UNIVERZA V LJUBLJANI
PEDAGOŠKA FAKULTETA
Študijski program: Specialna in rehabilitacijska pedagogika
Senzomotorična integracija otroka z nerazvito
strukturo corpus callosum in delecijo 1q43
kromosoma
DIPLOMSKO DELO
Mentor:
izr. prof. dr. JANEZ JERMAN
Somentorica:
asist. mag. LIDIJA KASTELIC
Kandidatka:
BLAŽKA MERKAC
Ljubljana, avgust, 2016
Nesem sončnico na rami,
zlat metulj je vzplavav nanjo,
sončnica se je nagnila,
o, da se ne bi zlomila!
Nesem sončnico na rami,
v njej so zlata, zlata zrna,
sončnica se je nagnila,
o, da se ne bi zlomila!
O, metulj razprl je krila,
sapica je vzvalovila,
sončnica se je nagnila,
o, da se ne bi zlomila!
(Srečko Kosovel)
ISKRENA HVALA ...
... mentorju, izr. prof. dr. Janezu Jermanu in somentorici, mag. Lidiji Kastelic, za
potrpežljivost, spodbudo in strokovno podporo pri nastajanju diplomskega dela.
... družini Strajnar, ki me je sprejela medse in mi dovolila učenja od Evelin.
... družini, ki me je vseskozi spodbujala in tiho upala, da pride ta dan.
... prijateljici Živi, ki je znala v pravem trenutku in na pravi način najti besede, da sem
nadaljevala.
... lektorici in prijateljici Mateji Ferenčak, prof. slov. in univ. dipl. lit. komp.
... vsem prijateljem, ki so mi stali ob strani in verjeli vame.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Blažka Merkac; diplomsko delo
POVZETEK
V diplomskem delu smo obravnavali senzomotorično integracijo pri otroku z nerazvito
strukturo corpus callosum in delecijo 1q43 kromosoma. Obravnavana tema je na splošno v
Sloveniji in v svetu še dokaj slabo raziskana, a se tudi to spreminja, saj se kažejo potrebe
po raziskovanju in zagotavljanju ustrezne pomoči osebam s to motnjo.
V nalogi smo predstavili senzomotorične sposobnosti kot tiste, ki pomagajo posamezniku
pri spoznavanju okolice, pri soočanju z vsakdanjimi izzivi in na splošno v vsakdanjem
življenju. Predstavili smo še druge motnje na tem področju senzorike, ki prav tako močno
vplivajo na vsakdanje življenje. V empiričnem delu smo dodatno predstavili še strukturo in
motnjo corpus callosuma ter delecijo 1q43 kromosoma.
Namen raziskovanja je bil oceniti senzomotorično integracijo, odzive na različne dražljaje
pri 6-letnem otroku, ki ima zgoraj omenjeno motnjo. Tako smo v empiričnem delu
predstavili študijo primera 6-letne deklice, ki je bila takoj po rojstvu diagnosticirana z
nerazvito strukturo corpus callomus, nato pa so naknadno postavili še diagnozo o deleciji
1q43 kromosoma. Predstavljene so različne senzomotorične vaje: zaznavanje lastnega
telesa, ravnotežje, tipno, vizualno, okušalno zaznavanje ... Večino teh vaj smo izvajali na
treh srečanjih, da bi dobili čim bolj realen rezultat. Posameznih vaj zaradi trenutne situacije
deklice nismo mogli izvesti na vseh srečanjih.
Ugotovili smo, da otrok z nerazvito strukturo corpus callosum in delecijo 1q43 kromosoma
različno zaznava spodbude in loči različne dražljaje.
Kako močan je odziv, je odvisno od intenzitete stimulacije ter občutka varnosti in
zadovoljstva.
KLJUČNE BESEDE:
Senzomotorična integracija, Corpus callomus, delecija 1q43 kromosoma, odziv, dotik,
zaznavanje.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Blažka Merkac; diplomsko delo
ABSTRACT
In our thesis sensorimotor integration in children with underdeveloped structure of the
corpus callosum and deletion of chromosome 1q43 is discussed. This topic is relatively
poorly researched both in Slovenia as well as worldwide, but this has been changing due to
expanding need for research and provision of appropriate assistance to persons with this
disorder.
In the thesis sensorimotor skills were presented as skills that help an individual to get to
know the surroundings, to cope with everyday challenges and also help him generally in
everyday life. Other sensorical disorders, which also significantly affect daily life, are
presented as well. In the empirical part, an additional structure and disorder of corpus
callosum and deletion of chromosome 1q43 are presented.
The purpose of the research was to assess sensorimotor integration, responses to various
stimuli in a 6 -year-old child with the above mentioned disorder. In the empirical part, a
case study of 6-year-old girl, who was diagnosed with undeveloped structure of the corpus
callomus at birth and subsequently with the deletion on chromosome 1q43, is presented. A
variety of sensorimotor exercises perception of her own body, balance, haptic, visual and
taste perception are featured. Most of these exercises have been executed in three meetings
in order to get the most realistic result. One exercise could not have been executed in all of
the meetings, due to a specific situation.
We found out that the child with underdeveloped structure of the corpus callosum and
deletion of chromosome 1q43 has a different perception of incentives and is able to
distinguish different stimuli.
The strength of the response depends on the intensity of the stimulation and the feeling of
safety and satisfaction.
KEY WORDS:
Sensorimotor integration, Corpus callomus, deletion of chromosome 1q43, response,
touch, perception.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Blažka Merkac; diplomsko delo
KAZALO VSEBINE
1. UVOD ........................................................................................................................... - 1 -
2. TEORETIČNI UVOD ................................................................................................... - 3 -
2.1. Senzomotorika ........................................................................................................ - 3 -
2.1.2. Senzomotorični razvoj pri otroku .................................................................... - 4 -
2.1.3. Delovanje senzoričnega sistema ..................................................................... - 6 -
2.1.3.1. Senzorični vnos ......................................................................................... - 7 -
2.1.3.2. Motorični izhod ........................................................................................ - 7 -
2.1.3.3. Povratna vez (feedback) ........................................................................... - 8 -
2.1.3.4. Občutljivost zaznavanja ............................................................................ - 8 -
2.1.3.5. Združevanje zaznav................................................................................... - 8 -
2.1.4. Senzorna področja........................................................................................... - 9 -
2.1.4.1. Tipno zaznavanje ...................................................................................... - 9 -
2.1.4.2. Slušno zaznavanje ................................................................................... - 10 -
2.1.4.3. Vidno zaznavanje .................................................................................... - 11 -
2.1.4.4. Zaznavanje okusa ................................................................................... - 12 -
2.1.4.5. Zaznavanje vonja .................................................................................... - 13 -
2.1.4.6. Ravnotežno (vestibularno) področje ....................................................... - 13 -
2.2. Motnje senzorne integracije ................................................................................. - 14 -
2.2.1. Motnje zaznavanja......................................................................................... - 15 -
2.2.2. Motnje v senzornem procesiranju ................................................................. - 15 -
2.3. Struktura corpus callosum ................................................................................... - 16 -
2.3.1. Motnja v strukturi corpus callomus .............................................................. - 16 -
2.3.2. Popolna odsotnost strukture corpus callomus .............................................. - 17 -
2.4. Spremembe v strukturi kromosomov .................................................................... - 18 -
2.4.1. Delecija 1q43 kromosoma ............................................................................. - 19 -
2.4.1.1. Odraščanje z delecijo 1q43 kromosoma ................................................. - 20 -
3. EMPIRIČNI DEL ........................................................................................................ - 23 -
3.1. Cilji in hipoteze .................................................................................................... - 23 -
3.1.1. Opredelitev problema .................................................................................... - 23 -
3.1.2. Cilji ................................................................................................................ - 23 -
3.1.3. Raziskovalna vprašanja ................................................................................ - 23 -
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Blažka Merkac; diplomsko delo
3.2. Metode raziskovanja ............................................................................................. - 24 -
3.2.1. Opis vzorca .................................................................................................... - 24 -
3.2.2. Opis instrumentarija ...................................................................................... - 25 -
3.2.3. Postopek pridobivanja in obdelava podatkov ................................................ - 26 -
3.2.4. Obdelava podatkov ........................................................................................ - 26 -
4. REZULTATI IN INTERPRETACIJA ........................................................................... - 27 -
4.1. Pogovor s starši .................................................................................................... - 27 -
4.2. Kaj smo na srečanjih opazovali?.......................................................................... - 29 -
4.3. Opis vaj ................................................................................................................. - 29 -
4.3.1. Občutenje lastnega telesa .............................................................................. - 29 -
4.3.2. Občutek za ravnotežje .................................................................................... - 30 -
4.3.3. Oralna stimulacija oz. spodbujanje občutenja ust in ustnic .......................... - 31 -
4.3.4. Spodbujanje zaznavanja vonja ....................................................................... - 32 -
4.3.5. Spodbujanje okušanja .................................................................................... - 33 -
4.3.6. Spodbujanje slušnega zaznavanja .................................................................. - 34 -
4.3.7. Slušne spodbude preko govora ...................................................................... - 35 -
4.3.8. Tipno-prijemalno zaznavanje......................................................................... - 35 -
4.3.9. Manipulacija s predmeti ................................................................................ - 39 -
4.3.10. Modeliranje .................................................................................................. - 40 -
4.3.11. Spodbujanje vidnega zaznavanja ................................................................. - 41 -
4.4. Predstavitev in opis treh srečanj .......................................................................... - 42 -
4.4.1. Občutenje lastnega telesa .............................................................................. - 42 -
4.4.2. Občutek za ravnotežje .................................................................................... - 44 -
4.4.3. Oralna stimulacija oz. spodbujanje občutenja ust in ustnic .......................... - 47 -
4.4.4. Spodbujanje zaznavanja vonja ....................................................................... - 48 -
4.4.5. Spodbujanje okušanja .................................................................................... - 49 -
4.4.6. Spodbujanje slušnega zaznavanja .................................................................. - 50 -
4.4.7. Slušne spodbude preko govora ...................................................................... - 53 -
4.4.8. Tipno-prijemalno zaznavanje......................................................................... - 54 -
4.4.9. Manipulacija s predmeti ................................................................................ - 62 -
4.4.10. Modeliranje .................................................................................................. - 63 -
4.4.11. Spodbujanje vidnega zaznavanja ................................................................. - 66 -
4.5. Sinteza posameznih vaj ........................................................................................ - 70 -
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Blažka Merkac; diplomsko delo
4.5.1. Občutenje lastnega telesa.............................................................................. - 70 -
4.5.2. Občutek za ravnotežje ................................................................................... - 70 -
4.5.3. Oralna stimulacija oz. spodbujanje občutenja ust in ustnic ......................... - 70 -
4.5.4. Spodbujanje zaznavanja vonja ...................................................................... - 70 -
4.5.5. Spodbujanje okušanja ................................................................................... - 70 -
4.5.6. Spodbujanje slušnega zaznavanja ................................................................. - 71 -
4.5.7. Slušne spodbude preko govora ...................................................................... - 71 -
4.5.8. Tipno-prijemalno zaznavanje ........................................................................ - 71 -
4.5.9. Manipulacija s predmeti................................................................................ - 72 -
4.5.10. Modeliranje ................................................................................................. - 72 -
4.5.11. Spodbujanje vidnega zaznavanja ................................................................ - 72 -
4.6. Odgovori na raziskovalna vprašanja ................................................................... - 73 -
5. ZAKLJUČEK .............................................................................................................. - 77 -
6. VIRI IN LITERATURA ............................................................................................... - 81 -
7. PRILOGE ................................................................................................................... - 85 -
7.1. Soglasje staršev .................................................................................................... - 85 -
KAZALO PREGLEDNIC
Preglednica 1: Občutenje lastnega telesa z ljubkovanjem, božanjem, s čim tesnejšem
dotikanjem otroka. .......................................................................................................... - 42 -
Preglednica 2: Občutenje telesa z dotikanjem svojega in otrokovega telesa z njegovimi
rokami. ............................................................................................................................ - 43 -
Preglednica 3: Spodbujanje občutka za ravnotežje z vlečenjem blazine. ...................... - 44 -
Preglednica 4: Spodbujanje občutka za ravnotežje z guganjem otroka na kolenih. ...... - 45 -
Preglednica 5: Spodbujanje občutka ravnotežja z guganjem otroka v rjuhi. ................ - 46 -
Preglednica 6: Spodbujanje občutka za ravnotežje z zavijanjem otroka v rjuho. .......... - 46 -
Preglednica 7: Spodbujanje občutenja ust in ustnic z mazanjem marmelade na usta in
okoli njih. ........................................................................................................................ - 47 -
Preglednica 8: Spodbujanje zaznavanja vonja – parfum. .............................................. - 48 -
Preglednica 9: Spodbujanje zaznavanja vonja – kis. ..................................................... - 48 -
Preglednica 10: Spodbujanje okušanja – slano. ............................................................ - 49 -
Preglednica 11: Spodbujanje okušanja – sladko. .......................................................... - 49 -
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Blažka Merkac; diplomsko delo
Preglednica 12: Spodbujanje okušanja – kislo. ............................................................. - 49 -
Preglednica 13: Spodbujanje okušanja – grenko. .......................................................... - 50 -
Preglednica 14: Spodbujanje slušnega zaznavanja ob zvoku ropotuljice. ..................... - 50 -
Preglednica 15: Spodbujanje slušnega zaznavanja ob ploskanju z mojimi in otrokovimi
rokami. ............................................................................................................................ - 51 -
Preglednica 16: Spodbujanje slušnega zaznavanja ob poslušanju glasbe. ................... - 52 -
Preglednica 17: Spodbujanje slušnega zaznavanja preko govora. ................................ - 53 -
Preglednica 18: Spodbujanje slušnega zaznavanja preko govora in pasivnih gibov
otrokovih rok s ponazarjanjem ritma in jakosti govora. ................................................ - 53 -
Preglednica 19: Tipno-prijemalno zaznavanje ob prijemanju mehkih predmetov. ....... - 54 -
Preglednica 20: Tipno-prijemalno zaznavanje ob prijemanju trdih predmetov. ........... - 55 -
Preglednica 21: Tipno-prijemalno zaznavanje ob prijemanju gladkih predmetov. ....... - 56 -
Preglednica 22: Tipno-prijemalno zaznavanje ob prijemanju hrapavih predmetov. .... - 57 -
Preglednica 23: Tipno-prijemalno zaznavanje ob prijemanju hladnega predmeta. ...... - 58 -
Preglednica 24: Tipno-prijemalno zaznavanje ob prijemanju toplega predmetov. ....... - 59 -
Preglednica 25: Tipno-prijemalno zaznavanje ob prijemanju koruze. .......................... - 60 -
Preglednica 26: Tipno-prijemalno zaznavanje ob prijemanju pene za britje. ............... - 61 -
Preglednica 27: Manipulacija z različnimi predmeti. .................................................... - 62 -
Preglednica 28: Modeliranje s suho in mokro zemljo. ................................................... - 63 -
Preglednica 29: Modeliranje z lepilom na roki.............................................................. - 64 -
Preglednica 30: Spodbujanje vidnega zaznavanja z lučjo. ............................................ - 66 -
Preglednica 31: Spodbujanje vidnega zaznavanja z različno jakostjo svetlobe. ........... - 67 -
Preglednica 32: Spodbujanje vidnega zaznavanja z rdečo in rjavo barvo. ................... - 68 -
KAZALO SHEM
Shema 1: Pretok obvestil v možganih ............................................................................... - 5 -
Shema 2: Delitev motenj pri procesiranju, ki ga je predlagala Millerjeva .................... - 16 -
KAZALO FOTOGRAFIJ
Fotografija 1: Posodici s parfumom in kisom. ............................................................... - 33 -
Fotografija 2: Posodica s soljo, čokoladnim namazom, limona, grenivka. ................... - 33 -
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Blažka Merkac; diplomsko delo
Fotografija 3: Ropotuljica. ............................................................................................. - 34 -
Fotografija 4: Mehka žogica, volna in vata. ................................................................... - 36 -
Fotografija 5: Plastična škatla, plastična kocka in lesen predmet. ................................ - 36 -
Fotografija 6: Keramični krožnik in zajemalka. ............................................................. - 37 -
Fotografija 7: Vileda gobica in spužva. .......................................................................... - 37 -
Fotografija 8: Posoda s koruzo. ...................................................................................... - 38 -
Fotografija 9: Posoda s peno za bitje. ............................................................................ - 38 -
Fotografija 10: Plišasti tiger, plastično letalo, žoga z mehkimi izrastki, žoga s trdimi
izrastki. ............................................................................................................................ - 39 -
Fotografija 11: Mokra zemlja. ........................................................................................ - 40 -
Fotografija 12: Rjava in rdeča barva. ............................................................................ - 41 -
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Blažka Merkac; diplomsko delo
- 1 -
1. UVOD
»Potrebi po gibanju in igri sta primarni otrokovi potrebi. Z gibanjem telesa pa je pogojeno
zaznavanje okolice, prostora, časa in samega sebe« (Kurikulum za vrtce, 1999, str. 14).
Kastelic pravi, da se otrok v vsakem trenutku uči, da s pomočjo interakcij z okoljem
pridobiva vedno znova nove izkušnje. In te izkušnje, preko katerih se uči, posameznika
spreminjajo. Pomembno vlogo pri dojemnju predmetnega sveta, igra čutno dojemanje
otroka, ki se preko čutnega zaznavanja uči (Kraljič, 2001).
Z gibanjem in raziskovanjem okolja otrok spoznava svet, se uči razlagati senzorične vzorce
tako, da mu ti senzorični podatki omogočajo vedno bolj učinkovito gibalno dejavnost. Ta
gibalna dejavnost otroku omogoča na eni strani pridobivanje senzoričnih podatkov in na
drugi strani ti podatki vplivajo nazaj na njegovo dejavnost. Zelo pomembno je
povezovanje motoričnih in senzoričnih izkušenj (Tancig, 1987).
Motorično izkušnjo ne moremo obravnavati ločeno od senzorične, saj je senzorični dražljaj
tisti, ki sproži motorično aktivnost.
»Razvoj senzoričnih dejavnosti je proces, ki je odvisen od zorenja in izkušenj, zato se
razvijajo pri vsakem otroku nekoliko drugače. Na proces zorenja ne moremo vplivati,
lahko pa vplivamo na oblikovanje ustreznih izkušenj« (Tancig, 1987, str. 36).
Kastelic govori tudi o tem, da lahko ustrezen senzomotorični razvoj pričakujemo pri
vsakem otroku, ki ima dovolj bogate izkušnje z raziskovanjem svojega telesa, okolja, v igri
in splošnih aktivnostih pa ni oviran. Prav tako mora biti povezanost in usklajenost pri
posameznih občutjih, razvoj zaznavnih funkcij pa mora potekati v skladu s pričakovanji za
določeno starostno obdobje.
Drugače je pri otrocih, pri katerih je doživljanje sveta oteženo. Pri njih se lahko zmanjša
njihova sposobnost učenja, zato moramo večjo skrb posvečati razvijanju senzoričnih in
senzomotoričnih sposobnosti, ki so temelj za njihov nadaljnji duševni razvoj (Kraljič,
2001).
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Blažka Merkac; diplomsko delo
- 2 -
K izbiri diplomske teme nas je vodilo prav to. Kako je s senzomotoričnim razvojem pri
otroku, ki ni tako dovzeten za sprejemanje dražljajev zunanjega sveta in ki mu je
doživljanje sveta oteženo zaradi razvojnih motenj.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Blažka Merkac; diplomsko delo
- 3 -
2. TEORETIČNI UVOD
2.1. Senzomotorika
Teoretična izhodišča za razpravo o vidikih človekovega gibanja, ki jih podajata Schilling
(1977) in Kiphard (1983) govorijo o tem, da je senzomotorika funkcijska enota input-
output, kjer se menjavata dražljaj in odziv ter zaznavanje in delovanje. Kar pomeni, da
otrok s tem pridobiva zaznavne in gibalne vzorce. Vse to spada v predšolsko obdobje
otroka, kjer je izgradnja psihomotoričnih vzorcev v ospredju motoričnega razvoja. Sam
razvoj otroka je v tem starostnem obdobju odvisen od staršev in vzgojiteljev, še posebej v
čustveni povezavi (Kremžar in Petelin, 2000).
Rajtmajer (1991) govori o senzomotoriki kot o dveh medsebojnih, a vendar samostojnih
subsistemih:
- Senzorni sistem, preko katerega se sprejmejo, pretakajo in predelujejo zunanje
informacije. Poleg zunanjih informacij pa tudi tiste, ki prihajajo v centralni živčni
sistem (CŽS) iz kinestetičnih receptornih organov.
- Motorični sistem, ki zaobjema sisteme motoričnih centrov, eferentne motorične
živčne poti iz CŽS na periferijo in efektorje.
»Gibalni in zaznavni razvoj sta tesno povezana. Motorična aktivnost omogoča otroku
zaznavanje okolja na najrazličnejše načine. Ta zaznava pa je tista, ki spodbuja novo
gibanje« (Kraljič, 2001, str. 15).
Ayres (2005): »Senzorična integracija je organizacija občutkov za uporabo.«
To pomeni, da pri otrocih z motnjami v duševnem razvoju ne spodbujamo samo ene
zaznave, ampak vedno le to povežemo še s telesno stimulacijo oziroma gibanjem in
govorom. Na primer, če otroka božamo, mu vedno hkrati sporočamo in opisujemo, kaj z
njim delamo.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Blažka Merkac; diplomsko delo
- 4 -
2.1.2. Senzomotorični razvoj pri otroku
B. Kremžar in Petelin (2000) pravita, da »ob rojstvu so dozoreli trije senzorični sistemi:
o ravnotežje (vestibularni),
o dotik (taktilni),
o globinsko občutenje (propriceptivni).
Ti trije sistemi so pripravljeni na delovanje, medtem ko vidni (vizualni) in slušni
(avditivni) sistem še nista dozorela, kar posledično pomeni, da ne moreta opravljati izzivov
za funkcijo.« (str. 36)
Razvoj senzoričnih sposobnosti je proces, odvisen od zorenja, na katerega nimamo vpliva,
in od izkušenj, ki jih je potrebno ustrezno oblikovati (Kraljič, 2001).
In ravno starši in vzgojitelji so tisti, ki lahko z ustvarjanjem različnih situacij in
oblikovanjem ustreznih izkušenj spodbujajo razvoj teh senzomotoričnih sposobnosti pri
otroku.
V senzomotorični razvojni stopnji se po Piagetovo nahajajo otroci od rojstva do 2. leta
starosti. Za to fazo je značilno, da otrok pridobiva razumevanje sveta preko gibalnih in
zaznavnih dejavnosti, ki jih otrok izvaja na predmetu, svojem lastnem telesu ali telesu
drugih (Umek in Zupančič, 2004).
Senzomotorične sposobnosti otroka se najhitreje razvijajo v predšolskem obdobju.
Interakcija otroka z okoljem je mogoča le na osnovi senzoričnih in motoričnih procesov, ki
so medsebojno soodvisni. Eden brez drugega se ne moreta razvijati (Rajtmajer, 1988).
To zgodnje obdobje razvoja otroka je izjemno pomembno. Prav zato bi bilo nujno
zagotoviti tudi zgodnjo podporo otroku in družini, ki v našem okolju še ni zaživelo.
2.1.2.1. Občutki in zaznave
Dotiki predmetov, občutki na koži, premikanje rok in nog, držanje različnih predmetov in
še več so tisti dražljaji, ki smo jim neprestano izpostavljeni. Nekateri med njimi so
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Blažka Merkac; diplomsko delo
- 5 -
podzavestni. Vsi pa so velikega pomena, saj pomagajo da naši možgani ostajajo v stanju
urejenosti, kar pa vpliva na naše dobro počutje (Kremžar in Petelin, 2000).
Nemec in Kranjc (2011) ugotavljata, da so občutki doživetja, ki nastanejo zaradi delovanja
dražljajev na čutilo oziroma prvotne odzive organizma na dražljaje ter da je zaznavanje
proces selekcije, analize in interpretacije dražljajev.
Doživljanje samega sebe, okolice, spoznavanje lastnosti predmetov in pojavov nam
omogočajo ravno občutki in zaznave. Občutenje je duševni pojav, povzročajo pa ga
zunanji dražljaji, ki delujejo na čutne organe. Moč občutenja je odvisna od moči dražljajev,
kakovost pa od narave čutnega organa (Kraljič, 2001).
O občutkih in občutenjih govorita tudi Trstenjak in Ayresova (Kremžar in Petelin, 2001).
Trstenjak jih uvršča med dejavnost receptorjev in iz njih izhajajoče dejavnosti aferentnih
živčnih vodov do specifičnih projekcijskih polj v možganih. Pravi, da so občutki vezani na
periferno aferentno živčno dogajanje, zaznave pa na centralno, ki ga sprožijo občutki.
»O občutkih lahko razmišljamo kot o »hrani za možgane«; ki zagotavljajo potrebno znanje
za uravnavanje telesa in razuma« (Ayres, 2005, str. 6).
Za Ayresovo (Kremžar in Petelin, 2001) je vsak občutek oblika obvestila, ki ga živčni
sistem uporabi za sprostitev odziva, ki ustreza telesu in duševnosti, kar je povezano z
novonastalim položajem. Živčni sistem se brez izdatne sestave občutenj ne more ustrezno
razvijati. Da bi se možgani lahko ustrezno razvijali in delovali na pravilen ter urejen način,
potrebujejo stalen dotok informacij manjkajočih občutenj.
vhod center izhod
dražljaj občutek spoznavanje gib vedenje
čutilo možgani mišica
Shema 1: Pretok obvestil v možganih (Kremžar in Petelin, 2001, str. 62)
S. Tancig (1987) trdi: »S čutilnim sistemom sprejemamo vhodne formacije.« (str. 77).
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Blažka Merkac; diplomsko delo
- 6 -
Čutila so tista, ki nas obveščajo o fizikalnih stanjih našega telesa in okolja ter natančno
integrirajo dejavnost mišic, uravnavajo delovanje organov v telesu in tako ohranjajo
najugodnejše pogoje za življenje. Sama obdelava dražljajev poteka v možganih brez naše
zavesti. Kvalitete dražljajev nam omogočajo zaznavanje okolja, ki jih sami jemljemo kot
dane (Kremžar in Petelin, 2001).
Odziv ali reakcija na spremembo ali razliko v okolju imenujemo zaznava. Gre za
dojemanje predmetov, ki so navzoči, in se razlikujejo od predstave, ki posreduje odsotne
predmete. Ta posredovalni proces v možganih sprožijo občutki (prav tam).
Dražljaji so tisti, od katerih je odvisno zaznavanje. Delijo se na tri glavne skupine:
- fizični dražljaji,
- psihološko stanje osebe,
- fiziološka zgradba organizma (Kraljič, 2001).
Kremžar in Petelin (2001) pravita, da je izkušnja subjektivni način obdelave občutkov in
zaznav. Izkušnja je tista, ki predstavlja ponovljene in utrjene občutke – doživetja. Zato je
potrebno v praksi ustvariti pogoje, ki bodo pri otroku izzvale kognitivno, emocionalno,
motorično in socialno učenje, da si bo s tem pridobil čim več izkušenj.
Več kot očitno je, da zaznavanja okolja in sebe otroka ne moremo naučiti. Ustvarimo pa
lahko različne situacije, v katerih bo otrok deležen različnih senzornih dražljajev S tem si
bo pridobil dragocene izkušnje za naprej.
2.1.3. Delovanje senzoričnega sistema
Delovanje senzoričnega sistema je sestavljeno iz senzoričnega vnosa, motoričnega izhoda
in povratne vezi (feedback). Ne smemo pa pozabiti tudi na občutljivost zaznavanja in
združevanja zaznav (Kremžar in Petelin, 2000).
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Blažka Merkac; diplomsko delo
- 7 -
2.1.3.1. Senzorični vnos
Vsak receptor spremeni vpadno energijo v električni dražljaj, ki preko senzoričnih živčnih
vlaken poteka k hrbtenjači in možganom, ki nato te senzorične vnose uporabijo za razvoj
zavedanja, zaznavanja in znanja.
Delovanje celotnega senzoričnega sistema (taktilnega, vestibularnega, propriceptivnega,
vizualnega, avditivnega, gustatornega in olfatornega) predstavlja celoto. Ta celota nato
pripomore k popolni informaciji, ki vodi v CŽS. Te informacije gredo nato dalje v
obdelavo (Kremžar in Petelin, 2000).
Imamo dve stopnji senzoričnega vnosa:
o prva stopnja vnosa je recepcija ali sprejem, ko je senzorični vnos
najprej zabeležen na ravni CŽS kot občutenje;
o druga stopnja pa je posredovanje ali selektivna sposobnost in
pozornost. Tako se na višjo raven CŽS prenesejo samo pomembna
obvestila (prav tam).
Moor (Kremžar in Petelin, 2000) pravi, da je »senzoričen vnos edinstven pri vsakem
posamezniku in potreben za ustrezno možgansko delovanje« (str. 68).
To si lahko razlagamo tako, da nekateri posamezniki potrebujejo več dražljajev in
spodbud, nekateri manj, a je pri vsakem isti rezultat odzivanja. Pomembno je, da so
možgani pri tem v ravnovesju.
2.1.3.2. Motorični izhod
Vhodne podatke in izhod iz tega procesa obravnava možganska skorja. Centralni živčni
sistem je tisti, ki pošilja obvestila po eferentni poti do motoričnega efektorja z namenom,
da bi jih oblikoval. Izhod je tako pri človeku opazen v motoričnem vedenju ali obliki
motoričnega odziva (Kremžar in Petelin, 2000).
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Blažka Merkac; diplomsko delo
- 8 -
2.1.3.3. Povratna vez (feedback)
Da je posameznik občutil in izvedel nalogo, nam pove odziv in obvestilo v senzorični-
intergrativni motorično povratni zvezi. Če je v sistemu ta ali kateri koli člen zbrisan,
posameznikov organizem preneha delovati kot tak (Kremžar in Petelin, 2000).
Moor (Kremžar in Petelin, 2000) navaja »da je v centralnem živčnem sistemu pomembnih
veliko povratnih zank za vzdrževanje integracij in homeostaze v organizmu. Povratna veza
zank obstaja na vseh nivojih živčnega sistema« (str. 67).
Moor ugotavlja tudi, da je ravno povratna vez pomembna funkcija učenja (Kremžar in
Petelin, 2000).
2.1.3.4. Občutljivost zaznavanja
Možgani potrebujejo senzorične dražljaje za urejeno delovanje, saj je v nasprotnem
primeru delovanje moteno, oškodovano.
Pri delovanju senzoričnega sistema je pomembno, da je senzorični vnos ustrezen in dražljaj
integriran, saj bo le tako sledil viden, ustrezen motorični odgovor (Kremžar in Petelin,
2000).
2.1.3.5. Združevanje zaznav
B. Kremžar in Petelin (2000) navajata: »Integracija je postopek, pri katerem se refleks veže
na drugega, tako da en dražljaj sprosti dve ali več refleksnih funkcij. Te povežejo dve ali
več refleksnih področij. Senzorična integracija pomeni prenos, obdelavo in povezovanje
čutnih vtisov« (str. 68).
Senzorična integracija ne sloni na pasivni stimulaciji v obliki izoliranih senzoričnih
dražljajev, saj se ti brez smiselnih povezav težko integrirajo. Senzorična integracija sloni
na obdelavi dražljajev in ne le na enostavni spodbudi (Ayres, 2005).
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Blažka Merkac; diplomsko delo
- 9 -
2.1.4. Senzorna področja
»Temelj za sprejemanje dražljajev zunanjega sveta predstavljajo človekova čutila, čutne
reakcije na preproste dražljaje zunanjega sveta« (Kraljič, 2001, str. 17).
»Vsaka zaznava je oblika informacije« (Ayres, 2005, str. 38).
V nadaljevanju bodo predstavljena zaznavna področja preko petih osnovnih čutil: dotik,
sluh, vid, okus in vonj. Dodatno pa bo predstavljeno še ravnotežno (vestibularno) področje.
2.1.4.1. Tipno zaznavanje
Koža je prvi komunikacijski organ, ki pomembno vpliva na nadaljnji otrokov razvoj.
Predvsem vpliva na način njegovega sprejemanja prvih obvestil iz okolja (Kremžar in
Petelin, 2000).
Taktilni sistem je sistem, ki je že pri rojstvu zrel in obsega celotno površino našega telesa
(Kesper in Hottinger, 1993).
O tem govori tudi Ayres (2005), saj navaja, da koža predstavlja največji zaznavni sistem in
da ima zelo pomembno vlogo za vsakega posameznika. Koža je tisti sistem, ki ima veliko
različnih vrst receptorjev, ki sprejemajo in posredujejo različne vrste zaznav: dotik,
teksturo, bolečino in temperaturo.
Humphrey (Umek in Župančič, 2004) trdi, da se že v obdobju 8. tedna nosečnosti zametek
refleksno odziva ob draženju kože na obrazu. Razporeditev kožnih končičev, ki je podobna
tisti pri odraslih, se razvije do 10. tedna. Nadalje pa Hooker (Umek in Zupančič, 2004)
navaja, da se plod med 13. In 14. tednom nosečnosti odziva na kožne dražljaje po vsem
telesu.
S tem se strinja tudi Ayersova (2005), ki trdi, da je taktilni sistem med prvimi sistemi, ki se
razvijejo v nosečnosti in ob rojstvu skoraj povsem deluje.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Blažka Merkac; diplomsko delo
- 10 -
Ob rojstvu je tip dobro razvit posebno v okolici ust, saj se že na rahel dotik ustnic
novorojenček odzove s sesalnimi gibi (Kraljič, 2001).
Samo majhen del impulzov, ki jih zaznajo receptorji v koži in vstopajo v možgane, pride
dovolj visoko do možganske hemisfere in dosežejo našo zavest. To, da vseh ne zaznamo,
ne pomeni, da niso pomembni, temveč nam to pomaga, da smo lažje pozorni še na druge
senzorne informacije. Stalno občutenje dotikov je pomembno pri vzdrževanju stanja
budnosti naših možganov (Ayres, 2005).
2.1.4.2. Slušno zaznavanje
Zvočni valovi v zraku stimulirajo slušne receptorje v notranjem ušesu, ki pošiljajo impulze
naprej v možgane do slušnih centrov (Ayres, 2005).
Za dober razvoj in točno razlikovanje je potrebna točna obdelava slušnih dražljajev na
ravni možganskega debla. Sestavljeno delovanje, ki ga tvori obdelava z drugimi čutili, je
namenjeno za slušno orientacijo, prostorsko zaznavanje ter še posebej za razvoj govora
(Kremžar in Petelin, 2000).
Kesper in Hottinger (1993) v svojem delu pišeta, da dobra integracija akustičnih dražljajev
z drugimi senzoričnimi informacij omogoča izboljšanje govora, ki je produkt dobro
delujočega senzornega procesa integracije.
Obstaja tudi tesna povezava sluha s čutilom za ravnotežje in ravnotežnostnimi jedri v
možganskem deblu, ki ga centri sprejemajo in vodijo dražljaje k ustreznim predelom
možganske skorje leve hemisfere. V tem delu se dražljaji integrirajo in mišicam narekujejo
govorno uporabo (Kremžar in Petelin, 2000).
Rajtmajer (1988) govori o dveh smereh razvoja slušnega zaznavanja:
o slušna diskriminacija: sposobnost, da iz množice dražljajev
poiščemo konkretno tonalno kakovost in frekvenco,
o slušni spomin: sposobnost zapomnjena različnih zvočnih signalov
(str. 64).
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Blažka Merkac; diplomsko delo
- 11 -
Birnholoz in Benacerraf (Umek in Zupančič, 2004) navajata, da so že v 26. tednu
nosečnosti ugotovili prve gibalne odzive na zvok.
Ko se otrok rodi je najprej odziva na močan ropot, nekaj tednov star dojenček pa že obrne
glavo v smeri zvoka (Kraljič, 2001).
2.1.4.3. Vidno zaznavanje
Aslin (Umek in Zupančič, 2004) navaja, da je ravno vid tisti, ki ga človek pri svojem
raziskovanju sveta izmed vseh čutov najpogosteje uporablja. Pri novorojenčku je v
primerjavi z drugimi čutili najmanj razvit, kar kaže na težave s fokusiranjem gledanega,
ostrina je omejena, prav tako tudi periferni vid. Kljub temu pa z zanimanjem opazuje svoje
okolje.
Že takoj po rojstvu je otrok opremljen s sposobnostjo obdelave vidnih informacij in z
očesnimi gibi sledi predmetom v prostoru. Sposoben se je braniti pred premočnimi vidnimi
dražljaji, ki bi sicer lahko preobremenili njegove nezrele možgane (Umek in Zupančič,
2004).
Novorojenčki v začetnih mesecih lahko opazijo razlike v svetlobi, gibanje v vidnem polju
in tudi že sledijo premikajočim se predmetom. Najprej jim sledijo kratek čas in le počasi
premikajočim se predmetom. Kmalu jim lahko sledijo daljši čas in tudi hitreje. Ostrina je
od začetka še vedno slabša in doseže raven odraslega med drugim in tretjim letom starosti
(Nemec in Kranjc, 2011).
Kraljič (2001) navaja: »Proces vidnega zaznavanja pri človeku se začne v trenutku, ko
dražljaj, ki nastane v očesni mrežnici, pride do vidnega področja v možganski skorji. Tu se
projicira na ustreznih centrih možganske skorje in se razdeli na veliko število sestavljenih
delov signala.« (str. 17).
Vidno senzorično področje:
o zajema zaznavanje globine (sposobnost presojanja oddaljenosti predmetov v
tridimenzionalnem prostoru),
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Blažka Merkac; diplomsko delo
- 12 -
o zaznavanje različnih oblik,
o zaznavanje predmet-podlaga (kaže se v sposobnosti selekcioniranja dražljajev),
o periferno gledanje (Rajtmajer, 1988).
2.1.4.4. Zaznavanje okusa
Čutilo za okus je eno izmed tistih čutil, ki je že ob rojstvo dobro razvito (Kesper in
Hottinger, 1993).
Rosenstein in Oster (Umek in Zupančič, 2004) trdita, da novorojenčki ločijo med
različnimi okusi. Na to sklepamo na podlagi njihovih izrazov obraza, ki so ob okušanju
podobni kot pri odraslih:
- sproščene obrazne mišice, ko okušajo sladko,
- stisnjene ustnice v odziv na kislo,
- odpirajo usta ob okušanju grenkega.
Jezik je tisti, ki vsebuje informacije o tistih kemičnih delcih, ki so se ga dotaknili. Poznamo
štiri različne vrste okusa: sladko, slano, kislo in grenko (Ayres, 2005).
Rosenstein in Oster (Umek in Zupančič, 2004) navajata, da slano okušamo kasneje kot
sladko, grenko in kislo. Na slano se novorojenčki začnejo odzivati šele okoli četrtega
meseca starosti.
Liley (Umek in Zupančič, 2004 ) piše: »Receptorji za okus so v ustni votlini, na trdem in
mehkem nebu, nebnicah, v žrelu, grlu, poklopcu sapnice in v požiralniku. (str. 158).
Pri zaznavanju okusov smo si med sabo različni. Nekaj, kar bo enemu všeč, drugemu ne bo
in obratno. Večkrat se zgodi, da zaradi našega prepričanja o nekem okusu, le tega ne damo
otroku. Vendar je dobro, da dobi otrok čim več različnih izkušenj z različnimi okusi, saj bo
le tako lahko sam presodil, kaj mu odgovarja in kaj ne.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Blažka Merkac; diplomsko delo
- 13 -
2.1.4.5. Zaznavanje vonja
Kesper in Hottinger (1993) navajata: »Občutek za vonj je že ob rojstvu popolnoma razvit.«
(str. 37).
Delci plinov so tisti dražljaji za zaznavanje vonja, ki pridejo v stik z receptorji v zgornji
nosni votlini. Zaradi občutljivosti čutila za voh je potrebno daljše delovanje določenega
vonja, da pride do adaptacije (Kraljič, 2001).
Vonj je edinstven in poteka direktno skozi limbični sistem, ne da bi moral prej potovati
skozi kanale v možganih. Zaradi tega je možno, da vonj aktivira čustva direktno in vpliva
na to, ali nam je všeč ali ne (Ayres, 2005).
Ali nam je nek vonj všeč ali ne, je v veliki meri odvisno od tega, v kakšen stanju je
posameznik in kolikšna je njegova občutljivost. Tako nam lahko nek vonj, ki nam je všeč,
čez nekaj časa postane neprijeten (Kesper in Hottinger, 1993).
Percepcija vonja zajema:
- prepoznavanje,
- diferenciacijo,
- zapomnitev vonja.
Ta senzorična modaliteta je pomembna za doživljanje okolice in kako se posameznik v
njem znajde (Kastelic, skripta za 2.l SRP).
2.1.4.6. Ravnotežno (vestibularno) področje
Združuje čut za ravnotežje, za prostor in težnost. Človeku omogoča prepoznavanje
trenutne lege telesa. Razvoj tega čutnega področja traja kar 15 let. Za njegov razvoj so
potrebne stalne in obilne gibalne spodbude že od rojstva naprej (Rajtmajer, 1988).
Kesper in Hottinger (1993) navajata, da se organ za ravnotežje, ki se nahaja v notranjem
ušesu v kostnih labirintih, odziva na delovanje gravitacije in na gibanje ter položaj telesa v
prostoru.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Blažka Merkac; diplomsko delo
- 14 -
»Pri človeku je čutilo za ravnotežje razvito v dveh zgradbah in se nahaja v notranjem
ušesu: v polkrožnih kanalih, ki so napolnjeni z endolimfo in ravnotežnostnih receptorjev,
ki se odzivajo na težnost« (Kremžar in Petelin, 2000, str. 73).
Kremžar in Petelin (2000) navajata, da »možgani občutijo in se odzivajo na ravnotežnostna
obvestila že mnogo prej, preden se začnejo predelovati vidni in slušni dražljaji« (str. 74).
Sistem za ravnotežje je tako občutljiv, da ima vsaka sprememba v poziciji in gibanje zelo
močan vpliv na možgane (Ayres, 2005).
Janko (Kremžar in Petelin, 2000) ugotavlja, da se telesno ravnotežje vzdržuje s pomočjo
receptorjev v očesni mrežnici, kožnih receptorjev, receptorjev iz sklepov in mišic ter
posebnih receptorjev za informiranje o položaju telesa v prostoru in za informacije o
pospeških in pojemkih ter skoraj vseh skeletnih mišic. Vse skupaj deluje kot sistem, ki sam
sebe uravnava, ne da bi se tega zavedali. Zahvaljujoč tem receptorjem je naše telo ob
spremembi položaja težišča takoj spet v ravnotežju. Pri tem se krčijo ene in sprostijo druge
mišice.
2.2. Motnje senzorne integracije
V našem vsakdanjem življenju se lahko zgodi, da izkusimo težave pri zaznavanju in
procesiranju dražljajev. Preveč ali premalo dražljajev, ki jih ne pričakujemo, nas lahko
zmede in povzroči neugodje. Vendar pa vemo, da so takšne težave, ki pri tem vplivajo tudi
na naše gibanje in vedenje občasno, nekaj povsem običajnega.
Morebitne težave pri gibanju in vedenju so navadno le kratkotrajne in prehodne. Ko pa
pričakujemo težave pri izvedbi vsakodnevnih aktivnostih, lahko govorimo o osebah, ki
imajo okvaro v delovanju možganov in posledično motnje v zaznavanju in procesiranju
dražljajev.
V takih primerih govorimo o motnji senzorne integracije (Korelc, Groleger
Sršen/Rehabilitacija – letn. XII, št. 2 (2013)).
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Blažka Merkac; diplomsko delo
- 15 -
Ayersova (2005) je predpostavila, da se motnje na področju procesiranja občutenja lahko
kažejo kot različne funkcijske težave, ki jih je poimenovala motnje v senzomotorični
integraciji.
2.2.1. Motnje zaznavanja
Občutenje in razumevanje dražljajev oz. informacij iz okolja je zelo zapleten proces,
odvisen od delovanja receptorjev za posamezne dražljaje, prenosa informacij v možgane,
procesov pozornosti ter procesiranja teh informacij (Groleger Sršen, Korelc/Rehabilitacija
– letn. XI, supl. 1. (2000)).
»Moteno zaznavanje je motnja sprejemanja ali prevajanja, predelovanja čutnih dražljajev
na poti do možganov ali v njih« (Kremžar in Petelin, 2000, str 71).
Pri tem so prizadeti temeljni procesi zaznavne interakcije: dotika, držanja, gibanja in
izpustitve. Starck (Kremžar in Petelinn, 2000) trdi, da je tako interakcija z okoljem šibka.
Nekateri otroci, zlasti otroci z motnjami v duševnem razvoju, se morajo zaznavanja in
sprejemanja dražljajev zunanjega sveta šele naučiti. Le tako se bodo sposobni nanje tudi
odzvati (Kraljič, 2001).
2.2.2. Motnje v senzornem procesiranju
Motnje v senzornem sistemu se lahko pojavljajo kjer koli v procesih, od zaznavanja
posameznega dražljaja, prevajanja v možgane, usmerjanja in vzdrževanja pozornosti,
modulacije (sposobnost regulacije in organizacije stopnje, intenzitete in narave odgovorov
na senzorične dražljaje), integracije in procesiranja ter usmerjanja gibanja ali vedenja
(Korelc, Groleger Sršen/Rehabilitacija – letn. XII, št. 2 (2013)).
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Blažka Merkac; diplomsko delo
- 16 -
Motnja v senzornem procesiranju
Motnja v senzorni Motnja v razločevanju
modulaciji dražljajev
- Pretirano odzivanje - Vidni
na dražljaj - Slušni
- Taktilni
- Prešibko odzivanje - Vestibularni
na dražljaj - Proprioceptivni
- Vonj/okus
- Iskanje dražljajev
Motnja gibanja, ki temelji na senzorni motnji
- Dispraksija
- Motnje drže
Shema 2: Delitev motenj pri procesiranju, ki ga je predlagala Millerjeva (Korelc, Groleger
Sršen/Rehabilitacija – letn. XII, št. 2 (2013), str. 87).
2.3. Struktura corpus callosum
Možgani so sestavljeni iz leve in desne hemisfere, ki jo med seboj povezuje struktura
corpus callomus. Gradi ga okoli 200 milijonov nevronov – živčnih vlaken, ki prenašajo
električne impulze iz ene v drugo hemisfero in obratno (Corpus Callosum. b.d.).
Vsaka hemisfera možganov je specializirana za nadzor gibanja in občutkov v nasprotni
polovici telesa in za predelavo določenih vrst. Za usklajujejo gibanje ali razmišljanje o
zapletenih informacij morata hemisferi med seboj komunicirati. Corpus callosum je glavni
priključek, ki omogoča, da komunikacija lahko steče (Corpus Callosum Disorders. b.d.).
2.3.1. Motnja v strukturi corpus callomus
Pri motnjah strukture corpus callomus govorimo o razmerah, v katerih se corpus callomus
ne razvije v tipični način. Do motnje v razvoju corpus callosum pride med 5. do 16.
tednom nosečnosti. Ni enotnega vzroka.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Blažka Merkac; diplomsko delo
- 17 -
Dejavniki, ki lahko vplivajo na te motnje v razvoju:
- okužba ali virusi v času nosečnosti (npr. rdečke),
- kromosomske (genske) motnje,
- strupeni presnovni pogoji (npr. alkoholni sindrom),
- zamašitev rasti strukture corpus callomus (npr. zaradi ciste).
Ne gre za bolezen, ampak za nepravilnosti strukture možganov (Corpus Callosum
Disorders. b.d.).
2.3.2. Popolna odsotnost strukture corpus callomus
Nekatere prirojene okvare vključujejo popolno pomanjkanje te možganske strukture
(Corpus Callosum. b.d.).
Če živčna vlakna v prenatalnem obdobju ne prečkajo ter povežejo leve in desne hemisfere,
ju nikoli ne bodo. Popolna odsotnost corpus callomusa v takšnih možganih ostane za
vedno in se ne spremeni (Corpus Callosum Disorders, b.d.).
Posamezniki, ki imajo motnje v corpus callosum, imajo običajno zamude pri doseganju
razvojnih mejnikov, kot so hoja, govor, izzivi pri socialnih interakcij; nerodnost in slaba
koordinacija, predvsem na sposobnosti, ki zahtevajo koordinacijo leve in desne roke ter
noge (What is agenesis of the corpus callosum?, b.d.)
Značilnosti, ki so pogosto povezane z odsotnostjo strukture corpus callomus:
a) Fizične, z zdravjem povezane značilnosti:
- oslabitev vida (na blizu, daleč, težave s percepcijo globine),
- nizek mišični tonus (hipotonija),
- težave pri hranjenju (žvečenje, požiranje),
- nenormalne oblike glave in obrazne poteze,
- visoka toleranca na bolečino,
- težave s spanjem (prebujanje, močenje postelje),
- napadi,
- motnje sluha
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Blažka Merkac; diplomsko delo
- 18 -
- ...
b) Značilnosti razvoja:
- zamujanje pri doseganju motornih mejnikov (sedenje, hoja),
- zamude govora,
- nerodnost in slaba motorična koordinacija.
c) Socialno vedenjske značilnosti:
- na splošno dobro razpoloženi, uživajo z drugimi,
- pomanjkanje lastnega zavedanja,
- težave pri ohranjanju pozornosti,
- obsesivno kompulzivno vedenje,
- nemir,
- izzivi pri medsebojnih interakcijah in odnosih naraščajo s starostjo in kompleksnostjo
socialnih razmer.
d) Kognitivne značilnosti:
- kljub duševni zaostalosti se lahko pojavi, da ima posameznik normalno inteligenco,
vendar se vseeno soočajo z nevropsihološkimi in kognitivnimi izzivi,
- zamude govora in jezika (zlasti ekspresivna komunikacija),
- napačna razlaga neverbalnega komuniciranja drugih (mimika ali ton glasu),
- težave reševanja kompleksnih nalog, problemov, abstraktnega sklepanja,
- težko si predstavlja posledice lastnega vedenja,
- težave pri razumevanju slenga, sarkazma,
- težave pri razumevanju perspektive drugega in njegova čustva (What is agenesis of the
corpus callosum (ACC)?. b.d.).
2.4. Spremembe v strukturi kromosomov
Spremembe v strukturi kromosomov nastanejo, kadar pride do prekinitve ali preureditve
določenega kromosoma. Posledica je lahko izguba ali dodatek kromosomskega materiala.
Spremembe so lahko zelo majhne, zato jih včasih znanstveniki v laboratorijih težko
odkrijejo in tudi težko napovejo, kakšen bo vpliv spremembe na posameznega otroka. To
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Blažka Merkac; diplomsko delo
- 19 -
lahko predstavlja za starše veliko razočaranje, saj želijo čim popolnejše informacije o
nadaljnjem otrokovem razvoju.
Spremembe so lahko:
- translokacija,
- delecije,
- duplikacije,
- insercija (Kromosomske spremembe, 2009).
2.4.1. Delecija 1q43 kromosoma
Izraz kromosomska delecija pomeni, da se je delček kromosoma izgubil. Delecija lahko
nastane na katerem koli delu katerega koli kromosoma. Velikosti delecij so različne. Če je
izgubljeni material (geni) vseboval pomembna navodila za telo, se pri posamezniku lahko
pojavijo težave pri učenju, razvojni zaostanek in težave z zdravjem. Kako hude so
posledice, je odvisno od velikosti in mesta izgubljenega delčka kromosoma
(Kromosomske spremembe, 2009).
Vsak kromosom ima kratek krak (p) in dolgi krak (q). Pri deleciji 1q43 kromosoma gre
torej za manjkajoči del na dolgem kraku. Posameznik z izbrisom 1q4 imajo en
nepoškodovan kromosom 1, vendar pri kopiji drugega manjka del dolgega kraka.
Natančnega števila in vrste genov, ki so prizadeti zaradi tega manjkajočega dela, pogosto
ne moremo ugotoviti (Barry, 2013).
Najpogostejše lastnosti
- hipotonija (nizek mišični tonus) pri novorojenčkih,
- epileptični napadi, običajno z začetkom v prvih treh letih življenja,
- pomoč pri učenju,
- težave pri hranjenju,
- majhna postava,
- bolezni srca,
- mikrocefalija (nenavadno majhna glava, ki pa se zdi v razmerju do preostalega telesa
velika),
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Blažka Merkac; diplomsko delo
- 20 -
- strukturne anomalije možganov, najpogosteje nerazvitost živčnega tkiva, ki povezuje
levo in desno hemisfero v možganih (prav tam).
2.4.1.1. Odraščanje z delecijo 1q43 kromosoma
V tem delu so predstavljene nekatere vsakdanje težave, s katerimi se soočajo posamezniki
s to motnjo.
Hranjenje
Zaradi nizkega mišičnega tonusa pri dojenčkih se pojavljajo težave pri dojenju (sesanje in
požiranje). Otroke je tako potrebno hraniti po steklenički ali po cevi, ki jo vstavijo skozi
nos in nato po grlu.
Pogosto se pojavlja tudi težava vračanja hrane iz požiralnika, pojavlja se refleks bruhanja,
kar pa se lahko popravi s tem, da se hrano vnaša zelo počasi in se otroka rahlo privzdigne.
Starejši dojenčki in malčki lahko imajo težave pri žvečenju, zato je treba hrano pasirati ali
pa na drobno narezati (Barry, 2013).
Videz
Za dojenčke je značilno, da imajo majhno glavo, močno vidno čelo in nekoliko grebena
navzdol centra, kjer se stikajo lobanjske plošče, kratek vrat, nizko nastavljena ušesa in
kratek ter širok nos. Lahko imajo tudi globoko vsajene in razmaknjene oči.
Tekom let se lahko videz nekoliko spremeni (prav tam).
Učenje
Učne in intelektualne težave v razvoju so pogoste. Tako večina otrok potrebuje precejšnjo
podporo ter lahko preko programov zgodnjega ukrepanja uspevajo bolje.
Večina otrok obiskuje oddelke posebnega programa. Običajno so otroci odločni, kar jim
pomaga pri povečevanju svojih sposobnosti. Nekateri se tako naučijo enostavnega risanja
in celo pisanja svojega imena in drugih preprostih besed. Zaradi nizkega mišičnega tonusa
imajo težave pri pisanju in risanju. Nekateri si tako pomagajo s tipkovnico, saj lažje pišejo
kot s pisalom. Številni imajo kratkotrajno pozornost, kar jim za učenje predstavlja dodaten
izziv. Mnogi starši zagovarjajo učenje skozi igro (prav tam).
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Blažka Merkac; diplomsko delo
- 21 -
Govor
Govorni razvoj in sposobnosti govora predstavljajo velik problem, zato prihaja do velikih
zamud ali pa je odsoten. Nekateri se sicer naučijo uporabljati besede ali celo kratke stavke,
a za vse to ni mogoče. Večina otrok tako svoje potrebe sporočajo preko očesnega kontakta,
vlečenja, potiskanja, kretenj in vokalnih glasov.
Mnogi otroci razumejo veliko več, kot so sposobni izraziti. To dokazuje njihova
sposobnost razumevanja besed in slednjem navodilom, na katere se odzovejo in izvedejo
določeno nalogo. Posledica nerazvitosti govora je lahko tudi šibkost mišic v ustih (prav
tam).
Groba motorika
Hipotonija, ki prizadene od 80 do 90 odstotkov tistih z delecijo 1q4 kromosoma, pomeni,
da bodo potrebovali malo dlje časa, da se bodo obračali, sedeli, plazili in hodili. Otroci se
začnejo obračati med drugim mesecem in tretjim letom; sedeti med 8 mesecem in 4 leti in
pol; plaziti med 12 mesecem in 4 leti.
Hoje se je možno naučiti, a ne pri vseh otrocih. Pri učenju hoje potrebujejo posebno oporo.
Hoditi se naučijo med 18 mesecem in 7 leti, nekateri pa potrebujejo za premagovanje
daljših razdalj voziček (prav tam).
Fina motorika
Hipotonija lahko vpliva tudi na motorične sposobnosti, zato lahko traja dlje časa, da
dosežejo in zgrabijo igrače, držijo steklenico ali skodelico. To lahko pripelje do zamud pri
otroci, da bi lahko sami se hranili, oblačili, pisali ali risali.
Mnogi otroci imajo delovno terapijo, da bi jim pomagala izboljšanje te spretnosti, vendar
pa težave s fino motoriko pogosto vztrajajo.
Zaradi teh težav otroci še vedno potrebujejo pomoč pri oblačenju in slačenju, ščetkanju
zob, umivanju, uporaba stranišča (prav tam).
Zdravstvene lastnosti
- epileptični napadi,
- težave s srcem,
- težave z ledvicami in sečili,
- težave z vidom,
- težave s sluhom,
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Blažka Merkac; diplomsko delo
- 22 -
- anomalije rok in nog,
- težave s sklepi,
- razvoj ustne votline (volčje žrelo ...),
- občutljivost kože,
- težave z dihanjem,
- kila,
- težave z zobmi (prav tam).
Vedenje
Otroci so običajno veseli, družabni in ljubeči, čeprav se nagibajo k pasivnosti. Dovzetni so
za interakcije in komunikacijo z drugimi otroci. Pri manjšem procentu se opažajo izbruhi
jeze in agresije (prav tam).
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Blažka Merkac; diplomsko delo
- 23 -
3. EMPIRIČNI DEL
3.1. Cilji in hipoteze
3.1.1. Opredelitev problema
Otroci z delecijo kromosoma in poleg tega še nerazvito strukturo corpus callosum imajo v
celotnem razvoju veliko primanjkljajev, ki vplivajo na njihovo delovanje, razumevanje
okolice okoli sebe in na njihovo funkcioniranje na sploh.
Namen raziskovalnega dela je ugotoviti senzomotorično integracijo pri otroku, ki ima
delecijo 1q43 kromosoma in nerazvito strukturo corpus callosum, ki med seboj povezuje
obe možganski hemisferi.
Pri tem smo raziskovali otrokove odzive na različne slušne, tipne in vidne dražljaje ter
odzive na različne okuse in vonje.
3.1.2. Cilji
V diplomskem delu smo se pri delu z deklico, ki ima delecijo 1q43 kromosoma in
nerazvito strukturo corpus callosum osredotočili na senzomotorično integracijo, kjer smo
opazovali različne odzive na tipne, slušne, vidne dražljaje in odzive na različne okuse in
vonje.
3.1.3. Raziskovalna vprašanja
1. Katere so značilnosti otroka z delecijo 1q43 kromosoma in nerazvito strukturo
corpus callosum?
2. Kako otrok z delecijo 1q43 kromosoma in nerazvito strukturo corpus callosum
razume različne senzomotorične dražljaje in kako se nanje odziva?
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Blažka Merkac; diplomsko delo
- 24 -
3.2. Metode raziskovanja
V diplomskem delu smo uporabili študijo primera. Izhajali smo iz kvalitativnih opisov, ki
smo jih pridobili tekom treh srečanj in z nestrukturiranim pogovorom s starši.
3.2.1. Opis vzorca
V vzorec je bila vključena 6-letna deklica, ki se je rodila z nerazvito strukturo corpus
callosum, ki med seboj povezuje obe možganski hemisferi. Po mesecu dni so
diagnosticirali še delecijo 1q43 kromosoma.
V diplomskem delu smo uporabili njeno pravo ime, Evelin, kar sta dovolila tudi njena
starša, ki o Evelin odkrito spregovorita in pravita, da nimata kaj skrivati. Izhaja iz urejene
družine, kjer je prvi otrok. Ima še mlajšega brata in sestro.
Evelin se je rodila pri 39. tednih, saj so ugotovili zastoj rasti in so porod sprožili umetno.
Po rojstvu so ugotovili, da je simetrično zahirana. Imela je hipoglikemijo, bila je
razdražljiva, mišični tonus je bil znižan, prav tako pa je imela zelo nizko težo. Na
ultrazvoku glave so diagnosticirali nerazvito strukturo corpus callomus, pri nadaljnji
genetski analizi pa je bila ugotovljena še delecija 1q43 kromosoma. Zaradi slabega
sesalnega refleksa je bila ves čas hranjena po steklenički. Ob nevrološkem pregledu je bilo
ugotovljeno, da se na vidne in slušne dražljaje sicer odzove, vendar z zakasnitvijo.
Obravnavana je bila tudi na kliniki za ORL in cervikofacialno kirurgijo ter očesni kliniki.
Ugotovljeno je bilo, da ima nekoliko manjši sluhovod, da pa se na zvoke odziva. Pri vidu
so manjša odstopanja, očesnega kontakta ni vzpostavila.
V zdravstvenem domu so ji dodelili fizioterapijo in delovno terapijo dvakrat mesečno, nato
pa je bila v Rehabilitacijskem centru Soča Evelin po dopolnjenih šestih mesecih na
fizioterapiji dva- do trikrat na teden. Do svojega prvega rojstnega dne se skoraj ni
premaknila. Ni vzpostavljala očesnega stika, pogled je umikala.
Vključena je bila tudi v Bolnico za invalidno mladino Stara Gora na Primorskem, kjer je
bila Evelin vključena v terapijo po Vojti, pri kateri otroka držiš v določenem, prisiljenem
položaju ter pritiskaš na točke, ki sprožijo odziv mišic. To otroka privede do tega, da
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Blažka Merkac; diplomsko delo
- 25 -
refleksno izvede gib. Otroku se gib počasi vtisne v možgane, zato ga začne tudi
uporabljati.
Pri šestih mesecih pa sta starša sama poiskala pomoč še na kliniki dr. Polovine Stojčević v
Zagrebu, kamor so z Evelin hodili na terapije dvakrat, nato pa enkrat na teden. Evelin je po
pol leta napredovala. Pričela se je zanimati za okolico, posegati za stvarmi, se odzivati na
različne dražljaje. Pri štirih letih se je sama usedla.
Že od začetka je bila Evelin deležna intenzivnega spodbujanja obeh staršev, deležna pa je
tudi intenzivne strokovne pomoči, ki sta jo starša poiskala sama. Trenutno hodi enkrat
tedensko na fizioterapije in nevrofizioterapije za Bežigrad, enkrat mesečno na kliniko
Polovine Stojčević v Zagrebu ali pa v podružnico iste klinike v Slovenski Bistrici. Prav
tako hodijo tedensko na hipoterapijo v Kamnik. Od tretjega leta starosti je vključena v
oddelek s prilagojenim programom v vrtcu Oton Župančič v Ljubljani, kjer je deležna
nevrofizioterapije in specialno rehabilitacijsko pedagoške pomoči. Dnevno je vključena v
aktivnosti, ki so jih deležni tudi ostali otroci. Pri deklici se kažejo primanjkljaji na področju
senzomotorike, težave pri vzpostavljanju očesnega kontakta, izražanju z obrazno mimiko,
težave na področju motorike rok, nog in celotnega telesa ter govora.
3.2.2. Opis instrumentarija
V teoretičnem delu smo informacije zajeli iz strokovnih poročil o deklici, anamneze,
različne literature, ki govori o deleciji 1q43 kromosoma, literaturi o senzomotoričnem
razvoju deklice ter iz pogovora s starši.
Pri empiričnem delu naloge pa smo podatke pridobili s pomočjo analize opazovanja
dekličinih odzivov pri različnih testiranjih senzomotoričnih zaznav, ki smo jih pripravili na
podlagi literature o senzomotoričnem razvoju otroka. Ob različnih nalogah smo bili
pozorni na obrazno mimiko, otrokovo počutje in na odzive celega telesa. Naloge so kratke
in preproste, saj Evelin ne zmore večjih naporov.
Testiranje smo ponovili trikrat.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Blažka Merkac; diplomsko delo
- 26 -
3.2.3. Postopek pridobivanja in obdelava podatkov
Podatke smo pridobili s študijem teorije, s pregledom dokumentacije o deklici (odpustnica
iz porodnišnice, navodila ob odpustu iz bolnišnice, izvid ambulantnega pregleda 4 mesečne
deklice, rezultat kromosomske preiskave in fluorescentne in situ hibridizacije, izvid iz
kardiološke ambulante za otroke in mladostnike, izvid iz neonatalne ambulante, poročilo iz
razvojne ambulante, izvid iz klinike za ORL in cervikofacialno kirurgijo in izvid iz očesne
klinike) in nestrukturiranim pogovorom s starši, ki je bil izveden ob prijetnem druženju ob
kavi. Nadalje smo pridobili podatke preko neposrednega opazovanja in ocenjevanja
dekličinega odzivanja na različne senzomotorične spodbude.
3.2.4. Obdelava podatkov
Raziskava v diplomskem delu je kvalitativna, vključuje študijo primera, ki temelji na
metodi opazovanja. Rezultati so kvalitativno analizirani in predstavljeni z deskriptivno
metodo, za večjo preglednost smo uporabili tabelarni prikaz podatkov.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Blažka Merkac; diplomsko delo
- 27 -
4. REZULTATI IN INTERPRETACIJA
Z Evelin smo se srečali trikrat. Na prvem srečanju smo delali z njo na domu družinske
prijateljice, ki tudi drugače že dela z Evelin. Na drugih dveh srečanjih pa smo z Evelin
delali sami. Vaje smo izvajali sami, samo pri tistih, kjer smo potrebovali dodatni par rok,
smo imeli dodatno pomoč.
Na vseh srečanjih nismo ponavljali vseh vaj, ker Evelin ni zmogla tako dolgo ostati
pozorna na toliko različnih dražljajev. Tako smo tiste vaje, kjer smo dobili dobre odzive,
ponovili samo še enkrat in se raje osredotočili na tiste, kjer nismo dobili jasnega pogleda
na njen odziv.
Pri vseh vajah smo bili pozorni na to, ali je otroku prijetno ali neprijetno. Pomembno je, da
se pri vajah ne vztraja predolgo v primeru, da je otroku neprijetno in vajo odklanja.
4.1. Pogovor s starši
Starši pripovedujejo: »Evelin je najin prvi otrok. Nosečnost je potekala normalno, brez
težav, vendar sva nato mesec dni pred porodom na pregledu izvedela, da otrok ne raste več.
Zdravniki so se zato odločili, da bodo čim prej sprožili porod. Čez štiri dni je do tega prišlo
in rodila se je Evelin. Bila je nekoliko manjša od drugih dojenčkov, a je na videz bila videti
zdrava. Po pregledu in opazovanju so odkrili stiskanje rok v pesti in življenjsko črto,
razpotegnjeno čez celo dlan. Zdravnica je po opravljenem ultrazvoku glave postavila
diagnozo corpus callosum agenesis, kar pomeni popolno odsotnost strukture, ki v
možganih povezuje levo in desno hemisfero. Za naju je bil to šok, saj nisva vedela kaj
pričakovati, zdravniki pa so bili pri napovedih zelo previdni. Sama sva se lotila
raziskovanja, da bi pridobila čim več informacij o hčerkinem stanju.
Samo mesec dni po rojstvu, ko smo obiskali tudi Inštitut za genetiko, je sledilo dodatno
razočaranje. Sporočili so nama, da so pri Evelin ugotovili, da manjka košček kromosoma
1q43. Ker gre za zelo redko gensko napako, v svetu so do takrat poznali okoli petdeset
tovrstnih primerov, sva imela kar nekaj težav pri iskanju odgovorov pri zdravnikih.
Težko je bilo sprejeti, da najin otrok ne bo takšen kot drugi, da bo razvoj potekal drugače,
v negotovosti sva gledala na to, kaj bo prinesla prihodnost. V začetku sva si predvsem
želela druženja s starši otrok s posebnimi potrebami, da bi dobila nekaj informacij, se učila
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Blažka Merkac; diplomsko delo
- 28 -
iz njihovih izkušenj, predvsem pa, da bi z njimi delila svojo stisko in bolečino. Meni
(mamica) je bilo v veliko pomoč, da sem z Evelin hodila od zdravnika do zdravnika, iskala
odgovore, saj se mi je zdelo, da sem vsaj tako koristna.
Na spletnem portalu sva našla skupino, ki združuje teh nekaj primerov te napake, ki
prestajajo isto in naju razumejo. Za naju je bila ta skupina v veliko oporo in pomoč, saj sva
dobila vsaj nekaj informacij.
Ker so Evelin v zdravstvenem sistemu dodelili fizioterapijo in delovno terapijo samo
enkrat na dva tedna, sva sama iskala druge možnosti. Po tem, ko sva se obrnila na
Rehabilitacijski center Soča, je Evelin po dopolnjenih šestih mesecih bila na fizioterapiji
dva- do trikrat na teden. Kljub vsej pomoči pa se do svojega prvega rojstnega dne skoraj ni
premaknila. Kakor si jo odložil, tako je ostala. Ni vzpostavljala očesnega stika, pogled je
umikala. Slišala sva za terapije v Bolnici za invalidno mladino Stara Gora na Primorskem,
kjer kombinirajo različne terapevtske pristope, zato sva Evelin vključila tudi tja. Tam
izvajajo tudi terapijo po Vojti, pri kateri otroka držiš v določenem, prisiljenem položaju ter
pritiskaš na točke, ki sprožijo odziv mišic. To otroka privede do tega, da refleksno izvede
gib. Otroku se gib počasi vtisne v možgane, zato ga začne tudi uporabljati.
Pri Evelininih desetih mesecih sva izvedela za kliniko dr. Polovine Stojčević v Zagrebu.
Ker sva želela le najboljše za svojega otroka, sva se odločila za zasebne terapije in obiskala
to kliniko, kjer dosegajo izredno dobre rezultate, ki pa so posledica trdega in neprestanega
dela. Njihovi fizioterapevti združujejo osnovno vadbo s terapijo po Vojti. Na začetku smo
v Zagreb hodili dvakrat tedensko, nato enkrat tedensko, kasneje pa mesečno oziroma po
potrebi glede na osvojeno znanje in njen napredek. Zelo so naju motivirali, ko so nama po
šestih mesecih terapij povedali, da Evelin napreduje dvakrat hitreje, kot so pričakovali.
Evelin se je tako po trdem delu in vztrajnosti tako terapevtov kot dela doma pri štirih letih
sama usedla. To je bil velik napredek in korak naprej, obenem pa motivacija za nadaljnje
delo. Začela je tudi posegati po predmetih, kot so duda, steklenička, ropotuljica.
Vmes pa se je pojavila nova stiska. Evelin je dobila epileptične napade, ki se kažejo kot
nenadzorovani gibi, obračanje oči. V takšnih trenutkih naju je najbolj strah, da bova
svojega otroka izgubila, saj sva pri tem nemočna. Vedno, ko se napad pojavi, moramo z
Evelin za nekaj dni v bolnišnico.
Zanjo si želiva le najboljše in sva vesela vsakega napredka, veseliva se mikro premikov, ki
se okolici včasih ne zdijo kaj dosti ali pa jih sploh ne opazijo. Evelin napreduje, sama
posega po predmetih pred sabo z obema rokama, lovi ravnotežje ko sedi, se smehlja in to
nama je vsem motivacija za naprej.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Blažka Merkac; diplomsko delo
- 29 -
Sedaj, ko imava še dva otroka, Izaka in Jono Floro, je dinamika v družini postala drugačna.
Oba sta do nje zelo zaščitniška, skrbna, če ji pade igračka, jo pobereta. Z Izakom sta tudi v
istem vrtcu, kjer med skupnim časom Izak vedno pride do nje, jo poboža. Pozdravit jo
pridejo tudi njegovi vrstniki, ki nimajo nobenih predsodkov.
Kaj bo prinesla prihodnost, pa težko napoveva. Seveda imava željo, da bi kdaj shodila, da
bo bolj samostojna, ali pa da bi se vsaj postavila no noge in stala ob opori. Res je težko
karkoli reči. Za naju je Evelin običajen otrok, ki mu želiva biti v prvi vrsti ljubeča starša.
Imava veliko podporo svoji bližnjih, prijateljev in okolice, ki nama pomagajo, spremljajo
in nudijo pomoč in oporo, kjer je potrebno.«
4.2. Kaj smo na srečanjih opazovali?
Raven sproščenosti – ali se ob različnih dražljajih pojavljajo spazme krči ali pa je njeno
telo sproščeno.
Način dihanja – ali je dihanje hitro, počasno, enakomerno, pretrgano?
Izraz obraza – se na obrazu kaže veselje, strah, nezanimanje?
Položaj telesa – ali je telo pokrčeno, nagnjeno, zvito?
Gibanje telesa – ali na dražljaj reagira s celim telesom, so prisotni impulzivni gibi počasni?
Reakcije na dotik – ali ob dotiku odreagira ter kako?
Raven manipulacije s predmetom – ali posega po predmetih, kaj z njimi dela?
Raven sprejemanja ponujenih dejavnosti – kako dolgo vztraja v dejavnosti, ali sploh kaže
zanimanje?
4.3. Opis vaj
4.3.1. Občutenje lastnega telesa
Pri spodbujanju gibanja telesa je pomembno, da z gibanjem otrok zadovoljuje eno od
osnovnih potreb – potrebo po tesnem telesnem stiku. Že v zgodnjem otroštvu se ta lastnost
pokaže pri komunikaciji s starši, ustvarja pa se preko občutka varnosti, ko ga zibamo na
rokah, na kolenih, trebuhu, nogah, z ljubkovanjem in nudenjem zaščite (ga stisnemo k
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Blažka Merkac; diplomsko delo
- 30 -
sebi). Otrok z MDR ima zaradi odstopanja v emocionalnem in socialnem razvoju še
posebej veliko potrebo po tovrstnem stiku. Telesne spodbude mu lahko nudijo poseben
občutek ugodja ob doživljanju zaščite in varnosti.
Opazujemo:
- Odziv na dotik.
- Raven sproščenosti.
- Izraz na obrazu.
- Položaj telesa.
- Kaj giblje (del telesa)?
- Kje se giblje (osebni prostor, se iztegne ...)?
- Kako se giblje (hitro, počasi, ritmično, nepričakovano, lahko, težko).
Vaja 1
Otroka damo v položaj, ki mu najbolj ustreza. Tako je otrok lahko v naročju, obrnjen k
nam, od nas, nam v naročju leži ali pa leži na podlagi, na trebuhu hrbtu, boku ... Tesen
telesni stik izvajamo z ljubkovanjem, božanjem otroka, s čim tesnejšim dotikanjem otroka.
Ob tem mu govorimo npr.: božam te po obrazu, dotikam se tvojih las, kako so mehki, tesno
te objemam, čutim toplino tvojega telesa, lepo mi je …
Vaja 2
Sedimo nasproti otroku (otrok sedi ali leži) in ga držimo za roke. Z vodenjem (pasivni gib)
otrokove roke se izmenično dotikamo svojega in otrokovega telesa (las, nosu, brade, prstov
…) ter poimenujemo (moje, tvoje).
4.3.2. Občutek za ravnotežje
Spodbude izvajamo preko različnih gibanjih zibanja, pri katerih so pomembne tudi
vibratorske stimulacije – izpostavljanje telesa ali delov telesa tresenju. Pri otrocih z MDR
je občutljivost na vibracije pogosto intenzivna in če jih otrok doživlja kot ugodne, lahko
delujejo kot zelo pomirjevalne, mnogo bolj kot neki slušni dražljaji.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Blažka Merkac; diplomsko delo
- 31 -
Opazujemo:
- Odziv na dotik.
- Raven sproščenosti.
- Izraz na obrazu.
- Gibanje telesa.
Vaja 1
Otroka udobno namestimo v ležeči položaj na blazino (položaj, ki mu najbolj ustreza –
hrbet, trebuh, bok). Blazino počasi vlečemo, mu pripovedujemo, kaj se dogaja. Opazujemo
reakcije.
Vaja 2
Otroka si posadimo s hrbtom obrnjenega stran od nas, tako da nas gleda in ga počasi
gugamo na kolenih. Lahko gre od počasnih do hitrejših gibov. Pri tem mu govorimo
izštevanko »hi konjiček«.
Vaja 3
S pomočjo enega izmed staršev ali nekoga drugega, otroka gugamo v rjuhi. Opazujemo
odziv. Če je otroku neprijetno, prenehamo.
Vaja 4
Otroka zavijamo v mehko odejo, mu opisujemo dogajanje. Opazujemo dogajanje. Če je
otroku neprijetno, prenehamo.
4.3.3. Oralna stimulacija oz. spodbujanje občutenja ust in ustnic
Oralna stimulacija je pri otrocih zelo pomembna, saj vemo, da otroci v zgodnjem
razvojnem obdobju raziskujejo svoje okolje tako, da predmete in dele telesa dajejo v usta.
Prav zato s pomočjo stimulacije ust lahko v veliki meri obogatimo njihove izkušnje pri
seznanjanju oz. spoznavanju okolice.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Blažka Merkac; diplomsko delo
- 32 -
Opazujemo:
- Odziv na dotik.
- Raven sproščenosti.
- Izraz na obrazu.
- Gibanje telesa.
Vaja 1
Sedimo nasproti otroku. Okoli ust in na usta mu namažemo malo marmelade. Sproti
opisujemo. Otroka spodbudimo, da se s prstom dotakne predela okoli ust, če ne gre
drugače mu vodimo roko.
Vaja 2
Sedimo nasproti otroka in se igramo igro prstkov. Damo njegov prst v usta, masiramo
dlesen, opazujemo, kako odreagira. Če ne dovoli, mu dlesen masiramo mi.
4.3.4. Spodbujanje zaznavanja vonja
Pri osebah MDR je lahko prav vonj tisti, ki odpre komunikacijo. To je lahko zelo
enostavna komunikacija, ki temelji na pritegnitvi in odbojnosti – »da« ali »ne«.
Opazujemo:
- Raven sproščenosti.
- Izraz na obrazu.
- Gibanje telesa.
Vaja
V različnih stekleničkah imamo pripravljena dva vonja. V enem je nežen parfum, v
drugem pa kis. Najprej otroku ponudimo parfum, nato naredimo kratek odmor in šele nato
mu ponudimo kis.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Blažka Merkac; diplomsko delo
- 33 -
Fotografija 1: Posodici s parfumom in kisom.
4.3.5. Spodbujanje okušanja
Pri spodbujanju okušanja izhajamo iz osnovnih pojmov, ki so prisotni v vsakdanjem
življenju. Gre za prepoznavanje in zaznavanje okusa slano – sladko, kislo – grenko.
Opazujemo:
- Raven sproščenosti.
- Izraz na obrazu.
- Gibanje telesa.
V različnih posodicah imamo različno hrano za vse štiri glavne okuse:
- Slano – osoljena voda.
- Sladko – čokoladni namaz.
- Kislo – limonin sok.
- Grenko – sok grenivke.
Fotografija 2: Posodica s soljo, čokoladnim namazom, limona, grenivka.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Blažka Merkac; diplomsko delo
- 34 -
Po tem, ko damo otroku prvi okus, mu damo nato malo vode, počakamo ter nato
nadaljujemo z naslednjim okusom. Enako naredimo za vse naslednje.
4.3.6. Spodbujanje slušnega zaznavanja
Z različnimi zvoki opazujemo otrokovo slušnost in njegove odzive na zvoke.
Opazujemo:
- Raven sproščenosti.
- Izraz na obrazu.
- Gibanje telesa.
Vaja 1
Otrok sedi nasproti nam. V roki imamo ropotuljico. Ko jo stresemo, opazujemo ali otrok
pogleda proti ropotuljici, ali se odziva. Ropotuljico uporabimo najprej na eni nato na drugi
strani otroka in opazujemo, ali se je otrok obrnil proti zvoku.
Fotografija 3: Ropotuljica.
Vaja 2
Otrok sedi nasproti nas. Pred njim ploskamo in opisujemo, kaj delamo. Ploskamo najprej
tiho, nato glasno in opazujemo razliko. Nato ploskamo z njegovimi rokami.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Blažka Merkac; diplomsko delo
- 35 -
Vaja 3
Otroku predvajamo glasbo in opazujemo odziv. Glasbo damo na glas ali tišje. Enako kot
pri ropotuljici, predvajamo glasbo na eni strani in nato na drugi strani otroka ter
opazujemo, ali se je otrok obrnil proti zvoku.
4.3.7. Slušne spodbude preko govora
Opazujemo:
- Raven sproščenosti.
- Izraz na obrazu.
- Gibanje telesa.
Vaja 1
Sedimo nasproti otroka, ki je udobno nameščen na blazini, držimo ga za roke in
izgovarjamo enostavno otroško izštevanko »Ena, dva tri, to si ti!«, »Pika, pika, pikica, to je
tvoja slikica!«.
Vaja 2
Z izgovarjanjem besed izštevanke (»Ena, dva tri, to si ti!«, »Pika, pika, pikica, to je tvoja
slikica!«) otroku s pasivnimi gibi rok ponazarjamo ritem in jakost govora. Otroka
pohvalimo pri vsakem poskusu oglašanja.
4.3.8. Tipno-prijemalno zaznavanje
Opazujemo:
- Odziv na dotik.
- Raven manipulacije s predmetom.
- Kako dolgo otrok vztraja v dejavnosti.
- Raven sproščenosti.
- Izraz na obrazu.
- Položaj telesa.
- Gibanje telesa.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Blažka Merkac; diplomsko delo
- 36 -
Vaja 1
Otrok sedi nasproti nam. Pred njega damo predmete, ki so mehki (vata, volna, mehka
žogica). Opazujemo njegov odziv ob dotiku, kaj dela s predmetom. Opisujemo mu, kaj
drži.
Fotografija 4: Mehka žogica, volna in vata.
Vaja 2
Otrok sedi nasproti nam. Pred njega damo predmete, ki so trdi (lesen predmet, plastična
kocka, plastična škatla). Opazujemo njegov odziv ob dotiku, kaj dela s predmetom.
Opisujemo mu, kaj drži.
Fotografija 5: Plastična škatla, plastična kocka in lesen predmet.
Vaja 3
Otrok sedi nasproti nam. Pred njega damo predmete, ki so gladki (krožnik, zajemalka).
Opazujemo njegov odziv ob dotiku, kaj dela s predmetom. Opisujemo mu, kaj drži.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Blažka Merkac; diplomsko delo
- 37 -
Fotografija 6: Keramični krožnik in zajemalka.
Vaja 4
Otrok sedi nasproti nam. Pred njega damo predmete, ki so hrapavi (vileda goba s
kovinskimi ščetinami, spužva). Opazujemo njegov odziv ob dotiku, kaj dela s predmetom.
Opisujemo mu, kaj drži.
Fotografija 7: Vileda gobica in spužva.
Vaja 5
Otrok sedi nasproti nam. Pred njega damo plastenko iz hladilnika. Opazujemo njegov
odziv ob dotiku z mrzlim, kaj dela s predmetom. Opisujemo mu, kaj drži.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Blažka Merkac; diplomsko delo
- 38 -
Vaja 6
Otrok sedi nasproti nam. Pred njega damo plastenko s toplo vodo. Opazujemo njegov
odziv ob dotiku s toplim, kaj dela s predmetom. Opisujemo mu, kaj drži.
Vaja 7
V posodi imamo koruzo. Otrokove roke damo v posodo in opazujemo, kako se odziva, kaj
dela.
Fotografija 8: Posoda s koruzo.
Vaja 8
V posodo damo peno za britje, njegove roke damo v posodo, opisujemo mu, kaj je,
opazujemo odzive.
Fotografija 9: Posoda s peno za bitje.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Blažka Merkac; diplomsko delo
- 39 -
4.3.9. Manipulacija s predmeti
Opazujemo:
- Odziv na dotik.
- Raven manipulacije s predmetom.
- Kako dolgo otrok vztraja v dejavnosti.
- Raven sproščenosti.
- Izraz na obrazu.
- Položaj telesa.
- Gibanje telesa.
Vaja
Pred otroka damo različne predmete (plišasti tiger, plastično letalo, žoga z mehkimi
izrastki, žoga s trdimi izrastki). Otroku opisujemo, kaj je pred njim, ga spodbujamo, da
prime kakšen predmet. Pomagamo mu tako, da mu jih podajamo (omogočimo mu tudi
gibanje, da sam išče in pobira) in vedno opisujemo.
Fotografija 10: Plišasti tiger, plastično letalo, žoga z mehkimi izrastki, žoga s trdimi
izrastki.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Blažka Merkac; diplomsko delo
- 40 -
4.3.10. Modeliranje
Opazujemo:
- Odziv na dotik.
- Raven manipulacije s predmetom.
- Kako dolgo otrok vztraja v dejavnosti.
- Raven sproščenosti.
- Izraz na obrazu.
- Položaj telesa.
- Gibanje telesa.
Vaja 1
V večjih, plitvih plastičnih posodah je v eni suha zemlja, v drugi mokra. Otrok odtisne
sledi rok, sledi prsta. Opazujemo odzive ter kaj dela z zemljo.
Fotografija 11: Mokra zemlja.
Vaja 2
Otroku namažemo prst z lepilom, da ima rahlo lepljivo. Pritiskamo na tisto točko, s svojo
roko, z drugo roko otroka ter opazujemo odzive.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Blažka Merkac; diplomsko delo
- 41 -
4.3.11. Spodbujanje vidnega zaznavanja
Spodbujanje vidnega zaznavanja izvajamo preko vidnih dražljajev.
Opazujemo:
- Odziv na svetlobo.
- Gibanje oči.
- Raven sproščenosti.
- Izraz na obrazu.
- Gibanje telesa.
Vaja 1
Z otrokom smo v napol mračni sobi. Na temno steno svetimo z lučko, če otrok pogleda na
to mesto, jo počasi začnemo premikati. Opazujemo, ali otrok sledi ali ne.
Vaja 2
Otrok sedi nasproti nam. Svetilko, s katero svetimo pred njim, imamo najprej nastavljeno
na najmanjšo jakost, nato jo zvišujemo. Opazujemo njegove odzive.
Vaja 3
V večjih plitvih plastičnih posodah je v eni rdeča barva, v drugi rjava barva za prste.
Opazujemo, za katero se bo otrok odločil. Vanjo pomočimo roko in odtisnemo na list.
Fotografija 12: Rjava in rdeča barva.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Blažka Merkac; diplomsko delo
- 42 -
4.4. Predstavitev in opis treh srečanj
Srečanja so opisana s pomočjo tabel, ker je tako najlažje razvidno, kakšni so bili odzivi
otroka pri posamezni vaji in na posameznem srečanju.
Pri nekaterih vajah sta opisani samo dve srečanji, kar pomeni, da z Evelin te vaje na enem
srečanju nismo izvajali. Vaje nismo izvajali bodisi zaradi tega, ker smo se osredotočili raje
na tiste vaje, kjer na prejšnjih srečanjih ni želela sodelovati, so bili odzivi na prejšnjih
srečanjih dobri, ali pa smo bili z Evelin sami in vaje nismo mogli opraviti.
4.4.1. Občutenje lastnega telesa
Vaja 1 – Tesen telesni stik, ki ga izvajamo z ljubkovanjem, božanjem, s čim tesnejšem
dotikanjem otroka. Ob dotikanju poimenujemo del telesa, ki se ga takrat dotikamo.
Preglednica 1: Občutenje lastnega telesa z ljubkovanjem, božanjem, s čim tesnejšem
dotikanjem otroka.
Opazujemo Srečanje 1 Srečanje 2 Srečanje 3
Odziv na dotik Ob dotiku je mirna,
ne odmika rok, nog.
Ko se dotaknem
njenega lica, se z
licem prisloni na
roko, išče dotik. Ob
objemu se nasloni
name, z levo roko
me boža.
Ob dotiku je mirna,
z levo roko išče
mojo. Ko se jo
dotaknem na
trebuhu, mi roko
pridrži.
Ob dotiku je mirna,
naslonjena name.
Raven sproščenosti Telo je
sproščeno.
Telo je
sproščeno.
Telo je
sproščeno.
Izraz na
obrazu
Izraz na obrazu je
sproščen, miren. Ob
dotiku obraza se
nasmehne.
Izraz na obrazu je
sproščen, vmes za
nekaj časa zapre oči.
Izraz na obrazu je
sproščen, miren.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Blažka Merkac; diplomsko delo
- 43 -
Položaj telesa Je v sedečem
položaju, nagnjena
na levo stran, kjer se
podpira z levo roko.
Je v ležečem
položaju, na hrbtu.
Sedi v mojem
naročju.
Kaj giblje
(del telesa)?
Giblje roke in noge,
vendar jih ne
odmika.
Obrača glavo na
tisto stran, kjer se je
dotikam.
Med dotikanjem
večkrat pokrči noge,
giblje roke, obrača
glavo.
Giblje levo roko,
išče roko, s katero se
jo dotikam.
Kje se giblje (osebni
prostor, se iztegne
...)?
Gibi rok in nog so
znotraj osebnega
prostora.
Giblje se znotraj
osebnega prostora.
Giblje se znotraj
osebnega prostora.
Kako se giblje
(hitro, počasi,
ritmično,
nepričakovano,
lahko, težko)?
Gibanje rok in nog
je ob dotiku
počasno.
Gibi rok, nog, glave
so počasni.
Gibi leve roke so
počasni,
neenakomerni.
Vaja 2 – Z otrokovimi rokami se izmenično dotikamo svojega in otrokovega telesa.
Preglednica 2: Občutenje telesa z dotikanjem svojega in otrokovega telesa z njegovimi
rokami.
Opazujemo Srečanje 1 Srečanje 3
Odziv na dotik Ob dotiku je mirna, rok ne
odmika. Z levo roko prime
mojo roko.
Ob dotiku je mirna, dovoli mi, da
jo držim za roke.
Raven sproščenosti Telo je v začetku
sproščeno, nato začne trzati
z levo roko, ki jo želi
odmakniti.
V začetku je telo sproščeno, nato
se začne obračati s telesom stran
od mene, odmika glavo, želi
iztrgati roke iz prijema.
Izraz na obrazu Najprej je izraz sproščen, V začetku je obraz sproščen,
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Blažka Merkac; diplomsko delo
- 44 -
miren, nato postane resen,
prične se oglašati.
miren, nato postane izraz
nemiren, bega z očmi.
Položaj telesa Je v sedečem položaju,
desno nogo spodvito pod
levo.
Sedi na mojih nogah, obrnjena k
meni.
Kaj giblje (del telesa)? Giblje glavo, ki jo obrača
stran od mene. Po kratkem
času začne gibati tudi levo
roko.
Giblje celo telo, ga obrača stran
od mene, obrača glavo, giblje obe
roki.
Kje se giblje (osebni
prostor, se iztegne ...)?
Giblje se znotraj osebnega
prostora.
Giblje se znotraj osebnega
prostora.
Kako se giblje (hitro,
počasi, ritmično,
nepričakovano, lahko,
težko)?
Sprva je gibanje glave
počasno, nato postane
hitrejše. Gibanje leve roke
je hitro, neritmično,
trzajoče.
Giblje se neenakomerno, trza z
rokami, glavo. Gibanje je
počasno.
Na drugem srečanju ni želela, da jo držim za roke, odmikala jih je, se obračala stran s
celim telesom. Z vajo sem poskusila še kasneje, vendar je bil rezultat isti, zato nisem
vztrajala.
4.4.2. Občutek za ravnotežje
Vaja 1 – Vlečenje blazine, na kateri je otrok.
Preglednica 3: Spodbujanje občutka za ravnotežje z vlečenjem blazine.
Opazujemo Srečanje 1 Srečanje 2 Srečanje 3
Raven sproščenosti Telo je
sproščeno.
Telo je
sproščeno.
Telo je
sproščeno.
Izraz na obrazu Izraz na obrazu je Ves čas se smehlja, Izraz na obrazu je
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Blažka Merkac; diplomsko delo
- 45 -
sproščen, miren,
večkrat se vmes
nasmehne.
izraz na obrazu je
sproščen.
sproščen, vmes se
smehlja in večkrat
tudi oglasi.
Gibanje telesa Počasi giblje noge in
roke ter z njimi
opleta naokoli,
počasi obrača glavo.
Gibanje je
enakomerno.
Krči noge, dviguje
roke, vendar celega
telesa ne premika.
Z rokami opleta
okoli sebe, se grabi
za noge, ki jih krči.
Gibanje je počasno
in enakomerno.
Vaja 2 – Guganje otroka na kolenih.
Preglednica 4: Spodbujanje občutka za ravnotežje z guganjem otroka na kolenih.
Opazujemo Srečanje 1 Srečanje 2 Srečanje 3
Odziv na dotik Sedi na mojih
kolenih, obrnjena k
meni, držim jo za
roke. Rok ne odmika
in me prime za moje
roke.
Sedi na mojih
kolenih, obrnjena k
meni.
Ko jo primem za
roke, me prime z
levo roko, za desno
jo držim samo jaz.
Sedi na mojih
kolenih, obrnjena s
hrbtom k meni,
držim jo za roke. Ob
prijemu se nagne
nazaj in se nasloni
name.
Raven sproščenosti Telo je
sproščeno.
Telo je
sproščeno.
Telo je
sproščeno.
Izraz na obrazu Izraz na obrazu je
sproščen. Je
nasmejana.
Izraz na obrazu je
sproščen, se smehlja,
večkrat tudi na glas
oglasi.
Med guganjem je
nasmejana, večkrat
se na glas oglasi.
Gibanje telesa Med guganjem
enakomerno giblje
glavo, jo obrača v
ritmu. Telo drži
pokonci.
Med guganjem
enakomerno giblje
glavo, vmes se
nagne nazaj, tako da
leži na nogah. S
Med guganjem
obrača glavo
navzgor proti meni,
s telesom je še
vedno naslonjena
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Blažka Merkac; diplomsko delo
- 46 -
pomočjo se dvigne
nazaj.
name.
Vaja 3 – Guganje otroka v rjuhi.
Preglednica 5: Spodbujanje občutka ravnotežja z guganjem otroka v rjuhi.
Opazujemo Srečanje 1 Srečanje 3
Raven sproščenosti Telo je sproščeno. Telo je sproščeno.
Izraz na obrazu Izraz na obrazu je sproščen,
se smehlja, oglaša na glas.
Med guganjem je obraz
sproščen, se smeji in oglaša.
Gibanje telesa Med guganjem v rjuhi krči
noge, jih grabi z rokami,
dviguje roke v zrak. Giblje
glavo v levo in desno.
Gibanje je enakomerno.
Tako kot na prvem srečanju
krči noge k telesu, z rokami
jih grabi, dviguje roke v
zrak, obrača glavo.
Vaja 4 – Zavijanje otroka v rjuho.
Preglednica 6: Spodbujanje občutka za ravnotežje z zavijanjem otroka v rjuho.
Opazujemo Srečanje 1 Srečanje 2
Odziv na dotik Med zavijanjem je pri miru,
prav tako ko je popolnoma
zavita.
Med zavijanjem je mirna,
prav tako ko je popolnoma
zavita. Ko jo tako vzamem v
naročje, se nasloni name.
Raven sproščenosti Telo je sproščeno. Telo je sproščeno.
Izraz na obrazu Obraz je sproščen, se smeji. Obraz je sproščen, rahlo se
smehlja.
Gibanje telesa Počasi obrača glavo. Se ne giblje.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Blažka Merkac; diplomsko delo
- 47 -
4.4.3. Oralna stimulacija oz. spodbujanje občutenja ust in ustnic
Vaja 1 – Otroku namažemo okoli ust in na usta marmelado.
Preglednica 7: Spodbujanje občutenja ust in ustnic z mazanjem marmelade na usta in
okoli njih.
Opazujemo Srečanje 2 Srečanje 3
Odziv na dotik Ob mazanju umika glavo, jo
obrača stran.
Ob mazanju umika glavo in
jo obrača stran.
Raven sproščenosti Ob mazanju je telo
nesproščeno, z levo roko me
skuša odriniti. Ob dotikanju
kasneje, je telo sproščeno.
Ob mazanju je telo
nesproščeno, ga obrača
stran. Kasneje je ob
dotikanju telo sproščeno.
Izraz na obrazu Ob mazanju je obraz
nesproščen. Ob dotikanju
kasneje, je izraz na obrazu
miren.
Ponovno je ob mazanju izraz
nesproščen, ob dotikanju
kasneje je izraz na obrazu
miren in sproščen.
Gibanje telesa Ob mazanju glavo obrača
stran, z levo roko me skuša
odriniti. Ko je namazana
okoli ust in po ustih se
gibanje umiri. Sama s prsti
leve roke tipa okoli ust in po
ustnicah. Z jezikom okuša
marmelado.
Ob mazanju giblje zgornji
del telesa, se obrača stran,
odriva z rokami. Kasneje se
gibanje umiri in se dotika z
levo roko svojih ustnic in
okoli njih. Z jezikom okuša
marmelado.
Vaja 2 – Masiranje otrokovih dlesni.
Na nobenem od srečanjih vaje nismo mogli izvesti, ker Evelin ni pustila, da ji bodisi z
njenim ali našim prstom masiramo dlesen. Odmikala je glavo, se s celim telesom obračala
stran od mene, opletala z rokami in tudi z glasom sporočila, da ji ni všeč.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Blažka Merkac; diplomsko delo
- 48 -
4.4.4. Spodbujanje zaznavanja vonja
Vaja – Odziv na parfum in kis.
Preglednica 8: Spodbujanje zaznavanja vonja – parfum.
Opazujemo Srečanje 1 Srečanje 2 Srečanje 3
Raven sproščenosti Krči noge, napenja
mišice. Telo je
nesproščeno.
Telo je
sproščeno.
Telo je
sproščeno, roke ima
ob telesu.
Izraz na obrazu Izraz je nesproščen,
guba čelo, hitreje
odpira in zapira oči.
Izraz na obrazu je
sproščen, miren.
Izraz je sproščen in
miren.
Gibanje telesa Z levo roko odrine
stekleničko, z glavo
in telesom se obrne
stran. Ko ponovno
približam
stekleničko jo
odriva.
Z levo roko sega po
steklenički, s
telesom in glavo se
nagiba k steklenički.
S telesom in glavo
se počasi približuje
steklenički.
Preglednica 9: Spodbujanje zaznavanja vonja – kis.
Opazujemo Srečanje 1 Srečanje 2 Srečanje 3
Raven sproščenosti Ob vonju celotno
telo trzne.
Ob vonju telo trzne,
je nesproščeno.
Telo je
nesproščeno, ob
vonju trzne.
Izraz na obrazu Ob vonju naguba
čelo, stiska oči, dela
grimase.
Ponovno dela
grimase, guba čelo
in stiska oči.
Izrazito guba čelo in
stiska oči. Da ji ni
všeč, opozori tudi z
oglašanjem.
Gibanje telesa Glavo in telo obrača
stran. Z obema
rokama počasi,
S telesom in glavo
se obrača stran od
stekleničke, z desno
Telo in glavo obrača
stran od stekleničke.
Z levo roko
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Blažka Merkac; diplomsko delo
- 49 -
neenakomerno
odriva stekleničko.
roko gre pred obraz,
z levo je naslonjena
na tla.
neenakomerno
opleta pred
stekleničko.
4.4.5. Spodbujanje okušanja
Vaja – Okušanje: slano, sladko, grenko, kislo.
Preglednica 10: Spodbujanje okušanja – slano.
Opazujemo Srečanje 1 Srečanje 2
Raven sproščenosti Telo je sproščeno. Telo je sproščeno.
Izraz na obrazu Obraz ima sproščen, cmoka
z usti.
Izraz na obrazu je sproščen,
cmoka z usti, jih odpira.
Gibanje telesa Neenakomerno, počasi
opleta z rokami.
Počasno, neenakomerno
gibanje rok, jih sklepa pred
sabo.
Preglednica 11: Spodbujanje okušanja – sladko.
Opazujemo Srečanje 1 Srečanje 2
Raven sproščenosti Telo je sproščeno. Telo je sproščeno.
Izraz na obrazu Na obrazu kaže veselje, se
nasmehne. Cmoka z usti.
Med okušanjem cmoka z
usti, se rahlo smehlja.
Gibanje telesa Glavo nagne na levo stran,
sklepa roke pred sabo. Gibi
so počasni. Sega po žlici.
Z levo roko sega po žlici in
si jo želi pridržati v ustih. Z
drugo drži mojo roko. Gibi
so počasni.
Preglednica 12: Spodbujanje okušanja – kislo.
Opazujemo Srečanje 1 Srečanje 2
Raven sproščenosti Telo se ob okušanju kislega Ob okušanju slanega se telo
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Blažka Merkac; diplomsko delo
- 50 -
strese, nato napne. strese, napne.
Izraz na obrazu Na obrazu se kaže nemir,
stiskanje oči, cmokanje z
usti in grimase.
Izraz na obrazu izraža
nemir, cmoka z usti in
močno zapira in odpira oči.
Gibanje telesa Glavo in telo obrača stran. Z
rokami odriva žlico,
neenakomerno opleta pred
sabo. Gibi so počasni.
Telo in glavo obrača stran,
se nemirno oglaša, z rokami
opleta pred sabo.
Preglednica 13: Spodbujanje okušanja – grenko.
Opazujemo Srečanje 1 Srečanje 2
Raven sproščenosti Ob okušanju grenkega telo
trzne in se napne, stisne levo
roko v pest.
Telo trzne in se napne, je
nesproščeno.
Izraz na obrazu Na obrazu se pojavijo
grimase, cmokanje z usti.
Pojavi se cmokanje z usti,
grimase in beganje z očmi.
Gibanje telesa S telesom in glavo se obrača
stran, z desno roko opleta po
zraku, tolče po nogi, z levo
se naslanja na levo stran.
Glavo in telo obrača stran,
se nemirno oglaša, z desno
roko opleta po zraku, z levo
se naslanja na levo stran.
4.4.6. Spodbujanje slušnega zaznavanja
Vaja 1 – Odziv na ropotuljico in sledenje zvoku.
Preglednica 14: Spodbujanje slušnega zaznavanja ob zvoku ropotuljice.
Opazujemo Srečanje 1 Srečanje 2 Srečanje 3
Raven sproščenosti Telo je
sproščeno.
Telo je
sproščeno.
Telo je
sproščeno.
Izraz na obrazu Na obrazu se izraža
zanimanje, veselje.
Obraz izraža veselje,
z očmi išče izvor
Kot na prvih dveh
srečanjih je na
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Blažka Merkac; diplomsko delo
- 51 -
Z očmi išče izvor
zvoka.
zvoka. obrazu izraz veselja,
zanimanja, z očmi
išče izvor zvoka.
Gibanje telesa S telesom in glavo
se obrača proti
zvoku. Tudi, ko se
prestavim na drugo
stran, se s telesom in
glavo obrne v to
smer.
Kamorkoli se
postavim in ustvarim
z ropotuljico zvok,
se obrne s telesom in
glavo v to smer.
S telesom in glavo
išče izvor zvoka, mu
sledi. Z desno roko
opleta po zraku.
Vaja 2 – Ploskanje z našimi in otrokovimi rokami.
Preglednica 15: Spodbujanje slušnega zaznavanja ob ploskanju z mojimi in otrokovimi
rokami.
Opazujemo Srečanje 2 Srečanje 3
Raven sproščenosti Ob mojem ploskanju je telo
sproščeno, ko pa ploskam z
njenimi rokami je na
začetku telo sproščeno, po
kratkem času pa začne
napenjati telo in krčiti roke.
Ko ploskam jaz je telo
sproščeno. Kratek čas je telo
sproščeno tudi, ko ploskam
z njenimi rokami, vendar ne
traja dolgo, ko se telo napne
in začne odmikati roke.
Izraz na obrazu Izraz na obrazu je miren,
vendar ne kaže zanimanja za
dogajanje okoli sebe. Ko je
moje ploskanje glasnejše,
takrat pogleda v smeri
zvoka.
Ko želim ploskati z njenimi
rokami, je na obrazu viden
nemir, se oglaša, z očmi
bega sem in tja.
Ob mojem tihem ploskanju
ne kaže nobenega
zanimanja, ko je ploskanje
glasnejše z očmi išče izvor
zvoka.
Med ploskanjem z njenimi
rokami je v začetku na
obrazu vidna sproščenost,
vmes se nasmehne. Po
kratkem času se obraz
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Blažka Merkac; diplomsko delo
- 52 -
napne, prične se oglašati,
viden je nemir.
Gibanje telesa Glavo obrača v levo, se
naslanja na levo roko, z
desno roko počasi opleta
pred sabo. Ob glasnejšem
ploskanju obrne glavo v
smeri zvoka.
Ko ploskam z njenimi
rokami, obrača glavo v levo
in desno, želi iztrgati svoje
roke iz mojega prijema.
Ob tihem ploskanju ni
zaznati gibanja telesa, ko pa
je ploskanje glasnejše, glavo
obrača v smeri zvoka, z
desno roko prične opletati
pred sabo. Medtem ko
ploskam z njenimi rokami, v
začetku pusti voditi roke,
kmalu jih začne odmikati in
me odrivati, z glavo in
telesom se obrača v levo.
Vaja 3 – Poslušanje glasbe.
Preglednica 16: Spodbujanje slušnega zaznavanja ob poslušanju glasbe.
Opazujemo Srečanje 1 Srečanje 2 Srečanje 3
Raven sproščenosti Telo je
sproščeno.
Telo je
sproščeno.
Telo je
sproščeno.
Izraz na obrazu Vidno je veselje,
rahlo se smehlja.
Obraz je
sproščen, miren.
Obraz je
sproščen, miren.
Gibanje telesa Telo in glavo obrača
v smeri zvoka. Tudi
ko je glasba bolj
tiho, ji s telesom in
glavo sledi. Z desno
roko udarja po
nogah.
Tako na tiho kot na
glasno glasbo se
njeno telo in glava
giblje v smeri zvoka.
Glavo in telo obrača
v smeri glasbe. Z
desno roko najprej
opleta pred sabo,
nato z njo udarja po
nogah.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Blažka Merkac; diplomsko delo
- 53 -
4.4.7. Slušne spodbude preko govora
Vaja 1 – Govorjenje izštevanke.
Preglednica 17: Spodbujanje slušnega zaznavanja preko govora.
Opazujemo Srečanje 1 Srečanje 2 Srečanje 3
Raven sproščenosti Telo je
sproščeno.
Telo je
sproščeno.
Telo je
sproščeno.
Izraz na obrazu Obraz je sproščen,
vmes se nasmehne.
Obraz je sproščen in
miren.
Izraz na obrazu je
sproščen, večkrat se
vmes nasmehne.
Gibanje telesa Glavo obrača počasi
v levo in nazaj. Roke
drži pri miru v
mojih.
Z levo roko me noče
držati in jo izmika,
se nanjo nato tudi
nasloni, glavo
obrača v levo in
nazaj.
Glavo počasi obrača
v levo in desno, roke
drži v mojih.
Vaja 2 – S pasivnimi gibi otrokovih rok ponazarjamo ritem in jakost izštevanke.
Preglednica 18: Spodbujanje slušnega zaznavanja preko govora in pasivnih gibov
otrokovih rok s ponazarjanjem ritma in jakosti govora.
Opazujemo Srečanje 1 Srečanje 2 Srečanje 3
Raven sproščenosti Telo je na začetku
sproščeno, nato se
napne, dokler ne
izpustim njenih rok.
Telo je sproščeno. Telo je sproščeno,
nato pa napne mišice
in odmakne roke iz
mojih.
Izraz na obrazu V začetku je izraz
sproščen, ko želi, da
jo spustim, se napne.
Izraz na obrazu je
miren, vmes se
nasmehne.
V začetku je izraz na
obrazu miren, nato
se napne.
Gibanje telesa Glavo giblje v levo
in desno, počasi,
Glavo nagne na levo
in jo v tem položaju
Glavo obrača počasi
v levo in nazaj, ko
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Blažka Merkac; diplomsko delo
- 54 -
neenakomerno. Ko
izpustim njene roke,
z njimi opleta pred
sabo.
zadrži do konca. njene roke izpustim,
z njimi opleta pred
sabo.
4.4.8. Tipno-prijemalno zaznavanje
Vaja 1 – Tipanje in prijemanje mehkih predmetov (vata, volna, mehka žogica).
Preglednica 19: Tipno-prijemalno zaznavanje ob prijemanju mehkih predmetov.
Opazujemo Srečanje 1 Srečanje 2 Srečanje 3
Odziv na dotik Ob dotiku predmet
prime v roko.
Rok ne odmika, vsak
predmet prime v
roko.
Dotiku se ne izmika,
predmete prijema v
roko.
Raven manipulacije
s predmetom
Vsak predmet, ki ga
vzame v levo roko,
potiplje tudi z desno,
nato si ga takoj
prisloni k levemu
licu, da v usta in
nazaj k levemu licu,
ga odmika in
ponovno prisloni
nazaj. Ko ga izpusti,
poseže po drugem,
vendar se moram
najprej z njim
dotakniti njene roke.
Z levo roko posega
po predmetu, ga
stisne, potiplje z
desno roko, nato pa
z levo roko nese k
levemu licu, se z
njim boža. Ko tega
izpusti, ji ponudim
drug predmet, po
katerem ponovno
poseže z levo roko.
Po vsakem
ponujenem predmetu
poseže z levo roko, z
desno potiplje in ga
z levo roko takoj
prisloni k levemu
licu. Vsak predmet
da v usta in nazaj k
licu.
Kako dolgo otrok
vztraja v dejavnosti
Z vsakim
predmetom vztraja
kratek čas.
Tokrat vztraja pri
vati in žogici dlje
časa, volno si samo
prisloni k licu in
Z vsakim
predmetom vztraja
kratek čas, volno
samo prime v roke
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Blažka Merkac; diplomsko delo
- 55 -
izpusti. in izpusti.
Raven sproščenosti Telo je
sproščeno.
Telo je
sproščeno.
Telo je
sproščeno.
Izraz na obrazu Obraz je miren,
sproščen.
Na obrazu se izraža
sproščenost, je
miren.
Obraz je miren,
sproščen.
Položaj telesa Telo je rahlo
nagnjeno na levo
stran, je v sedečem
položaju.
Je v sedečem
položaju, sedi
vzravnano.
Je v sedečem
položaju, najprej je
vzravnana, nato se
rahlo nagne v levo.
Gibanje telesa Gibanje leve roke je
počasno, z desno
opleta pred sabo,
glavo prislanja na
predmete.
Počasi giblje roke,
žogo trdo stisne z
levo roko, glavo
obrača počasi proti
predmetu, da ga
lahko prisloni k
ustom.
Gibanje rok je
počasno, večino
giblje samo levo,
desno ima ob telesu.
Glavo nagiba na
levo.
Vaja 2 – Tipanje in prijemanje trdih predmetov (lesena lesen predmet, plastična kocka,
plastična škatla).
Preglednica 20: Tipno-prijemalno zaznavanje ob prijemanju trdih predmetov.
Opazujemo Srečanje 1 Srečanje 2 Srečanje 3
Odziv na dotik Ob dotiku predmeta
ga prime v roko.
Vsak predmet prime
v roko, se ne izmika
dotiku.
Vsak predmet ob
dotiku zgrabi z levo
roko.
Raven manipulacije
s predmetom
Po vsakem predmetu
poseže z levo roko,
nato se ga dotakne
še z desno. Z levo
roko ga nato nese k
levemu licu, da v
Po predmetih posega
z levo roko, ga
prime in nese takoj k
levemu licu, nato ga
izpusti.
Vsak predmet prime
z levo roko, z desno
ne posega. Predmet
nese k levemu licu
in ga tam pridrži
kratek čas ter ga
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Blažka Merkac; diplomsko delo
- 56 -
usta in izpusti. nato izpusti.
Kako dolgo otrok
vztraja v dejavnosti
V dejavnosti vztraja
kratek čas.
V dejavnosti vztraja
zelo kratek čas.
Z vsakim predmetov
vztraja kratek čas.
Raven sproščenosti Telo je
sproščeno.
Telo je
sproščeno.
Telo je
sproščeno.
Izraz na obrazu Izraz na obrazu
izraža sproščenost.
Na obrazu se kaže
nezanimanje.
Na obrazu se kaže
nezanimanje.
Položaj telesa Je v sedečem
položaju, sedi
pokončno. Desno
nogo ima spodvito
pod levo.
Je v sedečem
položaju, telo je
rahlo nagnjeno na
levo, obe nogi ima
rahlo pokrčeni.
Je v sedečem
položaju, telo
nagnjeno na levo.
Desno nogo ima
spodvito pod levo.
Gibanje telesa Gibanje rok je
počasno, desno samo
za kratek čas dvigne
k predmetu, nato jo
ima ob telesu.
Gibanje leve roke je
počasno, desno ima
ob telesu.
Giblje samo levo
roko, desna je v
naročju. Gibanje
leve roke je počasno.
Vaja 3 – Tipanje in prijemanje gladkih predmetov (krožnik, zajemalka).
Preglednica 21: Tipno-prijemalno zaznavanje ob prijemanju gladkih predmetov.
Opazujemo Srečanje 1 Srečanje 2 Srečanje 3
Odziv na dotik Ob dotiku roko takoj
umakne, nato poseže
z levo roko in
predmet prime
Roke ob dotiku ne
umakne in predmet
prime z levo roko.
Ponujenega
predmeta se dotakne
in ga prime z levo
roko.
Raven manipulacije
s predmetom
Po predmetu posega,
vendar ga samo
prime v levo roko in
nato izpusti.
Po predmetu posega,
ga prime z levo
roko, nato prime še z
desno, vendar ga
nato tudi izpusti.
Po predmetu posega
z levo roko, se ga
dotakne tudi z
desno, vendar ga
nato takoj odloži.
Kako dolgo otrok V dejavnosti vztraja V dejavnosti vztraja V dejavnosti vztraja
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Blažka Merkac; diplomsko delo
- 57 -
vztraja v dejavnosti samo nekaj
trenutkov.
zelo kratek čas. zelo kratek čas.
Raven sproščenosti Telo je
sproščeno.
Telo je
sproščeno.
Telo je
sproščeno.
Izraz na obrazu Na obrazu se kaže
nezanimanje.
Na obrazu se kaže
nezanimanje.
Izraža se
nezanimanje.
Položaj telesa Je v sedečem
položaju, noge ima
iztegnjene.
Je v sedečem
položaju, noge ima
iztegnjene.
Je v sedečem
položaju, desno
nogo ima spodvito
pod levo.
Gibanje telesa Počasi giblje samo
levo roko. Glavo
obrača v levo.
Gibanje rok je
počasno, glavo
obrača v levo stran.
Gibanje obeh rok je
počasno. Glavo
obrača v levo.
Vaja 4 – Tipanje in prijemanje hrapavih predmetov (vileda goba s kovinskimi ščetinami,
spužva).
Preglednica 22: Tipno-prijemalno zaznavanje ob prijemanju hrapavih predmetov.
Opazujemo Srečanje 1 Srečanje 2 Srečanje 3
Odziv na dotik Ob dotiku roke ne
umakne, predmet
zagrabi.
Vsak predmet, ki se
ga dotakne, prime z
levo roko.
Roke ob dotiku ne
umakne, predmet
prime.
Raven manipulacije
s predmetom
Po predmetih posega
z levo roko, vsakega
prime, dotakne se ga
tudi z desno. Za
kratek čas ga pridrži
pred sabo. Z levo
roko ga nese k
levem licu, ga
prisloni k ustom in
nazaj na levo lice.
Po predmetih posega
z levo roko, vsakega
takoj nese k levemu
licu, ga za kratek čas
pridrži in nato
izpusti.
Po predmetih posega
z levo roko. Za
kratek čas ga pridrži
pred sabo, ga prime
še z desno roko, nato
pa z levo nese k
levemu licu, se z
njim poboža po
laseh in nese nazaj k
levemu licu.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Blažka Merkac; diplomsko delo
- 58 -
Kako dolgo otrok
vztraja v dejavnosti
V dejavnosti vztraja
dlje časa.
V dejavnosti vztraja
kratek čas.
V dejavnosti vztraja
dlje časa.
Raven sproščenosti Telo je
sproščeno.
Telo je
sproščeno.
Telo je
sproščeno.
Izraz na obrazu Na obrazu se kaže
zanimanje, obraz je
sproščen.
Obraz je sproščen,
ne kaže zanimanja
za predmete.
Obraz je sproščen,
kaže zanimanje za
predmete.
Položaj telesa Je v sedečem
položaju, sedi
pokončno.
Je v sedečem
položaju, desno
nogo ima spodvito
pod levo.
Je v sedečem
položaju, sedi
pokončno.
Gibanje telesa Gibi rok so počasni,
glavo počasi obrača
v levo.
Giblje samo levo
roko, gibi so
počasni.
Glavo giblje počasi
v levo in nazaj. Gibi
rok so počasni.
Vaja 5 – Tipanje in prijemanje hladnega predmeta (plastenka vode iz hladilnika).
Preglednica 23: Tipno-prijemalno zaznavanje ob prijemanju hladnega predmeta.
Opazujemo Srečanje 1 Srečanje 2
Odziv na dotik Ob dotiku takoj umakne
roko.
Ob dotiku takoj umakne
roko.
Raven manipulacije s
predmetom
Po predmetu ne posega. Po predmetu ne posega.
Kako dolgo otrok vztraja v
dejavnosti
/ /
Raven sproščenosti Ob dotiku se telo napne,
roke pokrči.
Ob dotiku se telo napne.
Izraz na obrazu Na obrazu se izraža strah,
začudenje.
Obraz je nemiren, izraža
strah.
Položaj telesa Je v sedečem položaju, ob
dotiku se pokrči.
Je v sedečem položaju, ob
dotiku se obrne na levo.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Blažka Merkac; diplomsko delo
- 59 -
Gibanje telesa Ob dotiku hitro opleta z
rokami pred sabo in odriva
ponujen predmet. Glavo in
telo obrača v levo.
Ob dotiku obrne glavo in
telo stran, v levo. Z rokami
hitro in neenakomerno
opleta pred sabo.
Vaja 6 – Tipanje in prijemanje toplega predmeta (plastenka s toplo vodo).
Preglednica 24: Tipno-prijemalno zaznavanje ob prijemanju toplega predmetov.
Opazujemo Srečanje 1 Srečanje 2
Odziv na dotik Ob dotiku za kratek čas
zadrži roko na predmetu,
nato jo umakne.
Za kratek čas zadrži roko na
predmetu, vendar ga ne
prime.
Raven manipulacije s
predmetom
Po predmetu poseže, a ga ne
prime v roke.
Po predmetu poseže, a ga ne
prime v roke.
Kako dolgo otrok vztraja v
dejavnosti
/ /
Raven sproščenosti Telo je sproščeno. Telo je sproščeno.
Izraz na obrazu Izraz na obrazu je sproščen. Izraz na obrazu je sproščen.
Položaj telesa Je v sedečem položaju, rahlo
nagnjena na levo.
Je v sedečem položaju, sedi
pokončno, desno nogo ima
spodvito pod levo.
Gibanje telesa Glavo počasi obrača v levo,
gibi leve roke so počasni.
Giblje samo levo roko,
katere gibi so počasni.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Blažka Merkac; diplomsko delo
- 60 -
Vaja 7 – Tipanje in prijemanje koruze v posodi.
Preglednica 25: Tipno-prijemalno zaznavanje ob prijemanju koruze.
Opazujemo Srečanje 1 Srečanje 2 Srečanje 3
Odziv na dotik Ob prvem dotiku
roko umakne, nato
se jo ponovno
dotakne.
Ob dotiku prične
udarjati po koruzi.
Ob dotiku roko
umakne, nato se jo
ponovno dotakne.
Raven manipulacije
s predmetom
Po koruzi poseže
samo z levo roko, z
njo udarja po koruzi.
Desno roko ji dam v
koruzo sama, vendar
jo umakne. Z levo
udarja, grabi koruzo.
Po koruzi poseže
samo z levo roko,
desno ji sama dam v
koruzo, vendar jo
umakne. Z levo roko
grabi koruzo in jo
meče iz posode,
udarja po koruzi.
Po koruzi posega
ponovno samo z
levo roko, z njo tolče
po njej, jo grabi.
Desno roko takoj, ko
jo dam v koruzo,
umakne.
Kako dolgo otrok
vztraja v dejavnosti
V dejavnosti vztraja
nekaj časa.
V dejavnosti vztraja
dlje časa.
V dejavnosti vztraja
dlje časa.
Raven sproščenosti Telo je
sproščeno.
Telo je
sproščeno.
Telo je
sproščeno.
Izraz na obrazu Obraz je sproščen,
vmes se rahlo
nasmehne.
Na obrazu se vidi
veselje, se smeji,
oglaša.
Obraz je vesel, se
smehlja.
Položaj telesa Je v sedečem
položaju, sedi
pokončno. Noge so
zravnane.
Je v sedečem
položaju, sedi
pokončno. Desno
nogo ima spodvito
pod levo.
Je v sedečem
položaju, sedi
pokončno.
Gibanje telesa Gibi leve roke so
hitri, neenakomerni,
stiska pest. Glavo
obrača v levo in
Giblje samo levo
roko, katere gibi so
hitri, neenakomerni,
v pest stiska koruzo.
Hitro in
neenakomerno giblje
levo roko, stiska
pest. Glavo počasi
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Blažka Merkac; diplomsko delo
- 61 -
desno, počasi. Glavo obrača v levo. obrača v levo in
desno.
Vaja 8 – Tipanje in prijemanje pene za britje.
Preglednica 26: Tipno-prijemalno zaznavanje ob prijemanju pene za britje.
Opazujemo Srečanje 2 Srečanje 3
Odziv na dotik Ob dotiku s peno takoj
umakne roko.
Ob dotiku takoj umakne
roko.
Raven manipulacije s
predmetom
Po peni poseže z levo roko,
a jo takoj umakne. Ko ji
poskušam voditi obe roki k
peni, postane nemirna, se
izmika.
Po peni poseže samo z levo
roko, vendar roko takoj
umakne. Ponovo poskušam
voditi roki nazaj k peni,
vendar se upira.
Kako dolgo otrok vztraja v
dejavnosti
/ /
Raven sproščenosti Telo se ob dotiku napne. Telo se ob dotiku napne.
Izraz na obrazu Na obrazu se kaže nemir. Na obrazu se kaže nemir, se
oglaša.
Položaj telesa Je v sedečem položaju, ob
dotiku se nagne v levo.
Je v sedečem položaju, ob
dotiku spodvije desno nogo
pod levo in se nagne v levo.
Gibanje telesa Gibi rok so hitri,
neenakomerni, z njimi
opleta pred sabo. Z glavo
odkimava.
Z obema rokama opleta,
hitro, neenakomerno pred
sabo. Glavo obrača v levo in
nazaj.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Blažka Merkac; diplomsko delo
- 62 -
4.4.9. Manipulacija s predmeti
Vaja 1 – Prijemanje in operiranje z različnimi predmeti (plišasti tiger, plastično letalo,
žoga z mehkimi izrastki, žoga s trdimi izrastki).
Preglednica 27: Manipulacija z različnimi predmeti.
Opazujemo Srečanje 1 Srečanje 2 Srečanje 3
Odziv na dotik Pri nobenem
predmetu ne
odmakne roke.
Vsakega posebej se
dotika in prijema.
Pri vsakem
predmetu vztraja z
dotikom. Vsakega
posebej se dotika in
prijema.
Vsakega predmeta
se dotakne, prime,
ga ne izpusti, vztraja
v stiku z njim.
Raven manipulacije
s predmetom
Sama posega po
predmetih, ki so
pred njo. Posega
samo z levo roko, z
desno kasneje
predmet podpre in
ga prinese do
obraza, nato ga z
desno roko izpusti.
Vsak predmet
ponese do levega
lica do ust, nazaj k
licu. Predmet
pomika po licu gor
in dol, ga podrži
pred sabo in nato
izpusti ter poseže po
drugem predmetu
pred njo.
Po predmetih, ki so
pred njo, posega z
levo roko. Vsak
predmet posebej
prime, ga s pomočjo
desne roke prinese
do obraza, kjer ga
nato drži samo z
levo roko. Predmete
prenaša od levega
lica do ust, nazaj na
lice, pridrži pred
sabo, da nazaj na
lice in nato izpusti.
Nato poseže po
drugem.
Z levo roko posega
po predmetih, ki so
pred njo. Z desno se
jih samo na kratko
dotakne. Vsak
predmet podrži ob
levem licu, nese v
usta, pomakne nazaj
k licu ter ga nato
izpusti in poseže po
drugem.
Kako dolgo otrok
vztraja v dejavnosti
V dejavnosti vztraja
dlje časa.
V dejavnosti vztraja
dlje časa.
V dejavnosti vztraja
dlje časa.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Blažka Merkac; diplomsko delo
- 63 -
Raven sproščenosti Telo je
sproščeno.
Telo je
sproščeno.
Telo je
sproščeno.
Izraz na obrazu Na obrazu se kaže
zanimanje za
predmete, veselje,
sproščenost.
Izraz na obrazu kaže
sproščenost, je
miren, vidno je
zanimanje.
Na obrazu se vidi
radovednost,
zanimanje za
predmete, mirnost.
Položaj telesa Telo je v sedečem
položaju, rahlo
nagnjeno v levo.
Je v sedečem
položaju, noge ima
pokrčene.
Je v sedečem
položaju, sedi
pokončno.
Gibanje telesa Gibanje rok je
počasno, glavo
vedno počasi nagne
proti predmetu, ki ga
drži v roki.
Počasno gibanje rok,
glavo nasloni na
predmet v roki.
Gibanje rok je
počasno. Glavo
obrača v levo in
nazaj, jo prisloni k
predmetu.
4.4.10. Modeliranje
Vaja 1 – Modeliranje s suho in mokro zemljo.
Preglednica 28: Modeliranje s suho in mokro zemljo.
Opazujemo Srečanje 2 Srečanje 3
Odziv na dotik Ob dotiku s suho zemljo
roke ne umakne, jo grabi.
Ob dotiku z mokro zemljo jo
takoj umakne.
Ob dotiku s suho zemljo
vztraja, se jo dotika, grabi.
Mokre zemlje se samo
dotakne in roko takoj
umakne.
Raven manipulacije s
predmetom
Po zemlji posega samo z
levo roko, jo grabi, tolče po
njej. Desno roko ji vodim
sama, a jo takoj umakne.
Ob dotiku z mokro zemljo
roko takoj umakne in se je
Po zemlji posega z levo
roko, po njej tolče, jo grabi.
Z desno se zemlje dotakne
šele, ko jo tja vodim sama,
vendar ne vztraja dolgo,
roko takoj umakne. Mokre
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Blažka Merkac; diplomsko delo
- 64 -
ne želi več dotakniti. zemlje se samo dotakne.
Kako dolgo otrok vztraja v
dejavnosti
V dejavnosti vztraja kratek
čas. Pri mokri zemlji je čas
še krajši.
Pri suhi zemlji vztraja kratek
čas, pri mokri pa le trenutek.
Raven sproščenosti Ob suhi zemlji je telo
sproščeno, ob mokri zemlji
se telo napne.
Ob dotiku s suho zemljo je
telo sproščeno, ob mokri pa
se telo napne.
Izraz na obrazu Ob suhi zemlji je izraz na
obrazu miren, ob mokri
zemlji se napne, vidi se
nemir.
Miren izraz na obrazu ob
dotiku s suho zemljo, nemir
in napetost pri mokri zemlji.
Položaj telesa Je v sedečem položaju,
desna noga spodvita pod
levo. Ob dotiku z mokro
zemljo se telo nagne na
levo.
Je v sedečem položaju, noge
ima iztegnjene. Ob dotiku z
mokro zemljo pokrči noge.
Gibanje telesa Ob dotiku s suho zemljo
giblje levo roko,
neenakomerno. Pri mokri
zemlji, obrača glavo v levo,
gibanje rok je hitrejše,
neenakomerno opleta pred
sabo.
Ob dotiku s suho zemljo
giblje samo levo roko,
gibanje je neenakomerno.
Ob dotiku z mokro obrača
telo in glavo v levo, gibanje
obeh rok je hitro in
neenakomerno.
Vaja 2 – Modeliranje z lepilom na prstih.
Preglednica 29: Modeliranje z lepilom na roki.
Opazujemo Srečanje 1 Srečanje 2 Srečanje 3
Odziv na dotik Ob dotiku izmika
roko.
Ob dotiku lepila
pokrči roko.
Ob dotiku izmika
roko.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Blažka Merkac; diplomsko delo
- 65 -
Raven manipulacije
z lepilom na prtih
Dlan ima odprto, se
ne dotika s prsti
predela z lepilom.
Ko se predela
dotikam jaz, skuša
umakniti roko.
Poskušam, da se
dotakne predela s
svojo drugo roko,
vendar se upira.
Predela z lepilom se
ne dotika, tudi ko ji
vodim tja drugo
roko, jo izmika.
Predela z lepilom se
ne dotika, roko
izmika, na pusti, da
se jo dotikam s svojo
roko ali z njeno
drugo.
Kako dolgo otrok
vztraja v dejavnosti
V dejavnosti vztraja
kratek čas.
V dejavnosti vztraja
kratek čas.
V dejavnosti vztraja
zelo kratek čas.
Raven sproščenosti Telo je napeto. Telo se napne, je
nesproščeno.
Telo je nesproščeno,
napeto.
Izraz na obrazu Na obrazu je opaziti
nemir.
Obraz izraža nemir. Na obrazu se izraža
nemir, dela grimase,
se oglaša.
Položaj telesa Telo je pokrčeno v
sedečem položaju.
V sedečem položaju
je telo pokrčeno.
Telo pokrči, je v
sedečem položaju.
Gibanje telesa Glavo obrača v levo
in desno. Z desno
roko odriva mojo
roko, z levo, ki je
namazana, pa opleta
pred sabo.
Z obema rokama
odriva moje roke
stran, gibanje je
hitro in
neenakomerno.
Glavo obrača v levo.
S telesom se obrača
stran, glavo obrača v
levo. Z rokami
opleta pred sabo, ne
pusti, da jo primem,
roke izmika.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Blažka Merkac; diplomsko delo
- 66 -
4.4.11. Spodbujanje vidnega zaznavanja
Vaja 1 – Otrokovo sledenje lučki.
Preglednica 30: Spodbujanje vidnega zaznavanja z lučjo.
Opazujemo Srečanje 1 Srečanje 2 Srečanje 3
Odziv na svetlobo Ob svetlobi glavo
obrne v smer izvora,
usmeri tudi pogled.
Ob svetlobi rahlo
trzne, obrne glavo in
usmeri pogled proti
svetlobi.
Glavo in oči usmeri
proti svetlobi, na
začetku trzne.
Gibanje oči Z očmi sledi
premikanju svetlobe.
Oči giblje v smeri
svetlobe, ji sledi.
Z očmi sledi
svetlobi, jih giblje
skupaj s
premikanjem
svetlobe.
Raven sproščenosti Telo je
sproščeno.
Telo je
sproščeno.
Telo je
sproščeno.
Izraz na obrazu Obraz je sproščen,
miren.
Obraz izraža
mirnost, zanimanje
za dogajanje.
Obraz je sproščen.
Položaj telesa Telo je v sedečem
pokončnem
položaju.
Je v sedečem
položaju, sedi
pokončno.
Je v sedečem
položaju, desno
nogo ima spodvito
pod levo.
Gibanje telesa Z zgornjim telesom
se počasi obrača in
sledi svetlobi, enako
počasi giblje tudi
glavo.
Z glavo in zgornjim
delom telesa sledi
svetlobi in ju obrača
v tisti smeri.
Glavo in zgornji del
telesa obrača proti
svetlobi.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Blažka Merkac; diplomsko delo
- 67 -
Vaja 2 – Otrokovo zaznavanje različne jakosti svetlobe.
Preglednica 31: Spodbujanje vidnega zaznavanja z različno jakostjo svetlobe.
Opazujemo Srečanje 1 Srečanje 2 Srečanje 3
Odziv na svetlobo Pri manjši svetlobi
se ne odziva,
umakne pogled in
obrne glavo stran, ko
je svetloba močnejša
ponovno pogleda v
smeri svetlobe.
Pri močni svetlobi
usmeri pogled in
glavo v smeri
svetlobe, ko se
zmanjša jakost
svetlobe, s pogledom
ne sledi več, glavo
obrne stran.
Ko je svetloba
močna, usmeri
pogled in glavo smer
svetlobe, ko jo
zmanjšana svetloba
se ne odziva, ne
usmerja pogleda v
smeri svetlobe.
Gibanje oči Pri močnejši svetlobi
giblje oči s svetlobo,
pri manjši jakosti oči
gibanju svetlobe ne
sledijo več.
Ko je svetloba nizka,
oči ne giblje z
gibanjem svetlobe.
Šele ko je svetloba
ponovno močnejša,
giblje oči in sledi
svetlobi.
Pri nizki svetlobi oči
ne sledijo svetlobi,
ko jo povečam, oči
ponovno sledijo
svetlobi.
Raven sproščenosti Telo je
sproščeno.
Telo je
sproščeno.
Telo je
sproščeno.
Izraz na obrazu Obraz je sproščen.
Pri visoki jakosti
svetlobe se kaže
zanimanje, pri
manjši zanimanja ni
več.
Obraz je sproščen.
Pri višji jakosti
svetlobe kaže na
obrazu radovednost,
ki z nižanjem jakosti
izginja.
Obraz je sproščen.
Ob visoki jakosti
svetlobe je na obrazu
videti zanimanje, pri
nižji izgine.
Položaj telesa Telo je v sedečem
položaju, nagnjeno
na levo stran, kjer je
naslonjeno na levo
roko.
Telo je v sedečem
položaju, sedi
pokončno, desno
nogo ima spodvito
pod levo.
Je v sedečem
položaju, z levo roko
se naslanja na levo
stran.
Gibanje telesa Pri visoki jakosti Zgornji del telesa in Počasi giblje zgornji
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Blažka Merkac; diplomsko delo
- 68 -
svetlobe giblje
zgornji del telesa in
glavo v smeri
svetlobe, pri manjši
se ne giblje.
glavo giblje v smeri
svetlobe, ko je le-ta
visoka, pri manjši pa
ne.
del telesa in glavo v
smeri visoke jakosti
svetlobe, pri manjši
jakosti svetlobe se
ne giblje.
Vaja 3 – Otrokovo odzivanje na barve (rdeča, rjava).
Preglednica 32: Spodbujanje vidnega zaznavanja z rdečo in rjavo barvo.
Opazujemo Srečanje 1 Srečanje 2
Odziv na barvo Z gledanjem se ne odziva na
nobeno barvo, ki je pred njo.
Ko ji pomočim roke v
barvo, želi roke izmakniti.
Vidno se ne odziva na
nobeno barvo, ne posega po
nobeni. V stiku z barvo
trzne, želi izmakniti roke.
Gibanje oči Pogleda ne usmeri v nobeno
izmed barv. Ko pride v stik
z barvo, ji oči begajo sem in
tja, pogleda ne usmeri v
dogajanje.
Ne pogleda nobene izmed
barv. V stiku z barvo ji oči
begajo sem in tja, ne
pogleda, kaj se dogaja.
Odziv na dotik Ob stiku z barvo želi
umakniti roke.
Ko ji mažem roke z barvo,
jih želi umakniti.
Raven sproščenosti Telo je na začetku
sproščeno. Ob stiku z barvo
se napne. Ko udarja po
plakatu, se ponovno sprosti.
Na začetku je sproščeno,
kasneje pa se ob stiku z
barvo napne. Ponovno se
sprosti, ko udarja po
plakatu.
Izraz na obrazu Na obrazu kaže
nezanimanje. Ko ji pomočim
roke v barvo, dela grimase,
kaže se nemir. Ko ji roke
dam na plakat, je izraz na
obrazu miren.
Na začetku kaže
nezanimanje. Ko ji nanašam
barvo na roke, kaže nemir,
dela grimase. Ob stiku s
papirjem je izraz miren.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Blažka Merkac; diplomsko delo
- 69 -
Položaj telesa Je v sedečem položaju, sedi
pokončno, desno nogo ima
spodvito pod levo.
Telo je v sedečem položaju,
rahlo nagnjeno na levo.
Gibanje telesa Na začetku počasi obrača
glavo v levo. Ob stiku z
barvo je gibanje glave
hitrejše, obrača jo v levo in
desno. Po plakatu udarja
samo z levo roko, desno ji
vodim.
Ob stiku z barvo zmajuje z
glavo, gibanje je
neenakomerno. Po plakatu
udarja samo z levo roko,
desno jih vodim.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Blažka Merkac; diplomsko delo
- 70 -
4.5. Sinteza posameznih vaj
4.5.1. Občutenje lastnega telesa
Na vseh srečanjih je Evelin kazala pozitiven odziv ob ljubkovanju, božanju in dotikanju
njenega telesa. Telo je bilo ob tem sproščeno, izraz na obrazu miren. Gibanje rok, glave je
bilo počasno, umirjeno. Raje je imela, da se jo dotikam jaz, kot pa, da sem vodila njene
roke, da sem se z njimi dotikala mojega ali svojega telesa. Rada se je stisnila in ob tesnem
stiku doživljala zadovoljstvo. Sklepam, da ob tem čuti ugodje in doživlja občutek varnosti
in zaščite.
4.5.2. Občutek za ravnotežje
Pri vseh vajah (vlečenje blazine, guganje na kolenih, guganje v rjuhi, zavijanje v rjuho) je
Evelin bila sproščena, na obrazu se je videlo veselje. Bolj intenzivne, kot so bile vibracije,
večje ugodje je kazala, bodisi s smehom ali sproščenim gibanjem rok in nog. Ob guganju
na kolenih in zavijanju v rjuho se je rada stisnila k meni. Iskala je še tesnejši stik.
4.5.3. Oralna stimulacija oz. spodbujanje občutenja ust in ustnic
Masiranja dlesni sploh ni pustila; ne s svojimi prsti, še manj z mojim prstom. Vztrajno je
obračala glavo stran in tudi z roko nakazala, da si tega ne želi. Ko pa je imela okoli ust in
na ustnicah namazano marmelado, se je tega predela dotikala, okušala in bila ob tem
sproščena.
4.5.4. Spodbujanje zaznavanja vonja
Pri zaznavanju različnih vonjev sem želela videti, kako se Evelin odziva na dva popolnoma
različna vonja. Intenzivni vonj kisa ji zagotovo ni bil všeč, kar je jasno pokazala z odzivom
celotnega telesa, medtem ko je bil parfum po drugi strani zanjo prijetnega vonja in se ni
odmaknila. Sklepam, da zna pokazati, kaj ji je všeč in kaj ne po vonju.
4.5.5. Spodbujanje okušanja
Pri okušanju štirih glavnih okusov, slano, sladko, kislo in grenko je Evelin jasno pokazala,
kaj ji je všeč in kaj ne. Pri slanem in sladkem je bila sproščena, ni kazala nobenega nemira.
Sladko ji je bilo še posebej všeč. Kislo in grenko pa je pri njej sprožilo nemir, jasno je
pokazala, da tega ne mara. Okusi so bili med sabo izrazito različni, intenzivni in takšen je
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Blažka Merkac; diplomsko delo
- 71 -
bil tudi njen odziv. Sklepam, da prepoznava in zaznava štiri glavne okuse in zna med njimi
razlikovati, po tem, ko s telesom in izrazom na obrazu pokaže, ali pri tem doživlja ugodje
ali neugodje.
4.5.6. Spodbujanje slušnega zaznavanja
Evelin se je na različne zvoke in jakost pozitivno odzivala. Zvoku je sledila s celim
telesom, pri tem pa kazala zadovoljstvo na obrazu z gibanjem rok. Pri ploskanju z njenimi
rokami je jasno pokazala, da tega ne mara. Sploh ni bila pozorna na zvok, ki ga je s
ploskanjem proizvajala, saj je želela le, da jo izpustim. Bolj intenziven, kot je bil zvok, bolj
se je odzvala. Glasba je nanjo delovala pomirjujoče.
4.5.7. Slušne spodbude preko govora
Pri govornih spodbudah se je Evelin odzvala pri vajah zelo različno. V prvem primeru, ko
sem jo samo držala za roke in izgovarjala izštevanki, je bila sproščena, vesela, mirna. Pri
drugi vaji, ko sem z gibanjem njenih rok želela ponazoriti jakost in ritem izštevank, pa je
pokazala nezadovoljstvo, nemir. Ponovno se je pokazalo, da ne mara, če ji nekdo vodi
roke.
4.5.8. Tipno-prijemalno zaznavanje
Pri vajah tipno-prijemalnega zaznavanja je Evelin lepo sodelovala in posegala po
predmetih, ki sem ji jih ponudila. Ob prijemanju mehkih predmetov je bila sproščena,
vsakega je ponesla k levemu licu, se dotaknila ustnic. O prijemanju trdih predmetov ni
vztrajala tako dolgo kot pri mehkih predmetih, ni jih držala dolgo v roki ali ob licu. Pri
gladkih predmetih je bilo trajanje tipanja, držanja predmeta še krajše, ni je zanimalo dovolj
oz. dražljaj ni bil dovolj močan. Ob prijemanju in tipanju hrapavih predmetov je vztrajala
dlje časa, jih obračala v rokah, podržala ob licu. Sklepam, da so pri njej vzbudili dovolj
intenzivne, prijetne dražljaje. Mrzle plastenke vode se je samo dotaknila, ni je želela prijeti
v roko ali karkoli z njo početi. Ob stiku ji je bilo neprijetno, telo je bilo nesproščeno.
Podobno je bilo pri plastenki s toplo vodo, samo prijela jo je in izpustila. Pri mrzlem in
toplem predmetu sklepam, da je pri njej vzbudil preveč intenzivne občutke. Tipanje in
prijemanje koruze ji je bilo všeč. Koruzo je grabila z levo roko, po njej tolkla, bila
sproščena. V dejavnosti je vztrajala kar nekaj časa. Pri tipanju pene za britje se je izkazalo,
da ne mara prijemati mokrih, mastnih stvari, saj se je pene samo dotaknila. Postala je
nemirna. Pri vseh dejavnostih je po predmetu posegla samo z levo roko, z desno se je nato
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Blažka Merkac; diplomsko delo
- 72 -
predmeta smo dotaknila. Prav tako je vsak predmet, ki jo je zanimal, podržala samo ob
levem lici. Na podlagi opažanj sklepam, da je njena prednostna stran leva.
4.5.9. Manipulacija s predmeti
Po vseh predmetih, ki so bili pred njo, je posegala sama, z levo roko. Pri mehkem
predmetu je vztrajala v dejavnosti dlje kot pri trdem. Ves čas je bila sproščena. Obe žogici,
z mehkimi in trdimi izrastki, je v rokah držala dlje časa, se z njima dotikala obraza, dala k
ustom. Obe imata takšno površino, da sprožata močne dražljaje, kar ji je ustrezalo.
Nobenega predmeta ji ni bilo potrebno dati v roko, pobirala jih je sama, vendar ponovno
samo z levo roko.
4.5.10. Modeliranje
Pri dotikanju in modeliranju z zemljo je bila velika razlika pri suhi in mokri zemlji. Pri
suhi zemlji je Evelin po njej udarjala, jo grabila ter kar nekaj časa vztrajala v dejavnosti.
Bila je sproščena V nasprotju pa je pri mokri zemlji bila dejavnost zelo kratka, saj se je
zemlje samo dotaknila in je ni želela prijeti. Postala je nemirna. Pri namazanem lepilu na
levi roki, ki sem jo izbrala zato, ker sem na podlagi opazovanja sklepala, da je prednostna,
je postala nemirna, ni se želela roke dotakniti ali dovoliti, da se je dotikam jaz. Očitno ne
mara lepljivega občutka, ji je neprijeten.
4.5.11. Spodbujanje vidnega zaznavanja
Evelinino vidno zaznavanje je glede na opažanja odvisno od intenzitete dražljaje. Pri
manjši jakosti svetlobe se ne odziva, medtem ko pri močnejši jakosti svetlobi sledi s
pogledom. Pri barvah sem opazila, da je različne barve niso zanimala, po njih ni posegla ali
jih sploh pogledala. Sklepam, da je bil dražljaj premalo intenziven.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Blažka Merkac; diplomsko delo
- 73 -
4.6. Odgovori na raziskovalna vprašanja
1. Katere so značilnosti otroka z delecijo 1q43 kromosoma in nerazvito strukturo
corpus callosum?
Popolno pomanjkanje strukture corpus callosuma, torej strukture, ki povezuje levo in
desno možgansko hemisfero, prinaša s seboj določene značilnosti in motnje v delovanje
takšnega otroka.
Zanje je značilno, da imajo običajno zamude pri doseganju razvojnih mejnikov. Ti mejniki
so hoja, govor, usvajanje socialnih veščin, slaba koordinacija na splošno, predvsem pa
vplivajo na sposobnost koordinacije leve in desne roke ter noge (What is agenesis of the
corpus callosum?, b.d.).
Pogosto se pojavljajo tudi težave na področju fizične pripravljenosti in zdravja. Sem
spadajo tako težave na področju vida, nizkega mišičnega tonusa, težave pri hranjenju,
nenormalne oblike glave in obrazne poteze, motnje sluha in druge motnje, ki vplivajo na
nadaljnji razvoj otroka.
Težave se kažejo tudi na socialno vedenjskem področju. Po eni strani so takšni otroci
dobro razpoloženi in uživajo v družbi z drugimi, vendar so večkrat nemirni, imajo
pomanjkanje lastnega zavedanja in težko ohranjajo pozornost. Na kognitivnem področju se
lahko izkaže, da ima posameznik normalno inteligenco, a se sooča z drugimi kognitivnimi
težavami – od tega, da prihaja do zamude pri govoru, težav pri razlagi neverbalne
komunikacije, težav pri reševanju kompleksnih nalog, abstraktnega razmišljanja in
razumevanja sarkazma (What is agenesis of the corpus callosum (ACC)?. b.d.).
Če pa ima otrok poleg popolne odsotnosti strukture corpus callosum še delecijo
kromosoma, se težave na vseh področjih njegovega razvoja samo še povečujejo.
Za otroke, ki imajo delecijo 1q43 kromosoma, pri katerem manjka del kromosoma na
dolgem kraku, je značilna hipotonija, epileptični napadi, težave pri hranjenju, učenju,
bolezni srca, strukturne anomalije možganov …
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Blažka Merkac; diplomsko delo
- 74 -
Pri hranjenju pride pogosto do težav pri žvečenju in je potrebno hrano pasirati ali narezati
na majhne koščke. Na področju učenja je značilno, da imajo zaradi nizkega mišičnega
tonusa težave pri pisanju in risanju. Pri učenju potrebujejo veliko podpore, spodbude in
prilagajanja. Nekateri se tako naučijo preprostega risanja ali celo pisanja svojega imena.
Zanje je značilno tudi, da prihaja do velikih zamud pri sposobnosti govora. Velika
verjetnost pa je tudi, da je govor popolnoma odsoten. Tako lahko imamo na eni strani
otroke, ki svoje potrebe sporočajo s preprostimi besedami, in na drugi strani otroke, ki
lahko le z očesnim kontaktom, kretnjami, vokalnim oglašanjem sporočajo, kaj želijo. Za
otroke z delecijo 1q43 kromosoma so značilne tudi težave tako na področju grobe kot tudi
fine motorike. Tako lahko traja dlje časa, da se bodo obračali, sedeli, plazili in hodili, ali pa
do stopnje, ko bodo lahko hodili, sploh ne bodo prišli. Enako je pri fini motoriki, saj je
zanje značilno, da traja dlje časa, da zgrabijo predmet, držijo steklenico, da se sami hranijo,
oblačijo. Možno je, da do tega nikoli ne pride in da stalno potrebujejo pomoč (Barry,
2013).
Vse te značilnosti so odvisne od tega, kolikšen del kromosoma manjka, kar pa je skoraj
nemogoče ugotoviti.
Pri Evelin je tako značilno, da ima slab mišični tonus, slabo koordinacijo rok, nog,
epileptične napade, težave pri hranjenju (hrano ji pasirajo), ne hrani se sama, sicer se sama
usede, vendar se ne plazi, komunicira s kretnjami in vokalizacijo. Kako daleč bo šel njen
razvoj, je težko napovedati, saj gre za težjo genetsko motnjo.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Blažka Merkac; diplomsko delo
- 75 -
2. Kako otrok z delecijo 1q43 kromosoma in nerazvito strukturo corpus callosum
razume različne senzomotorične dražljaje in kako se nanje odziva?
Na podlagi opazovanj različnih senzomotoričnih vaj z Evelin, ki ima delecijo 1q43
kromosoma in nerazvito strukturo corpus callosum, lahko rečemo, da se na
senzomotorične dražljaje odziva različno, odvisno od intenzitete dražljaja oziroma ali ji le-
ti prinašajo ugodje ali neugodje.
Na dotike, ljubkovanje, objemanje, tesen telesni stik so njeni odzivi pozitivni, je mirna,
telo sproščeno, na obrazu je opaziti veselje. Vibratorske stimulacije, kot je guganje na
kolenih, vlečenje blazine, guganje v rjuhi, doživlja kot ugodne, prijetno ji je, telo je
sproščeno. Močnejše, kot je tresenje, intenzivneje jih doživlja, bolj pozitiven je njen odziv
nanje. To se vidi na njenem obrazu in gibanjem telesa.
Zaznavanje vonja in okušanja je med seboj tesno povezano. Ob vonjanju prijetnega vonja
(parfum) Evelin z odzivom pokaže, da ji je vonj všeč, obraz je sproščen. Kis, ki ima bolj
neprijeten in močan vonj, pa pri njej sproži nelagodje, se umika vonju. Pri okušanju
različnih okusov se izkaže, da prepoznava štiri glavne okuse (slano, sladko, kislo in
grenko) ter se nanje tudi primerno odziva. Na slano in sladko se odziva pozitivno, okus ji
je všeč, medtem ko se na kislo in grenko odziva s celim telesom, na obrazu se pokaže
nemir, grimase. Razume razliko in okuse loči med sabo.
Na slušne dražljaje in spodbude se Evelin prav tako odziva pozitivno. Na glasbo,
ropotuljico in moje ploskanje odreagira s celim telesom, zvoku sledi s telesom, glavo,
pogledom. Zvok ropotuljice in glasbe še posebej pozitivno vplivata na njen odziv. Glasba
deluje na njo tudi pomirjujoče. Ob govoru je njen odziv miren, sproščen, vendar ne mara,
če s pasivnimi gibi njenih rok ponazarjamo jakost in ritem. Ne mara vodenja rok, ni
sproščena.
Tipno-zaznavne spodbude, ki temeljijo na občutenju dotika, sem spodbudila preko
različnih materialov in predmetov, ki so si na otip zelo različni. Pri Evelin smo opazili, da
se odzivi razlikujejo glede na površino in strukturo določenega predmeta. Na mehke
predmete odreagira z ljubkovanjem predmetov, jih pridrži ob licu. Trdi predmeti ne
sprožajo velikih odzivov, se jih samo dotakne ali prime. Enako je z gladkimi predmeti.
Hrapavi predmeti so ponovno tisti, s katerimi dlje časa vztraja v stiku, z njimi operira. Na
mrzlo in hladno odreagira intenzivno, saj roke takoj umakne, kar pomeni, da čuti in
zaznava različno temperaturo, ki so ji neprijetne na otip. Neprijeten odziv je bil viden tudi
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Blažka Merkac; diplomsko delo
- 76 -
pri peni za britje, pri kateri je Evelin ob stiku z njo roko takoj umaknila. Pri škatli s koruzo
je ponovno videti pozitiven odziv. Evelin koruzo grabi, po njej udarja, telo je sproščeno.
Že pri mehkih, trdih, gladkih in hrapavih predmetih se izkaže, kateri pri Evelin sprožajo
pozitivne občutke, kateri jo bolj stimulirajo, s katerimi dlje vztraja v dejavnosti. Podobno
se je izkazalo pri predmetih, ki so ji bili na voljo pri vaji, kjer sem želela oceniti raven
manipulacije z različnimi predmeti. Žogici z izrastki pri Evelin sprožata dovolj močne
dražljaje, da v dejavnosti vztraja kar nekaj časa, se z njima dotika lica, ust, ju pridrži pred
sabo. Torej sklepam, da je čas vztrajanja v dejavnosti odvisen od tega, kako močne
dražljaje in pozitivne občutke sproža posamezen predmet.
Evelin pri vaji s suho in mokro zemljo in lepilom na njenih prstih z odzivom jasno pokaže,
kaj ji je všeč in kaj ne. Brskanje, prijemanje suhe zemlje je zanjo sprejemljivo, je
sproščena. Prijemanje mokre zemlje ali dotikanje roke, na kateri ima lepilo, pa je zanjo
neprijetno. Odziva se negativno, obojega se ne želi dotikati, kar pokaže z odmikanjem rok
in nemirnim izrazom na obrazu.
Pri zadnji vaji, spodbujanje vidnega zaznavanja, se izkaže, da Evelin odreagira samo na
močne spodbude. S pogledom sledi močni jakosti svetlobe, medtem ko pri nižji ni več
pozorna in se nanjo ne odziva. Pri zaznavanju rjave in rdeče barve Evelin ne pokaže
nobenega zanimanja, sploh ju ne pogleda.
Iz opisov je razvidno, da se Evelin odziva na različne stimulacije na različnih področjih,
vendar le, če so ti stimulanti dovolj močni in zanjo prijetni.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Blažka Merkac; diplomsko delo
- 77 -
5. ZAKLJUČEK
Ob izbiranju teme diplomske naloge smo želeli izbrati takšno temo, ki nam bo pomagala
pridobiti novo znanje in izkušnje pri delu z osebami s posebnimi potrebami. Ko smo se
odločili za to temo, smo ugotovili, da je o tej temi zelo malo literature. O deleciji 1q43
kromosoma v slovenščini praktično nismo našli ničesar, zelo malo pa je tudi tuje literature.
Zakaj je temu tako, nam je bilo takoj jasno, ko smo pričeli prebirati tuje forume, strokovne
spletne strani in ugotovili, da je to področje zelo slabo raziskano. Ker gre za tako redko
diagnozo in kombinacijo dveh motenj, smo z diplomskim delom želeli narediti korak
naprej pri proučevanju te motnje. Naj samo omenimo, da so s tovrstno motnjo v Sloveniji
identificirane samo tri osebe. Drug razlog za izbor teme je bil tudi ta, da Evelin poznamo
že od rojstva in spremljamo njen razvoj, napredek, trdo delo staršev ter vseh, ki z njo
delajo že od začetka.
Pri posamezniku s tovrstno motnjo je težko določiti, kako visoko bo napredoval, saj je
nemogoče določiti, kolikšen del kromosoma manjka ter na kaj vse vpliva ta manjkajoči
del. Zato je tudi znotraj te motnje spekter posameznikov, ki imajo sicer isto motnjo, a
njihov razvoj poteka povsem različno. V delu smo na kratko predstavili osnovne
značilnosti posameznika s tovrstno motnjo, ki pa zagotovo močno vplivajo na njegov
nadaljnji razvoj.
Na splošno vemo, da potrebujejo otroci z motnjami v duševnem razvoju čim več izkušenj
na različnih senzomotoričnih področjih, ki jim bodo pomagali, da bo šel njihov razvoj
naprej. Pri Evelin smo zato začeli z osnovami; od zaznavanja in občutenja lastnega telesa,
ravnotežja, okušalnih, vidnih, slušnih in tipnih zaznav. Vse vaje smo pripravili s pomočjo
somentorice, ki ji je to področje blizu in mi je bila v veliko pomoč.
Pri delu z Evelin smo hitro spoznali, kaj ji je všeč, česa ne mara, da potrebuje veliko
tesnega telesnega stika, ljubkovanja in občutka varnosti. Veliko so nam pri tem pomagali
njeni starši, ki so bili ves čas na razpolago, nam dovolili vpogled v dokumentacijo, delili z
nami svojo zgodbo ter nam dali tudi nekaj dobrih nasvetov, kako delati z Evelin.
Izkušnje pri delu z Evelin so pokazale, kako pomembno je pravilno zaznavanje sveta okoli
nas ter kako pomembno vlogo pri tem igrajo naši odzivi na različne dražljaje, ki prihajajo
iz okolja. Preko teh izkušenj se vsak posameznik uči, jih prenaša na nove situacije, ki mu
nato pomagajo soočati se z novimi izzivi v vsakdanjem življenju.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Blažka Merkac; diplomsko delo
- 78 -
Evelin je preko različnih vaj, ki so v nalogi opisane, pokazala, da se odziva na zunanje
dražljaje, zaznava okolje, občuti svoje telo, vendar potrebuje močne spodbude.
Za nadaljnje delo z njo predlagamo, da se ji omogoči čim več različnih senzomotoričnih
izkušenj, ki bodo spodbujali njen nadaljnji razvoj. Izkušnje, ki bodo sprožale različne
občutke – tako pozitivne kot negativne.
Predlogi staršem za delo z Evelin
V nadalje predlagamo staršem, da z Evelin doma in v vsakdanjem življenju delajo s
pomočjo igre. Preko različnih spodbud in situacij ji bodo omogočali pridobivati nove
izkušnje in s tem pripomogli njenemu senzomotoričnemu razvoju. Vsako dejavnost naj
Evelin tudi opisujejo z besedami.
Predlog 1
Evelin ima rada glasbo, nanjo se odziva in zvoku tudi sledi s pogledom ter telesom. Ob
skupnem prepevanju, igranju na kitaro naj poskušajo kombinirati glasno-tiho ter hitro-
počasno petje.
Predlog 2
Ob družinskem kolesarjenju naj izbirajo različne podloge. Kolesarjenje po makadamu
(tresenje), kolesarjenje po travi, po asfaltu.
Predlog 3
Evelin ima zelo rada dotik, božanje, objemanje. Zvečer, ko jo bodo položili spati, jo lahko
po licu, rokah, nogah božajo z različnimi materiali.
Predlagamo: volnene rokavice, vato, svileno ruto, plišasto igračo.
Predlog 4
Evelin naj omogočijo okušanje različnih okusov hrane. Predlagamo, da ji njeno najljubšo
hrano dajo enkrat bolj hladno, enkrat bolj toplo (ne preveč), manj slano. Prav tako naj ji
dajo za poskusit čim bolj različno hrano z različnimi okusi, da bo imela pisano izkušnjo
zaznavanja različnih okusov.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Blažka Merkac; diplomsko delo
- 79 -
Predlog 5
Preko skupnega ustvarjanja s prstnimi barvami lahko naredite odtise družinskih članov. Pri
tem lahko sodelujejo prav vsi. Poskrbite za primerno zaščito, dovolj prostora, prstne barve
in veliko dobre volje. Vsakemu otroku namažite roko z barvo, ki jo naj odtisnejo na plakat.
Evelin bo pri tem zagotovo potrebovala pomoč. Predlagamo, da Evelin dlan namažeta brat
in sestra.
Predlogi za delo v vrtcu
V vrtcu, kamor je vključena v skupino, dobi že veliko spodbud. Ker je že dovolj
samostojna, sama sedi, ni potrebe, da je toliko umaknjena iz skupine. Predlagamo, da
postopoma (minuto za minuto) podaljšujejo čas, ko je prisotna v skupini.
Problem je, ker bo Evelin morala kmalu zapustiti vrtec, zato je nujno potrebno, da bo v
okolju, kamor bo kasneje vključena, deležna vsaj toliko spodbud, podpore in pomoči kot v
vrtcu.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Blažka Merkac; diplomsko delo
- 81 -
6. VIRI IN LITERATURA
Ayres, A. J. in Robbins, J. (2005). Sensory Integration and the Child. Los Angeles.
Pridobljeno s https://books.google.si/books?id=-
7NeFNFswo0C&printsec=frontcover#v=onepage&q&f=false (3.8.2016)
Barry, B. (2013). 1q4 deletions: from 1q42 and beyond. Unique. Str. 1-24. Pridobljeno s
http://www.rarechromo.org/information/chromosome%20%201/1q4%20deletions%20ftnw
.pdf (15. 3. 2016).
Corpus Callosum. Pridobljeno s http://www.healthline.com/human-body-maps/corpus-
callosum (12. 3. 2016).
Corpus Callosum Disorders. Pridobljeno s http://nodcc.org/corpus-callosum-disorders/
(12. 3. 2016).
Groleger Sršen, Katja. in Korelc, S. (2012). Motnje čutilnih in prepoznavnih sposobnostih
pri otrocih in njihov pomen v razvoju otroka. Rehabilitacija - letn. XI, št. 1., str 65-73.
Pridobljeno s http://ibmi.mf.uni-
lj.si/rehabilitacija/vsebina/Rehabilitacija_2013_No2_p083-090.pdf (13. 5. 2016).
Kastelic, L. Metodika predšolske vzgoje otrok z motnjami in metodika dela z otroki z
zmernimi, s težjimi in težkimi motnjami v duševnem razvoju. Zapisi posameznih predavanj
za študente SRP.
Kesper, G. in Hottinger, C. (1993). Mototherapie bei Sensorischen Integrationsstörungen:
eine Anleitung zur praxis. München: Basel.
Korelc, S. in Groleger Sršen, Katja. (2013). Motnje senzorne integracije in možnosti
terapevtske obravnave. Rehabilitacija - letn. XII, št. 2., str 83-89. Pridobljeno s
http://ibmi.mf.uni-lj.si/rehabilitacija/vsebina/Rehabilitacija_2013_No2_p083-090.pdf (14.
5. 2016).
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Blažka Merkac; diplomsko delo
- 82 -
Kraljič, D. (2001). Mojster, kako si se tega naučil? Učenje zaznavanja skozi igro.
Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Kremžar, B. in Petelin, M. (2000). Otrokovo gibalno vedenje. Ljubljana: Društvo za
metopedagogiko in psihomotoriko.
Kromosomske spremembe. Informacije za paciente in njihove družine. (2009). Ljubljana.
Inštitut za medicinsko genetiko. Pridobljeno s
http://www.eurogentest.org/fileadmin/templates/eugt/leaflets/pdf/slovene/chromosome_ch
anges.pdf (17.3. 2016).
Kurikulum za vrtce (1999). Pridobljeno s
http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/vrtci/pdf/vrtci_kur.pdf
(8. 5. 2016).
Marjanovič, Umek, L. in Zupančič, M. (2004). Razvojna psihologija. Razprave filozofske
fakultete. Ljubljana: Rokus.
Nemec, B. in Krajnc, M. (2011). Razvoj in učenje predšolskega otroka. Učbenik za modul
Razvoj in učenej predšolskega otroka v programu Predšolska vzgoja. Ljubljana:
Grafenauer založba.
Rajtmajer, D. (1988). Metodika telesne vzgoje. Predšolska vzgoja – I. knjiga. Maribor:
Pedagoška fakulteta.
Rajtmajer, D. (1991). Metodika telesne vzgoje. Predšolska vzgoja – II. knjiga. Maribor:
Pedagoška fakulteta.
Tancig, S. (1987). Izbrana poglavja iz psihologije telesne vzgoje in športa. Ljubljana:
fakulteta za telesno kulturo.
What is agenesis of the corpus callosum (ACC)? Pridobljeno s
https://umaine.edu/edhd/research/acc/what-is-agenesis-of-the-corpus-callosum-acc/ (12. 3.
2016).
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Blažka Merkac; diplomsko delo
- 83 -
What is agenesis of the corpus callosum ? Pridobljeno s
http://www.ninds.nih.gov/disorders/agenesis/agenesis.htm (13.3.2016)
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Blažka Merkac; diplomsko delo
- 85 -
7. PRILOGE
7.1. Soglasje staršev
SOGLASJE
Spodaj podpisani ________________________ dovoljujem in soglašam, da se ime mojega
otroka Evelin Strajanar lahko objavi v diplomski nalogi Blažke Merkac.
Kraj in datum: Ljubljana, 2. 9. 2016 Podpis: