Embed Size (px)
Citation preview
UNIVERZA
ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE IVANČNA GORICA
UTRINKI
GLASILO UTŽO IVANČNA GORICA
v evropskem letu aktivnega staranja in
medgeneracijskega sodelovanja
2011 / 2012
2
Zveza kulturnih društev občine Ivančna Gorica UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE - UTŽO
Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica Tel.: 031 259 816
Tel., Fax: 01/7807 813 e-pošta:
[email protected] [email protected]
Programski svet UTŽO Ivančna Gorica Tatjana Lampret, predsednica,
Branka Jakoš, namestnica, Martina Kralj, članica, Danila Ilešič ,članica,
Jožica Klemenčič, članica, Cilka Groznik, članica Adela Petan, članica Jožica Bregar, članica
Jože Košak, član
Glasilo Utrinki Letnik :2011/2012
Uredništvo: Tatjana Lampret
Adela Petan Jožica Lampret
3
Hodim in čutim jo, slast
cvetlice, drevesa in ptice,
slišim šumenje in klice:
» Živeti – živeti – živeti !
Življenju je dana oblast! »
Lili Novy
Lojze Adamlje
4
KAZALO
Lili Novy : Živeti………………………………………………………………………………………..3
Kazalo…………………………………………………………………………………………………..4
Dušan Strnad : Novemu študijskemu letu naproti ……………………………………………………5
Ana Krajnc : Skupaj iščemo poti ………………………………………………………………………6
Dušana Findeisen : Mentor in znanje …………………………………………………………………...7
Tatjana Lampret : UTŽO Ivančna Gorica v evropskem letu aktivnega staranja …………………...8
Majda Verbič : Jesenski utrinki ……………………………………………………………………...10
Maja Lampret : Modrost in mladost ………………………………………………………………….12
Adela Petan : Spet smo ustvarjali in slavili……………………………………………………………..13
Adela Petan . Babica, gremo na Muljavo! ………………………………………………….………….14
Daša in Andraž : Na poletni likovni delavnici ………………………………………………..………16
Torkova srečanja Adela Petan : Preprečevanje nevro degenerativnih bolezni………………………………………..18
Martina Kralj : Odstranimo tančice iz resnice…………………………………………………………20
Jožica Lampret : Kozje mleko, meso in izdelki v prehrani…………………………………….……21
Adela Petan : Začimbe – čudežne pomočnice………………………………………………………22
Roman Horvat : Naloge policije in varnost cestnega prometa……………………………………..24
Študijski krožki
Danica Jaklič : Študijsko risanje……………………………………………………………………..25
Urša Jakoš : Učenje za življenje……………………………………………………………………..26
Metka Krajnc : Nemški jezik v prvem študijskem letu…………………………………………….26
Tatjana Lampret : Digitalna pismenost……………………………………………………………..27
Marija Pilko : Ustvarjalne delavnice v Višnji Gori………………………………………………….27
Jožica Klemenčič : Poskrbimo za svoje telo…………………………………………………………28
Olga Šeme : Nordijska hoja………………………………………………………………………….29
Branka Jakoš : Ekskurzija po pradavnih poteh Karantanije………………………………………...30
Danila Ilešič : Ponovno odkrivamo Slovenijo……………………………………………………….31
Martina Kralj : Pozdravljen, Semič! ………………………………………………………………..32
Martina Kralj : Belokranjska železniška proga………………………………………………………33
Vesta Vanell : Moji vtisi s praznovanja……………………………………………………………..34
Proza in poezija
Adela Petan : Kam odhajaš…………………………………………………………………………..36
Marica Pilko : Pridi , Tisti čas , Pridi , sonce , To so trenutki………………………………………37
Adela Petan : Poletni večer…………………………………………………………………………..38
Sandi Zalar : Za ženske, ki čakajo…………………………………………………………………...39
Mi nismo imeli te zelene miselnosti………………………………………………………………….40
Zahvala………………………………………………………………………………………………..42
Program za študijsko leto 2012 – 2013………………………………………………………………43
Filmska srečanja ob kavi……………………………………………………………………………..47
5
NOVEMU ŠTUDIJSKEMU LETU NAPROTI
V veliko zadovoljstvo mi je, da ob začetku novega študijskega leta Univerze za tretje življenjsko
obdobje v Ivančni Gorici, napišem nekaj misli v popotnico prihajajočemu letu.
Vaša odločitev, da s svojimi aktivnostmi doprinesete pomemben delež k delovanju naše družbe tudi
sedaj, ko ste del t.i. tretjega življenjskega obdobja, je brez dvoma velikega pomena. Obdobje po
upokojitvi kaj hitro prinese s seboj tudi stresne situacije, saj se mora človek začeti prilagajati novemu
ritmu vsakdanjega življenja, drugačni vlogi v družini in družbi in ne nazadnje tudi spremenjenim
življenjskim pogojem.
V zadnjih letih pa smo priče razveseljivemu dejstvu, da upokojenci naše občine nosite v sebi še veliko
življenjske energije in volje. Ta se izkazuje z aktivnostmi v najrazličnejših društvih in skupinah. Brez
dvoma je tudi obiskovanje Univerze za tretje življenjsko obdobje ena izmed tistih dejavnosti starejše
populacije v občini, ki jo zaradi svoji posebnih značilnosti in dosežkov velja podpirati in razvijati tudi v
bodoče. Prav vi, spoštovani udeleženci univerze, s svojo neomajno voljo in zanimanjem za širjenje
obzorij svojega znanja dokazujete, da je človek v vseh življenjskih obdobjih željan napredka in novih
znanj. S tem ste zgled mladim generacijam, ki se vse prevečkrat ne znajdejo najbolje v iskanju svoje
poklicne in življenjske poti. Še več, primanjkuje jim navdušenja, pristne radovednosti in poguma za
soočanje z novimi izzivi. Prav tu jim lahko s svojim znanjem, zgledom in izkušnjami stopite naproti in s
tem naredite še korak več v nenadomestljivi vzgoji, ki teče od roda do roda.
Vaše aktivnosti sovpadajo tudi s prizadevanji Občine Ivančna Gorica, ki s svojo razvojno naravnanostjo
podpira tako imenovano medgeneracijsko sodelovanje. Županov Svet za starosti prijazno občino in naše
skupne aktivnosti v slovenski in svetovni mreži
starejšim prijaznih mest, so le del prizadevanj naše občine, v reševanju aktualne problematike starejših.
In v veliko veselje mi je, da smo pri teh prizadevanjih naleteli tudi na pozitivne odzive in pomoč vas, ki
ste del te starejše populacije , saj čutite, da lahko še veliko doprinesete družbi, v kateri živite. Prepričan
sem, da bomo s skupnimi močmi našli tiste rešitve, s katerimi bomo zagotovili še boljše pogoje za
aktivno preživljanje let po upokojitvi. Z medgeneracijskimi središči, ki so najprej načrtovani v Šentvidu
pri Stični in Višnji Gori, kasneje pa še na dveh lokacijah v občini, ne želimo reševati samo socialnih
stisk, pač pa dati tretjemu življenjskemu obdobju pogoje za samouresničitev in bogato preživljanje časa.
Tako računam tudi na vas, saj sem prepričan, da le s skupnim dialogom lahko najdemo najbolj ustrezne
smernice za delovanje tovrstnih središč, najprimernejše programe in ne nazadnje tudi informacije iz
prve roke, kaj si želite in potrebujete vi.
V novem študijskem letu vam želim čim več zanosa ob odkrivanju novih spoznanj, veliko zdravja in
življenjske energije za aktivno preživljanje prostega časa, mnogo idej in izkušenj, ki jih boste lahko
predali mladim rodovom. Želim, da bi se med seboj razumeli in sodelovali v prid razvoja naše lepe
občine Ivančna Gorica, kjer je tako »Prijetno in domače«.
župan Dušan Strnad
6
»SKUPAJ IŠČEMO POTI ZA UVELJAVLJANJE NOVE PODOBE STAROSTI IN
OZAVEŠČAMO JAVNOST, DA SO IZKUŠNJE STAREJŠIH ZAKLADNICA,
KI JE DRUŽBA NE SME IZGUBITI!«
Dr. Ana Krajnc je v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja izobraževanje starejših sistematično
vpletala v predavanja o vseživljenjskem izobraževanju. Izobraževalne centre podjetij je seznanjala s
predupokojitvenim izobraževanjem, delavskim univerzam in Ministrstvu za šolstvo pa je izobraževanje
starejših predstavljala kot posebno fazo vseživljenjskega izobraževanja. Slušatelji so se ideji o
izobraževanju starejših pogosto nasmihali, vendar je popolna utopija tistega časa kmalu postala
resničnost.
Strokovno in teoretično podkovani dr. Ana Krajnc in dr. Dušana Findeisen sta se naloge oblikovanja
koncepta in organizacije izobraževanja starejših lotili profesionalno.
Do hitrega razcveta izobraževanja starejših je prišlo sredi devetdesetih let, ko se je v Sloveniji število
upokojencev močno povečalo. Prestrukturiranje gospodarstva in tehnološke viške delavcev so reševali z
množičnimi zgodnjimi upokojitvami. Mnogi med njimi so se upokojili relativno mladi in vseživljenjsko
izobraževanje, ki si je medtem že izborilo svoje mesto v družbi, je marsikomu ponudilo novo
perspektivo in na novo osmislilo življenje ter v družbi zmanjšalo probleme.
Eden glavnih ciljev je bil ta, da se izobraževanje starejših razširi po vsej Sloveniji in ne le v glavnem
mestu.
Od samih začetkov uvajanja izobraževanja starejših v Sloveniji je bilo veliko pozornosti posvečene
oblikovanju koncepta univerze za tretje življenjsko obdobje. Prisotno je bilo prepričanje, da naj podoba
UTŽO izhaja iz naših razmer, naj upošteva posebnosti lokalne kulture in hkrati uvaja novosti, ki bodo
obogatile celoten izobraževalni proces ter pomenile korak naprej v razvoju. Oblikoval se je celovit
koncept strukture, delovanja in funkcije posameznih didaktičnih oblik izobraževanja starejših.
Izpopolnjen koncept univerze za tretje življenjsko obdobje je registriran in njeno ime je danes zaščiteno.
Organizacije za izobraževanje starejših so večinoma v rokah starejših, ki sami najbolje poznajo svoje
potrebe, želje in možnosti. Poleg Slovenske UTŽO predstavlja eno pomembnejših mrež nevladnih
organizacij starejših v Sloveniji tudi Zveza društev upokojencev Slovenije.
Starejši z izobraževanjem premagujejo družbeno izločenost, izboljšujejo kakovost svojega življenja ter
povečujejo možnosti za medgeneracijsko sodelovanje in dialog. Družbeni pomen izobraževanja
starejših narašča, saj učinki vplivajo na vse generacije. Študentje težijo k temu, da znanje lahko
uporabijo ali prelijejo v neko dejavnost in vedno bolj potrebujejo možnosti za samopotrditev, predvsem
v različnih oblikah prostovoljnega dela.
Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje se povezuje v nacionalno mrežo izobraževanja
starejših in danes združuje 45 organizacij v 42 krajih Slovenije. UTŽO so nastajale po podobni razvojni
poti in izdelanem konceptu. Od prvih šestih starejših študentov v eksperimentalni študijski skupini
(1985) je danes v mreži Slovenske UTŽO vključenih preko 20.000 starejših študentk in študentov.
Število mentorjev, študijskih krožkov in študentov z vsakim novim študijskim letom še vedno narašča.
Ministrstvo za šolstvo je leta 2010 Slovensko UTŽO imenovalo za eno od treh nosilnih nacionalnih
mrež izobraževanja odraslih v Sloveniji.
Izvleček iz publikacije Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje 2012; urednici Maša Bizovičar
in dr. Ana Krajnc
7
MENTOR IN ZNANJE
Dr. Dušana Findeisen nagovarja mentorje, razmišlja o pomenu in transformacijah učenja v
današnji družbi znanja ter o potrebi, da skupaj s starejšimi odraslimi študenti ustvarjamo novo
znanje
Pri svojem učenju smo odvisni od družbenih sprememb, okoliščin in potreb. Odvisni smo od priložnosti
za učenje, ki se ponujajo v socialnih strukturah (družina, društvo, delovni tim, učna skupina na UTŽO)
ki jim pripadamo, kajti učenje ni osamljeno, marveč je socialno dejanje. Univerza za tretje življenjsko
obdobje takšno socialno strukturo ponuja in tu je potrebno skupaj odkrivati priložnosti za učenje.
Zato naj se v študijski skupini ustvarjajo interakcije in socializacijske priložnosti, kot pravimo v stroki,
da znanja, kulture in izkustva ne posredujete le vi, marveč ga skupaj z vami ustvarjajo tudi vaši starejši
študentje. Vi ste mentor ali mentorica in vi uravnavate medsebojno učenje v skupini, pa tudi samostojno
učenje svojih starejših študentov in pomagate ustvarjati priložnosti za učenje.
Tako pri svojem delu pomislite ne le na znanje, ki ga prenašate! Razmišljajte tudi o tem, kaj lahko za
več in boljše znanje storijo vaši starejši učenci. Navajajte jih na samostojno učenje, na odkrivanje virov
v okolju. Ta ali oni lahko skupino opozori na to, kaj bere, drugi lahko prinese časopisni članek, ki ga je
odkril in je v povezavi z vašim študijskim programom, drugi lahko opozori na zanimivo internetno stran
ali televizijsko oddajo, na film, ki si ga boste skupaj ogledali. To pa se bo najlaže zgodilo, če boste to
najprej storili vi.
Pripovedujte tudi o tem, kaj se vam dogaja, kaj ste vi spoznali in odkrili. Navežite odkritja na študijski
program.
Danes je manj pomembno, da posedujemo široko pahljačo znanja, kot je pomembno to, da znamo
skupaj z drugimi ustvarjati novo znanje, da odkrivamo nove poti učenja iz okolja (Peter Alheit).
Sledi še devet poglavij; mentorji so jih prejeli po e-pošti.
8
UTŽO IVANČNA GORICA V EVROPSKEM LETU AKTIVNEGA STARANJA IN
MEDGENERACIJSKEGA SODELOVANJA
EU je razglasila leto 2012 za Evropsko leto aktivnega staranja in medgeneracijskega sodelovanja. Tako
nam vsem ponuja priložnost za razmislek o možnostih in odgovornostih, ki jih daljše življenje prinaša
tako posameznikom in družbi kot celoti.
Aktivno staranje pomeni ostati delovno in družbeno aktiven in živeti kar se da zdravo in zadovoljno
življenje tudi v tretjem življenjskem obdobju.
Člani ZKD in UTŽO Ivančna Gorica to idejo udejanjamo že vsa leta svojega delovanja, delujemo kot
vzorni prostovoljci, organiziramo delavnice, izobraževanja in vrsto dogodkov, kjer iskreno, brez velikih
parol in samopromocije povezujemo generacije s pomočjo izobraževanja in kulture, izpostavljamo
vrednote ne tekmovanja, bogatimo identiteto kraja ter prispevamo k lokalnemu razvoju.
In odprla se nam je nova niša! Razstava Damijane Bijek, vsestransko ustvarjalne in prodorne mlade
umetnice, nam je dala krila. Izkoristili smo možnost, da svoja likovna dela postavijo na ogled tudi
drugi, člani likovnih skupin in društev, samostojni kulturni delavci in generacije najmlajših.
Lep in prijazen prostor – občinsko sejno dvorano - tako marljivo polnimo z ustvarjalnimi izdelki in
umetninami. Dosežke in presežke večletnih delavnic in izobraževanj v izvedbi ZKD in kulturnih
društev neposredno približamo občinskemu vodstvu in delavcem , svetnikom in drugim obiskovalcem
tega prostora.
Prvi je razstavljal svoje umetniške stvaritve slikar Štefan Horvat, ambasador slovenske ljubiteljske
likovne ustvarjalnosti, prvi mentor in ustanovitelj likovne skupine Krog, katere poslanstvo nadaljuje KD
Kresnička, in hkrati častni občan Občine Ivančna Gorica.
Sledila je imenitna razstava njegovega vrstnika, plemenitega človeka, slikarja , ilustratorja, pesnika in
humorista Antona Draba.
Nato so dobile prostor ženske. Izjemno uspešna in ustvarjalna slikarka in pesnica Adela Petan,
akademska slikarka in mentorica študijskega likovnega krožka UTŽO ter Male likovne šole v Ivančni
Gorici Joanna Zajac Slapničar. Pod njenim mentorstvom so nastala tudi dela, ki so bila razstavljena pod
naslovom Kašče v občini Ivančna Gorica, raziskovalni projekt, ki ga bodo člani UTŽO nadaljevali tudi
v naslednjem študijskem letu.
Za prijazno sodelovanje in pomoč pri postavitvah razstav se lepo zahvaljujemo Gašperju Stoparju.
9
Danica Jaklič
In še nekaj statističnih podatkov:
- število let delovanja : 8,
- vpisanih slušateljev v letu 2011 – 2012 : 79,
- število aktivnih študijskih krožkov : 10 , 15 skupin ,
- število izvedenih predavanj : 7 ,
- število ekskurzij in drugih ogledov : 6,
- število dodatnih delavnic : 5
- odobrena finančna sredstva : iz občinskega proračuna : 2.500,00 €
- preko Slovenske mreže UTŽO : z Ministrstva za šolstvo, šport… : 1.285,00 €
Tatjana Lampret
10
JESENSKI UTRINKI UDEJANJENI MEDGENERACIJSKI ODNOSI
Rjavordeči in zlatorumeni listi nas spominjajo na jesen. Jesen v pomenu letnega časa in jeseni – prihodu
našega starostnega obdobja. V toplem, sončnem vremenu se obeh jeseni veselim. Drobni spomini se kot
meglice udejanijo pred menoj.
Moja babica! Postavna, močna ženska, ki izžareva pravi matriarhat v svoji razširjeni družini v Stični, v
hišici nad stiškim samostanom. Bila je skoraj nepismena, a svojih šest otrok je vzgojila v poštene,
ponosne ljudi. Občudovali smo jo vsi. Spominjam se je na domačem pragu, kjer me pričakuje s svojo
ogromno skodelo lipovega čaja, ki ga nikoli nisem marala, a sem s skodelo v roki sedela za pečjo in ga
počasi srebala. Ker sem bila majhne postave, so mi bose noge bingljale, čevlji z vezalkami pa so tičali
pod pečjo. Babica si je česala svoje dolge srebrne lase in si nato spletla kito, ki si jo je umetelno ovila
okrog glave ter se pokrila s pisano ruto. Toda v mojem spominu je njen stavek: «Otrok moj, šlinge
vedno pospravi v čevlje!« Nezanimiv velelni stavek, a v meni je še danes. Tudi svoje otroke in vnuke
sem s tem stavkom učila reda. Zanimiv in lep, dragocen spomin na babico.
Tudi moja mama je bila babica. V drugem času in drugem okolju. Trdna, samosvoja korenina. Kljub
težki življenjski poti je ostala vedra. Vedno urejena gospa, ki je upoštevala red in pravila. Vsa njena
skrbna urejenost, snažnost in videz so se odražali v njenem vsakdanu. Toda njeni vnuki in pravnukinja
Maša so bili punčica v njenem očesu. Samo droben pomežik vsakomur izmed njih je povedal vse. Ko je
zaradi bolezni pristala v domu starostnikov, se je dnevno veselila njihovih obiskov. Druženje z njimi ji
je olajšalo bivanje v domu. Živo se spominjam tistega dne. S sestro sva jo peljali na vozičku po
domskem hodniku. V kotu je stalo ogromno ogledalo. Vedno sem se ga ognila. Tega sestra ni vedela. se
Mama je zagledala svojo podobo v ogledalu. Zgrozila se je: »Sem mar to jaz?« Bila sem nemočna.
Mama je kljub svojim devetdesetim letom hotela ostati to, kar je bila nekoč. Ni ji bilo težko na
invalidskem vozičku, toda svojega sivega, neurejenega obličja ni prenesla. Spoznala sem, da želi
ohraniti tisto pravo človečnost. Ustregla sem ji in frizerka jo je uredila za naslednje dni.
Tudi to je spomin na mamo, na babico! Kar nekega dne sem tudi jaz postala babica. Babica najprej
Maši, nato Tadeji, potem je prišla tako željena Sanja in slednjič še Iza. Štiri pogumne deklice, vsaka s
svojo bistrostjo, ljubkostjo in mojo ljubeznijo do vseh. V nekem zgodnjem trenutku sem se zavedla, da
imam neizmerno rada Mašo. Hipec in že sem vedela, da je brezpogojna ljubezen le materina in zdaj
vem, da imam vse zelo rada, a vsako na drugačen, edinstven način. Na dolgih sprehodih sem si
izmišljala pravljice in Maša me še danes pobara o tisti z belo mačico.
Čas neizmerno hiti in moje vnukinje odraščajo. Pestujem že pravnuka Tiborja in meni je ta jesen
življenja prijazna.
Še en življenjski krog in tudi moja hči Alenka je postala babica. Sodobna babica, ki vsakodnevno hiti v
službo, misli na ducat otrok v razredu, se igra in uči z njimi, odhiti domov, kjer opravi gospodinjska
dela in že je z mislimi pri svojem vnuku Tiborju. Sede v avto, še prej naloži vanj vse dobrote jeseni in
babica se odpelje k svojemu vnuku.
11
Tako – nek življenjski tok je zaključen, toda to ni krog, je elipsa, ki se bo vila dalje v neskončnost. Tu
so le štiri babice, vsaka v svojem času in prostoru, vsaka z obilo ljubezni in dobrote.
Prav je tako! Jesen je lahko neizmerno lepa in bogata, prav tako je lahko tudi življenje.
Majda Verbič
Anton Drab
12
MODROST IN MLADOST
Ni lepšega, kot stopiti v dvorano kulturnega doma in opazovati sijoče, radostne obraze, ki polni tihega
pričakovanja in vznemirjenja z vso skrbnostjo ljubeznivo urejajo še zadnje malenkosti za prihajajoči
večer. Ne samo da jih druži ljubezen do petja, povezuje jih tudi neka pozitivna energija, trud, ki ga
usmerjajo v kakovostno in aktivno preživljanje prostega časa v tretjem življenjskem obdobju. Ko jih
opazuješ, se ti nariše nasmeh na obraz. In potem se počasi zavem, da sem vesela in ponosna, da bom
tudi jaz del tega večera.
In ta večer je bil resnično lep. Pevke zbora Harmonija so pod vodstvom Mojce Intihar pripravile
samostojni koncert, katerega rdeča nit je bilo medgeneracijsko sodelovanje. V goste so povabile mlade,
ki so z različnimi točkami prijetno popestrili večer. Kot prve so se z ljudskimi pesmimi predstavile
gostiteljice večera – pevke zbora Harmonija, katere je na harmoniki spremljal mladi Luka Žitnik. Potem
so nas razveselila mlada in simpatična dekleta iz Ivančne Gorice, ki pojejo v skupini Nimfe pod
vodstvom Bojane Mulh in pianistke Andreje Robek Perpar. Sledila je folklorna skupina iz Trebnjega s
spletom gorenjskih plesov, vmes pa je svoj skeč odigrala članica KD Marija Zaman. Večer so sklenile
pevke zbora Harmonija z zahvalami in seveda s pesmijo.
Obiskovalci so večer sklenili s slastnimi dobrotami, ki so jih napekle pevke. Druženje je bilo še posebej
prijetno, saj so prostor krasila umetniška dela slikark in pevk Adele Petan, Mimi Tratar in Tončke
Zupančič .
Celoten večer je bil poln topline in medgeneracijskega sožitja. Zato bom svoje misli zaključila z
besedami dr.Jožeta Ramovša, njegovo predavanje za UTŽO o medgeneracijskem sožitju je bilo zelo
lepo sprejeto in odmevno, ki pravi:
»Svoj sedanji čas sprejmimo z veseljem – pa naj imamo malo ali veliko let – sprejmimo ga kot izziv in
nalogo, da naredimo vse kar zmoremo pri oblikovanju sebe v poštenega, dobrega, sposobnega in
uspešnega človeka. Naj bo današnji dan prvi dan preostanka svojega življenja, saj preteklost ni več v
naših rokah, prihodnosti pa še ni.«
Maja Lampret
Marija Tratar
13
SPET SMO USTVARJALI IN SLAVILI
Mesec je enota za čas. Njegovo trajanje je približno enako trajanju enega obhoda Lune na tiru okoli
Zemlje. Mesec maj je dobil ime po rimski boginji Maji, ki je bila boginja pomladi in rodovitnosti. Ta
mesec je priljubljen pri ljudeh. Izvablja jih ven v naravo, vzbuja v njih optimizem.
Tudi nas slikarje je majsko sonce ogrinjalo s svojimi žarki, ki so božali.vse zbrane na 23. Ex-temporu
na Muljavi. Bil je to lep medgeneracijski dogodek, saj smo se zbrali mladi in mladi po srcu. Eden
prisotnih je tisti dan blestel. Mlad po srcu, nam vsem dobro znan in priljubljen slikar, inovator, častni
občan občine Ivančna Gorica in še in še - Štefan Horvat , je praznoval častitljivo obletnico rojstva-
80 let.
Seveda je bil presenečen, ko smo se na prostem zbrali okrog njega in mu zapeli, čestitali in ga tudi
obdarovali. Posebno presenečenje mu je pripravil kipar Boris Prokofjev, ki je tudi Štefanov dober
prijatelj. Podaril mu je doprsni kip .
Po pogostitvi smo nadaljevali dan, slikali in ob koncu slike razstavili. Bila je lepa razstava, na kateri je
bil spet presenečen naš Štefan. Ob razglasitvi rezultatov je namreč dobil prvo nagrado. Drugo nagrado
si je prislužila študentka Likovne akademije Nina Pivk. Člani komisije so priznali, da so imeli težko
delo, ker so bile vse razstavljene slike lepe in si vsi udeleženci tega srečanja zaslužimo pohvalo.
Vesela sem, da sem se udeležila tega srečanja, na katerem sem doživela lepo sožitje različnih generacij
in si še enkrat ozavestila, da so na Muljavi prijazni ljudje, ki cenijo človeka po človeških kvalitetah .
Zavedajo se, da je vsak od nas kapljica, skupaj smo morje.
Naj se našemu Štefanu zgodijo še mnogi maji.
Adela Petan
Štefan Horvat
14
BABICA, GREMO NA MULJAVO !
Biti nekomu potreben, je svojevrstna duševna hrana. Ta vsakomur dobro dene. Stari starši velikokrat
prevzemajo del vzgoje in skrbi za svoje vnučke. Radi prisluhnejo njihovim željam in prisrčno radi
storijo kaj za njih. To posebej prav pride med šolskimi počitnicami, ko vnučki nimajo domačih nalog
ali raznih obveznosti v šoli ali izven nje. Takrat nastane tudi neke vrste praznina, ki jo zelo dobro
zapolnijo delavnice, kot je bila dvodnevna družinska ustvarjalna delavnica na Muljavi.
Medgeneracijske razlike so dobrodošle za razvoj otrokovega razumevanja, da ljudje odraščamo, se
staramo in da se v skladu s tem spreminjamo in razvijamo.
Zbrali smo se na Muljavi 21. avgusta 2012. V prijetnem vzdušju smo vsi skupaj, vnučki in babice,
prijeli za delo. Izdelovali smo punčke iz cunj. Mentorici Mara Podržaj in Ana Medved sta pripravili ves
potreben material in začelo se je ustvarjanje. Seveda ne brez marljivih babic in asistentke Zalke, ki je
prava mojstrica v izdelavi krpank, izdelanih ročno do zadnjega vboda.
Čeprav je bilo poletje v polnem razmahu, nam je sonce v dopoldanskih urah prizaneslo, nismo čutili
vročine. Krojili smo, šivali, izbirali barve, pomagali drug drugemu vdeti šivanko, popravljati napake.
Smejali smo se veliko. Kako tudi ne , če si na rokavu oblekice zašil odprtino, skozi katero naj bi
povlekel roko punčke. Narisali smo obraze in punčke so nam podarjale tople nasmeške, nas prijazno
gledale, mi pa jih občudovali.
Naslednji dan se nas je zbralo še več. Izdelovali smo darilne škatlice, slikice, polne naših navdihov ,
katerim smo naredili še preproste okvirčke in na koncu poslikavali še kamenčke navdiha. Veselili smo
se vsake nove poteze , s katero so kamenčki pridobivali občudovanje nas samih, posebej pa babic in
naključnih obiskovalcev. Ker so ti izdelki primerni za darila, smo se sproti pogovarjali, koga bomo
razveselili z njimi. Bilo je izrečenih veliko skrivnosti. Kot mentorica te delavnice sem izjemno uživala z
mladimi ustvarjalci. Postali smo pravi prijatelji in vneto so me spraševali, kdaj se spet srečamo.
K delu sodijo tudi prigrizki. Tudi teh ni manjkalo, spet so se izkazale babice in organizatorji. Vsega je
bilo dovolj.
15
Vsestransko zadovoljstvo in občutek zaupanja med babicami in vnučki so pomembni koraki na poti
odraščanja in samostojnosti. Z delavnicami smo dokazali, da je to res in dobrodošlo.
Na Muljavi je bilo drugačno druženje kot doma. Še spomnili se nismo na TV ali video igrice. Uživali
smo v čudovitem naravnem okolju, delovnem vzdušju, v najlepšem sožitju, vsi mladostno razpoloženi,
mladi in malo manj mladi.
Adela Petan
16
NA POLETNI LIKOVNI DELAVNICI
Med počitnicami sva obiskovala poletno družinsko delavnico na Jurčičevi domačiji.
Prvi dan smo ustvarjali naprstne lutke. Midva sva iz filca izrezala in nato zlepila belo in
črno kozo za igrico »Dve kozi«.
Drugi dan smo iz kartonskih škatel izdelali vsak svoj oder, ga pobarvali in okrasili.
Naučiti smo se morali besedilo zgodbice.
Tretji dan smo najprej nastopali, potem pa smo na polivinil risali obrise drugih, ki so stali
za njim. Bilo je zelo zabavno.
Ogledali smo si tudi Jurčičevo domačijo in nastop plesalk iz plesne šole Guapa.
Vsak dan smo se sladkali s sladoledom in sladkarijami. Na delavnico sva zelo rada
hodila, ker je bilo lepo in nas je učila prijazna učiteljica Joanna.
Drugo leto si spet želiva priti.
Daša in Andraž, 1. razred
17
18
TORKOVA SREČANJA
PREPREČEVANJE NEVRO-DEGENERATIVNIH BOLEZNI
Koledarska starost ni zanesljivo merilo starosti. Starostni jaz je najboljše viden z vidika mentalnega
zdravja. In ker proces staranja doleti vsa živa bitja, je dobro, da poskrbimo tudi za možgane, ne samo za
zunanji videz.
Dr. Irena Koželj Levičnik je imela za članice UTŽO predavanje z zanimivimi vajami za ohranitev
spomina in aktivno staranje. Gibanje je neprecenljivo, ker pospešen krvni obtok prinaša dovolj kisika
do tkiv, tudi do možganov. Pomembno je, da se redno in pravilno prehranjujemo. Dobro je uživati vsak
dan druge barve zelenjavo, kajti s tem si pridobimo mnogo mikroelementov, ki so, čeprav v majhnih
količinah, nujni tudi za normalno delovanje naših možganov. Omega 3 olja, ki so v lososu, kiviju,
oreščkih, ribah, vsebujejo med ostalimi sestavinami še železo.
Ob upokojitvi se naj potreba po učenju ne prekine. Učenje nas opremi z mnogimi spretnostmi, ki jih
potrebujemo za obstanek v središču družbe. Zato je dobro vsak dan vaditi, brati časopise, knjige,
reševati uganke, križanke, ponavljati podatke, ki so ali niso potrebni, pogovarjati se z drugimi. Za to ne
potrebujemo veliko časa, vzemimo si vsak dan v ta namen nekaj minut in bomo veliko storili za svoje
možgane.
Med predavanjem gospe Irene smo reševali različne vaje in priznam, da smo se ob njih zelo zabavali.
Že samo pri ugibanju imen se ti lahko spomin ustavi pri prvih petih.
Ko sem brskala po seznamih, sem ugotovila, da ima samo začetnica mojega imena približno 5 variant
in da jih je na začetnico A krepko čez sto. Potem sledijo kombinacije; ko začneš z določeno začetnico
in po abecedi dodajaš črke , se pojavljajo razne kombinacije npr. B, Bo, Bl in podobno. Z enostavnimi
primeri, kot je naštevanje zelenjave, sadja, orodja, karkoli, si lahko zaposlimo možgane. In ker vsako
gibanje organizmu veliko pomeni v smislu biti »fit«, je možganom za njihovo ohranitev potrebno
razmišljanje. Da ne bi samo razmišljale, kaj bomo danes kuhale (sicer tudi to ni odveč), si lahko vsak
dan izberemo določeno temo, ki nam bo zavirala procese nevro-degenerativnih sprememb.
Prebrala sem, da imajo ljudje demenco, ki je zelo razširjena po vsem svetu, zaradi nepravilnega
shranjevanja novih informacij. Prizadet je kratkoročni spomin. Na srečo dolgoročni spomin deluje in
jim osmišlja življenje. Na žalost veliko ljudi okrog njih to razume kot blodnjavost. Za blodnje pa se
predpisujejo antipsihotična zdravila. Ta delujejo kot kemični zamaški, ki mašijo trenutne stiske, to pa
naj ne bi bil njihov namen. Pravijo, da zdravila drogirajo. Dokler dementnih nihče ne vznemirja, si
ustvarijo življenje glede na spomine in se dobro počutijo, seveda ob razumevanju in pomoči svojcev ali
drugih ljudi okrog njih. V Angliji so na osnovi izkušenj s skrbno narejenimi zdravstvenimi načrti, ki jih
gradijo na osnovi preteklih izkušenj prizadetih /profesionalnih in hobyev/, prišli na to, da bolnikom
omogočajo nekakšno srečno življenje po principu filma »Neskončen dan«. Tako se s pomočjo
preteklosti omogoča nekakšno srečno življenje po principu metode » spechal«. To metodo so razvili na
Oyxfordu v lokalni bolnišnici v Brufordu po principu Garnejeve, ki je prva ozavestila, kaj se z
obolelimi dogaja.
19
Ostanimo aktivne, vključujmo se v različne organizacije v našem temeljnem okolju, kjer bomo našle
sebi kaj primernega in zanimivega. Če bomo npr. pele pri zboru, bomo veselo trenirale tudi naše
možgane. Možnosti so, od predavanj UTŽO do različnih prostovoljnosti. Naša občina je naklonjena
nam starejšim. Vključena je v evropski projekt povezovanja vseh generacij. Če bomo globoko
premislile, da je življenje le eno in da nima popravnega izpita, se bomo potrudile in si ga osmislile. Ne
bomo čakale na pomoč od zunaj ter posedale po čakalnicah zdravstvenih domov, ki so že prepolni,
ampak bomo lahko storile veliko same za sebe, za svoje fizično in psihično telo.
Adela Petan
20
ODSTRANIMO TANČICE IZ RESNICE
Da smo ljudje pomemben in mogočen del sveta, ne potrebujemo znanstvenega dokaza. Dovolj je, če
vemo, da vse od dednostnih lastnosti do naših uspehov sloni na tem, da verjamemo pojmovanju samega
sebe. Sprejemamo, poslušamo notranje vodenje. Ozaveščamo misli in dejanja. Upoštevamo torej
dejstvo, da smo popolni unikati, individualni realizatorji. Le spremljajmo se v vseh segmentih življenja.
Prav iz naše individualnosti dobivamo življenjske lekcije, pozitivne ali negativne. Za uspešno rast
potrebujemo oboje. Naši predniki so uporabljali čudeže, da so spremenili to, kar so verjeli. Danes
uporabljamo še znanost, ki nam pove, zakaj so čudeži mogoči. Obenem nas znanost vodi v odkrivanje
širine, miru, izobilja, sprememb in v prepričanju, da gremo preko omejitev preteklosti.
Sedanja znanost nas uči, da so situacije v naših življenjih in odnosih odsev naših prepričanj. Znanost se
opira na misli, starodavne modrosti pa se osredotočajo na notranje občutke. Novejša znanost tudi
odkriva in upošteva tokove srca. S svetom smo povezani tudi prek srca z občutno trdnejšo povezavo.
Ko opredeljujemo svoje odnose, kakršne čutimo v srcu, se v resnici vzpostavijo. Če čutimo, da smo
uspešni, ozdravljeni, da imamo urejene odnose z vsemi, da imamo vse, kar potrebujemo, ti občutki
spodbudijo moč srca. Zato v naše življenje privablja uresničitev želja, občutkov. Tudi znanost dokazuje,
da takšne uresničitve porajajo hvaležnost in spoštovanje.
Novejša odkritja govorijo, da zakon narave vsebuje sodelovanje in vzajemno pomoč, ne pa boj za
nadvlado. Smo torej del sveta, zato ozavestimo, da ko uničujemo zemljo, uničujemo sebe.
Zopet : vse je odvisno od nas, kako dojemamo sami sebe!
Samostojno se tudi odločamo, bodisi za dejanja, odnose, vključevanja v dejavnosti, nakupovanje.
Posamezniki ali skupine, ki jasno govorijo jezik srca, sprožijo pozitivne učinke. Nujno je, da se
odpremo resnici o sebi. Če se znajdemo z nekom v negativnem odnosu, na neki točki ugotovimo, da si
zaslužimo spoštljiv odnos. Spremenimo način dojemanja sebe, za pridobivanje izkušenj in lekcij.
Odločitve postanejo močne, ko spoznamo, kdo v resnici smo. Tedaj lažje in najbolje razumemo druge.
Kako si olajšati, polepšati vsakdan
- Predno odpremo oči, si z nasmehom odprimo srce, mu potrkajmo, ga pobožajmo, pohvalimo, se
zahvalimo, poglejmo v njegovo najsvetlejšo kamrico, prepustimo se mu voditi!
- Imejmo jasno vizijo, kaj si želimo v dnevu, se zahvalimo za vse, kar imamo lepega, dobrega!
- Recimo si: «Sem resnična in odločna!«
- Čistost in iskrenost prebivata v našem srcu !
- Pri odprtem oknu ali balkonu s preponskim dihanjem očistimo pljuča in jih oskrbimo s svežim
zrakom !
- Dih je most, ki povezuje duhovni svet z materialnim!
- Smeh - balzam za srce, dušo in telo!
- Dan brez smeha je najbolj zapravljen dan!
Martina Kralj
Melita Garvas
21
KOZJE MLEKO, MESO IN IZDELKI V PREHRANI
V mesecu marcu je predavanje gospoda Jožeta Škofa: Kozje mleko, meso in izdelki v prehrani,
vzbudilo zelo veliko zanimanja. Avtor se s to problematiko ukvarja že dolgo vrsto let in je svoje
izkušnje in spoznanja strnil v svoji knjigi. Poudaril je pomen zdrave prehrane in še zlasti vedno večji
pomen kozjega mleka in mesa.
Dve tretjini človeštva se prehranjuje s kozjim mlekom in mesom, koza v Afriki pomeni preživetje in
rešuje lakoto. Znanstvena spoznanja o prednostih kozjega mleka v prehrani ljudi so vse večja. Kozje
mleko je polnovredna hrana za vsakogar, tudi za najtežje bolnike.
V mnogih državah zlasti v ZDA, Švici in drugod se množijo kozje farme. S kozjerejo se ukvarjajo
mnoge male hribovske kmetije povsod po Evropi.
Istočasno pa pri nas, meni avtor g. Škof, vlada kozji sindrom. Koza je še vedno manjvredna žival,
rejci so zapostavljeni, kot so bili v preteklih desetletjih.
Svetel žarek pri razvoju kozjereje pa so sicer zelo redke, samonikle kozje farme in povečano število
malih rejcev in pridelovalcev hrane iz kozjega mleka in mesa. Prav gotovo je reja koz tudi velika
priložnost v našem okolju, kjer je veliko neizkoriščenih pašnih površin in brezposelnih ljudi.
Zakaj sta kozje mleko in meso tudi v razvitem svetu vse bolj cenjena?
Mleko je zelo hitro prebavljivo (trikrat hitreje kot kravje), ker je naravno homogenizirano, mlečne
maščobe so v njem drobno razpršene, velikost maščobnih kapljic je 3-4 mikrone. V mlečni maščobi je
velik delež nenasičenih maščobnih kislin. Lažje prebavljiv je tudi kazein – mlečna beljakovina.
Beljakovine v kozjem mleku in mesu vsebujejo več esencialnih aminokislin, ki so nujno potrebne za
izgradnjo in obnovo kože, kosti , mišic, hormonov, encimov, obrambnih snovi in podobno.
Zato so kozje mleko in izdelki iz njega: jogurt, kefir, sir, sirotka… ter kozje meso visokokakovostna in
polnovredna živila za vse, tudi za bolnike.
Po končanem predavanju je bila tudi pokušina mlečnih izdelkov - mladega sira in kefirja - s kozjereje
Čepon.
Jožica Lampret
22
ZAČIMBE – ČUDEŽNE POMOČNICE
»Rastline na telo delujejo z lastno inteligenco in popravljajo tisto, kar je treba, kjer ni, enostavno
nimajo dela in se ne vtikajo v naravno delovanje telesnih funkcij,« pravi Sanja Lončar v »Ščepcu
rešitve«.
Čudovito, če bi lahko bilo tudi obratno!
Ali se še spomnite nekaterih nasvetov s predavanja?!
Nekaj primerov za osvežitev:
Če vas boli zob, pomagajo muškatni orešček, klinčki, pehtran, origano in koriander.
Klinčke lahko zdrobimo in zmešamo v zobno pasto.
Koriander prekuhamo v vodi in s tekočino izpiramo ustno votlino.
Tudi kumina pride prav, saj osveži dah.
Krompirju, rižu in testeninam dodajamo kurkumo. S tem olajšamo delo trebušni slinavki ter
upočasnimo prehod sladkorja v kri.
Diabetikom so priporočljive: borovnice,česen, ingver,klinčki, koriander, kumina, lovor,čebula, peteršilj
ter šatraj. Šatraj pri diabetikih znižuje občutek žeje. Šatraj je priporočljivo uporabljati pri vseh
stročnicah. To rastlino so včasih imenovali rastlina sreče, danes bi bila bolj znana pod imenom :
naravna viagra.
Včasih je poper slovel kot afrozidiak, ampak z uživanjem popra ni dobro pretiravati, saj prevelike
količine vzpodbujajo rast nekaterih tumorjev. V kombiniranju popra s sredstvi za spanje povečuje
njihovo delovanje. Poper lahko nadomestimo s čilijem, koriandrom in ingverjem.
Vanilijo , edino orhidejo z užitnimi plodovi , imenujejo »tonik za možgane«. Nič čudnega, saj deluje
celo proti epileptičnim krčem. Ker pa poživlja kot kava, pravi čaj ali čokolada, se je ne priporoča
uživati zvečer. Vanilija zmanjšuje količine maščob v jetrih in krvi, priporoča se jo proti kroničnim
vnetjem črevesja.
Cimet krepi imunsko odpornost. Je zelo dober za preganjanje vseh zimskih težav.
Kumina preprečuje strjevanje krvi, toda v primeru redčenja krvi je potreben posvet z zdravnikom. Zelo
razširjena bakterija, ki povzroča razjede in celo raka na dvanajstniku, želodcu, je Helicobacter pylori.
Tudi v boju proti njej se lahko poslužimo kumine.
Pa ne pozabiti , obvezno jo postrežemo k sirom!
Luštrek hitro blaži zgago.
Z zeleno lahko hujšamo, kajti če jo uporabljamo namesto krompirja, bomo zaužili manj kalorij. Iz nje
pripravimo okusen pire, narezano na lističe jo popečemo v pečici ali gomolje zelene popečemo na
ponvi, prelijemo s smetanovim, sirovim ali tofujevim prelivom in imamo zrezke, ki bodo zamenjali
meso. Tudi semena zelene lahko uporabimo namesto soli.
Eterično olje sivke, posebej dalmatinske, ki vsebuje več kafre, pomešano z osnovnim oljem; pomaga
pri bolečinah v sklepih in hrbtenici.
Desetkratnokratno razredčeno olje rožmarina z vdihovanjem zmanjšuje stres, ima pa tudi terapevtski
učinek pri Alzheimerjevi bolezni, znižuje tveganje nevrodegenerativnih bolezni kot so kap,
Parkinsonova bolezen, neke vrste skleroza in še mnogo drugih.
23
Tudi prhljaj lahko odpravimo s poparkom rožmarina in timijana.
Pa še to: po ajurvedi (veda o življenju) niso vse rastline za vsakogar in ne za vsak dan. Priče smo
različnim ekstremnim temperaturam skozi vse leto, začimbe pa naj bi bile uglašene z nami in vsem
bivanjem v naravi. Če nismo prepričani , da nam bodo res pomagale in če nimamo dovolj znanja o tem,
je bolje, da ne eksperimentiramo! Poiščimo nasvete strokovnjakov.
Sicer pa uživajmo v aromah, saj je to hrane duše.
Naši zavesti bo dovolj svetloba in ljubezen.
Adela Petan
24
NALOGE POLICIJE IN VARNOST CESTNEGA PROMETA
V okviru sodelovanja med Univerzo za tretje življenjsko obdobje in Policijsko postajo Grosuplje je bilo
3.4.2012 v prostorih občine Ivančna Gorica izvedeno predavanje na temi Naloge policije in Varnost
cestnega prometa.
Pomočnik komandirja Policijske postaje Grosuplje Roman Horvat je udeležencem na začetku predstavil
naloge policije in poudaril pomen preventivnih aktivnosti. V nadaljevanju pa je tekla beseda o varnosti
cestnega prometa. Najprej je Horvat predstavil najpomembnejše novosti nove prometne zakonodaje.
Izpostavljeni so bili najhujši prekrški za katere je poleg globe zagrožena stranska sankcija 18 kazenskih
točk in policijska pooblastila v okviru te zakonodaje, ki najgloblje posegajo v človekove
pravice. Prepoved vožnje in začasen odvzem vozniškega dovoljenja, zaseg motornega vozila in
pridržanja voznikov zagotovo spadajo med takšne posege.
Statistično in slikovito je bilo predstavljeno stanje prometne varnosti za leto 2011 in primerjava s
preteklimi leti na območju Policijske postaje Grosuplje ter izstopajoči vzroki prometnih nesreč. Beseda
je tekla tudi o mirujočem prometu – nepravilnem parkiranju.
Pri prometnih nesrečah so bile predstavljene dolžnosti policije, udeležencev in prič. Podani so bili
konkretni nasveti za pravilna ravnanja udeležencev ob prometnih nesrečah. Prikazane so bile tudi
fotografije nekaterih hujših prometnih nesreč. Na podlagi statističnih podatkov so bile predstavljene
prioritetne naloge policije za leto 2012. Kot vzroki za najhujše posledice prometnih nesreč so bili
izpostavljeni neprilagojena hitrost, vožnja pod vplivom alkohola in neuporaba varnostnega pasu.
Starejši vozniki niso bili izpostavljeni kot najbolj varni vozniki. Slikovito so bile prikazane napake, ki
jih starejši vozniki najpogosteje storijo in podani konkretni nasveti za varno vožnjo.
Po lastni želji so lahko udeleženci opravili preizkus z alkotestom. Tudi vprašanj udeležencev ni
manjkalo. Ob zaključku srečanja so bili s strani vodje policijskega okoliša Damijana Mišigoja podani
nasveti, kako se zavarovati pred nepridipravi med bližajočimi se velikonočnimi in prvomajskimi
prazniki.
Roman Horvat
SPET OCENA ODLIČNO!
Takšen je rezultat predavanja, ki ga je za člane UTŽO Ivančna Gorica izvedel pomočnik komandirja
Policijske postaje Grosuplje Roman Horvat in z nasveti in pisnimi gradivi popestril vodja policijskega
okoliša Damijan Mišigoj.
Nadvse zanimiva tema, ob kateri nismo gledali na uro, temveč aktivno sodelovali.
Vsebinski predlogi programskega sveta UTŽO za študijsko leto 2011/2012 so bili lepo sprejeti med
člani. Nova prometna zakonodaja pa je bil poseben izziv. Prijetno sem bila presenečena nad
pripravljenostjo policije za sodelovanje z nami.Komandir Policijske postaje Grosuplje Vlado Ščavničar
je z navdušenjem prisluhnil našim željam in kaj hitro sva se dogovorila za sodelovanje in medsebojno
zaupanje.
Vsi pogoji za dobro izvedbo so bili dani – radovedne slušateljice/ moški že vse vedo/, prijetna policista,
ki sta se želela dobro izkazati, prijazen prostor , v katerem je imel tudi Gašper pomembno nalogo. Le
na čas smo vsi pozabili. Izčrpno in všečno posredovane informacije so nas prepričale, da vozimo
skladno s predpisi zaradi lastne varnosti in ne zaradi kazni, (čeravno se radi izgovarjamo, da se bojimo
visokih denarnih kazni in smo za volan zato bolj živčni/, da policisti varujejo naša življenja in
premoženje, zagotavljajo dobre varnostne razmere ob medsebojnem zaupanju in sodelovanju,..
Saj to so naši pravi prijatelji, mi pa o njih radi trosimo neokusne šale, se jezimo, da jih ni na pravem
mestu, kadar jih potrebujemo,...
Bile smo hvaležna publika, ki bo dober glas širila med vnuke, svoje otroke in partnerje, znance in
prijatelje.
Torej vas bomo tudi v naslednjem letu z zanimanjem poslušali, spraševali in spoštovali!
Tatjana Lampret
25
ŠTUDIJSKI KROŽKI
ŠTUDIJSKO RISANJE
Likovna skupina UTŽO deluje že osem let. V skupni so v letu 2011/2012 sodelovale naslednje članice:
Milena Dimec, Cveta Jaklič, Mira Škufca, Darja Kovačič, Branka Tomov, Olga Strmole, Ani
Medved in Danica Jaklič. Nekatere članice so letos imele zdravstvene težave in druge obveznosti, zato
niso mogle redno obiskovati študijskega krožka. Strokovno pomoč nam je, tako kot vsa leta do sedaj,
zagotavljala akademska slikarka Joanna Zajac Slapničar. Srečevale smo se vsak petek od 2-3 ure in
sicer v prostorih UTŽO. Likovno izražanje nas veseli in z veseljem sprejemamo vse nove izzive.
V letošnjem letu smo spoznavale tehniko risanja s pasteli in nastale so čudovite umetnine. Naša
mentorica nam je ob vsakem srečanju predstavila enega izmed svetovno priznanih slikarjev, med njimi
tudi slovensko slikarko, njihovo življenje, način slikanja in dela. Vsakokrat smo tudi me preizkusile
njihov način slikanja. Spoznale smo slikarje: Egon Schiele, Ernst Kirchner, Edvard Munch, Van Gogh,
Edgar Degas, Endy Warhal, Jean Miro, Paul Klee, Henri Matisse, Claude Monet, Pablo Picasso,
Tolouse Lantree, Wayne Thiebaud, Metka Kraševec.
Spoznale in učile smo se tudi risanja študijskega portreta, kasneje še ekspresionističnega.
Pripravile smo nekaj skupinskih razstav, samostojnih in v dvojicah. Aktivne smo bile v kraju samem
pa tudi izven naše občine. Naša aktivna članica je tudi gospa Milena Dimec, ki hkrati vodi UTŽO Litija.
Tako je nastalo zelo lepo sodelovanje in naši članici Mira Škufca in Cveta Jaklič sta pripravili
samostojno razstavo, ki je bila postavljena na ogled tako v Litiji, kakor tudi v galeriji Kresnička na
Muljavi.
Udeleževale smo se tudi drugih delavnic, povezanih s slikarstvom, med drugim tudi Ex tempora na
Jurčičevi domačiji na Muljavi in poletnih družinskih delavnic. Ponovno smo sodelovale s svojimi
slikami pri izdaji koledarja Slikopleskarstva Medved iz Višnje Gore, tokrat na temo »Kapelice v naši
okolici«. V prostorih sejne sobe Občine Ivančna Gorica smo imele razstavo z naslovom »Kašče«.
Nekatere članice so sodelovale tudi pri projektu »Obraz v množici«, ki ga je pripravil JSKD Ivančna
Gorica. Ob letošnji zaključni prireditvi UTŽO na Gradišču smo nekatera svoja dela postavile na ogled
skupaj z ostalimi članicami UTŽO.
Likovni študijski krožek zelo rade obiskujemo, saj se zahvaljujoč naši mentorici, naučimo in spoznamo
vedno kaj zanimivega.
Vesele bomo, če se nam v naslednjem študijskem letu pridružite tudi vsi, ki vas zanima naše ustvarjanje
in likovna umetnost.
Danica Jaklič
Milena Dimec
26
UČENJE ZA ŽIVLJENJE
Zopet je prišel maj in s tem konec učnega leta na Univerzi za tretje življenjsko obdobje Ivančna Gorica.
Končuje se že drugo leto naših druženj ob učenju angleškega jezika. Po končanih poletnih počitnicah se
je naša skupina ponovno srečala na istem mestu, ob isti uri, z istim namenom.
Pri svojih urah želim na sproščen način predstaviti angleški jezik. Moje mnenje je, da je učenje lahko
zabavno in upam, da mi uspeva podajati znanje na učinkovit, a vendar lahkoten način.
Menim, da so moje tečajnice v dveh letih dosegle veliko in upam, da imajo željo in motivacijo za to, da
se po počitnicah ponovno srečamo in v istem duhu in z enako mero zanimanja ponovno odpremo knjige
in nadaljujemo s spoznavanjem angleškega jezika.
Urša Jakoš, mentorica
PRVO ŠTUDIJSKO LETO NEMŠKEGA JEZIKA
S tečajem nemškega jezika smo začeli v začetku novembra 2011 in končali konec aprila 2012. Tečaj je
potekal enkrat tedensko ob četrtkih od 18.00 – 19.30 ure v učilnici UTŽO nad knjižnico v Ivančni
Gorici. Vključenih je bilo pet udeležencev, ki so tečaj redno obiskovali. Uporabljali smo učbenik in
delovni zvezek DEUTSCH AKTIV NEU 1A.
Tečaj je bil začetne stopnje, saj je le ena udeleženka že imela nekaj predhodnega znanja. Poudarek je bil
na konverzaciji, ker se mi zdi pomembno, da slušatelji v poznejših letih predvsem obvladajo pogovor v
tujem jeziku v vsakodnevnih situacijah. Vsekakor pa se slovnici nismo mogli izogniti in smo jo
obravnavali le toliko, kolikor je bilo nujno potrebno in jo tudi utrjevali. Ker je bil tečaj razmeroma
kratek, opravili smo le 48 ur, smo obdelali slabe štiri lekcije z vsemi pripadajočimi vajami.
Predvidevam, da bomo glede na odziv udeležencev s tečajem nemškega jezika nadaljevali tudi v
prihodnjem študijskem letu.
Metka Krajnc
27
DIGITALNA PISMENOST
V tem študijskem letu smo bili deležni brezplačnega seminarja Računalništvo za upokojence, ki ga je
izvajalo podjetje Agora, financiralo pa Ministrstvo za šolstvo, šport, znanost in kulturo ter EU iz
Evropskega socialnega sklada.
Namen usposabljanja je bila promocija in razvoj digitalne pismenosti med starejšo populacijo, temeljni
cilji pa usposobiti predstavnike upokojenske populacije za varno in kritično uporabo digitalne
tehnologije za svoje prostočasne aktivnosti in komuniciranje.
V sodobni računalniški učilnici OŠ Ferda Vesela v Šentvidu smo osvajali nove vsebine kar 50 ur in
pridobili znanja o osnovah računalništva:
- digitalne naprave v vsakdanjem življenju, operacijski sistem Windows Raziskovalec,
- osnove urejevalnika besedil, oblikovanje dokumentov, vstavljanje tabel, tiskanje dokumentov,
- priklop na internet, uporaba brskalnikov, iskanje želenih informacij,
- priprava in pošiljanje elektronskih sporočil,
- osnove digitalnih fotografij, delovanje programa Picasa, prenos in urejanje fotografij.
Bogat prispevek k dejavnemu državljanstvu, priložnost za utrjevanje samopodobe, povezovanje
s socialnim okoljem!
Povečujmo in uporabljajmo znanje!
Tatjana Lampret
USTVARJALNE DELAVNICE V VIŠNJI GORI
V okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje že osmo leto potekajo ustvarjalne delavnice v Višnji
Gori. V letu 2011/2012 je obiskovalo delavnice osem udeleženk in sicer v dveh skupinah. Delavnice so
potekale ob četrtkih od 9. ure do 13. ure. Naša srečanja so zabavna in ustvarjalna. Skupaj popijemo
kavico in se posladkamo, si povemo novice zadnjega tedna, tudi kakšna šala ne manjka. Potem pa na
delo.
28
Izdelovale smo nakit, razne tehnike od nizanja perlic, kvačkan nakit, nakit iz fimo mase. Veliko smo se
posvetile tudi servietni tehniki, saj so iz nje nastajali krasni izdelki, od nakita, servirnih krožnikov,
pladnjev…..
Tudi tehniko slikanja na steklo smo osvojile. Za božično-novoletne praznike smo si izdelale prelepe
voščilnice, s katerimi smo polepšale praznike vsem, katerim smo pisale. Lotile smo se tudi osnov
kvačkanja in nekatere so postale prave mojstrice.
Poveselile smo se za novoletne praznike in ob osmem marcu, študijsko leto pa smo zaključile s
prijetnim skupnim kosilom. V načrtu smo imele tudi izlet, pa smo ga prestavile na jesen. Naša druženja
so bila ustvarjalna, predvsem pa prijetna, saj se srečujemo ob četrtkih na kavici tudi sedaj, ko smo z
delavnicami končale.
Nekaj izdelkov smo razstavile na zaključnem srečanju naše univerze na Gradišču.
Če vam je dolgčas, če ne veste kam s časom v dolgih zimskih dneh, se nam pridružite!
Marija Pilko
SKRBIMO TUDI ZA SVOJE TELO
V študijskem letu 2011-2012 smo v Višnji Gori izvajali rekreacijo za slušatelje UTŽO in člane Društva
upokojencev. Prostor nam je dala na voljo Osnovna šola Stična, Podružnična šola Višnja Gora. Vodil jo
je terapevt Drago Klainšček.
Z vadbo smo pričeli v mesecu oktobru 2011, vsak ponedeljek 17.30 do 18.30. Rekreacije se je
udeleževalo povprečno 15 članic.
Vaje so bile prilagojene sposobnostim udeleženk. Vaditelj je poudarjal gibljivost, ves čas pa opozarjal
tudi na pravilno dihanje med vadbo. Z rekreacijo smo bile zelo zadovoljne in smo se je redno
udeleževale.
Ob zaključku leta smo se zbrali na prijetnem srečanju in se skromno pogostili.
Jožica Klemenčič
29
NORDIJSKA HOJA
Ljudje vsebolj stremimo nazaj k naravi. Preizkušeno je na naši koži, da nam edino narava in njeni
blaženi in pomirjujoči učinki dajejo tisto sproščanje po stresnem načinu življenja, ki nam ga vse bolj
narekuje življenje. Rešitve lahko iščemo na različnih področjih, a ne bodo tako učinkovite, kot je naša
nordijska hoja, ki jo izvajamo dvakrat tedensko. Vmes pa vsaka po svoje še dodatno izkoristi prosti čas,
da skoči v bližnji gozdiček, kjer veselo prepevajo zadovoljne ptičice ali pa kar po poteh, ki vodijo med
čudovitimi pašniki, polni dišečega cvetja.
Prijetno je čakati sredo, ta dan imamo ravninski del poti za tiste, ki smatrajo, da jim hribčki ne
ustrezajo. Ob četrtkih pa planemo malo višje, da zajamemo polno kapaciteto čistega zraka v naša
pljuča. Ne smemo pa pozabiti, da vmes ali pa na koncu poti raztegnemo naše mišice v različne položaje,
da se naslednji dan ne čuti nobene prenapete mišice.
Z veseljem hodimo v vseh štirih letnih časih, nič nas ne moti, če smo v dopustniških dneh v malce
manjšem številu. Samo da se hodi, hodi, hodi ...
Olga Šeme
30
EKSKURZIJA PO PRADAVNIH POTEH KARANTANIJE
Prva ekskurzija Univerze za tretje življenjsko obdobje Ivančna Gorica v študijskem letu
2011/2012 s pisateljem Ivanom Sivcem
Ko je v mesecu avgustu programski svet pod vodstvom predsednice Tatjane Lampret izbiral teme
predavanj, delavnic in ekskurzij za prihajajoče leto , sem predlagala učni izlet k našim koreninam.
Nisem si mislila, da bo ta izlet doživel tako navdušenje med udeleženkami, kot ga je.
To je bilo popotovanje, kjer smo poleg kulturnih znamenitosti pobliže spoznali tudi kraje knjižnih
junakov, ki nastopajo v delih gospoda Ivana Sivca. Vse kraje in številne legende, povezane z njimi, nam
je predstavil pisatelj sam.
Z lepo slovensko besedo nas je pisatelj popeljal v različne kraje, kjer nam je skozi zanimive in poučne
zgodbe in legende, povezane z zgodovino slovenskega naroda, predstavil avstrijsko Koroško. To so
kraji, kjer se je več stoletij odvijalo znamenito ustoličevanje koroških vojvod, prostor, kjer sta stala
Knežji kamen in Vojvodski prestol. Ogledali smo si tudi Gosposvetsko polje ter samostan in cerkev
Krka (Gurku) , kjer je pokopana naša svetnica Ema. Pot nas je naprej vodila do Blatograda
(Mossburga) nad Vrbskim jezerom, do čudovite krnske cerkvice v Karnburgu in do mogočne cerkve
Gospe svete ( Maria Saal).
V Globasnici (Globasnitz) smo si ogledali čudovit gradič, ki ga je v današnjem času postavil en sam
človek, gospod Johan Elbe, Slovenec iz Podjune. Gospod nas je prisrčno sprejel in povedal, da je želja
po lastnem gradu živela v njem že od otroštva.
Proti koncu našega popotovanja smo se ustavili tudi v slovenski gostilni na pravo koroško kosilo.
Ker pisatelj nosi s seboj knjigo vtisov in je želel, da mu vanjo zapišem naše vtise, sem napisala takole:
Spoštovani gospod Sivec,
z vami smo preživele lepo jesensko popotovanje skozi majhen, a pomemben del zgodovine
slovenskega naroda, pospremljeno z lepo slovensko besedo. Prisrčno se vam zahvaljujemo za iskrive
zgodbe, ki ste jih delili z nami na naši ekskurziji.
Članice UTŽO Ivančna Gorica.
Branka Jakoš
31
PONOVNO ODKRIVAMO SLOVENIJO
Konec aprila nas je radovednost popeljala v Domžale in okolico. Najprej smo si ogledali zelo znano
cerkev sv. Mohorja in Fortunata v Grobljah, ki so jo odprli posebej za nas. Cerkev je bila
najpomembnejše središče čaščenja kmečke zaveznice sv. Notburge na Kranjskem. V cerkvi so dobro
ohranjene freske slikarja in freskanta Franca Jelovška, ki je naredil tudi načrte za notranjo opremo.
Cerkev se prvič omenja že leta 1526, od začetka je bila poznogotska, kasneje so jo barokizirali in je
uvrščena med najpomembnejše spomenike baročne umetnosti na Slovenskem. Cerkev je izredno
akustična in v njej so do nedavnega prirejali koncerte klasične glasbe, pa tudi solistične koncerte. V
letih po 2. svetovni vojni ( od 1945 do 1959 ) je bilo v tej res lepi cerkvi skladišče Kmetijskega
posestva.... Leta 1960 jo je začel Zavod za spomeniško varstvo obnavljati in tam je zdaj muzej
Jelovškove umetnosti.
Naj omenim, da je Franc Jelovšek v prizoru, ko sv. Janez in sv. Pavel delita miloščino, naslikal tudi svoj
avtoportret. Zanimivo pa je tudi, da je freskant Franc Jelovšek v svodu grobeljske cerkve leta 1761
upodobil slamnik skupaj s snopom pšenične slame in srpom, po čemer lahko sklepamo, da je bila
slamnikarska dejavnost razširjena že v tem času.
In to je bila iztočnica, da smo svoj izlet nadaljevali z obiskom na novo odprtega Muzeja slamnikarstva v
Domžalah. Ker smo bili prva skupina, ki je obiskala muzej (otvoritev je bila tri dni pred našim
obiskom), so našo skupino poslikali za svoj arhiv ter nam omogočili brezplačen ogled. Kustos muzeja
nam je zelo zanimivo in izčrpno predstavil razvoj slamnikarstva na Domžalskem. Slamnikarstvo je
mlada obrt, saj njeni začetki segajo v prvo polovico 18. stoletja. Najprej so slamnike izdelovali za
domače potrebe, kasneje pa so si številni kajžarji in maloposestniki na tak način izboljšali svoj zaslužek.
Slamnike so prodajali na sejmih, nato pa so trgovanje prevzeli kočevski, blejski in tirolski krošnjarji, ki
so jih ponesli po celi avstroogrski monarhiji. Na začetku so slamnike iz pletenih kit šivali po
hišah ročno, nato pa so začeli uporabljati tudi stroje in nastale so prve slamnikarske tovarne.
Slamnikarska domača obrt je tako prerasla v industrijo.
Zaradi zelo natančne in spretne izdelave so pridobili izdelki iz Domžal evropski sloves. Podružnice
slamnikarskih podjetij so nastale na Dunaju, v Pragi, Linzu, Budimpešti, Brnu, Gradcu, Kronstadtu,
Bukarešti, Firencah in tudi v New Yorku.
Vsekakor so slamnikarske tovarne v Domžalah popolnoma spremenile podobo kraja in povzročile tudi
velike družbene spremembe. Leta 1902 je bilo v Domžalah 20 slamnikarskih tovarn in obratovalnic.
Leta 2003 je prenehala z delom zadnja domžalska tovarna slamnikov.
Izlet smo zaključili z zunanjim ogledom Športnega parka Stožice ter s postankom za kavico v
ljubljanski Supernovi.
Danila Ilešič
32
POZDRAVLJEN, SEMIČ !
Na lep sončen dan v juniju smo se članice UTŽO podale v dokaj neodkrit idiličen Semič. Razpoloženje
in želja po spoznavanju lepot in druženju so nas vodile ves dan. Belokranjci upravičeno pravijo Semiču
okno za pogled.
Na poti od železniške postaje do centra smo se večkrat ustavile, občudovale slikovitost narave, hribovite
vinograde, barvite zidanice, potoke, prebujeno naravo.
V centru nas je sprejela in srčno pozdravila turistična vodnica. V cerkvi Sv. Štefana nam je gospod
župnik predstavil značilnosti cerkve v povezavi z ohranjenimi župnijami, verstvi, tudi s potomci
Kočevarjev.
Gospa Tonja Banovec, vodja Turistično informativnega centra, nas je pospremila v kulturni dom –
dobesedno. Obstale smo pred impozantno stavbo, odprtim pogledom po pokrajini. Prevzelo nas je
občudovanje, katero se je nadaljevalo pri ogledu prekrasnega kulturnega doma. Prostornost, z vedenjem
urejenih namenskih prostorov, razkošno svetlih, nas je fascinirala. Bogata knjižnica, spominska soba,
posvečena domačinu pesniku Lojzetu Krakarju, razstavni prostori, večnamenska dvorana in še…
Navdušenje je botrovalo komentarjem: takšen kulturni dom bi potrebovali v Ivančni Gorici. Gospa je
povedala, da se je takratni župan neizprosno angažiral, da sta sodelovali tudi sosednji občini.
Ogledale smo si tudi etno muzej. Majhen, a poznavalsko urejen, z eksponati semiškega in širšega
območja.
Po kulturnih in naravnih užitkih smo šle v znano gostišče »Pezdirc« in zadovoljile še telesne potrebe. Po
belokranjsko prijazno so nam postregli z domačimi specialitetami.
Spet malo predaha in še srečanje za prijeten zaključek popotovanja v prijetnem zaselku Mladica. S
harmoniko nas je pričakal Slavko Plut. Z bratom Tonijem sta znana ljudska zabavljača, neumorna
šaljivca. Sprejel nas je s pogačo in domačim vinom pod lipo na lesenih klopeh. Prešerna sproščenost in
domačnost se je stopnjevala do odhoda na vlak.
Starejši smo hvaležni Slovenskim železnicam za ugodne popuste.
33
BELOKRANJSKA ŽELEZNIŠKA PROGA
Knjigo z zgornjim naslovom je izdal Belokranjski muzej in Belokranjsko muzejsko društvo. Že pogled,
pregled številnih fotografij, skic je globoko sporočilo. Poleg zelo svečano okrašenih poslopij, mlajev,
zastav vsebuje poglede na progo, lokomotive. Na vseh postajah množice v narodnih nošah, godbe, v
osredju zaslužni, eminentni gostje (podnapisi). Na vsa dogajanja ob slavnostnem prihodu prvega vlaka
so se zelo hvaležni Belokranjci dolgo pripravljali. Zavedali so se rešitev iz revščine, izseljevanja in
drugih tegob zaprtosti. Zaživeli so s prodajo lesa, vina, živine, poljskih pridelkov, sadja, povezavami s
svetom, izobraževanjem.
Otvoritev železniške proge je bila maja 1914, tik pred prvo svetovno vojno. Samo birokracija je trajala
tri leta. Pri zelo zahtevnih gradnjah so pomagali Avstrijci, Nemci, Čehi, Italijani. Priseljevale so se cele
družine gradbincev in zadovoljni Belokranjci so jim lahko prodajali tudi pridelke in hrano. Železnico je
gradila država iz proračuna, bila je tudi njena lastnica. Od štirih predorov je najdaljši Semiški, kateri je
dolg 1975 metrov, najdaljši v Sloveniji enotirni viadukt Otovec pa 225 metrov. Šest desetletij so vozile
parne lokomotive.
Res je vožnja z vlakom dalj trajajoča, a starejši se v večini radi vozimo z vlakom, saj potrebujemo
udobnost, slikovite razglede, prijaznost, čistočo in druženje.
Martina Kralj
34
MOJI VTISI S PRAZNOVANJA
Zelo sem bila vesela, ko sem prejela vabilo na zaključno prireditev ob osmi obletnici delovanja
Univerze za tretje življenjsko obdobje, ki deluje v Ivančni Gorici. Praznovanje pa je bilo na višini, na
Gradišču nad Stično, 29. maja 2012.
Presenečenje v zvezi s to univerzo me je pričakalo že prej! Saj so mi že pred tem sporočili, da je moja
knjiga Modre daljave izbrana za končno darilo vsem mentorjem in animatorjem te univerze!
Tako sem bila res počaščena, da sem bila lahko del te prireditve, ki se je izkazala za zelo prijetno in
zanimivo doživetje.
Ampak ko nekam prideš in tako rekoč nikogar ne poznaš, je najprej lahko malo neudobno.... Toda ko
sem zagledala slike, pod katere se je podpisala Adela, sem bila takoj v elementu. Predvajali so tudi
primerno glasbo in tako so me kar zasrbeli podplati. Slike so predstavljale tulipane, metulje, sončnice,
pokrajino ob vodi, psa volčjaka....res, to so bile pa tako dobre slike, da bi jih človek kar imel na steni
doma.
Potem so se pojavili na razstavi tudi uporabni predmeti umetniške vrednosti! Res zelo lepe voščilnice,
nakit, škatle...česa vsega ne napravijo tile študenti, pardon, študentke.....ko sem se razgledala naokoli po
šotoru, sem težko našla kakšnega predstavnika študentov.
A v Ivančni Gorici in okolici se »starejše mladinke in mladinci« lahko tudi dobro »premigajo«, saj
lahko telovadijo, tečejo, hodijo, kar pač komu prija! Pa še tujih jezikov se lahko učijo!
Potem pa kar naenkrat zagledam, da je tudi oder prepoln umetnin in sicer krpank, torbic, punčk - pa še
dve goski iz blaga sta se znašli na tej razstavi.
Program se začne in že slišimo ubrano petje zbora Harmonija, ki je odpel dve pesmi iz okolice Ivančne
Gorice. To je bil res lep začetek prireditve! Gospa Tatjana Lampret je prevzela vodstvo te prireditve.
Potem se je nasproti mene nenadoma pojavil prijazen slok mlajši gospod in predstavili so mi gospoda
Smoleta, podžupana občine Ivančna Gorica! Tudi on je izrekel nekaj spodbudnih besed ob tem
praznovanju, potem pa sva skupaj z gospo Martino Kralj poskušali v zanimivem razgovoru rešiti
sedanji svet....
Kar naenkrat sem ugotovila, da pravzaprav poznam eno osebo od teh mnogih slušateljic tretje
univerze, ki so se tega dne zbrale pod šotorom. Prav prisrčno sva se objeli z bivšo sošolko moje sestre,
dr. Assejevo, ki stanuje zdaj v bližini Višnje Gore. Res sem bila presenečena, da sem jo srečala tam
35
gori, saj se nisva videli že skoraj leto dni! Povedala mi je, da trenira svoje možgane s tem, da se uči
angleščino! To je pa res zelo vzpodbudno!
Kmalu za tem je gospa Tatjana Lampret, ki uspešno vodi to univerzo, razdelila moje knjige mentorjem
in tudi podžupanu - in jaz sem držala pesti, da jim bo moje pisanje všeč.
Zdaj, ko to pišem, še vidim tisti čudoviti kraj, ki je ne samo Gradišče, ampak tudi naravno svetišče. Pa
da ne pozabim omeniti izvrstnih rib, ki so nam jih postregli ob koncu tega slavja!
Odšla sem z vtisom, da tale univerza res zelo uspešno deluje in da sta Tatjana in Martina izvrsten
tandem.
Ko sem pisala svojo knjigo Modre daljave, sem močno začutila, da na tem svetu zelo primanjkuje
energije radosti. In tudi to spoznanje me je obšlo, da se ta radost skriva v vsakem izmed nas. Na svetlo
pa pride, se pravi, začutimo jo, kadar smo sami ustvarjalni.
Tu sem srečala zelo veliko ustvarjalnih ljudi, zato sem prepričana, da je v Ivančni Gorici radosti
zagotovo dovolj! In kadar najdemo radost v sebi, jo kar negujmo! Saj vsakdo sam lahko največ
prispeva k boljšemu in bolj prijetnemu življenju na tem našem svetu.
Zato so takšne univerze, kot je tale v Ivančni Gorici, morda bolj pomembne, kot si sprva mislimo...
Vesta Vanell vam pošilja pozdrav iz modrih daljav...
36
PROZA IN POEZIJA
KAM ODHAJAŠ?
Pomladni dan. Cekinov grad okopan v soncu. Samo rahel veter obrača liste na bližnjih drevesih. Že
ime gradu me spominja na metulja—cekinček. Baročni dvorec v Tivoliju tik ob športni dvorani je iz
1752 leta. Postaviti ga je dal grof Ivan Lamberger. Grad je menjaval lastnike in po 2. svetovni vojni je
bil podržavljen.
Tistega dne sem se odpravila tja na razstavo metuljev. Kokoni metuljev so bili pripeljani iz Londona.
Iz kokonov so se ob skrbno pripravljenih pogojih razvili metulji, ki so bili obiskovalcem na ogled.
Stopila sem v dvorano. Velika vlažnost in toplota sta me opozorila, da metulji potrebujejo drugačne
življenjske pogoje kot ljudje. Imela sem občutek, da sem v savni. V prostoru je bilo veliko ljudi in
otrok, ki so navdušeno vzklikali… Glej, tegale! Pa taaale.!!! Metulji so se dvigovali v višino in sočasno
tudi pogledi obiskovalcev..
Bila sem oblečena v rožnato- rdeč spomladanski kostim. Rada imam tople barve. Kaj kmalu sem imela
občutek, da me nekdo zasleduje. Tudi obiskovalci so me čedalje bolj gledali, se prijetno nasmihali.
Ozrla sem čez ramo in na njej zagledala metulja. Bil je nenavadno velik, rožnato rdeč, z zvitim črnim
seskom in dolgimi tipalkami. Razumela sem, da me je zamenjal za cvet. Barva kostima je res bila prava,
dišala sem po parfumu iz Fragonarja, le medičine ni bilo. Ob vsakem prehojenem koraku se je metulj
rahlo dvignil v ozračje, kot bi hotel razbremeniti mojo hojo, ampak je kmalu pristal spet na moji
rami. Bila sem raznežena, hvaležna za trenutek. Spotoma sem opazovala tudi druge metulje. Moj pogled
je švigal po prostoru. Bili so različnih barv in velikosti: enobarvni, pisani, veliki, majhni in vsi
neslišni. Moj občutek, da imam na rami najlepšega med njimi, je bil veličasten. Zaželela sem si, da bi
trajalo, trajalo….
Od vseh 160 000 vrst dnevnih in nočnih metuljev širom sveta se je prav ta, čigar kokon so z letalom
pripeljali iz Anglije, ustavil pri meni. To je bilo dano samo meni - srečnici . . . Midva sva bila dva,
z isto vibracijo. Radost , sreča, veselje so se pretakali po mojih žilah. Vdihovala sem globoko vase , kot
bi hotela vdihniti lepši del mojega življenja. Harmonija barv in obnašanja naju dveh sta bila -
popolnost. Veliko legend in mitov pravi, da metulji simbolično ponazarjajo dušo, čisto radost in
barvitost življenja, da so to simboli preobrazbe , svoboda!
Veselila sem se tega metulja, ker me je opomnil, da sem življenjske težave morda jemala malo preveč
resno. Od tistega časa sem se, namesto da bi obtičala na mestu, dvignila s tal na metuljev način,
lahkotno in sprejela življenjske situacije z zaupanjem vase. Se preobrazila. Postala sem odprta za vse
lepe stvari v življenju in podžgala moje ambicije. Bolj sem se povezala sama s seboj in mislim, da danes
izpolnjujem svoje poslanstvo na Zemlji.
In čeprav so metulji živeli že pred 190 milijoni let (saj fosili tako dokazujejo –najbrž še več), je ta
živel kratek nepozaben čas z menoj. Imela sem občutek, da živim v pravljici. Zaželela sem si, da bi
najino druženje še trajalo in danes razmišljam, da res traja. Želja se mi je uresničila! Ljudje pravijo, da
si moraš iskreno kaj želeti in se ti želje uresničijo. Meni so se. Še danes čutim to bitje na svoji rami –
tiho, nežno, lahkotno. In kadar želim nežnosti, si samo vizualiziram rdečega metulja. Morda je prav ta
metulj moj princ ,v katerega sem zaljubljena . Imenujem ga moje življenje.
Morala sem vendarle oditi z razstave. Potihoma sem odprla vrata, se še enkrat ozrla nazaj. Videla sem
ga, kako je lebdel nad množico obiskovalcev in kot bi se spraševal …kam odhajaš?
Adela Petan
37
PRIDI
Pridi, greva prek polja,
kjer cvetje opojno diši.
Pridi, greva ob potoku,
kjer voda veselo šumi.
Vzemi mojo roko v svojo dlan.
Čeprav se v laseh že blešče mi
niti srebrne
in ni več prožen korak.
Tiho mi reci:
"Imam te še rad."
PRIDI SONCE
Pridi, sonce, da skrijem te v dlani,
da kdo drug te ne ukrade.
Pridi, sonc, da skrijem te v srce,
da ne prekrije te oblak teman.
Pridi, sonce, da ogreješ mi dlani
za mrzle zimske dni.
TISTI ČAS
Na ustnicah rdeči mak,
v očeh plavice
v laseh zlat pšenični klas.
Polje zrelega žita,
v njem ti in jaz
v pajčolan noči ovita.
Bil je ta čas.
TO SO TRENUTKI
To so trenutki,
vredni spomina,
ko srce se dotakne srca,
ko beseda najde besedo,
ko dlan najde dlan.
To so trenutki,
vredni spomina.
Marija Pilko
38
POLETNI VEČER
Sedim na terasi. Bosa. Ploščice oddajajo toploto, ki se je nabrala v njih čez vroč poletni dan. Vsi se
pritožujejo nad pasjo vročino, meni pa toplota dobro dene. Terasa je dvignjena in kot oaza miru obdana
z zelenjem. Ob cestni luči v ritmu poplesavajo vešče. Tu in tam zagledam netopirja, ko se zažene med
množico žuželk, potem se strmo spušča proti vrtu. Mirno je. Pravzaprav na avtocesti hitijo kolone
avtomobilov v obe smeri. Topel vetrič tu in tam prinese odmev neznanca, ki svoje skrbi zaliva s pijačo.
Na nebu migljajo zvezde.
Pomislim na božični večer. Takrat bodo samo zvezde trepetale na nebu. Toplota bo izginila. Vse bo pod
snegom. Na teraso ne bom mogla več bosa. Zato se kar zadržim in posedim ter vdihujem poletje. Rada
sem z ljudmi, rada sem tudi sama s seboj. Marsikdo bi si zaželel takšen trenutek. Morda bo plačal drago
potovanje, da bi daleč od doma bos posedel na terasi in gledal zvezde. Zavem se, kako mi je lepo,
kakšno razkošje imam. Pri sosedu se oglasi pes, po cesti švigne avto.
Prijazen večer,romantičen. Ugotovim, da za romantičnost nista potrebna dva. Dovolj je, da si uglašen
sam s seboj. Odpravim se k počitku. Res je bil lep večer, pomislim, se pretegnem, pogledam v nebo in
zaprem vrata.
Adela Petan
39
ZA ŽENSKE, KI ČAKAJO
Za prgišče ljubezni,
za neizgovorjeno obljubo,
za drobtinico nežnosti,
ki je morda ponesreči padla
z njune mize,
za privid ljubezni,
smo pripravljene čakati in čakati
in upati in čakati,
leta,
pol življenje,
in čakati,
vse življenje,
in potem pride,
vedno,
pride spoznanje,
da smo življenje preživele,
preupale,
pretrpele,
na isti postaji.
Sandi Zalar
40
»MI NISMO IMELI TE ZELENE MISELNOSTI«
Na blagajni večjega trgovskega centra je mlada blagajničarka predlagala starejši gospe, da naj si
prihodnjič prinese s seboj lastno vrečko, ker so plastične vrečke zelo slabe za naravo in okolje.
Gospa se je opravičila in mladenki razložila, ˝Veste, mi nismo imeli te zelene miselnosti v starih časih.˝
Blagajničarka ji je odgovorila ˝To je danes naš problem. Vaša generacija ni dovolj skrbela, da bi
obvarovala naravo za bodoče generacije.˝
Imela je prav - naša generacija ni imela te zelene miselnosti v starih časih.
Takrat smo mi vračali steklenice od mleka, brezalkoholnih pijač, in piva nazaj v trgovino. Trgovina jih
je poslala nazaj v polnilnico kjer so jih očistili, sterilizirali in ponovno napolnili tako, da so se steklenice
uporabljale znova in znova. Torej so resnično bile reciklirane. Ampak mi nismo imeli te zelene
miselnosti v starih časih.
V višja nadstropja smo hodili po stopnicah, ker nismo imeli dvigala ali tekočih stopnic v vsakem
poslopju. Peš smo hodili do trgovin in nismo sedali v masivnega terenca s 300 KM samo, da se
pripeljemo do konca ulice. Ampak ona je imela prav. Mi nismo imeli te zelene miselnosti v starih časih.
V tistih časih smo prali plenice, ker takšnih za enkratno uporabo ni bilo. Sušili smo perilo na vrvi in ne
v energijsko požrešnem stroju ki skuri do 2000 vatov - veter in sončna energija sta nam res sušila perilo
v tistih časih. Otroci so nosili rabljena oblačila svojih bratov in sester in ne vedno nova. Ampak mlada
dama je imela prav. Mi nismo imeli te zelene miselnosti v starih časih.
Takrat smo imeli en radio ali TV pri hiši - in ne TV v vsaki sobi. In TV je bil z majhnim ekranom
velikosti robca in ne velikosti manjše države! V kuhinji smo sekljali in mešali na roke, ker nismo imeli
električnega aparata za vsako najmanjše opravilo. Ko smo pakirali zlomljive stvari smo jih zavarovali s
starim časopisom in ne s plastičnimi zrnci ali s plastičnim ovojem z mehurčki. Takrat tudi nismo zagnali
bencinske kosilnice in kurili bencina, da pokosimo travo. Uporabljali smo koso ali mehansko kosilnico,
ki smo jo morali potiskati naokrog. Naš fitness je bilo delo in nismo rabili trošiti elektrike v dragem
fitness klubu na napravi za tek. Ampak ona ima prav. Mi nismo imeli te zelene miselnosti v starih časih.
41
Ko smo bili žejni smo pili iz studenca ali pipe namesto vode iz plastične posode, ki so jo pripeljali z
drugega konca sveta. Prazna penkala smo znova napolnili s črnilom namesto, da bi kupovali vedno nova
pisala, in menjavali smo britvice namesto, da bi vstran metali cele brivnike, ko britvica otopi. Ampak
mi nismo imeli te zelene miselnosti v starih časih.
Nazaj v starih časih smo se vozili z avtobusi in otroci so se v šolo vozili s kolesi ali pešačili namesto, da
so spremenili svoje starše v 24-urne taksiste. V vsaki sobi smo imeli samo po eno vtičnico za elektriko
in ne bloke vtičnic za napajanje ducat električnih naprav. In nismo rabili računalniško vodenih napravic
za sprejem signala s 3000 kilometrov oddaljenega satelita samo, da najdemo najbližjo gostilno.
Ampak, ali ni žalostno, da sedanja generacija na veliko joče kako potratni smo bili mi starejši ljudje
samo zato, ker nismo imeli te zelene miselnosti v starih časih. Morda pa bo komu vseeno prišla prav
naša naravna miselnost, ki izvira iz starih časov.
Sončna pošta
42
ZAHVALA
- PROGRAMSKEMU SVETU: Martini Kralj, Branki Jakoš, Adeli Petan, Danili
Ilešič, Jožici Klemenčič, Cilki Groznik, Jožici Bregar in Jožetu Košaku;
- ANIMATORJEM: Adeli Petan, Evi Bregar, Tatjani Jenko, Marinki Biček, Branki
Jakoš, Jožici Bregar, Anici Medved in Olgi Šeme; blagajničarkama: Anici Kovač in
Veri Skubic;tajnici Tilki Jelenčič
- MENTORJEM: Tanji Došlo, Urši Jakoš, Metki Krajnc, Joanni Zajac Slapničar,
Danili Ilešič, Branki Jakoš, Mariji Pilko, Adeli Petan in Dragu Klainščku .
- OBČINI IVANČNA GORICA - županu Dušanu Strnadu in podžupanu Tomažu
Smoletu za materialno in moralno podporo!
Predsednica UTŽO Ivančna Gorica: Tatjana Lampret
43
ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV OBČINE IVANČNA GORICA
UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE
Program študijskega leta
2012 / 2013
44
TORKOVA SREČANJA
SKUPNA PREDAVANJA
v sejni dvorani Občine Ivančna Gorica, DELAVNICE in EKSKURZIJE
OKTOBER
16. 10. 2012 ob 10. uri
Pričetek novega študijskega leta, vpis
sobota, 20. 10. 2012, odhod ob 7.30
Ekskurzija v deželo kakija – STRUNJAN,
predavanje: Novosti pri zdravljenju osteoporoze
NOVEMBER
6. 11. 2012 ob 9.uri Tina Ježek, u.d.i.a. :
Dom, kultura bivanja, prenavljanje
15 .11. 2012 Ogled operne predstave v Ljubljani
Puccini : LA BOHEME
DECEMBER
13. 12. 2012
Ljubljana 15.00 – Srečanje v Vita centru,
19.00 : Nebotičnik – večer zimzelenih melodij s Perom Dimitrijevičem
JANUAR
8. 1. 2013 ob 9. uri Anita Kejžar Škulj:
Notranja moč
45
FEBRUAR
7. 2. 2013 ob 17. uri Svečanost ob slovenskem
kulturnem prazniku, likovna razstava
12. 2. 2012 ob 9. uri Maruška Markovčič:
Kašče - shranjevanje živil nekoč in danes
MAREC
5. 3. 2013 ob 9. uri mag. Violeta Bulc :
Sprememba je način življenja
APRIL
9. 4. 2013 ob 9. uri Alenka Svetek :
Delo na vrtu in na polju na sonaraven način
23. 4. 2013 Ekskurzija
Po deželi Petra Klepca ali Brdo, Zbiljsko jezero
MAJ
28. 5. 2013
Svečanost ob zaključku 9. študijskega leta
JULIJ – AVGUST
Poletne družinske delavnice
46
ŠTUDIJSKI KROŽKI
angleški jezik - začetni,
- nadaljevalni
nemški jezik - začetni,
- nadaljevalni
likovno ustvarjanje
domoznanstvo
raziskovanja z etnologinjo
računalništvo
kreativna ustvarjalnica
krpanke
nordijska hoja, planinarjenje
ustvarjalno pisanje, novinarstvo
gibanje za zdravje
filmska srečanja ob kavi
47
Z moderatorko in sodelavko pri programu Heleno Koder ter izbranimi gosti gledamo filme in se pogovarjamo. FILMSKA SREČANJA OB KAVI. ABONMA ZA POZNEJŠA LETA. oktober 2012 – april 2013 PROGRAM
10. oktober: Nočne ladje (Noćni brodovi, Igor Mirković, Hrvaška, 2012), gosti Igor Mirković, Ana Karić, Radko Polič 24. oktober: Sneg na Kilimandžaru (Les neiges du Kilimandjaro, Robert Guédiguian, Francija, 2011), gost Matjaž Hanžek 7. november*: Ločitev (Jodaeiye Nader az Simin, Asghar Farhadi, Iran, 2011), gost Aleš Debeljak 21. november: Habemus Papam: imamo papeža (Habemus Papam, Nanni Moretti, Italija , 2011), gost Tone Hočevar 12. december: Pobalinka (Tomboy, Céline Sciamma, Francija, 2011), gostja Mirjana Borčić 19. december: Pisma Sv. Nikolaju (Listy do M., Mitja Okorn, Poljska , 2011), gost Mitja Okorn 9. januar: Cezar mora umreti (Cesare deve morire, Paolo in Vittorio Taviani, Italija, 2012), gost Igor Pribac 23. januar: Dolge počitnice (Damjan Kozole, Slovenija, 2012), gost Damjan Kozole 13. februar: Polnoč v Parizu (Midnight in Paris, Woody Allen, ZDA/Španija, 2011), gostja Vesna Milek 13. marec: Melanholija (Melancholia, Lars von Trier, Danska, 2011), gost Marko Jenko 27. marec: Le Havre (Le Havre, Aki Kaurismäki, Finska/Francija/Nemčija, 2011), gost Michel Obenga 10. april: Masaker (Carnage, Roman Polanski, Francija, Nemčija, Poljska, 2011), gostje Saša Pavček, Igor Samobor, Mojca Kranjc
48
ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV
OBČINE IVANČNA GORICA
UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE
Glasilo UTRINKI 2012/2013
Avtorji fotografij:
Anica Medved, Joanna Zajac Slapničar,
Nejka Miklič, Branka Jakoš, Borut Lampret,
Tatjana Lampret, Gašper Stopar
Odgovorna oseba: Tatjana Lampret
Naklada: 100 izvodov
Tisk : Partner Graf Grosuplje
Ivančna Gorica, september 2012
