junij 2016
ISLANDIJA
Lara Logar OŠ Livade Izola
Islandija
2
Lara Logar junij 2016
Vsebina Lega ..................................................................................................................................................... 3
Zgodovina ............................................................................................................................................ 4
Površje in geologija .............................................................................................................................. 5
Podnebje.............................................................................................................................................. 8
Prebivalstvo in gospodarstvo .............................................................................................................. 9
Zanimivosti ........................................................................................................................................ 10
Značilne jedi in živali ...................................................................................................................... 10
Gejzirji ............................................................................................................................................ 11
Modra laguna ................................................................................................................................ 12
Viri ..................................................................................................................................................... 13
Kazalo slikovnega gradiva
Slika 1: lega Islandije ................................................................................................................................ 3
Slika 2: Islandska zastava ......................................................................................................................... 3
Slika 3: vikingi .......................................................................................................................................... 4
Slika 4: ledenik ......................................................................................................................................... 5
Slika 5: pogled na ledenike ...................................................................................................................... 5
Slika 6: slap Gullfoss Slika 7: slap Dettifoss ................................................................................ 6
Slika 8: izbruh vulkana ............................................................................................................................. 6
Slika 9: pogled na izbruh vulkana ............................................................................................................ 7
Slika 10: Islandija pozimi Slika 11: Islandija poleti ......................................................................... 8
Slika 12: pristanišče ................................................................................................................................. 9
Slika 13: tipična ribiška vas ...................................................................................................................... 9
Slika 15: puffini ...................................................................................................................................... 10
Slika 14: skyr .......................................................................................................................................... 10
Slika 16:kit Slika 17: tjulni ............................................................................................................ 10
Slika 18: islandski konj ........................................................................................................................... 10
Slika 19: izbruh gejzirja .......................................................................................................................... 11
Slika 20: gejzir, ki se pripravlja na izbruh ............................................................................................... 11
Slika 21: Modra laguna .......................................................................................................................... 12
Slika 22: pogled na Modro laguno s strani ............................................................................................ 12
Islandija
3
Lara Logar junij 2016
Lega
Islandija se nahaja na stičišču Severnega Atlantika in Severnega ledenega morja. Glavni otok leži v
celoti južno od arktičnega kroga, ki poteka preko otoka Grímsey, ki leži ob severni obali Islandije.
Islandija je bliže celinski Evropi kot Severni Ameriki, zato je otok zaradi zgodovinskih, političnih,
kulturnih in praktičnih razlogov vključen v Evropo.
Slika 1: lega Islandije
Splošni podatki
Uradno ime Republika Islandija
Velikost 103 100 km2
Prebivalstvo Cca. 313 183 (julij 2012)
Glavno mesto Reykjavik
Jezik Islandski, angleški, nordijski jezik
Predsednik Ólafur Ragnar Grímsson
Denarna enota Islandska krona (ISK)
Mednardna enota IS
Mednardona klicna koda + 354
Slika 2: Islandska zastava
Islandija
4
Lara Logar junij 2016
Zgodovina
Po nekaterih podatkih naj bi na tem odmaknjenem severnoatlantskem otoku prvi živeli keltski
menihi. Najnovejše arheološke raziskave ruševin koče v Hafnirju na polotoku Reykjanes in ogljikovo
datiranje so pokazali, da je bil kraj opuščen nekje med 770 in 880. To kaže, da je bila naseljena že
pred letom 874. To arheološko odkritje lahko pomeni tudi, da so menihi zapustili Islandijo pred
prihodom Vikingov.
Naseljevanje Vikingov in Keltov pa se je začelo šele v letih 870 do 874, ko je tja prispel Norvežan
lngolfur Arnarson z ženo Hallveig Frodadottir. Vikingi so ustanovili prvo naselbino Reykjavik - Megleni
zaliv. Leta 930 se je na Þingvellirju sestal Althing, prvi parlament, ki je imel zakonodajno, sodno in
izvršilno oblast. Bil je prva taka inštitucija na svetu. Okoli leta 1000 je parlament tudi odločil, da bodo
vsi prevzeli krščansko vero. Islandska cerkev je najprej sodila pod bremensko nadškofijo, v letih
1104−1154 pod Lund, po tem pa pod Trondheim. Po vojni
je leta 1262 parlament odločil imenovati norveškega
kralja Haakona IV. Tudi za islanskega vladarja. Tako je
Islandija izgubila svojo samostojnost, otoku pa sta
izmenično vladali Norveška in Danska. Leta 1397, s
Kalmarsko unijo, je Islandija padla pod Dansko, ki je
odpravila samoupravo, zaradi monopola danskih trgovcev
je propadlo gospodarstvo, otok je nazadoval. Leta 1537 je
na otok prišla reformacija.
Slika 3: vikingi
Tudi zaradi ekstremnih vremenskih razmer, ki so bile posledice lege otoka in odmaknjenosti od
celine, so otok zaznamovale revščina, lakota, naravne katastrofe in epidemije.
Ob koncu 18. stoletja je bil odpravljen monopol danskih
trgovcev in stanje gospodarstva se je začelo izboljševati. 24. januarja 1814 je bil podpisan mirovni
sporazum in Islandija je ostala pod dansko oblastjo, leta 1834 pa že ima svoje predstavnike v
parlamentu. V boju za neodvisnost je pod vodstvom Jona Sigrdssona leta 1843 obnovila svoj
parlament. Z dansko ustavo je leta 1874 dobila omejeno avtonomijo. Leta 1918 so jo razglasili za
suvereno kraljevino v uniji z Dansko. Maja 1940 so Islandijo zasedli Britanci, kasneje pa Američani. Na
plebiscitu leta 1944 se je večina Islandcev izrekla za samostojnost. Republiko so razglasili 17. 6. 1944
na zgodovinskem Þingvellirju.
Islandija
5
Lara Logar junij 2016
Površje in geologija
Islandija leži na srednje-atlantskem hrbtu in je nastala zaradi razmikanja Severno-ameriške in
Evrazijske litosferske plošče ter s tem širjenja Atlantskega oceana v mlajšem terciarju in v kvartarju.
Geološka podlaga Islandije še vedno ni stabilna, saj se plošči še vedno razmikata za približno 2 cm na
leto in tako se Islandija še veča. V smeri JZ – SV poteka prek Islandije niz razpok, ob katerih so številni
ognjeniški stožci in lavni tokovi. Na otoku je 250 »vročih« točk in 800 izvirov vroče vode. Približno
polovico površja Islandije zavzemajo bazaltne planote, druga polovica pa je iz tefre, prhkih
ognjeniških izmečkov.
Obala je dolga 4.998 km, oblikujejo jo
večinoma fjordi (severna in zahodna
obala) ter obsežne prodne ravnice
(sandurji). Te so naplavile reke, ki
tečejo izpod ledenikov. Na Islandiji je
tudi pet ledenikov, ki so večinoma
platojski in pokrivajo več kot enajst
odstotkov (11.800 km²) površja, led pa
je na nekaterih mestih debel tudi do
1.000 m. Največji ledenik se imenuje
Vatnajökull, ki pokriva okrog 8.300
km², kar je celo več, kot vsi ostali
ledeniki v Evropi. Iz njega iztekajo
Breiðamerkurjokull, Skeidararjokull,
Skaftafellsjokull in Svinafellsjokull kot večji izhodni ledeniki. Tako ni čudno, da se je Islandije prijelo
ime »otok ledu in ognja«. Tu leži tudi najvišji vrh Islandije, Hvannadalshnúkur (2.119 m).
V ledeni dobi je bil otok debelo prekrit z ledom, ledeniki pa so v pleistocenu Islandijo obrusili in
površje znižali za 100−500 m. V geološkem smislu jo lahko razdelimo na tri dele, ki temeljijo na
starosti bazaltnih kamnin. Na severozahodnem kvadrantu otoka so terciarni bazalti, kjer so tokovi
lave debeli do 3.000 m. Osrednji, jugozahodni in vzhodni deli otoka predstavljajo kvartarne kamnine.
Za te lavine tokove so značilne razpoke široke tudi do 30 m in so nastale v zadnjih 3.000−5.000 letih.
Manjši ledeniki so omejeni na gorske doline. To so dolinski ali alpski ledeniki. Glavni razlog, zakaj se
večina ledenikov nahaja v južnem višavju, je veliko večja količina padavin na jugu kot na severu.
Slika 5: pogled na ledenike
Slika 4: ledenik
Islandija
6
Lara Logar junij 2016
Za otok so značilni tudi številni slapovi, najmogočnejši po količini pretoka je Dettifoss in je visok 44
m. Med večjimi ali zgodovinsko pomembnimi slapovi so znani še: Gullfoss, Selfoss, Svartifoss,
Goðafoss in drugi.
Slika 6: slap Gullfoss Slika 7: slap Dettifoss
Islandija je ena od tako imenovanih »vročih točk« na Zemlji. Podobnega nastanka so v Atlantskem
oceanu na primer Azori, Madeira in drugi.
Na Islandiji je več kot 100 vulkanov med katerimi jih je več kot 25 bruhalo v novejši zgodovini. Izbruhi
se pojavljajo približno vsakih 5-10 let in so sestavljeni večinoma iz bazaltne lave in tefra, Hekla pa iz
silicijeve magme. Najobsežnejši izbruhi: Askja (1875, 1961), Grimsvotn (1996, 1998), Hekla (največja
vulkanska gora na otoku, visoka 1.490 m, evropskim narodom poznana kot »pot v pekel«; novejši
izbruhi 1947, 1970, 2000), Krafla (1975), Viti (eksplozijski krater – 320 m, iz leta 1724 ), Krisuvik (1920,
2000), eno od danes največjih geotermalnih področij na svetu.
Podmorski vulkanski izbruhi se tudi v današnjem času pojavljajo predvsem ob južnih obalah Islandije -
Vestmansko otočje nastalo pred 5000 leti, otok Surtsey pa leta 1963.
Slika 8: izbruh vulkana
Enajst vulkanov je izbruhnilo med letoma 1900 in 1998: Krafla, Askja, Grimsvotn Loki-Fogrufjoll,
Bardarbunga, Kverkfjoll, Esjufjoll, Hekla, Katla, Surtsey in Heimaey. Surtsey, eden najmlajših otokov
na svetu, je nastal v seriji vulkanskih izbruhov med 8. novembrom 1963 in 5. junijem leta 1968. Obisk
je dovoljen le znastvenikom, ki raziskujejo rast novega življenja na njem.
Islandija
7
Lara Logar junij 2016
Ker je bila Islandija v zadnji ledeni dobi pokrita z ledom, so bili vsi izbruhi subglacialni. Taki vulkanski
izbruhi povzročajo obilne poplave in jih imenujejo jokulhlaup. Največji izbruh bazaltne lave v
zgodovini (12 kubičnih km) je bil leta 1783 izbruh vulkana Laki. Zadnji izbruhi so bili med letoma
1974-1984 iz vulkana Krafla, manjši izbruh vulkana Hekla v letu 1991 in ponovno 26. februarja 2000
ter trije izbruhi na Grimsvotnu v letih 1996, 1998 in 2004.[2]
Vulkanska aktivnost je bila močna tudi v ledeni dobi, ko je otok prekrival debel ledeni pokrov. Izbruhi
lave so se razlivali pod tem pokrovom, zato imajo islandske gore pogosto sploščen, mizasto uravnan
vršni del – najbolj tipičen primer je gora sredi otoka – 1.682 m visoka »kraljica islandske pustinje«,
Herdubreid.
Slika 9: pogled na izbruh vulkana
Islandija
8
Lara Logar junij 2016
Podnebje
Islandija ima zelo nepredvidljivo vreme večino leta. Topel, sončen dan se lahko hitro sprevrže v mraz
in dež. Na splošno so zime zelo hladne, poletja toplejša in prijetnejša. Padavine nikoli niso zelo
predvidljive, a obstajajo območja in letni časi, ko jih je manj, sicer pa so enakomerno razporejene
preko leta.
Zime (oktober – maj) na Islandiji niso tako hladne in neizprosne, kot bi pričakovali za takšno
geografsko širino. Temperature se podnevi gibljejo med -10°C in + 10°C (na sončne dni ob začetku in
koncu zime je lahko kakšna stopinja več), ponoči padejo lahko precej pod 0°C. Padavine v tem času so
največkrat v obliki snega.
Poletja (april – september) so na Islandiji hladna, a kljub vsemu najbolj toplo obdobje v letu. Dnevne
temperature se gibljejo med 10 in 18°C in na tople sončne dni se temperatura lahko vzpne tudi do
25°C. Padavine so občasne, a nepredvidljive. Poletje velja za najbolj idealen čas potovanja na Islandijo
glede podnebnih razmer.
Slika 10: Islandija pozimi Slika 11: Islandija poleti
Povprečne mesečne temperature in padavine v Reykjaviku
MESEC Max. TEMPERATURE Min. TEMPERATURE PADAVINE (mm)
Januar 1°C -2°C 87
Februar 2°C -1°C 75
Marec 2°C -1°C 78
April 6°C 0°C 53
Maj 8°C 4°C 45
Junij 11°C 6°C 53
Julij 14°C 8°C 51
Avgust 13°C 7°C 61
September 11°C 5°C 71
Oktober 6°C 2°C 90
November 3°C 0°C 85
December 2°C -2°C 85
Islandija
9
Lara Logar junij 2016
Prebivalstvo in gospodarstvo
Je najredkeje naseljena evropska država, saj ima gostoto le 2,7 prebivalca na km². Poseljenih je 20%
otoka, največ prebivalcev pa živi v Reykjaviku in okolici. Razdeljena je na regije, volilne okraje,
županije in občine. Imajo osem regij, ki se uporabljajo predvsem za statistične namene.
Islandija nima rudnega bogastva in ne ugodnih možnosti za razvoj kmetijstva in industrije. Glavna
panoga otoškega gospodarstva je ribištvo in industrija povezana z njim. Večina industrije se ukvarja s
predelavo rib. Največ te industrije je ob glavnem mestu na JZ države. Ribe predelujejo v ribjo moko,
ribje olje, delajo pa tudi ribje konzerve.
V poletnem času turizem prinaša pomemben dohodek državi, saj jo, kljub temu, da je Islandija
najdražja evropska država, vsako leto obišče okoli 190.000 tujih turistov. Ljudje prihajajo gledat
predvsem naravo (gejzirje, slapove, ki jih na Islandiji ni malo in vulkanske pojave), hodijo pa tudi na
opazovanje ptic in morskih živali.
Slika 12: pristanišče
Slika 13: tipična ribiška vas
Islandija
10
Lara Logar junij 2016
Zanimivosti
Islandija je dežela veliko zanimivosti. Ima značilne jedi in živali, gejzirje, Modro laguno,…
Značilne jedi in živali
Najbolj znana islandska jed je skyr. To je islandski tradicionalni jogurt. Znan je po svoji nizki vrednosti
maščob (0,5 %). Od ostalih jogurtov se razlikuje po svoji teksturi. Skyr je bistveno gostejši od
navadnih jogurtov. Poleg navadnega skyra, ga prodajajo tudi z okusom borovnic, jagod,…
Slika 15: skyr
Prostoživeče živali na Islandiji so številne ptice in morski
sesalci. Obalne vode so bogate s planktonom in posledično
tudi z veliko vrstami rib. Ptic je preko 350 vrst, vendar so
nekatere tukaj le občasno pri preletu na druga območja.
Stalno živi na otoku 73 vrst ptic. Ena izmed njihovih najbolj
ptic je puffin.
Med morskimi živalmi so, poleg več vrst rib, številne vrste kitov in tjulnjev.
Slika 16:kit Slika 17: tjulni
Človek je na otok prinesel konja, ovco, miši, severne jelene in ameriške kune. Islandskih konj je danes
na otoku 100.000 in so strogo zaščiteni. Vsi se prosto pasejo. Poznan je tudi islandski pastirski pes.
Slika 18: islandski konj
Slika 14: puffini
Islandija
11
Lara Logar junij 2016
Gejzirji
Gejzir je termalni izvir na Zemljini površini, ki v presledkih bruha vrelo vodo in paro v zrak. Na Islandiji
jih najdemo veliko. Prebivalci jih uporabljajo tudi za vir energije. Gejzirji so tudi ena od zelo obiskanih
turističnih točk.
Slika 19: izbruh gejzirja
Slika 20: gejzir, ki se pripravlja na izbruh
Islandija
12
Lara Logar junij 2016
Modra laguna
Nahaja se v bližini glavnega mesta Islandije Reykjavik. Nastala s pomočjo narave . Naravni
termalni bazen namreč leži na mestu, kjer se 2.000 metrov pod površjem, pri ekstremnih
temperaturah, zmešata sladka in slana voda. Ko ta voda, v obliki vrelcev, prodre na površje,
ima prijetnih 38 stopinj.
Zdravilne učinke te vode so odkrili domačini in jo začeli uporabljati v zdraviliške namene.
Voda je drugače mlečno bele barve, moder izgled pa ji daje silicij ob pomoči sončnih žarkov.
Naravni bazen je sicer precej plitek, najgloblja točka ima le 1.6m globine.
Slika 21: Modra laguna
Slika 22: pogled na Modro laguno s strani
Islandija
13
Lara Logar junij 2016
Viri
https://sl.wikipedia.org/wiki/Islandija
http://www.moto-pajer.com/potovanja/islandija/main-islandija.html
http://www.georis.si/slike.php
http://www.moto-pajer.com/potovanja/islandija/main-islandija.html
http://svet24.si/clanek/novice/svet/5501f6a0ef56a/islandijo-ne-zanima-vec-eu
http://www.trud.si/potovanja/vodici-pisejo/
https://andrejasworld.com/2015/04/26/islandija-hrana-na-poti/
http://www.potnik.si/islandija.html
https://www.agencija-oskar.si/islandija/v-dezeli-ognja-in-ledu/
http://islandija.si/
http://www.shappa.si/potovanja/ostali-svet/potovanje-islandija.html
http://votlina.com/fun.php?st=9527
http://spelasway.eu/plava-laguna/
http://www.zurnal24.si/najvecja-znamenitost-islandije-clanek-2805 modra laguna2
https://www.agencija-oskar.si/blog/tam-kjer-je-postenost-doma-islandija/
http://www.bodieko.si/ali-bo-imel-vulkanski-izbruh-v-islandiji-globalne-posledice