsko-te-meni{kim razvodnim obmo~jem.

Pripada tektonski enoti Mokrono{kega nagubanegaozemlja. Zgrajeno je predvsem iz triasnih dolomitov z ap-nenci in ponekod z neprepustnimi primesmi, delno paiz plio-pleistocenskih ilovic. Vmes je tudi nekaj krednihin holocenskih sedimentov. 55 % pokrajine ima kra{kopodobo; na razvodnih uravnavah so {tevilne vrta~e,v bliìni Dola pri Trebnjem pa se nahaja kra{ka jama Zi-jalo s kra{kim izvirom. 41 % je fluviokra{kega reliefaz zna~ilnimi suhimi dolinami, dolci in dolinami z ob~a-sno teko~o vodo. Obmo~je ima majhno reliefno energi-jo. Relativne vi{ine le na eni petini povr{in preseèjo75 m, nakloni pa se gibljejo med 3 in 16° (povpre~je le9°). Med gri~evnatimi pokrajinami je to zaradi erozijenajmanj ogroèna regija; le 3 % tal je ob~utneje priza-detih. Zaradi neugodnih vodnih razmer, povezanih z za-kraselostjo, pa tudi zaradi vpliva temperaturnega obra-ta je pod gozdom kar 80 % povr{in; to je najbolj gozd-nata gri~evnata regija mirnske pokrajine. Ve~inoma greza bukov gozd ali gozd belega gabra z belkasto bekico.Glavno izkr~eno podro~je je okrog Dola. Deleà trav-nikov, ti se {irijo predvsem ob Gomil{~ici in Pravhari-ci, in njiv, ki so na vzpetem svetu, sta podpovpre~na. Po-leg kislih rjavih prsti na karbonatih s silikatnimi prime-smi so tu tudi rjave prsti na apnencu in dolomitu.

Gostota poselitve je sicer dale~ pod povpre~jem, v le-tih 1961–1991 pa se je zaradi izredno ugodne promet-ne lege {tevilo prebivalcev pove~alo za 17%. Dele` kme~-kih prebivalcev zna{a 19 %. Edino naselje, Dol pri Treb-njem, leì v prevalu mirnsko-temeni{kega razvodja,preko katerega sta speljani cesta in èleznica. Povezu-jeta ob~inski sredi{~i Trebnje in Sevnico oziroma Do-lenjsko podolje in dolino Save. 25 % aktivnih dela v pri-marnem, 47 v sekundarnem, 11 oziroma 17 % pa tudiv terciarnem in kvartarnem sektorju.

[ENTRUPERSKO GRIÊVJE (G 6)

[entrupersko gri~evje je 23,72 km2 velika regija, ki ob-kroà Mirnsko-Mokrono{ko kotlino na njenem severnemdelu. Ve~ji del spada v tektonsko enoto Mokrono{keganagubanega ozemlja, na severu pa meji è na obmo~jeLitijske antiklinale in se kon~uje z globoko vrezano do-lino Hinje. Ve~inoma jo sestavljajo triasne kamnine ze-lo me{ane sestave, med katerimi prevladujejo dolomi-ti z apnenci in laporji, vmes pa so, kot npr. pri Hrast-nem in zahodno od Gorenjih Jesenic razkriti otokipermskih kremenovih pe{~enjakov z alevroliti in kon-glomerati. 70 % je re~no-denudacijskega reliefa, zahod-ni del regije pa je prete`no fluviokra{kega zna~aja. MedSveto Barbaro in Hrastnim opazimo {tevilne amfitea-trsko oblikovane konce dolin in dolce. Doline in zelorazvejana slemena se stekajo proti kotlini v smereh se-ver–jug in severozahod–jugovzhod. Proti vzhodu sovse globlje in o`je. Zanimiva je globoka dolina Hinje medobmo~jem [entjanà in Krmeljsko kadunjo, kjer v zgor-njem delu med hriboma Pasjek in Dakpao Hinja poplav-lja. Vzrok je verjetno mo~na zoìtev doline, ki sledi inpoteka v obliki ujetih meandrov; izte~e se tik nad Krme-ljem.

V obmo~ju prevladujejo vi{ine 300–400m (povpre~-je je 335 m), zastopana pa sta tudi oba sosednja vi{in-ska pasova. Za obmo~je so zna~ilne velike strmine. 60 %povr{ja je nagnjenega nad 12°, tretjina pa nad 17°; pov-pre~je zna{a 14°. Ve~ina regije ima vi{inske razlike nad75 m, 23 % celo med 150 in 200 m. 11 % povr{ja mo~-no ogroà erozija, {e posebej pere~ je problem na obmo~-ju Okroga, severno od Ravnika, severozahodno odHrastnega in Velikega Cirnika in na obmo~ju Malega Cir-nika. Zato je regija med tistimi gri~evji, ki so najbolj pod-vrèni zara{~anju. Zara{~a se namre~ 5,3 % povr{in. To{e posebej velja za obmo~je na prehodu v hribovje, npr.med Ravnami nad [entrupertom in Malim Cirnikom. Za-

19


Okrog in Zadraga spadata medvinogradni{ko najpomembnej{aobmo~ja v {entruperskem za-ledju. (M. K.)

radi vi{ine, vr{nih leg in ponekod prepustih tal imajo ljud-je teàve pri oskrbi z vodo.

Dve tretjini obmo~ja je gozdnatega. Najbolj raz{ir-jene zdru`be so bukev z belkasto bekico, rde~i bor z bo-rovnico in bukev s ~rnim gabrom. Med prstmi je najve~rjavih in kislih rjavih na me{ani litolo{ki osnovi. Dele`njiv je zaradi pomanjkanja ravnega sveta podpovpre~en,regija pa ima pomembno mesto v vinogradni{tvu. Tu jemed Oplenkom in Hrastnim v zaledju [entruperta dru-go najve~je obmo~je vinske trte v Mirnski dolini (Op-lenk, Okrog, Zadraga). Nekateri vinogradniki pridelu-jejo celo za trg. Naselja leè ve~inoma v termalnem pa-su, le ni`ja Roènberk in Ravnik è prizadeva toplotniobrat.

Obmo~ju pripada 6 relativno velikih naselij s pov-pre~no 65 ljudmi: Okrog, Ravnik, Hrastno, Roènberk,Veliki in Mali Cirnik. Raztresena so najve~ po slemenihin pobo~jih. Gostota prebivalstva je zelo nizka (17 lju-di na km2), upad v letih 1961–1991 pa 25%. Dele` kme~-kega prebivalstva zna{a 22 %. Ljudje se oskrbujejo in za-poslujejo deloma v [entrupertu in na Mirni, deloma v Kr-melju. Zlasti obmo~je Velikega in Malega Cirnika je re-lativno odro~no in z dolino slabo povezano. 36 % aktiv-nih dela v primarnem, 42 v sekundarnem in 14 % v ter-ciarnem sektorju.

[ENTJAN[KO GRIÊVJE (G 7)

18,28 km2 velika regija, ki zavzema 6 % pore~ja, ima tuposebno mesto. Oklepa Krmeljsko kadunjo na severu inse kon~a, ko se severno od [entjanà vinogradi zred~i-jo. Leì v obmo~ju tektonske enote Litijske antiklinale,neko~ v celoti, danes pa {e delno prekrite s [entjan{kimnarivom. Litolo{ka sestava je izredno pisana, poseben pe-~at pa daje pokrajini velik dele` mehkih karbonatnih kam-nin, ~istih ali pa s silikatnimi primesmi. Prevladujejo tria-

sne kamnine, a posebno zna~ilni so miocenski laporniapnenci, s katerimi so povezane blage reliefne oblike.Prednja~i ni`ji re~no-denudacijski relief, pogost pa je tu-di fluviokra{ki tip reliefa. Pri Koludrju in [entjanù opa-àmo {tevilne suhe doline. Tudi tu sta glavni tektonskismeri severozahod–jugovzhod in sever–jug. S tema seujemajo re~ne doline (Hinja oziroma Pekel) in slemena.Doline so ve~inoma ozke in V-oblike, razen tistih v o`-jem obmo~ju [entjanà, ki so pogosto poplavljene (Hi-nja po soto~ju z Glavi{kim potokom, Gomil{~ica in Ka-meni{ki potok). Voda pa prestopa bregove tudi v Grdemgrabnu.

Ve~ina regije je znotraj vi{inskega pasu 300 do 400m(povpre~je 350 m), nakloni pa se menjavajo v odvisno-sti od litolo{ke sestave (povpre~je zna{a 13°). Povr{jaz mo~no erozijo prsti je le 7 % (obmo~je Cerovca in pre-hod v hribovje na severu ter obmo~je proti Grdemu grab-nu na zahodu). Gozd pokriva 61 % regije. Prevladujejobukev z belkasto bekico, preddinarski podgorski in gor-ski bukov gozd. Obseèn strnjen gozd pokriva vi{jo pre-grado med obmo~jem [entjanà in Krmeljsko kadunjo,ki je iz dolomita s silikatnimi primesmi in iz apnenca.Skoznjo te~ejo le ozke doline Hinje, Gomil{~ice in Pe-kla oziroma Kameni{kega potoka. Skupno 4 % povr{in,predvsem severozahodno od Podbor{ta in na obmo~juCerovca, se zara{~a. Perspektivni in relativno najpo-membnej{i so tu sadovnjaki (nasadi Bre{ko, Cero-vec–Hom) in orne povr{ine med Podbor{tom in Glinim.Tu je zunaj kotline za Gabrov{kim drugo najve~je str-njeno njivsko obmo~je v gri~evju. Posebnost [entjan{-kega so nasadi hmelja, nanje ne naletimo nikjer drugjev pore~ju. Svet ob potokih je zatravljen, severno od [ent-janà pa pomenijo prisojna pobo~ja med Kalom pri Kr-melju in Srednikom {e zadnje obse`nej{e vinogradni{-ko obmo~je na severu.

Gostota poselitve [entjan{kega gri~evja je za gri~ev-je nadpovpre~na (45 ljudi na km2); obmo~je {teje {est na-

20

MIRNSKA DOLINA

[entjan{ko obmo~je manjodpornih miocenskih kamnin je

poleg Gabrov{kega edino po-membno njivsko obmo~je v gri-

~evju. Visoko je od 300 do350 m in prehaja v hribovje, ki

se proti vzhodu zniùje. êzpreval pri Budni vasi (500 m) jelahek prehod v dolino Save pri

Rade~ah. (M. K.)

selij, ki so precej velika (s povpre~no 137 ljudmi). [ent-jan`, Birna vas, Koludrje in Podbor{t leìjo v {entjan{-ki kotanji, po vrhovih in slemenih vzhodno od tod pa soraztreseni zaselki Cerovca in Jablanice. V okviru Jabla-nice jih je kar 16. Tu je oskrba z vodo v su{nem obdob-ju problemati~na. Kme~kega prebivalstva je 21%. Za ob-mo~je je sicer ugodna bliìna Krmelja, a zakotna legaglede na sredi{~a vi{je stopnje ovira razvoj. Precej{nje-ga pomena je v zadnjem ~asu posodobljena, sicer staraprometna pot, ki vodi od doline Mirne prek [entjanàin ~ez hribovje ter se pri Budni vasi prevesi proti Rade-~am. V letih 1961–1991 je obmo~je izgubilo ~etrtino pre-bivalstva. Poleg Krmelja so za regijo pomembni zapo-slitveni centri v dolini Save: Sevnica, Bo{tanj in Rade-~e. Aktivni delajo predvsem v primarnem (36 %), sekun-darnem (45 %) in terciarnem sektorju (11 %).

SPODNJEMIRNSKO GRIÊVJE (G 8)

14.59 km2 velika regija se za~ne ob vzhodni meji Mirn-sko-Mokrono{ke kotline in se razteza na obeh stranehMirne do Jelovca. Ve~ina pripada Grudi Kr{kega hribov-ja, del pa {e tektonski enoti Mokrono{kega nagubanegaozemlja. Gradijo jo predvsem kredni laporji in apnen-ci, ponekod pa dolomiti s tufi, tufiti in skrilavci. Tu semenjajo vsi tipi reliefa, najve~ pa je fluviokra{kega inre~no-denudacijskega. Zahodno od [kocjanskega prelo-ma, to je zahodno od Trì{~a, se smeri slemen hitro me-njavajo; govorimo o alpsko-dinarski interferenci. Podob-no je tudi na obmo~ju med naseljem Kri` in reko Mir-no. Regija je, razen ob sami Mirni, zato izredno te`koprehodna. Doline so mo~no zvijugane in imajo {tevilnestranske veje. Zgornji konci dolin so trikotni, zatrpanis periglacialnim gradivom. Izstopajo priostreni vrhovi.Druga~no je obmo~je med Trì{~em in Krièm, kjer dol-ga nerazvejana slemena potekajo v alpski smeri. Vse do-

line so ozke in V-oblike. Posebnost so krpe kra{kega re-liefa v okolici Spodnjih Vodal, Govejega Dola in med Ga-brjem in Kali{~em. Poleg vrta~ najdemo tu nad dolinoMirne obvisele stranske doline. Omeniti moramo {e alu-vialna tla v nekoliko raz{irjeni dolini Mirne med èlez-ni{ko postajo Trì{~e in Kriì{~em, kjer Mirna poplav-lja. Dele` poplavnega sveta v tej regiji je 5,7 % in je naj-ve~ji zunaj kotline. Gri~evje je precej nizko, ve~inomamed 200 in 300m visoko, tretjina pa {e med 300 in 400m(povpre~je zna{a 280 m). Strmine so zaradi ozkih dolinprecej{nje, povpre~na nagnjenost pa je 14°. Dele` po-vr{ja z mo~nej{o erozijo je le 9 %. Ob~utljiva so pobo~-ja ob reki Mirni, zlasti med Kapljo vasjo in Vrhkom terobmo~je zahodno od Gabrja.

65 % tal pokriva gozd, najpogosteje bukev z belka-sto bekico. Na dnu ozkih dolin je ohranjen beli gaber z la-koto ali belkasto bekico, obmo~ja Vrhka, Son~nika in Ve-likega vrha pa se precej zara{~ajo. Strmine so tu namre~slab{e izkoristljive, saj je zaradi temperaturnega obratain neugodne ekspozicije to gri~evje za vinogradni{tvo insadjarstvo popolnoma neprimerno. Dna dolin so ve~ino-ma travnata, vi{je terase in kra{ke uravnave pa zaseda-jo njive.

V obmo~ju je 7 precej velikih naselij s povpre~no103 prebivalci: Kaplja vas, Trì{~e in Jelovec leìjo v do-lini, Spodnje Vodale, Vrhek, Goveji Dol in Gabrje pa pookoli{kih vrhovih in pobo~nih uravnavah. Vi{je leè~anaselja imajo teàve pri oskrbi z vodo (problem re{uje-jo zaselki individualno, navadno izkori{~ajo bli`nje iz-vire ali pa vodo ~rpajo iz doline). Ni`ja naselja pa so pri-zadeta zaradi pozebe, poplav in sen~nosti. V regiji je le15 % kme~kih prebivalcev (najmanj v gri~evju), v le-tih 1961–1991 pa so naselja izgubila 18 % prebivalcev.Poselitev je najgostej{a v gri~evju (50/km2); to je edinaregija v gri~evju z indeksom koncentracije nad 100. Do-kaj ugodno stanje je posledica prometnega poloàja terbliìne Sevnice in drugih zaposlitvenih centrov ob Sa-

21


Trì{~e (278 m) je manj{e kra-jevno sredi{~e, ki se je razvilona pomembnem kriì{~u poti.Ena vstopi v mirnsko deberv Kr{kem hribovju in pelje protiSevnici, druga pa vodi ob Hinjiskozi Krmeljsko kadunjo in[entjan` proti Rade~am. Ta »iz-kori{~a« v pokrajini lepo izra-èn [kocjanski prelom. Levo jemarkantni Sveti Jurij (366 m).(M. K.)

vi. Primarni sektor zaposluje 24 % aktivnih, 46 % jih de-la v sekundarnem, 18 % v terciarnem in 11 % v kvartar-nem sektorju.

MOKRONO[KO GRIÊVJE (G 9)

Mokrono{ko gri~evje je le 6,37 km2 velika regija, ki sev ozkem pasu vle~e ob ju`nem in jugovzhodnem robukotline: od Glinka na zahodu do prevala proti Laknicina vzhodu. Predstavlja del tektonske enote Mokrono{-kega nagubanega ozemlja, ki ga tu grade ve~inoma tria-sne trde karbonatne kamnine, ponekod z roènci, zasto-pani pa so tudi laporji in skrilavci, pri Mokronogu celopermske silikatne kamnine. Ju`no obrobje kotline zna-~ilno oblikujejo proti dnu vise~a in v smeri sever–jug po-tekajo~a slemena, ponekod pokrita s plio-pleistocenskoilovico. Vmesne doline Savrice, Ba~jega in Gomilske-ga potoka so pogosto poplavljene, zato gre tam za re~-no-akumulacijski relief. Sicer prevladujeta fluviokra{-ki in re~no-denudacijski relief. Vrhovi so neizraziti, sle-mena pa slabo raz~lenjena z grapami. Gri~evje sega v vi-{ine 200 do 400 m, povpre~je pa zna{a 289 m. Je precejstrmo, povpre~no pa nagnjeno 14°. Zaradi neugodne eks-pozicije, strmin in vpliva temperaturnega obrata je 73 %povr{ja pod gozdom. Prevladujeta bukev z belkasto be-kico in preddinarski gorski bukov gozd. Gre za eno naj-bolj gozdnatih regij v gri~evju, ~eprav je tal z mo~nej-{o erozijo le 5 % (med Ba~jim potokom in @alostno go-ro). Sicer so poplavne doline izkori{~ene za travnike,vzpeti svet potapljajo~ih se slemen pa za njive. Za vi-nograde in sadovnjake so razmere popolnoma neu-godne.

Obmo~je je eno najredkeje naseljenih. Na km2 je le14 prebivalcev. Tri manj{a naselja (Pugled pri Mokro-nogu, Ribjek in Gorenja vas pri Mokronogu) so stisnje-na na vzpetih terasah treh precej ozkih poplavnih dolin,

potekajo~ih v smeri sever–jug, tik pred njihovim iztekomv kotlino. Lega na severnem vzno`ju v objemu gozdov,izpostavljenost vetrovom, ki pihajo po dolinah, megla intemperaturni obrat so izredno neugodni klimatski dejav-niki. Dobra petina prebivalstva v regiji je kme~kega. Za-radi bliìne Mokronoga in ugodne prometne povezavez zaposlitvenima sredi{~ema Mirno in Trebnjem, pa {te-vilo prebivalcev v letih 1961–1991 ni tako upadlo kotdrugje (indeks 95). Primarni sektor zaposluje ve~ aktiv-nih (40 %) kot sekundarni (38 %), deleà terciarnega inkvartarnega pa sta 11 %. Sicer pa je obmo~je pomemb-no zaradi svojih vodnih zalog; iz Ba~jega potoka se na-mre~ napaja mokrono{ki vodovod, ki oskrbuje precej va-si v mokrono{ki okolici.

HRIBOVJE

Hribovje zavzema 40 % mirnskega pore~ja in ga {teje-mo deloma k Posavskemu, deloma pa h Kr{kemu hri-bovju. Na severu spada sem mogo~no razvodno slemeJatne, ki se {iri v alpski smeri in pri Predlogu doseè naj-ve~jo vi{ino (850 m). Dolina Sopote, pritoka Save, je obsevernem vzno`ju Jatne ni`ja tudi do 500 m. Tektonskopripada to hribovje Litijski antiklinali, ki jo v ve~jem de-lu prekrivata [entjan{ki in Dolski nariv. S tem sta pove-zana tudi starost in prepustnost kamnin. Na zahodu po-virna Mirnsko (maks. n. v. 805 m), Gabrov{ko (693 m)in Cerkni{ko (675 m) hribovje è mejijo na re{ko in te-meni{ko pore~je. Ve~inoma jih gradijo neprepustne pa-leozojske kamnine. Vzhodno od planot se dvigata Dol-sko in [entrupersko hribovje z maksimalnimi vi{inaminad 800 m, kjer se me{ajo karbonatne in silikatne trdein mehke kamnine. Tako se tu menjavajo re~no-denuda-cijski, fluviokra{ki in kra{ki relief. Sredi slemenasto-do-linaste pokrajine opaàmo manj{e kra{ke uravnave z vr-

22

MIRNSKA DOLINA

Spodnji, poplavni del dolineBa~jega potoka v Mokrono{kem

gri~evju. (M. T.)

ta~ami, posameznimi uvalami in celo kra{kimi jamami.Proti vzhodu vse bolj prevladujejo neprepustne silikat-ne kamnine, v [entjan{kem hribovju (825m) pa re~no-de-nudacijski relief popolnoma prevlada. Vzhodno od Rad-gonice se z Jatne proti jugovzhodu v dinarski smeri ce-pijo mogo~na, {iroka in do pet kilometrov dolga sleme-na, ki visijo proti Mirnsko-Mokrono{ki kotlini. Za po-selitev so ugodnej{a kot mnogo bolj raz~lenjeno inmanj dostopno, a ni`je gri~evje, zato so tu naselja ve~-ja od tistih v gri~evju. Hribovje se zniùje tudi v smeriproti vzhodu, proti Sevnici; na obmo~ju Grude Kr{ke-ga hribovja namerimo najve~ {e 570 m vi{ine. Tu se alp-ski in dinarski strukturni elementi prepletajo {e mo~ne-je kot drugje. Med kamninami prevladujejo laporji, la-pornati apnenci in apnenci ter apnen~eve bre~e. Taka li-tolo{ka sestava in izredne relativne vi{ine so zna~ilne tu-

di za {e nekaj ni`je osamljeno Deben{ko hribovje na ju-gu (534 m).

Sicer zna{a povpre~na vi{ina hribovja okrog 500 m,povpre~na reliefna amplituda 240 m, povpre~ni naklonpa 17°. Najbolj nagnjena in zaradi erozije ogroèna tlaopaàmo v povirjih Mirne in vseh njenih najve~jih pri-tokov: Bistrice z Beno, Jeseni{~ice, Hinje, Pekla, Gra-hovice, pa tudi v Kr{kem in Deben{kem hribovju. Tu jedele` nad 24° nagnjenih tal nadpovpre~en (20–25%). Iz-stopajo pa uravnave okrog Prelesja, Hudih Raven in Ra-ven nad [entrupertom, kjer nakloni merijo okrog 9°. Na-kloni pod 12° so pogostej{i {e na {irokem razvodju Jat-ne in njenih ju`nih slemenih. Tudi hribovje je v smerivzhod–zahod te`je prehodno, izjemi sta le hrbet Jatne inDolska planota na skrajnem severu. V pre~ni smeri pavodi po stranskih slemenih ve~ poti. Dolinske poti izko-

23


Pogled na [entrupersko hribov-je in Dolsko planoto (povpre~-no 740 m) z vzhoda. Desno jedolina zgornje Sopote, levo za-daj pa na prevalu sredi{~no na-selje Dole pri Litiji (675 m).(M. K.)

Pobo~no naselje z zna~ilnimstarim sadnim drevjem med hi-{ami. Strmine prera{~a gozd alipa se zara{~ajo. (M. T.)

ri{~ata le najva`nej{i prometni povezavi iz Mirnske do-line proti severu. Ena te~e prek Morav{ke kotlinice in pre-vala Javorskega Pila severozahodno od Gabrovke protiLitiji, druga pa po dolini Hinje do Krmelja, potem pa sko-zi [entjan` in prek prevala Brunk proti Rade~am. Pre-hodnost je v veliki meri odvisna tudi od litolo{ke osno-ve. Poti na karbonatni podlagi so obstojnej{e od tistihna silikatnih kamninah, ki so veliko bolj podvrène ero-ziji.

V hribovju se nahaja 43 naselij s skupno 2759 ljud-mi ali gostoto 23 ljudi na km2. Predstavljajo 20 % vse-ga prebivalstva v pore~ju. Naselja {tejejo povpre~no64 prebivalcev. V obdobju od l. 1961 do 1991 je {tevi-lo ljudi upadlo za 18 %, najve~ v Kr{kem, [entruperskemin Deben{kem hribovju. Prebivalstvo do 20. leta staro-sti zavzema 28-odstotni dele`, stari 60 let in ve~ pa 19 %.Dele` kme~kega prebivalstva je v obdobju 1961–1991padel s 60 na 22 %. Primarni sektor skoraj povsod za-posluje {e nad 40 % aktivnih ljudi.

CERKNI[KO POVIRNO HRIBOVJE (H 1)

Cerkni{ko povirno hribovje je zelo majhna regija na skraj-nem zahodu pore~ja; meri 2,41 km2. Pravzaprav gre zaobse`no sleme, ki v smeri sever–jug povezuje ni`ja sle-mena Cerkni{kega gri~evja, raztezajo~a se v smerivzhod–zahod. Spada v okvir tektonske enote Mokrono{-kega nagubanega ozemlja in meji na Dolski nariv. Sko-raj v celoti je zgrajena iz silikatnih permo-karbonskihkamnin (kremenovih pe{~enjakov, alevrolitov, konglo-meratov in skrilavcev), nekaj pa je {e triasnih karbonat-nih kamnin s silikatnimi primesmi. V veliki prevladi jezato re~no-denudacijski relief, petino, zlasti na jugoza-hodu, pa je {e fluviokra{kega. To je razvodno obmo~jeproti zgornji Temenici, kjer na neprepustni osnovi izvi-rajo {tevilni desni pritoki Morav{~ice oziroma Mirn{~i-

ce, med njimi najpomembnej{i Turnska Cerknica in Cerk-nica. Tu, na stiku Posavskih gub in Dolenjskih notranj-skih mezozojskih grud, se menjavajo smeri vzhod–za-hod, sever–jug in severozahod–jugovzhod. Zna~ilne re-liefne oblike so obse`na slemena, neraz~lenjena pobo~-ja, zaobljeni vrhovi in trikotni konci dolin. Ve~ina po-vr{ja leì 500 do 700 m visoko (povpre~je 559 m) in jesrednje strmo, med 11 in 21°, povpre~je pa je 15°. Za-radi ob~utljive litolo{ke in pedolo{ke osnove ter strminje 15 % povr{ja precej ogroènega zaradi erozije. Semspadajo vsa povirja. 73,35 % povr{in je gozdnatih. Pre-vladujeta zdru`bi bukve z belkasto bekico in bukve z re-brenja~o. Globoki jarki sredi gozda kaèjo, da je erozi-ja precej{nja. Tak{no je npr. povirje Cerknice. Obdela-nega sveta (vinogradov, njiv in travnikov) je nekaj po sle-menih in ju`nih pobo~jih. Razmere so ugodnej{e le zasadno drevje, a cvetenje zaostaja za najugodnej{imikraji okrog dva tedna. Spomladi mrzli vetrovi hitropovzro~ijo pozebo.

V regiji najdemo le eno slemensko in eno pobo~nonaselje (Poljane pri Primskovem, Laze pri Gobniku)s 30 % kme~kih prebivalcev. V obdobju 1961–1991 staizgubili 27 % prebivalcev. Spopadata se namre~ z raz-li~nimi problemi; sredi{~ni kraji so zelo oddaljeni, dnev-na migracija pa je oteèna zaradi slabih cest. 41 % ak-tivnih dela v primarnem, 36 % pa v sekundarnem sek-torju. Zaradi vr{ne lege kraji v ~asu su{e ob~utijo pomanj-kanje vode.

GABROV{KO HRIBOVJE (H 2)

Gabrov{ko hribovje je majhna, 2,88 km2 velika regijav okviru Dolskega in @irovskega nariva. Vle~e se od raz-vodja pri Novi Gori do Gobljansko-Vodi{ke planote. Se-stavljajo jo zlasti triasni dolomiti, poleg teh pa jurski ap-nenci in nekatere triasne in permo-karbonske neprepust-

24

MIRNSKA DOLINA

V slabo odpornih permo-kar-bonskih kamninah se kolovozi

in ceste hitro poglabljajo.(M. T.)

ne kamnine (skrilavci, konglomerati in kremenovi pe{-~enjaki). Prevladuje fluviokra{ki relief. Tam se vrstijosuhe in polsuhe doline in dolci, severno od Morav~ paopaàmo amfiteatrsko oblikovana povirja. V jurskem ap-nencu zahodno od Spodnjih Vodic so se razvile vrta~ein v Skali nad Podpe~jo celo kra{ke Ajdovska, Fantov-ska in druge jame. V celotnem obmo~ju ni nobenega stal-nega toka razen alohtone Morav{~ice. Prevladujo~a tek-tonska smer je severozahod–jugovzhod; v tej smeri po-tekajo zelo ozke doline z neraz~lenjenimi pobo~ji in tri-kotnimi konci. Vrhovi so zaobljeni ali pa priostreni. Tu-di to hribovje sega predvsem v vi{ine med 500 in 700 m(povpre~je 551 m), ima pa ve~ji dele` strmin med 21 in30° kot Cerkni{ko hribovje (povpre~je je najvi{je v vsempore~ju, 19°). Tudi glede reliefne energije je regija na pr-vem mestu. Kar na 63 % povr{ja izmerimo vi{inske raz-like nad 200 m. Obmo~je je zaradi erozije mo~no ogro-èno na 13 % povr{ja, predvsem zahodno od Nove Go-re in na levem bregu Morav{~ice. Rjave in kisle rjave pr-sti so osnova gozdu, ki pokriva 65 % povr{in. Glavnezdru`be so bukev s ~rnim gabrom, preddinarski podgor-ski bukov gozd in bukev z rebrenja~o. Kar 17 % povr-{in pa se zara{~a. Po slemenih in zgornjih delih pobo~ijje nekaj travnikov in njiv, a zaradi mo~ne erozije kmet-je na njive prst ob~asno dovaàjo. [e najugodnej{e so raz-mere za sadjarstvo. Nad polovico povr{in spada v toplot-ni pas. Vendar za sadovnjake razpolo`ljive povr{ine ni-so velike. Sadno drevje cveti kar dva do tri tedne kasne-je kot v najugodnej{ih vi{inah. Kraji so tudi izredno ve-trovni.

Obmo~je je skoraj neposeljeno. Sem spada le sle-mensko naselje Nova Gora z 18 % kme~kih prebivalcev.Zaradi vi{ine pridobiva vodo s ~rpanjem iz doline. V ob-dobju 1961–1991 je {tevilo prebivalcev upadlo za 23 %.Obmo~je je med najbolj oddaljenimi od sredi{~nih kra-jev, a je v zadnjem ~asu z urejeno cesto med Mirno inLitijo z njimi nekoliko bolje povezano. Gravitira protiMorav~am in Gabrovki, pa tudi proti Litiji.

MIRNSKO POVIRNO HRIBOVJE (H 3)

4,89 km2 velika regija na skrajnem severozahodu pore~-ja spada v okvir @irovskega, delno pa Dolskega nariva.Oklepa Gobljansko-Vodi{ko planoto na severu. Zgraje-na je iz permo-karbonskih glinastih skrilavcev in kreme-novih pe{~enjakov ter starih triasnih kamnin (laporjev,meljevcev, glinastih skrilavcev, apnencev z roènci, tu-fov, tufitov in dolomitov), ki so prav tako neprepustne.Tako se je tu uveljavil re~no-denudacijski relief. Gre zarazvodno obmo~je, od koder se vode raztekajo v vse {ti-ri smeri, na zahod, sever, vzhod in jug, a vse so del sav-skega pore~ja. Tu sta se razrasli povirji Morav{~ice ozi-roma Mirn{~ice, ki se kasneje preimenuje v Mirno, inBistrice. Doline z mo~no raz~lenjenimi pobo~ji se drì-jo smeri severozahod–jugovzhod in sever–jug. Kljubmajhnemu obsegu pripada obmo~je {tirim 100-metrskimvi{inskim pasovom (400–800 m, povpre~je 640 m) in sepona{a z veliko reliefno energijo; vi{inska razlika pone-kod preseè 300 m. 19 % strmin je nad 21°, povpre~ninaklon 18° je med najvi{jimi v pore~ju. Na 14 % povr{-ja so letne izgube prsti zelo velike; tako je na desnih bre-govih Morav{~ice nad Javorjem in v okolici Borovaka.Regijo lahko ozna~imo kot izrazito gozdnato, saj je podgozdom dobre tri ~etrtine povr{in. Prevladujo~e zdru`-be so bukev z belkasto bekico, preddinarski podgorskibukov gozd in bukev z rebrenja~o. Gozd je poleg ìvi-noreje tudi najva`nej{i vir dohodkov tukaj{njih kmetij.10% povr{in, posebno pobo~ja vzhodno od Javorja, Gad-nje in obmo~je Podpe~i, se zara{~a. Za ostale rabe so raz-mere zaradi velike vi{ine, stalne vetrovnosti, hitro zaz-navne su{e slabe. Njive se drè le vrhov slemen okrognaselij. Prsti so na silikatni podlagi kisle, drugje pa sose razvile rendzine in rjave prsti na karbonatih in silikatih.

Tri manj{a naselja, vr{ni Borovak in Javorje pri Ga-brovki in pobo~no Podpe~ pod Skalo, imajo ~etrtinokme~kih prebivalcev. V letih 1961–1991 je {tevilo pre-bivalcev upadlo za 28%. Tudi to obmo~je je glede na sre-

25


Objekti s tradicionalno slamna-to kritino so dokaj redki, pa {eti navadno v propadajo~em sta-nju. (M. T.)

di{~ne kraje izredno odro~no, oddaljena sta zlasti Pod-pe~ in Borovak. Kraji gravitirajo proti Morav~am in Ga-brovki ter proti Litiji. Problem vodne oskrbe je najboljpere~ v Borovaku, a tudi tam na~rtujejo va{ki vodovod.

DOLSKO HRIBOVJE (H 4)

Dolsko hribovje je s 24,66 km2 ena najve~jih regij mirn-skega pore~ja. Leì v obmo~ju tektonskih enot Dolske-ga in [entjan{kega nariva, delno pa neposredno na Li-tijski antiklinali. Na zahodu je v oklepu Dolske in Gob-ljansko-Vodi{ke planote, na jugu se kon~a s Sabanskimbukovjem, na vzhodu pa ob pritoku Bene in na razvodjupri Prelesju. Prevladujejo triasne kamnine, zlasti trde kar-bonatne, prisotne pa so tudi neprepustne, tufi, tufiti, ar-giliti, bre~e in konglomerati. Tako je najve~ (okrog 80%)

fluviokra{kega reliefa z zna~ilnimi suhimi odseki dolin(npr. jugozahodno od Suhadol), dolci, prevali (Dole, Su-hadole). V krpah pa prihaja do izraza tudi kra{ki relief;skupaj ga je 12 %. Sem spadajo uravnave pri Prevalah,Bohinj~ev hrib, obmo~je med Suhadolami in soto~jemBu~avnice in Bene, Hude Ravne, uvala z vrta~ami medBobne~im vrhom in Gradi{~em. Re~no-denudacijskirelief se uveljavlja le v dolinah Bistrice, Bene in Bu~av-nice, re~no-akumulacijski pa ob zgornji Bistrici pri Vid-marjih in ob soto~ju Bu~avnice in Bene, kjer je o~itnovodno stekali{~e v obmo~ju ugrezanja. Prevladujo~e tek-tonske smeri so severozahod–jugovzhod; tem sledijoglavne doline – Bistrice, Bu~avnice in Bene, ki so mar-sikje premo~rtne. Sicer pa so slemena in stranske doli-ne izredno raz~lenjeni in obmo~je je zato te`ko prehod-no. Zaobljeni vrhovi se menjavajo s priostrenimi, pre-vladujejo trikotni konci dolin.

26

MIRNSKA DOLINA

Mirnsko povirno hribovje iznadprevala Javorski Pil (580 m),

prek katerega je Mirnska dolinapovezana z Litijsko kotlino.

V sredi je vr{na uravnava z na-seljem Javorje pri Gabrovki, zanjo pa se nad zgornjo Morav{-

~ico oziroma Mirn{~ico razpro-stira Gobljansko-Vodi{ka pla-nota (povpr. 650 m), iz katere

izstopa Velika Pe~. (M. K.)

Usadno obmo~je Drkovegagrabna oziroma povirja Bene

v Dolskem hribovju. Pobo~je jepovsem spremenilo izgled ob

neurju 12. 8. 1984. (M. T.)

Dolsko hribovje ima vi{inski razpon 300 do 850 m.Tu doseè pore~je pri Predlogu na Jatni svojo najvi{joto~ko – 850m. Povpre~na vi{ina zna{a 610m. Regija imazelo veliko reliefno energijo: 71 % povr{ja ima relativ-ne vi{ine nad 150 m, 27 % celo nad 200 m. Ob~utne soprecej{nje klimatske razlike. Najvi{ji kraji zaostajajo gle-de cvetenja sadnega drevja za najtoplej{imi dva do tri ted-ne. K temu prispevata tako vi{ina kot mo~na vetrovnost.Dole pri Litiji, Prevale in Hude Ravne kasnijo dva ted-na, Suhadole pa le en teden. Zelo ugodno, zavetno inson~no pobo~no lego pa imata Selce in Slavina, ki ne zao-stajata za kraji, ki leè niè v toplotnem pasu.

êtrtina povr{in preseè naklon 21°, 4 % pa celo 30°(povpre~je zna{a 16°). Na 8 % povr{ja, najbolj na levihbregovih Bu~avnice, na pobo~jih nad desnim bregom Be-ne vzhodno od Slavine in v Drkovem grabnu je erozijaprsti zelo velika. Gozdne povr{ine zavzemajo tri ~etrti-ne regije. Sestava gozdne vegetacije je zelo pisana; naj-ve~ je bukve s ~rnim gabrom, poleg te pa preddinarske-ga podgorskega bukovega gozda, bukve s kresni~evjem,bukve z belkasto bekico, bukve z velecvetno mrtvo ko-privo in bukve z rebrenja~o. Skoraj povsod se kr~evinepo~asi zara{~ajo; takih povr{in je 8 %. Za njive je izko-ri{~en le svet na kra{kih uravnavah. Zaradi strmin tret-jino sveta pokrivajo rendzine, drugje je najve~ rjavih inkislih rjavih prsti na apnencu in dolomitu, nekaj tudi nasilikatni osnovi.

Obmo~je {teje 10 naselij, razporejenih predvsem pouravnavah: Prelesje, Gradi{~e, Radgonica, Dobovica,Dole pri Litiji, Prevale, Suhadole, Slavina, Selce in Hu-de Ravne). Povpre~no imajo 40 ljudi, od teh je 29% kme~-kih prebivalcev. Najvi{ja naselja imajo velike teàve prioskrbi z vodo, na bolj{em so tista, ki jih oskrbuje vodo-vod izpod Dol. Pokrajina je zelo redko poseljena (16 lju-di na km2) in jih je izgubila tudi v obdobju 1961–1991(22 %). Ima sredi{~no vas Dole pri Litiji, a je precej od-daljena od krajev s sredi{~nimi funkcijami vi{je stopnje.Pomemben zaposlitveni center so Rade~e v dolini Save,kamor pelje cesta prek Dolske planote ~ez preval VelikoPresko in po dolini Sopote navzdol. 44% aktivnih odpadena primarni, 37 na sekundarni in 13 % na terciarni sektor.

[ENTRUPERSKO HRIBOVJE (H 5)

20,23 km2 velika regija med Ceti{ko na jugozahodu inGrdim grabnom na severovzhodu spada v okvir tekton-ske enote [entjan{kega nariva, deloma pa v Dolski na-riv. Ve~inoma jo grade triasne kamnine, in sicer dolomi-ti z velikim deleèm nekarbonatnih kamnin – glinastihskrilavcev, sljudnatih meljevcev, pe{~enjakov, lapornihapnencev, tufov in tufitov. Prevladuje fluviokra{ki reliefs suhimi odseki dolin, dolci, amfiteatrsko sklenjenimi do-linami, ponekod pa izstopajo kra{ke zna~ilnosti: Zalo-ka in Ravne nad [entrupertom leìta na zakraselih urav-navah. Zna~ilna so {iroka uravnana slemena, precejraz~lenjena v vseh smereh, najve~krat pa prevlada smerseverozahod–jugovzhod.

Hribovje se razteza v vi{inah med 300 in 800m (pov-pre~je zna{a 492 m), ve~ina pa med 400 in 600 m. Takosadno drevje v najvi{jih naseljih, kot sta Strmec in Je-èvec, cveti dva tedna kasneje, na Zaloki, v Zabukovju,Kostanjevici in na Ravnah pa kasni za najtoplej{imi kra-ji (Hom) en teden. 40 % povr{ja je srednje strmega, z na-kloni 12 do 21°, 34 % tal pa je {e bolj nagnjenih. Pov-pre~na nagnjenost je 17°. Reliefna energija je zelo vi-soka; v tretjini regije vi{inske razlike preseèjo 200 m,v 55 % pa 150 m. Za erozijo najob~utljivej{a obmo~ja,ki zajemajo 15 % povr{in, so: obmo~je med Zaloko inZabukovjem, obmo~ji Homa in Strmca, obmo~je med Je-èvcem in Kostanjevico severno od Studen~nice. Regi-jo lahko ozna~imo predvsem kot gozdnato (71 % povr-{in). K preìvljanju kmetij nekoliko prispeva tudi gozd.Prevladujeta bukov gozd z belkasto bekico in preddinar-ski podgorski bukov gozd, nekaj je degradiranega boro-vega gozda z borovnico, bukve s ~rnim gabrom, pa z ve-lecvetno mrtvo koprivo idr. Osnovo tvorijo rendzine inrjave prsti na apnencu in dolomitu in razli~ne kisle rja-ve prsti. Izkr~ene povr{ine na zgornjih delih pobo~ij sotravnate, na slemenih pa so urejene njive. Regija je re-lativno pomembna v sadjarstvu in vinogradni{tvu (Hom),sicer pa se 7 % povr{in, predvsem kra{ki svet okrog Za-loke in strmine v okolici Strmca, Jeèvca in Kostanje-vice, zara{~a. Poudariti moramo tudi pomen regije kotvodozbirnega obmo~ja; v Novem Zabukovju pod Zalo-ko se namre~ napaja mirnski vodovod, ki oskrbuje kra-je od Brezovice na zahodu do Rakovnika na vzhodu. Za-radi kra{kega zna~aja vodozbirnega obmo~ja je potreb-na previdnost pri gnojenju, pri odvajanju odplak in od-laganju odpadkov.

V hribovju smo na{teli sedem naselij: Zaloka, Za-bukovje, Kostanjevica pri Dolah, Ravne nad [entruper-

27


Zna~ilno pobo~no naselje sredi sadnega drevja. V ozadju je cer-kev sv. Neè na Zaloki. (M. K.)

tom, Strmec, Jeèvec in Hom s povpre~no 55 ljudmi innajvi{jim deleèm kme~kega prebivalstva (41 %). Naj-pogostej{a je pobo~na lega. To je zelo redko poseljenoobmo~je s starim prebivalstvom; v obdobju 1961–1991je izgubilo 33 % prebivalcev. Regija je med najboljodro~nimi glede na sredi{~ni kraj I. in II. stopnje, {e po-

sebno to velja za kraja Strmec in Jeèvec. Ubada pa setudi s problemi oskrbe z vodo; ponekod je v ~asu su{ezmanjka, drugje pa je opore~na zaradi gnojenja v vi{jihlegah. Prebivalci se oskrbujejo in zaposlujejo v [entru-pertu, na Mirni, v Trebnjem, nekateri celo v Ljubljani.Primarni sektor zaposluje kar 49 %, sekundarni 35 in ter-ciarni 16 % aktivnih.

[ENTJAN[KO HRIBOVJE (H 6)

[entjan{ko hribovje je najve~ja, 25,42 km2 velika regi-ja, segajo~a od Radgonice na zahodu do Novega Dobjana vzhodu. Na jugu meji na vinorodno gri~evje onstranê{njevske doline. Ve~inoma gre za tektonsko enoto Li-tijske antiklinale, ki je razkrita, na 23 % povr{in pa jo {eprekriva [entjan{ki nariv. Sestavljajo jo v glavnem sta-rej{e permo-karbonske, permske in starotriasne kamni-ne, ve~inoma neprepustni rde~i in zeleni pe{~enjaki, me-ljevci, glinovci in glinasti skrilavci, konglomerati in kre-menovi pe{~enjaki, dolomiti s plastmi sljudnatega me-ljevca, laporni apnenci in tufi. Skoraj povsod se uveljav-lja re~no-denudacijski relief. Omeniti moramo glavno raz-vodno sleme Jatne, ki te~e v smeri vzhod–zahod in odkoder se odcepijo dolga in {iroka, v drobnem neraz~le-njena slemena. Ta lo~ujejo mogo~ne premo~rtne doline,potekajo~e v smereh severozahod–jugovzhod in se-ver–jug: Grdi graben, Glavi{ki potok, Hinjo, Kameni{-ki potok s pritoki. Triasne kamnine gradijo priostrene,starej{e pa zaobljene vrhove. Konci dolin so zatrpani s pe-riglacialnim gradivom in so trikotne oblike.

[entjan{ko hribovje pripada vi{inskim pasovommed 300 in 800 m (povpre~je 509 m), petina pa sega nad600 m visoko. Tri ~etrtine obmo~ja ima vi{inske razli-ke nad 150 m, okrog 40 % celo nad 200 m. Klimatsko sekraji zato precej razlikujejo. Najtoplej{o mikroklimo imarelativno nizek [tajngrob s svojo soncu izpostavljeno in

28

MIRNSKA DOLINA

Z globokimi grapami razrezana pobo~ja v [entruperskem hri-bovju kaèjo na mo~no erozijo. (M. T.)

Z Jatne (866 m) se cepijo protijugovzhodu mogo~na, slabo

raz~lenjena slemena, kjer so navr{nih delih ugodne razmere za

poselitev. (M. K.)

zavetno lego; cvetenje sadnega drevja tu v primerjaviz najtoplej{imi ni`jimi kraji skoraj ne zaostaja. Okrogteden dni kasni cvetenje v Kalu in na Svinjskem, dva ted-na pa v krajih vi{je na razvodju proti Sopoti: v Kladju,Osredku, Brunku, Budni vasi in Novem Gradu. Pri è-tvi p{enice pa je zaostanek za dolino Save {e ve~ji. Tikraji so tudi zelo vetrovni in izpostavljeni streli. Najo-strej{a pa je klima v najvi{jem in vetru izpostavljenemLeskovcu.

Dobre tri ~etrtine povr{ja spada v razred srednjih str-min (9 do 24°), na petini pa vladajo strmine nad 21°; pov-pre~je meri le 16°. Zaradi velikega deleà zelo kru{lji-vih in lahko razpadljivih kamnin je 13% povr{ja zelo ob-~utljivega za erozijo (povirje Hinje, obmo~je Murnic inRovinja, obmo~je med Kladjem in Osredkom, vse do Ga-brske Gore, pobo~ja Grdega grabna, obmo~je Leskov-ca in Srednika). Problem se dobro odraà v stanju cest;po mo~nem deèvju so vedno znova globoko razrite inpotrebne stalnega vzdrèvanja, kolovozi pa se hitro po-glabljajo in spreminjajo v jarke.

Dele` gozda je najmanj{i v hribovju (62%) to pa rav-no zaradi è omenjenih {irokih slemen, katerih jugoza-hodna pobo~ja so vsa izkr~ena. Na kislih in s hranilni-mi snovmi revnih prsteh je najve~ bukovega gozdaz belkasto bekico, manj kisla tla pa pokrivata preddinar-ski podgorski bukov gozd in gozd bukve s ~rnim gabrom.Najobse`nej{i strnjen gozd pokriva mogo~no Jatno(850 m). Med negozdnimi povr{inami so na zgornjih de-lih pobo~ij v ospredju travniki, po slemenih in pobo~-nih uravnavah okrog naselij pa njive. Prst je precej pe{-~ena in su{a se hitro ob~uti. 7 % povr{in je prepu{~enihzara{~anju; zara{~ajo se vsa strma pobo~ja. Po zavetnihpobo~jih ju`nej{ih in ni`jih naselij ([tajngrob, Svinjsko)se ̀ e pojavlja vinska trta, ki je poleg sadnega drevja (Bre{-ko) relativno najpomembnej{a kultura v teh krajih.

Obmo~je je redko poseljeno (27 ljudi na km2);v 10 pobo~nih in slemenskih naseljih (Kladje pri Krme-

lju, Osredek pri Krmelju, Leskovec v Podbor{tu, Brunk,Budna vas, Novi Grad, Srednik, Kal pri Krmelju, [tajn-grob, Svinjsko) ìvi povpre~no 67 ljudi, 27 % je kme~-kih prebivalcev. V letih 1961–1991 je prebivalstvo upad-lo za 29 %, a predvsem na ra~un ni`je leè~ih odro~nihnaselij. Do oddaljenih sredi{~ ([entjan`, Krmelj, Rade-~e in Sevnica) vodijo slabe in strme ceste. V obmo~juKala, Svinjskega in [tajngroba so pobo~ja marsikjeusadna; na Svinjskem morajo prst na njive v~asih dova-àti. Vasi imajo zaradi vi{ine le redko zadovoljivo vod-no oskrbo. Ve~inoma so zajeli bli`nje izvire ali pa vodo~rpajo iz ni`jih leg. V su{nem obdobju pa voda skorajpovsod usahne, tako da jo dovaàjo s cisternami. Veli-ko nadlogo kmetom pomeni neobvladljiva divjad, ki jimuni~uje zaradi ostre klime è tako skromen pridelek.

Skozi regijo vodi v zadnjem ~asu asfaltirana, sicerpa ena najpomembnej{ih starih pre~nih poti iz doline Mir-ne skozi Krmelj in [entjan` v dolino Save. Naselja narazvodju (Brunk, Budna vas in Novi Grad), ki leìjo obnjej, zaradi mo`nosti dnevne migracije v Rade~e in dru-ge centre ob Savi niso nazadovala. Aktivni so zaposle-ni predvsem v primarnem (45 %) in sekundarnem sek-torju (42 %).

BO[TANJSKO HRIBOVJE (H 7)

9,47 km2 velika regija zavzema skrajno vzhodno obmo~-je, in sicer pore~je Grahovice in Mirne ob izlivu pri Sev-nici. V celoti je znotraj tektonske enote [entjan{kega na-riva, sestavljena pa iz mlaj{ih triasnih trdih karbonatnihkamnin, v ve~jem delu z roènci. Ob spodnji Mirni inGrahovici so tudi manj{e povr{ine diluvialne preperi-ne z roènci in aluvialnih sedimentov. Povsod prevla-duje fluviokra{ki relief. Slemena te~ejo v alpski sme-ri, a so zelo razvejana v smeri sever–jug. Potek dolin jetudi z razglednih to~k te`ko dolo~ljiv. Pobo~ja so raz-

29


Visoko nad poplavno dolinoHinje (327 m) se {iri Bre{ko(400 do 480 m) s sodobnim na-sadom sadnega drevja. Sen~nastran slemena je gozdnata.(M. T.)

~lenjena z grapami, dolci in vise~imi dolinami, na sle-menskih uravnavah pa ponekod opazimo vrta~e. Tudidolina Grahovice ima smer vzhod–zahod. V obmo~judiluvialnih tal so konci dolin trikotne oblike. Zaradi raz-li~ne odpornosti kamnin v regiji izstopajo {tevilni prio-streni vrhovi.

Obmo~je je precej ni`je od zahodnih hribovitih po-krajin; doseè le vi{ine do 500 m. Ve~ina je v pasu 300 do400 m, povpre~je pa zna{a 336 m. Med hribovje gauvr{~amo predvsem zaradi izredne reliefne energije; vi-{inske razlike nad 200 m smo izmerili kar na 57 % po-vr{ja. Tolik{nega deleà v zadnji kategoriji ni niti v ti-stih regijah, ki so povpre~no 200 m vi{je. Tudi nakloniso nadpovpre~no veliki (17°). 83 % povr{ja je srednje inbolj strmega, 32% ima naklone nad 21°, ponekod ob Mir-ni in Grahovici preseèjo celo 35°. Vode se namre~ tuskozi debri prebijajo proti ni`ji dolini Save. Kar 17% po-vr{in je mo~no ob~utljivih za erozijo. Problemi se ka-èjo na obmo~ju severno od Grahovice in na {ir{em ob-mo~ju Vrha pri Bo{tanju. Gozdnih povr{in je 68 %. Pre-vladuje bukev z belkasto bekico na kislih rjavih prsteh.Le slemenske uravnave so primerne za njive. Zaradi ni`-jih nadmorskih vi{in in ugodne mikroklime je to hribov-je poleg Deben{kega edino, po katerem je raztresenih pre-cej manj{ih vinogradov. Regija je relativno perspektiv-no zazidalno obmo~je.

Tu se nahajata le dve naselji: Vrh pri Bo{tanju, kiga sestavlja 17 zaselkov, raztresenih po son~nih vrhovih,slemenih in pomolih med globokima dolinama Mirne inGrahovice, in Dolenji Bo{tanj (621 prebivalcev), ki le-ì na terasi ob izhodu doline Mirne v dolino Save. Sli-ka je tu zato popolnoma druga~na: le slabih 4 % je kme~-kih prebivalcev, indeks gibanja prebivalstva v obdobju1961–1991 pa zna{a 143. Kar 55 % aktivnih dela v se-kundarnem in 27 % v terciarnem sektorju. Za to gre za-sluga bli`njemu ob~inskemu centru Sevnici in savski pro-metni osi.

KR[KO HRIBOVJE (H 8)

19,19 km2 velika regija se razteza ju`no od spodnje Mir-ne; pokriva se s tektonsko enoto Grude Kr{kega hribov-ja in pri Vrhu nad Mokronogom seè tudi v tektonskoenoto Mokrono{kega nagubanega ozemlja. Hribovje se-stavljajo predvsem kredne in triasne kamnine: lapor, pe{-~eni lapor, apnenec z roèncem, v manj{em obsegu pa{e jurski apnenec in plio-pleistocenska preperina z ro-èncem. Najve~ je fluviokra{kega in re~no-denudacij-skega reliefa, okrog Turi{kega gradu pa je tudi nekaj re-liefa kra{kega tipa. Zna~ilna je menjava tektonskihsmeri – zahodno od [kocjanskega preloma (Malko-vec–Trì{~e–Krmelj) prevladuje smer sever–jug, po-tem se do Krià vrstijo dolga ozka neraz~lenjena sleme-na v smeri vzhod–zahod, severno od tod pa gre za mo~-no interferenco in slemena so izredno razvejana v vsehsmereh.

Vi{inski razpon Kr{kega hribovja je med 200 in600 m, ve~ina ozemlja pa znotraj pasov od 300 do500m (povpre~je 374m). Cvetenje sadnega drevja tu zao-staja za ni`jimi najtoplej{imi kraji teden in ve~ (zgornjideli Krià), odvisno od vi{ine. Za obmo~je je zna~ilenvelik dele` strmega sveta; 78 % povr{in ima nagib nad12°, 41 % pa nad 21° (povpre~je 18°). Reliefna energi-ja je precej{nja, a manj{a kot v Bo{tanjskem hribovju.45 % hribovja je z vi{inskimi razlikami nad 150 m. Le6 % povr{in je mo~neje ob~utljivih za erozijo; ta se na-vadno zara{~ajo. Na strmih pobo~jih se radi proìjo usa-di (npr. v okolici Krià in Velikega Vrha, posebno zna-~ilni so na jeàh umetnih teras.

Med vrstami rabe tal je zaradi sen~nosti, strmin inpoteka globokih dolin najpomembnej{a gozdna raba(77 %). Ve~inoma raste tu bukev z belkasto bekico. Po-leg Trebanjskega gri~evja in Deben{kega hribovja je tonajbolj gozdnata regija v pore~ju. Zara{~a se {e 5 % po-vr{in, predvsem v {ir{em obmo~ju Krià, na desnem bre-

30

MIRNSKA DOLINA

Razgledni Topolovec (477 m)v Bo{tanjskem hribovju s cerk-vijo sv. Marije. Za njim je glo-

boko vrezana dolina Grahovice,ki se pridruì Mirni z leve tikpred njenim izlivom v Savo.

(M. K.)

gu Sklepnice pri Zgornjih Vodalah in v povirju Trì{ke-ga potoka. Gozd prera{~a rjave kisle prsti, na rjavih pr-steh, ki jih je dobra ~etrtina, pa so v slemenskih legahnjive. V Lazah so zaradi izoliranosti ugodne razmere zagojenje semenskega krompirja. Zgornji deli pobo~ij sotravnati. Prisojna pobo~ja so ponekod porasla z vinskotrto. V Kr{kem hribovju je vsega le dobra petina son~-nih leg; tako neugodne ekspozicije nima nobena drugapokrajina mirnskega pore~ja.

V obmo~je spadajo {tiri srednje velika naselja: La-ze pri Bo{tanju, Kri`, Zgornje Vodale in [kovec s pov-pre~no 60 ljudmi in 34 % kme~kih prebivalcev. Najzna-~ilnej{a je slemenska lega. V obdobju 1961–1991 je {te-vilo prebivalcev drasti~no upadlo (za 43 %). Kraji so sla-bo povezani z dolino in imajo teàve z vodno oskrbo (vo-do ~rpajo iz dolin, a v su{i je hitro zmanjka). Zahodnood Krià teìjo bolj proti Trì{~u in Krmelju, vzhodno

od tod pa proti Bo{tanju in Sevnici, kamor vodi nova as-faltirana cesta. Aktivni so zaposleni predvsem v primar-nem (45 %) in sekundarnem sektorju (43 %).

DEBEN[KO HRIBOVJE (H 9)

9,17 km2 velika regija leì na mirnsko-raduljskem raz-vodju. Za~enja se ju`no od ~rte Stan–Petelinjek–Kri`-ni Vrh in zajema povirja desnih pritokov reke Mirne: Za-br{~ice in Ba~jega potoka, Glin{kega, Gomilskega po-toka in Javra oziroma Savrice. V celoti leì znotraj tek-tonske enote Mokrono{kega nagubanega ozemlja, sestav-ljajo pa jo triasni dolomiti in apnenci z laporji, skrilav-ci in pe{~enjaki, v velikem delu tudi kredni laporni ap-nenci, pe{~enjaki, pe{~eni laporji, apnenci z roènci inbre~e. Prisotni so vsi tipi reliefa: najve~ pa je fluviokra{-

31


Na slemenu spredaj stoji vasVrh pri Bo{tanju (400 m), on-stran mirnske debri pa je v Kr{-kem hribovju kra{ka uravnavaz ostanki gradu Rek{tanj.(M. T.)

Deben{ko hribovje (Debenec,547 m) z Javersko dolino je te`-ko dostopno gozdnato obmo~jez velikimi vi{inskimi razlikami.Desno zadaj je kra{ka uravna-va pri Trebelnem (530 m).(M. T.)

kega in re~no-denudacijskega. Kra{ki relief se uveljavile na uravnavi okrog Brezovice pri Trebelnem in na Rav-nah, re~no-akumulacijski pa ob Savrici, Ba~jem in Go-milskem potoku.

Slemena potekajo v smereh vzhod–zahod in se-ver–jug, ve~ pa jih te~e v vzporednih polkrogih, tako datvorijo nekak{no koncentri~no strukturo s sredi{~emv kotlini pri izlivu Glin{kega potoka v Mirno. Slemenaso tudi drobno raz~lenjena. V vmesne ozke doline V-ob-like se stekajo {tevilne grape z ob~asnimi vodotoki. Iz-nad slemen se dvigajo priostreni ali pa zaobljeni vrho-vi. Ravno dno imajo le doline, kjer potoki poplavljajo.

Deben{ko hribovje je relativno nizko (200–600 m,povpre~je 396 m); med hribovita obmo~ja smo ga uvr-stili, ker ima 70 % povr{ja reliefno amplitudo nad 150 min 37 % nad 200 m; poleg tega je 41 % povr{in nagnje-nih nad 21° (povpre~je je med najvi{jimi v pore~ju, 18°).Dele` mo~no ogroènih povr{in zaradi erozije zna{a 11%(Debenec, Ba~je, Kremen, obmo~je Kri`nega Vrha). Gle-de na vse to in na dejstvo, da je zelo velik del povr{inv neugodnih ekspozicijah (45 % na treh najbolj sen~nihstraneh; le Kr{ko hribovje je {e bolj sen~no), je dele` goz-da razumljivo v pore~ju najve~ji (80 %). Prevladujepreddinarski gorski bukov gozd, na petini povr{in, na boljkislih prsteh, pa je raz{irjena bukev z belkasto bekico.Ponekod raste tudi bukev s ~rnim gabrom. Vendar je re-liefno izredno teàven teren slabo prepreden s cestno mre-ò, zato je les te`ko dosegljiv.

Ker hribovje dosega ve~inoma vi{ine do 500 m, kerga kar dve tretjini leì v termalnem pasu in ker se v str-ma ju`na pobo~ja sonce mo~no upre, nadpovpre~en 5-od-stotni dele` povr{in, ki jih prekriva vinska trta, ne pre-sene~a. Za njive, razen na vrhu slemen, ni prostora.

[tiri majhna naselja (Debenec, Brezovica pri Tre-belnem, Kri`ni Vrh in Gorenji Mokronog, s povpre~no18 prebivalci imajo pobo~no ali pa slemensko lego.Kme~ko prebivalstvo predstavlja tretjino vsega; De-

ben{ko hribovje je poleg osrednjega dna najredkeje po-seljena pokrajina v pore~ju Mirne. Na km2 ìvi povpre~-no le 8 ljudi. Tudi indeks gibanja prebivalstva 1961–1991je nizek – 69. K temu ni prispevala le odro~nost, ampakbolj omejene mo`nosti razvoja zaradi strmin, osojnih leg,pomanjkanja prostora in teàv z vodno oskrbo. Ponekodso ljudje vezani le na kapnico. Oskrbujejo in zaposluje-jo se deloma v Mokronogu, deloma na Mirni, pa tudiv Trebnjem in celo v Ljubljani. Bolj{e mo`nosti imajoprebivalci vzhodnega dela hribovja, kjer iz trebeljanskesmeri vodi dobra cesta v Mokronog. S Trebelnega na-mre~ vozi v ljubljanski Litostroj delavski avtobus, ki sega posluùjejo delavci vse doline. 46 % aktivnih delav primarnem, 39 % pa v sekundarnem sektorju.

KOTLINA

Kotlina je osrednji del mirnske pokrajine, ki se raztezav balatonski smeri jugozahod/zahod–severovzhod/vzhodmed Dolenjskim podoljem in dolino Save. Poleg Mirn-sko-Mokrono{ke kotline tu obravnavamo {e Vejarsko ko-tanjo na jugozahodu in njen severovzhodni podalj{ek –Krmeljsko kadunjo. Vode se s celotnega obmo~ja steka-jo v re~ico Mirno in dalje skozi ozko deber v Kr{kemhribovju v Savo.

Mirnsko-Mokrono{ka kotlina je 10 km dolg ugreza-jo~i se del mirnskega pore~ja med naseljema Mirno nazahodu in Pijavicami na vzhodu. Dno je izrazito poplav-na pokrajina s prevladujo~im re~no-akumulacijskim ti-pom reliefa in nagibi do 2°. Pokrito je z debelimi plast-mi ob poplavah odloènih aluvialnih ilovnato-glinenihusedlin Mirne in njenih pritokov. Glino sta izkori{~ali nek-danji opekarni v Prelesju in v Hudejah. [e nedavno jevoda redno poplavila okrog 5,5 km2 ali 37 % povr{in, na-daljnja 2 km2 oziroma 12 % tal pa je bilo ogroènih ob

32

MIRNSKA DOLINA

Pogled iznad Mirne (264 m)proti [entrupertu (280 m). Se-

verni obod Mirnsko-Mokrono{-ke kotline je najbolj poseljeno

in obdelano obmo~je v pore~juMirne. Dale~ v kotlino segajo~a

tone~a slemena omogo~ajo la-hek dostop v gri~evnato vino-

gradni{ko zaledje. (M. K.)

visokih vodah. Danes je struga Mirne regulirana, dno kot-line pa je prepredeno s {tevilnimi stranskimi koriti ozi-roma melioracijskimi jarki. V osemdesetih letih so na-mre~ na ~etrtini poplavnih povr{in izvedli melioracije,a u~inek je manj{i od pri~akovanj. Dno je kljub temu mar-sikje {e mokrotno, prsti pa zakisane. Pri Mirni dosegadno vi{ino 249 m, na Brinjskem polju ju`no od [entru-perta 259 m, 6 km vzhodneje na Mo{~anskih travnikihpa se spusti na 229 m. Najve~jo {irino kotline (5 km) iz-merimo med Drago v [entruperskem kotu in Ostro`ni-kom na jugu. Rob kotline je terasast in nesklenjen, sajga prekinjajo poplavne ravnice spodnjih delov pritokovMirne. Vzpeti svet z relativnimi vi{inami 10 do 50 m inpovpre~nimi nakloni 6° predstavljajo v kotlino segajo-~a, pod aluvij tone~a slemena, ki so najpogosteje iz tria-snih dolomitov s plastmi sljudnatega laporja, skrilavcev,pe{~enjakov in apnencev, prekriti pa z debelimi plastmi

plio-pleistocenske ilovice, prene{ene s sosednjih vi{jihdolomitnih obmo~ij. ê je ilovica nastala s prepereva-njem karbonatno-silikatnih kamnin, pa vsebuje tudi ro-ènce oziroma kremenove prodnike. Slemena ponekodmolijo iz dna kot pragovi ali otoki. Tam se na povr{iniprav tako kaèjo triasne kamnine. Tu se uveljavlja re~-no-denudacijski tip reliefa. Pred poplavami varen vzpe-ti svet je najpomembnej{e mirnsko njivsko obmo~je,hkrati pa najugodnej{i prostor za poselitev in ureditev ko-munikacij. Tu te~eta glavna cestna in èlezni{ka pove-zava med Trebnjem in Sevnico. Prometnica skozi Mirn-sko-Mokrono{ko kotlino je imela velik pomen ̀ e v praz-godovinskih in rimskih ~asih.

Jugozahodno od Mirne se nahaja Vejarska kotanja.Z Mirnsko-Mokrono{ko kotlino je povezana prek ozkedebri, ki jo je v okrog 400 m visoko, zastajajo~o dolo-mitno pregrado vrezoval desni pritok Mirne Vejar potem,

33


Pogled na mokrotno dno Mirn-sko-Mokrono{ke kotline in njenju`ni rob z zahoda. NaseljeMirna ima pomemben poloàjob njenem zahodnem vstopu.Izstopa gozdnat gri~ Gradec(285 m) v obliki podkve, kjer sona{li dokaze za poselitev v ba-kreni in bronasti dobi. Skrajnodesno vidimo strmo vise~agozdnata slemena in majhnanaselja ob njihovem spodnjemizteku. (M. K.)

Jugozahodni del Krmeljske ka-dunje (250 do 320 m) in prehodv Mirnsko-Mokrono{ko kotlino.Tod naj bi po Meliku neko~ te-kla proti vzhodu Mirna. (M. K.)

ko sta se sosednji obmo~ji v zgornjem pliocenu za~eliugrezati (Melik, 1931).

Vejarska kotanja z nadmorskimi vi{inami med 270in 300 m in nakloni med 2 in 11° je v najni`jem delu po-plavna pokrajina z debelim nanosom ilovice, ki se {e ko-pi~i, vzpeti robni del pa prekrivajo plio-pleistocenske ilov-nate preperine, ponekod z roènci. V kotanji prepozna-mo re~no-akumulacijski in fluviokra{ki, pa tudi kra{kitip reliefa. Tako kot pri Mirnsko-Mokrono{ki kotlini sotudi tu zazidalne in njivske povr{ine zgo{~ene na vzpe-tem, pred poplavami varnem robnem delu, na dnu pa somokrotni travniki.

Mirnsko-Mokrono{ke kotline se na severovzhodu dr-ì Krmeljska kadunja, ki sicer spada v senovski terciar-ni bazen in je med kotlinskimi deli najbolj samosvoja.Sestavljajo jo namre~ miocenski bel litotamnijski apne-nec s plastmi kalcirudita, siva glina s premogom in tria-sne kamnine, med tipi reliefa pa prevladujeta re~no-de-nudacijski in fluviokra{ki. Nadmorske vi{ine se tu gib-ljejo med 250 in 300 m, relativne pa od 30 do 50 m. Mi-kroregija ima najmanj{i dele` poplavnega sveta, zato jenjen pomen za pozidavo in poljedelstvo nadpovpre~en.

Med Vejarsko kotanjo, Mirnsko-Mokrono{ko kot-lino, Krmeljsko kadunjo in celo Dolenjskim podoljemje precej podobnosti, saj naj bi ti deli {e v pliocenu tvo-rili enotno podolje. Mirna naj bi tedaj tu ~ez protivzhodu odvajala vse vode Vi{njansko-[entvi{kega po-toka. Krmeljsko kadunjo v dinarski smeri pre~i [koc-janski prelom, ki v pokrajini predstavlja o~itno narav-no mejo.

V kotlinskem delu, katerega povr{inski dele` je 13%,se nahaja 44 naselij s skupno 6570 ljudmi ali gostoto168 ljudi na km2. Predstavljajo 48 % vsega prebivalstvav pore~ju. Naselja {tejejo povpre~no 149 prebivalcev.V obdobju od l. 1961 do 1991 je {tevilo ljudi naraslo za10 %, najve~ v robnem delu Mirnsko-Mokrono{ke kot-line. Prebivalstvo do 20. leta starosti zavzema 31-odstot-

ni dele`, stari 60 let in ve~ pa 16%. Dele` kme~kega pre-bivalstva je v tem ~asu padel s 35 na 11 %. L. 1991 jeprimarni sektor zaposloval le 19 % aktivnih, sekundar-ni kar 49 %, terciarni in kvartarni pa 15 oziroma 17 %.

Obmo~je je prometno najdostopnej{e in reliefno naj-bolj ugodno, vendar se tu pojavljajo tudi {tevilni prob-lemi. Zaradi nizke in zaprte lege so kraji v zimski polo-vici leta v celoti pod vplivom temperaturnega obrata, toje ujetega hladnega zraka in megle, zato sadovnjakov invinogradov skoraj ni. Zaradi prevladujo~ih klasti~nihkamnin je skoraj tri ~etrtine tal slabo nosilnih, a prav tuje gostota pozidave nadpovpre~na. Mokrotni travnikis slabo nosilnostjo onemogo~ajo pa{o ̀ ivine in hkrati ote-ùjejo pre~no povezavo krajev na severnem in ju`nemrobu kotline. Povr{ine, ki so zaradi reliefnih razmer zaureditev njiv najprimernej{e, so zaradi ob~utljive pedo-lo{ke sestave podvrène precej{nji eroziji. Kmet se je pri-lagodil tako, da je terasiral celo polo`na pobo~ja. Debe-le, mo~no sprane in zakisane prsti na ilovnato-glineni pod-lagi poleg tega zahtevajo obilno gnojenje. V kotlini seprekrivajo razli~ni interesi. Najbolj{e njivske povr{ineso navadno zanimive tudi za pozidavo. Ker ima kmetij-ska namembnost prednost, in ker je {irjenje naselijomejeno {e s poplavnim svetom, je marikateri kraj zatoobsojen na stagnacijo.

VEJARSKA KOTANJA (K 1)

6,5km2 velika regija, podalj{ek Mirnsko-Mokrono{ke kot-line proti jugozahodu, je del tektonske enote Mokrono{-kega nagubanega ozemlja, kjer {e danes poteka ugreza-nje. Nekdaj naj bi tu ~ez tekla reka, izvirajo~a v [entvi{-kem kotu. S kotlino na vzhodu naj bi bila povezana prekdana{nje Brezovice, kjer se je do danes ohranil preval.Kasneje, ko je Temenica reko obglavila, je staro strugoMirne prevzela Cedilnica in se skupaj z Vejarjem zajed-

34

MIRNSKA DOLINA

Vzhodni del Vejarske kotanje.Spredaj so brezovske njive v te-

rasah, sledi poplavno dno(270 m), zadaj pa je med gozd-natim Kincljem (393 m) in po-

seljeno Gorenjsko goro preboj-na dolina Vejarja, ki se è podmirnskim gradom izlije v Mir-

no. (M. T.)

la v zastajajo~e obmo~je Trbinca, medtem ko sta se Ve-jarska kotanja in kotlina severovzhodno od tu ugrezali.

Danes sta obe obmo~ji povezani prek ozke debri primirnskem gradu. Vejarska kotanja je dokaj pisane sesta-ve. Tudi tu je kotlinski rob ve~inoma prekrit s plio-plei-stocenskimi nanosi ilovnate preperine, ponekod z roèn-ci, nane{ene z okoli{kih vi{jih dolomitnih obmo~ij.Skupaj je takih povr{in nad polovico. ̂ etrtina, predvsemnajni`ji deli, je pokrita z aluvialnimi nanosi ilovice, kiostaja po poplavah Vejarja. Vejarska kotanja je za osred-njim dnom Mirnsko-Mokrono{ke kotline drugo naj-ve~je poplavno obmo~je v pore~ju Mirne. 16,5 % je red-no poplavljenih tal, 2,3 % pa jih je prizadetih ob izred-nih poplavah. Kar 8 % povr{ja, predvsem okrog naselijna obodu kotanje, je vrta~astega. Med kotlinskimi regi-jami je tako Vejarska kotanja najbolj kra{ka. Omeniti mo-ramo krpo miocena pri Gorenji vasi pri Mirni, ki pome-ni najzahodnej{o lego sedimentov te starosti. Vsebuje-jo tudi plasti lignita, ki so ga neko~ pridobivali v dnev-nem kopu. Sredi kotanje je otok triasnega dolomita, se-gajo~ 70 m nad dno. Je del potopljenega slemena, ki vi-si od reke Mirne proti Temenici.

Dve tretjini kotanje leì 200 do 300 m visoko, le ro-bovi spadajo v naslednji stometrski pas. Povpre~je zna-{a 276 m. Prevladujejo vi{inske razlike 30 do 75 m in na-kloni 2 do 11°, povpre~na nagnjenost pa je 5°. Regija jev celoti pod vplivom temperaturnega obrata, zato spodnjedele hitro prizadene pozeba. Sadno drevje slabo uspeva.

V Vejarski kotanji je le 2 % zaradi erozije ogroè-nih povr{in. V ni`jih delih ali na mokrotnem dnu je trav-nata (36 %), na vzpetih robovih pa so zgo{~ene njive(28 %). Prav toliko povr{ja je pod gozdom. Med kotlin-skimi regijami je Vejarska kotanja najbolj gozdnata. Pre-vladujeta zdru`bi bukve z belkasto bekico in gabraz belkasto bekico. Med prstmi je najve~ srednje mo~negagleja, precej je tudi rjavih in kislih rjavih prsti na ilov-nati preperini. ê so v ilovnati preperini prisotni roèn-ci, je obmo~je pod gozdom, ~eprav bi sicer zaradi eks-pozicije in naklona pri~akovali kr~evine.

Osem srednje velikih naselij: Ra~je selo, Blato,Velika in Mala [evnica, [krjan~e, [evnica, Gorenja vaspri Mirni in Hudeje je umaknjenih na vzpeti rob. Kota-nja je nadpovpre~no gosto poseljena (84 ljudi na km2),v letih 1961–1991 pa je pridobila 7 % prebivalcev. Imaugoden prometni poloàj zaradi bliìne Dolenjskega po-dolja in ob~inskega centra Trebnjega. Dele` kme~kegaprebivalstva zna{a 18 %. Sicer pa ljudje delajo najve~v Trebnjem, na Mirni in v Ra~jem selu (34 % v primar-nem, 41 v sekundarnem in 17 % v terciarnem sektorju).

KRMELJSKA KADUNJA (K 2)

6,12 km2 velika regija se drì Mirnsko-Mokrono{kekotline na severovzhodu. Pokriva se z istoimensko tek-tonsko enoto, ki je del senovskega terciarnega bazena,ima sinklinalno zgradbo in leì na stiku tektonskih enotMokrono{kega nagubanega ozemlja in Grude Kr{kegahribovja. Krmeljsko kadunjo v dinarski smeri pre~i[kocjanski prelom. Nanj so vezani topli izviri (Birna vas).Regijo sestavljajo jo predvsem miocenski bel litotamnij-ski apnenec s plastmi kalcirudita, siva glina s premogom,deloma triasne kamnine – dolomit, lapor, apnenec inargilit, plio-pleistocenska ilovnata preperina z roèn-cem in tudi kredni sedimenti. Najve~ je re~no-denuda-cijskega in fluviokra{kega tipa reliefa. Nanj opozarja-jo: obviseli suhi dolini vzhodno od Kamenice nad Pe-klom, zna~ilni amfiteatrski konci dolin, npr. zahodnood Brezij, {iroke koritaste doline in dolci, npr med Zgor-njimi Mladeti~ami in Poljem. Tu naj bi od Pijavic prekGabrijel in Krmelja proti Brezjam tekla nekdanja stru-ga Mirne. Zahodno od Krmelja naletimo tudi na posa-mezne vrta~e. Ob Hinji je {e pas re~no-akumulacijske-ga tipa reliefa. ê re~ice poplavljajo, imajo doline rav-na dna.

Krmeljska kadunja ima le nekaj ni`je nadmorske vi-{ine kot Vejarska kotanja; ve~ina leì v pasu 200 do 300m(povpre~je 263 m), vi{inske razlike merijo 30 do 75 m,

35


Severovzhodni del Krmeljskekadunje (250 do 320 m) s Kr-meljem levo v dolini. Zadaj jeza pregrado iz odpornej{ihkamnin {entjan{ko obmo~je(300 do 350 m). (M. K.)

nagibi pa med 11 in 21° (povpre~je je za kotlino precej{-nje, 8°). Tu je 3 % zaradi erozije ogroènih povr{in (ob-mo~je ju`no in jugovzhodno od Kamenice). Tudi v Kr-meljski kadunji je, kot v Vejarski kotanji, relativno ve-liko gozda (27 %). Prevladuje bukev z belkasto bekico.Zara{~a se 7 % povr{in. 29 % tal je v njivah, 27 % pav travnikih. Namembnost je odvisna od kislosti prsti instrmin. Pribli`no z enakim deleèm so zastopane tako rja-ve kot rjave kisle prsti. Krmeljska kadunja je relativno ze-lo ugodna za poselitev oziroma za pozidavo. Po indeksukoncentracije se uvr{~a takoj za vzpeti rob Mirnsko-Mo-krono{ke kotline. Tu poleg ostalih ugodnih razmer namre~skoraj ni tal, ki bi jih ogroàla poplavna voda, je pa ka-dunja v celoti pod vplivom temperaturnega obrata.

V obmo~ju leì {est naselij, ki so precej velika: Zgor-nje in Spodnje Mladeti~e, Gabrijele, Polje pri Trì{~u, Kr-melj, Kamenica (209 ljudi v povpre~ju, najve~ji Krmeljjih ima 769). To je druga najgosteje poseljena regija(205 prebivalcev na km2) in obmo~je z zelo nizkim de-leèm kme~kih prebivalcev (8 %). Vlogo pomembneganaselja s sredi{~nimi funkcijami I. stopnje opravlja Kr-melj. @e od vsega za~etka ne ìvi od kmetijstva; razvilse je na osnovi zalog premoga, opekarske gline in kre-mena. Po zaprtju rudnika premoga l. 1962 pa sta za {ir-{o okolico najva`nej{a obrata kovinske in tekstilne indu-strije. [tevilo prebivalcev je v letih 1961–1991 narasloza 3 %. Regija ima namre~ ugoden prometni poloàj inurejeno cestno mreò, tako da so mogo~e vsakodnevnemigracije tako v trebanjsko kot v sevni{ko smer. Aktiv-ni delajo v primarnem (15 %), v sekundarnem sektorjukar 58 %, po 14 % pa tudi v terciarnem in kvartarnem.

OSREDNJE MOKROTNO DNO (K 3)

14,86 km2 velika regija sredi tektonske enote Mokrono{-kega nagubanega ozemlja se pokriva predvsem s poplav-

nim obmo~jem. Gre za obmo~je, ki je ve~inoma pokri-to z aluvialnimi ilovnatimi sedimenti. Poleg teh so semna dobro desetino povr{in z vi{jih obmo~ij prene{eneplio-pleistocenske ilovice, ponekod z roènci, nekaj paje {e starej{ih, triasnih kamnin, ki v obliki otokov mo-lijo iz dna. Nad 90 % je torej re~no-akumulacijskega re-liefa, ostale povr{ine pa imajo re~no-denudacijskizna~aj.

Obmo~je leì v celoti v pasu 200 do 300 m nad mor-jem, povpre~no pa 250 m visoko; na zahodu pri Mirnidosega vi{ino 249 m, na Brinjskem polju ju`no od [en-truperta 259 m, na Mo{~anskih travnikih (6 km vzhod-neje) pa se spusti na 229 m. Povpre~na nagnjenost tal jetu najmanj{a v pore~ju (le 2°); ve~je naklone lahko iz-merimo le v obmo~ju Doba, v pragu med Bistrico inSlep{kom in pri Martinji vasi. Po dnu poteka regulira-na struga Mirne, zna~ilna pa je {e prepredenost s stran-skimi koriti in ponekod mo~virnost oziroma mokrotnost.Med prstmi je najbolj raz{irjen tip srednje mo~an glej,ki se je razvil v obmo~ju vpliva visoke talne vode. Pe-tino povr{in zavzemajo slabo oglejene prsti, ki jih naj-demo le na nekoliko vi{jem, rahlo nagnjenem svetu Brinj-skega polja. Manj{i dele` odpade na kisle rjave prsti natriasnih kamninah in rjave prsti na meljasto-ilovnatemkoluviju.

êprav je bilo obmo~je nekdaj v celoti gozdnato, da-nes gozd pokriva le {e 8 % povr{in. To je predvsem po-plavni gozd doba in belega gabra, stalno pod vplivom vi-soke talne vode. Zaradi melioracijskih posegov se je èprecej skr~il, kar pomeni veliko {kodo za ohranjanje eko-lo{kega ravnovesja. Ostale vi{je otoke prekriva bukevz belkasto bekico ali pa beli gaber z belkasto bekico. Mo-krotno dno je ve~inoma pod kislimi travniki (56 %), {evedno velik pa je dele` njiv (29 %), zlasti v okolici Do-ba. Najbolj izrazita poplavna pokrajina v pore~ju Mir-ne obsega kar 5,5 km2 pogosto poplavljenih tal in sko-raj 2 km2 tal, ki jih zalije le visoka voda. Skupaj pome-

36

MIRNSKA DOLINA

Osrednje mokrotno dno z re~icoMirno, dobskim pragom in po-

plavnim gozdom hrasta doba inbelega gabra. Spredaj so

odrastki v kotlino segajo~ih sle-men z naseljem Log. (M. K.)

ni to 56 % vsega poplavnega sveta v mirnskem pore~ju.Za kmetijstvo neugodnim vodnim razmeram v prsti inslabi nosilnosti tal se pridruùjejo tudi slabe podnebnelastnosti (temperaturni obrat, meglenost in velika vla`-nost zraka).

Osrednjemu mokrotnemu dnu so se naselja izogni-la; v ravnini se je zna{la le Pu{~ava s 110 prebivalci, odkaterih je le 6 % kmetov. Leta 1991 je bilo {tevilo pre-bivalcev v primerjavi z letom 1961 nespremenjeno. Od-liv prepre~uje ugoden prometni poloàj; stoji ob cesti inèleznici, ki povezujeta Dolenjsko podolje in dolino Sa-ve. Bliìna Mokronoga in Mirne ter ugoden poloàj gle-

de na sredi{~na kraja Sevnico in Trebnje pomenita pre-cej{njo perspektivo, vendar naravne razmere omejujejo{irjenje naselja. Prebivalci delajo predvsem v sekundar-nem (49 %) in terciarnem (20 %) sektorju.

VZPETI ROB IN PRAGOVI (K 4)

To je precej obse`na, 11,73 km2 velika, a »raztrgana« po-krajina. Nesklenjeno namre~ oklepa osrednje mokrotnodno Mirnsko-Mokrono{ke kotline; prekinjajo jo po-plavne ravnice spodnjih delov mirnskih pritokov. Tudita regija spada v okvir tektonske enote Mokrono{keganagubanega ozemlja. Vzpeti rob tvorijo spodnji deli podaluvij tone~ih slemen, prekriti s plio-pleistocensko ilov-nato preperino, ki ponekod vsebuje tudi roènec. V temprimeru so prsti bolj kisle in namesto njiv se na polo`-nem slemenu {iri gozd. Gozd pa prera{~a tudi obmo~jas povsem plitvimi prstmi, kjer gledajo na dan starej{e,ve~inoma triasne kamnine: dolomit s plastmi sljudnate-ga laporja, skrilavci, pe{~enjaki in apnenci.

Ve~inoma spada vzpeti rob v vi{inski pas 200 do300 m (povpre~je 255 m), le 3 % povr{ja preseè te vi-{ine. Prevladujo~e vi{inske razlike so med 30 in 75 m,tretjina povr{ja pa spada {e v razred 75 do 150 m. Do-bra polovica povr{ja je nagnjenega pod 6°, lahko pa na-letimo tu tudi na velike naklone. Regija je v celoti podvplivom temperaturnega obrata, zato sadno drevje sla-bo uspeva. Predstavlja pa najve~je njivsko obmo~je po-re~ja Mirne. Orne povr{ine zavzemajo kar 40 % povr-{in. Namenjene so predvsem pridelavi krmnih rastlin; re-gija se je namre~ usmerila v hlevsko ìvinorejo. Izjem-no pomembna je tudi kot zazidalna povr{ina (24 %), sajse àl najbolj primerne povr{ine za njive in za pozida-vo pokrivajo. Danes je njihovo {irjenje v tem prostoruonemogo~eno, ker jih na eni strani omejujejo orne po-vr{ine, ki imajo prednost, na drugi pa poplavni svet Mir-

37


Struge vodotokov v dnu kotlineso ve~inoma regulirane. Bistri-ca, ki ima povirje med Dolskoin Gobljansko-Vodi{ko planoto,je najve~ji pritok Mirne. (M. T.)

Mlin na lopate ob Sotli na dnu Mirnsko-Mokrono{ke kotline.(M. K.)

ne in njenih pritokov. Zato so naselja ostala relativnomajhna.

15 % vseh povr{in je pod gozdno odejo. Bolj kisleprsti pokrivata bukev z belkasto bekico in bor z borov-nico. V bliìni naselij je gozd izredno degradiran; spre-menjen je zaradi pretiranega steljarjenja. Njive zavzema-jo predvsem rjave prsti na ilovnati preperini, manj ugod-ne prsti so izkori{~ene za travnike (19 %).

Precej{en del povr{in (24 %) je v tej regiji pozidan;najve~jo sklenjeno pozidano povr{ino predstavljata ob-mo~ji Mirne in Mokronoga. Na 4 % od vseh povr{in ̀ i-vi v 29 naseljih (Mirna, Trstenik, Straà, Brinje, [krlje-vo, Draga pri [entrupertu, [entrupert, Kamnje, Vrh, Slo-venska vas, Rakovnik pri [entrupertu, Prelesje, Bistri-ca pri Mokronogu, Gorenje in Dolenje Jesenice, Hrasto-vica, Most, Pijavice, Skrovnik, Bruna vas, Martinja vaspri Mokronogu, Mokronog, Slep{ek, Beli Gri~, Ostro`-

nik, Log, Glinek, Vol~je Njive, Zabrdje) 34 % prebival-cev pore~ja Mirne, kar pomeni gostoto 397 ljudi na km2.Naselja {tejejo v povpre~ju 161 prebivalcev, leìjo pa nadvignjenem robu, pravzaprav po vrhovih potopljenih sle-men, navadno nad izlivi potokov ali ob njihovih izhodihv kotlino.

Naselja, ki leìjo na severnem robu kotline, imajobistveno ugodnej{o lego: obse`nej{a, polo`nej{a, protisoncu obrnjena slemena, ki jih med seboj lo~ijo poplav-ne doline dalj{ih levih pritokov Mirne, nudijo ve~ za ob-delavo in pozidavo primernega prostora. Zato so te va-si ve~je od tistih na jugu, ki jih na eni strani omejujejostrma gozdnata in sen~na pobo~ja, na drugi pa poplav-ne ravnice vmesnih dolinic, navadno precej vetrovnih.Ker so ju`ni oziroma desni pritoki Mirne precej kraj{iin gostej{i, tudi niso nanesli dovolj gradiva, ki bi na de-belo obdalo potapljajo~a slemena in ublaìlo naklone. Za-

38

MIRNSKA DOLINA

[irjenje zazidalnih povr{inv kotlini omejujejo na eni straniorne, na drugi pa poplavne po-

vr{ine. Naselja so navadno gru-~asta, umaknjena na vi{je tera-se oziroma na slemena, segajo-

~a v kotlino, ki so v jedru iztriasnih karbonatnih kamnin.Na sliki je [entrupert z zaled-

jem. (M. K.)

Veselogorsko sleme se kot do30 m visok prag nadaljuje tudidale~ v mokrotno dno kotline.

Omogo~il je pozidavo in uredi-tev ornih povr{in. Na sliki je

gospodarski del dobske kaznil-nice. (M. T.)

to pa tu pogosto naletimo na kamnolome. »Dolomitnerane« zijajo takoreko~ iz vsakega slemena. Zaradi ome-njenih lastnosti reliefa je tudi povezava kotlinskih vasiz vi{jim zaledjem precej bolj{a na severnem kot na ju`-nem robu.

Ve~ina naselij je gru~astega tipa, nekaj pa je tudi raz-loènih in obcestnih. Vsa naselja povezuje obodna ce-sta, vendar sta glavna cesta in èleznica speljani po se-vernem robu. Pre~ne povezave so zaradi mokrotnega dnaredke; pomembnej{a te~e le prek Pu{~ave, kjer se kot-lina najbolj zoì, oziroma jo premo{~a prag. Vodi protinajve~jemu kraju ju`nega obrobja – Mokronogu, ki jestaro, neko~ najpomembnej{e naselje kotline. Razvilo seje na vzpetem robu pod prevalom, prek katerega vodi izdoline Mirne stara pot v dolino Laknice in dalje proti re-ki Krki v Kr{ko-Breì{ko kotlino. Hkrati leì blizu

vzhodnega konca Mirnsko-Mokrono{ke kotline, ob iz-hodu v mirnsko deber, ki povezuje Dolenjsko podoljez dolino Save.

Danes najve~ji kraj Mirnsko-Mokrono{ke kotline,Mirna, pa je zrasel na njenem skrajnem zahodnem ro-bu, ob velikem koncentri~nem vodnem stekali{~u in pro-metnem vozli{~u. Sem se s severa in zahoda iz gri~ev-ja prebijejo re~ica Mirna ter pritoka Lipoglav{~ica in Ve-jar, z juga in jugovzhoda pa Gomil{~ica, Pravharica inZabr{~ica. Mirna leì ob glavni prometnici med Dolenj-skim podoljem in dolino Save pri Sevnici, ob poti, ki po-vezuje Mirnsko dolino z Litijo prek prevala Javorski Pilv Gabrov{kem hribovju, in je hkrati izhodi{~e za {tevil-na vinorodna son~na slemena v okolici. Najstarej{i delkraja je prislonjen k strmemu jugovzhodnemu pobo~juTrbinca, novej{i del pa se je razrasel na tone~em sleme-

39


Tipi~no slemensko naselje Log(259 m) na ju`nem robu kotlinez njivami na vzpetem svetu intravniki v mokrotnem dolu.(M. T.)

Bistrica pri Mokronogu je ob-cestno naselje. Pogled protivzhodnemu delu Mirnsko-Mo-krono{ke kotline in Mokronoguz @alostno goro. (M. K.)

nu onstran re~ice Mirne, ki prav tu spreminja smer za 90°.Najni`je dele na obeh straneh re~ice, nekdanjo poplav-no ravnico, je naselila mirnska industrija. Ta privla~i de-lavce iz celotne kotline, pa tudi z dobr{nega dela gri~ev-ja (Mirnsko, [entrupersko gri~evje).

Kme~kega prebivalstva je {e 11 %. V obdobju1961–1991 je tu {tevilo prebivalcev naraslo za 12 %, karuvr{~a regijo na tretje mesto, takoj za Bo{tanjskim hri-bovjem in Trebanjskim gri~evjem, ki sta zaradi neposred-ne bliìne ob~inskih centrov (Sevnica in Trebnje) glederasti {tevila prebivalcev na prvem in drugem mestu.

PLANOTE

Tu obravnavamo 700 do 800 m visoko Dolsko in jugo-zahodno od nje, onstran globoke doline zgornje Bistri-ce leè~o in povpre~no 200 m ni`jo Gobljansko-Vodi{-ko planoto. Skupaj zavzemata 8,6km2 ali slabe 3% mirn-skega pore~ja. Zahodno od Radgonice se je na karbonat-nih kamninah Dolskega nariva razvil kra{ki reliefz nad 30 vrta~ami na km2. Danes se tu travne povr{i-ne mo~no zara{~ajo. Od ostalih kra{kih oblik so prisot-ne uvale, podzemne jame in ob vzno`jih planot kra{-ki izviri.

Obe planoti sta namre~ popolnoma brez povr{inskevode. Tu prevladujejo nakloni do 9°.

Na planotah se nahaja 10 naselij s skupno 364 ljud-mi ali gostoto 42 ljudi na km2. Nanje odpade 3 % vsegaprebivalstva v pore~ju. Naselja {tejejo povpre~no 36 pre-bivalcev. V obdobju od l. 1961 do 1991 je {tevilo ljudiupadlo za 27 %, na Gobljansko-Vodi{ki planoti pa kar za33%. Prebivalstvo do 20. leta starosti zavzema 25-odstot-ni dele`, prav toliko je tudi starih 60 let in ve~. Dele` kme~-kega prebivalstva je v obdobju 1961–1991 padel z 82 na25 %. Najve~ aktivnih zaposluje primarni sektor (46 %),precej tudi sekundarni (36 %).

DOLSKA PLANOTA (P 1)

Dolska planota zavzema le 3,47 km2 povr{in v obmo~-ju Dolskega nariva. Razteza se med Ti~nico (763 m) naseveru, ki predstavlja razvodni rob nad Sopoto, in Ka-lom pri Dolah na jugu, ki je dvignjen visoko nad dolinizgornje Bistrice in Bene. Je enotna po sestavi; gradi jotriasni skladovit in masiven dolomit, na katerem seuveljavljata kra{ki (dve tretjini) in fluviokra{ki tip relie-fa (tretjina). Dolska planota je zelo visoko dvignjena, pov-pre~no 300 m nad osrednje dolenjske mezozojske gru-de. Ve~ina spada v najvi{ji vi{inski pas 700 do 800m n.m.(povpre~je 741 m). Povpre~ni naklon meri 8°. Trde kar-bonatne kamnine so omogo~ile tudi razvoj precej{njihstrmin, a nad 18° je nagnjenih le 3 % tal. Na 90 % po-vr{in izmerimo vi{inske razlike 75 do 150 m, na ostalih150 do 200 m. Le na ~etrtini obmo~ja ni vrta~, drugje sorazli~no gosto posejane, na ~etrtini, npr. ju`no od Zavr-ha, jih na{tejemo nad 30 na km2. Ponekod naletimo ce-lo na ve~je kra{ke depresije – uvale. Posebno veliki staseverno od Kala in ju`no od Zagozda. Nad povirjema Be-ne in Bistrice opazimo {tevilne obvisele suhe doline. Po-sebno izrazita je dolina Velike Preske, ki visi proti So-poti. Po njej te~e cesta, ki pomeni glavno povezavo z do-lino in Rade~ami. Na obmo~ju ni nikakr{nih vodotokov;voda podzemno odteka proti Bistrici, Beni in Sopoti.

Na 25 % Dolske planote raste gozd, najve~ bukevs ~rnim gabrom, bukev s kresni~evjem ali pa preddinar-ski podgorski bukov gozd, prevladujejo pa travniki.Najve~ je rjavih prsti na dolomitu. Prst je tanka, zato jenjiv malo, pa {e te po~asi ozelenjujejo. Kar 50% tal, pred-vsem bolj nagnjenih ali pa vrta~astih obmo~ij, se zara{-~a (Jelenjska gora, Goli vrh, obmo~je ju`no od Zavrha).To so torej obmo~ja, ki se v celotnem pore~ju najhitre-je zara{~ajo, zato bi bilo tu smiselno na~rtno pogozdo-vanje.

Zaradi precej{nje nadmorske vi{ine je klima ostrain cvetenje sadnega drevja kasni tri do {tiri tedne za kra-

40

MIRNSKA DOLINA

Njivske povr{ine GorenjegaJelenja (770 m) na Dolski pla-

noti. (M. T.)

ji v najtoplej{em pasu, travnike pa kosijo le enkrat let-no. Kraji so tudi mo~no izpostavljeni vetru.

Gostota poselitve na Dolski planoti je povpre~na(46 na km2). Sem spadajo naselja Gorenje in Spodnje Je-lenje, Zagozd in Kal pri Dolah. Vsa leìjo na robu pla-note oziroma na sti~i{~u s hribovjem. Oskrbujejo sev manj{em sredi{~nem kraju Dole pri Litiji, sicer pa gra-vitirajo v precej oddaljene Rade~e in Sevnico. Pere~ prob-lem pomanjkanja vode zaradi kra{kega zna~aja tal so pre-bivalci re{ili s ~rpanjem vode iz doline Sopote.

Dele` kmetov zna{a 23 %. Za obdobje 1961–1991smo izra~unali indeks gibanja prebivalstva 82.

GOBLJANSKO-VODI[KA PLANOTA (P 2)

Gobljansko-Vodi{ka planota je 5,11 km2 velika regija,prav tako del Dolskega nariva. Sega od Male Gobe na

severu do ju`nega roba nariva nad Gabrovko. Od Dol-ske planote jo lo~i globoko vrezana dolina zgornje Bi-strice, na zahodu pa jo omejuje dolina zgornje Morav{-~ice. V kamninski sestavi povsem prevladujejo triasni do-lomiti, nekaj pa je tudi apnencev, celo jurskih, zato kra{-ki videz tu mo~no izstopa. Na jugu so vmes manj pre-pustne primesi: tufi, tufiti, skrilavci, meljevci, laporji inroènci. Tu izvira edini potok Gabrov{~ica. Na skoraj70 % povr{ja gostota vrta~ preseè 15 na km2, na 38 %celo 30 na km2 Najve~ jih je pri Mali in Veliki Gobi terêpljah. Tu leìta v dinarski smeri dve uvali: ena medMalo in Veliko Gobo, med Brezovim in ̂ epljami pa leìuvala Lisina. Vmesna vi{ja obmo~ja so precej uravna-na, vrta~asta in brez povr{inske vode.

Gobljansko-Vodi{ka planota visi proti jugu in dose-ga vi{ine med 500 in 800 m (povpre~je 656 m). Vi{inskerazlike in nakloni so precej ve~ji kot na Dolski planoti(povpre~je 11°). Zaradi erozije je 4 % ogroènih povr-

41


Kra{ki svet je med vsemi naj-bolj podvrèn zara{~anju. Nasliki je Jelenjska gora (830 m)na Dolski planoti. (M. T.)

Na robu povpre~no 650 m viso-ke Gobljansko-Vodi{ke planotese dviga Velika Pe~ (776 m),kjer se je v ~istem jurskem ap-nencu razvilo ve~ kra{kih jam.Pod njo stoji vas Podpe~ podSkalo (480 m), kjer je bilo viso-ko nad dolino zgornje Morav{-~ice oziroma Mirn{~ice dom-nevno prazgodovinsko gradi{~e.Tu so tudi ru{evine Podpe{kegagradu (Gallenstein), prvi~ ome-njenega v 14. stoletju. (M. K.)

42

MIRNSKA DOLINA

{in: to sta pas med Vodicami in ̂ epljami in obmo~je Pa-{nika pri Veliki Gobi. Zaradi ve~jih naklonov je dele` goz-da tu v primerjavi z Dolsko planoto precej ve~ji (47 %);to je predvsem preddinarski podgorski bukov gozd, ne-kaj pa je tudi bukve s ~rnim gabrom in s kresni~evjem.19 % povr{in se zara{~a. Med prstmi je najbolj zastopantip kislih rjavih prsti na dolomitu, veliko pa je tudi rja-vih prsti. Travni{ke povr{ine mo~no prevladujejo nad os-talimi kmetijskimi (17 %). 13 % povr{in zavzemajo nji-ve, a prst je marsikdaj preplitva in kamnita. Pridelek jeomejen tudi zaradi ostrega podnebja. Planota leì namre~v celoti v vi{inskem pasu, v kra{kih depresijah pa mo-ramo ra~unati {e na u~inek toplotnega obrata. Na plano-

ti uspeva tudi sadno drevje, vendar tu cvetenje è kasniteden do dva za ni`jimi toplej{imi kraji. Naselja imajourejene va{ke vodovode, a v su{ni dobi vode zmanjka.

Na obmo~ju je po neizrazitih slemenih oziroma porobovih razporejenih {est naselij (Brezovo, Vodice, ̂ ep-lje, Velika in Mala Goba ter Preènjske Njive) s povpre~-no 34 prebivalci. Dele` kmetov zna{a 29 %. V le-tih 1961–1991 je obmo~je zaradi odro~nosti in kra{ke-ga zna~aja izgubilo 33 % prebivalcev.

Ljudje se oskrbujejo in zaposlujejo v Gabrovki,[martnem pri Litiji in v Litiji. S temi sredi{~i je regijapovezana prek Morav{ke Gore na jugu in prek Velike Pre-ske na severu.

POVR[JE

NASTAJANJE POVR[JA

Najstarej{e kamnine v obravnavanem obmo~ju izvirajoiz mlaj{ega paleozoika, iz permo-karbona. Od tedaj pado danes se je v ve~ kot 300 milijonih let zvrstilo ve~ faz,med katerimi je bilo obmo~je zdaj kopno, drugi~ spet podbolj ali manj plitvim morjem, v~asih pa so nastali tu ce-lo globlji geosinklinalni jarki. Tu je bilo namre~ robnoobmo~je panonskih morskih zalivov (Melik, 1962). Po-sledica dviganj in spu{~anj ozemlja in s tem napredova-nja in umikanja morja je menjavanje razli~nih usedlin,re~nih s kopnega, plitvomorskih in globljemorskih, ne-prepustnih in prepustnih. V posameznih obdobjih so oì-veli tudi vulkani, odtod ponekod vulkanske in z rudamibogate kamnine. Najve~krat pa je bilo obmo~je pod pli-tvim morjem. Tako je bilo konec karbona, v spodnjemin srednjem permu, v spodnjem triasu, deloma v zgor-njem triasu, v juri, spodnji kredi, nekaj ~asa v zgornji kre-di in v miocenu. Zato v pore~ju prevladuje plitvomor-sko in obre`no, s kopnega prene{eno klasti~no gradivo,ki ga sestavljajo rde~i, zelenkasti in sivkasti pe{~enja-ki, alevroliti, argiliti, skrilavci, laporji in laporni apnen-ci, bre~e in konglomerati, vmes pa so tudi karbonatnekamnine. Ve~inoma so to slabo prepustna tla. Miocen-ske kamnine so v pore~ju prava redkost. Melik (1959)meni, da je segal sem le ozek zaliv miocenskega morja,in to vsaj do âteà. [ifrer (1984, 1990 in 1995) pa tr-di, da je bila v miocenu preplavljena vsa Dolenjska, a za-radi slabe odpornosti so se iz takratnega morja izvirajo-

~e kamnine po obdobju mo~nega mehanskega razpada-nja v pleistocenski ledeni dobi ohranile le na obmo~jihpodrivanja, mo~nej{ega tektonskega zastajanja in ugre-zanja, v na{i regiji v Krmeljski kadunji ter na obmo~jih[entjanà, [entruperta in Gorenje vasi pri Mirni. Pone-kod vsebujejo premog.

Po srednjem triasu se je ozemlje ve~krat dvignilo nadmorsko gladino. Zaradi odsotnosti morskih usedlin skle-pamo, da je kopno obstajalo nekaj ~asa v zgornjem tria-su, v juri, na meji med spodnjo in zgornjo kredo, v mio-cenu – v tortonu, ko se je iz morja dvignilo Kr{ko hri-bovje, in v pliocenu. Karbonatne kamnine, apnenec indolomit so se kopi~ile v ve~jih lagunah proti koncu pa-leozoika in v geosinklinalnih jarkih spodnjega in zgor-njega triasa.

Tektonika je bila ob~asno ìva v vseh dobah tria-sa, kasneje pa spet v miocenu. Spremljal jo je vulkani-zem. Posebno pomembni so ugrezi Kr{kega polja, se-novskega bazena in Krmeljske kadunje v tortonu.

V spodnjem pliocenu je pri{lo do luskanja Posav-skih gub, v vla`nem in zmernovla`nem tropskem pod-nebju pa zatem do mo~nega kemi~nega preperevanja, ka-terega u~inek je peneplenizacija ali nastanek terciarnihravnikov. Najprej so bile odstranjene debele plasti ter-ciarnih morskih in kopenskih sedimentov, kasneje pa seje za~elo {e znièvanje vedno bolj razkritih mezozojskihkamnin. Kemi~no preperevanje naj bi bilo tako mo~no,da je izni~ilo celo u~inke v srednjem pliocenu ìve tek-tonike. Z nastopom su{nega podnebja se je v zgornjem

pliocenu znièvanje in uravnavanje povr{ja ustavilo. Sle-dilo je zakrasevanje karbonatnih kamnin in kopi~enje rde-~ih glin, ki lahko vsebujejo tudi precej roènca ([ifrer,1984, 1990, 1995, Stepan~i~, 1975, [lebinger, 1967).V zgorjem pliocenu so u~inki tektonike spet o~itni. Po-sledica neotektonskih premikov so krajevna uslo~enjain prelomi dinarske smeri (Morav{ki, [kocjanski, Oto{-ki, Impoljski, Sevni{ki in drugi prelomi), ki so dotlej eno-ten ravnik razkosali v grude. Njegovi ostanki so v obli-ki krp ohranjeni le severno od reke Mirne (Premru, 1976).Posavske gube so se za~ele narivati na Zahodne dolenj-ske mezozojske grude in na ~elu velikih alpskih nariv-nih struktur je na alpsko-dinarsko-balatonski tektonski~rti med drugimi nastala tudi Mirnsko-Mokrono{ka kot-lina. V zgornjem pliocenu se je ugreznila hkrati s Kr{kokotlino, ki ima kot ve~ina jugovzhodne Slovenije prevla-dujo~o balatonsko smer. To je omogo~ilo globoko trop-sko preperevanje zaledja; pospe{ilo je tudi re~no raz~le-njevanje, erozijo prsti in ekshumiranje razli~no globokopreperelih tal, s tem pa nastanek za Mirnsko dolino zna-~ilnih kopastih reliefnih oblik. 15 do 20 m nad dnom kot-line so se krajevno ohranile {iroke, pedimentom podob-ne oblike, pokrite z debelo rjavorde~o preperelino, ki vse-buje drobce roèncev ([ifrer, 1990 in 1995). Po Meliku(1931) naj bi v tem ~asu pri{lo do obse`nih hidrograf-skih sprememb: do preto~itve Save s severa in do spre-memb v mirnskem in temeni{kem pore~ju. PliocenskaMirna naj bi izvirala med Sti~no, Vi{njo Goro in Mulja-vo in odvajala tudi vode Vi{njansko-[entvi{kega potokain zgornje Temenice. Zaradi mo~ne zadenjske erozije te-daj {e povr{inske Temenice je Mirna izgubila tretjino po-re~ja in njen izvir je odtlej pod Presko nad Morav~ami.V delu nekdanje mirnske struge najdemo danes Cedilni-co oziroma Vejar, nekdanja struga med Mladeti~ami, Ga-brijelami, Krmeljem in Hinjicami pa je opu{~ena.

Mirnsko deber vzhodno od Mirnsko-Mokrono{-ke kotline lahko razdelimo na zgornji mlaj{i in spod-

nji starej{i del. V prvem odseku je zgornji del doline{ir{i, razmaknjen okrog 2 km. Na pobo~jih so vidne te-rase, ki se s tokom navzdol zoùjejo. Reka je prvotnovijugala po {ir{i ravnici, ob dvigovanju hribovja pa seje sproti vrezovala. Tako je nastala epigenetska dolinaz ujetimi okljuki. Niè od Turi{kega gradu so namestoteras ohranjeni le pregibi, pobo~ja doseèjo izredno str-mino in okljukov ni ve~. Ta ozka deber je zelo stara,nastala v obmo~ju najve~jega dvigovanja in je antecen-dentnega zna~aja. Zaradi razlik med tektonskim doga-janjem v Mirnsko-Mokrono{ki in Kr{ki kotlini obsta-jajo v njunih pore~jih razli~ne mo`nosti re~ne erozije.Erozijska energija Mirne upada, Krkina pa raste. Zatoleva Krkina pritoka Temenica in Radulja hitro napre-dujeta proti razvodnici z Mirno. Razlike v tektoniki sotudi vzrok neenaki eroziji znotraj pore~ja. Mo~nej{e dvi-ganje v njegovem severnem delu je vplivalo na podalj-{evanje levih pritokov Mirne, medtem ko je zastajanjegrude na jugu vodilo h kraj{anju njenih desnih prito-kov; odtod izrazita asimetri~nost pore~ja. Dokaz za neo-tektonska dogajanja v Mirnsko-Mokrono{ki kotlini sopotresi (v tem stoletju jih je bilo pet 6.–8. stopnje poEMS lestvici, trije v zadnjih dvajsetih letih pa so ime-li u~inke 5.–6. stopnje (Godec, Vidrih, 1998). Zaradiugrezanja dna kotline teìjo potoki k ponovni vzposta-vitvi ravnote`nega profila in na {iroko poplavljajo.V zadnji in predzadnji ledeni dobi so dno zasuli s pe-riglacialnim gradivom; pri Mirni pod Gradcem je [i-frer, 1990, identificiral pleistocenske akumulacijske te-rase. V holocenu pa so se odloìle debele plasti ilov-nato-glinenih usedlin. [e trajajo~e ugrezanje dokazu-jejo tudi koncentri~no stekajo~i se pritoki Mirne in v kot-lino segajo~a slemena, ki tonejo pod aluvialno dno. Go-vorimo o akorelativnih nivojih. Podobni, a manj{i ob-mo~ji ugrezanja sta {e Vejarska kotanja in Morav{ka kot-linica, kjer prav tako opazimo poplavno ravnico in kon-centri~no se stekajo~e vode.

43

POVR[JE

Ujeti meandri Mirne (203 m)v Kr{kem hribovju (Tinger,441 m). Cesta sledi reki, èlez-nica pa je speljana skozi ve~predorov. (M. K.)

TEKTONSKE ENOTE

Tektonsko pripada mirnsko pore~je Dinaridom, natan~-neje: vzhodni del Notranjim Dinaridom, kjer se jemed srednjim triasom in vrhom zgornje krede razpro-stiral Slovenski jarek in so se v njem kopi~ile globo-komorske usedline, zahodni del pa Zunanjim Dinari-dom, kjer se za~enja plitvomorska sedimentacija Dinar-ske karbonatne platforme. Po starem, ko je geolo{ka me-ja med Posavskimi gubami in Zunanjimi Dinaridi po-tekala po razvodnici med Mirno in Temenico, so obrav-navano obmo~je {teli {e k Posavskim gubam. Na Do-lenjskem sicer prevladuje grudasta zgradba, vendar sobile tu v novej{em ~asu ugotovljene tudi pokrovne ozi-roma narivne strukture. (Buser, 1984)

Najve~ji del pore~ja spada v Mokrono{ko naguba-no ozemlje, katerega sestavni del je tudi prostranaMirnsko-Mokrono{ka kotlina, nadaljevanje Senov-sko-Sevni{ke sinklinale. V okviru te tektonske enote jedve tretjini vsega gri~evnatega dela pore~ja. Gube ima-jo alpsko in balatonsko smer, na skrajnem jugu pa se uve-ljavi dinarska smer. Na severu prehaja Mokrono{ko na-gubano obmo~je na ~rti Gabrovka–Reber–Zalo-ka–Hom–Hrastno–Podbor{t v [entjan{ki nariv. Ta jeprvotno prekrival vso Litijsko antiklinalo, kasneje pa je

bil zaradi erozije ponekod odstranjen (npr. med Homomin dolino Pekla). Sestavljajo ga ladinijski, karnijski, no-rijski, retijski in spodnjekredni sedimenti, med katerimiprevladuje dolomit. Litijsko antiklinalo, ki je marsik-je razkrita, gradijo paleozojske in triasne plasti. Razte-za se od zahoda proti vzhodu in v tej smeri tudi tone. Jeprecej razlomljena. Pokriva se v glavnem s hribovitimsvetom. Severozahodni del pore~ja zajema Dolski na-riv. Zgornjetriasni dolomit je bil tu med sarmatom in plio-cenom narinjen na okoli{ke starej{e triasne plasti Litij-ske antiklinale. Narivna ploskev je povsod pokrita, podmajhnim kotom nagnjena proti zahodu in nerazlomlje-na. Na njej se je razvil kras. Za okrog 300 m je dvignje-na vi{je kot osrednja dolenjska gruda. Zajema predvsemhribovito in planotasto obmo~je. [kocjanski prelom(Podbor{t–Gabrijele–Trì{~e) lo~i Mokrono{ko naguba-no obmo~je in Grudo Kr{kega hribovja. Ta se na se-veru na ~rti Podbor{t–Gabrje–Jelovec–Dobje–Bo{tanj sti-ka z Litijsko antiklinalo, ponekod {e pokrito s [entjan{-kim narivom. Kredni pelagi~ni sedimenti s prevladujo-~o alpsko smerjo leìjo na triasnih kamninah, ki imajodinarsko smer gub. Na jugovzhodnem delu pore~ja sestrukturni elementi Posavskih gub in Zunanjih Dinari-dov prepletajo mo~neje kot drugod. V pore~ju Mirne senahaja {e Krmeljska kadunja, ki pripada senovskemuterciarnemu bazenu in ima sinklinalno zgradbo. Leì nastiku Mokrono{kega nagubanega obmo~ja in GrudeKr{kega hribovja.

STAROST KAMNIN

V pore~ju so torej prisotne kamnine vseh starosti od kar-bonske naprej. Dele` posameznih starosti je zelo razli-~en. Prevladujejo mezozojske kamnine (70 %), 12 % jekamnin terciarne, 10 % paleozojske in 7 % kvartarne sta-rosti.

Najstarej{e so neprepustne mladopaleozojske kar-bonske in permske kamnine, predvsem glinasti skrilav-ci, kremenovi pe{~enjaki in konglomerati. Permo-kar-bonske kamnine se nahajajo na obmo~ju Litijske anti-klinale med Srednikom in Novim Gradom, na zahodu pav povirju Morav{~ice in med potokom Cerknico inGobnikom. Permske (sosijske) kamnine pokrivajo 7 %povr{ja. Tu se na hitro menjajo rde~i kremenasti pe{~e-njaki, glinasti in sljudnati pe{~enjaki, pe{~eni glinasti skri-lavci, alevrolit, argilit, konglomerat, glinovci in meljev-ci, to je t. i. grödenski skladi. Med njimi prevladujejokremenovi pe{~enjaki. Raz{irjeni so na Jatni med Rad-gonico in Brunkom, s presledki do [tajngroba in obmo~-ja [entjanà na jugu. Najju`neje najdemo srednjeperm-ske krpe pri Hrastnem, Gorenjih Jesenicah in Mokrono-gu (Zape~ar), vle~ejo pa se tudi po zahodnem razvodjuod Laz pri Gobniku do potoka Du{ice. Plasti segajo 50do nekaj sto metrov globoko. V teh neprepustnih kam-ninah ju`nih odrastkov Posavskega hribovja so se izob-likovala povirja Mirne in njenih glavnih levih pritokov.

44

MIRNSKA DOLINA

Pogled v Krmeljsko kadunjo, ki se proti severovzhodu podalj{u-je v senovsko podolje. (M. K.)

45

Dale~ najve~ji dele` (60 %) odpade na razli~no sta-re triasne kamnine. Bolj plitvo je bilo morje, v kateremso nastale, bolj so pisane po sestavi in manj prepustneso. V spodnjetriasnih (skitskih) plasteh se na kratke raz-dalje menjajo dolomiti s plastmi laporja, oolitni apnen-ci, sivi apnenci, pe{~enjaki, argiliti, skrilavci in sljudna-ti meljevci. Bolj sklenjeno se nahajajo med Radgonicona severu, Bistrico pri Mokronogu na jugu in Hinjamina vzhodu, posamezne krpe pa so v obmo~ju Jatne okrogKladja in Leskovca, med Srednikom in Dobjem, okrogKala pri Krmelju, med Brglezom in potokom Lo~ico se-verno od Mirne, v obmo~ju med Sotlo in Busenko priBrinju, v obmo~ju ̂ ate{ke gore, v mirnsko-temeni{kemrazvodju pri Sevnem, med Dolenjo Nem{ko vasjo in Me-glenikom, v Deben{kem hribovju, okrog [kovca in Mo-kronoga, severno od Dolenjih Laknic in ju`no od Tre-belnega. Na anizijske belo do svetlo sive plastovite inneplastovite dolomite s primesmi apnenca naletimov obmo~ju okrog Gabrovke in Tihaboja, Podbor{ta in meddolino Pekla in Lipovcem, v okolici Trì{~a, Malkovca,Mokronoga in Trebelnega, v gri~evju severno od Deben-ca in vzhodno od Dolenje Nem{ke vasi. Med Javorjemin Gabrovko so zgornjeanizijske in spodnjeladinijskeplasti, kjer se menjavajo lapor, meljevec, skrilavec, ap-nenec, roènec, dolomit, tuf in tufit. Ladinijske plasti soponekod enotne iz dolomita z apnencem (vzhodno od Ve-like Gobe, Gabrska gora), drugje pa se menjavajo apne-nec, dolomit z roènci, skrilavec, argilit, tuf, tufit, pe{-~enjak, dolomitna bre~a in konglomerat (obmo~je [ent-jan{kega nariva med Brezovim in Ravnami in na jugudo Zabukovja, med Glavi{kim potokom in zgornjo Hi-njo, med Cirnikom in Krmeljem, ni`je terase med Po-ljem in Bruno vasjo, manj{e krpe v Mokrono{kem gri-~evju, obmo~je med Lipnikom in Vejarsko kotanjo,v dinarski smeri od Debenca do Brgleza, ob re~ici Mir-ni med Mirno in âteèm). Zna~ilna sestavina ladinij-skih plasti je tuf, ki pri~a o takratnem vulkanskem de-lovanju. [ir{e obmo~je Dol pri Litiji, pas ob desnem bre-gu spodnje Mirne in krpo pri Vozenku sestavljajo nepla-stoviti dolomiti in dolomiti z roèncem ladinijske in kar-nijske starosti. Karnijske plasti so spet bolj pisane se-stave: iz apnencev, dolomitov z roènci, glinastih skri-lavcev, tufov, argilitov, pe{~enjakov in bre~e. Leìjo medKamenico in Cerovcem, na obmo~ju zahodno od Vozen-ka in gradijo Zaplaz pri ̂ ateù. Razvodje med Trebnjemin Ra~jim selom ter pore~je Radulje od povirja do za-voja proti severu pa sestavljajo plastnati in neplastnatidolomiti mlaj{ega triasa.

Jurske, predvsem razli~ne apnen~aste in dolomiti-zirane kamnine, so v mirnskem pore~ju redke (1%). Lia{-ke krpe so raztresene v obmo~ju Kr{kega hribovja obmirnski debri in ju`no od nje. Najdemo jih tudi na zahod-nem robu Gobljansko-Vodi{ke planote. Ju`no od Treb-njega in Dolenje Nem{ke vasi pa prevladajo. V takih ~i-stih karbonatih so nastali ponori, podzemne jame indruge kra{ke oblike, nanje pa so vezani tudi kra{ki izviri.

V regiji so pogosto zastopane tudi kredne morskeusedline (9%). Med [entjanèm in Bo{tanjem leìjo v ob-

mo~ju [entjan{kega nariva transgresivno na ba{kemdolomitu, karnijskem apnencu in ladinijskem tufu spod-njekredne aptijsko-albijske plasti temno sivega glina-stega skrilavca, laporja, kalkarenita in apnen~eve bre~e.Drugo obse`no nahajali{~e je gruda Kr{kega hribovja ju`-neje, kjer leè zgornjekredni skladi rjavega in zelene-ga laporja, lapornega apnenca, sivega ali rde~ega plo{-~astega apnenca z vlo`ki apnen~eve bre~e in zoogena bre-~a s plastmi apnenca (po starem velikotrnski skladi) di-skordantno na triasnih in jurskih skladih. Zahodno od[kocjanskega preloma so enako stare kamnine {e na skraj-nem jugu v gri~evju med povirjem Radulje in Lan{pre{-~ico v gri~evju Stare gore, erozijske krpe senonijskih pla-sti pa jugovzhodno od âteà in ob soto~ju Mirn{~icein Du{ice.

Pravo redkost v pore~ju pa pomenijo oligocenski gli-nasti sedimenti, ki vsebujejo prodnike roènca in drugihkislih kamnin. Najdemo jih le v okolici [entjanà invzhodno od Jablanice.

Miocenske kamnine so se po [ifrerju (1984) zara-di slab{e odpornosti ohranile le na obmo~jih mo~nej{e-ga ugrezanja. Miocen je zastopan na obmo~ju Krmeljain pri [entrupertu (spodnji torton) z litotamnijskim ap-nencem in kalciruditom, na obmo~ju [entjanà in pri Go-renji vasi pri Mirni (zgornji torton) pa z laporjem, pe{-~enjakom in kremenovim peskom. Med sladkovodnimipe{~eno-glinastimi sedimenti so plasti rjavega premoga.Izkori{~ali so ga v krmeljskih rudnikih, pri Gorenji va-si pri Mirni pa so v dnevnem kopu pridobivali lignit.

Iz plio-pleistocena izvirajo razli~ne gline, ki pokri-vajo ni`je, zaobljene gri~e in slemena v dolini Temeni-ce in obrobju Mirnsko-Mokrono{ke kotline. Tak pas sevle~e od [marja prek Ivan~ne Gorice, Trebnjega inMirne Pe~i do Novega mesta. Gline so nastale s prepe-revanjem mezozojskih karbonatnih kamnin na mestu alipa so bile prene{ene na ni`je leè~a obmo~ja. ê vse-bujejo tudi kremenove prodnike, sklepamo o izvoru navi{je leè~ih karbonatno-silikatnih kamninah.

Med sedimenti holocenske starosti smo lo~ili:a) aluvialne re~ne naplavine Mirne in njenih pritokov.Sedimenti so predvsem glinasti, glinasto-pe{~eni aliglineni z redkimi prodniki. Najdemo jih v dnu Mirn-sko-Mokrono{ke kotline, Vejarske kotanje, Morav{ke kot-linice in v {ir{ih delih dolin, b) preperino z roènci injerino, nastalo pri preperevanju zgornjetriasnih dolomi-tov in apnencev z roènci, pri ~emer ostane v prsti pre-cej roèn~evih kosov (okoli [entjanà in zahodno od Sev-nice) in c) glino, sprano s pobo~ij in po kratkem »trans-portu« odloèno v kotlini ob vzno`ju slemen.

LITOLO[KA OSNOVA

Da bi dobili splo{nej{i pregled nad litolo{ko osnovo re-gije, smo kamnine razvrstili v: a) trde karbonatne kam-nine (paleozojski do terciarni apnenec in dolomit),b) mehke karbonatne kamnine (lapor z veliko vsebnost-

POVR[JE

jo karbonatov, laporni apnenec), c) trde silikatne kam-nine (pe{~enjak, roènec, paleozojski konglomerat),~) mehke silikatne kamnine (mehki tufi, tufiti, glina-sti skrilavci), d) terciarne glinaste in pe{~ene sedimen-te, e) terciarne glinaste in pe{~ene sedimente z roèn-cem, f) kvartarno glino z roènci in g) aluvialne na-sutine.

Tretjina pore~ja je kamninsko izredno heterogena:me{ajo se trde in mehke karbonatne in silikatnekamnine. Izmenjajo se lahko celo na razdalji nekaj me-trov ali decimetrov. Prevladuje dolomit, med primesmipa so sljudnati meljevec, pe{~enjak, skrilavec, laporni inoolitni apnenec, argilit, tuf in tufit, apnen~eva bre~a inkonglomerat. Na tako me{anico naletimo v gri~evnatemin hribovitem delu pore~ja od Dobovice proti jugovzho-du do [entjanà; ju`no od Brezovega in Hudih Raven,s presledki do Vejarske kotanje in obrobja Mirnsko-Mo-

krono{ke kotline, na vzhodu do Krmelja, v pasovih medBrezovico in Lipnikom in med Vol~jimi Njivami in Tre-belnim. Pokrajina s tako litolo{ko sestavo je zelo razgi-bana. Tu se uveljavlja mo~na selektivna erozija, prevla-dujejo nakloni nad 11°, na tretjini povr{in celo nad 21°.Zna~ilna je menjava kopastih in koni~astih vrhov, neka-tera najvi{ja razvodna obmo~ja pa so zakrasela. Med Bob-ne~im vrhom, Gradi{~em in Prelesjem najdemo celo kra{-ko depresijo z vrta~ami. Ni`je so kra{ki pojavi redkej-{i; kra{ke uravnave s posameznimi vrta~ami opazimo naobmo~ju Selc, Hudih Raven, Raven nad [entrupertom.Tu ni povirij in vodotokov; obmo~je pre~kajo le ve~jealohtone vode Bistrica, Bu~avnica in Bena. Stranskih do-lin skoraj ni, a povr{je je drobno raz~lenjeno z grapamiin dolci. Doline so bolj razvejane le v bliìni severnegaroba kotline, kjer je drobna razlomljenost zlasti v sme-ri od zahoda proti vzhodu ve~ja.

46

MIRNSKA DOLINA

Ena najju`nej{ih leg v pore~ju,kjer prihajajo na dan stare per-mo-karbonske kamnine, je Vrh

pri [entrupertu (320 m). Pisanasestava oziroma menjava raz-

li~no starih karbonatnih in sili-katnih kamnin na razdalji nekaj

metrov je zna~ilna za velik delmirnskega pore~ja. Zato se hi-

tro menjavajo tudi tip reliefa inprsti, rastje in talne vodne raz-

mere. (M. T.)

Valovita fluviokra{ka pokrajinapri Brezju nad Krmeljem. Dolcepre~ijo terase z njivami. (M. T.)

Nadaljnjih 30 % povr{ine zavzemajo karbonatnekamnine, od tega trde 18 %, ~iste mehke 1 %, me{ani-ca obeh pa 11 %. Dolomiti in apnenci so ~istej{i na se-verozahodu, na obmo~ju planot in uravnav, na zahodumed Hohovico, Morav~ami in âteèm, v okolici Sela,med Glinkom in Mokronogom, okrog Trì{~a in sever-no od tod, v okolici [entjanà in Vrha pri Bo{tanju. Tuso kra{ki pojavi najpogostej{i. Poleg {tevilnih vrta~(nad 30/km2), uravnav in suhih dolin z amfiteatrsko skle-njenim koncem dolin (med Preènjskimi Njivami in re-ko Bistrico) naletimo tu tudi na ve~je kra{ke depresije –uvale. Najve~ja je dolga 1,25 km in leì severovzhodnood Velike Gobe, markantna pa je tudi Lisina severno odMorav{ke gore pri Vodicah. Pogosta reliefna oblika jedolec. Vrhovi so zaobljeni in kopasti, slemena pa manjizrazita in razvejana. V obmo~ju masivnega dolomitavzhodno od ~rte Gorenje Jelenje–êplje–Brezovo je za-krasevanje po~asnej{e, vrta~e so redkej{e, gostota dolinz ob~asnim vodotokom pa ve~ja. Doline so V-oblike, s tri-kotnim zgornjim koncem, slemena pa izrazitej{a in po-bo~ja manj raz~lenjena. Mo~no zakraselo je tu le najvi{-je razvodno obmo~je severno od Dol pri Litiji, kjer jeuravnava {iroka 2 km. Vrta~e so zelo na gosto posejane,vmes pa so ohranjeni odseki suhih dolin. Zanimiv je Bo-hinj~ev hrib z radialnim tipom re~ne mreè. Mehke kar-bonatne kamnine s prevlado lapornatega {entjurskega ap-nenca, se nahajajo pri [entjanù in severno od Vejarskekotanje. Zanje so zna~ilni majhni nakloni, blage, zaob-ljene reliefne oblike. Laporji in laporni apnenci z apne-no bre~o prevladujejo v Kr{kem hribovju, Bo{tanjskemhribovju okrog Jablanice in Deben{kem hribovju. Reliefje izredno raz~lenjen, slemena mo~no razvejana, pobo~-ja pa nerazgibana, brez grap. Vodotoki so ve~inoma ob-~asnega zna~aja. V okolici âteà pa je pokrajina mo~-no zakrasela, s {tevilnimi vrta~ami, kra{kimi izviri (Mo-~ila), suhimi dolinami (Dolenja vas pri âteù, obmo~-je severovzhodno od Gornjih Raven) in kra{kimi depre-sijami (Balentova dolina). Zaradi ve~jega deleà lapor-

ja pride kra{ki zna~aj manj do izraza (Spodnje Vodale –vrta~e, uravnanost, obviseli dolini, Turi{ki grad – posa-mezne vrta~e, Planina, zahodno od Kali{~a – obviseladolina).

îste silikatne kamnine zavzemajo le desetino po-re~ja. Ve~inoma so trde in mehke skupaj (9 %); to soraznobarvni pe{~enjaki, meljevci, glinovci, konglome-rati, skrilavci, argiliti in alevroliti, ki se povr{insko me-njavajo. Bolj strnjeno se nahajajo silikatne kamnine naseveru na obmo~ju Jatne med Radgonico in NovimGradom in na zahodu v povirju Cerknice. Manj{e krpeso pri Hrastnem, Malem Cirniku, jugovzhodno od [en-truperta, najju`neje pa pri Mokronogu. Zna~ilnost po-krajine so blage reliefne oblike, redki zaobljeni vrhovi,redka, mogo~na, v drobnem neraz~lenjena slemena. ̂ i-sti kremenovi pe{~enjaki (0,8 %) se nahajajo na zahod-nem razvodju ju`no od Nove Gore in severno od Javor-ja, ~isti glinasti skrilavci (0,3 %) pa v povirju Morav{-~ice.

Na 9 % pore~ja se me{ajo trde karbonatne in tr-de silikatne kamnine, predvsem dolomiti z roènci. Na-jobse`nej{e tako obmo~je je Bo{tanjsko hribovje vzhod-no od Jablanice, manj{a pa so v Mirnskem gri~evju medLipnikom in Brezovico pri Mirni, zahodno od Mirnev smeri proti ̂ ateù in okrog Zabukovja. Zna~ilni so ko-pasti vrhovi, mo~no raz~lenjena slemena, enostavni inamfiteatrski konci dolin, obvisele doline (okolica Vrhapri Bo{tanju in Vol~jih Njiv) in ponekod uravnave z vr-ta~ami.

Skoraj 9 % je terciarnih glinastih in pe{~enih se-dimentov, od tega 4 % s kosi roènca. Njihova lega jevezana na nahajali{~a dolomita z roèncem. ê gre zapresedimentirano gradivo, so prisotni kremenovi prod-niki. Vendar je glina z roèncem v dolini Mirne ve~ino-ma primarna ali le malo prenesena. Skoraj vsa ni`je le-è~a in potapljajo~a se slemena, ki izginjajo v kotlini,so pokrita z debelo plastjo te preperine. V samem obrob-ju kotline ve~inoma ne najdemo kremenovih prodnikov.

47

POVR[JE

Slabo odporne kamnine spod-njetriasne ali skitske starosti,kjer se dolomiti me{ajo s plast-mi laporja, oolitnimi apnenci,sivimi apnenci, pe{~enjaki, ar-giliti, skrilavci in sljudnatimimeljevci, so zelo ob~utljive zagradbene posege. (M. T.)

Najobse`nej{e obmo~je glinastih in pe{~enih terciarnihsedimentov je jugozahodno razvodje pri Trebnjem do Do-la na vzhodu, pokrivajo pa {e ve~ino roba Vejarske ko-tanje do prevala pri Brezovici, vsa slemena okrog nase-lja Mirne, ve~ino tone~ih slemen na ju`nem robu kotli-ne med Vol~jimi Njivami in Mokronogom, slemena medHrastovico in Trì{~em in obmo~je zahodno od Krme-lja. Gre za ni`je nadmorske vi{ine, praviloma pod 350m,saj je bilo gradivo prene{eno z okoli{kih vi{jih obmo~ij.Tu lahko naletimo na kra{ke pojave – vrta~e, dolce in am-fiteatrske konce dolin. Prevladujejo nakloni pod 11°.

Kremenovi prodniki v preperini so zna~ilni za se-vernej{a obmo~ja – za nekoliko vi{je (300–500 m), vr-{ne lege globlje v gri~evju. Obse`no tako obmo~je se {i-ri med Morav{ko kotlinico in Tihaboj{~ico na severu indolino Mirne na jugu. Manj{e zaplate so zahodno od [en-truperta, pri [evnici v Vejarski kotanji, okrog Irsovca, priKrmelju, Mladeti~ah, Vodalah in Gabrju. V primerjavis preperino brez roènca so tu nakloni ve~ji (ve~inomanad 11°), kra{ki pojavi (zakraseli zgornji deli dolin, dol-ci, posamezne vrta~e) pa redkej{i. Zna~ilni so kopasti vr-hovi in redki vodotoki.

Podobna, a mlaj{a je kvartarna glina z roènci, kismo jo na{li le v obliki krp (najve~ja pri Birni vasi me-ri 1,5km2) na obmo~ju med [entjanèm in Sevnico. Sku-paj je je 1 %. Zna~ilni sta vr{na lega z nadmorsko vi{i-no 300–500 m in lega v bliìni dolomita z roèncem, odkoder izvira. Trikotni konci dolin, ki so zelo pogosti v ne-posredni bliìni kvartarne gline, dokazujejo perigla-cialni izvor. Precej (7 %) je {e aluvialnih naplavin, kiso prete`no ilovnatoglinene. Poleg dna Mirnsko-Mokro-no{ke kotline pokrivajo {e ozek pas ob Vejarju in ob Go-mil{~ici, Morav{ko kotlinico, del dolin Du{ice, Bistri-ce, Studen~nice pri Vrtov{kem hribu, dno ob Hinji priPodbor{tu in ob Mirni v raz{iritvah na poti skozi Kr{kohribovje.

Gri~evje in hribovje sta si po sestavi zelo podobna;za oba je zna~ilna izredno pestra kamninska sestava, to

je velik dele` me{anice trdih in mehkih karbonatnih insilikatnih kamnin. Bistvena razlika je v prisotnostiplio-pleistocenske gline z roènci. Te namre~ v hribov-ju ni, v gri~evju pa prekriva dobro desetino povr{in. Pla-notast in kotlinski del sta bolj enotna glede litolo{ke se-stave: prvega grade predvsem trdi karbonati (90%), v dru-gem pa prevladujejo aluvialne nasutine (38 %) inplio-pleistocenske gline, ponekod z roènci (35 %).V kotlini se pokaèjo karbonati in silikati na povr{ini leponekod na obrobju ali pa na vzpetinah, ki molijo iz nje-nega dna.

NOSILNOST TAL

Zelo pomembna lastnost tal, ki jo je treba upo{tevati po-sebno pri pozidavi, je njena nosilnost. Izkazalo se je,da so Mirnsko dolino pozidavali popolnoma brez upo-{tevanja trdnosti tal. Glede na to, da spada pore~je Mir-ne v verigo seizmogenih obmo~ij na dinarsko-alpski mej-ni ~rti od cerkljanskega obmo~ja prek Ljubljanske kot-line do Kr{ko-Breì{kega polja (Ribari~, 1983, [ifrer,1995) in da se Mirnsko-Mokrono{ka kotlina {e vsesko-zi ugreza, smo upo{tevali tudi ta geofaktor. Dokazi zaugrezanje so: proti kotlini vise~a slemena, vodotoki, kise koncentri~no stekajo proti kotlini, kjer poplavljajo,debele plasti najmlaj{ih usedlin in potresi. U~inke med6. in 8. stopnjo po EMS lestvici je imelo v tem stolet-ju pet potresov (17. 12. 1902, 20. 6. 1912, 25. 8. 1915,19. 12. 1934, 25. 9. 1948), ti v zadnjih dvajsetih letih(9. 9. 1982, 11. 6. 1992 in 31. 8. 1998) pa so dosegli5. do 6. stopnjo. Najmo~nej{i potres z u~inki 7.–8. stop-nje po EMS lestvici je bil na tem obmo~ju zabeleèn10. 3. 1689 (Godec, Vidrih, 1998). Seizmi~na karta(1982) sicer uvr{~a Mirnsko dolino med srednje ogro-èna obmo~ja, kjer lahko pri~akujemo potrese do 7 stop-nje.

48

MIRNSKA DOLINA

Ni`je oble gri~e v gri~evju po-krivajo ve~ metrov debele plasti

plio-pleistocenske preperine,kljub ob~utljivosti za erozijo

navadno izkori{~ene za njive.ê vsebujejo kose roènca, pa

so prsti zelo kisle in podgozdom, ~eprav nakloni niso

preveliki. (M. T.)

Upo{tevali smo litolo{ko karto v merilu 1 : 25.000(Topole, 1990) in takole dolo~ili razrede nosilnosti:1. najbolj{a nosilnost – trde kamnine (plastnati in ne-

plastnati (masivni) apnenci in dolomiti, tudi z vlo`-ki roènca, kremenovi in rde~i pe{~enjaki),

2. srednja nosilnost – mehke in me{ane kamnine (menja-vanje glinastega skrilavca, kremenovega pe{~enjaka, kon-glomerata, alevrolita in argilita, apnenca in dolomita

s plastmi laporja, ali z bre~o in konglomeratom, apnen-ca in dolomita z roèncem in plastmi laporja, skrilavci,tufi in tufiti, menjavanje pe{~enjaka, laporja, meljevcain skrilavca, tudi apnen~eve bre~e z vlo`ki laporja),

3. slaba nosilnost – klasti~ne kamnine (pesek, prod,gru{~, glina, ilovica, alevrolit, debela plast prepere-line),

4. tla niso nosilna – meli{~a, vodne povr{ine.

49

POVR[JE

Nosilnost tal po regijah.

Zemljevid 4: Nosilnost tal.

najbolj{a nosilnost

srednja nosilnost

slaba nosilnost

Razredi nosilnosti

Regija Povr{ina 1 2 3v km2 km2 % km2 % km2 %

G 1 9,06 4,42 48,79 4,12 45,47 0,52 5,74G 2 17,72 6,77 38,21 4,25 23,98 6,70 37,81G 3 8,70 1,51 17,36 3,79 43,56 3,40 39,08G 4 26,44 8,59 32,49 12,81 48,45 5,04 19,06G 5 4,36 0,35 8,03 2,51 57,57 1,50 34,40G 6 23,72 1,94 8,18 19,58 82,55 2,20 9,27G 7 18,28 3,64 19,91 11,48 62,80 3,16 17,29G 8 14,59 2,02 13,85 10,08 69,09 2,49 17,07G 9 6,37 2,62 41,13 3,06 48,04 0,69 10,83

G 129,24 31,86 24,65 71,68 55,46 25,70 19,89

H 1 2,41 1,55 64,32 0,86 35,68 0,00 0,00H 2 2,88 2,15 74,65 0,66 22,92 0,07 2,43H 3 4,89 3,26 66,67 1,61 32,92 0,02 0,41H 4 24,66 10,35 41,97 13,98 56,69 0,33 1,34H 5 20,23 2,34 11,57 17,20 85,02 0,69 3,41H 6 25,42 0,61 2,40 24,61 96,81 0,20 0,79H 7 9,47 6,53 68,95 1,59 16,79 1,35 14,26H 8 19,19 5,56 28,97 12,75 66,44 0,88 4,59H 9 9,17 3,28 35,77 5,78 63,03 0,11 1,20

H 118,32 35,63 30,11 79,04 66,80 3,65 3,08

K 1 6,50 0,71 10,92 0,73 11,23 5,06 77,85K 2 6,12 2,57 41,99 1,15 18,79 2,40 39,22K 3 14,86 0,69 4,64 0,66 4,44 13,51 90,92K 4 11,73 1,65 14,07 2,23 19,01 7,85 66,92

K 39,21 5,62 14,33 4,77 12,17 28,82 73,50

P 1 3,47 3,47 100,00 0,00 0,00 0,00 0,00P 2 5,11 3,76 73,58 1,35 26,42 0,00 0,00

P 8,58 7,23 84,27 1,35 15,73 0,00 0,00

M 295,35 80,34 27,20 156,84 53,10 58,17 19,70

0 1 2 3 4 5km

Iz preglednice je razvidno, da so glede nosilnosti raz-mere dale~ najbolj ugodne na obmo~ju obeh planot, Dol-ske in Gobljansko-Vodi{ke. Tam namre~ prevladujeskladovit in masiven dolomit. Sledijo jima nekaterehribovske regije, ki so prav tako v ve~jem delu iz kar-bonatnih trdnih kamnin (Gabrov{ko, Bo{tanjsko, Mirn-sko povirno in Cerkni{ko povirno hribovje). V nobeniod regij v gri~evju najbolje nosilna tla ne preseèjo 50%povr{in. Takemu deleù se priblià le Cerkni{ko gri~ev-je. Najve~ tal v tretjem razredu pa ima kotlinski del, {ezlasti dno, medtem ko so razmere nekoliko bolj{e v Kr-

meljski kadunji, ki jo sestavljata tudi triasni in litavskiapnenec.

NADMORSKA VI[INA

Skoraj 300 km2 veliko pore~je Mirne je mo~no razgiba-na pokrajina, katere povpre~na nadmorska vi{ina meri403 m. Najvi{je seè hrbet Jatne pri Predlogu (850 m),najni`je pa leì ustje Mirne pri Sevnici (175 m). Vi{in-ska razlika zna{a torej 673 m. Najobse`nej{i je vi{inskipas med 300 in 399 m, ki zavzema 35 % pore~ja, ve~i-na (78 %) pa leì 200 do 499 m visoko.

Nadmorske vi{ine pod 200 m ugotovimo le okrogizliva Mirne v Savo; takoj ob strugi navzgor se vle~e ozekpas z vi{inami 200 do 299 m (mirnska deber) in se raz-{iri {ele pri izhodu iz Pekla pri Kriì{~u. Od tam se pro-ti zahodu nadaljuje v dveh pasovih: v severnem, kjer te-~e stara, in ju`nem, kjer poteka sedanja struga Mirne. Za-hodno od Pijavic se dolina razprostre v obse`no Mirn-sko-Mokrono{ko kotlino, kjer je pas {irok do 5 km. DoMirne je sklenjen, iz njega gledajo v sredi le posameznigri~i, na robu kotline pa spodnji deli potapljajo~ih se sle-men. Do izraza pride prag med Bistrico pri Mokronoguin Slep{kom, Slan~ev hrib in Bo`ji grob, oba visoka 315m.

50

MIRNSKA DOLINA

27,2

24,65

30,11

14,33

84,27

53,1

55,46

66,8

12,17

15,73

19,7

19,89

3,08

73,5

0

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 %

Pore~je

Gri~evje

Hribovje

Kotlina

Planote

najbolj{a srednja slaba

Nosilnost tal

Deleì povr{ja v posameznih razredih nosilnosti.

Pore~je

0,1

6

24,8

3

34,5

6

18,9

3

9,3

4

7,1

8

4,8

1

0,2

0 0 0 0 010 10 10 10 1020 20 20 20 2030 30 30 30 3040 40 40 40 4050 50 50 50 5060 60 60 60 6070 70 70 70 7080 80 80 80 8090 90 90 90 90

100 100 100 100 100% % % % %

100–199 m

200–299 m

300–399 m

400–499 m

500–599 m

600–699 m

700–799 m

800–899 m

Gri~evje

0

24,1

5

57,2

1

16,2

2,3

8

0,0

6

0 0

100–199 m

200–299 m

300–399 m

400–499 m

500–599 m

600–699 m

700–799 m

800–899 m

Hribovje

0,3

9

5,1

1

21,1

2

29,5

6

20

15,2

6

8,1

1

0,4

6

100–199 m

200–299 m

300–399 m

400–499 m

500–599 m

600–699 m

700–799 m

800–899 m

Kotlina

0

92,0

2

7,9

8

0 0 0 0 0

100–199 m

200–299 m

300–399 m

400–499 m

500–599 m

600–699 m

700–799 m

800–899 m

Planote

0 0 0 0

10,1

4

35,7

8

53,6

1

0,4

7

100–199 m

200–299 m

300–399 m

400–499 m

500–599 m

600–699 m

700–799 m

800–899 m

Zemljevid 5: Nadmorske vi{i-ne – stometrski vi{inski pasovi.

Vi{ina v metrih:

100–199

200–299

300–399

400–499

500–599

600–699

700–799

800–899

Deleì povr{ja v posameznih vi{inskih pasovih – po morfolo{kih enotah.

0 1 2 3 4 5km

Na jugozahodu se pas nadaljuje po dolinah Gomil{~icein Lan{pre{~ice in ~ez preval pri Brezovici preide v Ve-jarsko kotanjo. Pas skupaj zavzema ~etrtino pore~ja.

Vi{inski pas 300 do 399 m je naj{ir{i med vsemi inzavzema tretjino povr{ine pore~ja. Na {iroko obroblja kot-lino in seè ob Mirn{~ici celo 9km v notranjost proti Mo-rav~am. Obsega tudi obmo~je med Temenico in Mirno

s plo{~atimi in ravnimi vrhovi in slemeni, ki je po Me-liku (1931) ostanek re~ne ravnine nekdanjega potoka, kije tekel od Velike Loke proti Ra~jemu selu in dalje naseverovzhod. V ta pas spada tudi celotno obmo~je [ent-janà.

Ostali stometrski vi{inski pasovi so o`ji (najve~1 km {iroki). Proti severozahodu prehajajo postopno

51

POVR[JE

0

100

200

300

400

500

600

700

800

900m

G 1

G 2

G 3

G 4

G 5

G 6

G 7

G 8

G 9

H 1

H 2

H 3

H 4

H 5

H 6

H 7

H 8

H 9 K 1

K 2

K 3

K 4 P 1

P 2

Por

e~je

Gri

~evj

e

Hri

bovj

e

Kot

lina

Pla

note

Nadmorska vi{ina

maksimalna povpre~na minimalna

Maksimalna, povpre~na in mi-nimalna nadmorska vi{ina mi-kroregij in morfolo{kih enot.

Vi{inski pasovi v m Nadmorska vi{ina Ampli-

100–199 200–299 300–399 400–499 500–599 600–699 700–799 800–899 tudaRegija Povr{ina povr{ina povpr. max min

(str. 12) v km2 km2 % km2 % km2 % km2 % km2 % km2 % km2 % km2 %

G 1 9,06 0,00 0,00 0,00 0,00 2,05 22,63 5,51 60,82 1,50 16,56 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 444 591 335 256G 2 17,72 0,00 0,00 0,00 0,00 10,93 61,68 5,61 31,66 1,10 6,21 0,08 0,45 0,00 0,00 0,00 0,00 395 635 318 317G 3 8,70 0,00 0,00 0,08 0,92 5,49 63,10 2,78 31,95 0,35 4,02 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 389 590 293 297G 4 26,44 0,00 0,00 6,73 25,45 17,68 66,87 1,99 7,53 0,04 0,15 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 332 530 249 281G 5 4,36 0,00 0,00 1,74 39,91 2,57 58,94 0,05 1,15 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 311 422 263 159G 6 23,72 0,00 0,00 6,62 27,91 14,02 59,11 3,00 12,65 0,08 0,34 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 335 514 240 274G 7 18,28 0,00 0,00 1,99 10,89 14,30 78,23 1,99 10,89 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 350 484 234 250G 8 14,59 0,00 0,00 10,18 69,77 4,41 30,23 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 280 372 209 163G 9 6,37 0,00 0,00 3,87 60,75 2,49 39,09 0,01 0,16 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 289 400 337 163

G 129,24 0,00 0,00 31,21 24,15 73,94 57,21 20,94 16,20 3,07 2,38 0,08 0,06 0,00 0,00 0,00 0,00 347 635 209 426

H 1 2,41 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,36 14,94 1,47 61,00 0,58 24,07 0,00 0,00 0,00 0,00 559 675 457 218H 2 2,88 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,69 23,96 1,48 51,39 0,71 24,65 0,00 0,00 0,00 0,00 551 693 412 281H 3 4,89 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,46 9,41 1,04 21,27 1,75 35,79 1,62 33,13 0,02 0,41 640 805 427 378H 4 24,66 0,00 0,00 0,00 0,00 0,29 1,18 2,62 10,62 6,98 28,30 8,96 36,33 5,46 22,14 0,35 1,42 610 848 359 480H 5 20,23 0,00 0,00 0,00 0,00 3,71 18,34 8,10 40,04 5,26 26,00 1,95 9,64 1,14 5,64 0,07 0,35 492 813 317 496H 6 25,42 0,00 0,00 0,00 0,00 3,15 12,39 10,32 40,60 6,37 25,06 4,10 16,13 1,38 5,43 0,10 0,39 509 825 312 513H 7 9,47 0,40 4,22 2,16 22,81 5,26 55,54 1,62 17,11 0,03 0,32 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 336 520 175 345H 8 19,19 0,06 0,31 3,14 16,36 8,69 45,28 6,69 34,86 0,61 3,18 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 374 568 187 381H 9 9,17 0,00 0,00 0,75 8,18 3,89 42,42 4,11 44,82 0,42 4,58 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 396 534 259 275

H 118,32 0,46 0,39 6,05 5,11 24,99 21,12 34,97 29,56 23,66 20,00 18,05 15,26 9,60 8,11 0,54 0,46 494 848 175 673

K 1 6,50 0,00 0,00 4,82 74,15 1,68 25,85 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 276 340 271 69K 2 6,12 0,00 0,00 5,33 87,09 0,79 12,91 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 263 341 229 112K 3 14,86 0,00 0,00 14,84 99,87 0,02 0,13 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 250 309 227 82K 4 11,73 0,00 0,00 11,09 94,54 0,64 5,46 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 255 338 231 107

K 39,21 0,00 0,00 36,08 92,02 3,13 7,98 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 263 341 227 114

P 1 3,47 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,02 0,58 3,41 98,27 0,04 1,15 741 830 689 130P 2 5,11 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,87 17,03 3,05 59,69 1,19 23,29 0,00 0,00 656 769 545 221

P 8,58 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,87 10,14 3,07 35,78 4,60 53,61 0,04 0,47 693 830 545 285

Pore~je 295,35 0,46 0,16 73,34 24,83 102,06 34,56 55,91 18,93 27,60 9,34 21,20 7,18 14,20 4,81 0,58 0,20 403 848 175 673

Nadmorske vi{ine – stometrski vi{inski pasovi po regijah.

drug v drugega. Vi{ine nad 600 m se ju`no od kotline(v Kr{kem in Deben{kem hribovju) ne pojavijo nikjer.Najju`neje jih izmerimo na robu Dolskega nariva v Bre-

zovski livadi in Morav{ki gori, severno od tod pa pre-vladajo. Na vzhodu nanje zadnji~ naletimo okrog Leskov-ca na Jatni. Hribovje ju`no od Mirnsko-Mokrono{ke kot-line je po Meliku ekvivalent pontskemu nivoju Dolskeplanote in dinarskih visokih planot, ki doseèjo 800 do900 m, a je od teh zaradi tektonskega zastajanja ni`je zaokrog 300 m.

V najvi{ji pas (800–900 m) spadajo le posamezni vr-hovi oziroma slemena: sleme Jatne vzhodno od Radgo-nice, hkrati razvodje med Mirno in Sopoto, ki se vzpnepri Predlogu na 850 m, vrhovi ju`no od tod pri Prelesjuin Gradi{~u, Bobne~i vrh in vrhovi na severozahodnemrazvodju pri Preski.

NAKLON

Naklon ali nagnjenost povr{ja je pomemben geomorfo-lo{ki dejavnik, ki omejuje posamezno rabo tal: lahko one-mogo~a infrastrukturno izgradnjo, strojno obdelavo,vpliva na prst, erozijo, na koli~ino prejete son~ne ener-gije ter na vegetacijsko odejo; od njega so odvisne tudiodto~ne razmere v pokrajini. Karto smo izdelali na os-novi DMR-ja 100 × 100 m. Naklon je izraèn v stopinjahin izra~unan po obrazcu n = arctg (a2 + b2)1/2 (Gabrovec,1990). a in b sta koeficienta regresijske ravnine. Izra~u-

52

MIRNSKA DOLINA

Pogled ~ez naj{ir{i del Mirnsko-Mokrono{ke kotline ob Bistriciproti severozahodu. V dnu je pod gozdom lepo viden del sicerpotopljenega praga v bliìni Bistrice pri Mokronogu. Zadaj senad [entruperskim kotom dviga [entrupersko gri~evje, to paprehaja v hribovje. (M. K.)

Zemljevid 6: Naklonski razredi.

Nakloni v °:

< 3,0

3,0– 5,9

6,0– 8,9

9,0–11,9

12,0–16,9

17,0–23,9

24,0–32,9

33,0 in ve~

Pore~je

7,649,96 11,54 13,51

22,87 23,1

10,09

1,29

0 0 0 0 010 10 10 10 1020 20 20 20 2030 30 30 30 3040 40 40 40 4050 50 50 50 5060 60 60 60 6070 70 70 70 7080 80 80 80 8090 90 90 90 90

100 100 100 100 100% % % % %

0–2,9

3–5,9

6–8,9

9–11,9

12–16,9

17–23,9

24–32,9

33 in

ve~

Gri~evje

3,719,56

12,8316,11

25,9523,04

8,090,7

0–2,9

3–5,9

6–8,9

9–11,9

12–16,9

17–23,9

24–32,9

33 in

ve~

Hribovje

1,12 4,317,8211,65

25,231,29

16,15

2,46

0–2,9

3–5,9

6–8,9

9–11,9

12–16,9

17–23,9

24–32,9

33 in

ve~

Kotlina

40,93

25,84

15,769,36 6,1

1,91 0,1 0

0–2,9

3–5,9

6–8,9

9–11,9

12–16,9

17–23,9

24–32,9

33 in

ve~

Planote

4,55

21,4524,0119 20,86

7,932,21 0

0–2,9

3–5,9

6–8,9

9–11,9

12–16,9

17–23,9

24–32,9

33 in

ve~

Deleì povr{ja v posameznih naklonskih razredih – po morfolo{kih enotah.

0 1 2 3 4 5km

namo ju s pomo~jo vi{in vogalnih to~k celice (z1, z2,z3, z4):

a = (–z1 + z2 – z3 + z4)/200b = (–z1 – z2 + z3 + z4)/200.

Naklon do 3° (7,6 % povr{in) prevladuje v vsej kot-lini med naseljema Mirna in Pu{~ava. Na severu seè obBistrici dale~ v notranjost do Drage, sicer pa predstav-

ljajo severno in ju`no mejo tega obmo~ja poseljene rob-ne terase. Ve~ja obmo~ja ravnega in rahlo nagnjenega sve-ta so {e ob Mirni vzhodno od Pu{~ave, ob Vejarju, obMirn{~ici na obmo~ju Morav~ in ob spodnji Hinji. O`-ji pasovi leìjo ob potokih, ki poplavljajo. Najmanj{i na-klon je vezan predvsem na aluvialna tla ali poplavne rav-nice, delno pa {e na plio-pleistocenske terase in miocen-sko pokrajino (Podbor{t).

53

POVR[JE

Naklonski razredi v stopinjahPovpr. Maks.

Regija Povr{ina 0–2,9 3–5,9 6–8,9 9–11,9 12–16,9 17–23,9 24–32,9 33 in ve~ naklon naklon(str. 12) v km2 km2 % km2 % km2 % km2 % km2 % km2 % km2 % km2 % v stopinjah

G 1 9,06 0,13 1,43 0,38 4,19 0,69 7,62 1,20 13,25 2,88 31,79 2,99 33,00 0,73 8,06 0,06 0,66 15 36G 2 17,72 0,90 5,08 2,22 12,53 2,84 16,03 3,08 17,38 4,06 22,91 3,28 18,51 1,31 7,39 0,03 0,17 12 38G 3 8,70 0,30 3,45 0,72 8,28 1,20 13,79 1,68 19,31 2,65 30,46 1,49 17,13 0,61 7,01 0,05 0,57 13 34G 4 26,44 0,78 2,95 2,39 9,04 2,83 10,70 3,61 13,65 7,04 26,63 7,02 26,55 2,53 9,57 0,24 0,91 14 48G 5 4,36 0,35 8,03 0,88 20,18 0,85 19,50 1,13 25,92 0,84 19,27 0,28 6,42 0,03 0,69 0,00 0,00 9 28G 6 23,72 0,58 2,45 1,92 8,09 2,97 12,52 3,97 16,74 6,37 26,85 5,51 23,23 2,15 9,06 0,25 1,05 14 40G 7 18,28 0,72 3,94 1,97 10,78 2,73 14,93 2,93 16,03 4,68 25,60 3,89 21,28 1,14 6,24 0,22 1,20 13 45G 8 14,59 0,77 5,28 1,27 8,70 1,71 11,72 2,28 15,63 3,60 24,67 3,61 24,74 1,29 8,84 0,06 0,41 14 41G 9 6,37 0,27 4,24 0,61 9,58 0,76 11,93 0,94 14,76 1,42 22,29 1,71 26,84 0,66 10,36 0,00 0,00 14 32

G 129,24 4,80 3,71 12,36 9,56 16,58 12,83 20,82 16,11 33,54 25,95 29,78 23,04 10,45 8,09 0,91 0,70 13 48

H 1 2,41 0,03 1,24 0,11 4,56 0,20 8,30 0,41 17,01 0,68 28,22 0,81 33,61 0,15 6,22 0,02 0,83 15 36H 2 2,88 0,04 1,39 0,05 1,74 0,07 2,43 0,28 9,72 0,61 21,18 1,18 40,97 0,54 18,75 0,11 3,82 19 42H 3 4,89 0,02 0,41 0,06 1,23 0,38 7,77 0,43 8,79 1,10 22,49 1,63 33,33 1,19 24,34 0,08 1,64 18 47H 4 24,66 0,29 1,18 1,38 5,60 2,39 9,69 3,38 13,71 6,44 26,12 6,83 27,70 3,49 14,15 0,46 1,87 16 51H 5 20,23 0,20 0,99 0,91 4,50 1,82 9,00 2,12 10,48 4,62 22,84 6,49 32,08 3,57 17,65 0,50 2,47 17 46H 6 25,42 0,17 0,67 0,83 3,27 1,73 6,81 3,51 13,81 8,36 32,89 7,63 30,02 3,00 11,80 0,19 0,75 16 48H 7 9,47 0,21 2,22 0,60 6,34 0,77 8,13 1,09 11,51 2,04 21,54 2,61 27,56 1,59 16,79 0,56 5,91 17 43H 8 19,19 0,23 1,20 0,86 4,48 1,32 6,88 1,86 9,69 4,27 22,25 6,41 33,40 3,37 17,56 0,87 4,53 18 45H 9 9,17 0,14 1,53 0,30 3,27 0,57 6,22 0,70 7,63 1,70 18,54 3,43 37,40 2,21 24,10 0,12 1,31 18 41

H 118,32 1,33 1,12 5,10 4,31 9,25 7,82 13,78 11,65 29,82 25,20 37,02 31,29 19,11 16,15 2,91 2,46 17 51

K 1 6,50 2,11 32,46 2,41 37,08 1,17 18,00 0,49 7,54 0,26 4,00 0,06 0,92 0,00 0,00 0,00 0,00 5 23K 2 6,12 0,47 7,68 1,37 22,39 1,67 27,29 1,40 22,88 0,91 14,87 0,28 4,58 0,02 0,33 0,00 0,00 8 24K 3 14,86 11,51 77,46 2,12 14,27 0,80 5,38 0,25 1,68 0,13 0,87 0,05 0,34 0,00 0,00 0,00 0,00 2 20K 4 11,73 1,96 16,71 4,23 36,06 2,54 21,65 1,53 13,04 1,09 9,29 0,36 3,07 0,02 0,17 0,00 0,00 6 30

K 39,21 16,05 40,93 10,13 25,84 6,18 15,76 3,67 9,36 2,39 6,10 0,75 1,91 0,04 0,10 0,00 0,00 5 30

P 1 3,47 0,21 6,05 0,98 28,24 1,13 32,56 0,67 19,31 0,34 9,80 0,12 3,46 0,02 0,58 0,00 0,00 8 26P 2 5,11 0,18 3,52 0,86 16,83 0,93 18,20 0,96 18,79 1,45 28,38 0,56 10,96 0,17 3,33 0,00 0,00 11 30

P 8,58 0,39 4,55 1,84 21,45 2,06 24,01 1,63 19,00 1,79 20,86 0,68 7,93 0,19 2,21 0,00 0,00 9 30

M 295,35 22,57 7,64 29,43 9,96 34,07 11,54 39,90 13,51 67,54 22,87 68,23 23,10 29,79 10,09 3,82 1,29 14 51

Naklonski razredi po regijah.

Naklon v stopinjah

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100%

G 1

G 2

G 3

G 4

G 5

G 6

G 7

G 8

G 9

H 1

H 2

H 3

H 4

H 5

H 6

H 7

H 8

H 9 K 1

K 2

K 3

K 4 P 1

P 2

Por

e~je

Gri

~evj

e

Hri

bovj

e

Kot

lina

Pla

note

povpre~ni maksimalni

Povpre~ni in maksimalni na-klon mikroregij in morfolo{kihenot.

Naklone med 3 in 6° lahko izmerimo v obrobju Ve-jarske kotanje in Mirnsko-Mokrono{ke kotline, okrog Ti-haboja, v Krmeljski kadunji, obmo~ju [entjanà, na obehplanotah in na uravnavah v Dolskem in [entruperskem

hribovju. Ti so predvsem na plio-pleistocenski glini, namehkih lapornih apnencih in na kra{kih tleh.

Naklonski razred med 6 in 12° obroblja prej{njega.Zna~ilen je za {tevilne slemenske uravnave; tako se po-javlja v ozkih pasovih sem in tja po vsem gri~evju. Po-leg gline je lahko litolo{ka osnova tudi laporni apnenecin ladinijski dolomit.

Srednje strm svet (12–24°) je najbolj raz{irjen; zav-zema polovico vseh povr{in. Zna~ilen je za gri~evje inhribovje z ve~jim deleèm nekarbonatnih kamnin (â-te{ko in Cerkni{ko gri~evje, [entjan{ko hribovje, [ent-jan{ko, [entrupersko in Spodnjemirnsko gri~evje).

Strmine med 24 in 33° zavzemajo desetino pore~-ja. Prevladujejo v povirju Morav{~ice v Gabrov{kem hri-bovju, v obmo~ju severno od âteà, na meji med hri-bovitim in gri~evnatim delom med Gabrovko in [entru-pertom, na obmo~ju med Selom, Zagradom, Trbincem,Irsovcem in v Deben{kem hribovju, v Kr{kem hribov-ju, na severu pa ob zgornji Bistrici okrog Bohinj~evegahriba v Dolskem hribovju, ob Beni in Grdem grabnuv [entruperskem in [entjan{kem hribovju, pa v Bo{tanj-skem hribovju ob spodnji Grahovici. Ve~je strmine so ve-zane na trde karbonatne kamnine s silikatnimi primesmi.Zna~ilne so tudi za spodnje dele pobo~ij.

Najbolj strma obmo~ja (nad 33°) so vezana na oz-ke prebojne doline Bene, Studen~nice in Grdega grab-na, Glavi{kega potoka in zgornje Hinje. Pogosta so tu-di ob pritokih spodnje Mirne v Kr{kem hribovju. Manjsklenjeno se nahajajo v Deben{kem hribovju, ob Hinjipred Krmeljem, ob spodnjem Kameni{kem potoku –v Peklu in ob Mirni pred vstopom v kotlino.

Povpre~ni naklon v pore~ju meri 14°, 13° pa je pov-pre~ni naklon gri~evnatega sveta, ki v pokrajini prevla-duje. V hribovitem svetu je povr{je nagnjeno povpre~-no 17°, v planotastem 9° in v kotlini z robnimi terasa-mi 5°. Naklon se v regiji zelo hitro spreminja; ve~je ho-mogene povr{ine so v kotlinskem delu pore~ja, od os-

54

MIRNSKA DOLINA

Na velikih strminah in erodibilnih tleh lahko kr~enje gozda hitroporu{i ekolo{ko ravnovesje. Zareza v pobo~ju tik pod gozdnomejo je dokaz za pospe{eno erozijo na golih tleh. (M. T.)

Pogled v prebojno dolino Vejar-ja, ki lo~i hriba Trbinc (401 m)

in Kincelj (393 m, levo) odKlju~a (395 m, desno). Spredaj

te~e pod razvalinami mirnskegagradu potok Mirna. (M. K.)

talih pa so enotnej{i le {e obmo~je [entjanà, zakraselideli Jatne, Dolska planota in fluviokra{ki svet ob Tiha-boj{~ici in Hom{~ici.

Nagnjenost povr{ja je najbolj odvisna od tektonike,gostote pobo~nih grap, tipa reliefa in litolo{ke osnove.Tako se najmanj{i nakloni pojavljajo na obmo~ju re~-no-akumulacijskega reliefa, na aluvialnih sedimentih, naj-ve~ji pa so na obmo~ju narivnih stopenj in vrezanih do-lin, v mejah re~no-denudacijskega in fluviokra{kega re-liefa, posebno na trdih silikatnih, precej tudi na trdih karb-nonatnih kamninah in na njihovih me{anicah. Zanimi-va je razlika med plio-pleistocenskimi glinastimi sedi-menti brez in z roèncem. Pri prvih ima nad 80 % povr-{in naklone pod 11°, pri drugih pa nad 70% naklone, ve~-je od 11°. Ekstremni nakloni nad 33° se pojavijo, ~e sovsaj delno prisotne trde karbonatne kamnine.

RELIEFNA ENERGIJA

Reliefna energija je potencialna energija, ki jo ima re-lief zaradi lege nad neko ni`jo to~ko. V obdelavo smojo vklju~ili, ker so v raz~lenjeni regiji, kakr{na je Mirn-ska dolina, lahko krajevne oziroma regionalne vi{inske

razlike pomembnej{e od nadmorskih vi{in. Karto relief-ne energije smo izdelali tako, da smo ugotavljali vi{in-sko razliko med vrhom in sosednjim dolinskim dnomv posameznem kvadratu velikosti 1 km × 1 km, ki mo~-no razrezanemu fluvialnemu reliefu obravnavane pokra-jine najbolj ustreza. Tako namre~ v en kvadrat »padeta«ravno eno sleme oziroma vrh in eno dolinsko dno. Naosnovi vi{inskih razlik smo lo~ili:

relifna amplituda1. ravnino 0,0– 30,0 m,2. valovito gri~evje 30,1– 75,0 m,3. raz~lenjeno gri~evje 75,1–150,0 m,4. mejo gri~evje/hribovje 150,1–200,0 m,5. raz~lenjeno hribovje > 200,0 m.

Povpre~na reliefna amplituda celotnega pore~jazna{a 166 m. V gri~evju, katerega povpre~na amplitudameri 126m, ni velikih razlik med regijami; izstopa le niz-ko Trebanjsko razvodno gri~evje s povpre~no amplitu-do 69 m. Precej ve~je vi{inske razlike izmerimo v hri-bovju (povpre~na amplituda 238m). Tu je v ospredju Ga-brov{ko hribovje (277 m), ki ga sestavljajo razli~no od-porne kamnine, {e bolj pa k vi{inskim razlikam prispe-vata narivni stopnji Dolskega in [entjan{kega nariva. Ve-like relativne vi{ine so zna~ilne tudi za [entjan{ko hri-

55

POVR[JE

Zemljevid 7: Relativne vi{ine.

Vi{inska razlika v m:

0,0– 30,0

30,1– 75,0

75,1–150,0

150,1–200,0

> 200,0

Pore~je

3,5

11,84

47,12

20,6216,92

0 0 0 0

10 10 10 10

20 20 20 20

30 30 30 30

40 40 40 40

50 50 50 50

60 60 60 60

70 70 70 70

80 80 80 8090 90 90 90

100 100 100 100% % % %

0,0

–3

0,0

m

30

,1–

75

,0 m

75

,1–

15

0,0

m

15

0,1

–2

00

,0 m

> 2

00

,0 m

Gri~evje

1,21

10,49

66,57

17,3

4,43

0,0

–3

0,0

m

30

,1–

75

,0 m

75

,1–

15

0,0

m

15

0,1

–2

00

,0 m

> 2

00

,0 m

Hribovje

0 1,38

31,3 32,0135,31

0,0

–3

0,0

m

30

,1–

75

,0 m

75

,1–

15

0,0

m

15

0,1

–2

00

,0 m

> 2

00

,0 m

Kotlina

22,39

49,35

27,67

0,59 0

0,0

–3

0,0

m

30

,1–

75

,0 m

75

,1–

15

0,0

m

15

0,1

–2

00

,0 m

> 2

00

,0 m

Planote

05,13

61,19

5,01

28,67

0,0

–3

0,0

m

30

,1–

75

,0 m

75

,1–

15

0,0

m

15

0,1

–2

00

,0 m

> 2

00

,0 m

Deleì povr{ja v posameznih amplitudnih razredih – po morfolo{kih enotah.

0 1 2 3 4 5km

bovje (258 m), ki ga na severu omejuje globoko vreza-na dolina Sopote (najve~ja amplituda okrog 500 m). Tu-di planote imajo precej{njo reliefno amplitudo (151 m),{e posebej Dolska. Dejansko relativne vi{ine znotraj pla-note niso tolik{ne; tako visoko povpre~je smo dobili, kersta v tem primeru zajeti tudi globoko vrezani dolini zgor-nje Bistrice in zgornje Sopote, ki planoto oklepata. Te-

mu se zaradi velikosti osnovnega kvadrata, prilagojenimo~no raz~lenjenemu reliefu, ne moremo izogniti. Po-datek o gostoti vseh dolin, to je dolin s stalnim in ob~a-snim vodotokom, pa tudi suhih dolin nam predstavo o raz-~lenjenosti reliefa {e izostri. Povpre~na gostota dolin zna-{a 1900m/km2. Gostote nad 3000m/km2 so ve~inoma ve-zane na gri~evnato obmo~je. Najbolj raz~lenjen je svet

56

MIRNSKA DOLINA

Reliefna amplituda

Regija Povr{ina 0,0–30,0 m 30,1–75,0 m 75,1–150,0 m 150,1–200,0 m > 200,0 m Povpre~nareliefna

(str. 12) v km2 km2 % km2 % km2 % km2 % km2 % amplituda

G 1 9,06 0,00 0,00 0,00 0,00 5,94 65,56 2,49 27,48 0,63 6,95 145G 2 17,72 0,00 0,00 2,60 14,67 12,19 68,79 0,90 5,08 2,03 11,46 134G 3 8,70 0,00 0,00 0,60 6,90 7,62 87,59 0,48 5,52 0,00 0,00 112G 4 26,44 0,09 0,34 2,60 9,83 21,83 82,56 1,61 6,09 0,31 1,17 112G 5 4,36 0,47 10,78 2,40 55,05 1,49 34,17 0,00 0,00 0,00 0,00 69G 6 23,72 0,00 0,00 3,42 14,42 13,89 58,56 5,06 21,33 1,35 5,69 128G 7 18,28 1,00 5,47 0,77 4,21 10,50 57,44 5,08 27,79 0,93 5,09 131G 8 14,59 0,00 0,00 0,65 4,46 9,71 66,55 3,75 25,70 0,48 3,29 131G 9 6,37 0,00 0,00 0,52 8,16 2,86 44,90 2,99 46,94 0,00 0,00 137

G 129,24 1,56 1,21 13,56 10,49 86,03 66,57 22,36 17,30 5,73 4,43 126

H 1 2,41 0,00 0,00 0,00 0,00 1,10 45,64 0,66 27,39 0,65 26,97 196H 2 2,88 0,00 0,00 0,00 0,00 0,77 26,74 0,30 10,42 1,81 62,85 277H 3 4,89 0,00 0,00 0,24 4,91 1,69 34,56 1,29 26,38 1,67 34,15 225H 4 24,66 0,00 0,00 0,35 1,42 6,90 27,98 10,77 43,67 6,64 26,93 220H 5 20,23 0,00 0,00 0,00 0,00 7,11 35,15 6,58 32,53 6,54 32,33 227H 6 25,42 0,00 0,00 0,00 0,00 4,83 19,00 10,20 40,13 10,39 40,87 258H 7 9,47 0,00 0,00 0,75 7,92 1,69 17,85 1,65 17,42 5,38 56,81 229H 8 19,19 0,00 0,00 0,00 0,00 10,46 54,51 3,41 17,77 5,32 27,72 182H 9 9,17 0,00 0,00 0,29 3,16 2,48 27,04 3,02 32,93 3,38 36,86 204

H 118,32 0,00 0,00 1,63 1,38 37,03 31,30 37,88 32,01 41,78 35,31 238

K 1 6,50 0,68 10,46 3,44 52,92 2,38 36,62 0,00 0,00 0,00 0,00 71K 2 6,12 0,00 0,00 4,10 66,99 2,02 33,01 0,00 0,00 0,00 0,00 72K 3 14,86 6,55 44,08 5,47 36,81 2,84 19,11 0,00 0,00 0,00 0,00 47K 4 11,73 1,55 13,21 6,34 54,05 3,61 30,78 0,23 1,96 0,00 0,00 68

K 39,21 8,78 22,39 19,35 49,35 10,85 27,67 0,23 0,59 0,00 0,00 61

P 1 3,47 0,00 0,00 0,00 0,00 3,11 89,63 0,34 9,80 0,02 0,58 120P 2 5,11 0,00 0,00 0,44 8,61 2,14 41,88 0,09 1,76 2,44 47,75 241

P 8,58 0,00 0,00 0,44 5,13 5,25 61,19 0,43 5,01 2,46 28,67 151

M 295,35 10,34 3,50 34,98 11,84 139,16 47,12 60,90 20,62 49,97 16,92 166

Relativne vi{ine po regijah.

Zemljevid 8: Na~in vodnegaodtoka.

Normalni odtok,ponekod fluviokrasMeliorirane poplavnepovr{inePoplavne povr{inez na~rtovano melioracijoOstale poplavne povr{ine

Kra{ke povr{ine

0 1 2 3 4 5km

med âteèm in [entrupertom, precej tudi med VelikimCirnikom in Trì{~em. Temu nasprotna so obmo~ja pla-not in uravnav med Veliko Gobo in Strmcem (brez doli-ne Bene) in kotlinsko obmo~je. Gostota dolin je odvisnaod litolo{ke osnove, starosti povr{ja in tektonike.

TIPI RELIEFA

V pore~ju prevladuje fluviokra{ki tip reliefa (48 %); tuopaàmo tako proces korozije kot delovanje teko~ih vo-da. Do prepletanja prihaja po eni strani zaradi ne~istih

57

POVR[JE

Pogled iznad severnega pobo~ja Jatne (866 m) na Kum (1220 m)onstran doline Sopote. Do 500 m globoko vrezana Sopota pris-peva k veliki reliefni energiji hribovitega dela mirnskega pore~-ja, prevzema pa tudi del njegovih podzemno se pretakajo~ih vo-da. (M. K.)

V globoki dolini Mirne so nekdaj delovali {tevilni mlinarski inàgarski obrati. Marsikateri od danes delujo~ih je elektrificiranali pa predelan v malo elektrarno. (M. T.)

Na~in vodnega odtoka

92,13

93,93

98,23

74,88

57,46

8,93 8,34

42,54

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

Pore~je

Gri~evje

Hribovje

Kotlina

Planote

Normalni odtok, delno fluviokrasMeliorirane poplavne povr{inePoplavne povr{. z na~rtovano melioracijo

Ostale poplavne povr{inePodzemni vodni odtok

Deleì povr{ja z razli~nimi na-~ini vodnega odtoka – po mor-folo{kih enotah.

karbonatnih kamnin oziroma me{anice polprepustnih do-lomitov, ne~istih apnencev, laporjev in drugih primesi,po drugi strani pa zaradi precej{njih strmin, ki vplivajona povr{inski odtok vode. Zna~ilne fluviokra{ke oblikeso slepe in vise~e doline, na tak tip pa opozarjajo tudidoline z ob~asnim vodotokom, doli oziroma dolci in am-fiteatrsko sklenjene doline.

Fluviokras je v mirnskem pore~ju najbolj raz{irjenmed Dolsko in Gobljansko-Vodi{ko planoto na severo-zahodu in med [entrupertom, okrog Krmelja in v Kr{-

kem hribovju, v Deben{kem hribovju in na obmo~ju medVejarsko kotanjo na jugu in reko Mirno na severu.

Po obsegu mu sledi re~no-denudacijski relief(36 %). Razvit je na celotnem obmo~ju od razvodja medRadgonico in Novim Gradom pa do Mirnsko-Mokrono{-ke kotline z izjemo Krmeljskega. Drugje se drì v krpah,med katerimi so najve~je: razvodje okrog Preske, povir-ja desnih pritokov Mirn{~ice, povirje Cedilnice, soto~-je pri Mirni in razvodje pri Malkovcu. Gostota dolin s stal-nim vodotokom in gostota grap sta tu najve~ji.

Re~no-akumulacijski relief je omejen na kotlinskeoziroma ravninske dele Mirnsko-Mokrono{ke kotline, Ve-jarsko kotanjo, Morav{ko kotlinico, tihabojsko depresi-jo in [entjan{ko, izstopa pa tudi v {ir{ih delih dolin pri-tokov Mirne. Zavzema le slabo desetino pore~ja.

Kra{ki relief smo na{li le na dobrih 3% povr{ja. Ve~-ja kra{ka obmo~ja, kjer je prevladujo~ proces kemi~noraztapljanje ali korozija, voda pa odteka podzemno, soDolska, Gobljansko-Vodi{ka planota in razvodno obmo~-je pri Trebnjem. Ostale manj{e uravnave kra{kega sve-ta so pri Radgonici, Gradi{~u in Prelesju na severnem raz-vodju, pri Dolah, Slavini in Ravnah nad [entrupertom,okrog Zaloke, na razvodju pri Trebelnem, okrog Spod-njih Vodal, Gabrja in {e ni`je ob mirnski debri. Vrta~eopaàmo le na okrog 25,75 km2 ali 9 % pore~ja. S po-mo~jo topografske karte v merilu 1 : 25.000 in z aeropo-

58

MIRNSKA DOLINA

Tip reliefa

Regija Povr{ina Pravi kras Ostale povr{ine(str. 12) v km2 km2 % km2 %

G 1 9,06 0,07 0,77 8,99 99,23G 2 17,72 0,50 2,82 17,22 97,18G 3 8,70 0,70 8,05 8,00 91,95G 4 26,44 0,72 2,72 25,72 97,28G 5 4,36 0,70 16,06 3,66 83,94G 6 23,72 0,46 1,94 23,26 98,06G 7 18,28 0,00 0,00 18,28 100,00G 8 14,59 0,68 4,66 13,91 95,34G 9 6,37 0,11 1,73 6,26 98,27

G 129,24 3,94 3,05 125,30 96,95

H 1 2,41 0,02 0,83 2,39 99,17H 2 2,88 0,14 4,86 2,74 95,14H 3 4,89 0,03 0,61 4,86 99,39H 4 24,66 0,48 1,95 24,18 98,05H 5 20,23 0,41 2,03 19,82 97,97H 6 25,42 0,10 0,39 25,32 99,61H 7 9,47 0,23 2,43 9,24 97,57H 8 19,19 0,20 1,04 18,99 98,96H 9 9,17 0,24 2,62 8,92 97,27

H 118,32 1,85 1,56 116,46 98,43

K 1 6,50 0,56 8,62 5,94 91,38K 2 6,12 0,00 0,00 6,12 100,00K 3 14,86 0,00 0,00 14,86 100,00K 4 11,73 0,24 2,05 11,49 97,95

K 39,21 0,80 2,04 38,41 97,96

P 1 3,47 1,55 44,67 1,92 55,33P 2 5,11 2,10 41,10 3,01 58,90

P 8,58 3,65 42,54 4,93 57,46

M 295,35 10,24 3,47 285,11 96,53

Kra{ki in nekra{ki relief.

Mirnska dolina se vzhodno od kriì{~a s [kocjanskim prelomom(225 m, zadaj) vse bolj oì. Ob robu poplavnega dna te~e cestana eni in èleznica na drugi strani reke. (M. K.)

3,47

3,05

1,56

2,04

42,54

96,53

96,95

98,43

97,96

57,46

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

Pore~je

Gri~evje

Hribovje

Kotlina

Planote

Pravi kras Ostali tipi reliefa

Dele` pravega krasa v posamezni morfolo{ki enoti.

59

snetki smo izra~unali njihovo povpre~no gostoto 10 nakm2. Nad 30 jih na{tejemo le na obmo~ju Dolske in Gob-ljansko-Vodi{ke planote, 15 do 29 jih je na obmo~ju Gra-di{~a na Jatni, pri Zaloki, Spodnjih Vodalah, Dolenji va-si pri âteù in na razvodju jugovzhodno od Dola priTrebnjem. V posebej ~istih apnencih, npr. na robu Gob-

ljansko-Vodi{ke planote in v trebanjskem razvodju, sose razvile celo kra{ke jame (Ajdovska, Fantovska indruge jame v obmo~ju Velike Pe~i, jame v Br{i in Rebrinad Tihabojem, Zijalo pri Dolu pri Trebnjem). Ob po-manjkanju padavin na teh obmo~jih zelo hitro nastopisu{a.

POVR[JE

VODOVJE IN RE^NA ME@A

RE^NA MRE@A

Hidrografska mreà v regiji je neenakomerno razvita. Pov-pre~na gostota zna{a 1900m/km2 (Povr{inski vodotoki…,1998). Razlike izhajajo iz pestre litolo{ke sestave oziro-ma iz razli~nih tipov reliefa. Zaradi majhnega deleà ~i-stih karbonatnih kamnin prevladuje na dobrih 90 % po-vr{ja povr{inska re~na mreà. Sem smo {teli tudi krpefluviokrasa, kjer sta v nasprotju s pravim krasom zaradinagnjenosti tal in manj ~istih karbonatnih kamnin prisot-

ni tudi denudacija in erozija. Re~na mreà je najgostej{ana zahodnem delu mirnskega pore~ja in v obmo~ju [en-truperskega ter [entjan{kega gri~evja in Kr{kega hribov-ja. Na obmo~jih, kjer se prepustne kamnine menjajoz neprepustnimi, opaàmo kraj{e ponikalnice in kra{ke iz-vire. Ve~ja obmo~ja kra{kega reliefa in s tem podzemne-ga vodnega odtoka so na obmo~ju Dolske in Gobljan-sko-Vodi{ke planote, pa tudi na obmo~ju Trebanjskega.

Dolìne dolin smo merili s kurvimetrom na topograf-ski karti v merilu 1 :25.000, pomagali pa smo si tudi z le-

1 2 3 4 5Regija Povr{ina Normalni odtok, Meliorirane Poplavne povr{ine Ostale poplavne Podzemni vodni(str. 12) delno fluviokras poplavne povr{ine z na~rtovano melioracijo povr{ine odtok

v km2 v % km2 % km2 % km2 % km2 % km2 %

G 1 9,06 3,07 8,86 97,79 0,00 0,00 0,00 0,00 0,13 1,43 0,07 0,77G 2 17,72 6,00 16,39 92,49 0,00 0,00 0,00 0,00 0,83 4,68 0,50 2,82G 3 8,70 2,95 7,89 90,69 0,00 0,00 0,00 0,00 0,11 1,26 0,70 8,05G 4 26,44 8,95 24,84 93,95 0,00 0,00 0,09 0,34 0,79 2,99 0,72 2,72G 5 4,36 1,48 3,57 81,88 0,00 0,00 0,03 0,69 0,06 1,38 0,70 16,06G 6 23,72 8,03 23,03 97,09 0,00 0,00 0,00 0,00 0,23 0,97 0,46 1,94G 7 18,28 6,19 17,59 96,23 0,00 0,00 0,00 0,00 0,69 3,77 0,00 0,00G 8 14,59 4,94 13,09 89,72 0,00 0,00 0,00 0,00 0,82 5,62 0,68 4,66G 9 6,37 2,16 6,13 96,23 0,00 0,00 0,06 0,94 0,07 1,10 0,11 1,73

G 129,24 43,77 121,39 93,93 0,00 0,00 0,18 0,14 3,73 2,89 3,94 3,05

H 1 2,41 0,82 2,39 99,17 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,02 0,83H 2 2,88 0,98 2,74 95,14 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,14 4,86H 3 4,89 1,66 4,86 99,39 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,03 0,61H 4 24,66 8,35 24,18 98,05 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,48 1,95H 5 20,23 6,85 19,73 97,53 0,00 0,00 0,00 0,00 0,09 0,44 0,41 2,03H 6 25,42 8,61 25,27 99,41 0,00 0,00 0,00 0,00 0,05 0,20 0,10 0,39H 7 9,47 3,21 9,24 97,57 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,23 2,43H 8 19,19 6,50 18,90 98,49 0,00 0,00 0,00 0,00 0,09 0,47 0,20 1,04H 9 9,17 3,10 8,92 97,27 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,24 2,62

H 118,32 40,08 116,23 98,23 0,00 0,00 0,00 0,00 0,23 0,19 1,85 1,56

K 1 6,50 2,20 4,72 72,62 0,00 0,00 0,00 0,00 1,22 18,77 0,56 8,62K 2 6,12 2,07 6,11 99,84 0,00 0,00 0,00 0,00 0,01 0,16 0,00 0,00K 3 14,86 5,03 7,53 50,67 3,41 22,95 2,20 14,80 1,72 11,57 0,00 0,00K 4 11,73 3,97 11,00 93,78 0,09 0,77 0,08 0,68 0,32 2,73 0,24 2,05

K 39,21 13,27 29,36 74,88 3,50 8,93 2,28 5,81 3,27 8,34 0,80 2,04

P 1 3,47 1,17 1,92 55,33 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 1,55 44,67P 2 5,11 1,73 3,01 58,90 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 2,10 41,10

P 8,58 2,90 4,93 57,46 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 3,65 42,54

M 295,35 100,00 272,1 92,13 3,50 1,19 2,46 0,83 7,23 2,45 10,24 3,47

Vodni odtok po regijah.

60 MIR

NSK

AD

OL

INA

dol

Vejar

Mirna

Bistrica

Hinja

Bena

Bistrica Bu~avnica

Lo~ica

L

i

an~

{p{

rec

a

Trì{ki potok

Sklepnica

Ceti{ka

Kamnarica

Glavi{kiot

pokG

irdgrabenKostanjev {i ki potok

Jeseni{~ica

Mirna

Mirna

Du{ica Bistrica

Hinja

Kameni{ki potok

Grahovica

Radovan

Savrica

Bus

aenk

Sotla

Ba~ji potok

Mirn{~ica

Tiha

a

b

coj{~i

Hom

{~ica

Zabr{~ica

Cedilnica

Gabrov{~ica

C cerkni a


0 1 2 3 4 5km Mirna vodotok

meja pore~ja Mirne

Zem

ljevid 9: Re~na m

reà.

talskimi posnetki. Povpre~na gostota dolin s stalnimi vo-dotoki je 666 m/km2. Najgosteje (2000–4000 m/km2) soposejane v Cerkni{kem in Gabrov{kem gri~evju (obmo~-je Turnske Cerknice, Cerknice in Du{ice). Brez stalnihvodotokov so planote, vrhnji deli Jatne in obmo~je se-verno in severozhodno od Trebnjega. Mreà dolin z ob-~asnim tokom ima povpre~no gostoto 498 m/km2. Ob-~asno imajo vodo predvsem stranske doline ali pa zgor-nji deli dolin. Suhih dolin (233 m/km2) je ve~ v zahod-nem delu okrog Hohovice, Vodic in Gabrovke, ju`no odTihaboja, okrog Zabukovja, ̂ ateà, Dola pri Trebnjem,Mokronoga, Trì{~a, [entjanà in jugovzhodno od Kr-melja, to je v gri~evnatem in planotastem svetu. Grape,ve~je ali plitvej{e zajede v pobo~ju, s pribli`no enakimnaklonom kot je naklon tega pobo~ja, nimajo stalnegavodotoka. Pobo~ne grape so gostej{e v severni polovi-ci pore~ja, kjer se uveljavlja re~no-denudacijski relief.Na obmo~ju krasa in fluviokrasa pa k drobni raz~lenje-nosti prispevajo dolci. Povpre~na gostota grap oziromadolcev je 822 m/km2.

Najve~ji vodotok v regiji je 44km dolga Mirna. Nek-daj naj bi odmakala tudi Sti{ko-[entvi{ki kot, v zgornjempliocenu pa naj bi jo »obglavila« Temenica. Od tedaj imasvoj izvir na vi{ini 735 m, v permo-karbonskih kamni-nah pod Presko nad Morav~ami. S povirnega hribovjaprite~e v ugrezajo~o se Morav{ko kotlinico (350 m), za-to tam poplavlja. Sledi tok proti jugovzhodu skozi flu-viokra{ki svet âte{kega in Gabrov{kega gri~evja. Vsipritoki, ki jih dobi Mirna z desne na zahodnem delu po-re~ja, imajo alpsko smer. To so Turnska Cerknica, Cerk-nica in Du{ica. Tu je gostota re~ne mreè najve~ja(2000 do 4000 m na km2). Pri Ravnah se Mirna obrneproti vzhodu. Tu je v dvigajo~e se povr{je vrezala do 90mgloboko deber. V Mirnskem gri~evju, nedale~ od mirn-skega gradu, napravi ve~ zavojev. Takoj ko vstopi v kot-lino, se Mirni z desne pridruì Vejar oziroma Cedilni-ca, ki izvira jugovzhodno od âteà in se med vzpeti-nama Trbinc in Klju~ prebije iz Vejarske kotanje.

Po vstopu v kotlino te~e Mirna kratek ~as ob vzhod-nem vzno`ju Gorenjske gore in Trbinca proti jugu, po-tem pa v naselju Mirna napravi oster ovinek za 90°. Tokproti vzhodu nadaljuje skozi dno Mirnsko-Mokrono{kekotline (280 do 240 m) bliè ju`nemu robu. Tu je stru-ga regulirana. Z leve dobi mo~nej{e pritoke, ki prav ta-

61

POVR[JE

Pogled na Mirno, Mirnsko gri-~evje in Deben{ko hribovje.Spredaj je poplavna dolinaMirne (250 m), po kateri vodipot iz Mirnske doline proti Li-tijski kotlini, nad njo pa je nek-daj mogo~ni mirnski grad(300 m). (M. K.)

Na nadmorski vi{ini 175 m se pri Sevnici Mirna po 44 km dol-gem toku izlije v Savo. Tik pred tem vanjo z leve prite~e Graho-vica. Med njo in desnim bregom Save je stisnjen Dolenji Bo-{tanj (195 m). (M. K.)

ko zbirajo vode v neprepustnih kamninah Posavskega hri-bovja. Vsi ti vodotoki izkori{~ajo dinarske prelomnicein te~ejo proti jugovzhodu. Med Dolsko in Gobljan-sko-Vodi{ko planoto ter v Dolskem hribovju ima svojepovirje Bistrica s pritokoma Bu~avnico in Beno,v [entruperskem hribovju Jeseni{~ica, v [entjan{kemhribovju pa Hinja. Ve~ji desni pritoki Mirne so Zabr{-~ica, Ba~ji potok in Savrica s povirjem v Deben{kemhribovju. Doline ob njihovih spodnjih tokovih so raz{ir-jene in poplavnega zna~aja ter mokrotne, tako kot celo-ten osrednji del ugrezajo~e se Mirnsko-Mokrono{ke kot-line. ê gre za krajevno ugrezanje (Morav{ka kotlini-ca, soto~je Bene in Bu~avnice) ali za nenadno zoènjedolin, potoki poplavljajo tudi sredi gri~evja. Pri Pu{~a-vi se Mirna usmeri proti severovzhodu in pri Pijavicahzapusti kotlino. Dolina te~e dalje skozi Kr{ko hribovjein se vse bolj oì. Prostor je le za cesto in èleznico, pa{e ta se od Gabrja navzdol, ko Mirna zaide v ujete mean-dre, umakne v predore. Tik pred izlivom pri Sevnici seMirni z leve pridruì {e Grahovica, ki ima alpsko smer.

RE^NI RE@IM MIRNE

Poglejmo si povpre~ne mese~ne pretoke v spodnjemtoku Mirne pri Gabrju, tik preden reka zaide v ujeteokljuke sredi Kr{kega hribovja. Podatki veljajo za ob-dobje 1961–1990.

Z letnim pretokom 4,48 m3/s se Mirna uvr{~a mednajve~je dolenjske vodotoke, a je v primerjavi s Krko, ka-tere povpre~ni pretok zna{a pri Podbo~ju 54,7m3/s, ̀ e pre-cej manj vodnata. Maksimalni pretok v marcu in apri-lu, v ~asu pomladanskega deèvja in topljenja snega, jeskoraj {e enkrat ve~ji kot minimalni pretok v avgustu,septembru in juliju, ko se odraà nadpovpre~na poletna

evapotranspiracija ali izhlapevanje s tal in prek rastlin. Dru-gi vi{ek novembra in decembra je le nekaj ni`ji od pom-ladanskega. Reka ima torej de`no-sne`ni re~ni reìm.V enem letu se izgubi z evapotranspiracijo dobra po-lovica padavinske vode, kar sklepamo na osnovi razlikemed letno koli~ino padavin 1200 mm in specifi~nim od-tokom, ki po podatkih Hidrometeorolo{kega zavodazna{a 17 l/km2 v 1 sekundi. Verjetno pa so izgube z eva-potranspiracijo nekoliko manj{e, ~e upo{tevamo, da delpadavinske vode, ki pade na pore~je Mirne, odte~e pod-zemno drugam (v Sopoto in zgornjo Temenico). Pristov(Povr{inski vodotoki …, 1998) ugotavlja, da ima Sopo-ta glede na koli~ino padavin dejansko prevelik odtok.

POPLAVNI SVET

Redne poplave so {e nedavno prizadevale Mirnsko do-lino na skoraj 4 % povr{ja, v kotlinskem delu, kjer je nje-no glavno poselitveno in njivsko obmo~je, pa celo na

62

MIRNSKA DOLINA

J F M A M J J A S O N D L

4,31 4,75 5,93 5,62 4,36 4,73 3,40 3,10 3,17 4,15 5,13 5,17 4,48

Povpre~ni mese~ni pretoki v spodnjem toku Mirne pri Gabrju v m3/s (1961–1990).

00,511,522,533,544,555,56


m /s3

Povpre~ni mese~ni in letni pretoki Mirne pri Gabrju v m3/s(1961–1990).

95,53

96,97

99,81

76,92

100

3,72

3,03

0,19

17,47

0

0,74

0

0

5,61

0

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 %

Pore~je

Gri~evje

Hribovje

Kotlina

Planote

Ni poplav Redne poplave Izredne poplave

Dele` poplavnega sveta pomorfolo{kih enotah.

17 % (po [ifrerju, 1983). êprav se je z melioracijamiv zadnjem desetletju verjetnost poplav precej zmanj{a-la, se ob izrednem neurju voda razlije navadno v prav ta-kem obsegu kot nekdaj. Melioriranih je ~etrtina poplav-nih povr{in, za slabo petino imajo na~rte, dobra polovi-ca sedanjih poplavnih povr{in pa bo {e ostala izpostav-ljena ob~asnemu vplivu visokih voda.

Poplavni svet je najobse`nej{i v srednjem toku re-ke Mirne, v obmo~ju tektonskega ugrezanja Mirn-sko-Mokrono{ke kotline. Pokriva se s tipom re~no-aku-mulacijskega reliefa; na eni strani gre tam za odna{anjeprsti v ~asu poplave, po drugi strani pa za kopi~enje gra-diva, ki ostaja po poplavah tamkaj{njih vodotokov. Alu-vialno ravnico tvori ilovnato-glineno gradivo.

Poplavi{~e rednih poplav je v osredju Mirnsko-Mo-krono{ke kotline {iroko 0,25 do 1 km; naj{ir{e je na me-stih, kjer se v kotlino iztekajo stranske doline. Poplav-ni svet seè po njihovih dolinah tudi v gri~evje (najve~-je so doline potokov Jeseni{~ice, Bistrice, Busenke, Sot-le, Lan{pre{~ice), manj{a pa so poplavna obmo~ja de-snih pritokov Mirne na prehodu iz Deben{kega hribov-ja v Mirnsko-Mokrono{ko kotlino (Glin{ki, Gomilski,Ba~ji potok, Savrica, Stajni{ki potok).

Od glavnega poplavnega obmo~ja so lo~ena popla-vi{~a Mirne med Morav~ami in pritokom Du{ico, Ti-

haboj{~ice med Tihabojem in Homom jugozahodno odSela, Vejarja v Vejarski kotanji med Ra~jim selom invhodom v sotesko pri hribu Kinclju, spodnje Mirne medTrì{~em in vstopom v deber severovzhodno od Gabr-ja, spodnje Hinje in Trì{kega potoka ter ve~ potokovv [entjan{kem gri~evju. Tudi tu je najpogostej{i vzrokpoplavljanja ugrezanje obmo~ij.

Poplavne doline se navadno kon~ajo v gri~evju, namejo s hribovjem seèjo le ob Bistrici, po Grdemgrabnu in ob Trì{kem potoku. Od regij v gri~evju soglede poplavnih povr{in v ospredju Spodnjemirnsko gri-~evje (5,6%), Gabrov{ko gri~evje (4,7%; Mirna od Mo-rav~ navzdol, Tihaboj{~ica), [entjan{ko gri~evje (3,8%;

63

POVR[JE

35,58

0

29,64

2,09

0

1,74

62,33

100

68,61

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 %

Redne poplave

Izredne poplave

Poplavni svet skupaj

Gri~evje Hribovje Kotlina

Zastopanost morfolo{kih enot v poplavnem svetu.

76,92

81,23

99,84

50,67

95,82

17,47

16,46

0,16

36,81

2,56

5,61

2,31

0

12,52

1,62

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 %

Kotlina

K 1

K 2

K 3

K 4

Ni poplav Redne poplave Izredne poplave

Dele` poplavnega sveta v kot-linskih regijah.

Zemljevid 10: Poplavni svet.

ni poplav

redne poplave

izredne poplave

0 1 2 3 4 5km

Grdi graben in Hinja, Gomil{~ica in Kameni{ki po-tok) in Mirnsko gri~evje (3,3 %; Mirna, Lan{pre{~ica,Sotla pred vstopom v kotlino).

Izredne poplave so omejene na kotlinski del, v gri-~evju pa se pojavljajo le redne poplave. Nanj odpade35,6 % vseh nedavno redno poplavljenih povr{in ali29,6 % vsega poplavnega sveta v pore~ju Mirne. Ves os-tali del pripada kotlini, ki je bila redno poplavljena na17,5 % povr{in, ob visokih vodah pa {e na nadaljnjih5,6 %, kar skupaj pomeni 23 % ali slabo ~etrtino povr-{in. To je dobri dve tretjini vseh poplavnih povr{inv pore~ju (68,6 %). Razlike znotraj kotline pa so ogrom-ne. Osrednje mokrotno dno kotline je bilo nedavno na36,8 % povr{in redno poplavljeno, {e 12,5 % povr{in paje bilo pod vodo ob izrednih poplavah. Poplavni svet za-jema torej polovico mikroregije. Tu je tudi polovica vsehpoplavnih povr{in pore~ja, 85 % vseh ob izrednih popla-vah prizadetih povr{in ali skupaj 55,6 % vsega poplav-nega sveta v Mirnski dolini. Tako jo upravi~eno imenu-jemo poplavno pokrajino.

Druga kotlinska regija, Vejarska kotanja, ima 16,5%redno poplavljenih in 2,3 % povr{in, ki so ogroène obizrednih poplavah, skupaj okrog 9% vsega poplavnega sve-ta v pore~ju. Precej manj ga je na vzpetem robu (skupaj4 %), Krmeljske kadunje pa poplave ne ogroàjo.

64

MIRNSKA DOLINA

Poplavne razmere

Regija Povr{ina Ni poplav Redne poplave Izredne poplave Poplavni svet skupaj

(str. 12) v km2 km2 % km2 % % v pore~ju km2 % % v pore~ju km2 % % v pore~ju

G 1 9,06 8,93 98,57 0,13 1,43 1,18 0,00 0,00 0,00 0,13 1,43 0,99G 2 17,72 16,89 95,32 0,83 4,68 7,55 0,00 0,00 0,00 0,83 4,68 6,29G 3 8,70 8,59 98,74 0,11 1,26 1,00 0,00 0,00 0,00 0,11 1,26 0,83G 4 26,44 25,56 96,67 0,88 3,33 8,01 0,00 0,00 0,00 0,88 3,33 6,67G 5 4,36 4,27 97,94 0,09 2,06 0,82 0,00 0,00 0,00 0,09 2,06 0,68G 6 23,72 23,49 99,03 0,23 0,97 2,09 0,00 0,00 0,00 0,23 0,97 1,74G 7 18,28 17,59 96,23 0,69 3,77 6,28 0,00 0,00 0,00 0,69 3,77 5,23G 8 14,59 13,77 94,38 0,82 5,62 7,46 0,00 0,00 0,00 0,82 5,62 6,22G 9 6,37 6,24 97,96 0,13 2,04 1,18 0,00 0,00 0,00 0,13 2,04 0,99

G 129,24 125,33 96,97 3,91 3,03 35,58 0,00 0,00 0,00 3,91 3,03 29,64

H 1 2,41 2,41 100,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00H 2 2,88 2,88 100,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00H 3 4,89 4,89 100,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00H 4 24,66 24,66 100,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00H 5 20,23 20,14 99,56 0,09 0,44 0,82 0,00 0,00 0,00 0,09 0,44 0,68H 6 25,42 25,37 99,80 0,05 0,20 0,45 0,00 0,00 0,00 0,05 0,20 0,38H 7 9,47 9,47 100,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00H 8 19,19 19,10 99,53 0,09 0,47 0,82 0,00 0,00 0,00 0,09 0,47 0,68H 9 9,17 9,17 100,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

H 118,32 118,09 99,81 0,23 0,19 2,09 0,00 0,00 0,00 0,23 0,19 1,74

K 1 6,50 5,28 81,23 1,07 16,46 9,74 0,15 2,31 6,82 1,22 18,77 9,25K 2 6,12 6,11 99,84 0,01 0,16 0,09 0,00 0,00 0,00 0,01 0,16 0,08K 3 14,86 7,53 50,67 5,47 36,81 49,77 1,86 12,52 84,55 7,33 49,33 55,57K 4 11,73 11,24 95,82 0,30 2,56 2,73 0,19 1,62 8,64 0,49 4,18 3,71

K 39,21 30,16 76,92 6,85 17,47 62,33 2,20 5,61 100,00 9,05 23,08 68,61

P 1 3,47 3,47 100,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00P 2 5,11 5,11 100,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

P 8,58 8,58 100,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

M 295,35 282,16 95,53 10,99 3,72 100,00 2,20 0,74 100,00 13,19 4,46 100,00

Poplavni svet po regijah.

Ob izteku v poplavno dolino se grape raz{irijo. (M. T.)

65

POVR[JE

Triprekatni kamniti most ~ezBistrico na Bistrici pri Mokro-nogu je bil kos tudi poplavnimvodam. (M. K.)

Pred poplavami varno slemen-sko naselje Log (259 m). Po-plavno dno (tu 237 m) je trav-nato in posuto s posami~nim hi-grofilnim drevjem in grmovjem.V ozadju je ostanek poplavnegagozda. (M. T.)

Mokrotno dno kotline (tu 240m).Ob vzno`ju gozdnatega Gradca(285 m) se vije Mirna, levospredaj pa vidimo levi pritokSotlo z melioracijskimi jarki.(M. K.)

Po Gamsu (1972) spada Mirnska dolina v klimatsko pro-vinco osrednje Slovenije, kjer se uveljavlja zmernoce-linsko vla`no podnebje. Malovrh (1962) ugotavlja tu pre-hodnost med panonsko-subpanonskim in srednjeevrop-skim podnebnim obmo~jem. Odraà se v raz{irjenosti vi-nogradov, tako zna~ilnih za panonski svet. Sem namre~{e seèjo tipi~ne vinogradni{ke pokrajine, proti zahodupa povsem izginejo.

Za Mirnsko dolino in okolico imamo na razpolagopodatke temperaturnih postaj Trebnje (278 m) za ob-dobje 1897–1943, Mokronog (251 m) 1952–1961, Mal-kovec (400m) 1956–1977, Primskovo (539m) 1924–1942,Sevno na Dolenjskem (539 m) od 1961 dalje, Rade~e(230 m) 1955–1978, Loka pri Zidanem Mostu (205 m)1945–1956 in Mirna (260 m) 1960–1975, padavinskihpostaj Mokronog (251 m) od 1946 dalje, Tel~e (550 m)od 1951 dalje in Sevno na Dolenjskem (539m) 1947–1954in od 1955 dalje. Maksimalne mese~ne vi{ine padavinso znane za postaje Malkovec (1957–1977), Dole(1950–1985), Kal nad [entjanèm (1950–1985), Dole-nje Medvedje selo (1953–1985), Sevno na Dolenjskem(1951–1985), Sevnico (1950–1985), Mokronog (1976–1985)in Tel~e (1976–1985), povpre~ne koli~ine padavinv polurnih nalivih pa za postajo Sevno na Dolenjskem(1975–1986). Postaje za spremljanje vetrov so bile v ob-

dobju 1956–1975 na Mirni, na Malkovcu, v Sevnem naDolenjskem in v Rade~ah.

Zaradi la`je ~asovne primerjave smo med temi iz-brali kotlinsko postajo Mirna (260 m), slemensko po-stajo Malkovec (400 m) in pobo~no postajo Sevno naDolenjskem (539 m). Ker sta bili postaji Mirna in Mal-kovec ukinjeni, smo lahko upo{tevali le obdobje med le-toma 1962 in 1980, posamezne manjkajo~e podatke pasmo pridobili s pomo~jo interpolacije.

TEMPERATURE

Povpre~ne mese~ne temperature merijo julija 18 do19° C), minimum, ki nastopi v januarju, pa se gibljeokrog –1° C. Letno povpre~je zna{a okrog 9° C. Sevnoje za malenkost hladnej{e zaradi nadmorske vi{ine, Mir-na pa ima relativno nizko povpre~je zaradi temperaturne-ga obrata. V primerjavi z Mirno je Sevno nekoliko toplej-{e predvsem v jesenskih mesecih, Malkovec pa v toplej-{i polovici leta. Letna temperaturna amplituda zna{atorej 19 do 20° C, najve~ja pa je v primeru Malkovca.

Zanimiva je primerjava postaj glede dolìn vege-tacijske dobe, poljedelske sezone in obdobja s pov-

66

PODNEBJE

Meteorolo{ka postaja J F M A M J J A S O N D L

Mirna –0,9 1,4 5,1 9,1 13,9 17,5 18,8 17,9 13,2 9,3 5,4 –0,7 9,1

Malkovec –1,2 1,4 4,5 9,4 14,0 17,1 19,0 18,1 14,9 10,2 5,3 –0,6 9,3

Sevno na Dolenjskem –1,1 1,1 4,3 8,5 13,1 16,4 18,2 17,7 13,2 9,8 5,2 –0,2 8,9

Povpre~ne mese~ne in letne temperature v °C (obdobje 1962–1980).

–4

–2

0

2

4

6

8

10

12

14

16

18

20

22T v °C


Mirna Malkovec Sevno

Povpre~ne mese~ne in letnetemperature v °C (postaje Mir-na, Malkovec in Sevno na Do-

lenjskem, 1962–1980).

pre~no temperaturo pod 0° C (upo{tevano obdobje1962–1980):

Za vegetacijsko dobo je ni`ja nadmorska vi{inakljub topolotnemu obratu {e vedno pomembnej{a; takotraja na Mirni 262 dni ali 4 dni dlje kot na 140 m vi{jemMalkovcu in en teden dlje kot v 279 m vi{jem Sevnem.Pri poljedelski sezoni se kaè prednost Malkovca, ka-terega nadmorska vi{ina ni previsoka, spomladi in jese-ni pa je zunaj plasti temperaturne inverzije; tako tu tra-ja obdobje s temperaturo nad 10° C povpre~no 181 dni,kar je 9 dni dlje kot na Mirni. Sevno pa je zaradi vi{jenadmorske vi{ine na slab{em, ~eprav je zunaj plasti tem-peraturne inverzije; tako sta z Mirno pribli`no izena~e-na. Sklepamo lahko, da so kraji, ki so dvignjeni nad kot-lino okrog 280 m glede dolìne poljedelske sezone pri-merljivi s kotlinskimi, ki so prikraj{ani zaradi tempera-turnega obrata.

Anketa glede fenolo{kih pojavov (cvetenja sadne-ga drevja predvsem jablane) je pokazala, da imajo kra-ji, leè~i v nadmorskih vi{inah 300 do 500 m, prednostpred dolino ali pa za njo vsaj ne zaostajajo. Sem spadave~ina obrobnega gri~evja oziroma neposrednega kot-linskega zaledja. Pri vi{inah 500 do 600 m cvetenje ka-sni 1 teden, pri 600 do 700 m do dva tedna, v krajih vi{-je pa celo 3 in 4 tedne (Dolska planota). Kraji na Jatniso v zaostanku okrog dva tedna. Omeniti moramo kra{-ke uravnave v Dolskem hribovju, kjer kljub vi{inam okrog

600 m in ve~ (Selce, Slavina) cvetenje ne kasni ali je ce-lo hitrej{e kot v precej ni`jih krajih.

Povpre~ne maksimalne temperature so ve~inomanajvi{je v kotlinski postaji Mirna, ki ima najni`jo nad-morsko vi{ino. Nepravilnost se pojavi le decembra, koz vi{ino rastejo. Tedaj ni mo~ nadoknaditi toplotnega pri-manjkljaja, ki nastane ob mo~nem no~nem ohlajanju inMirna ima za pol stopinje ni`jo maksimalno temperatu-ro kot 279 m vi{je Sevno. Le tedaj za Sevnim zaostanetudi Malkovec.

67

PODNEBJE

Meteorolo{ka postaja Vegetacijska doba Poljedelska sezona Obdobje s T < 0 ° C({t. dni s T > 5 ° C) ({t. dni s T > 10° C) ({t. dni s Tpovpr. < 0)

Mirna 14.3.–1.12. 21.4.–10.10. 12.12.–27.1.(262) (172) (46)

Malkovec 18.3.–1.12. 19.4.–17.10. 12.12.–29.1.(258) (181) (48)

Sevno na Dolenjskem 20.3.–30.11. 25.4.–13.10. 14.12.–30.1.(255) (171) (47)

Vegetacijska doba, poljedelskasezona in obdobje s temperatu-ro pod 0° C.

262

172

46

258

181

48

255

171

47

0

50

100

150

200

250

300

350

Vegetacijska doba({t. dni s T > 5 °C)

Poljedelska sezona({t. dni s T > 10 °C)

[t. dni s povpr.temperaturo pod 0 °C

{t.d

ni


Dolìna vegetacijske dobe, poljedelske sezone in obdobja s tem-peraturo pod 0° C na razli~no leè~ih postajah.

Iznad meglenih dolin dvigajo~ase obse`na slemena s kulturni-mi terasami. (M. T.)

Temperaturno inverzijo kaèjo predvsem povpre~-ne minimalne temperature. Najvi{ja postaja Sevno ka-è v hladnej{i polovici leta najvi{je povpre~ne minimal-ne temperature. Te so v kotlinski Mirni vse leto najni`-je, le januarja seè inverzijska plast nad Malkovec(400 m). Povpre~na letna minimalna temperatura Mir-ne je kar za 1,7° C ni`ja kot temperatura 279 m vi{je-ga Sevnega, v decembru, v ~asu najmo~nej{e inverzi-je, pa je razlika najve~ja (kar 3,6° C). Tudi Malkovecv~asih {e doseè inverzijska plast, zato so tam minimal-ne temperature ni`je kot v Sevnem, a razlike so precejmanj{e. Minimalne temperature pod 0° C se pojavlja-jo pri vseh postajah v zimskih mesecih decembru, ja-nuarju in februarju, na Mirni pa zaradi kotlinske lege {ev marcu.

Absolutna maksimalna temperatura je odvisna odstopnje kontinentalnosti, od nadmorske vi{ine in preve-trenosti postaje. Ker je mirnska pokrajina è precejpodvrèna panonsko-subpanonskim podnebnim vplivom,bi tu pri~akovali visoke absolutne maksimalne tempe-rature. Postaja Kr{ko (168 m), kjer so izmerili v Slove-niji najvi{jo temperaturo 40,7° C (Klimatografija Slove-nije 1961–1990), je oddaljena od Mirnske doline le 16km.Zaradi ve~je zra~nosti pa tu izmerjene absolutne mak-simalne temperature ne dosegajo 37° C (Mokronog36,5, Mirna 35,8, Malkovec 34,0, Sevno 36,1° C). Po-sebno Malkovec ima relativno nizko absolutno maksi-malno temperaturo; postaja leì namre~ na dobro preve-trenem mestu. Kr{ko, Malkovec in Mokronog so kot ve-

68

MIRNSKA DOLINA


Mirna 2,4 5,8 10,2 15,4 20,4 23,5 25,3 24,5 21,0 15,6 9,2 1,9 14,6

Malkovec 1,9 5,0 8,7 14,3 19,2 22,2 24,4 23,3 19,8 14,7 8,6 2,2 13,7

Sevno na Dolenjskem 1,6 4,3 8,2 13,2 17,9 21,1 23,1 22,3 18,9 13,9 7,8 2,4 12,9

Povpre~ne maksimalne temperature v °C (obdobje 1962–1980).

02468

10121416182022242628T v °C



Povpre~ne maksimalne tempe-rature v °C (postaje Mirna,

Malkovec in Sevno na Dolenj-skem, 1962–1980).

Slemenska vas Tlaka 40 m nad dolino Gabrov{~ice (levo) in so-to~jem Mirn{~ice in Cerknice (desno). V dnu dolin so se zaradipoplav, sen~nosti in toplotnega obrata zna{li le àgarski in mli-narski obrati. (M. K.)

~ina slovenskih postaj dosegli absolutno najvi{jo tem-peraturo v juliju, Sevno in Mirna pa v avgustu.

Absolutne minimalne temperature so ni`je na pla-notastih obmo~jih z uvalami in vrta~ami, kjer v dolgihzimskih no~eh pride do neoviranega izàrevanja, inv zaprtih kotlinah, kjer je odtok oziroma pretok zraka ovi-ran. V Sloveniji so najni`je temperature izmerjene na kot-linskih postajah (Babno polje –34,5° C, KlimatografijaSlovenije 1961–1990). Na postajah v obravnavanem ob-mo~ju tako nizkih temperatur ne beleìmo (Mirna –23,5,

Malkovec –19,9, Sevno –16,8° C). Najni`jo temperatu-ro je dosegla Mirna zaradi svoje kotlinske lege; tu na-mre~ v hladni polovici leta vlada temperaturna inverzija.

Glede {tevila vro~ih dni (s povpre~no maksimalnotemperaturo nad 25° C) je na prvem mestu najni`je leè-~a Mirna. Najve~ takih dni na{tejemo v juliju (20), po-javljajo pa se od aprila do septembra. Zaradi temperatur-nega obrata, ki je pogost od oktobra do vklju~no aprila,je Mirna na prvem mestu tudi glede {tevila hladnih dni,to je dni s povpre~no maksimalno temperaturo pod 0°C).

69

PODNEBJE

Povpre~ne minimalne temperature v °C (obdobje 1962–1980).

–8

–6

–4

–2

0

2

4

6

8

10

12

14

16T v °C



Povpre~ne minimalne tempera-ture v °C (postaje Mirna, Mal-kovec in Sevno na Dolenjskem,1962–1980).

0

10

20

30

40

50

60

{t.d

ni



[tevilo vro~ih dni (s povpre~notemperaturo nad 25° C, obdobje1962–1980).


Mirna –4,0 –3,0 –0,6 2,8 7,8 10,8 12,0 12,1 9,3 4,4 1,1 –5,4 3,9

Malkovec –4,1 –2,0 0,2 4,6 8,7 11,9 13,6 13,2 10,2 6,0 2,2 –3,2 5,1

Sevno na Dolenjskem –3,5 –1,5 0,8 4,7 9,0 12,3 13,9 13,7 10,8 6,7 2,7 –1,8 5,6

EKSPOZICIJE

Temperaturne razlike moramo razlagati tudi z razli~-no ekspozicijo, to je izpostavljenostjo povr{in son~nimàrkom ali lego povr{ja glede na stran neba. Ekspozi-

cija odlo~ilno vpliva na razli~no rabo tal, saj je z njoin z naklonom povezana koli~ina prejete son~ne ener-gije.

Kar 62 % pore~ja ima ugodno lego glede oson~e-nosti. Najbolj so soncu izpostavljena v dinarski sme-

70

MIRNSKA DOLINA

[tevilo vro~ih dni (s povpre~no temperaturo nad 25° C, obdobje 1962–1980).

[tevilo hladnih dni (s povpre~no temperaturo pod 0° C, obdobje 1962–1980).

{t.d

ni

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

110



[tevilo hladnih dni (s povpre~-no temperaturo pod 0° C, ob-

dobje 1962–1980).

9,23

9,59

10,32

5

7,93

12,48

13,9

12,15

7,83

16,9

12,22

13,24

12,04

8,95

14,22

11,03

11,16

11,91

7,57

12,82

14,82

13,65

17,99

8,59

17,25

15,21

15,54

16,82

10,05

11,77

10,03

11,1

10,15

6,38

8,86

6,92

7,64

7,11

4,36

5,13

8,07

4,18

1,52

41,26

5,13

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 %

Pore~je

Gri~evje

Hribovje

Kotlina

Planote

S SV SZ V Z JV JZ J ravno–pod 3 °C

Deleì povr{ja z razli~no ekspo-zicijo – po morfolo{kih enotah.


Mirna 25 20 14 4 1 0 0 0 0 4 13 25 109

Malkovec 25 18 14 3 0 0 0 0 0 2 10 25 96

Sevno na Dolenjskem 24 18 13 3 0 0 0 0 0 1 10 22 91


Mirna 0 0 0 2 5 13 20 16 5 0 0 0 60

Malkovec 0 0 0 1 2 8 13 10 3 0 0 0 39


ri leè~a slemena in jugozahodna pobo~ja. Izrazitosen~ni so Kr{ko hribovje, severni deli Deben{kega hri-bovja in obmo~ja, kjer poteka slemenitev v smeri odzahoda proti vzhodu. Take so ozke doline Turnske Cerk-nice in Cerknice, Bistrice, pobo~je Sabanskega bukov-ja ter dolin Studen~nice ob Vrtov{kem hribu, Hinje ju`-

no od [entjanà in Grahovice. Mikroregije se lahkomed seboj po ekspoziciji mo~no razlikujejo: Cerkni{-ko in Mokrono{ko gri~evje imata npr. okrog poloviconeugodnih severnih, severovzhodnih in severozahod-nih ekspozicij, Gabrov{ko in [entjan{ko pa le dobro~etrtino.

71

PODNEBJE

Zemljevid 11: Ekspozicije.

sever

severovzhod

severozahod

vzhod

zahod

jugovzhod

jugozahod

jug

ravno (pod 3°)

Regija Povr{ina Ekspozicije

S SV SZ V Z JV JZ J ravno – pod 3°(str. 12) v km2 km2 % km2 % km2 % km2 % km2 % km2 % km2 % km2 % km2 %

G 1 9,06 1,31 14,46 2,16 23,84 1,26 13,91 1,34 14,79 1,67 18,43 0,78 8,61 0,14 1,55 0,19 2,10 0,21 2,32G 2 17,72 0,52 2,93 1,74 9,82 2,81 15,86 1,64 9,26 2,24 12,64 4,27 24,10 2,98 16,82 0,56 3,16 0,96 5,42G 3 8,70 1,30 14,94 1,68 19,31 1,30 14,94 0,73 8,39 1,42 16,32 1,19 13,68 0,37 4,25 0,37 4,25 0,34 3,91G 4 26,44 2,89 10,93 3,94 14,90 3,10 11,72 3,10 11,72 2,92 11,04 3,70 13,99 3,11 11,76 2,72 10,29 0,96 3,63G 5 4,36 0,66 15,14 0,61 13,99 0,55 12,61 0,52 11,93 0,46 10,55 0,23 5,28 0,32 7,34 0,64 14,68 0,37 8,49G 6 23,72 1,63 6,87 3,33 14,04 3,19 13,45 2,82 11,89 4,48 18,89 4,16 17,54 2,66 11,21 0,82 3,46 0,63 2,66G 7 18,28 0,84 4,60 2,01 11,00 2,54 13,89 2,57 14,06 2,89 15,81 3,61 19,75 1,77 9,68 1,31 7,17 0,74 4,05G 8 14,59 2,14 14,67 1,61 11,03 1,35 9,25 1,46 10,01 1,34 9,18 1,91 13,09 1,88 12,89 2,01 13,78 0,89 6,10G 9 6,37 1,11 17,43 0,89 13,97 1,01 15,86 0,24 3,77 0,22 3,45 0,23 3,61 1,11 17,43 1,26 19,78 0,30 4,71

G 129,24 12,40 9,59 17,97 13,90 17,11 13,24 14,42 11,16 17,64 13,65 20,08 15,54 14,34 11,10 9,88 7,64 5,40 4,18

H 1 2,41 0,18 7,47 0,26 10,79 0,45 18,67 0,27 11,20 0,30 12,45 0,47 19,50 0,33 13,69 0,11 4,56 0,04 1,66H 2 2,88 0,07 2,43 0,11 3,82 0,39 13,54 0,51 17,71 0,58 20,14 0,64 22,22 0,43 14,93 0,11 3,82 0,04 1,39H 3 4,89 0,20 4,09 0,73 14,93 0,70 14,31 0,72 14,72 0,59 12,07 0,92 18,81 0,69 14,11 0,29 5,93 0,05 1,02H 4 24,66 1,88 7,62 3,08 12,49 2,83 11,48 3,10 12,57 4,58 18,57 5,57 22,59 2,03 8,23 1,21 4,91 0,38 1,54H 5 20,23 1,94 9,59 3,03 14,98 2,41 11,91 2,49 12,31 4,71 23,28 3,25 16,07 1,61 7,96 0,52 2,57 0,27 1,33H 6 25,42 1,26 4,96 2,68 10,54 3,98 15,66 3,22 12,67 6,25 24,59 5,29 20,81 1,99 7,83 0,53 2,08 0,22 0,873H 7 9,47 1,28 13,52 1,07 11,30 0,88 9,29 1,64 17,32 2,00 21,12 0,85 8,98 0,56 5,91 0,95 10,03 0,24 2,58H 8 19,19 3,65 19,02 2,00 10,42 1,64 8,55 1,31 6,83 1,52 7,92 2,18 11,36 3,01 15,69 3,50 18,24 0,38 1,96H 9 9,17 1,75 19,08 1,41 15,38 0,97 10,58 0,83 9,05 0,75 8,18 0,73 7,96 1,36 14,83 1,19 12,98 0,18 1,98

H 118,32 12,21 10,32 14,37 12,15 14,25 12,04 14,09 11,91 21,28 17,99 19,90 16,82 12,01 10,15 8,41 7,11 1,80 1,52

K 1 6,50 0,34 5,23 0,52 8,00 0,81 12,46 0,71 10,92 0,70 10,77 0,55 8,46 0,40 6,15 0,32 4,92 2,15 33,07K 2 6,12 0,30 4,90 0,73 11,93 0,93 15,20 0,89 14,54 1,04 16,99 1,00 16,34 0,54 8,82 0,20 3,27 0,49 8,00K 3 14,86 0,30 2,02 0,43 2,89 0,52 3,50 0,28 1,88 0,27 1,82 0,69 4,64 0,50 3,36 0,34 2,29 11,53 77,59K 4 11,73 1,02 8,70 1,39 11,85 1,25 10,66 1,09 9,29 1,36 11,59 1,70 14,49 1,06 9,04 0,85 7,25 2,01 17,13

K 39,21 1,96 5,00 3,07 7,83 3,51 8,95 2,97 7,57 3,37 8,59 3,94 10,05 2,50 6,38 1,71 4,36 16,18 41,26

P 1 3,47 0,39 11,24 0,54 15,56 0,42 12,10 0,40 11,53 0,38 10,95 0,43 12,39 0,40 11,53 0,26 7,49 0,25 7,20P 2 5,11 0,29 5,68 0,91 17,81 0,80 15,66 0,70 13,70 1,10 21,53 0,58 11,35 0,36 7,05 0,18 3,52 0,19 3,72

P 8,58 0,68 7,93 1,45 16,90 1,22 14,22 1,10 12,82 1,48 17,25 1,01 11,77 0,76 8,86 0,44 5,13 0,44 5,13

M 295,35 27,25 9,23 36,86 12,48 36,09 12,22 32,58 11,03 43,77 14,82 44,93 15,21 29,61 10,03 20,44 6,92 23,82 8,07

Ekspozicije po regijah.

0 1 2 3 4 5km

MEGLENOST IN VETROVNOST

Med vsemi primerjanimi postajami je pod vplivom me-gle najkraj{i ~as najvi{je Sevno (51 dni). Na slab{em staMalkovec (80) in Mirna (74), kar je povezano s kotlin-sko lego in temperaturno inverzijo. Megle je ve~ od av-gusta do januarja.

Znotraj pore~ja obstajajo precej{nje razlike tudiglede smeri in mo~i vetrov. Ob~utimo jih zlasti, ~e pri-merjamo kraje na slemenih in kraje v kotlini. Po trditvahdoma~inov so posebno vetrovni kraji na severnem raz-vodju (Borovak, Gorenje Jelenje, Dobovica, Radgoni-ca, Kladje, Osredek, Leskovec), kjer stalno mo~no pi-ha s severa, iz smeri Kuma. @al tam ni nobene meritve-ne postaje, ki bi dala podatke o mo~i vetrov. Postaji Sev-

no na zahodnem in Malkovec na ju`nem razvodju pravtako kaèta, da vse leto mo~no prevladuje veter s seve-ra, vendar ni mo~an, na Malkovcu je celo naj{ibkej{i medvsemi. @e Trdina v svojem Popotovanju pi{e, da je vi-no v hribih zahodno od Morav~ precej kislo, ker imajomrzli vetrovi s severa tu {e preveliko mo~. V teh dejs-tvih najdemo odgovor, ~emu obmo~je Gabrov{kega hri-bovja za vinsko trto ni najprimernej{e. Prevladujo~a se-verna smer vetra je negativna {e iz drugih razlogov; v po-krajino takrat vdira zrak, onesnaèn z izpu{nimi plini izvisokega dimnika trboveljske termoelektrarne.

V kotlinski Mirni, {e bolj pa v obsavskih Rade~ah,so vetrovi bistveno redkej{i. V Mirnsko-Mokrono{ki kot-lini prevladujeta sever in jugozahodnik, ki v poletnih me-secih {e oslabita, bolj vetrovni pa so tam kraji, ki leìjoob izhodih iz stranskih dolin.

TOPLOTNI PASOVI

Na razlike v temperaturi in s tem v rabi tal vplivajo raz-li~ne nadmorske vi{ine. Vendar zaradi pojava toplotne-ga obrata marsikje temperature z vi{ino ne padajo pra-vilno. Ker Mirnska dolina v svojem najvi{jem delu le rah-lo preseè vi{ino 800 m, razli~nih toplotnih vi{inskih pa-sov ni veliko. Opaàmo obstoj treh zna~ilnih pasov. V naj-ni`jem se v hladni polovici leta ob anticiklonalnem inbrezvetrnem vremenu zadrùje hladen zrak; to je pas to-plotnega obrata. Sledi termalni pas, ki se za~enja okrog15 ali ve~ metrov nad dnom kotline in stranskih dolin(Gams, 1984, 1986, 1996) – tu je ve~ina vinogradov. Nadnjim pa je vi{inski pas, ki zaradi prevelike nadmorskevi{ine onemogo~a uspevanje vinske trte, tudi poljski pri-delek je tu skromnej{i, ko{nja pa mogo~a le enkrat v se-zoni. ê bi imeli na razpolago podatke ve~ razli~no le-è~ih temperaturnih postaj, razmejitev pasov ne bi bilate`ka. Tudi ugotavljanje termalnega pasu s tem, da bi iz-lo~ili pas med dvema vi{inama, ni ustrezno, ker je in-verzijska ploskev pogosto nagnjena. Zato smo ga ome-jili tako, da smo povezali vse spodnje in na drugi stranizgornje meje vinogradov. To je seveda mogo~e le v vi-nogradni{ki pokrajini.

Termalni pas zajema pribli`no 23 % povr{in po-re~ja. Gre predvsem za ni`je dele hribovja. Sem spa-da dobra tretjina hribovitega sveta in le petina gri~ev-natega. Kotlinski del je v celoti znotraj inverzijskegapasu, planotast pa znotraj vi{inskega. Kar 80 % gri-~evja {e prihaja pod vpliv toplotnega obrata (najve~Spodnjemirnsko, Mokrono{ko, Trebanjsko in [entru-

72

MIRNSKA DOLINA

Eno {tevilnih v kotlino segajo~ih slemen z naseljema Ravnik(300 m) na pobo~ju in Veselo Goro (324 m) na slemenu. Nason~nih terasah so njive, na sen~ni strani, v strmini in na kam-nitih tleh pa gozd. (M. K.)

Povpre~no {tevilo dni z meglo (obdobje 1962–1980)


Mirna 6 6 2 2 2 3 3 9 12 12 10 7 74

Malkovec 9 6 4 3 4 5 4 7 10 9 10 10 80


73

PODNEBJE

{t.d

ni

0

10

20

30

40

50

60

70

80



Povpre~no {tevilo dni z meglo(obdobje 1962–1980).

Zemljevid 12: Toplotni pasovi.

termalni

inverzijski

vi{inski

Gabrovka (380 m) leì na vzpe-tem robu Morav{ke kotline, ki je{e pod vplivom toplotnegaobrata. Morav{ka Gora (480 m)zadaj, ki predstavlja ju`ni robDolskega nariva, je v termal-nem pasu. Gobljansko-Vodi{kaplanota (600 do 770 m) pa èspada v vi{inski pas. (M. K.)

0 1 2 3 4 5km

persko gri~evje), in to ne le s svojimi dolinami, am-pak tudi s slemeni (glej povpre~ne minimalne tempe-rature za postajo Malkovec). Najbolj raznoliko je gle-de mezoklime hribovje, kjer so zastopani vsi toplotnipasovi: 38 % povr{ja zavzema vi{inski pas, 35 % ter-malni (Deben{ko hribovje kar 67 %, Gabrov{ko 56 %,[entrupersko 43 %) in 27 % inverzijski (zlasti v Bo-{tanjskem in Kr{kem hribovju, kamor spadajo tudi glo-boke doline).

PADAVINE

Mirnska dolina se uvr{~a med obmo~ja z vla`nim pod-nebjem. Koli~ina padavin navadno raste z nadmorskovi{ino, vendar razlike niso velike. Sevno ima letno1226 mm padavin, kar je le 60 mm ve~ kot 279 m ni`-ja Mirna. Padavine so razporejene skozi vse leto, a naj-

74

MIRNSKA DOLINA

Povr{ina Toplotni pasovi

Regija Termalni Inverzijski Vi{inski(str. 12) v km2 km2 % km2 % km2 %

G 1 9,06 5,08 56,07 3,52 38,85 0,46 5,08G 2 17,72 5,31 29,97 11,95 67,44 0,46 2,60G 3 8,70 2,56 29,43 6,14 70,57 0,00 0,00G 4 26,44 5,12 19,36 21,32 80,64 0,00 0,00G 5 4,36 0,28 6,42 4,08 93,58 0,00 0,00G 6 23,72 4,30 18,13 19,42 81,87 0,00 0,00G 7 18,28 1,91 10,45 16,37 89,55 0,00 0,00G 8 14,59 0,28 1,92 14,31 98,08 0,00 0,00G 9 6,37 0,37 5,81 6,00 94,19 0,00 0,00

G 129,24 25,2 19,50 103,11 79,78 0,92 0,71

H 1 2,41 0,72 29,88 0,00 0,00 1,69 70,12H 2 2,88 1,62 56,25 0,00 0,00 1,26 43,75H 3 4,89 0,94 19,22 0,00 0,00 3,95 80,78H 4 24,66 4,65 18,86 0,29 1,18 19,72 79,97H 5 20,23 8,65 42,76 5,70 28,18 5,88 29,07H 6 25,42 9,25 36,39 3,41 13,41 12,76 50,20H 7 9,47 2,47 26,08 7,00 73,92 0,00 0,00H 8 19,19 6,89 35,90 12,30 64,10 0,00 0,00H 9 9,17 6,16 67,18 3,01 32,82 0,00 0,00

H 118,32 41,35 34,95 31,71 26,80 45,26 38,25

K 1 6,50 0,01 0,15 6,49 99,85 0,00 0,00K 2 6,12 0,00 0,00 6,12 100,00 0,00 0,00K 3 14,86 0,00 0,00 14,86 100,00 0,00 0,00K 4 11,73 0,01 0,09 11,72 99,91 0,00 0,00

K 39,21 0,02 0,05 39,19 99,95 0,00 0,00

P 1 3,47 0,00 0,00 0,00 0,00 3,47 100,00P 2 5,11 0,03 0,59 0,00 0,00 5,08 99,41

P 8,58 0,03 0,35 0,00 0,00 8,55 99,65

M 295,35 66,61 22,55 174,01 58,92 54,73 18,53Toplotni pasovi po regijah.

22,55

19,5

34,95

0,05

0,35

58,92

79,78

26,8

99,95

18,53

0,71

38,25

0

99,65

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 %

Pore~je

Gri~evje

Hribovje

Kotlina

Planote

termalni inverzijski vi{inski

Toplotni pasovi

Zastopanost toplotnih pasov po morfolo{kih enotah.

Povpre~ne mese~ne in letne koli~ine padavin v mm (obdobje 1962–1980).

manj jih je v zimskih mesecih. Najve~ mo~e je v polet-nih mesecih – v juliju, juniju in avgustu, precej tudi v je-senskih.


Mirna 67 58 73 96 93 119 127 107 111 104 125 85 1165

Malkovec 64 56 73 109 103 129 133 125 112 88 114 84 1190


VODNA BILANCA IN OSKRBAZ VODO

Vi{ina potencialne evapotranspiracije, to je koli~inavode, ki se izgubi v zrak z izhlapevanjem iz tal ins transpiracijo iz rastlin, je v vseh mesecih, tudi v ~asuvegetacijske in poljedelske sezone, manj{a od srednje ko-li~ine padavin. Torej gre za pozitivno vodno bilanco ozi-roma vla`nostni preseèk. Stanje je {e najbolj neugod-no v mesecu juliju, ko sta potencialna evapotranspira-cija in koli~ina padavin skoraj izena~eni. Vse to pona-zarja graf:

êprav v povpre~nem letu obmo~je ni prizadeto za-radi su{e, pa moramo zaradi velike spremenljivosti me-se~nih koli~in padavin ob~asno tudi tu ra~unati na splo-{no pomanjkanje vode v tleh. To dokazujejo npr. po-datki za postajo Sevno za leta 1991, 1992 in 1993. Ta-krat je evapotranspiracija ve~krat presegla mese~no ko-li~ino padavin. To se je zgodilo v mesecih maju, juliju,avgustu in septembru. Iz diagrama za dolgoletno pov-pre~je vidimo, da so to meseci, ko je razlika med koli-~ino padavin in potencialno evapotranspiracijo najmanj-{a, s tem pa najve~ja verjetnost nastopa su{e. To {e po-sebej velja za mesec julij. Krivulja, ki ponazarja speci-fi~ni vodni odtok, je povezana s padavinskimi in tem-

75

PODNEBJE

0

20

40

60

80

100

120

140mm

J F M A M J J A S O N D


Povpre~ne mese~ne koli~inepadavin v mm (obdobje1962–1980).

Meteorolo{ka postaja J F M A M J J A S O N D

Sevno na Dolenjskem 0,0 0,0 19,9 46,9 85,1 108,1 119,9 108,0 68,6 45,1 19,8 0,0

Potencialna evapotranspiracija v mm za obdobje 1962–1980, izra~unana po Thornthweitovi metodi).

010203040506070

8090

100110120130140

J F M A M J J A S O N D

Pad

avin

e in

eva

potr

ansp

iraci

ja v

mm

–202468

1012141618202224262830

Tem

pera

tura

v °

C

Evapotranspiracija Padavine Temperatura

Vodna bilanca (Sevno na Do-lenjskem, obdobje 1962–1980).

76

MIRNSKA DOLINA

peraturnimi razmerami oziroma z evapotranspiracijo, ven-dar se koli~ina padavin na njej odraà z eno- do dvome-se~no zamudo.

Po podatkih, ki jih navaja Furlan (1961) spada po-re~je Mirne z okrog 100 su{nimi dnevi med slovenskaobmo~ja z najve~jim {tevilom su{nih dni v letu. Pov-pre~no se zvrsti 7 su{nih dob, ki trajajo v povpre~ju14 dni (su{na doba je vsaj 10-dnevno obdobje, ko padepod 0,1 mm padavin dnevno). Podatke o verjetnosti na-stopa malih voda pa za reko Mirno najdemo v ~lankuKolbezna (1990). Po njem spada Mirna med vodotoke,ki doseèjo minimalne pretoke na 5 do 10 let.

Zavedati se moramo, da nekatera obmo~ja zaradi svo-jega zna~aja su{o redno ob~utijo in so ob njenem nasto-pu bolj prizadeta kot druga. Su{a namre~ ni odvisna leod koli~ine in razporeditve padavin ter temperature, am-pak tudi od krajevnih reliefnih, litolo{kih in pedolo{kihzna~ilnosti. Na nadpovpre~no evapotranspiracijo mora-mo ra~unati v precej{njem delu pore~ja. Najbolj so zasu{o ob~utljive prsti na prepustnih karbonatnih kamni-nah, prsti z majhno retencijsko kapaciteto in skeletne pr-sti na strmih pobo~jih (takih obmo~ij je po grobi oceniokrog 13 %). Su{nej{e so tudi ju`ne, jugozahodne in ju-govzhodne ekspozicije, ki v pore~ju zavzemajo tretjinopovr{in. V velikem delu povr{ja je prisotna {e mo~na ve-trovnost, njen u~inek pa je posebej izrazit zaradi izred-ne reliefne raz~lenjenosti in {tevilnih vetru izpostavlje-nih vr{nih, slemenskih in dolinskih leg.

O stopnji evapotranspiracije lahko sklepamo tu-di na osnovi razlike med koli~ino vode, ki jo pore~je prej-me v obliki padavin, in vodo, ki odteka po reki Mirni.Ker kra{ki svet na razvodjih ne zajema znatnej{ih povr-{in in zato ve~je koli~ine vode ne morejo odtekati pod-zemno v druga pore~ja, lahko domnevamo, da se dobrapolovica prejete vode izgubi z evapotranspiracijo (odto~-ni primanjkljaj 55 %). Specifi~ni odtok v Mirnski do-lini namre~ meri okrog 17 l/km2 v 1 sekundi (Hidrome-teorolo{ka obdelava …, 1982), kar je le 45 % koli~ine(38 l/km2 v 1 sekundi), ki bi jo namerili, ~e bi vsa vodaodtekla po reki. Upo{tevali smo povpre~ne padavine –

1200 mm na leto. Ugotavljanje evapotranspiracije na os-novi razlik med padavinami in odtokom prina{a bolj{erezultate le pri ve~jih pore~jih in {e tam je treba ra~u-nati na odstopanja zaradi nenatan~nosti meritev (Furlan,1967). Ocena evapotranspiracije v Mirnski dolini 660mmletno je torej le okvirna. Furlan (1967) navaja podateko potencialni evapotranspiraciji za postajo Mokronog,izra~unan po Thornthwaiteu na osnovi srednjih mese~nihtemperatur za obdobje 1931–1960, in sicer 626mm. Stop-nja evapotranspiracije je odvisna predvsem od vlage v pr-sti, od vla`nostnega primanjkljaja, temperature zraka invetra ter od vrste in razvitosti rastline (Natek, 1983, Kol-bezen, Zupan~i~, 1989). Te lastnosti pa se v reliefno inpedolo{ko pestri pokrajini, kot je Mirnska dolina, kra-jevno zelo hitro spreminjajo. Za vi{je leè~o postajo Sev-no smo izra~unali potencialno letno evapotranspiraci-jo 621mm (pomagali smo si z nomogramom Thornthwai-tea, Ho~evar, 1971). Glede na dejstvo, da navadno evapo-transpiracija z vi{ino pada (gradient 15 mm na 100 m), bipri Sevnem pri~akovali vrednost okrog 580 mm. Vendarmoramo upo{tevati, da gre tu za ventilirano postajo z ju`-no ekspozicijo, kar je vzrok ve~ji evapotranspiraciji.

Podatek o vodni bilanci pa ni pomemben le zakmetijstvo, ampak nas zanima tudi v zvezi z oskrbo pre-bivalcev in ìvine z vodo. V pore~ju sta ve~ja le mirn-ski in mokrono{ki vodovod, ki oskrbujeta po ve~ vasi.Po popisu prebivalstva leta 1991 v mirnskem pore~ju niimelo vodovodne napeljave le 5,2 % stanovanj. Slab{eje stanje v Deben{kem, [entruperskem in Cerkni{kempovirnem hribovju, kjer je brez vodovoda 24,1%, 16,5%oziroma 11,8 % stanovanj, ter v Cerkni{kem, [entruper-skem in Mirnskem gri~evju z 22,2 %, 15,7 % in 12,3 %stanovanj brez vodovodne napeljave. Vendar moramoupo{tevati, da tudi sicer prevladujejo krajevni in hi{ni vo-dovodi oziroma zajetja krajevnih studencev ali pa ~rpa-nje vode iz bli`njih dolin. Zaradi pogostih leg v vi{inahin celo na vrheh je namre~ oskrbno zaledje navadno majh-no in ti viri ob su{i zelo hitro usahnejo. Tako morajov marsikatero naselje v gri~evju in hribovju takrat vododovaàti.

PRST

v mirnski pokrajini prisotnih skoraj 30 razli~nih tipov pr-sti, kar je precej ve~ kot na primer v sosednjem Dolenj-skem podolju.

Velik dele`, kar 21 % povr{ja, zavzemajo kisle pr-sti, med katere uvr{~amo tudi t. i. kremenico. Razvilase je na apnencih in dolomitih s primesjo kremenovih pe{-~enjakov, laporjev in glinastih skrilavcev. Leì{~a so pre-cej strnjena, najve~ja vzhodno od Krmelja, na obeh stra-neh reke Mirne med ̂ ateèm in pritokom Sotlo in na ju-gu med Debencem, Vejarsko kotanjo in naseljem Mir-no. Razprostranjene so torej v gri~evju in hribovjuz me{animi kamninami, fluviokra{kim tipom reliefa insrednjo nagnjenostjo povr{ja. Tu prevladujejo gozdne po-vr{ine in sicer kisloljubna zdru`ba bukve z belkasto be-kico. Za kmetijske namene so take prsti redkeje izkori{-~ene.

77

Prst je med najpomembnej{imi dejavniki, ki vplivajo naizbiro rabe tal. Tu se stikajo organske in anorganske, na-ravne in dru`bene prvine okolja. Navadno se prek prstikaèjo lastnosti pod njo leè~ih kamnin, nemalokrat, zla-sti ~e je plast prsti debelej{a, pa so njene zna~ilnosti po-polnoma druga~ne od zna~ilnosti litolo{ke podlage.

TIPI PRSTI

Karta tipov prsti je nastala na osnovi pedolo{kih kartv merilu 1 : 50.000, listov Celje 3, Celje 4, Novo mesto1 in Novo mesto 2 (Tla sekcije …). Zaradi izredne lito-lo{ke pestrosti, hkrati pa razli~nih tipov reliefa in raz-li~nih hidrografskih oziroma talnih vodnih razmer je

Zemljevid 13: Tipi prsti.

Sprsteninaste rendzine na apnencih

Rjave renzine na apnencih in dolomitih

Kompleks plitvih in srednje globokih pokarbonatnih prsti na dolomitu

Globoke pokarbonatne prsti na dolomitu

Rjave pokarbonatne prsti na apnencu

Plitve rjave pokarbonatne prsti na apnencu in dolomitu

Srednje globoke rjave pokarbonatne prsti na apnencu in dolomitu

Sprane rjave pokarbonatne prsti na apnencu in dolomitu

Rjave prsti na apnencu

Rjave prsti na apnencu in dolomituEvtri~ne rjave prsti na kompleksu laporja, apnenca in apnen~astegape{~enjakaRjave prsti na laporju

Rjave prsti na laporju in glinastem skrilavcu

Rjave prsti na Grödenskem pe{~enjaku

Rjave prsti na werfenskih sedimentih

Rjave prsti na pe{~eno-prodnem fluvioglacialnem nanosu

Kisle rjave prsti na meljnato-ilovnatem koluvijuMenjava evtri~nih in distri~nih rjavih prsti na apnencu, pe{~enjaku inapnencu z roèncemMenjava evtri~nih in distri~nih rjavih prsti na pliocenski ilovici

Globoke rjave sprane prsti na werfenskih sedimentih

Rjave prsti na velikotrnskih skladih

Kisle rjave prsti na karbonskih skrilavcih in pe{~enjakih

Kisle rjave prsti na kremenovih peskih in prodihKisle rjave prsti na me{anih nekarbonatnih kamninah (apnencu indolomitu z roèncem, apnencem s tufom, alevrolitom, pe{~enjakom)Rjave prsti, sprane, na pliopleistocenskem nanosu

Obre~ne rjave slabo oglejene prsti

Srednje mo~an glej

0 1 2 3 4 5km

Srednje globoke rjave prsti na apnencu in dolomi-tu pokrivajo petino pore~ja. Najbolj strnjeno se nahaja-jo na severozahodu, na obmo~ju planot vse do Gabrov-ke na jugu, na jugovzhodu pa na obmo~ju med Vol~ji-mi Njivami in Trì{~em. Posamezne krpe so {e med Za-bukovjem in Svinjskim, vzhodno od [entjanà in v hri-bovju na skrajnem vzhodu pore~ja, zahodno od Mirnein na jugozahodnem razvodju ob Vejarski kotanji. So to-rej {ir{e razprostranjene: v hribovju in gri~evju s karbo-natnimi in me{animi kamninami in prevladujo~im flu-viokra{kim tipom reliefa. Povezane so s srednjimi na-kloni in nadmorskimi vi{inami. Prsti so zra~ne, vla`ne,prepustne in srednje bogate z bazami. Najpogosteje soosnova bukvi z belkasto bekico, veliko pa jih je kmetij-sko izkori{~enih.

Posebnost so prsti na mehkih karbonatnih kam-ninah v obmo~ju [entjanà, ki so kljub legi v gri~evjuskoraj v celoti izkori{~ene za njive.

Desetino pore~ja zavzemajo zelo kisle prsti na silikat-nih kamninah, permo-karbonskih pe{~enjakih, skrilav-cih in meljevcih z dolomiti. Strnjena nahajali{~a so na se-vernem razvodju med Radgonico in Novim Gradom in nazahodu ob desnih pritokih Mirn{~ice. Povezane so z re~-no-denudacijskim tipom reliefa. Tam opaàmo velike re-liefne amplitude, naklone med 11 in 30° in zato gozdno ve-getacijo (bukev z belkasto bekico). Prsti imajo ugodne fi-zikalne lastnosti, a so zelo ob~utljive za erozijo. Tudi tu jenekaj kmetijskih povr{in: njiv, travnikov in sadovnjakov.

Podoben dele` (10%) imajo tudi rjave prsti na me-ljevcih, skrilavcih in laporjih s karbonatnimi prime-

78

MIRNSKA DOLINA

0 10 %5

1. Sprsteninaste rendzine na apnencih

2. Rjave renzine na apnencih in dolomitih

3. Kompleks plitvih in srednje globokih pokarbonatnih prsti na dolomitu

4. Globoke pokarbonatne prsti na dolomitu

5. Rjave pokarbonatne prsti na apnencu

6. Plitve rjave pokarbonatne prsti na apnencu in dolomitu

7. Srednje globoke rjave pokarbonatne prsti na apnencu in dolomitu

8. Sprane rjave pokarbonatne prsti na apnencu in dolomitu

9. Rjave prsti na apnencu

10. Rjave prsti na apnencu in dolomitu

11. Evtri~ne rjave prsti na kompleksu laporja,apnenca in apnen~astega pe{~enjaka

12. Rjave prsti na laporju

13. Rjave prsti na laporju in glinastem skrilavcu

14. Rjave prsti na grödenskem peacenjaku

15. Rjave prsti na werfenskih sedimentih

16. Rjave prsti na pe{~eno-prodnem fluvioglacialnem nanosu

17. Kisle rjave prsti na meljnato-ilovnatem koluviju

18. Menjava evtri~nih in distri~nih rjavih prsti na apnencu,pe{~enjaku in apnencu z roèncem

19. Menjava evtri~nih in distri~nih rjavih prsti na pliocenski ilovici

20. Globoke rjave sprane prsti na werfenskih sedimentih

21. Rjave prsti na velikotrnskih skladih

22. Kisle rjave prsti na karbonskih skrilavcih in pe{~enjakih

23. Kisle rjave prsti na kremenovih peskih in prodih

24. Kisle rjave prsti na me{anih nekarbonatnih kamninah (apnencu indolomitu z roèncem, apnencem s tufom, alevrolitom, pe{~enjakom)

25. Rjave prsti, sprane, na pliopleistocenskem nanosu

26. Obre~ne rjave slabo oglejene prsti

27. Srednje mo~an glej

Dele` posameznega tipa prstiv pore~ju.

79

PR

ST

Reg. Povr{. Tip prsti (glej str. 78)(str. 12) povr{ina v km2

v km2 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27

G 1 9,08 0,00 0,00 0,93 0,23 0,00 0,00 0,16 0,00 0,00 0,00 0,20 0,00 0,00 0,00 1,29 0,00 0,00 0,00 0,24 0,00 0,00 5,54 0,00 0,06 0,00 0,00 0,41G 2 17,72 0,00 0,77 0,66 0,41 0,63 0,00 6,90 0,00 0,00 0,00 0,21 0,00 0,00 0,00 0,24 0,00 0,00 4,42 1,61 0,00 0,00 0,72 0,00 0,00 0,00 0,00 1,15G 3 8,70 0,00 0,00 1,18 0,26 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 1,74 0,00 0,00 0,00 0,07 0,00 0,07 0,23 2,20 0,00 0,00 0,02 0,00 2,41 0,00 0,00 0,52G 4 26,44 0,00 0,59 3,10 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 3,42 0,00 0,17 0,00 2,26 0,00 0,82 12,57 1,32 0,00 0,00 0,00 0,00 0,02 0,08 0,00 2,09G 5 4,36 0,00 0,00 0,34 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,48 0,00 0,31 3,10 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,13G 6 23,72 0,00 0,39 0,32 0,00 0,00 0,00 0,54 0,00 0,00 0,00 0,03 0,00 0,00 0,00 6,25 0,02 0,00 2,41 0,37 12,28 0,00 0,60 0,00 0,00 0,07 0,00 0,44G 7 18,28 0,00 0,11 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 2,80 0,17 4,24 0,00 0,64 3,52 0,88 0,00 0,00 0,00 2,20 0,88 2,84 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00G 8 14,59 0,00 3,52 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,07 0,59 0,00 0,45 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,22 6,99 0,00 0,00 0,00 0,45 0,00 2,30G 9 6,37 0,00 4,44 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,11 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 1,24 0,00 0,00 0,00 0,00 0,36 0,00 0,22

G 129,26 0,00 9,82 6,53 0,90 0,63 0,00 7,60 0,00 0,00 2,87 6,36 4,24 0,73 0,64 14,11 0,90 1,20 22,73 5,74 15,94 7,87 9,72 0,00 2,49 0,96 0,00 7,26

H 1 2,41 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,39 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 2,02 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00H 2 2,88 0,00 0,00 0,00 0,00 0,97 0,00 1,20 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,71 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00H 3 4,89 0,00 1,14 0,00 0,00 0,27 0,00 0,48 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,33 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 2,67 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00H 4 24,66 4,12 2,92 0,00 0,00 6,99 0,00 8,29 0,07 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 1,13 1,05 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,09H 5 20,23 1,90 0,00 2,11 0,00 3,43 1,48 1,96 0,00 0,00 2,55 0,00 0,00 0,00 0,00 2,62 0,00 0,00 2,36 0,16 0,05 0,00 1,45 0,00 0,00 0,00 0,00 0,16H 6 25,42 0,00 0,00 0,00 0,00 0,01 0,00 0,00 0,00 0,00 2,16 0,00 0,00 0,00 12,17 6,46 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 4,62 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00H 7 9,47 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,69 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 3,00 5,54 0,00 0,00 0,00 0,00 0,24H 8 19,19 0,34 2,16 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 2,98 1,33 0,80 0,00 0,00 0,00 0,13 0,00 0,00 0,00 0,00 0,38 10,42 0,00 0,43 0,00 0,00 0,00 0,22H 9 9,17 0,91 4,40 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 1,72 0,00 2,05 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,09

H 118,32 7,27 10,62 2,11 0,00 11,67 1,48 11,93 0,07 3,67 6,04 2,52 0,00 2,05 13,30 10,98 0,00 0,00 2,36 0,16 0,43 13,42 17,01 0,43 0,00 0,00 0,00 0,80

K 1 6,50 0,00 0,00 0,55 0,00 0,00 0,00 0,23 0,00 0,00 0,00 0,05 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 1,86 0,86 1,08 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 1,87K 2 6,12 0,00 0,13 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,76 0,00 2,16 0,00 0,07 0,00 0,00 0,00 0,00 1,25 0,42 0,00 0,00 0,00 0,74 0,00 0,59K 3 14,86 0,00 0,09 0,05 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,19 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,38 0,57 0,01 0,90 0,00 0,00 0,00 0,00 1,70 2,22 8,75K 4 11,73 0,00 1,34 0,14 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,31 0,00 0,00 0,00 0,06 0,00 0,95 0,72 0,00 3,20 0,00 0,00 0,00 0,00 2,42 0,44 2,15

K 39,21 0,00 1,56 0,74 0,00 0,00 0,00 0,23 0,00 0,00 0,00 1,31 0,00 2,16 0,00 0,13 0,00 3,19 2,15 1,09 5,35 0,42 0,00 0,00 0,00 4,86 2,66 13,36

P 1 3,47 0,03 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 3,01 0,43 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00P 2 5,11 0,00 0,09 0,00 0,00 2,96 0,00 1,83 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,23 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

P 8,58 0,03 0,09 0,00 0,00 2,96 0,00 4,84 0,43 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,23 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

M 295,35 7,30 22,09 9,38 0,90 15,26 1,48 24,60 0,50 3,67 8,91 10,19 4,24 4,94 13,94 25,22 0,90 4,39 27,24 6,99 21,72 21,71 26,96 0,43 2,49 5,82 2,66 21,42

Tipi prsti po regijah.

80 MIR

NSK

AD

OL

INA

Reg. Pov. Tip prsti (glej str. 78)(str. 12) Povr{ina v km2

v km2 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27

G 1 9,06 0,00 0,00 10,26 2,54 0,00 0,00 1,77 0,00 0,00 0,00 2,21 0,00 0,00 0,00 14,24 0,00 0,00 0,00 2,65 0,00 0,00 61,15 0,00 0,66 0,00 0,00 4,53G 2 17,72 0,00 4,35 3,72 2,31 3,56 0,00 38,94 0,00 0,00 0,00 1,19 0,00 0,00 0,00 1,35 0,00 0,00 24,94 9,09 0,00 0,00 4,06 0,00 0,00 0,00 0,00 6,49G 3 8,70 0,00 0,00 13,56 2,99 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 20,00 0,00 0,00 0,00 0,80 0,00 0,80 2,64 25,29 0,00 0,00 0,23 0,00 27,70 0,00 0,00 5,98G 4 26,44 0,00 2,23 11,72 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 12,93 0,00 0,64 0,00 8,55 0,00 3,10 47,54 4,99 0,00 0,00 0,00 0,00 0,08 0,30 0,00 7,90G 5 4,36 0,00 0,00 7,80 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 11,01 0,00 7,11 71,10 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 2,98G 6 23,72 0,00 1,64 1,35 0,00 0,00 0,00 2,28 0,00 0,00 0,00 0,13 0,00 0,00 0,00 26,35 0,08 0,00 10,16 1,56 51,77 0,00 2,53 0,00 0,00 0,30 0,00 1,85G 7 18,28 0,00 0,60 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 15,32 0,93 23,19 0,00 3,50 19,26 4,81 0,00 0,00 0,00 12,04 4,81 15,54 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00G 8 14,59 0,00 24,13 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,48 4,04 0,00 3,08 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 1,51 47,91 0,00 0,00 0,00 3,08 0,00 15,76G 9 6,37 0,00 69,70 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 1,73 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 19,47 0,00 0,00 0,00 0,00 5,65 0,00 3,45

G 129,26 0,00 7,60 5,05 0,70 0,49 0,00 5,88 0,00 0,00 2,22 4,92 3,28 0,56 0,50 10,92 0,70 0,93 17,58 4,44 12,33 6,09 7,52 0,00 1,93 0,74 0,00 5,62

H 1 2,41 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 16,18 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 83,82 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00H 2 2,88 0,00 0,00 0,00 0,00 33,68 0,00 41,67 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 24,65 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00H 3 4,89 0,00 23,31 0,00 0,00 5,52 0,00 9,82 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 6,75 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 54,60 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00H 4 24,66 16,71 11,84 0,00 0,00 28,35 0,00 33,62 0,28 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 4,58 4,26 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,36H 5 20,23 9,39 0,00 10,43 0,00 16,96 7,32 9,69 0,00 0,00 12,61 0,00 0,00 0,00 0,00 12,95 0,00 0,00 11,67 0,79 0,25 0,00 7,17 0,00 0,00 0,00 0,00 0,79H 6 25,42 0,00 0,00 0,00 0,00 0,04 0,00 0,00 0,00 0,00 8,50 0,00 0,00 0,00 47,88 25,41 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 18,17 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00H 7 9,47 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 7,29 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 31,68 58,50 0,00 0,00 0,00 0,00 2,53H 8 19,19 1,77 11,26 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 15,53 6,93 4,17 0,00 0,00 0,00 0,68 0,00 0,00 0,00 0,00 1,98 54,30 0,00 2,24 0,00 0,00 0,00 1,15H 9 9,17 9,92 47,98 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 18,76 0,00 22,36 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,98

H 118,32 6,14 8,98 1,78 0,00 9,86 1,25 10,08 0,06 3,10 5,10 2,13 0,00 1,73 11,24 9,28 0,00 0,00 1,99 0,14 0,36 11,34 14,38 0,36 0,00 0,00 0,00 0,68

K 1 6,50 0,00 0,00 8,46 0,00 0,00 0,00 3,54 0,00 0,00 0,00 0,77 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 28,62 13,23 16,62 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 28,77K 2 6,12 0,00 2,12 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 12,42 0,00 35,29 0,00 1,14 0,00 0,00 0,00 0,00 20,42 6,86 0,00 0,00 0,00 12,09 0,00 9,64K 3 14,86 0,00 0,61 0,34 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 1,28 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 2,56 3,84 0,07 6,06 0,00 0,00 0,00 0,00 11,44 14,94 58,88K 4 11,73 0,00 11,42 1,19 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 2,64 0,00 0,00 0,00 0,51 0,00 8,10 6,14 0,00 27,28 0,00 0,00 0,00 0,00 20,63 3,75 18,33

K 39,21 0,00 3,98 1,89 0,00 0,00 0,00 0,59 0,00 0,00 0,00 3,34 0,00 5,51 0,00 0,33 0,00 8,14 5,48 2,78 13,64 1,07 0,00 0,00 0,00 12,39 6,78 34,07

P 1 3,47 0,86 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 86,74 12,39 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00P 2 5,11 0,00 1,76 0,00 0,00 57,93 0,00 35,81 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 4,50 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

P 8,58 0,35 1,05 0,00 0,00 34,50 0,00 56,41 5,01 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 2,68 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

M 295,35 2,47 7,48 3,18 0,30 5,17 0,50 8,33 0,17 1,24 3,02 3,45 1,44 1,67 4,72 8,54 0,30 1,49 9,22 2,37 7,35 7,35 9,13 0,15 0,84 1,97 0,90 7,25

Deleì posameznih tipov prsti po regijah.

81

smi. Zaradi hitrega preperevanja so plasti zelo debele.So zra~ne, rahle, prepustne, a precej kisle in ob~utlji-ve za erozijo. Strnjeno obmo~je je med Ravnami nad[entrupertom in [entjanèm, krpe pa segajo tudi pro-ti severu proti Radgonici in Kladju in na jug, kjer soraz{irjene v povirju Sotle. Nahajali{~a so v hribovju ingri~evju z me{animi kamninami, s precej{njimi naklo-ni in reliefno energijo. Povr{ine pokriva najpogostejebukov gozd z belkasto bekico ali pa so kmetijsko iz-kori{~ene.

Rjave prsti na meljasto-ilovnatem nanosu soomejene na kotlinski rob (rob Vejarske kotanje inMirnsko-Mokrono{ke kotline) in zavzemajo 7,7 %vseh povr{in. Kljub nagnjenosti povr{ja pod 11°, manj-{i reliefni energiji in majhnim nadmorskim vi{inam(200 do 300 m) so precej ob~utljive za erozijo. Za ob-delavo lahke so le v zgornjem delu, spodaj pa so mo~-no zbite in neprepustne. Danes so te prsti mo~no an-tropogenizirane, spremenjene zaradi obilnega gnojenjain globokega oranja. Kmetijska raba je najpomembnej-{a. Na polo`nej{ih delih so njive, drugje pa travniki ingozd.

Tudi prsti na laporjih, lapornih, glinastih insljudnatih skrilavcih je 7,7 %. Najdemo jih med [en-trupertom in Krmeljem in severovzhodno od Mokrono-ga, to je v ni`jem gri~evju z re~no-denudacijskim relie-fom, srednjimi nakloni in reliefnimi amplitudami. Naj-ve~ teh povr{in je pod bukovim gozdom z belkasto be-kico, nekaj pa jih je namenjenih tudi kmetijstvu.

Med oglejenimi prstmi ima velik dele` srednjemo~an glej. Zna~ilen je za ve~ino aluvialnega dna Mirn-sko-Mokrono{ke kotline, delno tudi za Vejarsko kota-njo in dele dolin Mirne in njenih ve~jih pritokov. Tu iz-merimo nadmorske vi{ine med 200 in 300 m, naj-manj{o reliefno energijo in naklone. Na podtalnico lah-ko naletimo blizu povr{ine. S tem so povezani tudi te`-ja prehodnost terena, slaba povr{inska drenaà, slabanosilnost tal in zato prevlada hlevske ìvinoreje. Ob-mo~je je pogosto poplavljeno in ima stalno povi{anorelativno vlago. Zna~ilna zimska pojava sta tempera-turni obrat in megla. To je prostor najve~jih meliora-cijskih posegov. Svet je ve~inoma izkr~en; zaradi neu-godnih teksture in strukture ter slabe prepustnosti je iz-kori{~en za mokrotne travnike. Njive najdemo le navzpetem svetu. Na manj{ih povr{inah sta prisotna bu-kov gozd z belkasto bekico in poplavni gozd, ponekodpa naletimo {e na ostanke gozda belega gabra z belka-sto bekico. Slabo oglejene obre~ne prsti imajo bolj-{e lastnosti in zato so v celoti kmetijsko izkori{~ene.Najdemo jih le ob spodnji Bistrici. Ogonski na~in ob-delave in brazde, potekajo~e radialno glede na pobo~-je, nas opozarjajo na prisotnost pobo~nega psevdogle-ja. Ta je pogost na izteku pobo~ij iz plio-pleistocenskihilovic. Zaradi kopi~enja delcev, prene{enih z vi{jih ob-mo~ij, in zaradi bolj{ega vodnega in zra~nega reìmaso tu urejene njive.

Tudi na apnencih in dolomitih na ve~jih nadmorskihvi{inah, obmo~jih z ve~jo reliefno energijo in strmina-

mi so se ponekod razvile kisle rjave prsti. Takih povr-{in je 5,6 %. Nahajajo se v severnem delu pore~ja, na za-hodnem robu planote med Malo Gobo in Morav~ami,v hribovju okrog soto~ja med Beno in Bistrico ter medPrelesjem in Kostanjevico severno od Vrtovskega hriba.Tu prevladuje podgorski preddinarski bukov gozd, pre-cej pa je tudi bukve s ~rnim gabrom.

Na 4,5 % povr{ja so se razvile razli~ne rendzine.Najve~ jih je na severozahodu pri Mali Gobi in v {ir{emobmo~ju Dol pri Litiji ter na jugu okrog Trebelnega. Na-hajajo se v hribovju s karbonatnimi, pa tudi me{animikamninami, v obmo~ju fluviokra{kega reliefa, na strmihpobo~jih z naklonom nad 11° in na ozkih slemenih in vr-hovih med 500 in 700 m nadmorske vi{ine. Prsti so pli-tve, z majhno vododr`nostjo in skeletne, a bogate z ba-zami. Najve~krat tu uspeva bukev s ~rnim gabrom, v~a-sih pa tudi bukev z belkasto bekico ali pa preddinarskipodgorski bukov gozd. Na izkr~enih povr{inah so trav-niki in ko{enice.

Kisle prsti na ilovnati preperini s kremenovimiprodniki so raz{irjene na 4,2 % povr{ine (ju`no od Ti-haboja, severno od Sela, med Trebanjskim Vrhom in Za-brdjem, okrog Hrastovice in jugovzhodno od Krmelja).Gre za gri~evje z nakloni med 11 in 21° in prevlado ki-sloljubnega bukovega gozda. Prsti so podvrène mo~nieroziji. Nekaj pa je tudi kmetijsko izkori{~enih tal.

Rjave prsti na trdih laporjih, apnencih in pe{~e-njakih pokrivajo 3,2 % tal. Glavna nahajali{~a so v Kr-meljski kadunji, okrog Debenca in v okolici ̂ ateà. Tu-di tu prevladuje gozd bukve z belkasto bekico, vmes paso kmetijsko izkori{~ene povr{ine.

Pokarbonatne in rjave pokarbonatne prsti, ki soplitve do srednje globoke, so razvite na 2,4 % pore~ja,v gri~evnatem obmo~ju ju`no od Gabrovke ter v bliì-ni âteà. Nagnjenost povr{ja je povpre~na. Te prsti sonajpogosteje izkori{~ene za kmetijske namene, v~asih pajih pokrivata bukov gozd z belkasto bekico ali preddi-narski gorski bukov gozd.

EROZIJA PRSTI

Nekateri vidni znaki kot so poglobljeni kolovozi, globo-ke brazde, talna vi{inska razlika na meji med gozdomin izkr~eno povr{ino, koluvialni sto`ci na pobo~jih podcestnimi odtoki, usadi na strmih travni{kih povr{inah indebele plasti koluvija ob robu in aluvija na dnu Mirn-sko-Mokrono{ke kotline nakazujejo, da je eden va`nej-{ih problemov v pokrajini erozija, to je odna{anje pr-stenih delcev z vi{jih obmo~ij in kopi~enje gradivav ni`jih legah. Zanimata nas predvsem erozija, kjer jeglavni dejavnik voda, in erozija, ki jo je s svojim nepre-mi{ljenim delovanjem, z neprimernim kultiviranjem alineustrezno rabo in obdelavo tal pospe{il ~lovek. ]iri}(1984) govori o pospe{eni eroziji, ~e izgube presegajo0,5 do 1,8 tone prsti na hektar letno. Karta erozijskih ̀ a-ri{~ in erodiranosti obmo~ij (1973) prikazuje mirnsko po-

PRST

re~je kot enotno, zaradi erozije neproblemati~no obmo~-je, a znotraj regije obstajajo velike razlike.

Wischmeier-Smithova ena~ba (R. U. Coo-ke & J. C. Doornkamp, 1978, Morgan, 1980, Goldman,1986) spada med empiri~ne modele in omogo~a ocenje-vanje ploskovne erozije in erozije, katere u~inki sodrobne brazde: E = R × K × L × S × C × P.Upo{tevanih je pet dejavnikov:• R – erozivnost ali razdiralna mo~ de`ja, ki jo po-

enostavljeno lahko izra~unamo po ena~bi: povpre~naletna koli~ina padavin × povpre~na letna eroziv-nost / 100 (po E. J. Roose, Morgan, 1980). Uporabilismo podatke o povpre~ni koli~ini padavin v polurnihnalivih, ki so jih namerili na postaji Sevno na Dolenj-skem v dvanajstletnem obdobju od l. 1975 do 1986.

• K – erodibilnost ali ob~utljivost prsti za erozijo, kije odvisna od teksture in strukture prsti, deleà organ-skih in kemi~nih sestavin v prsti, ki so rastlinskega inìvalskega izvora, infiltracijske in perkolacijske kapa-citete ali velikosti in stabilnosti por ter oblike profila.

• LS – topografski faktor, odvisen od dolìne in na-klona pobo~ja,

• C – pokritost prsti z vegetacijo in• P – dejavnik, ki je odvisen od na~ina obdelave ozi-

roma od poteka brazd.Ra~unali smo potencialno ogroènost posameznih

tipov prsti zaradi erozije in ne ogroènosti ni`jih hori-zontov v primeru pospe{ene erozije, ko iz razli~nihvzrokov pride do kanalizacije vodnega toka. Uporabaomenjene ena~be omogo~a oceno ploskovne in brazd-ne erozije, ne pa tudi ocene izgub prsti, ki so posledicastrnjenih tokov in katerih u~inek so ve~ji jarki ali linij-ska erozija ve~jih razse`nosti.

Pri njivah in vinogradih upo{tevamo manj{i P-fak-tor, ~e potekajo v smeri izohips, in ve~jega, ~e so vino-gradi urejeni v vrstah ali njive v smeri pobo~ja. Podob-no je faktor ve~ji v gozdu, ~e v njem steljarijo. V mirn-ski pokrajini prevladujejo njive v terasah, vinogradiv vrstah, gozd pa izkori{~ajo za pridobivanje steljepredvsem v bliìni naselij.

82

MIRNSKA DOLINA

Ker v ~asu obilnih padavin napregibih, jeàh ali tako imeno-

vanih »mejah« privro na danmo~ni vodni tokovi, so ta mesta

najbolj ob~utljiva za proènjeusadov. Na sliki je usadno po-bo~je pri Gradi{~u v Dolskem

hribovju. (M. T.)

Leskovec v Podbor{tu (721 m).Zaradi slabo odpornih silikat-

nih tal (raznobarvnih pe{~enja-kov, meljevcev, glinovcev, kon-

glomeratov, skrilavcev, argilitovin alevrolitov) je vzdrèvanje

cest in poti v [entjan{kem hri-bovju zelo zahtevno. (M. T.)

To~nost izra~una erodibilnosti prsti je seveda od-visna od ve~ faktorjev: od zanesljivosti pedolo{ke kar-te, od velikosti kvadrata, ki smo ga vzeli kot osnovo zazajemanje podatkov oziroma od stopnje posplo{evanjapodatkov. Podatki o lastnostih posameznih tipov prsti ni-so bili zbrani za namene dolo~anja njihove ob~utljivo-sti za erozijo, zato so ocene prepustnosti in strukture pr-sti vpra{ljive. Vendar è brez upo{tevanja teh dveh po-

stavk lahko pridemo do prve pribli`ne ocene erodibilno-sti prsti.

Obmo~ja lahko na osnovi izra~unane letno odne{e-ne prsti (v t/ha) razvrstimo v osem razredov (upo{te-vali smo sedanjo rabo tal).

Te`ko je trditi, da izra~unane koli~ine letno odplav-ljene prsti popolnoma drìjo v absolutnem smislu; ver-jetno so nekoliko previsoke. Ker nas zanimajo predvsem

83

PRST

Zemljevid 14: Ob~utljivost zaerozijo prsti ob sedanji rabital – osem razredov.

V t/ha letno:

0,0– 4,9

5,0– 14,9

15,0– 34,9

35,0– 74,9

75,0–149,9

150,0–299,9

300,0–599,9

600,0 in ve~

Stopnja erozije prsti po regijah (v t/ha letno).

Erozijski razredi (letna izguba prsti v t/ha)

Regija Povr{ina 1 2 3 4 5 6 7 80–4,9 t/ha 5,0–14,9 t/ha 15,0–34,9 t/ha 35,0–74,9 t/ha 75,0–149,9 t/ha 150,0–299,9 t/ha 300–599,9 t/ha 600 t/ha in ve~

(str. 12) v km2 km2 % km2 % km2 % km2 % km2 % km2 % km2 % km2 %

G 1 9,06 0,21 2,32 0,76 8,39 2,41 26,60 2,95 32,56 1,70 18,76 0,79 8,72 0,23 2,54 0,01 0,11G 2 17,72 0,88 4,97 3,34 18,85 5,02 28,33 5,04 28,44 2,63 14,84 0,71 4,01 0,10 0,56 0,00 0,00G 3 8,70 0,39 4,48 1,29 14,83 2,42 27,82 2,07 23,79 1,56 17,93 0,76 8,74 0,18 2,07 0,03 0,34G 4 26,44 0,76 2,87 3,24 12,25 6,05 22,88 8,95 33,86 4,63 17,51 2,06 7,79 0,59 2,23 0,16 0,61G 5 4,36 0,46 10,55 1,35 30,96 1,52 34,86 0,78 17,89 0,20 4,59 0,04 0,92 0,01 0,23 0,00 0,00G 6 23,72 2,04 8,60 5,82 24,54 6,18 26,06 5,35 22,55 3,12 13,15 0,94 3,96 0,26 1,10 0,01 0,04G 7 18,28 1,40 7,66 4,22 23,09 6,82 37,31 3,89 21,28 1,31 7,17 0,59 3,23 0,05 0,27 0,00 0,00G 8 14,59 1,14 7,81 3,63 24,88 4,76 32,63 3,09 21,18 1,29 8,84 0,53 3,63 0,15 1,03 0,00 0,00G 9 6,37 0,42 6,59 1,39 21,82 1,99 31,24 2,06 32,34 0,31 4,87 0,13 2,04 0,07 1,10 0,00 0,00

G 129,24 7,70 5,96 25,04 19,37 37,17 28,76 34,18 26,45 16,75 12,96 6,55 5,07 1,64 1,27 0,21 0,16

H 1 2,41 0,07 2,90 0,35 14,52 0,73 30,29 0,79 32,80 0,21 8,71 0,24 9,96 0,01 0,41 0,01 0,41H 2 2,88 0,05 1,74 0,27 9,38 0,78 27,08 1,08 37,50 0,48 16,67 0,16 5,56 0,04 1,39 0,02 0,69H 3 4,89 0,05 1,02 0,50 10,22 1,29 26,38 1,93 39,47 0,79 16,16 0,25 5,11 0,08 1,64 0,00 0,00H 4 24,66 1,44 5,84 4,31 17,48 8,57 34,75 6,78 27,49 2,72 11,03 0,71 2,88 0,13 0,53 0,00 0,00H 5 20,23 0,84 4,15 2,71 13,40 5,28 26,10 6,43 31,78 3,52 17,40 1,17 5,78 0,25 1,24 0,03 0,15H 6 25,42 1,04 4,09 4,39 17,27 8,28 32,57 6,75 26,55 3,18 12,51 1,41 5,55 0,35 1,38 0,02 0,08H 7 9,47 0,61 6,44 1,43 15,10 2,22 23,44 2,86 30,20 1,44 15,21 0,72 7,60 0,18 1,90 0,01 0,11H 8 19,19 1,17 6,10 3,65 19,02 6,85 35,70 5,59 29,13 1,44 7,50 0,42 2,19 0,07 0,36 0,00 0,00H 9 9,17 0,23 2,51 1,07 11,67 2,62 28,57 3,61 39,37 1,11 12,10 0,45 4,91 0,08 0,87 0,00 0,00

H 118,32 5,50 4,65 18,68 15,79 36,62 30,95 35,82 30,27 14,89 12,58 5,53 4,67 1,19 1,01 0,09 0,08

K 1 6,50 1,04 16,00 2,12 32,62 1,92 29,54 1,12 17,23 0,27 4,15 0,03 0,46 0,00 0,00 0,00 0,00K 2 6,12 0,33 5,39 1,77 28,92 2,41 39,38 1,28 20,92 0,29 4,74 0,03 0,49 0,01 0,16 0,00 0,00K 3 14,86 5,10 34,32 7,01 47,17 1,78 11,98 0,67 4,51 0,20 1,35 0,08 0,54 0,02 0,13 0,00 0,00K 4 11,73 1,71 14,58 3,58 30,52 3,40 28,99 1,93 16,45 0,78 6,65 0,27 2,30 0,06 0,51 0,00 0,00

K 39,21 8,18 20,86 14,48 36,93 9,51 24,25 5,00 12,75 1,54 3,93 0,41 1,05 0,09 0,23 0,00 0,00

P 1 3,47 0,47 13,54 1,57 45,25 1,09 31,41 0,31 8,93 0,02 0,58 0,00 0,00 0,01 0,29 0,00 0,00P 2 5,11 0,60 11,74 1,62 31,70 1,51 29,55 0,84 16,44 0,46 9,00 0,07 1,37 0,01 0,20 0,00 0,00

P 8,58 1,07 12,47 3,19 37,19 2,60 30,30 1,15 13,40 0,48 5,59 0,07 0,82 0,02 0,23 0,00 0,00

M 295,35 22,45 7,60 61,39 20,79 85,90 29,08 76,15 25,78 33,66 11,40 12,56 4,25 2,94 1,00 0,30 0,10

0 1 2 3 4 5km

medsebojna razmerja oziroma razli~ne stopnje erozijskeogroènosti tal, ki jih bomo vrednotili z vidika posamez-nih tipov rabe tal, nam taki rezultati zado{~ajo.

Ve~ji dele` mirnskega pore~ja (58 %) spada v ni`jeerozijske razrede, kjer letne izgube prsti ne preseèjo35 t/ha. Na 17 % povr{in je erozija mo~nej{a kot 75 t/hain le na 1 % preseè 300 t/ha. Gri~evje je zaradi ve~je-ga deleà mehkej{ih in klasti~nih kamnin za erozijo {enekoliko bolj ob~utljivo kot hribovje. Najve~ tal z ero-zijo nad 150 t/ha (okrog 10 %) imajo Cerkni{ko, âte{-ko in Mirnsko gri~evje ter Cerkni{ko in Bo{tanjsko hri-

bovje. Na{tete regije v gri~evju so v ospredju tudi, ~e upo-{tevamo vi{je razrede ob~utljivosti, pridruìta pa se {eSpodnjemirnsko in Gabrov{ko hribovje. Poleg regijv kotlini in na planotah, kjer je povsod nad 80% tal v naj-ni`jem erozijskem razredu, je za erozijo najmanj ob~ut-ljiva regija Trebanjsko gri~evje.

Povpre~no se v Mirnski dolini z enega km2 letno od-plavi okrog 52 t prstenega gradiva. Upo{tevati pa mora-mo, da se tu hkrati odlaga gradivo z vi{je leè~ih obmo-~ij, zlasti ~e je vi{je zaledje dovolj veliko.

84

MIRNSKA DOLINA

Pore~je Gri~evje Hribovje Kotlina Planote

7,6

0

5,9

6

4,6

5

20

,86

12

,4720

,79

19

,37

15

,79

36

,93

37

,19

29

,08

28

,76

30

,95

24

,25

30

,30

25

,78

26

,45

30

,27

12

,75

13

,40

11

,40

12

,96

12

,58

3,9

3

5,5

9

4,2

5

5,0

7

4,6

7

1,0

5

0,8

2

1,0

0

1,2

7

1,0

1

0,2

3

0,2

3

0,1

0

0,1

6

0,0

8

0,0

0

0,0

0

0 0 0 0 010 10 10 10 1020 20 20 20 2030 30 30 30 3040 40 40 40 4050 50 50 50 5060 60 60 60 6070 70 70 70 7080 80 80 80 8090 90 90 90 90

100% % % % %

100 100 100 1000

–4

,9 t

/ha

0–

4,9

t/h

a

0–

4,9

t/h

a

0–

4,9

t/h

a

0–

4,9

t/h

a

5,0

–1

4,9

t/h

a

5,0

–1

4,9

t/h

a

5,0

–1

4,9

t/h

a

5,0

–1

4,9

t/h

a

5,0

–1

4,9

t/h

a

15

,0–

34

,9 t

/ha

15

,0–

34

,9 t

/ha

15

,0–

34

,9 t

/ha

15

,0–

34

,9 t

/ha

15

,0–

34

,9 t

/ha

35

,0–

74

,9 t

/ha

35

,0–

74

,9 t

/ha

35

,0–

74

,9 t

/ha

35

,0–

74

,9 t

/ha

35

,0–

74

,9 t

/ha

75

,0–

14

9,9

t/h

a

75

,0–

14

9,9

t/h

a

75

,0–

14

9,9

t/h

a

75

,0–

14

9,9

t/h

a

75

,0–

14

9,9

t/h

a

15

0,0

–2

99

,9 t

/ha

15

0,0

–2

99

,9 t

/ha

15

0,0

–2

99

,9 t

/ha

15

0,0

–2

99

,9 t

/ha

15

0,0

–2

99

,9 t

/ha

30

0–

59

9,9

t/h

a

30

0–

59

9,9

t/h

a

30

0–

59

9,9

t/h

a

30

0–

59

9,9

t/h

a

30

0–

59

9,9

t/h

a

60

0 t

/ha

in v

e~

60

0 t

/ha

in v

e~

60

0 t

/ha

in v

e~

60

0 t

/ha

in v

e~

60

0 t

/ha

in v

e~

Deleì povr{ja v posameznem erozijskem razredu – po morfolo{kih enotah.

RASTJE

Mirnsko pore~je spada po Wrabru (1960) v preddinar-sko rastlinsko zemljepisno obmo~je Slovenije. Ozna-~ujemo ga tudi kot prehodno obmo~je med Alpami inDinaridi. V neposredni bliìni, severno od Jatne, se za-~enja predalpsko fitogeografsko obmo~je, sosednja Kr{-ka kotlina pa spada v alpsko-subpanonsko obmo~je. V ok-viru evrosibirsko-severnoameri{ke fitogeografske regi-je se mirnsko pore~je vklju~uje v vzhodnodolenjskiokoli{ zahodnodinarskega sektorja ilirske province (Se-li{kar, 1992).

Karto rastja smo izdelali na osnovi Karte dejanskein potencialno naravne vegetacije (Marin~ek, Puncer, Se-li{kar, Zupan~i~, 1971–1980). Ugotavljali smo prevla-dujo~e gozdne zdru`be. Opise lastnosti zdru`b smopovzeli po Marin~ku (1980, 1987).

Conalne gozdne zdru`be, ki so pod vplivom ma-kroklime, se uveljavljajo le na 12 % gozdnih povr{in.V mirnski pokrajini so to preddinarski gorski in podgor-ski bukov gozd ter gozdna zdru`ba belega gabra in bel-

kaste bekice. Ostale zdru`be so aconalne, razvite podvplivom drugih dejavnikov: litolo{ke in pedolo{ke os-nove, ekspozicije in naklona. Gozd prekriva v pore~juMirne 60 % povr{in (podatek na osnovi letalskih posnet-kov). Najve~ je razli~nih gozdnih zdru`b bukve; zavze-majo nad 90 % vseh gozdnih povr{in. Seveda sestoji ni-so vselej ~isti.

47 % gozdnih povr{in odpade na zmerno kisloljub-ne bukove gozdove z belkasto bekico (Luzulo–Fage-tum). Strnjeno se {irijo na celotnem obmo~ju vzhodnood ~rte med Radgonico na Jatni in Malkovcem na jugo-vzhodnem razvodju. Manj{e krpe so severovzhodno od[entruperta, v povirju Cerknice, med ̂ ateèm, Tihabo-jem in Mirno ter zahodno od Debenca. Prera{~ajo po-vr{ine, kjer prevladuje nekarbonatna litolo{ka osnova, pre-krita s srednje globokimi do globokimi distri~nimi rja-vimi prstmi, slabo zasi~enimi z bazami. Relief je razgi-ban, srednje strm do strm, z vmesnimi globokimi jarki.Gozdni sestoji so ~istej{i na prisojah, na osojah pa je po-

gosto prime{ana smreka. Njihov vi{inski razpon je dokajvelik; segajo od 200 pa vse do 900 m nadmorske vi{ine.Zdru`ba je ob~utljiva za vlago, tako na strmih pobo~jihin grebenih, ki so zaradi hitrega vodnega odtoka su{nej-{i, bukev hitro zamenjajo bolj suholjubne drevesne vrste.Zaradi nestabilnosti oziroma biolo{ke neobstojnosti zdru`-be so kakr{nikoli posegi vanjo izredno ko~ljivi.

8 % pore~ja pokriva zdru`ba bukve in ~rnega ga-bra (Ostryo–Fagetum). Te najdemo ve~inoma na seve-rozahodu med Borovakom, Hudimi Ravnami in Dobo-vico, v manj{em obsegu pa zahodno od [entruperta. Us-pevajo od dna dolin do najve~jih vi{in. Zdru`ba je ve-zana na izrazito prisojne lege sicer razgibanega reliefas kopastimi slemeni in strmimi gladkimi pobo~ji in naprevladujo~o dolomitno kamninsko osnovo s slabo ro-dovitnimi srednje globokimi in zelo skeletnimi rendzi-nami. Izpostavljena je ekstremnim temperaturnim spre-membam v toku dneva in leta. S tem je povezano tudiizredno intenzivno mehansko razpadanje kamnin. Zdru`-ba zahteva 1000 do 1200 mm padavin letno in ugodnomikroklimo. Kr~enje gozda za pa{nike je izredno nevar-no za razmah erozije, spremenjena mikroklima pa one-mogo~a ponovno zara{~anje pa{nikov z bukvijo in ga-brovcem.

Ve~ji dele` (6,3 %) imajo tudi preddinarski gorskibukovi gozdovi (Lamio orvalae Fagetum var. geogr. Den-taria pentaphyllos oz. Fagetum montanum praedinari-cum). Zna~ilno zanje je, da se tu nahajajo niè od pod-gorskih gozdov; ekspozicija namre~ nanje vpliva mo~-neje kot nadmorska vi{ina. Na gorske bukove gozdovenaletimo v ozkih dolinah, leè~ih v vzhodno-zahodni

smeri, na primer severno od ̂ ateà, na osojnem delu De-ben{kega hribovja, v krpah pa po drugih ozkih dolinahv gri~evju, ki obdaja kotlino. Svet je precej strm in po-vr{je pogosto zakraselo. Tak gozd pokriva le karbonat-ne kamnine, na katerih so se v odvisnosti od reliefa raz-vile zelo rodovitne rendzine, srednje globoke do globo-ke rjave pokarbonatne prsti ali pa celo prave rjave prsti.Zdru`bi zelo prija vla`nost. Odlikuje jo izredna stabil-nost in v primeru izkr~itve se hitro ponovno zaraste. Ta-ko je bukev dobila celo oznako »agresivna« (Marin~ek,1987).

Preddinarski podgorski bukovi gozdovi (Hac-quetio–Fagetum praedinaricum var. geogr. Rusens hypo-glossum, 5,7%) so se raz{irili na karbonatnih krpah v po-virju Morav{~ice severno od Morav~ in Gabrovke, v po-virju Studen~nice in okrog Grdega grabna. Tudi tu so raz-vite rodovitne srednje globoke do globoke rjave pokar-bonatne prsti. Zdru`ba je zmerno toploljubna in vlago-ljubna in uspeva na vseh ekspozicijah, v na{em prime-ru pogosteje na prisojah. Kot preddinarski gorski buko-vi gozdovi je tudi ta conalna zdru`ba stabilna in hitro ob-novljiva.

Vsaka od ostalih zdru`b zavzema è pod 2 % povr-{in, a jih omenjamo kot posebnosti.

Borovnica in rde~i bor (Vaccinio myrtilli–Pinetum,1,7%), izredno kisloljubni vrsti, sta se naselili na obmo~-jih zelo pisane kamninske sestave, kjer je imel velik vpliv~lovek. V bliìni kotline in naselij je gozd zaradi preko-mernega izkori{~anja oziroma steljarjenja mo~no degra-diran. Prevladujejo rjave globoke do srednje globoke spra-ne in kisle prsti z labilno strukturo in slabo rodovitnost-jo. Ve~je povr{ine takega gozda so na karti ozna~ene med[entrupertom in Jesenicami, pri Mladeti~ah in Ravnahnad [entrupertom.

Zdru`ba bukve z velecvetno mrtvo koprivo (La-mium orvale–Fagetum, 0,8 %) je omejena na podro~jeBr{e nad Tihabojem in obmo~je vzhodno od Dol pri Li-tiji.

1 % povr{in odpade na zdru`bo bukve z rebrenja-~o (Blechno–Fagetum: Laze pri Gobniku, Hude Ravne,obmo~je zahodno od Male Gobe). Porasla je ve~inomanekarbonatna tla, distri~ne rjave kisle in zelo kisle ter ze-lo globoke prsti in rankerje. Je izredno kisloljubna in us-peva v vseh ekspozicijah, a {e bolje v osojah.

Bukev s kresni~evjem (Arunco–Fagetum) pora{~aprav tako 1 % povr{in, predvsem jugozahodno in sever-no od Dol pri Litiji in ju`no od Radgonice, na dolomi-tu in le na osojah, kjer so dnevne in letne temperaturnespremembe manj{e. Prera{~a strma in zelo strma pobo~-ja, zelo kru{ljiva in pokrita s srednje globokimi skelet-nimi rendzinami. Neporasel svet bi bil tu izpostavljenmo~ni eroziji, a na sre~o ni primeren za kmetijsko rabo.

Zdru`bo hrasta z belkasto bekico (Melampyro vul-gati–Quercetum petraeae var. geogr. Epimedium alpinum,0,4%) najdemo na Rjavki in Kujaku pri Tihaboju, pri Za-loki in vzhodno od [entruperta, na kisli ilovnati podla-gi z velikim deleèm roènca in na drugih silikatnih kam-ninah.

85

RASTJE

Gozd pokriva kar 60 % pore~ja Mirne, od tega pripada tri ~etr-tine kisloljubni zdru`bi bukve z belkasto bekico (Luzulo – Fage-tum). (M. K.)

86

MIRNSKA DOLINA

Hrast graden z grahorjem (Lathyro–Quercetum,(0,4 %) je porasel pobo~ja Rebri nad Tihabojem inokrog Migolice, zlasti strmine z zmerno kislimi distri~-nimi rjavimi prstmi ali rankerjem. Ima vlogo polvaro-valnega gozda.

Termokserofilni hrast puhavec s ~rnim gabrom(Querco–Ostryetum carpinifoliae) je {e rekej{i (0,1 %),lociran na soto~ju Bistrice in Bu~avnice in nekaterih dru-gih strmih prisojnih apni{ko-dolomitnih pobo~jih ob po-tokih, prekritih s protorendzino in rendzino. Ima izrazi-to varovalno vlogo.

Izjemen je tudi poplavni gozd hrasta doba in be-lega gabra (Piceo abietis–Quercetum roboris, 0,1 %),ohranjen le {e na dnu kotline med Dobom in Bistricopri Mokronogu. Razvit je na aluviju, na srednje mo~-nem gleju in ima pomembno vlogo pri ohranjanju eko-lo{kega ravnovesja. Zato so kakr{nakoli melioracijskadela v {ir{i okolici, ki vplivajo na zniànje nivoja tal-ne vode, lahko usodna. Kljub ugodni zasi~enosti ad-sorbcijskega talnega kompleksa je mineralizacija or-ganskih snovi ote`ko~ena in biolo{ko kroènje snovimo~no ovirano. Nekdanji obseg zdru`be je bil precejve~ji, a tak gozd je bil è zgodaj izkr~en za vla`ne trav-nike.

Gaber z borovnico (Vaccinio myrtilli–Carpine-tum, 0,8 %) je prav tako omejen na ni`je nadmorske vi-{ine; spada med conalne gozdne zdru`be. Opazimo gav Vejarski kotanji in okrog Dola pri Trebnjem. Za raz-liko od gozda hrasta doba in belega gabra ni ve~ pod vpli-vom talne vode; zahteva zmerno vla`ne in zmerno kislegloboke humusne prsti. Navadno pora{~a povr{ines plio-pleistocenskimi glinami. Je toploljuben in prevla-

duje na ju`nih pobo~jih, ki so è prestrma za kmetijskorabo. Drugje je v veliki meri izkr~en.

Beli gaber z lakoto (Asperulo odoratae–Carpine-tum, 0,2 %) najdemo povsod, kjer ni ugodnih razmer zakmetijstvo (v dolih okrog Gabrovke, v ozkih dolinah Mir-ne pred Zagradom in Vejarja pri mirnskem gradu ter poozkih dolinah okrog Vodal).

Vegetacija je bila prvotno povsod v regiji gozdna.V mirnski regiji kot stari kulturni pokrajini so obse`nepovr{ine izkr~ili za kmetijske namene. Gozd so poseka-li celo v dnu Mirnsko-Mokrono{ke kotline, Vejarske ko-tanje in spodnjih delih dolin pritokov Mirne, ki so za kme-tijstvo manj ugodne. Danes ta obmo~ja prekrivajo mo-krotni travniki oziroma higrofilno rastje. Precej kr~e-vin se je ponovno zaraslo. Dele` gozda je odvisen pred-vsem od litolo{ke osnove in ob~utljivosti za erozijo, odnaklona, reliefne energije, gostote pobo~nih grap, eks-pozicije in oddaljenosti od naselij. [e posebno visok de-le` povr{in v zara{~anju je na planotah (31 %), v hri-bovju se zara{~a 6,5 %, v gri~evju 3,4 %, v kotlini pa le2,6 %. Joèfinski voja{ki zemljevid habsbur{ke drà-ve, katerega spremni teksti med drugim navajajo podat-ke o zna~ilnostih terena ter o vrsti in kakovosti gozdovv drugi polovici 18. stoletja (Raj{p, 1994), nakazuje nek-danji ve~ji obseg izkr~enih povr{in. Kotlinsko zaledje jetam najve~krat ozna~eno kot grmi~ast gozd ali celo gr-movje. Ponekod, zlasti v bliìni naselij, je danes zaradipretiranega steljarjenja gozd mo~no degradiran, rastjein prst pa povsem druga~na od prvotnega. Drugje je se-stava gozda spremenjena zaradi uvajanja monokulturesmreke. Sicer pa pokrajina deluje kot mozaik: med goz-dom se vrstijo zaplate njiv in travnikov.

RABA TAL

OBSTOJEÂ RABA TAL

Karta obstoje~e rabe tal je osnovna karta, ki jo uporab-ljamo pri analizi geoekolo{kih razmer v regiji in v pla-nerske namene. Potrebujemo jo tudi za dolo~anje C- inP-faktorja pri ugotavljanju ob~utljivosti tal za erozijo. Iz-delali smo jo s pomo~jo letalskih posnetkov. Lo~ili smosedem kategorij rabe tal:• pozidane povr{ine (obkroìli smo sklenjeno pozidane

povr{ine. Vklju~ena so tudi dvori{~a, manj{i vrtovi intravne povr{ine s posameznim sadnim drevjem okroghi{, ki so zaradi »ujetosti« izgubljene za druge rabe),

• vinogradi (s pomo~jo letalskih posnetkov lahkolo~imo tudi vinograde v vrstah in vinograde na te-rasah),

• njive (upo{tevano je stanje leta 1985 oziroma 1986,niso pa v{tete njive, ki so bile tedaj ozelenjene zara-di kolobarjenja),

• sadovnjaki (niso upo{tevani stari sadovnjaki med hi-{ami, ki bi pa skupaj pove~ali obseg za okrog pol od-stotka).

• travniki (upo{tevani so travniki in pa{niki, hkrati panjivske povr{ine, ki so bile v ~asu snemanja za~asnozelene)

87

RABA TAL

Zemljevid 15: Obstoje~araba tal.

pozidano

vinogradi

njive

sadovnjaki

travniki

zara{~anje

gozd

4,5

4,12

2,72

11,48

3,03

10,1

8,26

4,73

31,96

11,77

16,89

16,09

11,16

37,21

14,92

5,32

3,37

6,46

2,65

31,24

59,62

63,11

71,7

16,37

38,11

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 %

Pore~je

Gri~evje

Hribovje

Kotlina

Planote

Pozidane p. Vinogradi NjiveSadovnjaki Travniki Zara{~ajo~e p.Gozd

Dele` povr{ja s posameznim ti-pom obstoje~e rabe tal – pomorfolo{kih enotah.

Del vinorodne Morav{ke Gorena ozkem slemenu med dolina-ma Gabrov{~ice in Tihabojske-ga potoka pod gozdnato Br{o(686 m). Naselje je privla~no zagraditelje po~itni{kih bivali{~in za stalno naseljevanje.(M. K.)

0 1 2 3 4 5km

88 MIR

NSK

AD

OL

INA

Pozidane povr{ine Vinogradi Njive Sadovnjaki Travniki Zara{~anje Gozd

Regija Povr{ina Povr{ina Indeks Povr{ina Indeks Povr{ina Indeks Povr{ina Indeks Povr{ina Indeks Povr{ina Indeks Povr{ina Indeks(str. 12) v km2 % km2 % koncentr. km2 % koncentr. km2 % koncentr. km2 % koncentr. km2 % koncentr. km2 % koncentr. km2 % koncentr.

G 1 9,06 3,07 0,38 4,19 93 0,86 9,49 365 0,30 3,31 33 0,24 2,65 271 1,60 17,66 105 0,21 2,32 44 5,47 60,38 101G 2 17,72 6,00 0,88 4,97 110 0,77 4,35 167 2,34 13,21 131 0,55 3,10 318 3,26 18,40 109 0,97 5,47 103 8,95 50,51 85G 3 8,70 2,95 0,44 5,06 112 0,34 3,91 150 0,50 5,75 57 0,05 0,57 59 1,74 20,00 118 0,14 1,61 30 5,49 63,10 106G 4 26,44 8,94 1,31 4,95 110 1,48 5,60 215 1,96 7,41 73 0,22 0,83 85 4,06 15,36 91 0,52 1,97 37 16,89 63,88 107G 5 4,36 1,48 0,05 1,15 26 0,00 0,00 0 0,37 8,49 84 0,00 0,00 0 0,44 10,09 59 0,00 0,00 0 3,50 80,28 134G 6 23,72 8,03 0,82 3,46 77 1,00 4,22 162 1,30 5,48 54 0,15 0,63 65 3,24 13,66 81 1,26 5,31 100 5,95 67,24 113G 7 18,28 6,19 0,71 3,88 86 0,39 2,13 82 2,19 11,98 119 0,28 1,53 157 2,82 15,43 91 0,72 3,94 74 11,17 61,11 102G 8 14,59 4,94 0,59 4,04 90 0,12 0,82 32 1,27 8,70 86 0,02 0,14 14 2,70 18,51 110 0,40 2,74 52 9,49 65,04 109G 9 6,37 2,16 0,14 2,20 49 0,05 0,78 30 0,45 7,06 70 0,01 0,16 16 0,94 14,76 87 0,13 2,04 38 4,65 73,00 122

G 129,24 43,76 5,32 4,12 91 5,01 3,88 149 10,68 8,26 82 1,52 1,18 121 20,80 16,09 95 4,35 3,37 63 81,56 63,11 106

H 1 2,41 0,82 0,04 1,66 37 0,01 0,41 16 0,19 7,88 78 0,04 1,66 170 0,29 12,03 71 0,00 0,00 0 1,84 76,35 127H 2 2,88 0,98 0,06 2,08 46 0,00 0,00 0 0,08 2,78 28 0,19 6,60 673 0,21 7,29 43 0,48 16,67 312 1,86 64,58 108H 3 4,89 1,66 0,13 2,66 59 0,01 0,20 8 0,08 1,64 16 0,00 0,00 0 0,44 9,00 53 0,50 10,22 192 3,73 76,28 128H 4 24,66 8,34 0,33 1,34 30 0,00 0,00 0 0,88 3,57 35 0,10 0,41 42 2,74 11,11 66 1,98 8,03 151 8,63 75,55 127H 5 20,23 6,85 0,59 2,92 65 0,62 3,06 118 0,95 4,70 47 0,25 1,24 127 2,07 10,23 61 1,41 6,97 131 14,34 70,88 119H 6 25,42 8,60 0,90 3,54 79 0,72 2,83 109 1,77 6,96 69 0,50 1,97 202 3,87 15,22 90 1,82 7,16 134 15,84 62,31 105H 7 9,47 3,21 0,50 5,28 117 0,42 4,44 170 0,41 4,33 43 0,04 0,42 43 1,27 13,41 79 0,39 4,12 77 6,44 68,00 114H 8 19,19 6,50 0,48 2,50 56 0,40 2,08 80 0,84 4,38 43 0,00 0,00 0 1,67 8,70 52 0,99 5,16 97 14,81 77,18 129H 9 9,17 3,10 0,19 2,07 46 0,46 5,02 193 0,40 4,36 43 0,06 0,65 67 0,64 6,98 41 0,07 0,76 15 7,35 80,15 135

H 118,32 40,06 3,22 2,72 60 2,64 2,23 86 5,60 4,73 47 1,18 1,00 102 13,20 11,16 66 7,64 6,46 121 84,84 71,70 120

K 1 6,50 2,20 0,43 6,62 147 0,01 0,15 6 1,83 28,15 279 0,00 0,00 0 2,33 35,85 212 0,06 0,92 17 1,84 28,31 47K 2 6,12 2,07 0,58 9,48 211 0,00 0,00 0 1,80 29,41 292 0,01 0,16 17 1,67 27,29 162 0,43 7,03 132 1,63 26,63 45K 3 14,86 5,04 0,69 4,64 103 0,00 0,00 0 4,25 28,60 283 0,02 0,13 14 8,33 56,06 332 0,42 2,83 53 1,15 7,74 13K 4 11,73 3,97 2,80 23,87 530 0,01 0,09 3 4,65 39,64 393 0,08 0,68 70 2,26 19,27 114 0,13 1,11 21 1,80 15,35 26

K 39,21 13,28 4,50 11,48 255 0,02 0,05 2 12,53 31,96 316 0,11 0,28 29 14,59 37,21 220 1,04 2,65 50 6,42 16,37 27

P 1 3,47 1,17 0,09 2,59 58 0,00 0,00 0 0,37 10,66 106 0,02 0,58 59 0,39 11,24 67 1,73 49,86 941 0,87 25,07 42P 2 5,11 1,74 0,17 3,33 74 0,01 0,20 8 0,64 12,52 124 0,05 0,98 101 0,89 17,42 103 0,95 18,59 350 2,40 46,97 79

P 8,58 2,91 0,26 3,03 67 0,01 0,12 4 1,01 11,77 116 0,07 0,82 84 1,28 14,92 88 2,68 31,24 586 3,27 38,11 64

M 295,35 100,00 13,30 4,50 100 7,68 2,60 100 29,82 10,10 100 2,88 0,98 100 49,87 16,89 100 15,71 5,32 100 176,09 59,62 100

Obstoje~a raba tal po regijah.

• povr{ine v zara{~anju (z letalskih posnetkov lahkozelo dobro izlo~imo povr{ine, ki se zara{~ajo; pazlji-vi moramo biti le v bliìni naselij, da jih ne zamenja-mo s povr{inami sadnega drevja),

• gozd (obseg, pridobljen s topografskih kart smo aù-rirali s pomo~jo letalskih posnetkov).

V pore~ju je pozidanih 13,30km2 ali 4,5% vseh po-vr{in. Najve~ jih odpade na gri~evje (40%), na drugem me-stu pa je kotlina (34%). Ta je relativno najbolj pozidana.Medtem, ko zna{a dele` v hribovju le 2,72, na planotah3,03 in v gri~evju 4,12%, je v kotlini pozidanih celih11,48% povr{in, na obrobnih terasah celo 23,87%. Indek-si koncentracije nad 100 nam povedo, da gre tu za nadpov-pre~ni pomen pojava. Za kotlinski rob ta zna{a kar 530.K temu najve~ prispevajo obse`ne povr{ine z manj{imi na-gibi, varnost pred poplavami, primerna nadmorska vi{inain geografski poloàj. Med najslab{e pozidanimi regijami(indeks pod 50) so kra{ko Trebanjsko gri~evje, Mokrono{-

ko gri~evje, od hribovij pa Dolsko, Cerkni{ko, Gabrov{-ko in Deben{ko. Med vzroki so najpogosteje strmina in ve-lika reliefna raz~lenjenost ter tako pomanjkanje primerne-ga prostora, pa tudi velika nadmorska vi{ina in odro~nost.

Dve tretjini pozidanih povr{in leì pod nadmorskovi{ino 400 m, nad 600 m visoko pa jih je le {e 6 %. Po-zidane povr{ine so povezane z relativno velikimi naklo-ni; zidanice najdemo celo na tleh, nagnjenih nad 20°. Do12° nagiba pa smo izmerili pri dveh tretjinah pozidanihpovr{in. Okrog 6 % pozidanih povr{in se nahaja natleh, ob~utljivih za erozijo. Najpogostej{a litolo{ka os-nova pozidanim povr{inam je rjava ilovnata preperina injerina, sledijo pa lapornat {entjurski apnenec, aluvialnatla, glina in ilovica z roèncem ter kremenov pe{~enjakin konglomerat.

Zanimiv je podatek, da spada nad 60 % pozidanihpovr{in v inverzijski pas, kar pomeni, da so pozimi podvplivom ujetega hladnega zraka.

89

RABA TAL

4,19 4,

97

5,06

4,95

1,15

3,46 3,88

4,04

2,2

4,12

1,66 2,08 2,66

1,34

2,92 3,54

5,28

2,5

2,07 2,72

6,62

9,48

4,64

23,8

7

11,4

8

2,59 3,

33

3,03 4,

5

0246

81012141618

20222426%

G 1

G 2

G 3

G 4

G 5

G 6

G 7

G 8

G 9

Gri

~evj

e

H 1

H 2

H 3

H 4

H 5

H 6

H 7

H 8

H 9

Hri

bovj

e

K 1

K 2

K 3

K 4

Kot

lina

P 1

P 2

Pla

note

Por

e~je

Dele` pozidanih tal po mikroregijah in morfolo{kih enotah.

[entruperski kot z vr{ajem Bi-strice in Busenke je pomembenposelitveni prostor in glavnonjivsko obmo~je Mirnske doli-ne. Na sliki je ve~ naselij gru-~astega tipa, med njimi v sre-di{~u [entrupert (280 m), ka-mor se steka ve~ina poti.V poljski razdelitvi gre najpo-gosteje za prehodno obliko medgrudami in delci oziroma za ne-pravilne delce. (M. K.)

7,69 km2 ali 2,6 % vseh povr{in pokrivajo vinogra-di. Zgo{~eni so v termalnem pasu, ki je dejansko zeloozek (23 % pore~ja). Seveda moramo tu od{teti osojne,gozdne in pozidane povr{ine, preve~ strme in za oranjeprimerne povr{ine. V gri~evju je tako pod vinogradi3,88 % povr{in. Najve~ji deleì (nad 4 %) so v Cerkni{-kem, Mirnskem, Gabrov{kem in [entruperskem gri~ev-ju. Tu je dve tretjini vseh vinogradov v pore~ju. Ostalispadajo v hribovite regije, kjer se z na{tetimi lahko pri-merjata le nizki Bo{tanjsko in Deben{ko hribovje. Za vi-

nograde zaradi temperaturnega obrata ni primerna kot-lina, zaradi vi{ine pa ve~ina hribovitih regij in planot.

Vinogradi se raztezajo v nadmorskih vi{inah 300 do600m, najugodnej{e lege pa pomenijo vi{ine 370 do 500m.Tu se jih nahaja nad dve tretjini. Prav toliko jih leì na po-bo~jih z nagibom med 12 in 24°. Na tla, ki so ob~utljivaza erozijo, odpade ~etrtina vinogradov. Najve~krat vinskatrta raste na karbonatni osnovi, kjer so prisotni tudi roèn-ci, glinasti skrilavci, kremenovi pe{~enjaki in kongome-rati, potem na me{anici alevrolitov, argilitov, meljevcev,

90

MIRNSKA DOLINA

Razred Razred

Regija Povr{ina 1. 2. 3. 1. 2. 3.(str. 12) v km2 Povr{ina v km2 Dele` v %

G 1 9,06 2,05 7,01 0,00 22,63 77,37 0,00G 2 17,72 10,93 6,71 0,08 61,68 37,87 0,45G 3 8,70 5,57 3,13 0,00 64,02 35,98 0,00G 4 26,44 24,41 2,03 0,00 92,32 7,68 0,00G 5 4,36 4,31 0,05 0,00 98,85 1,15 0,00G 6 23,72 20,64 3,08 0,00 87,02 12,98 0,00G 7 18,28 16,29 1,99 0,00 89,11 10,89 0,00G 8 14,59 14,59 0,00 0,00 100,00 0,00 0,00G 9 6,37 6,36 0,01 0,00 99,84 0,16 0,00

G 129,24 105,15 24,01 0,08 81,36 18,58 0,06

H 1 2,41 0,00 1,83 0,58 0,00 75,93 24,07H 2 2,88 0,00 2,19 0,69 0,00 76,04 23,96H 3 4,89 0,00 1,52 3,37 0,00 31,08 68,92H 4 24,66 0,29 9,69 14,68 1,18 39,29 59,53H 5 20,23 3,71 13,38 3,14 18,34 66,14 15,52H 6 25,42 3,15 16,71 5,56 12,39 65,74 21,87H 7 9,47 7,82 1,65 0,00 82,58 17,42 0,00H 8 19,19 11,89 7,30 0,00 61,96 38,04 0,00H 9 9,17 4,64 4,53 0,00 50,60 49,40 0,00

H 118,32 31,50 58,80 28,02 26,62 49,70 23,68

K 1 6,50 6,50 0,00 0,00 100,00 0,00 0,00K 2 6,12 6,12 0,00 0,00 100,00 0,00 0,00K 3 14,86 14,86 0,00 0,00 100,00 0,00 0,00K 4 11,73 11,73 0,00 0,00 100,00 0,00 0,00

K 39,21 39,21 0,00 0,00 100,00 0,00 0,00

P 1 3,47 0,00 0,00 3,47 0,00 0,00 100,00P 2 5,11 0,00 0,89 4,22 0,00 17,42 82,58

P 8,58 0,00 0,89 7,69 0,00 10,37 89,63

M 295,35 175,86 83,70 35,79 59,54 28,34 12,12

Vi{inski kakovostni razredi zapozidavo primernih povr{in

po regijah.1. razred < 400 m2. razred 400–600 m3. razred > 600 m

9,49

4,35

3,91

5,6

0

4,22

2,13

0,82

0,78

3,88

0,41

0 0,2

0

3,06

2,83

4,44

2,08

5,02

2,23

0,15

0 0 0,09

0,05

0 0,2

0,12

2,6

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

%

G 1

G 2

G 3

G 4

G 5

G 6

G 7

G 8

G 9

Gri

~evj

e

H 1

H 2

H 3

H 4

H 5

H 6

H 7

H 8

H 9

Hri

bovj

e

K 1

K 2

K 3

K 4

Kot

lina

P 1

P 2

Pla

note

Por

e~je

Dele` povr{ja z vinogradi po mikroregijah in morfolo{kih enotah.

glinovcev in laporjev, na laporju, pe{~enem laporju in la-pornatem apnencu, na me{anici apnenca, laporja, glina-stega laporja, dolomita, tufa, tufita, argilita, glinastega skri-lavca in bre~e ter dolomita s tufom in tufitom.

Njivske povr{ine zavzemajo dobro desetino pore~-ja (30 km2). Za oranje je dale~ najprimernej{i vzpeti svet

v kotlini; tam je njivskih povr{in povsod nad 28 %, navzpetem kotlinskem robu celo 40 %. Razlogi za zgosti-tev so podobni kot pri pozidavi. Pedolo{ka osnova tu si-cer ni bila najugodnej{a. Debele sprane prsti na ilovna-to-glineni podlagi potrebujejo predvsem obilno gnoje-nje, zato so mo~no antropogenizirane.

91

RABA TAL

V zaledju [entruperta so ugod-ne razmere za sadno drevje invinsko trto. (M. K.)

Razred Razred

Regija Povr{ina 1. 2. 3. 4. 1. 2. 3. 4.(str. 12) v km2 Povr{ina v km2 Dele` v %

G 1 9,06 7,02 2,04 0,00 0,00 77,48 22,52 0,00 0,00G 2 17,72 10,52 7,12 0,00 0,08 59,37 40,18 0,00 0,45G 3 8,70 4,47 4,15 0,08 0,00 51,38 47,70 0,92 0,00G 4 26,44 5,78 13,93 6,73 0,00 21,86 52,69 25,45 0,00G 5 4,36 0,22 2,40 1,74 0,00 5,05 55,05 39,91 0,00G 6 23,72 5,78 11,32 6,62 0,00 24,37 47,72 27,91 0,00G 7 18,28 5,20 11,09 1,99 0,00 28,45 60,67 10,89 0,00G 8 14,59 0,07 4,34 10,18 0,00 0,48 29,75 69,77 0,00G 9 6,37 0,37 2,13 3,87 0,00 5,81 33,44 60,75 0,00

G 129,24 39,43 58,52 31,21 0,08 30,51 45,28 24,15 0,06

H 1 2,41 0,36 1,47 0,00 0,58 14,94 61,00 0,00 24,07H 2 2,88 0,69 1,48 0,00 0,71 23,96 51,39 0,00 24,65H 3 4,89 0,46 1,04 0,00 3,39 9,41 21,27 0,00 69,33H 4 24,66 2,86 7,03 0,00 14,77 11,60 28,51 0,00 59,89H 5 20,23 10,11 6,96 0,00 3,16 49,98 34,40 0,00 15,62H 6 25,42 12,48 7,36 0,00 5,58 49,10 28,95 0,00 21,95H 7 9,47 3,20 3,71 2,56 0,00 33,79 39,18 27,03 0,00H 8 19,19 9,47 6,52 3,20 0,00 49,35 33,98 16,68 0,00H 9 9,17 5,54 2,88 0,75 0,00 60,41 31,41 8,18 0,00

H 118,32 45,17 38,45 6,51 28,19 38,18 32,50 5,50 23,83

K 1 6,50 0,00 1,68 4,82 0,00 0,00 25,85 74,15 0,00K 2 6,12 0,00 0,79 5,33 0,00 0,00 12,91 87,09 0,00K 3 14,86 0,00 0,02 14,84 0,00 0,00 0,13 99,87 0,00K 4 11,73 0,00 0,64 11,09 0,00 0,00 5,46 94,54 0,00

K 39,21 0,00 3,13 36,08 0,00 0,00 7,98 92,02 0,00

P 1 3,47 0,00 0,00 0,00 3,47 0,00 0,00 0,00 100,00P 2 5,11 0,00 0,87 0,00 4,24 0,00 17,03 0,00 82,97

P 8,58 0,00 0,87 0,00 7,71 0,00 10,14 0,00 89,86

M 295,35 84,60 100,97 73,80 35,98 28,64 34,19 24,99 12,18

Vi{inski kakovostni razredi za vinograde po regijah. 1. razred 370–500m, 2. razred 300–369m in 500–599m, 3. razred <300m, 4. razred >500m

92

MIRNSKA DOLINA

3,31

13,2

1

5,75 7,

41 8,49

5,48

11,9

8

8,7

7,06 8,26

7,88

2,78

1,64 3,

57 4,7 6,

96

4,33

4,38

4,36

4,73

28,1

5

29,4

1

28,6

39,6

4

31,9

6

10,6

6

12,5

2

11,7

7

10,1

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45%

G 1

G 2

G 3

G 4

G 5

G 6

G 7

G 8

G 9

Gri

~evj

e

H 1

H 2

H 3

H 4

H 5

H 6

H 7

H 8

H 9

Hri

bovj

e

K 1

K 2

K 3

K 4

Kot

lina

P 1

P 2

Pla

note

Por

e~je

Dele` ornih povr{in (njiv) po mikroregijah in morfolo{kih enotah.

Polja med Mokronogom inMartinjo vasjo pri Mokronogu

(levo) kaèjo precej manj{ozemlji{ko razdrobljenost, kot

smo je v Mirnski dolini vajeni.Prevladujejo ve~je grude.

(M. K.)

Veselogorsko sleme (324 m)z bo`jepotno baro~no cerkvijo

sv. Fran~i{ka Ksaverija iz18. stoletja. Na pobo~ju so te-

rase z njivami. (M. T.)

Med najpomembnej{imi njivskimi obmo~ji moramoomeniti Brinjsko polje oziroma [entruperski kot med Tr-stenikom, Bistrico pri Mokronogu in Drago, obmo~jemed Mokronogom in Martinjo vasjo, Krmeljsko kadu-njo med Pijavicami in Kamenico, in obrobje Vejarske ko-tanje. V gri~evju so najpomembnej{i Morav{ka kotlina,miocensko obmo~je [entjanà in fluviokra{ki svet Ti-haboja. Precej njiv je tudi na planotah, a te so zaradi ve-

like nadmorske vi{ine, ponekod majhne debeline prstiin pomanjkanja vode – slab{e kategorije. Izrazito malonjiv imajo mo~no raz~lenjene in visoko segajo~e regi-je, kjer so njive omejene na ozke pobo~ne terase, sleme-na in vrhove. To velja zlasti za Cerkni{ko gri~evje ter Ga-brov{ko, Mirnsko povirno in Dolsko hribovje.

Najpomembnej{e njivske povr{ine se ujemajo z ob-mo~ji nekdanjega gabrovega gozda z belkasto bekico in

93

RABA TAL

Razred Razred

Regija Povr{ina 1. 2. 3. 1. 2. 3.(str. 12) v km2 Povr{ina v km2 Dele` v %

G 1 9,06 0,54 8,52 0,00 5,96 94,04 0,00G 2 17,72 6,02 11,70 0,00 33,97 66,03 0,00G 3 8,70 3,88 4,82 0,00 44,60 55,40 0,00G 4 26,44 20,62 5,82 0,00 77,99 22,01 0,00G 5 4,36 4,14 0,22 0,00 94,95 5,05 0,00G 6 23,72 17,86 5,86 0,00 75,30 24,70 0,00G 7 18,28 13,08 5,20 0,00 71,55 28,45 0,00G 8 14,59 14,52 0,07 0,00 99,52 0,48 0,00G 9 6,37 6,00 0,37 0,00 94,19 5,81 0,00

G 129,24 86,66 42,58 0,00 67,05 32,95 0,00

H 1 2,41 0,00 2,32 0,09 0,00 96,27 3,73H 2 2,88 0,00 2,63 0,25 0,00 91,32 8,68H 3 4,89 0,00 2,28 2,61 0,00 46,63 53,37H 4 24,66 0,05 14,65 9,96 0,20 59,41 40,39H 5 20,23 1,70 16,45 2,08 8,40 81,31 10,28H 6 25,42 0,99 21,25 3,18 3,89 83,60 12,51H 7 9,47 6,24 3,23 0,00 65,89 34,11 0,00H 8 19,19 9,11 10,08 0,00 47,47 52,53 0,00H 9 9,17 3,21 5,96 0,00 35,01 64,99 0,00

H 118,32 21,30 78,85 18,17 18,00 66,64 15,36

K 1 6,50 6,50 0,00 0,00 100,00 0,00 0,00K 2 6,12 6,12 0,00 0,00 100,00 0,00 0,00K 3 14,86 14,86 0,00 0,00 100,00 0,00 0,00K 4 11,73 11,73 0,00 0,00 100,00 0,00 0,00

K 39,21 39,21 0,00 0,00 100,00 0,00 0,00

P 1 3,47 0,00 0,00 3,47 0,00 0,00 100,00P 2 5,11 0,00 1,99 3,12 0,00 38,94 61,06

P 8,58 0,00 1,99 6,59 0,00 23,19 76,81

M 295,35 147,17 123,42 24,76 49,83 41,79 8,38

Vi{inski kakovostni razredi zanjive po regijah.1. razred < 370 m2. razred 370–650 m3. razred > 650 m

Zemljevid 16: Sklenjenost njiv.

Velikost v ha:

nad 10

5–10

pod 5

0 1 2 3 4 5km

gabrovega gozda z lakoto, ki sta bila ̀ e zgodaj skoraj po-vsem izkr~ena za kmetijske namene.

Dobrih 75 % njiv leì pod 400 m visoko, zato so po-zimi v obmo~ju temperaturnega obrata. 600m vi{ine pre-seè le 8 % njiv. Tri ~etrtine jih najdemo na tleh, ki sonagnjena manj kot 12°. Mo~neje se zred~ijo {ele, ~e na-

gib preseè 17°. Sicer pa so ponekod v hribovju zorana{e presenetljivo strma pobo~ja (nad 20°), zato so mar-sikje mo~no prizadeta zaradi erozije. Najpogostej{a li-tolo{ka podlaga njiv so: lapornat {entjurski apnenec, ilov-nato-glineni sedimenti, rjava ilovnata preperina in jeri-na, glineno-pe{~eni aluvij pa ilovica in glina z roènci.

94

MIRNSKA DOLINA

Sklenjena njivska povr{ina

Regija Njivska1 2 3

(str. 12) povr{ina > 10 ha 5–10 ha < 5 hav km2 km2 % km2 % km2 %

G 1 0,30 0,00 0,00 0,06 20,00 0,24 80,00G 2 2,34 1,72 73,50 0,40 17,09 0,22 9,40G 3 0,50 0,22 44,00 0,16 32,00 0,12 24,00G 4 1,96 1,12 57,14 0,35 17,86 0,49 25,00G 5 0,37 0,23 62,16 0,06 16,22 0,08 21,62G 6 1,30 0,52 40,00 0,33 25,38 0,45 34,62G 7 2,19 1,72 78,54 0,12 5,48 0,35 15,98G 8 1,27 0,67 52,76 0,15 11,81 0,45 35,43G 9 0,45 0,30 66,67 0,09 20,00 0,06 13,33

G 10,68 6,50 60,87 1,72 16,10 2,46 23,03

H 1 0,19 0,00 0,00 0,09 47,37 0,10 52,63H 2 0,08 0,00 0,00 0,01 12,50 0,07 87,50H 3 0,08 0,00 0,00 0,01 12,50 0,07 87,50H 4 0,88 0,17 19,32 0,41 46,59 0,30 34,09H 5 0,95 0,32 33,68 0,24 25,26 0,39 41,05H 6 1,77 0,50 28,25 0,54 30,51 0,73 41,24H 7 0,41 0,00 0,00 0,13 31,71 0,28 68,29H 8 0,84 0,12 14,29 0,45 53,57 0,27 32,14H 9 0,40 0,10 25,00 0,14 35,00 0,16 40,00

H 5,60 1,21 21,61 2,02 36,07 2,37 42,32

K 1 1,83 1,65 90,16 0,09 4,92 0,09 4,92K 2 1,80 1,57 91,67 0,13 7,22 0,10 5,56K 3 4,25 3,96 93,18 0,19 4,47 0,10 2,35K 4 4,65 4,02 86,45 0,42 9,03 0,21 4,52

K 12,53 11,20 90,02 0,83 6,62 0,50 3,99

P 1 0,37 0,24 64,86 0,08 21,62 0,05 13,51P 2 0,64 0,20 31,25 0,22 34,38 0,22 34,38

P 1,01 0,44 43,56 0,30 29,70 0,27 26,73

M 29,82 19,43 64,89 4,87 16,33 5,60 18,78Sklenjenost njiv po regijah.

Sadno drevje zaradi toplotnegaobrata v kotlini slabo uspeva.Obmo~je je najpomembnej{ev pridelavi koruze in drugih

krmnih rastlin ter krompirja.(M. K.)

Orne povr{ine Mirnske doline so precej razdroblje-ne, saj jih 19 % sestavljajo pod 5 ha velike njivske krpe,16 % pa velikosti 5 do 10 ha. Ve~je sklenjene povr{ine(nad 10 ha) se raztezajo, kjer to dopu{~a relief: v Mirn-sko-Mokrono{ki kotlini, v obrobju Vejarske kotanje, v Kr-meljski kadunji, v gri~evju pa v Morav{ki kotlinici, ti-habojski depresiji in okolici [entjanà. V gri~evju zara-di izredne razdrobljenosti izstopa Cerkni{ko gri~evje, medhribovitimi regijami pa Gabrov{ko, Mirnsko povirno inBo{tanjsko hribovje. V kotlini je 90 % njivskih povr{inv okviru enot, ve~jih od 10 ha; v gri~evju ta dele` padena 61 %, na planotah zna{a 44 % in v hribovju 22 %.

Sadovnjaki pokrivajo le 3km2 (1% pore~ja), ~epravje obmo~je z vidika sadjarstva zelo ugodno. Izjemi stakotlina, kjer sadno drevje ogroà pozeba, in vi{je hribov-je, kjer je letna vsota efektivnih temperatur zanje ̀ e pre-nizka. Zato jih dobrih 80 % odpade na vi{ine 300 do600 m. Kjub vsemu je {e vedno skoraj polovica sadov-njakov v obmo~jih, ki jih prizadeva toplotni obrat. Re-lativno najve~ povr{in s sadnim drevjem ugotavljamov Gabrov{kem, Cerkni{kem in [entjan{kem gri~evju terv Gabrov{kem, [entjan{kem, Cerkni{kem povirnem in[entruperskem hribovju, to je tam, kjer naklon oteùjeoranje. Sadjarstvo ima tu poleg mesne ìvinoreje rela-tivno pomembnej{o vlogo kot mle~na ìvinoreja, saj se

zaradi odro~nosti pojavlja problem vsakodnevnega od-voza mleka.

Sadovnjaki so zgo{~eni na obmo~jih z nagibom 6 do17°. Znotraj teh meja jih je tri ~etrtine. Z ve~jim naklo-nom nara{~a erozija, pri ni`jem pa se zmanj{a koli~inaprejete son~ne energije. Sadovnjaki se najpogosteje na-hajajo na lapornatem {entjurskem apnencu, kremenovemkonglomeratu, me{anici glinastega skrilavca, kremeno-vega pe{~enjaka in konglomerata, alevrolita, argilita, me-ljevca, glinovca in laporja, apnenca in dolomita z roèn-cem, tufa in tufita ter bre~e.

Nekdaj je bilo sadjarstvo tu precej bolj razvito kotdanes. V regiji sta bili na tej osnovi zgrajeni tovarni zapredelavo sadja Dana na Mirni in Presad v Gabrovki. S~a-soma sta predelovali vse ve~ uvoènega sadja in kmet-je, ki so se ̀ e usmerili v pridelavo jabolk, hru{k, sliv aliribeza, so se zna{li v velikih teàvah, ker niso bili ve~konkuren~ni.

Travno rastje v pokrajini zaradi relativno nizkih nad-morskih vi{in ni primarno, ampak ga je ~lovek raz{irils kr~enjem gozda. Nadpovpre~en obseg ima predvsemv kotlini, kjer je travnatih nad tretjino povr{in, v osred-njem mokrotnem dnu celo nad polovico. Najbolj strnje-no se {irijo na obmo~ju re~no-akumulacijskega reliefain oglejenih prsti, {e posebej na aluviju, na obmo~ju nek-

95

RABA TAL

0

74

44

57 62

40

79

53

67

61

0 0 013 19

34 28

0 14

25

22

90 92 93 86 90

65

31

44

65

20

17

32

18

16

25

5

12

20

16

47

13

47

25 31

32

53

35

36

5 5 4

9 7

22

34

30

16

80

9

24 25 22

35

16

35

13

23

53

88 88

34 41 41

68

32 40

42

5 3 2 5 4

14

34 27 19

0 %

20 %

40 %

60 %

80 %

100 %

G 1

G 2

G 3

G 4

G 5

G 6

G 7

G 8

G 9

Gri

~evj

e

H 1

H 2

H 3

H 4

H 5

H 6

H 7

H 8

H 9

Hri

bovj

e

K 1

K 2

K 3

K 4

Kot

lina

P 1

P 2

Pla

note

Por

e~je

>10 ha 5–10 ha <5 ha

Sklenjenost njiv po regijah.

2,65 3,

1

0,57 0,

83

0

0,63

1,53

0,14

0,16

1,18

1,66

6,6

0

0,41

1,24

1,97

0,42

0

0,65 1

0 0,16

0,13

0,68

0,28 0,

58 0,98

0,82 0,98

0

1

2

3

4

5

6

7%

G 1

G 2

G 3

G 4

G 5

G 6

G 7

G 8

G 9

Gri

~evj

e

H 1

H 2

H 3

H 4

H 5

H 6

H 7

H 8

H 9

Hri

bovj

e

K 1

K 2

K 3

K 4

Kot

lina

P 1

P 2

Pla

note

Por

e~je

Dele` sadovnjakov po mikroregijah in morfolo{kih enotah.

danjega poplavnega gozda, ki zaradi visoke talne vode,poplavne ogroènosti in slabe nosilnosti ni primerno zadruge rabe. V gri~evju, zlasti v Gabrov{kem, ̂ ate{kem,Mokrono{kem in Cerkni{kem, k visokemu deleù trav-nikov ne prispevajo le poplavne in ozke sen~ne doline,ampak ponekod tudi kra{ki zna~aj tal, drugje pa velikakislost prsti. Kot manj{e krpe pa so raztreseni na razli~-

nih litolo{kih osnovah v gri~evju in hribovju ter na pla-notah. Na zelo strmih, za erozijo ob~utljivih ali pa mo~-no zakraselih tleh se travniki hitro zara{~ajo.

Zara{~ajo~i se travniki zavzemajo 5,32% vseh po-vr{in, od tega odpade kar dve tretjini na hriboviti in pla-notasti svet. Indeksi koncentracije kaèjo, da je ta pro-ces dale~ najmo~neje zajel kra{ki svet oziroma planote

96

MIRNSKA DOLINA

Razred Razred

Regija Povr{ina 1. 2. 3. 4. 1. 2. 3. 4.(str. 12) v km2 Povr{ina v km2 Dele` v %

G 1 9,06 8,91 0,15 0,00 0,00 98,34 1,66 0,00 0,00G 2 17,72 15,62 2,10 0,00 0,00 88,15 11,85 0,00 0,00G 3 8,70 6,05 2,57 0,08 0,00 69,54 29,54 0,92 0,00G 4 26,44 9,52 10,19 6,73 0,00 36,01 38,54 25,45 0,00G 5 4,36 0,39 2,23 1,74 0,00 8,94 51,15 39,91 0,00G 6 23,72 8,40 8,70 6,62 0,00 35,41 36,68 27,91 0,00G 7 18,28 8,17 8,12 1,99 0,00 44,69 44,42 10,89 0,00G 8 14,59 0,57 3,84 10,18 0,00 3,91 26,32 69,77 0,00G 9 6,37 0,73 1,77 3,87 0,00 11,46 27,79 60,75 0,00

G 129,24 58,36 39,67 31,21 0,00 45,16 30,69 24,15 0,00

H 1 2,41 2,41 0,00 0,00 0,00 100,00 0,00 0,00 0,00H 2 2,88 2,88 0,00 0,00 0,00 100,00 0,00 0,00 0,00H 3 4,89 3,25 0,00 1,62 0,02 66,46 0,00 33,13 0,41H 4 24,66 18,85 0,00 5,46 0,35 76,44 0,00 22,14 1,42H 5 20,23 18,28 0,74 1,14 0,07 90,36 3,66 5,64 0,35H 6 25,42 23,71 0,23 1,38 0,10 93,27 0,90 5,43 0,39H 7 9,47 4,57 2,34 2,16 0,40 48,26 24,71 22,81 4,22H 8 19,19 11,98 4,01 3,14 0,06 62,43 20,90 16,36 0,31H 9 9,17 6,78 1,64 0,75 0,00 73,94 17,88 8,18 0,00

H 118,32 92,71 8,96 15,65 1,00 78,36 7,57 13,23 0,85

K 1 6,50 0,00 1,68 4,82 0,00 0,00 25,85 74,15 0,00K 2 6,12 0,00 0,79 5,33 0,00 0,00 12,91 87,09 0,00K 3 14,86 0,00 0,02 14,84 0,00 0,00 0,13 99,87 0,00K 4 11,73 0,00 0,64 11,09 0,00 0,00 5,46 94,54 0,00

K 39,21 0,00 3,13 36,08 0,00 0,00 7,98 92,02 0,00

P 1 3,47 0,02 0,00 3,41 0,04 0,58 0,00 98,27 1,15P 2 5,11 3,92 0,00 1,19 0,00 76,71 0,00 23,29 0,00

P 8,58 3,94 0,00 4,60 0,04 45,92 0,00 53,61 0,47

M 295,35 155,01 51,76 87,54 1,04 52,48 17,52 29,64 0,35

Vi{inski kakovostni razredi za sadovnjake po regijah. 1. razred 350–699 m, 2. razred 300–349 m, 3. razred 200–299 m in 700–799 m,4. razred 800 m in ve~.

17,6

6

18,4

20

15,3

6

10,0

9

13,6

6

15,4

3

18,5

1

14,7

6

16,0

9

12,0

3

7,29 9

11,1

1

10,2

3 15,2

2

13,4

1

8,7

6,98

11,1

6

35,8

5

27,2

9

56,0

6

19,2

7

37,2

1

11,2

4 17,4

2

14,9

2

16,8

9

0

10

20

30

40

50

60

%

G 1

G 2

G 3

G 4

G 5

G 6

G 7

G 8

G 9

Gri

~evj

e

H 1

H 2

H 3

H 4

H 5

H 6

H 7

H 8

H 9

Hri

bovj

e

K 1

K 2

K 3

K 4

Kot

lina

P 1

P 2

Pla

note

Por

e~je

Dele` travnikov po mikroregijah in morfolo{kih enotah.

(obmo~je med Gorenjim Jelenjem in Dolami pri Litijiter med Malo in Veliko Gobo, okrog Vodic in Brezove-ga), potem uravnave v hribovitem svetu (okrog Radgo-nice in Prelesja, v okolici Slavine, Selc in Suhadol, okrogZaloke) in strma povirna obmo~ja v Cerkni{kem, Ga-brov{kem, [entruperskem ter [entjan{kem hribovju ingri~evju. Ker so nekdaj v vi{jem svetu kr~ili predvsemgozd na me{ani in karbonatni osnovi, je danes proces za-ra{~anja najmo~nej{i na teh litolo{kih enotah.

Naravna oziroma potencialna vegetacija v Mirn-ski dolini je gozdna. Velik del gozdnih povr{in je bilv Mirnski dolini kot stari kulturni pokrajini è v davnipreteklosti izkr~en za kmetijske namene. Negozdne po-vr{ine so dosegle najve~ji obseg v 15. stoletju. Do da-nes pa se je è precej povr{in ponovno zaraslo; procesje pospe{en po drugi svetovni vojni, predvsem zaradi de-populacije, staranja prebivalstva in upadanja {tevilakme~kih prebivalcev oziroma poklicnega prestrukturi-ranja. Tako gozd sedaj pokriva è 60 % mirnskega po-re~ja. V hribovju in marsikje tudi v gri~evju je to pre-vladujo~a oblika rabe tal. V hribovju zavzema 65 do 80%,v gri~evju 50 do 80 % povr{in, na planotah je pod gozd-no odejo 38 % sveta, v kotlini pa le 16 %.

97

RABA TAL

Mokrotni travniki pri Ostro`niku in vrbe z obsekano kro{njo obBa~jem potoku. Gojili so jih predvsem zaradi {ib, potrebnihv pletarstvu in za vezanje trte. (M. K.)

2,32 5,

47

1,61

1,97

0

5,31

3,94

2,74

2,04 3,

37

0

16,6

7

10,2

2

8,03

6,97

7,16

4,12 5,16

0,76

6,46

0,92

7,03

2,83

1,11 2,

65

49,8

6

18,5

9

31,2

4

5,32

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50%

G 1

G 2

G 3

G 4

G 5

G 6

G 7

G 8

G 9

Gri

~evj

e

H 1

H 2

H 3

H 4

H 5

H 6

H 7

H 8

H 9

Hri

bovj

e

K 1

K 2

K 3

K 4

Kot

lina

P 1

P 2

Pla

note

Por

e~je

Dele` zara{~ajo~ih povr{in po mikroregijah in morfolo{kih enotah.

60,3

8

50,5

1

63,1

83,8

8

80,2

8

67,2

4

61,1

1

65,0

4 73

63,1

1

76,3

5

64,5

8

76,2

8

75,5

5

70,8

8

62,3

1

68

77,1

8

80,1

5

71,7

28,3

1

26,6

3

7,74

15,3

5

16,3

7 25,0

7

46,9

7

38,1

1

59,6

2

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

%

G 1

G 2

G 3

G 4

G 5

G 6

G 7

G 8

G 9

Gri

~evj

e

H 1

H 2

H 3

H 4

H 5

H 6

H 7

H 8

H 9

Hri

bovj

e

K 1

K 2

K 3

K 4

Kot

lina

P 1

P 2

Pla

note

Por

e~je

Dele` gozdnih tal po mikroregijah in morfolo{kih enotah.

Dele` gozda je odvisen predvsem od litologije in ob-~utljivosti za erozijo, od naklona, reliefne energije, go-stote pobo~nih grap, ekspozicije in oddaljenosti od na-selij. Pri naklonih nad 11° dele` preseè 75 %. Obmo~-ja z gostoto grap nad 3000/km2 povsod pokriva varoval-ni gozd. Odvisnost od ekspozicije pa kaèjo naslednji po-datki: na osojnih legah je gozdnih nad 90 % povr{in, navzhodnih in zahodnih nad 80 %, v prisojah in na ravnempa le {e nekaj nad polovico.

Dele` pozidanih povr{in je po katastru za 0,85% ni`-ji od deleà, izra~unanega s pomo~jo letalskih posnetkov.Delni vzrok je razlika v metodologiji (glej opredelitev po-zidanih povr{in zgoraj). Razlika je relativno najve~ja privinogradih; dele` na osnovi katastra je ni`ji za dober od-stotek. Na osnovi letalskih posnetkov smo izmerili le10-odstotni dele` njiv, medtem ko zna{a dele` po kata-

stru 13%. Deloma je do razlike pri{lo, ker iz letalskih po-snetkov ne moremo razbrati zaradi kolobarjenja ozele-njenih njiv. Ni`ji dele` sadovnjakov na na{i karti ima spetvzrok v razli~ni metodologiji (glej opredelitev sadovnja-kov zgoraj). Kataster ne lo~uje travni{kih povr{in od po-vr{in v zara{~anju. ê ti na{i kategoriji se{tejemo, je po-datek primerljiv z vsoto travni{kih in pa{ni{kih povr{in izkatastra. Gozdne povr{ine pa po katastru zavzemajo sko-raj 3% manj{i dele`, kot smo ga izmerili mi (glej stran 99).

V preglednicah, ki sledijo, smo najprej prikazali od-nose med posameznimi tipi rabe tal in geofaktorji ter in-dekse koncentracije, ki veljajo za posamezno kategori-jo ali razred geofaktorja in kaèjo razlike med regijami.Poleg tega smo prikazali podatke o pokritosti posamez-ne kategorije ali razreda nekega geofaktorja s posamez-nimi tipi rabe tal.

98

MIRNSKA DOLINA

Poselitev na pobo~nem pomolu.Strmine se zara{~ajo, na son~nilegi pa so tudi te izkori{~ene za

njive. (M. T.)

Gozdnato povirje Hinje v Jatni,na vrhu pa naselje Osredek pri

Krmelju (721 m). (M. T.)

99

RABA TAL

36,72

49,06

0,65

6,25

27,92

27,57

37,37

39,58

22,87

9,96

53,26

29,17

5,79

5,33

8,59

13,54

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 %

Pozidane p.

Njive

Vinogradi

Sadovnjaki

100–199 200–299 300–399 400–499

500–599 600–699 700–799 800–899 m

Razporeditev posameznega tipa rabe tal po vi{inskih pasovih.

(100=pore~je)

425

148

81

121

62

52 47

0

63

198

80

53 57 57

80

00 3

108

281

92

2 0 00

25

115

154

145

126

51

0

0

50

100

150

200

250

300

350

400

450

l

100–199 200–299 300–399 400–499 500–599 600–699 700–799 800–899 m

Pozidane p. Njive Vinogradi Sadovnjaki

Indeksi koncentracije posameznih tipov rabe tal v posameznihvi{inskih pasovih.

Raba tal – deleì v odstotkih

Osnova Pozidane Vinogradi Njive Sadovnjaki Travniki Gozdpovr{ine

letalski posnetki 4,50 2,60 10,10 0,98 travniki 16,89 59,621985 in 1986 zara{~anje 5,32

skupaj 22,21

kataster 1987 3,65 1,38 13,15 1,44 23,59 56,79

razlika 0,85 1,22 3,05 0,46 1,38 2,83

Pozidane povr{ine, njive, vinogradi in sadovnjaki po vi{inskih pasovih. (Deleì posameznega tipa rabe in njegov indeks koncentracijev posameznem vi{inskem pasu).

Raba tal

Nadmorska vi{ina Pozidane povr{ine Njive Vinogradi Sadovnjaki

Razred Vi{inski pas Povr{ina Povr{ina Dele` Povr{ina Dele` njiv Povr{ina Dele` Povr{ina Dele`v m v km2 v km2 pozidanih v km2 v pasu v km2 vinogradov v km2 sadovnjakov

tal v pasu v pasu v pasu

1. 100–199 0,46 0,09 19,57 0,03 6,52 0,00 0,00 0,00 0,002. 200–299 73,34 4,88 6,65 14,63 19,95 0,05 0,07 0,18 0,253. 300–399 102,06 3,72 3,64 8,22 8,05 2,87 2,81 1,14 1,124. 400–499 55,91 3,04 5,44 2,97 5,31 4,09 7,32 0,84 1,505. 500–599 27,60 0,77 2,79 1,59 5,76 0,66 2,39 0,39 1,416. 600–699 21,20 0,50 2,36 1,23 5,80 0,01 0,05 0,26 1,237. 700–799 14,20 0,30 2,11 1,15 8,10 0,00 0,00 0,07 0,498. 800–899 0,58 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

Skupaj 295,35 13,30 4,50 29,82 10,10 7,68 2,60 2,88 0,98

Vi{inski pasovi in njihova pokritost s posameznimi tipi rabe tal (pozidanimi povr{inami, njivami, vinogradi in sadovnjaki).

Raba tal

Nadmorska vi{ina Pozidane povr{ine Njive Vinogradi Sadovnjaki

Vi{inski pas Povr{ina Dele` v Povr{ina Dele` vseh Indeks Povr{ina Dele` Indeks Povr{ina Dele` vseh Indeks Povr{ina Dele` vseh Indeksv m v km2 pore~ju v km2 pozidanih p. konc. v km2 vseh njiv konc. v km2 vinogradov konc. v km2 sadovnjakov konc.

1. 100-199 0,46 0,16 0,09 0,68 425 0,03 0,10 63 0,00 0,00 0 0,00 0,00 02. 200-299 73,34 24,83 4,88 36,72 148 14,63 49,06 198 0,05 0,65 3 0,18 6,25 253. 300-399 102,06 34,56 3,72 27,92 81 8,22 27,57 80 2,87 37,37 108 1,14 39,58 1154. 400-499 55,91 18,93 3,04 22,87 121 2,97 9,96 53 4,09 53,26 281 0,84 29,17 1545. 500-599 27,60 9,34 0,77 5,79 62 1,59 5,33 57 0,66 8,59 92 0,39 13,54 1456. 600-699 21,20 7,18 0,50 3,76 52 1,23 4,12 57 0,01 0,13 2 0,26 9,03 1267. 700-799 14,20 4,81 0,30 2,26 47 1,15 3,86 80 0,00 0,00 0 0,07 2,43 518. 800-899 0,58 0,20 0,00 0,00 0 0,00 0,00 0 0,00 0,00 0 0,00 0,00 0

skupaj 295,35 100,00 13,30 100,00 100 29,82 100,00 100 7,68 100,00 100 2,88 100,00 100

100

MIRNSKA DOLINA

19,5

7

6,65

3,64

5,44

2,79

2,36

2,11

0

6,52

19,9

5

8,05

5,31 5,76

5,8

8,1

00 0,07

2,81

7,32

2,39

0,05

0 00 0,25 1,

12 1,5

1,41

1,23

0,49

0

0

2

4

6

8

10

12

14

16

18

20

22

%

100–199 200–299 300–399 400–499 500–599 600–699 700–799 800–899 m


Pokritost vi{inskih pasov s posameznimi tipi rabe tal.

12,49

16,83

0,78

1,39

21

25,09

2,47

5,56

17,23

19,35

5,21

17,71

15,2

15,49

10,03

18,05

19,56

14,59

29,04

37,84

11,51

7,21

38,67

16,32

2,63

1,41

13,54

3,13

0,38

0,03

0,26

0

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100%

Pozidane p.

Njive

Vinogradi

Sadovnjaki

< 3,0° 3,0–5,9° 6,0–8,9° 9,0–11,9°

12,0–16,9° 17,0–23,9° 24,0–32,9 33,0 in ve~°°

Razporeditev posameznega tipa rabe tal po naklonskih razredih.

Raba tal

Naklonski razred Pozidane povr{ine Njive Vinogradi Sadovnjaki

Povr{ina Dele` Indeks Povr{ina Dele` Indeks Povr{ina Dele` Indeks Povr{ina Dele` IndeksDele` v v km2 vseh konc. v km2 vseh njiv konc. v km2 vseh konc. v km2 vseh konc.

Povr{ina pore~ju pozidanih vinogr. sadovnj.v ° v km2 % povr{in

1. < 3,0 22,57 7,64 1,66 12,49 163 5,02 16,83 220 0,06 0,78 10 0,04 1,39 18

2. 3,0 – 5,9 29,43 9,96 2,80 21,00 211 7,48 25,09 252 0,19 2,47 25 0,16 5,56 56

3. 6,0 – 8,9 34,07 11,54 2,29 17,23 149 5,77 19,35 168 0,40 5,21 45 0,51 17,71 153

4. 9,0 – 11,9 39,90 13,51 2,02 15,20 113 4,62 15,49 115 0,77 10,03 74 0,52 18,05 134

5. 12,0 – 16,9 67,54 22,87 2,60 19,56 86 4,35 14,59 64 2,23 29,04 127 1,09 37,84 165

6. 17,0 – 23,9 68,23 23,10 1,53 11,51 50 2,15 7,21 31 2,97 38,67 167 0,47 16,32 71

7. 24,0 – 32,9 29,79 10,09 0,35 2,63 26 0,42 1,41 14 1,04 13,54 134 0,09 3,13 31

8. 33,0 in ve~ 3,82 1,29 0,05 0,38 29 0,01 0,03 2 0,02 0,26 20 0,00 0,00 0

Skupaj 295,35 100,00 13,30 100,00 100 29,82 100,00 100 7,68 100,00 100 2,88 100,00 100

Pozidane povr{ine, njive, vinogradi in sadovnjaki po naklonskih razredih. (Deleì posameznega tipa rabe in njegov indeks koncentra-cije v posameznem naklonskem pasu).

(100=pore~je)

163

211

149

113

86

50

26 29

220

252

168

115

64

31

14

210

25

45

74

127

167

134

2018

56

153

134

165

71

31

0

0

50

100

150

200

250

300

l

< 3,0 3,0–5,9 6,0–8,9 9,0–11,9 12,0–16,9 17,0–23,9 24,0–32,9 33,0 in ve~ st.


Indeksi koncentracije posameznih tipov rabe tal po posameznihnaklonskih razredih.

7,35

22,2

40,

270,

18

9,48

25,4

20,

650,

54

6,72

1,17 1,5

5,06

11,5

81,

931,

3

3,85

3,3

1,61 2,24 3,

15 4,35

0,69 1,17

1,41

3,49

0,3 1,

310,

260,

520

6,44

16,9

4

0

5

10

15

20

25

30%

< 3,0 3,0–5,9 6,0–8,9 9,0–11,9 12,0–16,9 17,0–23,9 24,0–32,9 33,0 in ve~ st.


Pokritost naklonskih razredov s posameznimi tipi rabe tal.

101

RABA TAL

Raba tal

Naklonski razred Pozidane povr{ine Njive Vinogradi Sadovnjaki

v ° Povr{ina Povr{ina Dele` Povr{ina Dele` njiv Povr{ina Dele` Povr{ina Dele`v km2 v km2 pozidanega v km2 v pasu v km2 vinogradov v km2 sadovnjakov

pasu v pasu v pasu

1. < 3,0 22,57 1,66 7,35 5,02 22,24 0,06 0,27 0,04 0,182. 3,0–5,9 29,43 2,80 9,48 7,48 25,42 0,19 0,65 0,16 0,543. 6,0–8,9 34,07 2,29 6,72 5,77 16,94 0,40 1,17 0,51 1,504. 9,0–11,9 39,90 2,02 5,06 4,62 11,58 0,77 1,93 0,52 1,305. 12,0–16,9 67,54 2,60 3,85 4,35 6,44 2,23 3,30 1,09 1,616. 17,0–23,9 68,23 1,53 2,24 2,15 3,15 2,97 4,35 0,47 0,697. 24,0–32,9 29,79 0,35 1,17 0,42 1,41 1,04 3,49 0,09 0,308. 33,0 in ve~ 3,82 0,05 1,31 0,01 0,26 0,02 0,52 0,00 0,00

Skupaj 295,35 13,30 4,49 29,82 10,10 7,68 2,60 2,88 0,98

Naklonski razredi in njihova pokritost s posameznimi tipi rabe tal (pozidanimi povr{inami, njivami, vinogradi in sadovnjaki).

Raba tal

Reliefna amplituda Pozidane povr{ine Vinogradi

Razred Povr{ina Dele` Povr{ina Dele` Indeks Povr{ina Dele` Indeksv m v km2 v v km2 vseh koncentr. v km2 vseh koncentr.

pore~ju pozidanih vinogradovpovr{in

1. 0,0–30,0 10,34 3,50 0,75 5,64 161 0,03 0,39 112. 30,1–75,0 34,98 11,84 2,74 20,62 174 0,16 2,08 183. 75,1–150,0 139,16 47,12 6,44 48,38 103 4,04 52,60 1124. 150,1–200,0 60,90 20,62 1,96 14,75 72 1,79 23,31 1135. > 200,0 49,97 16,92 1,41 10,61 63 1,66 21,61 128

Skupaj 295,35 100,00 13,30 4,50 100 7,68 2,60 100

Pozidane povr{ine in vinogradi po razredih reliefne amplitude. (Deleì posameznega tipa rabe in njegov indeks koncentracije v posa-meznem amplitudnem razredu).

5,64

0,39

20,62

2,08

48,38

52,6

14,75

23,31

10,61

21,61

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 %

Pozidane p.

Vinogradi

0,0–30,0 m 30,1–75,0 75,1–150,0

150,1–200,0 > 200,0

Razporeditev pozidanih povr{inin vinogradov po razredih re-liefne amplitude.

Raba tal

Reliefna amplituda Pozidane povr{ine Vinogradi

Razred v m Povr{ina Povr{ina Dele` Povr{ina Dele` tal podv km2 v km2 pozidanih tal v km2 vinogradi

1. 0,0–30,0 10,34 0,75 7,25 0,03 0,292. 30,1–75,0 34,98 2,74 7,83 0,16 0,463. 75,1–150,0 139,16 6,44 4,62 4,04 2,904. 150,1–200,0 60,90 1,96 3,22 1,79 2,945. > 200,0 49,97 1,41 2,82 1,66 3,32

Skupaj 295,35 13,39 4,50 7,68 2,60

Razredi reliefne amplitude innjihova pokritost s pozidanimipovr{inami in vinogradi.

102

MIRNSKA DOLINA

0,29

0,46

0

2

4

6

8

10

%

0,0–30,0 m30,1–75,0 75,1–150,0 150,1–200,0 > 200,0

Pozidane p. Vinogradi

7,25 7,

83

4,62

2,9 3,22

2,94

2,82 3,

32

Pokritost razredov reliefne amplitude s pozidanimi povr{inamiin vinogradi.

Raba tal

Nosilnost Pozidane povr{ine

Razred Povr{ina Dele` Povr{ina Dele` vseh Indeksnosilnosti v km2 v pore~ju v km2 pozidanih koncentr.

povr{in

1. 80,34 27,20 3,02 22,72 842. 156,84 53,10 5,90 44,32 833. 58,17 19,70 4,38 32,96 167

Skupaj 295,35 100,00 13,30 100,00 100

Pozidane povr{ine po razredih nosilnosti. (Deleì pozidanih tal inindeks konc. v posameznem razredu nosilnosti).

22,72 44,32 32,96

0 % 50 % 100 %

najbolj{a nosilnostsrednja nosilnostslaba nosilnost

84 83

167

0

20

40

60

80

100

120

140

160

180

najbolj{anosilnost

srednjanosilnost

slabanosilnost

najbolj{anosilnost

srednjanosilnost

slabanosilnost

3,76 3,76

7,53

0

1

2

3

4

5

6

7

8%

Razporeditev pozidanih tal po razredih no-silnosti.

Raba tal

Nosilnost Pozidane povr{ine

Razred Povr{ina Povr{ina Dele`nosilnosti v km2 v km2 pozidanih tal

v razredu

1. 80,34 3,02 3,762. 156,84 5,90 3,763. 58,17 4,38 7,53

Skupaj 295,35 13,30 4,50

(100=pore~je)16

1 174

103

72

63

11

18

112

113 12

8

0

50

100

150

200

l

0,0–30,0 m 30,1–75,0 75,1–150,0 150,1–200,0 > 200,0


m

Indeksi koncentracije pozidanih povr{in in vinogradov po posa-meznih razredih reliefne amplitude.

Razredi nosilnosti in njihova pokritost s pozidanimipovr{inami.

Raba tal

Morfolo{ka enota Pozidane povr{ine Njive Vinogradi Sadovnjaki

Ime Povr{ina Dele` v Povr{ina Dele` Indeks Povr{ina Dele` Indeks Povr{ina Dele` Indeks Povr{ina Dele` Indeksv km2 pore~ju v km2 vseh konc. v km2 vseh njiv konc. v km2 vseh konc. v km2 vseh konc.

pozidanih vinogr. sadovnj.povr{in

1. Gri~evje 129,24 43,76 5,32 40,03 91 10,68 35,81 82 5,01 65,23 149 1,52 52,78 1212. Hribovje 118,32 40,06 3,22 24,23 60 5,60 18,78 47 2,64 34,38 86 1,18 40,97 1023. Kotlina 39,21 13,28 4,50 33,86 255 12,53 42,02 316 0,02 0,26 2 0,11 3,82 44. Planote 8,58 2,91 0,26 1,96 67 1,01 3,39 116 0,01 0,13 4 0,07 2,43 84

Skupaj 295,35 100,00 13,30 100,00 100 29,82 100,00 100 7,68 100,00 100 2,88 100,00 100

Pozidane povr{ine, njive, vinogradi in sadovnjaki po morfolo{kih enotah. (Deleì posameznega tipa rabe in njegov indeks koncentra-cije v posamezni morfolo{ki enoti.

Indeksi koncentracije pozidanih povr{inna tleh razli~ne nosilnosti.

Pokritost razredov reliefne amplitude s po-zidanimi povr{inami in vinogradi.

103

RA

BA

TAL

Pozidane povr{ine Vinogradi Njive Sadovnjaki Travniki Zara{~anje Gozd

Regija Povr{ina Povr{ina Indeks Povr{ina Indeks Povr{ina Indeks Povr{ina Indeks Povr{ina Indeks Povr{ina Indeks Povr{ina Indeks(str. 12) v km2 % km2 % koncentr. km2 % koncentr. km2 % koncentr. km2 % koncentr. km2 % koncentr. km2 % koncentr. km2 % koncentr.

G1 9,06 3,07 0,38 4,19 93 0,86 9,49 365 0,30 3,31 33 0,24 2,65 271 1,60 17,66 105 0,21 2,32 44 5,47 60,38 101G2 17,72 6,00 0,88 4,97 110 0,77 4,35 167 2,34 13,21 131 0,55 3,10 318 3,26 18,40 109 0,97 5,47 103 8,95 50,51 85G3 8,70 2,95 0,44 5,06 112 0,34 3,91 150 0,50 5,75 57 0,05 0,57 59 1,74 20,00 118 0,14 1,61 30 5,49 63,10 106G4 26,44 8,94 1,31 4,95 110 1,48 5,60 215 1,96 7,41 73 0,22 0,83 85 4,06 15,36 91 0,52 1,97 37 16,89 63,88 107G5 4,36 1,48 0,05 1,15 26 0,00 0,00 0 0,37 8,49 84 0,00 0,00 0 0,44 10,09 59 0,00 0,00 0 3,50 80,28 134G6 23,72 8,03 0,82 3,46 77 1,00 4,22 162 1,30 5,48 54 0,15 0,63 65 3,24 13,66 81 1,26 5,31 100 15,95 67,24 113G7 18,28 6,19 0,71 3,88 86 0,39 2,13 82 2,19 11,98 119 0,28 1,53 157 2,82 15,43 91 0,72 3,94 74 11,17 61,11 102G8 14,59 4,94 0,59 4,04 90 0,12 0,82 32 1,27 8,70 86 0,02 0,14 14 2,70 18,51 110 0,40 2,74 52 9,49 65,04 109G9 6,37 2,16 0,14 2,20 49 0,05 0,78 30 0,45 7,06 70 0,01 0,16 16 0,94 14,76 87 0,13 2,04 38 4,65 73,00 122

G 129,24 43,76 5,32 4,12 91 5,01 3,88 149 10,68 8,26 82 1,52 1,18 121 20,80 16,09 95 4,35 3,37 63 81,56 63,11 106

H1 2,41 0,82 0,04 1,66 37 0,01 0,41 16 0,19 7,88 78 0,04 1,66 170 0,29 12,03 71 0,00 0,00 0 1,84 76,35 127H2 2,88 0,98 0,06 2,08 46 0,00 0,00 0 0,08 2,78 28 0,19 6,60 673 0,21 7,29 43 0,48 16,67 312 1,86 64,58 108H3 4,89 1,66 0,13 2,66 59 0,01 0,20 8 0,08 1,64 16 0,00 0,00 0 0,44 9,00 53 0,50 10,22 192 3,73 76,28 128H4 24,66 8,34 0,33 1,34 30 0,00 0,00 0 0,88 3,57 35 0,10 0,41 42 2,74 11,11 66 1,98 8,03 151 18,63 75,55 127H5 20,23 6,85 0,59 2,92 65 0,62 3,06 118 0,95 4,70 47 0,25 1,24 127 2,07 10,23 61 1,41 6,97 131 14,34 70,88 119H6 25,42 8,60 0,90 3,54 79 0,72 2,83 109 1,77 6,96 69 0,50 1,97 202 3,87 15,22 90 1,82 7,16 134 15,84 62,31 105H7 9,47 3,21 0,50 5,28 117 0,42 4,44 170 0,41 4,33 43 0,04 0,42 43 1,27 13,41 79 0,39 4,12 77 6,44 68,00 114H8 19,19 6,50 0,48 2,50 56 0,40 2,08 80 0,84 4,38 43 0,00 0,00 0 1,67 8,70 52 0,99 5,16 97 14,81 77,18 129H9 9,17 3,10 0,19 2,07 46 0,46 5,02 193 0,40 4,36 43 0,06 0,65 67 0,64 6,98 41 0,07 0,76 15 7,35 80,15 135

H 118,32 40,06 3,22 2,72 60 2,64 2,23 86 5,60 4,73 47 1,18 1,00 102 13,20 11,16 66 7,64 6,46 121 84,84 71,70 120

K1 6,50 2,20 0,43 6,62 147 0,01 0,15 6 1,83 28,15 279 0,00 0,00 0 2,33 35,85 212 0,06 0,92 17 1,84 28,31 47K2 6,12 2,07 0,58 9,48 211 0,00 0,00 0 1,80 29,41 292 0,01 0,16 17 1,67 27,29 162 0,43 7,03 132 1,63 26,63 45K3 14,86 5,04 0,69 4,64 103 0,00 0,00 0 4,25 28,60 283 0,02 0,13 14 8,33 56,06 332 0,42 2,83 53 1,15 7,74 13K4 11,73 3,97 2,80 23,87 530 0,01 0,09 3 4,65 39,64 393 0,08 0,68 70 2,26 19,27 114 0,13 1,11 21 1,80 15,35 26

K 39,21 13,28 4,50 11,48 255 0,02 0,05 2 12,53 31,96 316 0,11 0,28 29 14,59 37,21 220 1,04 2,65 50 6,42 16,37 27

P1 3,47 1,17 0,09 2,59 58 0,00 0,00 0 0,37 10,66 106 0,02 0,58 59 0,39 11,24 67 1,73 49,86 941 0,87 25,07 42P2 5,11 1,74 0,17 3,33 74 0,01 0,20 8 0,64 12,52 124 0,05 0,98 101 0,89 17,42 103 0,95 18,59 350 2,40 46,97 79

P 8,58 2,91 0,26 3,03 67 0,01 0,12 4 1,01 11,77 116 0,07 0,82 84 1,28 14,92 88 2,68 31,24 586 3,27 38,11 64

M 295,35 100,00 13,30 4,50 100 7,68 2,60 100 29,82 10,10 100 2,88 0,98 100 49,87 16,89 100 15,71 5,32 100 176,09 59,62 100

Morfolo{ke enote in regije, njihova pokritost s posameznimi tipi rabe tal ter njihovi indeksi koncentracije.

104

MIRNSKA DOLINA

40,03

35,81

65,23

52,78

24,23

18,78

34,38

40,97

33,86

42,02

3,82

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 %

Pozidane p.

Njive

Vinogradi

Sadovnjaki

Gri~evje Hribovje Kotlina Planote

Razporeditev tipov rabe tal poposameznih morfolo{kih eno-

tah.

0% 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20 22 %











11. Evtri~ne rjave prsti na kompleksu laporja,apnenca in apnen~astega pe{~enjaka



14. Rjave prsti na Grödenskem pe{~enjaku


16. Rjave prsti na pe{~eno–prodnem fluvioglacialnem nanosu

17. Kisle rjave prsti na meljnato–ilovnatem koluviju

18. Menjava evtricnih in distri~nihrjavih prsti na apnencu, pe{~enjaku in apnencu z roèncem

19. Menjava evtricnih in distri~nih rjavih prsti na pliocenski ilovici





24. Kisle rjave prsti na me{anih nekarbonatnih kamninah

25. Rjave prsti, sprane, na pliopleisto~enskem nanosu




Razporeditev tipov rabe tal poposameznih tipih prsti.

105

RABA TAL

0 50 100 150 200 250 300 350 400 450 500 550 600

indeks











11. Evtri~ne rjave prsti na kompleksu laporja, apnencain apnen~astega pe{~enjaka



14. Rjave prsti na Grödenskem pe{~enjaku


16. Rjave prsti na pe{~eno–prodnem fluvioglacialnem nanosu

17. Kisle rjave prsti na meljnato–ilovnatem koluviju

18. Menjava evtri~nih in distri~nih rjavih prsti na apnencu,pe{~enjaku in apnencu z roèncem

19. Menjava evtri~nih in distri~nih rjavih prsti na pliocenski ilovici





24. Kisle rjave prsti na me{anih nekarbonatnih kamninah

25. Rjave prsti, sprane, na pliopleistocenskem nanosu




Indeksi koncentracije posamez-nega tipa rabe tal na posamez-nem tipu prsti.

77,07

66,8

17,84

29,51

16,84

20,19

32,68

38,89

4,81

7,11

25,91

16,67

3,25

11,85 6,64

8,68

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 %

Pozidane p.

Njive

Vinogradi

Sadovnjaki

0–49 t/ha 50–99 100–149 150–199 200–249

250–299 300–349 350–399 400 in ve~

Razporeditev tipov rabe tal gle-de na letne izgube v prsti.

106

MIRNSKA DOLINA

Raba tal

Pozidane povr{ine Njive Vinogradi Sadovnjaki

Rang Indeks Tip prsti Rang Indeks Tip prsti Rang Indeks Tip prsti Rang Indeks Tip prsti(str. 78) (str. 78) (str. 78) (str. 78)

1 98 17 1 414 25 1 233 15 1 571 192 56 25 2 407 17 2 212 22 2 463 163 92 26 3 402 26 3 203 19 3 278 64 88 24 4 315 12 4 196 11 4 241 125 60 27 5 294 8 5 187 13 5 228 56 51 12 6 257 16 6 179 18 6 198 227 33 11 7 193 13 7 111 3 7 184 148 30 15 8 154 6 8 108 24 8 149 109 16 20 9 134 27 9 87 4 9 146 15

10 104 13 10 120 24 10 84 7 10 140 1711 95 3 11 118 20 11 78 6 11 124 2412 93 18 12 100 11 12 74 21 12 83 1313 92 22 13 99 18 13 59 2 13 70 1114 88 8 14 89 7 14 37 20 14 64 1815 84 2 15 84 19 15 34 10 15 46 716 77 4 16 80 2 16 33 14 16 44 317 77 16 17 74 15 17 27 12 17 43 2018 76 6 18 68 14 18 25 5 18 19 2719 76 7 19 67 4 19 10 9 19 18 2520 76 19 20 58 5 20 9 17 20 14 121 64 21 21 56 3 21 5 1 21 9 2122 61 5 22 51 22 22 0 27 22 9 223 47 10 23 48 21 23 0 26 23 0 2624 43 9 24 44 10 24 0 25 24 0 2325 42 14 25 30 1 25 0 23 25 0 926 12 1 26 22 9 26 0 16 26 0 827 0 23 27 0 23 27 0 8 27 0 4

Rang posameznega tipa prsti in indeks koncentracije pri posameznem tipu rabe tal oz. najbolj pogosti tipi prsti za posamezne tipe ra-be tal. Tipe prsti glej na strani 77.

Pozidane povr{ine, njive, vinogradi in sadovnjaki po posameznih tipih prsti. (Deleì posameznega tipa rabe in njegov indeks koncen-tracije na posameznem tipu prsti. Tipe prsti glej na strani 77.)

Raba tal

Tip prsti Pozidane povr{ine Njive Vinogradi Sadovnjaki

[t. tipa Povr{ina Dele` v Povr{ina Dele` Indeks Povr{ina Dele` Indeks Povr{ina Dele` Indeks Povr{ina Dele` Indeks(str. 78) v km2 pore~ju v km2 vseh konc. v km2 vseh njiv konc. v km2 vseh konc. v km2 vseh konc.

pozidanih vinogr. sadov.povr{in

1 7,30 2,47 0,04 0,30 12 0,22 0,74 30 0,01 0,13 5 0,01 0,35 142 22,09 7,48 0,84 6,32 84 1,78 5,97 80 0,34 4,43 59 0,02 0,69 93 9,38 3,18 0,40 3,01 95 0,53 1,78 56 0,27 3,52 111 0,04 1,39 444 0,90 0,30 0,03 0,23 77 0,06 0,20 67 0,02 0,26 87 0,00 0,00 05 15,26 5,17 0,42 3,16 61 0,90 3,02 58 0,10 1,30 25 0,34 11,81 2286 1,48 0,50 0,05 0,38 76 0,23 0,77 154 0,03 0,39 78 0,04 1,39 2787 24,60 8,33 0,84 6,32 76 2,21 7,41 89 0,54 7,03 84 0,11 3,82 468 0,50 0,17 0,02 0,15 88 0,15 0,50 294 0,00 0,00 0 0,00 0,00 09 3,67 1,24 0,07 0,53 43 0,08 0,27 22 0,01 0,13 10 0,00 0,00 0

10 8,91 3,02 0,19 1,43 47 0,40 1,34 44 0,08 1,04 34 0,13 4,51 14911 10,19 3,45 0,61 4,59 133 1,03 3,45 100 0,52 6,77 196 0,07 2,43 7012 4,24 1,44 0,29 2,18 151 1,35 4,53 315 0,03 0,39 27 0,10 3,47 24113 4,94 1,67 0,23 1,73 104 0,96 3,22 193 0,24 3,13 187 0,04 1,39 8314 13,94 4,72 0,26 1,96 42 0,96 3,22 68 0,12 1,56 33 0,25 8,68 18415 25,22 8,54 1,48 11,14 130 1,89 6,34 74 1,53 19,92 233 0,36 12,50 14616 0,90 0,30 0,03 0,23 77 0,23 0,77 257 0,00 0,00 0 0,04 1,39 46317 4,39 1,49 0,59 4,44 298 1,81 6,07 407 0,01 0,13 9 0,06 2,08 14018 27,24 9,22 1,14 8,58 93 2,71 9,09 99 1,27 16,54 179 0,17 5,90 6419 6,99 2,37 0,24 1,81 76 0,59 1,98 84 0,37 4,82 203 0,39 13,54 57120 21,72 7,35 1,13 8,50 116 2,58 8,65 118 0,21 2,73 37 0,09 3,13 4321 21,71 7,35 0,63 4,74 64 1,05 3,52 48 0,42 5,47 74 0,02 0,69 922 26,96 9,13 1,12 8,43 92 1,39 4,66 51 1,49 19,40 212 0,52 18,06 19823 0,43 0,15 0,00 0,00 0 0,00 0,00 0 0,00 0,00 0 0,00 0,00 024 2,49 0,84 0,21 1,58 188 0,30 1,01 120 0,07 0,91 108 0,03 1,04 12425 5,82 1,97 0,67 5,04 256 2,43 8,15 414 0,00 0,00 0 0,01 0,35 1826 2,66 0,90 0,23 1,73 192 1,08 3,62 402 0,00 0,00 0 0,00 0,00 027 21,42 7,25 1,54 11,59 160 2,90 9,73 134 0,00 0,00 0 0,04 1,39 19

SK 295,35 100,00 13,30 100,00 100 29,82 100,00 100 7,68 100,00 100 2,88 100,00 100

107

RABA TAL

Raba tal

Tipi prsti Pozidane povr{ine Njive Vinogradi Sadovnjaki

[t. tipa Povr{ina Dele` Povr{ina Dele` Povr{ina Dele` tipa Povr{ina Dele` tipa Povr{ina Dele` tipa(str. 78) v km2 v % v km2 pozidanih tal v km2 z njivami v km2 z vinogradi v km2 s sadovnjaki

znotraj tipa

1 7,30 2,47 0,04 0,55 0,22 3,01 0,01 0,14 0,01 0,142 22,09 7,48 0,84 3,80 1,78 8,06 0,34 1,54 0,02 0,093 9,38 3,18 0,40 4,26 0,53 5,65 0,27 2,88 0,04 0,434 0,90 0,30 0,03 3,33 0,06 6,67 0,02 2,22 0,00 0,005 15,26 5,17 0,42 2,75 0,90 5,90 0,10 0,66 0,34 2,236 1,48 0,50 0,05 3,38 0,23 15,54 0,03 2,03 0,04 2,707 24,60 8,33 0,84 3,41 2,21 8,98 0,54 2,20 0,11 0,458 0,50 0,17 0,02 4,00 0,15 30,00 0,00 0,00 0,00 0,009 3,67 1,24 0,07 1,91 0,08 2,18 0,01 0,27 0,00 0,0010 8,91 3,02 0,19 2,13 0,40 4,49 0,08 0,90 0,13 1,4611 10,19 3,45 0,61 5,99 1,03 10,11 0,52 5,10 0,07 0,6912 4,24 1,44 0,29 6,84 1,35 31,84 0,03 0,71 0,10 2,3613 4,94 1,67 0,23 4,66 0,96 19,43 0,24 4,86 0,04 0,8114 13,94 4,72 0,26 1,87 0,96 6,89 0,12 0,86 0,25 1,7915 25,22 8,54 1,48 5,87 1,89 7,49 1,53 6,07 0,36 1,4316 0,90 0,30 0,03 3,33 0,23 25,56 0,00 0,00 0,04 4,4417 4,39 1,49 0,59 13,44 1,81 41,23 0,01 0,23 0,06 1,3718 27,24 9,22 1,14 4,19 2,71 9,95 1,27 4,66 0,17 0,6219 6,99 2,37 0,24 3,43 0,59 8,44 0,37 5,29 0,39 5,5820 21,72 7,35 1,13 5,20 2,58 11,88 0,21 0,97 0,09 0,4121 21,71 7,35 0,63 2,90 1,05 4,84 0,42 1,93 0,02 0,0922 26,96 9,13 1,12 4,15 1,39 5,16 1,49 5,53 0,52 1,9323 0,43 0,15 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,0024 2,49 0,84 0,21 8,43 0,30 12,05 0,07 2,81 0,03 1,2025 5,82 1,97 0,67 11,51 2,43 41,75 0,00 0,00 0,01 0,1726 2,66 0,90 0,23 8,65 1,08 40,60 0,00 0,00 0,00 0,0027 21,42 7,25 1,54 7,19 2,90 13,54 0,00 0,00 0,04 0,19

SK 295,35 100,00 13,30 4,50 29,82 10,10 7,68 2,60 2,88 0,98

Tipi prsti in njihova pokritost s posameznimi tipi rabe tal (pozidanimi povr{inami, njivami, vinogradi in sadovnjaki). Tipe prsti glej na strani 77.

Raba tal

vodni odtok Pozidane povr{ine Njive Vinogradi Sadovnjaki

Vrsta Povr{ina Dele` Povr{ina Dele` vseh Povr{ina Dele` vseh Povr{ina Dele` vseh Povr{ina Dele` vsehv km2 v % v km2 pozidanih p. v km2 njiv v km2 vinogradov v km2 sadovnjakov

Normalni odtok,delno fluviokras 271,92 92,07 12,37 93,00 26,85 90,04 7,60 98,96 2,77 96,18Meliorirane poplavne 3,50 1,19 0,04 0,30 0,51 1,71 0,00 0,00 0,00 0,00povr{inePoplavne povr{ine z 2,46 0,83 0,03 0,23 0,30 1,01 0,00 0,00 0,00 0,00na~rtovano melioracijoOstale poplavne 7,23 2,45 0,46 3,46 0,83 2,78 0,01 0,13 0,00 0,00povr{inePodzemni vodni odtok 10,24 3,47 0,40 3,01 1,33 4,46 0,07 0,91 0,11 3,82

Pore~je 295,35 100,00 13,30 100,00 29,82 100,00 7,68 100,00 2,88 100,00

Pozidane povr{ine, njive, vinogradi in sadovnjaki glede na razli~en vodni odtok.

Raba tal

Letna erozija Pozidane povr{ine Njive Vinogradi Sadovnjaki

Povr{ina Dele` v Povr{ina Dele` vseh Indeks Povr{ina Dele` Indeks Povr{ina Dele` vseh Indeks Povr{ina Dele` vseh Indekst/ha v km2 pore~ju v km2 pozidanih p. konc. v km2 vseh njiv konc. v km2 vinogr. konc. v km2 sadovnj. konc.

0– 49 207,37 70,21 10,25 77,07 110 19,92 66,80 95 1,37 17,84 25 0,85 29,51 4250– 99 55,89 18,92 2,24 16,84 89 6,02 20,19 107 2,51 32,68 173 1,12 38,89 206

100–149 16,29 5,52 0,64 4,81 87 2,12 7,11 129 1,99 25,91 469 0,48 16,67 302150–199 6,86 2,32 0,12 0,90 39 0,97 3,25 140 0,91 11,85 511 0,25 8,68 374200–249 3,55 1,20 0,03 0,23 19 0,31 1,04 87 0,51 6,64 553 0,10 3,47 289250–299 2,15 0,73 0,02 0,15 21 0,19 0,64 88 0,18 2,34 321 0,05 1,74 238300–349 1,42 0,48 0,00 0,00 0 0,14 0,47 98 0,19 2,47 515 0,00 0,00 0350–399 0,62 0,21 0,00 0,00 0 0,10 0,34 162 0,02 0,26 124 0,02 0,69 329400 in ve~ 1,20 0,41 0,00 0,00 0 0,05 0,17 41 0,00 0,00 0 0,01 0,35 85

Skupaj 295,35 100,00 13,30 100,00 100 29,82 100,00 100 7,68 100,00 100 2,88 100,00 100

Pozidane povr{ine, njive, vinogradi in sadovnjaki po erozijskih razredih. (Deleì posameznega tipa rabe in njegov indeks koncentraci-je v posameznem erozijskem razredu.)

108

MIRNSKA DOLINA

Raba tal

Erozija Pozidane povr{ine Njive Vinogradi Sadovnjaki

t/ha Povr{ina Povr{ina Dele` Povr{ina Dele` njiv Povr{ina Dele` Povr{ina Dele`letno v km2 v km2 pozidanih tal v km2 v razredu v km2 vinogradov v km2 sadovnjakov

v razredu v razredu v razredu

0– 49 207,37 10,25 4,94 19,92 9,61 1,37 0,66 0,85 0,4150– 99 55,89 2,24 4,01 6,02 10,77 2,51 4,49 1,12 2,00

100–149 16,29 0,64 3,93 2,12 13,01 1,99 12,22 0,48 2,95150–199 6,86 0,12 1,75 0,97 14,14 0,91 13,27 0,25 3,64200–249 3,55 0,03 0,85 0,31 8,73 0,51 14,37 0,10 2,82250–299 2,15 0,02 0,93 0,19 8,84 0,18 8,37 0,05 2,33300–349 1,42 0,00 0,00 0,14 9,86 0,19 13,38 0,00 0,00350–399 0,62 0,00 0,00 0,10 16,13 0,02 3,23 0,02 3,23

400 in ve~ 1,20 0,00 0,00 0,05 4,17 0,00 0,00 0,01 0,83

Skupaj 295,35 13,30 4,50 29,82 10,10 7,68 2,60 2,88 0,98

Erozijski razredi in njihova pokritost s posameznimi tipi rabe tal (pozidanimi povr{inami, njivami, vinogradi in sadovnjaki).

Raba tal

Ekspozicija Pozidane povr{ine Njive Vinogradi Sadovnjaki

Povr{ina Dele` v Povr{ina Dele` vseh Indeks Povr{ina Dele` Indeks Povr{ina Dele` vseh Indeks Povr{ina Dele` vseh Indeksv km2 pore~ju v km2 pozidanih p. konc. v km2 vseh njiv konc. v km2 vinogradov konc. v km2 sadovnjakov konc.

1. S 27,25 9,23 0,82 6,17 67 1,58 5,30 57 0,01 0,13 1 0,14 4,86 532. SV 36,86 12,48 0,67 5,04 40 2,53 8,48 68 0,18 2,34 19 0,17 5,90 473. SZ 36,09 12,22 1,35 10,16 83 3,32 11,13 91 0,52 6,77 55 0,32 11,11 914. V 32,58 11,03 1,36 10,23 93 3,52 11,80 107 1,51 19,66 178 0,44 15,28 1395. Z 43,77 14,82 3,00 22,50 152 4,49 15,06 102 2,63 34,24 231 0,57 19,79 1346. JV 44,93 15,21 2,59 19,49 128 4,73 15,86 104 2,10 27,34 180 0,73 25,35 1677. JZ 29,61 10,03 1,15 8,65 86 3,02 10,13 101 0,54 7,03 70 0,41 14,24 1428. J 20,44 6,92 0,64 4,82 70 1,51 5,06 73 0,11 1,43 21 0,05 1,74 259. Ravno 23,82 8,07 1,72 12,94 160 5,12 17,17 213 0,08 1,04 13 0,05 1,74 22

Skupaj 295,35 100,00 13,30 100,00 100 29,82 100,00 100 7,68 100,00 100 2,88 100,00 100

Pozidane povr{ine, njive, vinogradi in sadovnjaki po ekspozicijah. (Deleì posameznega tipa rabe in njegov indeks koncentracije v po-samezni ekspoziciji.)

110

89 87

39

19 21

0 0 0

95 107 12

9

140

87 88 98

162

41

25

173

469 51

1 553

321

515

124

0

42

206

302

374

289

238

0

329

85

0

100

200

300

400

500

600l

0–49 t/ha 50–99 100–149 150–199 200–249 250–299 300–349 350–399 400 in ve~


Indeksi koncentracije tipov rabe tal v posameznem erozijskemrazredu.

4,94

4,01

3,93

1,75

0,85

0,93

0 0 0

9,61 10

,77

13,0

1 14,1

4

8,73

8,84

9,86

16,1

3

4,17

0,66

4,49

12,2

2 13,2

7 14,3

7

8,37

13,3

8

3,23

00,41

2

2,95 3,

64

2,82

2,33

0

3,23

0,83

0

2

4

6

8

10

12

14

16

18%

0–49 t/ha 50–99 100–149 150–199 200–249 250–299 300–349 350–399 400 in ve~


Pokritost erozijskih razredov s posameznimi tipi rabe tal.

109

RABA TAL

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 %

Pozidane p.

Njive

Vinogradi

Sadovnjaki

Ekspozicija

S SV SZ V Z JV JZ J ravno

4,86

2,34

0,136,77

5,3 8,48 11,13 11,8 15,06 16,85 10,14 ?? 17,17

6,17 5,04 10,16 10,23 22,5 19,49 ?? 4,12 12,94

19,66 34,24 27,34 7,63

5,9 11,11 15,28 19,79 25,35 14,24 1,741,74

1,431,04

Razporeditev tipov rabe tal poposameznih ekspozicijah.

(100=pore~je)

67

40

83

93

152

128

86

70

160

57

68

91

107

102

104

101

73

213

1

19

55

178

231

180

70

21 13

53 47

91

139

134

167

142

25 22

0

50

100

150

200

250

l



Indeksi koncentracije posameznega tipa rabe tal na posameznihekspozicijah.

3,01

1,82

3,74 4,17

6,83

5,76

3,88

3,13

7,22

5,8 6,

86

9,2 10

,8

10,2

6

10,5

3

10,2

7,39

21,4

9

0,04 0,

49 1,44

4,63 6,

01

4,67

1,82

0,54

0,34

0,51 0,46

0,89

1,35

1,3 1,62

1,38

0,24

0,21

0

5

10

15

20

25%



Pokritost ekspozicij s posameznimi tipi rabe tal.

Raba tal

Toplotni pas Pozidane povr{ine Njive Vinogradi Sadovnjaki


1. Termalni 66,61 22,55 3,77 28,37 126 3,50 11,74 52 7,55 98,31 436 0,82 28,47 1262. Inverzijski 174,01 58,92 8,30 62,45 106 22,76 76,32 130 0,13 1,69 3 1,41 48,96 833. Vi{inski 54,73 18,53 1,23 9,26 50 3,56 11,94 64 0,00 0,00 0 0,65 22,57 122

Skupaj 295,35 100,00 13,30 100,00 100 29,82 100,00 100 7,68 100,00 100 2,88 100,00 100

Pozidane povr{ine, njive, vinogradi in sadovnjaki po toplotnih pasovih. (Deleì posameznega tipa rabe in njegov indeks koncentracijev posameznem toplotnem pasu.

28,37

11,74

98,31

28,47

62,45

76,32

1,69

48,96

9,26

11,94

22,57

0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 %

Pozidane p.

Njive

Vinogradi

Sadovnjaki

termalni

Toplotni pasovi

inverzijski vi{inski

Razporeditev tipov rabe tal poposameznih toplotnih pasovih.

110

MIRNSKA DOLINA

(100=pore~je)

126

106

5052

130

64

436

3 0

126

83

122

0

100

200

300

400

500l

Termalni Inverzijski Vi{inski

Pozidane p. Njive

Vinogradi Sadovnjaki

Indeksi koncentracije posameznega tipa rabe tal v posameznemtoplotnem pasu.

5,66

5,25

11,3

3

1,23

4,77

13,0

8

0,07 0,

81

2,25

6,5

0

1,19

0

2

4

6

8

10

12

14%

Termalni Inverzijski Vi{inski

Pozidane p. Njive


Pokritost toplotnih pasov s posameznimi tipi rabe tal.

Raba tal


Povr{ina Povr{ina Dele` pozid. Povr{ina Dele` pasu Povr{ina Dele` pasu Povr{ina Dele` pasuv km2 v km2 pasu v km2 z njivami v km2 z vinogradi v km2 s sadovnjaki

1. Termalni 66,61 3,77 5,66 3,50 5,25 7,55 11,33 0,82 1,232. Inverzijski 174,01 8,30 4,77 22,76 13,08 0,13 0,07 1,41 0,813. Vi{inski 54,73 1,23 2,25 3,56 6,50 0,00 0,00 0,65 1,19

Skupaj 295,35 13,30 4,50 29,82 10,10 7,68 2,60 2,88 0,98

Toplotni pasovi in njihova pokritost s posameznimi tipi rabe tal (pozidanimi povr{inami, njivami, vinogradi in sadovnjaki).

Pozidane povr{ine, njive, vinogradi in sadovnjaki na pravem krasu in ostalih povr{inah. (Deleì posameznega tipa rabe in njegov in-deks koncentracije v posameznem tipu reliefa.

Raba tal

Relief Pozidane povr{ine Njive Vinogradi Sadovnjaki

Povr{ina Povr{ina Dele` pozid. Povr{ina Dele` tipa Povr{ina Dele` tipa Povr{ina Dele` tipav km2 v km2 tipa v km2 z njivami v km2 z vinogradi v km2 s sadovnjaki

1. Pravi kras 10,24 0,40 3,91 1,33 12,99 0,07 0,68 0,11 1,072. Ostalo 285,10 12,90 4,52 28,49 9,99 7,61 2,67 2,77 0,97

Skupaj 295,35 13,30 4,50 29,82 10,10 7,68 2,60 2,88 0,98

Tip reliefa in njegova pokritost s posameznimi tipi rabe tal (pozidanimi povr{inami, njivami, vinogradi in sadovnjaki).

Raba tal



1. Termalni 66,61 22,55 3,77 28,37 126 3,50 11,74 52 7,55 98,31 436 0,82 28,47 1262. Inverzni 174,01 58,92 8,30 62,45 106 22,76 76,32 130 0,13 1,69 3 1,41 48,96 833. Vi{inski 54,73 18,53 1,23 9,26 50 3,56 11,94 64 0,00 0,00 0 0,65 22,57 122

Skupaj 295,35 100,00 13,30 100,00 100 29,82 100,00 100 7,68 100,00 100 2,88 100,00 100

Pozidane povr{ine, njive, vinogradi in sadovnjaki po toplotnih pasovih, (Deleì posameznega tipa rabe in njegov indeks koncentracijev posameznem toplotnem pasu)

Raba tal

Tip reliefa Pozidane povr{ine Njive Vinogradi Sadovnjaki


1. Pravi kras 10,24 3,47 0,40 3,01 87 1,33 4,46 129 0,07 0,91 26 0,11 3,82 1102. Ostalo 285,10 96,53 12,90 96,99 100 28,49 95,54 99 7,61 99,09 103 2,77 96,18 100

Skupaj 295,35 100,00 13,30 100,00 100 29,82 100,00 100 7,68 100,00 100 2,88 100,00 100

111

RABA TAL

Raba tal

Poplavni svet Pozidane povr{ine Njive Vinogradi Sadovnjaki


1. Ni poplav 282,16 95,53 12,77 96,01 101 28,18 94,50 99 7,67 99,87 105 2,88 100,00 1052. Redne poplave 10,99 3,72 0,41 3,09 83 1,24 4,16 112 0,01 0,13 3 0,00 0,00 03. Izredne poplave 2,20 0,74 0,12 0,90 122 0,40 1,34 181 0,00 0,00 0 0,00 0,00 0

Skupaj 295,35 100,00 13,30 100,00 100 29,82 100,00 100 7,68 100,00 100 2,88 100,00 100

Pozidane povr{ine, njive, vinogradi in sadovnjaki glede na poplavni svet. (Deleì posameznega tipa rabe in njegov indeks koncentra-cije v posameznem obmo~ju).

Raba tal

Relief Pozidane povr{ine Njive Vinogradi Sadovnjaki

Povr{ina Povr{ina Dele` pozid. Povr{ina Dele` njiv Povr{ina Dele` vinog. Povr{ina Dele` sadov.v km2 v km2 tal v raz. v km2 v raz. v km2 v raz. v km2 v raz.

1. ni poplav 282,16 12,77 4,53 28,18 9,99 7,67 2,72 2,88 1,022. redne poplave 10,99 0,41 3,73 1,24 11,28 0,01 0,09 0,00 0,003. izredne poplave 2,20 0,12 5,45 0,40 18,18 0,00 0,00 0,00 0,00

Skupaj 295,35 13,30 4,50 29,82 10,10 7,68 2,60 2,88 0,98

Poplavne povr{ine in njihova pokritost s posameznimi tipi rabe tal (pozidanimi povr{inami, njivami, vinogradi in sadovnjaki).

4,53

3,73

5,45

9,99 11

,28

18,1

8

2,72

0,09

0

1,02

0 0

02468

101214161820%

ni poplav rednepoplave

izrednepoplave

Pozidane p. Njive


Pokritost poplavnega sveta s posameznimi tipi rabe tal.

GEOEKOLO[KE RAZMERE ZAKMETIJSTVO IN POZIDAVO

GLAVNI KRITERIJI VREDNOTENJA

GEOEKOLO[KIH RAZMER

Kot glavne kriterije, s pomo~jo katerih smo vrednoti-li geoekolo{ke razmere za kmetijstvo (za orne povr{i-ne, vinogradni{tvo in sadjarstvo) ter za pozidavo, smoizbrali: nadmorsko vi{ino, naklone, reliefno energijo, no-silnost tal ali posredno litolo{ko osnovo, morfolo{ke eno-

te, tip prsti, na~in vodnega odtoka, erozijo prsti, ekspo-zicijo, toplotne pasove in poplavne razmere.

Z analizo obstoje~e rabe tal smo omejili tri oziro-ma {tiri kakovostne razrede geofaktorjev, in sicer ta-ko, da v prvi razred spadajo tiste vrednosti geofaktorja,ki jih ima dobri dve tretjini kvadratkov oziroma povr{inposameznega tipa rabe, v drugi razred nadaljnjih 27 %in v tretji razred zadnjih slabih 5 % (v skladu z normal-no porazdelitvijo v statistiki). Ponekod, kjer so razme-re za dolo~en tip rabe popolnoma neustrezne, kar pome-ni, da jo izklju~ujejo, smo uvedli {e 4. razred in mu pri-pisali ustrezno {tevilo negativnih to~k. Povr{ine, ki s ka-terimkoli geofaktorjem »padejo« v ta razred, so za do-lo~eno vrsto rabe torej vnaprej odpisane. Pri razvr{~a-nju v razrede smo si pomagali z indeksi koncentracijeali pa z rangiranjem na osnovi relativnih frekvenc (npr.pri tipih prsti). ̂ e so bile meje neprakti~ne, smo jih rah-lo zaokroìli (za odstotek gor ali dol).

Opisane meje razredov so uporabne le pri planira-nju v prehodni srednjedolenjski raz~lenjeni pokrajini s pri-sotnim vinogradni{tvom. Lahko jih uporabimo tudi prisorodnih regijah, ali druga~e povedano: spreminjajo seglede na nivo in zna~aj regije, za katero èlimo izdela-ti plan. Meje razredov dobimo torej z analizo razpore-ditve posameznih tipov rabe tal v regiji, za katero izde-lujemo plan.

Korelacijske koeficiente, ki kaèjo povezanostmed geofaktorjem in posameznimi tipi rabe tal, smo izra-~unali s pomo~jo kontingen~nih tabel (Blejec, 1976, Per-ko, 1990 in 1992). Kasneje smo jih uporabili kot pon-derje pri vrednotenju geoekolo{kih razmer.

112

MIRNSKA DOLINA

A)Pozidane povr{ine Kakovostni razred

Korelacijski Ponder 1 2 3 4Geofaktor koeficient (korel. koef./ [t. Meje razreda [t. Meje razreda [t. Meje razreda [t. Meje razreda

vsota x1000) to~k to~k to~k to~k

1. nadm. vi{ina 0,6427 205 205 < 400 m 137 400–600 m 68 > 600 m –1000 /2. naklon 0,996 128 128 < 12° 85 12–21,9° 43 22–32,9° –1000 33° in ve~3. relief. energ. 0,0919 29 29 < 150 m 19 150–200 m 10 > 200 m –1000 /4. nosilnost tal x20 0,4840 155 155 najbolj{a 103 srednja 52 slaba –1000 niso nosilna5. erozija prsti 0,8480 270 270 < 35 t/ha l. 180 35–99 t/ha l. 90 100–249 t/ha l. –1000 250 in ve~ t/ha6. ekspozicija 0,1435 46 46 rav., J, JZ, JV, Z 31 V, SZ, SV 15 S –1000 /7. toplotni pas 0,2435 78 78 termalni 52 inverzijski 26 vi{inski –1000 /8. poplavne razmere 0,2787 89 89 ni poplav 59 / 30 izredne popl. –1000 redne poplave

vsota 3,1319 1000 1000 666 334 –8000

B)Njivske povr{ine Kakovostni razred



1. nadm. vi{ina 0,4951 179 179 < 370 m 119 370–650 m 60 > 650 m –1000 /2. naklon 0,4730 171 171 < 11° 114 11–21,9° 57 22–32,9° –1000 33° in ve~3. tip prsti 0,4809 174 174 6,7,8,11,12,13,16,17, 116 2,3,4,5,14,15, 19, 22 58 1,9,10, 21,23 –1000 /

(str. 78) 18,20,24,25,26,274. vod. razmere v prsti 0,1398 51 51 norm. odtok in melior. 34 na~rtovane melior. 17 ostale popl. –1000

poplav. povr{ine in kra{ki svet povr{ine5. erozija prsti 0,5487 197 197 < 55 t/ha l. 131 55–149 t/ha l. 66 150–599 t/ha l. –10006. ekspozicija 0,0906 33 33 rav.,J, JZ, JV, Z 22 V, SZ, SV 11 S –10007. toplotni pas 0,0542 20 20 termalni 13 inverzijski 7 vi{inski –10008. poplavne razmere 0,1605 58 58 ni poplav 39 izredne poplave 19 redne poplave –10009. sklenjenost njiv 0,3248 117 117 > 10 ha 78 5–10 ha 39 < 5 ha –1000

Vsota 2,7676 1000 1000 666 334 –9000 /

C)Povr{ine z vinogradi Kakovostni razred



1. nadm. vi{ina 0,7725 172 172 370–499 m 115 300–369, 500–599 m 57 < 300 m –1000 /2. naklon 0,6816 152 152 15–29,9° 101 7–14,9° 51 < 7, 30–32,9° –1000 /3. tip reliefa 0,3811 85 85 ost. povr{. 57 / 28 pravi kras –10004. relief. energija 0,1730 39 39 > 150 m 26 75–150 m 13 < 75 m –1000 /5. tip prsti 0,6793 152 152 11,13,15, 18,19,22 101 2,3,4,6,7, 20,21 51 1,5,8,9,10,12, –1000

(str. 78) 14, 16,17,23–27

6. erozija prsti 0,6319 141 141 < 135 t/ha l. 94 135–184 t/ha l. 47 185–400 t/ha l. –1000 > 400 t/ha l.7. ekspozicija 0,4248 95 95 J, JZ, JV, Z 63 V 32 SZ, SV,ravno –1000 S8. toplotni pas 0,7356 164 164 termalni 109 / 55 inverzijski –1000 vi{inski

Vsota 4,4798 1000 1000 666 334 –8000

D)Povr{ine s sadovnjaki Kakovostni razred



1. Nadmorska vi{ina 0,5769 159 159 350–699 m 106 300–349 m 53 200–299,700–799 m –1000 < 200, 800 m in ve~2. Naklon 0,7617 211 211 6–15,9° 141 3–5,9, 16–23,9° 70 < 3, 24–32,9° –1000 33° in ve~3. Morfolo{ka enota 0,4317 119 119 gri~evje 79 hribovje, planota 40 kotlina –1000 /4. Tip prsti 0,5610 155 155 5,6,10,12,14, 103 3,7,11,13,15, 52 1,2,4,8,9, 21,23, –1000 /

(str. 78) 16,19,22 17,18,20,24 25,26,275. Erozija prsti 0,7368 204 204 < 100 t/ha l. 136 100–209 t/ha l. 68 210–300 t/ha l. –1000 > 300 t/ha l.6. Ekspozicija 0,4347 120 120 J,JZ,JV,Z 80 V,SZ,SV 40 S –1000 /7. Toplotni pas 0,1154 32 32 termalni 21 inverzijski 11 vi{inski –1000 /

Vsota 3,6182 1000 1000 666 334 –7000

Povezanost posameznih tipov rabe tal z osnovnimi fizi~nogeografskimi prvinami in meje kakovostnih razredov.

A) Po nadmorski vi{ini smo povr{insko enoto uvrsti-li v prvi kakovostni razred, ~e leì glede na pozidavo do400 m, orne povr{ine do 370 m, vinogradni{tvo 370 do499 m in sadjarstvo 350 do 699 m visoko. V drugi raz-red spada, ~e leì z vidika pozidave 400 do 600 m vi-soko, ornih povr{in 370 do 650 m, vinogradni{tva300 do 369 in 500 do 599 m visoko, sadjarstva pa300 do 349 m visoko. Tretji kakovostni razred pomeni-jo pri pozidavi vi{ine nad 600 m, pri ornih povr{inah nad650 m, vinogradni{tvu pod 300 m in sadjarstvu 200 do299 in 700 do 799m visoko. ̂ etrti kakovostni razred smov obravnavani regiji, ki ne presega 848 m, uvedli le privinogradih (600 m in ve~) in sadovnjakih (pod 200 m inpri 800 m in ve~).

Korelacijski koeficienti med nadmorsko vi{ino in ra-bo tal so povsod pokazali trdne medsebojne povezave,najmo~neje pa so povezani z vi{ino vinogradi (korela-cija 0,7725). Sledijo pozidava (0,6427), sadovnjaki(0,5769) in njive (0,4951). Nadmorska vi{ina je privseh tipih rabe eden najpomembnej{ih geofaktorjev.B) Po naklonu se povr{inska enota uvr{~a v prvi ka-kovostni razred pri naklonu pod 12° za pozidavo, pod11° za orne povr{ine, 15–29,9° za vinogradni{tvo in6–15,9° za sadjarstvo. V drugem kakovostnem razreduje, ~e meri naklon 12–21,9° (pozidava), 11–21,9° (or-ne povr{ine), 7–14,9° (vinogradni{tvo) in med 3 in 5,9 alimed 16 in 23,9° (sadjarstvo). Tretji kakovostni razredpomeni naklon 22 do 32,9° za pozidavo in orne povr-

113

RABA TAL

205

128

29

155

270

46

78

89

179

171

174

197

33

20

58 51

117

172

152

85

39

152

141

95

164

159

211

155

204

120

32

119

0

50

100

150

200

250

300

nadm

orsk

avi

{ina

nakl

on

tip r

elie

fa

relie

fna

ener

gija

nosi

lnos

t tal

× 20

tip p

rsti

eroz

ija p

rsti

eksp

ozic

ija

topl

otni

pas

popl

avne

razm

ere

vodn

era

zmer

ev

prst

i

skle

njen

ost

njiv

mor

folo

{ka

enot

a

Pon

der


Upo{tevani geoekolo{ki dejavniki in njihovi ponderji v primeru razli~nih tipov rabe tal.

1. razred 2. razred 3. razred 4. razred

0

100

200

300

400

500

600

700

800

900

Poz

idan

e p.

Njiv

e

Vin

ogra

di

Sad

ovnj

aki

Nad

mor

ska

vi{i

na v

m

Meje kakovostnih razredov nadmorske vi{ine pri posameznih ti-pih rabe tal.


Poz

idan

e p.

Njiv

e

Vin

ogra

di

Sad

ovnj

aki

0

5101520253035404550

Nak

lon

v st

opin

jah

Meje naklonskih kakovostnih razredov pri posameznih tipih ra-be tal.

{ine, pod 7 in med 30 in 32,9° za vinogradni{tvo, pod3 ali med 24 in 32,9° pa za sadjarstvo. ê meri naklon33° in ve~, je enota z vidika vseh vrst rabe v ~etrtem raz-redu.

Korelacijski koeficienti, ki kaèjo povezavo med na-kloni in posameznimi tipi rabe tal, so visoki. Najbolj soz nakloni povezani sadovnjaki (korelacija 0,7617) in vi-nogradi (0,6816), sledijo pa njive (0,4730) in pozidava(0,3996). Zanimivo je, da je naklon z vidika pozidave pre-cej manj pomemben kot vi{ina, obratno pa je pri sadov-njakih.C) Po relifni energiji smo povr{insko enoto uvrstili v pr-vi kakovostni razred, ~e razlika do najbli`jega dolinske-ga dna zna{a pod 150 m, nad 150 m pa pri pozidavi privinogradih, v drugi kakovostni razred, ~e zna{a 150 do200 m pri pozidavi, 75 do 150 m pa pri vinogradih. Tret-ji kakovostni razred pomeni razlika nad 200 m pri pozi-davi, pod 75 m pa pri vinogradih.

Korelacijski koeficient pove, da je reliefna energi-ja pomebmnej{a pri vinogradih (0,1730) kot pri pozi-davi (0,0919), pri obeh pa je ta geofaktor najmanj po-memben.D) Stopnjo erozije prsti smo dolo~ali s pomo~jo Wisch-meier-Smithove ena~be, ki upo{teva intenzivnost pada-vin, ob~utljivost prsti za erozijo, dolìno pobo~ja in na-klon, pokritost tal z vegetacijo (rabo tal) in ~love{ki fak-tor (potek brazd).

Glede na erozijo prsti smo omejili razrede takole:enota je v prvem razredu, ~e je letna erozija manj{a kot35 t/ha pri pozidavi, pod 55 t/ha pri njivah, pod 135 t/hapri vinogradih in pod 100 t/ha pri sadovnjakih. V drugirazred se uvr{~a z erozijo 35 do 99 t/ha (pozidava), 55do 149 t/ha (njive), 135 do 184 t/ha (vinogradi) in 100 do209 t/ha (sadovnjaki). Tretji razred omejujejo koli~ine100 in 249 t pri pozidavi, 150 in 599 t pri njivah, 185 in400 t pri vinogradih ter 210 in 300 t pri sadovnjakih. Eno-te z vi{jo erozijo pa spadajo v ~etrti razred.

Absolutni podatki o erozijskih izgubah so verjetnonekoliko previsoki, vendar so v relativnem smislu zeloverjetni. To dokazujejo zelo visoke korelacije med ero-zijo in vsemi tipi rabe (0,8480 pri pozidavi, 0,7368 prisadovnjakih, 0,6319 pri vinogradih in 0,5487 pri njivah).êprav je eden najpomembnej{ih dejavnikov pri tem na-klon, se korelacije med nakloni in rabo tal na eni in mederozijo in rabo tal na drugi strani razlikujejo. To {e zla-sti velja pri pozidavi, kjer je korelacija z erozijo (0,8480)ve~ kot dvakrat ve~ja kot korelacija z naklonom (0,3996).To pomeni, da pozidane povr{ine lahko zavzemajo ze-lo strme povr{ine, vendar le, ~e so tla tam dovolj odpor-na proti eroziji, ali druga~e: stopnja erozija je lahko namanj nagnjenih tleh vi{ja kot na tleh z ve~jimi nakloni,~e jih sestavlja bolj ob~utljiva kamnina ali ~e jih pokri-va za erozijo ob~utljivej{a prst.

Erozija prsti se izkazuje kot prvi in najpomembnej-{i kriterij pri iskanju povr{in, primernih za pozidavo innjive, med najpomembnej{imi pa je tudi v primeru sa-dovnjakov in vinogradov. Ponderji, ki iz korelacij sle-

114

MIRNSKA DOLINA

1. razred 2. razred 3. razred

0

100

200

300

400

500

600


Rel

iefn

a am

plitu

da v

m

Meje kakovostnih razredov reliefne amplitude pri pozidanih po-vr{inah in vinogradih.


0

50

100

150

200

250

300

350

400

450

500

550

600

Poz

idan

ep.

Njiv

e

Vin

ogra

di

Sad

ovnj

aki

Ero

zija

prs

ti v

t/ha

Meje kakovostnih razredov glede erozije prsti pri posameznihtipih rabe tal.


0

1

2

3

4

5

6

7

8

9ravno

J

JZ

JV

Z

V

SZ

SV

S

Poz

idan

e p.

Njiv

e

Vin

ogra

di

Sad

ovnj

aki

Eks

pozi

cija

Kakovostni razredi ekspozicije pri posameznih tipih rabe tal.

dijo, torej ustrezajo, ugotoviti bi morali le ustrezen de-litelj, s katerim bi korigirali absolutne podatke. To ni bilna{ namen; èleli smo le izlo~iti zaradi erozije bolj inmanj ogroèna obmo~ja, da bi lahko izpeljali vrednote-nje tal za posamezne tipe rabe.E) Glede ekspozicije smo enote uvrstili v prvi razred,~e so obrnjene proti jugu, jugozahodu, jugovzhodu in za-hodu pri vseh tipih rabe, pri pozidavi in njivah pa smododali {e ravne povr{ine. Drugi razred predstavljajo pripozidavi, njivah in sadovnjakih vzhodne, severovzhod-ne in severozahodne ekspozicije, pri vinogradih pa levzhodne. V tretji razred spadajo povsod severne povr-{ine, razen pri vinogradih, kjer tretji razred predstavlja-jo severovzhodne, severozahodne lege in ravnine. V ~e-trti razred pa spadajo severne lege, in sicer le z vidikavinogradni{tva (glej str. 114).

Korelacije kaèjo, da je ekspozicija bistveno bolj po-membna pri vinogradih (0,4248) in sadovnjakih (0,4347)kot pri pozidavi (0,1435) in njivah (0,0906). Njive se po-javljajo namre~ na vseh ekspozicijah, do naklona 14° ce-lo v severnih legah.F) Glede na toplotni pas smo pri treh tipih rabe (pri po-zidavi, njivah in sadovnjakih) lo~ili kot prvi razred ter-malni pas, kot drugi razred inverzijski pas in kot tretjirazred vi{inski pas. Izjema so vinogradi, kjer predstav-lja termalni pas prvi kakovostni razred, inverzijski tret-jega, vi{inski pa ~etrtega.

Razli~ni tipi rabe tal se precej razlikujejo po legi v to-plotnih pasovih. Vinogradi so mo~no vezani na termal-ni pas, zato je korelacija zelo visoka (0,7356). Pozida-ne povr{ine (korelacija 0,2435) kaèjo è precej manj-{o navezanost nanj, {e bolj pa to velja za sadovnjake(0,1154). Ti so raztreseni po termalnem, precej pa tudi{e po vi{inskem pasu. Njive pa so razporejene povsodin to se kaè tudi v nizki korelaciji (0,0542).G) Povezavo s tipom prsti smo ugotavljali pri vseh vr-stah rabe tal, razen pri pozidavi. Prvi razred ornih povr-{in pomenijo tipi rjavih pokarbonatnih in razli~nih rja-vih prsti predvsem na karbonatnih tleh, pa tudi prsti na

115

RABA TAL

1. razred 2. razred 3. razred

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

Njiv

e

Vin

ogra

di

Sad

ovnj

aki

Tip

prs

ti (

gle

j str

.78)

Kakovostni razredi posameznega tipa prsti za razli~ne tipe rabetal.


Poz

idan

e p.

Njiv

e

Vin

ogra

di

Sad

ovnj

aki

0

1

2

3

vi{inski

inverzni

termalni

Kakovostni razredi toplotnih pasov pri posameznih tipih rabetal.

meljnato-ilovnatem koluviju in slabo oglejene prsti.Oba zadnja tipa sta mo~no antropogenizirana. Sestavaprsti na meljnato-ilovnatem koluviju, ki ima pogosto kar-bonatno osnovo, se je s~asoma z globokim oranjem spre-menila. V vi{je horizonte so za{li karbonatni delci(gru{~) in postali dostopni rastlinam.

Vinogradi so pogostej{i na prsti, katere podlaga vse-buje tudi precej silikatnih primesi (karbonske skrilavcein pe{~enjake ter roènce). Za sadovnjake so prvorazred-ne podobne prsti kot za njive, lahko pa so {e nekolikoplitvej{e in z ve~ silikatnih primesi. Za njive tretjerazred-ne so plitvej{e, k su{i in eroziji nagnjene prsti in prsti z ve~silikati, za vinograde in sadovnjake pa plitve karbonat-ne ali pa razli~no oglejene prsti.

Povezave rabe tal s tipom prsti so dokaj mo~ne(0,6793 pri vinogradih, 0,5610 pri sadovnjakih in0,4809 pri njivah).H) Glede na poplavni svet smo obmo~je ocenili kot pr-vorazredno za pozidavo in orne povr{ine, ~e ga ne ogro-àjo poplave. Za njive drugorazreden je ob izrednih vo-dah poplavljen svet, tretjerazreden pa je svet, poplavljenob rednih poplavah. Za pozidavo so merila stro`ja:izredne poplave obmo~je uvr{~ajo v tretji razred, rednepa celo v ~etrtega. Ker se njive nahajajo tudi na poplav-nem svetu, je korelacija pri njih manj{a (0,1605) kot pripozidanih povr{inah (0,2787).

Korelacijski koeficienti, izra~unani s pomo~jokontingen~nih tabel, kaèjo stopnjo povezanosti rabe tals posameznimi geoekolo{kimi dejavniki. So osnova zadolo~itev teè teh dejavnikov v primeru posameznega ti-pa rabe tal ali za ponderiranje. ê geoekolo{ke dejav-nike rangiramo na osnovi ponderjev, si pri pozidavi popomenu sledijo: erozija prsti (ponder 270), nadmorskavi{ina (205), nosilnost tal (155), naklon (128), poplav-ne razmere (89), toplotni pas (78), ekspozicija (46), re-liefna energija (29). Z vidika ornih povr{in je zapored-je naslednje: erozija prsti (197), nadmorska vi{ina (179),tip prsti (174), naklon (171), sklenjenost njiv (117), po-plavne razmere (58), na~in vodnega odtoka (51), ekspo-zicija (33), toplotni pas (20). Vrstni red je precej druga-~en pri vinogradih: nadmorska vi{ina (172), toplotni pas(164), naklon (152), tip prsti (152), erozija prsti (141),ekspozicija (95), tip reliefa (85), reliefna energija (39).Vpliv geofaktorjev na razmestitev sadnega drevja pa ka-èjo ponderji: naklon (211), erozija prsti (204), nadmor-ska vi{ina (159), tip prsti (155), ekspozicija (120), mor-folo{ka enota (119), toplotni pas (32).

Na osnovi opisanih kriterijev smo izdelali lo~enekarte primernosti povr{in za vsako od {tirih vrst rabetal, s pomo~jo teh pa karti optimalne rabe negozdnih inmo`ne rabe gozdnih tal.

PRIMERNOST POVR[IN ZA POSAMEZNE

VRSTE RABE TAL

Sintetske karte smo izdelali s prekrivanjem osnovnihkart, s pomo~jo preglednice na str. 112, ki kaè poveza-nost posameznih tipov rabe tal z osnovnimi fizi~nogeo-grafskimi prvinami in meje kakovostnih razredov. Pri po-zidavi smo upo{tevali osem, pri njivah devet, pri vinogra-dih osem in pri sadovnjakih sedem plasti – geofaktorjev.

Nastale karte smo preklasificirali in tako dobiliosem kakovostnih razredov:1. 0 in manj to~k,2. 1– 499,3. 500– 599,4. 600– 699,5. 700– 799,6. 800– 899,7. 900– 945,8. 950–1000.

Najve~ji mo`ni se{tevek pri vseh rabah je 1000.V tem primeru spada obmo~je z vidika dolo~ene rabe gle-de vseh geofaktorjev v najvi{ji kakovostni razred. ̂ e jevsota enaka 0 ali pa ima negativno vrednost, vemo, daje obmo~je za dolo~eno rabo neprimerno, ker jo abso-lutno onemogo~a en ali ve~ faktorjev.

Modre nianse ozna~ujejo ni`je kakovostne razrede,in sicer tem slab{e ~im temnej{a je niansa, rde~e pa obrat-no vi{je kakovostne razrede, in sicer tem bolj{e ~im in-tenzivnej{a je barva. Rumena barva se ujema z obmo~-ji, kjer je dolo~ena raba izklju~ena zaradi ve~ ali le ene-ga samega geoekolo{kega dejavnika.

Za posamezno rabo smo izdelali po dve ina~ici kart.Pri prvi ugotavljamo primernost vseh povr{in ne gledena obstoje~o rabo, dopu{~amo torej kr~enje gozda, pridrugi pa smo gozdne in è pozidane povr{ine kot mo`-ni prostor za neko drugo rabo izlo~ili. ̂ e ̀ elimo najprejizkoristiti negozdne povr{ine, se obseg povr{in, primer-

116

MIRNSKA DOLINA

Mokronog (251 m) z jugozaho-da in vzhodni konec Mirn-

sko-Mokrono{ke kotline. (M. K.)

117

RABA TAL

Razred primernosti([t. to~k)

Povr{ina skupaj 8 7 6 5 4 3 2 11000–950 949–900 899–800 799–700 699–600 599–500 499–1 0 in manj

v km2 295,35 9,88 34,79 103,04 80,56 38,64 8,12 0,46 19,86v % 100,00 3,35 11,78 34,88 27,28 13,08 2,75 0,16 6,72

Primernost povr{in za pozidavo.

a) Primernost povr{in za pozidavo (vrednoteno je celotno pore~je).



v km2 295,35 5,13 8,93 38,27 28,91 17,81 4,73 0,36 191,21v % 100,00 1,74 3,02 12,96 9,79 6,03 1,60 0,12 64,74

b) Primernost povr{in za pozidavo (gozd je med najmanj primernimi povr{inami).



v km2 29,82 0,95 02,12 05,55 03,12 0,97 0,12 0,01 0,46v % 100,00 7,14 15,94 41,73 23,46 7,29 0,90 0,08 3,46

Indeks 410 528 322 240 121 56 67 5koncentracije.

c) Kakovostni razred obstoje~ih pozidanih povr{in.

nih za dolo~eno rabo, mo~no skr~i; zanima nas predvsemdruga karta.

PRIMERNOST POVR[IN ZA POZIDAVO

Sintetsko sliko primernosti povr{in za pozidavo sestav-lja osem plasti, osem geofaktorjev: nadmorska vi{ina,naklon, reliefna energija, nosilnost tal, erozija prsti,ekspozicija, toplotni pas in poplavne razmere. To~kova-li smo jih na osnovi ponderjev in kakovostnih razredov,ki so navedeni pod A v preglednici na str. 112. Vrednostvsakega kvadratka na zemljevidu je se{tevek to~k za vsehosem geofaktorjev. Vrednosti se gibljejo od 1000, kar po-

meni v vseh pogledih za pozidavo najugodnej{e razmere,pa do nekaj tiso~ negativnih to~k, ~e ve~ geofaktorjev ta-ko rabo absolutno onemogo~a. Dobljene vrednosti smoklasificirali v osem razredov primernosti povr{in za po-zidavo; osmi razred predstavlja najvi{jo kakovost.

V najvi{je tri razrede spada 18 % vseh povr{in Mirn-ske doline ali 50%, ~e upo{tevamo tudi gozdna obmo~ja.Za pozidavo jih iz razli~nih vzrokov (predvsem zaradivelikih naklonov, erozije in poplavnega sveta) ni primer-nih 27 %, ~e ne dopu{~amo kr~enja gozda pa celo 65 %.Seveda vseh za pozidavo najugodnej{ih tal ne moremonameniti taki rabi, ker je morda bolj racionalna druga ra-ba, za katero so iste povr{ine prav tako najugodnej{e (npr.za njive).

3,35

1,74

7,14

11,78

3,02

15,94

34,88

12,96

41,73

27,28

9,79

23,46

13,08

6,03

7,29

0,16

0,12

0,08

6,72

64,74

3,46

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 %

vrednoteno celotno pore~je

gozd med najmanj primerenimipovr{inami

kakovostni razred obstoje~ihpozidanih povr{in

8 7 6 5 4 3 2 1

Primernost povr{in za pozidavo(8 kakovostnih razredov,8. – najbolj{i).

Iz preglednice c na str. 117 je razvidno, da se skorajdve tretjini è pozidanih povr{in pokriva s prvimi tremiza pozidavo najugodnej{imi razredi. To pomeni, da izpol-njujejo ve~ino pogojev: nadmorske vi{ine ne preseèjo400 m, tla so nagnjena manj kot 12°, reliefna amplitudapa je manj{a od 150m. Tla so dobro nosilna, iz kompakt-nih kamnin in letne izgube prsti ne preseèjo 35 t/ha. Greza lege na ravnem ali za ju`ne, jugozahodne, jugovzhod-ne in zahodne ekspozicije. Obmo~ij ne ogroàjo poplave

in so {e posebej ugodna, ~e seèjo v termalni pas. Tu soindeksi koncentracije zelo visoki: 322, 528, 410. ̂ e se nebi najprimernej{e povr{ine za pozidavo in najprimernej-{e povr{ine za njive pogosto prekrivale, bi bili {e vi{ji.

Vidimo, da je okrog 44 km2 ali 84 % za pozidavo na-jugodnej{ih povr{in neizkori{~enih, ~e dopu{~amo kr-~enje gozda, pa je odprtih mo`nosti {e precej ve~; seve-da imajo tu ve~inoma prednost njive. Dale~ najve~ za po-zidavo primernih povr{in imata kotlinska Krmeljska ka-

118

MIRNSKA DOLINA

Zemljevid 17: Primernost povr-{in za pozidavo (ne glede na

obstoje~o rabo).

Regija km2 Kakovostni razred Kakovostni razred

(str. 12) 1 2 3 4 5 6 7 8 1 2 3 4 5 6 7 8

Povr{ina v km2 Povr{ina v %

G 1 9,06 0,57 0,00 0,13 1,65 3,01 2,69 0,84 0,17 6,29 0,00 1,43 18,21 33,22 29,69 9,27 1,88G 2 17,72 1,02 0,00 0,44 2,16 4,29 6,45 2,11 1,25 5,76 0,00 2,48 12,19 24,21 36,40 11,91 7,05G 3 8,70 0,54 0,00 0,17 1,36 2,42 3,00 0,96 0,25 6,21 0,00 1,95 15,63 27,82 34,48 11,03 2,87G 4 26,44 2,02 0,00 0,05 2,47 8,74 7,69 3,99 1,48 7,64 0,00 0,19 9,34 33,06 29,08 15,09 5,60G 5 4,36 0,10 0,00 0,00 0,08 0,73 1,87 1,31 0,27 2,29 0,00 0,00 1,83 16,74 42,89 30,05 6,19G 6 23,72 1,00 0,00 0,10 2,32 4,90 9,14 5,94 0,32 4,22 0,00 0,42 9,78 20,66 38,53 25,04 1,35G 7 18,28 1,05 0,00 0,03 1,12 3,29 7,36 4,80 0,63 5,74 0,00 0,16 6,13 18,00 40,26 26,26 3,45G 8 14,59 1,10 0,00 0,01 0,95 2,75 6,20 3,27 0,31 7,54 0,00 0,07 6,51 18,85 42,49 22,41 2,12G 9 6,37 0,20 0,00 0,00 0,20 1,55 2,40 1,49 0,53 3,14 0,00 0,00 3,14 24,33 37,68 23,39 8,32

G 129,24 7,60 0,00 0,93 12,31 31,68 46,80 24,71 5,21 5,88 0,00 0,72 9,52 24,51 36,21 19,12 4,03

H 1 2,41 0,04 0,00 0,12 0,62 0,80 0,76 0,07 0,00 1,66 0,00 4,98 25,73 33,20 31,54 2,90 0,00H 2 2,88 0,17 0,02 0,20 0,59 1,17 0,59 0,14 0,00 5,90 0,69 6,94 20,49 40,63 20,49 4,86 0,00H 3 4,89 0,18 0,03 0,57 1,84 1,73 0,48 0,06 0,00 3,68 0,61 11,66 37,63 35,38 9,82 1,23 0,00H 4 24,66 0,65 0,21 2,36 6,68 9,23 5,39 0,14 0,00 2,64 0,85 9,57 27,09 37,43 21,86 0,57 0,00H 5 20,23 1,03 0,13 1,67 4,93 6,20 5,55 0,58 0,14 5,09 0,64 8,26 24,37 30,65 27,43 2,87 0,69H 6 25,42 0,92 0,07 1,72 6,48 9,71 5,66 0,77 0,09 3,62 0,28 6,77 25,49 38,20 22,27 3,03 0,35H 7 9,47 0,88 0,00 0,15 0,76 2,39 2,92 1,82 0,55 9,29 0,00 1,58 8,03 25,24 30,83 19,22 5,81H 8 19,19 1,10 0,00 0,00 1,46 5,29 8,77 2,09 0,48 5,73 0,00 0,00 7,61 27,57 45,70 10,89 2,50H 9 9,17 0,26 0,00 0,13 1,16 3,30 2,99 0,93 0,40 2,84 0,00 1,42 12,65 35,99 32,61 10,14 4,36

H 118,32 5,23 0,46 6,92 24,52 39,82 33,11 6,60 1,66 4,42 0,39 5,85 20,72 33,65 27,98 5,58 1,40

K 1 6,50 1,07 0,00 0,00 0,06 0,98 3,50 0,47 0,42 16,46 0,00 0,00 0,92 15,08 53,85 7,23 6,46K 2 6,12 0,02 0,00 0,00 0,10 0,68 2,97 0,81 1,54 0,33 0,00 0,00 1,63 11,11 48,53 13,24 25,16K 3 14,86 5,49 0,00 0,00 0,11 0,63 7,88 0,42 0,33 36,94 0,00 0,00 0,74 4,24 53,03 2,83 2,22K 4 11,73 0,43 0,00 0,00 0,39 1,85 6,56 1,78 0,72 3,67 0,00 0,00 3,32 15,77 55,92 15,17 6,14

K 39,21 7,01 0,00 0,00 0,66 4,14 20,91 3,48 3,01 17,88 0,00 0,00 1,68 10,56 53,33 8,88 7,68

P 1 3,47 0,01 0,00 0,00 0,19 1,85 1,42 0,00 0,00 0,29 0,00 0,00 5,48 53,31 40,92 0,00 0,00P 2 5,11 0,01 0,00 0,27 0,96 3,07 0,80 0,00 0,00 0,20 0,00 5,28 18,79 60,08 15,66 0,00 0,00

P 8,58 0,02 0,00 0,27 1,15 4,92 2,22 0,00 0,00 0,23 0,00 3,15 13,40 57,34 25,87 0,00 0,00

M 295,35 19,86 0,46 8,12 38,64 80,56 103,04 34,79 9,88 6,72 0,16 2,75 13,08 27,28 34,89 11,78 3,35

Primernost (8 kakovostnih razredov, 8. – najbolj{i) Mirnske doline za pozidavo – regionalni pregled (upo{tevane so vse povr{ine).

0 1 2 3 4 5km

{t. to~k

1. 0 in manj

2. 1– 499

3. 500– 599

4. 600– 699

5. 700– 799

6. 800– 899

7. 900– 949

8. 950–1000

dunja in Vzpeti rob s pragovi (26 oziroma 16 % v naj-bolj{ih dveh in nad 60 % v najbolj{ih treh razredih), nad-povpre~no veliko jih opazimo {e v Gabrov{kem in [ent-jan{kem gri~evju (11 in 8 % v dveh, 25 in 22 % povr{inv prvih treh razredih), na najslab{em pa sta Cerkni{ko(10 %) in ̂ ate{ko gri~evje. S kr~enjem gozda pa bi lah-ko pridobili primerne povr{ine tudi v Trebanjskem in Mo-krono{kem gri~evju.

Obmo~ja, ki so zbrala pod 600 to~k (indeks koncen-tracije pod 100), so za pozidavo neustrezna v ve~ pogle-dih (nadmorske vi{ine nad 600 m, nakloni nad 22°, re-liefna amplituda nad 200 m, slaba nosilnost tal – klasti~-ne kamnine, letne izgube prsti nad 100 t/ha, severne eks-pozicije, poplave). Seveda ni nujno, da izpolnjujejo vsepogoje hkrati. Negativne to~ke pa imajo, ~e so popolno-ma neprimerna glede ve~ ali pa tudi samo glede enega

119

RABA TAL

Zemljevid 18: Primernost povr-{in za pozidavo (gozd je izlo-~en).


(str. 12) 1 2 3 4 5 6 7 8 1 2 3 4 5 6 7 8


G 1 9,06 5,92 0,00 0,10 1,12 1,03 0,61 0,21 0,07 65,34 0,00 1,10 12,36 11,37 6,73 2,32 0,77G 2 17,72 9,80 0,00 0,25 1,03 2,17 3,06 0,53 0,88 55,30 0,00 1,41 5,81 12,25 17,27 2,99 4,97G 3 8,70 5,94 0,00 0,07 0,75 0,91 0,71 0,18 0,14 68,28 0,00 0,80 8,62 10,46 8,16 2,07 1,61G 4 26,44 18,49 0,00 0,01 1,35 2,81 2,60 0,70 0,48 69,93 0,00 0,04 5,11 10,63 9,83 2,65 1,82G 5 4,36 3,59 0,00 0,00 0,08 0,18 0,35 0,14 0,02 82,34 0,00 0,00 1,83 4,13 8,03 3,21 0,46G 6 23,72 16,65 0,00 0,02 1,55 2,08 2,12 1,19 0,11 70,19 0,00 0,08 6,53 8,77 8,94 5,02 0,46G 7 18,28 11,93 0,00 0,03 0,91 1,22 2,11 1,89 0,19 65,26 0,00 0,16 4,98 6,67 11,54 10,34 1,04G 8 14,59 10,47 0,00 0,01 0,75 1,00 1,38 0,87 0,11 71,76 0,00 0,07 5,14 6,85 9,46 5,96 0,75G 9 6,37 4,85 0,00 0,00 0,10 0,36 0,57 0,26 0,23 76,14 0,00 0,00 1,57 5,65 8,95 4,08 3,61

G 129,24 87,64 0,00 0,49 7,64 11,76 13,51 5,97 2,23 67,81 0,00 0,38 5,91 9,10 10,45 4,62 1,73

H 1 2,41 1,87 0,00 0,11 0,24 0,12 0,07 0,00 0,00 77,59 0,00 4,56 9,96 4,98 2,90 0,00 0,00H 2 2,88 1,95 0,02 0,18 0,30 0,33 0,06 0,04 0,00 67,71 0,69 6,25 10,42 11,46 2,08 1,39 0,00H 3 4,89 3,83 0,03 0,32 0,34 0,31 0,06 0,00 0,00 78,32 0,61 6,54 6,95 6,34 1,23 0,00 0,00H 4 24,66 18,84 0,14 1,06 1,68 2,01 0,92 0,01 0,00 76,40 0,57 4,30 6,81 8,15 3,73 0,04 0,00H 5 20,23 14,88 0,10 0,80 1,62 1,74 0,94 0,09 0,06 73,55 0,49 3,95 8,01 8,60 4,65 0,44 0,30H 6 25,42 16,59 0,07 1,32 2,88 3,08 1,34 0,13 0,01 65,26 0,28 5,19 11,33 12,12 5,27 0,51 0,04H 7 9,47 6,78 0,00 0,14 0,43 0,83 0,86 0,26 0,17 71,59 0,00 1,48 4,54 8,76 9,08 2,75 1,80H 8 19,19 15,03 0,00 0,00 0,89 1,58 1,31 0,21 0,17 78,32 0,00 0,00 4,64 8,23 6,83 1,09 0,89H 9 9,17 7,50 0,00 0,13 0,39 0,61 0,42 0,03 0,09 81,79 0,00 1,42 4,25 6,65 4,58 0,33 0,98

H 118,32 87,27 0,36 4,06 8,77 10,61 5,98 0,77 0,50 73,76 0,30 3,43 7,41 8,97 5,05 0,65 0,42

K 1 6,50 2,90 0,00 0,00 0,06 0,80 2,23 0,23 0,28 44,62 0,00 0,00 0,92 12,31 34,31 3,54 4,31K 2 6,12 1,65 0,00 0,00 0,09 0,59 2,22 0,30 1,27 26,96 0,00 0,00 1,47 9,64 36,27 4,90 20,75K 3 14,86 6,25 0,00 0,00 0,11 0,62 7,21 0,35 0,32 42,06 0,00 0,00 0,74 4,17 48,52 2,36 2,15K 4 11,73 2,21 0,00 0,00 0,39 1,71 5,58 1,31 0,53 18,84 0,00 0,00 3,32 14,58 47,57 11,17 4,52

K 39,21 13,01 0,00 0,00 0,65 3,72 17,24 2,19 2,40 33,18 0,00 0,00 1,66 9,49 43,97 5,59 6,12

P 1 3,47 0,88 0,00 0,00 0,15 1,30 1,14 0,00 0,00 25,36 0,00 0,00 4,32 37,46 32,85 0,00 0,00P 2 5,11 2,41 0,00 0,18 0,60 1,52 0,40 0,00 0,00 47,16 0,00 3,52 11,74 29,75 7,83 0,00 0,00

P 8,58 3,29 0,00 0,18 0,75 2,82 1,54 0,00 0,00 38,34 0,00 2,10 8,74 32,87 17,95 0,00 0,00

M 295,35 191,21 0,36 4,73 17,81 28,91 38,27 8,93 5,13 64,74 0,12 1,60 6,03 9,79 12,96 3,02 1,74

Primernost (8 kakovostnih razredov, 8. – najbolj{i) negozdnih obmo~ij za pozidavo – regionalni pregled.

0 1 2 3 4 5km

{t. to~k

1. 0 in manj

2. 1– 499

3. 500– 599

4. 600– 699

5. 700– 799

6. 800– 899

7. 900– 949

8. 950–1000

120

MIRNSKA DOLINA

kriterija. V zadnjem primeru so geoekolo{ke razmere zapozidavo lahko ugodne, obstaja pa nevarnost s strani ene-ga od geofaktorjev (npr. poplavne vode, nakloni nad 33°,velika letna izguba prsti). Kljub vsemu znotraj tega raz-reda najdemo nekaj pozidanih povr{in.

Mikroregije z najve~jim deleèm za pozidavo nepri-mernih povr{in so Trebanjsko, Mokrono{ko, Spodnje-mirnsko in [entrupersko gri~evje, ~e pa dopu{~amo {ir-jenje na ra~un gozda, imajo ravno te regije najve~ mo`-nosti.

PRIMERNOST POVR[IN ZA NJIVE

Sintetsko sliko primernosti povr{in za njive sestavlja de-vet plasti, devet geofaktorjev: nadmorska vi{ina, naklon,tip prsti, vodne razmere v prsti, erozija prsti, ekspozici-ja, toplotni pas, poplavne razmere in sklenjenost njiv. Naosnovi ponderjev in kakovostnih razredov, ki so nave-deni pod B v preglednici na str. 112, smo jih to~kovalipo kvadratih. Vrednost vsakega kvadratka je se{tevekto~k za vseh devet geofaktorjev. Vrednosti se gibljejo od1000, kar pomeni v vseh pogledih za njive najugodnej-{e razmere, pa do nekaj tiso~ negativnih to~k, ~e ve~ geo-faktorjev tako rabo absolutno onemogo~a. Dobljenevrednosti smo klasificirali v osem razredov primernostipovr{in za njive; od teh je osmi najbolj{i.

V najvi{je tri kakovostne razrede spada 18 % vsehpovr{in Mirnske doline, ~e upo{tevamo tudi obmo~je goz-da, 31 %. Okrog 60 % jih za njive iz podobnih vzrokov

kot pri pozidavi ni primernih, razen ~e jih {irimo na ra-~un gozda (preglednica na str. 120).

Kar tri ~etrtine obstoje~ih njiv leì na obmo~jih naj-bolj{ih treh kakovostnih razredov, indeks koncentraci-je (nad 980) pa kaè, da so za njive pomembna le tistaobmo~ja, ki {tejejo 900 do 1000 to~k (7. in 8. razred).Najve~ takih povr{in (kar 35%) najdemo na vzpetem kot-linskem robu, nad 25 % pa jih je tudi v drugih kotlinskihregijah. Od ostalih obsegajo pomembnej{i dele` za nji-ve primernega sveta le [entjan{ko (8%), Gabrov{ko (7%)in Trebanjsko gri~evje (6 %). Neugodno je, da so za nji-ve najprimernej{e povr{ine ponavadi tudi zelo ugodneza pozidavo in zaradi pomanjkanja prostora so se pozi-dane povr{ine marsikdaj {irile na ra~un njiv. V hribov-skem svetu najbolj{ih kakovostnih razredov ni, {e naj-bolj{e so razmere v Gabrov{kem, [entjan{kem in Bo{tanj-skem hribovju.

ê upo{tevamo le prva dva razreda (8., 7.) ugoto-vimo, da so za njive najprimernej{e povr{ine (dobrih16 km2 ali 5 % vsega pore~ja) è izkori{~ene. Tudi podgozdno odejo ni nikakr{nih rezerv (primerjaj najvi{ja dvarazreda pod a in b v preglednici na str. 120). Na razpo-lago je le {e 30 km2 negozdnih in 40 km2 gozdnih povr-{in tretjega razreda. Obmo~je smo ocenili kot najprimer-nej{e, ~e leì ni`je od 370 m n. m., ~e nakloni ne prese-èjo 11°, ~e je pokrito s tipi prsti, ki niso prekisle in pre-plitve, ~e je vodni odtok normalen (ni poplav, kra{ke pre-votljenosti) in ~e letne izgube prsti ne preseèjo 55 t/ha.Najugodnej{e so ekspozicije na jugu, jugozahodu, jugovz-hodu, zahodu in lege na ravnem. ̂ e njive seèjo {e v ter-



v km2 295,35 11,93 4,65 75,36 83,56 88,13 26,10 1,60 4,02v % 100,00 4,04 1,57 25,52 28,29 29,84 8,84 0,54 1,36



v km2 295,35 11,93 4,65 35,95 25,84 27,81 11,67 0,93 176,57v % 100,00 4,04 1,57 12,17 8,75 9,42 3,95 0,31 59,78

Primernost povr{in za njive.

a) Primernost povr{in za njive (vrednoteno je celotno pore~je.

b) Primernost povr{in za njive (gozd je med najmanj primernimi povr{inami).



v km2 29,82 11,89 4,65 5,70 4,60 2,36 0,54 0,05 0,03v % 100,00 39,87 15,59 19,11 15,43 7,91 1,81 0,17 0,10

IIndeks 987 993 157 176 84 46 55 0koncentracije

c) Kakovostni razred obstoje~ih njiv.

malni pas, je verjetnost pozeb precej manj{a. Njiv ne sme-jo ogroàti poplavne vode in ugodno je, ~e meri njiho-va sklenjena povr{ina ve~ kot 10 ha.

Obmo~ja, ki so zbrala pod 700 to~k, so kot orne po-vr{ine vsestransko neustrezna (indeksi pod 100), {e zla-sti ~e so to~ke negativne. Najve~ takih povr{in imajo hri-

bovske regije (Mirnsko in Cerkni{ko povirno hribovje,Dolsko in [entjan{ko hribovje), zelo neugodna sta tudiCerkni{ko gri~evje in Gobljansko-Vodi{ka planota.

Njive se zelo zred~ijo pri nadmorski vi{ini nad 650m,naklonih nad 22°, na rendzinah oziroma plitvih kra{kihtleh, na kislih in erodibilnih prsteh (letne izgube nad

121

RABA TAL



kakovostni razred obstoje~ihnjivskih povr{in

4,04

4,04

39,87

1,57

1,57

15,59

25,52

12,17

19,11

28,29

8,75

15,43

29,84

9,42

7,91

8,84

3,95

1,81

0,54

0,31

0,17

1,36

59,78

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 %

8 7 6 5 4 3 2 1

Primernost povr{in za njive(8 kakovostnih razredov,8. – najbolj{i).

Na mogo~nih slemenih je sicerdovolj prostora za njive in na-selja, a pridelek je zaradi slaborodovitnih prsti, su{nosti in vi-{ine (Leskovec v Podbor{tu,721 m) skromen. (M. T.)

Zemljevid 19: Primernost povr-{in za njive (ne glede na obsto-je~o rabo).

0 1 2 3 4 5km

{t. to~k

1. 0 in manj

2. 1– 499

3. 500– 599

4. 600– 699

5. 700– 799

6. 800– 899

7. 900– 949

8. 950–1000

150 t/ha) ter na poplavnem svetu. Najve~jo oviro za ornepovr{ine predstavljata naklon nad 33° in visoka erodibil-nost. Poplavna voda sicer predstavlja oviro, a ne popolno.

PRIMERNOST POVR[IN ZA VINOGRADE

Sintetsko sliko primernosti povr{in za vinograde sestav-lja osem plasti, osem geofaktorjev: nadmorska vi{ina,

naklon, tip reliefa, reliefna energija, tip prsti, vodni od-tok, erozija prsti, ekspozicija in toplotni pas. Na osno-vi ponderjev in kakovostnih razredov, ki so navedeni podC v preglednici na str. 112, smo jih to~kovali po kvadrat-kih. Vrednost vsakega kvadratka je se{tevek to~k za vsehosem geofaktorjev. Vrednosti se gibljejo od 1000, kar po-meni v vseh pogledih za vinograde najugodnej{e razme-re, pa do nekaj tiso~ negativnih to~k, ~e ve~ geofaktor-jev tako rabo absolutno onemogo~a. Dobljene vredno-

122

MIRNSKA DOLINA


(str. 12) 1 2 3 4 5 6 7 8 1 2 3 4 5 6 7 8


G 1 9,06 0,07 0,01 1,47 4,68 2,57 0,26 0,00 0,00 0,77 0,11 16,23 51,66 28,37 2,87 0,00 0,00G 2 17,72 0,03 0,00 0,75 3,87 6,33 5,43 0,58 0,73 0,17 0,00 4,23 21,84 35,72 30,64 3,27 4,12G 3 8,70 0,08 0,00 0,50 2,06 3,41 2,59 0,06 0,00 0,92 0,00 5,75 23,68 39,20 29,77 0,69 0,00G 4 26,44 0,37 0,00 0,51 6,18 8,98 9,77 0,40 0,23 1,40 0,00 1,93 23,37 33,96 36,95 1,51 0,87G 5 4,36 0,00 0,00 0,00 0,17 0,85 3,07 0,11 0,16 0,00 0,00 0,00 3,90 19,50 70,41 2,52 3,67G 6 23,72 0,25 0,00 1,36 3,70 5,68 12,24 0,30 0,19 1,05 0,00 5,73 15,60 23,95 51,60 1,26 0,80G 7 18,28 0,22 0,02 0,79 3,83 6,36 5,59 0,18 1,29 1,20 0,11 4,32 20,95 34,79 30,58 0,98 7,06G 8 14,59 0,06 0,00 0,26 4,50 6,04 3,41 0,28 0,04 0,41 0,00 1,78 30,84 41,40 23,37 1,92 0,27G 9 6,37 0,00 0,00 0,07 1,12 2,70 2,27 0,14 0,07 0,00 0,00 1,10 17,58 42,39 35,64 2,20 1,10

G 129,24 1,08 0,03 5,71 30,11 42,92 44,63 2,05 2,71 0,84 0,02 4,42 23,30 33,21 34,53 1,59 2,10

H 1 2,41 0,02 0,00 0,44 1,30 0,64 0,01 0,00 0,00 0,83 0,00 18,26 53,94 26,56 0,41 0,00 0,00H 2 2,88 0,12 0,01 0,56 1,16 0,91 0,12 0,00 0,00 4,17 0,35 19,44 40,28 31,60 4,17 0,00 0,00H 3 4,89 0,08 0,15 1,50 2,63 0,51 0,02 0,00 0,00 1,64 3,07 30,67 53,78 10,43 0,41 0,00 0,00H 4 24,66 0,46 0,60 3,83 12,30 6,73 0,74 0,00 0,00 1,87 2,43 15,53 49,88 27,29 3,00 0,00 0,00H 5 20,23 0,52 0,40 4,46 7,41 5,26 2,13 0,05 0,00 2,57 1,98 22,05 36,63 26,00 10,53 0,25 0,00H 6 25,42 0,19 0,21 3,89 13,82 6,63 0,68 0,00 0,00 0,75 0,83 15,30 54,37 26,08 2,68 0,00 0,00H 7 9,47 0,56 0,04 1,24 3,43 3,65 0,48 0,02 0,05 5,91 0,42 13,09 36,22 38,54 5,07 0,21 0,53H 8 19,19 0,87 0,10 3,06 8,85 5,55 0,73 0,03 0,00 4,53 0,52 15,95 46,12 28,92 3,80 0,16 0,00H 9 9,17 0,12 0,01 0,94 2,99 4,15 0,94 0,02 0,00 1,31 0,11 10,25 32,61 45,26 10,25 0,22 0,00

H 118,32 2,94 1,52 19,92 53,89 34,03 5,85 0,12 0,05 2,48 1,28 16,84 45,55 28,76 4,94 0,10 0,04

K 1 6,50 0,00 0,00 0,00 0,04 0,60 4,19 0,55 1,12 0,00 0,00 0,00 0,62 9,23 64,46 8,46 17,23K 2 6,12 0,00 0,00 0,00 0,18 0,75 3,60 0,15 1,44 0,00 0,00 0,00 2,94 12,25 58,82 2,45 23,53K 3 14,86 0,00 0,00 0,03 0,07 0,35 10,31 0,66 3,44 0,00 0,00 0,20 0,47 2,36 69,38 4,44 23,15K 4 11,73 0,00 0,00 0,03 0,27 1,10 6,20 0,96 3,17 0,00 0,00 0,26 2,30 9,38 52,86 8,18 27,02

K 39,21 0,00 0,00 0,06 0,56 2,80 24,30 2,32 9,17 0,00 0,00 0,15 1,43 7,14 61,97 5,92 23,39

P 1 3,47 0,00 0,00 0,03 0,72 2,40 0,32 0,00 0,00 0,00 0,00 0,86 20,75 69,16 9,22 0,00 0,00P 2 5,11 0,00 0,05 0,38 2,85 1,41 0,26 0,16 0,00 0,00 0,98 7,44 55,77 27,59 5,09 3,13 0,00

P 8,58 0,00 0,05 0,41 3,57 3,81 0,58 0,16 0,00 0,00 0,58 4,78 41,61 44,41 6,76 1,86 0,00

M 295,35 4,02 1,60 26,10 88,13 83,56 75,36 4,65 11,93 1,36 0,54 8,84 29,84 28,29 25,52 1,57 4,04

Primernost (8 kakovostnih razredov, 8. – najbolj{i) Mirnske doline za njive – regionalni pregled (upo{tevane so vse povr{ine).

Zemljevid 20: Primernost povr-{in za njive (gozd je izlo~en).

0 1 2 3 4 5km

{t. to~k

1. 0 in manj

2. 1– 499

3. 500– 599

4. 600– 699

5. 700– 799

6. 800– 899

7. 900– 949

8. 950–1000

sti smo klasificirali v osem razredov primernosti povr-{in za vinograde.

V najvi{je tri kakovostne razrede (8., 7. in 6.) z vi-dika vinogradni{tva spada 8,55 % vseh povr{in Mirnskedoline. ê upo{tevamo le prva dva razreda (8. in 7.), kista dale~ najpomembnej{a (indeksa 1816 in 1487), pa je

za vinograde idealnih povr{in le 3,55 % ali 10,5 km2 ozi-roma 8 % ali 24 km2, ~e vrednotimo tudi obmo~je goz-da. Idealne razmere so: ~e leìjo vinogradi med 370 in500 m n. m., v termalnem pasu, kjer je pobo~je nagnje-no od 15 do 30° in obrnjeno proti jugu, jugozahodu, ju-govzhodu ali zahodu, relativne vi{ine pa presegajo

123

RABA TAL


(str. 12) 1 2 3 4 5 6 7 8 1 2 3 4 5 6 7 8


G 1 9,06 5,50 0,01 0,85 1,74 0,84 0,12 0,00 0,00 60,71 0,11 9,38 19,21 9,27 1,32 0,00 0,00G 2 17,72 8,98 0,00 0,41 1,93 2,39 2,70 0,58 0,73 50,68 0,00 2,31 10,89 13,49 15,24 3,27 4,12G 3 8,70 5,52 0,00 0,16 0,97 1,15 0,84 0,06 0,00 63,45 0,00 1,84 11,15 13,22 9,66 0,69 0,00G 4 26,44 17,05 0,00 0,47 2,75 2,74 2,80 0,40 0,23 64,49 0,00 1,78 10,40 10,36 10,59 1,51 0,87G 5 4,36 3,50 0,00 0,00 0,08 0,14 0,37 0,11 0,16 80,28 0,00 0,00 1,83 3,21 8,49 2,52 3,67G 6 23,72 15,97 0,00 0,72 1,94 2,23 2,37 0,30 0,19 67,33 0,00 3,04 8,18 9,40 9,99 1,26 0,80G 7 18,28 11,18 0,02 0,45 1,40 1,37 2,39 0,18 1,29 61,16 0,11 2,46 7,66 7,49 13,07 0,98 7,06G 8 14,59 9,49 0,00 0,19 1,32 1,81 1,46 0,28 0,04 65,04 0,00 1,30 9,05 12,41 10,01 1,92 0,27G 9 6,37 4,65 0,00 0,06 0,29 0,23 0,93 0,14 0,07 73,00 0,00 0,94 4,55 3,61 14,60 2,20 1,10

G 129,24 81,84 0,03 3,31 12,42 12,90 13,98 2,05 2,71 63,32 0,02 2,56 9,61 9,98 10,82 1,59 2,10

H 1 2,41 1,85 0,00 0,16 0,29 0,10 0,01 0,00 0,00 76,76 0,00 6,64 12,03 4,15 0,41 0,00 0,00H 2 2,88 1,90 0,01 0,31 0,44 0,18 0,04 0,00 0,00 65,97 0,35 10,76 15,28 6,25 1,39 0,00 0,00H 3 4,89 3,73 0,11 0,41 0,54 0,09 0,01 0,00 0,00 76,28 2,25 8,38 11,04 1,84 0,20 0,00 0,00H 4 24,66 18,65 0,18 1,18 2,44 1,72 0,49 0,00 0,00 75,63 0,73 4,79 9,89 6,97 1,99 0,00 0,00H 5 20,23 14,41 0,25 1,60 1,98 1,28 0,66 0,05 0,00 71,23 1,24 7,91 9,79 6,33 3,26 0,25 0,00H 6 25,42 15,87 0,18 2,29 4,26 2,36 0,46 0,00 0,00 62,43 0,71 9,01 16,76 9,28 1,81 0,00 0,00H 7 9,47 6,46 0,04 0,75 1,14 0,81 0,20 0,02 0,05 68,22 0,42 7,92 12,04 8,55 2,11 0,21 0,53H 8 19,19 14,81 0,07 0,92 1,58 1,32 0,46 0,03 0,00 77,18 0,36 4,79 8,23 6,88 2,40 0,16 0,00H 9 9,17 7,36 0,01 0,35 0,59 0,54 0,30 0,02 0,00 80,26 0,11 3,82 6,43 5,89 3,27 0,22 0,00

H 118,32 85,04 0,85 7,97 13,26 8,40 2,63 0,12 0,05 71,87 0,72 6,74 11,21 7,10 2,22 0,10 0,04

K 1 6,50 1,84 0,00 0,00 0,03 0,36 2,60 0,55 1,12 28,31 0,00 0,00 0,46 5,54 40,00 8,46 17,23K 2 6,12 1,63 0,00 0,00 0,07 0,44 2,39 0,15 1,44 26,63 0,00 0,00 1,14 7,19 39,05 2,45 23,53K 3 14,86 1,15 0,00 0,03 0,07 0,32 9,19 0,66 3,44 7,74 0,00 0,20 0,47 2,15 61,84 4,44 23,15K 4 11,73 1,80 0,00 0,03 0,27 0,86 4,64 0,96 3,17 15,35 0,00 0,26 2,30 7,33 39,56 8,18 27,02

K 39,21 6,42 0,00 0,06 0,44 1,98 18,82 2,32 9,17 16,37 0,00 0,15 1,12 5,05 48,00 5,92 23,39

P 1 3,47 0,87 0,00 0,01 0,39 1,88 0,32 0,00 0,00 25,07 0,00 0,29 11,24 54,18 9,22 0,00 0,00P 2 5,11 2,40 0,05 0,32 1,30 0,68 0,20 0,16 0,00 46,97 0,98 6,26 25,44 13,31 3,91 3,13 0,00

P 8,58 3,27 0,05 0,33 1,69 2,56 0,52 0,16 0,00 38,11 0,58 3,85 19,70 29,84 6,06 1,86 0,00

M 295,35 176,57 0,93 11,67 27,81 25,84 35,95 4,65 11,93 59,78 0,31 3,95 9,42 8,75 12,17 1,57 4,04

Primernost (8 kakovostnih razredov, 8. – najbolj{i) negozdnih obmo~ij za njive – regionalni pregled.

Neposredno zaledje [entruper-ta je eno najpomembnej{ih vi-nogradni{kih obmo~ij Mirnskedoline. Prevladujejo vinogradiv vrstah, ki te~ejo vzdol` pobo~-ja, proti vzhodu pore~ja pa jeve~ vinogradov v terasah.(M. K.)

150 m. Na kra{kih tleh vinogradov ni, ustrezajo jim boljkisle prsti (na werfenskih skladih, kisle rjave prsti na kar-bonskih skrilavcih in pe{~enjakih, rjave prsti na plio-plei-stocenski ilovici, pa tudi lapornate rjave prsti s silikat-nimi primesmi ali rjave prsti na karbonatni osnovi s pri-mesmi roènca). Letne izgube prsti so manj{e od 135t/ha.

Najbolj{a vinogradni{ka obmo~ja so razporejena pogri~evju, pa tudi po ni`jem hribovju (povsod pod 5 km2).Za vinogradni{tvo najprimernej{e regije imajo nad 4 %povr{ja iz prvih dveh kakovostnih razredov; to so Cerk-ni{ko, [entrupersko, Mirnsko in Gabrov{ko gri~evje,[entjan{ko, Bo{tanjsko, Deben{ko, [entrupersko inKr{ko hribovje.

ê vzporejamo primerne in obstoje~e povr{ine (pre-glednica c na str. 124), ugotovimo, da je v prvih dveh naj-ugodnej{ih razredih kar 56 % vseh vinogradov, v prvihtreh pa celo 92%. Vidimo, da je izkori{~enih le 41% vsehpovr{in, ki so za vinograde najbolj primerne (v prvih dvehrazredih), in le tretjina tistih iz tretjega razreda. Na raz-polago je {e 6 km2 najbolj{ih in 10 km2 nekoliko manjugodnih povr{in za vinogradni{tvo, ~e pa upo{tevamo {egozdna tla, se obseg pove~a {e za nadaljnjih 13 km2.

Na 85% pore~ja je vinogradni{ka raba izklju~ena (~enadmorska vi{ina preseè 600 m ali je ni`ja od 300 m,pri naklonih nad 30 ali pod 7°, na karbonatnih tleh ozi-roma na kra{kih obmo~jih, na poplavnih obmo~jih in og-lejenih prsteh pri majhnih relativnih vi{inah in veliki let-ni eroziji, na severnih, severozahodnih in severovzhod-nih ekspozicijah in tudi na ravnem in v obmo~jih, kjer

124

MIRNSKA DOLINA



v km2 295,35 8,01 15,78 43,58 61,75 43,44 23,98 17,42 81,39v % 100,00 2,71 5,34 14,76 20,91 14,71 8,12 5,90 27,55



v km2 295,35 3,22 7,28 14,72 17,70 19,17 16,75 16,07 200,44v % 100,00 1,09 2,46 4,98 5,99 6,49 5,67 5,44 67,88

Primernost povr{in za vinograde.

a) Primernost povr{in za vinograde (vrednoteno je celotno pore~je).

b) Primernost negozdnih povr{in za vinograde (gozd je med najmanj primernimi povr{inami).



v km2 29,82 1,52 2,81 2,74 0,52 0,05 0,00 0,00 0,04v % 100,00 19,79 36,59 35,68 6,77 0,65 0,00 0,00 0,52

Indeks 1816 1487 716 113 10 0 0 1koncentracije

c) Kakovostni razred obstoje~ih vinogradov.

Mirnska dolina je deèla cvi~ka, enega najbolj svojstvenih vinpri nas. Lahko svetlorde~kasto kiselkasto vino pridobivajo izve~ sort grozdja, v zadnjih desetletjih predvsem iz àmetovke,kraljevine in modre frankinje. Odlikuje ga izredno bogastvo ki-slin in rudninskih snovi oziroma zdravilnih u~inkovin, med dru-gimi flavonoidnih snovi. Danes ponovno pridobiva sloves, kakr-{nega je uìval è v ~asu Avstro-Ogrske. (M. K.)

125

RABA TAL

Zemljevid 21: Primernost povr-{in za vinograde (ne glede naobstoje~o rabo).



kakovostni razred obstoje~ihvinogradov

%

2,71

19,79

5,34

2,46

36,59

14,76

4,981,09

35,68

20,91

5,99

6,77

14,71

6,49

8,12

5,67

0

5,9

5,44

27,55

67,88

0,52

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

8 7 6 5 4 3 2 1

0,65

Primernost povr{in za vino-grade (8 kakovostnih razredov,8. – najbolj{i).

Zemljevid 22: Primernost povr-{in za vinograde (gozd je izlo-~en).

0 1 2 3 4 5km

0 1 2 3 4 5km

{t. to~k

1. 0 in manj

2. 1– 499

3. 500– 599

4. 600– 699

5. 700– 799

6. 800– 899

7. 900– 949

8. 950–1000

{t. to~k

1. 0 in manj

2. 1– 499

3. 500– 599

4. 600– 699

5. 700– 799

6. 800– 899

7. 900– 949

8. 950–1000

v hladni polovici leta vlada temperaturni obrat). Na{te-te lastnosti se nana{ajo na obmo~ja, ki so zbrala pod700 to~k.

PRIMERNOST POVR[IN ZA SADOVNJAKE

Sintetsko sliko primernosti povr{in za sadovnjake sestav-lja sedem plasti, sedem geofaktorjev: nadmorska vi{i-na, naklon, morfolo{ka enota, tip prsti, erozija prsti, eks-pozicija in toplotni pas. Na osnovi ponderjev in kakovost-

nih razredov, ki so navedeni pod to~ko D v preglednici nastr. 112, smo jih to~kovali po kvadratkih. Vrednost vsa-kega kvadratka je se{tevek to~k za vseh sedem geofak-torjev. Vrednosti se gibljejo od 1000, kar pomeni v vsehpogledih za sadovnjake najugodnej{e razmere, pa do ne-kaj tiso~ negativnih to~k, ~e ve~ geofaktorjev tako raboabsolutno onemogo~a. Dobljene vrednosti smo klasifi-cirali v osem razredov primernosti povr{in za sadovnjake.

V najvi{je tri kakovostne razrede z vidika sadjarstvaspada 16% povr{in Mirnske doline, ~e upo{tevamo gozd-na tla, celo 46%. Dobri dve tretjini negozdnih ali 11% vseh

126

MIRNSKA DOLINA


(str. 12) 1 2 3 4 5 6 7 8 1 2 3 4 5 6 7 8


G 1 9,06 1,86 0,00 0,04 0,36 1,46 3,21 1,53 0,60 20,53 0,00 0,44 3,97 16,11 35,43 16,89 6,62G 2 17,72 1,04 0,00 0,31 3,17 6,71 4,18 1,75 0,56 5,87 0,00 1,75 17,89 37,87 23,59 9,88 3,16G 3 8,70 1,44 0,02 0,44 1,52 3,11 1,59 0,46 0,12 16,55 0,23 5,06 17,47 35,75 18,28 5,29 1,38G 4 26,44 3,42 0,40 1,80 4,18 9,49 5,15 1,40 0,60 12,93 1,50 6,81 15,81 35,89 19,48 5,30 2,27G 5 4,36 0,66 0,03 0,64 1,60 1,17 0,18 0,05 0,03 15,14 0,69 14,68 36,70 26,83 4,13 1,15 0,69G 6 23,72 1,84 0,05 2,55 5,74 7,82 3,42 1,54 0,76 7,76 0,21 10,75 24,20 32,97 14,42 6,49 3,20G 7 18,28 1,03 0,08 1,72 5,48 6,39 2,91 0,44 0,23 5,63 0,44 9,41 29,98 34,96 15,92 2,41 1,26G 8 14,59 2,22 0,59 2,17 5,35 3,97 0,26 0,03 0,00 15,22 4,04 14,87 36,67 27,21 1,78 0,21 0,00G 9 6,37 1,12 0,07 1,16 1,76 1,90 0,29 0,06 0,01 17,58 1,10 18,21 27,63 29,83 4,55 0,94 0,16

G 129,24 14,63 1,24 10,83 29,16 42,02 21,19 7,26 2,91 11,32 0,96 8,38 22,56 32,51 16,40 5,62 2,25

H 1 2,41 1,83 0,00 0,00 0,00 0,02 0,33 0,13 0,10 75,93 0,00 0,00 0,00 0,83 13,69 5,39 4,15H 2 2,88 1,38 0,00 0,00 0,00 0,19 0,85 0,36 0,10 47,92 0,00 0,00 0,00 6,60 29,51 12,50 3,47H 3 4,89 3,98 0,00 0,00 0,00 0,00 0,36 0,39 0,16 81,39 0,00 0,00 0,00 0,00 7,36 7,98 3,27H 4 24,66 19,88 0,00 0,00 0,25 1,95 2,56 0,02 0,00 80,62 0,00 0,00 1,01 7,91 10,38 0,08 0,00H 5 20,23 7,74 0,00 0,15 0,94 3,81 5,29 1,48 0,82 38,26 0,00 0,74 4,65 18,83 26,15 7,32 4,05H 6 25,42 13,41 0,00 0,03 0,42 2,07 5,07 2,42 2,00 52,75 0,00 0,12 1,65 8,14 19,94 9,52 7,87H 7 9,47 1,80 0,15 0,60 1,18 2,69 1,60 0,85 0,60 19,01 1,58 6,34 12,46 28,41 16,90 8,98 6,34H 8 19,19 4,39 0,00 0,70 2,69 5,58 3,90 1,66 0,27 22,88 0,00 3,65 14,02 29,08 20,32 8,65 1,41H 9 9,17 1,83 0,00 0,16 0,69 1,86 2,37 1,21 1,05 19,96 0,00 1,74 7,52 20,28 25,85 13,20 11,45

H 118,32 56,24 0,15 1,64 6,17 18,17 22,33 8,52 5,10 47,53 0,13 1,39 5,21 15,36 18,87 7,20 4,31

K 1 6,50 0,34 2,17 1,98 1,52 0,48 0,01 0,00 0,00 5,23 33,38 30,46 23,38 7,38 0,15 0,00 0,00K 2 6,12 0,30 0,42 1,33 3,56 0,51 0,00 0,00 0,00 4,90 6,86 21,73 58,17 8,33 0,00 0,00 0,00K 3 14,86 0,31 11,24 2,72 0,55 0,04 0,00 0,00 0,00 2,09 75,64 18,30 3,70 0,27 0,00 0,00 0,00K 4 11,73 1,02 2,20 5,48 2,48 0,53 0,02 0,00 0,00 8,70 18,76 46,72 21,14 4,52 0,17 0,00 0,00

K 39,21 1,97 16,03 11,51 8,11 1,56 0,03 0,00 0,00 5,02 40,88 29,35 20,68 3,98 0,08 0,00 0,00

P 1 3,47 3,47 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 100,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00P 2 5,11 5,08 0,00 0,00 0,00 0,00 0,03 0,00 0,00 99,41 0,00 0,00 0,00 0,00 0,59 0,00 0,00

P 8,58 8,55 0,00 0,00 0,00 0,00 0,03 0,00 0,00 99,65 0,00 0,00 0,00 0,00 0,35 0,00 0,00

M 295,35 81,39 17,42 23,98 43,44 61,75 43,58 15,78 8,01 27,56 5,90 8,12 14,71 20,91 14,76 5,34 2,71

Primernost (8 kakovostnih razredov, 8. – najbolj{i) Mirnske doline za vinograde – regionalni pregled (upo{tevane so vse povr{ine).



kakovostni razred obstoje~ihsadovnjakov

2,95

1,24

14,24

10,18

4,34

25

33,78

10,78

37,85

30,28

10,3

16,67

11,99

5,75

4,51

8,07

6,58

0,69

2,68

60,95

1,04

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 %

8 7 6 5 4 3 2 1

Primernost povr{in za sadov-njake (8 kakovostnih razredov,

8. – najbolj{i).

povr{in za sadovnjake ni primernih (pod 600 to~k, pre-glednica na str. 128). Sadno drevje najbolj omejujejo: nad-morska vi{ina (nizka, pod 300m – zaradi toplotnegaobrata, visoka, nad 700 m – zaradi prenizke temperatur-ne vsote), nakloni nad 33 oziroma è nad 24° in visokeletne izgube prsti. Neugodne so tudi sen~ne lege. Kot manj

ugodne za sadjarstvo smo spoznali nizka Trebanjsko, Spod-njemirnsko in Mokrono{ko gri~evje, strma in sen~naMirnsko povirno, Kr{ko in Deben{ko hribovje.

77 % obstoje~ih sadovnjakov leì na obmo~jihnajbolj{ih treh kakovostnih razredov, okrog 40 % pav prvih dveh. Tudi znotraj teh treh razredov so precej{-

127

RABA TAL


(str. 12) 1 2 3 4 5 6 7 8 1 2 3 4 5 6 7 8


G 1 9,06 5,92 0,00 0,02 0,13 0,68 1,15 0,82 0,34 65,34 0,00 0,22 1,43 7,51 12,69 9,05 3,75G 2 17,72 9,24 0,00 0,30 2,13 3,63 1,56 0,78 0,08 52,14 0,00 1,69 12,02 20,49 8,80 4,40 0,45G 3 8,70 5,84 0,00 0,29 0,64 1,04 0,55 0,28 0,06 67,13 0,00 3,33 7,36 11,95 6,32 3,22 0,69G 4 26,44 17,73 0,40 1,22 1,52 2,43 2,01 0,79 0,34 67,06 1,51 4,61 5,75 9,19 7,60 2,99 1,29G 5 4,36 3,55 0,03 0,34 0,41 0,02 0,01 0,00 0,00 81,42 0,69 7,80 9,40 0,46 0,23 0,00 0,00G 6 23,72 16,26 0,02 0,76 1,53 2,35 1,54 0,91 0,35 68,55 0,08 3,20 6,45 9,91 6,49 3,84 1,48G 7 18,28 11,35 0,06 1,35 2,70 1,46 0,90 0,31 0,15 62,09 0,33 7,39 14,77 7,99 4,92 1,70 0,82G 8 14,59 10,07 0,51 1,33 1,62 0,82 0,21 0,03 0,00 69,02 3,50 9,12 11,10 5,62 1,44 0,21 0,00G 9 6,37 4,82 0,07 0,69 0,62 0,09 0,07 0,01 0,00 75,67 1,10 10,83 9,73 1,41 1,10 0,16 0,00

G 129,24 84,78 1,09 6,30 11,30 12,52 8,00 3,93 1,32 65,60 0,84 4,87 8,74 9,69 6,19 3,04 1,02

H 1 2,41 2,31 0,00 0,00 0,00 0,01 0,08 0,01 0,00 95,85 0,00 0,00 0,00 0,41 3,32 0,41 0,00H 2 2,88 2,50 0,00 0,00 0,00 0,04 0,23 0,10 0,01 86,81 0,00 0,00 0,00 1,39 7,99 3,47 0,35H 3 4,89 4,62 0,00 0,00 0,00 0,00 0,14 0,06 0,07 94,48 0,00 0,00 0,00 0,00 2,86 1,23 1,43H 4 24,66 23,69 0,00 0,00 0,04 0,50 0,43 0,00 0,00 96,07 0,00 0,00 0,16 2,03 1,74 0,00 0,00H 5 20,23 16,26 0,00 0,12 0,49 0,95 1,50 0,56 0,35 80,38 0,00 0,59 2,42 4,70 7,41 2,77 1,73H 6 25,42 20,46 0,00 0,00 0,21 0,78 1,92 1,25 0,80 80,49 0,00 0,00 0,83 3,07 7,55 4,92 3,15H 7 9,47 6,77 0,14 0,27 0,36 0,64 0,55 0,52 0,22 71,49 1,48 2,85 3,80 6,76 5,81 5,49 2,32H 8 19,19 15,18 0,00 0,30 0,60 1,17 1,16 0,61 0,17 79,10 0,00 1,56 3,13 6,10 6,04 3,18 0,89H 9 9,17 7,52 0,00 0,10 0,17 0,20 0,66 0,24 0,28 82,01 0,00 1,09 1,85 2,18 7,20 2,62 3,05

H 118,32 99,31 0,14 0,79 1,87 4,29 6,67 3,35 1,90 83,93 0,12 0,67 1,58 3,63 5,64 2,83 1,61

K 1 6,50 2,02 2,03 1,42 0,83 0,19 0,01 0,00 0,00 31,08 31,23 21,85 12,77 2,92 0,15 0,00 0,00K 2 6,12 1,73 0,40 0,98 2,72 0,29 0,00 0,00 0,00 28,27 6,54 16,01 44,44 4,74 0,00 0,00 0,00K 3 14,86 1,43 10,28 2,65 0,47 0,03 0,00 0,00 0,00 9,62 69,18 17,83 3,16 0,20 0,00 0,00 0,00K 4 11,73 2,61 2,13 4,61 1,98 0,38 0,02 0,00 0,00 22,25 18,16 39,30 16,88 3,24 0,17 0,00 0,00

K 39,21 7,79 14,84 9,66 6,00 0,89 0,03 0,00 0,00 19,87 37,85 24,64 15,30 2,27 0,08 0,00 0,00

P 1 3,47 3,47 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 00,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00P 2 5,11 5,09 0,00 0,00 0,00 0,00 0,02 0,00 0,00 99,61 0,00 0,00 0,00 0,00 0,39 0,00 0,00

P 8,58 8,56 0,00 0,00 0,00 0,00 0,02 0,00 0,00 99,77 0,00 0,00 0,00 0,00 0,23 0,00 0,00

M 295,35 200,44 16,07 16,75 19,17 17,70 14,72 7,28 3,22 67,87 5,44 5,67 6,49 5,99 4,98 2,46 1,09

Primernost (8 kakovostnih razredov, 8. – najbolj{i) negozdnih obmo~ij za vinograde – regionalni pregled.

Sodobni nasadi sadnega drevja(kot tale v Pe~icah v Gabrov{-kem gri~evju) so v mirnski po-krajini dokaj redki, ~eprav sorazmere za sadjarstvo zelo pri-merne. (M. K.)

nje razlike (indeksi koncentracije od prvega do tretje-ga zna{ajo: 1148, 576, 351, preglednica c na str. 128).Za sadovnjake najbolj{e razmere nudijo obmo~ja, ki iz-polnjujejo ve~ino naslednjih pogojev: leìjo v nadmor-skih vi{inah 350 do 700 m in se njihov naklon gibljemed 6 in 16° Najugodnej{e so ju`ne, jugozahodne, ju-govzhodne in zahodne ekspozicije v gri~evju, zlastiv termalnem pasu. Sadno drevje najbolje uspeva na nepreve~ kislih prsteh (rjave prsti na plio-pleistocenski ilo-vici, rjave prsti na pe{~eno-prodnem fluvio glacialnemnanosu, pokarbonatne in lapornate prsti). Njihove iz-gube zaradi erozije letno ne smejo prese~i 100 t/ha. Naj-

ve~ pozitivnih strani smo odkrili pri Gabrov{kem,Cerkni{kem, [entjan{kem in ̂ ate{kem gri~evju, pa tu-di v [entjan{kem in Gabrov{kem hribovju. Nekaj ze-lo primernih povr{in ima tudi Gobljansko-Vodi{kaplanota, medtem ko v kotlini sadno drevje zaradi toplot-nega obrata redko uspeva.

ê upo{tevamo le prva dva razreda (8., 7.) ugoto-vimo, da so za sadno drevje najprimernej{e povr{ine (do-brih 16 km2 ali 5 % vsega pore~ja) izkori{~ene le dvaj-setodstotno. ê upo{tevamo tudi gozdna tla, jih je39 km2. Na voljo je {e 13 km2 oziroma 36 % za sadov-njake zelo ugodnih povr{in.

128

MIRNSKA DOLINA



v km2 295,35 8,72 30,08 99,74 89,44 35,41 23,82 0,21 7,93v % 100,00 2,95 10,18 33,78 30,28 11,99 8,07 0,07 2,68



v km2 295,35 3,65 12,82 31,85 30,41 16,99 19,44 0,17 180,02v % 100,00 1,24 4,34 10,78 10,30 5,75 6,58 0,06 60,95

Primernost povr{in za sadovnjake.

a) Primernost povr{in za sadovnjake (vrednoteno je celotno pore~je).

b) Primernost povr{in za sadovnjake (gozd je med najmanj primernimi povr{inami).



v km2 29,82 0,41 0,72 1,09 0,48 0,13 0,02 0,00 0,03v % 100,00 14,24 25,00 37,85 16,67 4,51 0,69 0,00 1,04

Indeks 1148 576 351 162 78 10 0 2koncentracije

c) Kakovostni razred obstoje~ih sadovnjakov.

Zemljevid 23: Primernost povr-{in za sadovnjake (ne glede na

obstoje~o rabo).

0 1 2 3 4 5km

{t. to~k

1. 0 in manj

2. 1– 499

3. 500– 599

4. 600– 699

5. 700– 799

6. 800– 899

7. 900– 949

8. 950–1000

SINTETSKA KARTA NAJPRIMERNEJ[E ALIOPTIMALNE RABE TAL

Imamo dve mo`nosti: da upo{tevamo le negozdne po-vr{ine in morebitno neustrezno rabo zamenjamo z ustrez-nej{o ali pa da upo{tevamo tudi gozdna tla in dolo~imopovr{ine, kjer bi gozd zaradi primernosti za druge rabetal lahko izkr~ili. V prvem primeru smo upo{tevali pr-

ve tri prej dolo~ene kakovostne razrede, v drugem pa lenajbolj{a dva.Na razpolago imamo {tiri delne karte:1. karto primernosti povr{in za pozidavo (zemljevid 18)2. karto primernosti povr{in za njive (zemljevid 20)3. karto primernosti povr{in za vinograde (zemljevid 22)4. karto primernosti povr{in za sadovnjake (zemlje-

vid 24

129

RABA TAL

Zemljevid 24: Primernost povr-{in za sadovnjake (gozd je izlo-~en).


(str. 12) 1 2 3 4 5 6 7 8 1 2 3 4 5 6 7 8


G 1 9,06 0,30 0,00 0,03 0,13 1,28 3,70 1,79 1,83 3,31 0,00 0,33 1,43 14,13 40,84 19,76 20,20G 2 17,72 0,12 0,00 0,00 0,36 2,88 8,70 4,53 1,13 0,68 0,00 0,00 2,03 16,25 49,10 25,56 6,38G 3 8,70 0,26 0,00 0,03 0,46 1,49 4,26 1,57 0,63 2,99 0,00 0,34 5,29 17,13 48,97 18,05 7,24G 4 26,44 0,96 0,01 0,43 2,42 8,13 11,87 2,59 0,03 3,63 0,04 1,63 9,15 30,75 44,89 9,80 0,11G 5 4,36 0,01 0,00 0,02 0,31 1,64 2,20 0,18 0,00 0,23 0,00 0,46 7,11 37,61 50,46 4,13 0,00G 6 23,72 0,50 0,00 0,05 1,17 8,09 11,49 2,37 0,05 2,11 0,00 0,21 4,93 34,11 48,44 9,99 0,21G 7 18,28 0,27 0,00 0,05 0,32 3,26 8,24 4,57 1,57 1,48 0,00 0,27 1,75 17,83 45,08 25,00 8,59G 8 14,59 0,21 0,03 1,28 3,12 8,08 1,80 0,07 0,00 1,44 0,21 8,77 21,38 55,38 12,34 0,48 0,00G 9 6,37 0,07 0,02 0,22 1,50 3,58 0,96 0,02 0,00 1,10 0,31 3,45 23,55 56,20 15,07 0,31 0,00

G 129,24 2,70 0,06 2,11 9,79 38,43 53,22 17,69 5,24 2,09 0,05 1,63 7,58 29,74 41,18 13,69 4,05

H 1 2,41 0,03 0,00 0,00 0,02 0,39 1,42 0,49 0,06 1,24 0,00 0,00 0,83 16,18 58,92 20,33 2,49H 2 2,88 0,15 0,00 0,00 0,02 0,90 1,30 0,45 0,06 5,21 0,00 0,00 0,69 31,25 45,14 15,63 2,08H 3 4,89 0,18 0,00 0,18 0,75 1,93 1,46 0,31 0,08 3,68 0,00 3,68 15,34 39,47 29,86 6,34 1,64H 4 24,66 0,92 0,01 0,30 3,51 9,15 7,99 2,10 0,68 3,73 0,04 1,22 14,23 37,10 32,40 8,52 2,76H 5 20,23 0,84 0,01 0,13 1,68 6,00 8,49 2,43 0,65 4,15 0,05 0,64 8,30 29,66 41,97 12,01 3,21H 6 25,42 0,63 0,00 0,03 0,60 4,92 13,11 4,68 1,45 2,48 0,00 0,12 2,36 19,35 51,57 18,41 5,70H 7 9,47 1,13 0,02 0,57 1,17 2,75 2,77 0,68 0,38 11,93 0,21 6,02 12,35 29,04 29,25 7,18 4,01H 8 19,19 1,00 0,01 1,18 3,75 8,87 4,00 0,26 0,12 5,21 0,05 6,15 19,54 46,22 20,84 1,35 0,63H 9 9,17 0,20 0,01 0,30 2,19 3,92 2,28 0,27 0,00 2,18 0,11 3,27 23,88 42,75 24,86 2,94 0,00

H 118,32 5,08 0,06 2,69 13,69 38,83 42,82 11,67 3,48 4,29 0,05 2,27 11,57 32,82 36,19 9,86 2,94

K 1 6,50 0,00 0,00 2,09 2,19 1,64 0,58 0,00 0,00 0,00 0,00 32,15 33,69 25,23 8,92 0,00 0,00K 2 6,12 0,01 0,00 0,77 2,04 3,15 0,15 0,00 0,00 0,16 0,00 12,58 33,33 51,47 2,45 0,00 0,00K 3 14,86 0,02 0,02 12,48 1,62 0,72 0,00 0,00 0,00 0,13 0,13 83,98 10,90 4,85 0,00 0,00 0,00K 4 11,73 0,06 0,07 3,65 4,86 2,89 0,20 0,00 0,00 0,51 0,60 31,12 41,43 24,64 1,71 0,00 0,00

K 39,21 0,09 0,09 18,99 10,71 8,40 0,93 0,00 0,00 0,23 0,23 48,43 27,31 21,42 2,37 0,00 0,00

P 1 3,47 0,05 0,00 0,02 1,00 2,40 0,00 0,00 0,00 1,44 0,00 0,58 28,82 69,16 0,00 0,00 0,00P 2 5,11 0,01 0,00 0,01 0,22 1,38 2,77 0,72 0,00 0,20 0,00 0,20 4,31 27,01 54,21 14,09 0,00

P 8,58 0,06 0,00 0,03 1,22 3,78 2,77 0,72 0,00 0,70 0,00 0,35 14,22 44,06 32,28 8,39 0,00

M 295,35 7,93 0,21 23,82 35,41 89,44 99,74 30,08 8,72 2,68 0,07 8,07 11,99 30,28 33,77 10,18 2,95

Primernost (8 kakovostnih razredov) Mirnske doline za sadovnjake – regionalni pregled (upo{tevane so vse povr{ine)

0 1 2 3 4 5km

{t. to~k

1. 0 in manj

2. 1– 499

3. 500– 599

4. 600– 699

5. 700– 799

6. 800– 899

7. 900– 949

8. 950–1000

ê èlimo dobiti sliko najprimernej{e rabe tal, mo-ramo najprej izdelati hierarhi~no lestvico; odlo~iti se mo-ramo, katera raba bo prednostna v primeru, ~e bo obmo~-je izpolnjevalo najve~je zahteve za dva ali ve~ razli~nihtipov rabe. Navadno se prekrivajo le najugodnej{a ob-mo~ja za njive in za pozidavo. Pri vsaki rabi bomo upo-{tevali le prve tri kakovostne razrede. Prej{njih 8 kako-vostnih razredov bomo prerazporedili v 4 nove:

0 (prej{nji 1–5) – neprimerno1 (prej{nji 6) – srednje ugodno2 (prej{nji 7) – zelo ugodno3 (prej{nji 8) – najbolj ugodno

ê ima en tip rabe vi{ji kakovostni razred kot drugtip, se odlo~imo zanj kot za prednostnega, pri enakih ka-kovostnih razredih pa je vrstni red teoreti~no naslednji:njive, vinogradi, sadovnjaki, pozidava.

130

MIRNSKA DOLINA


(str. 12) 1 2 3 4 5 6 7 8 1 2 3 4 5 6 7 8


G 1 9,06 5,73 0,00 0,01 0,04 0,57 1,31 0,61 0,79 63,25 0,00 0,11 0,44 6,29 14,46 6,73 8,72G 2 17,72 9,07 0,00 0,00 0,25 1,58 3,96 2,22 0,64 51,19 0,00 0,00 1,41 8,92 22,35 12,53 3,61G 3 8,70 5,70 0,00 0,00 0,11 0,62 1,38 0,61 0,28 65,52 0,00 0,00 1,26 7,13 15,86 7,01 3,22G 4 26,44 17,64 0,00 0,19 1,05 2,90 3,21 1,45 0,00 66,72 0,00 0,72 3,97 10,97 12,14 5,48 0,00G 5 4,36 3,51 0,00 0,02 0,21 0,46 0,15 0,01 0,00 80,50 0,00 0,46 4,82 10,55 3,44 0,23 0,00G 6 23,72 16,22 0,00 0,03 0,52 2,07 3,46 1,40 0,02 68,38 0,00 0,13 2,19 8,73 14,59 5,90 0,08G 7 18,28 11,23 0,00 0,01 0,13 1,17 3,30 1,92 0,52 61,43 0,00 0,05 0,71 6,40 18,05 10,50 2,84G 8 14,59 9,64 0,01 0,80 0,98 2,49 0,61 0,06 0,00 66,07 0,07 5,48 6,72 17,07 4,18 0,41 0,00G 9 6,37 4,72 0,02 0,19 0,34 0,98 0,12 0,00 0,00 74,10 0,31 2,98 5,34 15,38 1,88 0,00 0,00

G 129,24 83,46 0,03 1,25 3,63 12,84 17,50 8,28 2,25 64,58 0,02 0,97 2,81 9,94 13,54 6,41 1,74

H 1 2,41 1,86 0,00 0,00 0,02 0,16 0,29 0,08 0,00 77,18 0,00 0,00 0,83 6,64 12,03 3,32 0,00H 2 2,88 1,93 0,00 0,00 0,02 0,28 0,42 0,21 0,02 67,01 0,00 0,00 0,69 9,72 14,58 7,29 0,69H 3 4,89 3,82 0,00 0,04 0,16 0,39 0,42 0,05 0,01 78,12 0,00 0,82 3,27 7,98 8,59 1,02 0,20H 4 24,66 18,90 0,01 0,13 0,83 1,98 1,99 0,62 0,20 76,64 0,04 0,53 3,37 8,03 8,07 2,51 0,81H 5 20,23 14,72 0,00 0,07 0,82 1,29 2,15 0,90 0,28 72,76 0,00 0,35 4,05 6,38 10,63 4,45 1,38H 6 25,42 16,21 0,00 0,03 0,52 1,74 4,34 1,90 0,68 63,77 0,00 0,12 2,05 6,85 17,07 7,47 2,68H 7 9,47 6,95 0,02 0,15 0,37 0,77 0,77 0,24 0,20 73,39 0,21 1,58 3,91 8,13 8,13 2,53 2,11H 8 19,19 14,89 0,01 0,16 0,53 2,07 1,42 0,10 0,01 77,59 0,05 0,83 2,76 10,79 7,40 0,52 0,05H 9 9,17 7,44 0,01 0,14 0,47 0,47 0,55 0,09 0,00 81,13 0,11 1,53 5,13 5,13 6,00 0,98 0,00

H 118,32 86,72 0,05 0,72 3,74 9,15 12,35 4,19 1,40 73,29 0,04 0,61 3,16 7,73 10,44 3,54 1,18

K 1 6,50 1,84 0,00 1,86 1,59 0,93 0,28 0,00 0,00 28,31 0,00 28,62 24,46 14,31 4,31 0,00 0,00K 2 6,12 1,64 0,00 0,68 1,44 2,26 0,10 0,00 0,00 26,80 0,00 11,11 23,53 36,93 1,63 0,00 0,00K 3 14,86 1,17 0,02 11,50 1,57 0,60 0,00 0,00 0,00 7,87 0,13 77,39 10,57 4,04 0,00 0,00 0,00K 4 11,73 1,86 0,07 3,40 4,03 2,17 0,20 0,00 0,00 15,86 0,60 28,99 34,36 18,50 1,71 0,00 0,00

K 39,21 6,51 0,09 17,44 8,63 5,96 0,58 0,00 0,00 16,60 0,23 44,48 22,01 15,20 1,48 0,00 0,00

P 1 3,47 0,92 0,00 0,02 0,82 1,71 0,00 0,00 0,00 26,51 0,00 0,58 23,63 49,28 0,00 0,00 0,00P 2 5,11 2,41 0,00 0,01 0,17 0,75 1,42 0,35 0,00 47,16 0,00 0,20 3,33 14,68 27,79 6,85 0,00

P 8,58 3,33 0,00 0,03 0,99 2,46 1,42 0,35 0,00 38,81 0,00 0,35 11,54 28,67 16,55 4,08 0,00

M 295,35 180,02 0,17 19,44 16,99 30,41 31,85 12,82 3,65 60,95 0,06 6,58 5,75 10,30 10,78 4,34 1,24

Primernost negozdnih obmo~ij za sadovnjake (8 kakovostnih razredov) – regionalni pregled.

Zemljevid 25: Optimalna rabanegozdnih tal.

njive

vinogradi

sadovnjaki

pozidava

ostalo

0 1 2 3 4 5km

ê bi v pore~ju Mirne prevladala najbolj optimal-na raba negozdnih tal, bi dobro petino povr{in zavze-male njive, vinogradi 3 %, sadovnjaki dobre 4 % in pozi-dane povr{ine 4%. Njivske povr{ine bi se {e raz{irile v kot-linskem delu (gre le za tretji, slab{i, kakovostni razred);tu naj bi predstavljale kar 70 % povr{in. Na karti primer-nosti za posamezno rabo izstopajo navadno iste regije, kotpri obstoje~i rabi. Zanimivo pa je, da pore~je {e ni dovolj

izkori{~eno za sadjarstvo. Precej{nje rezerve obstajajo {epri Cerkni{kem, Gabrov{kem, ̂ ate{kem in [entjan{kemgri~evju ter Gabrov{kem, [entruperskem in [entjan{kemhribovju. Za vinogradni{tvo je gri~evje ̀ e izkori{~eno, od-prte pa so mo`nosti v ni`jem hribovju na vzhodu in jugupore~ja. Pozidane povr{ine bi se lahko raz{irile predvsempovsod v gri~evju, zlasti v Spodnjemirnskem in Mokro-no{kem, v kotlini pa le v Krmeljski kadunji.

131

RABA TAL

Primernost negozdnih povr{in za posamezen tip rabe tal (deleì v regijah)Regija Povr{ina

Njive Vinogradi Sadovnjaki Pozidava Ostalo(str. 12) v km2

km2 % km2 % km2 % km2 % km2 %

G 1 9,06 0,98 10,82 0,84 9,27 1,12 12,36 0,15 1,66 5,97 65,89G 2 17,72 4,31 24,32 0,65 3,67 2,21 12,47 0,97 5,47 9,58 54,06G 3 8,70 1,40 16,09 0,17 1,95 0,75 8,62 0,29 3,33 6,09 70,00G 4 26,44 4,26 16,11 1,11 4,20 0,73 2,76 1,07 4,05 19,27 72,88G 5 4,36 0,55 12,61 0,00 0,00 0,01 0,23 0,12 2,75 3,68 84,40G 6 23,72 3,48 14,67 1,22 5,14 0,89 3,75 0,91 3,84 17,22 72,60G 7 18,28 3,31 18,11 0,37 2,02 1,91 10,45 0,91 4,98 11,78 64,44G 8 14,59 1,65 11,31 0,03 0,21 0,06 0,41 1,43 9,80 11,42 78,27G 9 6,37 0,78 12,24 0,01 0,16 0,00 0,00 0,58 9,11 5,00 78,49

G 129,24 20,72 16,03 4,40 3,40 7,68 5,94 6,43 4,98 90,01 69,65

H 1 2,41 0,35 14,52 0,01 0,41 0,07 2,90 0,00 0,00 1,98 82,16H 2 2,88 0,48 16,67 0,11 3,82 0,21 7,29 0,03 1,04 2,05 71,18H 3 4,89 0,39 7,98 0,13 2,66 0,06 1,23 0,01 0,20 4,30 87,93H 4 24,66 2,21 8,96 0,00 0,00 0,82 3,33 0,09 0,36 21,54 87,35H 5 20,23 2,42 11,96 0,83 4,10 0,99 4,89 0,13 0,64 15,86 78,40H 6 25,42 3,90 15,34 1,90 7,47 2,01 7,91 0,13 0,51 17,48 68,76H 7 9,47 0,78 8,24 0,58 6,12 0,34 3,59 0,58 6,12 7,19 75,92H 8 19,19 1,70 8,86 0,78 4,06 0,03 0,16 0,81 4,22 15,87 82,70H 9 9,17 0,73 7,96 0,52 5,67 0,04 0,44 0,20 2,18 7,68 83,75

H 118,32 12,96 10,95 4,86 4,11 4,57 3,86 1,98 1,67 93,95 79,41

K 1 6,50 3,97 61,08 0,00 0,00 0,00 0,00 0,42 6,46 2,11 32,46K 2 6,12 3,20 52,29 0,00 0,00 0,00 0,00 1,01 16,50 1,91 31,21K 3 14,86 12,89 86,74 0,00 0,00 0,00 0,00 0,42 2,83 1,55 10,43K 4 11,73 7,88 67,18 0,00 0,00 0,00 0,00 1,22 10,40 2,63 22,42

K 39,21 27,94 71,26 0,00 0,00 0,00 0,00 3,07 7,83 8,20 20,91

P 1 3,47 0,32 9,22 0,00 0,00 0,00 0,00 0,95 27,38 2,20 63,40P 2 5,11 1,51 29,55 0,00 0,00 0,35 6,85 0,03 0,59 3,22 63,01

P 8,58 1,83 21,33 0,00 0,00 0,35 4,08 0,98 11,42 5,42 63,17

M 295,35 63,45 21,48 9,26 3,14 12,60 4,27 12,46 4,22 197,58 66,90

Optimalna raba negozdnih tal po regijah.

10,8

2

24,3

2

16,0

9

16,1

1

12,6

1

14,6

7

18,1

1

11,3

1

12,2

4

16,0

3

14,5

2

16,6

7

7,98

8,96

11,9

6

15,3

4

8,24

8,86

7,96

10,9

5

61,0

8

52,2

9

86,7

4

67,1

8

71,2

6

9,22

29,5

5

21,3

3

21,4

8

65,8

9 54,0

6

70 72,8

8

84,4

72,6

64,4

4

78,2

7

78,4

9

69,6

5

82,1

6

71,1

8

87,9

3

87,3

5

78,4 68

,76

75,9

2

82,7

83,7

5

79,4

1

32,4

6

31,2

1

10,4

3

22,4

2

20,9

1

63,4

63,0

1

63,1

7

66,9

0 %

10 %

20 %

30 %

40 %

50 %

60 %

70 %

80 %

90 %

100 %

G 1

G 2

G 3

G 4

G 5

G 6

G 7

G 8

G 9

Gri

~evj

e

H 1

H 2

H 3

H 4

H 5

H 6

H 7

H 8

H 9

Hri

bovj

e

K 1

K 2

K 3

K 4

Kot

lina

P 1

P 2

Pla

note

Por

e~je

Njive Vinogradi Sadovnjaki Pozidava Ostalo

Optimalna raba tal po regijah.

132

MIRNSKA DOLINA

Primernost negozdnih povr{in za posamezne tipe rabe tal(pomen regije v pore~ju)

0 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20 22 24 26 28 30 32 34 36 38 40 42 44 46 48 50 52 54 56 58 60 62 64 %

G 1

G 2

G 3

G 4

G 5

G 6

G 7

G 8

G 9

Gri~evje

H 1

H 2

H 3

H 4

H 5

H 6

H 7

H 8

H 9

Hribovje

K 1

K 2

K 3

K 4

Kotlina

P 1

P 2

Planote

Njive Vinogradi Sadovnjaki Pozidava Ostalo

Dele` regije v pore~ju, ki bi gav primeru optimalne rabe zav-zemala v okviru posameznega

tipa rabe tal.

Poglejmo {e, kak{ne so mo`nosti za {irjenje kme-tijskih povr{in in povr{in za pozidavo na gozdna tla. Naosnovi kart primernosti povr{in za pozidavo, njive, vi-nograde in sadovnjake (zemljevidi 19, 21, 23, 25) in naosnovi indeksov koncentracije pod c na straneh 117, 120,124 in 128 v preglednicah smo se odlo~ili, da gozd kr-~imo le, ~e obstajajo tam najugodnej{e razmere za ne-ko rabo (sedmi in osmi razred primernosti). Z enako me-

todo, kot smo jo uporabili pri zemljevidu 25, smo dobi-li zemljevid 26, ki prikazuje mo`no rabo sedanjih gozd-nih tal. Hkrati ozna~uje, ali predlagana raba pomeni pr-vi (najbolj{i) ali drugi kakovostni razred.

Iz preglednice na str. 134 je razvidno, da je mogo-~e uvesti druga~no rabo tal na petini gozdnih povr{in.Ker smo upo{tevali le najbolj{a dva kakovostna razre-da, so njive izpadle. To pomeni, da na ra~un gozda lah-

133

RABA TAL

4,19

4,97

5,06

4,95

1,15

3,46

3,88

4,04

2,2

4,12

1,66

2,08

2,66

1,34

2,92

3,54

5,28

2,5

2,07

2,72

6,62

9,48

4,64 23

,87

11,4

8

2,59

3,33

3,03

4,5

17,6

6 18,4

20

15,3

6

10,0

9 13,6

6 15,4

3

18,5

1

14,7

6 16,0

9

12,0

3

7,29

9 11,1

1 10,2

3 15,2

2

13,4

1

8,7 6,98

11,1

6

35,8

5

27,2

9

56,0

6

19,2

7

37,2

1

11,2

4 17,4

2

14,9

2

16,8

9

2,32

5,47

1,61

1,97

0

5,31

3,94

2,74

2,04

3,37

0

16,6

7

10,2

2 8,03

6,97

7,16

4,12

5,16 0,76 6,

46

0,9

2

7,0

3

2,83

1,11

2,65

49,8

6

18,5

9

31,2

4

5,32

60,3

8 50,5

1

63,1

83,8

8

80,2

8

67,2

4

61,1

1

65,0

4

73

63,1

1

76,3

5 64,5

8

76,2

8

75,5

5

70,8

8 62,3

1

68

77,1

8

80,1

5

71,7

28,3

1

26,6

3

7,74

15,3

5

16,3

7

25,0

7

46,9

7

38,1

1

59,6

2

0 %

10 %

20 %

30 %

40 %

50 %

60 %

70 %

80 %

90 %

100 %

G 1

G 2

G 3

G 4

G 5

G 6

G 7

G 8

G 9

Gri

~evj

e

H 1

H 2

H 3

H 4

H 5

H 6

H 7

H 8

H 9

Hri

bovj

e

K 1

K 2

K 3

K 4

Kot

lina

P 1

P 2

Pla

note

Por

e~je

Pozidava Njive Vinogradi Sadovnjaki Travniki Zara{~ajo~e p. Gozd

Obstoje~a raba tal po regijah.

Primernost negozdnih povr{in za posamezen tip rabe tal (deleì v pore~ju)

Regija Povr{ina Njive Vinogradi Sadovnjaki Pozidava Ostale povr{ine

(str. 12) v km2 % km2 % Indeks km2 % Indeks km2 % Indeks km2 % Indeks km2 % Indekskonc. konc. konc. konc. konc.

G 1 9,06 3,07 0,98 1,54 50 0,84 9,07 295 1,12 8,89 290 0,15 1,20 39 5,97 3,02 98G 2 17,72 6,00 4,31 6,79 113 0,65 7,02 117 2,21 17,54 292 0,97 7,78 130 9,58 4,85 81G 3 8,70 2,95 1,40 2,21 75 0,17 1,84 62 0,75 5,95 202 0,29 2,33 79 6,09 3,08 104G 4 26,44 8,95 4,26 6,71 75 1,11 11,99 134 0,73 5,79 65 1,07 8,59 96 19,27 9,75 109G 5 4,36 1,48 0,55 0,87 59 0,00 0,00 0 0,01 0,08 5 0,12 0,96 65 3,68 1,86 126G 6 23,72 8,03 3,48 5,48 68 1,22 13,17 164 0,89 7,06 88 0,91 7,30 91 17,22 8,72 109G 7 18,28 6,19 3,31 5,22 84 0,37 4,00 65 1,91 15,16 245 0,91 7,30 118 11,78 5,96 96G 8 14,59 4,94 1,65 2,60 53 0,03 0,32 6 0,06 0,48 10 1,43 11,48 232 11,42 5,78 117G 9 6,37 2,16 0,78 1,23 57 0,01 0,11 5 0,00 0,00 0 0,58 4,65 215 5,00 2,53 117

G 129,24 43,76 20,72 32,66 75 4,40 47,52 109 7,68 60,95 139 6,43 51,61 118 90,01 45,56 104

H 1 2,41 0,82 0,35 0,55 67 0,01 0,11 13 0,07 0,56 68 0,00 0,00 0 1,98 1,00 122H 2 2,88 0,98 0,48 0,76 78 0,11 1,19 121 0,21 1,67 170 0,03 0,24 24 2,05 1,04 106H 3 4,89 1,66 0,39 0,61 37 0,13 1,40 84 0,06 0,48 29 0,01 0,08 5 4,30 2,18 131H 4 24,66 8,35 2,21 3,48 42 0,00 0,00 0 0,82 6,51 78 0,09 0,72 9 21,54 10,90 131H 5 20,23 6,85 2,42 3,81 56 0,83 8,96 131 0,99 7,86 115 0,13 1,04 15 15,86 8,03 117H 6 25,42 8,61 3,90 6,15 71 1,90 20,52 238 2,01 15,95 185 0,13 1,04 12 17,48 8,85 103H 7 9,47 3,21 0,78 1,23 38 0,58 6,26 195 0,34 2,70 84 0,58 4,65 145 7,19 3,64 113H 8 19,19 6,50 1,70 2,68 41 0,78 8,42 130 0,03 0,24 4 0,81 6,50 100 15,87 8,03 124H 9 9,17 3,10 0,73 1,15 37 0,52 5,62 181 0,04 0,32 10 0,20 1,61 52 7,68 3,89 125

H 118,32 40,06 12,96 20,43 51 4,86 52,48 131 4,57 36,27 91 1,98 15,89 40 93,95 47,55 119

K 1 6,50 2,20 3,97 6,26 285 0,00 0,00 0 0,00 0,00 0 0,42 3,37 153 2,11 1,07 49K 2 6,12 2,07 3,20 5,04 243 0,00 0,00 0 0,00 0,00 0 1,01 8,11 392 1,91 0,97 47K 3 14,86 5,03 12,89 20,32 404 0,00 0,00 0 0,00 0,00 0 0,42 3,37 67 1,55 0,78 16K 4 11,73 3,97 7,88 12,42 313 0,00 0,00 0 0,00 0,00 0 1,22 9,79 247 2,63 1,33 34

K 39,21 13,28 27,94 44,03 332 0,00 0,00 0 0,00 0,00 0 3,07 24,64 186 8,20 4,15 31

P 1 3,47 1,17 0,32 0,50 43 0,00 0,00 0 0,00 0,00 0 0,95 7,62 651 2,20 1,11 95P 2 5,11 1,73 1,51 2,38 138 0,00 0,00 0 0,35 2,78 161 0,03 0,24 14 3,22 1,63 94

P 8,58 2,91 1,83 2,88 99 0,00 0,00 0 0,35 2,78 96 0,98 7,87 270 5,42 2,74 94

M 295,35 100,00 63,45 100,00 100 9,26 100,00 100 12,60 100,00 100 12,46 100,00 100 197,58 100,00 100

Primernost negozdnih povr{in za posamezne tipe rabe tal po regijah (pomen v pore~ju).

ko pridobimo le njivske povr{ine slab{e kakovosti. Zapozidavo lahko pridobimo le obmo~ja drugega kakovost-nega razreda; pozidane povr{ine bi s tem lahko raz{iri-li za tretjino. Velike rezerve pa obstajajo pri vinogradihin zlasti sadovnjakih.

ê i{~emo nove povr{ine za posamezen tip rabe tal,se v prvi fazi ne bomo lotili kr~enja gozda, ampak bo-

mo ustrezneje izkoristili negozdna tla. Ko odpi{emo po-zidane in è optimalno rabljene povr{ine, dobimo sliko{e odprtih mo`nosti za posamezen tip rabe negozdnih tal.

Mo`nosti so se kon~no mo~no skr~ile.Za pozidavo lahko najdemo {e najve~ ugodnih po-

vr{in v Gabrov{kem gri~evju in v Krmeljski kadunji, raz-pr{eno tudi v Mirnskem gri~evju. Povr{in drugega in tret-

134

MIRNSKA DOLINA

Zemljevid 26: Mo`na rabagozdnih tal.

vinogradi I. r.

vinogradi II. r.

sadovnjaki I. r.

sadovnjaki II. r.

pozidava II. r.

gozd

è negozdna raba

Primernost gozdnih povr{in za posamezen tip rabe

Regija Vinogradi Sadovnjaki Pozidava. Gozd Danes negozdne(str. 12) Razred Razred Razred povr{ine

Povr{ina I II I II II

v km2 % km2 % km2 % km2 % km2 % km2 % km2 % km2 %

G 1 9,06 3,07 0,37 4,08 1,20 13,25 0,30 3,31 1,02 11,26 0,10 1,10 2,48 27,37 3,59 39,62G 2 17,72 6,00 0,86 4,85 2,27 12,81 1,00 5,64 0,46 2,60 0,34 1,92 4,02 22,69 8,77 49,49G 3 8,70 2,95 0,13 1,49 0,91 10,46 0,57 6,55 0,34 3,91 0,11 1,26 3,43 39,43 3,21 36,90G 4 26,44 8,95 0,58 2,19 1,06 4,01 2,91 11,01 0,03 0,11 1,00 3,78 11,31 42,78 9,55 36,12G 5 4,36 1,48 0,05 1,15 0,16 3,67 1,02 23,39 0,00 0,00 0,25 5,73 2,02 46,33 0,86 19,72G 6 23,72 8,03 0,62 2,61 1,13 4,76 4,36 18,38 0,03 0,13 0,21 0,89 9,60 40,47 7,77 32,76G 7 18,28 6,19 0,13 0,71 2,47 13,51 1,71 9,35 1,05 5,74 0,37 2,02 5,44 29,76 7,11 38,89G 8 14,59 4,94 0,00 0,00 0,01 0,07 2,39 16,38 0,00 0,00 0,20 1,37 6,89 47,22 5,10 34,96G 9 6,37 2,16 0,05 0,78 0,02 0,31 1,21 19,00 0,00 0,00 0,30 4,71 3,07 48,19 1,72 27,00

G 129,24 43,76 2,79 2,16 9,23 7,14 15,47 11,97 2,93 2,27 2,88 2,23 48,26 37,34 47,68 36,89

H 1 2,41 0,82 0,10 4,15 0,51 21,16 0,02 0,83 0,06 2,49 0,00 0,00 1,15 47,72 0,57 23,65H 2 2,88 0,98 0,25 8,68 0,33 11,46 0,04 1,39 0,03 1,04 0,00 0,00 1,21 42,01 1,02 35,42H 3 4,89 1,66 0,29 5,93 0,28 5,73 0,00 0,00 0,07 1,43 0,00 0,00 3,09 63,19 1,16 23,72H 4 24,66 8,35 0,02 0,08 1,48 6,00 0,08 0,32 0,48 1,95 0,00 0,00 16,57 67,19 6,03 24,45H 5 20,23 6,85 0,79 3,91 1,92 9,49 0,39 1,93 0,36 1,78 0,08 0,40 10,80 53,39 5,89 29,12H 6 25,42 8,61 0,88 3,46 3,53 13,89 0,28 1,10 0,70 2,75 0,08 0,31 10,37 40,79 9,58 37,69H 7 9,47 3,21 0,21 2,22 0,68 7,18 1,25 13,20 0,13 1,37 0,38 4,01 3,79 40,02 3,03 32,00H 8 19,19 6,50 1,05 5,47 0,21 1,09 1,80 9,38 0,11 0,57 0,31 1,62 11,33 59,04 4,38 22,82H 9 9,17 3,10 0,95 10,36 0,83 9,05 0,83 9,05 0,00 0,00 0,31 3,38 4,43 48,31 1,82 19,85

H 118,32 40,06 4,54 3,84 9,77 8,26 4,69 3,96 1,94 1,64 1,16 0,98 62,74 53,03 33,48 28,30

K 1 6,50 2,20 0,00 0,00 0,00 0,00 0,24 3,69 0,00 0,00 0,14 2,15 1,46 22,46 4,66 71,69K 2 6,12 2,07 0,00 0,00 0,00 0,00 0,51 8,33 0,00 0,00 0,27 4,41 0,85 13,89 4,49 73,37K 3 14,86 5,03 0,00 0,00 0,00 0,00 0,07 0,47 0,00 0,00 0,01 0,07 1,07 7,20 13,71 92,26K 4 11,73 3,97 0,00 0,00 0,00 0,00 0,47 4,01 0,00 0,00 0,19 1,62 1,14 9,72 9,93 84,65

K 39,21 13,28 0,00 0,00 0,00 0,00 1,29 3,29 0,00 0,00 0,61 1,56 4,52 11,53 32,78 83,60

P 1 3,47 1,17 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,87 25,07 2,60 74,93P 2 5,11 1,73 0,00 0,00 0,37 7,24 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 2,03 39,73 2,71 53,03

P 8,58 2,91 0,00 0,00 0,37 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 2,90 33,80 5,31 61,89

M 295,35 100,00 7,33 2,48 19,37 6,56 21,45 7,26 4,87 1,65 4,65 1,57 118,42 40,09 119,26 40,38

Primernost gozdnih povr{in za posamezne tipe rabe tal po regijah.

0 1 2 3 4 5km

jega kakovostnega razreda je {e precej povsod po gri~ev-ju, od hribovitih regij pa sta perspektivni le ni`je Bo{tanj-sko in Kr{ko hribovje. Precej povr{in v tretjem kakovost-nem razredu pa je na Dolski planoti.

Za njive sta najvi{ja mo`na kakovostna razreda èizkori{~ena. Na razpolago so le {e povr{ine tretjega ka-kovostnega razreda, in sicer predvsem v kotlinskih re-gijah, razpr{eno pa {e povsod po gri~evju, zlasti v Ga-brov{kem in [entjan{kem.

Za vinograde sta zanimiva le najvi{ja dva kakovost-na razreda; v obmo~ju tretjega razreda je è bolj racio-nalen drug tip rabe. Najve~ najbolj{ih neizkori{~enih po-vr{in ugotavljamo v ni`jem delu [entjan{kega hribovjain na jugovzhodu [entruperskega hribovja, precej tudina severovzhodu [entruperskega gri~evja.

Za sadjarstvo je mo`nosti najve~. Prvi kakovostnirazred je mo~no zastopan v Cerkni{kem, Gabrov{kem,[entjan{kem in âte{kem gri~evju, pa v [entjan{kem,[entruperskem in ju`nem Dolskem hribovju. Ni`jev gri~evjih so zaradi ve~je mo`nosti pozebe na razpola-go le povr{ine drugega kakovostnega razreda.

Obseg za posamezen tip rabe {e primernih povr{inse je v celotnem postopku mo~no zoìl. ̂ e bomo doda-

li {e dru`benogeografske kriterije, bo pri{lo do nadalj-njega izbora povr{in. Tu bo bistveno spremembo prine-slo upo{tevanje geografskega poloàja. Od naravnogeo-grafskih prvin, ki so za opredelitev geoekolo{kih razmerzelo pomembne, pa jih nismo obdelali, moramo omeni-ti predvsem vsoto efektivnih temperatur in rodovitnostprsti. Upo{tevali smo jih le posredno prek nadmorskihvi{in, toplotnih pasov in ekspozicije ter pogostosti do-lo~enega tipa rabe na posameznih tipih prsti.

RACIONALNOST OBSTOJEÊRABE TAL

Poglejmo si kon~no, kak{en je kakovostni razred ob-stoje~e rabe tal, ali druga~e povedano: kje je obstoje-~a raba tal glede na geoekolo{ke razmere neustrezna. Raz-redi so enaki kot pri kartah primernosti za posamezen tiprabe (zemljevidi 19 do 26). Modre barve ponazarjajo slab-{o, nesmiselno rabo, rde~e pa tem ustreznej{o ~im tem-nej{a je niansa. V prvem primeru bomo torej rabo tal po-sku{ali spremeniti. ̂ e je barva rumena, gre prav tako za

135

RABA TAL

Zemljevid 27: Predlog nove ra-be tal ob ohranitvi gozda in po-zidanih povr{in.

za njive

za vinograde

za sadovnjake

za pozidavo

nespremenjeno

Zemljevid 28: Osem kakovost-nih razredov obstoje~e rabe.

Kakovostni razredi:

1. najslab{i

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8. najbolj{i

9. neupo{tevano

0 1 2 3 4 5km

0 1 2 3 4 5km

vpra{ljivo rabo, vendar je tu problem ob dolo~enihukrepih oziroma investicijah lahko tudi re{ljiv.

Najve~ nesmiselno rabljenih tal je pri njivah. To dr-ì tem bolj, ~im vi{je v hribovje zaidemo. Tam gre na-mre~ za samooskrbno kmetovanje, pri ~emer ljudje

vzdrùjejo orne povr{ine tudi v è skoraj nemogo~ih raz-merah. Pri vinogradih in sadovnjakih pa so najboljvpra{ljiva obmo~ja, ki segajo pod plast temperaturne in-verzije v obrobju Mirnsko-Mokrono{ke kotline.

136

MIRNSKA DOLINA

Tudi za Kal pri Krmelju(505 m) v [entjan{kem hribovjuje zna~ilno polikulturno samo-

oskrbno kmetovanje. Strmine sezara{~ajo. (M. T.)

Mirna je zrasla ob velikem vod-nem stekali{~u in kriì{~u poti

na zahodnem vstopu v Mirn-sko-Mokrono{ko kotlino. Po-

membni strate{ki to~ki stamirnski grad (300 m), levo naozkem pomolu med potokomaMirno in Vejarjem, in Trbinc

(spredaj) oziroma Kincelj(393 m) s sledmi poselitve v sta-

rej{i èlezni dobi. (M. K.)

NASELJA IN PREBIVALSTVO

ZGODOVINA POSELITVE DO LETA 1869

^lovek je ìvel v teh krajih è v starej{i kameni dobi.V Marov{ki zijalki pri [entlovrencu na Trebanjskem so

na{li obsekan kamen kremenca in zglajene kosti lovcain nabiralca plodov (Knez, 1987). Dular in drugi (1991)pa navajajo najdi{~a, ki dokazujejo tukaj{njo poselitevv bakreni (Gradec pri Mirni) in bronasti dobi oziroma

ob njenem prehodu v èlezno dobo (@empoh nad Ostro`-nikom). Pomembna najdi{~a so tudi v neposredni bliì-ni zunaj pore~ja (Sveta Ana, Gradi{~e pri Trebnjem).

Dokazi o intenzivni poselitvi Dolenjske pa obstaja-jo {ele za hal{tatsko – starej{o ̀ elezno oziroma ilirskodobo. Dolenjska skupina vzhodnoalpske hal{tatske kul-ture naj bi pomenila celo vrh na{e prazgodovinske de-di{~ine (Knez, 1987, Dular, 1993). Poselitvena struktu-ra Dolenjske se je takrat korenito spremenila, naselja sobila zasnovana povsem na novo. Poseljena je bila ve~i-na gri~evnatega obrobja Mirnsko-Mokrono{ke kotline(Steklasa, 1913). Iliri so se naseljevali na varnih, dvig-njenih, strate{ko pomembnih to~kah nad pomembnimiprometnicami, v bliìni rek in rodovitnega polja. Svojagradi{~a so obzidavali, mrtve pa pokopavali najprejv àrnih, od 8. stoletja pred Kristusom pa vse bolj v go-milnih grobi{~ih. Ukvarjali so se z èlezarstvom, izde-lovanjem nakita in z ìvinorejo. Iz tega ~asa izvirajo gozd-ne kr~evine, prvi pa{niki in osnovna prometna mreà.Najpomembnej{a prometnica, na katero je bila vezanaposelitev (Kunkel pod Vrhtrebnjem), je tekla po doliniTemenice, od pre~nih povezav, ob katerih se prav takovrste prazgodovinska najdi{~a, pa sta pomembni pred-vsem pot prek Tihaboja in Morav~ proti Litiji, in druga,ki so jo obvladovala naselja Kincelj nad Trbincem, Ve-sela Gora pri Brinju, @empoh in Kri`ni Vrh in je teklapo Mirnski dolini prek Mokronoga in ~ez preval proti ju-govzhodu v dolino Laknice. Pomembne najdbe iz tega~asa so tudi na Trebeljanskem (Brezje pri Trebelnem).Pot proti Savi skozi mirnsko deber pa je imela takratmanj{i pomen (Dular in drugi, 1991).

V ~asu najve~jega razmaha ilirske kulture, med le-toma 600 in 500 pred Kristusom, ko sta obstajali v so-sednjem Dolenjskem podolju dve najve~ji sredi{~i do-lenjske ilirske kulture, Magdalenska gora pri [marju inVirsko mesto (obmo~je Sti~ne), je na obmo~ju mirnskepokrajine obstajala pomembna utrjena naselbina priMokronogu. V njegovi okolici, na pobo~jih in ob vzno`-ju gradi{~, so arheologi na{li {tevilne sledi zemljenih go-

mil (Svolj{ak, 1990). Ostale najpomembnej{e dolenjskenaselbine tega ~asa so {e bli`nji Vinji Vrh pri [marjeti,poleg te pa Novo mesto in Podzemelj (Kastelic, 1969,Dular A., 1990, Dular J., 1990). Prek Trebnjega so te-daj vodile med vzhodom in zahodom pomembne trgov-ske poti na velike razdalje, skozi sosednji Sti{ko-[entvi{-ki kot pa od severa proti jugu verjetno tudi jantarska pot.

Za Kelte, ki so pri{li v 5. in 4. stol. pred Kristu-som in Dolenjsko naseljevali v ~asu latenske ali mlaj-{e èlezne dobe, so zna~ilni uporaba lon~arskega vre-tena, emajliranje, visoko razvito èlezarstvo in bolj in-tenzivno poljedelstvo. Tudi oni so ̀ iveli v vi{inskih gra-di{~ih (Kunkel pod Vrhtrebnjem, Sveta Ana, Kincelj nadTrbincem, Kri`ni Vrh), svoje mrtve pa so pokopavaliv planih grobovih.

V 1. stoletju pred Kristusom je pri{la Dolenjskapod oblast Rima. Sprva je pripadala provinci Ilirik, ka-sneje pa Zgornji Panoniji. V 1. stol. po Kristusu je bilazgrajena tranzitna dràvna cesta Emona/Ljubljana–Acer-vo/obmo~je Sti~ne–Praetorium Latobicorum/Treb-nje–Neviodunum/Drnovo–Siscia/Sisak. Najve~ja rimska

137


Pogled iznad Mokronoga na ju-govzhod proti dolini Raduljine-ga pritoka Laknice, ki vodiv Kr{ko kotlino. Stara prometnapot ~ez ta preval (320 m) je pri-vla~ila naseljevanje okolice èv prazgodovini. (M. K.)

Grad [krljevo (300 m) je v 11. stoletju zgradila Hema Kr{ka, odmogo~nih grofov Bre{ko-Seli{kih pa je pre{el v last {kofije v Kr-ki na Koro{kem. Dragoceni objekt danes propada in ~aka, damu naklonijo primerno funkcijo. (M. K.)

naselbina na Dolenjskem je bila na obmo~ju dana{nje-ga Drnovega, drugi po velikosti pa je bil Praetorium La-tobicorum (dana{nje Trebnje), ki je imel vlogo cesarskepo{tne postojanke. Od starej{ih naselij sta v anti~ni do-bi na Trebanjskem ̀ iveli {e naselji Kunkel pod Vrhtreb-njem in Sveta Ana, v Mirnski dolini pa Kincelj nad Tr-bincem (Dular in drugi, 1991). Rimske sledi najdemo tu-di v Vejarski kotanji ([evnica) in na ju`nem robu Mirn-sko-Mokrono{ke kotline (Sveta Helena, Vol~je Njive, Mo-kronog). Tu ~ez je namre~ vodila stranska cesta in se prek

prevala pri Mokronogu in [kocjana spet pridruìla glav-ni dolenjski cesti v Kr{ki kotlini. Vse prometnice in na-selbine so v prvi vrsti sluìle obrambi Rima in njegove-mu gospodarstvu. Staroselci so prevzeli rimske navadein kulturo. Na zahtevo Rima so se selili z vi{jih v ni`jelege, k prometnicam. Pri{lo je do intenzivnega razvojakmetijstva in obrti, na Dolenjskem predvsem lon~arstva,kon~no pa do ìvahne trgovine z oddaljenimi kraji.Uvedeno je bilo denarno gospodarstvo.

V 5. stoletju oziroma po zlomu obrambne ~rte, t. i.limesa na Donavi, so razli~na, z vzhoda nenehno prodi-rajo~a barbarska ljudstva uni~ila zahodni anti~ni svet, nje-govo civilizacijo in kulturo. Obcestna urbana sredi{~a sozamirala, ljudje so se zaradi nenehne nevarnosti spet umi-kali v hribe. Oprijeli so se ìvinoreje in poljedelstva, tr-govina je upadla, ljudje so obuboàli. Arheolo{ke razi-skave za to obdobje (Kaplja vas pri Trì{~u, Trbinc priMirni, Roje pri Gabrovki, Kukenberg pri Homu nad [en-trupertom) in za ~as zgodnjega slovanskega naseljeva-nja teh krajev v 7. in 8. stoletju so {e redke (Slabe, 1985).Za naseljevanje Slovencev je bilo posebej privla~no èizkr~eno dolenjsko gri~evje. V zgodnjem srednjem ve-ku se je tu utrjevalo kr{~anstvo. Za to so skrbeli oglej-ski patriarhi, ki so osnovali tudi mreò prafar. Tedaj sobili postavljeni tudi temelji fevdalnega dru`benega re-da, zasnovana je bila fevdalna kolonizacija, katere ciljje bil ~im ve~ja donosnost zemlji{kih posestev. Uvede-no je bilo triletno kolobarjenje s praho. Kjer je bilo do-ma~ega prebivalstva premalo, so kraljevi uradniki –mejni grofje in zemlji{ki gospodje med 10. in 12. sto-letjem med Slovence naseljevali tudi nem{ke priseljen-ce. O tem pri~ajo nekatera naselbinska in ledinska ime-na v okolici Trebnjega (Dolenja in Gorenja Nem{ka vas,Lan{pre`/Landspreis, [tatenberk …).

V 10. stoletju, v ~asu madàrske nevarnosti, so seob vzhodni meji Velike Karantanije, ki je zdruèvala de-èle med Donavo in Jadranom, oblikovale mejne grofi-

138

MIRNSKA DOLINA

Kapela svetega Mihaela v bliìni cerkve svetega Petra pri Gore-njem Mokronogu ima okrogel tloris in polkro`no apsido. Je enaredkih ohranjenih romanskih kostnic na slovenskih tleh. V bliì-ni je stal tudi grad Mokrono{kih gospodov, omenjen è sredi12. stoletja. (M. K.)

Posestvo Lan{pre` ju`no odMirne. Gra{~ina iz 16. stoletjaje zamenjala {tevilne lastnike;po smrti Petra Pavla Glavarja

l. 1784 pa je bila v njej ustano-va za revne bolnike. Po le-

tu 1952 je propadla, ohranjenain obnovljena pa je grajska ka-

pela. (M. K.)

je. V eno takih, Spodnjo ali Savinjsko krajino, je tedaj spa-dala tudi na{a regija. Na zahodu je na ~rti Litija–Teme-nica–Trebnje mejila na Kranjsko krajino. Tu so gospo-dovali grofje Bre{ko-Seli{ki. Uprava zadnjega savinjske-ga kraji{nika Viljema II., moà Heme Kr{ke, je bila v gra-du [krljevo (Grailach, Chrilowe) pri [entrupertu, enem naj-starej{ih dolenjskih gradov. Sezidan je bil v 11. stoletju.Grofica Hema Kr{ka s slovenskimi sorodstvenimi vezmije osvobojene dolenjske pokrajine dobila l. 1016 v fevd odcesarja Henrika II., v tretjem desetletju 11. stoletja pa v last.Skrbela je za cesarske trdnjave na bli`nji meji med nem{-kim cesarstvom in ogrsko-hrva{kim kraljestvom, ki soOgrom in Hrvatom prepre~evale vdiranje proti zahodu. PoHöflerju (1986) naj bi bila kmalu po letu 1043 ustanov-ljena tudi {entruperska praùpnija, sicer prvi~ omenjena v li-stini l. 1163. Steklasa (1913) navaja, naj bi bila ta poleg{empeterske ùpnije v Ljubljani in tistih v Beli Cerkvi in[kofji Loki ena najstarej{ih na Kranjskem, vendar vsi zgo-dovinarji niso takega mnenja. Po smrti Viljema II. in obehsinov je obmo~je z darovnico Heme Kr{ke pripadlo sa-mostanu, kasneje pa {kofiji v Krki na Koro{kem. Nek-daj ogromna posest je za~ela razpadati.

Po 11. stoletju so obmo~je mirnske pokrajine do-bili v fevd gospodje Vi{njegorski. Kasneje so do 15. sto-letja imeli tu med drugimi velik vpliv grofje Celjski, zanjimi pa Turja{ki. Med najpomembnej{imi gradovi,zgrajenimi ali prvi~ omenjenimi v 12. in 13. stoletju, sobili v tem obmo~ju {e Gorenji Mokronog (Obernassen-fuss) ob cesti Mokronog – Trebelno, Mirna (Neudegg)nad soto~jem Mirne in Vejarja, Bo{tanj (Sawenstein) namirnsko-savskem razvodju nad Bo{tanjem, Mokronog(Nassenfuss) na vzpetini tik pred prevalom iz doline Mir-ne v dolino Laknice, Svibno (Scharffenberg) na prepad-ni vzpetini onstran doline Sopote, Rek{tanj (Ruckenstein)nad desnim bregom Mirne v Kr{kem hribovju, Erken-{tajn oziroma Stari grad (Erkenstein) v hribovju Jabla-nice pri Novem Gradu, Lan{pre` (Landspreis) na obmo~-ju Gradi{~a pri Trebnjem, Miltenberg (Miltenberch)nekje v obmo~ju dana{nje Stare Gore, Podpe~ (Gallen-stein) nad Morav~ami pri Gabrovki, Slep~jek (Plinten-bach) nekje na obmo~ju Kri`nega Vrha ali Straè nad Mo-kronogom, Stra`berk (Strassberg) na skalnem gri~uStari grad pri Krmelju in Trebnje (Treffen) ob kriì{~upoti po dolini Temenice in tiste skozi dolino Mirne.

Vsi ti grajski objekti so imeli strate{ke poloàje, bi-li so utrjeni in iz njih so v zgodnjem srednjem veku nad-zorovali najpomembnej{e tukaj{nje poti. Kasneje sogradove predelovali, dozidavali in dodatno utrjevali,redke pa opustili in v njihovi bliìni zgradili nadomest-ne stavbe. Med 14. in 17. stoletjem so zrasli {e {tevil-ni novi dvorci in gra{~ine. Lastniki oziroma fevdniki sose zelo pogosto menjavali. Kr~enje gozda je doseglo svojvrh v 15. stoletju. Tedaj se je za~elo ravnote`je med po-vr{ino obdelane zemlje in gozda ru{iti in poljedelska ko-lonizacija je bila na hitro kon~ana. Nazadnje so bili ko-lonizirani hribovski kraji ju`no od Save.

âs med 15. in 17. stoletjem so zaznamovali tur{-ki vpadi, pa tudi kme~ki upori. Iz tega obdobja izvirarazli~na utrdbena arhitektura (grajski stolpi, taborska ob-zidja). Uporni kmetje so opusto{ili ve~ gradov predvseml. 1515 (Mirna, Bo{tanj, Mokronog, Rek{tajn), l. 1635tudi Stari grad. V 1. polovici 19. stoletja je Dolenjskaprecej trpela zaradi izrednih vojnih davkov Francozom,è tako pa je bila med kranjskimi pokrajinami z obvez-nostmi do zemlji{kih gospostev najbolj obremenjena.

DEMOGRAFSKI RAZVOJPO LETU 1869

Prve podatke o {tevilu prebivalcev je prinesel popis le-ta 1869. Tedaj je v regiji ìvelo 15.945 ljudi. Rast {te-vila prebivalcev je bila tu ̀ e do leta 1900 po~asnej{a kotv ve~ini slovenskih makroregij; l. 1890 je tu ìvelo16.470 ljudi, l. 1900 pa le 16.398. Regija je bila na re-pu slovenskih dogajanj, odmaknjena od prometnih to-kov in skoraj brez industrijskih obratov (Granda, 1990).Obmo~je je bilo agrarno prenaseljeno, a tak{nega valaizseljevanja v tujino kot sosednje Dolenjsko podolje za-

139


Cerkev svetega Ruperta je stala v [entrupertu è sredi 12. sto-letja, potem pa je doìvela ve~ gradbenih posegov med 14. in16. stoletjem. S svojo arhitekturo se uvr{~a v vrh slovenske goti-ke. V 15. stoletju zgrajeno taborsko obzidje so poru{ili èl. 1834, ohranjen dokaz nekdanjih tur{kih obleganj pa je utrjenicerkveni zvonik, ki je imel tudi obrambno funkcijo. (M. K.)

radi prometne odmaknjenosti ni doìvelo. Zna~ilna smermigracij je bila v prvi fazi iz visoke Dolenjske v nizkoDolenjsko, od tu pa v Ameriko (Melik 1963, Hudales,1975). Pred prvo svetovno vojno (l. 1910) je {tevilo pre-bivalcev doseglo svoj vrh (17.035). Prva svetovna voj-na je izseljevanje zajezila, med obema vojnama pa se jeokrepil odliv v Zahodno Evropo – v Belgijo, Francijo inna Nizozemsko, po l. 1938 pa v Nem~ijo. Ker ni bilo in-dustrijskega zaledja, je bilo kmetijske pridelke te`ko pro-dati, vso tovrstno trgovino pa so imeli v rokah tujci. Medredkimi zaposlenimi v nekmetijski dejavnosti so bili ru-darji v [entjanù, Krmelju in Gorenji vasi pri Mirni. Tiso se l. 1920 pridruìli stavkajo~im delavcem v rudni-kih Trboveljske premogokopne dru`be. Najbolj rodovit-na zemlja je bila v rokah veleposestnikov, kmetje pa soimeli pogosto le 1 do 5 ha zemlje. Zaradi prevlade ro~-nega dela in zaradi pomanjkanja gnojil je bil hektarskidonos zelo nizek. Kmetje so bili prisiljeni k poceni pro-daji lesa, zato so iz~rpali gozd. Preìvljali so se tudi s fur-manstvom. Leta 1931 je bilo {tevilo prebivalcev gledena stanje pred prvo svetovno vojno prakti~no nespreme-njeno (17.007 ljudi).

Z izbruhom druge svetovne vojne se je è julija1941 v Posavskem hribovju ju`no od Save oblikovala me-ja med nem{kim okupacijskim obmo~jem na severu

in italijanskim na jugu (Hudales, 1975). Vzdol` nje soposekali gozd in grmi~je v {irini 50 m in jo ozna~ili z bo-de~o ìco in minami. V mirnskem pore~ju je meja teklaseverno od Pustega Javorja proti Preski in JavorskemuPilu, tik nad Vodicami, severno od Brezovega, do Pavle-tovega mlina, po potoku Bistrica, ~ez Zabukov{ki hribju`no od Raven nad [entrupertom, med Svinjskim in Pod-kalom, med Vrhom in Podbor{tom, do Krmelja, ju`nood Spodnjih in Gornjih Vodal ter skozi Tel~e proti Bu~-ki. Kraji na eni in drugi strani so se bistveno razlikova-li glede prebivalstvene politike in njene posledice so ob-~utne {e danes. Ker so Nemci hoteli skrajno ju`no me-jo Nem{kega Rajha utrditi, so po nem{ko-italijanskemsporazumu v obmejnem obmo~ju na desnem bregu Sa-ve v 10 do 20 km {irokem pasu od Pol{nika in Kuma doBreìc izpraznili slovenske domove in oktobra 1941 v no-tranjost Nem~ije izselili ve~ kot 35.000 Slovencev.Mnogim iz vasi ̂ eplje, Goba, Preènjske Njive, Preska,Jelenje, Kal, Dole, Dobovica, Borovak, Hude Ravne, Br-do, Podpe~ pod Skalo, Prevale in Javorje pa je uspel pre-beg na italijansko stran v Morav{ko Goro, Gabrovko, naOre{ki hrib, pa vse do Mirne in [entruperta, s ~imer sose izselitvi izognili. Partizani so sovra`ne na~rte sku{a-li onemogo~iti s poìganjem celih izpraznjenih vasi, a nad10.000 Ko~evarjev, ki so pred tem 600 let ̀ iveli na Ko-~evskem, se je konec leta 1941 kljub temu naselilo v Po-savju. Po vojni so od tu pobegnili ali pa bili izgnani ve-~inoma v Avstrijo, mnogi pa so pot kon~ali v tabori{~ih.Razmerja so bila v Mirnski dolini {e posebej zapletena,ker so imeli tu mo~an vpliv tudi belogardisti (sede` v [en-trupertu), kasneje pa domobranci. Prebivalci so mo~notrpeli zlasti med 5. italijansko ofenzivo poleti 1942, koso bili mnogi internirani na Rab, v Gonars, Padovo in Tre-viso, {e huje pa po italijanski kapitulaciji, ko so Nemcive~krat prodirali proti jugu, sku{ali zasesti tukaj{nja os-vobojena ozemlja in raz{iriti svojo oblast na biv{e itali-jansko ozemlje. Nemci so izseljevali ljudi v Nem~ijo,

140

MIRNSKA DOLINA

Ker so gozdovi v Mirnski dolini precej iz~rpani, les navadno neprina{a posebnega zaslu`ka. Redki prebivalci pa se {e danesukvarjajo z oglarstvom. (M. K.)

1594

5

1630

6

1647

0

1639

8

1703

5

1700

7

1655

9

1624

4

1511

0

1437

9

1422

9

1415

1

0

2000

4000

6000

8000

10000

12000

14000

16000

18000

{t.

1869

1880

1890

1900

1910

1931

1948

1953

1961

1971

1981

1991

[tevilo prebivalcev v Mirnski dolini po popisih 1869–1991(vklju~eni tudi za~asno v tujini).

bombardirali Mokronog in [entrupert ter po`gali vasi Mi-golico in Straò oziroma njen zaselek Prapro~e, parti-zani pa so s poìganjem uni~ili ve~ tukaj{njih gradov indrugih objektov (èlezni{kih prog, mostov).

Po vojni (l. 1948) so v pore~ju na{teli skoraj 500 lju-di manj kot l. 1931. V povojnih desetletjih je ob~ina Treb-nje poleg belokranjskih ob~in doìvela najve~ji odliv pre-bivalstva v Sloveniji. Leta 1953 je {tevilo prebivalcevv regiji padlo na 16.244 ljudi in 1961 na 15.110; takratje bilo tu 11 % ali 1897 ljudi manj kot l. 1931. Pri temmoramo upo{tevanti vojne ̀ rtve in izseljevanje iz eko-nomskih, socialnih in politi~nih razlogov, ki je bilo us-merjeno v Severno Ameriko (ZDA, Kanado), Ju`noAmeriko (Argentino), Avstralijo, Nem~ijo, Francijo,Avstrijo in [vico. V Zahodno Evropo so ljudje odhaja-li vse do srede sedemdesetih let. V petdesetih letih so po-stala privla~na tudi industrijska obmo~ja osrednje Slo-venije, v sedemdesetih pa so oìvele tudi migracije zno-traj same regije in v sosednje Dolenjsko podolje, s hri-bovja in gri~evja v dolino, na Mirno in v Trebnje. Le-ta 1971 je bilo tu spet 5 % ljudi manj kot pred desetimileti. Vzroki praznjenja so v zapozneli industrializaci-

ji Mirnske doline, v zaostalem kmetijstvu in nerazviti pro-metni mreì. Upadanje opaàmo tudi v zadnjih 30 letih(1971 14.379, 1981 14.229, 1991 14.151 prebivalcev).Leta 1991 je regija {tela 11 % prebivalcev manj kot le-ta 1869 ali 17 % manj kot l. 1910, ko je dosegla svoj vrh.Gibanje {tevila prebivalcev po posameznih popisih kaègraf na str. 140.

[tevilo prebivalcev se z nadmorsko vi{ino naglozmanj{uje. Nad 500 m visoko jih ìvi na 21,5 % povr{i-ne le {e 12 %. Najbolj so zgo{~eni v pasu med 200 in300 m, kjer na 23 % povr{ine ìvi v 49 naseljih polovi-ca vseh prebivalcev. Samo tu je indeks med {tevilom pre-bivalcev l. 1981 in 1961 ve~ji od 100. Gostota se z vi-{ino ne zmanj{uje enakomerno; pas med 600 in 700 mje celo gosteje naseljen kot vse vi{ine med 300 in600 m; to pa zato, ker se pokriva z vrhovi slemen, kjervladajo ugodnej{e naravne razmere. Tudi upad {tevila pre-bivalcev v obdobju med letoma 1961 in 1981 je tu manj-{i kot v dveh ni`jih vi{inskih pasovih.

Gostota prebivalstva zna{a v pore~ju Mirne le47 ljudi na km2 (v Sloveniji 97 ljudi na km2). Obmo~jeje ohranilo kmetijski zna~aj {e precej dlje kot sosednje

141


27

44

31 26 16 17

45 50

14

32 27 18 16 16 19 26

85

12 8

23

84

205

7

397

168

46 40 42 47

0

25

50

75

100

125

150

175

200

225

250

275

300

325

350

375

400G

1

G 2

G 3

G 4

G 5

G 6

G 7

G 8

G 9

Gri

~evj

e

H 1

H 2

H 3

H 4

H 5

H 6

H 7

H 8

H 9

Hri

bovj

e

K 1

K 2

K 3

K 4

Kot

lina

P 1

P 2

Pla

note

Por

e~je

[t.

preb

ival

cev

na k

m2

Gostota prebivalcev po regijah(l. 1991).

0102030405060708090

100110120130140150

G 1

G 2

G 3

G 4

G 5

G 6

G 7

G 8

G 9

Gri

~evj

e

H 1

H 2

H 3

H 4

H 5

H 6

H 7

H 8

H 9

Hri

bovj

e

K 1

K 2

K 3

K 4

Kot

lina

P 1

P 2

Pla

note

Por

e~je

1991/61 1991/81

Indeks gibanja {tevila prebival-cev po regijah.

Dolenjsko podolje (tam je v dveh zadnjih desetletjih {te-vilo prebivalcev naraslo za 14 %). Motorizacija in indu-strializacija sta sem prodirali zelo po~asi. Tu tudi ne opa-àmo vra~anja nekdanjih izseljencev kot npr. v Grosu-peljski pokrajini. Ruralni videz prevladuje tudi danes. Go-stota prebivalstva se je v gri~evju in hribovju mo~nozmanj{ala, na robu Mirnsko-Mokrono{ke kotline paprecej pove~ala. Nadpovpre~no gosto je poseljen do 11°nagnjen svet. Tu ìvi na 25 % povr{ja 59 % vseh prebi-valcev. Gostota prebivalstva upada z rasto~im naklonom.V tej smeri pada tudi velikost naselij. Rast {tevila pre-bivalcev opazimo le na najmanj nagnjenem svetu, drug-je povsod nazaduje.

Za slovenske razmere ima regija nadpovpre~ni,16-odstotni dele` kme~kih prebivalcev (popis l. 1991).Slovenija je imela tedaj 7,4, sosednje Dolenjsko podo-lje pa 10,1 % kme~kih prebivalcev. [e leta 1961 jih je bi-lo v Mirnski dolini skoraj 50 %, dele` aktivnih v primar-nem sektorju pa je tedaj zna{al 62 %. Znotraj regije ob-stajajo velike razlike: na planotah je bil l. 1991 dele` ~e-trtinski, v nekaterih hribovskih regijah se je bliàl celotretjini. Gri~evje ima povpre~no skoraj 20% kme~kih pre-bivalcev, kotlinski del pa le 10%. V vi{inskem pasu 200 do300 m je kme~kih prebivalcev 9 %; è v naslednjem100-metrskem pasu je dele` nad 20 %, v vi{inah 700 do800 m pa se priblià polovici. Odstotek kme~kih prebi-valcev v splo{nem z raste z oddaljenostjo od krajevnihzaposlitvenih sredi{~. Kme~ko prebivalstvo se je najboljohranilo v naseljih, ki leè nad 20km od ob~inskega cen-tra; v takih obmo~jih je njegov dele` povpre~no 37 %.

V primarnem sektorju je tudi sicer zaposlenih kar27 % vseh aktivnih. S tem se ta sektor uvr{~a takoj zasekundarnega, ki zaposluje 3100 ali 46 % aktivnihprebivalcev. Gre predvsem za industrijske obrate inobrtne delavnice na Mirni, v Trebnjem in Mokronogu,za posamezne pa tudi v sredi{~ih ni`jega ranga – v Ga-brovki, Krmelju, âteù, [entrupertu in Dolah pri Liti-ji. Precej slabo sta zastopana terciarni in kvartarni sek-tor, kjer dela le 16 oziroma 12 % ljudi. Delovna mestav upravi, trgovini in prometu, v zadnjem ~asu pa ve~ tu-di v turizmu, so zgo{~ena predvsem v sosednjih ob~in-

skih sredi{~ih Trebnjem in Sevnici, ̀ e precej manj pa jihodpade na Mirno in Mokronog.

Starostna sestava prebivalstva je dokaj neugodna.Mladi do 19. leta starosti predstavljajo 29 % vseh pre-bivalcev. 2501 ljudi (18 %) je starej{ih od 60 let. Ti po-datki kaèjo star tip starostne sestave. Posebno zaskrb-ljujo~e je stanje na planotah, v Cerkni{kem povirnem,Deben{kem in [entruper{kem hribovju, kjer ta katego-rija zavzema pribli`no ~etrtino ljudi, v posameznih na-seljih {e ve~.

V gri~evju in hribovju je neuravnoteèno tudi {te-vilo mo{kih in ènsk. V Mokrono{kem gri~evju jemo{kih za ~etrtino ve~ kot ènsk, okrog 15 % pa je nji-hovo {tevilo ve~je tudi v [etruperskem, [entjan{kem, Kr{-kem in Deben{kem hribovju. Odhajanje mlaj{ih ènskje povezano predvsem z la`jim ̀ ivljenjem ob slu`bi v do-lini, mo{ki pa so tradicionalno bolj vezani na doma~ije.Obratno stanje je v Osrednjem mokrotnem dnu, Mirn-skem povirnem hribovju in v Gabrov{kem gri~evju, kjerje ènsk 28, 27 oziroma 12 % ve~ kot mo{kih.

NASELJA, POSELITEV,PARCELACIJA IN TIP HI[E

Zaradi pestrosti naravnih in zgodovinskih razmer obsta-jajo precej{nje razlike v tipu, legi in gostoti naselij pa tu-di v parcelaciji. V mirnski pokrajini lo~imo po Ile{i~u(1950) ve~ tipov starej{ih naselij. V gri~evju, ki obda-ja Mirnsko-Mokrono{ko kotlino na severu, na Trebanj-skem in v obmo~ju med Mirnsko in Kr{ko dolino pre-vladujejo gru~asta naselja in zaselki, izvirajo~i iz ~a-sa slovanske naselitve pred na~rtno fevdalno koloniza-cijo, ki je potekala med 11. in 13. stoletjem. Najdemojih na kotlinskem robu, pa tudi na obse`nih slemenihv gri~evju in hribovju. Zanje je zna~ilna poljska razde-litev na prvotne grude. Parcele posameznih kmetij somed seboj pome{ane brez reda in so najrazli~nej{ih ne-pravilnih oblik in smeri. V hribovitem svetu Posavske-ga hribovja, gri~evju okrog Morav~, Gabrovke in [ent-

142

MIRNSKA DOLINA

20,9

7

19,4

7

20,9 22

,48

19,1

2 21,9

4

21,4

4

14,5

2

20,9

3

19,9

4

29,6

9

17,6

5

25

29,2

8

41,1

27,0

1

3,61

28,5

7

33,3

3

22,6

2

17,8

5

7,96

6,36

10,9

1

10,8

5

22,9

8

28,5

7

26,1

16,3

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

G 1

G 2

G 3

G 4

G 5

G 6

G 7

G 8

G 9

Gri

~evj

e

H 1

H 2

H 3

H 4

H 5

H 6

H 7

H 8

H 9

Hri

bovj

e

K 1

K 2

K 3

K 4

Kot

lina

P 1

P 2

Pla

note

Por

e~je

Dele` kme~kih prebivalcev poregijah (l. 1991).

janà pa so pogostej{i celki in drugotne grude, nasta-le z mo~nim drobljenjem nekdanjih celkov. V tipi~ni niz-ki, valoviti in gosto naseljeni pokrajini od Temenice doNovega mesta in na dvignjenem robu Mirnsko-Mokrono{-ke kotline, kjer prevladujejo gru~aste vasi, opaà Ile{i~nepravilne ali grudaste delce oziroma razne prehodneoblike med grudami in delci. Obse`ni kompleksi so tamrazdeljeni na dolge njive – jermene, ki so med seboj lo-~ene z jeàmi. Take kulturne terase so urejene tudi na pri-sojnih pobo~jih in slemenih v hribovju.

Pravilnej{im oblikam se parcele pribliàjo v {ir{ihdelih doline okrog Mirne, [entruperta in Mokronoga,a razdelitve na povsem pravilne delce na srednjem Do-lenjskem ni. Posebnost so stare farne vasi, ne~istakme~ka naselja oziroma naselja z dvojno, urbano-agrar-no funkcijo. Pravih kmetij je bilo malo, {tevilni pa so bi-li kajàrji in obrtniki. Polje je zato razdeljeno brez pra-

vega reda, v precej velikih blokastih, ne posebno pravil-nih kosih. Ve~ji bloki so za mo~nej{imi doma~ijami, naj-ve~ji pa so bili v posesti cerkve. Primera starih farnih va-si sta [entrupert in Mokronog. Ti naselji imata hkrati tu-di tr`no vlogo. V primeru [entruperta je o~iten vpliv tur{-kih obleganj. Protitur{ko obzidje so ̀ e l. 1834 odstrani-li. Sicer je oblika in velikost posamezne dolenjske do-ma~ije odvisna od njene gospodarske usmerjenosti in eko-nomskega stanja.

Obcestna naselja opazimo ponekod v kotlini, po-gosteje pa v srednjih vi{inah oziroma v toplotnem pa-su, kjer so ob po{evnih ali s pobo~jem vzporednih po-teh nanizane zidanice in po~itni{ke hi{ice. Taka so tudistalna naselja, ki so se razvila iz nekdanjih goric. V po-vezavi s posebno gospodarsko usmerjenostjo so tam raz-{irjene vinogradni{ke in sadovnja{ke grude. Razloè-na naselja prevladujejo v srednjih vi{inskih pasovih

143


Fluviokra{ki svet okrog Vodalz njivami po dolih in na tera-sah, med seboj lo~enih z grmi~-jem. (M. T.)

Gru~asto naselje Tihaboj inzemlji{ka razdelitev na delcev fluviokra{kem svetu Gabrov{-kega gri~evja. (M. K.)

v mo~no razrezanem, zakraselem svetu, v primerih mo-krotnih tal pa tudi v dolini.

Zna~ilnosti regionalne arhitekture so gank, stre-ha na ~op in simetri~na zasnova fasad. Gre namre~ zatip osrednjeslovenske hi{e, ki je prehoden in se v njemzrcalijo vsi sosednji vplivi, poudarjene pa so zna~ilno-sti panonske hi{e. Prevladuje dom v gru~i, kjer so gos-podarska poslopja samostojna. Med njimi so zanimive

ka{~e, vinski hrami, vezani ali dvojni kozolci (toplarji),hlevi in podi oziroma skednji.

Etnolo{ka dedi{~ina je deloma predstavljena v Kme~-kem in ~ebelarskem muzeju na Veseli Gori, v kova~ijiin mlinu na Trsteniku ter z @upan~i~evim kozolcem naBistrici pri Mokronogu, med tehni{ko dedi{~ino pa {te-jemo zna~ilne, zaradi poplavljanja dvignjene kamnite mo-stove ~ez Mirno (petprekatni most v sredi{~u naselja Mir-

144

MIRNSKA DOLINA

Z rastlinskim okrasjem umetelno obdelan @upan~i~ev vezan ko-zolec na Bistrici pri Mokronogu iz leta 1936. (M. T.)

Romarska cerkev Marije Vnebovzete iz 19. stoletja na Zaplazu(544 m) nad âteèm. (M. K.)

Grad Mirna (Neudegg), 300 m,je bil sprva last grofov Vi{nje-gorskih, potem pa je pogosto

menjal lastnike. Romanski pra-vokotni stanovanjsko-obrambnistolp, zgrajen v 12. stoletju, so

v gotski dobi prezidali in obdaliz obzidjem ter ve~ okroglimi in

~etverokotnimi obrambnimistolpi. Obzidje je bilo obnovlje-

no v dobi renesanse, potem paspet predelano v 17. stoletju.

Od takrat je verjetno tudi dvo-ri{~ni arkadni hodnik. Le-

ta 1942 so grad po`gali parti-zani, potem pa je do nedavne-

ga, ko je zasebnik obnovil rene-san~ni stolp, propadal. (M. K.)

na, triprekatni most pod mirnskim gradom in enoprekat-ni most pod Migolico), triprekatni most ~ez Bistrico naBistrici pri Mokronogu ter enoprekatni most ~ez Jese-ni{~ico v Dolenjih Jesenicah.

Mirnsko pokrajino lahko imenujemo tudi deèlo gra-dov in cerkva. Omenili smo è gradove, ki so izginilibrez sledu, drugi so v ru{evinah ali pa v slabem stanju.

RAZPOREDITEV NASELIJPO REGIJAH

V celotni regiji je bilo l. 1991 neenakomerno razpore-jenih 162 naselij. Poglejmo si zna~ilnosti njihove razpo-reditve po mikroregijah.

Po gri~evnaten svetu je raztresenih kar 65 naselijs skupno 4077 prebivalci. To pomeni, da so relativno ze-lo majhna; v povpre~ju imajo le 63 prebivalcev. Vzroktemu je izredna raz~lenjenost reliefa oziroma prevlada oz-kih slemen, ki nudijo le malo prostora za pozidavo. [eposebej je prostor omejen pri naseljih, ki so se razvila iznekdanjih »goric«. Tu za njive skoraj ni prostora. Pozi-dane so tudi izjemne strmine; zidanice ali po~itni{ke hi-{ice se vrstijo v ve~ nizih ob ozkih poteh nad strmimi vi-nogradi. Taka naselja so zgo{~ena v zaledju [entrupertain [entjanà, ju`no od Mirne in Mokronoga, pa tudi v Kr{-kem hribovju in na zahodu okrog Gabrovke in âteà.

V gri~evju prevladuje inverzna poselitev: naselja sedrè vr{nih polo`nih in uravnanih delov vzpetin – sle-

men, vrhov, pobo~nih teras in pomolov. Ozke, mokrot-ne, sen~ne in meglene doline in spodnji bolj strmi delipobo~ij pa so popolnoma neposeljeni. Izjeme so tu le mli-narski in àgarski obrati, vezani na vodne tokove. Gri-~evnati pokrajini, kjer poselitev ni inverzna, sta le ob-mo~ji blagega reliefa okrog Gabrovke in [entjanà. Letu so se lahko razvila nekoliko ve~ja naselja (z nad100 prebivalci); v njih so se naselile celo nekatere de-javnosti, ki jim dajejo zna~aj sredi{~nih vasi. Po {tevi-lu prebivalcev prednja~i [entjan` (406 preb.) ob pomemb-ni stari povezavi med dolinama Mirne in Save, potem Ga-brovka (239) in Morav~e pri Gabrovki (175) ob poti odMirne proti Litiji ter Trì{~e (215) ob prehodu iz Mirn-ske doline v ozko mirnsko deber, ki vodi skozi Kr{ko hri-bovje proti Sevnici. Prednosti teh krajev so torej v ugod-

145


Znameniti kamniti petprekatni most s konca 17. stoletja, ki po-vezuje bregova Mirne in oba dela istoimenskega naselja.(M. K.)

Leto popisa 1869 1880 1890 1900 1910 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991

[t. prebivalcev 15.945 16.306 16.470 16.398 17.035 17.007 16.559 16.244 15.110 14.379 14.229 14.151

[tevilo prebivalcev Mirnske doline po popisih 1869–1991.

Zidanice z zna~ilnostmi tradicionalne arhitekture in eno samofunkcijo se vse bolj izgubljajo med novogradnjami, ki imajo pogo-sto tudi funkcijo po~itni{kega ali celo stalnega bivali{~a. (M.K.)

Hi{e, zgrajene na tradicionalni na~in, propadajo in se umikajonovogradnjam, ki so pogosto stilno neprepoznavne. (M. T.)

146

MIR

NSK

AD

OL

INA

Borovak pri P.G. Jelenje

Sp. Jelenje

M. Goba

Podpe~pod S.

Javorjepri G.

êplje

Vodice pri G.

Brezovo

Morav{ka GoraHohovica

Morav~e pri G.

Klanec pri G.

TihabojLukovec

TlakaBrezje pri K.

Gor. Ravne

Okrog

âte{kaGora Brglez

Cirnik

RavneSelska G.

ZagoricaMigolska G.

Migolica

G. vas pri M.[evnicaM. [evnica

V. [evnica[krjan~e

BlatoHudeje

Ra~je seloDol pri T.

Brezovica pri M.

Trbinc

GomilaPraprotnica

Stan

St. GoraGradi{~e pri T.

Debenec

Selo pri M.

Sajenice

Pe~ice

Nova Gora

Laze pri G.

Gobnik

Krì{~epri ^.

Gabrska Gora

Kamni Vrh

Kamni Vrh pri P.

Zagri~

Poljanepri P.

V. Goba Dole pri L.

Prevale

H3

P2

P1

H4H2

H1 G1

G3

G2

H5

G4

K1

G5

K3K4

G6

H6

G7 H7

H8

G8K2

G9

H9

K4

Suhadole

Hude Ravne

Slavina

Gradi{~ePrelesje

Strmec

Ravne nad [.

DobovicaRadgonica

Jeèvec

Kostanjevica

HomHrastno

V. Cirnik

M. Cirnik pri [.

Roènberk

Zg. Mladeti~eSp.

Pijavice

Bruna vas

Skrovnik

Polje pri T.

Kamenica

Goveji Dol

Gabrje

Jelovec

Vrh pri B.

Novi Grad

Leskovec v P.

[tajngrob

Osredek pri K.

Svinjsko

Kladje pri K.

Kal pri K.

Brunk Budna vas

Srednik

Cerovec

Jablanica

Birna vas

Kri`

Laze pri B.

Podbor{tKoludrje

Draga pri [.Kamnje

Vrh

Vol~jeNjive

GlinekLog

Pu{~ava

Slep{ek

Martinja vas pri Mok.

Most Kaplja vas

[kovec

Vrhek

Sp.VodaleZg.Vodale

HrastovicaG. Jesenice

D. Jesenice

Beli Gri~Ostro`nik

G. vaspri Mok.

Pugled pri Mok.

PrelesjeBistrica pri Mok.

Zabrdje

[krljevo

BrinjeSlov. vas

StraàTrstenik

Rakovnikpri [.

Ribjek

Kri`ni Vrh

Brezovica pri T.

G. Mokronog

Zaloka

Zabukovje

Okrog

Ravnik

âte`G. vas pri ^.

D. vas pri ^.

GoljekSejeniceKri{kaReber Kri`

Selce

Zagozd

Kal pri D.PreènjskeNjive

Gabrovka

Gabrijele

[entjan`

Trì{~e

[entrupert

DolenjiBo{tanj

Krmelj

Mokronog

Mirna

VVeejjaarr

MMiirrnnaa

BBiissttrriiccaa

HHiinnjjaa


0 1 2 3 4 5km

Kri`

Trì{~e

KrmeljMirna

MMiirrnnaa

regionalna cesta

lokalna cesta

èleznica

vodotok

meja mikroregije

meja pore~ja Mirne

pod 200 preb.

200–499 preb.

500–999 preb.

1000–1999 preb.

Zem

ljevid 29: Naselja v M

irnski dolini leta 1995 po mikroregijah (klju~ oznak na strani 12).

147


K4 Beli Gri~G7 Birna vasK4 Bistrica pri MokronoguK1 BlatoH3 Borovak pri Pol{nikuG2 Brezje pri KumpoljuG4 Brezovica pri MirniH9 Brezovica pri TrebelnemP2 BrezovoG2 BrglezK4 BrinjeK4 Bruna vasH6 BrunkH6 BudnavasG7 CerovecG4 CirnikG1 âte{ka GoraG3 âte`P2 êpljeH9 DebenecH4 DobovicaG5 Dol pri TrebnjemH4 Dole pri LitijiG3 Dolenja vas pri âteùK4 Dolenje JeseniceH7 Dolenji Bo{tanjK4 Draga pri [entrupertuK2 GabrijeleG8 GabrjeG2 GabrovkaG1 Gabrska GoraK4 GlinekG1 Gobnik

G3 GoljekG4 GomilaG3 Gorenja vas pri âteùK1 Gorenja vas pri MirniG9 Gorenja vas pri MokronoguP1 Gorenje JelenjeK4 Gorenje JeseniceH9 Gorenji MokronogG2 Gornje RavneG8 Goveji DolH4 Gradi{~eG4 Gradi{~e pri TrebnjemG2 HohovicaH5 HomG6 HrastnoK4 HrastovicaH4 Hude RavneK1 HudejeG7 JablanicaH3 Javorje pri GabrovkiG8 JelovecH5 JeèvecP1 Kal pri DolahH6 Kal pri KrmeljuK2 KamenicaG1 Kamni VrhG1 Kamni Vrh pri PrimskovemK4 KamnjeG8 Kaplja vasH6 Kladje pri KrmeljuG2 Klanec pri GabrovkiG7 KoludrjeH5 Kostanjevica

G3 Kri{ka ReberH8 Kri`G4 Kri`H9 Kri`ni VrhK2 KrmeljG1 Krì{~e pri âteùH8 Laze pri Bo{tanjuH1 Laze pri GobnikuH6 Leskovec v Podbor{tuK4 LogG2 LukovecP2 Mala GobaK1 Mala [evnicaG6 Mali CirnikK4 Martinja vas pri MokronoguG4 MigolicaG4 Migolska GoraK4 MirnaK4 MokronogG2 Morav~e pri GabrovkiG2 Morav{ka GoraK4 MostH2 Nova GoraH6 Novi GradG1 OkrogG6 OkrogH6 Osredek pri KrmeljuK4 Ostro`nikG2 Pe~iceK4 PijaviceG7 Podbor{tH3 Podpe~ pod SkaloH1 Poljane pri Primskovem

K2 Polje pri Trì{~uG4 PraprotnicaH4 PrelesjeK4 PrelesjeH4 PrevaleP2 Preènjske NjiveG9 Pugled pri MokronoguK3 Pu{~avaK1 Ra~je seloH4 RadgonicaK4 Rakovnik pri [entrupertuG4 RavneH5 Ravne nad [entrupertomG6 RavnikG9 RibjekG6 RoènberkG4 SajeniceG3 SejeniceH4 SelceG4 Selo pri MirniG4 Selska GoraK4 SkrovnikH4 SlavinaK4 Slep{ekK4 Slovenska vasP1 Spodnje JelenjeK2 Spodnje Mladeti~eG8 Spodnje VodaleH6 SrednikG4 StanG4 Stara GoraK4 StraàH5 Strmec

H4 SuhadoleH6 SvinjskoG7 [entjan`K4 [entrupertK1 [evnicaH8 [kovecK1 [krjan~eK4 [krljevoH6 [tajngrobG2 TihabojG2 TlakaG4 TrbincK4 TrstenikG8 Trì{~eP2 Velika GobaK1 Velika [evnicaG6 Veliki CirnikP2 Vodice pri GabrovkiK4 Vol~je NjiveK4 VrhH7 Vrh pri Bo{tanjuG8 VrhekK4 ZabrdjeH5 ZabukovjeG4 ZagoricaP1 ZagozdG1 Zagri~H5 ZalokaK2 Zgornje Mladeti~eH8 Zgornje Vodale

Regija Povr{ina Dele` [tevilo Gostota Dele` Indeks Dele` Indeks {t. Indeks {t. [t. kme~kih Dele` [t. naselij Velikost(str. 12) v km2 povr{ine prebivalcev prebivalcev prebivalcev koncentr. prebivalcev prebivalcev prebivalcev prebivalcev kme~kih naselij

v pore~ju 1991 na km2 v pore~ju 1991 v morfolo{ki 1991/1961 1991/1981 1991 prebivalcev ({t. preb.)1991 1991 enoti 1991 1991

G1 9,06 3,07 248 27 1,80 59 6,08 60 92 52 20,97 8 31G2 17,72 6,00 786 44 5,71 95 19,28 80 88 153 19,47 12 66G3 8,70 2,95 268 31 1,95 66 6,57 76 100 56 20,90 6 45G4 26,44 8,95 685 26 4,97 56 16,80 79 86 154 22,48 16 43G5 4,36 1,48 68 16 0,49 33 1,67 117 111 13 19,12 1 68G6 23,72 8,03 392 17 2,85 35 9,61 75 92 86 21,94 6 65G7 18,28 6,19 821 45 5,96 96 20,14 75 92 176 21,44 6 137G8 14,59 4,94 723 50 5,25 106 17,73 82 89 105 14,52 7 103G9 6,37 2,16 86 14 0,62 29 2,11 95 90 18 20,93 3 29

Gri~evje 129,24 43,76 4077 32 29,61 68 100,00 78 90 813 19,94 65 63

H1 2,41 0,82 64 27 0,46 56 2,32 73 105 19 29,69 2 32H2 2,88 0,98 51 18 0,37 38 1,85 77 86 9 17,65 1 51H3 4,89 1,66 76 16 0,55 33 2,75 72 80 19 25,00 3 25H4 24,66 8,35 403 16 2,93 35 14,61 78 102 118 29,28 10 40H5 20,23 6,85 382 19 2,77 40 13,85 67 84 157 41,10 7 55H6 25,42 8,61 670 26 4,87 57 24,28 71 87 181 27,01 10 67H7 9,47 3,21 803 85 5,83 182 29,10 143 106 29 3,61 2 402H8 19,19 6,50 238 12 1,73 27 8,63 57 86 68 28,57 4 60H9 9,17 3,10 72 8 0,52 17 2,61 69 96 24 33,33 4 18

Hribovje 118,32 40,06 2759 23 20,04 50 100,00 82 94 624 22,62 43 64

K1 6,50 2,20 549 84 3,99 181 8,36 107 103 98 17,85 8 69K2 6,12 2,07 1256 205 9,12 441 19,12 103 100 100 7,96 6 209K3 14,86 5,03 110 7 0,80 16 1,67 100 104 7 6,36 1 110K4 11,73 3,97 4655 397 33,81 852 70,85 112 104 508 10,91 29 161

Kotlina 39,21 13,28 6570 168 47,71 359 100,00 110 103 713 10,85 44 149

P1 3,47 1,17 161 46 1,17 100 44,23 82 94 37 22,98 4 40P2 5,11 1,73 203 40 1,47 85 55,77 67 89 58 28,57 6 34

Planote 8,58 2,91 364 42 2,64 91 100,00 73 91 95 26,10 10 36

Pore~je 295,35 100,00 13770 47 100,00 100 100,00 343 378 2445 16,30 162 85

Naselja pore~ja Mirne in njihova pripadnost mikroregiji (stanje l. 1995)

Prebivalstveni podatki in podatki za naselja po regijah in morfolo{kih enotah.

nem prometnem poloàju in v obse`nej{ih, za poselitevin obdelavo primernih povr{inah, ki so hkrati varne predpoplavami. Drugi kraji so dosegli nadpovpre~no velikost,ker jih sestavlja izredno {tevilo zaselkov (Jablanicav [entjan{kem gri~evju ima 142 ljudi v 17 zaselkih). Ta-ka oblika poselitve je za gri~evje tudi najbolj tipi~na. Ob-mo~je, ki je bli`je kotlini, je bilo privla~no za poselitevod najstarej{ih ~asov – vso èlezno, rimsko in tudizgodnjeslovensko dobo. Najmanj ugoden je odmak-njen in izjemno raz~lenjen svet na prehodu v hribovje,kjer se pomanjkanju ravnega sveta pridruùjeta tudi te`-ka dostopnost in prehodnost.

V 43 naseljih hribovitega sveta ìvi 2759 ljudi. [te-jejo povpre~no 64 ljudi. Hribovje je za poselitev marsik-daj ugodnej{e kot gri~evje. Mogo~na in son~na slemena(pa tudi {iroke uravnave) nudijo za pozidavo in obdela-vo ve~ prostora, obenem pa imajo kraji bolj{i prometnipoloàj. [e zlasti tisti na obmo~ju Jatne in na vzhodu(v Kr{kem hribovju) so dobro povezani z zaposlitveni-mi in oskrbnimi sredi{~i v dolini Save. To se odraà tu-di v gibanju {tevila prebivalcev, ki sicer navadno ne ra-ste, a tudi ne upada, kar je zna~ilno za odmaknjene de-le. Kljub vsemu je naselij z nad 100 prebivalci malo: Vrhpri Bo{tanju (188), Kri` (109) in Osredek pri Krmelju(127), ki so vezani na dolino Save, na zahodu pa Dole priLitiji (129) s svojo osrednjo lego na prevalu in ve~ sre-di{~nimi funkcijami. Najmanj{i so kraji na planotah inmanj{ih kra{kih uravnavah, kjer obstajajo teàve z vod-no oskrbo, naselja v Deben{kem hribovju na jugu pa ome-jujejo strmine. Navadno v njih ìvi pod 40 prebivalcev.

Hribovska naselja so pogosto razloèna po dolgihslemenih, ki se vle~ejo proti jugovzhodu, {tevilna pa se-stavljajo tudi zaselki. Na kra{kih uravnavah so gru~aste-ga tipa ali pa razloèna. Tu moramo omeniti {e naseljepo~itni{kih hi{ic Jelenjska Reber na robu Dolske plano-te pri Spodnjem Jelenju, sicer pa se po~itni{ke hi{ice po-javljajo raztreseno povsod v vinogradni{kih obmo~jih.

Mirnsko-Mokrono{ka kotlina je s podalj{koma Ve-jarsko kotanjo in Krmeljsko kadunjo najpomembnej{i po-

selitveni prostor mirnske pokrajine. V 44 naseljih s pov-pre~no 149 prebivalci ìvi skupaj 6570 ljudi. ê izlo~i-mo pet najve~jih naselij: Mirno (1500 preb.), Krmelj(793), Mokronog (701), Dolenji Bo{tanj (649) in [en-trupert (356), {tejejo naselja povpre~no 84 ljudi. Kar 11%povr{in je pozidanih, ~e upo{tevamo le vzpeti rob Mirn-sko-Mokrono{ke kotline, skoraj ~etrtina. Gostota prebi-valstva na robnih terasah zna{a 397 na km2.

Naselja, ki leìjo na severnem robu kotline, ima-jo bistveno ugodnej{o lego od tistih na njenem ju`nemrobu. Obse`nej{a, polo`nej{a, proti soncu obrnjena sle-mena, ki jih med seboj lo~ijo poplavne doline dalj{ih le-vih pritokov Mirne, nudijo ve~ za obdelavo in pozida-vo primernega prostora ter omogo~ajo bolj{o povezavoz zaledjem. Zato so se razvili tu skoraj vsi najve~ji kra-ji: poleg Mirne s 1500 prebivalci {e Trstenik (106), Stra-à (116), Brinje (121), Draga pri [entrupertu (102), [en-trupert (356), Slovenska vas (123) Rakovnik pri [entru-pertu (113), Prelesje (105), Bistrica pri Mokronogu(117), Gorenje Jesenice (115) in Hrastovica (124). [e po-sebej ugodna za poselitev je Krmeljska kadunja, ki edi-na ni ogroèna zaradi poplav. Tam je ob dolini Hinje inpomembni prometnici, ki povezuje Mirnsko dolino priTrì{~u z dolino Save pri Rade~ah, zrasel danes drugi naj-ve~ji kraj Mirnske doline Krmelj. Ve~ja kraja Krmeljskekadunje sta {e Gabrijele (215 preb.) in Polje pri Trì{~u(109 preb.), tam pa so tudi {e mo`nosti za pozidavo.

Kraje na ju`nem obodu Mirnsko-Mokrono{ke kot-line na eni strani omejujejo strma gozdnata in sen~na po-bo~ja, na drugi pa poplavne ravnice vmesnih dolinic, na-vadno precej vetrovnih. Tam se je zaradi pomembnegaprometnega poloàja bolj razrasel le Mokronog(701 preb.), {e pred drugo svetovno vojno najpomemb-nej{e naselje kotline. Ugodnej{i poloàj ima tudi Zabr-dje (124 preb.) na skrajnem zahodu v bliìni Mirne.

Ve~ina naselij je gru~astega tipa, nekaj pa je tudi raz-loènih in obcestnih. Njihov razvoj je omejen zaradi vme-snih poplavnih ravnic in orne zemlje. Vsa naselja pove-zuje obodna cesta, vendar sta glavna cesta in èleznica,

148

MIRNSKA DOLINA

Gabrovka na meji med gri~ev-jem in planoto je s farno cerkvi-jo, {olo in tovarno za predelavosadja pomembno sredi{~no na-

selje. (M. K.)

ki povezujeta Dolenjsko podolje pri Trebnjem z dolinoSave pri Sevnici, speljani po severnem robu kotline. Pre~-ne poti so zaradi mokrotnega dna redke; pomembnej{ate~e le prek Pu{~ave (112 preb.) in Martinje vasi(123 preb.). Tam se kotlina najbolj zoì.

FUNKCIJA NASELIJ

V Mirnski dolini ni nobenega naselja, ki bi imelo vlo-go ob~inskega sredi{~a. Take funkcije opravljajo zamirnsko regijo Trebnje, Sevnica in Litija. Prvi dve leì-ta takoj onstran mirnske razvodnice, Litija pa je od njeoddaljena 15 km. V teh sredi{~ih so zgo{~ene obrt, in-dustrija, oskrbne in upravne dejavnosti, predstavljajo patudi pomembna prometna vozli{~a. Kraja znotraj pore~-ja, ki opravljata najve~ sredi{~nih funkcij, sta Mirna inMokronog, nadpovpre~no pa so opremljena {e krajev-na sredi{~a Krmelj, [entrupert, [entjan`, Gabrovka priLitiji, Trì{~e, âte`, Dole pri Litiji in Dolenji Bo{tanj.Pomembnej{o vlogo so ohranila {e iz fevdalnih ~asov.Takrat so bila vsa, razen Krmelja, ki je mlaj{ega nastan-ka, tudi è ùpnijska sredi{~a.

Kar 28% prebivalcev Mirnske doline ̀ ivi v naseljih,ki leìjo manj kot kilometer od naselja, ki opravlja sre-di{~ne funkcije 1. stopnje. To pomeni, da je v kraju se-de` ùpnije, da ima {olo, trgovino osnovne oskrbe, po-{to, gostilno, redko tudi bencinsko ~rpalko, zdravstve-no postajo in enega ali ve~ industrijskih obratov, ki za-poslujejo prebivalce o`jega obmo~ja. V mirnskem po-re~ju so tako opremljeni poleg Mirne in Mokronoga, kiimata drugo stopnjo centralnosti, {e zgoraj na{teta kra-jevna sredi{~a. Tu in v neposrednem zaledju se je {tevi-lo prebivalcev v obdobju 1961 do 1991 najbolj pove~a-lo. Manj kot 6 km dale~ od sredi{~nega kraja 2. stopnjeìvi polovica prebivalcev Mirnske doline, manj kot10 km od enega od ob~inskih sredi{~ Trebnjega, Litijeali Sevnice pa 30 % ljudi.

SREDI[^NA NASELJA

V MIRNSKI DOLINI

Mirna je v jedru gru~asto naselje z ve~ zaselki in skup-no 1500 prebivalci. Danes je najve~ji kraj Mirnsko-Mo-krono{ke kotline in opravlja sredi{~ne funkcije drugestopnje. Zrasla je na njenem skrajnem zahodnem robu,

149


Staro krajevno sredi{~e [entjan` (344 m) s poljem v delcihv blagi miocenski pokrajini. Zadaj je prebojna dolina Kaludr-skega potoka. (M. K.)

Pogled na Mirno in nizko raz-vodno Trebanjsko gri~evje s se-verovzhoda. Za razvoj naseljaje bil odlo~ilen poloàj ob vod-nem stekali{~u in kriì{~u poti.Stanovanjski del je na dvignje-nih robnih terasah, industrijapa se je razrasla na nekdanjempoplavnem svetu ob re~ici Mir-ni in èleznici. (M. K.)

ob velikem koncentri~nem vodnem stekali{~u in promet-nem vozli{~u. Sem se s severa in zahoda iz gri~evja pre-bijejo re~ica Mirna in pritoka Lipoglav{~ica in Vejar, z ju-ga in jugovzhoda pa Gomil{~ica, Pravharica in Zabr{-~ica. Mirna leì ob glavni prometnici med Dolenjskimpodoljem in dolino Save pri Sevnici in ob poti, ki pove-zuje Mirnsko dolino z Litijo prek prevala Javorski Pilv Gabrov{kem hribovju. Hkrati je izhodi{~e za {tevilnavinorodna son~na slemena v zaledju.

Arheolo{ke najdbe v okolici dokazujejo poselitev ̀ ev bakreni dobi (Gradec pri Mirni), bli`nji Kincelj nad Tr-bincem pa je bil naseljen od stare èlezne dobe naprej(Dular in drugi, 1991). L. 1180 je bil tu posredno prvi~omenjen grad, ki so ga upravljali mirnski gospodje, og-lejski vazali (Jaki~, 1994). Med drugo svetovno vojnoje bil po`gan, danes pa ga postopno obnavljajo.

Najstarej{i del Mirne je prislonjen k strmemu jugo-vzhodnemu pobo~ju Trbinca. Pod gotsko ùpnijskocerkvijo svetega Janeza Krstnika z dragocenim oboka-nim in poslikanim prezbiterijem je ob raz{irjenem trgutrgovsko in poslovno sredi{~e kraja. Novej{i stanovanj-ski del se je razrasel na izteku tone~ega slemena onstranre~ice Mirne, ki prav tu spreminja smer za 90°. Tam statudi {ola in zdravstveni dom. Mirnski zaselki so raztre-seni dale~ naokrog, tudi po ju`nem robu kotline.

Do srede 19. stoletja se je prebivalstvo ukvarjalo les kmetijstvom, tedaj pa sta se pojavili predilnica za plat-no in usnjarna. Ob prvem popisu l. 1869 je Mirna {tela292 prebivalcev. Med nekmetijskimi dejavnostmi mora-mo navesti tudi bli`nje opekarstvo in kova{tvo. Med obe-ma vojnama so tu delovale: parna àga, pilarna, tovar-na krede in sadrenih izdelkov, tovarna barvic in tovarnaemajliranih pe~i. Razviti so bili mizarstvo, mlekarstvoin trgovina z lesom in bukovim ogljem, s kmetijskimi pri-delki, ̀ ivino, vinom in medom. L. 1931 so na Mirni na-{teli 417 ljudi, hitreje pa je za~ela rasti po drugi svetov-ni vojni, zlasti po l. 1961.

Dana{nja industrija naseljuje najni`jo teraso naobeh straneh re~ice Mirne, nekdanjo poplavno ravnico

in prostor ob ̀ eleznici Trebnje–Sevnica. Privla~i delav-ce iz celotne kotline, pa tudi z dobr{nega dela zaledja Mir-ne in [entruperta. Najve~ji pomen imajo ìvilska indu-strija (Dana, obrat Kolinske, Greda), tekstilna industrija

150

MIRNSKA DOLINA

Osrednji del Mokronoga (251 m), ki se è v 13. stoletju omenjakot trg, je raz{irjena ulica. Okrog nje so nanizani cerkev, graj-ske razvaline (265 m) in stolp, sicer pa strnjeno pozidane nad-stropne stavbe polmestnega tipa. Zunaj sredi{~a najdemo tudidruge tipe hi{, od malih obrtni{kih do ve~jih kme~kih domov, narobu naselja pa kme~ke kajè. (M. K.)

Sredi{~e Mirne z ùpnijskocerkvijo sv. Janeza Krstnika iz13. stoletja, gostilno in kamni-

tim mostom iz 18. stoletja.(M. K.)

v Kr{ko hribovje in povezuje Dolenjsko podolje z doli-no Save. Sicer je ni`ji svet precej mokroten; od tod tu-di ime kraja.

Proti jugovzhodu se terase dvignejo v nizko vino-rodno gri~evje, jugozahodno zaledje pa je hribovito, gozd-nato in prepredeno s kratkimi, a globokimi dolinami, kjerpotoki ob izteku v kotlino poplavljajo. Slemena med nji-mi so bila naseljena è na prehodu iz bronaste (Ostro`-nik) v staro èlezno dobo (@empoh), Kri`ni Vrh pa vsoèlezno dobo (Dular in drugi, 1991, Kri`, 1987). V Mo-kronogu so na{li tudi rimske grobove, saj je tedaj v do-lino Laknice tod vodila pomembna pot. V 11. stoletju jebila mokrono{ka gospo{~ina last savinjskih grofov Bre{-ko-Seli{kih, zatem pa je pre{la v roke {kofije v Krki na

151


Zvezdasto rebrasto obokan prezbiterij ùpnijske gotske cerkvesv. Janeza Krstnika na Mirni je eden najve~jih poslikanih obo-kov na Slovenskem. Poslikava iz let 1465–1470 je delo neznane-ga mojstra. (M. K.) Portal polmestne tr{ke hi{e v Mokronogu. (M. K.)

(Prevent SPM in TOM Oblazinjeno pohi{tvo), razvita iznekdanje tovarne {ivalnih strojev ter industrija nekovinKremen, kamor spada bli`nji rudnik roènca Irsovec.

Mokronog je staro, deloma gru~asto, deloma obcest-no naselje, ki skupaj z zaselki {teje 701 prebivalca. Okrogosrednje raz{irjene ulice so razporejeni cerkev, grajskerazvaline in stolp, sicer pa jo obdajajo strnjeno pozida-ne nadstropne stavbe. Neko~ je bil najpomembnej{ikraj Mirnsko-Mokrono{ke kotline. Leta 1869 je imel kartrikrat ve~ prebivalcev kot Mirna (843). Razvil se je najugovzhodnem vzpetem robu kotline, pod prevalom, prekkaterega vodi iz doline Mirne stara pot v dolino Lakni-ce in dalje proti reki Krki v Kr{ko-Breì{ko kotlino. Le-ì tudi blizu izhoda v mirnsko deber, ki je vrezana

[entrupert (280 m), v zgodnjemsrednjem veku najpomembnej{ikraj Mirnske doline, je danesmanj{e sredi{~no naselje. Hi{eso kro`no nanizane okrog cerk-ve svetega Ruperta in osrednje-ga trga, kamor se zvezdasto ste-kajo glavne ceste. (M. K.)

dvignjeni terasi vzhodno od Brinjskega polja in ob de-snem bregu Bistrice, najve~jega levega pritoka Mirne.Vanj se zvezdasto steka ve~ cest. Tukaj{nja poselitev jeè zelo stara; domnevno naj bi oglejski misijonarji ̀ e le-ta 796 tu postavili kapelo. Na starih temeljih naj bi po-tem l. 1042 Hema Kr{ka, lastnica novega gradu v [kr-ljevem, sezidala cerkev. V zgodnjem srednjem veku je[entrupert postal sede` veleùpnije, ki je segala odSvibnega do Bo{tanja in Mokronoga, s tem pa je bil naj-pomembnej{i kraj Mirnsko-Mokrono{ke kotline.

V ~asu tur{kih obleganj je imel pomembno obramb-no funkcijo. V prvi polovici 15. stoletja so namre~ cerk-veni stolp utrdili, kraj pa obzidali. Taborsko obzidje jebilo ob tur{kih napadih hudo po{kodovano, l. 1834 paso ga odstranili.

Ile{i~ (1950) prepoznava v kraju tipi~no farno vas,kjer so hi{e strnjene okrog cerkve in trga. Velikih kme-tov je bilo malo, ve~ pa je bilo kajàrjev in obrtnikov.

Od leta 1869 do danes se {tevilo prebivalcev ni bis-tveno spreminjalo. Ob prvem {tetju jih je bilo 316, da-nes pa pa jih tu ìvi 356. [entrupert je nekoliko odmak-njen od glavne ceste, ki vodi vzdol` kotline. Z ùpnij-sko cerkvijo svetega Ruperta, {olo, industrijsko predelavoplasti~nih mas (Plasta) in obrtnimi delavnicami je sre-di{~no naselje prve, najni`je stopnje.

Krmelj je s 793 prebivalci drugi najve~ji kraj v po-re~ju Mirne in sredi{~no naselje najni`je stopnje. Leìob Hinji, levem pritoku Mirne, in ob stari cesti, ki po-vezuje dolino Mirne pri Trì{~u z dolino Save pri Rade-~ah. Obmo~je spada v Krmeljsko kadunjo, ki je del se-novskega terciarnega bazena. Kraj se je razvil na osno-vi bli`njih nahajali{~ rjavega premoga, roènca in gli-ne. Premog so za~eli izkori{~ati konec 18. stoletja. V le-tih 1863–1878 je tu delovala tudi cinkarna. L. 1908 soiz Trebnjega do Krmelja speljali celo ̀ elezni{ki tir in ponjem l. 1926 odtovorili 53.000 ton premoga. Rudnik sozaprli l. 1962. @elezni{ki odsek do Trì{~a ima danes lefunkcijo industrijskega tira, pa {e ta se opu{~a. [e ne-davno je precej delovnih mest nudil obrat Metalne, ponjegovem propadu pa sta najpomembnej{i podjetji In-kos (inèniring, konstrukcije, strojegradnja) in Konfek-cija Lisca, obrat tekstilne industrije.

Dolenji Bo{tanj je s 649 prebivalci precej veliko gru-~asto naselje, leè~e ob soto~ju med desnim bregom Sa-ve in levim bregom Mirne in na vi{jih terasah. Na seve-rozahodu se stika z Bo{tanjem (336 prebivalcev). Na nje-govo rast je vplival pomemben prometni poloàj (sko-zi jugovzhodni del naselja te~eta ̀ elezni{ka proga in ce-sta Trebnje–Sevnica in se tu pridruìta obsavskim pro-metnicam. Kraj ima tudi nekatere sredi{~ne funkcije, a jezaradi le 2 km oddaljene Sevnice na nasprotnem breguSave njegovo gravitacijsko zaledje relativno majhno.

152

MIRNSKA DOLINA

Krmelj (253 m), mlaj{e rudarsko-industrijsko in sredi{~no nase-lje, se razteza vzdol` [kocjanskega preloma ob Hinji, ki pre~iKrmeljsko kadunjo v smeri od severa proti jugu. (M. K.)

Koro{kem. Sprva je imel pomembnej{o vlogo bli`nji gradGorenji Mokronog, a je kasneje propadel.

Mokronog se prvi~ omenja l. 1249, kot trg pa èl. 1279. Cerkveno je kraj spadal v {entrupersko veleùp-nijo, v 16. stoletju pa se je osamosvojil. Zelo zgodaj jeimel sodno oblast. Bil je znan po usnjarski in ~evljarskiobrti ter kot sejmarski in romarski kraj (@alostna gora).@e l. 1808 je dobil {olo, 1815 pa usnjarno, ki je obrato-vala do l. 1943. Tedaj je bila ob nem{kem bombardira-nju uni~ena. Po drugi svetovni vojni je Mokronog gos-podarsko nazadoval; med drugim je ob~util posledice od-maknjenosti od èleznice. Leta 1971 je imel le 631 lju-di; {tevilo je upadalo do nedavnega. [e pred kratkim jebila tu najpomembnej{a proizvodnja elektrolitskihkondenzatorjev (Iskra – elektroliti), danes pa ima najpo-membnej{e mesto industrija platnenih izdelkov Dorema.Sicer sta dokaj mo~ni obrt in trgovina. Kraj opravlja sre-di{~ne funkcije druge stopnje.

[entrupert je gru~asto naselje na severnem robuMirnsko-Mokrono{ke kotline, ki je tu naj{ir{a. Stoji na

153

GOSPODARSTVO

GOSPODARSTVO

KMETIJSTVO

Dejavnost, ki è dolga stoletja daje mirnski pokrajini os-novni pe~at, je kmetijstvo. Za take namene so gozd izkr-~ili è Iliri, intenzivneje pa so se s kmetovanjem prvi uk-varjali Kelti. Osnovni pomen je dejavnost obdràla {e da-le~ v obdobju po drugi svetovni vojni. Vse do nedavne-ga je imela predvsem avtarki~en zna~aj. Ljudje so gojilinajve~ ajdo, koruzo, p{enico, r`, oves, je~men, krompirin krmne rastline, pa tudi povrtnine. Majhne kmetije inkmetije z zelo razdrobljeno posestjo, na katerih so dela-li ro~no, hkrati pa njive slabo gnojili, so te`ko preìvlja-le {tevilno prebivalstvo. Rev{~ina je bila najve~ja v od-maknjenih vaseh po gri~evju in hribovju pore~ja Mirne.

Do intenzifikacije in specializacije v kmetijstvu jepri{lo {ele pred kratkim, v sedemdesetih in osemdese-tih letih, pa {e to velja bolj za niìnske kmetije. Usme-

rile so se predvsem v mle~no in mesno govedorejo, uk-varjajo pa se tudi z vzrejo plemenske ̀ ivine, perutninars-tvom in ponekod s pridelavo jedilnega in semenskegakrompirja. Po drugi svetovni vojni je Dolenjska posta-la vzrejno sredi{~e za plemenske bike, krave in telice.@ivinoreji so prilagodili tudi poljedelstvo. Med poljski-mi kulturami tako poleg krompirja prevladujejo krmnerastline.

RUDARSTVO

Prva pomembnej{a nekmetijska dejavnost, ki se je po dol-gih stoletjih spet pojavila v Mirnski dolini, je bilo rudars-tvo. V okolici [entjanà in Krmelja so za~eli konec18. stoletja izkori{~ati rjavi premog. Na njegovi osnovi

Samooskrbno polikulturno kme-tijstvo je zlasti v gri~evju in hri-bovju {e vedno prevladujo~aoblika gospodarjenja. (M. K.)

Rahlo vzpeti svet med Mokro-nogom in Martinjo vasjo priMokronogu z velikimi ornimipovr{inami je bil {e nedavnov dru`beni lasti. (M. K.)

se je razvil Krmelj, danes najmlaj{e naselje, ki ima sre-di{~no funkcijo. Po l. 1936 je bil pomemben tudi pri elek-trifikaciji Dolenjske (Razvoj elektrifikacije…, 1976). Kr-meljski rudnik so zaradi iz~rpanosti zaprli l. 1962. Pre-mog slab{e kakovosti (lignit) pa so {e v 30. letih tega sto-letja pridobivali v dnevnem kopu pri Gorenji vasi pri Mir-ni. Med ostalimi rudnimi bogastvi, ki so jih ljudje tu v pre-teklosti izkori{~ali, naj omenimo èlezovo rudo priHrastnem, Veliki Gobi in Velikem Cirniku, manganovorudo pri Brglezu, Vodicah pri Gabrovki in blizu Brezo-vice pri Mirni, cinkovo rudo pri Cerovcu pri Trebelnemin pri [kovcu ter svin~evo rudo pri Mokronogu in Sred-niku. Glinene usedline v dnu Mirnsko-Mokrono{ke kot-line in Vejarske kotanje so omogo~ale delovanje opekarnv Prelesju in na Hudejah.

Danes obstajajo v regiji {tevilni manj{i kamnolomidolomita, najbolj znana pa je po zalogah roènca na ob-mo~ju Irsovca ju`no od Mirne, ekonomsko najpomemb-nej{em slovenskem nahajali{~u te mineralne surovine.Iz pe{~eno-muljastega roèn~evega gru{~a s separacijopridobivajo zelo ~isto kremenovo surovino, ki jo tudi iz-vaàjo. Pomembnej{a nahajali{~a roènca so {e v oko-lici Krmelja, Gabrovke in na obmo~ju Debenca ([olar,Dimkovski, 1992, Jeòvnik, Eler{ek, Viìntin, 1981).

OBRT IN INDUSTRIJA

Regija je bila odmaknjena od glavnih prometnih tokov;tudi industrijskega zaledja, ki bi odkupovalo kmetijskepridelke in izdelke doma~e obrti, tu ni bilo. Vse obrti(mlinarstvo, àgarstvo, kova{tvo, mizarstvo, ~ebelars-tvo, pletarstvo in predelava lanu) so v preteklosti zado-voljevale le doma~e potrebe. Trgovska in obrtna dejav-nost sta zaìveli v posameznih sredi{~ih {ele sredi19. stoletja.

Mirna, Mokronog, [entrupert in Krmelj so biliv preteklosti in so danes glavna zaposlitvena sredi{~av mirnskem pore~ju (glej opise naselij). Manj{a sredi{-~a, ki s svojimi delovnimi mesti zavirajo praznjenje odro~-nih, predvsem hribovskih vasi, pa so: âte` s svojo To-varno elektromateriala, Dole pri Litiji s Tovarno trans-portnih naprav in konstrukcij, Gabrovka s tovarno Pre-sad in Mizarstvom ter Slovenska vas s tovarno protipo-àrne opreme. Sicer pa se ljudje zaposlujejo tudi v {te-vilnih bolj ali manj oddaljenih krajih zunaj regije: s se-vernega in vzhodnega dela v obsavskih krajih od Litijedo Rade~ in Sevnice, iz osrednjega, ju`nega in zahod-nega dela pa {e v Novem mestu in zaposlitvenih sredi{-~ih Dolenjskega podolja vse do Ljubljane.

PROMET

Tako kot v sosednjem Dolenjskem podolju je tudi v mirn-ski pokrajini promet od nekdaj igral pomembno vlogov regionalnem razvoju. Zaradi lahke prehodnosti v sme-ri od zahoda proti vzhodu so mimo Trebnjega po Dolenj-skem podolju potekale najstarej{e daljnovodne poti, sko-zi dolino Mirne in po [tatenber{ki dolini pa {e vzpored-nice. Tu so prodirale ljudske mnoìce, ki so iskale nase-litveni prostor, mimo so vodile trgovske poti; to je bilatudi os, po kateri so se {irili osvajalni oziroma voja{ki inroparski pohodi – enkrat z zahoda, drugi~ z vzhoda. Pro-ti koncu 16. stoletja je bila prek Trebnjega vzpostavlje-na redna po{tna zveza s Karlovcem. Poleg prometnice,ki je povezovala Ljubljansko barje, Grosupeljsko kotli-no, [entvi{ko kotlino in Temeni{ko dolino, je imelavedno pomembno vlogo tudi pre~na pot – pot iz Suhe kra-jine: iz @uèmberka in Dobrni~a ~ez preval pri Grmadiprek Trebnjega in ~ez nizek preval v temeni{ko-mirnskemrazvodju prek Mirnske doline na sever proti Litiji, Rade-

154

MIRNSKA DOLINA

Pletarstvo v obliki doma~e obrtije doma tudi v Mirnski dolini.Izdelki iz slame, vrbovih in le-

skovih {ib in viter zadovoljujejodoma~e potrebe, namenjeni pa

so tudi trgu. (M. K.)

~am in Sevnici v dolini Save. Pot skozi mirnsko deber jezaìvela {ele v novej{em ~asu, po izgradnji ceste in è-leznice. [e v srednjem veku je namre~ imela pomemb-nej{o vlogo pot po dolini Grahovice, levega pritoka Mir-ne. Nanjo so bile vezane tudi utrjene postojanke, ki so va-rovale povezavo med Dolenjsko in [tajersko.

Po Dolenjskem podolju te~e po drugi svetovni voj-ni (l. 1958) zgrajena t. i. Cesta bratstva in enotnosti, kiizkori{~a traso, obstoje~o v vseh zgodovinskih obdob-

jih. @eleznica Ljubljana–Novo mesto je bila mimo Treb-njega speljana l. 1894. L. 1908 so iz Trebnjega poteg-nili stransko normalnotirno rudni{ko progo do Krmelja,potem pa so z izgradnjo odseka Trì{~e–Sevnica leta1938povezali dolenjsko z obsavsko progo. Tako naj bi bila prekZidanega Mosta in Mirnske doline vzpostavljena vez medseverovzhodno Slovenijo in pristani{~em na Reki.

Trebnje torej leì ob enem najpomembnej{ih promet-nih kriì{~ na Dolenjskem. V njegovi bli`nji okolici je

155

GOSPODARSTVO

Starej{i del Mirne ob jugovz-hodnem vzno`ju Trbinca s cestoin èleznico. (M. K.)

Razvodno sleme nad Rade~ami z Brunkom (557 m) in Budnovasjo. Tu vodi ena od dveh v pore~ju Mirne najpomembnej{ihstarih poti proti severu. Spodaj vidimo Vrhovo (200 m) s hidro-elektrarno na Savi. (M. K.)

@alostna gora (336 m) pri Mokronogu z baro~no romarskocerkvijo @alostne Matere bo`je iz 17. stoletja in Svetimi stopni-cami iz leta 1761. (M. K.)

V zadnjem ~asu pa se poloàj s popestritvijo turi-sti~ne ponudbe spreminja. Regija se namre~ pona{as {tevilnimi naravnimi in kulturnimi bogastvi: z razgi-banim reliefom z izrednimi vi{inskimi razlikami, menja-vo re~no-denudacijskega, re~no-akumulacijskega, kra{-kega in fluviokra{kega reliefa, s {tevilnimi slemeni in raz-glednimi vrhovi, globokimi dolinami s potoki, s plano-tami in manj{imi kra{kimi uravnavami, ohranjeno narav-no mo~virsko vegetacijo, na katero je vezana specifi~-na favna, s {tevilnimi arheolo{kimi in drugimi kultur-no-zgodovinskimi spomeniki. Tu so ostanki ilirskih, kelt-skih in rimskih naselbin, grobi{~ in komunikacij ter {te-vilni cerkveni, grajski, etnolo{ki in drugi spomeniki. Re-gija se vklju~uje v turisti~no ponudbo tudi kot vinograd-ni{ka pokrajina z nekaterimi urejenimi »vinskimi cesta-mi« (Oplenk, Okrog in Zadraga ter Hom v zaledju [en-truperta, pot iz Mokronoga ~ez Trebelno v dolino zgor-nje Radulje, obmo~je Praprotnice, Stare gore in Gradi{-~a v Deben{kem hribovju), z »vinskimi pe{potmi« (ob-mo~je Kamnega Vrha, Krì{~a, âte{ke gore, Zaplazain Sevnega na zahodnem razvodju) in kot bogat lovskiin ribolovni revir. Mnoge naravne in kulturne znameni-tosti povezuje ve~ markiranih pohodnih poti (iz Litije doâteà, s âteà prek @unovca na Veselo Goro, z Mir-ne prek Debenca v Trebnje).

Regija je privla~na za gradnjo po~itni{kih bivali{~;ta so vezana na eni strani na hriboviti svet Posavskegahribovja (Dolska planota), na drugi pa na vinogradni{-ka obmo~ja (slemena v zahodnem delu mirnskega po-re~ja, zaledje [entruperta in [entjanà, gri~evje med Mir-no in Trebnjem, obmo~je jugovzhodno od Mokronoga,Bo{tanjsko hribovje nad Sevnico).

156

MIRNSKA DOLINA

v vseh ~asih od bakrene dobe dalje dokazan obstoj po-membnih naselbin.

Tudi vsa ostala sredi{~na naselja regije izkori{~ajougodne prometne poloàje: Gabrovka in Morav~e ter Kr-melj in [entjan` leìjo ob starih poteh iz Mirnske dolinev dolino Save, Mokronog na prevalu med Mirnsko do-lino in dolino Laknice, Trì{~e ob izhodu poti iz Mirn-sko-Mokrono{ke kotline v ozko mirnsko deber v Kr{kemhribovju, Mirna pa ob vstopu v Mirnsko-Mokrono{kokotlino in na kriì{~u poti v smereh od vzhoda proti za-hodu in od severa proti jugu. Promet je vplival na loka-cijo in velikost, v nekaterih primerih tudi na obliko na-selij (Mokronog, [entrupert – zvezdasto {irjenje ob kri-àjo~ih se poteh).

Promet navadno sproì tudi poklicno prestrukturiranjeprebivalcev in omogo~i dnevne migracije. V na{i regiji sokrajevne prometne razmere in telefonske povezave neko-liko bolje urejene {ele v zadnjih petih letih, zato je bilo nje-no praznjenje veliko mo~nej{e in dalj trajajo~e kot drugje.

TURIZEM

Vse pomembnej{a gospodarska veja postaja turizem. Lju-di so sem najprej privla~ile romarske cerkve (Zaplaz priâteù, Vesela Gora, @alostna gora pri Mokronogu, To-polovec – Vrh pri Bo{tanju). [e nedavno je bil turizemtu povsem tranzitnega zna~aja. Pred zadnjo vojno na Bal-kanu je bila cesta po Dolenjskem podolju med najboljobremenjenimi slovenskimi cestami: mimo Trebnjega jetekla ena glavnih povezav od Zahodne in Srednje Evro-pe z Bli`njim vzhodom.

Dolenjsko pokrajino bogatijokozolci »toplarji« in {tevilna

znamenja. (M. T.)

Kvartarne dejavnosti so v ve~ji meri prisotne le v Treb-njem, Sevnici in ̀ e oddaljeni Litiji kot ob~inskih sredi{-~ih, deloma {e na Mirni in v Mokronogu. Regija je v tempogledu precej slabo razvita. Najbli`ja srednja {ola je {e-le v Ivan~ni Gorici. [olarji se vsakodnevno vozijo tudiv Novo mesto, Sevnico in Ljubljano ali pa bivajo v tam-kaj{njih internatih.

Zdravstveni domovi se nahajajo v Trebnjem, Sev-nici in Litiji, znotraj pore~ja pa so v sredi{~ih ni`jega ran-ga le zdravstvene postaje. Med ostalimi ustanovami najomenimo {e Kazenski pobolj{evalni dom na Dobu ozi-roma v Slovenski vasi, ki je ena najve~jih slovenskih mo{-kih kaznilnic zaprtega tipa.

157

POVZETEK

Kazenski pobolj{evalni dom naDobu oziroma Slovenski vasi jeena najve~jih slovenskih mo{-kih kaznilnic zaprtega tipa.(M. K.)

DRUGE DEJAVNOSTI

POVZETEK

Mirnska dolina v {ir{em smislu ali pore~je Mirne je enamanj znanih pokrajin Slovenije. Leì v njenem osrednjemdelu, na srednjem Dolenjskem. Lahko jo imenujemo karSlovenijo v malem, saj se na tem, okrog 300 km2 veli-kem obmo~ju stikajo tri od velikih evropskih regij: alp-ski, dinarski in panonski svet. Zato je v litolo{kem, re-liefnem in klimatskem smislu izrazito prehodna pokra-jina. Tu se prepletata alpska in dinarska tektonika, uve-ljavi pa se tudi balatonska smer, ki sicer prevladuje v ju-govzhodni Sloveniji.

Ve~ina objavljenih del o Mirnski dolini se ukvarjale s posameznimi strokovnimi podro~ji, v regionalnihobravnavah pa je bila doslej vklju~ena v pravo Dolenj-sko, v jugovzhodno in vzhodno Slovenijo, v spodnji del

Posavja, njeni posamezni deli pa v Posavsko hribovje,Raduljsko hribovje in Dolenjsko podolje.

Z namenom, da bi omogo~ili celostno planiranje na-daljnjega regionalnega razvoja, smo v pri~ujo~em deluposku{ali osvetliti dru`benogeografske in fizi~nogeograf-ske zna~ilnosti pore~ja Mirne, njegovo preteklo, pa tu-di sedanje ìvljenje. Na osnovi analiz naravnih razmer,sedanje rabe tal in gospodarske usmerjenosti smo iska-li optimalno rabo tal in mo`ne prihodnje razvojne usme-ritve. Mirnska dolina je namre~ ena redkih med ve~ji-mi slovenskimi pokrajinami, kjer se {tevilo prebivalcevè dalj{e obdobje ob~utno zniùje. V zadnjih 30 letih jeto nazadovalo za 7 %, njegovo {tevilo leta 1991 pa je bi-lo za 11 % manj{e kot leta 1869.

158

MIRNSKA DOLINA

Meja pore~ja te~e na severu po alpsko usmerjenemhrbtu Jatne. Tam je tudi najve~ja absolutna vi{ina mirn-skega pore~ja, ki zna{a 850 m. Proti vzhodu se slemenazniùjejo in nad Sevnico, kjer se Mirna na 175 m nad-morske vi{ine po 44 km dolgi poti izliva v Savo, segajole {e okrog 500 m visoko. Na severozahodni strani pro-ti savskemu in na zahodni strani proti temeni{kemu po-re~ju je v kra{ko prevotljenem svetu razvodnico te`je do-lo~iti. Na jugu poteka meja po ozkem in nizkem gri~ev-ju, ki lo~i dolini Mirne in Temenice, proti vzhodu pa povi{jem hribovju, katerega ju`na stran se odmaka v Kr-kin pritok Raduljo. Razvodnica gre dalje skozi Kr{ko hri-bovje in se izte~e pri Sevnici. Povpre~na nadmorska vi-{ina Mirnske doline meri okrog 400 m.

V obmo~ju smo lo~ili 4 morfolo{ke enote: hribov-je zavzema 44 %, gri~evje 40 %, kotlina 13 % in plano-te 3 % povr{in pore~ja. Ker je obmo~je v vseh pogledihizredno pestro, smo ga raz~lenili {e na 24 bolj ali manjhomogenih mikroregij: 9 hribovskih, 9 gri~evnatih,4 kotlinske in 2 na planotah. Razlike med legami v kot-linskem dnu, na gri~evju, hribovju in na planoti smo {eposebej poudarili.

Osrednji del zavzema ugrezajo~a se Mirnsko-Mo-krono{ka kotlina s poplavno ravnico Mirne in pritokov.Dno je na debelo zasuto z re~no naplavino. Re~no-aku-mulacijski tip reliefa se drugje v pore~ju uveljavlja le {ev manj{ih depresijah (Vejarska kotanja, Krmeljska ka-dunja, Morav{ka kotlinica) in {ir{ih dolinah sredi gri~ev-ja. Na kotlinski del odpade dve tretjini od vseh (13 km2)poplavi{~ v pore~ju, ~etrtina je melioriranih. Za poseli-tev in obdelavo je najpomembnej{e terasasto obrobje kot-line, ki predstavlja 4 % povr{ine pore~ja. Tu pa je 21 %vseh njegovih pozidanih in 19% vseh ornih povr{in. Kot-lino obdaja 300 do 500m visoko, zelo raz~lenjeno in te`-ko prehodno gri~evje. Vi{inske razlike so pod 150 m, na-kloni pa ve~inoma 9 do 15°, v obmo~jih prebojnih do-lin tudi nad 33°. Gri~evje se proti severu postopno dvig-ne v do 850 m visok svet, ki ga è {tejemo k Posavske-mu hribovju. Hribovje, ki oklepa gri~evnat svet ju`no odMirnsko-Mokrono{ke kotline, je zaradi tektonskega za-stajanja okrog 300 m ni`je od tistega na severu. Kljub vi-{inam pod 600 m je izredno raz~lenjeno; zna~ilne so ve-like vi{inske razlike in strmine. Povpre~na vi{ina meri500 m, reliefna amplituda 240 m in naklon 17°. Reliefje slemenasto-dolinast oziroma re~no-denudacijski,v najve~jem delu pa fluviokra{ki. Dele` pravega kra{-kega sveta (3,5 %) je v Mirnski dolini precej manj{i kotv pokrajinah jugozahodno in ju`no. Kras je razvit na Dol-ski in Gobljansko-Vodi{ki planoti sredi hribovja, delnopa tudi v nizkem trebanjskem razvodju.

Ker pore~je pripada razli~nim tektonskim enotam,je litolo{ko izredno pestro. Tu se v kratkih razdaljah vr-stijo kamnine najrazli~nej{ih starosti, prepustnosti in trd-nosti: od najstarej{ih permo-karbonskih pa vse do najm-laj{ih holocenskih, od neprepustnih silikatnih do prepust-nih karbonatnih ter me{anih karbonatno-silikatnih, odkompaktnih do sipkih, od trdih do mehkih. S tem je po-vezana raznolikost v reliefu, prsteh, rastju, vodnih raz-

merah in rabi tal. Ker se tu me{ajo vplivi panonskega inzmernocelinskega vla`nega podnebja (povpr. letna temp.okrog 9°C, jan. –1°C, jul. 19°C, 1200mm padavin), v so-sednjem pore~ju zgornje Temenice ugotavljamo zahod-no mejo subpanonskega vegetacijskega in kulturnega vpli-va, pa tudi zahodno mejo raz{irjenosti subpanonskega vi-nogradni{tva. Vinogradi so zna~ilni le za toplotni pasMirnske doline, ki se za~enja okrog 15 m nad dnom do-line, kon~a pa se pribli`no pri 600 m nadmorske vi{ine.Sem spada 22,5 % pore~ja, 11,3 % teh povr{in pa pora{-~a vinska trta. 59 % pore~ja je pozimi pod vplivom to-plotnega obrata, 18,5 % pa ga pripada vi{inskemu pasu.

Pokrajina ima pomemben geografski poloàj. Bo-gate arheolo{ke najdbe pri~ajo o gosti poselitvi èv prazgodovinski (v ilirski dobi je bilo tu celo sredi{~ehal{tatske kulture na Slovenskem), rimski in zgodnjeslo-venski dobi. Mimo bli`njega Trebnjega te~e stara pro-metnica od zahoda proti vzhodu; povezuje Ljubljanskokotlino, srednjo Dolenjsko, Kr{ko kotlino in se nadalju-je proti jugovzhodu. Skozi Mirnsko dolino pa poteka tejvzporedna stranska pot. Pomembna je tudi pre~na smer.Stara pot, ki vodi prek Suhe krajine, pre~ka Dolenjskopodolje pri Trebnjem, se prek nizkega prevala spustiv Mirnsko dolino, potem pa se nadaljuje proti severu ~ezPosavsko hribovje prek doline Save. [ele z izgradnjo ce-ste in èleznice Trebnje–Sevnica je postala pomembnatudi pot skozi ozko mirnsko deber, vrezano v relativnovisoko Kr{ko hribovje.

V 19. stoletju je regija za~ela zaostajati za drugimi slo-venskimi pokrajinami. Zaradi pozne izgradnje ̀ eleznice,pozne elektrifikacije, {ibke industrializacije in po~asne mo-dernizacije cest se je stanje {e naprej slab{alo. Regija jebila zapostavljena tudi po drugi svetovni vojni; znaki zao-stalosti niso izbrisani vse do danes. Pokrajini je pe~at ved-no dajalo kmetijstvo, posebno vinogradni{tvo. L. 1991 jezna{al dele` kme~kega prebivalstva 16 % (v Sloveniji7,4 %). Danes je tu od kmetijstva najpomembnej{a ìvi-noreja, tej panogi pa je prilagojeno tudi poljedelstvo.

V pokrajini je l. 1991 ìvelo 14.151 ljudi. Med162 naselji jih ima le devet ve~ kot 200 prebivalcev. Go-stota poseljenosti je nizka; na km2 ìvi le 47 ljudi. Zgo{-~eni so po naseljih na vzpetem kotlinskem robu (na 4 %pore~ja ̀ ivi 34 % ljudi ali 397 na km2), precej manj{a paje gostota v zaledju (gri~evje 32, hribovje pa 23 ljudi nakm2), kjer so raztreseni {tevilni slemenski in pobo~ni za-selki. Pore~je je {e danes prete`no kmetijsko, brez ve~-jega sredi{~nega kraja. Najve~ sredi{~nih funkcij oprav-ljata Mirna (1500 prebivalcev) in Mokronog (701 prebi-valec). Posamezni industrijski obrati so {e v manj{ih sre-di{~nih vaseh, sicer pa prebivalci dnevno potujejo v boljali manj oddaljena zaposlitvena sredi{~a zunaj regije.

Z analizo letalskih posnetkov v merilu 1 : 17.500 izlet 1985 in 1986 smo dobili sliko o obstoje~i rabi tal v po-re~ju: 13,3 km2 (4,5 %) tal je pozidanih, 7,7 km2 (2,6 %)pokritih z vinogradi, 29,8 km2 (10,1 %) zoranih, le2,9km2 (slab odstotek) je sadovnjakov, 49,8km2 (16,9%)travnikov, 15,7 km2 (5,3 %) povr{in v zara{~anju, celih176 km2 (59,6 % vseh povr{in) pa je gozdnatih. ê bi

159

v pore~ju Mirne prevladala optimalna raba negozdnih tal,bi dobro petino povr{in zavzemale njive, vinogradi 3 %,sadovnjaki dobre 4 % in pozidane povr{ine 4 %. Njivskepovr{ine bi se lahko raz{irile v kotlinskem delu (gre zaneko~ mokrotni svet ali tretji kakovostni razred); tu bipokrivale kar 70% povr{in. Vinogradov bi bilo torej 20%(1,6 km2) ve~, sadovnjakov pa kar 4,3-krat toliko kot da-nes (12,6 km2). Za vinogradni{tvo je gri~evje ̀ e izkori{-~eno, mo`nosti pa so {e v ni`jem hribovju na vzhodu injugu pore~ja. Precej za sadjarstvo primernih povr{in je{e v Cerkni{kem, Gabrov{kem, âte{kem in [entjan{-kem gri~evju ter Gabrov{kem, [entruperskem in [ent-jan{kem hribovju. Pozidane povr{ine bi se lahko raz{i-rile predvsem povsod v gri~evju, zlasti v Spodnjemirn-skem in Mokrono{kem, v kotlini pa le v Krmeljski ka-dunji. Za tretjino pa bi jih lahko raz{irili na ra~un goz-da, a le na povr{ine drugega kakovostnega razreda.Gozdne povr{ine pa predstavljajo velike rezerve tudi zavinogradnike in sadjarje.

Metoda za ugotavljanje primernosti povr{in oziro-ma za vrednotenje mikroregij za posamezne tipe rabe talje tu uporabljena prvi~. Pri tej sta pomembna izbor kri-terijev ali geoekolo{kih dejavnikov in njihova »teà« v po-sameznih primerih. Kot kriterije smo izbrali: nadmorskovi{ino, naklone, reliefno energijo, nosilnost tal oziromalitolo{ko osnovo, morfolo{ke enote, tip prsti, na~in vod-nega odtoka, erozijo prsti, ekspozicijo, toplotni pas in po-plavne razmere. Stopnjo pomembnosti geofaktorjevv primerih razli~nih tipov rabe tal pa smo dolo~ili na os-novi korelacijskih koeficientov, ki kaèjo stopnjo pove-zanosti med geoekolo{kimi dejavniki in posameznimi ti-pi rabe tal. Pokazalo se je, da so v primeru pozidave naj-pomembnej{i dejavniki: erozija prsti, nadmorska vi{inain nosilnost tal; pri njivah: erozija prsti, nadmorska vi-{ina, tip prsti in naklon; pri vinogradih: nadmorska vi-{ina in lega v toplotnem pasu, naklon, tip prsti, erozijaprsti in ekspozicija; pri sadovnjakih naklon, erozija pr-sti, nadmorska vi{ina in tip prsti. Pomagali smo si z ma-temati~nimi in statisti~nimi metodami ter metodamiprekrivanja tematskih kart v merilu 1 : 25.000. Vse kar-te in matemati~no-statisti~ne obdelave temeljijo na upo-rabi geografskega informacijskega sistema. Kot osnovosmo uporabili digitalni model reliefa (DMR) 100×100min zemljevid celotne regije prekrili z mreò 29.535 kva-dratkov. Tematske karte so izdelane s programom Idri-si. Metoda omogo~a izdelavo sintetske karte primerno-sti tal za vsak posamezen tip rabe tal, izdelavo karte op-timalne rabe tal, karte obmo~ij z neprimerno obstoje~orabo tal, karte predlagane nove rabe tal, karte prednost-nih posegov v prostor ter po potrebi {tevilnih kart vme-snih faz. Naloga teì h kvantifikaciji podatkov in razla-gi povezav med geoekolo{kimi in dru`benimi sestavina-mi pokrajine.

Ker smo v pokrajini ugotovili najve~ji pomen ìvi-noreje, moramo v prihodnje poiskati mo`nosti za {irje-nje travni{kih in pa{ni{kih povr{in. Perspektivno je tu-di sadjarstvo. Nekdaj je bilo precej bolj razvito kot da-nes, ko tu predelujejo uvoèno sadje. Ve~ji poudarek na

predelavi kakovostnega doma~ega sadja bi imel za re-gijo gotovo vsestranske pozitivne u~inke. Vinogradni{-tvo, kljub temu, da je ponekod precej raz{irjeno in ~e-prav cvi~ek ponovno pridobiva sloves, ne predstavlja po-membnej{e gospodarske panoge. Zna~ilni sta velikarazdrobljenost vinogradni{kih parcel in prevlada pokra-jinskega tipa s tradicionalnim kme~kim vinogradni{tvom.Marsikje je prisotna tudi samorodna trta, t. i. {marnica,ki izredno {kodljivo vpliva na uìvalce. Po Bel~evikompleksni vinogradni{ki tipologiji (1978) se pore~jeMirne uvr{~a v predzadnji, 4. kakovostni tip, vendar us-pehi nekaterih vinogradnikov v zadnjem ~asu dokazu-jejo, da regija lahko tudi na tem podro~ju dobi pomemb-nej{e mesto.

Kmetije v gri~evju in hribovju ìvijo bistveno te`-je ìvljenje kot tiste v kotlini, zato je izrednega pomenamo`nost dodatne zaposlitve v bli`njih manj{ih industrij-skih obratih. Obstoje~i obrati so v zadnjem ~asu navad-no v te`kem gospodarskem poloàju. Problemi, s kate-rimi se sre~ujejo vi{je leè~e vasi, so tudi: pomanjkanjeravnega sveta (pomanjkanje prostora in onemogo~enastrojna obdelava), erozija prsti in usadi (erozija ogroàokrog 30 %, mo~neje pa 11 % pore~ja), uni~evanje pri-delkov s strani divjadi, pomanjkanje in usihanje vode v su-{nem obdobju (letne izgube z evapotranspiracijo sopribli`no 50-odstotne, marsikje pa voda izgine v kra{-ko notranjost) in vpra{ljiva kakovost vode, izvirajo~es kra{kih terenov. Su{a najpogosteje nastopi v juliju, av-gustu, septembru in maju. Problem vodne oskrbe ljud-je {e vedno re{ujejo v okviru zaselka ali nekaj vasi, patudi individualno; vodo napeljujejo izpod bli`nje vzpe-tine ali jo ~rpajo iz najbli`je doline. Z nara{~anjem nad-morske vi{ine nad 600m (12% pore~ja) upada vsota efek-tivnih temperatur, s tem pa je pridelek vse bolj okrnjen.Ker prevladujejo naselja po slemenih in vrheh, so krajipogosto mo~no izpostavljeni streli in hladnim severnimvetrovom, ki nemalokrat vnesejo onesnaèn zrak iz tr-boveljskega visokega dimnika. Zaradi odro~nosti in po-nekod izjemno slabih cestnih povezav (zlasti na erozij-sko ob~utljivi litolo{ki osnovi) je vsakodnevno oskrbo-vanje krajev in dnevno migriranje marsikje oteèno, hkra-ti pa tudi kakr{nakoli redna prodaja pridelkov. Prevla-dujejo samooskrbno kmetovanje, neracionalna raba tal(njive na zelo strmih pobo~jih) ter mo~na razdrobljenostparcel. Ostarelo prebivalstvo ne more ve~ vzdrèvati kul-turne pokrajine. Travne povr{ine se zara{~ajo (v hribov-ju na 6.5 %, na planotah pa kar na slabi tretjini povr{in),njive ozelenjujejo, zmanj{uje se {tevilo ̀ ivine in domo-vi propadajo. Opazna je tudi neuravnoteènost {tevilamo{kih in ènsk (v petih hribovskih regijah je mo{kih15 do 25 % ve~ kot ènsk). Marsikatera velika kmetijazaman ~aka gospodinjo, ker ènske vidijo la`je ìvlje-nje ob delovnem mestu v dolini. Odhajanje mladih je po-vezano tudi z veliko oddaljenostjo srednjih in poklicnih{ol. Ker je dnevno migriranje pogosto prenaporno, so pri-siljeni bivati v internatih. Zaradi tega se mnogi odre~e-jo nadaljnjemu {olanju, drugi pa se zaradi bolj{ih zapo-slitvenih mo`nosti drugje ne vrnejo ve~ domov.

POVZETEK

160

MIRNSKA DOLINA

The Mirna Valley in a broader sense or the Mirna catch-ment is one of the lesser known regions of Slovenia. Itlies in its central part, in central Dolenjska. We might evencall it »Slovenia in miniature« because three ofEurope's major geographical regions meet in this300 square kilometer area: the Alpine, the Dinaric, andthe Pannonian regions. This is therefore a distinctly tran-sitional region according to its lithology, relief, and cli-mate. Here, Alpine and Dinaric tectonics intertwine, andthe influence of the Balaton direction is felt that domi-nates southeastern Slovenia.

The majority of the works published on the MirnaValley only deal with individual professional fields. Inregional treatments it has until now been included inDolenjska, in southeastern and eastern Slovenia, and inthe lower part of Posavje, while its individual parts havebeen included in the Posavsko hribovje hills, theRaduljsko hribovje hills, and the Dolenjsko podolje.

With the intention of making comprehensive plan-ning of further regional development possible, we triedto throw some light in this work on the sociogeographi-cal and physical geographical characteristics of theMirna catchment and its past and current life. On the basisof analyzing natural conditions, current land use, and eco-nomic orientation, we looked for optimal land use andpossible future development orientations. The MirnaValley is one of the rare larger Slovene regions wherethe population has been decreasing significantly fora longer period. In the last thirty years, the populationhas decreased by 7%, and in 1991 its population was 11%smaller than in 1869.

The boundary of the watershed runs in the northacross the Jatna ridge oriented toward the Alps. Here wefind the greatest absolute height of the Mirna catchment,850 meters above sea level. Toward the east, the ridgesbecome lower, and above Sevnica, where the Mirna Riverflows into the Sava River at an altitude of 175 meters aftera 44-kilometer long course, they only reach an altitudearound 500 meters. On the northwestern side toward theSava catchment and on the western side toward theTemenica catchment, the exact boundaries of the Mirnacatchment are harder to determine in these hollowed karstregions. In the south, the boundary runs along the nar-row and low hills dividing the Mirna and Temenica val-leys; and toward the east, it runs along higher hills whosesouth side is drained by the Radulja, a tributary of theKrka River. The watershed leads further through the

Kr{ko hribovje hills and ends near Sevnica. The averagealtitude of the Mirna Valley is around 400 meters.

We distinguished four morphological units in theregion: hilly areas occupy 44% of the surface area of thecatchment, lower hills 40%, the basin 13%, and plateaus3%. Because the area is extremely diverse in all respects,we further divided it into twenty-four more or lesshomogenous microregions: nine hilly areas, nine lowerhill regions, four basins, and two plateaus. The differ-ences between sites in the basin bottoms, in hilly areas,in the lower hills, and on plateaus were specially stressed.

The central part occupies the sinking Mirna-Mo-kronog basin with the flood plain of the Mirna River andits tributaries. The bottom is thickly covered with riversediment. This river-accumulation type of relief onlyoccurs in smaller depressions elsewhere in the catchment(Verjanska kotanja, Krmeljska kadunja, Morav{kakotlinica) and in wider valleys in the middle of the hills.The basin area occupies two thirds of all the flood plains(13 km2) in the catchment, and one quarter of this isimproved land. For settling and cultivation, the terracedmargins of the basin are of greatest importance and rep-resent 4% of the surface area of the catchment. Hereare 21% of all its built-up surfaces and 19% of all itsarable surface area. The basin is surrounded by 300-to 500-meter high, very dissected, and difficult to crosslower hills. Altitude differences are less than150 meters, inclinations range from 9° to 15°, and inareas of antecedent streams, even more than 33°. Thelower hills gradually become higher toward the northinto the 850-meter high world that we already considerpart of the hilly Posavsko hribovje region. The hillyregion, encompassing the hills south of theMirna-Mokronog basin is about 300 meters lowerthan the one to the north due to tectonic stagnation. Inspite of altitudes below 600 meters, it is extremely dis-sected with characteristic large altitude differences andsteep slopes. The average altitude is 500 meters, the aver-age relief amplitude 240 meters, and the average incli-nation 17°. The relief is fluvial (ridge-valley system),while in the largest part, it is of fluviokarst character.The proportion of genuine karst world (3.5%) is quitesmaller in the Mirna Valley than in the regions to thesouthwest and south. Karst is developed on the plateausof Dolska planota and Gobljansko-Vodi{ka planota inthe middle of the hilly region and partly in the lowTrebnje watershed as well.

SUMMARY

MAJA TOPOLE: MIRNSKA DOLINAREGIONALNA GEOGRAFIJA PORE^JA MIRNE NA DOLENJSKEM

161

Because the Mirna catchment belongs to differenttectonic units, it is lithologically very diverse. Here, inshort distances, rocks of the most diverse age, perme-ability, and hardness alternate, from the oldest Permiancarbonate rock to the youngest Holocene rock, fromimpermeable silicate rock to permeable carbonate rockand mixed carbonate-silicate rock, from compact toloose, from hard to soft. This is related to the diversityin the relief, soils, vegetation, water conditions, and landuse. Because the influences of the Pannonian climate andthe moderate continental moist climate intermingle here(mean annual temperature around 9° C, January –1° C,July 19°C, 1200mm of precipitation), we established thewestern boundary of the subpannonian vegetation andcultural influence in the neighbouring catchment of theTemenica River, as well as the western boundary of thespread of subpannonian winegrowing. Vineyards are onlycharacteristic of a warm belt in the Mirna Valley thatbegins about fifteen meters above the valley floor andends about 600 meters above sea level. Some 22.5% ofthe catchment is in this belt, and 11.3% of this surfacearea is planted with grapevine. In winter, 59% of thecatchment is under the influence of a warmth inversion,and 18.5% of it belongs to the highland belt.

The region has an important geographical position.Rich archeological finds testify to dense settlement in pre-historic periods (in the Illyrian period, there was evena major center of Hallstatt culture in Slovenia), as wellas in the Roman and early Slovene periods. A majoreast-west highway linking the Ljubljana basin, centralDolenjska, and the Kr{ko basin runs past nearby Trebnjeand continues toward the southeast. A parallel sec-ondary road runs through the Mirna Valley. A transverseroad is also important. An old route leading acrossSuha krajina crosses the Dolenjsko podolje at Trebnje,descends through a low pass to the Mirna Valley, and con-tinues northward across Posavsko hribovje to the SavaRiver valley. It was only with the construction of the roadand railway from Trebnje to Sevnica that this routethrough the narrow Mirna ravine cutting through the rel-atively high hills of Kr{ko hribovje became important.

In the 19th century, the region began to lag behindother Slovene regions. Due to the late construction of therailway (1894), late electrification (after 1936), weakindustrialization, and the slow modernization of theroads, the situation further worsened. The region was alsoignored after World War II, and the signs of all this neglectare still with us. Agriculture, especially winegrowing,placed its stamp on the region in the past. In 1991, theproportion of the farm population was 16% (Slovenia7.4%). Today, stock farming is the most importantbranch of agriculture, and farming is adapted to it.

In 1991, 14,151 people lived in the region. Amongthe 162 settlements, only nine have more than two hun-dred inhabitants. The population density is low, only47 people per km2. They are concentrated in settlementson the elevated basin margin (34% of the people live on4% of the catchment, or 397 people per km2), and the

population density is considerably lower in the hinter-land (hilly area 32 people per km2, lower hills 23 peo-ple per km2) where numerous ridge or slope hamlets arescattered. Even today, the catchment is predominantlyagrarian, without a larger central town. The majority ofcentral functions are performed by Mirna (1500 inhab-itants) and Mokronog (701 inhabitants). Individualindustrial plants exist in smaller central villages, but thepopulation commutes daily to more or less remote cen-ters of employment outside the region.

By analyzing 1:17,500 scale aerial photographs from1985 and 1986, we obtained a picture of existing landuse in the catchment: 13.3 km2 (4.5%) of the land is builtup, 7.7 km2 (2.6%) is covered by vineyards, 29.8 km2

(10.1%) is plowed, only 2.9 km2 (less than 1%) isorchards, 49.8km2 (16.9%) is meadows, 15.7km2 (5.3%)is becoming overgrown, and as much as 176 km2 (59.6%of all surface areas) is forested. If the optimal land useof unforested land were to prevail in the Mirna catchment,a good fifth of the surface area would be occupied byfields, 3% by vineyards, over 4% by orchards, and 4%would be built up. Field surface areas would even spreadin the basin part (this was formerly wet or third class qual-ity land); here, they would cover as much as 70% of thesurface area. There would then be 20% more vineyards(1.6 km2), and 4.3 times as much orchard as today(12.6km2). The lower hills are already exploited for wine-growing, but there are also possibilities in the hills in theeast and south of the catchment. There are considerableareas suitable for fruit-growing in the Cerknica,Gabrovka, ̂ ate`, and [entjan` lower hills, as well as inthe hilly areas of Gabrovka, [entrupert, and [entjan`.Built-up areas could spread everywhere in the lower hills,especially in the lower Mirna and Mokronog area; whilethe only suitable basin is in Krmeljska kadunja. A thirdof these areas could be spread at the expense of forest,but only on surface areas of second class quality forest.Wooded areas also represent major reserves for wine-growers and fruit-growers.

The method for establishing the suitability of sur-face areas or for evaluating microregions for individualtypes of land use was applied here for the first time. Inthis method, the selection of criteria or geoecological fac-tors and their »weight« is important. The following cri-teria were selected: altitude, inclination, relief energy,bearing strength or lithological basis of the land, mor-phological units, type of soil, type of water discharge,soil erosion, exposition, warm belt, and flood conditions.The degree of significance of geo-factors in cases of dif-ferent types of land use was determined on the basis ofthe correlation coefficients indicating the level of the con-nection between geoecological factors and individualtypes of land use. It proved that in the case of built-upareas, the most significant factors were soil erosion, alti-tude, and bearing strength; in the case of fields, soil ero-sion, altitude, type of soil, and inclination; in the caseof vineyards, altitude and site in a warm belt, inclination,type of soil, soil erosion, and exposition; in the case of

SUMMARY

162

MIRNSKA DOLINA

orchards, inclination, soil erosion, altitude, and type ofsoil. We used mathematical and statistical methods andmethods of overlapping 1 : 25,000 scale thematic maps.All the maps and mathematical-statistical methods werebased on the use of the Geographical InformationSystem. As a basis, we used the 100 × 100 meter digitalrelief model (DRM) and covered the map of the entireregion with a grid of 29,535 squares. Thematic maps weremade using the Idrisi software program. The methodmakes possible the construction of a synthesized map ofthe suitability of the land for each individual type of landuse, a map of the optimal land use, a map of areas withinappropriate existing land use, a map of suggested newland use, a map of priority interventions in the land, andthe necessary maps for intermediate phases. The studyis weighted toward the quantification of data and theexplanation of the connections between geoecologicaland social elements of the region.

Because we established the major importance ofstock farming, we must seek possibilities for expandingmeadow and pasture areas in future. Fruit-growing alsohas prospects. It was more developed formerly than it istoday when so much fruit is imported for processing.A greater emphasis on processing high quality domes-tic fruit would certainly have universally positive effectson the region. Winegrowing, in spite of being quite exten-sive in some places and in spite of the growing reputa-tion of Cvi~ek wine, does not represent an important eco-nomic branch. The great fragmentation of vineyard lotsis characteristic and the prevalence of regional varietieswith traditional rural winegrowing methods. In manyplaces, a self-propagating vine, the so-called »{marni-ca« is present, which has an extremely detrimentaleffect on those who drink it. According to Belec's com-plex winegrowing typology (1978), the Mirna catchmentranks in the penultimate fourth quality type, but the recentachievements of some winegrowers prove that the regioncould achieve a better position in this field.

The farmers in the hilly areas live a considerablymore difficult life than their counterparts in the basin, andthe possibility of additional employment in nearbyindustry plants is therefore of extreme importance. Inrecent times, the existing plants are usually in a difficulteconomic situation. Problems that the higher lying vil-

lages encounter include the lack of flat areas (lack ofspace and little opportunity for machine cultivation), soilerosion and landslides (erosion threatens about 30% ofthe catchment, 11% is highly endangered), the destruc-tion of crops by wild animals, the lack of and runningdry of water in dry periods (the annual loss through evap-otranspiration is about 50%; in many places, the waterdisappears into the karst underground), and the ques-tionable quality of the water springing from the karst ter-rain. Droughts occur most frequently in July, August,September, and May. The people still attempt to solvethe problem of water supply in the framework of theirhamlets or of several villages together as well as indi-vidually. Water is piped from the nearest elevation orpumped from the nearest valley. As the altitude risesabove 600 meters (12% of the catchment), the amountof effective temperatures decreases to the increasing detri-ment of crops. Because settlements on the ridges andpeaks dominate, their sites are frequently and stronglyexposed to lightning and to cold north winds that oftenbring polluted air from the high thermoelectric plantchimney in Trbovlje. Because of the outlying and in someplaces extremely poor road connections (especially onthe erosion-vulnerable lithological base), the daily sup-ply of these areas and daily commuting is hampered inmany places, along with any kind of regular sale of localproduce. Subsistence farming, irrational land use (fieldson very steep parcels), and the serious fragmentation ofland parcels are the rule. The aging population can nolonger maintain the cultural landscape. Meadow areasare being overgrown (6.5% in the hilly world and almostone third on the plateaus), formerly cultivated fields arebecoming grassed over, the number of livestock is drop-ping, and homes are falling into ruin. A disproportion inthe number of men and women is also evident (in fivehilly regions, there are 15% to 20% more men thanwomen). Many large farms wait in vain for a housekeeperbecause the women see a better life with jobs in the val-ley. The departure of the young is also associated withthe great distance to secondary and vocational schools.Since daily commuting is often too difficult, they areforced to stay in school dormitories. For this reason, manyabandon further schooling, while others never come homebecause of better employment possibilities elsewhere.

Prevod/Translated by: Wayne Tuttle

163

Aabsolutna maksimalna temperatura, 68absolutna minimalna temperatura, 69absolutna vi{ina, 10, 158Acervo/obmo~je Sti~ne, 137aconalne gozdne zdru`be, 84agrarna prenaseljenost, 139ajda, 153Ajdovska jama, kra{ka jama, 25akorelativni nivoji, 43akumulacijske terase, 43alevrolit, 14, 19, 24, 42, 44, 47, 49, 77, 82,

90, 95Alpe, 84, 166alpske narivne strukture, 43alpsko-dinarska interferenca, 21, 30alpsko-dinarsko-balatonska tektonska

~rta, 43aluvialna ravnica, 63aluvialne usedline, 15, 21, 29, 32, 35–36,

45, 53, 86, 89amfiteatrsko oblikovani konci dolin,

15–16, 19, 25, 27, 35, 47–48, 58anizijski, 45antecendenten, 43anti~na doba, 138antropogeniziran, 81, 91, 115apnenec, 15, 17, 19–21, 23, 25, 27–28,

30–31, 33–35, 37, 41–42, 45–47, 49–50,54, 58, 77–78, 81, 89, 91, 94–95

aptijsko-albijske plasti, 45Argentina, 141argilit, 14, 26, 35, 42, 44–47, 49, 82,

90–91, 95arheologija, 7arheolo{ke najdbe, 10, 150, 158arkadni hodnik, 144Arunco-Fagetum, gozdna zdru`ba, 85Asperulo odoratae-Carpinetum, gozdna

zdru`ba, 86Avstralija, 141Avstrija, 140–141Avstro-Ogrska, 124avtarki~en, 153

BBa~je, 32Ba~ji potok, 22, 31–32, 62–63bakrena doba, 33, 136, 150, 156balatonska smer, 32, 43–44, 157Balentova dolina, 16Balkan, 156barbarska ljudstva, 138ba{ki dolomit, 45Bela Cerkev, 139Belgija, 140beli gaber in belkasta bekica, gozdna

zdru`ba, 19, 35–36, 81, 84, 93beli gaber z lakoto, gozdna zdru`ba, 21, 86Beli Gri~, naselje, 38, 147belogardisti, 140Bena, potok, 23, 26–27, 40, 46, 54, 57, 62,

77, 81bencinska ~rpalka, 149biocenologija, 7Birna vas, 21, 35, 147Bistrica pri Mokronogu, naselje, 26, 36,

38–39, 52, 65, 144–145, 147–148, 165

Bistrica, potok, 13, 23, 25–26, 37, 40–41,46–48, 52, 54, 62–63, 65, 71, 81, 86, 89,140, 145, 152

Blato, naselje, 35, 147Blechno-Fagetum, gozdna zdru`ba, 85Bli`nji vzhod, 156Bobne~i vrh, 26, 46, 52Bohinj~ev hrib, 26, 47bombardiranje, 141bor z borovnico, gozdna zdru`ba, 20, 27, 38Borovak, naselje, 25–26, 72, 140, 147borovnica in rde~i bor, gozdna zdru`ba, 85Bo{tanj (Sawenstein), grad, 139Bo{tanj, naselje, 21, 44Bo{tanjsko hribovje, 29–30, 40, 47, 54, 74,

95, 120, 124, 135, 156bo`jepoten, 92Bo`ji grob, gri~, 50brazdna erozija, 82Brdo, naselje, 140bre~a, 23, 26, 31, 42, 45–47, 49Bre{ko, 20, 29Bre{ko-Seli{ki, grofje, 137, 139, 151Brezje pri Kumpolju, naselje, 16, 147Brezje pri Trebelnem, naselje, 137Brezje, zaselek pri Krmelju, 35, 46Brezovica pri Mirni, naselje, 18, 27, 34,

46–48, 51 147, 154Brezovica pri Trebelnem, naselje, 32, 147Brezovo, naselje, 41–42, 45–47, 97,

140, 147Brezovska livada, 52Breìce, naselje, 140Brglez, naselje, 16, 45, 147, 154Brinje, naselje, 38, 147–148Brinjsko polje, 33, 36, 93, 152bronasta doba, 33, 136, 151, 165Br{a, vrh, 85Bruna vas, 38, 45, 147Brunk, naselje, 24, 29, 147Bu~avnica, potok, 26–27, 46, 62, 86Bu~ka, naselje, 140Budna vas, 20–21, 29, 147, 155bukev s ~rnim gabrom, gozdna zdru`ba,

20, 25, 27, 29, 32, 40, 42, 81bukev s kresni~evjem, gozdna zdru`ba, 27,

40, 85bukev z belkasto bekico, gozdna zdru`ba,

14, 17, 20–22, 24–25, 27, 30, 32, 35–36,38, 77–78, 81, 84–85

bukev z rebrenja~o, gozdna zdru`ba,24–25, 27, 85

bukev z velecvetno mrtvo koprivo, gozdnazdru`ba, 27, 85

Busenka, potok, 13, 45, 63, 89

CCedilnica, potok, 16, 43, 58, 61celek, 143Celjski, grofje, 139cerkev, 27, 139, 144, 150–152cerkev svete Marije, 30cerkev svete Neè, 27cerkev svetega Janeza Krstnika, 150cerkev svetega Petra, 138cerkev svetega Ruperta, 139, 151cerkev @alostne Matere bo`je, 155Cerknica, potok, 14, 24, 44, 47, 61, 68, 71,

84, 161

Cerkni{ko gri~evje, 13–14, 17, 24, 71, 76,90, 95–97, 124, 128, 135

Cerkni{ko hribovje, 25, 89Cerkni{ko povirno hribovje, 24, 50, 76, 95,

97, 121, 142cerkveni stolp, 152Cerovec, naselje, 20–21, 45, 147, 154cesta, 8, 10, 15–17, 19, 24–25, 27, 29,

31–33, 36–37, 39–40, 43, 58, 62, 81–82,137–139, 148, 151–152, 155–156,158–159

Cesta bratstva in enotnosti, 155Ceti{ka, potok, 17, 27cink, 7cinkarna, 152cinkova ruda, 154Cirnik, naselje, 15, 17, 18, 45, 147conalne gozdne zdru`be, 84CRPOV (Celostni razvoj podeèlja in

obnove vasi), 7cvetenje sadnega drevja, 27, 67cvi~ek, 124, 159

^âte{ka Gora, naselje, 15, 147~ate{ki vodovod, 17âte{ko gri~evje, 14, 18, 61, 96, 119, 135âte`, naselje, 11, 24, 42, 45–47, 54, 57,

61, 77, 81, 85, 142, 147~ebelarstvo, 154êplje, naselje, 41–42, 47, 140, 147ê{njevska dolina, 28~evljarska obrt, 152~rpanje vode, 17–18, 25, 29, 31, 41, 76

DDakpao, vrh, 19daljnovodne poti, 154Dana, tovarna rastlinskih specialitet in

destilacija, 34, 95, 138–139, 150–151Debenec, naselje, 32, 45, 77, 147Debenec, vrh, 31–32, 45, 84, 154, 156Deben{ko hribovje, 10, 23–24, 30–32, 45,

47, 52, 54, 58, 61–63, 71, 74, 76, 85, 89,124, 127, 142, 148, 156

deber, 10, 12, 13, 17, 21, 30–33, 35, 39,43, 45, 50, 58, 61, 63, 137, 145, 151,155–156, 158

degradiran gozd, 38, 85–86delci, zemlji{ka razdelitev, 18, 89, 143,

149denarno gospodarstvo, 138depopulacija, 97deèla cvi~ka, 124digitalni model reliefa, 7–8, 159, 163diluvialna preperina, 29–30Dinaridi, 44, 84Dinarska karbonatna platforma, 44dinarsko-alpska mejna ~rta, 48distri~ne rjave prsti, tip prsti, 77, 84, 86divjad, 29, 159dnevne migracije, 24, 29, 156dnevni kop, 35, 45, 154dnevno migriranje, 11, 158–159Dob, zaselek Slovenske vasi, 36, 86, 157Dobje, zaselek Vrha pri Bo{tanju, 44–45Dobovica, naselje, 27, 46, 72, 85, 140, 147Dobrni~, naselje, 154

IMENSKO IN STVARNO KAZALO

164

MIRNSKA DOLINA

Dol pri Trebnjem, naselje, 8, 19, 61, 86,147

Dole pri Litiji, naselje, 8, 23, 27, 41, 45,47, 81, 85, 140, 147–149, 154, 165

dolec, 16–17, 19, 25–27, 30, 35, 46–48,58, 61

Dolenja Nem{ka vas, 45Dolenja vas pri âteù, 16–17, 47, 59,

136, 147Dolenje Jesenice, naselje, 38, 145, 147Dolenje Laknice, naselje, 45Dolenje Medvedje selo, 66Dolenji Bo{tanj, naselje, 30, 61,

147–149, 152Dolenjska, 7, 10–11, 42, 137, 139–140,

153–158dolenjske mezozojske grude, 24, 40, 43dolenjski jezik, 11Dolenjsko, 44, 66–70, 72, 74–75, 82, 138,

143, 155, 157, 160, 164–166dolenjsko nare~je, 11Dolenjsko podolje, 7–8, 10, 18–19, 32,

34–35, 37, 39, 77, 137, 141–142, 149,150–151, 154–158, 160–161

doline s stalnimi vodotoki, 61doline z ob~asnim vodotokom, 47, 61dolomit, 15, 17, 19–21, 24–25, 27–28, 31,

33, 35, 37, 39–42, 44–50, 54, 58, 77–78,81, 85, 91, 95, 154, 164, 166

dolomitna bre~a, 45dolomitna pregrada, 33Dolska planota, 10, 23, 26–27, 37, 40–42,

52, 55, 58–59, 62, 67, 135, 148, 156,158, 160

Dolski nariv, 12, 15–16, 22, 24–27, 40–41,44, 55, 73

Dolsko hribovje, 26–27, 54, 62, 67, 82, 89,93, 121, 135

dom v gru~i, 144doma~a obrt, 154domobranci, 140Donava, reka, 138Dorema, industrija platnenih izdelkov, 151Draga pri [entrupertu, naselje, 33, 38,

147–148Drkov graben, 27Drnovo, naselje, 137–138druga svetovna vojna, 10, 97, 140, 150,

152–153, 155, 158drugotne grude, zemlji{ka razdelitev, 143Du{ica, potok, 13–17, 44–45, 48, 61dvojni kozolec, toplar, 144dvorci, 139

Eekolo{ko ravnovesje, 36, 86ekspozicija, 7, 21–22, 31–32, 35, 70–71,

76, 84–86, 98, 108–109, 111–112,114–120, 122, 124, 128, 135, 159, 163

elektrifikacija, 10, 154, 158, 165Emona/Ljubljana, 137empiri~ni modeli, 82EMS lestvica, 43, 48enoprekatni most, 145epigenetska dolina, 43Erkenstein (Stari grad), grad 139Erken{tajn (Stari grad), grad 139erodibilnost prsti, 82, 122erozija prsti, 7, 12, 14–16, 19–25, 27–30,

32, 34–36, 43–46, 48, 52, 54, 59, 78,81–86, 89–90, 94–96, 98, 107–109,111–112, 114–117, 120, 122, 124, 126,159, 163–165

erozivnost de`ja, 82etnolo{ka dedi{~ina, 144evapotranspiracija, 62, 75–76, 159evtri~ne rjave prsti, tip prsti, 77

FFagetum montanum praedinaricum,

gozdna zdru`ba, 85Fantovska jama, kra{ka jama, 25farna cerkev, 148farna vas, 143, 152fenolo{ki pojavi, 16, 67fevdalna kolonizacija, 138, 142fevdalni dru`beni red, 138fevdniki, 139fitogeografska regija, 84fitogeografsko obmo~je, 84fluvio–glacialni nanos, 77fluviokra{ki relief, 10, 13, 15, 17, 19–22,

24–27, 29–31, 35, 40, 46, 55, 57–58, 61,77–78, 81, 93, 143, 156, 158

Francija, 140–141Francozi, 139furmanstvo, 140

Ggaber z belkasto bekico, gozdna

zdru`ba, 19, 35, 81, 93gaber z borovnico, gozdna zdru`ba, 86gaber z lakoto, gozdna zdru`ba, 93–94Gabrijele, naselje, 35–36, 43–44, 147–148Gabrje, zaselek nad Morav~ami, 15Gabrje, naselje, 15, 21, 44, 48, 58, 62–63,

147, 166Gabrovka pri Litiji, naselje, 8, 11–13,

15–16, 24–26, 41–42, 44–45, 54, 61, 73,78, 81, 85–86, 95, 138–140, 142, 145,147–149, 154, 156, 161

Gabrov{~ica, potok, 15, 41, 68, 87Gabrov{ko gri~evje, 10, 15–18, 61, 63, 71,

90, 95–97, 119, 124, 127–128, 134–135,142–143

Gabrov{ko hribovje, 39, 54, 84, 89, 93, 95,97, 120, 128, 150

Gabrov{ko, obmo~je, 12–13, 20, 120Gabrska gora, 15, 45, 147Gabrska Gora, naselje, 15, 29, 45, 147Gadnje, 25Gallenstein (Podpe~), grad, 41, 139gank, 144geoekolo{ke razmere, 86, 111, 135geoekolo{ki dejavniki, 7, 159geografski informacijski sistem, 7, 159geografski poloàj, 9–10, 89, 135, 158geologija, 7geolo{ka meja, 44geomorfologija, 7geosinklinalni jarki, 42Glavi{ki potok, 20, 28, 45, 54glina, 7, 32, 34–36, 45–49, 54, 89, 94,

152, 164glinast, 25, 27–28, 44–49, 55, 77, 81,

90–91, 95Glinek, naselje, 22, 38, 47, 147glinene usedline, 154Glino, zaselek pri [entjanù, 20glinovec, 28, 44, 47, 82, 91, 95Glin{ki potok, 31–32, 63gnojenje, 27–28, 34, 81, 91Goba, 140Gobljansko-Vodi{ka planota, 10, 26, 37,

58–59, 62, 158Gobnik, naselje, 15, 147Goli vrh, 40Goljek, naselje, 17, 147Gomila, naselje, 18, 147gomilna grobi{~a, 137Gomilski potok, 22, 31–32, 63Gomil{~ica, potok, 17, 19–20, 39, 48, 51,

64, 150Gonars, tabori{~e, 140

Gorenja vas pri âteù, 16, 147Gorenja vas pri Mirni, 35, 42, 45, 140,

147, 154Gorenja vas pri Mokronogu, 22, 147Gorenje Jelenje, 40–41, 47, 72, 147Gorenje Jesenice, naselje, 19, 38, 44, 85, 147Gorenji Mokronog (Obernassenfuss),

grad, 139Gorenji Mokronog, naselje, 32, 138–139,

147, 152Gorenjska gora, 34, 61Gornje Ravne, naselje, 15–16, 47, 147Gornje Vodale, naselje, 140, 147gostilna, 149–150gostota prebivalstva, 10, 17, 19–20, 24,

34–36, 38, 40–41, 141–142, 148, 158gotika, gotska doba, 139, 144Goveji Dol, naselje, 21, 147gozd doba in belega gabra, gozdna

zdru`ba, 36gozdna zdru`ba, 84–86grad, 18, 34–35, 41, 47, 54, 61, 76, 86,

136–139, 144–145, 152grad Mirna (Neudegg), 18, 34–35, 47, 54,

61, 76, 86, 136, 139, 144–145grad Mokrono{kih gospodov, 138grad [krljevo (Grailach, Chrilowe), 137, 139Gradec pri Mirni, vzpetina, 33, 43, 65,

136, 150, 166gradi{~e, 34, 41, 137Gradi{~e (H4), naselje, 26–27, 46, 52,

58–59, 82, 147Gradi{~e pri Trebnjem, naselje, 17–18,

137, 139, 147, 156, 139Grahovica, potok, 23, 29–30, 54, 61–62,

71, 155grajska kapela, 138grajske razvaline, 150–151grapa, 22, 28, 30, 32, 46–47, 55, 58, 61,

64, 86, 98, 161gra{~ina, 139gravitacija, 25–26, 41gravitacijski princip, 11gravitacijsko zaledje, 152Grdi graben, 20, 27–29, 54, 63–64, 85Greda, tovarna, 150Grmada, naselje, 154grmi~ast gozd, 86grödenski pe{~enjak, 77grödenski skladi, 44Grosupeljska kotlina, 154grosupeljska pokrajina, 142gru~asta vas, 143gru~asto naselje, 39, 89, 142–143,

148–149, 152Gruda Kr{kega hribovja, 21, 23, 30, 35, 44grudasti (nepravilni) delci, zemlji{ka

razdelitev, 143grude, zemlji{ka razdelitev, 18, 23, 30, 35,

40, 43–44, 89, 92, 142–143gru{~, 154

HHacquetio-Fagetum praedinaricum var.

geogr. Rusens hypoglossum, gozdnazdru`ba, 85

hal{tatska doba, 137, 158Hema Kr{ka, 137, 139, 152Henrik II., cesar, 139hidroelektrarna, 155hidrografska mreà, 59hidrografske spremembe, 43hidrografsko teì{~e, 8hidrologija, 7hidromelioracije, 7, 164higrofilen, 65, 86higrofilno rastje, 86

165

IMENSKO KAZALO

Hinja, potok, 13, 19–21, 23–24, 28–29, 35,45, 48, 53–54, 62–64, 98, 148, 152

Hinjce, zaselek pri Krmelju, 43Hinje, naselje, 45hlevska ìvinoreja, 37, 81hmelj, 20Hohovica, naselje, 12, 16, 47, 61, 147holocen, 43holocenski, 10, 19, 45, 158Hom, naselje, 15, 17–18, 20, 27–28, 44,

55, 138, 147, 156Hom, vzpetina, 13, 63Hom{~ica, potok, 15, 17–18, 55hrast doba in beli gaber, gozdna

zdru`ba, 36, 86hrast graden z grahorjem, gozdna

zdru`ba, 86hrast puhavec s ~rnim gabrom, gozdna

zdru`ba, 86hrast z belkasto bekico, gozdna zdru`ba, 85Hrastno, naselje, 19–20, 44, 47, 147, 154Hrastovica, naselje, 38, 48, 81, 147–148Hrvati, 139Hude Ravne, naselje, 23, 26–27, 46, 85,

140, 147Hudeje, naselje, 32, 35, 147, 154

IIliri, 137, 153Ilirik, provinca, 137ilirska doba, 137ilovica, 15–16, 19, 22, 33–36, 49, 77, 81,

89, 94, 124, 128ilovnat, 17, 32, 34–38, 43, 48, 63, 81, 85,

89, 91, 94Impoljski prelom, 43industrializacija, 10, 142, 158industrija, 11, 16, 36, 40, 139–142,

149–152, 154, 158–159industrija platnenih izdelkov, 152industrija stikal, 17industrijski obrat, 139, 142, 149, 159industrijski tir, 152industrijsko zaledje, 140, 154infiltracijska kapaciteta, 82Inkos, podjetje, 152intenzifikacija, 153interferenca, 21, 30internacija, 140internat, 157interpolacija, 66inverzijska plast, 68inverzijska ploskev, 72inverzijski pas, 72, 89, 115inverzna poselitev, 14, 145Irsovec, vzpetina, rudnik, 17, 48, 54, 151, 154Iskra – elektroliti, industrijski obrat, 152italijanska kapitulacija, 140italijanska ofenziva, 140italijansko okupacijsko obmo~je, 140Ivan~na Gorica, naselje, 45izdelovanje nakita, 137izgradnja èleznice, 155izliv vodotoka, 10, 29–30, 32, 38, 50,

62, 158izredne poplave, 63–64, 111–112, 116izseljenci, 142izseljevanje, 140–141, 164izvir, 16, 19, 21, 29, 34–35, 40–43, 45,

47–48, 59, 61, 137, 139, 142, 159

JJablanica, naselje, 12, 21, 45, 47, 139,

147–148Jadran, 138jantarska pot, 137jarki, 24, 29, 33, 42, 65, 82, 84

Jatna, vzpetina, hrbet, 10, 22–23, 27–29,44–45, 47, 50, 52, 55, 57, 59, 61, 67, 84,98, 148, 158, 160

Javer, potok, 31Javerska dolina, 31Javorje pri Gabrovki, naselje, 25–26, 45,

47, 140, 147Javorski Pil, zaselek, preval, 16, 24, 26, 39,

140, 150je~men, 153Jelenje, 140Jelenjska gora, 40–41Jelovec, naselje, 12, 21, 44, 147jerina, 45, 89, 94Jeseni{~ica, potok, 13, 23, 62–63, 145, 164jezik, 11jeà, geomorfolo{ka oblika, 30, 82, 143Jeèvec, naselje, 27–28, 147Joèfinski voja{ki zemljevid habsbur{ke

dràve, 86jura, geolo{ka doba, 42jurski, 10, 15, 24–25, 30, 41, 45Ju`na Amerika, 141

Kkajàrji, 143, 152kakovostni razredi geofaktorjev, 111Kal pri Dolah, 40–41, 140, 147Kal pri Krmelju, naselje, 20, 29, 45, 136,

147, 165kalcirudit, 34–35, 45Kali{~e, 21kalkarenit, 45Kaludrski potok, 149Kamenica, naselje, 35–36, 45, 93, 147Kameni{ki potok, 20, 28, 54, 64Kamnarica, potok, 15, 17Kamni Vrh pri Primskovem, naselje, 15, 147Kamni Vrh, (G1), naselje, 15, 147kamniti most, 65, 145, 150Kamnje, naselje, 38, 147kamnolom, 39Kanada, 141kapela, 138, 152kapela svetega Mihaela, 138Kaplja vas pri Trì{~u, 21, 138, 147kapnica, 18, 32karbon, geolo{ka doba, 42karbonaten, 10, 12, 16, 20, 22, 24, 26, 29,

33, 38, 40, 42–48, 50, 54–55, 58–59, 76,78, 81, 85, 90, 97, 115, 124, 158

karbonatno-silikaten, 10, 33, 45, 158karbonski, 44karnijske plasti, 45ka{~e, 44kataster, 98, 164Kazenski pobolj{evalni dom, 157kaznilnica na Dobu, 38Kelti, 137, 153, 156keltski, 156kemi~no preperevanje, 42Kincelj nad Trbincem, vrh, 34, 63,

137–138, 150, 166kisle prsti, 16–17, 31–32, 36, 38, 77–78,

81, 85, 124, 128kisle rjave prsti, 14, 25, 27, 30, 35–36, 77,

81, 85, 124kisli travniki, 36kisloljubni bukov gozd, 81Kladje pri Krmelju, naselje, 29, 45, 72,

81, 147Klanec pri Gabrovki, naselje 16, 147klasti~no gradivo, 42klimatska provinca, 66Klju~, vzpetina, 54kme~ke kajè, 150kme~ki domovi, 150

Kme~ki in ~ebelarski muzej, 144kme~ki prebivalci, 15–19, 21, 24–25, 27,

29–31, 36, 97, 142kme~ki upori, 139kmetijski pridelki, 150Ko~evarji, 140Ko~evsko, 140Kolinska, ìvilska industrija, 150kolobarjenje, 86, 98kolonizacija, 138–139, 142Koludrje, naselje, 20–21, 147koluvialni sto`ci, 81koluvij, 81komunikacije, 33, 156koncentri~na struktura, 32koncentri~no vodno stekali{~e, 15, 39, 43,

48, 150Konfekcija Lisca, industrijski obrat, 152konglomerat, 14, 19, 24–26, 28, 42, 44–47,

49, 82, 89, 95kontingen~ne tabele, 111, 116korelacijski koeficient, 111–114, 116, 159korozija, 15, 57–58koruza, 94, 153Kostanjevica pri Dolah, naselje, 27, 81, 147kostnica, 138ko{enice, 81ko{nja, 72kova~ija, 144kova{tvo, 150, 154kovinska industrija, 36kozolec, 144, 156, 165krajevno sredi{~e, 15, 17, 21, 149krajevno ugrezanje, 62kraljevina, sorta grozdja, 124Kranjska krajina, mejna grofija, 139Kranjsko, deèla, 139kras, 44, 58–59, 61, 110, 112, 158, 164, 166kra{ka depresija, 16–17, 40, 42, 46–47kra{ka jama, 23, 41kra{ka uravnava, 21, 27, 31, 46, 67, 148kra{ke oblike, 40kra{ke zna~ilnosti, 27kra{ki izvir, 16, 19, 40, 45, 59kra{ki relief, 12, 21, 22, 26, 32, 40, 58–59kra{ki svet, 10, 17–18, 27, 41, 56, 58, 76,

96, 112, 158, 165kr~enje gozda, 95, 117, 119kredni, 21, 31, 35, 44Kremen, vzpetina, 32kremenica, tip prsti, 17, 77kremenov konglomerat, 95kremenov pesek, 45kremenov pesek in prod, 77kremenov pe{~enjak, 17, 19, 24–25, 28,

44, 47, 49, 77, 89, 95, 90kremenova surovina, 154kremenovi prodniki, 33, 45, 47–48kresni~evje, 27, 40, 42, 85Kri{ka Reber, naselje, 17, 147Kri`, (G4), naselje, 18, 147Kri`, (H8), naselje, 21, 30–31, 147–148kriì{~e, 21, 58, 136, 139, 149, 155–156Kriì{~e, zaselek pri Trì{~u, 21, 50Kri`ni Vrh, naselje, 31–32, 137 139,

147, 151Krka na Koro{kem, naselje, 137, 139Krka, reka, 10, 39, 43, 62, 158Krmelj, naselje, 8, 29–30, 36, 147–149,

152, 154, 156Krmeljska kadunja, 19–21, 32–36, 42, 44,

54, 64, 81, 93, 95, 131, 134, 148, 152,158–161

krmeljski rudnik, 154krmne rastline, 37, 94, 153krompir, 153kr{~anstvo, 138

166

MIRNSKA DOLINA

Kr{ka kotlina, 10, 43, 137, 158Kr{ko hribovje, 10, 21–24, 30–32, 35,

42–45, 47–48, 52, 54, 59, 62, 71, 74,124, 127, 135, 139, 142, 145, 148, 151,156, 158, 160–161

Kr{ko-Breì{ka kotlina, 39, 151Kr{ko-Breì{ko polje, 48Krì{~e pri âteù, naselje, 15, 147, 155Kujak, vzpetina, 85Kukenberg, 138kulturno bogastvo, 156kulturna pokrajina, 86, 97kulturne terase, 46, 143Kum, vzpetina, 10, 72, 140Kumpolje, zaselek pri Tihaboju, 15–16Kunkel pod Vrhtrebnjem, 137–138kvartar, geolo{ka doba, 19, 22, 34, 36, 44,

46, 48, 142, 157

Lladinijski, 44–45, 54Laknica, potok, 10, 22, 39, 45, 137, 139,

151, 156Lamio orvalae Fagetum var. geogr. Dentaria

pentaphyllos, gozdna zdru`ba, 85Lamium orvale-Fagetum, gozdna

zdru`ba, 85lan, 154Landspreis (Lan{pre`), grad, 138–139Lan{pre{~ica, potok, 13, 17, 45, 51, 63–64Lan{pre` (Landspreis), grad, 138–139lapor, 17, 19, 21–22, 25, 30–31, 33, 35, 37,

42, 45–46, 49, 58, 77–78, 81, 91, 95lapornat, 20, 23, 27–28, 31, 42, 45–47, 54,

81, 91, 94, 124, 128latenski, 137Lathyro-Quercetum, gozdna zdru`ba, 86Laze pri Bo{tanju, naselje, 31, 147Laze pri Gobniku, naselje, 12, 24, 44,

85, 147ledena doba, 42–43les, 150Leskovec v Podbor{tu, naselje, 29, 45, 52,

72, 82, 121, 147, 154letalski posnetki, 7, 59, 84, 86, 89, 98–99,

158, 165letne izgube prsti, 17, 25, 84, 118–120,

124, 127letni re~ni pretok, 62lia{ki, 45lignit, 35, 45, 154limes, 138linijska erozija, 82Lipnik, naselje, 17, 45–47Lipoglav{~ica, potok, 39, 150Lipovec, zaselek pri Jelovcu, 45Lisina, uvala, 41, 47litavski apnenec, 50Litija, 8, 15–16, 18, 23–27, 39, 41–42, 45,

47, 81, 85, 97, 137, 142, 145, 147–150,154, 156– 157, 165

Litijska antiklinala, 19–20, 22, 26, 28, 44Litijska kotlina, 26, 61, 164Litostroj, tovarna, 32litotamnijski apnenec, 34–35, 45Ljubljana, 15, 28, 32, 137, 139, 154–155,

157, 161, 163–167Ljubljanska kotlina, 10, 48, 158Ljubljansko barje, 154Lo~ica, potok, 17, 45Log, naselje, 36, 38–39, 65, 147Loka pri Zidanem Mostu, naselje, 66lon~arstvo, 138lovski revir, 156Lukovec, naselje, 12, 16, 147luskanje, 42Luzulo-Fagetum, gozdna zdru`ba, 84

MMagdalenska gora pri [marju, 137makroklima, 84maksimalna temperatura, 67–69maksimalne mese~ne vi{ine padavin, 66maksimalni re~ni pretok, 62Mala Goba, naselje, 41–42, 81, 85, 97, 147Mala [evnica, naselje, 35, 147Mali Cirnik, naselje, 19–20, 47, 147Malkovec, naselje, 30, 45, 58, 66–70, 72,

74, 84, 164–165, 167manganova ruda, 154markirana pohodna pot, 156Marov{ka zijalka, kra{ka jama, 136Martinja vas pri Mokronogu, naselje, 36,

92–93, 147, 153matemati~ne metode, 7, 159meandri, glej {e okljuki, 19, 43, 62med, 150megla, 22, 34, 72–73, 81Meglenik, naselje, 45meglenost, 37, 72mejna grofija, 138Melampyro vulgati-Quercetum petraeae

var. geogr. Epimedium alpinum, gozdnazdru`ba, 85

melioracije, 33, 36, 56, 59, 63, 65, 81, 86,107, 164

melioracijski jarki, 33, 65meljasto-ilovnati koluvij, 77, 115meljasto-ilovnati nanos, 36, 81meljevec, 25, 27–28, 41, 44–47, 49, 78, 82,

90, 95meritvena postaja, 72mese~na koli~ina padavin, 75mese~ni re~ni pretoki, 62mesna ìvinoreja, 95, 153Metalna, industrijski obrat, 152metoda prekrivanja tematskih kart, 7, 159Migolica, naselje, 17–18, 86, 141, 145, 147Migolska Gora, naselje, 12, 18, 147migracije, 24, 29, 36, 140–141, 156mikroklima, 28, 85mikroregije, 7, 11, 15, 34, 51, 53, 64, 71,

89–90, 92, 95–97, 120, 145, 147,158–159, 167

Miltenberch (Stara gora), grad, 139Miltenberg (Stara gora), grad, 139minimalne temperature, 68–69, 74minimalni re~ni pretok, 62, 76miocen, 35, 42, 45miocenski, 10, 13, 20, 35, 42, 45, 53, 93, 149Mirna, naselje, 11, 18, 33, 38–39, 53, 61,

66–69, 136, 144, 147, 149–150, 154,158, 167

Mirna (Neudegg), grad, 18, 34, 47, 54, 61,136, 139, 144–145

Mirna, reka, 7–10, 12–14, 17–18, 21, 23,25, 29–33, 35–39, 43–45, 47–48, 50–54,57–58, 61–65, 76–77, 81, 84–86, 131,136, 139, 141, 145, 147–148, 151–155,157–160, 163–164, 166

Mirna Pe~, naselje, 45mirnska deber, 10, 12–13, 17, 30–32, 39,

43, 45, 50, 58, 63, 137, 145, 151,155–156, 158

Mirnska dolina, 20, 64, 76, 84, 92, 97,137–138, 140, 142, 146, 149, 153–154,157–158, 163–164, 166

mirnski grad, glej {e Mirna (Neudegg), 18,34–35, 47, 54, 61, 76, 86, 136, 139,144–145

mirnski vodovod, 27, 76Mirnsko gri~evje, 17, 19, 40, 61, 64, 76,

90, 124Mirnsko povirno hribovje, 25–26, 93, 95,

121, 127, 142

Mirnsko-Mokrono{ka kotlina, 8, 12, 17,19, 21, 23, 32–37, 39, 43–45, 48, 50, 52,54, 58, 61–63, 72, 81, 86, 95, 116,136–138, 142–143, 148–149, 151–152,154, 156, 158

Mirn{~ica, potok, 7, 15, 25–26, 41, 45, 51,53, 58, 68, 78

mizarstvo, 150, 154Mladeti~e, 43mlaj{a èlezna doba (latenska), 137Mlake, 15–16mle~na ìvinoreja, 95, 153mlekarstvo, 150mlin, 37, 144mlin na lopate, 37mlinarski obrati, 18, 57, 68, 145mlinarstvo, 154Mlinov hrib, 15Mo~ila, kra{ki izvir, 16, 47mo~virsko rastje, 14modernizacija cest, 10, 158modra frankinja, sorta grozdja, 124Mokronog, naselje, 8, 11, 32, 66, 68, 76,

116, 138–139, 141–143, 147–149,151–152, 154, 156, 158, 161, 164–166

Mokronog (Nassenfuss), grad, 139, 150mokrono{ka gospo{~ina, 151mokrono{ki vodovod, 22, 76Mokrono{ko gri~evje, 22, 45, 71, 96,

119–120, 127, 142Mokrono{ko nagubano ozemlje, tektonska

enota, 14–17, 19, 21–22, 24, 30–31,34–35, 37, 44

mokroten, 13, 33, 35–39, 62, 64–65, 81,86, 95, 97, 142, 144, 149, 151, 159

mokrotni travniki, 34, 81, 86, 97, 144monokultura, 86Morav~e pri Gabrovki, naselje, 13, 15–16,

25–26, 43, 47, 51, 53, 61, 63, 72, 81, 85,137, 139, 142, 145, 147, 154

Morav{~ica, potok, 14, 25–26, 41, 44, 47,54, 85

Morav{ka gora, 52Morav{ka Gora, naselje, 12, 15–16, 42, 47,

73, 87, 140, 147Morav{ka kotlinica, 13, 15–16, 24, 43, 45,

48, 58, 61, 62, 93, 95, 158, 160Morav{ki prelom, 15Most, naselje, 38, 147Mo{~anski travniki, 33, 36mo{ka kaznilnica, 38, 157motorizacija, 142Muljava, naselje, 43Murnice, zaselek pri Leskovcu, 29

Nnahajali{~a roènca, 17, 154najpomembnej{e slovensko nahajali{~e

roènca, 17naravno bogastvo, 7, 156naravnogeografske regije, 11narivna ploskev, 44narivna stopnja, 8, 55nasad, sadovnjak, 16, 20, 29, 127Nassenfuss (Mokronog), naselje, 139Nemci, 140Nem~ija, 140–141Nem{ka vas, 45, 138Nem{ki Rajh, 140nem{ko bombardiranje, 152nem{ko cesarstvo, 139nem{ko okupacijsko obmo~je, 140nem{ko-italijanski sporazum, 140neotektonika, 43, 165nepravilni (grudasti) delci, zemlji{ka

razdelitev, 89, 143Neviodunum/Drnovo, 137

167

IMENSKO KAZALO

Nizozemska, 140njivske povr{ine, glej {e orne povr{ine,

15–16, 20, 33–34, 37, 40, 62, 86, 89, 91,93–95, 112, 131, 134, 159

nomogram, 76nosilnost tal, 7, 48–49, 81, 102, 112,

116–117, 119, 159, 163Notranji Dinaridi, 44Nova Gora, naselje, 12, 25, 47, 147Novo Zabukovje, naselje, 27Novi Grad, naselje, 29, 44, 47, 58, 78,

139, 147Novo Dobje, zaselek pri Jablanici, 28Novo mesto, 45, 77, 137, 143, 155, 157,

163–166novogradnje, 145

Oobcestno naselje, 39, 138, 151, 143ob~asni vodotoki, 32ob~insko sredi{~e, 17–19, 30, 35, 40, 142,

149, 157, 164–165obdobje s povpre~no temperaturo pod 0

stopinj, 67Obernassenfuss (Gorenji Mokronog),

grad, 139obglavljenje vodotoka, 34, 61obrambna ~rta, 138obrambna funkcija, 139, 152obrat tekstilne industrije, 152obre~ne prsti, tip prsti, 81obrt, 138, 149, 152, 154obrtne delavnice, 142obrtni, 142, 150, 152, 154obvisela dolina, 21, 35, 40, 47odlaganje odpadkov, 27odliv prebivalstva, 141odna{anje prsti, glej erozija, 63odro~nost, 32, 89odto~ni primanjkljaj, 76oglarstvo, 140oglejene prsti, tip prsti, 17, 77, 81oglejski misijonarji, 152oglejski patriarhi, 138oglje, 150ogonski na~in obdelave, 81Ogri, 139ogrsko-hrva{ko kraljestvo, 139okljuki, glej {e meandri, 12, 15, 43, 62Okrog, naselje (G1), 15, 147Okrog, naselje (G6), 12, 19–20, 147, 155oligocenski, 45onesnaèn, 16, 72, 159oolitni apnenec, 46opekarna, 32, 154opekarska glina, 36opekarstvo, 150Oplenk, 17, 20, 156optimalna raba tal, 7, 129, 159Ore{ki hrib, 140orne povr{ine, glej {e njivske povr{ine, 7,

20, 37, 95, 111, 113, 116, 121–122, 136oskrba z vodo, 15, 17, 20–21, 27–28, 75oskrbno sredi{~e, 148oskrbno zaledje, 76osoje, 14–15, 32, 85, 90, 98oson~enost, 70Osredek pri Krmelju, naselje, 29, 72, 98,

147–148Osrednje mokrotno dno, mikroregija,

36–37, 64, 95, 142osrednjeslovenska hi{a, 144Ostro`nik, naselje, 33, 38, 97, 137, 147, 151Ostryo-Fagetum, gozdna zdru`ba, 85osvobojeno ozemlje, 140Oto{ki prelom, 43oves, 153

ozelenjene njive, 98ozelenjevanje, 40, 86, 98, 159

Ppadavine, 15, 59, 62, 66, 74–76, 82, 85,

114, 158, 164padavinske postaje, 66, 165Padova, 140paleozoik, 42paleozojski, 22, 44–46panonska hi{a, 144panonski morski zalivi, 42parcelacija, 142parna àga, 150partizani, 140–141, 144Pasjek, hrib, 19Pa{nik, 42Pavletov mlin, 140Pe~ice, naselje, 16, 127, 147pediment, 43pedolo{ke karte, 77, 83Pekel, dolina, 20, 23, 35, 44–45, 50, 54pelagi~ni sedimenti, 44peneplenizacija, 42periglacialni relief, 14periglacialno gradivo, 21, 28, 43perkolacijska kapaciteta, 82permo-karbonski, 10, 14–15, 24–25, 28,

44, 46, 61, 78, 158permski, 14, 19, 22, 28, 44perutninarstvo, 153pe{~en, 30–31, 44–45, 47–48, 94pe{~enjak, 14, 17, 19, 24–25, 27–28, 31,

33, 37, 42, 44–47, 49, 77–78, 81–82,89–90, 95, 115, 124

Petelinjek, vrh, 31Peter Pavel Glavar, 138P-faktor, 82Piceo abietis-Quercetum roboris, gozdna

zdru`ba, 86Pijavice, naselje, 32, 35, 38, 50, 62, 93, 147pilarna, 150plani grobovi, 137Planina pri Sevnici, naselje, 47Plasta, predelava plasti~nih mas, 152plemenska ìvina, 153pletarstvo, 97, 154Plintenbach (Slep~jek), grad, 139pliocen, 34, 42–44, 61pliocenska Mirna, 43pliocenski, 43, 77plio-pleistocen, 45plio-pleistocenski, 10, 12, 15–16, 19, 22,

30, 33–37, 48, 53–55, 81, 124, 128plitvo morje, 42plitvomorska sedimentacija, 44ploskovna erozija, 82plo{~asti apnenec, 45pobo~na uravnava, 18, 21, 29pobo~ne terase, 13, 28, 93, 145pobo~ni psevdoglej, tip prsti, 81pobo~no naselje, 23–24, 27po~itni{ka bivali{~a, 87, 143, 145, 148, 156Podbor{t, naselje, 20–21, 29, 44–45, 48,

53, 82, 121, 140, 147podeèlje, 7Podkal, zaselek pod Kalom pri Krmelju, 140podnebje, 7, 10, 42, 66–67, 69, 71, 73,

75, 158Podpe~ pod Skalo, naselje, 25–26, 41,

140, 147Podpe{ki grad (Gallenstein), 41, 139podtalnica, 81Podzemelj, naselje, 137podzemna jama, glej {e kra{ka jama, 40, 45podzemni vodni odtok, 10, 107

Pohorje Mirna, proizvodnja proti poàrneopreme, 154

pokarbonatne prsti, tip prsti, 77, 81, 85,115, 128, 166

poklicno prestrukturiranje, 97, 156polikulturno poljedelstvo, 136, 153Poljane pri Primskovem, naselje, 24, 147Polje pri Trì{~u, naselje, 36, 147, 148poljedelska kolonizacija, 139poljedelska sezona, 67, 75poljedelstvo, 10, 34, 137–138, 153, 158poljska razdelitev, 89, 142polsuha dolina, 25Pol{nik, naselje, 140polurni nalivi, 66, 82polvarovalni gozd, 86pomanjkanje vode, 14, 20, 24, 32, 40, 75,

93, 159ponderiranje, 116ponderji, 111, 113, 116–117, 120, 122ponor, 45pontski nivo, 52popis prebivalstva, 139–140, 142poplave, 21, 32, 35, 62–64, 68, 111–112,

116, 118–120, 148, 164, 166poplavi{~e, 13, 63, 158poplavljanje, 7, 13, 63, 144poplavljene povr{ine, 20, 22, 35–36, 64,

81, 116poplavna dolina, 14, 22, 38, 61, 63, 148poplavna pokrajina, 32, 34, 36, 64poplavna ravnica, 8, 33, 37–38, 40, 43, 53,

148, 150, 158poplavni gozd, 36, 65, 81, 86, 96poplavni svet, 17, 63, 116, 122, 149poplavno obmo~je, 13, 15, 17, 21, 34–35,

37–38, 56, 59, 62–64, 107, 111,116–117, 163

Posavje, 7, 140, 157Posavske gube, 24, 42–44, 164–165Posavsko hribovje, 7–8, 10, 22, 44, 62,

140, 156, 157–158, 160–161, 165poselitev, 7–8, 10–11, 13–14, 17, 19–21,

23, 28, 33, 36, 41, 62, 89, 98, 136–137,142, 145, 148, 150, 152, 158, 163, 166

poselitev, inverzna, 13–14, 145po{ta, 149po{tna zveza, 154potencialna evapotranspiracija, 75–76potencialna vegetacija, 97potres, 48povirje, 16–17, 23–26, 29, 31, 37, 40,

44–45, 47, 54, 58, 62, 81, 84–85, 98povpre~ne maksimalne temperature, 67–68povpre~ne mese~ne temperature, 66povpre~ne minimalne temperature, 68–69, 74povpre~na koli~ina padavin, 82povpre~ni re~ni pretok, 62povpre~no {tevilo dni z meglo, 72–73povrtnine, 153pozeba, 121Praetorium Latobicorum/Trebnje, 137–138prafara, 138Prapro~e, zaselek pri Straì, 141Praprotnica, naselje, 17–18, 147, 156Pravharica, potok, 17, 19, 39, 150pravilni delci, zemlji{ka razdelitev, 143prazgodovinski, 10, 33, 41, 137, 158, 163prazgodovinsko gradi{~e, 41prazgodovinsko najdi{~e, 137prebojna dolina, 34, 149pre~ne poti, 29preddinarski gorski bukov gozd, gozdna

zdru`ba, 14–17, 20, 22, 32, 84–85preddinarski podgorski bukov gozd,

gozdna zdru`ba, 20, 25, 27, 29, 40, 42,81, 84–85

168

MIRNSKA DOLINA

predilnica, 150Predlog, 22, 27, 50, 52predor, 43, 62Prelesje, naselje (H4), 23, 26–27, 46, 52,

58, 81, 97, 147Prelesje, naselje pri [entrupertu, 32, 38,

147, 154prelom, 8, 15, 21, 30, 34–35, 43–45, 58, 152prelomnica, 62premog, 42, 152–154Presad, tovarna, 95, 154Preska, naselje, 27, 40, 42–43, 52, 58,

61, 140preval, 8, 10, 16–17, 19–20, 22–24, 26–27,

34, 39, 48, 51, 137, 138–139, 148,150–151, 154, 156, 158

Prevale, naselje, 26–27, 147Prevent SPM, tekstilna industrija, 151prezbiterij, 150Preènjske Njive, naselje, 42, 47, 140, 147Primskovo, naselje, 66prisoje, 15–17, 20, 31, 85–86, 98, 143proizvodnja elektrolitskih

kondenzatorjev, 152promet, 154, 156prometna mreà, 137, 141prometna odmaknjenost, 140prometna os, 30prometna pot, 21, 137prometna povezava, 13, 22, 24prometne razmere, 11, 156prometni poloàj, 21, 35–37, 148, 152, 156prometni tokovi, 139, 154prometnica, 10, 18, 33, 39, 137–138, 148,

150, 152, 154, 158prometno kriì{~e, glej {e prometno

vozli{~e, 155prometno vozli{~e, glej {e prometno

kriì{~e, 39, 149–150obzidje, 143protorendzina, tip prsti, 86prva svetovna vojna, 140prvotne grude, poljska razdelitev, 142p{enica, 16, 29, 153Pugled pri Mokronogu, naselje, 22, 147Pusti Javor, 140Pu{~ava, naselje, 37, 53, 62, 147

QQuerco-Ostryetum carpinifoliae, gozdna

zdru`ba, 86

RRab, otok, 140raba tal, 7, 10, 30, 52, 70, 72, 77, 83–84,

86–88, 99–135, 157–159Ra~je selo, naselje, 35, 45, 51, 63, 147Rade~e, naselje, 10, 20–21, 24, 27, 29,

40–41, 66, 72, 148, 152, 154, 155Radgonica, naselje, 10, 23, 27–28, 40,

44–45, 47, 52, 58, 72, 78, 81, 84–85,97, 147

Radulja, potok, 10, 43, 45, 156, 158, 160Raduljsko hribovje, 7, 157, 160Rakovnik pri [entrupertu, naselje, 38,

147–148ranker, tip prsti, 85–86rastlinsko zemljepisno obmo~je, 84Ravne nad [entrupertom, naselje, 23, 27,

45–46, 58, 81, 85, 140, 147Ravne, (G4) naselje, 12, 17–18, 32, 61Ravnik, naselje, 20, 43, 72, 147ravnote`ni profil vodotoka, 43razloèno naselje, 39, 143, 148raz{irjena ulica, 150–151

razvodje, 8, 10, 13, 17, 19, 23–24, 26, 29,31, 44–45, 47–48, 52, 58–59, 72, 76, 78,84, 139, 156, 158

razvodnica, 10, 17, 43–44, 149, 158razvodno obmo~je, 19, 24–25, 47, 58rde~i bor z borovnico, gozdna zdru`ba, 20,

27, 38, 85Reber, vzpetina, 17, 44, 86, 147–148re~na erozija, 43re~na mreà, 12, 16, 47, 59–62re~na naplavina, 8, 158re~ni reìm, 62re~no-akumulacijski tip reliefa, 8, 15–17,

22, 26, 32, 34–36, 55, 58, 63, 95, 156, 158re~no-denudacijski tip reliefa, 10, 12,

14–17, 19–26, 28, 30, 32–33, 35–36, 55,58, 61, 78, 81, 156, 158

regionalizacija, glej tudi regionalna~lenitev, 7, 11, 164

regionalna arhitektura, 144–145regulirana struga, 33, 36–37, 61Reka, potok, 22Reka, pristani{~e, 155Rek{tanj (Ruckenstein), grad, 31, 139reliefna amplituda, 23, 32, 55–56, 78,

101–102, 114, 118–119, 158reliefna energija, 7, 12, 27, 30, 55, 114,

116–117, 122rendzina, tip prsti, 25, 27, 77, 81, 85–86, 121renesansa, 144retencijska kapaciteta, 76Ribjek, naselje, 22, 147ribolovni revir, 156Rim, 137rimska doba, 10, 33, 148rimska naselbina, 137rimski, 10, 33, 137–138, 148, 151, 156, 158rimski grobovi, 151rjave pokarbonatne prsti, tip prsti, 77, 81, 85rjave prsti, 14, 17, 19, 25, 27, 35, 36, 38,

40, 42, 77–78, 81, 85, 115, 124, 128rjave prsti na meljasto-ilovnatem koluviju,

tip prsti, 36rjave sprane prsti, 77rjavi premog, 45, 152–153Rjavka, vzpetina, 85Roje pri Gabrovki, zaselek, 138romarska cerkev, 144, 152, 155–156romarski kraj, 152Rovinje, zaselek pri Leskovcu, 29Roènberk, naselje, 20, 147roèn~ev, 154roènec, 7, 12, 15–17, 22, 25, 29–31,

33–37, 43, 45–49, 55, 77, 85, 89–90,94–95, 115, 124, 151–152, 154

Ruckenstein (Rek{tanj), grad, 139rudarji, 140rudarsko-industrijsko naselje, 152rudarstvo, 153rudno bogastvo, 154rudnik, 36, 151–152, 154–155rudnik premoga, 36rudnik roènca, 151rudni{ka proga, 155r`, 153

SSabansko bukovje, 26sadjarstvo, 15, 21, 25, 27, 95, 111,

113–114, 126–127, 131, 135, 159sadno drevje, 15–16, 23–25, 27, 29–30, 35,

37, 42, 67, 86, 89, 91, 94–95, 116,127–128

sadovnjaki, 7, 15–16, 20, 22, 25, 34, 78,86–88, 95–96, 98–103, 106–116,126–131, 133–136, 158–159, 163

sadovnja{ke grude, 143

Sajenice, naselje, 18, 147samooskrbno kmetovanje, 136, 153, 159samorodna trta, {marnica, 159sarmat, 44Sava, reka, 8, 10, 13, 18–22, 27, 29–30,

32, 39, 43, 50, 61, 137, 139–140, 145,148–152, 155–156, 158

Savinjska (Spodnja) krajina, 139savinjski kraji{nik, 139Savrica, potok, 22, 31–32, 62–63savsko pore~je, 25Scharffenberg (Svibno), grad, 139seizmi~na karta, 48, 166seizmogena obmo~ja, 48Sejenice, naselje, 17, 147sejmarski kraj, 152Selce, naselje, 27, 46, 67, 97, 147selektivna erozija, 14, 46Selo pri Mirni, naselje, 13, 15, 17–18, 47,

54, 63, 81, 147Selska Gora, naselje, 18, 147semenski krompir, 31, 153sen~nost, 21, 30, 68senonijske plasti, 45senovski terciarni bazen, 35, 42, 44, 152senovsko podolje, 44Senovsko-Sevni{ka sinklinala, 44Severna Amerika, 141Sevnica, 8, 10, 19, 21, 23, 29–31, 33, 37,

39–41, 45, 48, 50, 61–62, 66, 142,149–150, 152, 154–158, 160–161, 166

Sevni{ki prelom, 43sevni{ko-kr{ki govor, 11Sevno na Dolenjskem, naselje, 45, 66–70,

72, 74–76, 82, 156, 165silikatne kamnine, 22silikatni, 10, 12, 14, 19–20, 22–25, 27,

46–48, 54–55, 78, 82, 85, 115, 124, 158Siscia/Sisak, 137siva glina s premogom, 34–35Skala nad Podpe~jo, stena, 25skedenj, 144skeletne prsti, 76skitski, 45, 47Sklepnica, potok, 31skrilavec, 14, 17, 21–22, 24–25, 27–28, 31,

33, 37, 41–42, 44–47, 49, 77–78, 81–82,90–91, 95, 115, 124

Skrovnik, naselje, 38, 147slabo oglejene prsti, 36, 77, 81, 115slamnata kritina, 25Slan~ev hrib, 50Slavina, naselje, 27, 58, 67, 97, 147slemenasto–dolinast, 10, 12, 158slemenska uravnava, 30, 54slemensko naselje, 25, 39, 65Slep~jek (Plintenbach, Kri`ni Vrh),

grad, 139Slep{ek, naselje, 36, 38, 50, 147sljudnat, 27–28, 33, 37, 44–47, 81slovanska naselitev, 138, 142Slovenci, 138, 140Slovenija v malem, 8, 157Slovenska vas, 38, 147–148, 154Slovenski jarek, 44slovenski jezik, 11smreka, 85sodna oblast, 152son~na energija, 52, 70, 95Son~nik, zaselek pri Krmelju, 21Sopota, potok, 8, 10, 22–23, 27, 29, 40–41,

52, 56–57, 62, 139sosijski, 44soteska, 63Sotla, naselje, 13, 17, 37, 45, 63–65, 77,

81, 166specializacija, 153

169

IMENSKO KAZALO

specifi~ni vodni odtok, 62, 75–76Spodnja ali Savinjska krajina, 139spodnja kreda, 42Spodnje Jelenje, naselje, 41, 147Spodnje Mladeti~e, naselje, 36, 147Spodnje Vodale, naselje, 12, 21, 47, 58,

140, 147spodnjeladinijski, 45Spodnjemirnsko gri~evje, 21, 54, 63, 84,

120, 127spodnjetriasni, 45, 47spodnji perm, 42spodnji pliocen, 42spodnji torton, 45spodnji trias, 42sprsteninasta rendzina, tip prsti, 77sredi{~na vas, 11, 27, 145, 158sredi{~ne funkcije, 11, 27, 36, 148–149,

152, 154, 158sredi{~no naselje, 11, 15–18, 21–29,

36–37, 41–42, 89, 142, 148–149,151–152, 154–157

Srednik, naselje, 12, 20, 29, 44–45, 147,154

Srednja Evropa, 156srednja {ola, 157srednje mo~an glej, tip prsti, 35–36, 77,

81, 86srednji perm, 42srednji trias, 44srednji vek, 138–139, 151–152, 155stagnacija, 34Stajni{ki potok, 63stalni tok, 14–15, 61stalno naselje, 143Stan, naselje, 17–18, 31, 147Stara Gora, naselje, 17–18, 45, 139, 147,

156stara kamena doba, 136stara èlezna doba, 136–137Stari grad (Erkenstein), 139starotriasni, 28statisti~ne metode, 7, 159, 163, 165stelja, 82steljarjenje, 38, 82, 85–86Sti~na, naselje, 43, 137, 164Sti{ko-[entvi{ki kot, 61, 137stopnja centralnosti naselij, 149Strassberg (Stra`berk, Stari grad pri

Krmelju), grad, 139Straà nad Mokronogom, 139Straà, naselje, 38, 147–148Stra`berk (Strassberg, Stari grad pri

Krmelju), grad, 139streha na ~op, 144strela, 29, 159Strmec, naselje, 27–28, 57, 147struktura prsti, 81–82Studen~nica, potok, 27, 48, 54, 85suha dolina, 16, 19–20, 25–27, 35, 40, 47,

56, 61Suha krajina, 10, 154, 158Suhadole, naselje, 26, 97, 147su{a, 17, 18, 24–25, 28–29, 31, 59, 75–76,

115, 159, 165su{na doba, 42, 76Sveta Ana, vrh, (Vrh sv. Ane), 137–138Sveta Barbara, vrh, 19Sveta Helena, zaselek pri Mirni, 138Svete stopnice, @alostna gora pri

Mokronogu, 155Sveti Janez Krstnik, ùpnijska cerkev,

150–151Sveti Jurij, vrh, 21Sveti Rupert, ùpnijska cerkev, 139Svibno, naselje, 139, 152svin~eva ruda, 154

svinec, 7Svinjsko, naselje, 12, 29, 78, 140, 147

[{empeterska ùpnija, 139[entjan{ki nariv, tektonska enota, 10,

15–16, 20, 22, 26–28, 44–45, 55[entjan{ko gri~evje, 13, 20, 59, 63, 71, 95,

97, 119, 128, 131, 135, 148, 159[entjan{ko hribovje, 23, 28, 62, 82, 54, 95,

97, 120–121, 124, 128, 131, 135–136,142, 159

[entjan{ko, obmo~je, 10, 13, 15–16, 20,26–27, 29, 35, 45, 55, 58–59, 135

[entjan`, naselje, 12, 19, 21, 24, 29, 42,44, 45–448, 51, 54–55, 59, 71, 78, 81,93, 95, 140, 142, 145, 147, 149, 153, 156

{entjurski apnenec, 47, 89, 94–95[entlovrenc, naselje, 136[entruperska mikroregija, 7{entruperska veleùpnija, 151[entruperski kot, 33, 89, 93[entrupersko gri~evje, 14, 19, 40, 52, 76,

90, 97, 120, 124, 135[entrupersko hribovje, 17, 22–24, 27–28,

54, 62, 76, 95, 97, 124, 135, 142[entrupert, naselje, 8, 13, 20, 23, 27–28,

32–33, 36, 38, 42, 45–48, 54, 57–58, 81,84–85, 89, 91, 123, 138–143, 145,147–152, 154, 156, 161, 164, 166–167

[entvi{ka kotlina, 154[entvi{ki kot, 34[evnica, naselje, 35, 48, 147[kocjan, naselje, 138[kocjanski prelom, 21, 30, 34–35,

43–45, 152[kofja Loka, 139[kovec, naselje, 31, 45, 147, 154, 164[krjan~e, naselje, 35, 147[krljevo (Grailach, Chrilowe), grad, 137, 152[krljevo, naselje, 38, 137, 139, 147[marje-Sap, 45{marnica, samorodna vinska trta, 159, 162[martno pri Litiji, naselje, 42{ola, 148–149, 152[tajersko, 155[tajngrob, naselje, 28–29, 147[tatenberk, naselje, 138[tatenber{ka dolina, 154{tevilo hladnih dni, 69–70{tevilo mo{kih in ènsk, 142{tevilo su{nih dni, 76{tevilo vro~ih dni, 69–70[vica, 141

Ttabori{~e, 140taborsko obzidje, 139, 152talna voda, 14, 36, 86, 96tehni{ka dedi{~ina, 144tekstilna industrija, 36, 150, 152tekstura prsti, 81–82tektonika, 8, 42–43, 55, 57, 157tektonska enota, 10, 14–17, 19–22, 24,

26–31, 34–37, 44, 158tektonsko zastajanje, 8, 42, 52, 158Tel~e, naselje, 66, 140, 165telefonska povezava, 156Temenica, reka, 10, 22, 24, 34–35, 43–45,

51, 61–62, 137, 139, 143, 158, 160–161Temeni{ka dolina, 154, 163temperatura zraka, 76temperaturna amplituda, 66temperaturna inverzija, glej tudi

temperaturni obrat, 16, 67–69, 72, 136temperaturna postaja, 66, 72, 165

temperaturni obrat, glej tudi temperaturnainverzija, 17, 19, 21–22, 34–37, 66–67,69, 81, 90, 94, 126

terciarni ravnik, 42termalni pas, 15–18, 20, 32, 72–73, 90,

115, 118, 123, 128Thornthwaite, 75–76,Ti~nica, vrh, 40Tihaboj, naselje, 10, 13, 15–16, 45, 48,

54–55, 59, 61, 63, 81, 84–87, 93, 137,143, 147

tihabojska depresija, 15–16, 58, 95Tihabojski potok, 15, 87Tihaboj{~ica, potok, 13, 48, 55, 63Tinger, vrh, 43tip naselij, 142tip prsti, 15, 77, 78–80, 82–83, 104,

106–107, 111, 115, 120, 135, 163tip reliefa, 15, 21, 34, 57Tlaka, naselje, 15–16, 68, 147TOM Oblazinjeno pohi{tvo, tovarna 151toplar, dvojni kozolec, 144, 156topli izvir, 35toplotni obrat, glej tudi temperaturna

inverzija, 7–8, 20, 25, 27, 67–68, 72–74,94–95, 109–110, 112, 115–117, 120,122, 127–128, 135, 143, 158–159, 163

topografski faktor, 82Topolovec, vrh, 156torton, 42tovarna, 17, 95, 148, 150–151, 154tovarna barvic, 150Tovarna elektromateriala, 154tovarna emajliranih pe~i, 150tovarna krede in sadrenih izdelkov, 150tovarna nekovin Kremen, 151tovarna protipoàrne opreme, 154Tovarna transportnih naprav in

konstrukcij, 154tovarne {ivalnih strojev, 151tradicionalen, 25, 142, 145, 159tradicionalna arhitektura, 145tradicionalno kme~ko vinogradni{tvo, 159tranziten, 137, 156travniki, 17–19, 22, 24–25, 29, 33–34, 36,

38–41, 78, 81, 86–88, 96–97, 99, 103, 158Trbinc, naselje, 17–18, 54, 137–138, 147,

150, 166Trbinc, vzpetina, 17, 54, 61, 150Trboveljska premogokopna dru`ba, 140trboveljska termoelektrarna, 72Trdina, pisatelj, 72Trebanjski Vrh, naselje, 81Trebanjsko gri~evje, 18, 30, 40, 84,

119–120, 127, 149Trebanjsko, obmo~je, 59, 142Trebeljansko, obmo~je, 137Trebelno, naselje, 31–32, 45–46, 58, 81,

137, 139, 147, 154, 156, 165Trebnje, naselje, 8, 10, 13, 18–19, 22, 28,

32–33, 35, 37, 45, 48, 58–59, 61, 86,137–139, 142, 147, 149, 152,154–158, 164

Trebnje, ob~ina, 141, 164, 167Treffen/Trebnje, 139Treviso, 140trg, 20, 150–152, 154trgovina, 17–18, 138, 140, 142, 149,

150, 152trgovska pot, 137, 154triasni, 10, 15–17, 19, 22, 24–31, 33–38,

40–41, 44–45, 50, 164trikotni konci dolin, 14, 21, 24–26, 28, 30,

47–48triprekatni most, 65, 145tropska tla, 17tropsko podnebje, 42

170

MIRNSKA DOLINA

Trstenik, naselje, 38, 93, 144, 147–148tr{ka hi{a, 151Trì{~e, naselje, 12–13, 21, 31, 44–45,

47–48, 57, 61, 63, 78, 145, 147–149,152, 155–156

Trì{ki potok, 13, 31, 63tuf, 17, 21, 25–28, 41, 45–46, 49, 77, 91, 95tufit, 17, 21, 25–27, 41, 45–46, 49, 91, 95Turi{ki grad (Rek{tanj, Ruckenstein), 30,

43, 47, 139turizem, 142, 156Turja{ki, gospodje, 139Turnska Cerknica, potok, 14, 24, 61, 71tur{ki, 139, 143, 152

Uugrezanje, tektonsko, 14–15, 26, 34,

42–43, 45, 48, 62–63ujeti meandri, glej tudi ujeti okljuki, 19,

43, 62ujeti okljuki, glej tudi ujeti meandri, 43, 62uprava, 64uravnava, 13, 17–19, 21, 23, 26–27, 29–32,

43, 46–47, 54, 57–58, 67, 97, 148, 156urbano sredi{~e, 138urbano-agrarna funkcija, 143usad, usaden, 29, 31, 81–82, 159usnjarna, 150, 152usnjarska obrt, 152utrdbena arhitektura, 139utrjena postojanka, 155uvala, 23, 26, 40–41, 47, 69

VVaccinio myrtilli-Carpinetum, gozdna

zdru`ba, 86Vaccinio myrtilli-Pinetum, gozdna

zdru`ba, 85varovalna vloga, 86varovalni gozd, 12, 98va{ki vodovod, 26, 42vegetacija, 27, 84, 165vegetacijska doba, 67, 164Vejar, potok, 33–35, 39, 43, 48, 53–54, 61,

63, 86, 136, 139, 150Vejarska kotanja, 12, 16, 32–36, 43,

45–48, 51, 54, 58, 61, 63–64, 78, 81, 86,93, 95, 138, 148, 154, 158

velecvetna mrtva kopriva, 27, 85veleùpnija, 151Velika Goba, naselje, 41–42, 45, 47, 97,

147, 154Velika Karantanija, 138Velika Loka, naselje, 51Velika Pe~, naselje, 26, 41Velika Preska, naselje, 27, 40, 42Velika [evnica, naselje, 35, 147Veliki Cirnik, naselje, 19–20, 147, 154Veliki Vrh, zaselek nad Gabrjem, 21, 30velikotrnski skladi, 45, 77ventilirana vremenska postaja, 76Vesela Gora, naselje, 72, 137, 144, 156veselogorsko sleme, 38, 92veter, 15, 18, 22, 24–25, 27, 29, 38, 41, 72,

76, 148, 159, 167vetrovnost, 15, 18, 22, 24–25, 27, 29, 38,

41, 72, 76, 148, 159, 167vezani kozolec (dvojni, toplar), 144vezanje trte, 97Vidmarji, 26Viljem II., kraji{nik, 139Vinji Vrh pri [marjeti, 137vino, 72, 150

vinogradi, 7, 13–14, 16–17, 20, 22, 24, 30,34, 66, 72, 82, 86–88, 90–91, 99–103,106–115, 122–127, 129–131, 133–135,145, 158–159, 163

vinogradnik, 20vinogradni{ka pokrajina, 66, 72vinogradni{ka tipologija, 159vinogradni{ke grude, 143vinogradni{ki, 19–20, 32, 66, 72, 123–124,

143, 148, 156, 159vinogradni{ko obmo~je, 20, 124, 148, 156vinogradni{ko zaledje, 32vinogradni{tvo, 8, 10, 13, 17, 20–21, 27,

111, 113–115, 123–124, 131, 158–159vinoroden, 16, 28, 39, 87, 150–151vinska cesta, 156vinska pe{pot, 156vinska trta, 15, 17–18, 20, 29, 31–32, 72,

90–91, 158vinski hram, 144Virsko mesto, ilirsko naselje, 137vise~a dolina, 30vi{inski pas, 8, 37, 40, 50–51, 72–74, 99,

115, 163Vi{nja Gora, naselje, 43Vi{njansko-[entvi{ki potok, 34, 43Vi{njegorski, gospodje, 139vla`nostni primanjkljaj, 76Vodale, 12, 21, 31, 47–48, 58–59, 86, 140,

143, 147Vodice pri Gabrovki, naselje, 25, 42, 47,

61, 97, 140, 147, 154vodna bilanca, 75–76, 165vodna oskrba, 26, 29, 31–32, 148, 159vodno stekali{~e, 16, 26, 39, 136, 149–150vodovod, 15, 17, 22, 26–27, 42, 76vodozbirno obmo~je, 27voja{ki in roparski pohodi, 154vojni davki, 139vojne `rtve, 141Vol~je Njive, naselje, 38, 46–48, 78, 138,

147, 164Vozenk, 45vrba, 97Vrh nad Mokronogom, 30Vrh pri Bo{tanju, naselje, 30–31, 47,

147–148, 156Vrh, naselje pri [entrupertu, 38, 46, 140Vrhek, naselje, 21, 147Vrhovo, naselje, 155vr{aj, 89vr{na uravnava, 26vrta~a, 8, 15–17, 19, 21, 25–26, 30, 35,

40–41, 46–48, 58, 69vrta~ast, 8, 15Vrtovski hrib, 81vulkani, 42vulkanizem, 42vzhodnoalpska hal{tatska kultura, 137vzhodnodolenjski govor, 11vzpeti kotlinski rob, 10, 91, 120, 158Vzpeti rob in pragovi, mikroregija, 12, 37vzrejno sredi{~e, 153

Wwerfenski sedimenti, 77Wischmeier-Smithova ena~ba, 82, 114

ZZabrdje, naselje, 17, 38, 81, 147–148, 166Zabr{~ica, potok, 31, 39, 62, 150Zabukovje, naselje, 12, 27, 45, 47, 61,

78, 147

Zabukov{ki hrib, 140zadenjska erozija, 43Zadraga, naselje, 19–20, 156Zagorica, naselje, 17–18, 147Zagozd, naselje, 40–41, 147Zagrad, naselje, 54, 86Zagri~, naselje, 15, 147Zahodna Evropa, 140–141, 156Zahodne dolenjske mezozojske grude,

tektonska enota, 43zajetje, 76zakrasela tla, 96Zaloka, naselje, 27, 44, 58–59, 85, 97, 147Zape~ar, vzpetina, 44Zaplaz pri âteù, zaselek, 45, 144, 156zaposlitveno sredi{~e, 11, 21–22, 142, 148,

154, 158zara{~ajo~, 14–15, 21, 23, 27, 29–30, 40,

89, 96–98, 136, 159zara{~anje, 19, 29, 41, 85–89, 97–99,

103, 158zaselek, 11, 13, 21, 30, 141–142, 148–151,

158–159Zavrh, naselje, 40ZDA, 141, 164zdravstvena postaja, 149, 157zdravstveni dom, 150zemljene gomile, 137zgodnjeslovenska doba, 10, 148, 158zgodnji srednji vek, 138–139, 151–152zgornja kreda, geolo{ka doba, 42, 44Zgornja Panonija, 137Zgornje Mladeti~e, naselje, 35–36Zgornje Vodale, naselje, 31, 147zgornjeanizijski, 45zgornjekredni, 45zgornji pliocen, 34, 42–43, 61zgornji torton, 45zgornji trias, 42Zidani Most, naselje, 155zidanice, 18, 89, 143, 145Zijalo, kra{ka jama, izvir, 19, 59, 136znamenje, 156zoogena bre~a, 45Zunanji Dinaridi, 44

@àgarski obrati, 18, 57, 68, 145àgarstvo, 154@alostna gora, vzpetina, romarski cilj, 22,

39, 152, 155–156àmetovka, sorta grozdja, 124àrna grobi{~a, 137èlezarstvo, 137èlezna doba, 137èleznica, 8, 10, 19, 37, 39, 43, 58, 62,

148–150, 152, 155, 158èlezni{ka proga, 152èlezova ruda, 154@empoh, vrh, 137, 151ètev p{enice, 16, 29, 153@irovski nariv, 24, 25ìvilska industrija, 150ìvina, 150, 153, 159ìvinoreja, 25, 37, 81 95, 137–138,

158–159@unovec, zaselek Sela pri Mirni, 156@upan~i~ev kozolec, 144, 165ùpnijska cerkev, 150–152ùpnijsko sredi{~e, 149@uèmberk, naselje, 154

171

Avtorji:Peter Frantar, Jerneja Fridl in Maja Topole {t. 1, 9, 29Maja Topole vseh ostalih

1. Digitalni model reliefa za pore~je Mirne s soseds-tvom in stometrski vi{inski pasovi

2. Pore~je Mirne in njen poloàj3. Morfolo{ke enote in regije4. Nosilnost tal5. Nadmorske vi{ine – stometrski vi{inski pasovi6. Naklonski razredi7. Relativne vi{ine8. Na~in vodnega odtoka9. Re~na mreà

10. Poplavni svet11. Ekspozicije12. Toplotni pasovi13. Tipi prsti14. Ob~utljivost za erozijo ob sedanji rabi tal – osem raz-

redov

15. Obstoje~a raba tal16. Sklenjenost njiv17. Primernost povr{in za pozidavo (ne glede na obsto-

je~o rabo)18. Primernost povr{in za pozidavo (gozd je izlo~en)19. Primernost povr{in za njive (ne glede na obstoje~o

rabo)20. Primernost povr{in za njive (gozd je izlo~en)21. Primernost povr{in za vinograde (ne glede na ob-

stoje~o rabo)22. Primernost povr{in za vinograde (gozd je izlo~en)23. Primernost povr{in za sadovnjake (ne glede na ob-

stoje~o rabo)24. Primernost povr{in za sadovnjake (gozd je izlo~en)25. Optimalna raba negozdnih tal26. Mo`na raba gozdnih tal27. Predlog nove rabe tal ob ohranitvi gozda in pozida-

nih povr{in28. Osem kakovostnih razredov obstoje~e rabe29. Naselja v Mirnski dolini leta 1995

SEZNAM ZEMLJEVIDOV

VIRI IN LITERATURA

Bauer, B. 1990: Soil splash as an important agent of erosion.Geographica Polonica 58. Var{ava.

Belec, B. 1978: K metodologiji raziskav posebnih kultur na Slo-venskem. Geographica Slovenica 7, Zbornik 2. sloven-sko-slova{kega simpozija, str. 125–141. Maribor.

Belec, B. 1987: Ekolo{ka problematika meliorirane in koma-sirane pokrajine na primeru [~avni{ke doline. Geograp-hica Slovenica 18, str. 331–343. Ljubljana.

Blejec, M. 1976: Statisti~ne metode za ekonomiste. Ljubljana.Boì~, D. 1992: Mokrono{ka skupina latenske kulrute v poz-

nolatenskem obdobju. Doktorsko delo. Ljubljana.Burja, D. 1988: Hidrolo{ka {tudija Mirne. Vodnogospodarski

in{titut, elaborat. Ljubljana.Buser, S. 1968: Osnovna geolo{ka karta SFRJ 1 : 100000, list

Ribnica, L 33–78. Zvezni geolo{ki zavod, BeogradBuser, S. 1974: Tolma~ za list Ribnica L 33–78 Osnovne geo-

lo{ke karte 1 : 100.000. Zvezni geolo{ki zavod. Beograd.Buser, S. 1977: Osnovna geolo{ka karta SFRJ 1 : 100000, list

Celje, L 33–67. Zvezni geolo{ki zavod. Beograd.Buser, S. 1979: Tolma~ za list Celje L 33–67 Osnovne geolo{-

ke karte 1 : 100.000. Zvezni geolo{ki zavod. Beograd.Buser, S. 1984: Nekaj novosti v geologiji Dolenjske. Dolenj-

ska in Bela krajina, 13. zborovanje slovenskih geografov,Dolenjske Toplice, str. 26–37. Ljubljana.

Cooke, R. U., Doornkamp, J. C. 1974: Geomorphology in En-vironmental Management. Oxford.

Cunder, T. 1992: Kmetijstvo v razvoju podeèlja. Pristopk razvoju podeèlja, zbornik seminarja za kmetijske sve-tovalce. Ljubljana.

]iri}, M. 1984: Pedologija. Sarajevo.Dolenjska in Bela krajina, 13. zborovanje slovenskih geogra-

fov, Dolenjske Toplice. Ljubljana, 1984.Dolenjska zemlja in ljudje. Novo mesto, 1962.Dolina Mirne, Strokovne podlage z ureditvenimi pogoji za na-

ravno in kulturno dedi{~ino za izdelavo prostorskih in iz-vedbenih na~rtov kmetijske ureditve obmo~ja. Zavod zavarstvo naravne in kulturne dedi{~ine Novo mesto. No-vo mesto, 1986.

Drozg, V. 1995: Morfologija va{kih naselij v Sloveniji. Geo-graphica Slovenica 27. Ljubljana.

Dular, A. 1990: Vinji Vrh – [marjeta. Arheolo{ka najdi{~a Do-lenjske, str. 71–72. Novo mesto.

Dular, J. 1990: Ku~ar nad Podzemljem. Arheolo{ka najdi{~aDolenjske, str. 31–34. Novo mesto.

Dular, J. 1993: Za~etki ̀ eleznodobne poselitve v osrednji Slo-veniji. Arheolo{ki vestnik 44. Ljubljana.

Dular, J., Kri`, B., Svolj{ak, D., Tecco – Hvala, S. 1991: Utr-jena prazgodovinska naselja v Mirenski in Temeni{ki do-lini. Arheolo{ki vestnik 42. Ljubljana.

172

MIRNSKA DOLINA

Ferenc, T. 1968: Nacisti~na raznarodovalna politika v Slove-niji v letih 1941–1945, str. 290–332. Novo mesto.

Furlan, D. 1959: Su{ne in mokre dobe v Sloveniji, Letno po-ro~ilo meteorolo{ke slu`be za leto 1958. Ljubljana.

Furlan, D. 1961: Padavine v Sloveniji. Geografski zbornik 6.Ljubljana.

Furlan, D. 1965: Temperature v Sloveniji. Dela/Opera 15,SAZU, 4. razred. Ljubljana.

Furlan, D. 1967: Ugotavljanje evapotranspiracije s pomo~jo nor-malnih klimatskih pokazateljev. Letno poro~ilo meteoro-lo{ke slu`be za leto 1966. Ljubljana.

Gabrovec, M. 1994: Raba tal na dolomitnih obmo~jih Slove-nije. Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univer-ze v Ljubljani, doktorska disertacija. Ljubljana.

Gams, I. 1959: Problematika regionalizacije Dolenjske in Be-le Krajine. Geografski vestnik 31. Ljubljana.

Gams, I. 1962: Klima Kr{ke kotline. Dolenjska zemlja in ljud-je. Novo mesto.

Gams, I. 1962: Morfografski pregled novome{kih pokrajin. Do-lenjska zemlja in ljudje. Novo mesto.

Gams, I. 1972: Prispevek h klimatogeografski delitvi Slove-nije. Geografski obzornik 19, {t. 1. Ljubljana.

Gams, I. 1973: Prispevek h klasifikaciji poplav v Sloveniji. Geo-grafski obzornik 20, {t. 1–2. Ljubljana.

Gams, I. 1974: Kras. Ljubljana.Gams, I. 1975: Problemi geografskega raziskovanja ekotopov

in ekologije Slovenije. Geografski vestnik 57, Ljubljana.Gams, I. 1976: Rajoni Jugoslavije glede na klimatsko aridnost

vegetacijske dobe, Geografski vestnik 48. Ljubljana.Gams, I. 1983: Geografske zna~ilnosti Slovenije. LjubljanaGams, I. 1984: Geomorfolo{ke in pokrajinskoekolo{ke razme-

re srednje Kr{ke kotline z zaledjem. Ljubljana.Gams, I. 1984: Regionalizacija nizke Jugovzhodne Slovenije.

Dolenjska in Bela krajina, 13. zborovanje slovenskihgeografov, Dolenjske Toplice. Ljubljana.

Gams, I. 1986: Kontaktni fluviokras. Acta Carsologica 14–15,str. 73–87. Ljubljana.

Gams, I. 1986: Osnove pokrajinske ekologije. Ljubljana.Gams, I. 1993: Naravni pogoji za su{o in su{nost tal ter nju-

no preventivo v Sloveniji. Ujma 7, str. 7–10. Ljubljana.Gams, I., Natek, K. 1981: Geomorfolo{ka karta 1 : 100.000 in

razvoj reliefa v Litijski kotlini. Geografski zbornik 21.Ljubljana

Gavrilovi}, S. 1962: Prora~un srednje godi{nje koli~ine nano-sa prema potencijalu erozije. Glasnik {umarskog fakulte-ta 26, str. 151–168. Beograd.

Genorio, R. 1984: Selitvena dinamika v dolenjski regiji s pou-darkom na trajnem izseljevanju. Dolenjska in Bela kraji-na, 13. zborovanja slovenskih geografov, Dolenjske To-plice. Ljubljana.

Germov{ek, C. 1955: O geolo{kih razmerah na prehodu po-savskih gub v Dolenjski kras med Sti~no in [entrupertom.Geologija 3, str. 116–135. Ljubljana.

Gilg, A. N. 1975: Developement Control and AgriculturalLand Quality. Town and Country Planning 9, str. 380–389.London.

Godec, M., Vidrih, R. 1998: Prva analiza potresa 31. avgustana obmo~ju Trebnjega. Delo 15, {t. 202, str. 11. Ljubljana.

Goldman, S. J., Jackson, K., Bursztynsky, T. A. 1986: Erosionand sediment control handbook. New York.

Granda, S. 1990: Dolenjska vas v prvi polovici 19. stoletja, Pris-pevek k njeni zgodovini. Dolenjski zbornik, str. 163–171.Novo mesto.

Gregor~i~, I. 1997: Al' prav se pi{e …? Mirenska ali Mirnskadolina. Rast 8, {t. 1–2, str. 118–119. Novo mesto.

Gregori~, V. 1969: Nastanek tal na triasnih dolomitih. Geolo-gija 12, str. 201–230. Ljubljana.

Haefner, H., Keller, M. 1991: Moderne Methoden zur Erfas-sung landschaftsökologischer Prozesse – dargestellt amBeispiel Davos. Beitrage zur Geographie Graubündens.Zürich.

Hidrolo{ka obdelava reke Mirne 1954–1981. Hidrometeoro-lo{ki zavod SRS. Ljubljana, 1982. Hidromelioracijski si-stemi Mirna, Detajlna odvodnja, Idejna zasnova. Vodno-gospodarski in{titut. Ljubljana, 1984.

Hidromelioracijski sistemi Mirna. Geodetski zavod Ljubljana,Hidrometeorolo{ki zavod Slovenije. Ljubljana, 1987.

Ho~evar, A. 1971: Agrometeorologija. Ljubljana.Höfler, J. 1986: O prvih cerkvah in praùpnijah na Slovenskem.

Razprave Filozofske fakultete. Ljubljana.Holz, E. 1990: Dràvni uradniki na Dolenjskem in v Beli kra-

jini. Dolenjski zbornik, str. 143–162. Novo mesto.Hopkins, 1977: Methods for Generating land Suitability

Maps – a comparative evaluation. Journal of the AIP 43,{t. 4, str. 384–400.

Horvat, A. 1993, Ekolo{ke osnove urejanja erozijskih obmo-~ij. Zbornik gozdarstva in lesarstva 41, str. 5–49

Hudales, Z. 1975: Ob~ina Trebnje v NOB. Ljubljana.Idrisi, verzija 4.0, Sistem programskih modulov za obdelavo

geografskih podatkov in kart. Worcester (ZDA), 1992.Ile{i~, S. 1950: Sistemi poljske razdelitve na Slovenskem. De-

la/Opera 2, SAZU, 4. razred. Ljubljana.Ile{i~, S. 1979: Slovenske pokrajine. Geografski obzornik 26,

{t. 3–4. Ljubljana.Investicijski program za melioracijo obmo~ja Bistrica–Jeseni{-

~ica. Kmetijska zadruga Trebnje. Trebnje, 1985.Investicijski program za melioracijo vzdol` poti Mirna–Vol~-

je Njive. Kmetijska zadruga Trebnje. Trebnje, 1977.Iskra, M. 1965: Poro~ilo o rezultatih geolo{kih raziskav pri Mo-

kronogu v l. 1966/1967. Ljubljana.Iskra, M. 1966: Poro~ilo o rezultatih geolo{kih raziskav na ob-

mo~ju [kovec–Malkovec pri Trì{~u. Objekt Mokro-nog–Trì{~e v letu 1965. Ljubljana.

Jeòvnik, M., Eler{ek, A., Viìntin, N. 1981: Raziskava kako-vosti kerami~ne gline na podro~ju Mirna–Trebnje, Gore-nja vas. In{titut za raziskavo materiala in konstrukcij. Ljub-ljana.

Karta erozijskih àri{~ in erodiranosti obmo~ij. Vodnogospo-darske osnove. Biotehni{ka fakulteta, In{titut za gozdnoin lesno gospodarstvo, Podjetje za urejanje hudournikov.Ljubljana, 1973.

Karta melioracij v Mirnski dolini. Komite za kmetijstvo.Trebnje, 1987.

Karta slovenskih nare~ij, merilo 1 : 500.000. Geodetski zavodSlovenije. Ljubljana, 1992.

Kastelic, J. 1969: Pogled v preteklost. Zbornik ob~ine Grosup-lje 1. Grosuplje.

Katastrski podatki o rabi tal ob~inskih geodetskih uprav za le-to 1987.

Klimatografija Slovenije, Koli~ina padavin, obdobje 1961–1990.Ljubljana, 1995.

Klimatografija Slovenije, Temperatura zraka, obdobje1961–1990, Ljubljana, 1995.

Kmecl, M. 1979: Dolenjska in slovenski jezik. Zakladi Slove-nije, str. 98–121. Ljubljana.

Knauer, N. 1991: Kako kmetijstvo obremenjuje okolje – mo`-nosti za ekolo{ko ustrezno gospodarjenje. Sodobno kme-tijstvo 10, str. 419–426. Ljubljana.

Knez, T. 1987: Arheolo{ka zbirka Dolenjskega muzeja. Novomesto.

173

Kokole, V. 1962: Prirodne osnove in agrarna izraba Novome{-ke pokrajine. Dolenjska zemlja in ljudje. Novo mesto.

Kolbezen, M. 1990: Hidrolo{ke zna~ilnosti su{e v letu 1989.Ujma 4, str. 87–90. Ljubljana.

Zupan~i~, B. 1989: Su{a v poletju 1988. Ujma 3, str. 5–6. Ljub-ljana.

Kostrowicki, J. 1990: Agricultural classifications: a review ofmethodology. Warszawa.

Koèlj, Z. 1995: @upan~i~ev kozolec v Bistrici pri Mokrono-gu. Gea 5, {t. 9, str. 22. Ljubljana.

Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana, 1995.Kranjc, A. 1984: Speleolo{ke zna~ilnosti osrednje Dolenjske

in Bele krajine. Dolenjska in Bela krajina, 13. zborova-nje slovenskih geografov, Dolenjske Toplice, str. 67–76.Novo mesto.

Krivic, K. 1976: Konodonti iz srednjetriadnih plasti pri Gor-njem Mokronogu. Geologija 19, str. 9–27. Ljubljana.

Kri`, B. 1987: Ostro`nik pri Mokronogu, Grobi{~e pozne bro-naste dobe. Arheolo{ki pregled, str. 69–70. Beograd.

Kunaver, J. 1989: Ugotavljanje erozije prsti v doma~i pokra-jini. Geografski obzornik 36, {t. 3–4. Ljubljana. Letalskiposnetki v merilu 1 : 17.500. Geodetski zavod. Ljubljana,1985.

Letalski posnetki v merilu 1 : 17.500. Geodetski zavod. Ljub-ljana, 1986.

Magel, H. 1992: Razvojni trendi in strategija razvoja podeè-lja v Evropi. Pristop k razvoju podeèlja, zbornik semi-narja za kmetijske svetovalce. Ljubljana.

Malovrh, C. 1962: Raziskovanje majhne enote hribovitega gos-podarskega prostora (okoli{ Trebelno). Dolenjska zemljain ljudje, str. 200–224. Ljubljana, 1962.

Marin~ek, L. 1980: Gozdne zdru`be na klasti~nih sedimentihv jugovzhodni Sloveniji. Razprave 22/2, SAZU, 4. razred.Ljubljana.

Marin~ek, L. 1987: Prispevek k poznavanju acidofilnih goz-dov belega gabra Slobvenije. Razprave 27, SAZU, 4. raz-red, str. 65–99. Ljubljana.

Marin~ek, L., Puncer, I., Seli{kar, A., Zupan~i~, M.: Karta de-janske in potencialno naravne vegetacije. Biolo{ki in{ti-tut Jovana Hadìja ZRC SAZU. Ljubljana, 1971–1980.

Marolt, P. 1992: Kmetijska zemlji{~a in njihovo urejanje. Pri-stop k razvoju podeèlja, zbornik seminarja za kmetijskesvetovalce. Ljubljana.

Marsh, William m. 1978: Environmental analysis for landuseand site planning. Michigan.

Maru{i~, J. 1992: Urejanje krajine in ohranjanje ekolo{kega rav-note`ja. Pristop k razvoju podeèlja, zbornik seminarja zakmetijske svetovalce. Ljubljana.

McRae, S. G., Burnham, C. P. 1981: Land evaluation. Oxford.Melik, A. 1931: Hidrografski in morfolo{ki razvoj na srednjem

Dolenjskem. Geografski vestnik 7, str. 66–100. Ljubljana.Melik, A. 1955: Kra{ka polja Slovenije v pleistocenu. Dela/Ope-

ra 7. LjubljanaMelik, A, 1959: Posavska Slovenija 3. Ljubljana.Melik, A. 1962: Geografski pregled Dolenjske. Dolenjska zem-

lja in ljudje, str. 7–14. Ljubljana.Melik, A, 1963: Slovenija. Ljubljana.Mihevc, P. 1988: Razvoj in urejanje podeèlja. Urejanje pro-

stora. Ljubljana.Mihevc, P. 1992: Vpra{anja usklajenosti planov in razvojnih

programov v podeèlskem prostoru, Prispevki k nacional-ni strategiji prostorskega razvoja Slovenije. Ljubljana.

Morgan, R. P. C. 1980: Soil erosion, Topics in applied Geo-graphy. New York.

Natek, K. 1983: Su{a v letu 1983 v Sloveniji. Geografski zbor-nik 24. Ljubljana.

Ob~inski prostorski plan za potrebe kmetijstva v ob~ini Treb-nje. Novo mesto, 1978.

Oblak, P. 1960: Alpski in kra{ki svet srednje Dolenjske. Geo-grafski obzornik 7, {t. 3, str. 53–60. Ljubljana.

Ogrin, D. 1988: Raziskave s krajinsko tematiko. Urejanje pro-stora. Ljubljana.

Oroèn Adami~, M. 1983: Nekatere kapacitete seizmi~nih ob-mo~ij Slovenije. Naravne nesre~e v Sloveniji, str. 27–40.Ljubljana.

Perko D., STAPER, ra~unalni{ki program za statisti~ne obde-lave.

Perko, D. 1992: Pokrajinski odnosi med reliefom in prebivals-tvom med letoma 1880 in 1981 v Sloveniji. Oddelek zageografijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani,doktorska disertacija. Ljubljana.

Peterle, L. 1975: Geografski oris nerazvitega obmo~ja na pri-meru k. o. Jel{evec. Ljubljana.

Pleni~ar, M., Premru, U. 1975: Osnovna geolo{ka karta SFRJ1 :100.000, list Novo mesto, L 33–79. Zvezni geolo{ki za-vod. Beograd.

Pleni~ar, M., Premru, U. 1977: Tolma~ za list Novo mestoL 33–79 Osnovne geolo{ke karte 1 : 100.000. Zveznigeolo{ki zavod. Beograd.

Plut, D. 1980: Raziskovalne zasnove in delovne metode pokra-jinske ekologije. Geografski vestnik 52, str. 135–144. Ljub-ljana.

Podatki padavinskih postaj Mokronog, Tel~e, Sevno, Malko-vec, Dole pri Litiji, Kal pri Krmelju. Hidrometeorolo{kizavod Slovenije. Lubljana.

Podatki temperaturnih postaj Mirna, Malkovec, Mokronog, Sev-no na Dolenjskem. Hidrometeorolo{ki zavod Slovenije.Ljubljana.

Poga~nik, A. 1988: Kompleksna prenova podeèlja ter malihnaselij in temeljne vizualno-likovne analize. Urejanjeprostora. Ljubljana.

Posavsko hribovje, merilo 1 : 50.000. In{titut za geodezijo infotogrametrijo. Ljubljana, 1986.

Povr{inski vodotoki in vodna bilanca Slovenije. Ljubljana, 1998.Premru, U. 1974: Triadni skladi v zgradbi osrednjega dela po-

savskih gub. Geologija 17, str. 261–297. Ljubljana.Premru, U. 1980: Geolo{ka zgradba osrednje Slovenije. Geo-

logija 23/2, str. 227–278. Ljubljana.Premru, U. 1983: Neotektonika vzhodne Slovenije. Geologi-

ja 19, str. 211–249. Ljubljana.Premru, U. 1983: Tolma~ za list Ljubljana L 33–66 Osnovne

geolo{ke karte 1 : 100.000. Zvezni geolo{ki zavod. Beo-grad.

Premru, U., Ogorelec, B., [ribar, L. 1977: O geolo{ki zgrad-bi Dolenjske. Geologija 20, str. 167–192. Ljubljana.

Prosen, A. 1988: Zakonodaja in planiranje podeèlskega pro-stora. Urejanje prostora. Ljubljana.

Prosen, A. 1992: Planiranje in urejanje podeèlskega prosto-ra. Pristop k razvoju podeèlja, zbornik seminarja za kme-tijske svetovalce. Ljubljana.

Radinja, D., [ifrer, M., Lovren~ak, F., Kolbezen, M. in Natek,M. 1974: Geografsko prou~evanje poplavnih podro~ijv Sloveniji. Geografski vestnik 56. Ljubljana.

Raj{p, V., Ficko, M. 1994: Slovensko ozemlje na voja{kem zem-ljevidu iz druge polovice 18. stoletja, Vzor~ni zvezek tran-sliterirane in prevedene »Joèfinske karte«. Ljubljana.

Ramov{, A. 1975: Zgornjekarnijski skladi pri Mirni na Dolenj-skem. Geologija 18, str. 105–106. Ljubljana.

Ramov{, A. 1978: Zgornjekarnijski konodonti v okolici Mir-ne na Dolenjskem. Geologija 21, str. 47–60. Ljubljana.

Razvoj elektrifikacije Slovenije do leta 1945. Ljubljana, 1976.

SEZNAM FOTOGRAFIJ

174

MIRNSKA DOLINA

Razvojni projekt Trebnje, Model celostnega razvoja manjrazvitega agrarnega obmo~ja. Biotehni{ka fakulteta Uni-verze v Ljubljani. Ljubljana, 1987.

Razvojni vidiki rabe in varstva kmetijskega prostora. Agrono-mija, Zbornik Biotehni{ke fakultete 7, str. 1–192. Ljub-ljana, 1983.

Re~ni pretoki Mirne pri postaji Gabrje. Hidrometeorolo{ki za-vod Slovenije. Ljubljana.

Rep{e, R. 1990: »Mala mesta« Mirenske doline. Rast 1, {t. 3.Novo mesto.

Rep{e, R. 1991: Tr{ka naselja Mirenske doline. Rast 2, {t. 1.Novo mesto.

Rep{e, R. 1993: Mokronog – kaj po~eti s tr{kim naseljem? Rast4, {t. 5–6. Novo mesto.

Ribari~, V. 1983: Potresna nevarnost v Sloveniji. Naravne ne-sre~e v Sloveniji, str. 18–26. Ljubljana.

Rustja, K. 1994: Dolenjske proge, Tiri in ~as. Ljubljana.Rustja, K. 1998: 90 let Trebnje–Trì{~e, 60 let Trì{~e–Sev-

nica. Ljubljana.Savnik, R. 1962: Nekateri problemi kra{ke hidrografije na Do-

lenjskem. Dolenjska zemlja in ljudje, str. 15–30. Novo mesto.Savnik, R. 1971: Krajevni leksikon Slovenije, 2. knjiga, Jedro

osrednje Slovenije in njen jugovzhodni del. Ljubljana.Savnik, R. 1976: Krajevni leksikon Slovenije, 3. knjiga, Svet

med Savinjskimi Alpami in Sotlo. Ljubljana.Seizmi~na karta Slovenije. Zavod za raziskavo materiala in kon-

strukcij. Ljubljana, 1982.Seli{kar, A. 1986: Biocenolo{ka inventarizacija in valorizaci-

ja doline Mirne. Biolo{ki in{titut ZRC SAZU, elaborat.Ljubljana.

Seli{kar, A. 1992: Vegetacija in flora Dolenjske. Dolenjski zbor-nik, str. 86–101. Novo mesto.

Seuffert, O. 1993: Die Bodenerosion als ökologischer Faktorund als wissenschaftliches Problem. Petermanns Geograp-hische Mitteilungen, str. 259–274. Gotha.

Simmons, I.G. 1980: Ecological functional Approaches to Agri-culture in geographical Contexts. Geography 65, {t. 4,str. 305–316. Sheffield.

Slabe, M. 1985: In {ele nato se naselijo Slovani. Dolenjski zbor-nik, str. 61–73. Novo mesto.

Slabe, M. 1985: Naselbinska struktura 5. in 6. stoletja v jugovz-hodnem predalpskem prostoru. Zgodovinski ~asopis 39,{t. 3, str. 185–191. Ljubljana.

Slabe, M. 1990: Raziskave v cerkvenem stolpu v [entrupertuna Dolenjskem. Dolenjski zbornik, str. 33–43. Novo mesto.

Slabe, M. 1990: [entrupert. Arheolo{ka najdi{~a Dolenjske,str. 42. Novo mesto.

Slovenija – pokrajine in ljudje. Ljubljana, 1998.Smole, V. 1994: Oblikoglasje in oblikoslovje {entruperskega

govora. Doktorsko delo, 267 strani. Ljubljana.Steklasa, I. 1913: Zgodovina ùpnije [ent Rupert na Dolenj-

skem. Ljubljana.Steklasa, I. 1915: [ent Rupert – obzidano mesto (oppidum).

Dolenjske novice, 10. 12. 1915, str. 147. Novo mesto.Stele, A. et al. 1982: Hidrolo{ka obdelava reke Mirne za ob-

dobje 1954–81. Hidrometeorolo{ki zavod. Ljubljana.Stepan~i~, D. 1975: Pokarbonatna tla na dolenjskem dolomit-

nem podro~ju. Zbornik Biotehni~ne fakultete Univerzev Ljubljani, 25. zvezek. Ljubljana.

Stritar, A. 1979: Raba in varstvo tal. Ljubljana.Stritar, A. 1990: I. Krajina, krajinski sistemi, II, Raba in vars-

tvo tal v Sloveniji. Ljubljana.Svolj{ak, D. 1990: Mokronog. Arheolo{ka najdi{~a Dolenjske,

str. 49. Novo mesto.[ifrer, M. 1970: Nekateri geomorfolo{ki problemi dolenjske-

ga krasa. Na{e jame 11. Ljubljana.

[ifrer, M. 1983: Karta rednih in izrednih poplav v Mirnski do-lini, merilo 1 : 25.000. Geografski in{titut ZRC SAZU, ro-kopisni izvod. Ljubljana.

[ifrer, M. 1983: Vzroki in u~inki re~nih poplav na Slovenskem.Naravne nesre~e v Sloveniji. Ljubljana.

[ifrer, M. 1984: Poglavitne zna~ilnosti geomorfolo{kega raz-voja Dolenjske s posebnim ozirom na poplavnih podro~-jih. Dolenjska in Bela Krajina, 13. zborovanje slovenskihgeografov, Dolenjske Toplice. Ljubljana.

[ifrer, M. 1990: Mirenska kotlina. Geomorfologija in geoeko-logija, Vodnik za terensko delo, str. 24–25. Ljubljana.

[ifrer, M. 1990: Zabrdje – izkop roèn~evega drobirja. Geo-morfologija in geoekologija, Vodnik za terensko delo,str. 26–28. Ljubljana.

[ifrer, M. 1995: Povr{je Slovenije. Tipkopis na Geografskemin{titutu Antona Melika ZRC SAZU. Ljubljana.

[lebinger, C. 1967: Fosilna tla in morfogeneza na dolenjskemin notranjskem krasu. Zbornik Biotehni~ne fakultete I,str. 21–24. Ljubljana.

[olar, S. V., Dimkovski, T. 1992: Nekovinske mineralne suro-vine Slovenije. Onesnaèvanje in varstvo okolja, Geolo-gija in tehnika za okolje. Ljubljana.

Takeuchi, K. 1983: Landscape planning Methodology basedon geoecological Land Evaluation. Geojournal, 7/2,str. 167–183. Dordrecht, Boston, London.

Tarman, K. 1990: Ekolo{ke osnove varstva okolja. Zelena tri-buna, Ekolo{ke teme. Ljubljana.

Tecco Hvala, S. 1990: Gradec pri Mirni. Arheolo{ka najdi{~aDolenjske, str. 27. Novo mesto.

Tecco Hvala, S. 1990: Kincelj nad Trbincem. Arheolo{ka naj-di{~a Dolenjske, str. 29. Novo mesto.

The transformation of rural society, economy and landscape.The permanent European conference for the study of therural landscape. Stockholm, 1990.

Tivy, J. 1991: Agricultural Ecology. Harlow.Tla sekcije Celje 3, karta v merilu 1 : 50.000 in spremni tek-

sti Ljubljana, Biotehni{ka fakulteta, In{titut za tla in pre-hrano rastlin, Univerza v Ljubljani. Ljubljana, 1971.

Tla sekcije Celje 4, karta v merilu 1 : 50.000 in spremni tek-sti Ljubljana, Biotehni{ka fakulteta, In{titut za tla in pre-hrano rastlin, Univerza v Ljubljani. Ljubljana, 1974.

Tla sekcije Novo mesto 1, karta v merilu 1 : 50.000 in sprem-ni teksti Biotehni{ka fakulteta, In{titut za tla in prehranorastlin, Univerza v Ljubljani. Ljubljana, 1976.

Tla sekcije Novo mesto 2, karta v merilu 1 : 50.000 in sprem-ni teksti. Biotehni{ka fakulteta, In{titut za tla in prehra-no rastlin, Univerza v Ljubljani. Ljubljana, 1976.

Topografske karte VGI Beograd, merilo 1 :25.000. Sekcije Pol-{nik, Kum, Zidani Most, Sevnica, Velika Loka, Trebnje,Mokronog in Bu~ka. Beograd.

Topole, M. 1990: Fizi~na geografija Mirnske doline s poseb-nim ozirom na rabo tal. Oddelek za geografijo, Filozof-ska fakulteta Univerze v Ljubljani, magistrska naloga.Ljubljana.

Topole, M. 1992: Tipi pokrajin v pore~ju Mirne. Geografskiobzornik 39, {t. 4. Ljubljana.

Topole, M. 1993: Mirna, naselje. Enciklopedija Slovenije,7. zvezek, str. 153. Ljubljana, 1993.

Topole, M. 1993: Mirna, reka. Enciklopedija Slovenije, 7. zve-zek, str. 153. Ljubljana, 1993.

Topole, M. 1993: Mirnska dolina. Enciklopedija Slovenije,7. zvezek, str. 154. Ljubljana, 1993.

Topole, M. 1995: Geoekolo{ki pogoji za kmetijstvo in poseli-tev v Mirnski dolini. Oddelek za geografijo, Filozofska fa-kulteta Univerze v Ljubljani, doktorska naloga. Ljubljana.

175

Topole, M. 1996: [entruperska mikroregija, Geoekolo{ke raz-mere v pokrajini. [entruperska mikroregija, Razvojniprojekt Celostni razvoj podeèlja in obnove vasi za nase-lje [entrupert z okolico. [entrupert.

Urbanc, M. 1998: Cvi~ek. Slovenija, Pokrajine in ljudje,str. 528–529. Ljubljana.

Vetrovnost, Rezultati opazovanja v obdobju 1956–75 (posta-je Mirna, Malkovec, Sevno, Rade~e). Arhiv Hidrometeo-rolo{kega zavoda Slovenije. Ljubljana.

Viktorovski, M. 1984: Ob~ina Trebnje, Etnolo{ka topografijaslovenskega etni~nega ozemlja 20. stoletja. Oddelek za et-nologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Uni-verze v Ljubljani, diplomska naloga. Ljubljana.

Vrednotenje fizi~nega prostora in zemlji{~ za razvoj. Urbani-sti~ni in{titut SRS. Ljubljana. 1973.

Zakraj{ek, F. 1988: Koncept informacijskih sistemov in ure-janje prostora. Urejanje prostora. Ljubljana.

@upnija [entrupert. [entrupert, 1993.

Documents

ZRC 21 · 2015. 3. 17. · Hribovje, ki oklepa gri~evnat svet ju`-Pogled na Mirnsko-Mokrono{ko kotlino iznad Dola pri Treb-njem. Prek nizkega prevala (300m) v mirnsko-temeni{kem raz-vodju