RI-OPUSPROEKT ”MAKSTIL” A.D.- Elaborat za ocenka na kontaminirawe na po~vata so olovo
I. VOVED
Za{titata i unapreduvaweto na `ivotnata sredina e dol`nost na
sekoj ~ovek, a osobeno na sekoe pravno lice koe mo`e da se pojavi kako
potencijalen zagaduva~ na `ivotnata sredina.
Spored ~len 43 od Ustavot na Republika Makedonija “Sekoj ~ovek
ima pravo na zdrava `ivotna sredina. Sekoj e dol`en da ja za{tituva i
unapreduva `ivotnata sredina i prirodata, a republikata obezbeduva
uslovi za ostvaruvawe na pravata na gra|anite za zdrava `ivotna
sredina”.
Aktivnostite vo vrska so za{titata na `ivotnata sredina se
definiraat so Zakonot za `ivotna sredina (Sl. vesnik na RM br.53/05) i
kade vo ~len 4 kako osnovni celi na ovoj zakon se:
1) za~uvuvawe, za{tita, obnovuvawe i unapreduvawe na `ivotnata
sredina;
2) za{tita na `ivotot i zdravjeto na lu|eto;
3) za{tita na biolo{kata raznovidnost;
4) racionalno i odr`livo koristewe na prirodnite bogatstva;
5) sproveduvawe i unapreduvawe na merkite za re{avawe na
regionalnite i na globalnite problemi na `ivotnata sredina.
Za{titata na `ivotnata sredina se temeli na po~ituvawe na
osnovnite na~ela od me|unarodnoto pravo so uva`uvawe na nau~nite
znaewa i najdobrata svetska praksa.
Tehni~kite standardi gi opredeluvaat Grani~nite vrednosti na
emisija i imisija zavisno od proizvodnata postapka i koristenata oprema.
Grani~nite vrednosti za kvalitetot na `ivotnata sredina koi ne se
definirani vo ovoj zakon se odreduvaat so posebni zakoni i propisi.
1
RI-OPUSPROEKT ”MAKSTIL” A.D.- Elaborat za ocenka na kontaminirawe na po~vata so olovo
Na barawe na Makstil A.D. Skopje br 814425 od 25.10.2006 do RI -
OPUSPROEKT– Dru{tvo za in`enering, istra`uvawe i uslugi A.D.
Rudarski Institut - Skopje, kako stru~na ovlastena institucija, pristapi
kon izgotvuvawe na Elaborat za ocenka na kontaminacijata na po~vata so
olovo i nejzinoto vlijanie vrz `ivotnata sredina.
Predmet na analiza na ovoj elaborat e ocenka na vlijanieto na
tehnolo{kiot proces na Makstil A.D. Skopje vo kontaminirawe na po~vata
so olovo. Vo elaboratot e daden kratok opis na tehnolo{kiot proces na
pogonot ^eli~arnica, opremata {to se koristi, surovinite koi se
upotrebuvaat i otpadite koi se pojavuvaat od samiot proces. Isto taka e
napravena sporedbena analiza so zagaduvaweto na po~vata na teritorijata
na Republika Makedonija.
“Makstil” A.D. - Skopje proizleguva od transformacijata na Rudnici
i @elezarnica - Skopje i kako takvo postoi od 1997 godina. Ovaa
kompanija vo proizvodnite procesi ne upotrebuva olovoto kako surovina
ili dodatok, edinstveno postoi mo`nost istoto da se sodr`i vo staroto
`elezo no vo mnogu niski koncentracii.
2
RI-OPUSPROEKT ”MAKSTIL” A.D.- Elaborat za ocenka na kontaminirawe na po~vata so olovo
I.1. Podatoci za podnositelot na baraweto
Profil na “MAKSTIL” A.D. Skopje Akcionerskoto dru{tvo "MAKSTIL" - Skopje kako del na grupacijata
"Duferco" pretstavuva edinstven makedonski proizvoditel na ~elik i
~eli~ni valani proizvodi.
Kako separaten entitet e etabliran vo 1997 god. vo procesot na organizacionoto, finansiskoto i sopstveni~koto prestruktuirawe na Rudnici i @elezarnica-Skopje. "Makstil" A.D.Skopje e vo celost privatiziran. Vo sega{nata struktura na kapitalot dominantno e u~estvoto na {vajcarskata firma DUFERCO S.A. od Lugano so 54,4%, a sledat A.D. Fer{ped, Tehnometal-Vardar, A.D. Skopje i Makpetrol A.D. Skopje so po 4%, Komercijalna Banka, A.D. Skopje so 3,7%, ADOR Makedonija so 4,42% i pomali akcioneri so vkupno 25,48%.
Vo ramkite na "MAKSTIL" A.D. - Skopje, vleguvaat proizvodnite
pogoni ^eli~arnica i Valavnica za toplo-valani debeli limovi.
Proizvodstvoto na ~eli~ni slabovi, odnosno toplo-valanite limovi vo proizvodite pogoni na "Makstil", vo celost gi zadovoluvaat strogite kriteriumi (svetskite standardi) za proizvodstvo na plosnati proizvodi (registraturata na sertifikatite za kvalitet gi opfa}a i TUV, Lloyd's Register of shipping, American Bureau of shipping, DET Norske Veritas, Bureau Veritas, Registro Italiano Navale, Germanischer Lloyd, Croatian Register)
Svoite proizvodi "MAKSTIL" A.D. Skopje gi diseminira i prodava
kako individualno, taka i niz razgranetata mre`a na "Duferco". "MAKSTIL" A.D. Skopje e tradicionalno najmnogu prisuten na pazarot na
Evropskata Unija i SAD, a vo pomal obem i na lokalnite pazari na
dr`aviti od jugoisto~na Evropa, Hrvatska, Bugarija i SR Jugoslavija.
Prose~no proizvodstvoto vo pogonot ^eli~arnica iznesuva 260.000t,
odnosno vo Valavnicata za toplovalani debeli limovi 270.000t.
3
RI-OPUSPROEKT ”MAKSTIL” A.D.- Elaborat za ocenka na kontaminirawe na po~vata so olovo
Realizacijata na vakviot zafat e ovozmo`ena so razvojniot investicionen aran`man na "Makstil", so odobreniot kredit od Evropskata banka za obnova i razvoj, prv od vakov vid vo R.Makedonija, namenet za modernizacija i usovr{uvawe na tehnolo{kiot proces vo visina od 15 milioni amerikanski dolari. Vo prvata tran{a na investicionite vlo`uvawa "Makstil" iskoristi 2.532.592$ vo proektot Topla valavnica, a za 2001 god. zavr{eni se investicionite proekti vo ^eli~arnica so rekonstrukcija na edna linija za kontinuirano liewe na ~elikot vo slabovi; nabavenaa i instalirana e kazanska pe~ka (sekundarna metalurgija); rekonstruirana e elektrola~nata pe~ka so voveduvawe na zagrevawe na metalnata vlo{ka so priroden gas i novi re{enija za vnesuvawe na kislorod vo pe~kata.
Tendencijata za intenzivno-ekstenzivniot anga`man na
kapacitetite na "MAKSTIL" A.D. Skopje, odnosno proizvodstvoto i
proda`bata na makedonski ~elik i ~eli~ni proizvodi bitno vlijaat na
zgolemuvaweto na industriskoto proizvodstvo na R. Makedonija koe
neposredno povrzana so porastot na BNP.
"MAKSTIL" A.D. Skopje zna~i animirawe na makedonskiot metalen
kompleks preku sopstvenoto anga`irawe i anga`iraweto na prate~kite
doma{ni proizvoditeli na ~elik i ~eli~ni proizvodi. Realizacijata na
takvite perspektivi nedvosmisleno nudat nov koncept vo socijalnata
sfera.
Za postignatite rezultati vo proizvodstvoto i izvozot vo 2000 godina, "Makstil" A.D. Skopje e dobitnik na nagradata ,,Sonce na godinata", koja se dodeluva od strana na Vladata na R.Makedonija.
4
RI-OPUSPROEKT ”MAKSTIL” A.D.- Elaborat za ocenka na kontaminirawe na po~vata so olovo
II. Karakteristiki na lokacijata
II.1. Makro i mikro lokacija “Makstil” A.D. Skopje e lociran vo isto~niot del na Skopskata
kotlina na vkupnata povr{ina od 419.765 m2 i toa:
- povr{ina pod objekti 152.993 m2
- dvorna povr{ina 266.772 m2
Tabela br.1 Povr{ini pod objekti
pogon povr{ina m2Proizvodna hala VDL (valavnica za debeli limovi) 78.000
Mazutna stanica 93Upravna zgrada VDL 1.614Pumpna stanica 136Limen hangar 375Striper hala 3.600Proizvodna hala ^eli~arnica 64.755Limeni barakari 287Upravna zgrada ^eli~arnica 1.526Magacin za materjali 720 Trafostanica 184Trafostanica 350Elektro magacin 64Rabotilnica za E.O. 270Rabotilnica za M.O. 600Bunker za var 419
II.2. Hidrometeorolo{ki usloviSkopskata kotlina e krajniot zaliv vo koj se ~uvstvuvaat toplite
vozdu{ni struewa po dolinata na rekata Vardar, od Egejskoto more i
pretstavuva poseben termi~ki reon vo koj izrazito se manifestira
kotlinskiot karakter vrz temperaturniot re`im.
“Makstil” A.D. Skopje e smesten vo severoisto~niot del na g. Skopje.
Vo odnos na vetrovite najzastapeni se vetrovite od zapadniot,
severozapadniot i jugoisto~niot pravec .
5
RI-OPUSPROEKT ”MAKSTIL” A.D.- Elaborat za ocenka na kontaminirawe na po~vata so olovo
Slika br. 1 Ru`a na vetrovi na teritorija na skopska kotlina
pravec N NE E SE S SW W NWza~estenost 25 17 75 138 50 37 142 140
[to se odnesuva do temperaturata, godi{niot prosek iznesuva
12,2 °S. Najstudeni se zimskite meseci i toa: Januari so sredna vrednost
od 0,4 °S, Dekemvri so sredna vrednost od 2 °S i Fevruari so sredna
vrednost od 3 °S. Vo skopskata kotlina mrazniot period trae 84 dena.
Visokata vrednost na toplotniot re`im vo skopskata kotlina se
manifestira so letni i tropski denovi. Sredno godi{no ima 117 letni
denovi (se javuvaat od mesec Mart do Oktomvri) i 53 tropski denovi
(najzastapeni vo mesec Juli i Avgust).
Vrne`ite vo skopskata kotlina pa|aat vo prosek 515 mm. Po sezoni
najvrne`liva e esenta so prose~na suma na vrne`i od 143 mm, a so najmalku
vrne`i e letoto, prose~no 108 mm.
Prose~ni proletni koli~ini na vrne`i iznesuvaat 139 mm dodeka
zimata so 125 mm. Karakteristi~no e {to vo ovoj 30 godi{en period
mese~nite sumi na vrne`ite se menuvaat vo poedini godini i ostapuvaat
vo {iroki granici od prose~nite mese~ni vrednosti.
6
RI-OPUSPROEKT ”MAKSTIL” A.D.- Elaborat za ocenka na kontaminirawe na po~vata so olovo
Va`no e da se napomene deka skopskata kotlina e na nadmorska
visina od 264 m (nas. \or~e Petrov) do 240 m (nas. Aerodrom).
II.3 Geologija
Spored svojata polo`ba vo regionalen smisol metalur{kiot
kompleks “Makstil” AD se nao|a vo centralniot del od Skopskata kotlina.
“Makstil” AD i Kompleksot @elezarnica so po{irokata okolina pripa|aat
na geotektonskata celina poznata kako Vardarska zona
Ova podra~je pretstavuva segment od nekoga{nata ezerska faza na
razvitok na Skopskiot basen za {to svedo~at ogromnite depoziti na
ezerski sedimenti.
Vo Skopskata kotlina pliocenskite sedimenti se predstaveni so
pesoci, glini i ~akali, a na odredeni mesta i laporci, koi se smenuvaat
kako vo vertikalen taka i vo horizontalen pravec. Na terenot na
prostorot na “Makstil” A.D. i po{iroko, ovie sedimenti se prepokrienni
so kvartaren nanos sostaven od pesoklivo glinovita drobina so
crvenkasta boja, so debelina do dva metri.
Od in`enersko geolo{ki aspekt, ovie sedimenti imaat relativno
prose~ni nose~ki svojstva, zavisno od u~estvoto na glinata vo sostavot.
Vo princip, pred fundirawe na grade`ni objekti treba da se izvr{i
rutinska proverka na osnovnite fizi~ko-mehani~ki parametri na
materijalite vo zonata na fundirawe.
Heterogeniot granulometriski sostav na osnovnite sedimenti
diktira i mo{ne promenlivi hidrogeolo{ki svojstva, taka {to ovie
geolo{ki sredini vo Skopskata kotlina davaat slabi mo`nosti za
vodosnabduvawe od po{irok karakter, so skromni 2-5 lit/s. Vedna{
mo`e da se konstatira deka dejnostite vo ramki na kompleksot na
@elezarnicata ne mo`at da imaat negativni vlijanija vrz taa izdan, koja
e patem naj~esto na dlabini pod 40 metri.
Od regionalen seizmotektonski aspekt, podra~jeto na lokacijata
pripa|a na Vardarskata seizmogena zona, vo koja Skopskoto epicentralno
7
RI-OPUSPROEKT ”MAKSTIL” A.D.- Elaborat za ocenka na kontaminirawe na po~vata so olovo
podra~je e najmarkantno spored stepenot na destruktivnosta na efektite
od zemjotresite, osobeno ako se zemat vo predvid efektite od zemjotresot
od 1963 godina. Intenzitetot na ovoj potres e registriran so 9 stepeni po
MKS i magnituda od 6,1 koi osven mnogubrojnite ~ove~ki `rtvi predizvika
i materijalni {teti oceneti na 15% od bruto nacionalniot proizvod na
toga{na Jugoslavija.
Ova go naveduvame zaradi faktot {to vo seizmi~ki aktivnite
regioni efektite i posledicite od zemjotresite mo`at da se
reflektiraat mo{ne seriozno vrz `ivotnata sredina voop{to, so
o{tetuvawa na infrastrukturni objekti, izvori na zagaduvawa,
dalekuvodi, pojavi na po`ari i sli~no, no vo slu~ajot na izgradeniot
kompleks na proizvodni hali od glavno monta`ni konstrukcii so stati~ki
parametri rezistentni na seizmi~ki udari i rizicite se svedeni na
minimum.
II.4. Seizmi~nostSeizmi~nosta na lokacijata e proceneta na 9 stepeni po
Rihterovata skala.
8
RI-OPUSPROEKT ”MAKSTIL” A.D.- Elaborat za ocenka na kontaminirawe na po~vata so olovo
III. Opis na tehnolo{kiot proces vo pogon ~eli~arnica
III.1. No`ici i melnica
Za povisok stepen na podgotovka na staroto `elezo za {ar`irawe
vo elektro la~nata pe~ka vo 2006 godina vo pogon ~eli~arnica izgradena e
i pu{tena vo rabota postrojkata za melewe (drobewe) na staro `elezo i
odvojuvawe na `elezoto od oboenite metali (bakar, aluminium, cink i
drugi nemagneti~ni metali) i nemetalni primesi (zemja, guma, plastika, i
drugi nemetali) .
Tehnolo{ka linija za melewe i separacija na staroto `elezo:
1. Dve Hidrauli~ni no`ici tip "Shere Squalo 1500", so sila na pritisok
od 10.000 kg pogonuvani so dizel motor;
2. Melnica za proizvodstvo na {reder tip "DRAKE 2000" so kapacitet
od 40.000 t/god;
3. Dva vibrododava~i;
4. Dva vrtlivi magneti - barabani;
5. Transportna lenta za prifa}awe na izdrobenoto staro `elezo;
6. Dve transportni lenti za prifa}awe na separiranite oboeni
metali i nemetali ispod vibro dodava~ite;
7. Transportna lenta za prifa}awe na materijalot od dvete lenti;
8. Magnetna lenta za prifa}awe na zaostanatite `elezni par~iwa;
9. Korpa za izdvoenoto staro `elezo;
10.Vibro sito;
11.Transportna lente za nemetalite i za oboenite metali;
12.Korpa za nemetali;
13.Transportna lenta za oboenite metali ;
14.Korpa za pote{ki oboeni metali osven aluminium ;
15.Korpa za aluminium:
16.Sistem za prifa}awe na pra{inata i gasovite sozdadeni pri
se~eweto i transportot so voden filter.
9
RI-OPUSPROEKT ”MAKSTIL” A.D.- Elaborat za ocenka na kontaminirawe na po~vata so olovo
Staroto `elezo i balite so vozila se transportirani do no`icata,
od kade so mobilnata digalka "Liebherr" se ufrlaat vo no`icata i se se~at.
So istata mobilna digalka ise~eniot materijal se ufrla vo melnicata i
se mele (drobi).
Izdrobeniot materijal od melnicata pa|a na vibro dodava~ite od
koi vrtlivite magneti go prifa}aat i preku transportnata lenta go
prefrlaat vo prostorot opredelen za izdrobeno staro `elezo.
Zaostanatite `elezni par~iwa, nemetalite i oboenite metali preku
sistemot na transportni lenti, magnetnata lenta i vibro sitoto u{te
edna{ se separiraat i se isturaat vo: korpata za staro `elezo, korpata za
nemetali i korpata za oboeni metali.
So transportnata mehanizacija korpite se transportiraat na
opredelenite mesta: korpata so odvoenoto staro `elezo se nosi vo halata
za staro `elezo, korpata so nemetali se istura na opredelenoto mesto vo
deponijata (halda) i korpata so oboeni metali se istura na opredeleno
mesto kade {to u{te edna{ ra~no se odvojuva aluminiumot od bakarot koi
se prodavaat na nadvore{ni firmi za recirkla`a.
Vo procesot na drobewe, transport i separacija na staroto `elezo
se sozdava golema koli~ina na pra{ina, koja preku sistemot za
otpra{uvawe - skruber se pre~istuva i pre~istena se pu{ta vo
atmosferata. Sozdadeniot talog sekoj den se ispu{ta od kadata na
skruberot i preku talo`nite jami ~istata voda odi vo kolektor, a talogot
vo opredeleni vremenski intervali so cistrna se izvlekuva od jamata i se
istura na opredelenoto mesto na halda.
10
RI-OPUSPROEKT ”MAKSTIL” A.D.- Elaborat za ocenka na kontaminirawe na po~vata so olovo
III.2. Elektro pe~ka
Elektro pe~kata (od firmata Birlik – Anglija) e instalirana vo
1972 god. i se karakterizira so godi{en kapacitet od
250.000 t. Nejziniot proektiran kapacitet na {ar`a iznesuva 130 t.
Sostavni elementi na elektro pe~kata se: transformator,
preklopka (za regulacija na napon), sistem za avtomatska kontrola,
elektronski smeta~, sistem dr`a~i na elektrodi, hidrauli~en sistem za
kinematika, pnevmatski sistem, sistem za ladewe, sistem za dodatoci i
sistem za otpra{uvawe na gasovi.
Na~in na {ar`irawe
[ar`iraweto na metalniot zasip se vr{i so tri korpi (2–4).
Dobrata podgotovka na metalen zasip e eden od uslovite za kvalitetno
rabotewe na elektro pe~kata bara dobra koordiniranost me|u
rabotovoditelot na elektro pe~kata i rabotovoditelot na {rot plac,
odnosno dogovaraweto vo vrska so koli~inata na staro `elezo, sostavot
na staroto `elezo po golemina i vid.
[ar`iraweto na metalniot zasip od sekoja korpa se {ar`ira vo
elektro pe~ka so {ar`irni digalki, maksimalno dozvoleno vreme na
{ar`irawe e 4 minuti.
Legirawe
Celokupnata koli~ina na FeSi se dodava preku sistem za dodatoci
vo kazan neposredno pred izlivawe na {ar`ata. Kaj obi~nite kvaliteti se
dodava 330 – 400 kg FeSi {to zavisi od koli~inata na presmetaniot SiMn i
od dobienite analizi na rastopinata. Celokupnata koli~ina na potreben
SiMn kaj obi~nite kvaliteti na ~elik se dodava preku sistemot za
dodatoci vo kazan neposredno pred izlivawe na {ar`ata.
Legirawe so aluminium
Koli~inata na aluminium treba da se dodava vo mlaz. Na obi~nite
kvaliteti kade se bara Al = 0,015% se dodava 70 – 100 kg Al dokolku e
11
RI-OPUSPROEKT ”MAKSTIL” A.D.- Elaborat za ocenka na kontaminirawe na po~vata so olovo
potrebno se vr{i i dopolnitelna korekcija taka {to procentot na
aluminium }e bide najmalku 0,010 %. Na sekoja {ar`a neposredno pred
izlivawe vo kazan se dodava 300 – 400 kg var za desulfuracija.
Podgotovka na elektro pe~kata za slednoto {ar`irawe
Po sekoja {ar`a vizuelno se kontrolira i odreduva ostatokot na
metal vo pe~kata za da se napravi, ako e potrebno, korekcija na
koli~estvoto na staro `elezo za slednata {ar`a. Isto taka po sekoja
{ar`a se kontrolira izlivnikot i se poprava pragot za troska. Dozvoleno
vreme za podgotovka na pe~kata e 0 – 15 min. Podgotovkata na pe~kata se
vr{i so dve digalki so navremena korekcija i sekoga{ treba da se ima
minimum dve rezervni koloni na elektrodi. Posle sekoja odvrtena ili
skr{ena kolona elektrodi se formira nova.
Izrabotka na manganski {ar`i
Tehnolo{kata {ema za izrabotka na manganska {ar`a e ista kako i
onaa za obi~ni kvaliteti na ~elici samo razlikata e vo legiraweto. Po
dobivaweto na vtorata hemiska analiza na temperatura od 1.670 0S se
vr{i legirawe na najgolem del od presmetanata koli~ina na SiMn vo pe~ka
so dodavawe, preku sistemot za dodatoci (SiMn najmnogu 500 kg se legira
preku sistemot), celokupnata koli~ina FeSi (120-250 kg) se dodava vo
kazan, dodeka Al vo koli~ina 120 – 250 kg se dodava vo mlaz.
III.3. Kazanska pe~ka
12
RI-OPUSPROEKT ”MAKSTIL” A.D.- Elaborat za ocenka na kontaminirawe na po~vata so olovo
Vo sklopot na ^eli~arnica izgradena e 100 - 110 tonska Kazanska pe~ka
koja zaedno so postoe~kata Elektro la~na pe~ka i Konti livnite ma{ini
formira edinstvena tehnolo{ka linija za dobivawe na konti lean slab od
staro `elezo kako glavna vlezna surovina. Kazanskata pe~ka e postavena
vo poleto A – B – S me|u stolbovite 8 i 9 vo ~eli~arnica i slu`i kako
bufer pome|u Elektro la~na pe~ka i Konti livot, odnosno ovozmo`uva
te~niot metal koj se proizveduva vo Elektro la~na pe~ka na optimalen
na~in vo pogled na iskoristuvaweto na metalot, efikasnosta i kvalitetot
da se odlie na konti livnite ma{ini.
So izgradbata na kazanskata pe~ka postoe~kata elektro la~na pe~ka
se koristi glavno za topewe na staroto `elezo i zagrevawe na
rastopeniot metal na t = 1.630 - 1.650 ºS. Samo vo retki slu~ai dokolku
ima potreba vo soglasnost so dobieniot hemiski sostav vo prvata proba }e
se vr{i i dekarburacija (otstranuvawe na jaglerodot od rastopeniot
metal) i defosforizacija. Najgolemiot del od sega{nata faza na
rafinacija, odnosno desulfurizacija na topeniot ~elik i zagrevaweto se
preneseni vo Kazanskata pe~ka.
Na temperature od 1.630 – 1.650 ºS (namesto sega{nite 1.700 ºS)
te~niot metal se ispu{ta od Elektro la~nata pe~ka vo livniot kazan vo
koj vo isto vreme se vr{i i delumno legirawe. Napolnetiot liven kazan so
pomo{ na liven kran se prenesuva i se postavuva vo edna od postoe~kite
koli~ki za taa namena. Po povrzuvaweto na instalacijata za argon i
po~etnoto argonirawe na dnoto, livniot kazan se prenesuva so pomo{ na
koli~kata i se postavuva pod kapakot od kazanskata pe~ka. So spu{taweto
na kapakot nad livniot kazan i so spu{taweto na trite elektrodi, po
vklu~uvaweto na elektri~nata energija zapo~nuva procesot na zagrevawe i
obrabotka na te~niot ~elik.
Kazanskata pe~ka e snabdena so rabotna platforma i pomo{ni
postrojki kako: sistem za dodatoci, ma{ina za ufrlawe na `ica, kopje za
duvawe inerten gas vo ~elikot i pomo{na merna oprema.
13
RI-OPUSPROEKT ”MAKSTIL” A.D.- Elaborat za ocenka na kontaminirawe na po~vata so olovo
Kazanskata pe~ka ovozmo`uva leewe na tri do ~etiri {ar`i vo
serija na konti livnite ma{ini so site prednosti {to gi dava toa vo
pogled na zgolemuvaweto na metalniot izvadok i podobruvaweto na
kvalitetot na slabot. Kazanskata pe~ka dava mo`nost i za pro{iruvawe
na asortimanot so {iroka lepeza na pokvalitetni ~elici.
Gasovite {to se osloboduvaat vo tekot na procesot se vodat preku
vodeno ladeniot kapak, koleno i vodeno ladena cevka do pro{ireniot
sistem za pro~istuvawe i otpra{uvawe. Na toj na~in se spre~uva
zagaduvaweto na rabotniot prostor vo ~eli~rnica i so primenata na
poefikasno pre~istuvawe na gasovite vo filtrite se obezbeduva za{tita
na okolinata i `ivotnata sredina soglasno barawata na Evropskite
standardi.
III.4. Livna hala
Podgotovka na liven kazan
Podgotovkata zapo~nuva so yidawe na livniot kazan. Prvo se
vgraduva {amoten materijal od pove}e pozicii. So formiraweto na
za{titniot futerski oyid se prodol`uva so yidawe na rabotniot oyid.
Rabotniot oyid mo`e da se yida na dva na~ina i toa: prstenasto yidawe i
spiralno yidawe. Materijalite so koi se yida rabotniot oyid mo`e da
bidat magnezitni ili dolomitni kvaliteti. Taka oyidaniot liven kazan se
kompletira so liven pribor ({kolka, hilzna, argonski set i dr.) i kako
takov istiot odi pod breneri na zagrevawe. Procesot na zagrevawe trae vo
zavisnost od uslovite od 12 – 14 ~asa. Re`imot na zagrevawe iznesuva vo
prosek 100 0S za vreme od eden ~as. Otkako }e se postigne temperatura od
1.100 0S istiot e spremen za eksploatacija. Livniot kazan taka podgotven
se nosi na izliv na elektro pe~ka.
Argonirawe na te~en metal pri izliv na elektro pe~ka
Pred da se spu{ti livniot kazan vo jamata na elektro pe~kata se
vklu~uva instalacijata za argonirawe za vremetraewe na izlivot od
{ar`ata. Operatorot od argonska postrojka pred da po~ne izlivot na
{ar`ata so pomo{ na ventil go regulira pritisokot na argonirawe. Za
14
RI-OPUSPROEKT ”MAKSTIL” A.D.- Elaborat za ocenka na kontaminirawe na po~vata so olovo
vreme na izliv na {ar`ata potrebno e celo vreme da bide vklu~en
argonot i pred da zavr{i izlivot postepeno se namaluva pritisokot i na
kraj se zapira. Po izvr{eniot izliv, od elektrope~kata so digalka se diga
livniot kazan, operatorot ja otka~uva instalacijata od livniot kazan i
istiot se nosi na argonska postrojka.
Pred da se postavi livniot kazan na argonskata postrojka,
kazanxijata go vklu~uva sistemot za argonirawe, se meri temperaturata vo
prisustvo na operatorot i vo zavisnost kakva e temperaturata vo livniot
kazan gi izvestuva smenskite rabotovoditeli na elektro pe~ka i konti
liv. Na argonskite postrojki se vr{i homogenizacija na te~niot metal,
korekcija na C, Si, Mn, Al so Al - `ica i doteruvawe na potrebnata
temperatura so koja treba {ar`ata da se lee na koti liv.
Po dobienata hemiska analiza i potrebnata temperatura so pomo{
na livnata digalka, livniot kazan se podiga do konti liv, se postavuva
kapakot na livniot kazan, se priklu~uva {iber zatvoruva~ot na
instalacijata i livniot kazan se vrti na vrtliviot dr`a~ vo polo`ba za
leewe. So pomo{ na tasterot za otvarawe na {iberot zapo~nuva leewe vo
me|ukazan. Koli~estvoto na metal {to se izliva od izlivnikot vo me|
ukazanot zavisi so koj presek se lee od temperaturata i brzinata na
leewe. Seto ova go regulira smenskiot rabotovoditel i operator vo konti
liv.
Po zavr{enoto leewe, livniot kazan so digalka se zema od
vrtliviot dr`a~, se simnuva, se zaka~uva lanecot i kazanot se nosi na
tresewe na troska na opredeleno mesto.
So pomo{ na digalka kazanot se postavuva vo horizontalna polo`ba
pred za{titnik, kade smenskiot rabotovoditel i kazanxiite vr{at
propaluvawe na izlivnata i argonskata {kolka (kegla) i vizuelen pregled
na rabotniot oyid na livniot kanal.
Propaluvaweto na izlivnata {kolka i izlivnikot se vr{i so cevka
od eden col vnimatelno za da ne se o{teti izlivnikot. Dodeka
propaluvaweto (~isteweto) na keglata se vr{i so 3/8 cevka vnimatelno so
mal mlaz kislorod, a od drugata strana e vklu~en argonot vo keglata.
15
RI-OPUSPROEKT ”MAKSTIL” A.D.- Elaborat za ocenka na kontaminirawe na po~vata so olovo
Taka propalen livniot kazan so pomo{ na livnata digalka se
prenesuva na vrta~ i se postavuva vo horizontalna polo`ba kade se vr{i
proverka na ognootporniot sekundaren materijal (izlivnik, hilzna, {iber
plo~i i rabotniot oyid). Ako hilznata, {iber plo~ite i izlivnikot imaat
otvor pogolem od F-70 mm se vr{i zamena na gore navedenite. Taka
povtorno podgotven, livniot kazan se nosi na greewe i pred da se nosi na
izliv na {ar`a od elektro pe~ka vo livniot kazan se dodava zasip.
Konti liv
Sodr`inata na P i S vo ~elikot se ograni~uva na mah. 0,35%.
Zadol`itelno se vr{i produvuvawe na ~elikot so argon koe trae ne
pomalku od tri minuti. Temeraturata na ~elikot vo kazanot pred leewe da
e vo granici od 1.590 – 1.610 0S vo zavisnost od procentot na S. Ako
temperaturata e povisoka od baranata istata se koregira so slab, a po
korekcijata zadol`itelno se tretira so argon ne pomalku od dve minuti.
Obraboteniot ~elik vo kazan ne smee da ~eka na leewe pove}e od 20
minuti.
Leeweto na ~elikot se vr{i na tehnolo{ki ispravna ma{ina
utvrdeno od strana na ma{insko i elektro odr`uvawe i MRTT. Leeweto
zapo~nuva po komanda. Se otvara {iber zatvara~ot od kazanot i se
pristapuva kon zapolnuvawe na me|ukazanot so te~en metal. Pred
po~etokot na leewe me|ukazanot treba da e zagrean na temperatura od
1.100 – 1.200 0S. Monoblokot se podiga otkako me|ukazanot }e se napolni so
metal vo visina od 300 – 400 mm. So podigaweto na monoblokot zapo~nuva
zapolnuvawe na kristalizatorot so te~en metal vo visina od 100 – 150
mm. Otkako kristalizatorot }e se zapolni so cel da se zagree izlivnikot
se podiga monoblokot za maksimalno mo`no dodavawe na metalot no pri
toa ne smee da dojde do zapliskuvawe na yidovite na kristalizatorot.
Kristalizatorot se smeta za poln ako nivoto na metalot vo nego se
nao|a na rastojanie od 100 – 150 mm od negoviot goren rab. Livniot pra{ok
vo kristalizatorot se zasipuva ramnomerno vo mali porcii po celata
povr{ina na metalot na sekoi 70 – 90 s so potro{uva~ka od 0,8 – 1,2 kg na
16
RI-OPUSPROEKT ”MAKSTIL” A.D.- Elaborat za ocenka na kontaminirawe na po~vata so olovo
ton ~elik. Istovremeno so pu{tawe na ma{inata se vklu~uva i mehanizmot
za dvi`ewe na katalizatorot. Zaletot na ma{inata se vr{i po avtomatski
re`im.
Otkako me|ukazanot }e se napolni do polovina od rabotniot obem
povr{inata na metalot se pokriva so izolacionen posip vo koli~ina od 10
kg, a potoa nivoto na metalot se doveduva do visina od 700 mm no ne i
pomalku smetajki od dnoto na me|ukazanot vo tekot na celoto leewe.
Temperaturata vo me|ukazanot se meri po odleani 5, 15 i 30 metri ili po
potreba pove}e pati. Temperaturata na metalot vo me|ukazanot treba da
bide za 20 0S povisoka od to~kata na likvidus na ~elikot i ne smee da
varira pove}e od 5 0S. Potro{uva~kata na voda za ladewe na
kristalizatorot i vle~nite gredi e konstantno za site procesi na
odleanok i iznesuva 300 m3/h.
17
RI-OPUSPROEKT ”MAKSTIL” A.D.- Elaborat za ocenka na kontaminirawe na po~vata so olovo
IV. Surovini
Vo tabelata {to sledi se dadeni vidot na pozna~ajnite surovini i
energensi i nivnata godi{na upotreba vo procesot na proizvodstvo vo
pogonot ^eli~arnica pri Makstil A.D. Skopje.
Tabela br. 2 Surovini i energensi so godi{na upotreba
vid na surovina godi{na upotreba Staro `elezo 363.000 tAntracit (C) 2.599 tKoks (C) 1.000 tElektrodi (C) 1.242 tFeMn 200 tFeSi 496 tSiMn 606 tSiCa 350 tFeNi 100 tFeCr 50 tFeV 20 tAl 743 tVar (CaO) 13.551 tDolomit (CaO i MgO) 3.450 tDolomitni cigli (CaO i MgO) 960 tMagnezitni cigli (MgO) 280 t[amoten materjal + VA-70 (SiO2 i Al2O3) 250 tDolomitna masa (CaO i MgO) 120 tMagnezitna masa (MgO) 120 t[amotna masa (SiO2 i Al2O3) + VA masa (Al2O3) 95 tOgnootporen materijal (MgO 97%) 400 tSitel kast (Al2O3) 234 tPentasol (CaO i MgO) 145 tFluorit 140 tKarbit 50 t Boksit 175 tNafta 200.000 tmasti i masla 9,4 tel. energija 188.136 MWh priroden gas 10.300.000 m3meka voda 22.731.500 m3higienska voda 125.000 m3komprimiran vozduh 21.680.000m3N2 412.800 m3Argon 131.784 m3O2 16.525.000 m3
18
RI-OPUSPROEKT ”MAKSTIL” A.D.- Elaborat za ocenka na kontaminirawe na po~vata so olovo
V. Otpadi
Poradi golemiot kapacitet na proizvodstvo od proizvodniot proces
se pojavuvaat i golemi koli~ini na otpad koj vo najgolema mera se
reupotrebuva ili prodava kako sekundarna surovina, a eden del se
deponira vo ramkite na lokacijata.
Otpadna kovarina:
Kovarina od primarno se~ewe na slabovi i nivno flemawe vo
koli~ina se pretopuva 5.000 t/god
Nemetalen otpad od Konti liv od:
Termo pokrivka od me|u kazan / Izolacija na ~elik /150 t/god
Za{titni izlivnici 160 t/god
Vronuva~ki izlivnici 25 t/god
Monoblokovi 40 t/god
[amotni cigli 220 t/god
Masa za prema~kuvawe me|u kazani 550 t/god
Masa za nabivawe 120 t/god
Sondi i patroni 5 t/god
Liven pra{ok 200 t/god
Troska 200 t/god
Vo tekot na obrabotkata na ~elikot vo Kazanska pe~ka nastanuva,
pribli`no 1.800 kg troska/{ar`a. Istata po odlivaweto na {ar`ata na
Konti liv se istura na prostorot me|u stolb B5-B6. Potoa istata so vozila
se prenesuva i odlaga na Haldata locirana vo blizina na pogon
^eli~arnica.
Tabela br. 3 Sostav na Troska od Kazanska pe~ka
Troska FeO CaO SiO2 MgO Al2O3% 0.5-3 55-60 8-12 7-9 18-27
19
RI-OPUSPROEKT ”MAKSTIL” A.D.- Elaborat za ocenka na kontaminirawe na po~vata so olovo
VI. Ocenka na kontaminiranosta na po~vata so olovo
VI. 1. Karakteristiki na olovoto
Olovoto e sivkasto bel, mek metal so atomska masa 207,19,
specifi~na te`ina 11,3, to~ka na topewe 327 0S, to~ka na vriewe 1.740 0S
ne e rastvorlivo vo voda i mnogu malku e rastvorlivo vo voda koja sodr`i
SO2, nitrati ili NH3. Se rastvara vo razbla`ena HNO3 i koncentrirana
H2SO4 (pri zagrevawe), i vo ocetna kiselina vo prisustvo na O2 od
vozduhot.
Olovoto e toksi~no predizvikuva promeni na krvniot sistem, krvta
i krvnite sadovi, se deponira vo koskite vo oblik na nerastvorliv
fosfat pri pH 7,4 do 7,8 se akumulira i vo korenot od rastenijata. Mo`e
da se vnese vo organizmot preku respiratorniot sistem, digestivniot
trakt i preku ko`ata. Vnesenoto olovo preku digestivniot trakt se
otstranuva vo rastvorena sostojba preku urinata i so primena na helatni
preparati za le~ewe. Olovoto lesno go istisnuva Ca+2 od kompleksnoto
soedinenie CaNa2 EDTA i obrazuva PbNa2 EDTA koe e stabilno (ne se
raspa|a na joni), brzo se rastvara vo voda i na ovoj na~in se eleminira od
organizmite.
Parea od olovo i naj~esto PbO (sivkast prav), PbO2 (crvenkast prav)
mo`e da se produciraat od metalur{kite kapaciteti pri topewe na
metali koi vo sebe sodr`at olovo ili pri legirawe na istite so olovo.
Legiraweto so olovo vo posledno vreme se pomalku se primenuva, se
koristat drugi alternativni metali za legirawe.
20
RI-OPUSPROEKT ”MAKSTIL” A.D.- Elaborat za ocenka na kontaminirawe na po~vata so olovo
VI. 2.. Karakteristiki na po~viObrabotlivata po~va e potenok ili podebel sloj {to go pokriva
pogolemiot del od kopnoto, a nastanala ili nastanuva pod vlijanie na
dolgotrajni fizi~ki, fizi~ko-hemiski, biolo{ki i biohemiski procesi
koi traat stotici godini.
Vo 1968 godina na Me|unaroden pedolo{ki kongres e primeneta
edinstvena nomenklatura na kartografskite edinici za svetskata
pedolo{ka karta. So toa e napraven prviot mnogu zna~aen ~ekor vo
sozdavaweto na edinstvena nomenklatura na po~vite, bidej}i tie edinici
pove}eto pretstavuvaat po~veni tipovi. Kako {to e prika`ano vo
tabelava po~vite se klasificrani vo {est edinici ( od 1972 godina ) i vo
zagradi se dadeni novite me|unarodni imiwa na po~venite tipovi , zemeni
glavno od nomenklaturata za po~venata karta na svetot.
Klasifikacija na po~vite na Jugoslavija do
po~veni tipovi (A. [kori}, \.Filipovski, M.]iri})
Klasi i gradba na profilot Po~veni tipovi
A. Oddel avtomorfni po~vi І - Nerazvieni avtomorfni
po~vi so (A)-S profil1. Kamewar (litosol)2. Sirozem vrz rastresit supstrat (regosol)3. Eolski pesok (arenosol)4. Koluvijalna po~va (koluvium)
ІІ - Humusno-akumulativni po~vi so A-S profil
1. Varovni~ko-dolomitna crnica (kalkomelanosol)2. Rendzina3. Humusno-silikatna po~va (ranker)4. ^ernozem5. Smolnica (vertisol)
ІІІ - Kambi~ni po~vi so A-V-S profil
1. Gajwa~a ili eutri~na kafeava po~va (eutri~en kambisol)2. Kisela kafeava ili distri~na kafeava po~va (distri~en kambisol)3. Kafeava po~va vrz varovnik i dolomit (kalkokambisol)4. crvenica (terra rossa)
ІV - Eluvijalno - iluvijalni po~vi so A-E-V-S profil
1. Ilimerizirana ili lesivirana po~va (luvisol)2. Podzol3.Kafeava podzolesta po~va (brunipodzol)
V - Antropogeni avtomorfni po~vi so R-S profil
1. Rigoluvana po~va (rigosol)2. Gradinarska po~va (hortisol)3. Deponiska po~va (deposol)
Klasi i gradba na profilot Po~veni tipovi
21
RI-OPUSPROEKT ”MAKSTIL” A.D.- Elaborat za ocenka na kontaminirawe na po~vata so olovo
B. Oddel hidromorfni po~vi
І - Nerazvieni hidromorfni po~vi so (A)-G ili (A)-S profil
1. Aluvijalna po~va (fluvisol)
ІІ - Psevdoglejni po~vi so A-Eg-Bg-S profil
1. Psevdoglej
III - Livadski (semiglejni) po~vi so A-S-G profil
1. Livadska po~va (semiglej)
ІV - Glejni po~vi so A-G profil 1. Psevdoglej - glej2. Ritska crnica (humoglej)3. Blatna ili glejna po~va (euglej)4. Tresetno - glejna (histi~en - glej)
V - Tresetni po~vi so T-G profil 1. Visok (izdignat) treset (visok histosol)2. Preoden treset (preoden histosol)3. Nizok treset (nizok histosol)
VІ - Antropogeni hidromorfni po~vi so R- G profil
1. Rigoluvana tresetna po~va (rigoli~en histosol)2. Orizna po~va (rizosol)3. Hidromeliorirana po~va
V. Oddel halomorfni po~vi
І - Akutno zasoleni po~vi so Asa -CG profil
1. Solon~ak
ІI - Solon~eni po~vi so A-Bt, na -C profil
1. Solonec
G. Oddel subakvalni (subhidri~ni) po~vi
І - Nerazvieni subhidri~ni po~vi so (A)-S i (A)-G profil
1. Protopedon
ІІ - Razvieni subhidri~ni po~vi so A-S i A-G profil
1. Gitja ( Gyttja )2. Daj ( Dy )3. Sapropel
Klasifikacija na po~venite teksturni klasi spored Vigner i Ka~inski22
RI-OPUSPROEKT ”MAKSTIL” A.D.- Elaborat za ocenka na kontaminirawe na po~vata so olovo
Klasifikacija na Vigner Klasifikacija na Ka~inskiIme na teksturnata klasa Sodr`ina na “
fizi~ka” glina (pod 0,02mm)vo%
Ime na teksturnata klasa Sodr`ina na “ fizi~ka” glina (pod 0,02mm)vo%
Pesok
0-10
Nesvrzana pesokliva po~va 0-5
Pesokliva po~va
10-20
Svrzana pesokliva po~va 5-10
Lesno-ilesta po~va 20-30 Lesno-ilesta po~va 20-30Sredno-ilesta po~va
30-40
Sredno-ilesta po~va
30-45Te{ko-ilesta po~va 40-50 Te{ko-ilesta po~va 45-60
Lesno-glinesta po~va
50-60
Lesno-glinesta po~va
60-75Sredno-glinesta po~va 60-75 Sredno-glinesta po~va 75-85Te{ko-glinesta po~va nad 75 Te{ko-glinesta po~va nad 85
Od vkupnata povr{ina na Republika Makedonija 2.543.216 ha, 27,8%
e obrabotliovo zemji{te i toa oranici, bav~i, ovo{ni gradini, lozja,
livadi; 25,8 % se pasi{ta i {umi, a ostanatite 46% se vodeni
prostranstva i neplodni povr{ini.
Vo vkupnoto naru{uvawe na kvalitetot na po~vata vo na{ata zemja
golem del se prepi{uva na erozivnite procesi so registrirani 1.663
porojni slivovi (podra~ja) klasificirani vo pet kategorii.
Po~vata pretstavuva osnovno sredstvo za primarno zemjodelsko
proizvodstvo. Od kvalitativnata sostojba na po~vata zavisi i kvalitetot
na proizvedenata hrana, a mo`no e i vlijanie vrz kvalitetot na
podzemnite i povr{inskite vodi kako od naj{irok ekolo{ki aspekt taka i
od aspekt na vodite koi se koristat za piewe.
Kako najzna~ajni zagaduva~i na po~vata se pojavuvaat
agrohemizacijata, navodnuvaweto so zagadeni vodi, deponirawe na
otpadoci so razli~no poteklo, havarisko zagaduvawe od objekti ili
transportirani opasni materii i aerogeni depoziti od industrisko
nuklearno i dr. poteklo. Proceneto e deka godi{no se gubat od 6.000 -
23
RI-OPUSPROEKT ”MAKSTIL” A.D.- Elaborat za ocenka na kontaminirawe na po~vata so olovo
8.000 ha plodna po~va zaradi degradacija na zemji{teto poradi erozija i
nesoodvetna fertilizacija.
Otpadocite od industrijata, rudarstvoto, energetikata,
zemjodelieto i dr. predstauvaat problem kako zaradi koli~inite, taka i
zaradi mo`noto {tetno vlianie vrz `ivotnata sredina i zdravjeto na
naselenieto. Zagaduvaweto na medumite od `ivotnata sredina, vozduhot,
povr{inski i podzemni vodi i po~vata e se po prisutno.
Najgolem zagaduva~ na po~vata so olovo se motornite vozila.
Akomuliraweto na olovo vo rastenijata zavisi od pove}e faktori :
- oddale~enost na rastenijata od golemite soobra}ajnici,
- vremetraeweto na vegetacijata,
- pravcot i intenzitetot na veterot.
Intenzitetot na kontaminacija na rastenijata so olovo progresivno
se namaluva so nivnata oddale~enost od soobra}ajnicite. Rastenijata
olovoto vo neorganska forma poslabo go primaat i prenesuvaat vo
nadzemnite organi, so isklu~ok na kiselite po~vi kade primaat
zna~itelno pogolemi koli~ini olovo. Golemata mo} za akumulirawe na
korenot od rastenieto mo`e da bide eden od za{titnite mehanizmi na
nadzemniot del.
Za sledewe na zagaduvaweto na po~vite vo R. Makedonija nema
zakonsko-pravna regulativa i ne e utvrden sistem za sledewe na
sostojbite.
Podetalni ispituvawa na po~vite se vr{eni vo okolinata na
topilnicata za cink i olovo vo Veles kade se evidentirani zgolemeni
koncetracii od industrisko poteklo na olovo, cink i kadmium. I
ispituvaweto na zemjodelskite proizvodi odgleduvani na ovie po~vi
poka`uvaat zgolemeni koncetracii od navedenive materii.
Tabela br. 4 Koncentracija na olovo vo po~va na ispituvani reoni vo
R. Makedonija
24
RI-OPUSPROEKT ”MAKSTIL” A.D.- Elaborat za ocenka na kontaminirawe na po~vata so olovo
metalMDK na olovo vo po~va vo EU
mg/kgGermanija
mg/kg
Koncentracija na olovo vo po~va od ispituvawa na teritorija na R.
Makedonija (mg/kg)
Pb 50 - 300 1004.220 reka Zletovica
54 - 6.764 Veles273 - 519 nas. Dra~evo, Skopje
Pozna~ajni ispituvawa na po~vite za kontaminiranosta so te{ki
metali vo R. Makedonija ne se vr{eni.
Spоreд Nacionalniot zdravstveno ekolo{ki akcionen plan na
Republika Makedonija (izdaden 1998 god.) vo 1997 god ispituvano e
prisustvo na olovo vo 14.503 primeroci od prehranbeni proizvodi i
ranogradinarski kulturi i ovo{je. Srednite koncentracii na olovoto kaj
proizvodite od bilno poteklo se za okolu 10 pati poniski od MDK, dodeka
kaj animalnite proizvodi srednite koncentracii za mesoto se 14%, za
mlekoto 34% i mle~nite proizvodi 38% od MDK. Otstapuvawe od
republi~kiot prosek ima kaj ispitani primeroci na ranogradinarski
primeroci i ovo{je vo okolina na Veles, kade vo 20% od primerocite
koncentracijata na Pb ja nadminuva MDK koja vo odnos na drugite
proizvodni regioni e pogolema za 2 - 8 pati. Vo orizot od ko~anskiot
region koncentracijata na olovo vo uslovno ~isti lokaliteti e sredno 0,1
mg/kg, pokraj fabriki 0,34 mg/kg i vo neposredna blizina na avtomobilskite
pati{ta 0,42 mg/kg. Po~vata na lokacijata na Makstil A.D. e od klasa III –
Kambi~ni po~avi od tipot crvenica so glinesti sloevi, plitki i sredno
dlaboki skeletoidno rasprostraneti i vo najgolem del avtropogenizirani
sloevi na po~va od ~akali. Rasporedot na sloevite e daden vo tabelata
{to sleduva.
Tabela br. 5 Raslojuvawe na po~vata
Dlabo~ina(m)
opis na litolo{kiot kompleks
8 - 20 pesoci i ~akal, pra{inasti i glinesti poretko peso~no-~akalesti glini >30 gusto zbiena glina
25
RI-OPUSPROEKT ”MAKSTIL” A.D.- Elaborat za ocenka na kontaminirawe na po~vata so olovo
VI. 3. Ispituvawe i analiza na po~vaZa utvrduvawe na fakti~kata sostojba so prisustvoto na olovoto
(Pb) vo po~vata, odnosno za odreduvawe na potencijalno kontaminirawe od
raboteweto na pogonot ~eli~arnica na Makstil AD - Skopje, izvr{eno e
ispituvawe i analiza na (Pb) vo po~vata. Pritoa zemeni se 9 primeroci na
po~va vo pravec na dvi`ewe na vetrovite severozapadno i jugoisto~no
spored ru`ata na vetrovi (Kartogravski prilog str. 29). Od niv 4 se od
krugot na fabrikata, 3 vo naselbata “@elezara”, po eden primerok vo
naselbite Butel i Maxari i eden (deseti) primerok od n. Dra~evo kako
uslovno ~isto podra~je (sporedben primerok). Primerocite se zemeni od
povr{inata na po~vata. Dobienite rezultati za koli~estvoto na Pb se
dadeni vo tabelata {to sledi.
Tabela br. 6 Koli~ina na Pb vo po~vata
merno mestoodale~enost od
izvorot(m)
izmereno koli~istvo na Pb vo po~va
% mg/kg - ppm
1. AV 1 200 0,0180 1802.
Trafostanica “Sever’ 350 0,0164 164
3. AV 4 700 0,0212 2124.
`elezni~ka stanica jug 1.600 0,0094 94
5.nas @elezara do OU
“Gligor Prli~ev” 650 0,0117 117
6.nas @elezara ul.
“Du{an Taskovi}” br. 26
1.100 0,0121 121
7.nas. @elezara
fudbalsko igrali{te
900 0,0113 113
8.nas. Butel 2 ul.
“Aleksa Dundi}” br. 207b
1.700 0,0132 132
9.nas. Maxari kaj
klu~ka za nas. ^ento 2.300 0,0104 104
10.nas. Dra~evo crkva
Sv. Spas 10.000 0,0224 224
Od prika`anite rezultati vo tabelata sledi deka prisustvoto na
olovoto (Pb) vo ispitanata po~va se dvi`i od 94 – 224 mg/kg {to e vo
26
RI-OPUSPROEKT ”MAKSTIL” A.D.- Elaborat za ocenka na kontaminirawe na po~vata so olovo
granici na MDK spored odredbite na EU kade MDK iznesuva 300 mg/kg.
Kompariraweto so EU normativite go koristevme poradi toa {to seu{te
ne se doneseni makedonski. Od prika`anite rezultati vo tabelata isto
taka se konstatira deka koncentracijata na olovo ne se menuva po odreden
soodnos vo zavisnost od oddale~enosta od pogonot ~eli~arnica.
Ako se zeme vo predvid faktot deka vo Makstil A.D. pri legirawe
na ~elikot ne se koristi olovo kako i konstatacijata deka maksimalna
koncentracija na olovo e izmerena vo po~vata od nas. Dra~evo koja
treba{e da poslu`i za sporeduvawe poradi oddale~enosta od industriski
objekti i frekventni soobra}ajnici koi se glavni izvori na kontaminacija
so olovo proizleguva zaklu~okot deka:
Makstil AD - Skopje ne vr{i kontaminirawe na po~vata so olovo.
Vo prilog na konstatacijata e i ispituvaweto na po~vite {to e
vr{eno vo blizina na Zletovska reka i vo Veles kade e najdeno prisustvo
na olovo i do 4.200 mg/kg, odnosno 6.700 mg/kg.
27
RI-OPUSPROEKT ”MAKSTIL” A.D.- Elaborat za ocenka na kontaminirawe na po~vata so olovo
VII. Zaklu~ok
So ogled izvr{enite ispituvawa i analizi na po~vata vo krugot i vo
po{irokata okolina na Makstil A.D. Skopje, a vrz osnova na dobieni
vrednosti koi ne se pogolemi od 212 mg/kg {to spored direktivite na
Evropskata unija (50 – 300 mg/kg) e vo ramki na MDK vrednostite, kako i
dobienata vrednost ( 224 mg/kg ) od primerokot na po~va zemen od nas.
Dra~evo koja va`i za nekontaminirano podra~ja so olovo mo`eme da
zaklu~ime deka od raboteweto na Makstil A.D. Skopje ne se vr{i
kontaminirawe na po~vata so olovo.
Vo prizvostveniot proces na pogonot ^eli~arnica vo Makstil A.D.
Skopje ne se upotrebuva olovo, gore navedenoto zboruvaat vo prilog na
toa.
Vo Makstil A.D.-Skopje soglasni se deka postojano treba da se vodi
smetka za za{tita na po~vata od supstancite {to indirekno preku
vozduhot i vodata se vklu~uvaat vo po~vata, odnosno vr{at nejzino
kontaminirawe. So postojano po{umuvawe i odr`uvawe na zelen pojas tie
isto taka pridonesuvaat za za~uvuvawe na kvalitetot na ovoj medium.
RI - OPUSPROEKT
Dru{tvo za in`enering, istra`uvawe i uslugi
u p r a v i t e l
Vulgarakis Mare, dipl.ekk.
28