marec 2006 št. 20
Na januarski seji sprejet nejvišji proračun doslej
Spomladanska opravila v poljščinah
Govedorejci razmišljamo o bioplinu
Župan sprejel športnike
Dežela zlatega teleta
� marec 2006
Upam, da se je zima dokončno poslovila. Sneg je onemogočil še tista dela, ki se lahko opravijo pozimi. Kar naenkrat je toliko dela in poletje bo kmalu tukaj. Čeprav skoraj ni občana, ki ne obdeluje vsaj nekaj zemlje, pa bodo največ dela imeli večji kmetje, da bodo pravočasno pripravili zemljo in posejali. Upam, da jim nova kmetijska politika ni vzela poguma in bodo vztrajali. Žal je današnja potrošniška družba podlegla ponujeni ceneni hrani in premalo da na kvalitetno hrano, kaj šele na domačo. V nekaterih razvitih evropskih državah se potrošniki zavedajo, da z nakupom domače hrane pomagajo preživeti svojim domačim kmetom in pridelovalcem. Verjetno današnje intenzivno kmetovanje res preveč obremenjuje okolje, je pa nujno, da lahko pridelovalci preživijo. Z okolju bolj prijaznim kmetovanjem bo manjši zaslužek in potrebno bo
ŽUPANOVA BESEDApoiskati dopolnilne dejavnosti ali pa bodo kmetje postali polkmetje, in bodo zemljo obdelovali poleg redne zaposlitve.
Občina želi izkoristiti dane možnosti. S svojo geografsko lego, poleg pomembne prometne infrastrukture, lahko zagotovimo pogoje za nova kvalitetna delovna mesta, v neposredni bližini v poslovni coni ob avtocesti. Zavedamo se, da moramo izkoristiti gradnjo avtoceste za komunalno ureditev poslovne cone v največji možni meri. Ne manjka tudi podjetij, ki so zaradi bližine avtoceste pripravljena širiti svojo dejavnost v Mirni Peči in zagotoviti delovna mesta tudi domačinom. Z veliko večino lastnikov zemljišč so se ob odkupu dogovorili za ceno, ki daleč presega tržno ceno gozda. Vendar nekaterim lastnikom to še ni dovolj. Koliko časa bo država še dovoljevala izsiljevanje lastnikov na področju, kjer je izražen javni
interes? Zakaj tega ni nikjer drugje v Evropi? Tudi pri nas je v pripravi zakon, ki naj bi odpravil tako izsiljevanje in omogočil čim boljše pogoje za razvoj gospodarstva. Če občina namesto v tako potrebno obnovo cest vlaga v pripravo poslovne cone, kar je dolgoročno potrebno, ne bi smeli posamezniki zaradi velikih dobičkov tega onemogočati.
Izgradnja avtoceste s priključkom Mirna Peč, priključna cesta do Mirne Peči in poslovna cona, ki bo zagotovila nova delovna mesta, so zelo pomembne za razvoj območja cele občine. Trdno smo odločeni, da zastavljene cilje tudi uresničimo.
V kratkem bomo organizirali zbore krajanov, na katerih bomo lahko podrobneje razložili načrte in delo občine in njene uprave. Veseli bomo tudi pobud in predlogov.
Zvone LahŽupan
Na 27. seji Občinskega sveta Občine Mirna Peč so svetniki obravnavali in sprejeli predloga Odloka o plakatiranju v Občini Mirna Peč in Odloka o ureditvi cestnega prometa v Občini Mirna Peč. Prvi ureja sistem enotnega oglaševanja širši javnosti na javnih plakatnih mestih, načinih vzdrževanja plakatnih mest in izvajalce plakatiranja. Drugi predlog odloka pa omogoča omejitev uporabe cest v prometnih konicah za potrebe dostave, določitev javnih par
Poročilo s 27. redne seje Občinskega sveta Občine Mirna Pečkirnih površin in pogojev parkiranja. Omogoča tudi prepoved cestnega motornega prometa v območjih za pešce, smiselno opremljanje občinskih cest sprometno signalizacijo ter zmanjšanje hitrosti cestnega prometa, kjer to narekujejo objektivne razmere.
Župan je svetnike obvestil o sprejemu sklepa o začasnem financiranju iz proračuna Občine Mirna Peč v letu 2006. Sprejet je bil tudi Odlok o drugem rebalansu proračuna Občine Mir
na Peč za leto 2005 in predlog Odloka o proračunu Občine Mirna Peč za leto 2006, ki pa je podrobneje pojasnjen v samostojnem članku.
Sprejet je bil tudi Odlok o zakoniti predkupni pravici občine. S tem je občini dana možnost ščititi javni interes na nepremičninah npr. za izgradnjo komunalne infrastrukture.
Irena Mežan, občinska uprava
Poročilo z 28. redne seje Občinskega sveta Občine Mirna PečNa januarski seji Občinskega sve
ta, dne 26. 1. 2006 so bile sprejete spremembe in dopolnitve Odloka o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč na območju Občine Mirna Peč. Ta sprememba pomeni, da lahko tudi drugi izvajalci pokopališke in pogrebne dejavnosti te storitve opravljajo v skladu z željo umrlega ali svojcev, vendar ne brez dogovora s koncesionarjem, s katerim se dogovorita za višino odškodnine, ki jo na predlog koncesionarja
potrdi Občinski svet.V drugi obravnavi so bili sprejeti
trije odloki, katerih predlogi so bili že obravnavani na predhodni seji Občinskega sveta.
Svetniki so postavili vprašanje glede dimnikarske službe, ki je puščala v naših gospodinjstvih obvestila o čiščenju dimnikov. Andrej Kastelic, občinska uprava, je pojasnil, da je čiščenje dimnih naprav po zakonu enkrat letno sicer obvezno, da pa Ministrstvo za okolje in prostor še ni
podelilo koncesij za opravljanje te storitve nobeni dimnikarski službi, zato lahko stranka izvajalca izbere sama.
Andrej Kastelic je svetnikom povedal, da je za gradnjo bazne postaje SI. MOBIL Ljubljana na Golobinjeku gradbeno dovoljenje izdalo Ministrstvo za okolje in prostor. V pravnem pouku te odločbe je tudi jasno zapisano, da zoper to odločbo ni pritožbe.
Irena Mežan, občinska uprava
marec 2006 �
Glasilo Občine Mirna Peč, javno glasilo izdaja Občina Mirna Peč, Trg 2, 8216 Mirna Peč, obcina.mirnapec@siol.net, TRR 013700100015628.Tel: (07) 30 78 706, faks: (07) 30 78 707. Medij Glasilo Občine Mirna Peč je vpisan v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod številko 169 (odločba 006392/2002). Za vsebino odgovarja: Zvone Lah, župan; uredniški odbor: Polde Pungerčar, Janja Vovko, Polona Lužar in zunanji sodelavci. Lektorirala: Tadeja Resman Špes. Oblikovanje in grafična priprava: Špes, grafični studio, Novo mesto. Tisk: Zvone Kastelic s.p. Naklada: 800 izvodov.
Svetniki Občinskega sveta Občine Mirna Peč so na 28. redni seji Občinskega sveta, konec januarja, največ časa namenili letošnjemu proračunu.
Svetniki so na tej seji drugič obravnavali predlog proračuna Občine Mirna Peč za leto 2006, tokrat dopolnjenega, katerega so predhodno obravnavali tudi delovni odbori občinskega sveta. Župan je na predlagani proračun na seji vložil amandma za urejanje javno komunalne infrastrukture v industrijski coni Dolenja vas. Predlagal je uvrstitev nove postavke v bilanci odhodkov v višini 176 mio SIT in prihodke iz naslova akontacij komunalnega prispevka v isti višini. Župan je občinski svet obvestil, da je interes za prostor v industrijski coni Dolenja vas podan za celotno cono, zato želi občina v letu 2006 izdelati lokacijski načrt za industrijsko cono, odkupiti potrebna zemljišča in čimprej pričeti s komunalno ureditvijo. Občina bo v ta namen kandidirala na razpise za pridobitev dodatnih sredstev iz strukturnih skladov EU, zato bo z investitorji sklenila posebno urbanistično pogodbo, v kateri bo dogovorjena akontacija komunalnega prispevka. Župan je še povedal, da bo pred izdelavo LN seveda potrebno še natančneje uskladiti programe vseh investitorjev. Svetniki so županov amandma podprli in tako dopolnjen proračun za leto 2006 v nadaljevanju tudi sprejeli.
Predlog proračunske porabe za leto 2006 je v višini 733,5 mio SIT, kar je dobrih dvakrat več kot znaša realizacija odhodkov proračuna za preteklo leto. Več prihodkov v primerjavi z lanskimi se pričakuje od komunalnih prispevkov 176 mio SIT na račun industrijske cone, država naj bi v letošnji proračun prispevala preko finančne izravnave 164 mio SIT, davčnih prihodkov bo blizu 170 mio SIT, ostalih nedavčnih prihodkov brez komunalnega prispevka 26 mio SIT, kapitalskih 18,5 mio SIT in ostalih
Na januarski seji sprejet najvišji proračun občine doslej
prihodkov iz naslova sofinanciranj 77 mio SIT. Načrtovan proračunski primanjkljaj v višini 97 mio SIT se bo v celoti pokrival iz presežka sredstev na računih iz preteklih let.
Investicijski odhodki in transferi znašajo skupaj 445,7 mio SIT, kar je petkrat več kot v preteklem letu 2005, predstavljajo pa 60,77 % vse proračunske porabe.
Največ investicijskih sredstev iz občinskega proračuna v letu 2006 je namenjenih za investicije na področju prostora in prost. razvoja 44,10 % (vključujoč urejanje industrijske cone), nato za investicije v vodooskrbo 21,20 %, za investicije na cestnem področju bo v letu 2006 namenjenih 9,24 %, za področje ravnanja z odpadno vodo – 7,09 %, za ostale gospodarske dejavnosti 5,90 %, za ravnanje z odpadki 3,20%, za investicije na področju osnovnošolske dejavnosti 3,75 %, za ostale negospodarske dejavnosti (javna uprava, obramba in zaščita, javni red in varnost) pa skupaj 5,52 %.
Na področju urejanja prostora in prost. načrtovanja bo, poleg največje investicije – odkupi zemljišč, izdelava LN cone, projektne dokumentacije in kom. urejanja industrijske cone Dolenja vas, večja sredstva potrebno nameniti še za: sofinanciranje izdelave regionalnega prostorskega plana 20072013, strategijo prostorskega razvoja občine in za strokovne podlage za pripravo prostorskega reda občine.
Na področju oskrbe z vodo so za leto 2006 planirani številni projekti: tako dokončanje izgradnje vodovoda v Šentjuriju, saniranje vodovoda v Malenski vasi, odkup zemljišč za črpališče in vodohran, projekt opreme črpališča in povezovalnega cevovoda, idejni projekt oskrbe z vodo višinskega dela nad H1 in izdelava projektne dokumentacije zanj do same opreme črpališča in izgradnje povezovalnega cevovoda ter medobčinskega projekta izgradnje črpališča PG2 in vodohrana. Zanj si občina obeta dodatnih sredstev iz izvedbenih delov RRP preko RRA, poleg tega pa računa tudi na sredstva Občine Trebnje v višini 10 – 17 %. Skupna vrednost projekta znaša 175 mio SIT in je planirana za leti 2006 in 2007, vezana pa je na pridobitev prej navedenih dodatnih sredstev.
Največja investicija na področju ravnanja z odpadno vodo je izgradnja kanalizacije Šranga, ki bo v glavnem finančno pokrita s sredstvi taks za obremenjevanje voda, iz preteklega leta pa se bo realizirala še postavitev ČN Šranga. Veliko pa se bo delalo na projektih (projekt dokončanje ČN in kanalizacije Šranga, projekt dograditve
ČN Mirna Peč in projekti odvodnjavanja odpadnih voda po vaseh), kar je nujno za porabo okoljskih taks v prihodnjih letih.
Investicije na cestnem področju v višini 41 mio SIT vključujejo, poleg postavitve odbojne ograje na Postaji in nabavo snežne freze, še 9 rekonstrukcij lokalnih cest in javnih poti, 6 jih vključuje sofinanciranje občanov v skupni višini 13 mio SIT. Največja investicija na cestnem področju bo zagotovo rekonstrukcija ceste Vrhovo – Novo mesto, za katero je v letu 2006 namenjenih 10 mio SIT.
Za ravnanje z odpadki v okviru regijskega centra CeROD je, glede na predložen finančni načrt v letu 2006, planiran investicijski tranfer MO Novo mesto, ki investicijo vodi, za 1. fazo izgradnje regijskega centra v višini 13,75 mio SIT, ki se bo pokril iz sredstev taks za odlaganje odpadkov iz preteklih let.
Župan je predstavil tudi načrt razvojnih programov občine za prihodnja 4 leta in pomembnejše investicije v tem obdobju: investicije na področju ravnanja z odpadnimi vodami, razložil je potek postavitve ČN in kanalizacije na Šrangi, vodooskrbe – kjer računamo na izdatna evropska sredstva iz regionalnih spodbud in sofinanciranje občine Trebnje, urejanje komunalne infrastrukture v obrtnih conah Postaja in Dolenja vas in pridobivanje potrebne projektne dokumentacije, s katero se bomo lahko potegovali za evropska sredstva. Razvoju družbenih dejavnosti pa bo občina v letih 2007 – 2009 namenila več pozornosti, saj bo to področje deležno pretežnega dela vseh investicijskih sredstev, skupaj kar 606 mio SIT, največ za adaptacijo in dograditev OŠ Mirna Peč – 474 mio SIT in obnovo atletskega stadiona – 100 mio SIT. Občina pri teh investicijah računa na sofinanciranje države, prijavljala se bo tudi na vse razpise, kjer bo izpolnjevala pogoje, prvič pa se bo morala tudi zadolžiti.
Mira Barbo, občinska uprava
� marec 2006
Slovenija se lahko v primerjavi z mnogimi evropskimi državami pohvali z razmeroma dobro ohranjeno naravo in izjemno biološko pestrostjo. Tako je že aprila 2004 določila območja, ki sodijo v omrežje Natura 2000 in se tudi zavezala, da jih bo ustrezno varovala. Leta 2005 pa je v svojo zakonodajo vnesla tudi zahteve in določila Direktive o habitatih in Direktive o pticah.
V Sloveniji je v mrežo Natura 2000 vključenih 26 območij za ohranjanje ptic (SPA območja) in 260 območij (SAC) za ohranjanje habitatnih tipov in vrst. Skupaj 286 območij, ki zavzemajo 35 % slovenskega ozemlja. Na varstvenih območjih domuje tako 111 ogroženih živalskih in rastlinskih vrst, ki jih varuje Direktiva o habitatih in 105 vrst, ki jih ščiti Direktiva o pticah. Glede na število zaščitenih vrst in delež državnega ozemlja v omrežju Natura 2000, je Slovenija v samem evropskem vrhu.
V Občini Mirna Peč so v omrežje Natura 2000 vključena štiri območja:
• Ajdovska planota (gozdna planota s številnimi kraškimi pojavi, kjer domujejo redke in ogrožene živalske vrste: rja
Natura 2000 v Občini Mirna Peč
vi medved, netopirji, človeška ribica in jamski hrošči);• Vrhtrebnje – Sv. Ana (hribovit kraški svet, poraščen s
srednjeevropskimi kisloljubnimi bukovimi gozdovi, kjer najdemo metulja črtasti medvedek in jamskega hrošča drobnovratnika);
• Koprivnica (zakraselo območje Ostrega vrha, ki ga poraščajo ilirsko bukovi gozdovi, kjer so habitatsko pomembne jame);
• Slugova jama (biospeleološko pomembna jama na robu Globodolskega polja, domovanje številne netopirske kolonije, vrste veliki podkovnjak).
Glede na zgoraj navedeno lahko sklepamo, da se je na teh območjih že do sedaj gospodarilo naravi prijazno, saj smo na območjih uspeli ohraniti številne redke in ogrožene živalske vrste in habitatne tipe. Na območjih je tako še naprej potrebno vzdrževati ugodno stanje, ki ga bomo zagotovili le, če bomo:
• preprečevali onesnaženje kraških jam in sploh kraškega terena,
• preprečevali onesnaženje vodnih zaledij,
Spoštovane občanke in občani!Bliža se praznik Občine Mirna Peč. Ob tej priložnosti
bodo podeljena priznanja in nagrade občine. V ta namen je Občinski svet sprejel Odlok o priznanjih in nagradah Občine Mirna Peč (Ur. l. RS, št. 3/2000) in Pravilnik o kriterijih za dodeljevanje priznanj in nagrad. Podeljene bodo naslednje nagrade in priznanja: naziv častnega občana, nagrada občine, plaketa občine in spominska plaketa občine.
1. Kriteriji za podelitev naziva častnega občana Občine Mirna Peč so:
• Zelo pomembni trajni življenjski uspehi, ustvarjalnost in inovativnost na gospodarskem, znanstvenem, umetniškem, kulturnem, športnem, vzgojnoizobraževalnem ali humanitarnem področju, ki uspešno predstavljajo občino doma in na tujem in ki pomenijo izjemen prispevek k razvoju občine, delu in življenju v njej ter uveljavitvi občine v širšem prostoru.
2. Nagrada Občine Mirna Peč se podeli posameznikom, ki:
• So občani Občine Mirna Peč,• Dosežejo v daljšem časovnem obdobju pomembnejše
trajne uspehe na gospodarskem, kulturnem, športnem, vzgojnoizobraževalnem ali humanitarnem področju.
• S svojim delom zvišujejo ugled Občine Mirna Peč.3. Plaketa Občine Mirna Peč se podeli zaslužnim
posameznikom, podjetjem, zavodom, organizaci
Razpis za podelitev občinskih nagrad in priznanjjam in društvom za:
• Izredne uspehe in rezultate na področjih, na katerih delujejo in ki pomenijo pomemben prispevek za razvoj Občine Mirna Peč, delu in življenju v njej ter za njeno uveljavljanje v širšem prostoru.
• Spodbudo posameznikom, podjetjem, zavodom in drugim organizacijam, skupnostim, organom in društvom, ki s svojim odnosom do dela, gospodarnostjo, uvajanjem racionalnih novosti, posebnim naporom in prizadevanji dosegajo izredne uspehe in rezultate, ki imajo velik pomen za Občino Mirna Peč.
4. Spominska plaketa Občine Mirna Peč se podeljuje organizacijam in občanom, ki so s svojim delom pomembno prispevali k razvoju občine na vseh področjih dela in življenja, ob njihovih pomembnejših delovnih in življenjskih jubilejih.
S tem razpisom pozivam občanke in občane ter institucije, da posredujete predloge za občinske nagrade in priznanja do 5. 5. 2006 na naslov:Občinski svet Občine Mirna PečTrg 2Mirna Pečs pripisom »za nagrade in priznanja občine«.Predlog mora vsebovati tudi podrobno utemeljitev.
Zvone Lah, župan
Ohranjena narava ter varovanje ogroženih rastlin in živali je ena pomembnejših nalog Evropske skupnosti (ES). S projektom oz. mrežo Natura 2000 so se vse države ES, med njimi tudi Slovenija zavezale k ohranjanju redkih in ogroženih rastlin, živali in njihovih življenjskih prostorov, ki izginjajo in zato potrebujejo posebno skrb. Pravna osnova za opredelitev območij Natura 2000 sta Direktiva o habitatih in Direktiva o pticah.
marec 2006 �
• ohranjali gozd v obstoječem obsegu,• ohranjali obstoječo in raznoliko sestavo
gozda,• ohranjali mozaičnost gozdnih ekosiste
mov,• ohranjali ekstenzivno rabo travnikov in
gozdnih jas.Narava, ki smo jo ohranili na območjih
Natura 2000, predstavlja prednost in hkrati razvojno priložnost za številne dejavnosti, še posebej za naravi prijazne oblike kmetovanja in naravi prijaznega turizma ter trajnostno usmerjen gospodarski razvoj. V Evropi in pri nas se vedno bolj uporabljajo blagovne znamke ekološko pridelane hrane iz zaščitenih območij, ki so znana tako po naravnih lepotah kot po čistem okolju. Evropska unija nudi sofinanciranje naravovarstvenih projektov (LIFE Narava), naravi prijaznih oblik kmetovanja (sredstva za razvoj podeželja in strukturni skladi) in drugih dejavnosti trajnostnega razvoja (strukturni skladi). Nekaj tovrstnih projektov se v Sloveniji že izvaja ali pa so že uspešno zaključeni.
Za ohranjanje narave pa ni dovolj le varovanje območij Natura 2000, temveč tudi siceršnje prijazno izkoriščanje vseh virov, saj je ohranjena narava naš največji kapital.
Andreja Škedelj Petrič
Po Zakonu o divjadi in lovstvu (ZDLov1, Ur.l.št. 16/04) je lovska družina na krajevno običajen način dolžna objaviti postopke v zvezi škod, ki jih povzroča divjad in imena članov komisije za ocenitev škod.
Namen te objave je, da so občani obveščeni, kako ravnati v primeru nastalih škod in kaj je potrebno storiti, da do določenih škod ne pride oz. kako lastnino zavarovati, da bo morebitna škoda na njej čim manjša.
V nadaljevanju besedila sta podana člena, ki se nanašata na kmetijske škode, omenjena komisija pa je imenovana v naslednji sestavi: Barbo Branko, Barbo Jože, Saje Drago,
Preprečevanjein povračilo škodzaradi divjadi
Hrastar Milan in Fabjan Vinko.Pooblaščenec za sprejem prijav škod je:Barbo Branko, Mali Kal 3, 8216 Mirna Peč (GSM
041 392 670).56. člen Zakona o divjadi in lovstvu govori o uveljavlja
nju škode na kmetijskih in gozdnih kulturah od upravljavca. Oškodovanec je dolžan škodo na kmetijskih in gozdnih kulturah pisno prijaviti pooblaščencu upravljavca v treh dneh od ugotovitve, katerega osebne podatke in naslov do 31. 12. tekočega leta upravljalec javno objavi.
Če se oškodovanec in pooblaščenec upravljalca v osmih dneh po pisni prijavi škode na podlagi ogleda ne sporazumeta o višini odškodnine, pošlje oškodovanec pisno prijavo škode komisiji, ki jo za lovsko upravljavsko območje imenuje minister za dobo petih let. Na podlagi ocene komisije, ki mora opraviti ogled najpozneje v petnajstih dneh od prijave, poizkusita oškodovanec in upravljavec skleniti sporazum o plačilu odškodnine.
Zakon o divjadi določa, da mora fizična ali pravna oseba, ki ji divjad lahko povzroči škodo, na primeren način, kot dober gospodar, narediti vse potrebno, da obvaruje premoženje pred nastankom škode. Imetniki kmetijskih in gozdnih zemljišč, na katerih je lovišče, so dolžni uporabljati ustrezna zaščitna sredstva, ki jim jih priskrbi upravljavec zemljišča in izvajati druge predpisane ukrepe za preprečevanje škode po divjadi.
Če nastanka škode ni mogoče preprečiti, lahko oškodovanec od upravljalvca lovišča zahteva izvedbo ustreznih ukrepov za preprečitev nadaljnje škode.
Lambert Pate, tajnik lovske družine Mirna Peč
� marec 2006
Takoj ko bo sneg zapustil njive je čas za pregled polj pod pšenico za ugotavljanje zdravstvenega stanja in gostote rastlin po prezimitvi. To najlažje in najhitreje ugotovimo tako, da preštejemo rastline v vrsti in jih pomnožimo z 8, če je medvrstna razdalja 12,5 cm, oz. s 7,7, če je medvrstna razdalja 13 cm. Zmnožek nam pove gostota rastlin/m2. Optimalno gostoto predstavlja 280-380 rastlin/m2.
Takoj, ko se bo zemlja primerno osušila, da lahko zapeljemo z mehanizacijo na njivo, je prav, da izvedemo 1. spomladansko dognojevanje. Za pričakovani pridelek 56t/ha zrnja načrtujmo uporabo 5075 kg/ha čistega dušika, kar odgovarja 200 – 280 kg gnojila KANa. Odmerek gnojila prilagajajo gostoti posevka pšenice in sicer pri gostoti nad 500 rastlin/m2 zmanjšamo odmerek za 10 %, za ravno toliko pa ga povečamo pri redkem posevku, ko imamo pod 300 rastlin/m2. Po dolgi zimi, obilni s padavinami načrtujmo nekoliko večji odmerek dušika kot v sušnih zimah.
Izvedbo 2. spomladanskega dognojevanja načrtujemo ob pojavu 1.2. kolenca. Na ta način bomo pridelali trdnejšo bil in boljše cvetenje ter oblikovanje klaskov. 2. obrok dušika planirajmo nekoliko nižji od prvega: 4060 kg /ha dušika oz.150– 220 kg KANa. Pri 2. dognojevanju se še bolj prilagajamo stanju posevka in tudi stanju rastlinam razpoložljivega dušika v tleh in rastlini. Pred 2. dognojevanjem pšenice je pravi čas za odvzem vzorca rastlin, ki
Spomladanska opravila v poljščinah
nam s pomočjo HITREGA RAST-LINSKEGA NITRATNEGA TESTA pokaže, koliko je rastlinam dostopnega dušika že v tleh in koliko je dejansko potrebno dognojiti.
Vzorec rastlin za HITRI RASTLINSKI NITRATNI TEST dobimo tako, da na enotni njivi (12 ha) izpulimo približno 20 dobro razvitih rastlin pšenice. Rastline spravimo v polietilensko vrečko, ki jo vstavimo v hladilno torbo in čimprej dostavimo v laboratorij. Vzorec opremimo s podatki: ime, priimek, naslov pridelovalca, KMG MID, ime parcele in datum odvzema.
S hitrim rastlinskim testom preverimo gnojilni odmerek tudi pred 3. dognojevanjem in po enakem postopku pripravimo vzorec ter ga oddamo v analizo.
Integrirano poljedelstvo PREPOVEDUJE DOGNOJEVANJE brez izvedenih analiz Nmin V TLEH na vsaj 10 % števila njiv, kjer se prideluje pšenica, koruza in pozni krompir. Poleg tega pa zahteva še vsaj na 10 % deležu njiv pod pšenico in koruzo izvedene HITRE RASTLINSKE NITRATNE TESTE.
V laboratoriju KGZSZavod Novo mesto, Šmihelska 14, vzorce sprejemamo vsak delovnik razen četrtka od 7. do 10. ure dopoldne. Cena analize N min na nitrat in nasvet za gnojenje znaša 2060 SIT/vzorec. Izvid in nasvet za gnojenje boste po pošti prejeli naslednji dan!
V okviru uvajanja sonaravnega poljedelstva se daje večji poudarek pestrim in širokim poljskim kolobarjem, kamor se vedno pogosteje
vključuje tudi oljna ogrščica. Oljna ogrščica ne predstavlja le ugodilko v kolobarju, pač pa je zanimiva tudi za tiste pridelovalce, ki imajo določeno obvezno praho, saj je ogrščica ena od dovoljenih rastlin za setev, vkolikor je namenjena za proizvodnjo biogoriva. V tem primeru je pridelovalec upravičen do neposrednega plačila v višini 75.340 SIT/ha. Za oljno ogrščico je možno črpati tudi podporo, kot pomoč za energetske rastline (7011 SIT/ha). Oljna ogrščica je letošnjo zimo dobro prenesla, kljub njeni dolžini in nizkim temperaturam. Rastline, ki so prezimile v fazi rozete s 68 listi, so že pod snegom začele s ponovno rastjo. Za pridelek zrnja 3 t/ha je potrebno rastlino oskrbeti s 140 kg dušika, 80 kg fosforja in 180 kg kalija. Kalij, fosfor in 20 % dušika običajno dodamo ob temeljni obdelavi tal, sedaj pa je čas za čimprejšnje dognojevanje s prvim obrokom dušika. Leta naj bo izdatnejši od 2. dognojevanja in naj predstavlja dodajanje 60 kg dušika na hektar, čez slab mesec pa planirajmo še dognojevanje s 30 kg/ha dušika.
Ob pripravi tal za koruzo in pozni krompir v integrirani pridelavi ne pozabimo na odvzem vzorca tal za izdelavo hitrega talnega nitratnega testa, ki bo povedal, kakšno je stanje dušika v tleh. To storimo čim kasneje, ko se tla že nekoliko ogrejejo. Naslednja možnost analiziranja tal bo spet pred dognojevanjem.
Z zmernim in utemeljenim gnojenjem bo kljub visokemu pridelku dosežena enakomerna rast in s tem manjša nevarnost obolevanja rastlin in napadov škodljivcev.
Mateja Strgulec, KGZS-Zavod Novo mesto
Zima in sneg nas nikakor ne zapustita in glede na to, da smo že v marcu lahko pričakujemo kratko pomlad z eksplozivno rastjo. Časa ne bo prav veliko zato vas želimo spomniti na pomembna tehnološka opravila, ki so zahtevana predvsem za integrirane poljedelce, pa tudi tiste pridelovalce, ki imajo zemljišča na vodovarstvenih območjih.
marec 2006 �
Obvezna prijava uporabe zvočnih naprav na prireditvah ali shodih občinskemu organu
V Uradnem listu št. 118/2005 je izšla Uredba o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup.
Uredba določa, da mora organizator prireditve za čezmerno obremenitev okolja s hrupom pridobiti dovoljenje, ki ga izda pristojni občinski upravni organ, organizator shoda pa dovoljenje, ki ga izda ministrstvo, pristojno za okolje. Vlogo za pridobitev dovoljenja mora posredovati občinskemu organu najmanj 30 dni pred pričetkom prireditve oz. ministrstvu za okolje in prostor najmanj sedem dni v primeru shoda.
Organizator prireditve ali shoda pa mora ne glede na to, da ne povzroča čezmerne obremenitve okolja s hrupom, občinskemu organu posredovati prijavo o uporabi zvočnih naprav na prireditvi ali shodu, in sicer najmanj tri dni pred začetkom shoda oz. najmanj sedem dni pred začetkom prireditve.
Obveznosti organizatorjev prireditev oz. shodov so torej sledeče:
1. Najmanj tri dni pred pričetkom shoda oz. sedem dni pred začetkom prireditve posredovati prijavo na občinsko upravo, če uporaba zvočnih naprav ne povzroča čezmerne obremenitve s hrupom
2. Najmanj 30 dni pred pričetkom prireditve vložiti vlogo za pridobitev dovoljenja za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom oz. najmanj sedem dni v primeru shoda na ministrstvo za okolje in prostor (k vlogi priložiti poročilo o emisiji hrupa ali dokumentacijo o nazivni električni moči in št. zvočnih naprav ter načrt prireditvenega prostora in njegove neposredne okolice; načrt mora biti v merilu 1:1000 z označenimi tlorisi najbližjih stavb)
3. Namestiti opis in shemo nastavitve zvočne naprave v skladu z dovoljenjem
4. Omogočiti nadzor in vstop v prostore inšpekcijskim organom
Kdaj pa organizatorju prireditve oz. shoda ni potrebno pridobiti dovoljenja za obremenitve okolja s hrupom:
1. Če bo prireditev organizirana na prireditvenim prostoru, za katerega je občinska uprava že izdala dovoljenje za čezmerno obremenitev okolja zaradi uporabe zvočnih naprav
2. Če uporaba zvočnih naprav ne povzroča čezmerno obremenitev okolja (vendar obvezno podati prijavo o uporabi zvočnih naprav na občinsko upravo).
Kdaj se šteje, da uporaba zvočnih na
prav na prireditvi ne povzroča čezmerne obremenitve s hrupom:
• Prireditev poteka oz. se izvaja podnevi ali zvečer na območju, kjer je v skladu s predpisom s področja varstva okolja, ki ureja mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju, določena IV. stopnja varstva pred hrupom, in razdalja od zvočnikov do območja, kjer je določena III. stopnja varstva pred hrupom, ni manjša od 300 m, nazivna električna moč ne presega 4000 W in vseh zvočnikov ni več kot štiri.
• Prireditev poteka oz. se izvaja podnevi na območju, kjer je v skladu s predpisom s področja varstva okolja, ki ureja mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju, določena III. stopnja varstva pred hrupom, in razdalja od zvočnikov do najbližjih stavb z varovanimi prostori ni manjša od 300 m, nazivna električna moč ne presega 1000 W, število vseh zvočnikov pa ni večje od štiri, ali
• Prireditev poteka oziroma se izvaja podnevi na javnih površinah ob uporabi štirih zvočnikov, priključenih na zvočno napravo, z nazivno električno močjo, ki ne presega 100 W, in čas uporabe zvočnih naprav na prireditvi ni daljši od osem ur.
• Če je zvočnik zvočne naprave na prireditvi nameščen na vozilu ali se drugače premika, se šteje, da uporaba zvočnih naprav na prireditvi ne povzroča čezmerne obremenitve okolja, če nazivna električna moč posamezne zvočne naprave, uporabljene na prireditvi, ne presega 30 W, prireditev pa se ne izvaja ponoči.
Kdaj se šteje, da uporaba zvočnih naprav na shodu ne povzroča čezmerne obremenitve s hrupom:
• Shod poteka podnevi na območju, kjer je v skladu s predpisom s področja varstva okolja, ki ureja mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju, določena IV. stopnja varstva pred hrupom, in razdalja od zvočnikov do območja, kjer je določena III. stopnja varstva pred hrupom, ni manjša od 300 m in nazivna električna moč ne presega 5000 W, vseh zvočnikov pa
ni več kot osem,• Shod poteka podnevi na območju,
kjer je v skladu s predpisom s področja varstva okolja, ki ureja mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju, določena III. stopnja varstva pred
hrupom, in razdalja od zvočnikov do najbližjih stavb z varovanimi prostori ni manjša od 300 m, nazivna električna moč ne presega 1500 W, število vseh zvočnikov pa ni večje od šest, ali
• Shod poteka podnevi na javnih površinah ob uporabi največ štirih zvočnikov, priključenih na zvočno napravo z nazivno električno močjo, ki ne presega 200 W, in čas uporabe zvočnih naprav na shodu ni daljši od štirih ur
• Če je zvočnik zvočne naprave na shodu nameščen na vozilu ali se drugače premika, se šteje, da uporaba zvočnih naprav na shodu ne povzroča čezmerne obremenitve okolja, če nazivna električna moč posamezne zvočne naprave, uporabljene na shodu, ne presega 50 W, shod pa se izvaja podnevi.
Redni nadzor nad izpolnjevanjem določil, glede upoštevanja pogojev, navedenih v dovoljenju obč. organa in posredovanja prijav ter vodenja evidenc o shodih in prireditvah na prireditvenih prostorih zagotavljata občinski inšpektorat in inšpektorat za varstvo okolja, v okviru svojih pristojnosti.
Za konec vsem organizatorjem prireditev ali shodov sporočamo, da se obrazci vlog za pridobitev dovoljenja in posredovanje prijave nahajajo v informacijski pisarni občine in na spletni strani: http://www.dolenjsketoplice.si
Brigita Kalčič Medobčinski
inšpektorat in redarstvo
� marec 2006
Vodja Policijskega okoliša Boštjan Rozman s PP Novo mesto vas opozarja, da policija vsako leto v zgodnjih pomladanskih dnevih, ko občani pričnejo z deli v vinogradih, ugotavlja povečano število kaznivih dejanj. Predvsem izstopajo kazniva dejanja premoženjske kriminalitete in sicer vlomi v osebna vozila, katere občani puščajo parkirana na vinorodnih območjih ter tatvine iz zidanic ali vikendov.
Policija pri svojem rednem delu daje velik poudarek tudi na preventivno dejavnost. Da bi s preventivnimi ukrepi storilca odvrnili od storitve kaznivega dejanja, Vas želimo opozoriti na nekatere nujnejše samozaščitne ukrepe.
• Ob zapustitvi vozila izvlecite ključ iz kontaktne ključavnice.
• Zaprite vsa vrata in okna.
Vodja policijskega okoliša svetuje občanom Občine Mirna Peč
• Ne pozabite zakleniti vrat vozila, tudi prtljažnika.
• Nikoli v vozilu ne puščajte vrednejših oz. tehničnih predmetov (denarnice, denarja, zlatnine, kreditnih kartic, kovčkov, mobilnih telefonov, dokumentov, itd) na vidnih mestih, kajti ti privabljajo tatove.
• Vklopite alarmno napravo, v kolikor jo imate vgrajeno v vozilu.
• Vozilo puščajte na vidnem in ponoči na razsvetljenem mestu.
V primeru, da ugotovite, da vam je vlomljeno v vozilo, takoj obvestite policijo na telefonsko številko 113. Ničesar se ne dotikajte, da boste s tem olajšali delo policistov pri zbiranju sledov.
V primeru, da želite policistom podati kakršne koli druge pomembne
informacije, ki bi pripomogle pri raziskavi kaznivega dejanja ali dogodka in želite pri tem ostati anonimni, lahko to sporočite na brezplačno telefonsko številko 080 – 1200.
Policisti ugotavljamo, da občani premalo storijo za svojo lastno varnost. Svetujemo vam, da upoštevate navedene samozaščitne ukrepe in s tem tudi sami nekaj naredite za preprečevanje kaznivih dejanj.
Boštjan Rozman Vodja Policijskega okoliša,
Govedorejci razmišljamo o bioplinuV začetku februarja se je Govedorejsko društvo Mirna Peč odpravilo na strokovno ekskurzijo v Savinjsko dolino. Ogledali smo si kmetiji Antona Flereta, kjer od leta 2003 obratuje prva zasebna slovenska bioplinska naprava, in Andreja Podpečana, kjer se ukvarjajo s pridelavo mleka, razmišljajo pa, da bi ga (vsaj del) na kmetiji tudi predelali in prodali.
Obnovljivi viri energije imajo pomembno vlogo pri povečanju deleža oskrbe z domačo energijo in zmanjševanjem obremenjevanja okolja. Tega smo se počasi začeli zavedati tudi pri nas. Tako se je Republika Slovenija obvezala, da bo do leta 2010 povečala delež proizvedene energije iz obnovljivih virov na 33,6 %. V evropskem merilu je v kmetijstvu inštaliranih približno 10 % vseh bioplinskih naprav.
Bioplin lahko pridobivamo iz organske biomase (koruze, trave, detelje, krme, pese, …) ter iz hlevskega gnoja in gnojevke. Sproščanje bioplina poteka v procesu fermentacije (vrenja). Pridobljen bioplin ima podobne lastnosti kot zemeljski plin in ga lahko uporabimo za proizvodnjo toplotne in električne energije.
Bioplinska naprava je sestavljena iz štirih jam. V zbirni jami se vhodni material zbira, zmelje in premeša. Dobljena masa s prečrpavanjem preide do osrednjega dela naprave im. fermentor, ki je toplotno izoliran, plinotesen in opremljen z ogrevanjem. Fermentacija
poteka pri temperaturi 3555°C. Sveže dodana gnojevka dvakrat dnevno potiska maso v drugi fermentor, iz njega pa se preko črpalnega jaška prečrpa v končni zbiralnik za gnojevko.
Bioplin, ki nastaja v fermentorjih, se zbira v zbiralniku plina, saj proizvodnja in raba bioplina ne poteka istočasno. Iz njega s pomočjo motorjev z notranjim izgorevanjem dobimo električno energijo, ki jo namenimo za prodajo v električno omrežje (le manjši del se porabi za delovanje sistema). Ob tem nastaja tudi toplota. Tretjina lete je namenjena ogrevanju obeh fermentorjev, ostala toplota pa se lahko pozimi uporablja npr. za ogrevanje bližnjih stanovanjskih hiš, poleti pa za dosuševanje sena ali ogrevanje rastlinjakov.
Kmetje vidimo možnost uporabe bioplina predvsem pri gnojevki in koruzni silaži (mogoče tudi pri drugih vrstah biomase). Izvedeli smo, da fermentirana gnojevka ne vsebuje amoniaka, ampak se ves dušik nahaja v obliki amonijevega iona (NH4+) in nitratnega iona (NO3). Ti obliki du
šika sta rastlini hitreje dostopni, zato se ga manj izpere v tla. Gnojevka je torej dragoceno biološko gnojilo, ki ne povzroča ožigov zelenih listov in je skoraj brez vonja, kar pozitivno vpliva na okolico.
Glavne prednosti izrabe bioplina so torej v tem, da je obnovljivi vir energije, da zmanjšuje emisije CO2 in metana, da povečuje zanesljivost energetske oskrbe (proizvajamo in uporabljamo ga decentralizirano), da omogoča smotrno rabo opuščenih kmetijskih površin, da ponuja kmetom dodatno ekonomsko oporno točko (z možnostjo izvajanja dodatne energetske dejavnosti), da povečuje dodano vrednost in s tem kupno moč podeželskih regij, da zagotavlja dodatno delo domači industriji in obrti, da omogoča zmanjšanje uporabe umetnih gnojil in da pomembno prispeva k ohranjanju naše kulturne krajine.
Predvidevamo, da bo katera od teh naprav kmalu zgrajena tudi v naši bližini.
Govedorejsko društvo Mirna Peč
marec 2006 �
Srečanja se je udeležilo petnajst članov, poskusili in ocenili smo osem belih in devet rdečih vin. Po uvodnem strokovnem opozorilu, na katere lastnosti vin moramo biti degustatorji še posebej pozorni (bistrost, barva, vonj, okus in harmonija), smo najprej ocenili uvajalni vzorec, se seznanili s posameznimi ocenami in se pogovorili o njih. Na enak način smo potem ocenili tudi vse naslednje vzorce, saj je namen takšnega treninga čim bolj uskladiti ocene, da ne prihaja do prevelikih razlik med posameznimi degustatorji.
Dogovorili smo se, da bo društveno ocenjevanje 28. marca 2006 v gostišču Špolar. Vzorce bodo tričlanske
Srečanje degustatorjev v Globodolu
komisije pobirale v soboto, 25. marca, o čemer bodo člani društva naknadno obveščeni.
Veseli smo bili, da sta se nam tokrat pridružila cvičkova princesa Anita Hrastar in predsednik Turističnega društva Jože Barbo, ki sta aktivno sodelovala na degustaciji. Tudi v bodoče si želimo še večje udeležbe vseh članov, tudi tistih, ki bi
se s poizkušanjem in ocenjevanjem vin radi na novo spoznali.
Ob tej priliki bi se želeli zahvaliti Lovski družini Mirna Peč in še posebej oskrbniku lovske koče Alojzu Draganu, ki nam velikodušno odpre vrata in odstopi prostor za naša srečanja.
Aleš Žagar,predsednik degustatorske sekcije
Še ena sezona je za nami!
Saj veste, najprej moramo poiskati skoraj vsem všečno gledališko delo, ki ga ob pogojih, ki jih imamo, lahko postavimo na oder in uprizorimo. Potem se je treba lotiti teksta, še posebej, če je že nekoliko »v letih«. In ko je vse našteto nared, se začno bralne vaje in ob tem oblikovanje posameznih likov in predstave. Zdaj pa smo že pri »težaškem delu«: tekst se je treba naučiti na pamet in to tako, da ga ne govori mirnopečan Bogdan, ampak policist Joris, ki je doma v veliki vasi nekje na Holandskem. Ni lahko začasno spreminjati svoje osebnosti v drugo, nekaj večerov na teden po napornem delovnem dnevu, ali ob prostih sobotah in nedeljah dopoldne. In vendar, če imaš to rad, če se ti zdi zanimivo biti v eni predstavi dober in lep in v drugi slab in grd in več, da
si se ob tem kar nekaj naučil in marsikaj novega spoznal, se ti ves trud, muka, žalost, jeza in veselje, smeh in jok ne zdijo pretežki, prej vredni vsega, kar si v predstavo položil.
Tokratna predstava terja od nastopajočih kar nekaj spretnosti in to pri govorjenju in gibanju, brezpogojnem sodelovanju, odzivanju in uglašenosti. Tekst je preprost, tekoč, pogovorno napisan, zgodba jasna, zapleti nadvse smešni, sporočilo, čeprav napisano pred kar nekaj desetletji, primerno za razmislek tudi, ali še posebej, v našem času. Verjamemo, da smo se dobro zabavali vsi, mi na odru in vi v dvorani. Seveda je bilo vam lažje, saj ste se lahko na glas smejali tudi takrat, ko se mi na odru nismo smeli. Tako, nekaj predstav je že za nami, nekaj jih
je še pred nami. Počasi pozabljamo, da smo se pet mesecev vztrajno srečevali, porabili okrog stodvajset ur za vaje, za pripravo kostumov, za sceno, za rekvizite pa še nekaj dodatnih ur, naših in tistih, ki so nam pomagali. Zdaj nam je iz predstave v predstavo lažje in lepše. Pa vendar, predstava je živa stvar, vsakokrat posebej nastaja pred gledalci, zanje in z njimi. In vsaka, pa naj je odigrana mnogokrat, terja vedno znova vso predanost, zbranost in odgovornost. In ko pred nami ni več predstav in si malo oddahnemo, že začnemo razmišljati o naslednji sezoni in predstavi.
Staša Vovk
Urini kazalci se že stoletja premikajo enako, mirno in vztrajno, nam pa čas vse hitreje teče. Neprijetno, toda resnično. Mirnopeška gledališka skupina se je dela lotila v začetku oktobra, po predhodnih pripravah seveda.
Degustatorji in člani Društva vinogradnikov Mirna Peč smo se na prvo marčevsko soboto zvečer zbrali v lovski koči v Globodolu, da pred letošnjim društvenim ocenjevanjem obnovimo in izpopolnimo degustatorske veščine ter ugotovimo, kako so naša vina zorela v zimskih mesecih.
Tudi konjerejci se izobražujejoV dvorni Doma kulture v Mirni Peči je v petek, 23. decembra 2005, potekalo predavanje za konjerejce iz mirnopeške in sosednjih občin, ki ga je organiziralo domače Konjerejsko društvo treh dolin.
Več kot štiridesetim ljubiteljem konj in rejcem je predaval dr. Franc Habe iz Biotehniške fakultete v Ljubljani. Izobraževanje je bilo razdeljeno na tri teme. Dr. Habe jih je seznanil s novostmi in dognanji na področju prehrane kobil in pripravo na pripust. Drugo pomembno področje, o katerem je teklo decembrsko predavanje, je bilo o vzreji žrebet in težavah, ki jih imajo rejci z mladimi konji. Kot tretjo temo pa so poslušali napotke, dognanja in izkušnje o reji
>>>
10 marec 2006
Nekaj o delu Dolenjskih muzikantov v letu 2005Dolenjski muzikantje smo imeli v
letu 2005 53 vaj. Nekaj v privat prostorih, nekaj pa tudi v dvorani Kulturnega doma, kjer imamo vaje predvsem takrat, ko vadimo na ozvočenju, saj so manjši prostori za vajo z ozvočenjem neprimerni. Seveda smo imeli tudi nekaj nastopov in sicer:
Nastop na koncertu, ki so ga imele pevke ženskega zbora »Čebelice«, ob tej priliki se jim prav lepo zahvaljujemo za povabilo, potem nastop na festivalu domače glasbe »Zaigrajmo in zapojmo«, ki ga organizira TV Vaš kanal, skupaj z regionalnimi postajami TV Slovenije. Poleg tega smo imeli še nekaj manjših nastopov (proslava na Frati, Obletnica Iskra Ela, nastop ob žegnanju motorjev v Mirni Peči itd.). V studijih pa smo posneli 3 skladbe in sicer dve lastni in eno avtorja Borisa Franka.
Že daljše obdobje smo se pogovarjali, da bi v Mirni Peči organizirali
tečaj za igranje diatonične harmonike. Stvar je dogovorjena, imamo dogovor z glasbeno delavnico Lipičnik, da v kolikor bo zanimanje med osnovnošolskimi učenci dovolj veliko, se lahko tečaj organizira. Se pa moram v tem poročilu zahvaliti ravnatelju šole g. Aleksandru Rupena za razumevanje, zato ker je za tečaj pripravljen odstopiti učilnico. Okrožnica je zunaj in upamo, da bo zanimanje dovolj veliko. Pri tem tečaju pa pričakujemo tudi pomoč občine in župana g. Zvoneta Lah v smislu finančne podpore, tako da bodo starši otrok čim manj obremenjeni. Organizacija tečaja pa bo taka, da bo teorija glasbe skupna, na inštrumentu pa nekje po 2 učenca na uro. S takšnim načinom organizacije tečaja se bodo bistveno zmanjšali stroški. Tradicija igranja na diatonično harmoniko v Mirni Peči obstaja, s tem tečajem pa jo bomo skušali še vzpodbuditi. Okrožnica za tečaj je v
Moška pevska skupina Rožmarin deluje pod okriljem Društva upokojencev od 18. decembra 2002. V zboru poje 14 pevcev, ki so k skupini pristopili s pevskimi izkušnjami, ki so si jih pridobili z ljubiteljskim prepevanjem v predhodnih zborih v občini. Pod vodstvom Darka Žagarja vadijo enkrat tedensko, njihov pevski repertoar pa obsega v glavnem znane slovenske ljudske in ponarodele pesmi. Prepevajo predvsem za lastno zadovoljstvo in seveda za izredno hvaležno domače občinstvo, rade volje pa se odzovejo tudi drugim povabilom in s svojim programom in ubranimi glasovi popestrijo marsikatero prireditev izven meja domače občine. Lani so v samozaložbi posneli 14 pesmi za zgoščenko in kaseto, ki sta izšli v letošnjih prvih pomladnih dneh z naslovom Oj, cveti, cveti rožmarin.
Oj, cveti, cveti Rožmarin…posavske hladnokrvne pasme. Dr. Habe je rade volje odgovoril na marsikatero vprašanje udeležencev izobraževanja. Po predavanju so se udeležili še pokušine izdelkov iz konjskega mesa v šotoru na prostoru, kjer poteka sejem in kjer so si ob poskušanju dobrot in kozarčku izmenjali številna
mnenja in izkušnje o vzreji konj ter si zaželeli uspešno rejo konj in veliko užitkov pri delu in v potepanjih s svojimi štirinožnimi lepotci v novem letu.
Ljuba Sukovič
>>>
osnovni šoli in če bo dovolj prijav se bo tečaj organiziral spomladi.
Za leto 2006 planiramo predvsem več nastopov na večjih prireditvah. Imamo možnost nastopa v oddaji Pri Jožovcu, potem pa se bomo prijavili za nastop na festivalu narodno za
bavne glasbe v Škofji Loki. Trenutno pa smo že posneli novo skladbo za festival polka valček. Veseli bomo, če nam uspe priti v ožji izbor, kar pa
V počastitev 25. marca dneva mater je moška pevska skupina Rožmarin v nedeljo, 26. marca 2006, pripravila svoj drugi samostojni koncert, ki je v dvorano doma kulture v Mirni Peči privabila toliko ljubiteljev lepega petja, da je bila dvorna polna do zadnjega kotička.
Gostje njihovega drugega koncerta so bili še harmonikarji Društva harmonikarjev iz Mirne Peči, ženska pevska skupina Čebelice in učenci mirnopeške osnovne šole s kratko igrico o družinskem življenju. V nekaj pesmih so svoje glasove združili Čebelice in Rožmarini, pritegnili pa so jim še harmonikarji. Še prav posebno pa je občinstvo navdušil mali harmonikar Anže Cesar, ki zna, kljub šele nekaj letom starosti, že izredno spretno izvabljati melodije izpod gumbov svoje harmonike in se mu glede na to obeta še uspešna glasbena kariera. Prireditev sta prisrčno povezovala domačina brat in sestra Zletel, organizacijske niti pa je spet spretno in uspešno v kulturno celoto povezala neutrudna Lojzka Krevs, ki pravi, da ji ni žal časa, samo da se poje. Na koncu je predsednik Druš
marec 2006 11
Nekaj o delu Dolenjskih muzikantov v letu 2005
Ljubo doma, kdor ga ima …… so organizatorji: društvo upokojencev, osnovna šola, turistično društvo in občina poimenovali nedeljsko popoldansko prednovoletno prireditev, ki so jo za občane pripravili v počastitev dneva samostojnosti in enotnosti in katere rdeča nit je bil dom, kot središče praznovanja božiča in zatočišče miru, ljubezni, vere in upanja.
V nabito polni dvorani doma kulture je v ponedeljek, 26. decembra 2005, najprej zapela in na strune citer zaigrala nekaj najlepših božičnih in domoljubnih pesmi Sonja Pirc. Nato so se v bogatem kulturnem programu, ki ga je spretno povezovala mlada Blanka Cesar, prestavili še: moška pevska skupina Rožmarin, učenci mirnopeške osnovne šole, harmonikarji, in ženska pevska skupina Čebelice. Med skrbno izbranimi pesmimi pa je božične in novoletne običaje vpletala amaterska igralska skupina Skriti raj, katere režiserske niti je imela v rokah Lojzka Krevs, kakor tudi celotno prireditev.
Predsednik Turistične društva Mirna Peč Jože Barbo in podpredsednica društva ter mentorica turističnega krožka v osnovni šoli Ladislava Rupena pa sta podelila priznanja in nagrade za najlepšo
urejeno okolico hiše, za izvirno obnovo kmečke domačije, za lepo urejeno ureditev hiše z okolico, za izbrano ocvetličenje ute in okenskih polic, za lepo urejen dom z okolico in za izbrano ocvetličen balkon. Prejeli so jih: Marinka in Alojz Rajšelj iz Ivanje vasi, Ana in Jože Judež iz Šetjurija, Štefka in Božidar Žagar iz Rogovile, Ljubica in Jože Kužnik iz Vrhovega, Marija in Robert Povše iz Šrange ter Majda in Stane Urajnar iz Čečenc.
Za njihov trud in skrb za urejen videz domov in okolice se jim je zahvalil tudi župan Zvone Lah, občanom in občankam pa zaželel kar najlepše praznovanje in da bi v novo leto stopili s polno mero zaupanja in medsebojnega spoštovanja, ki sta pogoj za doseganje uspehov in zastavljenih ciljev. Za zaključek so skupaj zapeli pesem V dolini tihi.
Ljuba Sukovič
Božični koncert Valov
Mešani pevski zbor Valovi šteje 25 pevk in pevcev, ki skupaj prepevajo že 11 let. Vodi jih zborovodkinja Marija Parkelj. Tokrat so pripravili program desetih božičnih pesmi, ki so se prepletale z odlomki božičnih dogodkov izpred 2000 let in mislimi o miru, veri, ljubezni in upanju ter z zahvalo in slavo v Sveti noči rojenemu Bogu. V zvezdni venec jih je povezala Blanka Cesar. Pevce so spremljale orgelske piščali pod prsti Mateja Burgerja in zvoki flavtistke Marjane Miklič. Koncert je z dvema pesmima popestril še 15članski otroški pevski
V farni cerkvi sv. Kancijana v Mirni Peči je iz petindvajsetih grl pevk in pevcev mešanega pevskega zbora Valovi v nedeljo, 25. decembra, popoldne izzvenel božični koncert, na katerem so člani zbora s pesmijo in izbranim besedilo želeli občinstvu še bolj približati skrivnost svete noči in njenega sporočila svetu.
zbor pod vodstvom Darje Zupančič. Kljub slabemu vremenu je bila cerkev skoraj polna ljubiteljev lepega petja, ki so pevce nagradili z burnim aplavzom. Za konec so skupaj z obema zboroma zapeli znamenito Sveto noč, ki je marsikomu segla globoko v srce.
Ljuba Sukovič
bo težko, saj se ve, da bo prijav okoli 60 do 70.
V izdelavi imamo članske izkaznice društva Dolenjski muzikantje. Na osnovi teh bomo pobirali tudi članarino in s tem v društvo pritegniti še kakšnega člana več. Zbiramo sredstva, da se primerno oblečemo itd. Več bomo delali tudi na promociji Dolenjskih muzikantov, tu predvsem mislim na izvajanje naših skladb na različnih radijskih postajah itd. Seveda bomo veseli tudi kakšnega povabila iz domačega kraja. V Mirni Peči pa bomo organizirali prireditev v smislu predstavitve našega dela, seveda z raznimi gosti. To nam v letu 2005 ni uspelo, predvsem zaradi obnove Kulturnega doma. Koncert načrtujemo jeseni po trgatvi.
Spoštovani občani! Dolenjski muzikantje vas prav lepo pozdravljamo in se vam zahvaljujemo za Vašo podporo.
Marn Milan
tva upokojencev in tudi član moške pevske skupine Rožmarin Drago Saje iskreno čestital materam in njihovim družinskim članom za praznik ter se vsem, ki so kakor koli sodelovali pri pripravi kulturne prireditve, iskreno zahvalil.
Obiskovalci prireditve in ljubitelji zborovskega petja so se zadovoljni razšli v sončno popoldne z upanjem in željo, da jih bodo pevci Rožmarina tudi v bodoče razveseljevali s svojim ubranim petjem in bodo njihovi glasovi odzvanjali po mirnopeški dolini.
Zato: »Rasti, rasti ROŽMARIN, ti mirnopeški drag spomin…«
Ljuba SUKOVIČ
1� marec 2006
Župan sprejel športnike
Mirnopeški župan Zvone Lah je v petek, 23. decembra 2005, zvečer, na prednovoletni sprejem povabil generacijo športnikov – Mirnopečanov in njihova trenerja, ki so v minulih sezonah dosegli zavidljive uspehe predvsem v dveh športnih disciplinah, to je v kraljici športov atletiki, kolesarstvu ter v košarki. Tudi zato jim je občina namenila enkratno denarno nagrado.
Tako kolesarji: Blaž Furdi, Blaž Jarc, Gregor Lah in Klemen Žagar, kot atleti: Matjaž Berus, brata Matej in Jože Kastelic, Mitja Krevs in Peter Kužnik ter košarkar Simon Gorenc trenirajo v klubih v Novem mestu in seveda še sami doma. Trenerja Robert Dragan in Branko Filip sta ponosna na svoje varovance in na njihove dosedanje športne dosežke. Mladi kolesarji in atleti so se dokazali na številnih državnih in mednarodnih tekmah ter na evropskih in svetovnih prvenstvih. Matjaž Berus, ki je trenutno poškodovan, je bil leta 2001 tekmoval na svetovnem prvenstvu v teku na 1500 m za mlajše mladince, Mitja Krevs je petkratni državni prvak v teku na 800 in 3000 m, Jože Kastelic je nosilec srebrne medalje na republiškem mladinskem prvenstvu v teku na 3000 m z zaprekami, brat Matej pa je stal na drugi in tretji stopnički v teku na 2000 m z zaprekami za atletski pokal Slovenije. Peter Kužnik pa je državni prvak med mlajšimi člani v teku na 3000 m z zaprekami.
Kolesar 18letni Blaž Furdi, ki goni pedala že 7 let, je nedvomno vzor svojim mlajšim vrstnikom, saj je bil kot starejši mladinec že član državne reprezentance na evropskem in svetovnem kolesarskem prvenstvu. Njegovih vrhunskih uspehov glede na dolgoletno kariero je že nešteto, saj je samo v
sezoni 2004/2005 osvojil kar 11 zmag: 5 naslovov državnega prvaka, 2 v pokalu Slovenije, 3 na dirkah po Sloveniji in bil prvi na dirki v Beogradu, njegovo je tudi 4. mesto na mednarodni dirki v italijanski Toskani. Še posebno ponosen je na naslov skupnega zmagovalca na letošnji dirki po Štajerski.
18letni Blaž Jarc že tri leta uspešno sledi svojemu soimenjaku, saj je v minuli sezoni postal državni prvak v cestni vožnji, bil je udeleženec mladinskega evropskega in balkanskega prvenstva v cestni vožnji in v kronometru, uspešen pa je bil tudi na dirkah po Sloveniji in v tujini, kjer je posegal po 2., 3. in 4. mestu v kategoriji starejših mladincev.
15letni Gregor Lah je po enem letu treninga med mlajšimi mladinci že osvojil 2. mesto na državnem prvenstvu v cestni vožnji na Ptuju. Najmlajši 14letni Klemen Žagar, ki resno trenira tretje leto, se tudi že dokazuje v kolesarstvu, saj je leta 2003 osvojil dvakratni naslov državnega podprvaka (v cestni dirki in na dirkališču), leto pozneje pa še skup
6. občinski turnir v badmintonu in 3. občinski turnir v namiznem tenisu
no 3. mesto v pokalu Slovenije. Tudi oba trenerja tako Robert Dra
gan, ki trenira atlete in Branko Filip, ki ima pod svojim okriljem kolesarje, se iskreno veselita njihovih športnih uspehov. Vsi mladi športniki so doma s podeželja, zato sta prepričana, da imajo njuni fantje še večjo voljo, večje delovne navade, so bolj motivirani za naporne treninge in bolj vztrajni ter zato nekako lažje sprejmejo številna odpovedovanja. Naporni treningi in tekme pa so poplačani z vidnimi uspehi in dobrimi uvrstitvami na tekmovanjih doma in v tujini, saj na potovanjih spoznavajo druge dežele, njihove prebivalce in se mimogrede učijo drugih jezikov. Oba pričakujeta, da bodo mirnopeški športniki v prihodnji sezoni še izboljšali svojo formo in rezultate in da se bodo uvrstili v vrste državnih reprezentanc, tako za evropska kot svetovna tekmovanja.
Pa srečno fantje, brez nezgod in poškodb, z iskreno željo, da bi se vam uresničilo čim več načrtov na vaših športnih poteh!
Ljuba Sukovič
V nedeljo 19. 3. 2006 sta bila v telovadnici OŠ Mirna Peč, v organizaciji ŠRD Mirna Peč, izvedena 6. občinski turnir v badmintonu in 3. občinski turnir v namiznem tenisu. Ob zaključku šestmesečnega rekreacijskega obdobja badmintona in namiznega tenisa so se udeleženci za konec pomerili še »zares« na turnirju. Kljub lepi pomladni nedelji je bila udeležba kar zadovoljiva. V badmintonu se je pomerilo osem rekreativcev, največ znanja pa so pokazali; 1. Edvard Kolenc, 2. Rok krese, 3. Jakob Potočar. Pri namiznem tenisu (6 udeležencev) pa je svojo premoč ponovno dokazal; 1. Franc Kovačič pred 2. Primožem Novljanom in 3. Borutom Krevsom. Čestitamo! ŠRD ob tej priložnosti obvešča vse rekreativce, da se sezona rekreacije v dvorani 2005/2006
konec marca končuje in vas vabi k obisku rekreacije za občane v telovadnici OŠ Mirna Peč (nogomet, košarka, badminton, namizni tenis, aerobika) zopet oktobra 2006. Do takrat pa svetujemo, da svoje rekreacijske aktivnosti iz dvorane prenesete na prosto.
Damjan Zupančič
Tudi manjše občine imajo v svoji sredi marsikaterega dobrega športnika, ki ime kraja promovira na velikih mednarodnih tekmovanjih, zato se jim ob koncu leta ponavadi župani v imenu občin zahvalijo za njihovo požrtvovalnost na prednovoletnih sprejemih.
marec 2006 1�
Športno turistično društvo Poljane je organiziralo četrti pohod. Pohodniki smo se zbrali v nedeljo 12. 2. 06 ob devetih pri kapelici na Poljanah. Poleg članov so se ga udeležili tudi pohodniki iz bližnje okolice.
Pot nas je vodila iz Poljan po zasneženi gozdni poti skozi Laze do Mirne peči na Golobinjek.
Tam pa so se nam pridružili tudi ostali pohodniki. Skupaj smo se odpravili v Globodol in naprej na Frato, kjer nas je čakalo zasluženo kosilo. Po enournem postanku smo se odpravili nazaj na Poljane.
Občni zborObčni zbor Športno turističnega
društva Poljane smo imeli v soboto, 25. 2. 06. v gostilni Ogulin. Udeležilo se ga je 62 članov. Zbor smo opravili tekoče in hitro, saj so se člani strinjali z delom upravnega odbora in planom dela za letošnje leto. Od lani se nam je pridružilo sedem novih članov, tako šteje društvo 76 članov. Po končanem zboru nas je čakala večerja. Ker pa je bila to ravno pustna sobota, so člani popestrili večer z maskami. Manjkalo pa ni tudi dobre glasbe, tako smo se zadržali v prijetni družbi dolgo v noč.
Jože Hrastar
Pot nas je vodila po lepi zasneženi in sončni pokrajini. Tako smo lahko uživali v dobrem razgledu in svežem zimskem vremenu.
Pohoda se je udeležilo 45 pohodnikov. Prehodili smo približno 26 kilometrov, v času devetih ur.
Hvala vsem pohodnikom in sodelujočim, ki so nam pomagali pri organizaciji in izvedbi pohoda. Pohodniki vidimo se poleti, ko se bomo odpravili proti Pahi do ribnika v Starem gradu.
Jože Hrastar
Pohod na Frato
Preteklo leto je bilo zaznamovano z mnogimi naravnimi nesrečami in tudi s stečaji podjetij. Veliko ljudi je ostalo brez dela in se znašlo v duševni in denarni stiski. Žal so bili med njimi tudi naši občani. V krajevni organizaciji Rdečega križa Mirna Peč smo vsaj nekaterim izmed njih skušali pomagati po svojih močeh.
V lanskem letu smo finančno pomagali dvema družinama pri nabavi materiala za obnovo hiše po požaru, eni družini pa ob udaru strele. Dvema družinama smo pomagali pri plačilu položnic, eni družini pa pri plačilu stroškov zdravljenja otroka. Finančno smo pomagali 14 učencem pri plačilu šole v naravi, 2 učencema pa pri plačilu letovanja na Debelem Rtiču. Petim starejšim občanom brez ožjih sorodnikov smo ob pomoči donatorja pomagali s prehrambenim paketom in z nakupom posebne vzmetnice za bolnika. Prispevali smo tudi v humanitarni akciji za invalidno Jožico iz Gaberja in OŠ Mirna Peč ob novoletni obdaritvi socialno šibkih otrok. Obiskali smo socialno šibke družine in jim pomagali z prehrambenimi paketi. Obiskali smo vse 80 in 90letnike ter vse po 90. letu starosti ob njihovem rojstnem dnevu. Le teh je bilo 29. Organizirali smo tri krvodajalske akcije, katerih se je udeležilo 27 občanov, trikrat merjenje krvnega tlaka, ter dve zdravstveni predavanji. Skupaj z
Poročilo o delu KORK Mirna PečObčino Mirna Peč smo organizirali sprejem in podelitev priznanj krvodajalcemjubilantom.
Ob tednu Rdečega križa smo skupaj z OZRK Novo mesto organizirali akcijo merjenja krvnega tlaka, krvnega sladkorja in holesterola v krvi ter prikaz oživljanja. Akcija je bila zelo dobro sprejeta, zato jo bomo ponovili tudi letos. V naši trgovini smo organizirali akcijo KOŠARICA RK. Zbranim dobrinam smo dokupili še nekaj stvari in naredili 2 paketa. V mesecu oktobru smo izpeljali srečanje starejših občanov, ob novem letu pa smo obiskali in obdarili 274 starejših občanov in invalidov. Obiskali in obdarili pa smo tudi naše občane, ki živijo v DSO Novo mesto in Trebnje.
Tudi v letošnjem letu se bomo trudili pomagati tistim, ki potrebujejo našo pomoč in izpeljali podobem program kot v preteklem letu.
Ob koncu bi se rada zahvalila tudi našim sponzorjem krvodajalskih akcij in predavanj. To so: Minimarket PEČ iz Viher, BETONSKI STREŠNIKI Marjan Golob iz Malenske vasi, Gostilna OGULIN iz Mirne Peči in MLINARSTVU POVŠE iz Dol. Podboršta.
Hvala tudi vsem znanim in neznanim donatorjem za pomoč in podporo pri našem delu in tudi aktivistkam po vaseh, brez katerih vsega tega dela ne bi mogli izpeljati.
Slavi Derganc
1� marec 2006
Potovanje cepetavčkov z Andrejo Rustja med Eskime in severne medvede
Mrzlega januarskega dopoldneva je mirnopeške cepetavčke obiskala predavateljica in popotnica Andreja Rustja. Zakaj? Zaradi njihovega projekta »na daljnem severu«. Sami so že pred njenim prihodom dobrih 14 dni raziskovali in spoznavali Arktiko, vendar le preko knjig in videokasete. Ona
pa jim je ob diapozitivih pripovedovala o pokrajini, o živalih in o načinu življenja in običajih Inuitov, saj je kar nekaj mesecev preživela med njimi. S seboj je prinesla zanimivo obleko Eskimov in kožo severnega jelena, ki so jo otroci tudi z zanimanjem potipali in se v vreči eskimske obleke tudi nosili. Poskusili so tudi eskimski tradicionalni kruha iz moke, vode in kitove masti. Za umiritev jih je povabila še na eskimsko ljudsko pravljico iz igluja O velikanu.
Da pa cepetavčki niso bili ves čas samo poslušalci in sogovorniki energične pripovedovalke Andreje, jih je povabila v aktivno ustvarjanje. V
delavnicah so izdelali slike Eskima, Eskimke, tjulnjev, severnega medveda ter okrasili in sestavili sani za pasjo vprego.
Mlada popotnica Andreja je tako mladim raziskovalcem cepetavčkom v kratkem dopoldnevu pridala še en del njim tako oddaljene dežele večnega snega in ledu.
(M. Mikec)
JumnicarNekega ponedeljkovega dopold
neva sta nas obiskala Zmago in Beno. Zmago nam je razložil, kako se obnašamo v prometu, kako pravilno prečkamo cesto in kako v prometu pomagamo vsem, ki potrebujejo pomoč. Ta čas, ko nam je Zmago razlagal, je Beno na šolskem igrišču pripravil avtomobilčke in progo. Razdelili smo se v tri skupine. V prvih dveh je bilo pet učencev, v tretji pa šest. Preden smo začeli z vožnjo, smo si nadeli čelade in se pripeli z varnostnimi pasovi. Bili smo pravi mali vozniki. Vsem je bila
CEPETAVČKOVE NOVIČKE CEPETAVČKOVE NOVIČKE CEPETAVČKOVE NOVIČKE
LASTOVKA
Lastovica, drobna ptica,odletela v druge kraje …Tja, kjer zima je bolj mila tam jo preživi najraje.
Ali domotožje hudojo prignalo je nazajin zato se je vrnilav ljubi njej domači kraj.
Tu si gnezdo bo zgradila,da bo trdno kar se dain mladiče v njem vzgojilavsaj en rod, še bolj pa dva …
Ko se bližala bo zimain postalo bo hladno,ona spet bo odletelav južne kraje na toplo.
Ali glej jo našo ptičkodomotožje spet sedaj, ko pomlad je v deželi lastovko želi nazaj!
ZIMSKE POČITNICEPrišel teden je dopusta, nasmejana imel’ smo usta.Kaj bomo pa zdaj počeli – smučal’ al doma sedeli?
Pa smo smučat šli na Gače,oblekli smo debele hlače,obuli tople nogavice,na roke dali rokavice.
In tako se je začelo, bilo je zelooo veselo,smučali smo in vriskali,še najbolj, ko smo po snegu pali.
Zdaj pa smučanja je konec,kakor, če je prazen lonec.Sedli spet smo v klopi,vsak se pridno zdaj uči.
Klemen Barbo, 5.b
Vsako leto februarja v mesecu kulture nudi podporo in pomaga pri procesu knjižne vzgoje cepetavčkov tudi knjižničarka Slavka Kristan iz oddelka za mladino novomeške knjižnice Mirana Jarca. Pri njenih urah pravljic so otroci dobro poslušali.
M.Mikec
Cepetavčki imajo nadvse radi pusta. Vsako leto se spremenijo v nekaj novega.
Na ta dan v vrtec ne prihajajo Lukci, Andrejčki, Aljaži, Ane, Katje, … V vrtec priplešejo pajaci, pricepetajo medvedi, skrivnostno se pojavijo čarovniki, kavboji, roboti, …
A. Krese
predstavitev in vožnja zelo všeč. Naučili smo se veliko o cestno prometnih predpisih.
Rebeka Krevs in Jasmina Ilar, 3a
marec 2006 1�
Dežela zlatega teleta
Tako torej priteče Temenica, izogibajoč se vseskozi številnim požiralnikom in jamam ob svoji strugi, do majhne deželice, polne povesti in legend, do holma Sv. Ane, ki se mu izogne po najbolj enostavni, podzemeljski poti. Po kratkem podzemeljskem toku priteče Temenica ponovno na dan na drugi strani griča Sv. Ana v mogočnem kraškem obrhu Zijalo in se po zavijugani rečni strugi prelije na široko mirnopeško dolino, kjer tudi drugič ponikne.
Tako Temenica, mi pa, ki želimo začutiti dih te deželice, se odpravimo na potep na ta konec, z avtom se lahko pripeljemo celo na sam vrh Sv. Ane. Veliko več spoznanj in zanimivih reči pa doživimo na nezahtevni peš poti. Številne nezapisane zgodbe, ki so še žive med domačini, nam kažejo, da smo resnično v deželi legend. Tako vedo ljudje povedati vrsto zgodb o hribu, o jamah, o bajnih zakladih in prekletstvih, ki se vežejo nanje. Še se govori o zlatem teletu, zakopanem nekje v hribu. Tako so trije vaščani iz Mirne Peči še pred vojno iskali zlato tele pri poniku Temenice pod Sv. Ano, pa so pritekli vsi prestrašeni domov in niso nikomur hoteli povedati, kaj se jim je zgodilo. Vaščan, ki je skušal odkopati zlato tele, je v kresni noči naredil okoli gomile, v kateri je bilo zakopano, krog in začel v tišini kopati. Ko pa ga je zagledal, je od navdušenja vzkliknil in zlato tele je izginilo, ker ni bil tiho.
Veliko se govori tudi o loncu zlatnikov, ki naj bi jih na bližnji njivi našel kmet in obogatel. Ko je stopal za plugom in obračal brazde, je nekaj zaškrtalo, kar tu pod Sv. Ano ni bilo nič nenavadnega. Sploh pa pravijo, da če tu samo malo bolj zamahneš s krampom, postrgaš z motiko ali vprežeš plug, se že prikaže kakšen prav staro
obdelan kamen ali ostanek starega orožja ali kakšen star denar. Tokrat pa je zažvenketalo prav po žlahtnem. Toda Bog ne daj, da bi zaklad dvignil. Kje pa! Kmet je dobro poznal nepisan zakon, ki pravi, da bo tisti, ki ga dvigne, kmalu umrl. Zato je označil mesto in oral naprej, kot da se ni nič zgodilo. Ponoči pa je vzel telico iz hleva, ji vrgel konopec okoli vratu ter se potihem odpravil nazaj na njivo. Navezal je lonec, živinče je potegnilo in zaklad se je izpulil iz zemlje. Kmet je tako prelisičil prekletstvo. Pravijo, da je telica kmalu po tem crknila, kmet pa je živel zmerno in dobro do konca življenja. Toda prekletstvo ne pozna ne časa ne usmiljenja. Je ostalo v zraku in ko se enkrat uresniči, terja svoje do konca. Tako so bili kmetovi rodovi hudo prizadeti vse do današnjih dni.
Pravijo, de se je po skrivnostnih podzemeljskih rovih dalo priti daleč. Pri Šentjuriju imajo znano Ajdovsko jamo, ki leži v vinorodnem hribu nad vasjo. Pravijo, da se je nekdaj po tej jami dalo priti vse do oddaljenega hriba Sv. Ana.
Toliko o legendah. Res pa je, da so na vrhu hriba ostanki gradišča še iz starih časov. Pri izkopavanju so naleteli na ostanke bivalnih površin, utrdbenih zidov in predmete, ki govorijo o naselitvi od bronaste dobe (1500 let pred n. št.) pa vse tja do pozne antike (4. st. n. št.). Najdbe slikajo zamegljeno podobo o času njihovega nastajanja v prazgodovini, o času preseljevanja številnih ljudstev, o času rojevanja novih civilizacij. Čas je pričevanja o vsem tem zvečine zakopal in ker jih je bilo mnogo, je zemlja tod polna zgodovinskih ostankov.
Ko pridemo na vrh Sv. Ane, se odpre pogled na ves naravni zaklad. To je lepa, prostrana, bogata in nedotaknjena narava, kakršne premore sodobni svet vse manj. Na vse strani se razprostira gozd, navzgor proti Debencu, na vzhod tja do gozdnate Radulje, na jug v kraško Suho krajino. Povsod številni griči in gorice pa celo prave gore, okrogle, prosojne. Kjer je le kaj sončnega prostora, stoji vsaj lesena bajtica, če že ne hiša ali kar gruča domačij. Ena sama mehkoba. Če pa nas okoliški gozdovi premamijo in se odpravimo na
daljšo pešpot, kmalu ugotovimo, da je to tudi dežela s kraško razdrapanimi tlemi, polnimi škrapelj in jam, brezen in vrtač, dolin in dolinic s poraščenimi robovi in kuclji. V njej je namreč vse polno pojavov, ki opominjajo na to, da ni vse na tem svetu kar takoj umljivo, da ni vse površje zunanjščina in da se mnoge važne in zelo usodne reči dogajajo skrito, potihem, nikomur na očeh – v podzemlju pač.
Oglejte si mogočno pečino Zijalo, značilen kraški obrh v samem dnu pod Sv. Ano. Izpod zemlje priteče kar cela reka, nikakršnih curljajočih studenčkov, ki se potrpežljivo drug ob drugem zbirajo. Tu je reka takoj, z barvo, ki oznanja globino, z ribami, s širino, ki jo je mogoče premostiti le z mostom. Prav v globokem izviru Temenice so se pred leti potapljali tudi potapljači ter prišli 60 metrov daleč in 15 metrov globoko. Pečino Zijalo so stari Germani, ki so pred stoletji prišli v naše kraje, poimenovali Medena pečina – Honigstein. So v njej staroselci čebelarili ali kupčevali s čebeljimi pridelki ali oboje? Tik nad Medeno pečino je vhod v tako imenovano Ajdovsko jamo, kjer naj bi pred več kot 1500 let bivakirali umni čebelarji – Ajdi, pravi domačini, kar izpričujejo številne lončene črepinje, prav toliko stare. Danes se tradicija čebelarjenja nadaljuje v čebelarskem obratu nad pečino. Ali pa Fantovska luknja, jama, kjer so se, še za Napoleona, skrivali okoliški fantje pred naborom. Majhen vhod se skriva med navpičnimi skalami nad Zijalom in je odlično skrivališče.
Veliko zanimivih reči je še za ogled, številne neprehojene poti vabijo. Če pa ste še na vrhu Sv. Ane, okrog prvotnih virov življenja in njihovih domovanj, se nadihajte čistega zraka, obenem pa hote ali nehote poglejte globoko navzdol, na svoja vsakodnevna domovanja; tako daleč so, da jih je komaj videti. Ob tem pri priči postanejo tudi vse skrbi majhne, zanemarljive. Svoboda zračnega, drevesnega in podzemeljskega prostora hipoma spodrine vsakodnevne obveznosti in zadrege daleč v pozabljivo odmaknjenost. Vse je naenkrat čisto: telo in duh. Sveta Ana vabi!
Borivoj Ladišić, Jamarski klub Novo mesto
Že ko privre na dan pod Javorjem južno od Litije in se poda preko travnikov med nizke bregove, je reka Temenica zapisana nenavadni usodi. Na poti, vse dokler ne pripelje svoje vode v Krko, mora kar dvakrat izginiti s površja, prvič pri Ponikvah pod hribom Sv. Ana.
1� marec 2006
Nekateri "prebivalci"obmoèij Natura 2000 v
obèini Mi rna Peè
... v tihem in zanimivem kraškem podzemlju
... črtasti medvedek
... človeška ribica
... bukovi gozdovi
... veliki podkornjak
... drobnovratnik