“IDNINATA IM PRIPA\A NA ONIE KOI ZA

VREME NA GOLEMITE PROMENI SE

PODGOTVENI DA U^AT, A ONIE KOI MISLAT

DEKA NEMAAT POVE]E [TO DA U^AT, ]E

OSTANAT VO SVETOT KOJ VE]E NE POSTOI.”

ERIH

HAFER

SLA\ANA T. STAMENKOVA

1

VOVED

Internet (Internet- Internacional Network ) pretstavuva globalna

kompjuterska mre`a koja obedinuva ( svrzuva ) drugi pomali

kompjuterski mre`i, koi so pomo{ na kompjuterskiot protokol (TCP/

IP )razmenuvaat podatoci i informacii me|u sebe.

Internetot datira od 1969 god. koga amerikanskoto

ministerstvo za odbrana go finansira{e proektot ARPANET koj

ovozmo`uva{e golem broj vladini i univerzitetski in`eneri da

istra`uvaat rabotej}I na razli~ni lokacii na mre`ata. Kon krajot na

80- tite amerikanskoto ministerstvo za odbrana ja decentralizira

mre`ata ARPANET i site se priklu~ija vo mre`ata nare~ena NSF- net(

Network Science Foundation) . NSF-net vo 1986 god. postavi 5

superkompjuteri i, {to e najva`no, go ovozmo`i pristapot do

razli~nite mre`i delovni, univerzitetski, vladini. . . . Taka, vrskata

pome|u ARPANET, NSF- net i drugite mre`i se pretvori vo ne{to {to

2

denes se narekuva INTERNET. Denes toa e najgolemata WAN mre`a

na planetata.

Internet pretstavuva vistinska riznica na informacii od razli~ni

oblasti (biznis, politika, nauka, umetnost, sport i drugo ) ~ii obem

sekojdnevno se zgolemuva. Toj stanuva ~esto poseteno mesto,

kade korisnicite nao|aaat potrebni informacii, se obrazuvaat,

razgovaraat, diskutiraat, ~itaat elektronski izdanija na spisanija i

knigi i drugo.

Internet ovozmo`uva razni servisi (uslugi ), me|u koi najpoznati se

WEB (WWW- World Wide Web ), elektonska po{ta (E- mail ), IRC

( Internet Realy Chat).

WWW e sozdadena vo 1989 god. vo @eneva, [vajcarija od

fizi~ari koi se obiduvale polesno da gi razmenuvaat informaciite so

pomo{ na koristewe na hipertekstualni dokumenti. Hiperlinkovite

naj~esto poka`ani kako podvle~en tekst, mu ovozmo`uvaat na

~itatelot so kliknuvawe vrz niv da se prefrlat na druga lokacija pri

{to toa mo`e da bide i sosema drugo mesto na Internet. Za razlika

od Internetot, vebot ne e mre`a. Vebot treba da se svatikako

softverkoj na korisnicite im ovozmo`uva da imaat pristap na

resursite na Internet.

So internetot go imame svetot na dlanka i toa sedej}i udobno

pred kompjuterot. Nikoga{ nebilo tolku ednostavno da se dojde do

potrebnite informacii kako denes so pomo{ na Internetot. So

nekolku kliknuvawa so gluv~eto i ispi{uvaweto na nekolku zbora na

tastaturata mo`eme da najdeme se {to ne interesira. Nam samo ni

ostanuva da nau~ime kade da gi napravime vistinskite kliknuvawa

za da stigneme do potrebnite informacii.

3

INTERNET VO OBRAZOVANIETO

Internet e eden od realni mo`nosti da se individualizira,

konkretno realizira i so toa da se zadovolat potrebite, mo`nostite,

interesirawa i sposobnosti na sekoj poedinec pa i na u~enicite i

nivnoto tempo na napreduvawe, i stilovi na u~ewe,koi se neophodni

za `ivot i rabota vo 21- ot vek.

Vakov pristap na u~ewe ovozmo`uva osovremenuvawe na

nastavniot process, dava pove}e prostor na nastavnikot za razgovor

so u~enicite a pomalku vreme se posvetuva na neposredno

izlo`uvawe na sodr`inata. So seto ova ka`ano nastavnikot se

rasteretuva od konvecionalniot na~in na pristap na ~asot no

potrebno e nastavnikot kontinuirano da se usovr{uva i da gi sledi

site inovacii vr`ani za predmetot koj go predava.

Samo 10 do 12% od naselenieto ili okolu 250 000

doma}instva imaat pristap do Internet. No Internetot e dosega

najevtinata distribucija na informacii vo ~ove{tvoto, mnogu

decentralizirana alatka koja otvara mo`nosti za komunikacija.

4

Edno dete 16 000~asa pominuva pred ekran, samo iljada tro{i

pred nastavnikot, i 50 ~asa doma za jadewe i igrawe.

E- edukacija ne e samo dostavuvawe na elektronski material

za u~ewe tuku i na~in u~enicite, nastavnicite i studentite da gi

dobijat neophodnite znaewa i ve{tini.

WEB- PREBARUVA^I

Za nau~ni i prosvetni rabotnici zna~ajno e da go poznavaat

Internetot negovata su{tina i funkcija, negovite mo`nosti, i

ograni~uvawa, i koi hardverski i softverski preduslovi treba da se

ispolnat za da priklu~uvawe na Internetot bide uspe{no.

WEB- prebaruva~ite koi podr`uvaat trodimenzionalna

virtuelna realnost, animacija interakcii, razgovori i konferencii, audio

i video prenosi vo realno vreme nudat pove}e mo`nosti za obuka.

WEB-bazirani kursevi se poznati u{te i kako sajberkursevi ili virtuelni

kursevi.

Veb pregleduva~I se programi koi na korisnicite im

ovozmo`uvaat lesno da surfaat niz moreto od veb strain na Internet.

So prelistuva~ot INTERNRT EXPLORER se povrzuva korisnikot

na WEB strana na prebaruva~i: Yahoo, Google, Alta Vista, Lycos,

Magellan, i drugi isite sekoja godina se rangiraat spored brzinata na

dobivawe na nekoj dokument i razni na~ini na dobivawe na

informacii. Primer: podatoci za ESEJ na Google, dobivme spisok od 1,

080,000 rezultati na WEB strain vo koi se spomenuva baraniot zbor,

a prebaruvaweto be{e zavr{eno za 0, 31 sekunda. , podatoci za

odredeni predmeti; kako {to e vo ovoj slu~aj ekologija i biologija

kade mo`at da se najdat razli~ni informacii na slednive adresi:

http:// www. Alien exsplorer. Com

5

http:// www. Alien ecology. Com

http:// www. Alien exsplorer. Earth

http:// www. Mala skola ( biologija, geografija, ekologija, hemija,)

www. Heart

www. Flowers

www. Nacionalni parkovi vo Makedonija

Vo poslednive nekolku godini obrazovnite institucii se

pretstaveni so WEB prezentacii na Internet so {to mo`e polesno da se komunicira

so site niv .

EKOLO[ KA SEKCI JA” EKO- YVON^E”,O U “KRSTE MI SI RKOV” , SKOPJE. Ekol o{koto obrazovani e i ma f unkci ja da obezbedi ne samo ekol o{ko zna~ewe i znaewe za pri rodata, tuku i da se i zgradi svest za ekol o{ko odnesuvawe. Anga i rano i odgovorno odnesuvawe kon za~uvuvawe i unapreduvawe na ` i votnata sredi na e obvrska koja ne stava vo odgovorna zada~a so sopstven pri mer da ja unapreduvame i za~uvuvame ~ovekovata okol i na so {to na vi sti nski na~i n }e poka eme deka sme del od nea. Na po~etokot skromno, no odl u~no trgnavme vo real i zaci ja na ambi ci oznata programa i se poodl u~no ja sproveduvame. Ekol o{kata svest se pove}e stanuva del od razmi sl uvawata i odnesuvaweto na si te vkl u~eni vo u~i l i {teto” Krste Mi si rkov”. Ekol o{kata sekci ja u~estvuva vo razl i ~ni akti vnosti : eko- kvi zovi , i zl o bi , predavawa, tri bi ni , razgovori i razmena na mi sl ewa so ostanati sekci i , u~estvo vo spi sani eto Ekol ogi ja, sni mawa na eko emi si i , i zrabotka na proekti , i sekoj drug vi d na akti vnosti koi dopri nesuvaat za odr` uvawe na zdrava ~ovekova okol i na vo u~i l i {teto, doma i nasekade kade se dvi ` i me, raboti me, u~i me, se zabavuvame. Poradi seto ova sekci jata razmi sl uva gl obal no, no del uva l okal no {to e i na{ata osnovna cel .

6

Primer za toa e izrabotka na WEB prezentacija na Ekolo{kata

sekcija”Eko- Yvo~e”vo ramkite na Osnovnoto u~ili{te “Krste

Misirkov” Skopje. Tuka se poka`ani osnovnite podatoci za sekcijata,

nejzinite aktivnosti, a na krajot e dadena i porakata- ekolo{ka so

koja se saka da se podigne nivoto na ekolo{kata svest i sovest kaj

site koi }e go pro~itaat ovoj del.

So aktivirawe na opcijata Elektronska po{ta se dobiva

mo`nost za da se isprati po{ta na adresa na korisnik koj mu e

potreben na korisnikot vo toj moment. Toa ovozmo`uva sekoga{ da

imam komunikacija, razmena na mislewa, i brzo postignuvawe na

dogovori i me|u partneri koi se na golema dale~ina pri {to se

olesnuvaat rabotite, nivno konkretizirawe i zavr{uvawe na vreme.

Blagodarenie na elektronska po{ta mo`no e da se pra}aat ne

samo tekstovi tuku i sliki, tabeli, grafikoni i programi. Na ovoj na~in

brgu se doa|a do informacii za novini vo oblast na nauka i

obrazovanie. Deneska mo`e site informacii, pokani i prijavuvawa za

nau~ni sobiri efikasno da se izvr{at na ovoj na~in. Na toj na~in

profesorite mo`at da go obogatat svoeto znaewe- kontinuirano

u~ewe, da vnesuvaat korisni novini vo nastavata a so toa da go

podigaat kvalitetot na u~ewe.

So edna takva pozitivna razmena na mislewa dobivme

podatoci za iskoristenosta na Internetot za razli~ni potrebi, (The

Internet and Education, September,2001,Amerikan Life Projekt), (tabela

1):

TABELA1 :

7

Upotreba na Internet za

prebaruvawa vo u~ili{teto

94%

Upotreba na Internet kako

golem izvor na informacii za

razli~ni u~ili{ni proekti

71%

Upotreba na razli~ni WEB

strani vo klas ili vo u~ili{te

58%

Simnuvawa razli~ni informacii

potrebni za u~ewe

34%

Kreirawe na WEB strani za

u~ili{teto

17%

Drugi informacii povrzani za Internetot ka`uvaat deka : 78%

od nastavniciten go koristat za podgotovka na svoite dnevni

podgotovki za na ~as, a 47% velat deka Internetot im e sudbina. Od

site ispitanici 96% od nastavnicite velat deka Internetot im e bitten

vo sekojdnevnata komunikacija so u~enicite, kolegite, roditelite i

drugi.

Prema tie ispituvawa postojat pokazateli za upotreba na

Internetot za razgovor i toa daden e % na mom~iwa i devoj~iwa koi

znaat se, i koi go upotrebuvaat Internetot za razgovor, vo svoite

u~ili{ni vesnici ili kako obi~en tekst, (The Internet and Education,

September,2001,Amerikan Life Projekt). (tabela 2):

TABELA 2:

8

Zna~i Internetot koga se upotrebuva pove}e od 3 godini

iskustvoto e pogolemo ; mom~iwata se tie koi pove}e go koristat za

najrazli~ni informacii; a prebaruvawata od razli~ni oblasti vo

u~ili{tata se najzastapeni nekoga{ duri i bez nekoja posebna

potreba i vistinska cel.

Od 754 tinejxeri ispitani vo 2001 godina 73% na vozrast od 12

do 18 godini go koristat Internetot; no 63% od niv go koristat za

vonu~ili{ni aktivnosti kako {to se simnuvawa na pesni, igri i drugo.

(Personal communication to Amanda Leahart, august, 2001)

Faktot deka Internetot e koristen od studenti (u~enici ) e na

povisoko nivo vo u~ilnicite kade Internet konekcija e bazirana na

LAN- konekcija, mo`e da se iskoristi na pogolem broj kompjuteri na

Site mom~iwa i devoj~iwa od

13 do 19 godini

18%

Mom~iwa 21%

Devoj~iwa 15%

Pomladi od 12 do 14godini 12%

Postari od 15 do 17 godini 23%

Internet iskustvo

Edna godina i pomalku 9%

2 do 3 godini 19%

Pove}e od 3 godini 28%

9

koi mo`at da se u~at pove}e predmeti vo isto vreme so pogolema

Internet konektivnost. Nastavnicite koi se slu`at so kompjuteri se

o~ekuva da bidat pove}e vklu~eni vo rabotata so niv i da

poka`uvaat porazli~ni na~ini na upotreba na istite.

Analizi za razli~no koristewe na Internetot od strana na

nastavnicite, bazirana na nivnite sposobnosti za predavawa, se

kvalifikuvaat vo tipovi od nekolku kategorii koi se bazirani na

u~ewe po predmeti i bazirani na u~ili{ni nivoa.

Vo ovaa tipologija nastavnicite po prirodni nauki, pedagozi,

nastavnici po angliski jazik i drugi predmeti se grupirani zaedno pod

poimot “akademski predmeti “, bidej}i nivnata osnovna pateka za

koristewe na Internett ne e razli~na, t.e. ne se razlikuva edna od

druga.

Nastavnicite po matematika se razdeleni od ovie “akademski

predmeti”, bidej}i tie poka`uvaat porazli~ni na~ini na Internet

koristewe. Sporeduvawa pome|u predmetite otkrivaat odredeni

pateki na Internet koristewe. Nastavnicite od srednite u~ili{ta

poka`uvaat i prijavuvaat povisoki rezultati vo site merwa, so

koristewe na kompjuterskoto izu~uivawe.

Naredni koi sledat se profesorite od sredni u~ili{ta, i tie imaat

ne{to pogolem kraen rezultat od drugite nastavnici- profesori. Tie so

koristewe na Internet imaat ne{to pogolemi rezultati koga e vo

pra{awe finalniot rezultat kaj istra`uvawata od strana na decata-

u~enicite.

Mo`ebi najinteresno vo ovaa situacija e ostro pomala finalna

ocenka kaj nastavnicite po matematika sporeduvaj}i gi so drugite

grupi na nastavnici. Samo 12% od ovie nastavnici koristat Internet

{to sporeduvaj}i so pove}e od 20% za drugite kategorii e premalku.

10

Isto taka samo 9% od profesorite po matematika go koristat

Internetot za sobirawe na podatoci i nivna obrabotka, sporedeno so

17% za nastavnici i 19% za drugi grupi nastavnici- profesori.

Zaklu~ok: od seto pogore ka`ano e deka profesorite po

matematika ne nau~ile dovolno i ne mo`at da go koristat Internet, a

toa e esencijalno isto kako i za drugi grupi na profesori.

Vo podra~je na na prakti~na realizacija na pedago{ka dejnost

Internetot pru`a golem broj na informacii koi mo`at da poslu`at za

organizacija na nastavata, izrabotka na nastavni planovi i programi,

tehnika i tehnologija na nastavata, postapki za vrednuvawe na

rezultatite i drugo. Ova e mnogu zna~ajno poradi toa {to nekoi od

inovaciite koi se vovedeni vo sedumdesetite godini ve}e se

zastareni i e potrebno da se vnesat novivi so koi }e se osovremeni

nastavata so novi sodr`ini koi se ~inat poprifatlivi i poefikasni vo

site uslovi.

UPOTREBA NA INTERNET VO

OBRAZOVANIE NA DALE^INA

11

Obrazovanieto na dale~ina pretstavuva instrukcionen na~in

na rabota so u~enicite koj ne bara prisustvo na u~enicite i

predava~itena isto mesto vo ista prostorija.

Ovoj na~in na rabota pretstavuva koristewe na

elektronskikomunikaciski kanali za interaktivna komunikacija od

razli~ni lokacii {irum svetot. Vo obrazuvawe na u~enicite mo`e da

se koristi sledewe na predavawa, praksa na u~enicite i studentite za

nau~ni sobiri i promocii. Posebno e zna~ajno upotreba vo nastava

na srodni fakulteti kade mo`at da se sledat predavawa na svoi

kolegi, zaedno so studentite- u~enici, a potoa da komuniciraat me|u

sebe, da postavuvaat pra{awa edni na drugi i na toj na~in

zaedni~ki da dojdat do krajnite zaklu~oci. Na ovoj na~in mo`e da

se izedna~i kvalitetot na izvori na informacii pome|u srodni

fakulteti. Organizacija na nastavata bi trebalo da se prisposobi na

uslovite na pogolema me|usebna komunikacija pome|u u~enikot i

nastavnikot bez vrska na lokacijata na obrazovnata institucija. So

toa se postignuva pogolema aktivnost na u~enicite i se sozdavaat

uslovi za promena na ulogata na nastavnikot od predava~ i

ocenuva~ vo uloga na organizator na rabotata. Vakviot na~in na

rabota ovozmo`uva sledewe na razli~ni eksperimenti (prirodni nauki

); medicinskite u~ili{ta i fakulteti mo`at da se povrzat so klinikite i

bolnicite pa so toa da se sledat site potrbni aktivnosti od interes za

obrazuvawe na idnite lekari.

Vakviot na~in na u~ewe na dale~ina so primena i na

Internet se primenuva vo mnogu zemji, a najdobar primer za toa e

Avstralija kade e najpove}e zastapen poradi goleni dale~ini i

nemo`nost sekoga{ da se bide na tie mesta. Vakviot na~in na

u~ewe ima golem broj na prednosti kako {to se:

12

- u~eweto se prilagoduva sprema potrebite na

u~enikot, negovite sposobnosti kako i predznaewa za

odredena oblast;

- vo kombinacija so drugi elektronski izvorina informacii(

elektronski enciklopedii, WWW, i drugo) se obezbeduva

istra`uvawa na najaktuelni sodr`ini i u~estvo na

sopstven interes;

- interakcija se vospostavuva ne samo so nastavnicite

tuku i so u~enicite so {to se izedna~uva nivoto na

znaewe vo razli~ni u~ili{ta;

- na obrazovni institucii vo koi nema dovolen broj na

nastavnici po site predmeti se obezbeduva patuvawe

na informacii so {to se smaluvaat tro{ocite(primer so

Avstralija);

- obrazoven softver koj gi sledi u~ewata vo dale~ni

mesta proektiran e da obezbeduva povremena

evaluacija na znaewa vo faza na u~ewe so {to se vr{i

samovrednuvawe na samite u~enici;

Zaklu~ok: obrazovanieto na dale~ina pretstavuva zna~ajna

inovacija koja vo kombinacija so tradicionalnoto u~ewe

doprinesuva za podobruvawe na kvalitetot na nastavata. No

za seto ova e potrebno osposobuvawe na nastavnicite,

sozdavawe na tehni~ki i tehnolo{ki preduslovi, i najva`no

u~ili{tata da se osposobat za sovrsmeni tendencii koi vladeat

vo svetot, a Internetot vo vakviot na~in na u~ewe ima

posebno zna~ajno mesto za pronao|awe na pogolam broj na

kvalitetni informacii koi so razmena se dostapni na site.

NEDOSTATOCI NA INTERNETOT

13

So otvarawe na odreden document pokraj baranite informacii,

mo`e da “zaka~ime “i nekoi virusi, spajveri ili malveri.

Kompjuterskite virusi vo svojata osnova se nadvore{ni

par~iwa kod, so koi se pro{iruvaat ( zarazuvaat ) izvr{nite aplikacii.

Ovie kodovi se napi{ani so cel da se napravi nekoja {teta na

kompjuterskiot sistem ili na programite i dokumentite memorirani

vo nego. Dovolno e da se startuva zarazenata aplikacija. Nazivot “

virus “ im e daden poradi nekolku zaedni~ki sposobnosti so

biolo{kite virusi.

Na sekoi 15 sekundi se slu~uva napad vrz nekoj neza{titen

kompjuter. A napa|a~i ima 69 799 spored informacii na SYMANTEC

od 15. 06. 2005 god.

Mora na site da ni bide jasno deka nitu edna antivirusna

programa ne e sovr{ena. Stoprocentna za{tita ne postoi. No

po~ituvaweto na osnovnite principi na za{tita vo golema mera }e

pridonesat kon sigurnosta na sekoj kompjuter; sekoga{ treba da

pravime bekap na podatocite, nikoga{ da ne proveruvame sodr`ina

na tu|o CD ili flopi, bez prethodno skenirawe na nivnata sodr`ina,

avtomatska za{tita (autoprotect ) da bide vklu~ena cello vreme.

Po definicija spyware- ot pretstavuva meliciozen softver

eden vid na “trojanski kow”~ija namena e da go nadgleduva

odnesuvaweto na korisnikot, da sobira li~ni podatoci vo forma na

lozinki, korisni~ki imiwa i sli~no, a potoa da gi prepra}a kaj svojot

avtor, da gi zabele`uva internet navikite na doma}inot, da pravi

izmeni po svoja `elba vo bezbednosniot sistem na kompjuterot, da

gi menuva rezultatite na prebaruva~ot, da prenaso~uva na druga

VEB- lokacija, masovno da poka`uva pop- up reklami, da instalira

14

dialer programi koi bez na{e odobrenie mo`at da ne povrzat na me|

unarodni telefonski centrali i drugo. Mnogu ~esto spyware e del od

nekoja besplatna alternative na softverskiot paket {to nas vo toj

moment ni e potreben.

Za da se za{titime od ovoj vid na zakani osven {to treba da

go podigneme nivoto na sistemska bezbednost pri {to }e se

vooru`ime so vistinski anti- spyware programa , no najva`no e da gi

otvorime o~ite t.e. ~etiri para na o~i i da vnimavame kade “

{etame” i {to za na{ata sekojdnevna rabota instalirame na na{iot

kompjuter, a istoto se odnesuva i za u~enicite i za studentite

sekojdnevno baraj}i novi informacii.

(WWW. ENTER. NET. MK ) broj 9, 11, 12, 16

ZAKLU^OK

15

Seto ona {to do sega go ka`av za funkcuja i zna~ewe na

Internetot ne bi trebalo da se razbere kako na{e uveruvawe deka

Internetot mnogu brgu i efikasno }e go re{i problemot na

sovremenoto obrazovanie, so svoite sistemi }e ja unapredi

nastavata i u~eweto vo kratok vremenski period, tuku deka toj

pru`a mo`nosti da u~eweto i nastavata se podobruvaat se pove}e i

podobro pod uslov da se iskoristuva znaewewto so koe se

raspolaga.

Internetot vo obrazovanie treba da :

- ovozmo`uva na u~enicite i studentite kako i na

nastavnicite da na rabotni mesta komuniciraat so site

i nasekade kade e toa potrebno za svoi potrebi i za

svoja rabota;

- osiguruva zna~ajni viodeo informacii pri toa koristej}i

se so dale~inski videosistemi;

- ja integrira slikata so zboruvaweto vo procesot na

u~ewe ili istra`uvawe;

- vodi smetka za cenata na uslugite koi gi dava i za onie

koi treba da gi dava.

Kako I da e, na kompjuterite I na Internetot treba da se gleda

kako na dodatok a ne kako na zamena za tradicionalen na~in na

u~ewe.

Obvrska na nastavnicite e:

da gi identifikuva strategiite za sobirawe na informacii

16

da ja opredelat relevantnosta na informacijata {to }e ja

najdat,

da gi razvivaat ve{tinite za re{avawe na problemi

da ja ocenuvaat efikasnosta i efektivnosta na re{enijata.

Od seto ova ka`ano a i od mnogu drugo proizleguva deka

Internetot brgu se razviva, nastojuva svoite uslugi da gi podobri, so

toa privlekuva novi korisnici, osvojuva novi prostori, na toj na~in

saka da bide prifaten kako univerzalen sistem na sovremenotio

informirawe i komunicirawe.

KORISTENA LITERATURA

1.Internet:

- http:// www.msu.edu. /

- http:// www.jstop. Org /

17

- http:// www.pewinternet.org /

- www.enter.net.mk br.9, 11, 12, 16

- www.usaid.org.mk

- www.mon.gov.mk

- E – school.on.net.mk

2. Internet Use by teachers

Conditions of Professional Use and Teacher – Directed

Student Use, Henry Jay Becker.

3. Internet vo obrazovanieto - Mandi}.

SODR@INA

VOVED ---------------------------------------------------------------- 3

18

INTERNET VO OBRAZOVANIE -------------------------- 4

WEB-PREBARUVA^I------------------------------ 6

UPOTREBA NA INTERNET VO OBRAZOVANIE NA

DALE^INA ------------------------------------------------------- 12

NEDOSTATOCI NA INTERNETOT ------------------- 14

Kompjuterski virusi------------------------------ 15

Spyware ----------------------------------------------- 15

ZAKLU^OK -------------------------------------------------------- 17

19