1
UNIVERZA NA PRIMORSKEM
FAKULTETA ZA HUMANISTI ČNE ŠTUDIJE KOPER
Tjaša Bratina
IGRALNIŠTVO KOT PREDMET PROSTO ČASNE
PONUDBE NA GORIŠKEM IN V VIPAVSKI DOLINI
DIPLOMSKO DELO
Mentor: red. prof. dr. Anton Gosar
Študijski program: Geografija kontaktnih prostorov
Koper, 2011
2
IZJAVA O AVTORSTVU
Spodaj podpisani/-a Tjaša Bratina, z vpisno številko 92021005, vpisan/-a na študijski program Geografija kontaktnih prostorov , rojen/-a 20. 01. 1984 v kraju Šempeter pri Novi Gorici, sem avtor/-ica diplomskega dela z naslovom: Igralništvo kot predmet prostočasne ponudbe na Goriškem in v Vipavski dolini.
S svojim podpisom zagotavljam, da:
- je predloženo delo izključno rezultat mojega lastnega raziskovalnega dela;
- sem poskrbel/-a, da so dela in mnenja drugih avtorjev/-ic, ki jih uporabljam v delu,
navedena oz. citirana v skladu s fakultetnimi navodili;
- sem pridobil/-a vsa potrebna dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti
prenesena v predloženo delo in sem to tudi jasno zapisal/-a v predloženem delu;
- se zavedam, da je plagiatorstvo - predstavljanje tujih del kot mojih lastnih - kaznivo
po zakonu (Zakon o avtorstvu in sorodnih pravicah, Ur. l. RS št. 16/07 – UPB3);
- se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženo
delo in za moj status na UP FHŠ;
- je elektronska oblika identična s tiskano obliko (velja za dela, za katera je
elektronska oblika posebej zahtevana).
V Kopru, dne _________________
Podpis avtorja/-ice: ____________________________
3
ZAHVALA
Posebna zahvala gre mentorju, dr. Antonu Gosarju za njegovo pomoč, potrpljenje,
koristne napotke in svetovanje pri izdelavi diplomske naloge.
Zahvaljujem se tudi profesorici slovenskega jezika, gospe Ireni Šinkovec za
lektoriranje moje diplomske naloge.
Zahvala tudi Janžu in Niki za vso pomoč, ter vsem mojim najbližjim, ki so me skozi
vsa ta leta spodbujali, da sem končno dosegla svoj cilj.
4
IZVLE ČEK
Namen tega diplomskega dela je predstaviti igralništvo kot predmet prostočasne
ponudbe v Vipavski dolini ter na Goriški ravni ter s pomočjo ankete ugotoviti, kakšen je
odnos prebivalcev občine Ajdovščina do igralništva.
Igralništvo je na Goriški ravni razširjena dejavnost. Z oddaljenostjo od meje pa je
čutiti, da se vpliv igralništva manjša.
Vipavska dolina in Goriška ravan premoreta kar nekaj prednosti, imata veliko
naravnih lepot in raznolikost pokrajine, ter bogato zgodovinsko in kulturno dediščino.
Dolini imata ugoden geografski položaj, prednost pa je tudi bližina meje z Italijo.
Turizem spodbuja razvoj ostale turistične ponudbe v bližnji in širši okolici. Če si v
prihodnosti želimo več turistov in s tem posledično več prihodkov iz turizma, bi bilo
nujno potrebno razvijati dodatno ponudbo, ki bi obiskovalcem in turistom zagotavljala
tehten razlog za obisk in daljše počitnice v teh krajih. Ugodna naravna lega Vipavske
doline in Goriške ravni z milo klimo omogoča obiskovalcem dostop in ponudbo
posameznih turističnih proizvodov čez celo leto. Ti posamezni turistični proizvodi bi se
morali združiti v trženje celostnega turističnega proizvoda v obeh dolinah. Za popolno
turistično ponudbo je pomembno sodelovanje tako s podeželjem kot z ostalimi
sosednjimi občinami.
Ključne besede: turizem, turistična ponudba, igralništvo, Vipavska dolina, Goriška
ravan
5
ABSTRACT
The purpose of this diploma paper was to present gaming as a leasure offer in Vipava
Valley and Goriška region. A study was carried out to discover what is the real attitude
of Ajdovščina municipality inhabitants to gaming.
Gaming is a quite extended activity in Goriška region but it is felt that the gaming
influence is beeing diminished by the Slovene – Italian border distance.
Vipava Valley and Goriška region have both some advantages. Both have numerous
natural beauties, colourful landscape and a rich historical and cultural heritage. Both
valleys have good geographic adventages and one of the most important is the vicinity
to the Slovene – Italian border. Tourism in these areas encourages the development of
the rest of tourist offer in the distant and near region. By plannig to attract more tourists
and to obtain consecutive incomes an additional turist offer should be developed which
would assure a cogent reason to visit these areas for a day or a longer vacation.
Sub – Mediterranean climate with, on average, mild and humid winters and hot
summers enables an access to particular tourist products all the year round. These
particular tourist products should be combined into marketing of an integrated turist
product in both valleys.
A collaboration with countryside and neighburing communes is the most important
lead to a complete tourist offer.
Keywords: tourism, tourist offer, gaming, Vipava Valley, Goriška region
6
KAZALO
1 UVOD ................................................................................................................................ 8
2 TURIZEM ....................................................................................................................... 12
2.1 TURISTIČNA PONUDBA .......................................................................................... 13
2.2 TURISTIČNI PROIZVOD ........................................................................................... 14
2.3 TURISTIČNA DESTINACIJA .................................................................................... 15
2.4 IGRALNIŠTVO KOT DEL TURISTIČNE PONUDBE .............................................. 15
3 IGRALNIŠKE DESTINACIJE PO SVETU ................................................................ 17
3.1 IGRALNIŠTVO V EVROPI ........................................................................................ 18
3.1.1 Nemški Baden Baden ............................................................................................ 20
3.1.2 Monte Carlo .......................................................................................................... 21
3.2 IGRALNIŠTVO V ZDA ............................................................................................... 24
3.2.1 Las Vegas .............................................................................................................. 25
3.2.2 Atlantic City .......................................................................................................... 27
3.2.3 Tematske turistične destinacije ............................................................................. 28
3.2.4 Igralništvo na rekah ............................................................................................. 32
3.2.5 Indijanska igralniška središča .............................................................................. 33
3.3 IGRALNIŠTVO V AZIJI ............................................................................................. 35
3.3.1 Kitajski Macao ...................................................................................................... 36
3.3.2 Singapur ............................................................................................................... 37
3.3.3 Palestina ............................................................................................................... 38
3.3.4 Filipini .................................................................................................................. 38
3.4 IGRALNIŠTVO V AFRIKI ......................................................................................... 40
3.4.1 Sun City ................................................................................................................ 40
3.5 IGRALNIŠTVO V SREDNJI IN JUŽNI AMERIKI .................................................... 43
3.6 IGRALNIŠTVO V AVSTRALIJI ................................................................................ 45
4 TURIZEM V SLOVENIJI ............................................................................................. 46
4.1 TURISTIČNA PONUDBA NA GORIŠKEM .............................................................. 47
7
4.2 TURISTIČNA PONUDBA V VIPAVSKI DOLINI..................................................... 49
4.3 NASTANITVENE ZMOGLJIVOSTI .......................................................................... 53
5 IGRALNIŠTVO V SLOVENIJI ................................................................................... 56
5.1 RAZVOJ IGRALNIŠTVA NA GORIŠKEM IN V VIPAVSKI DOLINI .................... 59
5.2 TEMATSKE OBLIKE IGRALNIŠTVA ...................................................................... 64
5.3 OBISK IGRALNIC ...................................................................................................... 65
5.4 KONKURENCA SLOVENSKIM IGRALNICAM ..................................................... 68
5.4.1 Internet ................................................................................................................. 69
5.5 POVEZANOST IGRALNIŠTVA IN TURIZMA ........................................................ 70
5.6 KORISTI OD IGRALNIŠTVA .................................................................................... 71
6 MOŽNOSTI RAZVOJA IGRALNIŠTVA NA GORIŠKEM IN V VIPAV SKI
DOLINI – MNENJA REZIDENTOV .................................................................................. 74
6.1 CILJI IN NAMEN RAZISKAVE ................................................................................. 74
6.2 ANALIZA ANKETNIH VPRAŠANJ .......................................................................... 76
7 ZAKLJU ČEK ................................................................................................................. 95
8 SEZNAM LITERATURE IN VIROV .......................................................................... 98
9 SEZNAM SLIK IN TABEL ........................................................................................ 102
9.1 SEZNAM SLIK .......................................................................................................... 102
9.2 SEZNAM TABEL ...................................................................................................... 102
10 PRILOGE ...................................................................................................................... 104
10.1 PRILOGA 1: ANKETNI VPRAŠALNIK ....................................................................... 104
10.2 PRILOGA 2: TABELA S PONUDNIKI NA VIPAVSKI VINSKI CESTI .............................. 111
10.3 PRILOGA 3: SEZNAM MEST Z IGRALNICAMI V EVROPI ........................................... 116
8
1 UVOD
»Igra je večni spremljevalec človeštva. Je vir sprostitve in ustvarjalnosti. Z igro na
srečo je človek skozi vsa obdobja skušal tešiti radovednost, kakšno srečo mu je usoda
namenila.« (Turistične novice, 1998)
Igralništvo postaja razvedrilo in sprostitev in je sestavni del preživljanja prostega
časa. Igralniški gost je specifičen gost. Čeprav je njegov vodilni motiv igra, ta gost troši
tudi za druge neigralniške storitve. S tem igralniška ponudba posledično stimulira tudi
razvoj celotne okoliške turistične ponudbe, ki sicer ne bi imela takih pogojev za razvoj.
Klasične igre na srečo na ruleti in s kartami nadomeščajo igre na igralnih avtomatih,
ob tem pa tečejo zanimivi zabavni glasbeni programi, modne revije in družabna
srečanja.
Igralni saloni so ponudba posebnih iger na srečo izključno s ponudbo igralnih
avtomatov, pri katerih višina vložkov za igro ni omejena, igralni avtomati pa morajo
vračati najmanj 90 % vplačil, kar mora biti vidno označeno na avtomatih. Namenjene so
tako domačim kot tujim gostom. Locirane so na območjih, kjer obstaja primerno velik
trg v okviru turističnih objektov ali kompleksov (gostinski obrati s ponudbo prehrane,
nastanitveni gostinski obrati, marine, letališča …)
Igralništvo predstavlja pomemben del slovenske turistične potrošnje. Slovenske
igralnice so gospodarsko uspešne in uživajo velik ugled v tujini. V letu 2008 so
realizirale nad pet milijonov obiskov in ustvarile nad štiristo milijonov neposrednih
igralniških prihodkov. Igralniška ponudba v Sloveniji je usmerjena skoraj v celoti na
tuja tržišča (70 odstotkov). Najpomembnejša so tržišča severovzhodne Italije, sledijo
tržišča južne Avstrije, manjše pa je tržišče Slovenije in Hrvaške. Se pa številko tujih
gostov v zadnjih letih zmanjšuje, pospešeno pa se povečuje delež in obseg domačih
gostov. Od tega realizirajo igralni saloni nad dve tretjini vseh domačih obiskov.
Slovenski igralniško- zabaviščni turizem temelji na celostni igralniški ponudbi, ki
poleg iger na srečo vključuje tudi kakovostne hotelske storitve, možnosti za rekreacijo,
zdravstveno oskrbo, trgovinsko ponudbo in kulturne prireditve.
9
Igralništvo je močan sestavni del turističnega produkta marsikje po svetu. Večina
svetovnih mest ponuja svoje igralnice in z njimi dopolnjuje svojo turistično ponudbo. S
tem se moda igralniške potrošnje v svetu spreminja. Trendi se od hazarda usmerjajo k
igralniški zabavi namenjeni širšim slojem prebivalstva. Nagnjenost potrošnje se usmerja
k živahnejši in večplastni ponudbi.
Igralniška ponudba postaja vse bolj tematsko usmerjena. Mnogi casinoji ponujajo
poleg iger na srečo, še druge atraktivnosti, ki zabavajo celotno družino. Las Vegas je
eden tistih, ki ponuja zabavo vsem, tudi najmlajšim. V hotelih Excalibur, Venetian,
Mirage in drugih se odvijajo zabave in doživljajske izkušnje za vsak okus. Tu lahko
izkusite vse, od namakanja v bazenih, do igranja golfa, nočnih zabav s koncerti znanih
glasbenikov, pa vse do ogleda izbruha vulkana, tropskega vzdušja z bogatim
rastlinstvom ter akvarijev.
Turizem, na drugi strani, je največja svetovna gospodarska dejavnost in s svojimi
lastnostmi predstavlja najznačilnejše področje družbenega razvoja v 21. stoletju. Je
civilizacijski dosežek sodobnega časa in eden temeljnih faktorjev ekonomskega razvoja.
Turistična ponudba povezuje številne gospodarske in druge dejavnosti.
Turizem spodbuja razvoj infrastrukture in dviguje življenjsko raven v lokalnem
okolju, odpira nova delovna mesta, dela in zaslužka pa so deležni tudi ljudje, ki niso
neposredno zaposleni v turizmu. Priložnosti, ki jih ustvarja razvoj turizma, ugodno
vplivajo na celoten ekonomski, socialni in prostorski razvoj kraja.
Turizem postaja vedno bolj obetavna panoga tako v svetu kot tudi v Sloveniji.
Igralništvo pa je močan sestavni del turističnega produkta. V diplomski nalogi želim
predstaviti turizem ter igralništvo na Primorskem; kakšna je turistična in igralniška
ponudba, kakšna je njuna medsebojna povezanost ter njune pozitivne in negativne
strani.
Cilj diplomske naloge je objektivna predstavitev možnosti obstoja in širitve
igralništva na Goriškem in v Vipavski dolini, ki kot taka vpliva na turizem, turistično
ponudbo in prostor v katerem se nahaja.
V prvem poglavju bom predstavila turizem, turistično ponudbo, turistični proizvod in
destinacijo ter igralništvo kot del turistične ponudbe.
10
V drugem poglavju bom nadaljevala z igralniškimi destinacijami po svetu, ter
predstavila znane predstavnike v igralništvu (Las Vegas, Atlantic City, Macao, Monte
Carlo ...). Obenem bom opisala tudi igralništvo na ladjah ter trenutno najhitreje rastoče
– igre na srečo na internetu.
V tretjem poglavju se bom najprej osredotočila na turizem v Sloveniji, pri katerem
bom izpostavila turistično ponudbo na Goriškem in v Vipavski dolini. Pri predstavitvi
igralništva pa bom začela pri začetkih v Sloveniji. Opisala bom vzroke in posledice
razvoja igralništva na Slovenskem, ugotavljala kje so igralnice locirane in zakaj prav
tam, kakšne tematske programe ponujajo, ter kdo predstavlja najmočnejšo konkurenco
slovenskemu igralništvu. Opisala bom povezanost igralništva s turizmom, kakšen je
njun vpliv na socialno, kulturno, ekonomsko in naravno okolje ter kakšne so pozitivne
in negativne značilnosti obeh.
Odločila sem se, da nalogo podprem z anketo, izvedeno med občani občine
Ajdovščina. V prvem delu ankete bom želela ugotoviti, ali se v našem kraju čuti vpliv
igralništva na lokalno skupnost. V drugem pa, ali občani vidijo svoj kraj kot turistično
destinacijo, kakšne so njihove želje in kaj bi bilo potrebno spremeniti in urediti, da bi bil
kraj še bolj privlačen za turiste.
Hipoteza 1: Trdim, da so turistične zmožnosti, nadgrajene na igralništvu, na
Vipavskem velike, le da jih je treba prebuditi.
Slovenija je obkrožena z neposredno konkurenco sosednjih držav. Že zaradi svoje
velikosti nima konkurenčne prednosti v tradicionalni turistični ponudbi. Od ostalih
konkurentov se razlikuje predvsem kot majhna, raznolika, zelena, dinamična, varna in
dostopna ter gostoljubna dežela.
Turizem je pomembna perspektivna gospodarska panoga Vipavske doline, ki
posredno in neposredno vključuje številne druge dejavnosti in se povezuje z njimi.
Trenutno je najrazvitejši produkt regije igralništvo, sledijo pa mu še drugi primerni
potenciali, kot so naravno okolje in dediščina, ki so še premalo izkoriščeni. Vipavska
dolina z vsemi svojimi naravnimi, kulturnimi, zgodovinskimi, etnološkimi in
gospodarskimi značilnostmi predstavlja pomembno priložnost za razvoj turizma.
11
Hipoteza 2: Trdim, da turizem spodbuja razvoj infrastrukture; tematski parki, ki bi
vključevali igralništvo, bi prispevali k razvoju regije, odpirali nova delovna mesta; delo
in zaslužek pa bo ostajal v regiji.
Diplomska naloga sestoji iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu
diplomske naloge bom uporabila metodo kompilacije, pri čemer bom povzemala
strokovna znanja, stališča in znanja domačih in tujih avtorjev. Praktični del se bo
nanašal na uporabo analitičnega pristopa. Za zbiranje podatkov bom uporabila metodo
anketiranja. Oblikovala bom ustrezni anketni vprašalnik z zaprtim in odprtim tipom
vprašanj, katerega bom razdelila med občane občine Ajdovščina.
12
2 TURIZEM
Svetovna turistična organizacija (UN WTO1) opredeljuje turizem kot aktivnosti, ki so
povezane s potovanjem in bivanjem oseb izven običajnega življenjskega okolja za ne
več kot eno leto, zaradi zabave, poslov in drugih motivov. Turizem poleg potovanja
torej vključuje tudi bivanje v destinaciji.
Razvoj turizma po vsem svetu kaže, da je ta panoga zelo perspektivna in postaja vse
bolj pomemben del narodnega gospodarstva. Turizem je dejavnost, ki zajema
gostinstvo, hotelirstvo, turistično posredovanje (agencije) in dopolnilne turistične
dejavnosti (igralništvo, prireditve, rekreacijo, itd.).
Sama turistična dejavnost vpliva na druga gospodarska in negospodarska področja
(promet, trgovina, živilska industrija, kmetijstvo, znanost, šport, kultura in
izobraževanje).
V zadnjem času se pojavljajo nove oblike turizma, saj se večina turistov usmerja v
kvaliteten turizem in želijo preživeti kar se da aktiven dopust z možnostjo spoznavanja
novih, drugačnih stvari. Z narodnogospodarskega vidika so prednosti turizma tudi čisti
devizni učinek ter možnosti odpiranja novih delovnih mest in dviganja kvalitete
življenja prebivalstva. (Florjančič in Jesenko, 1997, 15)
Turizem nam dandanes ponuja raznorazne kombinacije sproščujočih dejavnosti, ki
jih koristi vse več ljudi. Postaja vse bolj pomembna dejavnost v sodobni družbi, kar se
kaže tudi v spremembah pri dodeljevanju sredstev in pri krajinskih spremembah –
zemljišča so bila prvotno namenjena zgolj za izpopolnjevanje potreb kmetijstva,
gozdarstva in rudarstva. Turizem pa izrablja zemljišča za turistične dejavnosti, kar je
povzročilo splošno okrepitev hedonističnih2 elementov, ki spremljajo sodobne trende v
turizmu. Te hedonistično usmerjene sile spreminjajo mestno krajino (npr. več barov,
restavracij …) ter vplivajo na obliko in funkcijo podeželja. Proizvodnji, nekoč edinemu
in glavnemu dejavniku v kulturni krajini, so se zdaj pridružili novi: wellness centri,
razni športni objekti, sproščujoče dejavnosti na prostem (v vodi, v zraku, na tleh), ki
1 United Nations World Tourism Organization 2 Hedonizem filozofsko pomeni nazor, da je cilj človekovega življenja uživanje.
13
predstavljajo le del celotne turistične ponudbe, po kateri hrepeni sodobni hedonistični
človek. Zabava, užitek in edinstvene izkušnje, se kot pomemben element hedonističnih
zasnov turizma, oziroma kar življenja, usmerjajo v virtualne svetove, umetne ali
prilagojene svetove, kot so tematski in vodni parki, igre na sreče …
Hedonistični motiv je bil osnova za oblikovanje in ustvaritev številnih turističnih
destinacij v preteklosti. Prijetni sprehodi ob obalah Jadranskega morja, ki ga je
občudovala avstrijska kraljica Maria Anna med počitnikovanjem leta 1844 v Opatiji, so
kasneje pritegnili številne obiske. (Gosar v Eadington, 2009, 193-194)
2.1 TURISTIČNA PONUDBA
Planina (1997) deli turistično ponudbo na primarno in na sekundarno.
Primarna turistična ponudba obsega tiste dobrine, ki niso proizvod dela ali ki jih
človek ne more več proizvajati v enaki kakovosti in z enako uporabno vrednostjo.
Primarno turistično ponudbo sestavljata dva dela: naravne in antropogene dobrine.
Naravne dobrine so tiste, čigar količina in kakovost sta dani po naravi in to samo na
določenem mestu. Teh dobrin človek ne more niti proizvajati na novo niti spreminjati
njihove kakovosti (podnebje, gore, jezera, morje, vrelci).
Antropogene dobrine so vse tiste dobrine, ki so proizvod človekovega dela, vendar
jih je človek naredil v bližnji ali daljni preteklosti in jih danes ni več možno proizvajati
z enako uporabno vrednostjo in v enaki kakovosti (kulturni in zgodovinski spomeniki
ter znamenitosti).
Sekundarna turistična ponudba zajema tiste turistične dobrine, ki so proizvod dela
in jih človek ob drugih nespremenjenih okoliščinah še vedno lahko proizvaja v
zahtevani kakovosti in z enako uporabno vrednostjo. Obsega tako proizvodne
zmogljivosti kot tudi same proizvode in storitve, ki pridejo na trg in se tam menjajo.
Vsebuje tri dele:
� infrastrukturo ali temeljne naprave in objekte, ki jih turist uporablja samo
posredno, sicer pa po njih ne povprašuje (komunalna in osnovna prometna
ureditev: vodovod, kanalizacija, električna in plinska napeljava, itd.);
14
� objekte z njihovimi zmogljivostmi, kjer se proizvajajo proizvodi in ponujajo
storitve, in po katerih turist neposredno povprašuje, jih kupi ali vzame v najem;
� rezultate proizvodnje v teh obratih, tj. blago ali storitve v različnih dejavnostih, na
primer v gostinstvu, agencijah, trgovini, itd. Te proizvode turist kupuje in
porabi.
2.2 TURISTIČNI PROIZVOD
Vsako turistično potovanje predstavlja z vidika turista potrošnjo cele vrste različnih
storitev, kot npr. prevoza, nastanitve, ogleda znamenitosti, zabave. Vse te elemente ali
vsaj večino lahko turist kupi pri enem ponudniku, npr. v primeru, ko kupi pavšalne
počitnice od organizatorja potovanj.
Z vidika turista je turistični proizvod »celotno doživetje od trenutka, ko zapusti kraj
stalnega bivališča, do trenutka, ko se vrne vanj«. Nekateri avtorji štejejo k turističnemu
proizvodu vse storitve oziroma doživetja v zvezi s potovanjem tudi v kraju stalnega
bivališča.
Z drugimi besedami, turistični proizvod z vidika turista ni le letalski sedež ali
hotelska postelja, temveč je to skupek ali paket več različnih storitev. Letalski sedež ali
hotelska postelja sta le del turističnega proizvoda, ki je sestavljen proizvod. Če turistični
proizvod opredeljujemo v času, ko je turist izven kraja stalnega bivališča, razpade na tri
glavne sestavine, ki so:
- privlačnost destinacije (gonilna sila in osnovni motiv za turistično povpraševanje),
- turistične zmogljivosti v destinaciji (hoteli, youth hostli, šotorišča, restavracije,
bari, trgovine s spominki, turistične agencije…),
- dostopnost destinacije (stroški, hitrost in udobje potovanja do destinacije).
(Mihalič, 1995)
15
2.3 TURISTIČNA DESTINACIJA
Bieger (2000) trdi, da turistična destinacija označuje geografski prostor, kot je kraj,
regija, zaselek, ki ga turisti (gost ali segment gostov) izbere za cilj potovanja. Ta
geografski prostor vsebuje vse, se pravi vso nujno opremo in objekte, ki jih potrebuje
turist za bivanje, preskrbo in razvedrilo. Pojem turistična destinacija opredeli kot:
kontinent, država, regija, kraj ali turistično naselje.
Turisti izbirajo destinacijo glede na cilje in namene potovanja (posli, obisk, zabava,
počitek…) oziroma glede na privlačnosti destinacije (poslovno, kulturno središče,
zabavišče…). Privlačnosti so lahko (Planina, Mihalič, 2002):
� naravne (pokrajina, podnebje);
� izgrajene (turistične in druge zgradbe, sprehajališča, parki, marine, urejena
smučišča);
� kulturne (umetnost, gledališča, muzeji, religija, folklora, festival);
� socialne (način življenja lokalnega prebivalstva, jezik).
2.4 IGRALNIŠTVO KOT DEL TURISTIČNE PONUDBE
Dejavnost igralništva je namenjena pokrivanju potreb ljudi po igri. Zaradi
spremembe življenjskega sloga ter načina preživljanja prostega časa so predsodki do
iger na srečo čedalje manjši. Igralniška dejavnost je sledila trendom in poskušala
približati igralniški produkt čim večjemu številu igralcev. Tako se je igralništvo, ki je
bilo v preteklosti namenjeno in dostopno elitnemu krogu ljudi, spremenilo v dejavnost,
namenjeno sprostitvi in zabavi širokega kroga ljudi. S stališča države igralništvo danes
predstavlja predvsem pomemben vir prihodka in gonilne sile razvoja turistične
dejavnosti. (Prašnikar, 2005)
Tako gre sodobno igralništvo v večini držav že dolgo v smeri razvoja turizma in
povpraševanja privlačnosti ponudbe turističnih krajev. Kot navaja Eadington
(Eadington, 2000), gredo sodobni trendi »land based« casinojev v dve smeri, v ponudbo
16
manjših casinojev, namenjenih bližnji populaciji za potrebe izživetja sle po igri, in v
smeri izgradnje turističnih igralniško- zabaviščnih destinacij, v katerih se gostje
prepustijo doživetjem in sprostitvi.
Celovito doživetje v sodobnih igralniško- zabaviščnih destinacijah , zasnovanih na
tematski zgodbi in povezanih z značilno turistično ponudbo okolja, sestavljajo programi
zabave, wellnessa, poslovnih srečanj in kongresov, festivali, kulinarična doživetja,
kultura, rekreacija, šport in druga atraktivna doživetja. Gost vstopa v program doživetij,
ki jih izbira po lastnih željah in nagibih. V to celovito doživetje je z značilno in
avtohtono ponudbo vključeno tudi širše turistično okolje. Tako zasnovan program
omogoča zajemanje širokega spektra gostov. Res je, da nimajo vsi enake potrebe po
adrenalinskem doživetju, ki ga nudi igranje, vendar vsi trošijo sebi primerna doživetja
in v tem vzdušju sproščenega in prešernega »odklopa« preizkušajo svojo srečo.
(Prašnikar, 2005)
17
3 IGRALNIŠKE DESTINACIJE PO SVETU
Že v rimskem času je bila igra na srečo povezana s preživljanjem prostega časa
bogatih Rimljanov v termalnih kopališčih. Srečamo jo tudi v vseh termalnih zdraviliščih
Evrope, kjer je plemstvo in kasneje aristokracija krepila zdravje in sproščala duha.
(Turistične novice, 1998)
Igralnice so bile vselej tesno povezane z znamenitimi turističnimi središči, kot so
Monte Carlo, francoska riviera, Baden Baden in Las Vegas. Vendar pa niso bile vse
igralnice namenjene turističnemu trgu. V zadnjem času jih je bilo veliko legaliziranih
prav z namenom, da bi oživile turistično dejavnost ali delovale kot pobudnice
turističnega razvoja. Turistični centri so spoznali, da z bogato igralniško ponudbo, gala
prireditvami in zabavo lahko privabijo več gostov. Tipičen primer te filozofije je Monte
Carlo, ki je kmalu po postavitvi igralnice leta 1860, postal mondena prestolnica sveta.
(Eadington, 2001)
Do leta 1960 so bile igralnice v glavnem prepovedane v večini držav po svetu, razen
izjem majhnih elitnih casinojev v izbranih krajih v Nemčiji, Franciji, Avstriji in
Monaku. Nekaj velikih igralnic je bilo v petdesetih letih v Nevadi in na Karibskem
otočju. Večina držav jih je prepovedala zaradi slabega glasu, da so povezane s
kriminalom in zaradi škode, ki jo je igralništvo povzročilo v življenju posameznikov.
(Eadington, 2001)
V šestdesetih se je začelo število z zakonom dovoljenih igralnic opazno spreminjati.
Države, ki so pristale na igralnice so bile Velika Britanija, Španija, Avstralija,
Nizozemska, New Jersey in Malezija. Za naš trg so pomembne predvsem Italija,
Avstrija in Hrvaška, ki nam predstavljajo konkurenco v igralništvu.
Italija je že od nekdaj znana po zelo restriktivni igralniški zakonodaji, saj so bile igre
na srečo z Zakonom o javni varnosti iz leta 1931 prepovedane. Zakonodaja se je s
časom mehčala, leta 1948 je bilo dovoljeno prirejanje klasičnih iger na srečo – loterije
in športne napovedi, od leta 1954 pa so dovoljene tudi stave. Področje prirejanja
18
posebnih iger na srečo je še vedno precej restriktivno urejeno. Kot posledica tega
trenutno v Italiji poslujejo le štiri igralnice, ki so bile uzakonjene med leti 1927 in 1937
in to v Benetkah, San Remu, St. Vincentu in Campioneu. Že nekaj let pa je v javni
razpravi predlog zakona, ki bi omogočil odprtje več igralnic. (Prašnikar, 2005)
V Avstriji so igralnice definirane kot podjetja, ki prispevajo k razvoju in promociji
turizma. Casino Avstrija je edino podjetje v Avstriji, ki ima koncesijo za prirejanje
posebnih iger na srečo v igralnicah. Dolgoletni monopolist na avstrijskem trgu (od leta
1968) upravlja vseh 12 igralnic v Avstriji. Igralnice so usmerjene predvsem na domači
trg oziroma domače igralce. Podružnica podjetja CAI (Casino Austria International) že
dalj časa posluje izven avstrijskih meja in je od leta 1977 odprla že več kot 200 igralnic
v 25 državah. V procesu internacionalizacije so podjetju pomagale avstrijske banke in
zavarovalnice. (Prašnikar, 2005)
Področje prirejanja iger na srečo na Hrvaškem ureja Ministrstvo za finance, ki je v
letu 2002 sprejelo Zakon o igrah na srečo in promocijskih nagradnih igrah. Po tem
zakonu so igre na srečo razdeljene v naslednje kategorije: loterija, posebne igre na srečo
(igralec igra proti drugemu igralcu ali igralnici), stave in igre na igralnih avtomatih
(igralni saloni). Maja 2005 je na Hrvaškem poslovalo 11 igralnic (3 v Umagu, 3 v
Zagrebu, 2 v Opatiji, in po 1 v Splitu, Puli in Varaždinu). Vse igralnice so majhne in
ponujajo evropski koncept igralništva. (Prašnikar, 2005)
3.1 IGRALNIŠTVO V EVROPI
Začetki v Zahodni Evropi segajo v 17. in 18. stoletje, in sicer v prestolnice. Šele v
19. stoletju so se igralnice razširile po vsej Evropi. Že desetletja, v nekaterih primerih
tudi stoletja, so bile igralnice sestavni del evropske turistične industrije v bolj ali manj
svetovljanskih turističnih destinacijah (npr. Scheveningen- Nizozemska, San Remo -
Italija, Baden Baden - Nemčija, Kitzbuhel - Avstrija). Trenutno je težko najti evropsko
prestolnico brez igralnice. Vendar igralnice v Evropi niso bile v ospredju turističnih
19
destinacij, raje so služile kot element za spodbudo sicer ovenelega poslovnega turizma
ali ustvarjale novo blagovno znamko turističnih destinacij. Evropa še vedno nima
igralniško zabaviščnega kompleksa, ki bi bil primerljiv z Las Vegasom, Sun Cityjem v
Južni Afriki in Macaom na Kitajskem. Načrti za takšne destinacije pa so bili že večkrat
predloženi, ali že bili pripravljeni v Združenem kraljestvu, Franciji, Sloveniji, na
Madžarskem in v Španiji. (Gosar, 2009)
Največ igralnic v Evropi ima Francija (171), kjer je v preteklosti deloval evropski
koncept igralništva. Sledijo ji Velika Britanija, ki ima 131 igralnic, Češka republika 53,
Estonija 52 in Nemčija 47 igralnic. (Prašnikar, 2005) (Slika 1 in PRILOGA 3)
Za evropski tip igralnic je značilno, da so bile narejene za višji sloj prebivalstva.
Igralnice so »klasične«, nespremenjene že vrsto let, grajene iz dragih materialov, vstop
vanje je možen le v večerni toaleti, njihovi prihodki na gosta so visoki, ponudba zajema
predvsem igre na igralnih mizah.
Razlike med evropskim in ameriškim tipom igralništva:
� evropski tip igralništva je do pred nekaj leti slonel predvsem na ponudbi iger
na igralnih mizah, pri ameriškem tipu pa prevladujejo igralni avtomati že od samega
začetka;
� v Evropi so igre na srečo v igralnicah dostopne elitnemu krogu prebivalstva, v
Ameriki pa so dosegljive vsem, ne glede na socialno – ekonomsko raven posameznika;
� evropsko igralništvo je bilo, do pred kratkim, namenjeno skoraj samo igranju,
hazardiranju, ameriške igralnice pa omogočajo preživljanje prostega časa vsem članom
družine (tudi otroci in neigralci se lahko zabavajo ob dodatni ponudbi izven
igralniškega dela kompleksa);
� strogo urejeno področje igralništva in nadzor s strani države v Ameriki je tudi v
Evropi pospešil urejanje tega področja in zviševanje nivoja kakovosti;
� evropsko igralništvo je osemkrat bolj obdavčeno kot ameriško in zato ostane
bolj malo sredstev za reinvestiranje. (Deželak, 2002)
20
V evropskih igralnicah je vedno bolj čutiti ameriških vpliv. Ta se kaže predvsem, da
ni več tako strogih omejitev pri vstopu, odprte so dlje časa in na privlačnejših krajih,
nudi se dodatna zabava in gostinsko - turistična ponudba.
3.1.1 Nemški Baden Baden
Casino stoji v bližini znanega termalnega zdraviliškega mesteca Karlsruheja. Izviri
Baden Baden so znani že več kot 2000 let in njihova sestava je podobna rimskim iz
3.stoletja.
Casino je bil odprt davnega leta 1748 in je eden izmed najstarejših nemških igralnic.
Združuje zgodovino, eleganco in ekskluzivnost. Casino ima bogato zgodovino. Nekoč
se je tu igralo s pravimi srebrnimi in zlatimi žetoni. Leta 1872 je nemška vlada ukazala
zapreti vse nemške igralnice. Šele leta 1933 so jih spet odprli. Skozi leta je bil znan kot
casino bogatih in znanih.
Tu velja evropski tip igralništva, kjer so igre namenjene le elitni populaciji, vstop je
možen le z večerno toaleto in dopolnjenimi 21 leti starosti.
Igralniški prostori
casinoja zavzemajo
3000 kvadratnih
metrov, v luksuzno
opremljenih sobanah
pa ponujajo igre na
mizah in igre na
130ih igralnih
avtomatih.
(www.playboy.si)
(Vir: http://www.fecielo.com.)
21
3.1.2 Monte Carlo
Kneževina Monako je druga najmanjša ter najgosteje naseljena država na svetu,
sestavlja pa jo predvsem staro mesto Monako in pozneje pozidana območja, kot je
igralniški Monte Carlo.
Tradicionalno je Monako največji del prihodkov dobival iz igralništva, sedaj pa je
najpomembnejši postal turizem v širšem smislu.
Zanimiv je nastanek danes svetovno znanega Monaka. V Monaku je bil leta 1860
knez Karel III v finančnih stiskah, zato je Francoisu Blancu iz Bad Homburga dal
koncesijo za igralnico. Kraj, kjer je nastal monden igralniški center, so poimenovali
Monte Carlo ali Karlov hrib in je dolgo časa veljal za igralniški center svetovne elite.
Kljub neugodnim transportnim povezavam in malo zabave, ki jo je nudila kneževina, je
Monako v desetih letih postal igralniška prestolnica visoke družbe. Mesteca se je prijel
sloves izbrane zabave, elitne igre in dobrega življenja. Leta 1873 je v visoki sezoni
igralnica gostila povprečno 1.500 igralcev dnevno. Gostje so prihajali iz drugih krajev,
domačinom pa je bil vstop prepovedan. Ko preučujemo čudovit razvoj Monte Carla, se
ne sme spregledati dejstva, da je ključ uspeha tičal predvsem v tem, da je bilo v velikem
delu Evrope igralništvo prepovedano. Za uspeh je poskrbela tudi Marija Hansel, žena
Blanca, ki je s svojim smislom za umetnost, družabnost, poslovnost ter za visok stil
življenja ustvarila legendo Monte Carlo. Poskrbela je za izgradnjo razkošne operne hiše
v Monaku. Destinacija je še dodatno pridobila na ugledu; kulturnem, snobovskem in
mondeno turističnem. Igralnica je tudi financirala program in gostovanje znanih opernih
imen, kar ji je dodatno zagotovilo elitno publiko.
Po letu 1900 je v Monte Carlu zaradi novega trenda v načinu preživljanja prostega
časa (šport, tenis, avtomobilizem, jadranje) prihajalo do sprememb. Igralnica je začela
sponzorirati športna tekmovanja, letalske mitinge, avtomobilske rallye, baletne in
slavnostne pevske prireditve. Ob izbruhu prve svetovne vojne je igralnica v Monte
Carlu poslovala slabo, dinastija Blanc je izgubila koncesijo, knez Albert jo je podelil
Basilu Zaharoffu, ki je pričel z racionalizacijo poslovanja. V bitki za goste je Monte
Carlo leta 1927 popestril ponudbo z glasbenimi in varietejskimi večeri.
V 19. stoletju si je Azurna obala nadela nespremenljivo podobo kraja, ki ga
obiskujejo mondeni, bogati in predvsem tuji gostje. Sredi eksotičnih vrtov so zrasle
22
razkošne vile, na nabrežju pa so se nizali veliki hoteli z velikimi in razkošnimi
apartmaji. Po drugi svetovni vojni je Azurna obala doživela naval množičnega turizma,
ki je spremenil njeno podobo. Azurna obala, znana pod imenom Francoska riviera je
eno izmed najbolj razvpitih obmorskih letovišč v Evropi. Počitniško shajališče
aristokracije, filmskih zvezd in milijonarjev je privabljalo tudi številne umetnike, ki so
prihajali z upanjem, da bodo tu prodali svoja dela in dobili bogate mecene. Miti o lepoti,
barvah, svetlobi in blagi klimi tega dela sredozemske obale so do danes zaznamovali
tamkajšnji turizem. (Korošec, 2007)
Legendarni casino sredozemske kneževine Monako je svetišče za vsakega resnega
hazarderja. Tu delujejo štiri igralnice, kjer povprečen gost v nekaj urah zapravi tudi po
nekaj tisoč evrov, medtem ko se v Sloveniji govori o 150 evrih v povprečju na igralca.
Monte Carlo ima sijajno lego in sijajne goste.
Med igralce pa ne sodijo državljani te majhne državice, ker jim je to prepovedano.
Celo knežja družina mora v stavbo stopiti skozi stranska vrata, če si želi ogledati katero
gledališko ali baletno predstavo.
Tudi tu velja evropski tip igralništva. Vanj zahaja izključno najpomembnejša
svetovna smetana. Vsako leto si lahko v Casinoju de Monte Carlo ogledate
najprestižnejši
evropski turnir v
pokru European
Poker Tour Grand
Final, na katerega
prihajajo igralci iz
celotnega sveta.
(www.playboy.si)
(Vir: http://www.flickr.com.)
23
Slika 1: Igralništvo v Evropi
(Vir: lastno delo, 2011.)
24
3.2 IGRALNIŠTVO V ZDA
Čeprav korenine igralništva v ZDA segajo v 17. stoletje (takrat so tam delovale
loterije, igralnice na rečnih ladjah, športne stave, ipd.), se je prava ekspanzija dogajala
šele po letu 1990. Prvi igralni avtomat je bil narejen leta 1894 in takoj postal zanimiv za
igre na srečo. V ZDA so že zelo zgodaj obstajale nelegalne igralnice, ki so bile pod
vplivom mafije. Zato so bile igre na srečo prepovedane vse do legalizacije igralništva v
Nevadi, leta 1931. Takrat so Nevado močno kritizirali.
Legalizacija igralništva je povzročila pravi »boom«. Hitro se je razširila po vseh
državah ZDA in v tem času nihala med dobrim in slabim. Širjenje se je razlikovalo od
države do države glede na izbor med igrami, ki jih posamezna država podpira. V
nekaterih državah so legalne igralnice in ni loterij, v drugih ravno obratno, v nekaterih
oboje. (Dunstan, 1997)
Leta 1999 so bile igralnice dovoljene že v tridesetih državah ZDA. Najslavnejši
predstavnik »ameriškega stila« igralništva je Las Vegas. Celotno mesto je ena sama
igralnica oz. zabaviščni center. Kompleksi so moderni in namenjeni predvsem zabavi za
vsakogar (danes je v Las Vegasu več zabaviščnih kot igralniških površin). Iz nezakonite
industrije je nastala industrija modernih zabavišč in igralnice so se razširile po vsej
državi. Poleg države, ki je regulirala igralništvo, je dominiral tudi organiziran kriminal.
V poznih petdesetih letih je država prvič omogočila lastništvo in obratovanje igralnic
javnim podjetjem. Takrat se je intenzivna igralniška dejavnost razširila iz središča Las
Vegasa in začela razvoj v mestu Reno ter ob jezeru Tahoe. Odtlej je igralništvo v
Nevadi in posebej v Las Vegasu postalo milijardna dolarska industrija, ki privabi
milijone obiskovalcev letno. (Dunstan, 1997).
Igralništvo v ZDA je razdeljeno na dva sektorja: komercialno igralništvo ter
igralništvo v indijanskih rezervatih. Razlika med njima je le v tem, da je slednje v rokah
domorodnih plemen. Komercialno igralništvo vključuje casinoje, casinoje s hoteli v
mestih kot sta Las Vegas in Atlantic City, igralnice na rečnih ladjah in dokih v Indiani,
Mississippiju, itd. Plemensko-rodovno igralništvo pa vključuje casinoje in druge igre na
srečo na domorodnih ameriških rezervatih in plemenskih ozemljih. (Pelengič, 2006)
25
3.2.1 Las Vegas
Najbolj znan in najbolj imeniten predstavnik je Las Vegas. Ime je španskega izvora
in pomeni »rodovitne ravnice«.
Prvi začetki segajo v leto 1905, ko je tja prišla Pacifiška železnica. V njem so se
naselili železniški delavci in že takrat pokazali precejšen smisel za hazard. Mesto je leta
1931, tik pred legalizacijo igralništva imelo le 5100 prebivalcev. Hiter razvoj mesta je
ob izobilju električne energije, ki je omogočilo razsvetljavo neslutenih razsežnosti
pospešilo dejstvo, da je bila Nevada dolgo edina država v ZDA, kjer je bilo dovoljeno
hazardiranje. Vendar se do druge svetovne vojne v puščavski državi ni dogajalo nič
bleščečega. Las Vegas je bilo navadno srednjeameriško mesto, z razliko par miz za
ruleto in pokra v salonih. Z legalizacijo iger na srečo so naredili varno zatočišče za
ilegalno industrijo, ter njene lastnike. Mafiji, ki je po vsej državi vodila igralništvo »pod
pultom«, so se pocedile sline. Takoj po koncu vojne je Bugsy Siegl začel uresničevati
sanje o igralniški Meki. Danes Bugsy velja za ustanovitelja modernega Las Vegasa.
Začela se je gradnja hotela Flamingo, prvega znanilca modernega Las Vegasa. Toda
njegove sanje so se kmalu razblinile in stroški so začeli strmo naraščati. Ko je Flamingo
prevzel Meyer Lansky, je z njim začel ustvarjati dobiček. Tako so se začeli graditi še
ostali hoteli po mestu. Ves glamur, vse neonske napise, vse avtomate je kupil izključno
mafijski denar. (www.joker.si)
Takratno vodenje casinoja se ni štelo za ugleden način življenja. Odnosi z gosti so se
pogosto razvili na zelo osebni ravni. Igralec je bil iskan, dokler je imel sredstva s
katerimi je lahko igral. Če je začel izkoriščati, je bil izgnan in ni bil več dobrodošel.
Večina casinojev se je ravnala po filozofiji, da je edini center dobička bil casino sam.
Vse ostalo, hotelske sobe, restavracije, bivalni prostori, igrišča za golf, dvorane za
predstave, so bile izguba.
V preteklosti je bila konkurenca omejena le na državo Nevada. Od 1960 pa vse do
1970 so bili casinoji kot so Ceasars Palace, Circus Circus, Las Vegas International (zdaj
Las Vegas Hilton) in MGM (zdaj Bally's) zgrajeni bolj razkošno in mogočno kot njihovi
predniki.
Na koncu sedemdesetih je vlada ZDA mesto počistila pred mafijo, hotele zaplenila
ter jih prodala poštenim lastnikom, s čimer se je značaj Las Vegasa močno spremenil.
26
Igralniška industrija se je v primerjavi z drugimi industrijami razvijala zelo hitro.
Izselila se je iz ilegale in postala velika in vidna prisotnost na Wall Streetu in Main
Streetu. (Eadington, 2009)
Iz mondenega hazarderskega središča je Las Vegas postal turistični Disneyland.
Tematsko usmerjene igralnice so dodale dodatno in edinstveno gospodarsko korist,
katero uvaža turistični denar, kateri je čisti dobiček za lokalno gospodarstvo. Las Vegas
je prototip v različnem obsegu vseh uspešnih turističnih destinacij, vključno z
neigralniškimi destinacijami, kot so zabaviščni park Disney v Orlandu, Parizu, Tokiu in
Hong Kongu. Vsi ti ustvarjajo čisti dobiček za lokalno gospodarstvo. (Eadington, 2009)
Z organizacijo športnih in vrhunskih zabavnih prireditev skuša privabiti ljubitelje
športa, petičnih gostov, pa tudi družin z otroki. Mnogi hoteli si prizadevajo pritegniti
najmlajšo generacijo s precej kičasto zunanjostjo. Njihov cilj je vsestransko zadovoljiti
gosta z doživljajskimi programi; z virtualno in realno zabavo. Kljub izvrstni ponudbi so
cene prenočiš in hrane dostopne tudi povprečnemu turistu. Glavna privlačnost Las
Vegasa je 4 kilometre dolga osrednja ulica, imenovana Strip. Ob njej so osredotočeni
vsi najbolj slavni hoteli, ki s svojo arhitekturo in dogajanjem ob njih posnemajo in
predstavljajo glavna čudesa sveta. Ulica je posebno impresivna ponoči, ko je prepredena
z brezštevilno množico utripajočih neonskih luči. Zato ni čudno, da je J. G. Ballard v
svoji knjigi Zeropolis (2003), Las Vegas poimenoval, kot največjo žarnico na svetu.
(»The largest lightbulb in the world«)
Leta 2006 je bilo med obiskovalci
Las Vegasa samo 11 odstotkov
tistih, ki so mesto obiskali le
zaradi klasičnih iger na srečo, vse
drugo so počitnikarji ter
radovednost le-teh. Mesto Las
Vegas je nekajkrat dobilo celo
nagrado za družinsko destinacijo
leta. (Eadington, 2009)
(Vir: Begout, 2003.)
27
3.2.2 Atlantic City
Uradno so mesto ustanovili 16. 6. 1880. Pozno 19. stoletje je mestu prineslo razcvet,
saj so tam imeli poletne rezidence ugledni zdravniki in advokati. Pojavijo se zabaviščni
pomoli, ki postanejo ena glavnih mestnih zanimivosti. Privabljajo zabavljače od blizu in
daleč. S tem pa se poveča tudi število tistih, ki si želijo to posebnost ogledati in jo
okusiti. Ta sloves se je ohranjal vse do štiridesetih let prejšnjega stoletja.
Vendar se po 2. svetovni vojni to spremeni. Zaradi večje dostopnosti letalskih
prevozov, preseljevanja ljudi na zahod države in sprememb v okusu potrošnikov, pride
do postopnega propadanja mesta. Novi turistični destinaciji postaneta Florida in
Bahami. Atlantic City, pa se pogrezne v spiralo izgube trga, zmanjšanja dohodkov,
splošnega propadanja in kriminala.
Mesto se poskuša zgledovati po Las Vegasu. Vendar leta 1974 prebivalci zvezne
države New Jersey na referendumu zavrnejo predlog o legalizaciji igralništva. V upanju
na oživitev mesta in gospodarstva, leta 1976 prebivalci Atlantic Cityja podprejo predlog
igralništva na območju mesta. Prvi hotel casino, Resort International, se odpre maja
1978. Kmalu mu sledi deset drugih.
Mestni program reinvestiranja dohodkov od igralništva skupaj s pomočjo države
poskrbi za oživitev mestnih četrti ob obali, privabljanju trgovcev in drugih ponudnikov
storitev. Sedaj lahko Atlantic City ponudi hotele, kongresne zmogljivosti, igralnice in
plaže v povsem novi luči. To je tudi glavni vzrok prihoda 30 mio obiskovalcev na leto,
saj lahko ena tretjina ameriškega prebivalstva doseže to destinacijo v enem samem
dnevu vožnje. (http://www.fuds.si)
Mesto Las Vegas, ki je sredi puščave in v katerem živijo predvsem igralniški
delavci, je najhitreje rastoče mesto v ZDA. Las Vegas torej ostaja prvi po inovacijah in
razvoju. Razloge za hitrejšo rast lahko pripišemo tudi dejstvu, da to zabavišče posluje v
okolju z nižjimi stroški kot Atlantic City. Slednji je bil tudi neprestano obdan s hudo
konkurenco (npr. rečne ladje, igralništvo na indijanskih ozemljih). Vseeno pa je tudi
Atlantic City za obiskovalce nekaj posebnega - lociran je ob morju, vseh 12 igralnic je
skupaj, igralnice so zelo velike, hotelskih kapacitet je v Atlantic Cityju ca. 9.000 (Las
Vegas je imel leta 1997 že 105.000 sob). Največje igralnice so prav v Atlantic Cityu.
28
Leta 1990 je bila tu zgrajena največja igralnica Taj Mahal z 10.800 m2 površine.
(Eadington, 1999)
To je raj za enodnevni turizem čigar tržišče predstavljajo velika mesta (New York,
New Jersey, Pennsylvania …) (Deželak, 2002)
Las Vegas se je spremenil v družinsko počitniško destinacijo za obiskovalce iz ZDA
in tudi za čezoceanske turiste. Atlantic City je na področju družinskih počitnic ter
atrakcij za nacionalno in internacionalno prebivalstvo še v povojih. Večina
obiskovalcev Atlantic Citya se pripelje z lastnim avtomobilom ali z avtobusom v
igralnice, v dnevnih urah. Lastniki vlagajo v izgradnje hotelskih in nastanitvenih
kapacitet ter neigralniške atrakcije zaradi želje po podaljšanju obiska gostov. Prav tako
sama mestna oblast planira infrastrukturne izboljšave. (Pelengič, 2006)
3.2.3 Tematske turistične destinacije
Igralnice se med seboj pomembno razlikujejo. Obstajajo igralnice, ki ponujajo le igre
na mizah ter avtomatih, ter so namenjene predvsem ljudem, ki živijo v njihovi bližini, to
so dnevni gostje, ter obstajajo igralnice, ki poleg iger na srečo ponujajo še celo paleto
turističnih zanimivosti. Tem pravimo tematsko usmerjene igralnice.
Dr. Anton Gosar trdi, da ameriško igralništvo daje v ospredje turistične ponudbe igre
na srečo, vendar pa vzporedno z njo razvija megalomansko zabaviščno ponudbo.
Igralniški kompleksi so nosilci mnogostrane turistične ponudbe. Poudarek je na
visokem številu prenočitvenih kapacitet, pestrosti tematskih parkov in številu sedežev v
dvoranah za šport in zabavo.
»Enostavne igralnice« ponujajo le igre na srečo oziroma igre na srečo z le omejeno
gastronomsko ponudbo in zabavo. Takšne igralnice se danes da dobiti po celotni
Evropi. Take igralnice običajno ustvarijo 90 % ali več njihovega celotnega prihodka od
iger na srečo. Tematsko usmerjene igralnice, pa ustvarjajo bistveno manjši delež svojih
prihodkov od iger na srečo, več pa iz hotelov, restavracij, nočnih klubov, zdravilišč,
konvencij, zabav v živo in drugih neigralniških storitev.
Svetovni sloves Las Vegasa kot tematsko igralniške destinacije je gotovo ta, da ni
več odvisna izključno od iger na srečo. Neigralniške storitve in zanimivosti
29
predstavljajo več kot polovico prihodkov na tem trgu. Vedno večji namen turistov Las
Vegasa je nakupovanje v njem, kosilo v restavracijah, njegovo nočno življenje in
bivanje v luksuznih hotelih. Poleg tega je Las Vegas veliko bolj donosen kraj kot
Atlantic City.
Takšna turistična destinacija privabi bistveno več obiskovalcev, ki prispejo z letalom
in bivajo v kraju dalj časa, kot pa tistih, ki se pripeljejo z avtomobilom ali javnim
prevozom in ostanejo le za en dan. (Eadington, 2009)
Tabela 1: Značilnosti obiskovalcev Las Vegasa in Atlantic City-ja
Las Vegas, Nevada Atlantic City, New
Jersey
Turisti, ki potujejo z letalom (v %) 46 % 2 %
Turisti, ki potujejo z osebnim
prevozom ali avtobusom
54 % 98 %
Povprečna doba bivanja 4,6 dneva 13,5 ur
(Vir: Eadington, 2009.)
Tabela 1 nam kaže primer Las Vegasa ter Atlantic City-ja, katera sta danes največja
trga komercialne industrije igralništva. 46 % vseh obiskovalcev Las Vegasa tja prileti z
letalom in tam ostane 4,6 dni. V Atlantic City-ju pa je ravno obratno, le 2 % vseh
njegovih obiskovalcev prileti z letalom, ostalih 98 % pa se pripelje z osebnim
avtomobilom ali avtobusom.
Las Vegas se je spremenil v družinsko počitniško destinacijo za obiskovalce iz ZDA
in tudi za čezoceanske turiste. Atlantic City pa je na področju družinskih počitnic ter
atrakcij za nacionalno in internacionalno prebivalstvo še v povojih, saj se večina
obiskovalcev Atlantic City-ja tja pripelje z lastnim avtomobilom ali javnim prevozom, v
dnevnih urah. Lastniki vlagajo v izgradnje hotelskih in nastanitvenih kapacitet ter
neigralniške atrakcije zaradi želje po podaljšanju obiska gostov. Prav tako sama mestna
oblast planira infrastrukturne izboljšave. (Pelengić, 2006)
30
Začetnik igralnic, Steve Wynn je z Mirage dal svetovni standard razvoju raznolike
tematske igralniške destinacije, katere so nato prevzele bistvene razvoje turistične
destinacije. Kasnejše generacije, kot so Bellagio, Borgata, Crown Casino v Benetkah in
Melbournu, so zasnovale svoje trge skozi turistično destinacijo. V vsakem od teh
primerov so bila razvita naselja, ki so vključevala igralnice,saj je en del potrošnikov bil
usmerjen v zabavne izkušnje. Nastali so objekti, ki so bili zelo privlačni za turiste iz
oddaljenih krajev in postali veliko bolj pomembna sestavina za dnevnega obiskovalca.
Igralnice se razlikujejo tudi na načine, ki se nanašajo na skupnosti. Igralnice, ki
imajo le namizne igre in igralne avtomate, izpolnjujejo en apetit potrošnikov:
povpraševanje za igre na srečo. Tematske igralniške destinacije izpolnjujejo več želja
potrošnikov: visoko kakovost pri vsem, restavracije (hrane, vina in žganih pijač), nočne
klube in nočno življenje, trgovine na drobno, konvencijske prostore in storitve, spa,
gledališke in glasbene produkcije (Las Vegas, New York ali London), ter manj formalne
zabave, kot so, namestitveni prostori, instrumentalne skupine ter igre na srečo.
Eadington (2009), v knjigi Integrated resort casinos, lepo prikaže razliko v vzorcih
porabe obiskovalcev Las Vegasa ter obiskovalcev Atlantic City-ja. Gostje Atlantic City-
ja porabijo kar 83 % svojih proračunov za igre na srečo, medtem, ko gostje Las Vegasa
porabijo le 47,5 % svojega proračuna za igranje v igralnicah. Ostalo porabijo za hrano
in pijačo, nakupovanje, najem vozil za razne oglede, ter razne predstave, katerih se v
Las Vegasu ne manjka.
31
Tabela 2: Vzorci porabe obiskovalcev Las Vegasa ter obiskovalcev Atlantic City-ja
(Vir: Eadington, 2009.)
Tematske igralniške destinacije katere so se najprej razvile ZDA, so danes že po
celem svetu. V zadnjih štirih desetletjih so bile tematske igralniške destinacije zgrajene
ali pa so še v gradnji v vedno več državah: ZDA, Kanada, Bahami, Južna Afrika,
Malezija, Avstralija, Macao, Južna Koreja in Singapur. Raziskujejo pa še ostale trge,
kot so Španija, Japonska, Anglija in Tajvan. Vendar pa nimajo vsi trgi dovolj velike
poseljenosti, demografije ter osebnega dohodka značilnega za tematske igralniške
destinacije.
Ko se je Las Vegas po drugi svetovni vojni začel razvijati kot turistična destinacija,
so mu primanjkovali vsi trije. Mesto Orlando na Floridi, ki je danes glavni ameriški
tekmec Las Vegasu, prav tako ni imel veliko prebivalcev in osebnega dohodka v regiji
vse dokler ni podjetje Walt Disney zgradilo tematske parke in nastanitvene možnosti,
zaradi katerih je Orlando danes znan po vsem svetu. Nasprotno, pa je Atlantic City, ki
se nahaja v južnem New Jerseyju, 90 km vzhodno od Philadelphie in pribl. 200 km od
New Yorka, ko so se tam odpirale igralnice, imel vse tri v izobilju. V zadnjih treh
desetletjih se je Las Vegas razvil v turistično igralniško destinacijo, medtem ko je
Atlantic City ostal odvisen predvsem od dnevnih gostov.
Macao, ki se nahaja na kitajski celini, 60 km od Hong Konga, je bil pred letom 2004
podobno odvisen od dnevnih gostov. Od tega leta naprej je Macao doživel največji
32
razcvet, saj so mu namenili kar 28 milijard evrov kapitala za izdatke med letoma 2004
in 2011, za tematsko igralniško destinacijo. (Eadington, 2009)
Tematske igralniške destinacije so najdražji in najbolj zapleteni »prosti čas« na trgu.
Le podjetje Walt Disney, ki ima v lasti hotele in zabaviščne parke predstavlja
primerljivo kapitalsko naložbo.
3.2.4 Igralništvo na rekah
Gre za igralništvo, ki omogoča iste igre in je podobno temu, ki se odvija na kopnem.
K temu igralništvu spadajo igralnice, ki so na ladjah, ki lahko izplujejo, kot tudi tiste, ki
so v dokih in so vezane na kopno.
Igralnice na plovilih so bile najprej dovoljene na ladjah, ki so lahko neomejeno
izplule iz rečnih dokov. Na nekaterih področjih je bilo igranje dovoljeno le, ko je ladja
plula. S tem je bil javnosti dan občutek, da je igranje lahko izolirano in nadzirano.
Zaslužek igralnic je bil omejen z dolžino plovbe. Po določenem času se je ta regulativa
spremenila in igralnice so zaživele tudi, ko je bila ladja v doku. To je bilo za večino
gostov prijetnejše, saj se nekateri niso počutili ujete za določen čas, drugim pa ni bilo
potrebno zapustiti plovila, ko je bilo to privezano.
Prva država, ki je legalizirala igralnice na rečnih plovilih, je bila Iowa leta 1989. Od
takrat naprej se je igralništvo razcvetelo v eno od vodilnih ameriških obalnih industrij.
Danes ZDA, poleg Iowe šteje še šest drugih držav, kjer je takšno igralništvo
legalizirano. Te so Illinois, Mississippi, Louisiana, Indiana in Missouri. Večina teh
držav ima igralnice na rekah Mississippi, Ohio in Missouri. Velikost teh igralnic je v
povprečju okrog 1700 kvadratnih metrov površin, kar je veliko v primerjavi z
igralnicami lociranimi na kopnem, kjer je ta površina ocenjena na velikost do 3200
kvadratnih metrov. Številke, ki jih ta vrsta igralništva prinese so tako visoke, da še
druge države pripravljajo zakonodajo za takšne vrste igralnic. Ocenjujejo, da ta
industrija prinese tudi do 3.2 milijarde ameriških dolarjev letno. (Pelengič, 2006)
33
3.2.5 Indijanska igralniška središča
Domorodce v ZDA predstavljajo prvotni prebivalci in njihovi potomci znotraj
teritorija, ki ga sedaj obdajajo kontinentalne ZDA.
Leta 1987 je vrhovno sodišče ZDA odločilo, da kot suverene politične entitete,
domorodci in njihova plemena, lahko nemoteno upravljajo igralnice pod državno
zakonodajo. Kongres je takoj leta 1988 izdal akt IGRA3 o igralništvu na indijanskih
teritorijih. Ta je podrobneje določal, kako lahko indijanska plemena vodijo in upravljajo
igralnice in igralne salone. Glavni namen je bil zagotoviti pravno ustanavljanje
igralniških poslovalnic z namenom podpiranja ekonomskega razvoja, stabilne
plemenske vlade in zadovoljevanja javnih potreb. Ciljev je bilo več, kot denimo
zagotoviti vladam plemen izključno lastništvo in uživanje sadov igralniških programov,
ustanovitev federalnih, regulatornih, urejenih standardov, ustanovitev nacionalne
indijanske igralniške komisije ter zagotoviti integriteto igralništvu med plemeni.
(Pelengič, 2006)
V glavnem velja, da lahko indijanska plemena odprejo in upravljajo igralnico , če jo
lahko kdorkoli drug v državi. Po zakonu mora biti 50 odstotkov dobička investiranega v
izgradnjo infrastrukture in izboljšanju življenjskih razmer v skupnosti.
Zadnja statistika igralništva na indijanskih rezervatih je pokazala, da je v ZDA
približno 360 igralnic v tridesetih državah. Te upravlja okrog 220 v državnem uradu
registriranih plemen. Trenutno največja igralnica v ZDA, »Foxwoods Casino«, je v lasti
plemena »Mashantucket Pequot« in je locirana v mestu Mashantucket, v državi
Connecticut. Plemenske igralnice, ki ležijo v vzhodnem delu ZDA, so ustvarile
približno 8,3 milijarde prihodkov v letu 2002, v centralnem delu ZDA rekordnih 5,9
milijard, medtem ko so zahodne ZDA imele blizu 4,8 milijard dolarjev prihodkov.
Večina prihodkov, ustvarjenih v indijanski igralniški industriji, izhaja iz igralnic,
lociranih v ali blizu velikih velemest in okolici. trenutno 12 odstotkov indijanskih
igralnic ustvari 65 odstotkov indijanskih igralniških prihodkov. Indijanske igralnice v
gosto poseljenem območju zahodne obale (predvsem Kalifornije) predstavljajo
najhitreje rastoči sektor indijanske igralniške industrije. (Pelengič, 2006)
3 The Indian Gaming Regulatory Act
34
Slika 2: Igralništvo v ZDA
(Vir: lastno delo, 2011.)
35
3.3 IGRALNIŠTVO V AZIJI
V azijske igralnice zahajajo pretežno Rusi in Kitajci. Slednji so s svojim specifičnim
odnosom zelo zanimivi. Za njimi so še Japonci in ostali vzhodni narodi. Vse vzhodne
države in tamkajšnje prevladujoče religije prikazujejo igralništvo kot neko prekletstvo.
Vendar to ni ovira, saj ti ljudje veljajo za najbolj strastne igralce. Razen na Filipinih in v
Macau je igralništvo na vzhodu strogo kontrolirano ali celo prepovedano. Tudi na
Japonskem je prisotno igralništvo.
Kitajci so po svetu znani kot najbolj strastni hazarderji. Že skozi zgodovino so bili
pripravljeni staviti na vse: od borbe čričkov do lokostrelstva. Igre na srečo so starodavni
kitajski greh. Prvi primeri so bili odkriti že pred 3000 leti. Njihova strast se je
nadaljevala kljub strogim zakonskim prepovedim imperializma in komunizma.
Igre na srečo so med Kitajci znane že več stoletij. Veliko je dokazov, da so
hazardirali že v času dinastije Xia (2000-1500 let p.n.št.) in dinastije Shang (1700-1027
p.n.št.), v obdobju vojskujočih se držav (475-221 p.n.št.) so na srečo začeli igrati
kmetje, v obdobju dinastije Han (206-220 n.št.) pa se je hazard razširil tudi med
cesarjeve uradnike in je moral dvor uvesti kazni za tiste, ki so zaradi zasvojenosti z njim
zanemarili svoje dolžnosti.
Sodobna igralniška industrija se dobro zaveda potenciala, ki ga predstavljajo azijski
gostje, saj je igra na srečo neločljivi del azijske kulture. V mnogih igralniških centrih po
svetu se na različne načine prilagajajo azijskim gostom z namenom čim večjega
zadovoljevanja igralčevih potreb in pričakovanj, skladno z njegovim sistemom vrednot.
Na Hitu so izdali brošuro z naslovom Nov izziv: Azijski gostje (2007). V njej so se
osredotočili na njihove nove potencialne goste, Kitajce, na njihovo kulturo, vraževerje,
komunikacijske lastnosti, saj so prav oni največja in najbolj rastoča skupina v Goriški
okolici. (Hitova brošura, 2007)
36
3.3.1 Kitajski Macao
Macao so pred 450 leti ustanovili portugalski trgovci, in je kot trgovsko središče
postalo še pred Hong Kongom. Ime »Macao« pomeni »Gateway« ali »vrata«. V njegovi
zgodovini je bil prav to, vrata ali povezava med Vzhodom in Zahodom. Leta 1630 je
Japonska zaprla trgovino tujcem in je tako bil Portugalcem prepovedan dostop do
kitajske luke Kanton. Nekoč je bil znan kot mesto ponarejevalcev in vohunov.
Portugalska je Macao vrnila Kitajski leta 1999. Danes je posebno administrativno
področje Kitajske in ima poseben status, saj je edina regija kjer je igralništvo zakonito.
Macao postaja kitajski Las Vegas. Macao in Las Vegas sta trenutno največja rivala,
kdo bo ohranil status igralniškega mesta. Liberalizacija igralniškega trga je pritegnila
pozornost velikih investitorjev in svetovnih hotelskih verig. Prihodki od igralništva so v
letu 2005 znašali 5,3 milijarde dolarjev, kar pomeni, da je to eden izmed največjih
tovrstnih centrov na svetu – celo večji od Las Vegasa. Leta 2006 je igralnice obiskalo
22 milijonov gostov, leta 2007 pa že 29 milijonov. Leta 2007 je v Macau delovalo 26
igralnic, od tega jih je kar 17 imel v lasti Stanley Ho. Še pred nekaj leti je tu imela
monopol le njegova družina, ki je držala v lasti vse največje casinoje skoraj 40 let. V
zadnjih petih letih vstopajo v območje ameriški investitorji.
(http://globalizacija.wordpress.com)
Avgusta leta 2007 se je prvič predstavil hotelski kompleks The Venetian Macao, ki
se lahko pohvali s trenutno največjo igralnico na svetu, ki se razteza na kar 51 tisoč
kvadratnih metrih, v njej pa lahko igrate na 3400 igralnih avtomatih in 800 igralnih
mizah (za primerjavo navedem število miz v igralnici Perla, v Novi Gorici, ki velja za
največjo igralnico v Evropi, ta ima 1.138 igralnih avtomatov in 69 igralnih miz)
Macao je zdaj na začetku poti Las Vegasa. Na to področje bo prav tako močno
vplival vzpon turizma. Kar 60 % turistov, ki prihaja v Macao, prihaja iz Kitajske in zato
je razvoj te industrije zelo odvisen od gospodarske rasti na Kitajskem. Hazarderji iz
Hong Konga si pogosto privoščijo enodnevni izlet v to mesto, zato obstaja tudi nenehna
redna trajektna linija med obema mestoma. Močna gospodarska rast pomeni rast
osebnega premoženja in povečane zmožnosti potovanj. Domači turizem na Kitajskem se
vsako desetletje podvoji in 722 milijonov Azijcev živi v oddaljenosti dveh ur leta do
enklave Macao. Skupaj s turisti bodo prišli tudi zaposleni, in tako se bo poleg
37
igralništva razvilo še bančništvo, zavarovalnice, trgovine in vse ostale panoge, ki bi
lahko pripomogle k razvoju tega območja. Iz istih razlogov je Las Vegas postalo
najhitrejše rastoče mesto v ZDA v zadnjih petnajstih letih. Problem je v tem, da je
mesto premajhno za tako hiter razvoj. 465.000 prebivalcev Macaa je enako številki
okrožja Las Vegas Strip, leta 1980. Danes ima to okrožje 1,7 milijona prebivalcev.
Trenutna razlika med Macaom in Las Vegasom je tudi v tem, da je Macao bolj
osredotočen na VIP igralništvo, medtem ko igre namenjene povprečni populaciji,
sestavljajo le 27 % prihodkov, v Las Vegasu pa 80 %.
Čeprav je hazard na Kitajskem prepovedan in vsako leto aretirajo na milijone ljudi,
ki jih zasačijo pri
nezakonitih igrah na
srečo, se v Macao
vedno znova vračajo
novi in novi hazarderji.
Največ obiskovalcev je
zasebnih podjetnikov
in državnih
funkcionarjev.
(Eadington, 2009)
(Vir: http://www.mrrakeback.se.)
3.3.2 Singapur
V Singapurju so bile podeljene licence za več kot dve milijardi dolarjev za tematsko
igralniško destinacijo v letih 2006 in 2007. Država mu je dovolila igranje z namenom
pritegniti znatne kapitalske naložbe v tematskih destinacijah, ki so namenjene za turiste
iz oddaljenih krajev. Omogočili so izgradnjo dveh igralniških destinacij. Kot namerno
politično izbiro želi singapurska vlada uporabiti igralnice kot motor za krepitev
Singapurja ter uveljaviti Singapur kot turistično igralniško destinacijo ne le za dnevne
turiste. (Eadington, 2009)
Da bi lahko konkurirali regionalnim tekmecem v turizmu, kot so Hongkong, Tokio in
Šanghaj, je vlada objavila, da bodo preoblikovali mestno območje v bolj razburljivo
38
mesto z razsvetljavo poslovnih in stanovanjskih stavb. Prav tako močno promovirajo
kuhinjo, ki je zanimiva za turiste. (Korošec, 2009)
3.3.3 Palestina
Prvi casino v Palestini, Oasis Casino, je od leta 1998 postalo nebeško svetišče za več
izraelskih igralcev. Je edina dovoljena oblika iger na srečo na tem območju. Vlagatelji,
Palestinci in Avstrijci, so se odločili za lokacijo tega casinoja v kraju Jeriho zaradi
njegove bližine z Jordanijo. Palestincem ni dovoljeno v casino.
Zaradi političnih razmer na Bližnjem vzhodu in zaprtju območja okrog Jericho za
izraelske državljane in turiste je moral leta 2000 hotel Oasis zapreti svoja vrata. Pred
njegovim zaprtjem je bil casino eden izmed najbolj uspešnih igralniških operacij po
vsem svetu z več kot 120 igralnimi mizami in 300 avtomati. Casino ostaja v celoti
opremljen in pripravljen na ponovno odprtje takoj, ko bodo politične razmere v regiji to
dovolile. (http://casinosaustriainternational.com)
3.3.4 Filipini
Filipini želijo postati naslednja azijska država s pestro ponudbo igralniške zabave.
Casinoje naj bi zgradili po vseh turističnih mestih v državi (Metro Manila, Bacolod,
Cebu, Davao, Paranaque, Lapu-Lapu, Laoag, Olongapo, Tagaytay).
http://www.worldcasinodirectory.com
V načrtu je izgradnja »Entertainment Cityja« v Manili (do leta 2014), ki naj bi
konkuriral Macau in Singapurju. Poleg Manile želijo igralništvo uvesti tudi na otokih
Palawan in Cebu. Vendar pa vlada obravnava le predloge, ki poleg igralništva
vključujejo še ostale možnosti zabave, kot so muzeji, zabaviščni parki in nakupovalna
središča. (http://www.independent.co.uk)
39
Slika 3: Igralništvo v Aziji
(Vir: lastno delo, 2011.)
40
3.4 IGRALNIŠTVO V AFRIKI
Polovica držav dovoljuje igralništvo, vse igralnice pa slonijo na tujih obiskovalcih.
Pomembnejše igralnice so na severu Afrike (Egipt, Tunizija, Maroko) in na jugu v
Južnoafriški republiki (Sun City). (Deželak, 2002)
3.4.1 Sun City
Sun City je eno najbolj znanih južnoafriških letovišč, dobrih 150 kilometrov
severozahodno od Johannesburga. Odkril ga je Južnoafriški turistični magnat Sol
Kerzner leta 1970 in osem let kasneje začel uresničevati svojo idejo, da sredi afriškega
grmičevja zgradi luksuzen igralniški kompleks. Konec leta 1979 je Sun City že odprl
svoja vrata. Takrat je imelo mesto le en hotel s 340 sobami, igralnico s 50 igralnimi
mizami, stotinami igralnih avtomatov, v njegovi neposredni bližini pa je zrasla še vrsta
spremljajočih objektov: bazen, umetno jezero, teniška igrišča in veliko golf igrišče, ki
ga je oblikoval Gary Player, eden največjih in najbolj znanih projektantov za golf
igrišča na svetu.
Potem so v petih letih v Sončnem mestu zrasli še trije najsodobneje opremljeni hoteli
– Cabanas, Cascades in Palace v Lost City-ju. Ob njih pa še velik zabaviščni center,
zračna železnica, številni parki, bazeni in igrišča.
Eden glavnih razlogov, zakaj je Sun City nastal, je prav gotovo igralništvo, ki je bilo
v tistem času v tem delu Južnoafriške republike dovoljeno. Pokrajina, v kateri se nahaja,
je imela namreč nekakšno avtonomijo. Da ta ni bila le na papirju, največ pove podatek,
da tu ni bilo Apartheida in da so v lokalih za belce lahko delali tudi črnci. Zdaj imajo v
tem mestu skoraj tisoč petsto igralnih avtomatov. Ti so na razpolago 24 ur na dan in to v
zabaviščnem centru in v glavnem hotelu. Na nekaterih igralnih avtomatih je mogoče
zadeti več kot pet tisoč južnoafriških randov, to pa je skoraj dva milijona ameriških
dolarjev. V igralnici glavnega hotela so gostom na razpolago številne igre od black
jackov do ameriških in drugih rulet. Premorejo tudi zasebni salon, kjer se igra za večje
zneske in Regency Club, ki je rezerviran za igre z astronomskimi zneski.
41
Sun City je eno samo veliko zabavišče. Za zabavo je poskrbljeno skoraj na vsakem
koraku, največ pa jo nudijo v velikem zabaviščnem centru. Tu je poleg ogromnih
dvoran z igralnimi avtomati, video in drugimi igricami, na voljo še klasična,
tridimenzionalna in "živa" filmska dvorana, ter številni bari, plesišča in disko klubi.
Zabaviščni center skriva še veliko dvorano za različne prireditve s šest tisoč sedeži.
V tej je bila tudi zaključna prireditev izbora za miss sveta, pred tem pa so v njej
nastopali svetovno znani pevci in ansambli, kot so Queen, Elton John, Frank Sinatra in
Shirley MacLaine. V tej dvorani, ki so jo poimenovali Superbowl, pa pripravljajo tudi
druge prireditve kot so superkros, boks, wrestling, plesna tekmovanja in modne revije.
(http://www.nikamedia.si)
42
Slika 4: Igralništvo v Afriki
(Vir: lastno delo, 2011.)
43
3.5 IGRALNIŠTVO V SREDNJI IN JUŽNI AMERIKI
Tu je igralništvo še precej neurejeno. Upravljajo ga igralniške družbe iz drugih
držav. Seveda, pa so tu pomembne tudi loterije, stave idr. (Deželak, 2002)
Na Bahamih in Karibskem otočju je problem v neenakomerni zasedenosti teh
igralnic, le-ta je visoka v sezoni (od decembra do aprila) in slaba v ostalih mesecih.
Obiskovalci bivajo tu povprečno sedem dni in ne prihajajo na te otoke zaradi igralništva
(takih je le 20 %, saj je problem že v sami menjavi valute). (Deželak, 2002)
Najbolj znane države z igralništvom v Južni Ameriki so Čile (casino The
Thunderbird v Limi), Argentina (casino del Litoral v Corrientesu, casino del Norte v
Formosi in Crown casino v Cipollettiju, Rio Negro), Brazilija in Venezuela.
Argentina ima največ igralnic od vseh držav v Južni Ameriki, kar 79. Največji
casino, Casino de Tigre, s 74 igralnimi mizami in 1700 avtomati, se nahaja prav v
Argentini. Casino ima tri nadstropja, v dveh nadstropjih so avtomati, v enem pa igralne
mize. Do konca 90-ih je bil glavni casino v Argentini v Mar del Plata, ob atlantski obali,
kateri je bil v lasti vlade. Ta je bil odprt leta 1939.
Ob koncu 90ih se je odprl casino v Buenos Airesu. To je igralnica na rečni ladji, ki je
v lasti španskega »Cirsa Corporation«, ki ima v lasti še večino igralnic v Venezueli, na
Karibih in v Kolumbiji. Odprta je 24 ur na dan in je le pet minut oddaljena od centra
mesta. Ladja ima štiri nadstropja v katerih so igralne mize in avtomati.
V Urugvaju je država lastnik 7 igralnic. Na obali Atlantika, v Punta del Este so tri
igralnice. Največji casino je Casino Conrad, ki je edini v zasebni lasti.
Država Čile je lastnica petih igralnic. Te so v mestih Pucon, ter na obali Pacifika v
mestih Vina del Mar, Arica in La Serena. (http://www.blackjackforumonline.com)
44
Slika 5: Igralništvo v Srednji in južni Ameriki
(Vir: lastno delo, 2011.)
45
3.6 IGRALNIŠTVO V AVSTRALIJI
Igralništvo je tu prisotno od leta 1973, ko je bilo ustanovljenih 1500 manjših igralnic.
(Deželak, 2002) Najbolj znane igralnice se nahajajo v večjih mestih, kot so Adelaide,
Canberra, Melbourne, Darwin in Sydney. (http://www.conradtreasury.com)
Slika 6: Igralništvo v Avstraliji
(Vir: lastno delo, 2011.)
46
4 TURIZEM V SLOVENIJI
Turizem kot gospodarska panoga s svojimi lastnostmi predstavlja najznačilnejše
področje družbenega razvoja v 21.stoletju. turizem temelji na osnovnih potrebah in
vrednotah sodobnega človeka in ima velike multiplikacijske učinke na gospodarske in
druge dejavnosti. Zato veliko držav, ne glede na politi čno usmerjenost, ekonomsko
razvitost, kulturno različnost ipd., poudarjajo razvoj turizma kot svojo strateško
razvojno usmeritev.
Slovenski turizem je eden izmed temeljnih stebrov uravnoteženega gospodarskega,
socialnega in okoljskega razvoja. (Rebek, 2006)
Turizem predstavlja pomembno razvojno in poslovno priložnost za Slovenijo. Glede
na sedanjo stopnjo razvitosti slovenskega turizma in obstoječ razvojni potencial lahko
turizem v naslednjih letih postane ena izmed vodilnih panog slovenskega gospodarstva
in tako pomembno prispeva k doseganju razvojnih ciljev Slovenije, opredeljenih v
Strategiji razvoja Slovenije 2007-2013, in v tem okviru predvsem k doseganju njenih
gospodarskih ciljev (konkurenčnosti, rasti BDP, novim delovnim mestom/rasti
zaposlenosti, dvigu izobrazbene ravni turističnih delavcev, uveljavljanju načel
trajnostnega razvoja, skladnemu regionalnemu razvoju, povečevanju kakovosti življenja
in blaginje prebivalstva, krepitvi kulturne identitete in povečevanju prepoznavnosti
Slovenije v mednarodnem prostoru). (http://www.slovenia.info)
Temeljne usmeritve slovenskega turizma so opredeljene na treh področjih:
� produktno področje; zdraviliški turizem, igralniško- zabaviščni turizem in
poslovni turizem
� geografsko področje; Julijske Alpe, turistično območje Pohorje- Maribor,
turistično območje Krasa, turistično območje Obale
� programsko območje; 3E- podeželski turizem (ekološke, etnološke in etološke
danosti), 3A- rekreativni turizem (aktivne, akcijske in adrenalinske turistične
dejavnosti), 3D- doživljajski turizem (doživljajske in domišljijske aktivnosti).
(Rebek, 2006)
47
4.1 TURISTIČNA PONUDBA NA GORIŠKEM
Goriška statistična regija meri 2.326 km2 ali 11,5 odstotka površine Slovenije.
Značilna je velika raznolikost v geografsko-geološki sestavi, zgodovinski, kulturni in
naravni dediščini, v razmerah za kmetovanje in gospodarski razvitosti. Območje je
redko poseljeno z izjemo Nove Gorice in okolice. Upravno je regija razdeljena na 12
občin.
Na kmetijah se razvijajo dopolnilne dejavnosti predvsem kot turistična ponudba in
predelava osnovnih pridelkov. Turizem je ocenjen kot pomembna perspektivna
gospodarska panoga regije, ki posredno in neposredno vključuje številne druge
dejavnosti in se povezuje z njimi. Turizem se šteje kot eden najbolj primernih
dejavnikov regionalnega razvoja. Trenutno je najrazvitejši turistični produkt regije
igralništvo, obstajajo pa še drugi, za razvoj turizma primerni potenciali, kot so, naravno
okolje in dediščina, ki pa so še premalo izkoriščeni.
Največje turistično podjetje je Hit d.d., s turistično dejavnostjo (1999) pa se ukvarja
še 38 podjetij in 90 samostojnih podjetnikov. Tu deluje 26 turističnih društev, Turistična
zveza Nova Gorica in Turistično informativni center. Večina prometa je narejenega v
prodaji tujih aranžmajev in organizaciji potovanj v tujino. (Strategija razvoja turizma v
MONG, 2001)
Goriška ravan ponuja veliko kulturnih zanimivosti:
� Nova Gorica (kulturni dom, Slovensko narodno gledališče, knjižnica Franceta
Bevka, muzej, spomenik Edvardu Rusjanu, železniška postaja, Trg Evrope,
igralnici in igralne salone, plavalni bazen, teniška igrišča,…)
� Kostanjevica (frančiščanski samostan, bogata knjižnica in grobnica kraljeve
rodbine Burboni)
� Sveta Gora (romarska pot, bazilika, Marianski muzej z zbirko eksponatov iz prve
svetovne vojne)
� Solkan (Vila Bartolomei, Solkanski most, Vojni muzej Solkan- Soška fronta
1915-1917, kajakaške proge)
� Trnovo (Spomenik in grobnica iz NOB)
48
� Rožna dolina (židovsko pokopališče)
� Gradovi in dvorci (Grad Rihemberk, Dvorec Vogrsko in Grad Kromberk)
� Vinske ceste (Dornberk, Prvačina, Branik, Volčja draga, Šempas)
� Trnovska in Banjška planota (zeliščni center Grgarske Ravne)
Naravne danosti Goriške regije so:
� Trnovski gozd,
� goro Sabotin,
� reko Sočo,
� naravni most Skozno nad Lijakom,
� veliko ledeno jamo v Paradani,
� gozd Panovec in
� Rafutski park.
Goriška ravan ima velike možnosti na področju športa in rekreacije:
� Pešpoti in pohodništvo (Sv. Gora, Preški vrh, Planinski dom in gostišče Kekec,
Škabrijel, Panovec, Kostanjevica, Sabotin, Pedrovo, Šumka, Lašček, Lokovec,
Trnovo, Čepovan, Lokve…)
� Kolesarjenje (Sabotin, Sv. Gora, Škabrijel, Vodice, Panovec…)
� tek (Panovec)
� plavanje (mestni bazen Nova Gorica)
� kajakaštvo po reki Soči
� padalstvo in zmajarstvo (vzletišče Lijak na nadmorski višini 581m)
� konjeništvo (Ozeljan, Ajševica, Prvačina, Banjšice)
� lov
� ribolov (Solkan – reka Soča in Renče – reka Vipava)
� nogomet (ND Gorica)
� bungee jumping iz mosta v Kanalu
� kotalkanje (Nova Gorica)
� plezalna stena (Lijak, Dolga njiva ob Soči,…)
� skatepark (Nova Gorica)
49
Goriška regija ima velik pomen tudi v kulinariki, saj se tu srečujejo vplivi iz kraške,
briške, vipavske, sosednje furlanske kakor tudi italijanske kuhinje.
Tradicija:
Tradicionalne kmečke domačije in osmice v okolici mesta so pravi naslov za vse, ki
uživajo v bogati primorski kuhinji. Vinska trta ima v spodnji Vipavski dolini bogato
zgodovino, kar potrjuje dejstvo, da imajo na tem območju širok izbor vin avtohtonih in
svetovno uveljavljenih sort. Podnebje tu omogoča odlično zorenje plodov vinske trte in
hkrati daje vinom tega vinorodnega okoliša svojevrsten značaj.
Prireditve:
Vinu in kulinariki tega prostora je namenjena posebna pozornost tudi na tradicionalnih
prireditvah: Festival vin v Šempasu, Praznik polente v Ozeljanu, Praznik breskev v
Prvačini in Praznik kostanja v Vitovljah.
4.2 TURISTIČNA PONUDBA V VIPAVSKI DOLINI
Vipavsko dolino od vzhoda proti zahodu oklepajo planote Nanosa, Hrušice in
Trnovskega gozda, na jugu pa jo od Krasa ločijo Vipavski griči.
Raznoliko naravno okolje z reko Vipavo, številni sakralni objekti, gradovi, tehnični
spomeniki, zgodovinski objekti in ostanki iz prve svetovne vojne so odlična podlaga za
sistematičen razvoj posameznih turističnih dejavnosti.
Osnovni koncept turističnega območja podeželja sloni na ponudbi turističnih kmetij.
Ob stalnem opuščanju kmetijstva in težavami v industrijski panogi se zdi, da je ravno
turistična dejavnost tista, ki bi bila lahko rešiteljica podeželja pred njegovim
demografskim, gospodarskim in okoljskim propadom.
Turizem na kmetijah je danes najpomembnejša dopolnilna dejavnost kmetij v
Zgornji Vipavski dolini. Glede na sodobne trende v turizmu je tržno zanimiv in
kakovosten turistični proizvod, ki temelji na privlačnosti naravne in kulturne dediščine
podeželja, gostoljubnosti, domačnosti, znanju podeželskih ljudi in individualnosti.
(Žvokelj, 2004) V Vipavski dolini deluje pet turističnih kmetij: Turistična kmetija »Na
50
hribu« na Slapu pri Vipavi, turistična kmetija »Abram« na Nanosu, turistična kmetija
»Birsa« na Brjah, turistična kmetija »Arkade« v Črničah in domačija na Sinjem vrhu.
Središče Vipavske doline je mesto Ajdovščina. Mesto se ponaša z bogato in
razgibano zgodovino:
� posebno atraktivna je vzhodna mestna veduta z restavriranim delom rimskega
obzidja (iz leta 270), stolpom (nekoč jih je bilo štirinajst) in v obzidje vključenimi
renesančnimi grajskimi arkadami, muzej z razstavljeno zbirko fosilov ter stare rimske
terme.
� Naselje Šturje s svojo edinstveno arhitekturo, kjer so hiše stisnjene okrog cerkve
sv.Jurija, jedro pa tvori trg, v katerega se stekajo ozke uličice ali »gase«.
� Pilonova galerija: v pritličju so na voljo razstave gostujočih umetnikov, v prvem
nadstropju, pa je na ogled postavljena Pilonova stalna zbirka. (www.ajdovscina.si)
Ima dobro organizirane športne dejavnosti:
� Športni center Police in letni bazen Police,
� Športni park Pale z igrišči za košarko, tenis in balinanje,
� Aeroklub Josip Križaj,
� Športna zveza Ajdovščina, jadralno padalstvo
Med naravnimi danostmi lahko omenim:
� Naravno Otliško okno,
� izvir Hublja,
� dvestoletna trta Dišečka na Colu,
� smrečje v Trnovskem gozdu,
� burja,
� fosili,
� jame in brezna…
Drugo največje mesto Vipavske doline je Vipava. Na vsakem koraku je čutiti pridih
zgodovine in naravnih danosti:
51
� mesto imenujejo tudi Vipavske Benetke, ker ima veliko mostov, saj reka Vipava
izvira na treh različnih krajih in naredi delto že na začetku svoje poti
� na vzpetini nad krajem so ruševine gradu, ki je bil v lasti oglejskega patriarha iz
12.stoletja
� v jedru naselja je Lanthierijev dvorec (l. 1762),
� na pokopališču je moč videti staroegipčanske sarkofage stare okrog 4500 let,
� vinska klet Agroind Vipava 1894,
� dvorec Zemono iz leta 1683,
� Marijina cerkev v Logu velja za najstarejšo (iz leta 1430) in največjo romarsko
cerkev na Primorskem.
Vasi, kot so npr. Šmarje in Goče, se odlikujejo po številnih »gankih« (balkonih),
zunanjih stopniščih in kamnitih portalih, znane pa so predvsem po tem, da je v vasi
Goče več kot 60 obokanih kleti, ali »velbanih hramov«. Vas Goče je zaščitena kot
kulturni spomenik. Vipavski križ sodi med zgodovinsko najbolj pomembne kraje tega
prostora. Tu je na ogled kapucinski samostan z bogato knjižnico ter obzidje za obrambo
pred Turki iz 15. stoletja.
Skozi dolino je speljana Vipavska vinska cesta, ki se lepo vključuje v turistično
ponudbo občine Ajdovščina. Ob tej cesti je 97 ponudnikov, katerim pomeni turizem
predvsem dopolnilno dejavnost, vendar pa na ta način prodajo večino svojih pridelkov.
(PRILOGA 2)
Prve podatke o vipavskih sortah vin imamo podane v »Vinoreji« Matije Vertovca iz
leta 1845. Poimensko navaja 18 belih »žlahtnih« sort in 16 belih »manj žlahtnih« ter 12
rdečih sort. V sodobnem času pa v Vipavski dolini sadijo in gojijo predvsem sorte:
rebula, malvazija, laški rizling, sauvignon, pinela, zelen, beli pinot, sivi pinot,
chardonay, merlot, barbera in cabernet sauvignon. (www.tic-ajdovscina.si)
52
Slika 7: Vipavska vinska pot
(Vir: http://www.ra-rod.si/stara/vvc/karta-naselja.htm.)
V občini Ajdovščina se že tradicionalno odvijajo razne športne in kulturne prireditve
ter izletniški pohodi: občinski praznik ob ustanovitvi Prve slovenske vlade, Colska
nedelja, Štrudlfest, Bolšja tržnica, »šagre« po okoliških vaseh, pohod na Čaven, Golake,
po Angelski gori, tekma za pokal Slovenije v 4-krosu, majski tek, rally Vipavska dolina,
kolesarska dirka kriterij slovenskih mest, kolesarska dirka na Predmejo …
Trenutno imamo v celotni Vipavski dolini največ možnosti na razvoju turistične
ponudbe v okvirjih 3E turizma. Slovenija in z njo Vipavska dolina ima visok delež
gozdnih površin (zelena dežela), z bogato biotsko raznovrstnostjo, z ekološko
ohranjenim podeželjem (čista dežela) in kulturno raznovrstnostjo, bogato ponudbo
podeželja. V tem referenčnem okolju je turistična ponudba slovenskega podeželja z vini
in kulinariko ter slovensko etnološko in etološko turistično ponudbo ena izmed
kakovostnih atrakcij slovenskega turizma.
53
4.3 NASTANITVENE ZMOGLJIVOSTI
Pomemben dejavnik turističnega prometa predstavljajo predvsem tiste nastanitvene
zmogljivosti, ki omogočajo neprekinjeno turistično poslovanje.
Tabela 3: Prenočitvene zmogljivosti v občinah Vipavske doline in Goriške ravni od
leta 1990 do 2009
1990 1995 2000 2005 2009
Št.
sob
Ležišča
skupaj
Št.
sob
Ležišča
skupaj
Št.
sob
Ležišča
skupaj
Št.
sob
Ležišča
skupaj
Št.
sob
Ležišča
skupaj
AJDOVŠČINA
Vrste objektov-
skupaj
63 146 55 120 52 145 47 93 56 119
Hoteli 63 146 55 120 41 84 38 74 36 75
Penzioni - - - - 7 19 9 19 9 19
Planinski domovi in
koče
- - - - 4 42 - - - -
Turisti čne kmetije
z nastanitvenimi
zmogljivostmi
- - - - - - - - 11 25
MIREN-
KOSTANJEVICA
Vrste objektov-
skupaj
- - - - - - 7 20 6 19
Gostišča - - - - - - 7 20 6 19
NOVA GORICA
Vrste objektov-
skupaj
39
1
808 29
7
573 33
0
632 28
8
541 53
7
1072
Hoteli 26
2
482 24
9
446 28
2
501 25
6
458 43
4
819
54
Prenočišča 29 59 34 81 23 62 12 23 5 9
Gostišča 57 131 9 20 17 35 13 26 9 20
Delavski počitniški
domovi
- - 5 26 5 26 5 26 5 26
Zasebne sobe 23 56 - - 3 8 - - 4 8
Kampi 20 80 - - - - - - 65 160
Turisti čne kmetije
z nastanitvenimi
zmogljivostmi
- - - - - - - - 15 30
RENČE-
VOGRSKO
Vrste objektov-
skupaj
- - - - - - - - 38 77
Hoteli - - - - - - - - 23 46
Gostišča - - - - - - - - 13 26
Sobe - - - - - - - - 2 5
ŠEMPETER-
VRTOJBA
Vrste objektov-
skupaj
- - - - 42 73 42 78 42 78
Hoteli - - - - 42 73 42 78 42 78
VIPAVA
Vrste objektov-
skupaj
- - 6 40 19 73 15 68 9 24
Planinski domovi in
koče
- - 6 40 6 40 6 40 - -
Zasebne sobe - - - - 13 33 - - - -
Turisti čne kmetije
z nastanitvenimi
zmogljivostmi
- - - - - - 9 28 9 24
(Vir: SURS, 2011.)
55
Tabela 4: Število prenočitev turistov v občinah Vipavske doline in Goriške ravni
od leta 1990 do leta 2009
Leto 1990 1995 2000 2005 2009
Ajdovščina DOMAČI 10920 2877 1986 1677 1321
TUJI 2396 4199 4962 2993 9561
Miren -
Kostanjevica
DOMAČI / / 62 370 91
TUJI / / 81 192 142
Nova Gorica DOMAČI 78968 15646 12958 8459 7615
TUJI 27615 61570 76686 85187 111971
Renče - Vogrsko DOMAČI / / / / 524
TUJI / / / / 5364
Šempeter -
Vrtojba
DOMAČI / / 2809 2202 2478
TUJI / / 12552 10903 9277
Vipava DOMAČI / 106 565 77 34
TUJI / 6 445 564 285
(Vir: SURS, 2011.)
56
5 IGRALNIŠTVO V SLOVENIJI
Igralniški zakon je vedno prilagojen glede na javne odzive na igre na srečo.
Slovensko ozemlje, je bilo del različnih političnih pristojnosti v svoji zgodovini, zato je
bilo tudi igralništvo različno urejeno. Igre na srečo so bile pogosto prepovedane, z nekaj
izjemami. Privilegije za igranje je imelo le plemstvo. Igre na srečo so bile pogosto
povezane z dejavnostmi prostega časa, kot so bila zdravilišča in letovišča. V času
Avstro-ogrske monarhije je bila Gorica kraj, kamor je Avstrijska smetana hodila v
igralne klube. Na splošno pa so bile igre na srečo prepovedane za celotno Avstro-ogrsko
monarhijo.
Igre na srečo so bile v Jugoslaviji prepovedane do sredine leta 1970. Razvoj turizma
je v 1960ih letih prinesel nekaj igralnic, ki pa so bile dostopne samo za tujce, predvsem
zato, ker je bila potrebna tuja valuta. Igre na srečo v igralnicah so bile strogo
prepovedane za državljane Jugoslavije, ker se zabava ni štela v skladu s socialistično
etiko. Še vedno pa ni jasno, ali je vlada želela zaščito lokalnih prebivalcev ali njihove
lastne moči. V Jugoslaviji so bili življenjski standardi slabi, zato so se organi
najverjetneje bali, da bi ljudje, če bi obiskovali casinoje postali muhasti in realizirani.
Igralnice so bile dovoljene samo v velikih turističnih krajih. Sprva so igralnice plačevale
nizke davke in so vse svoje dobičke vlagale v lokalne turistične infrastrukture. (Luin v
Eadington, 2009, 85)
Casinò Portorož ima na področju igralništva najdaljšo tradicijo v Sloveniji. Prvi
začetki segajo v leto 1913 v čas Avstro Ogrske monarhije, ko je bila ustanovljena
igralnica v Vili San Lorenzo, kjer danes stoji Grand Hotel Metropol. Že v samem
začetku je Casinò postal prostor pomembnih srečanj, bil je organizator družabnih
večerov, plesnih zabav, različnih predstav in športnih srečanj. Njegov namen je torej bil,
pospeševanje družabnega življenja letoviškega kraja. Na žalost je deloval le do leta
1915, ko je izbruhnila vojna.
V tem obdobju je bila splošna prepoved iger na srečo v vseh slovenskih regijah, ki so
bile pod avstrijsko oblastjo. Stave so bile potlačene. Licence za igre na srečo je bilo
mogoče pridobiti le v nekaterih turističnih destinacijah ali počitniških krajih. Na ta
57
način je vlada zagotovila igre na srečo le premožnim, ki so si lahko privoščili da
potujejo in bivajo v počitniških krajih. Casinoji so bili status za počitniški kraj. Gorica
je osvojila svoj sloves kot »avstrijska Nica«, predvsem zaradi velikega števila igralnic
in ne zaradi sredozemske obale, ker je nima. Drugi razlog za pridobitev statusa
igralniške destinacije je bilo verjetno tudi dejstvo, da je bila Gorica mejna občina, ki je
mejila na Beneško republiko. (Luin v Eadington, 2009, 89)
Nova Gorica kot mlado mesto, ki je zraslo po drugi svetovni vojni, gostu ne ponuja
takega motiva za obisk kot kulturnozgodovinsko bogata mesta. Ampak, ker je zrasla ob
neposredni bližini meje in je njena odprtost eden od dejavnikov, ki določajo rast in
razvoj mesta, je to pogoj za uspešen razvoj turizma. Nova Gorica je šele v osemdesetih
začela izgubljati podobo industrijskega mesta. Takrat se je ustanovilo podjetje Hit
(1983) in začeli so razmišljati o turistični dejavnosti. Odprtje prve igralnice je v mesto
privabilo več obiskovalcev, katerim so omogočili tudi bolj kakovostno gostinsko
ponudbo. Danes vse igralnice v Goriški regiji nudijo gostu še dodatno zabavo, od
sprostitve v wellness centrih, do izletov po oklici ter nudenja gurmanskih užitkov v
izbranih restavracijah in gostilnah. Iz lastnih izkušenj poznam ljudi, ki obiskujejo
igralnice, vendar svojega časa za kosilo ali večerjo ne želijo preživeti znotraj igralnice.
Radi preizkušajo različne ponudbe okoliških restavracij, odpravijo pa se tudi na daljše
vožnje, če je le prisotna dobra reklama neke gostilne. Nova Gorica je s tem postala tudi
cilj obiska, ne pa samo vmesna postaja na poti v druge kraje.
Bližina Italije (Italijani so nagnjeni k igranju iger na srečo bolj kot drugi Evropejci),
lahka dostopnost iz emitivnih trgov daje Goriški prednost pred ostalimi območji v
Sloveniji. Po odprtju Schengenskih meja, so igralnice pridobile še ene strastne igralce,
Kitajce, katerih je v sosednji Italiji tudi veliko.
V Portorožu, znanem zdraviliškem kraju, so pred prvo svetovno vojno ustanovili
društvo Casino des Etrangers, ki naj bi popestril družabno življenje in prispeval k
razvoju kopališkega turizma. Dosegli naj bi ga s stalnim vzdrževanjem lokala, kjer bi se
člani lahko dnevno shajali in imeli družabne večere s plesom, razstavami in športnimi
zabavami.
Po drugi svetovni vojni je jugoslovansko ministrstvo prepovedalo prirejanje iger na
srečo, če le-te niso bile namenjene v humanitarne in kulturno-prosvetne namene. S
58
slovenskim zakonom o igrah na srečo, ki je bil sprejet septembra 1965, naj bi
pospeševali turizem. Igranje je potekalo s tujo valuto, jugoslovanskim državljanom, pa
ni bilo dovoljeno sodelovati pri teh igrah.
Kraj je pridobil pravico do odprtja igralnice le, če je izpolnjeval pogoje, da je imel v
sodobnih gostinskih obratih vsaj tisoč ležišč, namenjenih za oddajanje turistov, v
zadnjih treh letih pred izdajo dovoljenja za odprtje igralnice pa je v kraju moralo
povprečno prenočiti vsaj dvesto tisoč tujih gostov letno. Tema meriloma sta takrat
ustrezala le Portorož in Bled. (po Čukovi, 1997, 126-130)
Igralniška ponudba v Sloveniji je skoraj v celoti namenjena tujemu trgu. Že
dosedanji razvoj in lociranost igralništva kaže, da ima ta vrsta turizma pri nas večje
možnosti na obmejnih območjih kot v notranjosti države, od tega pa pretežno ob
zahodni meji. Torej so najpomembnejša tržišča severovzhodne Italije, sledijo tržišča
južne Avstrije, zanemarljivo majhno pa je tržišče Slovenije in Hrvaške.
Zahodno območje realizira 88 %, severno 8 %, notranje pa 4 % vseh obiskov v
slovenskih igralnicah. (Luin, 1998)
Turistični zabaviščni igralniški produkt Slovenije ima zaradi obstoječih danosti, kot
je neposredna bližina bogatih trgov z nagnjenostjo k bogatemu, kakovostnemu in
temperamentnemu uživanju življenja, dobre poslovne tradicije, kakovostnega kadra,
dobre in realne osnove za uspešen razvoj. (Luin, 1998)
59
5.1 RAZVOJ IGRALNIŠTVA NA GORIŠKEM IN V VIPAVSKI DOLINI
Gorica je bila del Avstro-ogrskega imperija kar nekaj časa, in se je štela kot
pomembna turistična destinacija. Počitniški kompleks je obiskovalo plemstvo in
bogatejši ljudje iz severnih regij imperija. Običajno so ostali v Gorici nekaj mesecev.
Okolje se ponaša s prijetnimi geografskimi značilnostmi in blago klimo, ponuja
osvežujoč zrak, zdravilišča … Zdravili so se že, ko so se sprehajali po okoliških hribih
in izletih do obale, na ribolove, na Kras, vzdolž Vipave in doline Soče, kjer so imeli
različne tipične lokalne jedi in dobrote. Številni lovi so še dodatno bogatili izkušnje.
(Luin v Eadington, 2009, 88)
Gorica je bilo pomembno središče že v 18.stoletju. Leta 1795 je že deloval »Casino
dei Nobili«, kjer se je zabavala tedanja smetana, s plesi in igranjem. V igralnico je smel
stopiti le kdor je pripadal višjemu družbenemu sloju in je dopolnil 25 let. Leta 1837 se
je odprla še ena igralnica, »Casino di societa«. Družba je organizirala nepozabne
zabavne večere s plesi v Salonu de stabile, kasnejšem Teatro Vittoria. Casino te družbe
je deloval vse do leta 1858. Poleg omenjenih je v 19. stoletju delovala še igralnica
»Casino del Teatro«, ki je bila namenjena aristokratom. Bogati poslovneži in trgovci pa
so se družili v svoji igralnici »Casino dei Commercianti ed industrianti«. Goriška
pokrajina je s svojo milo klimo, zelenim okoljem in bližino morja privabljala avstrijske
plemiče in tako so jo poimenovali avstrijska Nica. (po Luinu, 2004, 43)
Sodobno igralništvo se je začelo leta 1982, ko je Nova Gorica dobila dovoljenje za
odprtje casinoja. Vendar pa tedaj ni imela potrebnih pogojev za odprtje, saj je moral
takrat turistični kraj izpolnjevati stroge pogoje in imeti najmanj 1000 turističnih ležišč
ter letno realizirati najmanj dvesto tisoč tujih nočitev. Tem merilom sta takrat ustrezala
le Portorož in Bled. Prišlo je do skupne naložbe casinoja iz Portoroža in hotelsko
gostinskega podjetja iz Nove Gorice. Tako je z »novim pristopom ameriškega tipa
igralništva«, leta 1984, nastopilo podjetje Gostinstvo Rožna Dolina ali današnji HIT.
Skupina Hit sodi med največje in najsodobnejše evropske ponudnike zabave. V
dvajsetih letih se je iz majhnega gostinskega podjetja s komaj 310 zaposlenimi, razvila
kompleksna igralniško-turistična skupina, predana gostom, njihovim željam in visoki
kakovosti ponudbe za preživljanje prostega časa. Danes zaposluje že okoli 2.200
60
delavcev. Svoje izzive išče predvsem v evropskem prostoru, kjer z inovativnim
pristopom zapolnjuje pomemben del trga igralništva, zabave in turizma. S svojim
poslovanjem je v nekaj letih prišel na prvo mesto med turističnimi podjetji. Bili so prvi,
ki so uvedli ameriški sistem igranja za širše množice. (Vergolini, 2003)
Kot je že bilo omenjeno, segajo začetki igralništva v Novi Gorici v leto 1984, ko se
je odprl »Roullete salon« v hotelu Park. Leta 1993 je podjetje HIT odprlo še igralnico
Perla, ki je danes eno največjih tovrstnih evropskih zabavišč.
Leta 2001 je začela nastajati skupina Hit, ki jo danes sestavljajo matična družba Hit,
d. d., Nova Gorica, in odvisne družbe Hit Alpinea, d.d., Casino Kobarid, d.d., Hit
Coloseum, d.o.o., Hit Montenegro, d.o.o. in Icit d.o.o. , ki so vodilne v Evropi po
inovativnosti in integriranem pristopu do zabaviščne ponudbe. (www.hit.si)
V svojih centrih in hotelih povezujejo zabavo, veliko izbiro iger na igralnih mizah in
avtomatih, vrhunske koncerte, prvovrstno kulinarično ponudbo, nastanitev ter druge
storitve, ki gostom omogočajo atraktivno in sproščeno preživljanje prostega časa.
Skupina HIT ponuja širok spekter turističnih storitev. Glavna dejavnost podjetja je
igralniško- zabaviščna dejavnost, ki jo dopolnjujejo ostale turistične storitve. Pod
korporacijsko znamko Hit Universe of Fun so združene vse dejavnosti skupine Hit, ki
gostom zagotavljajo kakovostno preživljanje prostega časa.
Hit ponuja igralniške storitve po vsej Sloveniji kot tudi v tujini:
� Casino in hotel Perla, Nova Gorica
� Casino in hotel Park, Nova Gorica
� Casino in hotel Korona, Kranjska Gora
� Casino in kabaret Aurora, Kobarid
� Casino Fontana, Rogaška Slatina
� Casino Mond, Šentilj
� Igralni salon Drive-In, Vrtojba
� Casino in hotel Kristal, Umag
� Coloseum Club, Casino in Entertainment, Sarajevo
� Resort in casino Maestral, Črna Gora
61
Tabela 5: Spisek HIT-ovih igralnic in hotelov
HIT-ov hotel Sobe Apartmaji Igralne
mize
Igralni
avtomati
Perla, Casino in Hotel, Nova
Gorica
225
4
87
1138
Park, Casino in Hotel, Nova
Gorica
78
4
25
789
Hotel Lipa, Šempeter pri
Gorici
41
1
Hotel Sabotin, Solkan
63
5
Korona, Casino in Hotel,
Kranjska Gora
25
23
380
Hotel Larix, Kranjska Gora
118
Grand hotel Prisank,
Kranjska Gora
110
Apartmaji Vitranc,
Kranjska Gora
Hotel Alpina, Kranjska
Gora
99
6
Hotel Špik, Kranjska Gora
60
Hotel Kompas, Kranjska
Gora
149
5
Hotel Kanin, Bovec
125
Maestral, Resort and
Casino, Črna Gora
180
18
130
(Vir: lastno delo, 2010.)
62
Igralniški in zabaviščni centri s hoteli so se nato razvili še v Lipici, na Bledu, v
Kranjski Gori, Čatežu, na Otočcu, v Rogaški Slatini, Kobaridu, Ljubljani in Mariboru.
V Sloveniji vrata odpirajo še številni igralni saloni z igralnimi avtomati in zabavnimi
programi, ki tako bogatijo ponudbo turističnih krajev.
Ostali igralni saloni v Vipavski dolini:
� Casino Drive- In, Vrtojba;
� Igralni salon Princess, Nova Gorica;
� Igralni salon Fortuna, Rožna dolina;
� Igralni salon Jolly, Ajševica;
� Igralni salon Paquito, Volčja draga;
� Igralni salon Venco, Neblo v Goriških Brdih;
� igralni salon Castra v Ajdovščini.
63
Slika 8: Prikaz igralniških zabaviščnih krajev v Sloveniji, igralnic ter igralnih
salonov na Goriški ravni in v Vipavski dolini ter HIT-ovih igralnic.
(Vir: lastno delo, 2010.)
64
5.2 TEMATSKE OBLIKE IGRALNIŠTVA
Ciljni potrošnik slovenskega turističnega produkta igre in zabave, prihaja k nam
pretežno iz drugih ekonomij. Ob igralniških troši tudi za neigralniške turistične storitve
in s tem, z akumulacijo ustvarjeno v drugih ekonomskih okoljih, pospešuje razvoj
lokalnega turističnega podjetništva.
V igralnico ne zahajajo samo igralci temveč tudi njihovi spremljevalci, prijatelji,
katerih namen ni samo igranje, ampak tudi druženje, zabava. Ti gostje potrebujejo
dodatne storitve, med katerimi so na primer, prireditve, zabavni programi, kulinarika,
izleti, sprostitveni programi, wellness. Cilj vsake igralnice je privabiti čim večje število
gostov ter čim večja potrošnja le-teh. Dodatna ponudba lahko zadrži stalnega gosta, ter
pripelje novega.
Luin (Turistične novice, 2004) pravi, da je igralniški gost specifičen gost. Njegova
glavna namera je igra in tej nameri so velikokrat podrejene tudi ostale potrebe. Ker se
želi čim bolj posvečati igri mu za gastronomske obrede ne preostane veliko časa.
Vendar pa ciljna skupina igralniških gostov ni tako enovita, veliko jih je takih, ki so
nagnjeni k uživanju življenja in veliko dajo na zadostitev gurmanskih užitkov. Tak gost
pričakuje visoko kvaliteto storitev, domiselnost, predvsem pa storitve in proizvode, ki
jih je navajen. Občutljiv je na visoko ceno dodatnih storitev, saj bi mu to okrnilo vsoto,
namenjeno za igro.
Igralništvo je povezano z ostalo ponudbo prostega časa. Luin pravi, da globalno
razlikujemo dva koncepta vključevanja casino ponudbe v turistične storitve:
1. Casino kot dopolnilo celovitega sklopa že dobro razvite turistične ponudbe nekega
turističnega območja.
2. Casino ponudba kot osrednji, ciljni turistični proizvod, okrog katerega se zgradi
grozd raznovrstne turistične ponudbe. Od gostinske, zabaviščne, kongresne,
športne (fitness, razni pohodi, športna tekmovanja…), do kulturne (dogodki na
prostem, koncerti…) in podobno.
65
Večina igralnic ima v svoji ponudbi reden program zabave, poleg zabavnega
programa popestrijo gostom obisk še z odličnimi restavracijami, bari, slaščičarnami,
vedno bolj pa se nove igralnice poslužujejo tudi tematske ureditve objekta, kar je tudi
pomemben način zabavanja gostov.
Tako je igralniška promocija, za katero so porabljena precejšnja sredstva, istočasno
tudi promocija drugih turističnih produktov in tako neposredno pospešuje tudi ostalo
turistično porabo.
5.3 OBISK IGRALNIC
Igralništvo predstavlja pomemben del slovenske turistične potrošnje. V letu 2008 je
realiziralo nad pet milijonov obiskov in ustvarilo nad štiristo milijonov neposrednih
igralniških prihodkov. Pomembno je, da sedemdeset odstotkov igralniške potrošnje
predstavlja »izvoz« ali tuji igralci. Delež tega »igralniškega izvoza« se v zadnjih letih
zmanjšuje, pospešeno pa se povečuje delež in obseg domačih obiskovalcev. Od tega
realizirajo igralni saloni nad dve tretjini vseh domačih obiskov. Pomembna značilnost
slovenskega igralništva je tudi ta, da 95 % obiskov ustvarijo dnevni obiskovalci.
Danes deluje v Sloveniji 12 igralnic in 33 igralnih salonov. V Portorožu, Lipici, na
Bledu, v Novi Gorici, Rogaški Slatini, Kranjski Gori, na Otočcu, v Mariboru in
Ljubljani.
66
Slika 9: Prikaz gibanja števila obiskovalcev v igralnicah in igralnih salonih v
obdobju 2001 do 2006.
(Vir: UNPIS v Zagoršek et al, 2007, Sl. 4–5.)
Slika 10: Prikaz mesečnega gibanja obiskovalcev igralnic in igralnih salonov na
območju Goriške v obdobju 1.1.2000 do 1.5.2007.
(Vir: UNPIS v Zagoršek et al, 2007, Sl. 4–5.)
67
Tabela 6: Podatki o slovenskem igralništvu za leto 2007.
2007 Casinoji Igralni saloni Skupaj
1. Delujoče igralnice 13 36 49
2. Število obiskovalcev 2.302.000 2.529.000 4.830.000
2.1. Tuji obiskovalci 1.966.000 1.347.000 3.313.000
2.2. Domači obiskovalci 336.000 1.182.000 1.518.000
3. Prihodek od iger (v €) 227.953.789 127.845.538 355.799.327
4. Davek od iger (v €) 41.102.664 23.012.197 64.114.861
5. Koncesijska4 dajatev (v €) 31.934.032 25.572.241 57.506.273
6. Skupaj davek in koncesnina 73.036.696 48.584.438 121.621.134
(Vir: TZS, Luin.)
Tabela 7: Podatki o slovenskem igralništvu za leto 2008.
2008 Casinoji Igralni saloni Skupaj
1. Delujoče igralnice 12 33 45
2. Število obiskovalcev 2.384.445 2.745.292 5.129.737
2.1. Tuji obiskovalci 1.994.794 1.655.645 3.650.439
2.2. Domači obiskovalci 389.651 1.089.647 1.479.298
3. Prihodek od iger (v €) 204.241.277 135.956.214 340.197.491
4. Davek od iger (v €) 36.893.968 24.472.119 61.366.087
5. Koncesijska dajtev (v €) 26.899.928 27.189.984 54.089.612
6. Skupaj davek in koncesnina 63.793.896 51.662.103 115.455.999
(Vir: TZS, Luin.)
4 V Sloveniji obstajata dve vrsti koncesij za posebne igre na srečo, Tip A za igralnice in Tip B za igralne
salone. Za Tip A ni nobenih omejitev glede števila igralnih miz in igralnih avtomatov v igralnicah. Za Tip
B pa velja, da ne dovoljuje igralnih miz ter omejuje število igralnih avtomatov na 200 igralnih mest v
posameznem igralnem salonu. Za Tip B se plačuje koncesijski davek v višini 20 % od mesečne bruto
realizacije. Za Tip A, pa se plačuje koncesijski davek ločeno posebej za doseženo mesečno bruto
realizacijo od igralnih miz v višini 5 %, od igralnih avtomatov pa po progresivni lestvici od 5 % do 20 %.
(Luin, 2005)
68
Države z velikim notranjim trgom, kjer pretežno igra domače prebivalstvo, se
običajno odločajo za visoke stopnje obdavčitve, da na ta način omejujejo preveliko
ponudbo in s tem tudi preveliko igralniško potrošnjo domače populacije. Manjše države
in tiste, ki želijo spodbuditi razvoj turizma, se odločajo za koncept turističnega
izvoznega igralništva in zato davčno manj obremenijo to dejavnost. S tem igralniškim
družbam omogočijo vlaganja tudi v druge turistične in zabaviščne atrakcije, ki same po
sebi ne nosijo posebnih dobičkov vendar kot grozd atrakcij omogočajo veliko turistično
in igralniško potrošnjo. Za države kot je Slovenija prinaša taka usmeritev večje
makroekonomske koristi kot usmeritev v visoke davke in v domačo potrošnjo. Slovenija
se je v svoji igralniški in tudi v turistični strategiji načelno opredelila, da bo razvijala
predvsem turistično izvozno igralniško ponudbo.
Podjetje HIT npr. ponuja še druge turistične produkte, ki nadgrajujejo osnovno
igralniško ponudbo. Le ti so: igralniško-zabaviščni produkt, gastronomska ponudba
(nenehno izobraževanje kadra, poudarek je na kakovosti), športni turizem (kajakaški
center na Soči, jadralno padalstvo na Trnovski planoti, igrišče za golf), kongresni
turizem (v igralnici in hotelu Perla sta na voljo dvorani s 100 in 220 sedeži), wellness (v
Perli so na voljo tajska masaža, svetovanje o zdravi prehrani in dobrem počutju) in
kulturno-zgodovinski turizem.
V svojih letih delovanja je poleg obveznih dajatev v proračun občine, prispeval tudi
dodatna sredstva, ki so šla za sponzorstva (nogomet in ostali športni dogodki, koncerti
na prostem, kulturne prireditve), donacije, krasitev in urejanje okolja.
5.4 KONKURENCA SLOVENSKIM IGRALNICAM
Konkurenca turističnemu igralniškemu produktu Slovenije je predvsem igralniška
ponudba sosednjih držav, Italije, Avstrije, delno tudi Hrvaške, ter internetno igralništvo.
Slovensko igralništvo je v začetku 90-ih let postalo po vsebini in obsegu dovolj
močan konkurent zahodni in severni konkurenci. Da bi slovensko igralništvo ostalo
konkurenčno tujemu, potrebuje možnosti za razvojne naložbe.
69
Casino Avstrija ima veliko finančno in politično podporo za širitev po svetu, zato je
pristal med največjimi in po svetu najbolj razširjenimi prireditelji iger na srečo. Sočasno
na Avstrijskem območju posluje dvanajst igralnic s poenotenim konceptom vodenja,
trženja in razvoja. Pretežni del gostov avstrijskih igralnic so domačini, manjši del pa
predstavljajo gostje iz sosednjih držav in turisti.
Italija predstavlja za slovensko igralništvo največje tržišče. Ta konkurenca je iz leta v
leto večja. Čeprav imajo povprečno kakovost storitev, imajo zaradi k igram in uživanju
nagnjenega trga zelo velik promet. Poslujejo predvsem z domačimi gosti.
Na zahodnem delu, je šok slovenskim igralnicam postala igralnica v Benetkah. Prišlo
je do liberalizacije igralništva v okviru gostinskih lokalov ter povečanja igralnice.
Posledično je to za Slovenijo pomenilo izpad občasnih gostov, saj jim je časa za vožnjo
do Slovenije zdaj škoda. Očiten je vzpon e-igralnic in športnih stav. Hit se še vedno
boji, da bo prišlo do ustanavljanja novih igralnic na območju Furlanije Julijske krajine
in Veneta.
Kot je bilo že omenjeno, imajo slovenske igralnice predvsem dnevne goste, med
katerimi prevladujejo tujci. Postavlja se vprašanje, kako te goste obdržati oziroma jih
zadržati dlje časa? S širšim okoljem bi morala igralniška podjetja zasnovati ponudbo, ki
bi goste zadržala več dni. Tu pa pride na vrsto turistična ponudba.
Prav tako se konkurenca razvija v obliki igralnih salonov. Saloni se razvijajo na
območjih, kjer že delujejo igralnice in s tem izkoriščajo uveljavljenost lokacij. Velika
konkurenca igralništvu so tudi loterijske igre. S svojim sistemom loterijskih terminalov
in hitrimi srečkami, prireditvami igre bingo vedno bolj vstopajo na področje casinojskih
prirediteljev.
5.4.1 Internet
Tudi izjemen in nenadzorovan razvoj elektronskega igralništva, ki omogoča dostop
do iger na srečo prek domačega računalnika, nedvomno vpliva in bo vplival na obisk
casinojev. Internet je medij prihodnosti, ponuja ogromne tržne možnosti in daje trženju
nove dimenzije. Internet omogoča nastajanje virtualnih igralnic in posega v globalni trg.
Dostopno je vsakomur, kjerkoli in kadarkoli.
70
Internetne igre na srečo se hitro razvijajo v veliko tržno nišo na svetovnem trgu iger
na srečo. Internetni hazarderji predstavljajo nove ciljne trge. Veliko načrtovalcev meni,
da internet ne more zamenjati evforičnega ozračja, ki ga lahko igralec občuti v casinoju,
vendar pa se ne da predvideti, kako se bo sodobna generacija, ki je čedalje bolj odvisna
od računalnika, odzvala na to. Dejstvo je, da bi se lahko proizvajalo relativno poceni, bil
bi nov vir prihodkov in razširitev celotnega trga iger na srečo z vidika potrošnikov in
organizacij. To je nova oblika konkurence in se lahko šteje kot izdelek podaljšane linije.
Skupaj s proizvodi kot je hotel, avtomati, bi lahko postal druga pogosto opravljena
storitev v skupni ponudbi hotel-casino. (Dandurand v Eadington, 1999)
Dejstvo je, da se bodo morale igralnice vedno bolj truditi, da bodo v svoje prostore
vabile množice gostov in sledile specifičnim željam posameznikov.
5.5 POVEZANOST IGRALNIŠTVA IN TURIZMA
Igralništvo predstavlja pomemben del turistične potrošnje in ponudbe.
Iz strani slovenskega turizma je najpomembnejše, da je bila sprejeta opredelitev, da
je produkt igre in zabave sestavni del celostne turistične ponudbe Slovenije, da je
igralniška ponudba pretežno usmerjena na goste iz tujih tržišč ter, da se pretežni del
koncesijske dajatve usmeri v razvoj in promocijo turizma, tako na lokalni kot na državni
ravni.
Evropsko igralništvo izhaja iz svojih bogatih tradicij, ki so dosegle svoj vrhunec
razvoja v obdobju "belle epoque". V ponudbi iger je prevladovala igralniška klasika za
vešče in bolj elitne igralce. Ponudba je bila locirana pretežno v mondenih turističnih in
termalnih središčih kot dopolnilo osnovne turistične vsebine kraja. (Karlsbad, Baden)
Pravi simbol tradicionalnega evropskega igralništva je postal Casino Monte Carlo.
Po drugi svetovni vojni se je življenje toliko spremenilo, da je to začelo odločilno
vplivati tudi na dogajanja v igralništvu tako na strani povpraševanja kot ponudbe.
Interesni krog igralcev se je razširil iz višjih v srednje sloje, ponudba iger se je čedalje
bolj avtomatizirala, s tem pa omogočala igranje tudi manj vešči populaciji. Casino je
čedalje bolj postajal igralniško-zabaviščni spektakel. Začetek pravega turističnega
71
igralništva je gradnja prvega tematskega casinoja Ceasar Palace v Las Vegasu. Ti
premiki so bili izraziti predvsem v ZDA.
5.6 KORISTI OD IGRALNIŠTVA
Skupne koristi od igralništva lahko razdelimo v dve kategoriji: zasebne in družbene
koristi.
Zasebne koristi igralništva predstavljajo koristi, ki jih je deležen posameznik (kot na
primer dobiček od igre na srečo; plača zaposlenih, ki je višja od povprečne plače v drugi
dejavnosti, ipd.), družbenih koristi pa je deležna celotna družba (npr. ekonomski razvoj,
ki pomeni povečanje dohodka in blaginje in vodi do višje koristnosti vseh članov v
družbi). (Prašnikar, 2005)
Igralništvo ima na okolje različne vplive. Pozitivni učinki na ekonomsko okolje so
odpiranje novih delovnih mest, investicije v razvoj infrastrukture, razvoj turizma, priliv
tuje akumulacije in dodatni davki. Negativni učinki pa so povečano trošenje, nižanje
prihrankov in nižanje produktivnih investicij. Pozitivni učinki pri socialnem okolju so
sprostitev, zabava, druženje, negativni pa predvsem zasvojenosti z igrami na srečo.
Pojem ekološko okolje, pa se nanaša na naravne, kulturne in socialne privlačnosti za
turizem. (Mihalič, 2006, 13-14)
� Ekonomski razvoj
Eden od poglavitnih argumentov za spodbujanje razvoja igralništva je trditev, da
igralništvo spodbuja ekonomski razvoj. Ekonomski razvoj pomeni povečanje dohodka
in blaginje, ki vodi v višje koristnosti vseh članov v družbi. Ko igralnice obiskujejo
večinoma domačini oziroma lokalni prebivalci, govorimo o redistribuciji dohodka in ne
o ustvarjanju vrednosti. Če pa igralnice obiskujejo večinoma tujci (prebivalstvo iz tujine
ali drugih regij), pa lahko govorimo o ekonomskem razvoju, ker gre v tem primeru za
neto priliv denarja iz tujine ali drugih regij.
72
� Zmanjšanje brezposelnosti
Na kratek rok razvoj igralništva poveča število zaposlenih, na dolgi rok pa bi se v
lokalni skupnosti verjetno tako ali tako razvile druge gospodarske dejavnosti, ki bi
zaposlovale prebivalce lokalne skupnosti. O ekonomskem razvoju lokalne skupnosti
lahko govorimo le, če igralnice izplačujejo večje dohodke in se zaradi tega poveča
blaginja zaposlenih.
Deloma zaradi neugodnih urnikov, deloma zaradi razmeroma visoke donosnosti in
likvidnosti veljajo igralnice za delodajalce, ki dobro plačujejo svoje zaposlene.
� Koristi zaradi bližine igralnice
Koristi zaradi bližine se največkrat pojasnjujejo za primer, ko se na nekem
relevantnem območju uvede prva igralnica. Koristi so pri tem na strani posameznika, ki
ima željo igrati. Raziskave kažejo, da imajo povprečni obiskovalci (kamor ne štejemo
odvisnikov od iger na srečo) največje koristi od igralnic, ki so postavljene v njihovi
neposredni bližini, torej v krogu do 50 km od kraja prebivališča. Ameriške raziskave
kažejo, da take igralnice igralci v povprečju obiščejo tri do štirikrat letno.
� Druge koristi
Med drugimi koristmi, ki jih igralništvo prinaša lokalni skupnosti zasledimo
promocijo lokalne skupnosti (posebej v primeru izvozno usmerjenega igralništva),
povečevanje cen nepremičnin, povečevanje kakovosti življenja prebivalstva (zaradi
večjih plač zaposlenih, koristi bližine ipd.). Kot potencialne koristi igralništva avtorji
navajajo tudi povečanje prihodkov od turizma, vendar je ta učinek prisoten le v krajih,
kjer turizem predhodno ni bil razvit, v turističnih krajih pa gre v večini primerov le za
redistributivni učinek (denar, ki ga isti turisti porabijo v igralnici, gre na račun
zmanjšane porabe za ostalo turistično ponudbo v kraju).
Pozitivni učinki se kažejo tudi v dodatni ponudbi, ki jo igralnice in igralni saloni
poleg osnovnih storitev ponujajo gostom. Sem vključujemo gostinske storitve, hotelska
ležišča, bazene, savne, wellness, športno- rekreacijske možnosti, kongresne dvorane,
zabavne programe s koncerti ter ostale kulturne prireditve. Kot primer kulturnega
73
dogodka na Goriškem sta »Poletna« in »Zimska plaža« na katerem se predstavijo
domači in tuji glasbeniki, katerega glavni sponzor je podjetje HIT iz Nove Gorice.
Vendar pa po drugi strani igralništvo prinaša s seboj tudi negativne učinke, ki se
izražajo predvsem v družbenem okolju in na vplivih na lokalno prebivalstvo. K
negativnim vplivom bi lahko prištevali povečanje števila odvisnikov od iger na srečo,
kar posledično pomeni povečanje števila bankrotov, kriminala, goljufije, pa tudi razpad
družin in nenazadnje povečano število samomorov. (Prašnikar, 2005)
Učinek igralništva na naravno okolje utegne biti tako pozitiven kot tudi negativen.
Kot dejavnost namreč redko nastopa povsem samostojno. Veliko pogosteje omogoča
razvoj bližnje okolice v smeri turizma ter krajinske urejenosti. Tipičen primer je najbolj
znano igralniško zabavišče Las Vegas. Brez igralništva bi na tem mestu danes lahko
uspevalo le kmetijstvo in živinoreja.
Po drugi strani povzroča večjo infrastrukturno obremenitev okolja in zahteva večje
ali manjše posege v ureditev okolja. Ob tem ne smemo zanemariti niti vidika
onesnaževanja, ki ga prinašajo turisti, ki obiskujejo igralnice in igralne salone ter
svetlobnega onesnaževanja, ki ga povzročajo številni svetlobni reklamni napisi.
(www.ius-software.si)
Leta 2001 je Mestna občina Nova Gorica naročila projekt »Strategija razvoja turizma
v Mestni občini Nova Gorica«, katerega je pripravila Turistica- Visoka šola za turizem
iz Portoroža pod vodstvom mag. Tomija Brezovca in mag. Dušana Luina. Opravili so
anketo med prebivalci občine Nova Gorica. Rezultati ankete so pokazali, da imajo
pozitiven odnos do turizma in v njem vidijo prihodnost ter dodaten zaslužek in večjo
možnost zaposlitve. Kot največji problem so navedli parkiranje, preobremenjenost cest
in nočni hrup. Obenem si želijo razvoj igralništva izven mesta, saj v tem vidijo rešitev
problemov parkiranja in prometa ter zmanjšanje hrupa v nočnem času. (Strategija
razvoja turizma v Mestni občini Nova Gorica, 2001)
74
6 MOŽNOSTI RAZVOJA IGRALNIŠTVA NA GORIŠKEM IN V
VIPAVSKI DOLINI – MNENJA REZIDENTOV
Na podlagi anketnih vprašalnikov sem želela ugotoviti, kakšno je stališče prebivalcev
občine Ajdovščina do igralnice, ki v mestu deluje, in kakšen je njihov odnos do turizma
ter njegove ponudbe v mestu in okolici.
Anketa je bila izvedena med občani Ajdovščine. Potekala je v obdobju, od 10. aprila
2009 do 15. maja 2009. Izbrala sem pisno metodo anketiranja, saj sem želela, da bi se
anketiranec počutil popolnoma anonimnega ob morebitnem neznanju na temo, o kateri
je potekala beseda. Obenem pa s svojo prisotnostjo nisem želela vplivati na odgovore,
da bodo le-ti bolj pristni.
Anketa je sestavljena iz 22 vprašanj odprtega in zaprtega tipa, 4 vprašanja pa so
merjena na petstopenjski lestvici od 1–5, kjer 1 pomeni »sploh se ne strinjam«, 2
pomeni »se ne strinjam«, 3 pomeni »sem neopredeljen«, 4 pomeni » se strinjam« in 5
pomeni »popolnoma se strinjam«.
Razdeljena je na dva sklopa. V prvi sklop sem vključila 11 vprašanj na temo
igralništva, v tretji pa 6 vprašanj o turizmu.
Anketiranih je bilo sto občanov Ajdovščine, med temi 54 žensk in 46 moških.
6.1 CILJI IN NAMEN RAZISKAVE
Turizem vpliva tako na naravno kot tudi na socialno okolje. Odnos prebivalstva do
turizma je pomemben dejavnik, saj vpliva na njegov dolgoročen razvoj. Neupoštevanje
potreb in želja prebivalstva lahko nosi negativne posledice pri načrtovanju turističnega
razvoja.
S pomočjo raziskave med prebivalci občine Ajdovščina sem želela preveriti, kakšno
je mnenje širše javnosti o igralnici, ki deluje v mestu, ali podpirajo nadaljnji razvoj
igralništva v mestu in kakšen je njihov odnos do turizma in turistov samih.
75
Cilji, ki sem jih želela doseči s to raziskavo:
1. spoznati kakšno je splošno mnenje prebivalcev o igralništvu in turizmu in ali
podpirajo njun nadaljnji razvoj.
2. želela sem se seznaniti, kako gledajo na trenutno turistično ponudbo v mestu in
okolici, kaj bi turistu ponudili oziroma pokazali in kaj bi bilo potrebno še
urediti/zgraditi, da bi bil kraj še bolj privlačen za turiste, ki ga prečkajo.
76
6.2 ANALIZA ANKETNIH VPRAŠANJ
1. Spol anketirancev
(Vir: lastna raziskava, 2009.)
Vseh anketiranih je bilo točno sto. Na anketna vprašanja je odgovarjalo 54 žensk in 46
moških.
2. Bivališče anketirancev
(Vir: lastna raziskava, 2009.)
77
3. Starost anketirancev
(Vir: lastna raziskava, 2009.)
Starostne skupine sem omejila na tiste stare manj kot 20 let, v kateri je bilo dvanajst
odstotkov anketiranih. Od 21 do 30 let je bilo skupno sedemindvajset odstotkov
anketiranih, sedem odstotkov jih je bilo v skupini od 31 do 40 let, trideset odstotkov pa
v skupini od 41 do 50 let. Skupina nad 50 let šteje štiriindvajset članov (24 odstotkov).
4. Zaposlitveni status anketirancev
(Vir: lastna raziskava, 2009.)
78
Zaposlitvena struktura anketirancev kaže, da je 19 odstotkov dijakov oziroma
študentov, 67 odstotkov je zaposlenih, nezaposleni predsatvljajo 4 odstotke, upokojenci
pa 10 odstotkov.
5. Izobrazba anketirancev
(Vir: lastna raziskava, 2009.)
Noben od anketiranih nima nedokončane osnovne šole. 14 odstotkov predstavljajo
anketiranci s končano osnovno šolo in poklicno izobrazbo. Več kot polovica
ankentirancev, 58 odstotkov, ima končano srednjo šolo. S končano višjo oziroma visoko
ali več, pa je 14 odstotkov anketiranih.
79
IGRALNIŠTVO:
6. Na kaj najprej pomislite ob besedi igralništvo, casino…?
(Vir: lastna raziskava, 2009.)
Pri tem vprašanju je bilo možnih več odgovorov. Največ anketiranih je odgovorilo, da
ob besedi igralništvo najprej pomislijo na igre na srečo. Teh je bilo 67 odstotkov.
Igralništvo kot panoga v turizmu ima le deset odstotkov. Sledijo ji hazard in Italijani z 8
odstotki ter igralništvo kot zabava s 7 odstotki.
80
7. Ali ste že bili v igralnici Gold Club v Ajdovščini?
(Vir: lastna raziskava, 2009.)
Od stotih anketiranih je komaj 32 ljudi že obiskalo domačo igralnico, kar 68 pa še ne.
Na osnovi teh rezultatov lahko potrdim svojo prvo hipotezo, da večina prebivalcev še ni
bila v igralnici v mestu.
8. Ali mislite, da je za občino dobro, da v njej deluje igralnica?
(Vir: lastna raziskava, 2009.)
81
69 anketirancev je mnenja, da je za občino dobro, da v njej deluje igralnica. Menim, da
je temu tako, saj je igralnica prinesla nova delovna mesta, okolica, kjer stoji igralnica je
bolj urejena kot prej, z njo prihaja vse več turistov, kateri ne trošijo svojega denarja le v
igralnici ampak tudi drugje. 7 ljudi se s tem ne strinja. 21 ljudi pa je bilo neodločenih.
9. Ali menite, da igralništvo v Sloveniji pripomore k boljši prepoznavnosti v svetu?
(Vir: lastna raziskava, 2009.)
47 anketiranih meni, da igralništvo pripomore k boljši prepoznavnosti Slovenije v svetu.
Tesno za njimi so tisti, ki menijo, da igralništvo ne igra bistvene vloge pri
prepoznavnosti. Tako je odgovorilo 44 anketiranih. 8 ljudi je neopredeljenih.
82
10. Ali menite, da je igralništvo pomemben vir prihodka v občini Ajdovščina?
(Vir: lastna raziskava, 2009.)
40 anketirancev meni, da je igralništvo pomemben vir prihodka v občini, le en odstotek
manj pa jih meni, da ni pomemben vir prihodka. 21 odstotkov je neopredeljenih.
83
11. Katere so za vas glavne prednosti delovanja igralnice v našem kraju?
Prosim vas, da naslednje možnosti označite na lestvici od 1 do 5. (»5« - popolnoma
se strinjam, »4« - se strinjam, »3« - sem neopredeljen, »2« - se ne strinjam, »1« -
sploh se ne strinjam)
(Vir: lastna raziskava, 2009.)
V tem vprašanju so si bili anketirani najbolj enotni, oziroma so se večinoma strinjali z
vsemi trditvami. Prebivalci se najbolj strinjajo s trditvijo, da igralnica prispeva k
dodatnim zaposlitvenim mestom, teh je kar 85 ostotkov, več kot polovica prebivalstva
(64 odstotkov) pa je takih, ki se strinja ali popolnoma strinja, da je večja tudi možnost
zaslužka.
Skoraj 60 odstotkov (57 anketiranih) se strinja tudi, da je zaradi igralnice več sredstev v
občinskem proračunu.
56 anketiranih se strinja ali popolnoma strinja, da je igralni salon prinesel sprostitev in
zabavo v mesto. Menim, da je glavni razlog za obisk igralnice tudi njena dodatna
ponudba, prireditve, koncerti in gastronomska ponudba. Drugi razlog je radovednost ob
odpretju nečesa novega v mestu.
Edini učinek, ki je bil najmanj opazen pri vprašanih je bil ta, da je zaradi igralnice tudi
prepoznavnost kraja boljša. Neopredeljenih in tistih, ki se s tem ne strinjajo je bilo pri
tej trditvi 61 odstotkov, le 39 pa tistih, ki se s to trditvijo strinjajo. Dejstvo je, da en
84
majhen igralni salon še ne naredi kraja prepoznavnega, je pa občutiti povečanje turistov,
predvsem Italijanov, ki zahajajo v salon.
12. Katere so za vas glavne slabosti delovanja igralnice v kraju?
Prosim vas, da naslednje možnosti označite na lestvici od 1 do 5. (»5« - popolnoma
se strinjam, »4« - se strinjam, »3« - sem neopredeljen, »2« - se ne strinjam, »1« -
sploh se ne strinjam)
(Vir: lastna raziskava, 2009.)
Anketirani so najbolj enotni pri trditvi, da je glavna slabost igralnice ta, da leži v centru
mesta, saj onemogoča parkiranje lokalnemu prebivalstvu. Igralni salon se nahaja tik ob
zdravstvenem domu, največji banki v mestu, ter manjšem trgovskem centru, kjer
parkirnih mest že tako ni veliko. S to trditvijo se strinja ali popolnoma strinja 60
odstotkov vprašanih.
Pri trditvi, da so v občini zaradi delovanja igralnice višje cene storitev, je 83 odstotkov
anketiranih odgovorilo, da se s tem ne strinjajo oziroma so neopredeljeni.
Hrup igralnice ne moti 58 odstotkov anketirancev. Menim, da je odstotek tak, zaradi
majhnosti in intimnosti lokala.
49 vprašanih pa nima nič proti tujim gostom. Nasprotno, občani si želijo več turistov v
domačem kraju, kar bo prikazano v nadaljevanju.
85
Iz slike lahko vidimo, da je en izmed negativnih vplivov, ki ga igralništvo povzroča,
povečanje zasvojenosti. S tem se je strinjalo 48 anketiranih.
13. Kako bi, po vašem mnenju, igralništvo pripomoglo pri razvoju turizma?
Prosim vas, da naslednje možnosti označite na lestvici od 1 do 5. (»5« - popolnoma
se strinjam, »4« - se strinjam, »3« - sem neopredeljen, »2« - se ne strinjam, »1« -
sploh se ne strinjam)
(Vir: lastna raziskava, 2009.)
Večina anketiranih se je z navedenimi trditvami bolj ali manj strinjala. Največ, 89
anketiranih, se je strinjalo s trditvijo, da igralništvo pripomore k razvoju turizma z
novimi delovnimi mesti ter z vlaganjem v nove investicije. Že prej je bilo navedeno, da
se je z rastjo družbe HIT, povečevalo tudi njeno vlaganje, tako v nove investicije
(restavracije, hoteli …), kot tudi v kulturne in športne dogodke.
54 odstotkov jih meni, da bi bila, s pomočjo igralništva v turizmu, večja tudi
prepoznavnost kraja.
43 odstotkov anketiranih se strinja ali popolnoma strinja, da igralništvo pripomore k
boljši urejenosti kraja. Igralnice po vsem svetu imajo svoje okolice urejene in že na prvi
pogled privlačijo turista.
86
14. Ali bi si želeli imeti več igralnic in igralnih salonov v Ajdovščini?
(Vir: lastna raziskava, 2009.)
Pri tem vprašanju, sem želela ugotoviti, kakšno je stališče lokalnega prebivalstva do
igralništva. Kar 73 anketiranih je odgovorilo, da si v svojem kraju ne želi imeti več
igralnih salonov in igralnic. Z »da« je odgovorilo le 16 anketiranih. Na podlagi teh
rezultatov lahko potrdim svojo prvo hipotezo, v kateri sem napisala, da si večina
prebivalcev niti ne želi, da bi mesto postalo znano po igralništvu, torej, da si ne želi več
igralnic.
15. Kakšen vpliv ima po vašem mnenju igralništvo na okolje?
(Vir: lastna raziskava, 2009.)
87
62 anketiranih meni, da igralništvo nima niti pozitivnega niti negativnega vpliva na
okolje. 20 jih je odgovorilo, da ima negativen, 18 pa pozitiven vpliv. Rezultati kažejo,
da prebivalci ne čutijo, da bi imelo igralništvo poseben vpliv na okolje, zato moje druge
hipoteze na osnovi tega ne morem potrditi.
16. Ali se vam zdi lokacija igralnice primerna?
(Vir: lastna raziskava, 2009.)
Skoraj polovica anketiranih, 44, meni, da je lokacija igralnice primerna, 37 vprašanih pa
meni, da bi se morala igralnica razvijati izven mestnega jedra. Sama menim, da je za
take vrste objektov bolje, da se razvijajo na obrobju mest, ker je s tem manj prometa v
centrih, manj hrupa in več prostih parkirnih mest.
88
TURIZEM:
17. Prosim, da ocenite naslednje trditve s števili od 1 do 5 (»5« - popolnoma se
strinjam, »4« - se strinjam, »3« - sem neopredeljen, »2« - se ne strinjam, »1« - sploh
se ne strinjam).
(Vir: lastna raziskava, 2009.)
45 odstotkov vprašanih se strinja s tem, da turizem ohranja in spodbuja zaščito lokalne
kulture. Anketiranci se najbolj strinjajo s trditvijo, da ima turizem več pozitivnih kot
negativnih lastnosti. S to trditvijo se strinja ali popolnoma strinja 76 ljudi. Pozitivne
lastnosti turizma so več delovnih mest, ohranja mesto »živo«, ga dela prepoznavnega,
razvija infrastrukturo…
30 odstotkov vprašanih se ni opredelilo, ali je turizem razlog za izboljšanje kakovosti
naravnega okolja. Le en odstotek več se s to trditvijo strinja.
S trditvijo, da turizem povečuje hrup, gnečo in promet, se je strinjala in popolnoma
strinjala večina anketiranih (65 odstotkov).
Več kot polovica vprašanih je odgovorila, da turizem povečuje onesnaževanje (51
odstotkov). Več turistov pomeni tudi več prometa in več odpadkov.
Velika večina anketiranih se je strinjala, da turizem povečuje število delovnih mest, teh
je bilo kar 86 odstotkov.
89
18. Ali ste zadovoljni s turističnimi uslugami v občini Ajdovščina?
(Vir: lastna raziskava, 2009.)
Kar polovica anketiranih ni zadovoljna s turističnimi uslugami v svojem mestu. Le 22
anketiranih je s tem zadovoljnih.
Svojo tretjo hipotezo lahko potrdim, saj kar polovica anketiranih ni zadovoljna s
turističnimi uslugami v svojem kraju. Občina Ajdovščina ima turistu mnogo za
ponuditi. Premore veliko naravnih lepot in ima bogato zgodovinsko in kulturno
dediščino. Menim pa, da primanjkuje oglaševanja za mesto in okolico, največ v okviru
tega naredi Turistično informacijski center.
90
19. Kaj je po vašem mnenju vredno ogleda v Vipavski dolini? Naštejte nekaj
primerov.
Vprašanje je bilo odprtega tipa in naštetih je bilo kar nekaj znamenitosti, ki bi po
mnenju anketiranih lahko privabile in privlačile turiste. Navedla bom primere, ki so
bili napisani, in pri vsakem napisala, koliko navedb je bilo danih za posamezen
primer.
Izvir Hublja 69 navedb
Ostanki rimskega obzidja- Castra 58 navedb
Zemono 41 navedb
Vipavski Križ 35 navedb
Izvir reke Vipave 27 navedb
Kraj Vipava 18 navedb
Pilonova galerija 17 navedb
Stare fužine ob reki Hubelj 15 navedb
Naravno okno na Otlici 13 navedb
Vipavska vinska klet 12 navedb
Mesto Ajdovščina 10 navedb
Vinske ceste 10 navedb
Pot po robu- gora Gora 9 navedb
Učna pot ob reki Hubelj 8 navedb
Domači vinski hrami 8 navedb
Dvorana prve slovenske vlade 6 navedb
Nanos 5 navedb
Staro mestno jedro Ajdovščine 5 navedb
- 4 navedbe: sarkofagi v Vipavi, muzej s fosili in stare okoliške vasi.
- 3 navedbe: Trnovski gozd, ostanki rimskih toplic, razvaline gradov in cerkva, gora
Čaven, vas Goče, Sinji vrh, razvaline gradu nad Vipavo, športni park Police,
vinogradi, vinogradništvo, kmečki turizem in sadjarstvo.
- 2 navedbi: cerkev v Logu, plaz Slano blato, narava in pohodništvo.
91
- 1 navedba: vipavski muzej, Lanthierjev dvorec v Vipavi, kraj Vrtovin, razstava
domače obrti, tržnica, letališče, mestni bazen, cerkev Sv. Antona, padalstvo, gora
Kovk ter Sv. Martin nad Brjami.
Ni presenetljivo dejstvo, da je največ navedb (69) dobil »izvir reke Hubelj«. Voda vre
na dan iz številnih bolj ali manj dostopnih lukenj kraškega podzemlja. Izvir je posebno
slikovit ob visoki vodi, ki v mogočnih slapovih pada iz višje ležečih bruhalnikov.
Takoj za izvirom, si je po mnenju anketirancev, vredno ogledati rimsko obzidje
Castrum ad Fluvium Frigidum (utrdbo ob mrzli reki). Ta je imel kar 58 navedb. Med
vsemi slovenskimi kraji, ki so dediči rimskih mest, je le še v Ajdovščini skoraj v celoti
ohranjeno strnjeno rimsko obzidje s 14 stolpi.
Na tretje mesto so anketiranci uvrstili dvorec Zemono, kateri stoji na griču obdan z
vinogradi, zahodno od mesta Vipava. Ta je dobil 41 navedb.
20. Kako vidite tuje goste, kakšen je vaš odnos do njih?
(Vir: lastna raziskava, 2009.)
72 prebivalcev občine Ajdovščina ima pozitiven odnos do turistov, le en prebivalec je
odgovoril, da ima negativen odnos. 27 ljudi, pa je neopredeljenih. Prav tako lahko
potrdim četrto hipotezo, v kateri sem predpostavila, da imajo občani dober odnos do
turistov.
92
21. Bi si želeli več turistov v svojem kraju, občini?
(Vir: lastna raziskava, 2009.)
Več turistov v svojem kraju bi imelo kar 68 odstotkov anketiranih in le 7 odstotkov si
tega ne bi želelo. Peto hipotezo na podlagi teh dobljenih rezultatov potrdim, saj si
prebivalci občine Ajdovščina želijo imeti več turistov v svojem kraju. Menim, da so
občani odprti in gostoljubni ljudje. Zavedajo se, da imajo veliko za ponuditi in pokazati,
vendar ena igralnica ne pripelje dovolj turistov. Le-ta gosti večinoma Italijane, za katere
vemo, da so znani po tem, da so strastni gurmani. Mogoče bi se moralo v prihodnosti
delati tudi kaj na tem področju, saj trenutno občina pri tem nima dosti za ponuditi.
Še vedno pa menim, da bi boljše oglaševanje pripomoglo k boljši prepoznavnosti kraja
in njegove okolice.
93
22. Kaj bi, po vašem mnenju, bilo potrebno urediti/zgraditi, da bi v naš kraj
prihajalo več turistov?
Vprašanje je bilo odprtega tipa in anketirani so podali svoje predloge. Navedla bom
primere, ki so bili napisani in pri vsakemu napisala koliko navedb je bilo danih za
posamezen primer.
Boljše oglaševanje mesta in njegove okolice 23 navedb
Izboljšati kulinarično ponudbo- predvsem z domačo
hrano
22 navedb
Novi in cenovno ugodni spalni objekti 21 navedb
Projekt »Piramida« 7 navedb
Urediti obstoječe turistične objekte 7 navedb
Več zabave na prostem 7 navedb
Urediti kolesarske steze po mestu 7 navedb
Več kulturnih dogodkov 6 navedb
Wellness center 6 navedb
Zabaviščni park 6 navedb
Novi kulturni dom 5 navedb
Nakupovalni center 5 navedb
Youth hostel 5 navedb
Izboljšati infrastrukturo 5 navedb
- Štiri navedbe: obnoviti stari mlin ob reki Hubelj, ki je za večino krajanov sramota
Ajdovščini, ter urediti kamp, da bo še bolj privlačen za goste. Pri tem velja poudariti,
da bi bilo ponudbo mestnega bazena, ki leži v neposredni bližini kampa, potrebno
povečati, saj je bazen v višku sezone prenatrpan.
- Tri navedbe: prepoved vožnje in parkiranja v centru mesta, rekreativni športi,
prireditveni prostori, katerih mesto trenutno nima, pohodništvo, oživiti zgodovino.
- Dve navedbi: razširiti ponudbo letališča, urediti sprehajališče ob reki Hubelj, bolj
učinkovite turistične agencije.
- Ena navedba: kampi za padalce, urediti športna igrišča, urediti kopališča naravnih
voda, adrenalinski park, več parkirišč.
94
Po pričakovanjih je na prvem mestu prednjačil odgovor, da je potrebno urediti boljše
oglaševanje občine. Tako bi mesto in njegova okolica dobila več turistov, postalo bi
živahnejše, odpirali bi se novi lokali in s tem bi se zmanjševala brezposelnost in večal bi
se življenjski standard prebivalstva.
Na drugem mestu, je z 22 navedbami, odgovor, da je potrebno izboljšati kulinarično
ponudbo. Dejstvo je, da občina na tem področju lahko ponudi bore malo. V samem
mestu Ajdovščina so 4 picerije in ena gostilna. Povpraševanje je po domači kuhinji, za
to pa se mora turist odpeljati malo dlje, ven iz mesta.
Na tretjem mestu je odgovor, da bi morali zgraditi nove in cenovno ugodne spalne
objekte. Mesto Ajdovščina je po dolgih letih, ko je v kraju domoval le en hotel, dobilo
novi mladinski center s 50 ležišči.
Hostel se nahaja na obrobju mesta, sredi narave in obdan z mnogimi zanimivimi
športnimi površinami, in že na prvi pogled pripoveduje zgodbe o dediščini naše dežele.
Tu, sredi čudovitega prepleta kulturne in naravne dediščine, je prostor za srečevanja
tradicionalnega in modnega, športnega in družabnega, umetniškega in ustvarjalnega.
(http://www.hostel-ajdovscina.si/slo/)
95
7 ZAKLJU ČEK
Za globalni turistični trg je značilna velika gospodarska rast, večje zaposlovanje,
višanje bruto domačega proizvoda ter večanje finančnih investicij v turistične objekte.
Prav tako velja za globalno igralniško industrijo, ko se zaradi vse večjega števila gostov,
ter splošne težnje po ohranjanju naravne in kulturne dediščine pred množičnim
turizmom vlaga ogromna finančna sredstva v igralniško-zabaviščne komplekse.
V preteklosti se je igre na srečo obravnavalo kot preživljanje prostega časa, danes pa
jo je treba vedno bolj obravnavati kot gospodarsko dejavnost. Slovenske regije so šle
skozi različne faze igralniških predpisov in zakonov. Na srečo je danes, po mnenju
mnogih, popolnoma sprejemljiva, sproščujoča in lagodna dejavnost. Ljudje sami
izberejo svojo zabavo v skladu z njihovimi interesi in užitki. Danes k gospodarski
dejavnosti ne prispeva le elita, temveč tudi ostali družbeni razredi, kar se razlikuje s
stanjem v preteklosti. Te dejavnosti vplivajo na življenjski prostor na različne načine,
saj so tudi motivi mnogih uporabnikov različni.
Tudi pri turizmu ne gre več za sprostitev, dopust. Izkušnje, zabava, raziskovanje so
postali gibalo svetovne turistične industrije. (Gosar v Eadington, 2009, 203)
Luin (2009, 112) meni, da je zelo pomembno, da imajo strokovnjaki v turistični
industriji pozitivno stališče do tujih naložb v turizmu. Saj so takšne naložbe dobrodošle,
ker prinašajo svež kapital in zaposlovanje domače delovne sile. Več neposrednih tujih
naložb bi bilo v Sloveniji več kot dobrodošlih.
Na Goriški ravni je igralniški turizem najbolj razvit. Ta turizem spodbuja razvoj
ostale turistične ponudbe v bližnji in širši okolici. Če si v prihodnosti želimo več
turistov in s tem posledično več prihodkov iz turizma, bi bilo nujno potrebno razvijati
dodatno ponudbo, ki bi obiskovalcem in turistom zagotavljala tehten razlog za obisk in
morda celo daljše počitnice v naših krajih. Ugodna naravna lega Vipavske doline in
Goriške ravni z milo klimo omogoča obiskovalcem dostop in ponudbo posameznih
turističnih proizvodov čez celo leto. Ti posamezni turistični proizvodi bi se morali
združiti v trženje celostnega turističnega proizvoda v obeh dolinah. Za popolno
turistično ponudbo je pomembno sodelovanje tako s podeželjem kot z ostalimi
96
sosednjimi občinami. Turist bo v prvi vrsti najprej vprašal po turističnem kraju v celoti.
Ko bo izbral določen kraj svojih počitnic, bo izbral tudi dejavnosti, s katerimi se bo
ukvarjal in kamor bo trošil svoja sredstva. Obenem turist zahteva tudi urejeno okolje, s
privlačnimi zanimivostmi ter prijaznimi in gostoljubnimi prebivalci.
Anketa, izvedena med prebivalci občine Ajdovščina, je dala kar nekaj presenetljivih
odgovorov. Prebivalci občine imajo pozitiven odnos do turizma in podpirajo nadaljnji
razvoj le-tega, medtem ko imajo do igralništva bolj negativen odnos in si v svojem
mestu ne želijo večjega števila igralnic ter igralnih salonov. Povzamem lahko, da razvoj
turizma v občini Ajdovščina v nobenem primeru ni in ne bo odvisen od igralništva. Z
igralnico se je sicer povečal promet v hotelu, saj ta privablja več italijanskih gostov, ki
obiskujejo igralnico, vendar bi za ostalo turistično ponudbo bilo potrebno iskati sredstva
drugje.
Dejstvo, da prebivalstvo turistično ponudbo ocenjuje kot slabo razvito, me ni
presenetilo, saj bi za boljšo razpoznavnost kraja morali še marsikaj urediti. Ob tem naj
omenim samo oglaševanje in reklamo kraja, ki sta bolj ali manj slaba.
Večina prebivalcev občine Ajdovščina še ni obiskala igralnice. Glavni razlog tistih,
ki so igralnico obiskali pa ni igra na srečo, ampak zgolj razvedrilo in zabava.
Med pozitivnimi vplivi turizma na kulturno okolje se pogosto omenja, da je turizem
lahko sredstvo za ohranjanje kulture. Prebivalci menijo, da turizem ohranja in spodbuja
zaščito lokalne kulture v občini. Kar se tiče pozitivnega vpliva turizma na ekonomsko in
socialno okolje, se med pomembnejšimi vplivi omenja zmanjšanje brezposelnosti,
boljšo infrastrukturo in urejeno okolje.
O vplivu turizma na naravno okolje imajo anketiranci različna mnenja. Za en glas
več je tistih, ki se strinjajo, da turizem izboljšuje kakovost naravnega okolja. Strinjajo
se, da razvoj turizma vpliva na povečanje hrupa, gneče in prometa.
Polovica anketiranih se strinja, da ima turizem več pozitivnih kot negativnih učinkov
na civilno družbo v občini.
Vipavska dolina in Goriška ravan premoreta kar nekaj prednosti, imata veliko
naravnih lepot in raznolikost pokrajine, ter bogato zgodovinsko in kulturno dediščino.
Dolini imata ugoden geografski položaj, prednost pa je tudi bližina meje z Italijo. Dobro
97
je razvito pohodništvo, urejene so gozdne, učne in sprehajalne poti. Dolini sta znani tudi
po ekstremnih oblikah rekreacije, kot sta jadralno padalstvo in zmajarstvo. Lepo je
razvita tudi vinska kultura, saj je veliko naselij vključenih v vinsko cesto.
Premoreta tradicionalni gostoljubni pristop k turizmu, pri tem pa je treba priznati, da
je tudi kar nekaj pomanjkljivosti. Turistična ponudba je neprepoznavna in osredotočena
le na pomembnejše dogodke. Potrebno bi bilo urediti boljše oglaševanje in promocijo
doline, razviti infrastrukturo in obnoviti turistične objekte. Turistične organizacije bi se
morale povezati med seboj in delovati enotno, poleg tega, pa bi se moral povečati
interes vlaganja v turizem s strani drugih gospodarskih dejavnosti in občine.
Cilji, ki bi jih morali uresničiti, da bi obe dolini postali znani turistični destinaciji
(Suban, 1998):
- povečati število prenočitvenih kapacitet in izboljšanje že obstoječih kapacitet,
- ohranjati domačnost, izvirnost, etnološke posebnosti,
- povečati ponudbo aktivnih počitnic,
- poudariti in dobro označiti naravne in kulturne znamenitosti,
- podaljšati turistično sezono,
- razviti celovito ponudbo podeželskega turizma,
- uskladiti medsebojne cilje in koordinirati aktivnosti turističnih dejavnosti z
ostalimi dejavnostmi (gospodarstvo, razvoj infrastrukture, politične aktivnosti in
podobno) …
Nekateri cilji so se že uresničili in se še uresničujejo. Turistični informativni centri se
trudijo, da je turistična ponudba razporejena čez celo leto, prireditve so v vseh letnih
časih. Obenem se večajo tudi prenočitvene kapacitete na turističnih kmetijah, v
Ajdovščini so zgradili nov mladinski hostel s 50 ležišči. Prav tako ima pomembno
priložnost za razvoj turizma Vipavska vinska cesta, ki predstavlja svojo bogato
vinogradniško tradicijo in pestro ponudbo vin. Svojo ponudbo vina povezuje s ponudbo
domače hrane, kulturno dediščino in bogato zgodovino ter predstavlja vezni člen med
vsemi ponudniki turističnih storitev.
Kot je že bilo omenjeno, turizem je tako za državo, kot za regijo pomembna razvojna
priložnost, ki jo je treba izkoristiti.
98
8 SEZNAM LITERATURE IN VIROV
Bégout, B. (2003): Zeropolis. The experience of Las Vegas. London, Reaktion
Books Ltd.
Bieger, T. (2000): Management von Destinationen und Tourismusorganisationen.
Wien, R. Oldenbourg, 74.
Brezovec, T., Luin, D. (2001): Strategija razvoja turizma v Mestni občini Nova
Gorica.
Conti, D., Batagelj, Z., Matelič, U. (2006): Vplivi nove igralniške investicije na
družbeno in ekonomsko okolje. Raziskava o odnosu do načrtovanega HIT- HET
megacentra. Ljubljana, CATI.
Čuk, A. (1997): Turizem in igralništvo. V: Skupina avtorjev: Zbornik Primorske- 50
let. Koper, ČZD d.o.o., 126-132.
Deželak, T. (2002): Projekt iger na srečo na internetu. Diplomska naloga.
Dunstan, R. (1997): Gambling in California, Gambling in the United States.
California Research Bureau.
Eadington R., W., Doyle M., R. (2009): Integrated Resort Casinos: Implications for
Economic Growth and Social Impacts. University of Nevada: Institute for the Study of
Gambling and Commercial Gaming, Reno, Nevada, USA, 310.
Eadington R., W., Cornelius, A., J. (1999): The business of gaming: Economic and
Management Issues. University of Nevada: Institute for the Study of Gambling and
Commercial Gaming, Reno, Nevada, USA, 468.
Eadington R., W. (2000): The business of Gaming – Trends 2000. Institute for the
Study of Gambling and Commercial Gaming, Reno. University of Nevada.
Eadington R., W. (2001): Igralnice in turizem v 21. Stoletju. Primorska srečanja,
XXV, št. 247. Nova Gorica, 729-732.
Florjančič J., Jesenko, J. (1997): Management v turizmu. Kranj, Moderna
organizacija, 330.
Hitova brošura (2007): Nov izziv- Azijski gostje. Priporočila za boljše
komuniciranje. Hit, d.d., Nova Gorica.
99
Kovač, B. s sodelavci (2002): Strategija slovenskega turizma 2002 – 2006.
Ministrstvo za gospodarstvo, Vlada republike Slovenije.
Korošec, A. (2007): Primerjalna analiza med igralniško destinacijo Monte Carlo in
Nova Gorica. Diplomska naloga.
Luin, D. (1998): Gostinstvo- del igralniško zabaviščnega turističnega proizvoda.
Turistične novice, V, 98/3. Ljubljana, 38-39.
Luin, D. (1998): Igralništvo pomemben del slovenske turistične ponudbe. Turistične
novice, V, 98/2. Ljubljana, 40-42.
Luin, D. (2004): Večstoletna tradicija igralništva na Goriškem. Turistične novice, XI,
4/5. Ljubljana, 43.
Luin, D. (2005): Igralništvo in strategija slovenskega turizma. Turistične novice, XII,
4/5. Ljubljana, 13- 17.
Luin, D. (2009): Igralništvo in igralniški turizem. Študijsko gradivo Turistice.
Mihalič, T. (1995): Poslovanje turističnih podjetij. Ljubljana. Ekonomska fakulteta.
Mihalič, T. (2006): Trajnostni turizem. Ljubljana. Ekonomska fakulteta.
Nemec, B., Luin, D. (2001): Slovenija- Alpeadrialand.com. Prihodnost turizma,
igralništva in zabave. Primorska srečanja, XXV, 247. Nova Gorica, 733-736.
Pelengić, D. (2006): Širše zunanje okolje mega zabavišča. Specialistično delo.
Ljubljana, Ekonomska fakulteta.
Planina, J. (1997): Ekonomika turizma. Ljubljana, Ekonomska fakulteta, 156-157.
Planina, J., Mihalič, T. (2002): Ekonomika turizma. Ljubljana, Ekonomska fakulteta,
170.
Prašnikar, J., Pahor, M., Kneževič, L. (2005): Analiza vpliva igralniške dejavnosti na
gospodarsko in družbeno okolje v občini Nova Gorica. Ljubljana, Ekonomska fakulteta.
Radić, J. (2007): Implementacija satelitskih računov za turizem (TSA) v Sloveniji.
Ljubljana, Ministrstvo za gospodarstvo.
Rebek M. (2006): Razvoj turizma v Vipavski dolini. Diplomska naloga.
Suban I., Kline M., Ažbe P. (1998): Tržni načrt za Vipavsko vinsko cesto.
Ajdovščina, str.26.
SURS- Statistični letopis Republike Slovenije
Tkalčič, M. (1998): Dopolnilne turistične dejavnosti. Študijsko gradivo Turistice.
100
Vergolini, J. (2003): Vpliv igralniške dejavnosti na prebivalce Nove Gorice.
Diplomska naloga.
Zagoršek, H., Jaklič, M., Zorič, J., (2007): Analiza in usmeritve glede primarnega
obsega ponudbe klasičnih in posebnih iger na srečo v Sloveniji. Ljubljana. Študija,
Inštitut za kriminologijo, Pravna fakulteta.
Žvokelj, G. (2004): Turizem in regionalni razvoj Zgornje Vipavske doline.
Diplomska naloga.
INTERNETNI VIRI:
• Globalizacijski vpliv na igralništvo (2009-11): Vpliv globalizacije na igralniški
turizem. http://globalizacija.wordpress.com
• Gunčar, B. (2009-12): Alarm za igralništvo. http://www.finance.si/218377/Alarm-za-
igralni%B9tvo
• Casino Direktorij Slovenija (2010-10): Igralništvo v EU.
http://www.citadella.net/slovenija/clanki/igralnistvo-slovenija.htm
• HIT, d.d. (2010-04): Stavite na zabavo. http://www.hit.si
• MC Ajdovščina (2011-09): Mladinski center in hotel Ajdovščina. http://www.hostel-
ajdovscina.si/slo/
• IUS INFO (2010-06): Igre na srečo. http://www.ius-
software.si/DnevneVsebine/Kolumna.aspx?Id=10373
• Kranjec, S. (2009-06): Dnevni gostje igralnicam več ne zadostujejo.
http://www.finance.si/17724/Dnevni-gostje-igralnicam-ve%E8-ne-zadostujejo
• I Feel Slovenia (2009-10): Smaragdna pot.
http://www.slovenia.info/?smaragdna_pot=0&lng=1
• Revija Joker (2009-12): Las Vegas.
http://www.joker.si/article.php?rubrika=1&articleid=683&page=12
• Revija Playboy (2009-12): 7 hiš sreče. http://www.playboy.si/branje/clanki/7-his-
srece/
• Turistično informacijski center, Ajdovščina (2009-11): Naša dežela. www.tic-
ajdovscina.si
101
• Turistična zveza Slovenije (2010-04): Problematika in razvojni izzivi igralniške
dejavnosti v Sloveniji. http://www.turisticna-zveza.si/aktualno/328-1.pdf
• FUDŠ, Fakulteta za uporabne družbene študije (2011-04): Raziskave in razprave
http://www.fuds.si/media/pdf/zaloznistvo/RRl3s1.pdf
• Casinos Austria International (2011-04): Oasis Hotel Casino Resort
http://casinosaustriainternational.com/operations/oasis_hotel_casino_resort
• The independent (2011-04): Philippines aims to strike gambling gold
http://www.independent.co.uk/travel/news-and-advice/philippines-aims-to-strike-
gambling-gold-2053187.html
• Nika Media (2011-04): Sun City v živo
http://www.nikamedia.si/goran/afrika.html#SUN_CITY_-
_MESTO_ZABAVE_IN_SPROSTITVE
• Blackjack forum online (2011-04): Casinos and blackjack in South America
http://www.blackjackforumonline.com/content/BlackjackinSouthAmerica.htm
• Casinos in Australia Hotel and Accommodation (2011-05): List of casinos in
Australia http://www.conradtreasury.com.au/tag/casinos-in-australia/
• World casino directory (2011-09): Casino guide and gambling forums
http://www.worldcasinodirectory.com
102
9 SEZNAM SLIK IN TABEL
9.1 SEZNAM SLIK
SLIKA 1: IGRALNIŠTVO V EVROPI .................................................................................... 23
SLIKA 2: IGRALNIŠTVO V ZDA ........................................................................................ 34
SLIKA 3: IGRALNIŠTVO V AZIJI ........................................................................................ 39
SLIKA 4: IGRALNIŠTVO V AFRIKI ..................................................................................... 42
SLIKA 5: IGRALNIŠTVO V SREDNJI IN JUŽNI AMERIKI ...................................................... 44
SLIKA 6: IGRALNIŠTVO V AVSTRALIJI .............................................................................. 45
SLIKA 7: VIPAVSKA VINSKA POT...................................................................................... 52
SLIKA 8: PRIKAZ IGRALNIŠKIH ZABAVIŠ ČNIH KRAJEV V SLOVENIJI, IGRALNIC TER
IGRALNIH SALONOV NA GORIŠKI RAVNI IN V VIPAVSKI DOLINI TER HIT-OVIH
IGRALNIC. ................................................................................................................ 63
SLIKA 9: PRIKAZ GIBANJA ŠTEVILA OBISKOVALCEV V IGRALNICAH IN IGRALNIH SAL ONIH V
OBDOBJU 2001 DO 2006. .......................................................................................... 66
SLIKA 10: PRIKAZ MESEČNEGA GIBANJA OBISKOVALCEV IGRALNIC IN IGRALNIH SALONOV
NA OBMOČJU GORIŠKE V OBDOBJU 1.1.2000 DO 1.5.2007. ...................................... 66
9.2 SEZNAM TABEL
TABELA 1: ZNAČILNOSTI OBISKOVALCEV LAS VEGASA IN ATLANTIC CITY-JA ............... 29
TABELA 2: VZORCI PORABE OBISKOVALCEV LAS VEGASA TER OBISKOVALCEV ATLANTIC
CITY-JA ................................................................................................................... 31
TABELA 3: PRENOČITVENE ZMOGLJIVOSTI V OBČINAH VIPAVSKE DOLINE IN GORIŠKE
RAVNI OD LETA 1990 DO 2009 ................................................................................. 53
TABELA 4: ŠTEVILO PRENOČITEV TURISTOV V OBČINAH VIPAVSKE DOLINE IN GORIŠKE
RAVNI OD LETA 1990 DO LETA 2009 ........................................................................ 55
103
TABELA 5: SPISEK HIT-OVIH IGRALNIC IN HOTELOV ....................................................... 61
TABELA 6: PODATKI O SLOVENSKEM IGRALNIŠTVU ZA LETO 2007. ................................. 67
TABELA 7: PODATKI O SLOVENSKEM IGRALNIŠTVU ZA LETO 2008. ................................. 67
104
10 PRILOGE
10.1 PRILOGA 1: Anketni vprašalnik
ANKETA
Sem Tjaša Bratina, študentka Geografije kontaktnih prostorov, na Fakulteti za
humanistične študije. V diplomski nalogi z naslovom »Igralništvo kot predmet
prostočasne ponudbe na Primorskem« želim opraviti anketo med prebivalci Ajdovščine
in njene bližnje okolice na to temo. Prvi sklop ankete se navezuje na igralništvo, drugi
sklop pa na turizem. Anketa je namenjena le za potrebe diplomske naloge in je
popolnoma anonimna.
Za Vašo pripravljenost k sodelovanju pri anketi se Vam najlepše zahvaljujem!
DEMOGRAFSKI PODATKI:
1. Spol: M Ž
2. Bivališče:
a) V mestu
b) V okolici mesta
3. Starost:
a) Manj kot 20
b) Od 21 do 30 let
c) Od 31 do 40 let
d) Od 41 do 50 let
e) Nad 50 let
105
4. Zaposlitveni status:
a) Dijak/ študent
b) Zaposlen
c) Nezaposlen
d) Upokojenec
5. Izobrazba:
a) Nedokončana osnovna šola
b) Osnovna šola
c) Poklicna
d) Srednja
e) Višja, visoka ali več
IGRALNIŠTVO:
6. Na kaj najprej pomislite ob besedi igralništvo, casino…?
a) Panoga v turizmu
b) Nezakoniti posli
c) Hazard
d) Igre na srečo
e) Zabava
f) Italijani
7. Ali ste že bili v igralnici Gold Club v Ajdovščini?
a) Da
b) Ne
8. Ali mislite, da je za občino dobro, da v njej deluje igralnica?
a) Da
b) Ne
c) Ne vem
106
d) Drugo
9. Ali menite, da igralništvo v Sloveniji pripomore k boljši prepoznavnosti v
svetu?
a) Da
b) Ne
c) Ne vem
d) Drugo
10. Ali menite, da je igralništvo pomemben vir prihodka v občini Ajdovščina?
a) Da
b) Ne
c) Ne vem
d) Drugo
11. Katere so za vas glavne prednosti delovanja igralnice v našem kraju?
Prosim vas, da naslednje možnosti označite na lestvici od 1 do 5. (»5« - popolnoma
se strinjam, »4« - se strinjam, »3« - sem neopredeljen, »2« - se ne strinjam, »1« -
sploh se ne strinjam)
Možnost zaslužka 1 2 3 4 5
Dodatna zaposlitvena mesta 1 2 3 4 5
Sprostitev in zabava 1 2 3 4 5
Boljša prepoznavnost kraja 1 2 3 4 5
Večji razvoj in vlaganje v dodatno turistično in storitveno
ponudbo
1 2 3 4 5
Več sredstev v občinskem proračunu 1 2 3 4 5
Drugo
107
12. Katere so za vas glavne slabosti delovanja igralnice v kraju?
Prosim vas, da naslednje možnosti označite na lestvici od 1 do 5. (»5« - popolnoma
se strinjam, »4« - se strinjam, »3« - sem neopredeljen, »2« - se ne strinjam, »1« -
sploh se ne strinjam)
Hrup 1 2 3 4 5
Tuji gostje 1 2 3 4 5
Premalo parkirnih mest 1 2 3 4 5
Preveč prometa 1 2 3 4 5
Višje cene storitev v občini 1 2 3 4 5
Povečanje zasvojenosti 1 2 3 4 5
Povečanje kaznivih dejanj (kriminal, prostitucija…) 1 2 3 4 5
Drugo
13. Kako bi, po vašem mnenju, igralništvo pripomoglo pri razvoju turizma?
Prosim vas, da naslednje možnosti označite na lestvici od 1 do 5. (»5« - popolnoma
se strinjam, »4« - se strinjam, »3« - sem neopredeljen, »2« - se ne strinjam, »1« -
sploh se ne strinjam)
Več turistov 1 2 3 4 5
Nova delovna mesta 1 2 3 4 5
Vlaganja v nove investicije (hoteli, restavracije…) 1 2 3 4 5
Več tujega kapitala 1 2 3 4 5
Večja prepoznavnost kraja širše 1 2 3 4 5
Več družabnih dogodkov 1 2 3 4 5
Lepša urejenost kraja 1 2 3 4 5
Drugo
14. Ali bi si želeli imeti več igralnic in igralnih salonov v Ajdovščini?
a) Da
b) Ne
c) Ne vem
108
Prosim, če lahko na kratko utemeljite vaš odgovor, ki ste ga navedli zgoraj.
15. Kakšen vpliv ima po vašem mnenju igralništvo na okolje?
a) Pozitiven
b) Negativen
c) Niti eno niti drugo
Prosim, če lahko na kratko utemeljite vaš odgovor, ki ste ga navedli zgoraj.
16. Ali se vam zdi lokacija igralnice primerna?
a) Da
b) Ne
c) Ne vem
Zakaj?
109
TURIZEM:
17. Prosim, da ocenite naslednje trditve s števili od 1 do 5. (»5« - popolnoma se
strinjam, »4« - se strinjam, »3« - sem neopredeljen, »2« - se ne strinjam, »1« -
sploh se ne strinjam)
Turizem ohranja in spodbuja zaščito lokalne kulture 1 2 3 4 5
Turizem povečuje življenjsko raven in standard prebivalstva 1 2 3 4 5
Turizem povečuje število delovnih mest 1 2 3 4 5
Turizem izboljšuje kakovost naravnega okolja 1 2 3 4 5
Turizem povečuje onesnaževanje 1 2 3 4 5
Turizem povečuje hrup, gnečo, promet… 1 2 3 4 5
Turizem ima na splošno več pozitivnih kot negativnih lastnosti 1 2 3 4 5
18. Ali ste zadovoljni s turističnimi uslugami v občini Ajdovščina?
a) Da
b) Ne
c) Ne vem
19. Kaj je po vašem mnenju vredno ogleda v Vipavski dolini? Naštejte nekaj
primerov.
20. Kako vidite tuje goste, kakšen je vaš odnos do njih?
a) Pozitiven
b) Negativen
c) Niti eno niti drugo
110
21. Bi si želeli več turistov v svojem kraju, občini?
a) Da
b) Ne
c) Ne vem
Prosim če lahko na kratko utemeljite vaš odgovor zgoraj.
22. Kaj bi, po vašem mnenju, bilo potrebno urediti/zgraditi, da bi v naš kraj
prihajalo več turistov?
111
10.2 PRILOGA 2: Tabela s ponudniki na Vipavski vinski cesti
Ponudniki Ponudba
Agroind Vipava 1894
Vinarska cesta 5, 5271
Vipava vino
Vinarstvo Andlovec Gradišče 18, 5271 Vipava vino
Turistična kmetija Arkade Črniče 91, 5262 Črniče
turistična kmetija: odprta in
ustekleničena vina, hrana
Kmetija Fajdiga AVE Lože 35, 5271 Vipava ustekleničena vina
Vinogradništvo in kletarstvo
AVIN Gradišče 39, 5271 Vipava
odprta in ustekleničena vina,
hrana
Kmetija Bandelj Zavino 21, 5295 Branik odprta vina
Vinarija Batagelj Vrtovin 22, 5262 Črniče vino
Kmetija Benčina Lože 18, 5271 Vipava odprta vina
Kmečki turizem Birsa Brje 18a, 5263 Dobravlje
turistična kmetija: odprta in
ustekleničena vina, hrana
Vinogradništvo in kletarstvo
Bizjak Erzelj 31, 5271 Vipava odprta vina
Družina Blagonja Zavino 25a, 5295 Branik vino
Domačija Božič
Planina 32, 5270
Ajdovščina vino
Božičev hram
Planina 77, 5270
Ajdovščina vino
Kmetija Curk Vrhpolje 31, 5271 Vipava odprta vina
Kmetija Čehovin Brje 76b, 5263 Dobravlje
odprta in ustekleničena vina,
degustacije
Klet Čehovin Gabrje 92, 6222 Štanjel vino
Jože Černigoj
Lokavec 76b, 5270
Ajdovščina vino, osmica
Kmetija Črv, sadje in vino
Velike Žablje 46, 5263
Dobravlje odprta vina, hrana, osmica
112
Kmetija Fabčič Podraga 52, 5272 Podnanos vino
Vinarstvo in kletarstvo Fabčič
Orehovica 2a, 5272
Podnanos vino
Fajdigov hram Goče 4a, 5271 Vipava odprta vina, voden ogled vasi
Kmetija Ferjančič Goče 9, 5271 Vipava vino
Vinski hram Ferjančič Erzelj 18, 5271 Vipava vino
Kmetija Ferjančič
Planina 62, 5270
Ajdovščina
odprta in ustekleničena vina,
degustacije
Fortunatov hram
Planina 77, 5270
Ajdovščina
odprta in ustekleničena vina,
degustacije
Vinogradništvo in kletarstvo
Furlan Brje 90, 5263 Dobravlje vino
Kmetija Furlan Zavino 33, 5295 Branik
odprta in ustekleničena vina,
degustacije
Furlan: Kmetija V malnu Slap 63, 5271 Vipava
odprta vina, hrana, piknik
prostor
Kmetija Furlan Goče 20, 5271 Vipava vino
Furlanov hram Zavino 19, 5295 Branik
odprta in ustekleničena vina,
hrana
Kmetija Furlan Podraga 84, 5272 Podnanos vino
Grofova klet Šmarje 14, 5295 Branik vino
Vino Jamšek Manče 5, 5271 Vipava odprta vina
Kmetija Jejčič Šmarje 48b, 5295 Branik vino
Vinogradništvo in vinarstvo
Kandus Vrtovin 30, 5262 Črniče
odprta in ustekleničena vina,
hrana
Vina Kavčič Brje 84, 5263 Dobravlje odprta in ustekleničena vina
Domačija Kobal Budanje 7a, 5271 Vipava odprta in ustekleničena vina
Pri Kobolovih, Štefan Kobal
Planina 33a, 5270
Ajdovščina vino
Kodrič Ivan Brje 65, 5263 Dobravlje vino, sadje
Vinska klet Koron Brje 73a, 5263 Dobravlje vino, sadje
113
Kmetija Kos Gabrje 7, 6222 Štanjel vino
Kmečki turizem Kosovel Črniče 46, 5262 Črniče vino, hrana
Vina Krapež Vrhpolje 95, 5271 Vipava ustekleničena vina
Lavrenčič: Kmetija Sutor
Podraga 30, 31, 5272
Podnanos vino
Lemut: Tilia vinska klet Potoče 41, 5263 Dobravlje vino
Vina Ličen Brje 104, 5263 Dobravlje odprta in stekleničena vina
Lipetova kmetija Ustje 46, 5270 Ajdovščina vino
Kmetija Lozej Podraga 58, 5272 Podnanos domač sir, vino, osmica
Vinogradništvo in kletarstvo
Makovec - Mansus Brje 79, 5263 Dobravlje
odprta in ustekleničena vina, v
vinoteki degustacije s
prigrizkom
Hram Franja Marca
Planina 73, 5270
Ajdovščina odprta vina
Kmetija Martina Marca
Planina 82, 5270
Ajdovščina vino
Družina Marc Slap 83a, 5271 Vipava vino
Vinogradništvo in vinarstvo
Viktro Marc
Planina 19, 5270
Ajdovščina vino
Mežnarjeva kmetija Vrhpolje 26, 5271 Vipava vino
Vinarstvo in kletarstvo Miška Erzelj 22, 5271 Vipava vino
Vina Monvi Duplje 31, 5271 Vipava vino
Vina Moser
Orehovica 43, 5272
Podnanos odprta vina, hrana
Franko Mrevlje
Vipavski križ 1, 5270
Ajdovščina vino, osmica, vino
Vinogradništvo in kletarstvo
Mrmolja Selo 28e, 5261 Črniče vino
Družina Nabergoj Lozice 29, 5272 Podnanos vino
Turistična kmetija Na hribu Slap 93, 5271 Vipava
turistična kmetija: odprta vina,
hrana, prenočišča
114
Kmetija Na rovni Slap 15, 5271 Vipava vino
Pasji rep
Orehovica 11a, 5272
odnanos ustekleničena vina
Vinogradništvo in vinarstvo
Pečenko Brje 32, 5263 Dobravlje vino
Kletarstvo Petrič
Planina 56a, 5270
Ajdovščina vino
Kmetija Karla Petriča
Planina 40, 5270
Ajdovščina vino
Kmetija Pipan
Dolenje 28, 5270
Ajdovščina odprta in ustekleničena vina
Vina Poljšak Gradišče 39a, 5271 Vipava
odprta in ustekleničena vina,
sadje, hrana
Vinska klet Plahuta
IV. Prekomorske 74, 5270
Ajdovščina
odprta vina in ustekleničena
rdeča arhivska vina
Poljšakova kmetija V brajdi Šmarje 28a, 5295 Branik vino
Vinogradništvo in kletarstvo
Potočnik
Orehovica 24, 5272
Podnanos vino
Vino Povh Goče 15, 5271 Vipava vino
Kmetija Pregeljc Slap 52, 5271 Vipava vino
Turistična kmetija Rehar Lože 9, 5271 Vipava vino, hrana
Sadjarstvo in vinarstvo
Rijavec Batuje 40, 5262 Črniče vino
Kmetija Rodnič Slap 48, 5271 Vipava vino
Vinogradništvo in vinarstvo
Rosa
Podnanos 43, 5272
Podnanos odprta vina, hrana
Gostišče Rustja Skrilje 91c, 5263 Dobravlje
gostišče, hrana in vina
Vipavskega vinorodnega
okoliša
Kmetija pri Petrovih Slejko
Velike Žablje 15, 5263
Dobravlje vino
115
Družina Stibilj Ustje 37b, 5270 Ajdovščina vino
Vina Škrlj Vrhpolje 1, 5271 Vipava vino
Vinska klet Štokelj Planina 9, 5270 Ajdovščina odprta in ustekleničena vina
Vino Štrukelj Selo 2a, 5261 Črniče vino
Kmetija Tomažič Vrhpolje 77, 5271 Vipava vino
Trbižanova kmetija Planina 8, 5270 Ajdovščina vino
Vinarstvo in kletarstvo Trošt Podbreg 18, 5272 Podnanos vino
Kmetija Trošt Slap 72, 5271 Vipava vino
Kmetija Uršič Slap 76a, 5271 Vipava vino
Sadjarstvo in vinogradništvo
Ušaj Črniče 56, 5262 Črniče ustekleničena vina, hrana
Pridelava in prodaja vina
Vidmar Ustje 42, 5270 Ajdovščina vino
Trsničarstvo VITIS Budanje 5j, 5271 Vipava vino
Kmetija Volk Erzelj 6, 5271 Vipava vino
Kmetija Volk Jože in Dušan Erzelj 11, 5271 Vipava odprta in ustekleničena vina
Vinska klet Žorž Slap 13, 5271 Vipava vino
Kmetija Žvokelj Vrhpolje 7, 5271 Vipava odprta in ustekleničena vina
Kmetija Žvokelj Ustje 20, 5270 Ajdovščina vino
(Vir: http://www.ra-rod.si/stara/vvc/vvc-ponudniki.htm.)
116
10.3 PRILOGA 3: Seznam mest z igralnicami v Evropi
Kot je že bilo omenjeno, ima največ igralnic v Evropi Francija, kateri sledijo še
Velika Britanija, Češka republika, Estonija in Nemčija. Ker je veliko število teh igralnic
težko prikazati na sliki, je tu seznam mest, kjer so le-te locirane.
Belgija: Knokke-Heist, Ostende, Namur, Spa, Dinant, Bruselj
Češka: Znojmo, Teplice, Plzen, Praga, Rozvadov, Brno, Kubice, Češke Budejovice,
Cheb, Chvalovice, Dolni dvorišče, Folmava, Karlovy Vary
Danska: Aalborg, Aarhus, Kopenhagen, Helsingor, Odense, Vejle
Nemčija : Aachen, Bad Bentheim, Bad Ems, Baden-Baden, Bad Durkheim, Bad
Harzburg, Bad Homburg, Bad Neuenahr-Ahrweiler, Bad Oeynhousen, Bad Pyrmont,
Bad Wildungen, Bad Zwischenahn, Bayern, Berlin, Borkum, Bremen, Chemnitz,
Cottbus, Dortmund, Dresden, Duisburg, Erfurt, Flensburg, Frankfurt, Gorlitz
Estonija: Elva, Haapsalu, Parnu, Tartu, Kohtla–Jarve, Talin, Narva, Rakvere, Valga,
Viljandi
Grčija : Corfu, Loutraki, Parnes, Gyor, Port Rio, Rhodes, Sithonia, Syros, Solun, Xanthi
Španija: Barcelona, Arona, Benalmodena, Bilboa, Boecillo, Calvia (Mallorca), Ceuta,
Girona, Gran Canaria Island, Ibiza, La Coruna, La Vila Joiosa, Lanzarote, Las Palmas,
Madrid, Malaga, Melilla, Menorca, Murcia, Pontevedra, puerto de la Cruz, Puerto de
Santa Maria, Puzol, Salamanca, San Roque, San Sebastian, Santa Cruz de Tenerife,
Santandar, Zaragoza
Francija : Agon-Coutainville, Aix-en-Provence, Aix-les-Bains, Ajaccio, Alet-les-Bains,
Allegre les Fumades, Allevard les Bains, Alvignac, Amneville, Andernos les Bains,
Annecy, Annemasse, Antibes, Arcachon, Argeles-Gazost, Arzon, Aude, Bandol,
Barbazan, Beaulieu-sur-Mer, Benodet, Biarritz, Biscarosse, Bordeaux-Lac, Boubon
L'Archambault, Neveste les Bains, Cabourg, Cagnes sur Mer, Calais, Cannes, Cap
d'Agde, Capbreton, Capvern les Bains, Carnac, Carry le Rouet, Cassis, Castera
Verduzan, Cauterets, Cavalarie sur Mer, Cayeux sur Mer,Challes les Eaux, Chamonix,
Châtel-guyon, Chatelaillon, Chaudes-Aigues, Cherbourg, Contrexeville, Dax,
Deauville , Dieppe, Dinard, Divonne-les-Bains, Font-Romeu Forges-les-
Eaux,Granville, Grasse, Gruissan, Hauteville Lompens, Hendaye, Hossegor, Houlgate
117
La Baule, La Bourboule, La Ciotat, La Faute sur Mer, La Grande Motte, La Roche
Posay, La Rochelle La Tour de Salvagny, Lacanau, Lacaune-les-Bains, Lamalou-les
Bains, Le Barcares, Le Boulou, Le Grau du Roi, Le Havre, Le Touquet, Les Sables
d'Olonne, Lons le Saunier, Luc sur Mer, Luxeuil-les-Bains, Luz Saint Sauveur, Lyon,
Mandelieu la Napoule, Menton, Mimizan Plage, Mont-Dore, Montrond-les-Bains, Nice,
Niederbronn les Bains, Ouistreham, Palavas-les-Flots, Paris, Pau, Perros-Guirec,
Pleneuf Val Andre, Plombieres les Bains, Plouescat, Pornic, Pornichet, Pougues les
Eaux, Quiberon, Roscoff, Royan, Royat , Saint Brevin, Saint Jean de Luz, Saint Jean de
Monts, Saint-Amand-les-Eaux, Saint-Aubin sur Mer, Saint-Cyprien, Saint-Galmier,
Saint-Gervais-les-Bains, Saint-Gilles-Croix-de-Vic, Saint-Julien-en-Genevois, Saint-
Malo, Saint-Martin d'Uriage, Saint-Nectaire, Saint-Pair sur Mer, Saint-Paul-les-Dax,
Saint-Quay-Portrieux, Saint-Raphael, Sainte Maxime, Sete, Soulac sur Mer, Toulouse,
Trouville-sur-Mer, Valras-Plage, Vals les Bains, Vernet les Bains, Veulettes sur Mer,
Vichy, Villard-de-Lans, Villers-sur-Mer, Vittel, Yport.
Irska : Dublin, Dundalk, Stephens Green
Italija : Campione d'Italia, Saint Vincent, San Remo, Benetke
Ciper: Catalkoy, Famgusta, Gazimagusa, Girne, Keryneia, Kyrenia, Lapethos, Meydani,
Nikozija, Serif
Latvija : Daugavpils, Jelgava, Jurmala, Riga, Valmeira, Ventspils
Litva : Kaunas, Klaipeda, Palanga, Vilnius
Luksemburg: Mondorf-les-Bains
Madžarska: Budimpešta, Gyor, Sopron, Kecskemet
Malta : Portomaso, Saint Paul's Bay, Silema, St Julians, Vittoriosa
Nizozemska: Alkmaar, Almere-Haven, Amsterdam, Apeldoorn, Arnhem, Assen, Axel,
Bergen op Zoom, Boxmeer, Breda, Brunssum, Castricum, Coevorden, Den Bosch, Den
Haag, Dordrecht, Emmeloord, Enschede, Geldrop, Geleen, Gilze, Groningen, Halmond,
Harderwijk, Heerenveen, Heerlen, Hilvarenbeek, Hoofddorp, Hoogezand, Ijmuiden, Joure,
Kaatsheuvel, Kerkrade, Leeuwarden, Lelystad, Maarrssen, Maastricht, Meijel, Meppel,
Nijmegen, Oss, Rhenen, Roermond, Roosendaal, Rotterdam, Rozenburg, Sassenheim,
Schiedam, Sittard, Sneek, Tegelen, Tilburg, Uden, Utrecht, Valkenburg, Veendam, Venlo,
Venray, Weert, Winterswijk, Zandvoort
118
Avstrija : Bad Gastein, Baden, Bregenz, Ebreichsdorf, Graz, Innsbruck, Kitzbuehel,
Linz, Reizlern, Seefeld, Velden, Dunaj, Wals-Seizenheim
Poljska: Gdansk, Gdynia, Gorzow, Katowice, Krakov, Lodz, Poznan, Rzeszow,
Slubice, Sopot, Szczecin, Varšava, Wroclaw
Portugalska: Chaves, Espinho, Estoril, Figueira da Foz, Funchal, Lizbona, Monte
Gordo, Portimao, Povoa de Varzim, Quarteira, Troia
Slovenija: Bled, Brežice, Grosuplje, Kranjska Gora, Ljubljana, Maribor, Nova Gorica,
Otočec, Portorož, Rogaška Slatina, Sežana
Slovaška: Bratislava, Kežmarok, Kosice, Piestany, Zilina
Finska: Espoo, Hameenlinna, Helsinki, Jarvenpaa, Joensuu, Jyvaskyla, Kokkola,
Kouvola, Kuopio, Lahti, Lappeenranta, Mikkeli, Oulu, Pori, Rovaniemi, Salo,
Seinajoki, Tampere, Torni, Turku, Vaasa, Vantaa
Švedska: Goteborg, Malm, Stockholm, Sundsvall, Taby
Anglija : London, Southampton, Birmingham, Manchester, Bristol, Leeds, Liverpool,
Blackpool, Brighton, Coventry, Leicester, Luton, Nottingham, Portsmouth, Sheffield,
Bournemouth, Bradford, Derby, Northampton, Plymouth, Salford, Walsall,
Wolverhampton, Birkenhead, Bolton, Dudley, Hove, Hull, Lowestoft, Margate,
Newcastle, Southport, Torquay
Bolgarija : Sofija, Varna
Hrvaška: Buje, Opatija, Plovanija, Pula, Rijeka, Split, Umag, Varaždin, Vinkovci,
Zagreb
Makedonija: Bitola, Dojran, Gevgelija, Ohrid, Skopje
Romunija: Bukarešta, Galati, Sinaia, Timisoara
Tur čija : Kyrenia
Albanija : Drač, Tirana
Andora: /
Belorusija: Minsk
Bosna in Hercegovina: Sarajevo
Lihtenštajn : /
Moldavija : Kišinjev
Monako: Monte Carlo
San Marino : /
119
Srbija : Beograd
Črna gora: Budva, Sveti Štefan
Kosovo: Priština
Vatikan : /
Ukrajina : Dniepropetrovsk, Donetsk, Ilichovsk, Harkov, Kijev, Lviv, Odessa, Poltava,
Zaporozhye
Švica: Bad Ragaz, Baden, Basel, Bern, Courrendlin, Crans-Montana, Davos-Platz,
Granges-Paccot, Interlaken, Locarno, Lugano, Luzern, Mendrisio, Meyrin, Montreux,
Pfaffikon, Schaffhausen, St.Gallen, St.Moritz
Islandija : /
Norveška: Drammen, Oslo
(Vir: http://www.worldcasinodirectory.com.)