Izdaja ZZB za vrednote NOB Slovenije, 1000 Ljubljana, Einspielerjeva 6 tel. 01/ 434-44-45, fax 01/ 434-41-17, e-pošta: info@zzb-nob.siUredništvo: Božo Kovač, Slavko Grčar, Mitja Klavora, tajnica: Romana Jemec Tisk: Schwarz print, d.o.o.

ZVEZA ZDRUŽENJ BORCEV ZA VREDNOTE NOB SLOVENIJE

Številka 5Maj 2015

SporoËila ŠTEVILKA 5 « MAJ 2015

2

2

4

5

6

9

10

12

13

14

14

15

16

VSEBINA « Sporočila št. 5, maj 2015

A.GOVORI− JANEZ STANOVNIK,ËastnipredsednikZZBNOB Slovenije,naprireditviob70.obletnicizadnjihbojev II.svetovnevojnenaPoljani16.5.2015,− MILAN KU»AN,prvipredsednikRS,naprireditviob 70.obletnicizmagevLjubljani9.5.2015,− DR. ANJA KOPA» MRAK,ministricazadelo,družino, socialnezadeveinenakemožnosti,naslovesnostiob 70.obletniciosvoboditvetaborišËavMauthausnu 10.5.2015,− MILAN PAHORnaprireditvivspominnaspopad tigrovcevzitalijanskopolicijonaMaliGori10.5. 2015,− DR. ANTON VRATUŠAnaslovesnostiob70.obletnici osvoboditvenavrtuspominovintovarištvav Petanjcih7.5.2015− MAG. DANIEL WUTTInaosrednjiproslaviobkoncu drugesvetovnevojnevCelovcu3.5.2015,− BOGDAN OSOLNIK,ËlanSvetaZB,naslovesnosti obpraznikuZBindržavnempraznikuDnevuupora protiokupatorjuvFestivalnidvoranivLjubljani27.4. 2015− PATER BOGDAN KNAVS−uvod,pridigainzakljuËek mašenaŠarhovempohodunaPohorju26.4.2015

B.PODPORAPOZIVUZANOTIFIKACIJO NASLEDSTVAAVSTRIJSKEDRŽAVNE POGODBE

C.PROTESTPROTINEOFA©ISTI»NI PROVOKACIJI23.MAJA2015VGORICI (ITALIJA)

D.AKTIVNOSTIDELOVNIHTELESZVEZEOD 1.5.DO31.5.2015

E.OBVESTILA

Govorisprireditevob70.obletniciosvoboditve,kisojihimelidr.AleksandraBerberihSlanavMariboru,MilanGorjancnaSmreËjupriTurjaku,ministerDejanŽidannaŠarhovempohodunaPohorju,dr.MartinPremkvCerknici,dr.BorutKlabjannaNanosuinmag.ViktorŽakeljvŠkofjiLoki,soobjavljeninaspletnistraniZZBNOBSlovenijewww.zzb-nob.si.ZaobjavogovoraSašaVuganaproslaviob70.obletniciustanovitveprve slovenske vlade, ki je bila 2. maja 2015 v AjdovšËini, žalnismouspelipridobitisoglasjaavtorja.

A.GOVORI

GOVORJANEZASTANOVNIKA,»ASTNEGAPREDSEDNIKAZZBNOBSLOVENIJE,NAOSREDNJIPRIREDITVIOB70.OBLETNICIZADNJIHBOJEV2.SVETOVNEVOJNENAPOLJANI,16.MAJA2015

ZMAGAZmaga! Svoboda! Mir! − je pred 70 leti odmevalo po hribih in

dolinahmedUršljoinPeco.PreteklojetoËno1.500dniokupacijeslovenske zemlje, dolgih dni, ko solze in kri »po Kranji, Korotanjinapolnilebijezero«!

Hitler je že 30. aprila − z lastno roko − konËal svoje zloËinskoživljenje. Vrhovni poveljnik nemške nacistiËne vojaške silefeldmaršalKeiteljepredzaveznikivKarlsruhejupriBerlinupodpisalbrezpogojnokapitulacijo,kinajzaËneveljativnoËiod8.na9.majtoËnoopolnoËi!AktokapitulacijizapovedujevsemvojaškihenotampodnacifašistiËnooblastjo,da toËnoob temËasupoložijoorožjepred zavezniškimi enotami na ozemlju, na katerem bi se v tej urinahajale.

NasevernemdeluSlovenije−medSavoinDravo−sejepavtistih

dneh,kostaEvropainvessvetžeslavilazmagonadnacifašizmom,trlo in gnetlo zloËinskih vojska, ki so štiri leta po Balkanu morile,požigale inposiljevale.Pooceninajbi jihbilookoli700.000!(KINAJ BI ŠTELE OKOLI 700.000 VOJAKOV- VOJSKA NI MOGLO BITITOLIKO!!)PoTitovempoveljunajbitenacistiËneinkvizlinškevojskeuniËila jugoslovanska armada s slovito operacijo »klešËe«! Odvzhoda jih je oblegala III. armada (Kosta Nadj), ki so jo podpiralisovjetskainbolgarskavojskaterPrekmurskibataljon,odzahodajestiskala motorizirana divizija IV. armade (Boško ŠiljegoviÊ), z jugapa sta nastopali I (KoËa PopoviÊ) in II. armada (Peko DabševiÊ).Navrhu,tukajvMežiškidolini,pasonajtežjonalogozaporedobileslovenskebrigade:TomšiËeva,Šercerjeva,ŠlandrovainZidanškova,podprtasKoroškiminKokrškimodredom.

Strateški cilj nacifašistiËnih zloËincev z Balkana je bil, da seprebijejovAvstrijo,dakršijobrezpogojnokapitulacijoinnadaljujejovojno − ter tako drugo svetovno vojno pretvorijo v tretjo. Pri temjih je obËasno podžigala dvoliËnost tako nekaterih zavezniškihpoveljnikov (Wolf) kot tudi samega Dönitza, ki je ob prevzemanjupravnomoËnosti od Hitlerja izjavil, da bo borbo nadaljeval, doklerzahodnizaveznikinebodospoznali,dajevnjihoveminteresu,dasemupridružijovborbiprotiboljševizmu.

VONLÖHRVtejluËijetrebagledatitudiravnanjevrhovnegapoveljnikavseh

nacifašistiËnihvojaškihsilnaBalkanu,feldmaršalaAlexandravonLöhra. To je bil tisti von Löhr, ki je poveljeval nacistiËnim zraËnimsilam,koso6.aprila1941bombardiraleBeogradinvenemsamemdnevupobilepreko30.000nedolžnihmešËanov.VonLöhrjehotelprepreËiti, da bi ga partizanske enote IV. operativne cone oviralein zadrževale ob premiku v Avstrijo in je zato v Topolšici podpisalakt o predaji; skoraj istoËasno, ko je bila v Berlinu podpisana»brezpogojnakapitulacija«.»rnilonadokumentuopredajisepašeniposušilo,kojevonLöhrssvojimštabompobegnilvAvstrijo,kjersogapaangleškizavezniki,kisotokratspoštovaliaktokapitulaciji,

Fotografijenanaslovnicisosproslav:

vLjubljani9.5.2015;fotoIztokPipan,TVM

vAjdovšËini2.5.2015;foto:JanezAliË

naPoljani16.5.2015;foto:JožicaHribar

3

ŠTEVILKA 5 « MAJ 2015 SporoËila

Foto

:Jož

ica

Hrib

arvrniliTitovijugoslovanskiarmadi,kimujevBeogradupredvojaškimsodišËemizreklasmrtnoobsodboingaobesila.

USTAŠIZa poveljnikom von Löhrom se je v Avstrijo skušal prebiti tudi

preostanek njegove do zob oborožene vojske. Ker niso spoštovalidogovora o odložitvi orožja, so slovenske brigade nanje odprleogenj. V kratki, toda siloviti, borbi je padlo preko 100 nemškihvojakov, nato pa so se pojavile bele srajce na puškah, vojaki soodložiliorožjeinodšlivvojnoujetništvojugoslovanskevojske.

Sledili so jim balkanski kvizlingi vseh vrst: ustaši, Ëetniki,nediËevci, ljotiËevci, hrvaški domobrani in domobranci, Kozaki inUkrajinci.Borbeznjimisobiletežjeindolgotrajnejše,vendarsojihnašebrigaderazbile,ostankisopaprekoplaninbežalinaLibuškomejo pod Pliberkom. Tu se je nabralo okoli 70.000 kvizlingovvsehvrst,patudivelikocivilnihbeguncev.Kersezopetnisodržalidoseženegadogovoraorazorožitvi,soenotejugoslovanskevojske,kisojihobkoljevale,odprleogenj,karjepovzroËiloštevilnežrtve.VtistemËasu−14.maja1945−sopabritanskeenoteprejelepoveljefeldmaršalaAlexandra,najstankizaprejomejoprotijugu,kvizlinge,kiseženahajajovAvstriji,paprekonjevrnejoTitovivojski.TakosepriËenja»križevpot«,kibimujazdalimezadnjeknjigeChurchillovihspominov»Triumfintragedija«.Zgodovinardr.DušanBiberpajetoimenoval»GrenkipelinvËašozmagovalca«.JugoslovanskaarmadajetekvizlingedobesednouniËevalainzanjimisoostalamasovnavojaškagrobišËa.VZveziborcevsmotoobsodiliinobžalovali!

CELOVECBorbetukaj,naPoljani,invokoliciPliberkašenisobilekonËane,

ko je poveljstvo XIV. divizije od Tita prejelo povelje, da v hitremmaršuosvobodijoCelovec.NašisoobnajveËjihnaporihosvobodiliin zasedli Celovec skoraj istoËasno z enotami britanskega VIII.armadnegazbora.VCelovcusotakojnademokratiËennaËinizvoliliPokrajinski oblastni NOO. Toda Britanci so izvrševanje upravneoblastioviraliinsledilisoštevilniincidenti,kisoobËasnoprerašËalivresnejšatrenjainkonflikte.Britancisosepritoževali,ËešdaTitovavojskakršiMoskovskesporazumeoAvstrijiinzatoklicalinapomoËoklepneenotezzahodnefronte.Vtakisituacijiinvželji,daprepreËivojaški spopad med zavezniškimi enotami, je Tito 20. maja izdalpovelje o umiku vseh naših enot iz Celovca in Koroške. DolniËarv Spominih popisuje težko prizadetost enot XIV. divizije, ki je zaosvoboditevKoroškeimelanekajstožrtev−zadnješe12.majanaBoroveljskemmostu.

VREDNOTEZNZmagoviti boj na Poljani ni bil samo poslednji boj zavezniške

vojske proti nacifašizmu, ampak ima širši zgodovinski pomen zaEvropo in svet. PrepreËeno je bilo izzivanje tretje svetovne vojne.Tonibilasamovojaškazmaga,ampakkonËnazmagazavezniškihnaËel, ki so nastala in se izkristalizirala med vojno. Ta naËela, odAtlantske listineprekoLondonske inMoskovskedeklaracijeprekoTeherana do Bretton Woodsa, so vklesana v modro knjižico, kivsebujeUstanovnolistinoZB…

Vtejknjižiciberemo:- MI, LJUDSTVA ZDRUŽENIH NARODOV, SMO ODLO»ENI, DA OBVARUJEMOBODO»ERODOVEPREDSTRAHOTAMIVOJNE,KI JEPRIZADELA»LOVEŠTVUNEPOPISNOTRPLJENJE:(zato)- potrjujemo vero v Ëlovekovo dostojanstvo in Ëlovekove pravice,

- se obvezujemo, da bomo gojili enakopravnost, praviËnost in Ëloveškosolidarnost,- želimoustvaritisvetsocialneganapredka,- uveljavljali bomo naËela enakopravnosti ljudstev in njihove samoodloËbe.

Dabiteciljeinvrednotedoseglipa:MORAMOBITISTRPNIINŽIVETISKUPAJVMIRUDRUGZDRUGIMKOTDOBRISOSEDI.TopanajnamomogoËi»sprava«.

SPRAVA»Spravo«smoSlovencidejanskožedoseglipredosamosvojitvijo

−pasmojopotemzapravili.- 5. marca 1990 je Predsedstvo Republike − ki sem mu imel Ëast predsedovati, sprejelo Izjavo o narodni in državljanski umiritvi,kijojekoncipiralakademikdr.JankoPleterski,- 8.julijaistegaletastasevKoËevskemrogusimbolnosreËala nadškofŠuštarinnovoizvoljenipredsednikKuËan,- 23. decembra istega 1990 leta smo na plebiscitu za samostojno in suvereno Slovenijo z 88,5 odstotka potrdili to narodnoenotnost.

Ob nedavnem slavju, namenjenem zmagi Demosa na volitvah8. aprila 1990, so številni govorci pozabili povedati, da je volilnozakonodajo sprejela nekdanja − »totalitarna« - oblast že 27.decembra1989indajeistaoblastvolitvetudiizvedla8.,12.in22.aprila1990leta.Žalpajenovaoblastzzmagoproglasila»Zmagopremagancev« (Družina), tako da je mati sprave dr. SpomenkaHribarveseju»Ujetivpreteklosti«(SPDela27.julij2013)moralaugotovili,dasoidejnivoditeljidesnicespravozlorabiliza»paravanza razdiralno raboto«. Ko je sprava postala žrtev politike, se je izplemenitehumanistiËneidejespremenilavsvojenasprotje.Sprava/umiritev nad razdvojenostjo v Ëasu vojne in narodnoosvobodilneborbe ima dva dela: pietetno pokop vseh žrtev vojne in poštenodnosdopreteklostioziromazgodovine.Pietetajeizrazhumanosti,ki zahteva enako spoštljivost do Ëloveških ostankov. Zahteva»identifikacijeslovenskihžrtev«jezatovprotislovjussamopieteto.MilanKuËanjeupraviËenosvarilpreteklosobotovLjubljani:»Pietetado žrtev zahteva, da ne bijemo politiËnih in ideoloških bitk prekonjihovihgrobov«.Karpazadevaodnosdozgodovine,jespoštovanjeodporništva in60.000žrtevzadomovinosporoËilo,kiga je trebavcepiti novim generacijam. Prav tako je vzgojno sporoËilo, da jehlapËevanje tujemu osvajalcu zavrženo dejanje, ki se ga moramosramovati.

NARODNA»AST,SVOBODAINMIRV starih knjigah je zapisano»Samo resnica vas bo osvobodila«

(Jan.32.,8)

SporoËila ŠTEVILKA 5 « MAJ 2015

4

S spoštovanjem in izvrševanjem naËel, vklesanih v Ustanovnolistino Združenih narodov, bomo ohranili mir, dosegli svobodo,spoštovali praviËnost, predvsem pa izpolnili srËno željo FrancetaPrešerna:

»EDINOST,SRE»A,SPRAVAKNAMNAJNAZAJSEVRNEJO,DAOBLASTINZNJO»AST,KOPREDSPETNAŠABOSTALAST!«

«««

GOVORMILANAKU»ANA,PRVEGAPREDSEDNIKARS,NAPRIREDITVIOB70.OBLETNICIZMAGENATRGUREPUBLIKEVLJUBLJANI9.5.2015

Mednamistetuditisti,kisespominjate9.majapred70leti.Vasšeposebejpozdravljam.

Pritrdilimiboste,dajebiloveseljetistegasonËnegapomladnegadne velikansko in iskreno. KonËana je bila veËletna mora. PesemsreËnihljudijeodmevalapovsod,scvetjemsopriËakaliosvoboditeljeinsejimzahvaljevali.TudituvLjubljani,vsrcuslovenskegaodpora.Zžicozasužnjenoupornomestonibilonikolipokorjeno.

Ljubljanajebilainostalamestoheroj.VËastsištejem,dasem

njenËastniobËan.SpominnatistiËasjetrajnovklesantudivPotspominov in tovarištva. Idejo upora in svobode vsako leto znovaoživljajonovirodoviSlovencevzmnožiËnimpohodomokrogmesta.

SvobodoljubjanimogoËezatreti.NimogoËepokoritinaroda,kisezavedapraviËnostisvojegaboja.TosmopotrdilitudiSlovenci.

OdloËitev za oborožen odpor je prepriËljivo zanikala usodomajhnostiinnemoËislovenstva.PluralistiËnaosvobodilnanarodnaorganizacijaznotrajHitlerjeveEvropežeaprila1941jebilaizjemnozgodeninzrelpolitiËniodziv.

Ni šlo le za obrambo golega življenja. To je bila odloËitev zadejaven in ustvarjalen vstop Slovencev v nastajajoËi novi svet.Bila je odloËitev za dom, za svobodo in tudi za drugaËno, boljšo,praviËnejšodružbo.

Upor je bil zgodovinsko, politiËno daljnovidno in državotvornodejanje. Za vselej nam je doloËil mesto med narodi, ki so ssvojo medvojno opredelitvijo ustvarili temelje sodobnega sveta.OdloËitevzabojprotibarbarstvuvEvropidanesnilesestavinanašedemokracije,jetuditemeljnašesuverenosti.

Slovenci smo bili takrat evropski. Z zavestjo in dejanji smo bilizdruženissvobodoljubnoindemokratiËnoEvropo.PodobnostciljevOFinzavezniškekoalicijegovoriotemdovoljprepriËljivo.Osnovnipogoj za nastanek protifašistiËne zveze narodov, utemeljene zAtlantskolistino,inzanjenozmagojebiloboroženodpor.NihËeodzaveznikovtakratnirazmišljalotem,dajeodpornesmiseln,kotševednoodmevavdeluslovenskepolitike.Zatotudiobtejobletnicivelja poudariti, da ujetost sedanjih državnikov v geopolitiËneintereseniËinnihËeneodvezujezaveze,daostanezvestbesedammiruinupanjavelikihdržavnikovtakratnegazmagovitegaËasa,kisoobljubili:»NikoliveË«.

VnajboljkritiËnemtrenutkunarodovegaobstojasmobiliSlovencinavišinizgodovinskih»znamenjËasa«.Bilismoveliknarod.OdporjetemeljilnaglobokemprepriËanju,dajezanarodovoosvoboditevpotrebnoskupnodelovanjepolitiËnihinnarodovihsilnic.Danemorebiti ideološko pogojen in izkljuËujoË. Zato so se politiËne skupineznotraj OF tudi uspele zediniti o sodelovanju za osvoboditev. Tudizatojeobkoncuvojnenavsehmejnikihslovenskeganacionalnegaprostorastalslovenskipartizan.TudizatonamjepartizanskibojvrnilPrimorsko.Programska toËka,dasevprašanja,kipresegajookvirosvoboditve,rešujejopovojni,konajbibilavpeljanademokracija,panibilauresniËena.Tojeenausodnihnapaktakratneslovenskepolitike, ki so vodile do mnogih nesreËnih dejanj med vojno inpo njej. Tako kot je imelo tragiËne posledice tudi dejstvo, da deltakratneslovenskepolitikenizmogelmoËizaodporokupatorjeminjesprejelnjegovooblastinorožje.

Slovenski narod se je zapisal med uporniške narode, ki so sepovezali v obrambi Ëloveške civilizacije. Te evropske legitimacijenam ne more vzeti nihËe. Skrbno pa moramo paziti, da si je tudisaminebomovzeliznerazumnimisporiosvojipreteklosti.

Ne moremo si privošËiti, da bi nas delitve iz minulih Ëasovdelilešezadanes in jutri. Pietetadožrtevzahteva,danebijemopolitiËnih in ideoloških bitk prek njihovih grobov. Nasprotno. Terjavoljoinsposobnostzapreudarneinodgovornebesedeindejanja.Pomagajo naj, da svojo narodno preteklost priznamo v vsej njeniceloti,ssvetlimiintemnimiplatmi.Takakotje,jedelnašenacionalneidentitete in do nje imejmo premišljen, pošten in spoštljiv odnos.Dokažimosposobnost,dazmoremoživetiznjo,ËepravjovrednotimorazliËno.Dokažimo,dajeSlovenijadomovinavsehnas,dapripadanamvsemindavsinosimoodgovornostzanjoinnjenoprihodnost.To je smisel svobode. Zaželen in spoštovan mora biti prispevekvsakogarodnas.Šeletakobodozakoni,politiËneizjaveinsimbolnadejanjadoseglispravnismisel.Grepredvsemzasprijaznjenjeznašoskupnopreteklostjo.Vnjejsonašeskupnekorenine.

Prav zato me v dneh spominjanja na veliËino partizanskegauporništva in njegove žrtve skrbi sovražnost izjav v javnem inpolitiËnem življenju, tudi izjav nekaterih zgodovinarjev. ZloËinpovojneganasiljasoizrecnoinveËkratobsodilipredstavnikidržave.Obsodilisoganekdanjipartizani.Zatonezdajinnepredprihodnostjoz niËimer ni mogoËe opraviËiti novega netenja sovraštva. Tolikomanj z zamolËevanjem ali opraviËevanjem zloËinov, povzroËenihvsodelovanjuzokupatorji,alisposkusi,dabi zgodovinskesporededovpostavilizaciljemladihrodovSlovencev.

Zaradi mladih se je treba sprijazniti s preteklostjo. Zapreti inzaceliti je treba rane preteklosti in pošteno pogledati na tistipodivjaniËas,kosoljudjemoraliizbiratimedstrahominpogumom,dostikrat proti lastni volji in prepriËanju. »as je za neobremenjenpoglednadogajanjetudiobkoncuvojne,kisejepravnaslovenskihtlehkonËalašeletedendnipotem,kosonaevropskihbojišËihžeutihnilitopovi.

Presežnozlojeskrajnosurovo,zmašËevanjeminjezozaznamovalozadnje poglavje te strašne vojne. Zneslo se je nad vojskami,ki, ujete pod Karavankami, niso hotele položiti orožja. A zaradinepotvorjenegaizroËilazanamcemjetrebapovedati,davanjnismobiliujetiinganismozagrešilisamoinpredvsemSlovenci.Vštevilnihprikritih inšeneurejenihgrobišËihpoSlovenijine ležijopredvsemSlovenci in jihnipokonËalazgoljslovenskaroka.NenalagajmosiveËjegabremenanasvojovest.Dovoljtèžkoježebreme,kinamga

5

ŠTEVILKA 5 « MAJ 2015 SporoËila

Foto

:Izt

okP

ipan

,TVMnalagaresica,osvobojenaujetostivideološkeinpolitiËnespopade

današnjegaËasa.

Iskanjepotidopomiritvespreteklostjopanepomenipomiritvez realnostjo, kakršno živimo danes. To ni edino mogoËe življenje.Imamoizkušnje,vseodtežavneobnoverazrušenedomovine,kisojokotprednostnonalogovodilepovojnevlade. Imamospoznanjeouspehih innapakahvpreteËenih70letih. Imamoustvarjalne indelovne ljudi, velike intelektualne potenciale, lepo, rodovitno inbogatodeželo.Vsetonamdajepriložnosti,dauspešnopreživimotudi v zaostrenih protislovjih sodobnega sveta. Povejmo si, dazmoremo.

»rnogledost, se zdi, je danes zmagala nad samozavestjo inoptimizmomgledeprihodnosti.Slabenapovedizasvetnisoredke.Poslušamo, kako se bodo pomnožili politiËni in socialni konflikti,padale vlade, destabilizirale države; kako se morebiti ni mogoËeizognitinitivojnam.Spremljamoukrepevlad,skaterimigrehinovihbogatašev in bank dobivajo odveze z javnim denarjem, medtemkodelavci,oropaniplaËila insamospoštovanja,ostajajonacesti.Skupajzmladimi,kiËakajonadelozvsemanjupanja,dagabodonašlidoma.

Pravterazmeresopriložnost,dapridemodonovegarazvojnegamodela. Modela, ki ne bo v nasprotovanju s temeljnimi etiËnimivrednotami.Takšnega,kineboomogoËalneomejenegabogatenjana raËun zmeraj veËje socialne revšËine ter neodgovornegaposeganja v naravo, ampak bo v dobro vseh nas. Takšna vizijarazvoja in vrednote, ki jim bo družba zavezana, pa potrebujejodružbenosoglasje.Pritisknezadovoljstvanaravnostsili,dasetegalotimo.

Naloga je zahtevna in je ni mogoËe izpeljati brez zaupanja dopredlagatelja sprememb. Tu je izhod in hkrati težava. Zaupanje vpolitikojemajhnoinsesamoposebinebookrepilo.PolitiËnaelitasi ga mora zaslužiti in se zanj boriti. Zlasti vlada. Pokazati mora,da si želi razumevanja in podpore ljudi, zato tudi preverja svojenaËrteskozijavnidialog.Priložnostizatoso.Vsajprodajidržavnegapremoženjainnacionalnemureformnemuprogramubipreverjanjezdržavljanidaloverodostojnost,vladipapotrebnosamozavest.

Vlada je odgovorna najprej lastnim državljanom. Najprej moraupraviËiti njihovo zaupanje. Vlada ni v zavidljivem položaju, avendarmoraponujatipodlagezakonceptualnerazmislekeinvanjepritegniti ves intelektualni potencial slovenske družbe. Ukrepatimorapreudarno,ahitro,blažitinajboljzaostrenaprotislovja,obtemodpravljati dedišËino zmotnih in neodgovornih ukrepanj prejšnjihvlad,hkratipapremišljenopostavljatitemeljedolgoroËniviziji.Vsetozato,dabikrepilazrahljanedružbenevezi,vraËalazaupanjeterutrjevalablaginjoindostojanstvoljudi.

Slovenci nismo prviË pred zahtevnimi preizkušnjami. Pred 25leti smo ustanovili samostojno slovensko državo. Kljub velikemutveganjusmonalogotakratzmogli.Taciljjeodpiralnovoperspektivo,biljejaseninvsemljudemrazumljiv.Zanjsejebilovrednozavzeti.Bil je naš skupni nacionalni interes, naša skupna odgovornost inobenem temelj enotnosti med državljani in politiËnim razredom.Enotnosti,kakršnenibilonikolipoprejin−žal−nikoliposlej.Sledilismosoncuinpustilisencezasabo.

Zatonajponovim.KosmozvizijostopiliËezmedsebojnerazlike,smoSlovencivselejzmoglivelika,pogumnainambicioznadejanja,

kisobilanaravnizahtevzgodovine.Vospredjujebilaodgovornostzausodonaroda.Dokazalismo,dazmoremo.

Odgovornost za narodovo prihodnost nas mora povezati tudidanes.Zdajkaže,dasmonapotigospodarskegaokrevanja insomožnosti,dabodonjegovedobrinepraviËnorazdeljene.Amoramoostati strpni, solidarni in praviËni. Povezani v zavesti, da imamomožnostustvaritidružbopraviËnostiinpriložnost,dazasvojeotrokeinvnukeustvarimodržavo,okakršnismosanjaliobosamosvojitvi.Tudizdajdokažimo,dazmoremo.

Naj sklenem: upor proti okupatorju je bil eno najbolj ËastnihdejanjvzgodoviniSlovencev.Vnarodovemzgodovinskemspominuboostalzapisankotnacionalnavrednota.Nanjmoramobitiponosniinhvaležnivsem,kisodaliživljenjazanarodovobstojinsvobodo.ZatodasibomotudivprihodnostištelivËastprispevke,kijihbomodajalikzmagamËloveËnosti.VsakmednaminasvojnaËin.Skupajpasspoznanjem,kigajeubesedilpesnikTonePavËek:»Nasvetusi,dagledašsonce.Nasvetusi,dagrešzasoncem.Nasvetusi,dasamsisonceindassvetaodganjaš−sence.«

Obrnimosevprihodnostskupaj,veseliinponosni,dasmoobstali.UresniËilismosanje,nasvojizemljipodsvobodnimsoncem.

«««

GOVORDR.ANJEKOPA»MRAK,MINISTRICEZADELO,DRUŽINO,SOCIALNEZADEVEINENAKEMOŽNOSTI,NASLOVESNOSTIOB70.OBLETNICIOSVOBODITVETABORIŠ»AVMAUTHAUSNU10.5.2015

Spoštovaniveleposlanikdr.AndrejRahten,dragiËlaniMednarodnegaodboraMauthausenSlovenija,spoštovanegospeingospodje,

vizjemnoËastmije,dalahkodanesvsvojemosebnemimenuin v imenu Republike Slovenije izkažem spoštovanje žrtvamtaborišËaMauthausen.

Letosmineva70letodosvoboditvetaborišËa,vkateremsobili

interniraniljudjeizskorajvseEvrope-izFrancije,Poljske,Rusije,Jugoslavije, »eške, Norveške, Luksemburga, GrËije, Belgije in

SporoËila ŠTEVILKA 5 « MAJ 2015

6

Nizozemske.Njihovožrtvovanjejevtkanovzasnovonove,povojneEvrope in danes se jih skupaj spominjamo. Takšno Evropo smodolžnivarovatiinjograditišenaprej.VtakšniEvropismodolžnizvelikimspoštovanjemgojitispominnažrtvedrugesvetovnevojne.Da ne bo prišlo do prevlade rasizma in ksenofobije ter drugihnegativnihpredsodkov.

Potrebnoje,dasevsakoletozberemovspomininopomin,sajjemirtrdenletoliko,kolikorgautrjujemoljudje.VSlovenijiimamoštevilne razloge za to, da ta spomin ohranimo. Naša domovinaje bila med drugo svetovno vojno moËno prizadeta, tudi zgrozodejstvi,kotjebilopošiljanjeljudivkoncentracijskaindrugataborišËa. Zato so v kolektivnem spominu slovenskega narodaimena Mauthausen, Auschwitz, Gonars, Rab in Ravensbrückostalazapisanazavedno.

Mauthausen je simbol trpljenja in smrti, še bolj pa simbolzanikanjaËlovekovihpravicinnasilja.Jetudisimbolgrozovitosti2.svetovnevojne,najveËjeinnajboljzloËinskevojnevzgodoviniËloveštva.

Mnogi so tu pustili svoja življenja. Nekateri pa so premagalinosilcekultasmrti.SvojemunarodusotaborišËnikiizMauthausnapodarilinajveË,karsomogli:moËpreživetja.Obljubljamjim,dabomonegovalitomoË.Obljubljam,dabomoohranjalizavedanje,da ima zgodovina nacizma in kolaboracije eno samo resnico,najsijonekaterišetakoskušajospreminjati.

Foto

:STA

Vi

r:sp

letn

ast

ran

MD

DSZ

Danes uživamo svobodo in mir, strahote vojn postajajo vseboljoddaljenspomin.VËasuobilja,vkateremživimopoveËininegledenakrizo,sijetežkopredstavljativojnoËrnino,kijeËlovekaoropalakruha,družine,jezika,verovanja,svobodeinmiru.

Ne moremo podoživeti boleËine, ki so jo prestajali, in srËnoupam, da nas nikoli ne bo veË doletela. Smo pa spoznavalinjihove posledice in imamo pravico do tega, da bi bil svet vprihodnje boljši in da se tragedije preteklosti ne bi ponavljale.NajnasnavdihujejopozitivnasporoËilaiznašezgodovine,kotsovrednoteborcevNOB,tigrovcev,borcevzasevernomejoinborcevzanašoosamosvojitevvletu1991.

Kljub temu da se nam danes zdi, da primanjkuje pozitivnihnovic, ki bi ljudi napolnile z optimizmom, zaËnimo ponovnoceniti posamiËne uspehe in majhne zmage. V svoji biti bodimonesebiËni in solidarni. Bodimo pošteni, tovariški in soËutni.Zavoljoboljšeskupnostipozabimonadelitveinnajneboedinomerilo le velikost dobiËka. Bodimo strpni drug do drugega inozrimosevprihodnost.

Brez vere v prihodnost niti posameznik niti narod ne moretapreživeti. ObËudujem moË, ki so jo nekateri zmogli v najtežjihËasih.Ponosnasem,dasempovabljenavkrog,kigaodlikujetavera.

Ne glede na to, da Ëas ne prizanaša nikomur, tudi najboljpogumnimne,bomtuditakrat,kobomsamavvašihletih,živelazzavedanjem,dasempotomkaponosnihprednikov.

Hvalavamzato!NikoliveË.Nikolipozabiti.

«««

GOVORMILANAPAHORJANAPRIREDITVIVSPOMINNASPOPADTIGROVCEVZITALIJANSKOPOLICIJONAMALIGORI10.5.2015

Spoštovane,spoštovani!Vsiprisotninaslovesnosti!“»e greš s srcem v boj, v tebi je žar, v tebi je moË,zato preziraš strah in smrtni znoj.

»e greš s srcem v boj in veš, zakaj,pred tabo je cilj,zato ne izbiraš poti, ne v pekel in ne v raj.

»e greš s srcem v boj, prižigaš plamenin se ga ne bojiš, lahko z njim vnameš drugeali sam v njem zgoriš.” …

Tosoprvetrikiticepesmi,kijojeAndrejJelaËinposvetilDaniluZelenu2.junija1991ob50-letnicinjegovesmrti.

7

ŠTEVILKA 5 « MAJ 2015 SporoËilaMalagora,13.maj1941.Dogodek oziroma spopad, o katerem govorimo in se

ga spominjamo, je vezan na tri osebnosti primorskegaantifašistiËnega gibanja: DANILA ZELENA, FERDA KRAVANJO,ANTONAMAJNIKA.

13. maja 1941 je pri gozdarski koËi Jožeta Lovšina prišlodo oboroženega spopada med tremi pripadniki narodnorevolucionarne organizacije TIGR in italijansko karabinjersko(orožniško) patruljo iz Ribnice. Žal je prišlo do izdajstva, saj sonekateridomaËiniitalijanskiokupatorskioblastiizdaliprisotnosttreh antifašistov. Boj na Mali gori je bil prvi oborožen spopad zokupatorjem v Sloveniji. Zato ima dogodek poseben pomenza slovensko zgodovino, za slovenski primorski protifašizem,za samo narodnoosvobodilno gibanje na Slovenskem. DaniloZelen je v spopadu junaško padel. Ostala dva (Ferdo Kravanja,Anton Majnik) sta bila zajeta, vendar sta se oba kasneje rešilaiz italijanskega ujetništva. Pridružila sta se Osvobodilni frontislovenskega naroda in oboroženemu narodnoosvobodilnemugibanju. Oba sta padla kot partizana. »lani protifašistiËneorganizacije TIGR so se vsi (razen redkih izjem) pridružilislovenskemu narodnoosvobodilnemu gibanju. Za primorskepredvojne protifašiste je bil NOB logiËno nadaljevanjeodporniškega gibanja med dvema svetovnima vojnama naPrimorskemvËasudvajsetletnegafašistiËnegarežima.

Obdobje primorskega protifašistiËnega odpora in obdobjeslovenskega narodnoosvobodilnega boja sta dve najboljpomembnih, plemenitih, lepih in pozitivnih poglavij slovenskezgodovinenasploh(kljubtežkemukrvnemudavkuintrpljenjuljudi).Ponosni moramo biti na to. Brez medvojnega protifašistiËnegagibanja in brez narodnoosvobodilnega boja ne bi bilo današnjesamostojneRepublikeSlovenije.Slovenskinarod,inposlediËnoslovenskiËlovek,jetakratstalnapravistrani,nastranizavezniškekoalicije, ki se je borila proti silam OSI, proti fašizmu in protinacizmu. Pri tem ne smemo pozabiti dodati, da je antifašizemevropska vrednota, univerzalna vrednota. Današnja Evropskaunijasloninavrednotahantifašizma.

SlovencismotorejbilinajprejvËasuprotifašistiËnegagibanjanapravistrani,pravtakoleta1941,vËasunarodnoosvobodilnegaboja (NOB). Enako velja za padec fašizma in nacizma terosvoboditev v maju leta 1945. Prav tako smo na pravi stranidanes,kojeRepublikaSlovenijakotsuverenadržavavEvropskiuniji.Vnjejsmokotprotifašistiizprveureinpravtakosmovnjejkotaktivniudeležencinarodnoosvobodilnegaboja.

Tukajniprostorazakolaboracioniste(inizdajalce)raznihvrst,ki so tako ali drugaËe podpirali nemškega in italijanskega (tudimadžarskega) okupatorja, ki je hotel izbrisati slovenski narod zzemljevidaEvrope.Žalševednodvigajoglavokljubdejstvu,dajihjepovozilaresnicainsamazgodovina.

Slovenski narod je bil najprej obsojen na smrt s stranifašistiËnega režima v tedanji Julijski krajini, oziroma PrimorskiinIstri.FašizemjehotelSlovenceizbrisatiizprimorskeinistrskedežele. Ne smemo pozabiti, da je leta 1918 prišlo pod Italijood 550 do 600.000 Slovencev in Hrvatov, od tega je bilo vsaj330.000 Slovencev. To je bila posledica Londonskega pakta,ki ga je Italija podpisala in zato pridobila ozemlja, ki niso bilanaseljena z italijanskim prebivalstvom. Prava imperialistiËnakupËija, za katero so nato Slovenci (in Hrvati) plaËali visok

davek,tudikrvni.SvojepaješedodalaRapalskapogodbamedkraljevinama Italije in Jugoslavije. Takrat je prišlo do odpora inupora,kojebilasituacijapovsembrezizgledna.Obsojeninasmrtsoseuprli.Verjeliso,dajeboljeumretikotživetipodfašizmom.Vseptembru1927jeprišlonaNanosudoustanovnegasestankanarodnoradikalnegainrevolucionanegaodporniškegagibanja,kisegajekasnejeprijeloimeTIGR(akronimzaTrst,Istra,GoricainReka).

Vskloputegagibanjastasevprvihletihpoustanovitvinajboljizkazali Tajna organizacija Borba (v Trstu, na Krasu in v Istri) vletih 1927-1930 ter “organizacija” na Goriškem. Prva je bilabolj borbena in ofenzivna, druga je vodila bolj kulturni odpor.OrganizacijaBorbajezakljuËilasvojouporniškopotzustrelitvijoštirihjunakov(FerdoBidovec,FranjoMarušiË,ZvonimirMiloš,AlojzValenËiË)nabivšemvojaškemstrelišËuprivasiBazovicapriTrstuobzori(5in43minut)6.septembra1930.NekajprejsofašistiËneoblastiustrelilehrvaškegarodoljubaVladimirjaGortana,voditeljaistrskevejeorganizacijeBorbainsicer17.oktobra1929vPulju.VeËËlanovgoriškegadelajezajelaitalijanskapolicija,natosojimsodili v Rimu v decembru leta 1931 pred posebnim fašistiËnimsodišËemzazašËitodržave. ZatojeprišlodokrajšegazastojavprotifašistiËnem gibanju, potem pa je narodno gibanje TIGR nanovovzplamtelo.VvodstvuorganizacijejetakratbiltudiDaniloZelen, ki je skrbel za razmnoževanje literature (ilegalna listaSvoboda1929-1940inLjudskafrontavletu1936),zanudenjezatoËišËa primorskim emigrantom ter za organizacijo sabotaž,napadov in atentatov. Decembra 1935 so prav Danilo Zelen,Albert Rejec, Just GodniË v imenu Narodnorevolucionarnegagibanja Slovencev in Hrvatov v Julijski krajini podpisali akcijskipakt s KomunistiËno partijo Italije (PCI-KPI) in se opredeliliza snovanje ljudske fronte na Primorskem. To je bilo izrednodejanje,sajkomunistiËnapartijavbistvunipodpisovalapaktovz nekomunistiËnimi skupinami. Situacija na Primorskem pa jebiladrugaËnainjezahtevalatudidrugaËneizbire.Odleta1937dalje je tako na Primorskem nastajala prava protifašistiËnafronta. V njej so bili narodna revolucionarna organizacija TIGR,komunistiËne skupine pod vodstvom Pina TomažiËa, kršËanskisocialci(VirgilŠËek,StankoVuk),narodniliberalci,slovenski(inhrvaški)duhovniki (povezanivZborusveËenikovsv.Pavla,natov tajni socialno kršËanski organizaciji). Do izbruha 2. svetovnevojnejetakonastalaširokaprotifašistiËnafronta.

Za NemËijo se je vojna zaËela 1. septembra 1939, za Italijo10. junija 1940, za Jugoslavijo 6. aprila 1941. Tistega dne soNemËija, Italija, Madžarska in Bolgarija brez vojne napovedinapadle kraljevo Jugoslavijo in poslediËno Slovenijo (oziroma

Vir:

FB

ZBN

OB

RIBN

ICA

SporoËila ŠTEVILKA 5 « MAJ 2015

8

Dravskobanovino).Sledilojerazkosanjeslovenskeganarodnegaozemlja, ki so si ga razdelile NemËija (Gorenjska in Štajerska),Italija (Dolenjska in Notranjska, nastala je La Provincia diLubiana), Madžarska (Prekmurje). Slovenija je izginila zzemljevida Evrope, slovenski narod je bil obsojen na izginotje.Kotodgovornatadejanjajebila27.aprila1941ustanovljenavLjubljani Osvobodilna fronta slovenskega naroda, ki je sprožilaoborožen upor proti vsem okupatorjem ter zahtevala združitevvsehSlovencevvenotniZedinjeniSloveniji.

Tigrovec Danilo Zelen je takrat (april, maj 1941) zbiral orožjein vojaško opremo za bodoËe gverilsko bojevanje. Na obmoËjuRibnice je organiziral 4 bunkerje, kamor je spravil nabranovojaško opremo. Danilo Zelen pa se je z Antonom Majnikomin Ferdom Kravanjo umaknil v ilegalo v koËo na Mali gori nadRibnico.DomaËinisoga, žal, izdali.13.maja1941 jeprišlodospopada,vkateremjeDaniloZelenjunaškopadel.Nekateriviripravijo,da je nato tigrovec Anton Majnik izroËil vojaško opremoRibniškipartizanskiËeti.

Leto2015jepolnopomembnihobletnic.Nedvomnojenajboljpomembna 70-letnica osvoboditve izpod fašizma in nacizmater zakljuËka druge svetovne vojne. V tem sklopu so se zvrstilepomembnespominskeprireditve:

27.april-danuporaprotiokupatorju(prejdanustanovitveOF),5.maj-ustanovitevprveslovenskevladevAjdovšËini,9.maj-osvoboditevLjubljaneinvdajanacistiËneNemËije13.maj-spopadnaMaligori.

ZaSlovence,kiživimovsosedni Italiji,stapomembnaše25.april-praznikosvoboditve(FestadellaLiberazione)inpredvsem1.maj,kiimaprinasdvojenpomen:praznikdelainosvoboditevTrsta, Gorice, TržiËa, »edada. Ob tem lahko dodamo, da letospoteka70-letnicapostavitvespomenikavBazoviciter85-letnicaustrelitvebazoviškihjunakov.

Leta neusmiljeno teËejo, marsikaj se je spremenilo na bolje,predvsemodnosimedItalijoinSlovenijo,kisodobri.ŠevednopasovozadjunacionalistiËneinneofašistiËneskupine,kiizkorišËajoemocijoljuditerrovarijo.SoËasnopajenapohodupoizkusrevizijezgodovine.

PreddnevijebilavTrstuostrapolemika,kersonaprvomajskipovorki vihrale slovenske in jugoslovanske partizanske zastave.Nisem pa zasledil (na sreËo), da bi jih motile partizanskeitalijanske zastave (tiste, kjer je italijanska trobojnica z rdeËozvezdo v sredini). Do tega pride, ker marsikdo v Trstu še vednogovori o okupaciji in ne o osvoboditvi Trsta, ki so jo doseglislovenskiinjugoslovanskipartizani,Ëepravsobilidelzavezniške(protifašistiËne) koalicije. Spet jasen poizkus na novo zapisatidogodke ter spreminjati že ugotovljena in zapisana dejstva izpreteklosti. V našem primeru so Trst osvobodile slovenske injugoslovanskeedinicevsklopu4.armadeJA in IX.slovenskegapartizanskegakorpusaobsoËasnivstajivmestu,ki jo jevodilaKomanda mesta Trst s svojimi Ëetami ter z bataljoni Delavskeenotnosti-Unità operaia, v katerih so bili združeni slovenski initalijanskidelavci.

Spominradporomanazaj.DanessespominjamoDANILAZELENAintovarišev.Vsemtrem

veljatanašhvaleženspomininzahvala.13.maj1941jebilprecej

letzavitvpozabo,zadnjih25let jenanovozaživel insedaj imamesto,kisigazasluži.Slovenskajavnostvsetodanespoznainspoštuje.Moramdodati,davvsehsredinahniprišlodopopolnepozabe.ODaniluZelenusemmarsikaj izvedelsredišestdesetihlet prejšnjega 20. stoletja. O njem sem slišal v Trstu v dijaškihletih v prostorih Odseka za zgodovino pri Narodni in študijskiknjižnici.OZelenustagovorilaDragoPahorinZorkoJelinËiË.Pravtako sta veËkrat govorila o Albertu Rejcu. Oba imenovana staizmenoma vodila Odsek za zgodovino, v katerem se je nabiralogradivo o protifašistiËnem boju tržaških, goriških in primorskihSlovencev med dvema vojnama ter o narodnoosvobodilnemboju.Kotsrednješolecsemvpopoldanskihurahpomagalurejatiin spravljati gradivo, ki se je nanašalo na obdobje 1918-1945.TakosemimelprilikoosebnospoznatinekaterevidneosebnostiprotifašistiËnega in narodnoosvobodilnega boja pri nas. Vuredništvu Primorskega dnevnika, kjer sem opravljal poletnoprakso, sem osebno spoznal FranËka Kavsa − tistega tigrovca,kibimoral izvestiatentatnaMussolinijavKobaridu leta1938.V uredništvu je bil tudi protifašist Dušan HrešËak, ki je polegZorka JelenËiËa prestal najdaljšo zaporno kazen v italijanskihfašistiËnihzaporih−13let.TamstadelalanovinarMilanBolËiËin tajnik Danilo BenËina, ki sta se v tridesetih letih prejšnjegastoletja proslavila z izdajanjem ilegalnega protifašistiËnegatiska,kijevTrstuznankotštempiharskaantifašistiËnaliteratura.Na Primorskem dnevniku so bili uredniki aktivisti in partizaniStanislav Renko, Jože Koren,Vladimir Kenda, Albin BubniË inšedrugi.BubniËugrezahvala,ker jevtistih letihzbralogromnodokaznega gradiva o nacistiËnih zloËinih v taborišËu Rižarnav Trstu. Vidna osebnost v Trstu je bil takrat vsestranski JožeDekleva,kijebiledenodustanoviteljevgibanjaTIGRnaNanosuleta1927.PravtakosemspoznaldrugegasoustanoviteljaTIGR-aDorËeta SardoËa, ki je bil moj zobozdravnik na osrednji mestniuliciCarduccivTrstu.NaslovenskisrednjišolimejeuËilprofesorBorisPahor.Zasošolcesemimelnajbližnjesorodnikeustreljenihjunakov Ferda Bidovca(1930) in Pina TomažiËa(1941): najomenimleStojanaColja,AlenkoColja,MatjažaBidovca,poznalsemtudinjihovedružine.VnajlepšemspominuimamgospoEmoColjaTomažiË.VnašihorganizacijahjedelalantifašistVekoslavŠpanger,edenodsoustanoviteljevinvoditeljevTajneorganizacijeBorba v letih 1927-1930. Kasneje sem spoznal še šestegavoditeljaBorbeDragaŽerjala,kateremusmonatopomagali,daje prišel do lastne knjige spominov. Ob teh bi na kratko omenilše nekatere protagoniste NOB. To so bili Branko BabiË, FrancŠtoka,AntonUkmarindrugi.VsatapoznanstvainsreËanjasomenedvomno pozitivno zaznamovala. Ne morem mimo dejstva, dasomestaršiževotroškihletihpopeljalinaspominskeslovesnostiv Bazovico, na OpËine, v Rižarno (in mnoge druge). Vse to se vËloveka usede ter ga izoblikuje v prepriËanega protifašista inzavednegaSlovenca.

DanessemhvaleženDruštvuzanegovanjerodoljubnihtradicijorganizacijeTIGRPrimorsketerZvezizdruženjborcevzavrednoteNOB, da zgledno skrbita, da ne bodo pozabljeni vsi ti dogodkiniti padli junaki po vsem slovenskega narodnega ozemlja. Obtem romanju skozi spomin na razne osebnosti se mi prikaže likMarjana Bevka, pred kratkim preminulega predsednika DruštvaTIGR,rodoljuba,protifašistainvsestranskegakulturnegadelavca.V njem je bilo koncentrirano vse to, kar danes govorimo. Bil jezgleden sin svojega oËeta pisatelja Franceta Bevka, ki je pravtako poosebljal predvojnega protifašista in uglednega Ëlananarodnoosvobodilnega gibanja. Naj gre Marjanu trajna zahvalazavse,karjenaredildobrega.

9

ŠTEVILKA 5 « MAJ 2015 SporoËilaPolitikasvetovnihvelesilinzgodovinskidogodkisoTrst,Gorico,

BeneËijo,RezijoinKanalskodolinoodrezaliodmatiËneSlovenije.Tojedanesnespornodejstvo,kigamoramosprejetiinspoštovati.Podrugistranipamoramoimeti ingojititesneinpristnestikessamostojno Slovenijo, ki nas mora priznati, spoštovati in nampomagati, saj smo kot slovenska narodna manjšina izven mejamaticenekakovednopodvrženi raznimpritiskom.Vsiskupajpasmo del istega narodnega telesa. Sedaj vsi Slovenci živimo vmejahEvropskeunije,vsismomanjšina,Ëetogledamozdrugegazornegakota.Prizadevatisimoramozamir,sožitje,sodelovanjemeddržavamiinnarodi.Ljubitimoramosvobodo,slovenskijezikinkulturo.Verjetimoramovenakostinenakopravnostvsehljudinegledenajezik,vero,spolinnarodnost.Šeletakratbomovredninašihpadlihjunakov,kisodalilastnaživljenjapravzateideale.Vglobaliziranidružbimoramoohranitisvojlastni,pristnislovenskiobraz. Tako se ne bomo stopili v talilnem loncu, temveË ostalirazliËni in drugaËni, vendar enaki ostalim narodom, s katerimiželimo živeti v miru, v svobodi ter v medsebojnem spoštovanju.Najnasspominnapadlejunake,katerimseklanjamo,obdržinapoti,kisojopravonizaËrtalissvojimžrtvovanjem.Ostanimobudniin zvesti vrednotam protifašizma in pripadnosti slovenskemunarodu.

Kot oporoka naj še vedno odmeva pozdrav, ki je obenemopomin:SMRTFAŠIZMU-SVOBODANARODU.

«««

GOVORDR.ANTONAVRATUŠANASLOVESNOSTIOB70.OBLETNICIOSVOBODITVENAVRTUSPOMINOVINTOVARIŠTVAVPETANJCIH7.5.2015

Dragiprijatelji,zbrali smo se na Vrtu spominov in tovarištva na slovesnosti

ob 70-letnici osvoboditve domovine. To je velik, pouËen inresnicoljuben ter vzpodbuden dan. Velik, ker nas spominja natrnovo, toda zmagovito pot, ki jo je prehodil slovenski narodskupajzdrugiminarodiJugoslavijeinnastrani(obpomoËi)velikeantifašistiËne koalicije v boju proti fašizmu in nacizmu. PouËenzato, ker nas opozarja, da s skupno voljo in odloËnostjo tudimajhennarodlahkouspešnopremaganavideznonepremagljiveživljenjskepreizkušnjevbojuzasvobodo,zlastipagledenauporvpomurskipokrajini.

Resnicoljuben je današnji dan spomina predvsem zato, ker

potrjujetudinašeizkušnjevgradnjiinvodenjulastneneodvisnedržave, Republike Slovenije, da se dom na lastni zemlji lahkouspešno gradi le na neponarejeni resnici o oboroženi vstajinaroda proti okupatorjem in na etiËnih vrednotah − odloËnosti,solidarnosti, vzajemnosti in medsebojni pomoËi ter odprtosti vsvet.Vzpodbudenpazato,kerusmerjanapremislek,kakosmogospodarilinekoËinkakodanesupravljamozdedišËino,kismojo Slovenci skoraj pol stoletja soustvarjali v skupni državi SFRJ.NatoËimo si Ëistega vina in poglejmo si v oËi ter sklenimo, dabomo s skupno moËjo odpravili prepreke in predsodke, ki namovirajo pogled v lastno odgovornost ter onemogoËajo razumen

in strpen dialog v medsebojnem spoštovanju v duhu gesla, kije prav te dni, ob prvem maju, odmevalo od enega do drugegakoncasveta.Delu,Ëastinoblast.Natakoravnanjenasvsebrezizjemeobvezujedolgdožrtevdrugesvetovnevojneinsolidarnostzvojnimisirotami,natakoraknaspozivaodgovornostzalastnomirnoinvarnobodoËnostterzablaginjobodoËihrodov.

Dragi prijatelji in znanci, naša današnja slovesnost ima tri zaUstanovo dr. Šiftarjeva fundacija že tradicionalne znaËilnosti insicer:- PrviË, prireditev je po pravilu plod skupnega napora veË družbenih dejavnikov, ustanov in organizacij, ki jih vodijo skupniciljivkoristnapredka,blaginje,miruinvarnosti;- dalje, v kulturnem programu sreËanja nastopajo odliËni talenti, mlajši in starejši, od osnovnih šol in gimnazij ter strokovnih šol z obeh bregov reke Mure in širše iz Slovenije terzamejstvadopevskihzborovindrugihumetniškihskupin ter posameznih prvakov iz sveta umetnosti in zabave; vse iskrenopozdravljaminveselimesodelovanjeznjimi;- in konËno, tudi današnji kulturni program vsebuje svojo središËnotoËkosposebnotemo,kikrepiduha,sežedosrca invabinapremislekosebiinosvetu,vkateremživimo.

Dovolite, da dodam, da bodo danes zakladi v Vrtu spominovin tovarištvaobogateniznovocepljenko,skoršem,vspominnanarodno junakinjo Slavko Klavora, ki je v organizaciji VanekaŠiftarjainnjegovihbratovjulija1941ilegalnopreplavalaMurovskupnembojuprotinacifašizmu.TodaNemcisojokmaluodkriliter po težkem muËenju v Gradcu komaj dvajsetletno ustrelili vMariboru.

KotreËeno,današnjavodilnatemaseglasi,kotpiševnaslovunaše slovesnosti, NAŠI ZAKLADI - SVOBODA. Da, svoboda inmir sta zaklada zakladov. Ali, kakor je dejala ob nedavnempraznikudnevaženanaslovesnostivMestniobËiniLjubljanadr.Aleksandra Kornhauser - Frazer, znana slovenska znanstvenicainsvetovljanka:»Mirnivse, jepabrezmiruvseniË.Šeposebejzaženske,sajje2.svetovnavojnaumorila60milijonovljudi…invsakdo,pravvsakdo,jebilnekemateresinalihËi−Takojeskrbza mir bistvena tudi v obdobjih miru… Svoboda je univerzalnavrednota−tista,kiveljazavsakogar,zavsenasvetu,obvsakemËasuinobvsakipriložnosti.InnašasvobodasemorakonËatitam,kjer trËi ob svobodo drugega, drugaËnega. Tu pogosto sreËamobesedo toleranca,strpnost.VendarževsvojembistvuvkljuËujenestrpnost,sajpomeni,dasemjazpametnejša,bogatejša,boljupraviËenadovsega,zravenpa,oh,šetakodobra,paprenašamtebe,kisi…no,drugaËen«(koneccitata).

Pomudimosetorejtudimiprizakladu-SVOBODI.ZaSVOBODOnasvoji zemljise jeveËinaslovenskeganaroda1941dvignilakoboroženemuuporuprotiokupatorjemodKolpeinSotle,ZaleinRabedoZiljeinSoËeterslovenskeIstre.

Žeodmladihnogsemijeupiralovsakonasiljenadsvobodo.Kosemsevšolskemletu1929/30vpisalvprvirazredgimnazijevMurskiSoboti,semopazilnavhodnihvratihšolskegaposlopja−nahajasenadanašnji Tišinskicesti−UkazkraljaAleksandraI.KaradjordeviÊa, dasebomojadomovinaSlovenijavbodoËeimenovala Dravska banovina. Prebral sem ga ponovno inponovno ter pri priËi sklenil, da na svojih pismih ali dopisnicahnikolinebomzapisalDravskabanovina,paËpaleSlovenija.TegasklepasemsevesËastudidržal− inglejte,vsamojapismaso

SporoËila ŠTEVILKA 5 « MAJ 2015

10

Vir:

sple

tna

stra

nO

bËin

eTi

šina

prišlanaželeninaslov.Tomejeopogumilo:videlsem,danasjevmojidomoviniveË,ki takomislimo.Važnopa je,semsi rekel,davskladussvojimprepriËanjemtudidelujemo.TorejniËudno,dasemseleta1941tudisamprikljuËilnarodnivstajižetakojpofašistiËniokupacijidomovine,kosempravkarkonËalštudijinsepripravljalnasamostojnoživljenje.Takojkosemsevrnilsptujskefronte v Ljubljano, okrog 15. aprila 1941, smo vsi navzoËi naSlavistiËnem seminarju Filozofske fakultete Univerze v Ljubljanisklenili,daokupatorjemnebomodalimiru,doklernebomovidelinjihovihpeta.Osvobodilnafrontaslovenskeganaroda(OF)nasjekmaluvkljuËilavsvojevrste.PrvihsedemmesecevjepotekalovskupnemuporuprotiokupatorjemvLjubljani,zaograjoizbodeËežice. Dvajsetemu februarju 1942, ko sem bil aretiran, je sledilo16 mesecev nadaljevanja mojega boja v drugaËnih oblikah vkoncentracijskih taborišËih Gonars, Treviso, Padova, otok Rabpod vodstvom tajne taborišËne organizacije Osvobodilne frontedo8.septembra1943,ko je Italijakapitulirala.Tridnikasneje,11.septembra,jebilotaborišËeževrokahinternirancevoziromanjihoveOF, bivšikomandantVincenzoCuiuli, zagrizen fašistiËnisadist, v taborišËnemzaporu, italijanskaokupatorskaposadka,dvatisoËmož,parazorožena.Bivšiinterniranci,zdajsvobodnjaki,so se povezani v Rabsko brigado oborožili z njenim orožjem,organizirani v petih bataljonih (peti bataljon je bil židovski).PonoËiod15.do17.septembrasosepremestilinakopno.OdtodsejenapotiližidovskibataljonnahrvaškobojišËeBaniji,veËinajeprispelapoVelebitskemkanaluvlukoBakerpriReki,kjerstasedvahrvaškabataljonavkljuËilavpartizanskeenotevNOVinPOH. Trije slovenski bataljoni pa so nadaljevali do gore Mašunv pogorju Snežnik. Tu so slovesno zaprisegli ob navzoËnostipolitiËnegainvojaškegavrhaslovenskepartizanskevojske,natopasespustilizMašunainserazporedilivzdolžželezniškeprogeDunaj -Trst na odseku Postojna - Pivka. Mene je po 4. oktobru1943 vodstvo slovenskega narodnega osvobodilnega gibanjanapotilo v severno okupirano Italijo, kjer sem z italijanskimnarodnoosvobodilnim gibanjem sodeloval do konca 1944. VzaËetku meseca marca 1945 pa sem se po sklepu narodnegaslovenskega gibanja že znašel v porušenem Beogradu, na deluv zveznih organih mlade jugoslovanske federacije. Konec leta1947 sem se želel vrniti v Slovenijo k svoji slavistiki. Toda že jebilnahorizontusporsStalinom.MojpredpostavljenivVrhovnempoveljstvuJLAjepozornoposlušal,potempapribil:»Ljepastvar,taj tvojuniverzitetuLjubljani,ali front jeovdje«.TakosemostalizvenSlovenije(razenvobdobjuodmaja1978 do julija1980,doleta1990).

Lastne izkušnje mi pravijo: »Svobode nihËe ne podarja. Zasvobodosejetrebaboriti.Taresnicasepotrjujetudidanes.«Prednašimi oËmi se pojavlja na raznih kontinentih vse veË vroËih inhladnihvojn,sledijojimpravarazdejanja,kimilijoneljudipoženejood domaËega ognjišËa, drugi množiËno išËejo rešitve zlasti vEvropi,tapazazaprtimimejamiboljskrbizavarnostvtrdnjavikotzadesettisoËepregnancev,kibežijoizvojnegapeklainrevšËineter vse številneje konËujejo v globinah Sredozemskega morja.Tudi pri nas, v Republiki Sloveniji, se šopirijo napuh, ošabnost,korupcija,»delavskepravicesekrËijo«,množiËnabrezposelnostogrožazlastibodoËnostmladihljudi,revšËinapatrkanavratavseveËjegašteviladružin,kipoštenodelajoinživijoleoddelasvojihrok.Vendar,ozrimoseokrogsebe,domainposvetu,inugotovilibomo, da se s skupnim naporom, solidarnostjo in medsebojnopomoËjo nadaljevanje trpljenja v neredu lahko obrne v smerobnove in družbenega napredka. V moralno podporo naj nambodotudiiskreneželje,kiseizrekajonaslovesnostihob70-letniciSVOBODE po vsej državi, zlasti pa zaupanje vase in v skupnomoË. Vrt spominov in tovarištva naj skupaj z drugimi središËiorganiziraneËloveškesolidarnosti tudivbodoËenavdihuje takodelovanjepovsejdomovini.

«««

GOVORMAG.DANIELAWUTTIJANAOSREDNJIPROSLAVIOBKONCUDRUGESVETOVNEVOJNEVCELOVCU3.5.2015

PoglediveËgeneracijnaposledicenacionalsocializma70 let je minilo od konca druge svetovne vojne, od razpada

nacionalsocialistiËnega režima. Ali živimo torej že 70 let vsvobodi?ZapriËetistegaobdobja,koroškeSlovenkeinSlovence,kisobilišeotrocialimladina,kosokotžrtvepreživelitotemnoobdobje, je tisti Ëas marsikdaj moËno prisoten. Spomini nagrozotesevsvojiintenzitetivelikokrattudiposedmihdesetletjihniso zmanjšali, temveË so se v poznejših letih, na primer priupokojencih,šepoveËali.

Kot vemo, grozote nacionalsocializma niso vplivale samo na

tiste,kisoganeposrednodoživeli.Krivice inkršenjeËlovekovihpravic, izkljuËitve manjšine iz družbe, odvzem manjšinskihpravicinjezikovneenakovrednostisotematika,kisojopotomcineposrednihpriËtežkihËasov,takoimenovanadrugaalisrednjageneracija,velikokratprevzelitudikotsvojoživljenjskotematiko.

PripadnikisrednjegeneracijesokotmanjšincipogostomoËnoangažirani tako politiËno kot kulturno. Vzrok za to moramomed drugim videti tudi v podzavestnih nalogah znotraj družin.Ogromnokrivico,kisojodoživelistarši,najbiotrociuravnovesili.DvojeziËnost in slovenski del Koroške naj bi se spet pojavila vjavnosti,slovenskakulturanajbitamspetzacvetela−pravzato,kersonacistisamodesetletjaprejhoteliizbrisatislovenšËinonaKoroškem.

To posebno dinamiko v družinah, da so se potomci pogostoznašlivponovnembojuzaslovenšËinonaKoroškemšedesetletjapo nacionalsocializmu, sta podpirala vsaj dva moËna zunanjafaktorja.

11

ŠTEVILKA 5 « MAJ 2015 SporoËila

F

oto:

Seb

astja

nTr

ampu

sch1. KoroškiSlovenciinkoroškeSlovenkenismosamoetniËna

ali jezikovna manjšina (kaj od tega smo bolj ali manj, je tudidanes še visoko emocionalno). Manjšina smo tudi v smisluspominske kulture. Medtem ko je veËji del Koroške preteklostzanikal in zatajeval, smo koroški Slovenci in koroške Slovenkevsa desetletja dolgo že s samo navzoËnostjo predstavljalikolektivnoslabovestdružbe.MedtemkosomnogiKorošciveljaliza navdušene nacionalsocialiste, še preden se je ta neËloveškirežimsplohuveljavil, jevelikaveËinaKorošcevpopropadutegasistema neverjetno hitro sprejela neizreËeni konsenz molka,konsenz zatajevanja tega Ëasa. Na to je seveda moËno vplivalatudi splošna avstrijska razprava, ki se je v javnosti ohranilado zaËetka 1990, da je bila Avstrija žrtev nacionalsocializma.Kako grozna ironija usode, da so se za to strašno zgodovinskolaž posluževali prav partizanskega odpora: ker je bil partizanskiodporvAvstrijiaktiven,najbibiladržavažrtev.Medtemkosobilidejanski nosilci in podporniki protifašistiËnega odpora sooËeniz najostrejšo kritiko izdajstva in so se resniËne žrtve, ki jih jehotelcelotendružbenisistem iztrebiti inuniËiti,ponovnoznašleob robu družbe. Posplošeno povedano, sta se zacementiralidve spominski kulturi. Prva, bistveno veËja in mogoËnejša,dominirajoËa, v kateri so nesramno povezovali in spletli veËtematikizpreteklosti,dabioblikovalinekakšno„nemškokoroškoidentiteto“. Tako so spletli na primer tematiko prve svetovnevojne z menda heroiËnim »abverkampfom«, izidom plebiscita1920, spominom na padle vojake nacionalsocialistiËnegavermahta in ne nazadnje s povojnimi poboji antifašistov. Tanemško-koroška identiteta je lahko obstajala predvsem samotako,dalastnihzloËinovnacionalsocializmanisotematizirali,datega obdobja niso obravnavali. In poleg tega, bistveno manjše,nemoËno in družbeno povsem spregledano: spominska kulturakoroških Slovenk in Slovencev in drugih skupin, ki so bile tarËenacionalsocialistiËnegasistema.

2. Kot drugi faktor, da se je strah za obstoj slovenskegajezika na Koroškem tako moËno zasidral v našo kolektivnozavest, vidim posledico psihološke travme. Tako kot drugeskupine, proti katerim se je usmeril celoten družbeni sistem,tudi koroški Slovenci in koroške Slovenke po vojni, po razpadunacionalsocializma,nisodoživelinobenepsihiËnekompenzacije,psihiËnega odmora od antislovenizma ni bilo. Psihoanalitiki, kiso raziskovali duševne posledice dolgotrajnih grozot, kot so tobilegrozotenacionalsocializma,soodkrili,dajebilzazaceljenjeduševnih ran posebno pomemben Ëas po drugi svetovni vojni,po razpadu režima. Toda kot tudi pri drugih skupinah žrtev, seje hudi Ëas za koroške Slovence in Slovenke še po letu 1945nadaljeval: leta 1958 in 1959 so pod strašnim pritiskomnemških nacionalnih domovinskih organizacij odpravili obvezendvojeziËni pouk na jugu Koroške in s tem še po vojni prispevalikdelitviv„binarnekategorije“-tuveËinskinarod,kineobiskujeslovenskegapouka,tammanjšinci,kihodijovdvojeziËnošolo.Alisibiltorej„normalen“Korošecalidelmanjšine.Tatematikasejeponovilašedesetletjapozneje,v1980-ih letih,kosodesniËarjiokoli hajmatdinsta še zadnjiË skušali zacementirati jezikovnodelitev koroških otrok v šolah. Tako imenovani „ortstafelšturm“leta 1972 je bivše žrtve nacionalsocializma nedvomno vrgelv pretekle Ëase. Mnogo Ëasovnih priË se je ponovno poËutilokotvËasuHitlerja,spetsosebali zasvoježivljenje.1970-ta in1980-taletasostalavznamenjuvelikihdemonstracijzaaliprotidvojeziËnostiinprotiSlovencemnaKoroškem.Sproženihjebiloneštetosovražnihakcij.Kdojedejanskoodgovoren,alinebibilile manjšinci sami odgovorni za antislovenizem, še danes buri

duhove. A to ni edino. Še v letu 2006 je tedanji deželni glavarobjavljal v koroških Ëasopisih: „Koroška bo enojeziËna!“ in stem povsem neËloveško instrumentaliziral nedvomno še zmerajnavzoËestrahoveizpreteklihËasov.

Torej so se psihološke travme, ki jih je povzroËalnacionalsocializem v vseh desetletjih po razpadu tega režima,kopiËile, namesto da bi se blažile. Gotovo je to eden glavnihvzrokov,datrpivelikonekdanjihtarËševvisokistarosti.Ingotovotudiglavnivzrok,dajeborbaaktualnašezanadaljnjegeneracije.

Mnogopripadnikovdanašnjesrednjegeneracije,mnogootrokËasovnih priË, je dorašËalo prav v teh narodno politiËno vroËihËasih:v1970-ihpreteklegastoletja.Vtehletihmladosti,kotšolarkeinšolarjialištudentkeinštudenti,soizbližineinnalastnemtelesudoživljali na primer ortstafelšturm, šolske razprave in celotenantislovenizemtegadesetletja.DelomasosemoËnopolitizirali.Zavzemalisose zasvojekolektivnepravice.Marsikdajskorajnišlo drugaËe: kot vidne pripadnice in vidni pripadniki manjšinein ne nazadnje kot otroci bivših tarË nacionalsocialistiËnegasistemasoobËutilipodobenantislovenizem,kotsogadoživljalistaršidesetletjapoprej.VnjihovempsihiËneminemocionalnemdoživetju se je antislovenizem teh let neposredno pojavil kotkontinuiteta nacionalsocializma. Obe generaciji, tako starejšokottudisrednjo, jetomoËnopovezalo.VtehbrizantnihËasihjebilo povsem jasno vidno, da protislovenska krivica še obstaja,daobstajašemnogonalogizprejšnjegaËasa:naprimer,konËnoizpostavitipravicoaliponovnoskrbetizato,daslovenskabesedanaKoroškemneizdahne.

Z vidika teh borbenih desetletij, z vidika podzavestnih inzavestnihterdružinskihnalog,pravicainenakopravnosttudidanesšenistadoseženi.Todavzadnjihdveh,trehdesetletjihsmose,nedabisetegakotpripadniceinpripadnikimanjšinedobrozavedali,znašlivpovsemdrugaËnihËasih.VpostmodernihËasihbrezmej,kjerstapotrebni takoosebnafleksibilnostkot tudimobilnost, inidentitetaneveljaveËzazacementiranozavseživljenje,stojipodvprašajemtudinarodnaidentiteta,stojijopodvelikimvprašajemvelike narodne pripovedi prejšnjega stoletja. Glede na te velikenegotovosti današnjega Ëasa, na družbene in socialne izzive inogromno kompleksnost, je nešteto vnukinj in vnukov bivših tarËnacionalsocializma od doma dobro pripravljenih. Tudi današnjamladina bolj ali manj obËuti breme prejšnjih Ëasov, vendar jevelikokratže izrednouspešnapri tem,kakotobremespreobrnitiv resurse. Tematike, ki so tako pomembne v življenju prejšnjihgeneracij, najdemo tudi v življenju današnje mladine, vnukovin vnukinj bivših tarË nacionalsocializma. Toda razširile so sebistveno,neožajoseveË,inpredvsemneobremenjujejoveËtako,kot so morda bremenile prejšnje generacije. Zelo dober primer

SporoËila ŠTEVILKA 5 « MAJ 2015

12

za to je današnja gledališka predstava, ki bo sledila sporedu:Staretemesovelikokratobogateneskreativnostjo,raznolikostjo,raznimi izhodi in rešitvami ali novimi vprašanji. Kot je to delomaopaziti tudi že pri srednji generaciji. ToËno to najbrž tudi bogativelikopripadnikovinpripadnic„tretjegeneracije“:dobrojeËimveËvedetiodružinskipreteklosti,stempritidodoloËenihzakljuËkovinsehkratiËutitivarnevobdelovanjunovihindrugihtem.

Kar je danes še potrebno, je približevanje raznih pripovedi ozgodovini na Koroškem. Pri tem je pomembno, da se obveznoizogibamo skozi desetletja uveljavljenemu dominiranju inaËiceo preteklosti nad drugimi, kar gotovo negativno vpliva napribliževanje. Naj bi nastal spomin, ki vkljuËuje, namesto daizkljuËuje, ki tudi dovoljuje ambivalence. Spomin, ki preseganacionalne inetniËnemeje,brezzatajevanja inmolËanja,sedaj,veË kot 70 let pozneje. Trenutno marsikaj kaže v pravo smer,koroškaspominskakulturasežebistvenospreminja.Adelaješeveliko.

Tudi koroški Slovenci naj bi bolj odkrito ravnali s svojopreteklostjo. Nešteto naših »heroiËnih pripovedi« iz Ëasanacionalsocializma morda služi samo prekrivanju resniËnihobremenitev. PoËasi bi se tudi lahko odpirali neštetim koroškimdružinam,kisose iz raznihrazlogovodrekleslovenskemujeziku.Mnoge teh družin dandanes vidijo slovenšËino kot obogatitev invelikokrat tudi že povsem odprto ravnajo s svojimi slovenskimikoreninami. Rad bi posvaril tudi pred tem, da znotraj manjšinedelimospominnapreteklostvnpr.»partizanski«ali»komunistiËni«oziroma»katoliškispomin«.Gotovojetuditumožnonajtiskupnepoti spomina. NatanËno tako, kot je gotovo tudi možno najtiskupnepotiznotrajosrednjihorganizacij.Vmnogihprimerihmordapredvsemšemisami,manjšinci,razmišljamoenodimenzionalno,po starih kategorijah. Morda bi nas prav takšno, bolj odprto,mišljenje,privedlošebistvenkoraknaprej,vpravo,novosvobodo.Danes,veËkot70letpozneje.

Hvalalepa!

«««

GOVORBOGDANAOSOLNIKA,»LANASVETAZB,NASLOVESNOSTIOBPRAZNIKUZBINDRŽAVNEMPRAZNIKUDNEVUUPORAPROTIOKUPATORJUVFESTIVALNIDVORANIVLJUBLJANI27.4.2015

Posebnost letošnjega praznika upora je v tem, da mu bo že

Ëez nekaj dni sledila 70. obletnica konca 2. svetovne vojne.To bo priložnost, da bomo ob pregledu splošne zgodovine sponosom ugotovili prispevek slovenskega NOB k skupni zmaginadfašizmom.

Neizpodbitno zgodovinsko dejstvo je, da sta v 2. svetovnivojni Hitler in Mussolini okupirala in razkosala Slovenijo, in dasta nameravala uniËiti slovenski narod ter si prilastiti njegovoozemlje. Samo to dejstvo je dovolj za ugotovitev, da je vsakosodelovanjestemokupatorjemzavrženodejanje,negledenato,kakoseposkušaopraviËevati.

Slovenijajebilaosamljenainpoustanovitviustaškedržavetudiodtrgana od ostalih delov Jugoslavije. V popolni brezizhodnostiin osamitvi se je zgodil že po mesecu dni okupacije izjemen inskoraj neverjeten zgodovinski dogodek, ki mu ni bilo enakega vokupirani Evropi. Predstavniki najpomembnejših družbenih innazorskih skupin so ustanovili protifašistiËno organizacijo OF insprejeliodloËitevouporuokupatorjem.Tosobilisokoli,kršËanskisocialisti, komunisti in samostojni kulturni delavci. Še posebnopomembno je bilo sodelovanje kršËanskih socialistov, ki stajih vodila Edo Kocbek in Tone Fajfer. To je omogoËilo, da se jeosvobodilnifrontipridružilovelikoSlovencevizvernihdružinindajebilovpartizanihvelikovernihborcev,patudinekajduhovnikov.

Osvobodilni fronti se je pridružila veËina Slovencev in takoje nastalo široko osvobodilno gibanje po vsej Sloveniji. Toje omogoËilo, da se je iz prvih Ëet prostovoljcev razvila tudislovenskanarodnoosvobodilna,partizanskavojska.Tavojska jeprestalavseitalijanskeinnemškeofenziveindalasvojprispevekkevropskemuprotifašistiËnemuzavezništvu.

Zgodovina ocenjuje obdobja in dejanja narodov po tem, karsozapustilinovimrodovom,jimomogoËalinapredekterodpiralinove horizonte. »e upoštevamo ta merila, lahko ugotovimopomembnepridobitvevNOB,ki jihdanesuživamovsiSlovenci,Ëepravsemnogiteganezavedajo.

Sredi boja je iz dravske banovine nastal slovenski narod,enakopravenzdrugimievropskiminarodi,rodilasejeslovenskarepublikainbilisouzakonjeniosnovnielementinjenedržavnosti,ki so predstavljali tudi temelj kasnejše državne ureditve inosamosvojitveRepublikeSlovenije.BilajeosvobojenaPrimorska,dobili smo pristop do Jadranskega morja, kar je sicer po vojnimoralobitipotrjenozmeddržavnimisporazumi.

Seveda se bomo morali ob 70. obletnici sooËiti tudi z vsemhudim,kigajepovzroËila2.svetovnavojna.Vsvetujezahtevala40 milijonov življenj, v Evropi so ostala za njo številna prikritagrobišËainkupipepelaËloveškihžrtev.

Prinasjetavojnapustilaglobokerane,zlastizaradigrozodejstevobnjenemkoncu.Mi,borci,nismoodgovornizato,karsejetakratzgodilo,todataneËloveškadejanjaobžalujemoinobsojamo.

Foto

:Jož

ica

Hrib

ar

13

ŠTEVILKA 5 « MAJ 2015 SporoËilaOvsemtembisepo70letihželahkorazËistilavsaresnica,da

biseprenehalozlorabljanjepreteklostizapolitiËnomanipuliranjein sovraštvo. Po 70 letih je že Ëas, da se v politiki zapre dosjedrugesvetovnevojne.

Kakor je bila zgodovinska nujnost, da dvignemo uporproti okupatorjem, tako je zdaj nujno, da premagamo razkolv slovenskem narodu, ki ga je povzroËila 2. svetovna vojna.Vse sile moramo strniti za rešitev pereËih vprašanj sedanjostiin prihodnosti, za ohranitev samostojnosti in suverenostislovenskeganaroda.

«««

UVOD,PRIDIGAINZAKLJU»EKMAŠEPATRABOGDANAKNAVSANAŠARHOVEMPOHODUNAPOHORJU26.4.2015

UVODVMAŠOSpoštovani vsi navzoËi, dragi prijatelji in tovariši, ki nas druži

istaveravËlovekainvtistega,kipresegavse,karjeËloveškega!

Danessmosezbralinatemkrajunajprejkotljudje,kiverjamemo,da je poslanstvo Ëloveka živeti v svobodi in prijateljstvu, zatobomopoËastili te,kisoza tidvevrednoti tudiumrli.ZbralismosetudikotSlovenci,kiljubimomaternijezikinobËudujemoljudi,ki so zanj darovali življenje. Zbrali pa smo se tudi kot kristjani,ki verjamemo, da bratska vez s smrtjo ne preneha. Zato bomoopravilisvetodaritevzapokojdušteh,kisozmolitvijooËenašaalipalezvzdihomkVeËnemuumrlinatemkraju−dabibilBogdonjihusmiljen.

Naj bo Bog, ki je dobrota sama, velikodušen tudi do nas innaj nam pomaga, da bomo to sveto daritev, v katero bomo naposeben naËin vkljuËili spomin na padle partizane Pohorskegabataljona,opravilisËistimisrci.

PRIDIGASpoštovani svojci, dragi rojaki, prijatelji in obËudovalci vseh

padlihizPohorskegabataljona,dovolitemi,danajprejomenimlegendarnoosebnostslovenske

domoljubne in vojaške enote Pohorskega bataljona. To ime jeAlfonz Šarh. V njegovem imenu danes prepoznamo vse borcetepohorskeodporniškeenoteinprekonjegatudivseslovenskedomoljube. V njegovem življenju je poosebljena vsa slovenskazgodovina20.stoletja,sajsejeAlfonzŠarhbojevalnasoškifrontina Primorskem, z generalom Maistrom je vzpostavljal severnoslovensko mejo ter nekaj let pozneje skušal ob porazu vojskeKraljevineJugoslavijerešiti,karsejerešitidalo.

Tudi njegova družina simbolno predstavlja usodo mnogih

Slovencev. Njegova žena in kar osem otrok je bilo odpeljanih vAuschwitz.TodanjegovisinovisobilivrednivisokihidealovsvojegaoËeta,sajsoserešiliizujetništvainsemupridružilivodporniškemgibanjunaPohorju.VŠarhovidružinigrezapretresljivozgodbo,v kateri so se trije deËki osvobodili nacistiËnega ujetništva, dabi lahkopotemsvojaživljenjadarovaliza ideale,ki jih jenosilvsebinjihovoËe.Tosobileidejesvobode,domoljubja,predvsem

paljubeznidoslovenskebesedeinzemlje,vseteidejepasobileprežete s kršËansko vero in ljubeznijo. OËe Alfonz Šarh je delilssvojimisinovipravvse,svojeupe insanje,svojopoštenost inpogum,obkoncupatudizadnjijunaškibojinposlednjetrenutkesvojegaživljenja.ObtakšnemveliËastnemlikutudinasnavdajaupanje,danjegovažrtevinžrtvenjegovihsinovnisobilezaman.

Spoštovani, danes vse nas zavezuje ideal padlih partizanovPohorskega bataljona, zato Ëutimo etiËno dolžnost, da se jihspomnimoinpoËastimonjihovspomin.

Kakor velika veËina takratnega kmeËkega prebivalstva, ododraslih mož preko mladih fantov do še neodraslih deËkov, sotudi borci te pohorske enote v svojem srcu nosili kršËanskovero. To nedeljo smo še v velikonoËnem Ëasu, kar pomeni, dakristjaniverujemo,dasmrtnimazadnjebesede,tudinetrpljenjeinneboleËina,ampakdajesmrtnovorojstvoaliprehodvnovoživljenje.Toda,spoštovaniindraginavzoËi,predenbomokristjaniobudiliverovsvojihsrcih,dabozaoËetaŠarha,njegovesinoveinvsepadlepartizanePohorskegabataljonanastopilËasvstajenja,moramo obuditi njihovo podobo in v svoji srcih zaživeti spominnanje.Taspominbomotolikolažjeobudili,kolikorboljbodonjihoviidealizmagovali tudivnašihsrcih invnašizavesti,karpomeni,dabomoodslejtudimizasvojetemeljneËloveškeodnose,kijihizražamovslovenskemjeziku,sposobnikajžrtvovati.Takratbomomogli tudi mi kaj žrtvovati za svojo domovino in za slovenskodržavo, o kateri so lahko borci Pohorskega bataljona le sanjali.MedborciPohorskegabataljonasobilinaenistranizrelimožjeinnadrugistranimladeniËi,pravzapravšeotroci.Todavsrcihvsehjebilaistavera,dajepravevrednotenesamovrednoživeti,ampakzanjetudikajpretrpeti,da,celodarovatisvoježivljenje.SlednjegatatrenuteknihËeodnasnezahteva.Todamislitinadruge,živetizadruge,sezanježrtvovati,tojezahtevnotudidanes,vtejpomladi,pravtako,kakorjebilovzimileta1943.

KristjanismotamesecpraznovalinedeljoBožjegausmiljenja.Kosmovsiponosninatolikšnovelikodušnostpohorskihborcev,moramo vendarle sprejeti, da njihova vojaška enota ni bilasestavljenaiznad-ljudi,ampakdasotudinjenijunakibilisamoËloveškabitja,zato jihtatrenutektudimiprepušËamobožjemuusmiljenju. Kristjani verujemo, da je Bog velikodušnejši odnašegasrcainsetudimiprinjegoviljubezniuËimodrugdrugemuodpušËati,sesprejemati,insmosesposobniobdarovati.Zatovasdanes vabim, da borcev Pohorskega bataljona ne obdarujemosamo z dostojnim spominom, ampak da tudi v velikemspoštovanju izgovorimo njihovo ime. Njihovo ime nas spominjanažrtev invnasprebujazavest,dašetolikšnaboleËina,padecaliporaz,nemorejougonobitinaroda,Ëenosivsrcuvero,daima

Foto

:Jož

ica

Hrib

ar

SporoËila ŠTEVILKA 5 « MAJ 2015

14

svoje poslanstvo na tem svetu. V to poslanstvo so Alfonz Šarh,njegovisinoviLojzek,PepËekinVanËektervsiborciPohorskegabataljonaverjeli.TeidejesouresniËevalizasvojimivzorniki,kotsobiliblaženiSlomšekinnezlomljivigeneralMaister.

DanašnjanedeljajetudinedeljaDobregapastirja.Zatodanesmolimo, da bi tudi današnji in prihodnji slovenski voditelji bilitakšnibibliËniDobripastirji,kibibilipripravljenizasvojeljudstvokajžrtvovati,nekajpretrpeti,predvsempagavelikodušnoobdaritissvojimdelominživljenjem.Ta lik jevsebiuresniËiloËeAlfonzŠarh za svoje sinove in za vse borce Pohorskega bataljona.Naj njegov lik zaživi in postane zvezda vodnica tudi današnjimslovenskimvoditeljem.Vsipotrebujemotakšnosvetlopodobo,kinasbobodrila,sajvemo,davzpostavljanjemirupogostozahtevaševeËjipogumkotsamavojna.

Zato lahko zakljuËimo s spoznanjem, da za vse Slovencedanesnastopatrenutek,kosmovsipoklicanikverivposlanstvoslovenskega naroda in tudi države. Kristjani bomo etiËno moËza prebuditev Ërpali iz molitve in evharistiËne daritve, vsi ljudjedobre volje, verni in neverni, pa iz globin svojega srca, kjer privseh tlijo vrednote tukaj padlih. Vsi bomo iz globine svojih dušlahkozaslišalinjihovglas,smeh,jok,patudivzklik,daježivljenjenajlepšetakrat,kogadarujemozadruge.

ZAKLJU»EK MAŠE SpoštovanivsinavzoËi,dragiprijateljiintovariši!Opravilismo

sveto daritev za padle partizane Pohorskega bataljona, ki jihspoštujemoinobËudujemo.Kristjaniverjamemo,dasoženaciljuindajedobriBogsprejelnjihovožrtev.Vsimipasmoševednona življenjskem potovanju, na tej poti padamo in vstajamo, siizrekamobesedeprijateljstvaintovarištvatersiodpušËamo.

VsipadlipartizaniPohorskegabataljonapanasobvezujejo,dasivsvojemËasuinprostoruprizadevamozamirvsvojihsrcihinvsvojidružbi,zaprijateljstvoinljubezen,zakarsooniumrli.NajnasnatejpotiinprideluzamirspremljaBožjiblagoslov.

«««

B.PODPORAZZBNOBSLOVENIJEPOZIVUZANOTIFIKACIJONASLEDSTVAAVSTRIJSKEDRŽAVNEPOGODBE,POSLANADRŽAVNEMUZBORUREPUBLIKESLOVENIJE

ZZB za vrednote NOB Slovenije se pridružuje pozivu zanotifikacijo nasledstva, ki ga je Državnemu zboru poslalo veËještevilopobudnikovnaËeluzdr.FrancetomBuËarjemindr.IvanomKristanom,dabrezodlašanjasprejmeaktonotifikacijinasledstvaRepublike Slovenije po nekdanji skupni državi Jugoslaviji gledeAvstrijskedržavnepogodbe(ADP).

Poleg argumentov, ki jih navajajo pobudniki v svojem pozivu,ZZB za vrednote NOB Slovenije posebej poudarja zgodovinskividikgraditvenašedržavnostimednarodnoosvobodilnimbojemprotinacifašizmuinvelikošteviloživljenj,žrtvovanihzatacilj.

RepublikaSlovenijanivezanasamonakontinuitetoJugoslavijekotËlaniceprotifašistiËnekoalicije,ampakjeznotrajnjeutrjevalasvojo državnost, ter je kot del Jugoslavije ohranjala svojoneodvisnost.

Avstrijska državna pogodba, sklenjena leta 1955, jepomembna za Slovenijo tudi s stališËa odgovornosti AvstrijezanjenoudeležbovdrugisvetovnivojninastraniNemËije (17.Ël. ADP - obveznost urejanja vojnih grobov in spomenikov) terrazpolaganje z avstrijsko lastnino na ozemlju Slovenije (drugiodstavek27.Ël.ADP).

Sspoštovanjem.

Številka:011-2/15 Tit TurnšekLjubljana,14.5.2015 predsednik

ObvešËenitudi:1. dr.FrancBuËar2. dr.IvanKristan3. VladaRS4. Ministrstvozazunanjezadeve

«««

C.PROTESTPROTINEOFAŠISTI»NIPROVOKACIJI23.MAJA2015VGORICI(ITALIJA)

Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije izražaogorËenje in hkrati zaskrbljenost ob napovedi, da bo v Gorici(Italija) 23. maja 2015 vsedržavno zborovanje italijanskihneofašistov-pripadnikovzloglasneorganizacije"CasaPound".

Ocenjujemo, da je zborovanje neofašistov na Goriškem, vkrajihnajhujšihinšenekaznovanihfašistiËnihzloËinov,storjenihneposrednopokoncu1.inmed2.svetovnovojno,grobainžaljivaprovokacija, s katero naj bi poskušali rušiti dobre odnose medSlovenijoinItalijoterustavitiskupnograditevnovedemokratiËneinprotifašistiËneEvrope!

Upamo, da bodo lokalni in državni organi oblasti ItalijeprepreËili poskuse spodbujanja nezaupanja in celo sovraštva,karsmozvelikimitežavamiinodrekanjempremagaliv70letihpokrvavi2.svetovnivojni.

Tit Turnšek predsednik ZZB NOB Slovenije

ObvešËeni:-MinistrstvozazunanjezadeveRS-Mediji

15

ŠTEVILKA 5 « MAJ 2015 SporoËila

Zap.št.

Delovnotelo-organ

Datumseje Dnevnired

D.AKTIVNOSTIDELOVNIHTELESINORGANOVZVEZEOD1.5.DO31.5.2015

Kolegij

predsednika

Zveze

2

Vsaktorek,razen

prvegavmesecu

3

Kadrovsko

kandidacijska

komisija

Pregledkadrovskihpredlogovzdruženjpoposameznihfunkcijahindelovnihorganih;Razno.20.5.

1Predsedstvo

zveze

PoroËilo o uresniËevanju sklepov in potrditev zapisnika prejšnje seje; Sklep o sestavipartizanskedelegacijenaproslaviob70.obletnicizmagevMoskvi;Informacijaopripravahproslav ob 70. obletnici zmage v Ljubljani in na Poljani; Odgovor na sklepe SkupšËine ZBNOBSežanaokolektivnemËlanstvuzdruženjaKomen;InformacijaoodloËbiMinistrstvazaobramboosredstvihzanalogeZBvjavneminteresu;Notifikacijaavstrijskedržavnepogodbe;TekoËefinanËnezadeve;Drugamedsebojnaobvestilaindogovori.

»lani predsedstva so se udeležili: -prvomajskegasreËanjanaJavorovici;-slovesnostiob70.obletniciosvoboditvein40.obletnicipostavitvespomenikavKrižupriTrstu;-proslaveob70.obletniciustanovitveprveslovenskevladevAjdovšËini;-proslaveob70.obletniciosvoboditveRibnice;-spominskeslovesnostiob70.obletnicipobojaintelektualcevvSmreËjupriTurjaku;-osrednjeprireditveob70.obletniciosvoboditveKoËevja;-proslaveinpodelitvepriznanjËlanomZBVojnik−Dobrna;-slovesnostiob70.obletniciosvoboditvenaSinjemvrhu;-proslaveob70.obletniciosvoboditveVrhnikeizpodnacifašistiËnegaokupatorja;-spominskeslovesnostinaOrlah,posveËenepadlimvzadnjihbojihzaLjubljano;-sveËanostiobodprtjurazstavevpoËastitev70.obletnicezmagenadnacizmominfašizmomvMokronogu;-osrednjeproslaveob70.obletniciosvoboditvevLenartu;-sprejemapripredsednikuRSBorutuPahorjuobpraznovanju70.obletnicekoncaII.svetovnevojne;-državneproslaveob70.obletnicikoncaII.svetovnevojnevljubljanskihKrižankah;-slovesnostiob70.obletniciosvoboditvemestaZagreb;-prireditveob70.obletnicizmagenadnacifašizmomnaTrgurepublikevLjubljani;-podpisapogodbeofinanciranjuZvezezaleto2015naMinistrstvuzaobrambo;-sestankazveleposlanikomZDABrentomR.Hartleyem;-DnevaSlovenskevojskevRakiËanupriMurskiSoboti;-proslaveob70.obletnicizadnjihbojevvII.svetovnivojninaevropskihtlehnaPoljani;-sestankavDZRSsparlamentarnoskupinoSD;-slovesneprireditveobDnevumladosti−radostivKumrovcu;-slovesnostivspominnatragiËendogodekvPeterneluvGoriškihBrdih;-premierefilmaoBogdanuOsolnikuvNovemmestu;

5.5.

1.5.1.5.2.5.3.5.4.5.4.5.4.5.4.5.6.5.7.5.8.5.

8.5.8.5.

8.5.8.5.9.5.

12.5.12.5.15.5.16.5.18.5.23.5.24.5.25.5.

4Mladinska

komisija28.5.

Pregledinpotrditevzapisnika11.seje;Pregledaktivnostizavzpostavitevnacionalnemladinskeorganizacije;Razno.

SporoËila ŠTEVILKA 5 « MAJ 2015

16