Beseda Beseda življenjživljenj
a a FebFebruarruar 2010 2010
“Jaz sem vrata. Kdor stopi
skozme, se bo rešil; hodil bo
noter in ven in bo našel pašo.”
(Jn 10,9) .
Jezus se predstavlja kot
tisti, ki uresničuje Božje
obljube in pričakovanja
ljudstva, katerega
zgodovina je vsa zaznamovana z
nikoli preklicano zavezo z njegovim Bogom.
Predstava vrat je podobna in jo je mogoče dobro razložiti z drugo podobo, ki jo uporablja Jezus: “Jaz
sem pot, nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni.” Torej je on resnično pot in odprta vrata k
Očetu, k samemu Bogu.
Kaj pomeni konkretno v našem življenju ta beseda?
Veliko je namigov iz drugih
evangeljskih besedil, ki so
povezana s tem Janezovim
odlomkom, toda med vsemi
izberimo tisto o “ozkih vratih”, skozi katera si
moramo prizadevati
vstopiti, da bi prišli v življenje.
Zakaj ta izbira? Zato, ker se nam
zdi, da nas morda še najbolj približa resnici, ki
jo Jezus pove o sebi, in nas
najbolj razsvetljuje, kako
naj jo živimo.
Kdaj postane Jezus na stežaj odprta vrata, v polnosti odprta v Trojico? Tam, kjer se zdi, da so se nebeška vrata zanj zaprla, postane nebeška vrata za vse nas.
Zapuščeni Jezus je vrata, skozi katera prihaja do popolne
izmenjave med Bogom in
človeštvom: ko postane nič, zedini otroke z Očetom.
On je praznina (odprtina vrat), po kateri človek pride v stik z Bogom in Bog s človekom.
Torej je Jezus hkrati ozka in na
stežaj odprta vrata, in to lahko izkusimo.
“Jaz sem vrata. Kdor stopi
skozme, se bo rešil; hodil bo
noter in ven in bo našel pašo.”
(Jn 10,9) .
Jezus je v svoji zapuščenosti postal za nas dostop k Očetu.
Njegov del je opravljen. Da pa bi izkoristili to veliko milost, mora tudi vsak izmed nas narediti svoj mali del,
ki je v tem, da stopi k tem vratom in gre skoznje. Kako?
Kadar nas preseneti razočaranje ali rani bolečina ali nepredvidena nesreča ali nesmiselna bolezen, se lahko
vedno spomnimo na bolečino Jezusa Kristusa, ki je poosebljal vse te preizkušnje in še tisoč drugih.
Da, on je navzoč v vsem, kar ima okus po bolečini.
Vsaka naša bolečina je eno izmed njegovih imen.
Skušajmo torej prepoznavati Jezusa v vseh
stiskah, v vseh težavnih življenjskih položajih, v
vseh nejasnostih, v vseh lastnih in tujih tragedijah, v trpljenju človeštva, ki nas
obdaja. Vse so on, ker jih je on vzel za svoje.
Dovolj bo, da mu z vero rečemo: “Ti, Gospod, si moja edina sreča,” dovolj bo, da storimo kaj konkretnega, da olajšamo “njegovo” trpljenje v ubogih in nesrečnih, da bomo stopili skozi vrata in onkraj njih našli nikoli doslej
okušeno veselje in novo polnost življenja.
“Beseda življenja”, mesečnik Gibanja fokolarov.Tekst: Chiara Lubich, februar 1999.
Grafična izdelava Anna Lollo v sodelovanju z Placido D’Omina (Sicilija - Italija) Komentar Besede življenja je preveden v 96 jezikov,
doseže več milijonov oseb iz vsega sveta preko tiska, radia, TV in interneta – vse informacije najdete na www.focolare.org
PPS je preveden v več jezikov in je objavljen na www.santuariosancalogero.org.
“Jaz sem vrata. Kdor stopi skozme,
se bo rešil; hodil bo noter in ven
in bo našel pašo.”(Jn 10,9) .